Poštnina plačana v gotovini ŠTEV. 289 v IJITRT JilVf 99 (ln<.pwKw 1r'97. Posamezna številka Din 1*-1 TV Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Dm 30'—. Heodvlscn političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. Cl RAVN1ŠTV0: KONGRESNI TRG ŠTEV. 0. TELEFON ŠTEV. 2832. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tariiu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček: uradu štev. 13.833. Ali bomo prekasnil ; Finančni odbor sprejel proračun pravosodnega ninistrstva Nedvomno je, da konsolidacije Rusije atalno in krepko napreduje in najboljši dokaz temu je popolna zmaga Stalina nad opozicijo. Garda komunistične stranke so bili taktično voditelji opozicije in vendar so bili vsi po vrsti in brez pardona izključeni iz komunistične stranke kot »proti-revolucijonarji«, nasprotniki Leninovih idej, menševiki in bogve še kakšni grešniki. A ti »grešniki« so bili dejansko oni, ki so omogočili, da so Leninove ideje zmagale. Razven Rakovskega so skoraj vsi že od leta 1803 bili sodelavci Lenina in kot prvi obenem z Leninom nastopili proti menševikom. In nato so bili ves čas vedno v prvih vrstah borcev, vodili revolucijo leta 1805 in pripravljali revolucijo leta 1917 in končno zmagali ter v neverjetnem osebnem naporu tekom triletnega boja to zmago utrdili. In kljub temu so izključeni iz stranke in ta sklep je ostal v veljavi kljub temu, da so bili nekateri po izključitvi pripravljeni tudi na ICO pro-centno kapitulacijo. ^ Jasno, da mora imeti tako neizprosen nastop proti prvim možem boljševiške revolucije globlje vzroke, kakor pa so oni, š katerimi je argumentiral kongres komunistične stranke. In v resnici teh vzrokov tudi ni težko dognati. Stalin je zmagal s pomočjo desničarjev v komunistični stranki. S pomočjo Rikova in Kalinina, ki se naslanjata na ruskega kmeta, ki je v svojem jedru ravno tako konservativen ko vsak drug kmet. Ne samo Stalinov aparat, temveč tudi desnica je zmagala nad levičarji in 8 tem je stopila ruska revolucija v novo etapo in s tem je dokazano, da veljajo tudi za boljševiško revolucijo vsi tisti zakoni ko za vsako drugo revolucijo. Vsak revolucionarni ogenj enkrat ugasne in tudi ogenj ruske boljševiške revolucije je pričel ugašati in nastopila je doba oportunizma, kompromisa z življenjem in konstruktivizma, ki ne more pogrešati dela tudi strankarsko nevtralnih ljudi. Nasprotniki vsakega oportunizma, simbol starega revolucionarnega ognja pa je bila stara boljševiška garda in zato ni bilo za njo več mesta v vedno bolj oportunistični komunistični stranki. Vsa Rusija je tega ognja že sita, ogromna večina komunistične stranke, ki se ji je pridružila pravzaprav šele po njeni zmagi, noče imeti več posla s starimi borci, ker so ji ti prekardinalni. Tudi iz tega že čisto osebnega vzroka je bilo Stdlinovo stališče lažje. Jasno je, da je Stalin temeljito premislil vse posledice, ki ga more prinesti njegov neizprosen boj z opozicijo. Zato pa sedaj čeka delovala s podvojeno silo in kdor bo skušal omajati Stalinovo diktaturo, ta bo spoznal pravilnost Bu-Larinove izjave, da je v Rusiji za drugo stranko prostora le v ječi. Stalin je torej novi gospodar v Rusiji in iz desničarskih vrst, ki pa nimajo niti sledu simpatij za carske čase, pridejo njegovi nasledniki. S tem dejstvom mora računati vsak, kdor hoče priti v dobre odnošaje z Rusijo. Ne čudimo se, če naši diplomati niso prišli v stik z Rusijo, vodeno od boljševiške garde. Nasprotje je bilo pač preveliko, čeprav ni to opravičilo za dobrega diplomata. Vprašanje pa je, če naši beograjski diplomati ne bodo prišli v stik niti z novimi možmi Rusije, če bodo tudi sedaj zamudili pravi trenutek. Vse kaže, da po sedanji Stalinovi zmagi ne bo več v Rusiji posebno velikih izprememb, temveč da se bodo razmere polagoma raz- Beograd, 22. dec. Včeraj popoldne je bila seja finančnega odbora. Govoril je dr. Maček, ki je kritiziral državni svet, češ, da ne rešuje zadev objektivno. Tudi svojih rešitev ne utemeljuje. Govornik navaja primere. Mnogo se govori o visokosti najemnin. V proračun je sprejeto za to 8 milijonov dinarjev. Sodišča v prečanskih krajih pa že dve leti ne plačujejo nic najemnin. Sodišča so mora^ zato večkrat sama sebe deložirati. Dr. Maček zahteva, naj pravosodni minister svoj proračun umakne in sestavi nov naert, ki bo ustrezal potrebam pravosodja. Za njim je dr. Svetislav Popovič našteval razne anomalije. Vprašanje, zakaj ni spopolnjeno mesto predsednika kasacijskega sodišča. S tem se podkrep-ljajo vesti, ki krožijo, da je to mesto rezervirano za dr. Subotiča, kadar bo zapustil ministrsko stolico. — Dalje je govoril o pravosodnih razmerah v Sremu, kjer advokati na stroške strank kupujejo tiskovine, da se sploh omogoči delo sodišč. Dr. Krnjevič se bavi v svojem govoru z novim zakonom o sodnikih. Novica Šaulič govori o težkem stanju pravosodja v vsej državi in pravi, da je zalezla v naša sedišča korupcija. Kjer pa je ta doma, tam ni pravice. Za njim sta govori’a še Sekula Drlje-♦ ič in Ivan Ribar proti ukinjenju upravnih sodišč v Celju, Dubrovniku in Skop-lju. Ribar povdarja, da so ta sodišča poti ebna. Potem je povzel besedo pravosodni minister dr. Subotič in- je odgovaral na razne pripombe. Pravi, da je sestavil proračun, kakor ustreza našemu pravosodju. Hkrati pa je moral upoštevati, da naše finance ne morejo zadovoljiti vseh tc-h potreb. Nared zahteva dovršeno sodstvo, noče pa p’ačati niti pare davka več. Pravi na to, da je prejel pritožbe, da nekateri sodniki prihajajo šele ob 10. v urad. To bo on odpravil. Glede upravnih sodišč pravi, da on nima nič proti temu, če še ostanejo, samo da finančni minister pristane na to. Ko je minister končal svoj govor, je predsednik dal kratek odmor, da so se č’ani v^lne večine sporazumeli. Nato se je prešlo na glasovanje ter je bil proračun pravosodnega ministrstva sprejet z večino glasov. Kar se pa tiče upravnih sodišč, je bilo to vprašanje odloženo do časa, ko se bo razpravljalo o dotičnem členu finančnega zakona. Narodna banka za zaščito \ lagateiiev. Beograd, 22. dec. Širši upravni odbor Narodne banke je imel včeraj sejo, na kateri se je razpravljalo o tiskarni za novčanice. Dalje so razpravljali o vlogah naših rojakov iz inozemstva, ki znašajo 20 milijonov dolarjev. Ameriški vložniki so svoj denar dvignili. Narodna banka namerava započe-ti akcijo za zaščito vlagateljev sploh. Posameznim bankam, ki sprejemajo denarne vloge posebno od naših izseljencev, se bodo zaradi zaščite teh vlog morali nekateri posli prepovedati. Računa se, da bi se s tem mnogo koristilo stanju naše valute. Vprašanje izvolitve guvernerja Narodne banke se včeraj ni obravnavalo. Pač pa so bili pri trgovinskem in pri finančnem ministru in pri predsedniku vlade napravljeni koraki, da vlada čim-prej izvoli guvernerja Narodne banke. Merodajni faktorji so članom upravnega odbora banke, ki so v tej stvari posredovali, obljubili, da se bo to v kratkem času zgodilo. Fovi Šolski načrt za srednje šole. Beograd, 22. dec. Sekcija državnega j prosvetnega sveta, ki je zadnje dni izde- j lovala prosvetni program, je sprejela ja- j ko važne sklepe. Komisija, ki je ta pro- j svetni program sestavlja’a, se je v vseh načelnih vprašanjih zedinila. Glede srednjih šol je bilo odločeno, da morajo poleg splošne izobrazbe, ki uspesablja učence za vstop na visoke šole, nuditi tudi dobro