84. številka. Ljubljana, četrtek 15. aprila. VIII. leto, 1875. SLOVENSKI NAROD. Izba)* vsak dan, izvzema, p .nodeljke in dneve po pra/.nikik, ter vei|A po pošti pr.^emau, z« avstro-ogerske dežele za celo loto 10 $,<,hi. za pol ieta 8 gold. itk oetrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez po&iijanja na dom za ceio leto 13 goid., ia eotrt iuta 3 goiu. 30 kr., za en mesec I gold. 10 ki. Za pošiljanje na dom ae računa 10 kraje, za muaec, 30 kr.-za oetrt lota. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol lota 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah Ju sa dijake velja, znižana cena in aicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejemali za Četrt lota 3 gld. — Za oznanila ue plačuje od ćotiri-atopce peut-vrste 6 kr., če ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr. će se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole irankirati. — Kokopist se no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Dotol Evropa". Opravništvo, na katoro .taj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hišt Obračaj na Češkem. Praški, češko politiko zastopajoči nemški časnik je prinesel zadnje dni štiri članke, katerim je videti, da jih je pisal odličen ud staročeške stranke in ki svetu naznanja, da se je v mišljenji čeških vodjev dogodila velika sprememba. Oni so pasivnega upora siti in pripravljeni vstopiti v aktivnost, t. j. v državni zbor. To, ob kratkem povedano, se mej vrstami v omenjenih člankih bere. Kuzumeje se, da Cehi svoje pogoje stavijo in ti nijso veliki. Oni teijajo samo osobno zmenjo v niiuisterstvu, ker z Aucr-spergom jim mj mogoče pobotavati se za to, ker je program njegove politike, da stvari ido tudi brez Cehov svoj pot naprej. Cehi bo pripravljeni v dogovore stopiti, samo „adrese jim manjka", na katero bi svoje ponudbe poslali. To govoio in izpovedujejo na dunajsko adreso, a na peštansko pak v istej sapi Magjare zatrjujejo, da Čehi priznavajo duvalizem, naj se torej ne ustavljajo pomirbi kakor ob Hohenvvartu. Tega jezika nijHino bil« vajeni iz Prage slišati. Narobe, tam se je v novinah tako sveto in sigurno l igotovljalo, da s cislej-tanizuiom uij nikdar nobena uprava mogoča, da smo morali premišljevati, kam to pride. Sedanji ton nas prepričuje, da se juha ne je tako vroča, kakor se kuba, in to je menda prav. Da Cehi sedaj za potrebno spoznajo možnost in ceno svoje aktivitete popuščenja pasivnosti proglašati, ko cesar biva v slo-vanskej Dalmaciji, vodilo bi na misel, da upajo po njegovem povratku novo mini sterstvo na Dunaji vzpostavljeno najti. In res so enaki glasovi tudi od drugod čuti. Uresničenje tega in tacega cesarjevega sklepa bi se, to so razumeje, pri veliki večini avstrijskega prebivalstva z navdušenjem pozdravilo in j>ad gei manizatoruega sistema bi niti nemški Oieuheiujovci več ne obžaloval', kateri so Hohenvvarta vrgli. Nemška „kultura". V dunajskem konservativnem listu pripoveduje J. Fusaugel, bivši ureduik Dii«sel doriskega „Volksbiattau, kako je bil kot politični tiskovni kaznenec na Nemškem zaprt in kako surovo in barbaričuo je nemška ali pruska vlada z njim ravnala. Mesec dnij je moral živeti ob vodi in suhem kruhu, kci se mu je ujetuiška Lrana gabila, a svoje mu pa dovolili nijso. Tudi mu nijso dovolili knjig in papirja, kar on zaznamuje kot duševno mučenje. Ko je njegov advokat to prosil, zapirali so ga mej navadne lnnipe vkup. — To je nemški humanizem, liberalizem, to nemška svoboda in kultura! Zatorej mi vsem [Nemcem in nemškutar-jem, ki bo pri nas širokoustijo s svojo kulturo in našo slovansko neolikanostjo, s svoju misijo na vzhod in jug in z druz.m nemškim humbugom, naj pridigujejo svojim rojakom malo več civilizacije, humanizma in svobode. Kakor tn omenjeni barbarični faktum kaže, je na