\ toStnba pMsns ▼ fMisvm Leto XYnM št. 13 Ljubljana, petek 17» januarja 1936 Cena t Din upiavoistvo; ujuDijana, fcLnatijeva ulica o. p- reletOD St. sm, 8123, inseratnl oddelek: Ljubljana, Seien-burgova m. 0. — Tel. 8492, 2492, Podružnica Maribor: Ooeposka ulica St. LL — Telefon St 2456. Podružnica Celje: Kocenova ulica fit 2. — Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub-8124, 3125, 81266. Ijana SL 11.842, Praga čtslo 78.180, W\en St 105.241. Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znate mesečno Din 2&— Za inozemstvo Dtn 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica ft. Telefon 8122, 8128, 8124, 8125, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, StroesmayerJeva ulica Stev. L Telefon St 65. Rokopisi ae ne vračajo. Polom pomorske konference Japonska delegacija je dobila iz Tokia navodila, naj takoj zapusti londonsko pomorsko konferenco, ako se ne sprejme japonsko stališče po popolni enakopravnosti v oborožitvi na morjiu. Včeraj je bila ta pretnja tudi v resnici izvedena in tako bo z japonske strani ofi-cielno likvidirana razorožitvena akcija na morju. Če le kdaj, smemo to pot reči, da razvoj dogodkov na londonski razor ožitve-ni konferenci ni nikogar presenetil in da je vse računalo z njim. Pričakovanja so bila že od početka skrajno pesimistična. Ako se je kljub temu konferenca še imenovala razorožitvena, je to samo še zadnji odsev onega velikega pričakovanja, ki se je svoj čas stavilo na mednarodno akcijo, stremečo za visoko postavljenim ciljem splošne razorožitve. Da prihaja odstop ravno od Japonske, je povsem v skladu s sedanjim razmerjem ter razpoloženjem v mednarodnem političnem svetu. Pristavimo naj samo, da v bistvu stvari ni, da bi morali pomorsko konferenco razgnati ravno Japonci, marveč bi mogli isto opraviti tudi predstavitelji kake druge države. S to morda nekoliko nejasno omembo smo hoteli le naznačiti. da so na dosedanjih konferencah velike težave prihajale tudi od druge strani; treba se nam je samo spomniti na veliki spor med Francijo ter Italijo, ki je nastal, ker je rimska vlada na vsak način zahtevala pariteto s francosko vojno mornarico. Dalje ne smemo prezreti, da si sedaj gradi vojme ladje tudi Nemčija in to v ne neznatnem obsegu 35% britanskega ladjevja. Pa tudi med Francijo, Anglijo iti Ameriko niso poravnane še vse razlike v zahtevah glede pomorske oborožitve, zlasti, kar se tiče kvalitete ladij, podmornic itd. Vendar so ti spori manjšega pomena in ker ni manjkalo dobre vol je,^ bi se bili nedvomno brez posebnih težav poravnali. Drugače pa je z japonskimi in br bržkone kmalu tudi z nemškimi zahtevami, zakaj tu gre za različno politično dinamiko, gre za stremljenje mladih. doslej ne dovolj oboroženih sil, Jti se ne marajo dati ustaviti na svojem pohodu v smeri imperializma. Imamo tedaj na eni strani saturirane sile ,na drugi pa države, ki smatrajo, da jim je dodeljena najimenitnejša bodočnost z imperialistično ekspanzijo, pa se hočejo na vsak način za to svojo vlogo temeljito pripraviti, ne štedeč pri tem finančnih in drueačnih žrtev. Na eni strani tedaj težnja po očuvanju pridobljenih pozicij, na drugi stremljenje^ po novih osvojitvah, po povečanju moči in posesti ter gospodajrskih možnosti. Ako imamo to nasprotje točno pred očmi bomo razumeli marsžkaj in se tudi ne bomo v bodoče vdajali napačnim iluzi-jam. _ Povsem v skladu z naznačenimi dejstvi smo opazili, da so v angleško-ameriški sferi z največjimi nadami pričakovali razorožitve na morju, da so se lotili^ akcije pomorskih konferenc z največiim optimizmom. Velika Britanija ne misli več osvajati, tudi Amerika se je popolnoma odrekla imperializmu, ki je nekaj ■časa ogražal tako južno kakor srednjo Ameriko, in tudi čez Tihi ocean ne posega več. O Franciji velja isto, nikjer več ne moremo odkriti področja, kamor bi bile usmerjene njene ekspanzivne težnje. Zategadelj je popolnoma v redu, ako so tako v Londonu kakor v Washingto-nu in Parizu povsem navdušeni za to, da se uredi ključ za medsebojno oborožitev, ki naj bi v glavnem očuvala obstoječe stanje. Seveda je tako stališče simpatično tudi v drugih pogledih, saj je izraz sodobnega pacifističnega razpoloženja širokih množic in zato jako popularno. 0 nagibih za povečavo pomorske oborožitve pri drugi kategoriji držav ni treba izgubljati obilo besed, dovolj so znani. Danes so v ospredju japonske zahteve, M so jako slabo utemeljene. Zakaj nihče ne ograža Japonske. Z dosedanjo pomorsko silo popolnoma obvlada situacijo v področju, kjer se uveljavljajo njene eks-panzivne težnje. Ako hoče kljub temu še več. je jasno, da gredo njeni cilji še da-da si hoče zgraditi osnovo za nove osvojitve, ki morda ne bodo omejene samo na vzhodno Azijo. Ker se je Amerika pričela umikati od azijske strani, se^z japonskimi zahtevami dejansko ograža britanski in nizozemski svet, če ne že sedaj pa gotovo za bolj oddal leno bodočnost. Podoba je, da se ne bo mogoče izviti iz teh zakl jučkov, izvira i očih iz trdovratnega japonskega stališča na pomorski londonski konferenci. Vprašanje se postavlja, a^ ima kak smisel, da se pomorska konferenca nadaljuje brez Japoncev. Res mo^eio preostale pomorske sile. Velika Britanija, Amerika, Francija in Italija, še nadalje zborovati in se dogovarjati o medsebojnem odnošaju v meri oborožitve. Po večini so diference med njimi take prirode. da ne bo pretežko, spraviti jih v sklad in jih izravnati. Težja bi bila stvar, ako b* Italija zopet posegla po svoii zahtevi iz polpretekle dobe in vnovič srvngHlo v borbo za oariteto p Fra.™^ TM*> v današnji mednarodni situacri se pač ni bati, da bi se zgodilo kaj takega, marveč AVSTRIJSKI KANCELAR V PRAGI Tako s češkoslovaške kakor z avstrijske strani zatrjujejo, da je obisk zasebnega značaja, vendar pa govore o veliki njegovi važnosti Praga, 16. januarja, b. Ob 17 je prispel avstrijski zvezni kancelar dir. Schu-sehnigg v spremstvu svojega zasebnega tajnika dir. Fiedstaila in ravnatelja uradnega dopisnega urada dr. Webra na Wilsonov kolodvor v Prago, kjer so ga sprejeli in pozdravili namestnik zunanjega ministra dir. Krofta ter razne druge oficielne osebnosti, dočim se je avstrijski poslanik dr. Marek peljal zveznemu kancelarju naproti že do državne meje. Po sprejemu se je kancelaa dr. Schuschnigg odpeljal v hotel »Esplana-de«, kjer se je nastanil. K prihodu dr. Schuschnigga v Prago dajejo iz službenih praških krogov naslednji komentar: Obisk avstrijskega zveznega kancelarja je bil dogovorjen na zasebno pobudo in se tudi formalno očuva njegov zasebni značaj. Lahko pa se reče, da je zaradi razumevanja, ki ga je našel na Češikoslovaškem, in po odmevu, ki ga je zbudil po vsej evropski javnosti, obisk presegel prvotni pomen. Ta dejstva govorijo precej razločno, kako živo se čuti povsod potreba zbližanja med srednje- evropskimi državami. Pri tej ptrilDri je treba ponovno poudariti, da se je avstrij-sko-češkoslovaško razmerje od vsega početka iin takoj potem, ko se je razsuila stara monarhija, razvijalo izredno zadovoljivo. Avstrijci in Čehoslovaki so kazali ob prevratu redko razumevanje zgodovinske nujnosti in tudi najboljšo voljo, da bi se čim prej prilagodili novim razmeram, četudi bi bilo to zvezano z velikimi žrtvami. Prijateljska ureditev medsebojnih vprašanj v pogodbi iz Lan o priliki Schobrovega ->biska 1. 1921. in iniciativno sodelovanje Češkoslovaške pri sanacijskem delu Društva narodov v korist Avstrije po obisku takratnega kancelarja dir. Seipla 1. 1922., bosta ostala zgodovinska mejnika v razvoju srednjeevropske povojne dobe. Danes niso redki glasovi, ki pripisujejo obisku kancelarja dr. Schuschnigga sličen pomen. Točno je, da tesni, kulitur-n: in gospodarski odnošaji med Avstrijo in Češkoslovaško niso bili nikoli prekinjeni in da je veljala čim živahnejša izmenjava duhovnih in materialnih dobrin in čim boli pri ia+el "teko politično Italijani poročajo o uspešni ofenzivi na jugu Na več mestih so predrli abesinsko fronto la potisnili Abesince nazaj * Največja bitka sedanje vojne Asmara, 16. januarja, d. Po poročilih z južne fronte se je 12. januarja pričeta cfen-ziva proti obkoljevalnim poizkuson vojsKC rasa Deste v smeri proti krajem Malka Rie Giligio in Odo ob somalski meji pri Dolu razvila v veliko bitko. Pričela se je v nedeljo zjutraj z napadom domačinskib čet. Abesinci so v vsej naglici izkopali strelske jarke in zgradili tudi gnezda za strojnice, tako da so italijanske Čete zadele na močan odpor in so morale počakati na prihod oja-čenj. Ko so ta ojačenja prispela, se je četam generala Grazianija posrečilo predreti abesinske črte ter potisniti Abesince, ki so se trdovratno branili, nazaj. Zvečer 12. januarja so italijanske čete prodrle že 25 km daleč za abesinsko črto. Abesinci so pustili na bojišču okoli 500 mrtvih, dočim je na itar lijanski strani padlo 100 mož. Med bitko je prodrla neka druga italijanska kolona od Amina vzdolž rehe Gana-le Doria ter je po hudi borbi osvojila vasi Gogoru in Semlei. Naloga te kolone je bila da potisne abesinske sile proti meji Kenije Po dosedanjih vesteh se zdi, da je to izvedla. Dne 13. januarja so bile vojaške operacije, podpirane od letalskih sil. še bolj raz širjene. Na vsem ozemlju med rekama Uebi Šebeli in Fafan so se razvile mnoge večje in manjše bitke. V torek zvečer je potekala italijanska fronta od Malke Bisike na meji Kenije preko krajev Torbi. Gogoru in Lama Šilindi do reke Uebi Sebeli. Vse kaža da so se te operacije razvile v največjo bitko sedanje vojne tako glede na obseg bojišča, kakor tudi na veliko uporabo vojaštva. Na italijanski strani so poslali v boj več divizij, med njimi tudi bele čete Italijansko vojno poročilo Rim, 16. januarja AA .Propagandno ministrstvo je objavilo naslednji komuniike št. 98: Bitka pri Ga vale Doria se je končala s popolnim uspehom naših čet. Prodrle so in popolnoma strle ogorčeni odpor sovražnikov. Čete rasa Deste se umikajo v največjem neredu. Sovražne izgube so velike, bo v tem pogledu rimska politika gotovo nekaj časa znatno bolj popustljiva. Pač pa bi mogle prihajati težave od obnove nemške vojne mornarice, ki jo je Anglija priznala ter se presenetljivo naglo sprijaznila z njo, ne da bi se biLa poprej v tem pogledu sporazumela s Francijo ali z drugimi pomorskimi silami. Toda tudi nemška mornarica nastaja šele polagoma, tako da za sedaj spor okrog nje še ni aktualen. Še manj se je mogla dosedaj uveljaviti Rusija, ki smatra težišče svoje obrambene dolžnosti in politike na kopnem. Prej ali slej bo zato postalo nujno, da se na pomorsko konferenco povabita Nemčija in Rusija, za sedaj pa se v tej smeri ne bi mogla najti nikaka rešitev. Zakaj odhod Japonske postavlja sile, ki so zainteresirane na Tihem oceanu pred opasnost, da bodo morale računati s težnjo po neomejenem oboroževanju Japonske. In na to težnjo ne bo mogoče odgovoriti drugače, kakor s povečavo lastne oborožitve na morju. V tem pogledu niti nadaljnje raz-mofcrivanje na londonski konferenci nič ne koristi, razen v primeru, la bi s«3 Amerika in Anglija dogovorili za skuren si«tem oborožitve, ki bi moee1 klinbo-vati japonskemu. Ali za tako pot je menda vendarle še prezgodaj. koliko znašajo, bo mogoče Sele naknadno ugotoviti. Letalstvo je na somalskem bojišču obstreljevalo sovražne čete, zbrane pri Da-gaburju in Sasabani. Abesinci, ki so že prej izrekli zvestobo našim četam, so se skupaj borili z njimi. Fašistični listi o cilju ofenzive Rim, 16. januarja, o. Italijanski tisk komentira ofenzivo na somalski froati m pravi, da ima prodiranje italijanske vojske vzdolž kenijske meje namen, prisiliti sovražnika k odprti bitki. Obenem naj bi se pretrgale njegove zveze z angleško Kenijo, odkoder dobiva orožje in strelivo. Kaj pravijo Abesinci Addis Abeba, 16. januarja, o. Tukajšnji vojaški krogi priznavajo, da so čete rasa Deste v zelo težavnem položaju, ker imajo zelo slabe zveze z zaledjem in so na skrajno izpostavljenih točkah, kjer jih hudo pritiskajo po tehnični opremi nad-močne čete generala Graziania, zatrjujejo pa, da umikanje abesinskih čet v tem odseku južne fronte ne pomeni nikake zmage Italijanov, ker gre za strateški umik abesinskih čet, ki ga je odredil ras De-sta sam, da bi zavzel varnejše postojanke, odkoder bi se mogel uspešneje braniti pred napadi italijanskih tankov in letal, glavnim bojnim sredstvom Italijanov. Doslej v odseku pri Dolu ni bilo nikjer kakega večjega in važnejšega spopada. Tridnevno bitko, o kateri obširno poročajo italijanski poročevalci, predstavljajo le neprestane manjše praske sprednjih straž, pri katerih pa so imeli Italijani več izgub kakor Abesinci. Danes so se abesinske čete že ustavile na svojih novvh postojankah in je italijanskega »prodiranja« zaenkrat zopet konec. General Nobile ne gre v Abesinijo Rim, 16. januarja, o. Na pristojnem mestu izjavljajo, da so neresnične vesti o tem. da je vlada pozvala generala Nobila iz Rusije, da bi reorganiziral italijansko vojno letalstvo. General Nobile je že ponovno prišel v Italijo in tudi njegov sedanji prihod je povsem privatnega značaja. Prof. Piccard pripravlja nov vzlet v stratosfero Bruselj. 16. januarja, o. Profesor Piccard je sklenil' v krakem izvršiti nov vzlet v stratosfero. Izjavil je, da se bo skušal dvigniti v višino 30.00I> m. odkoder se tudi Podnevi vidijo vse zvezde Poslanik Purie pri Lavalu Pariz, 16 januarja. w. Ministrski predsednik Laval je včeraj popoldne sprajel jugo-slovenskega poslanika dr. Puriča. Novi grški poslanik v Beogradu Beograd. 16. januarja. P. Danes je prispel v Beograd novi grški poslanik Sakareopulos. Na postaji so ga sprejeli zastopniki vlade in osobje grškega poslaništva Einstein ameriški državljan Washington. 16. januarja. AA. Oblasti so nriznalp Albertu Einsteinu ameriško državljanstvo. ker j 3 izpolnil vse zakonske formalnosti. sodelovanje na obeh straneh za prvi pogoj varnosti in napredka obeh držav. Češkoslovaška zunanja politika se bavi od vsega početka z mislijo, da je treba čim bolj okrepiti odnošaje med srednjeevropskimi državami Ustanovitev Male an-tante ni bila naperjena proti Avstriji in Madžarski in za pristop ter sodelovanje v tej ali oni oblild so imeli Avstrijci in Madžari vedno odprto pot. V tem se do danes ni ničesar spremenilo. Avstrijski zvezni kancelar bo svoje bivanje v Pragi predvsem porabil za javno predavanje v praškem industrijskem klubu, da bo podčrtal pripravljenost svoje države za ustvaritev čim bolj zaupnega razmerja med sosedi ter se bo pri tem posvetil predvsem vprašanjem in nalogam srednjeevropske gospodarske politike, obenem bo imel tudi zasebne razgovore z vodilnimi češkoslovaškimi osebnostmi. Kancelar o svojem obisku Praga, 16. januarja g. »Prager Presse« objavila naslednjo zanimivo izjavo avstrijskega zveznega kancelarja dr. Schuschnigga ki )b dejal med drugim: »V sedanjem nemirnem Saša spravljajo vsako srečanje vodilnih ministrov v zvezo i lasnimi kombinacijami Da mi bo moj obisk v Pragi dal priliko za sestanke s češkoslovaškimi vodilnimi državniki, je pri dobrih sosednih odnošajih med Avstrijo in Češkoslovaško razumljivo. Veselim se teh srečanj, ker so taki razgovori, za oba dela zelo informativni in ker mnogo doprinašajo k medsebojnemu razumevanju. Medsebojno razumevanje je prav v sedanjem času, ki še vedno trpi zaradi posledic medvojne miselnosti, najvažnejši pogoj za pozitivno politiko, ki ima za cilj pomirje-nje Evrope in regeneracijo njenih gospodarskih razmer. Gospod predsednik češkoslovaške republike je pred nekaj tedni porabil priliko, da izrazi to prepričanje v is-javi, da mora vsaka nacionalna politika, ako hoče biti uspešna, delati za to, da spravi v zvezo interese svoje lastne države s splošnimi interesi. Naša politika v Avstriji je že davno orientirana v tej smeri. Nam je potrebno, da živimo z vsem državami in zlasti s sosednimi v miru in v prijateljstvu To je naša želja in naš cilj. po katerem stremimo brez vsake zahrbtne politične misli«. Masaryk v Pragi Praga, 16. januarja AA. Predsednik Ma-saryk je prispel v Prago. Danes je bil na kosilu pri predsedniku češkoslovaške publike dr. Benešu. Makala oblegana ? Po abesinskih vesteh je italijanska posadka popolnoma odrezana od zaledja in se bo morala brez boja uda ti Addis Abeba. 