državljansko vzgojo v duhu narodnega in državnega edinstva. Srednje šole morajo tudi nuditi močnejšo vez z drugimi slovanskimi narodi. Zato se je treba v teh šolah poleg nacionalnih predmetov, ki tvorijo seveda jedro srednješolskega pouka, učiti tudi slovanske jezike, v prvi vrsti ruski. Mnogo pažnje je treba posvetiti tudi priučitvi tujih jezikov, od katerih naj bi se- francoske jezik učil že od 1. razreda srednje šole dalje, nemški ali italijanski pa od 3. razreda dalje. Splošno je bilo naziranje, da poleg aktivnega dela v šoli pedagogično ni upravičena uvedba. zaključnih letnih izpitov. Vprašanje, ali naj se koncem nižjega tečaja srednjih šol vrše zaključni izpiti, ni bilo še definitivno rešeno, ker so vladala o tem na konferenci ločena mnenja. Sklenjeno pa je bilo, da se v zadnjih d\eli šolskih letih na srednji šoli izvede diferenciacija učencev in sicer po okoliščinah in potrebah. Treba se je dalje pobrigati za enotnost učnega načrta in programa. ^ Zastopnik Slovencev v komisiji je iz- I razil željo, da se v slovanskih šolah, kjer ’ ’ ' i vijale in da je že določeno, kateri ljudje bodo dovršili rusko revolucijo. Ali bodo , pri nas vse to spoznali, ali pa bodo pre-kasni? Da bodo prekašati, je nevarnost velika, ker so drugi pridno na delu, da so z novimi gospodarji Rusije v najboljših odpošajih. Opozorili bi le na dobre odnošaje Nemčije in mislimo, da, bomo marsikaj zaigrali, če bo Nemčija odločila, kako je Rusija na Jadranu zainte- . resirana. Nova politika se ustvarja v Rusiji, dana je prilika za izboljšanje odnošajev, ali pa se tega zavedajo naši vodilni krogi? se vrši pouk v pretežno maternem jeziku, ne forsira preveč srbsko - hrvatski jezik. Dovolj je že, če se učenci slovenskih osnovnih šol upoznajo z razlikami med obema jezikoma in pa, da se priuče cirilice. Ta pouk pa naj bi se vršil šele v najvišjih razredih osnovnih šol. Na isti način pa, kakor bi se učil v Sloveniji srbohrvatski jezik, bi se merala tudi srbohrvatska mladina vsaj na srednji šoli priučiti glavnim osnovam slovenskega jezika in slovenske kulture. Izčrpno se je razpravljalo tudi o ma-terielnem stanju naših šol. Soglasno je bilo mnenje, da je obiskovanje naših šol nezadostno in tako pomanjkljivo, da šole ne morejo izpolnjevati niti najprimi-tivnejših nalog. Člani odbora so se zedinili v mnenju, da bi bilo treba najeti veliko inozemsko posojilo za zgradbo šolskih poslopij in za njih založitev s šolskimi potrebščinami. To posojilo bi se lahko amortiziralo z visokimi najemninami, ki se morajo zdaj plačevati za šole v privatnih in za svoje namene ne-pripravnih poslopjih. Glede reorganizacije v prosvetni upra- vi je bilo sklenjeno, da se mora politika izločiti iz šole. Treba je za to, da prenehajo spremembe v osebju, ob vsaki spremembi v osebi ministra, kakor je prišlo to zdaj v navado. Administrativne oblasti prosvetnih enot se morajo združiti v večja prosvetna telesa v takozva-ne prosvetne inšpektorate. Z zakonom naj se dalje določi, da se prosvetni zakoni ne smejo menjati s finančnimi zakoni. Odbor končno zahteva, da se členi 42., 43. in 44. predloga finančnega zakona za 1. 1928-29 umaknejo. PRED VELIKIMI IZPREMEMBAMI V NAŠI DIPLOMACIJI. Beograd, 22. dec. Kakor trde v dobro obveščenih krogih, se pripravlja večji ukaz o premestitvi diplomatskega osob-ja. Dosedaj se doznava, da bodo zamenjani nekateri naši poslaniki v inozemstvu. Razen tega, bo nekaj uradnikov upokojenih, da se napravi prostor za mlajše uradnike. Treba je naglasiti, da dr. Voja Marinkovič dozdaj ni izvršil no* bonih sprememb v razporedu diplomatskega osobja in da je še zdaj isti razpored, kakor je bil za dr. Ninčiča. PRORAČUN BO V FINANČNEM ODBORU SPREJET ZAČETKOM FEBRUARJA. Beograd, 22. dec. Predsednik finančnega odbora^dr. Niko Subotič je imel včeraj daljšo konferenco z Veljo Vuki-čevičem in se je z njim razgovarjal o delu finančnega odbora o novem proračunu. Vlada hoče, da se razprava v finančnem odboru čimprej dovrši. V sporazumu s predsednikom skupščine je bilo odločeno, da se to leto skliče še eno zasedanje finančnega odbora, da bi se debata o proračunu lahko o pravem času končala. Finančni odbor bo, kakor izgle-da, zaradi katoliškega božiča, danes od-goden, vendar pa ne do 15. januarja, kakor se je prej mislilo, temveč samo do 29. t. m., ko bo zopet sklican na 2 ali 3 seje. Finančni odbor mora razpravljati še o proračunu 15 ministrstev, od katerih zahtevajo nekatera daljšo diskusijo, med tem ko bi za druga ministrstva zadostoval po en dan. V vladi računajo, da bo proračun v finančnem odboru lahko gotov do 20. januarja. Debata o proračunu mora biti dovršeno vsaj do konca januarja. Od dni, ki so do tedaj na razpolago, je treba odračunati nekaj nedelj, dneve okrog pravoslavnega božica in novega leta in pa še nekatere druge praznike, ki padejo v januar. Tako bi mogel proračun najkasneje prve dni februarja priti pred plenum skupščine in bi se meseca februarja in marca vršila načelna in podrobna razprava o njem, tako, da bi bil o pravem času, t. j. do 1. aprila končno sprejet., TRGOVINSKA. POGODBA Z NEMCUO. Beograd, 22. dec. Trgovinska pogodba med našo državo in Nemčijo, ki je bila ratificirana dne 17. decenjbra, bo stopila v veljavo, brž ko bosta naš in nemški finančni minister izda’a finančnim organom potrebna navodila za uporabljanje carinskih postavk te pogodbe. Po določilih pogodbe se mora to zgoditi najkesneje v 20 dneh od dne ratifikacije, to bi bilo torej do 7. januarja 1928. VPRAŠANJE SODNIŠKIH PLAČ. I Becgrad, 22. dec. Na včerajšnji seji sekcije zakonodajnega odbera ni bilo še končno rešeno vprašanje sodniških plač. Seja je bila zelo kratka. Pravosodni minister je zahteval, da se to vprašanje odloži do prihodnje seje, ki bo 10. januarja pr. 1. Takrat bo vprašanje sodniških plač končnoveljavno urejeno. Or. Janko Babnik, j Z rdhodcm dr. Jani:a Babnika iz naših pravniških vrst nam je zazevala nepopravljiva vrzel. Bil je mož odličnih kvalitet, solidnega znanja, ki je kakor malokdo ptznal vse zakonedavstvo ne samo naše, nego iudi ono na »obdajajočega inozemstva. Le škoda, da se naša mlada država ni znala prav cko-ristiti z njegovim znan em. V dru. Babniku bi imela neprecenljivo pripcmcč na legisla-tivnem polju. Dasi jej je bil v tem pogledu na ponudbo ter bil pripravljen zasesti primerno mesto v Beogradu, njegova pripravljenost, žal, ni nršla pravega odziva. Kakor je moral svcjedobno mesto predsednika pri odd. B. Stola sedmorice prepustili drugi »ličnosti«. Lr. Babnik je bil v vsem svojem praktičnem življenju predvsem pravnik. Na tem po-l'u je izpopolnjeval svoje strokovno znanje. Zlasti pa je bil slovenski pravnik, to je, da je svoje strokovno znanje stavil na službo svojemu narodu. To že v enih časi1, ko ta služba ni bila lahka, ko je kot sodnik in justični uradnik si moral nalagati največjo rezervo. Njegova služoena mesta v Ljutomeru, v Ljubljani, kjer je že leta 1£91 sestavil solvensko pravno terminologijo, in v Logai-cu mu morejo kot slovenskemu sodniku dati samo najboljše izpričevalo. Vzlic odločnemu narodnemu mišjjenju, ki ga nikdar in pred nikomur ni prikrival, je bil pozvan na službovanje v justično minsitrstvo na Dunaju. Karijero mu je odločevalo njegovo odlično strokovno znance zvezano s taktnim, finim nastopom. Ob prevratu ga je poverjeništvo za pravosodje v Sloveni i poleg drugih gospodov povabilo na