10. ste v.
Letnik X.
Insoniti so sprejemajo in volja triatopnu vrsta:
H kr., oo »o tiska 1 k rut,
19	'2
J* » t> n »• u i>
1 5	H
ti 11 » f> " >t
Pri večkratnem tiskanji cena primerno zmanjša.
R o k o p Iti
se nn vraunjo, nofrankovana pisma hu no sprejemajo.
NaroJnlno prejema opravništvo (administiaoija) in okspediolja na lhiliajskl nesli št. 15 v Medija-lovi hiši, il. nadstropji.
Po poŠti projeman velja:
/a celo leto . . 10 gl. — kr. Za polleta . . 5 „ — „ Za Sotrt leta . a ,, 50 „
V administraciji volja:
Za celo loto . . 8 «1. 40 kr.
/a pol leta »/.. >..*... i,.i
V®
'/a Sotrt lota . . a 10 „ 'TCSS
j., 1 >
V Ljubljani na dom poSUjan;]^ velja (»O lir. veo na loto.	'"^V-^
VrodnlStvo jo Florijansko ulioo štev. 44.
l/haja po trikrat na teden in sioer v torek, iairtek In soboto.
Raj bo z Bosno in Hercegovino?
Knko m redno jo So »tanje v ti h novo-pridobljenih deželah, m kako pruv so imeli tisti, ki bosmSkim razmeram niso pravo stalnosti pripisovali, ta nam priča sedujuo vrenje v Hercegovini. Vzemimo slučaj, da se ustuja zaduši z orožjem in da ho saj za silo mir ohrani iu zatrdi, ali smo potem bosauskrga vprašanja že rešeni? Mi sodimo, da ne. Stanje se mora saj toliko pojasniti, da borno vedeli, ali Dimna »pada k Avstriji ali ne. Dokler velja Aiidrassyeva pogodba, tako dolgo je ro-varjem priložnost dana, v Bosni napravljati Avstriji vedno sitnosti. Naj tudi mi zatrdu-jemo, da je Bosna naša, vendar druge vlade lahko to zan kH o, op rajoče se ua berlinsko in Andrassyovo pogodbo, in pri vsaki homatlji v Bosni ali Hercegovini uzraste jim opravičenost, da se vtikajo v naše zadevo ti r proglasijo Biisno kot, mednarodno zemljo ktere osodo ima odločevati >e skupni zbor evropskih velesil. Naj tedaj pride do ustaje v Hercegovini, ali naj ne jiride, gotovo je, da se mora Bosna ,,aiii«ktirati", to jo za Avstriio ter z drugim deželami popolno združiti, da bodo drugi države zgubile posvetovalno be edo o bo-Binških rečeh. Se bodo li vse to mirno Izvršilo? Oj nesrečna politika Aodr«si-y-evii I
Recimo, da se je to Brečno dognalo, nastane drugo prašanje: Kam pa bode Bosna pripa dala: Cmlajtauij ali Ogerski polovici?
Ko se je Bosna podjarmila »ečnoma s slovansko krvjo, h slovanskimi polki pod slovanskim generalom Filipovičem, bilo je čisto naravno, da je vlado deželo namesto o sarjo prevzel isti Filipov č. Pa Mudjari so bili brž
pri rokah, Slovanom ukrasti plen, ki ho si gaj naših mislih prava in vspešua politika ne pa sami pridobili, ter odstraniti Filipoviča, deželojga oholo prezirati. Kar je nekdaj b lo, ni več; l»a v hvojo last vzeti. Glavna skrb za Bosno I kar je nekdaj šlo in služilo, ne gre iu ne ao je izročila madjarskemu ministru Szlavy-ju, I služi več, naj si marsikdo domišljuje kar in krajno poveljnffitvo pa je prevzel Nemec fzm. J kolikor si hoče.