16. januarja o. Po poročilih iz abesinskega glavnega stana so čete rasa Sejuma, rasa Kase in vojnega ministra rasa MuluSete docela obkolile Makalo in io popolnoma odrezale od zaledja. Italijanska posadka Makale, ki šteje več tisoč mož, je odrezana od sveta. Že teden dni ni prispel več nikak transport živil in municije. tako da vlada v mestu ie veliko Pomanjkanje. Italijani so prisiljeni klati mezge in drugo tovorno živino, da se rešijo lakote. Malenkostne količine hrane in municije jim pošiljajo iz italijanskega zaledja z letali. Ker so Abesinci na vseh okoliških hribih postavili močne baterije protiletalskih topov, je tudi dovažanje živil z letali vedno bolj težavno, kajti letala se ne smejo spustiti nizko, da ne pridejo v ogenj topov in strojnic. Abesinci ne mislijo na to. da bi zavzeli mesto s splošnim naPadom, čeprav ni nobenega dvoma, da bi jim bila zmaga zagotovljena, marveč se hočejo izogniti vsem žrtvam ter Italijane ki so zaprti v Makali, enostavno izstradati in prisiliti, da se prostovoljno predajo, kar bo še bolj ohrabrilo abesinske, a silno demoraliziralo italijanske čete. Italijansko vrhovno vodstvo se na vse načine prizadeva, da bi preprečilo kapitulacijo Makale in je vrglo v bo] vsa razpoložljiva letala, ki neprestano obletavajo abesinske postojanke in jih obsipavajo z bombami in letaki, da bi na ta način demora-lizirali abesinske vojake in zaustavili nadaljnje prodiranje. Bombni napad na angleško bolnico London, 16. januarja, o. V vsej angleški javnosti je izvala silno ogorčenje vest, da so Italijani včeraj obstreljevali z letali bolnico angleškega Rdečega križa, ki je bila nameščena pri Maldiji, 30 milj daleč izza fronte, 100 milj severno od Desija. Bolnica je imela pet oddelkov, ki so bili razmeščeni več milj vsaksebi. Tri italijanska letala so napadla prvi oddelek, ki je bil pod vodstvom angleškega majorja Bougovneja. Letala so se spustila zelo nizko, tako da so mogla pač docela razločno videti znake Rdečega križa, ter so najprej začela metati bombe, nato pa so šotorišča obstreljevala še s strojnicami. Proti letalom ni bil odd?.n niti en sam strel, ker daleč naokrog ni bilo niti enega abesinskega vojaka Bolnica je bila v par minutah docela uničena, mnogo bolničarjev ranjenih, večina ranjencev pa ubitih. Major Bougoyne javlja, da je le po naključju ostal živ, tako da je mogel nemu» doma pohiteti po pomoč v sosedne lazarete angleškega Rdečega križa. Letalci, ki so bombardirali bolnico, so nato poleti nad Ualdijo in jo bombardirali z eksplozivnimi in zažigalnimi bombami. Vse mesto je bilo kmalu v plamenih in je do tal pogorelo, tako da so ostale same razvaline. Po dosedanjih ugotovitvah je 14 ljudi zgorelo, koliko pa jih je pokopanih pod razvalinami, pa še nihče ne ve. Ranjenih je bilo 35 ljudi, med njimi starčki, ženske in otroci. Med ranjenci sta tudi dve bolničarki Maršal Badoglio bo odstopil? London, 16. januarja g. »Dnilv Telegraph« in »News Chronicle« objavljata danes dve senzacionalni vesti iz Rima. ki pa nista uradno potrjeni, kar iziecno poudarjata. »Dailv Telegraph« poroča, da se bo maršal Badoglio v kratkem vrnil v Italijo, ker se je njegovo zdravstveno stanje zaradi nezdravega podnebja v Afriki zelo poslabšalo. Kot njegov namestnik bi prišel baje v poštev sreneral Graziani. vrhovni poveljnik italijanske vojske na južni fronti. »Nem« Chronicle« objavlja vest, da ho Mussolinijev zet grof Ciano kot propagandni minister odstopil in prevzel zunanje ministrstvo, ki ga trenutno vodi še Mussolini sam. Rim, 16. januarja. AA Vest o odstopu maršala Badoglia uradno demantirajo. Po tej vesti se hoče maršal Badoglio umakniti svojega dosedanjega položaja iz zdravstvenih razlogov. Čeprav vest uradno demantirajo, govore še dalje o tem. da bi hotel maršal Badoglio zapustiti vzhodno Afriko, ker ne more prenašati tamošnjega podnebja. ★ Kartum. 16. januarja w. Letalci rfcalijan-ga vojaškega monoplama, ki je moral pri Tokaru v Sudanu za silo pristati, so v puščavi izgubili rmer in prišli v roke Angležem. Letalce je ok-ožni poveljnik dal od-ve>srti v Toka-r, letalo pa zastražiti. Laval se drži Kljub skrajnemu naporu socialistov, da bi ga vrgli, je včeraj zopet dobil zaupnico v parlamentu Pariz, 16. januarja. wo. Pred dobro zasedeno dvorano se je danes popoldne začela seja parlamenta. Zopet izvoljeni zbornični predsednik Bouisson je imel svoj nastopni govor, v katerem je namignil tudi na bodoče volitve in zagotavljal, da bo mogla bodoča zbornici izvesti drzne načrte, če bo poživitev gospodarstva, ki se sedaj kaže, trajala dalje. Bouisson je nato obvestil zbornico o predloženih interpelacijah, ki se deloma nanašajo na splošno politiko vlade, deloma pa na krizo polje-deljstva. Ministrski predsednik Laval je k temu izjavil, da je pripravljen tako začeti le razpravo o poljedelski krizi. Neosocialist Marcel Deat je zahteval takojšnjo razpravo o svoji interpelaciji glede splošne politike vlade. Socialistični vodja Leon Blum je dal v svojem govoru razumeti, da gre za to, ali naj volitve izvede Lamlova vlada, ali pa 1 levičarsko. Obrnil se je narto proti radikalom naj slednjič zavzamejo jasno stališče ter tako razčistijo položaij za skorajšnjo volilno kampanjo. Če bodo radikala vztrajali v svoji nejasnosti in neodločnosti, ogražajo že sedaj bodočo levičarsko vlado. Laval je odgovoril, da n™ smisla razpravljati še dalje o teh vprašanjih, ter izrazil željo, na i se takoj preide na glasovanje. Glede Blumovega poziva radikalom hoče ugotoviti samo' to, da so socialisti vrgli v tej zakonodajini period, vse radikalne vlade drugo za drugo Ministrski predsednik je nato izjavil, da je ti prioriteto interpelacij o poljedelski politiki, in ie stavil ob enem vprašanje zaupnice. Njegov predlog je bil sprejet s 315 proti 252 glasovom ter ie Lava! tako s 63 glasovi večine zopet dobil zaupnico. Naito je sledila razprava o poljedelski krizi. \ »JUTRO« št 13 2 Petek, H. L M36 Finančni minister o Včeraj smo po telefonskem poročilu v izvlečku prinesli proračunski ekspoze, ki ga je Narodni skupščini pismeno pred-ložtt finančni minister g. Dušan Letica. Izvleček je bil v odstavkih, ki se nanašajo na osebne izdatke države, deloma netočen, odnosno nejasen. Zato objavljamo danes dotične odstavke še enkrat na osnovi dobesednega ekspozeja, ki smo ga med tem prejeli. G. minister je rekel: »Da bi vsaj nekoliko omilila posledice nesorazmernosti med osebnimi in materialnimi izdatki, je vlada pristopila k znižanju draginjskih doklad za državne uradnike in upokojence. V drugi razlog nesorazmernosti med osebnimi in materialnimi izdatki, ki je v številčnem stanju državnih nameščencev, se vlada ni spuščala, zavedajoč se, da naše gospodarstvo v svojem sedanjem položaju ne more sprejeti prejemkih i Beležke in zaposliti onih, ki bi bili reducirani t državni službi. O priliki sestave predloga novega proračuna se je vpoštevalo izvršeno znižanje prejemkov državnih uslužbencev. Blagajniški efekt tega znižanja s pozneje odobrenimi popravili znaša okrog 350 milijonov. Proračunski efekt znižanja je samo deloma izkazan v predloženem predlogu proračuna, ker so krediti za pokojnine in invalidske podpore vnešeni v ist' višini, kakor v dosedanjem proračunu, to pa na osnovi najnovejših podatkov o potrebi kreditov za pokojnine. Vse to priča, kako nedovoljni so bili krediti za pokojnine v proračunu 1934/36 Z drugimi besedami! izvršeno znižanje pokojninskih prejemkov številčno ni vplivalo na proračunske kredite v novem proračunskem predlogu.« Radikalsko glasilo proti Lazi Markovicu Kad lik aisko glasilo za savsko bo osnovanju JRZ n"ti enega sre-aa, da bi med liudstvom ustanavljal organizacije JRZ. Najbrž je računal. dia bo itak ukazano ljudstvu, da mora voliti tudi njega. Dr. Milan Stojadinorič ima pravico, da 8ak® s predložitvijo političnih zakonov vse do te-laij. ko se bo sestal kongres JRZ in ko bo prevzel na kongresu izvoljeni glavn' odbor JRZ odgovornost za politične prilike v državi. Poleg tega pa »ma pravico čakati s temi zaikonii vse do tedaj, dokler se ne bodo spo-azumeli vsi šefi polilrinib strank o načrtih novrih političnih zakonov.< Izvajanja »Narodnega lista« so vsekakor zanimiva, nel° glede dT. Markoviča, marveč tudi glede političnih zakonov. V tem pogledu jim gre še posebna pozornost, ker velja »Narodni list« zia službeno glasilo JRZ. Japonski odhod iz Londona Zadnja seja pomorske konference z Japonci — Obširen komunike japonske delegacije — Tokio vztraja na enakosti z Anglijo in Ameriko London, 16. januarja. A. Po včerajšnji seji pomorske konference je bilo izdano na zahtevo japonske delegacije in na poziv predsednika pomorske konference nasle-:nje uradno poročilo. Ko je japonski delegat predložil zahtevo, naj se vzame v pretres skupno določeni maksimum tonaže v mornarici in je motiviral svoj predlog, je predsednik pozval vse delegacije po vrsti naj podajo svoj popoln in končni odgovor na ta predlog. Ob koncu razprave je predsednik resumi-raj njen izid in ugotovil, da so vse delegacije v krogu konference in izven nje večino časa posvetile pazljivemu proučevan nju japonskega predloga, mora pa ugotoviti, da ni bil podprt od nobene druge strani. Nadalje je ugotovil, da se japonski predlog v svojem bistvu peča samo z eno stranjo kvantitativnega omejevanja oboroževanja in da je na drugi strani vprašanje kvantitativnega omejevanja oboroževanja samo majhen omejen del kompleksa vprašanj, kj so naložena konferenci. V teh okoliščinah bi bilo najbolje odložiti sejo, na prihodnji seji pa začeti pretres vprašanj, ki jih ima odbor proučiti. Prihodnja seja se vršj jutri ob 15.80. Vodja japonske delegacije admirali Na-gano je poslal zvečer lordu Monseilu pismo. v katerem izjavlja, da ie na se ti pr vega odbora pomorske konference postalo čisto jasno, da se glavni načelni predlog Jaiponske ne more sprejeti od strani ostalih delegacij tn da zato Japonska ne more več koristno sodelovati pri nadaljnjem delu konference. Po zaključku včerajšnje seje pomorske konference je laponska delegacije objavila obširno poročilo, v katerem med drugim pravi: 1) V prepričanju, da pomeni omejevanje tonaže mornarice važen del mednarodnih poizkusov, da se od«tran; medsebojno nezaupanje med narodi in vzpo stavijo dobre zveze med njuni, naša vlada nikdar ni opustila niti en£ prilike. d3 ne bi doprinesla k ojaeenju miru s pomočjo razorožitve Določevanje manjšega števila tonaže škoduje v veliki meri našemu na cionalnemu ugledu in b; izzvalo težke posodice za našo državo ker b-' bilo nizko' štev&o tonaže stalni vir velikega nezado voltstva med našim narodom 2) Da se obdrži ravnotežne v obramb morja se mora načelno priznati enako pravnost v moč' mornarice rned državami Da se pride do prave razorožitve, morajo velesile vreči od s<»be ali oa v dra-stičn1 meri mižati svoi« ofenzivno orož'e in upf rabliat? samo tako o^r^mbn" ornžie k-najbolje ustreza no+reb^m niihove ohron-be PomorsVe Si "a ta način r>f-sposobn^ m n*nadanie. e Si p« Tt»^n-c ne za objemko in bi toiVc bil-> zavarova no obstoječe c+anjP pred ntva-rnos+io jn napadanjem Teh na^el «mo se poslnž-vati v svnifMv. nr°d'o »kupnem do-Wp vanfu moV^im^rr^i tonaže za večie nariee na svetu 3) Da pojasnimo japonski predlog skupni določitvi maksimuma tonaže P'J bomo restmrir^li « n^čin- <0 sil; naj se sporazumejo o maksimal* skupni tonsžii za vse pomorske države, preko kaiere fco smejo več »ti. ®S nriiksi- malna tonaže se mora odrediti z najmanjšim številom b) Število napadalnih ladij, namreč drednotov, matičnih ladij za letala in križark prvega razreda, mora biti omejeno, dokler se popoincma ne odstranijo. c) Ker se tiče obrambnega tipa ladij, kakor so križarke B razreda ostale ladje in podmornice, je treba z njimi postopati »en bloc« in je treba odrediti skupno z gornjo mejo povprečno tonažo vseh teh ladij. Vsaka država bi svobodno gradila ono vrsto ladij, ki jih želi imeti. 4) Na sedanji konferenci se je pokazalo zelo veliko nasprotie v mišljenju med našo delegacijo m delegacijami ostalih velesil v vprašanju metod s katerimi bi se moglo doseči znižanje oboroževanja. Prišli smo do zaklbička. da 9e ne strinjamo s predlogi, predloženimi od ostalih delegacij ker se ne strinjajo z našo tezo. da je treba odstraniti našo podre jenost. Ostale delegacije so jasno pokazale, da ne morejo 'a govoril tudi državni kancelar Adolf Hitler, ki je v svojem govoru najprej podal kratek pregled dogodkov v zadnjih treh letih, odkar je nanodma socialistična stranka prevzela oblast. Pod-črta< je. da so tri leta zelo kratka doba v človeškem življenju, vendar pa se pokažejo dolga in polna vsebine, kadar jih človek preživi. Volitve 1 1933 so b'1e bitka pred od-odi+vijo Bodočnost ne bo s;nak na nas cvetja, ampak moramo vse doseči s težko borbo. Končni uspeh doseže vedno samo oni. kdor ostane stalen in nikdar ne izgubi živcev. Zatem je Hitler primerjal sedanje razmere s časom v svetovni vojni, ko so politiki zlomili narod, ki se v mirni dobi ni navadil na žrtve. Posebno je podčrtal, da ni vprašanje, če ima aii nima posameznik tega ali onega, pač pa ala je nemški narod dovolj močen, da lahko obstoje ne tem svetu. Hitler je nato zopet govoril o volitvah v Lippeju in ponovno podčrtal, da se ne fine iz volilne borbe pozabiti glavne stvari in sicer, da mora obstojati ena volja, ki odloča. Nemčija mora biti močna, da jo nikdo ne bo mogel naipasti. Nemčija gleda Lahko danes polna zaupanja v bodočnost in gre lahko mirno po svoji poti, c«mo zato. ker je močna. Kdor čita danes govore, ki jih je on imel v volilni borbi. bo videl da so sP tedaj mnoge njegove besede smatmle za fanfa-^ične. da pa ie trenutna stvarnost dala več. nego je obljubah. Na koncu je Hitler norval stare borce svoie sfranke. na i ohranijo istega duha, ki je v tedaniem težkem 5a«*n V«rn-čijo privede! do zmage. Newyork v temi Požar v drugi največji električni centrali na svetu — Nad 60.000 ljudi v tunelih podzemske železnice — Velike varnostne odredbe Newyork, lfi januarja. AA. V pretekli noči je nastal požar v eni izmed največjihh new-yorških električnih central. Zaradi tega je hil za nekaj ur ustavljen promet podzemeljske železnice. Računajo, da je bilo v vlakih, ki so istočasno stali v podzemlju, nad 60.000 potnikov. Mnogi deli mesta so bili več ur v temi. Veliko število gledališč in kinematografov je moralo ustaviti predstave. Velikansko mesto je bilo po večini zavito v gosto temo in je zaradi tega prišlo do neobičajnih prizorov. Električna centrala Halgate. kjer je zaradi kratkega stika nastal požar, je po velikosti in kapaciteti druga največja centrala na svetu. Strahovito zmedo, nastalo zaradi popolne teme. ki je objela vse dele velemesta severno od ulice, je še povečalo hudo deževje. £upan je takoj mobiliziral vso policijo in gasilce, ki so zasedli najvažnejše točke mesta. Posebno velike policijske i oddelke so vrgli v okraje, kj«- Btoje velik« trgovine, da ne bi zločinci vprizorili plenitev velikega obsega. Zupan je dalje poslal na ulice razen rednih policijskih čet še okofl 18.000 rezervnih in pomožnih redarjev. V teku noči se je organom Edisonov« družbe posrečilo začasno oskrbeti mesto s lučjo in pogonosko silo: zvezali so namrei mesto z električno centralo na Niagari. Še ena letalska nezgoda v Zedinjenih državah New York, 1£. januarja. AA. Itz Bogote (Koliuim>bija) javl^jo, da je PotniSko *ri-motorno letaLo Pata, rajdijokt te'egTafiist, neki višji častnik in trije pot-niki so se ubiili, sedem Potnikov pa je nevarno ranjenih. Odmevi Beckovega ekspozeja Pariz, 16. januarja. AA. Včerajšnji eks-Poze poljskega zunanjega ministra Becki je francoski tisk simpatično sprejel. »Pe-tit Journal« pravi, da je Bectkov gov0r vzbudil v francoski javnosti veliko zado-voljsrtvo. >ExceisJ.(>r< ugotavlja, da je govor napravil ožičen vtis v francoskih diplomatskih krogih. »Echo de Pariš« Izraža željo, da bi se. oravnaa podjsko-češkosio-vaški nesipoTazunn. Praga, 16. januarja. AA. Češkoslovaški listi posvečajo posebno pokornost ekspoze ju poljskega zunanjega minisrtra Ki poudarjajo dobro razpoloženje Po-jske do E>N_ Listi le obžalujejo!, da v tem ekspoZeJu k.i j>asno označuje poljsko stališče do najvažnejših vprašanj zunejije politike ,ni niti besedice o češkoslovaškem predlogu, naj nekatera neurejena vprašanja, ki še obstoje med Češkoslovaško in Poljsko, pridejo pr©d mednarodni forum. Naposled Poudarjajo češkoslovaški listi, da je Češkoslovaška slej ko prej pripravljena prijateljsko sodelovati s Poljsko. morilec ali j&stični umor? Newyork, 16. januarja, o. Po še nepotrjenih vesteh iz Trentona je guverner prejel uove pismene dokaze, ki govore v prilog Hauptmanu in obremenjujejo neko drugo osebo. Jetniški duhovnik je snoči llauptma-na obvestil, da je zvezno sodišče zavrnilo njegovo prošnjo za odgoditev justifikacije Hauptman je to sporočilo mirno sprejel. Še vedno je prepričan, da bo ušel smrti na električnem stolu. Nato je imel kratek razgovor s svojo ženo. Med tem so pričeli v kaznilnici pripravljati vse potrebno za njegovo justifikacijo, ki te ima izvršiti jutri zvečer. Guverner g. Hofman je izjavil, da ne more izdati odločitve o odložitvi smrtne kazni nad Hauptmanom. dokler 6odišče ne odloči o Hauptmanovi prošnji Hauptman je danes podpisal nov predlog svojih branilcev, ki bi radi pridobili na času iD zbrali nov dokazni materijal ki bi avtomatično privedel do obnove procesa. Izvršitev smrtne kazni je odrejena za petek zvečer, vendai pa bi se mogla odložiti tudi na noč med nedeljo in ponedeljkom, ker ae v obsodbi pravi, da 6e mora izvršiti v tednu en mesec pred 13. februarjem. Pariz, 16. januarja. AA. Sklep ameriških oblasti, da bodo pred morilca Lindbergho-vega otroka v trenutku usmrtitve na električnem stolu postavili mikrofon, da bo zabeležil njegove poslednje besede, je zbudil na francoskem neprijeten vtis. Ameriške oblasti pa izjavljajo, da je ta postopek neobhodno potreben, če naj se dožene vsa resnica v tej aferi. V francoskih krogih sicer priznavajo, da morilec ni vreden sočutja toda spoštovanja- je vredna smrt Bama. čeprav gre za smrt hudodelca. Zato ne odobravajo takšnega postopka, tem manj, ker se utegne zgoditi, da se bo Hauptmann še pred smrtjo skušal braniti. Washington, 16. januarja, b. Prošnjo Hauptmanna za obnovo postopanja in odgoditev izvršitve kazni je zvezno vrhovno sodišče v Washingtonu odklonilo. Volilna borba za zagrebško zbornico Zagreb, 16. januarja, o. V zvezi z bližnjimi volitvami v trgovski odsek zagrebške trgovsko - industrijske zbornice je dal g. Ivan Prpič, nosilec ene izmed obeh kandidatnih list," novinarjem izjavo, v kateri pravi: Ni res. da je bila kandidatska lista Ivana Peniča postavljena na zahtevo dr. Mačka, odnosno n4egove politične stran.ee. Dr. Maček je spričo zastopnikov zagrebških gospodarskih krogov Ponovno izjavil, da se noče vmešavati v kandidature pri zbornici in da tega ne bo storila niti njegova stranka. Potemtakam nima nihče mandata postopati v tem vprašanju v njegovem imenu. Pristaši liste Ivana Peniča so namreč razširili med trgovci vest, da se je dr Maček izrazil za Peničevo listo, tako da predstavlja ona edino hrvatsko listo, ker liste Ivana Prpiča dr Maček ni priznal. Ocenjevalna komisija za šumarje Beograd, 16. januarja. AA. Minister za šume jn rudnike je na podlagi uradniškega zakona imenova.l člane komisije za ocenjevanje uradnikov pri gozdarskem oddelku za leto 1936. V komisiji &o SS■ Sveto-zair Ranitovlč, Sava Vučetič, inž. Mihovi1 Mairkič, inž. Zivan Simonovlč in inž Ma-ruci Ivan. inšpektorji ministrstva za šume in rudnike Njihova namestnika sta gg. J°-vaiovič tn inž Andrija Perušič, insr)ektor ja. tajnik pa je g. tož. K«^ Hvala, višji šumarsk' prijav Prepovedan koledar ".