sodelovanje. Radevolje se je odzval temu vabilu ter pri poverjeništvu prevzel referat za ureditev sodstva kakor se je izkazala p; treba po prevratu. Z veliko vnemo se je lotil svojega posla ter je odlična njegova 'zasluga, da je sodstvo v Sloveniji brezshibno fuukcijoniralo. To vzlic velikim tož-vofam, ko so nam bili odtrgali naša primorska sodišča, ko je padla tudi Koroška, ; v kateri je bila naša sodna organizacija že izvedena, ko so zavcl:o mnogih osebnih iz-prememb bile potrebne niiK,gobrojne pre- , mesiitve. Po ukinjenju Narodne vlade v Ljubljani in s tem ukinjenju posebnega poverjeništva za pravosodje so ga imenovali vodjem oddelka ministrstva pravde v Ljubljani. Leta 1822 je bil imenovan predsednikom višjega de-ežlnega sodišča v Lubljani. V Beogradu so mu vezali roke. Različne težave, povzročene z redukcijo osebja in kreditov, so mu grenile njegov položaj, ki se v njem ni mogel več tako svobodno kretati kakor za časa samo- ■ -stojnega poverjeništva za pravosodje’. Njegove opozoritve, dasi v stvari popolnoma utemeljene, niso dobile poslušnih ušes, kakor bi to bilo v korist brezhibnemu pravosod- j stvu, zamišljenemu po volji pokojnikovega idealizma. Že pred letom dni je bil prosil za upokojitev, vendar se n egova prošnja ni »uvažila . V priznanje njegovih velikih zaslug je bil odlikovan z redom Sv. Save II. razreda. Kot temeljitega poznavalca pravnih literatur ga je naša vlada večkrat počaščala z odlično nalogo, da jo je zastopal na med-i narodnih konferencah. Zlasti pcgodbe s so-| sednimi državami o pravni pomoči so nje-! govo delo. j Ura babnika bomo težko pcigrešali. V izvesti) ih granah pravne vede je bil nenadomestljiv. Njegova neutajljiva dela so mu večni spomenik v hvaležnem našem narodu. Dr. R. Italijanski emigranti zoper Mussolinijevo vojno politiko. Uvodni članek lašk.h antifašistov v inozemstvu, Libeita, precizira svoje stališče nap;am vojni politiki g. Mussolinija na sledeči način: »Diugi tiranski pakt, to se pravi laško-albanska vojaška zveza je č.n provokacije in vojne. Če dežela s 40 milijoni prebivalcev, kot je ItaLja, podpiše pogodbo kot je tiranska, z deželo, ki ima samo en m.lijon prebivalcev, potem ni mogoče govoriti o zvezi, temveč samo o kolonizaciji. Albanija je od sedaj napiej mussol.nska kolonija in v tej koloniji ima »predsedn.k« Ahmed Zoqu moč fašistovskerja tajnika ali Mussolinijevega prefekta.« »Libeita« naglasa pravo in interes Italije, da se ohrani Alban ja svobodna. Nobena laška vlada ne bi mogla dovoljevati, da bi Albanijo nadvladovala kakšna tretja država, vendar pa bi se morala nezavisnosl Albanije zasigurati z dvostransk.m laško-jugoslovenskirn dogovorom in garanc.jo Lige narodov. Obe tiranski pogodbi, ki hočeta vsiliti Alban.ji laško protekc.jo, tvorita stalno nevarnost za mir. Kot stoje stvari sedaj, lahko najmanjši incident ob albanskih mejah privede do vojne. Dnevn.k antifašistovske koncentracije se spiašuje, ali res Mussolini stiemi za vojno, in od jovaija na to vpiašar.je, da ne gie za to, da se dožene kaj »duce« hoče ali noče. Dejstvo je, da pripiavlja vojno, sicer je pa zgodovinska log.ka, da se d.ktature razvijajo iz zatiranja v vojno. »Libeita« piiznava rade volje, da je v Musscl.nijevi polit.ki mnogo bluffa, toda iz bluffa lahko sled.jo vel.ke nevarnosti. Ne bo ostalo brez kazni, da se v sedanjem položaju mednaiodnih odnošajev podž.ga stremljenje po vojni in po plenu. ».-oiočda, ki jih dobivamo iz Italije, enoglasno podči tavajo, da se v deželi usivarja vojna atmosfeia. l aš;st.čni voditelji govorijo samo o vojni. Mladini se vojna slika kot j ideal. Po šolah se vrši protijugoslovenska in protifrancoska aiitaeiia.« Vočigled temu položaju zagotavlja »Li-j bcita«, da bo ital janski narod, ki ni Musso-j Im.jev'sokrivec, temveč njegova žitev, sto-i ril svojo dolžnost, naslanjajoč se na gesio, da, če človek nima piaviec v državi, tudi , n.ma dolžnosti napiam dižavi. ; »V inozemstvu pa«, tako končuje »! iber-ta, »se ne bi smeli samo smehljati. Oni, ki j so odgovorni za Mussolinijevo politiko, niso vsi v Rimu, temveč so tudi v Londonu in Newyoiku. Politične vesti. = »Položaj vlade je obupen«. Tako piše včerajšnji Slovenski Narod« in ker piše to »Slovenski Narod« ne dvomimo, da :e to po--polnoma res. Seveda pa tudi ne dvemimo, da je položaj opozicije sijajen, peležaj SDS in zlasti še slovenske SDS pa naravnost ble-sleč. — Frarcoski tisk e italijanskih zahtevah. O italijanskih za’ tevah Franciji, ki smo jih pred kratkim objavili, so objavili francoski isti obšrne komentarje. Iz teh je razvidno, da je Francija v gotovi meri pripravljena Italiji ustreči, da pa nekatere zahteve odločno odklanja. Tako se skoraj vsi francoski listi strinjajo v tem, da bi bil sporazum v tangerskem vprašanju mogoč in da bi sodelovala tudi Italija pri upravi mednarodne tangerske cone. Tudi pri dodelitvi kolonialnega mandata ne bi delala Francija Italiji ovir, izključeno pa je, da bi delala Francija odstopila Italiji kak svoj mandat. Končno bi bilo rešljivo še vprašanje italijanskih izseljencev v Tunisu in Franciji. Energično pa odklanja francoski tisk italijansko zahtevo glede hegemoni e na Balkanu. »Peiit Journal« piše, da je misel italijanske ali kake druge hegemonije na Balkanu v popolnem nasprotju z načeli Zveze narodov. Ne more se niti mislili na to, da bi o tem moglo priti do razgovora med velesilami. Kakor vse druge države, tako imajo tudi balkanske držive pravico do samostojnosti in neodvisnosti in če sploh še obstoji vpraša-šanje vzhoda, potem to ne more biti rešeno s podelitvijo mandata na Balkan kaki velesili. Enako odklanjajo franccski listi latinski blok, ker bi bila posledica takega bloka, da bi nastali drugi bloku, kar bi meglo uso-depolno ogroziti evropski mir. =»Moralna; Post« zagovarja italijanske aspiracije ra Balkan. 'Morning Pest«, list angleških konservativcev piše, da Italija noče porušiti jadransko - balkanskega ravnotež a in tudi ne sebi prilastiti na Balkanu trgovskega monopola na škodo drugih držav. Italija hoče s im) to, da zaščiti prosto pot v Jadransko morje, vsled česar, je zanjo vpraša-šanje neodvisnosti Albanije kapitalne važnosti in pa. zasigurati sebi možnost g< sprdar-ske ekspanzije na BaJkrn. Ker pa je Jugoslavija ogrrževala neodvisni st Albanije ('■'!), zato je morala skleniti Italija Tiranski pakt. Francija je sklenila svoj pakt z Jugoslavijo, k: sicer na sebi ni nič posebnega, v nepravem času in Italija je v pravici, ko hoče vedeti, zakaj podpira Francija jugoslovansko oboroževanje. Na Jadranu sploh nima Francija nobenih interesov, pač pa jih ima Italija. Zato je nerazumljivo, da sploi obstoji v.pra-šfnje francosko - italijanskih odnošajev na Jadranu. 'Podpiranje Jugoslaviji 's strani Francije je samo rodilo slabe posledice in povečalo odpornost Jugoslavije, ki noče sedaj niti ratificirati Nettun-kih kenven 'ij. 1 vendar so imele le konvencij.