WUrtenberg. Po končani vojski ne je začel v j i„ zadnjič se bosuiškemu prebivalstvu tudi Bosni odrivati kršansko-slovauHki ž velj, ki jo§političue pravice, pravice evropejske, kterih že pred dosti pripomogel k osvojitvi deželni p0(i turško vlado ni imelo, dolgo ne bodo mogle
za Avstrijo (Musič, Sočiea), ter se to osvojitve veselil kakor Bvojega odrešenja. Mudjari in Nemci, kot novi gospodarji dežele po od-Htranenji Filipoviča iu drugih slovanskih upli-vov, sklenili so zvezo in prijateljstvo s tur-
o lrekovati. Pa spet tu ponavljamo, kar smo ravno kar rekli, deželna uprava mora biti zna. čaiu in zdujnim razmeram bosniškega ljudstva primerna. Ljudstvu v prvotnem stanu izobraženosti, tako rekoč brez vse izobraženosti, de-
škimi begi iu eiVndij', katoliški in pravoslovnijželnn upravo po liberalnem kojiilu odmirati, Srb pa je bil v svoji deželi zavržen in tlačen,|8e nIun vendar silno dvojljivo in — pa brez kakor poprej pod turško vlado. Tudi to ne|ZBmere — tudi nepolitično, nespametno zdi.
more tako ostati, naj pride Bosna že K Ogerski ali k Avstriji, ali naj bode sama za se. Ali Itako se bode to prašanje rešilo? Po kakih boj h, nezgodah in nevarnostih ? Gotovo pa je pravi napredek za leta in leta na/.nj po-lisnen, če ue popolnoma zapri čen. Oj nesrečni iluitlizem I
Mi tega bremenu no moremo nositi, pa ga bodo nosili Bošnjaki v svojem naravnem, otročjem stanu? Res — jako dvojljivo I Zatorej naj se d:l Bošnjakom dobra, prvotnimi! detinskunu stanu ljudstva primerna ustava Zh izvršeuilce nuj se postavijo modri, krščanski in /nnčajni možje, zakaj na tem je vse ležeče. Kuj po-
Dalje jo potrebno, du se Bosno razvijuJraaga najboljša postava, če je po svojim iz-in o(lg.>ju;e po svojem naravnem stanji, po j vrštije liberalen, breznačajen in brezveiteu vrad-avojih naravuih zmožnostih, tedaj v svojem jnik? Nuj bi se na to vedno ozir jemalo, za narodnem jeziku. Vrarlin jezik tedaj mora bm srbo-hrvaški; enako tudi jezik v šolah. Z nemškim vradovaujem, z nemškimi šolami se bn napredek ljudstva le zaviral. Dobro naj se pomisli ter jemlje ozir na značaj ljudstva; titv pol turški Bošnjak ni nikakor pohlevni Slovenec. Tudi čas tirja svoje pravico, te.r ima svoj značij. Devetnajsto stoletje pri »volem iztoku nikakor ni podobno Stimujstemu in petnajstemu stoletji. Zrn čnj liudstva in časne dobo »poz ati ter po tem ravnati, je po
Bosno pa še dvakrat bolj, kakor /a druge dežele. Raznih in premnogih dotičuih tožb ne liiiiio ni ponavljali. V posebnem pa m slimo, da naj bi visoka vlada si prizadevala po svojem značaju in po svojem poklicu katoliško Cerkev podpirati iu povsod pospeševati ; izhodnim razkolnikom naj bi bila pravična, turško verstvo pa in mogočne turčine povsod ovirala. Pa ni znnbiti to krivica? Mislimo, da ne. Po krivici m nasilstvu je bilo nekdanjem Bošnjakom muhomedanstvo vsiljeno , le po ropu iu
Zakaj Evropa Movraži R&usijo.
Jz ruske „Zarjo''.