-reb, 16 januarja o. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvoz in razš rjenje koledarje »Danica hrvatska«, ki je izšel Turški zunanji minister na potu v Ženevo Carigrad, 16. januarja. AA. Turški zunanji minister Tevfik Ruždd Ara« je odpotoval nocoj v ženevo na zasedanje sveta Društva narodov. Iz našega nogometa Beograd, 16. januarja, p. Na sinoČnji seji beograjskega nogometnega podsaveza so bili igralci BSK Blagoje Marjanovič Svetislav Glišovič in Aleksa Tirnanič zaradi incidentov na tekmi z Gradjanskim v Zagrebu do nadaljnje odredbe suspendirani. Konferenca državnih nogometnih reprezentanc, ki sodelujejo pri tekmah za slovanski pokal, bi se morala vršiti že 6. t m. v Bratislavi. Iz tehničnih razlogov je bila konferenca odložena do konca meseca, sedaj pa še do 6. februarja. Naš nogomet bo zastopal na tej konferenci podpredsednik nogometnega saveza dr. Andrejevih. Podaljšanje novinarskih legitimacij Beograd. 16. januarja. AA. Z odlokom prometnega ministra z dne 16. t m je podaljšana veljava zelenih legitimacij poklicnih novinarjev za četrtinsko voznino in vseh voznih ugodnosti, ki jih uživajo dnevniki, tedniki in mesečniki, do vštetega 31 januarja ti. Vremenska napoved zagrebška vremenska napoved za danes: Precej oblačno, zmerno hlaKtao, v ostalem stalno vreme. Dunajska vremenska napoved » peteKc Naši kraji in ljudje Sloves nase fotografije gre po svetu Pregled uspešnega dela naših fotoamaterjev Ljubljana, 16. januarja. Ob tradicionalni številni udeležbi svojih Članov je imel ljubljanski fotoklub svoj peti letni občni zbor, ki je podal nad vse zadovoljivo sliko o delu preteklega leta. o veliki požrtvovalnosti in idealizmu, ki itpremljata to odlično organizacijo od vsega njenega početka in ki morata nujno voditi do uspehov Iz poročil vodilnih klubskih funkcionarjev je bilo razvidno, da je klub izvršil spet celo vrsto dejanj, o katerih se nam še pred dobrimi štirimi leti. ko jih je sprejel v svoj program, niti ni sanjalo. da bi jih bilo mogoče pri nas izvršiti. Navajamo samo nekoliko podatkov, ker bi nas vodilo predaleč, če bi hoteli poročati o vseh: Odbor je imel s svojimi odseki nič manj nego 24 sej. priredil je 21 internih predavanj in poučnih večerov. 2 interno nagradna natečaja organiziral 1 fotografsko raz stavo v Ljubljani članstvo s" j" udeležilo 20 skunnih izletov v razne dele naše ožje domovine. osnovala se je končno klubska Btrokovna knjižnica, ki rase po številu knjig od dne do dne in to večinoma / darovi članov samih uresničila se je tudi ideja klub-Bke potovalne mape ki zbuja s svojo razkošno opremo in sijajno slikovno vsebino ta *as že nekoliko mesecev navdušenje ti-jiočpv organiziranih holandskih amatprjpv navezali so se nadalje tesnejši stiki s češkimi. poljskimi nimnnskimi in italijanskimi in drugimi fotoamaterskimi organizacijami, fotoklubčani so se udeležili v enem samem ]Pti, s skoraj RO" -slikami ni? manj ne^o 23 tujih mednarodnih mzstpv Cše pred dvema letoma komaj 2 ali ter treh mednarodnih nagradnih natečajev Število na omenjenih razstavah sprejetih slik se je gibalo vedno nad P>0 odst '30 odst. je povprečno število za sprejete slike na takšnih razstavah!! skoraj pri vsaki razstavi in pri vseh treh nagradnih natečajih so bili fotoklubčani nagrajeni r zlatimi, srebrnimi ali vsa] bronastimi odlikovanji ''n drugimi priznanji klub sam pa je bil kot organizacija odlikovan s srebrnim pokalom Toda to še ni vse Največje delo. ki ga je Klub izvršil, Je izdaja prvega zbornika, s katerim je uvrstil slovensko umetniško fotografijo definitiv-no med najbolj upoštevane nacionalne fotografije na svetu O tem govorijo navdušene kritike v vseh inostranih vodilnih fotografskih revijah, neprestana naročila (en Kam ameriški klub je naročil 30 izvodov za Bvoje člane, en sam občudovalec na Holand-ekem jih je naročil 13 za svoje prijatelje!), predsednik je v svojim poročilu prečital celo vrsto priznanj o zborniku iz naših uglednih in najvišjih krogov - celo iz dvorne pisarne _ ki jih klub v svoji podjetnosti ni pozabil opozoriti na svoje delo. A ne samo slike, ki so zbrane v tent zborniku, temveč tudi članek o genialnem izumitelju in prvem slovenskem fotoamaterju Janezu Pu-harju je zbudil veliko pozornost povsod. V tujini ga pridno pona tisku jejo. kajti svet do danes o kakšnem Puharjn in njegovem delu ni vedel ničesar. Toliko na splošno. Razumljivo je da je odbor, ki je dajal iniciativo za tolikšno delo. dobil soglasen ahsolutorij in da je bil z majhnimi spremembami izvoljen znova. Predsednik ostane kakoT doslej Srečko Grom. njegov namestnik je Ivo Gogala. tajnik Karlo Kocjančič. blagajnik Ciril Bohm odborniki Lojze Pengal. Janko Pkerlep. Pe-ter Kocjančič. odbornika namestnika inž. Lujo Michieli in Franc Bazelj. preglednika računov Karel Bolaffio in Ivan HaHS. v raz sodišče «o bili izvoljeni univerzitetni as;stent Janko Brane. prof. Janko Ravnik in Maks Gliha. Občni zbor je izvolil nadalje stalno klub-Bko umetniško žirijo in poveril njeno vodstvo našemu mojstru Franu Krašovcu. V \ Najsijajnejša filmska opereta sezone! PRI BELEM KONJIČKU Jutri premiera v KINU UNION svrho že nujno potrebne delitve dela je ustanovil končno celo vrsto novih odsekov in je v ta namen primerno spremenil tudi klubska pravila Resolucija ki jo je sprejel pred izvolitvijo novega odbora, predvideva med drugim kot glavni program novega poslovnega leta izvedbo druge medna- rodne fotografske razstave v Ljubljani, izpopolnitev klubske knjižnice. osnovanje klubske slikovne centrale, pridobivanje ustanovnih, podpornih in aktivnih članov piiiejanje predavanj, učnih tečajev, kritič-no-posvetovalnih večerov in polno drugega Pozno v noč se je občni zbor razšel v zavesti. da bo klub v dosedanjem pravcu. ob vnetem sodelovanju vseh svojih in še novih članov čez leto dni lahko beležil novo napredovanje. Neznana utopljenka, neznan utopljenec Dve tragediji čakata na pojasnilo Litija, 16. januarja. Utopljenka ki so jo blizu Zagorja potegnili iz Save. ni identična z gospo Marijo Stuzzijevo iz Kamnika Že včeraj se ie pripeljal tast pokojnice, lasni trgovec a Stuz zi iz Ljubljane v Zagorje, in se podal v mrtvašnico Pri St. Lambertu. kjer je takoj zatrdil, da to ni njegova snaha Ker pa ]e bila glava poškodovana, so zavoljo natančnejše ugotovitve prepeljali utopljenko v litijsko mrtvašnico Ker je imel tast s sahoj oris zobovja ge. Marije Stuzzijeve. ki je bila soproga kamniškega zobotehnika. ja mogel litijski dentist Jesenovec po tem orisu nedvoumno dognati da pokojnica ni Stuzzije-va. Jutri bo izvršena obdukcija. Utopljenka ki so jo Potegnili iz Save pri Renkah (šentlambertska fara) je stara okorog 20 let in še ni bila dolgo v vodi, dočim je Marija Stuzzijeva poiskala smrt v Ljubljanici že 2f). decembra Truplo neznane utopljenke ie dobro ohranjeno, lica so lepo rdeča. Zagonetka je zdaj. kdo je mlada nesrečnica in kakšna je bila njena usoda. Ali je postala žrtev obupa, nesreče ali morda celo zločina? Kjerkoli pogrešajo kakšno mladenko, naj blagovolijo o tem obvestiti ljubljansko policijsko uPravo ali pa orožnike v Litiji. Pri Renkah so že več utopljencev potegnili na kopno, tako železniškega uradnika Martina Lubeja. Rudolfa Bašo in nekatere druge. Še eno truplo v Savi Med Krškim in Brežicami je Sava naplavila napol razpadlo moško truplo, ki je očitno ležalo v vodi že več tednov. Mrlič je srednje velikosti, lasje, ki so mu po večini že izpadli, so bili sivkasti in imel je redke, melirane brke. Oblečen je bil v cajg&sto obleko, na nogah je imel čevlje iz črnega boksa in z gumijastimi podpetniki. Truplo so prenesli v mrtvašnico na Vidmu in ga na odredbo uradne komisije zagrebli na tamoš-njem pokopališču Po vsej verjetnosti je to predilniški mojster Janežič iz Litije, ki je pred tedni domov grede menda zašel v Savo in utonil. Hudi časi lesne industrije Neusmiljeno so prizadete številne delavske družine Škofija Loka, 14. januarja. Taiko žalostnih časov škofjeloška lesna industrija v vseh letih po vojni ni doživela. Lesna trgovina je na tleh. Ko smo pred dvema tednoma beležili hudo vest, da sta naš. največji podjetji Dolenc in Hajnrihar odpovedalo vsemu delavstvu službo, smo prikrito vendarle še gojili majhno upanje, da se nemara v poslednjih trenutkih najde izhod, ki bo najhujše preprečil... Zal. varali smo se, kajti v soboto je bilo delo na Trati (škofjeloški kolodvor) ustavljeno ki delavstvo postavil]eno pred kruto resnico, da je ob zaslužek. Vseh odpuščenih delavcev z voznik: je preko 400! Kaj ta številka v današnjih časih pomeni, naj razmisli vsakdo sam in bati lahko bo prišel do zaključka, da se nahaja naše industrijsko delavstvo v obupnem položaju, v zadregi, ki zahteva hitre in nujne odpomoči. Pri Dolencu so odpust® 236 delavcev — od teh odpade ma obrait v Skofj-i Loki 102, pri Hajnriihairju pa eo odpovedali zaposlitev 114 moškim. 19 ženskam im še preko 60 voznikom. Ako prištejemo k temu številu še 94 brezposelnih lesnih delavcem. Žagarjev in voznikov, ki so bilr z obrati na Trati v zvezi. se nam pokaže številka 523 Medtem, ko delo stoii. se seveda tako podjetniki kako*- delavstvo na vse kriiplje prizadevajo. da bi se našli vsaj oni najskrom-nejši viri. ki bi omogornlri Setudii le v delnem obsegu zop-etno vposta-vrtev obratov. Biile so izvršene intervencije na vse strani. O položaju so poučene oblasti, tako sreska izpostava, banska uprava, javna borza dela, Zveaa industrijcev. Delavska zbornica pa tudi domače občine, ki se odpuščeno delavstvo nanje še osobto tudii obrača - prošnjami za posredovanje im pomoč. Posebna 6 članska deputacija je posetife tudi 2- bana. Kljub vsem brigam pa izgledov za izboljšani] e položaja vsaj trenuitno ni. Zaloge lesa so doma dovolj velike, v kolikor pa je kupljeni les še zunaj, ga ne kaže odvažati, ker ni snega. Ako se položaj v najkrajšem času ne "izboljša bo zapadlo delavstvo v veliko bedo. Računati moramo namreč z dejstvom, da zaslužki že zdaj niso bili toliki, da b? bili mogli misliti delavci na kake orrhraoke. živelo se je iz rok v usita. Domačih zalog ni l In družinski člani! Saj je točno ugotovljeno, d« je z ustavitvijo Hajmniharjevega in Dolenčevega obraita prizadeitih v vsem 1343 ljiudii brez dolin. Vzroki ustavitve obratov so naši javnosti več ali manj znani: Sankcije in njnb zle posledice! Podjetniki nimajo obratnega ka,pitala ker ne dobe izplačanih svojih terjatev, težka je s tržišči, je pa še cela kopica dtru-otih nadilog. ki so «e pojavile kaikor gobe po dežju in potisnile našo, pred leti taiko cvetočo lesno industrijo, vir gosrcodarskpga napredka in življenja, ob zid. Naj se zavzamejo odločlln oiniteljii z vso odločnostjo za rešitev viprašanja, ki je kruh in živi jen ie našim ljudem! Na lepem Krku se je to zgodilo... Pan širek in njegove prigode na sinjem Jadranu Praški »Narodni L,isty« poročajo u tragikomični dogodivščini, kii se je odngrala na otoku Krku in se zaključila pred kazenskim sodiščem v Pragi. še n« poznate! Skromno je molčal o sv o ji stiski im se obrnil na lastnico hotela s Ponudbo, da vzame njen hotel v zakup. Zahtevala je 30.000 Din. Brez vsega, d0go- Gospod Sirek, mož štiridesetih let, si v0rjeno, sklenjeno! Tretjino dob j v dveh ... i . a- i A. . _ . J.'Xn/. 4- /-. ,1i»% {V» . n-f n__rv _ it n** An+lr« n^Vr ^ n« je našel dekile — dvajsetletno gospodično Ruženo V nekeim slabem trenotku je odpotoval z njo na otok Krk na krasnem morju Jadranskem. Ostala sta tu. Lepega dme pa je gospod šiirek ugotovil, da nima dovolj drobiža. Vsak drugi jadranski vi tez bi bil v takšnem položaju v močnjli skrbeh, ne pa gospod širek! Fana široka latelja" Svetovni šlager s R. Benatzkija PRI BELEM KONJIČKU Jutri premiera v KINU UNION tednih, ostanek Pa v začetku sezone. Nobene pogodbe ni treba. Nato je poslal gospodično Ruženo v Prago Po denar. Namreč, poslal istjo kaK«r o^rog brala Ceha, ki ii<>-če geslo »zvestoba za zvestobo« praktično izvajati in od katerega gotovo kane žen-ko z Jadrana« Ruženko zločina prevare i" sodnik je obsodil Sireka na 6 mesecev težke ječe brezpogojno, Ružemo Pa na 3 mesece pogojno. in zgodilo se bo, »dia bo gospod širek do-bivl mes.to pikantnih morskih ri'b za večerjo ričet in mesto rudnega opoia po-dxxsko vodtieo. Pa Se bo z globokim vzdihom spominjal: kako bilo takrat lepo na otoku Kirku! Milijoni, ki so šli v dim in meglo Ljubljana še vedno izda težke milijone za tobak Ljubljana, 16. januarja. Koliko milijonov spuste kadiuci v na£. državi vbako leto v zrak? Poučni in zanimivi statistični podatki monoPo^e uprave so zadnja leta knjiga s sedunim. pečati. Prejšnja leta so časopisi objavljali obširne podatke za vso državo. Lani je statistika za javnost izostala. Kakšni motivi so monopoisko uprav0 dovedli do skrivanja teh podatkov, je pač na Morava«. PrenJ leti močno spoštovana »Zeta« je nekam izgubila kredit. Tu podrobne številke: Var4ar (erženk«. V "Ljubljani in okolici je Se dokaj no«ljačev. Tobaka za nosljanje je Slo 823.600 kg! Tudi či-karji so na deželi še pra/v pogosti. Kar 1,9©7.000 kg klobas je šilo v promet. ■ KINO SLOGA Telefon 27—30 POSLEDNJIC Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri GRANDIOZNI VELEFTLM Dantejev pekel Film strahu in groze! Trpljenje pogubljenih duš po Dantejevi pesnitvi »Infernc«. TA FILM MORATE VIDETI ! Danes ob 14.15 uri matinejska predstava istega filma! Hiše na dražbi Ljubljana, 16. januarja. V sobi 16 sreskaga sodišča ss vrše skoraj vsak teden po tri ali štiri dražbe posestev, hiš parcel. Za današnjo dražbo pa je bilo kar veliko zanimanje. Prišlo je mnogo interesentov, pa tudi navadnih gledalcev. Draž-bali so hišo z dvoriščem in vrtom v Kole-ziji vi. št. 1546 k.o. Trnovsko predmestja. Hiša, ki leži nasproti gostilni v Koleziji ob Gradaščici, ja bila nekoč last Frana Peter-ce. 6. februarja 1934. jo je izdražilia Frančiška Pelčeva, soproga pokojnega revizorja, za 476.000 Din. Ker ni mogla iziPolniti draž-benih pogojev in zneska plačati, je bila na predlog Ljudske posojilnice določena ponovna dražba, h kateri je m?d drugimi prišel imovit trgovec iz okolice, zastopnika dveh denarnih zavodov in razni zasebniki. Hiša je bila cenjena na 411.500 Din. Prvi zdraži- II Najveselejši film sezone, poln smeha PRI BELEM KONJIČKU Jutri premiera v KINU UNION telj je ponujal 205.000 in kmalu se je začelo živahno navijanje kar s tisočaki, dokler ni bil dosežen znesek 411.050 Din, ki ga Plača mesar Anton Škrjanc z Opekarske ceste št. 38. Diferenco med novo kupnino in ono iz leta 1934. je po zakonu obvezana poravnati ga. Frančiška Pelčeva. Za hišo carinika Antona Dubroviča, ki je bila v sredo dopoldne na dražbi, je prav tako vladalo precejšnje zanimanje, še zlasti med cariniki. Hiša je bila cenjena na 348.494 Din. Nahaja se v Mariborski ulici. Na hiši je prav mnogo intabulatov, med drugimi je na zadnjem mestu viknjižen državni zaklad za 335.090 Din. Kakor znano, je carinik Dubrovič lani poneveril stotisofe na glavni carinarnici. Kazenski s m a t Pa je na predlog branitelja sklenil, da Dubroviča preiščejo psihiatri. Njegovo hišo je zdražil carinski uradnik Janko Gnezda za 310.000 Din. Vsa Ljubljana se bo zabavala kot še nikoli PRI BELEM KONJIČKU Jutri premiera v KINU UNION •tflEM I 35 let na deskah gledališča Človek bi menfl, da mora biti nujno vesel dogodek, kadar komik praznuje svoj jubilej, a zlasti še v tem mračnem, jalovem miiljeju, ki se mu reče slovenska kultura, bo v polni meri ne drži. Pri nas je tako mal0 iskrenega fctndsk za smeh ki humor da nam je komik v gledališču samo lahka figura, ki ji pač ploskamo, dokler v maski in lasulji uganja harlakinade na scena, njegovo delo pa se nam vendarle ne zdi vredno prave cene in pomena. V tem topem nerazumnem odnosu do igre in odra, ki ga največkrat v enaki meri kažejo občinstvo in oni, ki jim je usoda gledališče izročena v roke. je brez dvoma naj-večja krivica, ki jo lahko življenje nakloni igralcu, pe morda tudi človeku sploh. Zakaj vsaiko trpljenje se da na svetu kako poplačati — samo z& solze, ki jih nekdo duši vase, da bi burko plesal pred ljudmi, ostane račun na veke neporavnan. In nikdar naj kdo ne misli, da n.j treba vsake šale. ki se utrne iz duše, na tihem odkupiti z bolečino — in v dušnih rečeh se vse brez odloga plačuje z gotovino. Tele reči so se mi zdele vredne omembe, ko najstarejši slovenski aktivni igralec eden najodličnejših članov naše drame in najčistejši komik našega ansambla praznuje 35-letnioo svojega gledališkega dela. Malo Hh i€ ^ vedo di ie Josip Danes Ljubljančan - toliko ga le nemirna kn, zapisan« odru, gnala po svetu, da bi « lahko po vsem našem Jugu lastil domovnr sfcih pravne. Rodil se je 27. marca 1882 Njegov oče, Škofjeločan po rodu. je btl prvi slovenski brivec in padar v Ljubljani in je imel v tedanjih Slonovih ulicah svoj lokal. Sina je bil namenil trgovskemu poklicu, pa ga je poslal najprej na Mahrovo šolo, potem pa na trgovsko^ka-demijo v Gradec. A ko je 18-tetni absolvent v Sisku. kjer se je za počitnice mudiil na materinem domu. srečal potujočo igralsko družino Miše Miloševima, ga je zamakalo, da bi tudi sam stopil na deske, ki pomenijo svet. Nekateri Slani družbe so stanovali pri njegovi babici, pa so ga nekajkrat vzel' k predstavam s seboj. Nekega večera go je dolete1« čast, da tudi sam pcmaga na odra — mož, ki je dvigal in spuščal zaetor, je izostal pa so naprositi Daneša. ds> je vskočil. Tak sen je bil njegov debut. a ti prvi dojrni so bili dovolij močni, da je fant pobegnil za družbo, ko je odhajala iz Siska. in se dal angažirati. S to odločitvijo se je predal enemu najbolj pestrih in najboli zanimivih življenj, ki jih ima danes kakšen slovenski umetnik za sabo. Z Miloševičevo družbo in Proti^em čiričem Kr&manovi- pozneie s čem, Stankovičem, Toplakom in Dragufci-novičem je križem preromal ves slovanski Balkan, kar ga je bilo v avstroogrski monarhiji, in še Orno goro povrhu. V Ko-stajnici v Bosni je bik), da je prvič nastopil kot igralec. V »Poslednjem Zrinjskem«, stari, romantični hrvatski žaloigra, mu je Miloševič poklonil vlogo kaplana, ki je imel enkrat samkra-t stopiti na oder, da reče: »U Katzensteinu obilazi vrag«. A za fanta, ki mu je v pregorečem navdušenju gledališče že takrat pomenilo svet I JUTRI PREMIERA ! Frohliclt V VELEFILMTJ KI BO UGAJAL VSAKEMU GLEDALCU (OBERW ACHTMEISTER SCHWENKE) „Na velemestni straži" JUTRI PREMIERA V KINU SLOGI ! I v pravem pomenu besede, je bik) to doživetje presilno, in ko je srtopil pred rampo, mu duša ni dala, da bi eno samo besedo spravil iz sebe. A koje bil prag enkrat prekoračen, mu je igralska kariera t vedno lahkoto stekla navzgor. To so bili časi, ki ve Danež 0 njih pripovedovati brez konca in kraja zanimivih veselih in tragičnih zgodb, kakor je pač življenje igralca in še posebej življenje člana potujoče družine polno senzacij in neprestanih izprememb. Mimogrede naj izdamo, da je Dameš tudi spreten, talentiran pisatelj in da je vse dogodivščine svoje pestre, razgibane kariere zajci v avtobiografskem romanu »Faita morga.no«, ki prihodnje leto izide pri Vodnikovi družbi, v rokopisu pa ima še en roman in veseloigro »Mali ogtesd«. Na Cetinju je z družbo direktorja Krsmanoviča nastopa pred pokojnim knezom Nikito v »Balkanski carici«, ki jo je spisal knez sam. Takrat je prišlo do tragikomičnega incidenta, ki je dovolj značilen za tedanje razmere in čas. Ko eden izmed igralcev, Mlinaric, ki je bW iz Hrvatskega Zagorja doma, ni znal dovolj blagoglasno izgovarjati srbskega teksta je knez vznejevoljen v svoji loži s palico udaril ob tla, z rezkim: »Kidaj, stoko!