• ta na- men, da ut rde prijateljstvo med Jugoslavijo in Italijo. To so v glavnem izvajanja angleškega konservativnega lista in iz teh izvajanj jasno sledi, kako kapitalno neumnost je zagrešila naša diplomacija, ko je sklenila z Italijo Nettunske konvencije. Italiji in vsem njenim simpatizerjem služijo sedaj te konvencije kot dokaz naše slabe volje. Na vsa. usta govore: Hoteli smo skleniti prijateljstvo z Jugoslavijo in že so bile tudi obojestransko dogevorene konvencije, ki n^j to prijateljstvo utrde, toda sedaj nakrat Jugoslavija ne drži besede in noče ratificirati konvencij, ki jih je že podpisalo. In na nas obvisi očitek,, pa čeprav je ta dejansko še tako krivičen. In to vse zato, ker smo imeli tako pametne zunanje ministre, kakor je bil g. dr. Momčilo Ninčič. — Nobenega pa-dona za opozicijo. Vsi voditelji rii-ke opozicije izključeni iz komunistične st'acke. Kongres komunistične stranke je izključil vse voditelje opozicije iz komunistične stranke. Skupina okoli Zinovje-va s Kamen'evom na čelu je sicer izjavila, da se docela pokori strankarskim sklepom in da se odpove vsaki propagandi svojih nazorov, čeprav se tem ne odreče. Toda kongres je smatral to izjavo za nezadostno, ker ne pcirteni stoprccentne kapitulacije. Trockisti z Rad o kom in Rakovskim na čelu so tudi iz'avili, da se v vsem pokore strankarskim sklepom, vendar pa bodo v soglasju s strankarskim statutom še naprej v okvirju stranke razširjali svoje nazore. To izjavo je seveda kongres najodločneje' zavrnil. V vsem je bilo izključenih 75 voditeljev od Trc.cki-jeve in Zinovjeve opozicije, med njimi Ra-dek, Kamenjev, Rakovski, Smirnov, Smitga, Muraljov in Jevdokimov. Poleg tega je bilo izključeniii še 23 članov iz skupine Sapranov. Delovanje teti je označil kongres naravnost kot protirevolucionarno, dočim je grajal pri .pivi skupini le ideologiono nasprotje do leninizma in pa poskus ustvaritve druge stranke. V posebni residucii pczivlje kongres kontrolno komisijo, da stori vse potrebno, da bo stranka popolnoma očiščena od vseh trockističnih elementov, lo izključitvi opozicije je napravila Zinovjeva skupina še en poizkus, da se doseže preklic izključitve in je v ta namen izjavila, da prekliče tudi svoje naz' re in tako zadosti Stalinovi zahtevi po stoprccentni kapitulaciji. Kongres pa ni vzel te izjave na znanje, ker je prekasna in ne misli svojega skelpa c izkl učitvi preklicati. Opoziciji je bilo rečeno, da vs k posameznik od nje lahko osebno zaprosi za sprejem v stranko, toda te prošnje ne bodo pred pol letom prišle na vrsto. Zmaga Stalina je torej*>popolna in stara garda komunistične stranke, ker to so dej insko bili voditelji opozicije, so vrženi iz stranke. Aparat je zmagal nad ideologijo, nad zaslugami in nad osebno veljavo. I — Volivni prejrram francoskih socialistov. Socialistična konferenca Velikega Pariza je sprejela kot program za bodoče volitve predlog Leona Bluma in sicer z 22£6 glasovi proti 1103. Glavne zahteve tega programa so: splošna oddaa premoženja, stabilizacija, konvertiranje rent. konsolidacija državnega dolga in amortizacija. Tudi glede taktike je sprejela konferenca predlog Bluma. Socialisti b do pri prvih vi litva’) povso d i nastopili samostojno, pri ožjih volitvah pa, kjer nima socialističen kandidat upanja na uspeh, bodo nastopili proti kandidatom desnice. Če bedo nastopili za komunistične kandidate ali pa za radikale, o tem bodo odločili okrožni volivni odbori. = Francoski socialisti zahtevajo izpraznitev Porenja in Kaarske kot.ine. Socialistični voditelj Leon Blum je objavil članek, v katerem zahteva, da mora biti glavna točka socialističnega volivnega programa: vpesta-vitev normalni!) odn čajev z f emčijo. Zato mora Francija evakuirati Porenje. Nadalje predlaga Blum ustanovitev mednarodne civilne kontrolne komisije, ki bi kontrolirala demilitarizirano rensko cono in sicer ne samo nemško cono, temveč tudi francosko. Na-dale zahteva Blum, da izprazni Francija tudi Saarsko kotlino in da ne počaka na rezultat razorožilvene konference. Francija ne potrebuje pristanka ali medsebojne obveze drugih držav, da izpremeni svoja armado v samo defenzivno orodje. Končno je omeniti da je Leon tl um proti temu, da bi se vpra- FROSLAVA KRALJEVEGA ROJSTNEGA DNE NA DUNAJU. V soboto smo imeli ob 10. sv. mašo v katoliški cerkvi sv. Ane — I. okraj, Annagas-se — ki jo je služil hravtski župnik Jasob-čič, narodna himno je lepo zapel moški zbor »Slovenskega kivž.ca«. — Ob 11. pa je bila običajna svečana liturgija v srbski pravoslavni cer.cvi. Zvečer ob 5. je bil*na poslanstvu sprejem jugoslov. kolonije in gostov. — Tolikega števila občinstva ni bilo še nikoli doslej. Diplomacija je bita-tudi skoro polnoštevilno navzoča, celo papežev nuncij, ki ga na ta dan nismo še videli. Slavnostni večer je pričel poslanik dr. Mi-lojevič z nagovorom na — kolonijo; leno je očrtal pomen tega dne za ujedinjeno domovino in je zaklical na koncu stavo Veličanstvu kralju. — Tamburaši lrvatske »i-ro-svjete« so zasvirali narodno himno. Operna pevka gospa Kornelija Grozano -Miletič je dovršeno pela dve naši in arijo iz opere »Lakme«. Nato je gospa Trcstova-Fiedler, na Dunaju dobro znana pianisika (sjproga prof. Ant. Trosta), svirala dvoje klasičnih klavirskih koncertov in žela za svojo umetnost živahno priznanje in pohva- lo. — Operni pevec Nikola Zec pa je s svojim mogočnim basom pel arijo iz »Onjeginac in Mokranjčeve »Tri junake«. Posebno veselje pa nam je napravil br-vatski tenorist 1 avle Vlahovič, ki že nekaj časa gostuje na državni operi pod imenom Marion in je postal na Dunaju — neobhodno potreben, kajti zveade Slev.ak in 1-iccavor zahajajo na umetniškem horizontu. Marion je i Lil par ur pred našim koncertom pogodbeno pridobljen za dunajsko opero. Divno je pel ! uekaj pesmij in arij in nas je kar začaral, j Cn obvlada najvišje lege z lahkoto in elegan-I co. Dovršen je to umetnik. I Koncert je zakl učil moški pevski zbor »Slovenskega krožka«, ki je zapel narodno himno, pozneje pa je mešani zbor pokazal divote naše slov. pesmi. Sledil je bogat buiet in — ples. Zaključili smo ta večer s ponovno poslovitvijo od poslanika in gospe soproge, ki danes v če- trtek definitivno zapuščata Dunaj. A. G. Kratke vesti. Izseljeniška obtast je dovolila članom ruske trgovinske misi e vstop v Zjedinjene Sev. ameriške države proti kavciji 503 dolarjev za osebo. Za kardir.aie je imenoval papež dva Francoza in po enega Španca, Kanadca in Madja-ra (dr. Seredyija). Vseh kardinalov je sedaj GG, od katerih je 33 Italijanov. Gonora štabni šc! rdeče armade Tuhažcv-ski je moral odstopiti vsled konflikta, ki I ga je imel z vrhovnim poveljnikom rdeče vojske Vorcšilovim. Glavni in pravi vzrok prisiljenega odstopa pa je, ker je bil Tuha-čovski sumljiv, da simpatizira z voditelji opo-, zicije. Prosveta. »ČAROBNA PIš:.\L.