Zo sam zemljevid kaže, govore da Rusija grozi podaviti Evropo, ker ima tako ogromnost zemlje. Kje no vender kože taka nevarnost pred ruskim davljenjem? Fninolja zn Ludo-vilui XIV., Španija za Kurola V. in F,lipa 11. sto res pritiHkale ti ti Evropo in grozile vmčiti svobodo in samostojni razvoj različnih narodnosti, stalo je mnogo truda odstraniti to nevarnost.. Ali se nahaja kuj podobnega v ruski zgodovini? R«s so jo Rusija večkrat vtikala v osodo evropejskili držav, ali kakšni so bili povodi k temu? V letih 171)!) in 1807 se jo ruska vojna bojevula z raznimi v. pehi ue zu svoje, a za nvrope|»ku koristi. Za evropejske interese je ua ho nakopala grozo dvanajstega leta, in iz zemljo pouiedla vojsko, broječo pol milijona, — vsak bi sodil, da jo bila to storila za evropejuko svobodo, nli ni oBtalo pri tem, proti svojim interesom —- tako je bilo mnenje Kotuzova in rusko stranke sploh že v 1873. I. — ho je dve leti borila za Nemčijo iu Fvropo, in po prcgtittuji Napoleona obvu
rovala Francijo evropejskegu maščevunin, kakor poprej Evropo rešila francoskega nasilstvu Štiri in trideset le;, pozneje je skoraj proti-laHtnim interesom rešila Avstrijo poginu, ki velja za vogelni kamen evropejske dižavne sisteaie. Kakšno hvaležnost jo zato prejela ort evropejBkih držav je znano. Taka djonja gotovo iio navujajajo ničesu, s čemer bi otm grozila Evropi. Ali Rusija največja držav«, kr čijo, se vedno Siri, in toraj žuga evropej-skeiim miru m svobodi. .Je li v tem mnogo resnice? —- Rusija ni največja država. Ta čast gro Angliji. Angleška posestva v vsili petih delih sveta znašajo 425.000 | J milj; ru-iko pa le 375.000 | ] milj tedaj za 50.000 [J milj manj od angleških. — Rujijares ni ma hna država. Pa poglejmo, kakošuja so njena zn-vojevanja? Večino prostranstvu sedanje Rusije je ruski narod posodel ne po vojnem, ampak po mirnem potu naseljenia. Zemlja pripadajoča ruskemu narodu je popolna prirodnu celota — ravno tako, kakor Francija, samo da v večjih razmerah — celota povsod ra.un na nekterih zapaduih mestih omejena od morij lin gora I Uralsko pogorje deli to zemljo v
dva dela v vzhodni iu zahodu'. Poduralsko |>o-gorjo je slasti v njegovem srednjem delu tako nizko, da no dela nikake pnrodne meje. Zahodno polovico prerezujejo reke: Severna iu Z.ipudna Drina, Dnjepr, Don iu Volga, ki se i,tekajo iz, njenega »redišča, kakor Francijo S; ue, Maus, Loire, Garonuo iu Rona. Vzhodno prerokujejo vsporedno oba, Jenizeja in Lena, katerih porečja niso razdeljena s pogorji. Na vsem ti nt prostranstvu še ni bilo nobenega n ovitega političnega telesa, ko jo ruski narod z«čel prijemati dižavni ustroj. Vsa zemlja jo li Iu prazna pustinja, ali pa naseljena z hun-slftui pol divjimi kočevmki; nič ni tedaj oviralo naseljovanja nekega naroda, ki ho jo vleklo skoraj skozi celo prvo tisučlefcje njegovo zgodovini', ker ni bilo zgodovinskih na-ii) lov, ki bi jih bih morali pokoriti in poteptan z nogami, tla bi so polastili njih zemljo. Nikdur št> m stalo munj rolz in krvi, ko je Ink narod zasedel svoje zgodovinske zemlje. Ruski narod je pretrpel mnogo zatiranja od Tiilarov, Švedov, Poljakov in Mučenoscev, nli sam nikogar ni zatiral, ako se k zatiranju nu prišteva hramba proti neopravičenim napadom.
nasilstvu ao obogateli. Ni bila to nravna in naravna v nebovpijoča krivica?
More li taka krivica čez nekaj let pravica postati? Mislimo in vemo, da nikoli. Da bi vladi nasilstvo nasvetovali, kakor so ga turški sultani in deželni paše vpeljali in izvrševali, nam ne pride ta misel; veak pameten pa v6, da se da z modrim, premišljenim ravnanjem marsikaj zavreti in marsikaj pospešiti brez vse krivice in brez vsega nasilstva. Le toliko rečemo: Pustite liberalnega beleča" in „libetalno kopito", ter delajte po poklicu kterega Avstrija ima in ga je imela od nekdaj.
Kaj pa hočemo odgovoriti na naslovno prašanje, kaj bode a Bosno? Odgovarjamo prav o kratkem: To, kar hočete iz nje storiti. Ali bo kršanska dežela Avstriji v veselje iu podporo, ali pa nasproti — v žalost, škodo in nevarnost.
Boka in Krivošija.