« nagnal igralca z odra in sam zreči tiral njegov tekst. Od potujoče šmire je Danes leta 1904. prišel z Dragutinovdčem h gledališču v Ljubljano, ki ga je takrat upravljal pokojni dr. Tekavčič. Dne 6. novembra 1904. je prvič nastopil kot Aljoska v Gorkega »Na dnu« in dosegel navdušenj aplavz in mnogo pohvale v tisku. Iz Ljubljane je štiri leta pozneje, prav tako z Dragutinovičem. odšel v Trst in tam je pričakal mobiliza- cije za svetovno vojno. Leta 1914.—1918. je prebil v vojaški suknji m še v vojašiki suknji ga je tedanji upravnik Govekar angažirali za tajnika konzorcija in igralca obnovljenega gledališča v Ljubljatrt. Ko je leta 1922. prevzel Pavel Golia vodstvo g>le-daiišča v Osijek, je Daneš odšel z njim. V letih 1920.—1930. je bil &'an mariborskega ansombH nakar se je vnovič vrnil v Ljubljano. Težko nam je mtvajato komade in Vloge, Uri je Daneš v njih pričaral v našem gledališču minute, kakršnih človek ne pozabi ki ki spadajo med najlepše, kar n?m je dala skrven6ka igralska umetnost. Če v bežni naglici navedemo »Revizorja«, »Glem-bajeve«, »Sonkina«, »Sen kresne noči« (KJopčič), »Hamleta« (prvi grobar), smo sprožili komaj rahlo slutnjo o ogromnem dragocenem delu. ki ga ima za seboj. Ob jubileju, ki spada brez dvoma med najlepše, resnično praznične dogodke našega kulturnega življenja, želimo Danešu samo, da bi v našo radost še dolgo ostal zvest naši drami, in da bi mu — na njegovo radost — tudi naša javnost in poklicane instance dale priznanje in plačilo, kakršno njegovemu delu gTe. L. M. Motnje v črevesju, omotice zaradi zagatenja se preprečijo z uporabo naravne FRANZ-JOSEFOVE grenčice Ogl. reg. a br. 164S5A36 \ > Domače vesti * Mednarodni policijski kongres 93 bo vršil v Beogradu. 2e pred vojno se je izkazala potreba mednarodne policijske vzajemnosti ali ustanovitve mednarodnega foruma -kriminalistov, ki ti zbliževal policijske oblasti v«eh držav ter tako omogočal skupn-? ikcija pri reševanju velikih kriminalnih zadev. Prvi mednarodni policijski kongres se je vršil leta 1914 v Monakovem potem pa je akcija mednarodne policijske vzajemnost) počivala do leta 1923 ko je bila Po iniciativi tedanjega direktorja dunajske policije Ustanovljena mednarodna komisija kriminalne Policije. Od tedaj je bilo že 11 medna- . rodnih policijskih kongresov, ki sa prirejajo vsakokrat v kaki drugi državi. Letošnji kongres se bo vršil od 25. do 31. maja v Beogradu in bodo tam zbrane policijske kapaciteta vsega sveta. • Lepa proslava v okrevališču OUZD na Rabu. Ljubljančan; naim pišejo iz Raba: Na pravosdav. Silvestrov večer so priredili Pacienti okrevališča »Jadran« na Rabu ljubko domačo zaibav0 v piroslav0 godu g. Inž. Borisa černeta in pravoslavnega no vega leta. Posebni odbor je Poskrbel, da je domača prireditev potekla dostojno in socialnemu zavodu primerno. Ta čas je v okrevališču de»et članov bolniškega zavarovanja iiz rajnih delov države Med njimi so štirje Slovenci. Vsi ti so iz hvaležnosti do upravitelja in njegove soproge, ki skrbita za Zavarovance kakor skrben oče in mati za svoje otroke, prirediti ta večer. Upravitelja in njegovo gospo je nagovoril g. Kravos, nakar s0 sledile recitacije, med njimi dve Župančičevi, ki sta b;M prisrčno Pobira vljeni. Najlepše je recitirala K ran j-čevičevo pesem o vinu go«Pa Zorkica, ki je žeia za izvajanje velik aplavz. Oskrbo" vanci so sestavil; tudi pevski zbor, ti je prepeval domiče pesmi Vidno vz.radoščen se je gospod Cerne zahvalil rekonvales-centom za lepi večer in povdaril, da ne gre hvala njemu, da se v okrevališču počutijo člani dobro, temveč onim, ki So to okrevališče oskrbeli. Tako, vidite, žiivi.mc tu v sicer precej zar.uščenem Rabu. Večkrat Se ponuja dež Toplota pa taka, kakor v Ljubljani julija. V okrevališču se Počutijo vsi rekonvalescenti naravnost iz-borno. Zraka, miru m dobre hrane ne manjka, dobrega razpoloženja tudi ne, za" to pa vsi hvaljmo ustanovo bolniškega zavarovanja, ki da mnogokateremu priliko, da si pridobi izgubljeno zdravje. Toplo pozdravljamo vse Ljubljančane. ♦ Diplomirani so bili na pravni fakulteti ljubljanskega vseučilišča gg. Božidar Kobe, sin pokojnega sodnika g. Ernesta Kobeta iz Ljubljane, Marijan Vivoda iz Gline in Anton Šuler iz Bovca. Čestitamo! nih starih časnikov. Dajte albume tudi v čitalnico, in dnevne sobe bolnišnic in zdravilišč, pa boste gotovo ustregli svojim bolnikom! — Da olajša založba nabavo teh knjig daje pri naročilu treh. izvodov 20%, pri naročilu pet ali več izvodov pa 25 % popusta. * Lastniki motornih vozil se zaradi popolne jasnosti opozarjajo, da se prijava motornih vozil vrši do vklj. 31. t. m. pri sreskem načelstvu v Ljubljani, Hrenova ul. 11. Potrebna dva obrazca tiskovine za prijavo motornega vozila izdaja lastnikom motornih vozil sresko nač&lstvo v svrho, da jih iastniki mot. vozil soglasno v vseh rubrikah točno in čitljivo izpolnijo ter izpolnjene vrnejo v toau 7 dni. Izdaja novih evidenčnih tablic bo po registraciji motornih vozil. Prijavljajo se samo registrirana motorna vozila, ne pa ona, ki so pod plombo. * Obtožena zaradi uboja in oproščena je bila pred beograjskim okrožnim sodiščem Julka Nikoličeva iz vasi Begaljice, mati treh malih otrok. Razprava je razkrila strašno sliko iz življenja v samotni kmečki vasi. Julkin mož je bil razbojnik in obsodili so ga na dosmrtno ječo, njegovega brata pa obesili. Ko je žena z otroki ostala sama. se je vselil v njeno hišo neki Ziva-din čurčevič, ki s* ga je vsa vas bala zaradi njegove okrutnosti. V hišo nesrečne žene ja hodil kakor gospodar, zapil vas denar ki ga je našel, in obnašal se je sploh, kakor da je na svojem. Nesračna žena je rotila sorodnike in sosede, naj ji preženejo vsiljivca in nasilnika iz hiše, a vse prošnje so bile zaman Nihče se ni hotel lotiti divjega Zivadina. Julka je morala mnogokrat bežati iz svoje hiše. Ko ss je nekega večera vrnila domov, ja Zivadin ležal na postelji. Zmerjal jo je, zakaj mu ni pustila denarja. V razburjenosti in obupu je Julka zgrabila za sekiro in nekajkrat nasilneža udarila po glavi. Pogodila ga je smrtno. Na razpravi je vsa vas potrjevala njene izjave o strahotah, ki jih je nasilnik počenjal v njeni hiši. Vaščani so se izražali, da bi bil Zivadin za 5 dinar j av ubil človeka in da so vsi trepetali pred njim. Ko so nesrečno ženo oprostili, so vaščani pozdravljali sodišče. * Gangsterski napad v okolici Osjeka. V Retfali blizu Osjeka je bil oni večer izvršen razbojniški napad po zgledu ameriških gangsterjev. Ko je trgovec m gostilničar Samuel Fišer stopil na prag svoje gostilne, dočim je deiklia ribala pod, sta skočila pnoti ELITNI KINO MATICA - TELEFON 21-24 SAMO SE DANES ob 4. Največji karakterni igralec sveta H A R B Y B A U R v velefilmu MLADOST ZA DENAR i&mh?. S P R E Al 1 E R M KINO strani obsegajoča priloga s popolnimi sporedi domačih in inozemskih postaj. »Naš val« je cenen slovenski tednik. Mesečna naročnina znaša komaj 12 Din. Pišite še danes na naslov: Radiiska revija »Naš val«, Ljubljana da vam pošljemo brezplačno in brezob-vezno na ogled eno številko. * Obledele obleke barva * različnih barvah in plisira tovarna JOS REICH. Kdor Slatino Petanjsko pije, srce mu v prsih zdravo bije! Iz Ljubljane u— K jubileju g. Daneša. V izložbi tvrdke M. Tičar v seienbuigovi ulici je razstavljen krasen venec, k., ga poklon.jo da-ues v dramskem gledališču gospodu Jo»iPJ Danešu ob njegovi 35t zdravnik pri generalnem konzulatu republike Poljske v Zagrebu. Prej je bil pnvatni zdravnik m je prebival v Zagrebu preko 50 let. Bil je se-niior Poljakov v Jugoslavija in splošno priljubljen v vseh krogih Zagreba, ki je postal njegova druga domovina. » Preložitev skupščine dramskih avtorjev- Glede na proslavo 60 letnice prof Milana BoSoviča je glavna skupščina TJuiruženja jugos»L0v. dramskih avtorjev, ki bj morala biti 19. jan. t. 1. v Beogradu,-preložena na 25. in 26 januarja. * K • r manjka našim čakalnicam in »prejemnicam? V zadnji številki »Zdravniškega vestnika« čitamo tole oceno: >Na_ ši kraji« — Izdala Tiskovna zadruga, Lju. bljana. 100 celostranskih slik, cena 30.— Din, boljša izdaja 40.— Din. Pred nami leži zbirka večinoma res lepih in posrečenih slik slovenskih krajev pri kateri so sodelovali najboljši med slovenskimi fotografi. Prav simpatično je, da nam ne pokaže samo krasote planin in gorenjskih krajev, temveč nas vodi v sliki tudi po Dolenjskem in po štaierskem, ki sta v slič-nih publikacijah običajno ostajali preveč v ozadju. Knjiga bi res spadala v vsako čakalnico, vsako sprejemnico, pa ne samo eden, temveč več izvodov, pa bi bilo morda manj. pogosto m a dvomljivih, obrablje- % K. O Liane Haid, Szoke Szakall Adela Sandrock V VESELI OPERETI Noč preti poroko njemu dva maskiren a in z revolverji oborožena moža. Porinila sta ga nazaj v gostilniško sobo, zaprla za seboj »rata in zahtevala denar. Nekaj mamut pozneje sta stopila v lokal še dva razbojnika. Gostiln čarja so zvezali ter ga postavili z deklo vred v kot. Z naperjenim revolverjem je eden razbojnik oba sfcražil. ostali pa so vse prebrskali po gostilniškem in trgovskem lokalu. Našli so precej denarja, založili pa so se tpdd z raznimi žviili. Polagoma so se umaknili iz gostilne. zadnji pa je bil oni, ki je straži! gostilničarja in deklo. Gostilničarju je razbojnik zapnebil, da mora še eno uro tiho ostati v lokalu in da ga ustrelijo, 6e b. stopil ven. Orožniki so polovili nekaj sumljivih ljudi v okolici, gostilničar pa ni mogel nikogar z gotovostjo označiti za udeleženca napada. kov kvartet, ki je užival pri nas največjo priljubljenost in največji umetniški sloves. Prav tako tudi Praški kvartet, katerega nocojšnji koncert bo brez dvoma izreden umetniški dogodek. Za konert Vlada veliko zanimanje in so vstopnice na razpolago v Matični knjigami. u_ Vsakega zasebnega nameščenca, ki je bil in je zavarovan pri ljubljanskem Pokojninskem zavodu, mora zanimati vprašanje o razširjenju obveznega pokojninskega zavarovanja nameščencev na vso državo in o usodi • ljubljanskega Pokojninskega zavoda. 0 vsem tem in o najvažnejših načrtih, ki gg tičejo teh vprašanj, bo predbe Maninko-vica. Na Dundovičevi obleki so naši sumljive madeže in posiali so jo v Zagreb, da bo anali7a lieofoviln. oe so to slediovi krvi. * Uničevanje ptic na otoku Korčuli. Prav tako kakor v Italiji se je tudi na otoku Korčuli razpaslo diviaško uničevanje ptic pevk in selivk. Pobite ptice služijo ljudem za hrano. V mestu Korčuli prodajajo ptice na trgu. dobijo pa se tudi v gostilnah. Kose prodajajo po 1 Din. Vsako leto uničijo na tisoče ptic. Lovi so velike ek&pedicije. pri katerih se udeležuje tudi šolska deca. Ptice uničujejo na razne načine. Mnogo jih polovijo z limanicami. Posledice tega divjanja so očitne. Sadonosniki in tudi vinogra^ di hudo trpijo od raznih škodljivcev, ki bi jih ptice zatrle. Razne organizacije so se že obrnile na oblast.. da bi prepovedala uničevanje ptic. * Idejni načrt o reorganizaciji našega radia prinaša na uvodnem mestu ilustrirana tedenska reviia za radio, gledališče film, šport in modo *Naš Vab. ki |e pravkar izšla Iz obilne v=ebine navajamo še članek »Dom slovenskega radia«. Ribičičevo duhovito humoresko »Družabni večer«. Re-gal!yjevo reportažo z ilustracijami Nika Pir nata »Ljubezen iz bara«, odgovore poslu-šalcav radia na anketo »Kakšen bodi napovedovalec« roman v olikah »Zlati otok« ki je prirejen po istoimerem Stevensonovem romanu obilno modno in film=ko oriloio in slike gledaliških igralcav v rubriki telesne kulture zasledimo interview r znampnitim športnim učitHjpm Ediiem Pn|7em Slikani- ' ce. križanke in magični lik' /aklii»^"'e'0 r° dakcijski del lista, kataremu je priložena 32 , pol 19. uri v dvorani Pokojninskega zavoda, palača Nebotičnik, vhod pole« bolniške blagajne TBPD, pn,redi Zveza društev privatnih nameščencev za včlanjena ljubljanska nameščenska društva in njihovo članstvo. Vabljeni tuda nameščenca — nečlani. u— Pomočniški izpiti krojaških vajencev in vajenk bodo v februarju 1936. Prošnje je treba vložiti do 31. januarja v zadružni pisarna. med uradnimi urami od 15. do 17. ure, vsak dan razen sobote in nedelje. u— L»ruštvom in organizacijam. Uprava Ljubljanskega ve.esejma vabi vsa naša društva, stanovske, kulturne, športne in gospodarske organizacije, da svoja zborovanja, ankete, izlete in prireditve določijo za dobo, ko bomo imeli letošnji spomladanski velesejem. namreč med 30. majem in 11. junijm Obvestila o Posameznih prireditvah naj se pošljejo uradu veselejma Iz Celja e— Vse osebe, ki imajo Pravico do vpisa v volilni imenik, naj se zglasijo v času od 20. do vključno 30. januarja med 9. in 12. v sobi št. 2 mastnaga poglavarstva. S seboj naj prinesejo krstni list. uradno potrdilo o državljanstvu in uradno potrdilo o predpisanem bivanju v občini Celje. V navedenem času naj se radi, popravkov v imenikih zglasijo tudi oni, katerih imena, poklici, službeni in drugi nazivi ter bivališča niso vpisana. e— Prireditve. V mestnem gledališču bo uprizorilo društvo jugoslovenskih srednješolcev »Sloga« danes ob 20. Medvedovo dramo >Za pravdo in srce«. Prijatelji dijašiva, obiščite drevi predstavo v čim vačjam številu! — Šolska proslava sv. Save bo v po- in pesniških delih gospe de Noailles. Vsi prijatelji francoskega jezika in slovstva se vljudno vabijo. Začatek ob 20. Vstopnine ni. ar— Veselični odbor svetosavske proslave, ki bo 27. t. m. v unionski dvorani, obvešča ivse člane pravoslavne cerkvene občine kaikor iudi ostalo občinstvo, da bodo v bodoeijb dneh članice odbora obiskale posameznike ter nudile naprodaj vstopnice za nevedeno prireditev. Imenovani odbor najvljudneje naproša olane občine in ostalo občinstvo, da pomu-jane vstopnice blagohotno odikupiijo, ker je čisti dohodek te prireditve namenjen izključno za zidavo pravoslavne oerkr.-^ >Norve La-zarice« v Mariboru. — Veselični odbor pričakuje, da se bo na-rodmo čuteče občinstvo polnoStev-lno odzvalo. a— Plesni večer, ki je bil v sredo zvečer v Narodnem gledališču, je s svojo slikovitostjo in plastičnim podajanjem, v katerem je predvladovala groteska in parafraza. zbn-dil živahno navdušenje številnega občinstva. ki je gledališče docela napolnilo. Plesni večer je obsegal 14 točk in je Fric Berger dodal še eno točko. Plesi bo bili v za-snovi in koreosTafiji pretežno delo Katje Delakove. sodelovala pa sta poleg njen« skupine še Susi Weberjeva in Fric Berger. a— Kulturne novice. Drevi predava v Ljudski univerzi v okviru Bolgarskega tedna g. Hegedušič iz Zagreba o bolgarskem slikarstvu v zvezi z razstavo bolgarskih srrafik v kazinski dvorani. — V ponedeljek 20. t. m. predava v Ljudski univerzi o »črnem kontinentu« Frobeniusov spremljevalec in asistent dr. Rothert iz Frankfurta. _ V torek 21. t. m. pa bo za zaključek Bolgar-skega tedna premiera duhovite bolgarske komedije »Zlatni rudnik«, ki bo prvo bolgarsko delo na miriborskem odru. V Kovi-čevi režiji nastopijo v jrlavnih vlogah Za-krajSkova. Savinova. Kraljeva Starčeva. P. Kovic. Nakrst in Furijan. a— S policije. Prehstojništvo mariborske mestne policije opozarja da je za izdajo potnih listov ponovno potrebno pravilno kolkovano davčno potrdilo. Nova uvedba je St<1TVl:! tp V T-pHavO. a— Ljuta borba s tihotapci Včeraj zjutraj okoli 8. je finančni preglednik Andrej Pre-mHč o priliki svojesra službenega obhoda zalotil pri Treh ribnikih dva sumljiva moSka Napovedal jima je aretacijo, kateri sta m pa oba uprla. Skušala sta ga vreči v prvi ribnik, toda g. Premelč. ki je bil brez samo- I Renata Miiller inGusta jutri na premieri v „ E L I T N E M K v Frohlich I N U MATICI44 I u— Sokol Ljubljana—Šiška. Drevi ob 20. to Predaval inž. Jože Rus o temi: Človek in stroj. Po predavanju film »Podmorski pekel«. Vstopnina 3 Din. u_ Pod okriljem Kola jugoslovanskih sester Moste-Ljubljana bo predavala drevi ob 20. v dvorani sokolskega doma ga. Tsuneko-Skuškova o japonski ženi. Vabljena vsi, vstopnine ni. u— Vstopnice, ki so rezervirane za jubilejno predstavo g. Daneša »Pesem s ceste« drevi ob 20. v drami, naj se dvignejo do po .