< (Ob današnji premieri.) Vsebina. Veličastna ouvertura prinaša glavni motiv Sarastrove bratovščine in njeno obdelavanje človeškega duha (v velikem fugatu). I. i rva scena nas vodi v divje skalovje. Tamino beži pred ogromno kačo, ki jo premagajo tri dame Kraljice noči. Z zanimanjem opazujejo stnelega mladeniča ter se skoraj med seboj sporečejo, ker bi vsaka rada ostala pri njem ter družici odpravila stran. Ko jim to le ne uspe, gredo raiše vse tri, da javijo degedek svoji gospodarici. Ko se Tamino zave, pride dobrodušni ptičar Fara-gono, p'lu p-tič in polu človek, kfzimenjuje ulovljene ptičke za svoje skromne dnevne potrebščine. Od njega izve princ Tamino, kje se pravzaprav nahaja; ker se pa Papag^no pri tem hvali s tujim junaštvom, ga doleti kazen. Nameslo kruha in vina mu prineso daime kamen in vodo, povr u pa mu s ključavnico zapro usta, da bi več ne lagal. Tamino pa dobi sliko ugrabljene Pamine, hčerke KraPide nr-či, s pozivom, da jo reši, nko ga niona slika navduši. V krasni ari i izli e Tamino vsa svoja čustva, ki so v njem vznlnm-tela ob prgledu na sliko. Sama kraljica pride, da ga navduši za nevaren podvig, saj velja rešiti Painino iz krempljev, po njenem naz ru, zlobnega Sarastra. I rine dobi v varstvo r:red pretečimi nevarnostmi na oparni poti čarobno piščal. Papageno pa, ki ga naj spremlja, zlate zvončke. — Pamina je v ob- lasti zlobnega, nevrednega služabnika, zamorca Monostata. tapagena, ki ji prinaša dobre vesti, pa se ta vstraši (divna epiz da, ko se oba medsebojno smatrata za hudiča) in zbeži. Fresrčnonaivna razmatranja o ljubezni (duet). Trije dečki privedejo Tamina v sveti kraj, kjer ga z dobrimi nasveti prepuste nadal ni usodi. Tu se princ sestane z modrim govornikom, od katerega deloma izve resnico o Sarastru, o bistvu njegovi’! naukov in o usodi Pamine, katera je namenjena le enemu, ki jo bo vreden. S pomočjo čarobne piščali dožene bližino Famine in Papagena, ki sta ušla zamorčevi pazljivosti. Vendar se iščcoi zgrešijo in ubežnika prideta v težko žagalo, kajti zamorec ju je odkril. Tu pomagajo zvončki. Monostatcs in njegovi sužnji odidejo plešoč. Tedaj pa nastopi z velikim spremstvom sam Saraslro. V njem spoznamo modrijana blagega srca, ki kaznu e (ne brez dobrohotnega humorja) preg rečega Mono-stata, medlem ko odredi za Tamina in njegovega spremljevalca Papagena običajno preizkušnjo. Dokler je ne prestaneta, ostane Pamina v njegovem varstvu. II. V svečanem zboru sklene duhovščina sprejem Tamina in Papagena v svojo sredo, če dobro prestaneta preizkušnjo. Sarastro zaključuje posvetovanje z molitvijo (arija >Izida in Oziris«). I reizkušnja začne. Vedita jo dva govornika z neenako srečo. Medlem ko Tamino trdno kPubtijo vsem izkušn.i.-vam ter ga ne morejo premotiti nili zgovorne damo, niti obupna Pnrina, katera vi'M v njegovem molku preziraire. se naivno-glupi Pa-pageno vda vsakemu rahlemu pritisku. Tako ga silno plašijo blisk in grom, ne vzdrži niti kratek čas brez blebetanja, dolgčas mu je, muči ga žeja in lakota in koprnenje po družici. To ga pripravi tako daleč, da obljubi zvestobo eelo odurni starki ( s pridržkom: »dokler ne najde lepše«), le da ne bi ostal sam. V tem trenutku pa se starka spremeni v ljubko Papageno. Le kratkotrajno je njegovo veselje, kajti du ovnik mu odpelje žm-ko, češ, da se še ni izkazal vrednega takega daru. Njegov obup, ki ga navaja celo na samomorilne nakane in njegove mile prošnje dosežejo, da nju trije dečki vrnejo izvoPen-ko, s katero zaraja v svatovskem plesu (dvet Pa-pa-pa-pa-pageno). Kraljica neči prinoša svoji Ičrki bodalo, s katerim naj zabode Sarastra, ko je že njen poizkus s Tamino m propadel. Temu prisluškuje Monostatcs, ki hoče izrabiti poležaj v svojo korist. Račune mu prekriža Saraslro, ki v svoji dobroti odpušča zaslepljeni materi (arih: »V teh presvetih krajih«). Njegovo prigovarjanje, naj se Pamina potrpežljivo vda usodi, pa nima uspeha. po novem poizkusu, da bi spregovorila s s'anovi.nim Taminrm, se vda cbupu ler se hoče zabrsti, kar preprečijo trije dečki. Na njihov nasvet zopet poišče Tamina, ki se že nahaja pred poslednjimi preizkušnjami. Korakali mora skozi rsenj in v do, da ga elementi prečistilo predno vstopi v posvečeni zbor Izide. Tako n a oc ve d ujeta dva obo-rož^nca v prekrasnem kornlu. l amina hj_£c d e 1 i' i vse nevarnosti s svojim Tamimm. ro" ga ii nih"e ne brani. Ob zv kih *.ve*£n*V r čnioo. ki i na čarbni riš^nii. svim pres'aneta še to nosledrro izknšnio. Pne ii-ma ae brani več destopa v svetišče. 1 csled- nji naklep Kraljice noči proti Sarastrovcm svetišču, kateri se poleg dam pridruži še Monostatcs, propade v jezi razbrzdani ' e’e-mentov in pred nami se zablesti svetišče srlnea, v katerem se pojejo slavospevi »Izidi in Oziri ju«: Krepost je premogla vse zlobne moči, lepoti, modrosti naj slava zveni! Mozart »Čarobna piščal« je poslednje scensko delo tega mjuniverzalnejšega glasbenega genija. Kompmirano in izvajano je bilo v letu mojstrove smrti 1791. V tej oreri se v živi'-, pestrih slikah razvija pred nami d«: jrnje z mestoma pnv dovti^nimi dialoff1-»Čarobni piščali«, katere dejanje je * nll!T Ijeno v orijentalskem miljeju, ne naJ'f,en,‘:,v nj-kakih aluzij na jutrovsko glasbe, lemvoo je vsak takt čislo pristno mcznrt®^-'*’■ vendar je vse tako popolno in jns0°. 'J!'’o er iz rano, da si bolje ne Inoreni0 "V"’11,1 Tu vlada velika moč genija, ki m 0 V|: na od ma'en-kos‘ni\ lokalnih mf"*enl°v m ki ob vraki priliki vslvarja veli«e pozitivne vrednote. Večii orkesTal"' aparat kot navadno (t. j. pr.w pvo eso. normalnega orkes'ra še pozavna in klavir) vprrablja po večini le v secnah S^ras ra in n'eg-ve družbe. Še tam pa s-a v ’e 'O". nur-Ti alne grupe vporabPene z občudovania vredno zmernostjo. Kliub temu (ali m Ha prav zato?) se p-rlršalec ne more ubraniti občutka nenavadne svečan sti, ko prslrša !e etrs/avne. ali nočno iič:nko-vi‘e napeve in zb Te, ki oznanjajo globoko mbe^-st tiK-drega du' a. p-envniMeirrnoga posebno v zvišeni osebnosti Saran rvi. Okoli tega predstavnika svetlcjasne modrosti, le- onMmMKnmoMBNM * mmk mmm očmi Dnevne vesti. — Tuji doplcmati pri Marinkoviču. Predvčerajšnjim so zunanjega mini sira dr. Ma- I rinkoviča pcsetili angleški poslanik Ken-nar 1, ameriški poslanik Prince in madjarski poslanik Forsier. Pri zunanjem ministru je bil več ko eno uro tudi patriarh Dimitrije. — Predsednika vlade pa je poselil češkoslovaški | »slanik šeba. — Kongres .jugoslovanskih derniato- in ve-ncrologov je razpravljal v pondeljek o vprašanju prostitucije v naši državi. Podrobna razprava je bila do začetka meseca januarja odgcdena. Začetkom meseca januarja pa se sestane v Zagrebu posebna komisija, ki bo sestavila predlog za ureditev prostitucije v naši državi. Predlog se izroči ministrstvu narodnega zdravja. — Dan sv. Save se ima proslaviti na vseli šolah. Prosvetno ministrstvo je odredilo, da se ima dan sv. Save na vseh naših šolah svečano proslaviti. — Ukinitev železničarskih aprovizacij. Prometni minister general Milosavljevič je podpisal naredbo, s katero se dosedanje aprovizacije za železniško osobje v Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu ukinejo. Aprovizacije je finansiralo doslej prometno ministrstvo. V »svojem odloku pristavlja železniški minister, da železniško osobje lahko svobodno ustanovi mesto ukinjenih aprovizacij, lastne gospodarske zadruge. — Rcžičnc počitnice se začno po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti z dne 16. decembra 1927. P. brč 10.456, v petek, dne 23. decembra 1927. Pouk se ta dan zaključi opoldne. Na zavodih, kjer odhaja več učen-cev(nk) z vlaki okrog poldne na počitnice, ravnateljstvo (upraviteljstvo) odredi sklep pouka po tretji dopoldanski učni uri, tako odpade dovoljenje predčasnega cd^cda posameznikom. Dne 3. januarja 1928 je zopet reden pouk. To daje oblastni prosvetni inšpektor na znale vsem šolskim ravnateljstvom (upraviteljstvom), ki bi morda pravo- ■ časno ne prejela dotičnega odloka. — Vojni tovariši! Naš ljubljanski član dr. Tene Jamar (poznan posebno bivšim od 17. p. p.) rerno obolel in se nagaja na cčesni kliniki v Zagrebu. Naj ve g. doktor, ki je toliko dobrega storil našim v Judenburgu, da mu tisoč src utriplje v hvaležnosti in udnno-st-i in želi skorajšnje ozdravitve. Na nesem sestanku dne 4. decembra smo sklenili izdati spominski almanah povodom desetletnice miru in c-slobojenja. V to svr o prosimo tovariše naj zbirajo in nam pcšljejo slike bojnih poljan, uje niši va • itd. ter isiotako markantne dcživl aje iz vojne. Vel. župane, zlasti pa bivše vojake naprošamo, naj že sedaj za ta almanah votirajo pri proračunskih sejah nekaj prispevkov. — Tovariši mir z Betle em.a z Vami! — Glavni odbor Z. S. V. v Ljubljani. — Šesta številka »Gledališkega lista« je ■te dni izšia in prinaša sledečo vsebino: Dramaturg Otcn Župančič priobčuje prizor iz III. deian!a Calderr-nove drame »Srd.nik zajamejo!