Nemškem tega najbolj treba. Foliticni razgled. TO oa rtu uje ti<*sE«*l«v V Ljubljani 14 aprila. Cestir je iz Zadra, kjer je posebno slovanske šole pohvalil, 13. t. m. prišel v Rab in Pag. Oj oludne je sel nazaj v Zadar. Vreme je bilo ugodno. Iz Mjvovu se dunajskim listom poroča, da je nančno miui*terstvo ukazalo, naj se zemljevidi Poljske, katere je potrdil gališki šolski svet, ter uvel v narodne šole, koiifiscirajo, ker so baje protivni avstrijskemu državuemu mišljenji. Iz (mctiicije se poroča, da pride cesar 4. avgusta tja in se b« de 14 dnij mudil. VutfiJ«*- tir ImiAi sedaj mehki postajejo, ko se avstrijski cesar njih meji bliža in ga bode črnogorski knez pozdravil, ter mu gotovo stanje stvaiij razložih Iz Carigrada je šle 13. aprila povelje v Skadar, da naj se oni ljudje umore, ki so krivi podgoriškega pokolja. Znano je, da se je Turčija dozdaj branila, te lopove prej kazuovati, predno ne bi Črna gora iskala in kaznovala krivih Črnogorcev. Iz Španije se zopet enkrat, bog znaj, h kolikokrati, poroča, da so bili Kar-listi tepeni. Pri p«ip*in je bila 12. t. m. velika deputacija rimskih romarjev iz raznih dežela. Vodil jo je knez Hugo Wind:scbi i:i z Papež je zopet daljši govor držal. On je zdrav. Vsi časniki se pečajo z tirmškitu sabljal skini ropotom. Eden dunajskih listov pripoveduje pri tej priliki izpovedbo pni skega lista, ki jr pravil, da leta 1877 bode Francoska imela močnejšo vojsko , nego Nemčija. Zato je treba prej vojske. — Torej je jasuo, Kukaj se H.smark vtika v belgijske poslove. Dopisi ]Z Ir/ibslii' Okolice 12. aprila. [Izv. dop.J (Interpelacija g. Nabergoja in deputacija do cesarja od slov. pol. društva „Edinost".) V hob\pto 10. t. m. je poslance Nabergoj interpcloval mestnega župaua v mostnem svetovalstvu blizu tako-le: „Mogel sem izvedeti iz gotovega vira, da nekoliko dnij pred prihodom Njib Veličanstva cesarja v naše mesto Trst, poslal se je od strani magistrata do Proseškega okrajnega načelnika neki dekret, s katerim se prepoveduje, da se nema; o tako zvani „capi villa" (po domače Župani) udeležiti nikakoršne depu- tacije do cesarja ali ne podpisati kake adrese ndanosti, ali kaj druzega jednacega, pod kaznijo, da bodo sicer odpuščeni iz službe. Torej si dovoljujem staviti do vas g. župan sledeče vprašanje: Je li res, da se je odposlal tak ukaz od strani magistrata, ali pa su je znabiti le okrajni načelnik sam pre-drznil kaj jednacega prepovedati. Dalje, ali so je tak ukaz poslal le za Pioseški okraj ali pa tudi za druge okraje tržaške okolice, in ako je ta ukaz prišel od magistri t.i, je-li bil izdan z vašim dovoljenjem ali le po pre-drzuosti katerega uradnika, in ako je t<» poslednje, kako mislite postopati zoper tako uezaHlišano ravnanje." Kakor smo Čuli, bil je mestni župan nekako ucmireu pri teh vprašanjih, in se je izgovarjal, da o tej stvari mu nij nič znano, da bode pa stvar preiskal. No on bodo uže stvar tako zasukal, da bode naš prijatelj (?) Bratić iz zadrege rešen. Kakor vam uže znano, deputacija društva „Edinost" je bila dosti prijaznu sprejeta, ne vem pa, če vam je znano, da njen pndseduik, čeravno od društva nepoklican za ta posel, se je vendar sam k namenjeni deputaciji pridružil in z nemškim govorom društvo blamiral, čeravno kakor sem mogel čuti, so vsi udje omenjene deputacije /a 1.1.:vali, da mora slovensko govoriti. A dr. Bizjak si je mislil: „e kaj bodem slovenski govoril pred cesarjem, to je pre „gmej", m pa tudi frak iu Blovensko govor.ti ne gre skupaj," za to pa so ne samo odborniki društva hudo razkačeni nad njim, temuč tudi cela okolica iu posebno še mestni Slovenci se strašno hudu je jo. Upamo, da g. Bizjak ne bode vodil več nobene deputacije. Iz ItojUtllU pri Trstu, 8. aprila. (Izv. dop.] K besedi, katero je napravila ro-janskn čitalnica