-lneva pri operni blagajni. u— Doslej je bila še skrivnost^ ali prihodnje tedne bo vsa Ljubljana govorila o letošnji veliki prireditvi, ki jo pripravlja Jadranska Straža za 8. februarja zvečer na Taboru. Številne skrbne roke so na delu, da bi prireditev, ki ima že sloves in tradicijo, bila letof posebno lepa in privlačna. Spet bo revija slovanskih narodnih noš združena z lagodno plesno in vedro družabnostjo Ljubljančanov, ki vedo ceniti veliki nacionalni in propagandni pomen Jadranske Straže Dvorana na Taboru pa bo po načrtih arh Mesarja čudovito okrašena. Strop se bo vzpenjal že takoj nad ložami bajna razsvetljava se bo razliva la po dvorani Damski odsek se trudi, da bo v paviljonih ustreženi vsem gostom z izbranimi, pa vendar cenenimi dobrotami. nedeljek 27. t. m. na mestni narodni šoli. V soboto 15. februarja zvečer Pa bo v Celjskem domu svatosavska baseda s pevskim koncertom pravoslavnega cerkvenega zbora pod vodstvom g. Cirila Preglja in plesom. Predsednica prireditvenega odbora je ga Kalanova. — Na Ljudskem vseučilišču Lo predavala v ponedeljek 20. t. m. ob 20. ga. prof. Boršnikova o pesniku Antonu Aškercu ob 801etnici njegovega rojstva. Predavanje bodo spremljala skioptična slike. e— Maturanti celjske gimnazije priredijo v soboto 18. t. m. ob 20.30 plesni venček v-vseh prostorih Narodnega doma. e— Ureditev mestne ubožnice na Kvaier-nikovem posestvu. Mastna ob*čina namerava kupiti Kvaternikovo posestvo ob državni cesti v Medlogu in tam urediti mestno ubož-nico v lastnem gospodarstvu. O nakuPu lega lepega posestva bo drevi sklapal mastni svet. e— Prijavite vozila! Lastniki biciklov, fi-jakarskih vozov, avtomobilov in motornih koles prijavljajo svoja vozila pri predstojništvu mestne policije v Celju, soba št. 36. Ne odlašajte s prijavami do zadnjega roka, do 31. t. m.! e_ Predrzen slepar. Prad 10 dnavi se je pojavil v Celju 341etni pečar Anton K. iz Ljubljane. Stanoval je v raznih celjskih hotelih pod napačnimi imeni ter se izdajal za industrijca. tovarnariev^ga sina itd. Prad dnevi je obiskal upravitelja okoliške deške narodne šole in mu izvabil na spreten na- kresa. je potegnil sabljo in obvladal položaj Oba tihotapca sta pobegnila v smeri proti Wolfzetlu in pustila na tleh izdaten tihotapski plen: 500 igralnih kart avstrijskega izvora, 290 vžigalnikov in 35.806 komadov kresilnih kamenčkov. a— Torej bodo asfaltirali? Z ozirom na govorice, da se je 5 milijonski kredit za asfaltiranje in moderniziranje prve etape državne ceste Maribor — Št. Hj naknadno namenil drugim svrham, je mariborski Turing klub prejel na zadevno vlogo sporočilo mi-niptra za gradnje, v smislu katerega je računati. da se asfaltiranje državne ceste St Bj — Maribor bliža uresničenju. a— Ponočna štorklja ob Dravi. Včeraj zjutraj ob 2. so na šentpetrski cesti ob Dravi popadli porodni krči 33 letno delavko Marijo N.. ki je bila ravno namenjena v porodnišnico. Povila je zdravo dete in nadaljevala po počitku pot proti Mariboru. Toda bili so že obveščeni marborski reševalci ki so jo z novorojenčkom vred vzeli v reševalni avto- in jo prepeljali v porodnišnico. a— Dijaška rubežen. G. Ciril Pregelj nas glede na poročilo o pravoslavnem Silvestro-vem v Maribor« pros za uwtO"itev. da ni bil reaiser operete »Dijaška rubfžon«. ampak ie njen skladatelj. — Društva lri ee zanima'o za uprizoritev te zabavne operete (4 moške vlogel dobijo vsa pojasnila pri avtorju v Celju, Komenskega 14. Sodni paberki 31 letni Ivan Vojska doma iz Kicarja je 14. oktobra 1983 vlomil v stanovanje posestnika Petra šnebergerja v Kicarju. Edino, kar se mu je zdelo vredno odnesti, je bilo žensko krilo, ki pa je postali precej drago. Mali 3enat ga je namreč obso dil na 8 mesece strogega zapora pogojno na 2 leti. — 28 letni posestniški sin Franc Vajs h Stare Novevasi pn Ljutomeru pa je lani ndrl v stanovanje posestnika Jakoba Vog rinca ▼ Stari vasi ter odesel 940 dinar jev gotovine. Za tatvino se bo sedaj poko ril s 4 mesečno zaporno kaznijo, na katero ga je obsodil včeraj mariborski kazenski senat. a— Smrt zaradi preobilo zaužitega žganja Na Orlici pri Ribnici na Pohorju je v sredo zvečer nenadnoma umrl posestnik Franc Vitrih. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico v Vuhredu. Razširile so se med ljudmi govorice, da so ga nekateri že pijanega napaajli z žganjem in mu ga vlivali v usta. Radi tega bo skušala obdukcijska komisija dognati pravi vzrok Vitrihove nenadne smrti. ar- Nasilje. Braunšvajgu pri Račah se je neki 21 letni delavec napil in so ga nato radi razgrajanja vrgli iz gostilne, kar ga je tako razdražilo. da je. s kolom oboro žen. pobil gostilničarja Antona Gregorca do nezavesti in mu preklal glavo. Storilca iščejo. Iz Litije i— Požar v lesni sušilnici. Frtica, vrhofJ ni del bitije, kjer stojita osnovna šni-i in sodišče, ima tudi dve večji lesni industriji. Včeraj dopoldne se je vnel les v Kunsfflerjevi sušilnici. K sreči so požaa takoj opazili. Delavci in sosedje So z mi nimaksi urno brizgalj gasilni prašek m preprečili večjo nesrečo. V pripravJjen0s i so bili tudi gasilci. Iz Zagorja Preložitev ovinka na banovinski cesti Zagorje—Trbovlje bo izvedena. Huda ovira prometa proti Trbovljam sta bila ovinka pri Križancu in Koprivcu. Sedaj j3 sreski cestni odbor sprejel s svoj proračun postav ko 25.000 Din in je za preložitev ovinka tudi že napravljen načrt. Ker bo cesta izpeljana preko Križaničevega vrta, bo treba plačati odškodnino za zemljo. Iz Kočevja k— Slovenska Knjiga na Kočevskem. V soboto je umela Narodna čitalnica c>oc-ni zbor pu-fi BeUanu. Narodna čitalnica, ki ji predseduje giimnazijsici direktor Bur-gar, vrši zelo važno kulturno delo med kočevskimi SLovenci. Ustanovljena je bila 1. 1919. Svoje prostore iima v državni gimnaziji, kjer Je čitaina s©ba in knjižni&a. Ima 100 čianov. Knjige si pa lahko spoSo-jujejo proti zelo majhni odškodnini tudi nečiani. Knjižnica je v preteklem letu vz-posojevala knjige tudi Slovencem, ki žive Po kočevskih vaseh, v Mozelj, Koprivuik in Kočevsko Reko- LeP napredek te pre-Potiebne slovenske čitalnice in knjižnice zaznamujemo zadnji dve leti, ko sta de lova. i a kot knjižničarja g. prof Stražar ii g. prof. Gorše. ZKD in CM D iz Ljubljane sta podprla knjižnico z lepian knjižnim ■darom. Treba bo delo še razširiti, prei-vsem pridobita večje število knjig. Znova je bil izvoren za predsednika g. direktor Burgar, za podpredsednika pa g. srbski šolski nadzornik Betriani. k— Pokret rejcev malih živali. V nede ljo je imelo društvo rejcev angorskih kuncev občni zbor v Kočevju. Občnega zbora so se udeležili člani iz rasnih krajev naše države. Vodil ga je predsednik dru&tva g. Kuntara ViLko. Med udeleženci občnega zbora je bil tuidi urednik »Regca« g. lu kret Alfonz, ki je dober organizator in ima še prav posebnih zaslug, da se je pri nas tako razvila vzgoja angorskih sun-cev. Vzgoja angorskih kuncev se je v naši banovini pričela sistematično šeie l. 1928. Prej so tega žlahtnega kunca redili sa/mo poedini rejci, ki so ga pa po večini imeli v svojih hlevčkih samo za lePoto in vesele. Da je reja te živalce predvsm za malega človeka zeLo pdonosna, so doka zali prvi rejci angorskih kuncev. Gg. fn-kret in Kuntara sta pričela delovati leta 1928. Takrat So bili na razstavi Zajčarske-ga društva v Mariboru razstavljeni angor-ski kunci. To razstavljanje se je potem vraiio Po večjih razstavah sistema-.eno. Končno se je organizirala tudd potoya'na razstava. Vsi predmeti te potovalne razstave so pregledno razstavljeni po vrst n0m redu in označeni s tekočimi številka- mi. -Izdana je bila posebna brošura o an- žorsam auucih in angorski voim. v ua sitem pa se je leta 192» vršil poseben te iaj, ki ga e obiskovalo 26 tečajnikov. Ve iko je piipomogei k rejl angorskih kur. ev mesečin... »i-tejec- malih živali«. Usta aovila se je posebna vnovčevalnjoa z« prodajo angorske volne ter se je s Po •• pdovanjem vnovčevalnjce že Po8-®'3 na Fruancosko prva večja množina vom^ angorskih zajcev, ki se je pridelala pri na«. D0 sedaj se je odposlalo te v0tae 74 kg, ki je bila plačana po 250 Din za kg Do sedaj je v naši banovini okrog 200 reJ* cev "angorskega kunca. Večje farme angorskih kuncev ▼ naši banovini ni. Sloveča pa je Makičeve fafme ▼ Beograda, ki je bila ustanovljena leta 1928. Občni zbor, na katerem se je ugotovila zelo razveseljiva bilanca uspešnega dela, je hvolU za novo poslovno dobo dosedanji delavni od- "or s predsednikom g. Kuntaro. * VRHNIKA Sokolski zvočni kino predvaja v soboto in v nedeljo 18. in 19. t m. veleaktualni film »Abesinija 1935*. Gospodarstvo Pred omejitvijo uvoza inozemskega premoga Minister za šume in rudnike g. Djura Jankovic o našem premogovnem problemu Omejitev uvoza inozemskega premoga Pred dobrim mesecem smo na tem mestu opozorili na nezdrav pojav v naši zunanji trgovini, to je na stalno naraščanje uvoza inozemskega premoga (glej »Jutro« od 29. nov. 19355). Navedli smo številke, iz katerih je razvidno da se je naš uvoz inozemskega premoga v zadnjih letih znatno dvignil. Za potrebe nekaterih obra tov v naši državi smo «icer res primorani uvažati črni premog iz inozemstva, ker doma nimamo dovoij črnega premoga, vendaT pa naš uvoz premoga prav znatno presega neizogibne ootrebe teh obratov. To tem huje občutimo v sedanjem času k0 je produkcija domačih premogovnikov 'ako hudo nazadovala in ie na tisoče rudarjev brez posla. Opozorili smo tudi na potrebo, da se v interesu našega domačega gospodarstva in zaposlitve rudarskega delavstva omeji uvoz inozemskega premoga in onemogoči povsod tam. kjeT brez veoiih težkoč lahko upodabljamo domači tiremol. Počitki za razdobje iamiar — novrnbpr zadnjih t^eh let nam kaželo na-«'p-dnjo sliko o uvozu premoga iz inozemstva: v vagonih v milj Din jan. — nov. 1933. 22.460 69.0 jan. — nov. 1934. 28.760 86.4 jam. — nov. 1935. 34.578 100.9 Na« uvoz premoga rz inozemstva se je v zadnjih dveh letih po količini povečal za več nego eno tretiino in smo lani že v 11 mesecih uvozili 34 578 vagonov premoga v vrednosti preko 100 mili ionov Din. Uvoz na nadalje narašča, kaiti samo v novembru je znašal uvoz 4644 vagonov nasnroti 3866 v pre'šniem novembru in 2186 v novembru 103"?. tako da se je v nrimeri z novembrom 1933. več nego podvojil. Na naš članek v decembru smo dobili od merodajne strani še informacije o uvozu premoga za potrebe plinarn v Jugoslaviji fglei »Jutro« od 1 decembra 1935). 'z katerih sledi, da vse jugoslovenske pli" name (ki so v resnici navezane na uvoz črnega premoga) porabijo na leto le 4000 vagonov premoga, kar je majhna količina v primeri s celotnim uvozom, ki bo za vse leto 1935. dosegel skoro 40.000 vagonov. Če še upoštevamo neizogiben uvoz črnega premoga za težko in topilniško industrijo. in to potrebo ocen:mo na 10.000 vagonov letno, tedai vidimo, da bi se dal uvoz skrčiti za več nego polovico sedanjega uvoza v vrednosti pTeko 50 milijonov Din, ki bi potem lahko prišli v prid našim premogovnikom in premogovnemu delavstvu. Izjava ministra za šttme in rudnike včerajšnja beograjska »Pravda« objavlja o našem premogovnem vprašanju s posebnim ozirom na uvoz premoga zanimiv razgovor njenega urednika z ministrom za šume in rudnike g Drurom Janltovičem. Gospod minister je taikoj v začetku razgovora pritrdil, da se da navzlic gospodarskim težkočam marsikaj napraviti v korist naših premogovnikov predvsem na ta način. da se omeji uvoz premoga iz inozemstva. Po njegovi cenitvi je najmani ena tretjina uvoza nepotrebna in se da brez Med siromaki na Kočevskem Kočevska je bila še pred nekaj leti deželica zadovoljstva in gospodarskega napredka, v kateri skoraj ni bilo brezposelnosti in kjer je krožil denar, ki so ga prinesli K oče var j i-k rošm jar j i iz Avstrije, Češkoslovaške in Madjarske ali ki je bil'zaslužen z delom na kočevskem rudniku, po gozdovih in parnih žagah ter obeh tekstilnih tovarnah v mestu Od zemlje Ko čevarji ne morejo živeti. Malo je rodovitnega sveta in še na tem peščenem in ka-menitem svetu uspeva samo krompir, ječmen, malo koruze. Zdaj vsega tega ni več. Krošnjarenje se več ne izplača Vse, kar krošnjar izkupi. gre za pot in za davek, ki ga mora točno odplačati Rudnik je v zadnjih letih od pustil par sto delavcev, zdaj jih dela še okrog osemdeset po deset šihtov na mesec. Stara tekstilarna je lan' pogorela in je ostalo na cesti skoraj tristo delavcev Zdaj so sicer na pogorišču sezidali novo tovarno, vendar še m izgleda da bi za čeli v kratkem z delom Tovarna pletenin sicer dela. vendar so mezde minimalne Poslednja nada kočevskemu prebivalstvu je bila lesna industrija in lesna trgovina Gozdovi so edino naravno bogastvo Kočevske Pred leti so izvozili 17 kočevskih gozdov težke milijone, ki so jih zaslužil-naši lesni industrije* največ v Italiji Zad nja leta pa je pritisnila kriza tudi v lesn-industriji, cena lesnim izdelkom je padla in s tem tudi zaslužek trgovcem Sankcije so zadale hud udarec Kočevska lesna in dustrija je t znamenju popolnega zastoia. Govoril sem s kočevskimi de'avci, očeti, ki jim je dnevna skrb, kako prehraniti svoje nemajhne družine. V nevezanem razgovoru mi je izpovedal gorje stoterih delavskih družin star delavec, ki se že dvajset let ubija ob kopanju črnega dija-manta. »Veste, gospod, otroci nam hirajo in jim prav nič ne moremo pomagati. Mi smo stisnili svoje pasove prav na zadnjo luk- njo. stari smo in preizkušeni. Poznam družine, kjer jedo samo enkrat na d*n. In to družine, kjer imajo po štiri majhne nedorastle otroke In še ta dnevni obrok ni nič drugega kakor nezabeljen krompir. Ne pretiravam, gospod, to kar vam govorim, lahko vidite na svoje oči, ne samo v eni hiši. Obidite rudniške kolonije pa hiše na stari žagi. kjer stanujejo delavske družine, pa boste priča bedi teh ljudi Danes je v Kočevju brezposelnih preko sedemsto delavcev Računajte, da ie od teh sedemsto delavcev najmanj petsto, ki so očetje z družinami, pa si boste lahko predstavili. koliko ljudi je danes prizadetih Na rudniku »dela« osemdeset rudariev Dela! Kdaj so že ti siromaki z menoj vred pozabili kaj je redno delo. kakršno so poznali s po'nim; šihti ;n nadšihti! Ali je to delo če napraviš, kakor se ie to zgodilo prejšnji mesec, v tridesetih dnevih sedem polnih šihtov? To je za sedem dn; življenja in kai naj počnemo ostalih tr; ndvajset dni? Vi 9te nas videli poleti, ko smo š'i na glavarstvo, da smo z našimi . ženam: in otroki povedali gorje in strah pred bodoč n ostjo Upali smo. da bomo uspeli da bomo vendarle n« starem z dobavami premoga. Zdaj bo menda povoljno rešeno to vsakih težkoč nadomestita z domačim premogom. Če se na podlagi kalorične vrednosti uvoženega premoga količina uvoza preračuna na količino našega premoga, potem se dobi že prav znatna možnost za povečanje domače produkcije. Ta količine pa bi bila še večja, če bi domači premog trošilli v večji meri namesto lesa, zlasti pa če bi naši rudniki kovinskih rud v večjem obsegu prešli na predelavo teh rud in bi potem izvažali namesto rude »H koncentratov le kovino. Na ta način bi se povečala potroSnia premoga in bi vrhu tega lahko zaposlnti več delavcev v topilniških obratih. Seveda pa ee ne da načrt izvesti tako hitro. Gospod minis+er je priznal, da so naši premogovni rudniki v sila težkem položaju. Skrbeti bo treba 'udi za to, da »e v bodofce postavi i»k> strojne in gorilne na-orave le za uporabo domačega premoga in da se kalorične centrale grade na pogon z domačim premogom in ne z uvoženim mineralnim oli«n. Cene premogu eo bile v naši državi ▼ prvih letih po voini precej visoke. Tudi pozneje ie razmeroma ugodna konjunktura pripomogla da so mnogi investirala denar v take premogovnike, ki v normalnih razmerah ne bi imeli pogojev za obstoj »n obratovanje, potem pa je nastopil padec cen. ko ie ponudba pričela presegati potrošnjo. Nekateri premogovniki so od leta 1929. mora'li znižati cene do 50%. Sedanje stanje nam nalaga dolžnost sanira-nia razmer na našem premogovnem tržišču. Državni In urivatni premogovniki Na pripombo urednika »Pravde«, češ da so nizke cene diktat od strani državnih rudnikov, je mini slovenskega plačilnega sporazuma, ki uva Ja kompenzacijo z devizami je bila na bu-dimpeštanfiki bomzi predvčerajšnjem prvikrat doiofcena premija za dinarska izplačila v vtišini 45 do 4*6.5°/o na ofrcielnj način. — Ročne lekarne zdravstvenih zadrug. Na vprašanje ali je treba za dovoljenja za ročne lekarne zdravstvenih zadrug plačevati pristojbine iz tar. 115, taksnega zakona ali ne, je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal tole pojasmrilo: Toksa iz tar. št. 115. taksnega zakona se plačuje za dovoljenje za odpiranje oziroma za prenos samo javnih lekarn, pri vseh drugih lekarnah, ki so naštete v čl. 3. zakona o lekarnah in nadzorstvu s prometom z zdravili od 7. aprila 1930 (bolniške lekarne, ročne lekarne zdravnikov in veteninajrjev, lekarne zdravstvenih zadrug, lekarne uradov za zavarovanje delacev), pa se plačuje taksa iz tar. št. 5. taksnega zakona, v kolikor ne gre za osebno oprostitev (n. pr. za državo). Vsa druga pojasnila o tem vpirašanju se s tem razveljavljajo. V tem smislu je ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje izdalo okrožnico ban-skim upravam, zvezi zdravstvenih zadrug, zvezi zdravniških zbornic. Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev in lekar-narsk Vn zbornio°m. — Konkurz ie razglašen o imovini Zvezne knjigarne, družbe z o. z. v Ljubljani, Tavčarjeva ulica (konkurzni upravnik Lojze Zaje, revizor v Ljubljani, prvi zbor upnikov 31. januarja ob 8.30. rrrijava terjatev do 18. februarja, ugotovitveni nairok 21. februarja). PRI HEMOROIDIH. BOLEČINAH V KRIŽU, ZASTOJU KRVOTOKA V JETRIH IN NEZADOSTNEM IZLOČEVANJU IZ ŽOLČA, nastalem zaradi zapeke, se dosežejo z naravno FRANZ - JOSEFOVO vodo odlični uspehi. Bolniki radi uživajo preskušeno FRANZ - JOSEFOVO grenčico, ki se tudi pri pogostejši uporabi dobro obnese. Ogl reg. S. or. 30174/35. Borze 16. januarja .Na ljubljanski borzi je deviza New-York za malenkost popustila. V privatnem kliringu so se avstrijski šilingi ponovno podražili in notirajo 9.32 — 9.42. Za angleške funte pa je bilo povpraševanje po 257.25. V zagrebškem privatnem kliringu so se avstrijski šilingi trgovali po 9.3550, angleški funti P° 257.63, grški boni po 30 in španske pezete po 6.72. Danes so pričeli notirati nemški klirinški čeki, ki jiia. izdaja Narodna banka od včerajšnjega dne. Notacija prejšnjih klirinških nakaznic je ustavljena. Tečaj se prvj dan ni bistveno spremenil in so se klirinški čeki v Zagrebu za malenkost dvignili na 14.10, dočim so se v Beogradu trgovali nadalje po 14. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda trgovala po 349 (v Beogradu po 350 — 353). Promet je v o še v 6% begluških po 61. Devize Ljubljana. Amsterdam 2974.94 — l.*;o9.o3, Berlin 1756.0«—1769.95, Bvuselj 73S.11 do 743.17, Curih 1424.22 — 1431.29, London 215.94—218, Newyork 4322.52—4358.83, Pariz 288.85—290.29, Praga 181.33—182.41. Curih. Beograd 7, Pariz 20.2825, London 15.20, Newyork 306, Bruselj 51.8750, Ml ton 24.50, Madrid 42.0250. Amsterdam 208.8750, Berlin 123.75, Dunaj 57, Stockholm 78.40, Oslo 76.40, Kobenhavn 67.85, P.fja 12.74, Varšava 57.9750, Alene 2.90, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 3&0—350.50, za jan. — rnarc 34«—353, 4«/» agrarne 43 den., 60/0 begiuške 61—61.50, tt7« 155— 165: »8« 105—110 Ot.obi: oaski sremski in banatski 90—92. -f Budlmpeštansa tarminska borza (16. t. m.). Tendenca slaba. Pšenica: za marc 18.09—18.10. z« maj 18.28—18 30: koruza: M mal 15.81;—15.86 + Liverpool, 15. jan. Tendenca stalna. Naključni tečaji: za jan. 5.98 (prejšnji dan - 02). za julij 5.81 (5.77). + Newyork, 15 jan. Tendenca neenotna Naključni tečaji: za jan. 11.70 (11.78), za ju-Ijj 10.67 (L&54 Zadnji poskus za rešitev Hauptmanna Branitelj Hauptmanna Je te Potem smete uvoziti v Italijo nikel, čeprav ne more niti ministrska odredba siPreminjati določb uradnega lista!« A kaj bi navaden carinski uradnik zoper odredbo na uradnem papirju in z vsemi potrebnimi žigi ter podpisi? Vozovi so fiti čez mejo. Tekma s smrtjo Pred kratkim je zbolel ministrski predsednik otokov princa Edvardla, ki pripadajo britskemu kolonialnemu imperiju. W. M. Lea. Dobiil je pljučnico. Lea je zbolel na svojem posestvu daleč od zdravnika in ker se je njegovo zd.ra.vje stalno poslabševalo, so naročiiM letalo, da bi prepeljalo mim. predsednika v bolnišnico. Letalo Je kmalu pristalo v bližini farme, n&ložHo bolnika in odletelo z njim proti bolnišnici. Tam so min, predsednika prenesli na notranji oddelek, živel pa je samo še dve uri. Napori zdravnikov, da bi mu ohranim ali vsaj podaljšali življenje, niso izdali nič. Arletta S t a v i s k a, vdova po velikem sleparju Aleksandru Staviskem Kakor smo že pred kratkim zabeležili se bliža proces proti sokrivcem Aleksandri Staviskega svojemu koncu. V Parizu računajo splošno s tem, da bodo še ta teder predložena porotnikom vprašanja, ki zahtevajo od njih 1956 odgovorov. Posvetovanja porotnikov seveda ne bodo lahka in tudi ne kratka. Sodišče je zara. tega preskrbelo porotnikom ležišča v sodnem. poslopju. Tudi za vse ostalo je preskrbljeno. Porotniki bodo dobivali hrano iz bifeja justične palače, ki je ne bodo smeli zapustiti, dokler ne bo izrečena razsodba. Zaradi nenavadnih okoliščin, v katerih se vrši proces proti sokrivcem Staviskega, je imelo sodišče s porotniki že doslej precejšnje sitnosti. Hranarina, ki 6o jo določili o bodoči vojni Tank in letalo, glavno orožje —Spretno maskirana vojska V Pragi so predvajali te dni sovjetski film, ki so ga snemali med zadnjimi velikimi manevri ruske armade okrog Kijeva. Film je nad vse poučen in kaže, kakšna bo v splošnem bodoča vojna, če nas neki čudež ne reši pred njo. Na prvi pogled je videti, da bosta v bodočem napadu tank in letalo imela poglavitno ulogo. Videti je bilo vse vrste tankov, od težkih dvoživk, ki plavajo tudi v vodi, do najlažjih tankičev, tako lahkih, da jih nosijo štirimotorna letala kot obesek na svojih trebuhih. Ko takšna letala pristanejo, se mali tanki odpno in zakade proti sovražniku. Tudi med letali so zastopane kaj raznoli-čne vrste, velike in male, visoko leteče hi nizko leteče, da se zadevajo že skoraj ob brzojavne drogove. Eden najzanimivejših prizorov je pokazal novo orožje, ki ga goje posebno Rusi do popolnosti, Z velikanskih letal, ki so videti kakor leteče vojašnice, se spuščajo stotine, tisoči skakalcev s padali za sovražno črto. Vsak ima s seboj majhen paket in ko pristane na tleh ter se osvobodi padala, izvleče iz tega zavoja vsakovrstne cevi, palice in kolesa - v manj nego ani minuti sestavi iz teh kosov majhno strojnico. iiiiiiiim Velika obravnava gre h kraju Film kaže, da se bo dala v bodoS vojni uporabljati tudi konjenica, posebno za hitre, nepričakovane napade s sabljo. Pionirska čete gradijo z občudovanja vredno naglico mostove na pontonih preko širokih rek. Velik avto polaga preko teh mostov avtomatično lesen tlak in po kratkem času se že valijo čete in kolone vozil na drugo stran. Med naj boj napete prizore spada tisti, ki prikazuje zračni napad na Kijev. Sprva vidiš živ promet na ulici, nič ne spominja na vojno. Oglasijo se svarilni znaki, v trenutku si ljudje nataknejo na obraze plinske maske ter zavarujejo na isti način otroke in živali. V trenutku se nato ceste spraznijo, le tu in tam hiti po njih kakšna postava, ki je v svoji zaščitni obleki in maski podobna fantastičnemu, grozotnemu bitju, težka tombna letala priletijo nizko nad hiše ln odlagajo svoj strupeni tovor. Napad je mimo, in ceste obnavljajo svoje običajno lice. Pehota in topništvo uporabljata v TO&ki meri vse vrste kamuflaže. Vojaki v strelnih jarkih nosijo zelenje na čeladah in veje preko nahrbtnikov, od spredaj in od zgoraj s» ti zdi, da gledaš prej v nizko goščavo nego v strelne jarke. Strojnice so skrite pod zemljo. jekleni pokrov, ki naj zapira jame, v katerih so skriti strelci, le na zunaj zastrt z zelenjem, spodaj pa ima pritrjeno puško, ki je tako že pripravljena na strel ko se jama zapre. Po končanih manevrih govori vojni komisar Vorošilov zbranim četam, potem sledi slavnostni pohod skozi mesto. Na obeh straneh pozdravlja gosta množica komandante, konjenike, pešce in motorizirane oddelke. Posebno navdušenje pa vlad,a kakor je vi_ deti, za čete skakalcev s padali, ki jih množica obsipava s cvetjem. Zakaj zapirajo med poljubljanjem oči? K člančiču. ki ga je priobčilo >Jutro« pod tem naslovom dne 15. januarja, nam pi*a prijatelj iz Novega mesta: Dunajski dnevnik >Zeit« je priobčil ne-kai let pred veliko vojno izsledek zasebne ankete o tem »problemu« ženske Psihologije. Spominjam se le toliko, da je več kot polovica deklet in žen na vprašanje, zakaj zapirajo med poljubljanjem oči. odgovorilo: »Ker je tako prijetno« ali podobno. Mnogo manj je bilo tistih, ki so dejale: »Ker me je tako sram«. Najmanj deklet Je dalo odgovor: »Sama ne vem« ali pa: >Ne zavedam se, da zapiram oči«. Računati pa je treba z dejstvom (je pristavilo uredništvo), da velik odstotek ženskih bitij (po nagonu?) odgovarja neresnično. J-K. Zastava iz človeških las Kiplingova bolezen So pa še druge možnosti, da se obidejo sankcijske odredbe. V Ženevi so sklenili, da sme vse blago, ki ga italijanski prejemniki plačajo pred 18. nov. 1935. v celoti, brez nadaljnjega v Italijo. Posledica tega je bila, da je blago, ki je odhajalo preko Alp v Italijo, za dve sto krat povečalo svojo težo v primeri s težo prejšnjega izvoza. Vse lo blago je bilo baje v redu plačano pred 18. nov. V ostalem tu ni šlo samo za francosko blago, temveč tudi za špansko in celo ameriško. Nikel in ostalo, kar je srečno dospelo vrIurin, ni bilo iztovorjeno v skladišča ob postaji, temveč na bolj skritem kraju, na dvorišču velikega poslovnega poslopja. Med tem ko so zunaj na cesti plakati naznanjali da Italija ne bo sprejemala nobenega bla- ga več iz sankcijskih držav, se je takšno blago izkladalo s pomočjo italijanskih uradni, kov. Francoski tovorni vozovi so se vračali potem večinoma prazni domov. Vzrok ni samo v tem, da je Italija prepovedala izvoz svojega blaga v Francijo, temveč pred vsem v tem. da ga pošilja Po možnosti samo z italijanskimi vozovi. Blago, ki se na ta način tihotapi v Italijo, postaja seveda dražje, ker odhajajo vozovi brez haska nazaj. Med drugim prihaja v Italijo iz Francije, kakor vse kaže, tudi prav tako prepovedani baker. Časnikar, ki o teh stvareh poroča, pravi, da je govoril z že omenjenim Nolierom, ki mu je priznal, da se tihotapstvo bakra zelo izplača. Težko je spraviti le več nego eno tono tega blaga čez mejo. Nolierova tolpa šteje 25 mož... Tihotapstvo na avstrijsko-nemški meji blizu Zugspitze tik Bavarske Proces Stavišky pred zaključkom Porotniki bodo morali odgovoriti na I956 vprašanj tem služabnikom pravice, je bila v začetku tako nizka, da so se uprli in zahthevali primerno zvišanje. Seveda so jim morali ugoditi. Zdaj so zahtevali porotniki še da jih mora prehranjevati sodišče na svoj račun. Tudi s to zahtevo bodo najbrže pro drli, kajti proces je prišel do stopnje, kjei se ne sme prekiniti in kjer je delo porotnikov odločilne važnosti za zaključek te afere. Japonska mladina se bavi izredno marljivo z vsemi javnimi in nacionalnimi problemi, posebno velik patrioti'zem pa kanejo Japonska dekleta. Kakor znano, nočejo ta niti v zadevi vojaške vzgoje zaostajati za svojimi moškim* tovariši in jih ▼ svoji vnemi cek> prekašajo. Zanimiv dokaz svojega famatfčnega Patriotizma je dejstvo, da je pred časom 800 deklet žrtvovalo svoje lase, da bi se iz njih izdelala vojaška zastava. Ta zastava — menda prva, ki je iz človeškh las — Je belo-ndeča in kaže jap0nski naro tai simbol, vzhajajoče sonce. Dolgo je trajalo, da so izvršili to delo, izvrš»lla so ga namreč dekleta sama. Na željo 800 mla-*®h patriotk bodo to zastavo v kratkem svečano izročili nekemu gard-nemu polku, zato »da bi v prihodnjem b0ju plapolala pred možmi in jih spodbujala k posebnemu junaštvu v obrambi domovine«. Angleški pisatelj Kud. K i p 1 i n g je hudo bolan. Počil mu je tur v želodcu in se je moral podvreči opasni operaciji, ld resno ograža njegovo življenje Dokončna ločitev zakona Pickfordova — Fairbanks Remter poroča in Los Aigelesa, da sita bila te dni Mary Pickfordova In DougLaa Fairbanks, o katerih srečni zakonski zvezi so toliko pisali svetovni listi leta in le* ta, zdaj tudi sodno ločena. Guverner Hoffmann To je Chicago • . . V ponedeljek se je odigrala na okrajnem sodišču v Chicagu razburljiva scena, kakršnih ne Pomni nrnogo zgodovina ameriške sodne prakse. Sodišče je ta dam obravnavalo ipreid nabito polno dvorano pritožbo advokata Johna Keogha proti neki zavarovalnici, od katere je zahteval tožitelj *tva mfllijona diolarjev. Razpravo je vodi! sodfnik PrystaJski. Ko je sodnik vstal, da bi otvortfl obraivnavo, je šinil pokonci advokat Keogth, potegnil pištolo ter oddafl več strelov. Prvi strel je pogodil adv0kata, ki je zastopal nasprotno stranko. Nato je Keogh nameril morillno cev pro* ti sodniku, ki pa je v trenutku spoznal ne-vannd položaj ter je uirno smuknil pod mizo. Advokat je streljal še dalje, toda siva'lcev. od tega je 19-3 mili-jna moških in 21 imiiilijonov žensk, jona moških in 21 milijonov žensk. Danes aH čez 30 dni? ANEKDOTA "Wtelter Scott je v©ljai za razsipeika, ki Je JeJ štediti šele Potem, ko so ga ogromni doteovi prisilili do tega. A še Potem se mu štedljivost včasih ni Posrečila. Nekega dne ga je prosil berač za majhen dar. Pisatelj je (pogledal v srv0jo denarnico in je našel v n^ej kot najmanjši drobiž šUtog. >Dam ti le poOovico,« je dejal prosjaku, a»to»(la ne pozaJbi, da si mi potem dolžan 6e»t tpemceov.« »•Bog- vam povrni«, je dejafl berač »in felim vam, da bi toliko 5asa živeSli, kod*-kor bom potreboval, da vam ta dolg Po-pdačam«. Kulturni pregled Sentimentalni Henri Barbusse H-emi Barbusse, ki je v knjigi »Ogenj« prvi predeč ii človeštvu strahoto in notranji nesmisel svetovnega klanja, je iimei Po maienju nekaterih, ki mu tudi pri nas pišejo nekrologe, mladostno smolo. Bil je se timen^aien, kar pomeni v očeh teh pisce v: malomeščan. O tem bolje govori njegova Pensiška zbirka »Pienreuses«. In zares: v nji ne najdeš nikakih pacifističnih aii protetarskih motivov. Je to tipična »die Ioh-L,iteratuir« kakor bi rekli Nemci: izraz aajosebnejših .n zasebnih čustev. V doba, ko vodijo v imenu neke nove ali najnovejše stvarnosti celo kampanjo zoper to vrsto literature, je taka mladostna smola neprijetno breme. Namreč — v očeh tisti«, ki večidel nifti ne poznajo Barbussovih. p ©srni in ponacvljajo za povrstjo kakor papige besede moskovskih službenih litera-tov: »malomeščanska,« sentimentalna preteklost Henrija Barbussa. Pred menoj leži orumeneli zvezek »Pilau-reu&es«, izdam na navadnem slabem papirju tvrdike FJamimarion, z nezanesljivo označbo »dixieme mile« na naslovni straa\. Neugledna, pozabljena knjiga, ki si jo je človek nabavil v trenutni slabosti, iz ian'-manja za intimnega Barbussa, za tistega, ki naj bi ga zanikalo njegovo Poznejše de lo. BarbusBovi verzi se v ničemer bistvenem ne razločujejo od povprečne pesniške proizvodnje v poverlainovski dobi, ko jc že bledel blesk simbolizma. Kjerkoli od>pres knjigs povsod se oglašajo podobni toni: noč. samota, bolest, erotika, nedizvestnost« melanholija. Nekao trudnega, rahlo deka-dentnega se je razliflo P« pravilno urejenem toku Barbussovih verzov. A za v«em čutiš nežno, rahločutno pesnikovo naravo. Tuidd miladii Barbusse je poznal tiho slast PogTezanja vase in očiščujočo moč samote, užival je Baudelairov sladki strup sa-njarstva. In vendar je ta »jokavi« pesnik Postal pisec knjige »Ogenj« in še nekaterih drugih ogorčenih in napadalnih knjig, če či-tamo ta a1 i oni naš nekrolog, bi se zdelo, da je moral vedno zardevati ob misli na mladostne >Pleureuses<. Toda nova izdaja te pesniške zbirke je začuido izšla z avtorjevim dovoljenjem pr' istem založniku, ki je izdal »Le Feu« »Glatrte« in še nekatere njegove knjige. Založnik celo povdarja v uvodni beležki, da mu bo Barbussovo občinstvo hvaležno, ko bo lahko Oralo verze, ki jih je spi&al pisatelj >Ognja« med svojim osemnajstim in dvajsetim letom in čijiih prva izdaja je Bile, že dolgo nedostopna. Dejstvo, da je Barbu&se priznaval »Pleu. reuses« za sestavni del svojega književne ga dela, priča, dia se niti na višku svoje slave ni sramovail prve, denimo: sentimentalne, ».malomeščanske« pesniške knjig j. Zaradi tega bi bilo treba iz konstruirati protislovja v značaju avtorja »Ognja« (kakor da protislovja ne bi bila legitimna last slehernega človeka; kakor da bi bil človek lePo izdelan logični sistem Za rabo profesorjev logike!). Ključ, ki nam odpira pogled v BajrbussO. vo duševnosit, nam je dal članek Barbusso-vega prijatelja v »Les Nouvelles Liitterai-res« ob pisateljevi smrti. Po tem zanesj1«. vem pričevanju je bil Barbusse vse do smrti rahločuten, fin, vase pogreznjen, skoraj saiijarski človek. Kdor nima čuta za duševne posebnosti človeškega karakterja, bi lahko tudi po moskovskem romarju Barbussu razlil črnilo zlobnih oPa*k o sentimentalnosti, romantiki in ne vem kakšnih pregrehah »malomeščanskega«, značaja. Toda deansko je bil prav v tej rahločutnosti Barbussove narave, v njeg0vi duševni zasanjanosti skriti vrelec njegove strastne in neomajne ljubezni do človeka in človeštva im iz nje izvirajočega pacifizma. Ne aaustaVja/mio se pri paradoksu, da je ta ognjevit, nasprotnik vojne, t. j. organizirane moritve vei^ih človeških množic-naposled iskal zavetja pri tistih, ki sanjarijo o sVetovni revoluciji, t. J. pn drugačnem, takisto orgamizia-anem pokoju velikih množic, ljudi. Nedoslednost je stalna skušnjava vseh človekoljubov, ki vedno st,0je pr©d aemonskim problemom, ali ne zahtevajo iidealmi smotri neidealnih sred" stevjpiimerjamo samo kruto k>giko Dost0-jevskega »Velikega inkvizitorja«. Toda barbusse je pokazal z marsikatero gesto, da je bil predvsem globok in čustveno razočaran človekoljub, in ta rahli, »sentimentalni« čiovek v njem je bil vedno mo " nejši od ideologa, od marksističnega »teologa«, ki v&e pojave razlaga z njih mehanično zavisnostjo od produkcijskega pro c©sa. Barbusse je biil predvsem 610vek. Nemara je treba to povedati zaradi tistih papig, ki neprestano ponavljajo naučene agitacijske fraze in ki začenjajo sleherno duševno fineso in krhkost ist0vetiti s sem t im entalnost j o in vsako personaino&t z demagoškim »malomeščanstvom«.. Pj mnenju takih ijudl bodo nekega dne kar mehanično izginile razlike med ijudimi in narava bo rodila samo en tip, samo en0 povprečno stopnjo nadarjenosti, ki ji ustreza zgolj »službeno« določeni življen-ski sandard. — V resnici pa narava ne Pozna biološkega izenačevanja in ustvarja nenehno nove variacije človeških ipov, ki jim ustrezajo sv0jski življenski pogledi. Danes je v modi veter, ki naj izsuši človeško duševnost in izenači »gore in doii" ne« v čLoveških zadevah. Toda te strme duševne razlike m©d ljudmi nisQ i z peska« marveč iz dedne snovi, in tako se bQ različnost človeških značajev nadaljevala v neskončnost. Prav zaraidi tega se nekateri tako rekoč že rode kot »idealisti«, drugi kot »materialisti«; realisti in romantiki ao zakoreninjeni v naravnih nunosih. (G'ej Muiler FreienfeLls, »Charakter und Welt" ansehaung«. Barbussov primer pa nazorno kaže, da se lahko iz sentimentalnega pesnika v viharnih dobah rodi avtor »Ognja«, ne dia bi v njem ugasnila prvotna natuTa. Bairbusse je ostal tudi kot pacifist im revolucionar sanjar in prikrit romantik. Plesni večer Katje Delakove V ponedeijek zvečer je v opernem gledališču poznana in spoštovana koreograf-ska