«*, e Mozartovi »Čarobni rtšČali« piše operni ravnatelj Mirko Polič, dalje je priobčena v tej številki študija o Stanislavu Pr-zyb'!szewskam, Ciril Deebvec pa nadaljuje z obavo dramskega repertoarja deželnega gledališča v Ljubljani do konca sezone 11K0-1910. To številko zaključuje raznovrsten gledališki in literarni drobiž. Gledališki list je v prodaji pri dnevni blagajni v operi in na večer predstave pri biljeterjih. 'Posamezna številka stane 4 Din. — Erjavčeva koča na Vršiču bo v času od “22. decembra 1927 do 6. januarja 1928 stalno oskrbovana. Koča je z jedili in piiačo po-pclir ma preskrbljena. Ker je na Vršič pot izgnžena, prihaja koča v poštev tudi za turiste. ki niso smučarji. Kdor hoče praznovati Božične praznike v gorski samoti in veselem krogu planincev, naj se potrudi na Vršič in ne bo mu žil! _ Tr=t in Reka — svobodni luki. Kot poroča »Edinost« bo proglašenih s 1. januarjem več italiianskih pristanišč, med njimi tudi Trst in Reka, za proste luke, — Brezposelnost v Italiji je meseca oktobra zopet narasla in sicer od 30 .930 koncem meseca septembra na 332.240 koncem meseca oktobra. Za mesec november in december še ni uradnih podatkov. pote in moči se zbirajo vsi pozitivni elementi, pripravljeni žrtvovati idealom človeštva. Temu krogu pristopa plemeniti princ (»še več — človek«!) Tamino s svojo izvoljenko Pamino, ki tako zapušča svojo mater, Kraljico noči, predstavnico ženske nestalnosti, maščevalnosti in zaslepljenosti. Njej služio tri dame, ljubeznive, koketne ženske, pozneje se jim priključi še zamorec M-oncslatos, nevredni in nezvesti sluga Sarastrov. Trije dečki, predstavniki nadnaravne dobrotne sile navajajo ljudi na dobra dejanja ter se tako logično nagibajo na Saraslrovo stran. Med tema dvema svetovoma stoji Papageno, človek-rtič rredstnvnjk Ijubeznivo-animalič-nega tipa človeštva, ki jt povsem zadovoljen, če sme le jesti, piti in spati. Steer bi bil še srečnejši, ako bi razun tega imel tudi ženko Papageno, toda le, ako si jo pridobi brez naporov in nevarnosti, ker on ne mara razburjenj. Rajši rs'ane samec. S lemi prav različnimi, v mnogočem bistveno krntrastirn jočimi elementi operirata avtorja prav srečno. Posebno seveda M-zart, ta mojster izrazne te’nike, subtilni pesnik, ki enako nedosežno izraža bol hčerke za svc-jo ma erjo (Pamino) kot nevtol-ženo je* zo Kraljice noči, zaslepliene cd maščevalnosti, ali pa mirno, premišljeno sodbo nmdre-' ga Sarastra, divjo pohlepnost zamorca Mono-s’atn in rrestedušnost naivnega Papageno. V lei scenski in glasbeni mnogovrstnosti leži gledališka nveč tega dela, ki je srečnemu Sobik:>nederr'u v prvih 24 predstavah vrglo zo ti s* e čose ogromno vsoto SC^O goldinarjev , ter je v 'ek” enega leta prepotovalo skoraj j vso srednjo Evropo. 1 1 — Proslave Resslove stoletnice na Češko- 1 slovaškem. Povodom stoletnice, odkar je bil izdan Resslu patent na iznajdoo ladijskega vijaka, je • predlagala Masaryk-ova akademija češkoslovaškemu ministrstvu za javna deia, j da naj se imenujejo nekateri parniki denav-j ske, labske ali pa oderske iloulje po Resslu, i Masarvkova liga za zračni promet bo prire-i dila v Resslov spomin letalsai memorial. — Nagovor »eksteien.a« za generale v : Nemčiji Odpravljen. Iz Berlina poročajo: Šef j armadnega vodstva general iiaye je odredil, : da se imajo nazivi jati aktivni generali odslej v služoi in izven služoe »gospod general«. »Ekscelence« ostanejo samo generali : bivše cesarske vojske. j — Druga žrtev mraza v Zagrebu. Včeraj ! zjutraj so našli na Savski cesti v Zagrebu zmrznjeno staro beračico. — Epidemija škr.atinke. Iz Beograda poročajo: Ministrstvo za narodno zdravje je bilo obveščeno, da se je pojavila v podonavski oblasti epidemija škrlatinke, ki zavzema i opasne dimenzije. Oblasti so podvzele vse mere, da se širjenje epidemije usiavi in bo-i lezen zatre. — Aretacija uglednega tovarnarja kemikalij v Svit i. V Curihu je bil te dni aretiran lasmik tamkajšnje tovarne za kemikalije \Veiter-Frey & Komp., ker je eksportiral brez dovoljenja na tisoče kilogramov mamil. Sirupi so se pošiljali večinoma v vzhodno Evropo. — Zvon ga je obglavil. Nekemu 50 letnemu možu v Bologni, ki je bil znan vsled svoje spretnosti v takozvanem »potrkavanju«, je cdbil te dni, ko je vršil ob priliki nekega pogreba zopet svojo službo, velik zvon glavo. — M< n-treproees po § 142 k. z. v Brnu. Te dni se je vršil v Brnu monstreproces zoper 42 žen in deklet ter 5 mcšhih, obteženih zločina odprave ploda. Obravnava je trajala 6 dni. Glavna obtoženka, neka babica, je odnesla radi 31 slučajev 18 mesecev ječe, 26 drugih žensk je bilo obsojenih na ječo cd 4 mesecev do 3 tednov, 5 moških pa na ječo cd 6 do 4 mesecev. 17 obtožencev je bilo oproščenih.. Večina obtožencev je bila obsojena samo pcgoj.no. —■ Iz neodoijive sile postal morilec. V Malini v Flerinstalu na Tirolskem je 25 letni Bertolletto vdovo Calinari s petimi sunki z bodalom umoril, nato pa polil truplo s petrolejem in zažgal. Izsleden in zaslišan, je izjavil, da je izvršil dejanje iz neodol.iive sile, razburjen vsled neprestanega čiianja detektivskih romanov. — Bestialen zločin v Los Angolcs-u. Te dni je razburil strahovit zločin vso Kalifornijo. Neznani lopovi so ugrabili 12 letno hčerko nekega bančnega uradnika v Los Angelesu. Par dni nato je dobil žalujoči oče od lopovov pismo, v katerem so zahtevali 1500 dolarjev odkupnine. Ko je prišel z denarjem na določeno mesto, se je pripeljal kmalu nato avtomobil, v katerem je sedelo več maskiranih neznancev. Lopovi so sprejeli denar, nato pa vrgli iz avtomobila strašno razmesarjeno truplo ugrabljene deklice ter oddrveli dalje. Vsega mesta se je polastila radi bestialnega zločina mrzlična razburjenost. Prebivalstvo dela roko v roki s policijo, da bi prišli storilci policiji v pest. Doslej sta bila aretirana dva osumljenca: neki 24-letni mladenič, zoper katerega je vloženih več ovadb radi napadov na ženske in neka ženska, glede katere sumijo, da mu je pri ugrabitvi hčerke bančnega blagajnika pomagala. — P. n. trgovci, obrtniki in industrijalci! Spomnite se za božične praznike najbednej-ših slepih, nahajajočih se v veliki bedi, s kakršnimkoli darom. Milodare (v blagu ali denarju) sprejema Podporno društvo slepih, Ljubljana, Wolfova ul. 12. — Kako srečni ste, da lahko gledate čudežno stvarstvo božje, opazujete • naravo. A pomislite pri tem, da bivajo tudi nesrečneži, ki jim je odvzeto najdražje — vid. Olajšajte njih bedno žvil enje s tem, da se jih spomnite s kakršnimkoli darom (v blagu ali denarju). Milodare sprejema Podporno društvo slepi ), Ljubljana, Wolfova 12. . — Ratlivoj Rehar: Koromandija. Pesmi za mladino. Strani 84. Cena 12 Din. Tisk Ljudske tiskarne. Pod naslovom »Koromandija« je izšla te dni v Mariboru prva zbirka mladinskih pesmi našega, iz slovstvenih revij poznanega pesnika Radivoja Reharja. Zbirka obsega 28 pesmi, ki se odlikujejo po svoji svežini in po prekrasnih, večinoma narodnih motivi11, lako da bo najprijetnejše božično in novoletno darilo za našo deco. Knjižica, ki je tiskana na finem in močnem papirju, je izšla v samozaložbi in je opremljena z lepo naslovno stranjo akad. slikarja prof. Janeza Mešana. Naroča se pri avtorju v Mariboru, Taltenbachova ul. 19. — Belo - modra knjižniia v Ljubljani je pravkar izdala lično knjigo moderne mladinske pisateljice Marije Jezernikove »Tri prav-lji njihove zadeve rešujejo. Pravičnosti se morejo nadejati le od strokovno usposobljenega, vestnega in nesebičnega uradništva, ka-koršno je baš naše finančno koneeptno uradništvo. Re-ohicija društva finančnih konceptnih uradnikov za Slovenijo, sprejeta ddne 17. decembra 1927 se glasi: 1. V interesu ne le redne finančne uprave, ampak predvsem tudi prebivalstva v Sloveniji je, da se od merodajnih činifeljev posveča personalnemu vprašanju finančnih uradnikov z viVkcšolsko izobrazbo takšna pažnja, oa se ne bodo čutili zapostavljene za kolegi iz drugih resortov. 