due 4. t. m. na kt.ri.it d.už-bene blagajuic?, se je flešlo jako letjo število ( brinstva ; dolu dki pa bi bili zlo pičli, ako ne bi bilo došlo mnogo vrlih ueudov, kajti videl sem žalibog prav uial > udov, tir zapazil, da uže nekaj časa Nem je večini ud v, kljubu neutrudnega delovanja odbornikov, posebno gosp. tajnica, j t-, k o ni.ilo za čitalnico, njen napredek m obstanek. Častiti gg. udje! Ali je v vaših src h res zamrlo vse čuvstvo za narodna društva? Ali vam je bila mala vstopnina 30 kr. prevelika svota, darovati jo v blagor čitalnice? Znano vam vsem mora biti, du društvu družbenina, kojo jilačujete, zadostuje ravno za stanovanje časopise iu Brečavo. Namen in naloga vsake narodne čitalnice, posebuo pa rujanske, je pa tudi: „zabave in dramatične igre." Kajti le dramatika, 8 katero smo še tako daleč za drugimi narodi zastali, je v vsakem društvu neobhodno potrebna, ona je vir narodne oni ko in na-napredka. S kom tsdaj še stroške za take kriti? Posebno Se, Se se družbenina od nekih upov jako neredno vplačuje. Dosti tacih ndov pa je tudi, ki o dnevu vplačanja druž-benine pravijo : „Čemu bi plačal, saj ne grem nikoli v čitalnico." Gospodje! ali Vam kdo obiskovanje čitalnice zabranuje ? Vsaj dobite k vsaki besedi Vam odločeno vabilo, zakaj tedaj ne pridete? Naj premisli vsakateri, da vsaka „be-seda" ima stroške, nekatera jako velike, naj pomisli vsakateri, da ec je v tem letu n/,e nad 20 nbesed" z dramatičnimi pred stavami napravilo ; kar je gotovo lepo število z ozirom na malo Število igralk in igralcev, in vsak bo izprevidel, da društvo nikakor ne mera obstati, ako ga ne podpirate bolj marljivo. Naj bode vsakateremu v prvej visti ležeče za narodno omiko in za slovenski napredek, in naj nikar ne odteguje se noben ud, pndpirati čitalnico po zmožnosti v materijalnem obziru. Opazili ste uže davno, kako nas Slovane na adrijan-skib obalih tujci zatirajo; videli ste o priliki bivanja Nj. veličanstva našega presvit-lega cesarja, kako so nas Slovane tujci ignorirali, nij bilo nam niti dovoljeno, izkazati našemu vladarju našo vdanost z nameravanim petjem i. t. d. Muogo še bi imel vam povedati, toda dosti o tej zadevi. Pre-videti morate vsi, kako važno za nas je, da trdno skup držimo in se borimo proti svojim nasf rotnikom, in da s časom dosežemo ono, kar zahtevati pravico imamo. Priporočati vam hočem tedaj še enkrat blagor čitalnice, kajti obstanek in napredek taiste je edino v vaših rokah, kaj basne ves trud in žrtvovanje odbornikov in dramatičnega ođseka, ako vi svojo podporo odtegujete. Na tak način je očividno nemogoče napredovati. Spored se je vršil v občno zadovoljnost vseh navzočih ■ igre „Kateri bo" in „Kje je meja" predstavljale so se prav dobro, dokaz temu je bil ogromni plosk in „dobro"klici občinstva. Nekim gosp. odbornikom bi priporočil malo več marljivosti. Vam pa, vrli dramaturgi in dramatur-ginje, kakor pevcem, bodi najisfcrenejša hvala za neumorni trud in žrtvovanje. £«S *(;ip«krsli«»;£il 15. aprila. [Izv. dop.] (Ne p ris t op na občina.) Skoro ne verjetno je pri sedanjih prometnih sredstvih, ko železnice celo velikansko visoka pogorja prekoračujejo, da se pri nas na blagoslov ljenej spodnjej Stajarskej nahaja velika občina, ki je ločena od vsake zveze z vnan jim svetom. To je Solčava v najzadnjem kotu savinjske doline. Ako me hočeš, prijazni Čitateij, tja spremili, popeljem te tedaj na oni pot, po katerem morajo hoditi Sol-čani, imajo li kaj izven njihovega kraja opraviti. Nij se ti treba bati nikake nevar nopti, ako se ti ne vrti po glavi in si li prost od mestnega živenja pokvarjenih živ cev. Po južnej železnici d«.spevu v prijazno mestece Celje, se vsedeva tu v poštni voz, ki nas po savinjski dolini pripelje v L j u b n o. V daljavi zagledava mej vožnjo divje robato