pedagoginja Katja Delakova priredila plesni večer, pri katerem je kot plesalka sodelovala sama s svojo peteročknsko skupino (Vida Cerne. Slavka Milan.ič, Silva Ravnikova Branika Jeranova, Nora Truden). V semostojnih solonastopih, pa tudi v skupinskih plesih sta podpTala nastop še švicarska presalka Susi Weber in že internacionalno priznani plesalec Fritz Ber-ger Klavirsko sprem! jevan je je z izčišče-nim okusom in popolno skladnostjo s plesnimi izvaiailci oskrbel M:rko Trost. Videti sem mogel zaradi koncerta »Zagrebških madrigalistov« le dobršno polovico plesnih podivanj, v kateri pa so sode lovaili vsi plesalci posamič aili v skupini. Katja Delakova si je osvojila vse sodobne plesne pridobitve priznanih svetovnih pedagogov, upoštevajoč tako tehniko klasičnega baleta, kakor tudi' na tej zgrajeno novodobno ^esno vzgojo. Njene koreo-grafske zasnove kažej.o odličen smisel za čisto kretnjo, za popolno obvladanj celotnega telesa, za točno in umno poglobitev v snov. ki jo oboelujeio posamezne stvaritve in ki je sedaj lirično poetična, sedai groteskna. sat:rična. literarna ali folklorna Vsak ples poduševlja zanrirmva temeljna idejfl, ki je iasmo in lahko razumljiva. Predvsem je občudovanja vredna zaokrožena lepota vseh teh navidezno \th-kotnih gibov, tako da nikjer nimaš vtisa v resnici napornega in vse duševne ter ^telesne moči zahtevajoče«« delovanja. K čistemu plesu je Delakova pridružila dekorativni element zanimivih moderno zamišljenih kostumov, ki ne prikrivajo, a rafiniTa-no dvigujejo sik uprto mišično telesno igro. Vse goienke očitujeio resno stremljenje po plesni umetnosti, zelo mnogo nadarjenosti in skoraj že visoko plesno tehniko. Take seriozne in moderne ter temeljite plesne šole bi potreboval, ako bi imel za to dovolj časa. tudi r>aš ooerni balet. Solo-nastopi Fritza Bergeria in Susi We-ber. ki sta se oba odlikovala tudi v lastnih koreografskih kompozicijah, so kazali od-Včne plesne kvalitete obojice, zlasti Fritz Berger je mojster, ki upravičeno zasluži svoj lepi mednarodni sloves. Polno gledališče je bilo dokaz, da r.aša publika čimdalje bolj razumeva in ceni plesno umetnost Katja Delakova bi velikemu delu naših gledaliških obliskovalcev zelo ustregla, ako bi svoj lepo uspeli plesni večer ponovila Nova literatura o Črni gori Izmed knjig, ki smo jih v zadnjem času prejeli o Črni gori, gre prvo mesto nemški zbirki črnogorskih ljudskih povesti z nasllovom »Helden, Hirten und Hajduke©« (AJibert Langen-Georg Miiller, Mun-chen). Profesor slavistike na praški nemški univerzi dr. Gerhard Gesemann, avtor obsežne sociološko-psihološke štud».je o Črnogorcih, je predel in strnil v smotr- no urejeno zbirko ti o značilnih ljudskih Povesti, za^ skov in anekdot, ki osvetljujejo značaj tega IjouasLVa. V tej darobni prozi, ki je posneta večiuel iz zbirk Mi^una M. Pavičeviča, se kaze vsa svojsnost ornogoreev, njihovi, v stoletnih bou-oah s priro^o in s sovražniki pieizkušej. življenski pogledi, vsa njihova etična J-ioZo-fija, strnjena v v.soko Pojmovaiijie CojsUva kot sinteza junaštva in človeških vr/.n. i"ii'o£. Gesemann je knjigo opreami z pogo-voiem, v katerem zgoščeno prikazuje psi-hoioški tip Črnogorca kot Poseone vai»a-cije jugosiovenskega ljudstva. Knjiga je izšla v Zibirki »Bucherei SudosteuroPa«, kjer je imela v atankovičevem rounanu >Nečista ki'i« odličnega predihodmika. Mičun M. Pavičevič, dober znanec to meinaa ne»-zčr,^en informator vseh, ki so pona^aii pouiounejše zanunamje za Črno goro, je izdal pri po^goriškam knjigarnarju Peri S Vukotiču trinajsta zvezek svoje abii-ke »Grnogoici u pričama i ameg-uotama«. Predgavoir je spisal prof. dr. M. Vukčevič. O Pav» čevičevih povestih in asnegdotan je bno ze to^ko Povedano, "ia. ni tre ta Posebej oiPozarjati nanje. Mionn M. Pavičevič nam je poslal še dva manjša spisa. Prvt; »Kad se skine la ža sa isune« je polemičen. V njem pripoveduje avtor, kako so nastau njegovi »omogo'1'Cu. To Pavičevičevo pričevanje j neavumno važnega Pomena za presoj a-njegovih povesu in ancguot, giede katerih ao nekateri trdili, da so ue^no sad pisateljeve fantazije, kar d i jim vzelo na-romo-do^umentaren zrnačaj. pavičevič za-trjuje, da je ves mate^ai nabral iz tujih pripovedovanj in zapiskov jn mu je samo diai literarno formo. V drug©m delu knjižic e navaja Pavečevič sodbe o svojem delu iz peresa raznih znanstvenikov in javnih delavcev. — Najnovejšega datuma je Pavičevičev spis »-ttioiogičke priče iz Črne gore«, ki je izšel kot ponatis iz Zbo~-nika za narodni život i običaje južnih Sla-vena iJugosiov. akadeu.ja). Dejstvo, dia je ta s:is izšel v navedenem zborniku je že samo njegova ocena, ki bi j0 lahko' izpopolnila samo strokovna kritika. Naposled je treba omenit v Zagrebu pravkar izišLo knjigo Nike St. Vujoviča »Gnijezdo »lobode«. Potomec rodu Vujovi-čev piše v uvodu knjige o zaslugah Vujo-v'xev in Ljubotinja za črnogorsko zgodovino. Ti Vujoviči so baje potomci Vojtao-vičev iz Vučitrna, ki jih omenja srbska narodna pesem v Kosovskem o!klu. Niko St. Vujovič je zhral vse narodne pesmi, ki so v zivezi z Ljubotinjem im Vujoviči t dobi od 1387 hoteč nuditi svojim članom možnost izpopolnitve v tej smeri vpeljalo stalne smuške tečaje v svojih postojankah na Veliki Planini in pri domu na Krvavcu. V prvi postojanki je šola za začetnike, dočim so pri domu na Krvavcu tedenski tečaji za one smučarje ki sicer osnovne pojme smuke že obvladajo, a jim je treba poduka in vaje za like :n kretanje v strminah. Da se omogoči prijava čim širšim plastem, je SPD postavilo zelo ugodne pogoje: za 1 tedenski tečaj plača udeleženec za hrano in prenočišče in učnino le skupno Din 290.— število tečajnikov je maksimirano. Snežne razmere na tej postojanki so baš v tem času najbolj zanesljive. Prijave sprejema pisarna SPD, Ljubljana Aleksandrova cesta št. 4/L Državno prvenstvo v alpski kombinaciji jasss razpisuje državno prvenstvo v alpski kombinaciji (smuk in stolom) Za ni januarja v Mirkoplju. Tekme izvede Zagrebški zinisko-sportni poosavez. Z ozi-rom na relativno majhno višinsko razliko 440 m se vrši smuk na 2 raollčnih progah, katerih sitart je addaijen drug od dru gega ca 100 m. Suart za prvi smuk je v souoto ione 25. jan. ob 10. dopoldne, za dru' gi pa ob 15.30. Slalom se vrši 26. januarja, start ob 10. doPolcme, višinska raižlika 220 m, ki se presmuča dvakrat. Pravico do tekurtovanja imajo vsi pri JZSS verificirana tehmovalci. Prijavnlne ni Klubi morajo tekmovadce prijaviti najaa*-ngje do ^3. t. m. do 20. na saveznih tiskovinah na naslov: Zagrebški zimsko-s>PortMi podisavez, Varšavska ulica 2a. Poznejše prijave se ne bo*lo upoštevale, žrebanj-startnih številk se vrši 24. januarja v gostilni Strelec v Mrkoplju ob 21. Tekmuje se po praviiiih in pravilnikih JZSS. Prvo-plasiirana postane alpski prvak v alpski kombinaciji za leto 1935-S6. Razglasutev rezuitatov bo v MrkoPlju 2 uri Po zaključku tekem v dvorani za prireditve v Mrko-plju. 30 najboljših tekmovalcev v smuku se plasira za nadafljmje tekmovanje v sla'o. mu. Stanovanje in prehrano bodo dobii tek-movailci po ceni 36 Dim dnevno, cena prenočišč pa je 10 Dim od postelje. Pie»oz •< postaje Lokve in nazaj znaša 20 Din osebo. Vsi zainteresirani klub; maj javijo čas prihoda v MrkopaJj zaradi rezervira^ nja prenočišč im prehrane. V slučaju ne-Povoljmih snežnih razmer bodo tekmova' ci pravočasno obveščeni. Državno mladinsko prvenstvo v smučanju J. Z. S. S. v zvezi z Udiružemjem nastav-niflcov gimnastike kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana — razpisuje I. državno mladinsko in srednješolsko prvenstvo v t«kiu in skokih za sezono 1935/1936. Srednješolsko državno prvenstvo je v izvedbi Udiruženja nastavmkov gimnastike kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana, mladinsko državno prvenstvo pa v izvedbi Slalom kluba 34, Ljubljana. Tekmovalo se bo na Polževem pri Višnji gori. v primeru neugodnih snežnih razmer pa ee bo pravočasno objavila preložitev termina aH krača. Pravico udeležbe imaa mladina od 9. do 20. leta starosti, ki je v tekoči sezoni po možnosti tekmovala na mladinski tekmi in se je pravočasno Ln pravilno prijavila. Tekmovanje v teku se bo vršilo: Kategorija A za starostno dobo od £ do 12 let na 1 km. B 12 do 14 let na 2 km, C 14 do 16 let na 4 km, D 16 do 18 let na 6 km, E jumiorji 18 do 20 let na 10 km. Tekmovanje v skokih se bo vrš:ik> samo v kategorijah B C, D in E. Tekmovanje v teku se prične 1. februarja ob 15., v skokih 2. februamja ob 10. 9tart za vse discipline je v neposredni bližini doma na Polževem. Priiavniine ni. Šolska mladina se prijavi pni naetavniku gimnastike aavoda, kateremu pripada, ostala mladina pošlje prijave na naslov; Juffoslovenski znmeko-sportni fiavez. mladinski odsek Ljubljana, Tyn6eva cesta 1/IV. do 28. januarja. Žrebanje se vrši dne 30. januarja ob 19. v pisarni J. Z. S. S. Tyinševa cesla 1/IV, Ljubljana. V državnem srednješolskem prvenstvu ▼ teku tekmujejo dijaki posamezunub srednješolskih zavodov med seboj v ekipah aa državno prvenstvo srednješolskih zavodov ter istočasno posamezno za državno srednješol-skoprvenstvo poedincev. Prvoplasirani v vsaki disciplini postanejo "D-ržavn: mladinski prvaki za leto 1935/36< v dotični disciplini im kategoriji. Trije prvoplasirani v vsaki disciplini in kategoriji prejmejo nagrade (diplome). Objava rezultatov 'm razdelitev diplom se bo vršila v Domu na Polževem eno uro po končanem tekmovanju. Even/tueina preložitev tekme »e bo objavila. S posebnim vlakom na olimpiado ▼ Berlin. Od 1. do 16 avgusta 1936. Priredi »Putnik« skupno z nemškim prometnim uradom v Beogradu dva izleta po osem dni s posebnim vlakom na olimpiado v Berlin. Odhod iz Ljubljane je v petek 31. julija preko Maribora, Linea in Prage v Berlin, povratek pa preko Mun-chena in Jesanic. Cena izleta, to je železniška vožnja od Ljubljane do Berlina in nazaj stanovanja in zajtrk stane v II. razredu Din 1633.50 v III. razredu Din 1220.75. DoPlačilo za privatno stanovanje je Din 378. Vstopnice k olimpijskim prireditvam niso v tej ceni všeta. Kdor se želi udeležiti tega cenenega izleta, naj se v lastnem interesu čimprej prijavi pri »Putniku« v Ljubljani. kjer dobi potrebne informacije in programe. Da se slehernemu omogoči udeležba na izletu, sprejema »Putnik« mesečna ali tedenska naplačila. ki se izletniku obrestujejo. Izlet SPD na Vršič. SPD v Ljubljani priredi skupinski izlet v Erjavčevo kočo na Vršiču dne 18. t. m. s povratkom v nedeljo zvečer. Prijave sprejema pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4/1. Postojanka SPD je dostopna tudi manj Izvežbanim smučarjem. Snežne prilike so Prav ugodne, smuški tereni v okolici koče in na Slemenu izborni. Državno prvenstvo t kombinaciji (teb« ln skokih), ki bi ae moralo vr&tti ▼ Maribora t ctoeh IS. In 19. jan. se zaradi nezadostnih snežnih razmer preloži na 25. In 26. jam istotam. Opozarjamo, da so prijave tekmovalcev Tno*"" do 23. t.m. ter •e žrebanje vritt 24 tm ot) 19. v lovski sobi hotela Orel. Start za tek je ršev dom dal češkoslovaškemu sokolstvu v enem desetletju skoraj 11.000 dobro iz-učenih vaditeljev in vaditeljic. Koliko so jih dale ostale župne vaditeljske šole? To si lahko mislimo. In organizacija, ki ima tako močan vaditeljski kader, lahko tudi pokaže vedno in ob vsaki priliki svoje uspehe in svojo moč. Pa pojdimo dalje! Istotam je bilo dosedaj tudi 9 zveznih prosvetnih tečajev s povprečnim obiskom okrog 50 tečajniki, ki so vsi postali propovedniki Sokolstva širom njihove domovine. V vaditeljskih in prosvetnih šolah pa je bilo tudi lepo število slušateljev iz ostalih slovanskih sokolskih zvez, tako da je Tyršev dom opravičil svojo važnost tudi za ostale sokolske zveze. V Tyršuvem domu je nadalje tudi izdajateljstvo sokolskih knjig in mu-zikalij. To je izdalo v teh desetih letih 525 knjig in 369 raznih glasbenih izdanj, po večini spremljav za telovadne nastope in akademske točke. Lahko bi našteli še marsikaj, kair je dal Tyršev dom Sokolstvu. toda to naj zadošča Vsekakor se lahko radujemo tudi mi velikega uspeha, ki ga je doseglo češkoslovaško Sokolstvo s svojim osrednjim domom. Želimo samo, da bi tudi ostale sokolske organizacije kmalu imele slična žarišča svojega delovanja. Iz poljskega Sokolstva Ob priliki 751etnice bivšega poljskega državnega predsednika in poznanega glasbenika Ignacija Jana Paderevskega je poklonilo poljsko Sokolstvo jubilantu sokolsko zvezno plaketo s posvetilom. Zveza se je v času zavzela za razširjenje smisla za telesno vzgojo. Priredila je najprej zvezne tekme svojih najboljših za prvenstvo, sedaj pa razpisuje nove tekme za vse poljske telovadne organizacije pod nazivom »Prvi telovadni korake, ki naj bi se vršile v Varšavi 19. svečana za organizacije iz Štirih vzhodnih vojvodstev. v Katovicah 26. svečana pa za ostala vo j vodstva. Omenili smo že zadnjič, da stoji poljsko Sokolstvo pred popolno reorganizacijo. Vsa stvar ima svoj početek v tem, da se je nameravalo vse telesnovzgojne organizacije v Poljski podrediti državnemu osrednjemu uradu za telesno vzgojo vrh tega pa združiti vse športne in telovadne organi- zacije v Zvezo športnih zvez. Načrt pa je naletel na gotove težkoče organizacijskega, gospodarskega in tudi pravnega značaja, ker je pregloboko posegal v samostojnost poedinih organizacij. Zlasti se je poljsko Sokolstvo kot največja in najbolja telovadna organizacija branila, da bi se jo vzpore-dilo s katerimkoli športnim udniženjera. Stavili so kompromisni predlog, naj se organizirajo športne organizacije za sebe, telovadne pod vodstvom Sokolstva pa zase. Seve, da stvar še ni razčiščena. Pripominjamo, da obstoji v Poljski poleg poljskega še ukrajinsko Sokolstvo, dalje pa nekaj ruskih in češkoslovaških sokolskih edinic ter poleg njih tudi še nemški turnerji in nekatere delavske telovadne organizacije. Kako se bo stvar dokončno rešila, še ni znano. Vsekakor pa je vočigled vsem tem spremembam pripravilo poljsko Sokolstvo primerno reorganizacijo svojega sedanjega ustroja, da bi se tako lažje pripravilo za svojo vodilno vlogo na čelu telovadne zveze poljskih telovadnih organizacij. Glavno bo obsegala reorganizacija povečanje področja strokovnih vzgojnih organov, zveznega, žup-nih in okrožnih načelništev ter najbrž tudi predrugačenje dosedanjega velikožupnega sestava, ki datira še iz prvih let po uedi-njenju poljskega Sokolstva tik po završeni osvoboditvi poljskega naroda. Sokolsko društvo LJubljana—Šiška Ima v nedeljo 26. jan. ob 9. svoj rednj otočmi zbor. V petek 24. jan. ob 20 pa bo član-ski sestanek v svrho razgovora za kandidatno listo za novo društveno upravo. Občni zbor ln sestanek se bosta vršila v ve« liki dvorani Sokolskega doma v šiški. Iz Kranja r— Narodna čitalnica v Kranju obvešča vse članstvo, da se vrši v smislu § 12 društvenih pravil 73. redni občni zbor društva dne 23. januarja t. L ob 20. v prostorih bivše kavarne v Narodnem domu. Dnevni red: poročilo podpredsednika in ostalih funkcionarjev, volitev društvenega odbora. določitev članarine in slučajnosti. Iz Trbovelj tr— Zaključek bolničarsKega tečaja RK v Trbovljah. Tečaj z« prostovoljne bolničarje (-čarke), ki se je pričel lani 4. novembra, je bil 10. januarja zaključen. Bilo je 42 predavanj is teorije »n 22 iz praktičnih vežb, ki so trajale Po 2 uri. Predavali so o anatomiji im fiziologiji ga. dr. Pirc-Režunova, o higieni ln nalezljivih boleznih ga. dr. Jeglič-Gdohočnikova. o prvi pomoči pri nesrečnih slučajih g, fer. Jenšterle, o negi botoikov s praktičnimi vajami g. dr. Cfzelj, 0 organizaciji zdravstvene in bolniške službe g. Slokam in o administraciji in vlogi RK predsednik g. Omlrzu. Tečaj je obiskovalo 9 v0jmih obveznikov tn 19 žensk. Pri izpita so bili diplomirali 4 bolničarji (čarke) z odličnim, 8 z prav dobrim ki 7 s dobrim uspehom. 4 kandidati niso MH Izprašani. Tečajniki so prejeli spričevala. V imenu tečajnikov sta ee gg. predavateljem zahvalila za nesebični trud g. Franc Sušnik in ga. Vodiškova, posebno pa še gg. zdravnikom in zdravnicam, ki so kljub prezaposlenosti točno tzvršjli predavanja po pa^raona. *rOTRO« 81. 13 8 Prtefc, 17. I. 1935 Zane Grey: 44 Teksaški iezdec Razjahal je bil pred vegasto hišo, ki je imela na širokem, visokem pročelju napis »hotel«. Jezdeci so prihajali in odhajali po široki cesti med vrstama starih prodajalen, krčem in hiš. Ord vsekako ni bil videti zelo podjeten. Američani so se bili tu očividno nalezli mehičanske lenobe. Pred hotelom je bil tlak iz deska, ki je služil obenem za verando in za pločnik. Na njem so sedeli in ob njegovi sirovi leseni ograji so sloneli možje različnih let. Večina jih je imela stare obleke in ponošene, zmečkane sombrere. Nekateri so bili opasani, v škornjih in ostrogah. Nobeden ni imel suknjiča, a telovnike so nosili vsi. Število samokresov je bilo v tej skupini večje od števila mož. Lenoba jim očividno ni dala, da bi bili pokazali radovednost. Večina jih je bila videti dobrodušnih, vendar ne na tisti odkriti, prisrčni način, ki je značilen za cowboye ali živinorejce, kadar pridejo za nekaj dni v mesto. Ti možje so bili pohajkovalci; in kaj so utegnili biti mimo tega, je bilo lahko uganiti. Tuji prišlec se je ozrl nanje in takoj izprevidel, da niso imeli ti gospodje še nikoli opravka z delom. Velik mož z visečimi brki se ie odtreal od množice. »'dan, tujec!« je rekei. Tujec se je bil sklonil, da bi odpel konju sedelni jermen. Vzravnal se je in pokimal. Nato je rekel: »Žejen sem!« Širok režaj je legel na obraze. To je bil vabljiv pozdrav. Drug za drugim so krenili za tujcem v hotel. Pivska izba je bila skednjast, slabo dišeč prostor z visoko točilnico. »Le bliže, gospoda!