2. Pclržaj delegata naj se njegovi važnosti, veliki odgovornosti in ekspeniranosti odgovarjajoče uredi. 3. Tudi vsa druga po proračunu za leto 1927 1928 prazna mesta naj se zasedeio čim prej, vsekakor pa pred potekom budžetske dobe 1927-1928. 4. Apeliramo na uvidevnost vseh merodajnih člniteljev in ugotavljamo, da obstoja resna nevarnost za redno poslovanie finančne uprave v Sloveniji, ako preliminacija službenih mest finančnih juristov ne ostane i v bodoče vsaj na eni višini, kakor je določena v budžetu za leto 1927-1928. Šifon srajca 60—, 54—, 36 — Batist kombine 200— 160—, 112 — Spalne srajce 180— 160 — ModrČni jopiči, nogavice, rokavice,'roč te torbi, e. Radi velikanskega prometa po celi Jugoslaviji cene nižje kakor drugje. Veletrgovina R. Stermeckf Celje. Naš denar našemu trgovcu! MESTNI ODBOR NARODNE RADIKALNE STRANKE V LJUBLJANI. Po reorganizaciji Mestnega odbora, po kateri šteje Mesini odbor v okolišu mesta Ljubljane 16 pododborov, , se je Mestni cd-bor na svoji plenarni seji dne 20. t. m. na novo konstituiral. 1 redsednikom je bil soglasno izvoljen dosedani predsednik dr. Vladimir Ravnihar. Podpredsednika sta dr. Janko Rupnik, mag. nadsve nik in dr. Ivan Modic, odvetnik v Ljubljani. Delegatom za Glavni odbor NRS je bil izvoljen dr. Josip Ažman, odvetnik v Ljubljani. Tajnik je F/are Starin, viš. davčni inrav., njegov nam. Milko Hrian . zasebni uradnik v Ljubljani, blagajnik Ivan Bricelj, mestni stavbenik, njegov namestnik dr. Fmil Starc, cdve'nik v Ljubljani. Mestni odbor je dalje sklenil ustanovili odseke: trgovsko-obrtni, perscnalno-pravni, finančni, agitačni in prosvetni odsek. Mestni edbrr ima svo'e redne seje vsak prvi petek v mesecu. Tekoče posle vodi predsedstvo kc-t eksekutiva. S seje Mestnega od-b'ra se je poslal brzojavni pozdrav predsedniku vlade Velji Vukičcvitu. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 2!). uri zvečer. Četrtek, 22. decembra: Zn r rte. Petek, 23. decembra: »Sodnik zalamejsklt premiiera. I remijerski abonma. Sobota, 24. decembra: Zaprto. Isdajatelj: Aleksander žele.nikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskamo >Merkur< odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani. Umrl Je danes gospod dr. JANKO BABNIK Stran 4. >NAR0DN1 DNEVNIK« 22. dcci-mbra 1E27. Štev. 289. gledališč na Kontinentu. Izredno duhovita, komplicirana tupatani tudi iskreno priprcsta Mozartova glasba stavi na vse izvajalce naravnost ogromne zahteve in to p:rebrio na nosilce glavnih vlog. Vsaka posamezna partija zahteva dovršenega umetnika pevca z izredno obsežnim glasom. V zadnjih letih je ljubljanska opera z dc*tcjnc umetniškim uspehom vpriaorila tri Mr.zartove opere in sicer: Don Juana, Figarjevo svatbo in Ccsi »an. tutte in prepričani smo, da bede tudi to četrto delo na našem odru v vsakem' oziru uspelo. Zato nam jamči umetniška poienca ravnatelja g. 'Poliča, ki je naštudiral to svetovn-cznano delo. Občinstvo opozarjamo na jutrišnjo premijero. Opozarjamo na petkovo dramsko premijero in sicer na vp.rizeritev Calderon: ve drame Sodnik Zahmejshi«, ki se vrši v ljubljanski drami. Predstava je za premijerski oboiima. To in ono. ZENITBENI SLEPAR, KI JE OGOLJUFAL NA TISOČE ŽENSK. Po več mesecev trajajočem poizvedovanju je aretirala berlinska policija te dni ženit-benega sleparja Franca Liesecke-a. Liesecke je osleparil na tisoče možitve željnih žensk. j deklet in žen za vse njihovo premoženje. Lansko leto je odsedel radi sličnih delik-j tov več mesecev trajajočo kazen v Wurtem-■ bergu. Nato se je preselil v Berlin, kjer je • začel iznova. Inseriral je istočasno v šestdesetih nemških dnevnikih. Obširno korespon-denco je oskrbovala posebna pisarna, v ka-| 'teri je imel več nameščencev. Da se je se-| znanil s svojimi »nevestami«, je potoval I Liesecke na vse strani. ! Tekom zadnjih dvanajstih mescev se je j Licseoke na podlagi svojih oglasov nad šii-; ristokrat zaročil. Od nevest je prejemal da-j rila in posojila za na vodno otvoritev kake j trgovine itd. Mnogo nevest Liecseeke niti vi-| del ni. Zaročil se je kar pismeno. Lopov zna ; namreč pisati silno poetična in genljiva pisma. Da je mogel imeti vse svoje neveste v evi- ! derici, si je dal napraviti obsežno kartoteko. Vsaka »nevesta« je imela svojo matriko s sliko, popisom osebe in prilogo, obstoječo iz ljubavnih pisem, ki jih je pisala ona njemu ter kopij njegovih pisem. Licsecke je 49-letni mciiček, majhen in suhljat, tako da se zdi kar neverjetno, da mu je Slo toliko žensk na Mm. Najbrže je žel zato takšne uspehe, 'ker se je izdajal za urad- nika iu psvdarjal, da mu je zasigurana lepa pokojnina. Njegove neveste se rekrutirajo iz vse1' slojev. V kartoteki so našli pisma služkinj, uradnic, vdov, trgovk, mladih deklet, ki sj se odzvale s privoljenjem stari-šev na inserat, starejših učiteljic itd. Samo na en inserat je dobil Licsecke iristodvajset * 1 dopisov. : Tri orožniške brigado na lovu /a lovskim tatom. Nedavno je streljal v okolici | Marseilte-a lovski tat Adolf Te:;-ier na logarja Bargeota ter ga težko ranil. Nato je Tessier pobegnil ter se skriva v gozdovih v okolici Marseille-a; cd časa do časa pa ima drzno čelo, da se pojavi tudi v mestu. Preživlja se z ropom. Pod imenom »Tatou« je-strah in trepet marseille-skih predmestij :n vse okolice. Ker ga niso megli dobiti drugače v pest, so pcslali sedaj na lov za njim tri cele orožniške brigade, vendar je pa lopov tako spreten, da ga lovijo doslej zaman. Liki zajec, ki ga preganja lovec, se pojavi ‘ zdaj tu, zdaj tam, samo da zabriše svojo sled, tako da orožniki nimajo niti prav Sasa, da bi jedli in spali. Brigade so si razdelile teren ter predirajo v bojni črti. Orožniško poveljstvo je izdalo buletin, v katerem objavlja, da »Tatou« ne bo ušel. , Opera. Začetek ob pol 21). uri zvečer. Četrtek, 22. decembra: »Čarobna piščal,- prem.ijera. Premijerski ab-onma. »Proinijeva Mozartove opere »Čarobna pi-Sča.