p< gorje: to je cilj našega potovanja Zaprta ta mej divjim robovjem skalnatim čaka tu občina Solčavska, kakor ujeta prin-cesinja, odrešenja. Od Ljubnega naprej ti svetujem, ako nijsi prebojazen, da rabiš raje svoje noge, nego voz do Luč. Sedaj še le pride težaven pot. V začetkn greva nekaj časa ob desnem bregu Savinje, potem se pak prepeljeva črez reko na levo stran Savinje naravnost k strmem pečevji. ..Kam pak greva," me vprašaš bojazljivo — „vBaj tu nij steze, kam neki tu gori prideva." — Le potrpi! Uže grč; po orkej vrtoglavnej stezi plezava navzgor, in kjer je steza najožja, je skalnata stena razpo-kana: nad razpokljino je dilja položena, imenuje se „šivanka," in tako se plaziva naprej po pečevji, dokler ne prideva na breg bistre Savinje. Boječe se oziraš nazaj, toda ne boj se, najhuje sva uŽe prestala. Kmalu se pot zavije zopet na desni breg, ter prideva k belem potoka, a tu mimo največje južne postranske jame na primerno boljšem potu v 21/« urah v Solčavo. Tu obiščeva takoj g. fajmoštra Janca, ki je največji dobrotnik občine, prijatelj in znamen ti kažipot za tujce. OkrepčavŠi se pri gotp. Jancu, h očeva si ogledat konec doline. Zopet morava celo uro tavati po sicer varnem potu, ali v Olkej, tamne j, skalnate] jami, tu se nenadoma odprč dolina, a mi dva stojeva v velicem skalnatem circu^u, kjer nama nasproti štrli velikansko robovje bistriške, reške in mrzle gore. V dolini stoje tri kmetska gospodarstva, logarskega kmeta, tesarskega mojstra in Plesnika, na konci (kacih 2 uri) Re spremeni Savinja v prekrasen, 4000 črevljev visoki Rska-vodo-pad. Obiskavši te prirodne krasote, se podava tudi v kmetske hiše, kjer najdeva vrle in marljive ljudi, ki se živč lesnoj kupčijo, iu pri katerih se je še vedno ohrani a polnem ona svetoznana slovanska gostoljubnost. Če bi prav in celo ne razumel in ne znal njih govor, le obišči jih brez strahu. Razumeli te b< do, ako jim z prstom pokažeš to in ono, ter ti spolnih vse tvoje želje. Ko se natančneje soznaniš z ondotuimi razmerami, se ti nehote vrine žalostna misel, od česa se bodo potem živili ta ljudje, ko bodo posekani njihovi gozdi? Toda pomoč je uŽe blizu. Štajersko planinsko društvo poslalo je, gledć te nesrečne občine, štajerskemu deželnemu zboru prošnjo, naj se napravi nova cesta iz Luč v logarsko dolino. V omenjenej prošnji so vse te razmere prav razumno pojasnene, in baŠ tako žalostni nasledki izvirajoči iz take komunikacije. Vsled tega izpodbnjeni, poslalo je tudi okrajno zastopništvo Gorenji grad, dalje ohčina Luft in Solčava, samostojne peticije na deželni zbor v Gradec. Tem željam in zahtevi druži se splošno zanimanje in odobravanje, da bi kmalu solčavska občina se okrepila in probudila k novemu Življenji, na mestu popolnega obubožanja. S. C. F. Domače stvari. — (Kranjski deželni zbor) še cel ta teden ne bode imel nobene seje, temač se te v odboiih dela. . — (G. kanonik Ur h) je bil včeraj pri nas in nam je rekel, da nij v nobenej zvezi s „Slovencem", kakor da ga bere. — (Poboj.) Pri „konjičku" pobiti bruseč, o katerem smo včeraj poročali, nij umrL nego je vse upanje da ozdravi, ker je le težko poškodovan nad levim očesom. — (Predrzen tat) splazil se je mi-nolo nedeljo zvečer v stanovanje v gledališkej ulici bivajočega črevljarskega mojstra g. J. Škerbioca, ter uže začel v skrinjah premetavati kaj bi odnesel, ko ga še v pravem času zapazi g. S. soproga, ki je tatu preplašila. V begu jej je tat zasadil veliko rano z o aH m nožem na glavi, ter bežal v zvezdo, a tu ga je mestaa policija vjela in odpeljala na rotovl, kjer se je izvedelo, da tat nij nihče drrtgi, nego znan postopač in za mnoge kradeže uže več let zaprti J. Petij ani. — (Volk.) Iz Lokve se nam piše: Dne 8. t. m. je lovec v Danih v Nakelskej fari mej Divačo in Rodikom vstrclil