« je zaklical tujec. S hripavim smehom, šalami in kletvicami so klo-buštrali malone drug preko drugega, da so prišli do točilnice. Nihče izmed vseh ni opazil, da tujec očividno ni bil tako žejen, kakor je trdil. Delal se je, kakor da bi pil, v resnici pa ni popil niti kapljice. »Moje ime je Jim Fletcher,« je rekel dolgin z visečimi svetloplavimi brki. Govoril je kratko, a z glasom, ki je pričal, da ima svoje ime za znano. Čeprav ie pomenilo to ime nekaj posebnega, vendar ni bilo videti, da bi bilo napravilo na tujca kak vtis. »Moje ime bi utegnilo biti Blaž, pa ni,« je odvrnil. »Kako pravijo temu gnezdu?« »Ta metropola je Ord. Ali mar ne veste, tujec ?« Tako govoreč se je Jim Fletcher s hrbtom naslonil na točilnico. Njegovi rumeni očesci, čisti kakor kristal in prozorni kakor sokolje oči. sta se čvrsto uprli v tujca. Drugi možje so pritisnili bliže in ju obstopili. Radovedni so bili videti in pripravljeni, da se zavzamejo bodisi za prišleca ali proti njemu, kakršen bo uspeh zaslišanja po Jimu Fletcherju. »Res da mi je Ord nekoliko tuj Precej daleč od železnice, jelite? Pota so vražja tod okoli.« »Kako daleč pa še hočete priti?« »Kakor daleč bom mogel,« je odvrnil tujec in se trdo zasmejal. Ta odgovor je šel poslušalcem do živega. Nekateri so se spogledali, fletcher si je zamišljeno pogladil konce brkov. Njegov glas ni bil več tako rezek in izzivalen. »Hm,« je menil, »Ord je izhodišče — nekakšna skakalnica, bi dejal. O Big Bendu ste gotovo že slišali, kaj?« »Seveda. Prav tja sem namenjen,« je tujec odvrnil. Fletcher se je obrnil k možu na skrajnem robu gruče. »Knell, stopi semkaj? Tisti, ki ga je tako poklical, se je preril do točilnice. Možiček je bil, komaj večji od dečka, in skoraj bled v primeri v vsemi temi bronastimi možmi. Imel je dolg, ozek, prazen obraz. »Knell, to je — « Fletcher se je obrnil k tujcu: »Kako vam je ime?« »Zadnji čas se mi predstavljanje upira.« Ta šala je vzbudila veliko veselost. Tujec je hladno, brezskrbno in ravnodušno gledal predse. Knell je stopil bliže. Po načinu, kako mu je Fletcher prepustil prvenstvo, je bilo videti, da mora biti imenitnejši od njega. »Ste po opravkih tukaj?« je kratko vprašal. Kadar je govoril, je bil njegov prazni obraz v čudnem na-sprotstvu z zvokom, močjo in okrutnostjo njegovega glasu. Ta glas je razodeval vsakršno pomanjkanje dobre volje ljubeznivosti in srca. i Ne« je odgo voril tujec. »Ali rožnate koga. v tem kraju?<- »Žive duše ne « jSamo tako jašete skozi?« / Da * >Popihali ste jo v zaledje — kaj?« Molk je nastal Tujec se je zaničljivo vzravnal; vse je kazalo, da postaja nejevoljen. >Ker se mi zdite tu v Big Bendu vsi tako ljubeznivi in zanesljivi ljudje, se ne pomišliam reči da. Popihal sem jo«, je malce porogljivo odvrnil. »Odkod? Z zahoda? Nemara iz okolice E1 Pasa?« »Prav od ondukaj.« »Aha! Od ondukaj?« Knellove besede so kakor bič udarile v zrak. Vsa izba je utihnila. »Iz spodnjega kraja ste. Tam imajo take izraze. Lažnivec ste, tujec!« Množica se je teptaje in žvenketaje z ostrogami razprhnila. Knell in tujec sta sama ostala na sredi. Divja svojat te sorte se nikoli ne moti v sodbi o pogumu kakega moža. Knell je bil rezko bruhnil svoj klic in je stal pripravljen. Tujčev način govorjenja se je takoj izpremenil. Tak je bil videti, kakor da bi ga iz brona ulil. Očividno mu taki položaji niso bili neznani. V očeh mu je poplesavala čudna luč kakor igla magnetnica. »Seveda sem se zlagal«, je rekel. »Zato me vaše besede ne morejo žaliti. Prijateljev si iščem, ne sovražnikov. Mislim, da niste izmed pretepačev, ki zmerom hlepijo po tem, da bi koga upihnili. Če bi pa le bilo tako — prosim, začnite ples... Moja navada je namreč, da zmerom pustim nasprotniku prednost. « Knell je mrzlo meril tujca z očmi. Nič mu ni trenilo na čudnem obrazu. A nekako je njegov pogled vendarle pričal, da je bil zadel ob kovino, ki je zvenela drugače, ne tako, kakor je pričakoval. Pozvan, naj prične boj ali se umakne, kakor ga je volja, se je Knell pokazal velikega z značilno veličino pravega strel jača. »Jaz gostim, tujec!« je rekel, se obrnil k točilnici in naročil whiskyja. Napetost je ponehala. Molk se je pretrgal. Možje so spet pritisnili bliže. Jim Fletcher se je pridružil tujcu. Spoštljivost in prijaznost sta zdaj blažili njegovo osorno vedenje. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitrve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas to enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Dtn 20—t Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17- Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« f|SM * • « miaM(|r.i< odgovor, priložite UM 3» ▼ Znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.- Vsa naročila In vprašanja, tičoča se tnalih oglasov, je naslavljati na: Oglasni c^idek „Jutra", Ljubljana. Sfyžbodobl Beseda 1 Din. 1arek 3 C Ki Hfro a'l iaianje -aslovr 5 Dftv 'Najm«n'?l tnesek F 17 Oln Gospodične sprejme Šivilj« v pouk Si-vivnja lastne garderobe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 380-1 Prodajalko ki je zmožna tudi vseh pisarniških del, slovenske in nemške koresfKmck-noe, knjigo vodstva vtd. iščem za na deželo. Navesti je dosedanje službe, zahtevo plače pH vsej oskrbi v hiši. Na-gj^p takoj. Ponudbe na ogl. odd. Ju trn pod šifro >0Zanesljiva prodajalka«. 1)190-1 Dekle kurjeno kuharico, vajeno hSnih poslov, sprejmem. — ■ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izurjena«. U3U3-1 Kontoristin jo popolnoma perfektne slovanski, arbothrmtski in nemški v govoru in prisa/vi, urne strojepisko in steno-gmfinjo, išfe tekstrlna tvorni*"«. Dopis* pod JiPrvovrst-nsi moč« na ogl. oddelek Jutra. 11104-1 Koresnondenta (IroTespondentinjo) za slovenski in nemSki jezik, Bjirejimeino. Upoštevajo se srumo pismene ponudbe s prepisi spričeval m z na-v=d.bo zahtevka plače, naslovljene na: Tovarne motvoza in vrvaima. Grosuplje. ir.«7-l Perfektno kuharico »taroist 30—fo tet, iščem k roaM družini. Naslov v vseh po«! m-nI ni on h Jirtim. laoo-ii Vsak: beseda 50 p-ri divek din. ta dajanje naslova 5 Din. najmanjg) znesek 12 Oln Tkalski mojster samostojen, vešč vseh tkanin in razboja. dober monter tekstilnih strojev išče za.poslt-nje. Cenj. ponudbe mi ogl. odd. Jutra pod »Mojster«. Kj67-2 Boljše dekle »to.ro 28 let, išče službo sobarice Ln pomoč v kuiii-nji, pri boljši družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zvesta«. 1008-2 Pouk beseda 1 Clo. Javek J Din Mfro aH dajanje taslovs 5 Din NajmaniSI '.nese*' I? Dla Svetovni rokoborec in boksač francoski rezervni oficir, črnec, poučuje privatno ro-koborbo in boks. Kaapolaiga s špeoijalnimi telovadnimi metodami v svrho shujša-nja, kjer je dosegel sijajne uspehe v Parizu, Budimpešti in na Dunaju ter imel odJično kiten telo v moških in damskih krogih. Honorar po dogovoru. Na željo obiskuje klientelo na domu. Cenjeni interesenti naj spo-roče svoj naslov na: Kid Cuirney, Ljubljana, poštno ležeče. 1806-4 Beseda t Din daveb S Din ra ilfro ali dajanje naslov* 5 Din NafmanlSl tnesek 17 Dtn Moške obleke in zložljivo posteljo, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1035-6 r/ IG Seseda 1 Din. davek 3 Din. Ilfro aH dajanje naši. va 5 Din Najmanj!! tnesek 17 Din. Pohištvo pisarniško in stanovom jeko rabljeno, radi selitve naprodaj. Ogled med 13. in pol 2 na Medvedovi cesti št. 7. lS:>4-il£ Živali 3e«eda l Din. davek 3 Din. ta Šifro ali dajanje naslova S Din Najmanjši tnesek 17 Din. Svileni pinči malteški, c rodovnikom, ugodno najprodaj, Hartoer Elizabeto., Mureika Sobo-tn. 3310-37 Beseda I Oin. lavek i Din. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Dla Kolesa, šivalne stroje malo rabljene, ima zelo ugodno naprodaj »Promet« (nasproti križanske cerkve). 1007-2» G. Th. Eotman: Kapitan Kozostrelec gre v Ameriko 4? »Pomagajte, pomagajte!« je zavpil kapitan, in na srečo so ga zgoraj slišali. Da, stvar je bila težavna! A profesor je bil moder mož. Našel je drugo vrv, in po tej sta z Vinkom spustila Tinka v globino. Ko je prišel do grma, kamor se je bila zapletla kapitanova vrv, je previdno navezal nanjo dolgo motvoz. Motorje Dynamo stroje, števce za tok, istosmerne. rabljene, v dobrem stanju, kupim. Po rnidbe na ogl. odd. Jutra pod »Dynaimoma8chinen«. 773-29 Kupitn Beseda 1 Oin, davek 3 Oin ta iifro ali dajanje naslova S Oin Najmanjši tnesek 17 01* Moške stare obleke (čevlje) kupujemo. Dopisnica zadostuje. Pišite: Mara An-dlovic, Gallusovo nabrežje štev. 27. 11106-7 Kolesa .Jeseda > Di» lavek > i-.i tr iifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanJS! tnesek >7 Din. Rabljeno kolo kupim po ugodna ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »ločeni kolo«. 1017-11 Kapital {eseja I Din davek * Din tn Šifro aH dajanje aslova » Oia Najmanjši nesefc 17 Din 40.000 Din posojila jSčam za krajšo dobo po dogovorni. Nudiim popolno jamstvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Din 40.000«. 11105-16 Hranilne knjižice Ljubljanske kreditne ln Zadružne gospodarske banke, kakor tudi vseh mestnib (občinskih hranilnic) kupujemo. Gotovina takoj. Bančno Com. zavod, Maribor. Aleksandrova 40. Za od govor 3 Din znamko. T99-16 Tvrdka A. & E. Skaberne Ljubljana, javlja, da jemlje do preklica v račun zopet hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih denarnih lavodov (Mestna hranilnica, Ljudsika posojilnica itd.). 1006,16 Knjižice Kmetsfce hnamlm-oe ljubljanske za Din 90.000 kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj denar«. 1179-16 Knjižico Hranilnice kmečkih občin. Ljubljana Din 30.000, prodam za 60% gotovine, ker rabim denar. Pišrte na ogl. odd. Jutra pod »Mihael«. 1033-16 Knjižico Hranilnice in posojilnice v Kranjski gori od 95.000 Din kupim proti takojšnji gotovini. Stavite ceno na ogl. odd. Jutra pod »Krair-ska gora«. 102Š-16 Vnpjem Beseda 1 Oin. davek ! Oln. M Šifro ali dajanje naslov? " Oin NaJmanfSI znesek V Oln Pekarijo oddam takoj v najem. Mi->j Anton, Staira voe, po-Videm pri Krškem. 1H89-17 Lokali Besed« 1 Oln. davek S Oto za litra ali dajanje naslova ? Oia- Najmanjši tnesek 17 Oia Brivnico za dame in gospode, dobro vpeljano, pr odam zaradi bolezni. Naslov v vseh poslo- valnicah Jutra. lasi-ne Stanovanje odda Beseda I Din davek i Din. ta Šifro ali dajanje -aslova f Oin NajmanjSi tnesek 17 Oln Dvosob. stanovanje s pritiiiklinami, odda-m za februar. Poizve se v I. nad. desno, LangusLova ul. 5. 1015-i31 Stanovanje trisobno, komfortno, v centru, oddam za mesečno Din 860. s 1. februarjem. Našlo? v vseh poslovalnicah Jutra. 1016-01 E22UE H3 Beseda I Oin. davek S Oin ta Šifro ali dajanje naslova S Oln NatmanJSi cnesrk 17 Oln Sobico s posebnim vhodom in elektriko, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1)199-33 Opremljeno sobo lepo, v mestu, takoj oddam gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 163S-33 INSERIRAJ V „ JUTRU4' Stanovanja Beseda I Oin. davek * Din. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din NajmanjSi tnesek 17 Din Dve sobi s kopalnico in prirtiiklinami v visokem pritličju, blizu tramvaja, iščem za maj. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Ena oseba«. 1164-31« Stanovanje dveh sob, predsobe in pri-tiklin, iščem za takoj. Ponudbe petek pod »Miro« na ogl. odd. Jutra. 1003-31 a r'Jj. Beseda I Oln davek ) Oli. za ilfro ali daianje naslov« 5 Oin NajmanjSi tnesek 17 Oin Svetlo sobo s separiranim vhodom. SSe gospod. Ponudbe pod šifro »Lepo« na ogl. odd. Jutra. 1034-33» Opremljeno sobo išče državna uradnica, v sredini mesta, s strogo se-parranim vhodom za 1. fe-bruaT. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Redna plačnica«. 1031-33a Vsak* ftesedr l Oln; d:, vek > Oin '» tilra ' dajanj* naslova S Oln. nalmaniei tnesek Oin Katera dama bi podpirala momentano brezposelnega mladeniča. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Strogo diskretno 36«. 101il-34 Vsaka beseda 2 Oln; davek Din. ta ilfro ali dajanje naslova 5 Din. najmanjši tnesek K Din Trgovec želi poročiti gospodično, »Saro do 31 let, z gotovino Din 90.000 takoj, resne ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »dO tisoč«. 1310-05 V oglasnem oddelka »Jutra« naj dvignejo: Bežigrad, Banka, Božič 19«;, Cista, Dežela. Dipl. tehnik .036, Dostojna in po-šteua. Doktor, Dobra provizija, Ford, 1. februar. Garancija, Gospodinja, Gotovima 36. Harmonija, jnsxruk-tor, Kamnik, Kolodvor, Kavcija, Koinfort, Lepo, Mir, jfeblovana soba, Marljiva in poštena. Mladenka. Mefisto, Mtndenka, Maj aJi kasneje, Nemoteno, Neodvisna. Novo življenje 1&56. Nesrečna, Prilika, Popolna varnost. Priložnost, Prijazna. Pisarna. Rezervar, Redka prilika. Resno, Snažno do 500 Din. Soba, Seno, Sre-čks, Samski, Stol. Stalno mesto. Srečen zakon. Sigurnost. Solidno. Sončno, Snažno. Sreča 1Pesem s ceste« bo po skušnjah sodeč skoro gotovo najbolj privlačna drama letošnjega dramskega repertoarja. V glavnih vlogah nastopajo gg. Kralj. Dansš in Sancin, dalje ge. Sever jeva, Mira Danilova ter gg. Potokar in Pianecki. S to predstavo je združena proslava 351etnice umetniškega udejstvovanja g. Josipa Gradiša - Daneša. i Petek 17.: Zaprto. Sobota 18.: Madame Butterfly. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Nadelja 19.: Ob 15. Mala Floramye. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. Ob 20. Ples v Savoju. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek 20.: Zaprto. Mariborsko gledališče Petek 17.: Zaprto. TPMoh 2059 Snha drva, premog " jC Karbopakete w ^ dobite pn 1. POGAČNIK iohoriceva al 51 5 GRADSKO POGLAVARSTVO SUŠAK Broj: 627/1936. SUŠAK, dne 13. januara 1936. Predmet: Natječaj za idejnu regulatornu osnovu grada Sušaka. OGLAS! Na osnovu zaključka gradskog viječa od 20. novembra 1935. ra-spisuje opčina grada Sušaka NATJEČAJ ZA IDEJNU REGULATORNU OSNOVU GRADA SUŠAKA. Natječaj je anoniman i jugoslavenski, kod koga mogli sudjelovati stručnjaci, državljani Kraljevine Jugoslavije. Ocjenivački sud sastavljaju: 1. g. Ružič Gjuro, pretsjednik gradske opčine Sušak, 2. g. Ing. Obradovič Jovan, viši savjetnik Ministarstva Gradjevina, 3. g. Ing. Jurkovič Mate, gradjevni savjetnik, pretstojnik gradjev-nog odjela gradskog poglavarstva u Zagrebu, 4. g. Ing. arh. Hribar Stjepan, arhitekt regulatornog gradskog poglavarstva u Zagrebu, 5. Ing. Poleti Ivan, šef konstruktivnog odsjeka gradjevnog odje-lenja direkcije državnih željeznica u Zagrebu, 6. g. Ing. arh. Prikril Zlatko, viši inžinir gradskog poglavarstva u Sušaku, 7. g. Ing. Rac Lujo, viši inžinir gradskog poglavarstva u Sušaku, 8. g. Dr. Schwalba Antun, gradski fizik u Sušaku, 9. g. Celigoj Albin, lučki kapetan u Sušaku. Za ovaj natječaj su odred jene tri nagrade: I. nagrada 50.000.— dinara, H. nagrada 30.000.— dinara, m. nagrada 20.000.— dinara. Za otkup jedne radnje odredjen je pored toga iznos od 10.000.— dinara. Natječaj počinje 1. februara 1936, a svršava 1. septembra 1936. godine n 12 sati o podne. Podati i podloge za natječaj mogu se dobiti od 1. februara 1936 u Gradskom gradjevnom otsjeku u Sušaku (soba broj 45) uz pre-dočenje potvrde Gradske blagajne u Sušaku o uplati iznosa od Din 300.—, a mogu se naručiti i pismeno, uz istodobnu doznaku gornjeg iznosa Gradskoj blagajni u Sušaku. Pretsjednik gradske opčine: Rožič Gjaro v. r. RADIČ Pelek 17. januarja. Ljubljana 11: Šolska uira: Ob 60 letnici rojstva Dra£otima Ketteja (dir. R Ko^-riič). — 12: Plošče. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, »pored, obvestila. - 13.15-Zvoni z Balkana (plošče). — 14: Vreeie, borza. — 18: ženska ura: O žensikih zavetiščih in domovih (ga. Alojzija štebi Peško). — 18.20: Nekaj podoknic na plo ščah. — 18.40: DaLav predavanje: MezJa v narodnem gospodarstvu (doktor Braa-k0 Alnjevič). 19: Ca«, vreme, Poročila, spo r<*d, obvestila- — 19-30* Nac. ura: Lesna arhitektura v dravska banovini (Ivo Fra-nič — yl Zagreba). — 20: Prenos iz Zagreba. — m.: Internacionalni prenos iz Leipziga. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Operetni napevi Sodelujejo: gdč. Ivica Cankarjeva, g. Bauovec in radio orkester. Sobota, 18. januarja. Ljubljana 12: Piošče. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14: Vreme, borza. — 18: Za delopust igra Radio orkester. — 18.40: Pereča zuinamjepolitična vprašanja (dr. A. Kuhar). — 19: Cas, vreme, poročila, ®Po-red, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Naši ljudje v Aimeriki II. (Milan Mairjanovič — iz Beograda). — 20: Zima, zima bela! Pester večer s šalami, petjem in godbo («e-'stavil g Ivo Zor). — 22: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 22.15: Ra■<=> Id a m e ! Ako potrebujete zimski plašč, se Vam nudi sedaj ugodna prilika za nakup pri F« L GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta Z9 kjer dobite gotove vrste že pod polovično ceno, na vso ostalo zalogo konfekcije pa 30% popusta. Ne zamudite prilike dokler je zaloga! Ogled brezobvezen! CD ■ CD ■ O ■ CD ■ O ■ CD ■ jO! O ■ CD ■ O ■ CD ■ O ■ CD ■ O ■ CD ZAHVALA Ob prebridki izgubi našega nad vse ljubljenega soproga in očeta MATIJE BONČARJA smo prejeli nebroj izrazov sožalja in sočustvovanja, za katere se najiskrenejše zahvaljujemo. Naša dolžnost je, da izrečemo zahvalo predvsem gg. dr. Misu, dr. Schweigerju in dr. Merčunu, čč. sestram za preskrbno zdravniško nego in g. uprav, šlajmerjevega doma Marčanu za izredno pozornost. Dalje p reč. duhovščini, združenim pevskim zborom, ki so pokojniku v slovo zapeli ganljive žalostinke, vsem številnim udeležencem pogreba, darovalcem krasnih vencev, stanovskim tovarišem, Sokolom, ognjegascem, nar. poslancem gg. Komanu, Mravljetu in Turku, slednjemu še posebej za lep poslovilni govor ob odprtem grobu, končno pa vsem od doma, blizu in daleč, ki so pokojnika spremili k večnemu počitku. Bog povrni! Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 20. t. m. ob sedmih zjutraj v šentpeterski cerkvi. globoko žalujoči ostall Oretnia Davorin RavUea. — ladaja n tamordj »Jutra« AdoU Ribnika*. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tfskarnarjs Frane Jezerdek. — Za inaeratnl dal Je odgovoren Aloji Novak, — jMs LtnhHnm