« se vrši danes v četrtek zvečer ob pol 20. uri v ljubljanski operi. Opero je naštudiral in zreširal operni ravnatelj g. Mirko Polič, t os inezne partije tega najboljšega Mozartovega sceničnega dela so sledeče zasedene: Sarasto — g. Betetto, Tanimo — g. Banovec, govornika — gg. Jelnikar in Perko, kraljica noči — ga. Danilova, njena hčerka Pamina —i gdč. Thalerjeva, tri dame pojo gdč. Majdičeva, ga. Mitrovičeva in ga. Medvedova, tri dečke pa ga. Ribičeva ter gdč. Ramšakova in Španova. Papageno je g. Jenko, Papagena — ga. Poličeva, zamorca Monostosa poje g. Mahorič, oba oboroženca gg. Jarc in Vlah. Nove dekoracije ,je po osnutku arhitekta g. Rohrmana izvršil slikarski mc-jster g. Vaclav Skrušny. Premi-jera se vrši na premijerski abonma. Umetniško stremljenje našega opernega vodstva in celokupnega ljubljanskega opernega ansambla dokazu;e vprizoritev Mozartove opere »Čarobna piščal«, ki je stalno na repertoarju vseh velikih in reprezentativnih lija Erenburg: 109 Ljubezen Jeanne-e Ney. (I* ruščine prevedel S. L.) Brez misli je pritekla do kolodvora. Šele tam, pred strašno desko, ki je bila samo vozni red, je začutila svojo nemoč. Prvi vlak odhaja ob osmih, dvajset minut zvečer. Je-anne ni mogla čakati na mestu, morala se je gibati in misliti. V glavo je prišla misel — policija. Na stražnici je bilo tiho in zaspano. Ple-Sast, okrogel uradnik je leno vlekel cigaro in nikakor ni mogel razumeti, za kaj gre. Kakšen umor? Kakšno sodišče? V Parizu? Kaj ima pri tem opraviti on? Uradnik je bil predvsem patriot in se je razsrdil, češ, kaj Vse delajo ti Francozi! Njega pa to ne briga, naj delajo kar hočejo, vsaj Berlinoev naj ne vznemirjajo. Jeanne ga je rotila, tresla *a ramo, prosila. Njeni nerazumljivi sili se je Nemec nazadnje udal. Začel je prebirati neka pravila, cdkžil je cigaro. Pa saj je tud: on brez moči, saj je le uradnik na stražnici, ki sprejema vsakdanje ovadbe. Mogoče bi pa Jeanne šla na policijsko ravnateljstvo. Ah ne, kar naravnost na francoski knozulat naj gre! In leni uradnik je sam spremil Je-ane-o na ulioo, da ji pokaž? najbližjo pot ija. Konzulat je bil zaprt, ker je bilo pozno. Jutri. Jeanne je odrinila vratarja in stekla po stopnjicah. Naletela je na tajnika, ki se je ravnokar oblačil. Od začetka sploh ni hotel z njo govoriti. Zadeva se ga ne tiče. Kar v Pariz naj gre. Če ima kake podatke, naj pošlje brzojavko prokurorju republike. Jeanne je pa vztrajno stala pred njim, in tajnik je razumel, da se ne bo dala odpraviti. In je sedel, poslušal in celo razumel. Da, saj je sam čital o procesu. Kolikor pomni, obtoženec ni mogel dokazati alibi in je ravno v tej točki odrekel zagovor. Z Jeanne-o je bil? Hitro brzojavko prokurorju in ministru pravde! Sicer pa, ali ima Jeanne kakšne dokaze? V hotelu je bila z njim? Torej sta se tam vpisala. Ne? Čuden hoiel! Tajnik je sumljivo pogledal na Jeanne-o. Spomnil se je, da se je v časopisih pisalo tudi o njej. Kar samo naj gre v Pariz! Vse brzojavke'bodo brez pomena, ker ne bo ljubimki nihče verjel. Mogoče se ju bo spomnil kdo iz hotela? Tudi ne? V takem slučaju bo obnova procesa nemogoča. Edino, kar lahko ustavi izvršbo, so novi dokazi. Če teh ni, se ne da nič napraviti. Tajniku se sicer smili, pomagati ji pa ne more. Tajnik se je obrnil proti vratom, da odide. Jeanne mu je pa groze5e rekla: — Ne, vi ne pojdete! Morate mi pomagati! In tajnik je res uvidel, da ne pojde in ji je rekel: — Pomislite, ni bil mogoče še kdo drugi tam, ki bi vas bil lahko videl in potrdil, da govorite resnico. Jeanne-i je zastala kri cd veselja, Andrej -je rešen! Skoraj nežno se je spomnila strašnega človeka, ki je takrat stal na stopnicah. Takrat se ji je zdelo, da ju je prišel pogubit, zdaj pa vidi, da ga je sama usoda za-nesla v hotel. Kje naj ga dobi, kako naj ga najde? Kaj bo, če ga ni več v Parizu? Namesto veselja je prišel obup. Jeanne bi dala vse, samo da bi našla Halibjeva. — Ali ga poznate? Kdo je on? Francoz? — Ne, Rus. Emigrant, Halibjev se piše. Zdaj se je pa razveselil tajnik, ker je vedel, da bo lahko odšel. Jeanne ima srečo. Niti v Pariz ji ni treba. Dotičnd človek je tukaj in je ravno včeraj bil pri tajniku. Prišel je radi vizuma. To je zelo priličen trgovec. Takoj bo našel tudi njegov naslov. Jeanne naj gre kar k njemu in naj se takoj oba odpeljeta v Pariz, ali pa pošljeta brzojavko. Jutri je praznik in na praznik ne more biti justifikacije. Časa je torej dovolj. Tajnik je našel naslov. Halibjev je živel na i ulici Kurfurstendamu, 86, pri gospej Lopke. ■ Jeanne se je takoj od,pravila tja. Ko ji je gospa Lopke odprla, ni mogla od razburjenja niti govoriti. Nazadnje je le povedala kaj želi, pa s takim drhtečim glasom, da je gospa Lopke takoj razumela, da ima Halibjev novo mucko. Zgodilo se je tako, kakor se'je Jeanne bala. Halibjeva ni bilo .doma. Gospa Lopke tudi ne ve, kje je, ker se ne vtika v zadeve svojih stanovalcev. Gotovo bo pa kmalu doma in če se Jeanne-i mudi, ga lahko počaka v predsobi, tukajle. Gospa Lopke je odšla. Kje je bil Halibjev? Seveda tam, kjer je moral biti: na širokem prospektu »Unter de.n Linden«, v mračnih obvežkih, v zakai-jenih in zapljuvanih sobah malih bank. Tam je kupoval in prodajal zelene papirje. To seveda* ni bilo tako prijetno ko pa metanje tisočakov na igralno mizo, pa kaj se hoče! V težki borbi s kroglico je zmagala kroglica. Ta bi zmagovala lahko še naprej in spravila Halibjeva ob ves denar. Razven tega pa je v San-Remo prišel tudi tovarnar cigaretnega papirja, ravno oni, pri katerega hčeri se je Halibjev inekoč ženil, — gospod Luzet. Tovarnar ga je srečal in ne samo, da ni odgovoril na pozdrav Halibjeva, marveč je ee-j lo rekel svojemu spremljevalcu: — Skrajno sumljiv tip. (Dalje prTb.> VINOČET* tovarna vinskega kisa, d.so.z., Ljubljana nudi naJfivteiSi in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. Mitavait« ponudbe.. «—« Tolafon Stav. 2380. Tahnlino In higijeniino najmoderneje urejana klsarna v Jugoslaviji. (j Murnai Ljubljana, Dunajska casta It la, U. nadatr. Trajno in koristno darilo a Bo5ič in Novo leto je šivalni stroj znamke Grilasrer in Adl«>r v raznih opremah. — Do BožIC© znatno senižane cen«. Edino le pri Josip- Petelincu, Ljubljana bli&u, Frešeriiuvkga spomenika ib vodi. — Tudi na obroke. Oglejte si razstavo brez obveznosti nakupa. Išče se stanovanje, obstoječe i> kuhinje ter dveh sob v. centrumu mesta. Plača »> dobro. Ponudbe na upravi lista pod »Stanovanje< Oglašujte v Narodnem Dnevniku Fozoi' 2 Vsakovrstne ure in zlatnino dobite ceno popravljeno z jamstvom ter v najkrajšem času. — D-Marinko, urar, Ljubljana. Florijanska ul. 31. Širite ,Narodni Dnevnik'. ■ki je bil pred 39-imi leti soustanovitelj našega društva, njegov odbornik trideset let in iskren pospeševatelj vseh njegovih namenov prav do zadnjega. S svojo, po društvu leta 1894 izdano »Nem&ko - slovensko pravno terminologijo« je položil temelj enotnemu slovenskemu uradovanju. Bil je po svojem znanju, službovanju in značaju dika slovenskih pravnikov. Zato druStvo Pravnik globoko žaluje ob njegovi smrti. Ohranimo ga v častnem in hvaležnem spominu! V Ljubljani, 21. decembra 1927. ODBOR DRUŠTVA PRAVNIKA. Marija Babnik obvešča vse sorodnike, drage stanovske tovariše, prijatelje in znance, da je njen blagi mož MALI OGLASI Z« vsak* beseda ae plat 50 par. Za debela tiikaa pa Dii 1.—. Koks - Čebin Wolfova l/II. - Telef. 2056. dr. JANKO BABNIK predsednik viš. dež. sodišča Mestni pogrebni tavod v Ljubljani. danes 21. t. m. ob 8. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v petek 23. t. m. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, ulica Stare prvde št. 6 na pokopališče k Sv. Križu. V smislu blagopokojnega se venci hvaležno odklanjajo ter se prosi le tihega sožalja. 1927. Ljubljana, dne 21. decembra