volka, ki je tehtal 110 funtov. Izpred porotnega sodišča. V Ljubljani 8. aprila, (Konoc.) Mej tem čas m ga je tudi Janaz Jerman, kateremu je bil 173G gld. dolžan, na-ganjal, da mu naj pluČn; na to je vedno odgovarjal, da mu bnde uže plačal, kadar dobi denar iz Trsta od Milovaca, Alliceta in Talloya, kateri so mu dolžni za fi*ol 2000 gold. S tem je Jermana pregovoril, da ga nij več naganj »1 za pismo o dolžni svoti, s katerim bi s? bil zavaroval na Po-rentovo posestjo. Poslednjih je Jerman le izvedel, da Milovao, Allicc in Tallny nijso Porentu nič dolžni, in da z Allice-jem iu Talloy-eui tudi nikoli kupčeval nij. Na to je Jerman tožbo vložil za svoje terjatve. Dr. PfctFerer je o priliki izračuujenja terjatve Mllhleisna tudi Porenti omenil teh tožeb in mu rekel, da ga je toliko izueuadilo. Po-renta jo obljubil tudi te dolgove poplačati, brez da bi bil omenil, da misli svoja posestva prodati. Vendar je piišel uže 29. decembra 187/5 s svojim strijcem Jožetom Tomažem iz Št. Vida k dr. Hazlagu v pisarno, kjer jima je tedanji koncipijent dr. Poznik naredil pismo, vsled katerega je Porenta Tomaža svojo bišo v Šiški z* 1400 gold. prodal in je kupec precej nastopil posest in užitek tega posestva, akora^no ga Andrej Porenta v resnici Še drne-t uživa. Porenta je tudi potrdil v tem pismu, da je kupščina popolnem plačana in sicer tako, da je prevzel Tomaž vknjiženi dolg Marijane Porentove, da je 200 gold. uže 27. decembra — 800 gld. pa 28. decembra 1873 plačal. Tndi je bilo pogovorjeno, da bode Porenta terjatev Miihleisua sam plačal in iz zemljiščnih knjig izbrisal, — druzih dolgov nij nič omenil. Ob enem je bila tudi prošnja za prepis nr.rejena in vložena pri c. kr. del. m. sodoiji. Dne 31. decembra 187.3 je plačal Porenta po Damijanu KlanČarju terjatev Mllhl-eisnovo 45!) gold. 47 kr. pri dr. PftiVerju. Dne 31. decembra 1873 je zapadla tudi menjica za 400 gold. od 1. oktobra 1873, katero je Jakob Matijan iz zg. Šške izdal in ou kot akceptant 1. oktobra 1873 podpisal, katero je štajerska eseomptna-bauka escomptirala. Obrtnijska banka v Ljubljani je posodila uže 12 februarja 1872 Porentu 400 gl. na menjico, katero sta podpisala on iu Amalija Pospihal. Ko je 12. junija 1872 menjica zapala, je plačal ta dolg z drugo menjico od njega in Lorenca Kokalja, Bplok Dundeka, podpisano ; ko je 1. oktobra 1872 ta menjica zapala in Kokalj drage podpisati nij hotel, je dal 2. oktobra 1872 štajerskej escompte banki, katera mu je tudi 400 gold. npala, od Jakoba Matijana, kot izdajatelj in od njega kot akceptanta podpisano, v treh mesecih zapada jočo menjico za 400 gold., in je to plačal zopet z novimi menjicami, tako, da je poslednjo 31. decembra 1. 1873 vložil. Vse te menjice in posebno poslednja je bila ponarejena, ker so Jakoba Matijana drage osobe, ki se nijso mogle poizvedcti, podpisovale in scer na posredovanje And. Porente. Tudi je Porenta, predno je vložil prvo menjico z imenom Matijan, poizvedel po Jurju Kuharju , ako posodi Štajerska escomptna banka denar na ime Matijana; in Kuhar mu je to pritrdil. V tem času so ga tudi drugi upniki naganjali in tožili. — Janez Baumgartaer za 199 gold. 00 kr.; Jože Šetina za 10 gold. 38 kr.; Anton Vonča za 68 gold. 5 kr.; Janez Ris za 215 gold. 71 kr.; JtnezKnez iz Sške za 100 gold. ; Janez Perko za 150 gold. V tej zadregi je And. Porenta z pogodbo 10. januarja 1874 vse svoje premakljivo premoženje, po njegovi izpovedbi v vrednosti 000 gold. svojej ženi Marijani Porenta odstopil in jo tako za njeno doto odško-doval. — Ostal mu je le še gozd „čin> vrh" v Kamni gor ci. Pa tudi tega je 11. februarja 1874 svojemu stricu Jožetu Tomažu za 00 g( ld. prodal, brez da bi se bil na svoje upnike kaj oziral. Ker se je njegovo zvijačno razprodajanje kmalu razvedlo, je prišel sluga štajerske eseomptne ban,j:e k Jakobu Matijami ga vpra-Hat. ali je podpis na omenjeni menjici pravi, in se je pri tej priložnosti prepričal, da je ponarejen. Matijan je zahteval menjico od banke, da hi bil Porento ovadil pri deželuej sod-niji, a banka jo nij hotela dati, ker jo najprvo skrbela za izplaČanje njene terjatve. Dne 24. januarja 1874 so prišli And Porenta, J »žef Tomaž in Marijana Porenta k eseomptni banki, in je Tomaž zastavit banki za njeno terjatev v Šiški od Poreute kupljeno posestvo, Marijana Porenta jej je pa dovolila (prioriteto) pred svojo vknjižcuo terjatvijo od 400 gld. s. p. Ponarejeno menjico od 31. decembra 1873 je zamenjal Porenta za pravo od njega samega podpisano menjico in je prvo v pisarni dr. Schreva v Ljubljani proti potrdilu 24. januarja 1874 sprejel. 28. marca 1874 1. je Marijana Porenta v navzočnosti Jožeta Tomaža in Marjete Bizjak iz Medna v pisarni dr. Schreva esc. banki ves dolg poplačala, in je banka svojo terjatev z odstopnim pismom od 28. marca 1874 Marjeti Bizjak v last odstopila, Jože Tomaž pa potrdil posojilo 100 gld., za katero je na njegovo ime prepisano posestvo zastavil, in Marijana Porenta je tudi tej terjatvi prednost podelila. Zlasti se je Jože Tomaž zavezal, esc. banki teh 400 gld. sam plačati, brez da bi mogel od Andreja Porente odškodovanja terjati. Iz vsega tega sledi, da je Porenta najpozneje s čas' m, ko so njegovi dolgovi premoženje presegali, to je od okt. 1873, le na to delal svojim upnikom kolikor mogoče Škodovati, da je z zvijačami svoj kredit podaljšati skušal, da se je večjega dela svojega premoženja na tak način i znebil, da ga je še vedno užival, da ga pa njegovi upniki nijso mogli prijeti, da je v ta namen po goljutivnem sporazumi jen ji s Tomažem omenjeni dve pogodbi naredil in tako prav«, stanje svojega premoženj-* zmedel. Pri porotnoj obravnavi zatoženec And. Porenta taji, da bi bil kedaj nameroval komu škodovati, in pravi, da bi bil vse svoje upnike s časom pošteno plačal. Dalje pripoveduje, da je enkrat iz Trsta domov gredoč 500 gld. izgubil, da je to in slaba kupčija bila kriva, da je tako v dolgova zabredel in bil primoran svoje posestvo prodati, da je s tem najsilnejše upuike poplačal. Svoje hiše in svojega gozda nij strijcu na videz, ampak v resnici prodal in s kapšfii00 dolgove poplačal. „GVgclce" (menjice), na katere je štajerska escomptna banka kreditirala, pravi, mu je nek neznan „muštafast" človek iz Ljubljane delal, on nij nobene menjico podpisal in tudi ne ve, kdo je bil podpisan, ker ne zna niti brati, niti pisati. Drugi zatoženec Jože Tomaž, otrije prvega, ji jako slabega spomina. On ve tamo toliko, da je hišo kupil in plačal, kedaj sta pogodbo naredila, kedaj in kje je plačeval ne ve in se ne spominja. Tudi ne moro dokazati, kje je toliko denarja dobil; 200 gld. mu je posodila njegova sestra Urška, o kuterej pa ne ve, kako se piše. Pozneje se pa spomni zatoženec, kje da je plačal Bvojemi strijčniku 800 gold. in pravi: „Tamkajle doli od Križankov sva šla skozi ena vrata v eno „šuopsarijo" in tam sem mu plačal. Priče nijsva imelo nobene." Potem se začne zaslišanje prič, katerih je 27 povabljenih. Blaže Milovac , trgovec iz Trsta je večkrat kupčeval z Porentom, in ta mu je vse plačal, tako, da nij nobene škode trpel. Camillo Bauragartner: „Porenta je pri nas kupoval moko in žito na upanje večkrat za več sto gold.; posleduiič je bil 199 gld. dolžan ostal, katere je šo le vsled rubež 11 i plačal". Pričam Jožeta Kušarju, Janezu Knezu, Janezu Gajzarju in Janezu Jerasu je Porenta vse poplačal, kar je bil dolžan. Priči dr. Scbrev, zastopnik štajersko eseomptne banke, in dr. Pfefiferer, zastopnik Miihleisna, kateremu je bil Porenta 427 gld. dolžan, ponavljata, kar je uže v zatožbi re-čeuo. — Janez Jerman, trgovec z moko, je tudi upoval Porentu moke po več sto gold. Ker je 1. 1873 narastel Porentov dolg na 1400 gold., ga je jel resneje terjati in ga naga-njal, da naj mu da dolžno pismo in za stavi svoje posestvo. Porenta ga je vedno tolažil, da bode dobil v Trstu denar, kjer ima terjati 2000 gold. za fižol. Mej tem časom je prodal Porenta posestvo J »žefu Tomažu, kateri se je tudi precej prepisati dal. — Ker je pa pozneje Jerman izvedel, da je Porenta necega Dolničarja zavaroval pri banki „S!avijiu ra 1000 gold., je izvršil prepoved na dotično polico in se tako de loma odškodoval. T rjati ima še sedaj kaoih 700 gld. od Porente. Na vprašanje, kdo je Doluičar in s kaj ga je zavaroval, odgovori Porenta, da je bil to fant, ki je rad zahajal k njemu žgauje pit in mu je bil na žganji dolžau. Porenta je samo en obrok plačal banki, ker je Doluičar kmalu potem umrl v bolnišnici. Potem nastopi „eu gala" Gregor Kuhar, 60 let star, sluga pri štajerski esc. banki, poprej pri obrtnijski banki. Mož hoče pokazati, kaj je prolitiral v svojej praksi. On pozna Porento uže od tistega časa, kar se je „eeverbeponk" začela, ker je takrat, ko je kredit „ontreral", z enim nbekselnomu k njemu prišel, „gesuch einreichal" in potem „bevileng'go" dobil. „Bekselni" bo bili vsi v „voreng". Ko je po tem namesto „geverbe-ponk" „štijermerkše" prišla, je Porenta spet za kredit „onsuhal", in tako večkrat. Kdo je na „bekselne" „uoteršrifte" dajal, ne ve povedati, ker je „bekselne" le takrat v roke dobil, kadar so za „ankasirati." „Ko smo zve-dli", nadaljnje, „da nij Matjan „bekselnov" podpisal, sem u • I jest ta zadnji „beksel" k Matjauu in sem tam izvedel, da je „unter-šrifta" „fuvš". Kulku je bilo teh „beksel-nov" ne vem „genati" povedati." „Čo Porenta kaj ve od „bekselnov", tiat jest ne morem „beurteilat". „Beksel" nar'di kter' če, samo „uuterschrifte" ne. Kdo „beksel" „aus'itela" za to se pri naB ne zmen'mo, k nam pride velik' „partaj", k' ne znajo pisati, — wpartaj" pride, per men' p'sti in jest „einreicham". Kuhar odstopi, rekoč: „ich donk Ihuen". Zagovornika Brolich in dr. Razlag dokazujeta, da, ker je prvi obtoženec dolgove vedno plačeval, nij dokazano, da je hotel goljufati. Tudi nij dokazano, da bi bil drugi le na videz hišo kupil. Za to so porotniki oba satoženoa spoznali z* nekriva, na pet vprašanj enoglasno z „ne" odgovo-rivši ; na šesto vprašanje, zadevajoče menjico esk. banke pa jo bilo G glasov „daB, 6 „ne", torej tudi nekriv. Obravnava se je končala drug dau ob pol polnoči. Zahvala. Častitim gospodom slušateljem višje gimnazije ljubljanske, ki so me — kakor pri vseh mojih dosedanjih beneiicak — počastili s prekrasnim lavorovim vencem pri mojoj benelici duć 11. aprila, izrekam svojo uajsrčnejŠo zahvalo za to častilno priznavanje mojega skromnega delovanja. Tudi vsem igralnim močem, ki so me prijazno podpirale pri mojej benelici dnć 11. aprila 1875, in tako z vestno in marljivo svojo Bodelavo pripomogle k sijajnemu vspehu Sch-llerjevih „Razbojnikov", izrekam s tem prisrčno hvalo. V Ljubljani dnć 12. aprila 1875. Josip N oll i, tajnik, regisseur in igralec dramatičnega društva. Zadnja beseda gosp. Boštjanu Leskovcn, v Spodnji Kanomlji na odgovor priobčen V „Slovencu" št. 39. in 40. od 3. in G. t. m. : Nij me bila volja, se več spuščati z vami za to stvar, vei.dur se mi potrebno zdi. še enkrat is pregovoriti, da svet izve, za kaj je tu opraviti. — Da me vi z nctuČurjem pitate, to pač od vas prav nič čudnega nij Icer to je pri vas domaČe, in od vas prav lahko očitanje, ker Vi nijste ne eno niti ne drugo. Zatorej Vi vsakega, ki v Vaš staro-kopitoi rog ne trobi brž kar z „nciuČurjem* pitite, iu ob'.'.t'it*, d» ga bosto v Časnike dali. To bahanjo se je pri vas toliko razširilo, da, ako se dva za kako malenkost skregata, pravita si, bom pa šel k Boštjanu, da te da v „cajteuge". Na drugo vaše blamaže, ki sto jih popisovali, iu Bte to, kar ste enkrat grajali v drugo hvalili, iu tu kar ste spredaj s prisego potrjevali zadaj pa vendar izpoznali, vam diuzrga ne rečem, kakor, da sem Še % cdno pripr; v jen storiti, kar sem v „Slov. Narodu" od 18 ft bruarja t. 1. govoril, in kar sami v Vale,] blamaži obstali nijste, namreč faktično dokazati. Kar pa škarpo na Sela zadeva, naj povem tole : Prvo delo, ko sem bil sa načelnika izbran je bilo, da sem šel c^.-to na St-lo pri Žirih ogledat, ker je bila v nevarnosti, da bi je pri prvi povodDJi ne bila voda kakih 40 sežnjev na dolgo popolnem odnesla. Prosil sem tudi g. Leskovca, da bi zraven šel, da bi se na poškodovanem kraji posvetovali, kako bi bila stvar popraviti, mislil sem, da je mož vesti, ker nij več načelnik, kar seiu jaz vedno za veliko nalogo imel, in sem njemu prej vedno, kar tuoi sam izpozna v svojem dopisu pri vsakej priliki brezplačno rad pomagal. Ali pri prvi priliki sem iz-poznal, ua sem se goljufal, ker mož nij bii našega muenja, da bi se bila voda od ceste odvrnila in za to škarpa naredila, ampak, da bi se bili na nasprotnem kraji leseni od-rivači n? redili. Bilo bi potem gotovo o prvi priliki ob cesto, in to bi bilo potem njegove« veselje. Ko sem botel potem na očitni diažbi oddati omenjeno škarpo, ;c mož tudi ugovarjal, da je to velikansko delo in da to izpod 750 gl. noben človek prevzeti ne more. Ko je Gregor Demšar za 4-13 gld. delo prevzel je mož tudi rekel, da bode hišo zraven zapravil. Iskal je tudi kjetkoli bi mogoče bilo mene pocrniti. Zakaj, to som v svojem dopisu od 13. februarja v „Siov. Narodu" raz ložil. Res jo izvrstno, ako se kak moder dopis v Časnikih bere. ali tako naj adljivib kakor so gosp. Leskovievi, jih bi bilo pač kmalu dosti, in kam taki pripeljajo, to nam kaže dogodba, ki se je prod nialm časom pripetila. Svetoval bi torej tudi jaz g. Les-kovcu, naj bi se takih napadljivih dopisov malo varoval, ker nij gotovo, da bi mu vsak po sreči izšel. Črni vrh, 10. aprila 1875. Anton Plešnar. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Bevalesciere k Barry v J^otacfoeeff« 28 let nže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hranu, pri odraŠĆenih i Otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vbo bolezni V želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, preblajenje, nespanje, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, Bdenje krvi v glavo, iumenje v ušesih, slabosti in hlcvanje pn nosečih, otožnost, diabet, trganje, sbnjsanje, bledicico in pre-hlajenjc; posebno Be priporoča za dojenee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 sprice val zdravilnih, brez vsako medicine, mej njimi spri Sevala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneka, pra Vega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Ur. Angclsteina, Ur. Shorulanda, Dr. Campbclla, prof. Dr. Dede, Ur. Dre, grofinjo Castlo-Btu.ii t, Markize de Breban a mnogo druzib imenitnih oboli, se razpošiljava na posebno zahte\unje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 sjiričcvalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzerja, Bonn, 10. jul. 1862 Revalesciere Du Barry v mnogih slučajih na> k<'ii) dajo na /nanje, da vse vrate ^ ročnih del, to je pletenje, šivanje, vezenje (stikanje) ^ in predenje, po najnižjih cenah izvršuje. ^ l*i *e(ls tojniŠ tvo Jfr c. k. ženske kaznovalnice v Begnjah ft (112—2) ,i„e 8. ajnila 1875. IVarodjia tiskarna ■ izdeljujo JI vozne liste za železnice s firmo in železniškim kolekoui ■■ po novi naredbi 1000 iztisov za 2000 „ 1000 iztisov za 2000 „ /;« brzovezuiiio gold. 7.ro n 13.50 „ 9." „ 16.50 Iadajatelj in urednik Josip Jurčič. Laatmna in tisk „Niiodn . tiHkarnew.