Če se pelješ po morji iz nekdanje luke dubrovniške Gruze kakih pet ur, pridemo do širokega ustja. To je Boka, ustje kotorskega zaliva, imenovano od Rimljanov , sinus Rhiso-uicus" Razvaline rimskih vil, ki provzročujejo melanholično olepšavo sredi vinogradov in le-sovja, jasno pričajo, da so uničene po prebi-bivalstvu tuje zemlje. Te razvaline vedele bi mnogo pripovedovati o zgodovini Dalmacije. Ustje kotorskega zaliva so vrata k jednej naj-krasnejših luk na svetu Boka zavarovana je z mnog>m) trdnjavami, ki jih je postavila Avstrija od časa do časa za oVrambo tega znamenitega kraja. Največej trdnavi ime je Punta d' Osrto na severnej strani zaliva, kakih 1500 čevljev viBoka.
Najzuamenitneji del kotorskega zaliva je risanski, ki se razprostira do polotoka Lus-tizza, na katerem je mesto istega imena z malo trdnjavico. Ta varuje vhod v zaliv; nasprotna stran pa, predgorje Kobila , še ni zavarovana s topovi, ker je to predgorje, kot skrajna točka ožine ki je še od časov dubrov-Diake republike ostala Turkom, še le nedavno pripadlo Avstriji. V toglajskem zalivu pa je najznamenitneje mesto Castelnuovo, za ktenm se kriva slavna protekloat; nekdaj bilo je glavno mesto Hercegovine, zato 8e še dunda
Država, ki jo je ustanovil, ni ustanovljena na kosteh podavljenih narodov. Je li zasedel prazne zemlje, ali si podjal še nerazvite narodnosti, kakor so bili Čudi, Vesi in Meri ali današnji Zirjani čeremisi in Mordvi, ki še niso občutili potrebo samostojnega zgodovinskega življenja, ali je pa sprejemal pod svojo Btraho in varstvo take narode in plemena, ki okroženi od sovražnikov so že izgubili svojo narodnost in samostojnost, ali jo pa niso bili v stanu več dalje ohraniti, kakor Armenci in Gruzini. Zavojevanje je pri tem imelo malo opraviti, kar se vsak lahko prepriča, če pretrese, kako je Rusija pridobila pokrajine, o katerih sluje po Evropi, da jih je z nasiljem zavojevala. Ali poprej je nam treba vedeti, kaj pomenja beseda „zavojevanje". Zavojevanje je politični uboj ali polit čno pokvtčeuje. Ali ker se ta izrez rabi popolnoma v drugem pomenu, recimo rajši narodni uboj ali narodno pokvečenje. Da, defiaicija je prava iu jasna. Po prepričanji vseh mislečih ljudi, ima vsaka narodnost pravico na samostojno življenje v tem obsegu, v katerem čuti potrebo in ima zmožnosti.
(Dalje prih.)
nes tudi zove Ercegnovi. Mesto, obdano z razvalinami, ima dve trdDjavi, kteri je pa potres močno poškodoval. Nad mestom stoji trdnjava Spagnol, sozidana v čveteroku. Ime Spagnol ima od nekega Špaujolca, ki je pričel to mesto zidati leta 1557 ; toda takoj prihodnje leto raz-podili so Turki delavce in zidarje, ter dovršili sami zidavo ln ondi ostali do leta 1667. To leto pridobili so si Castelnuovo malteški vitez v zvezi z Benečani. Ne daleč od tod stoji trdnjavica Ponte-Rose, ki je sozidana na jako pripravnem kraji. Bregovi pokriti bo z vinsko trto in oljkami; na podnožji pa je mnogo lean-drov in platan.
V tretji zaliv pride se po komburski ožini; ta je največi , ter se imnnuje Teodo. Odtod pride se lehko v rimski zaliv, ki je ključ do Krivošije. Na teh bregovih in razen Santa Croce nobenen trdujave do Kotora. Za obrambo tega mesta postavljena v 815 čevljev visoko trdnjavico San Giovani, ki varuje mesto pred sovražnikom, ki bi prišel po morji a tudi proti Črnogorcu, ki pride po suhem. Ti kraji mejili so do leta 1878 s Turško, namreč s Hrcego-vino in Črnogoro ; po berlinskem dogovoru pa meji sadaj s Črnogoro. Turek bil je tukaj dober sosed , ker nikdar ni mislil na napad; bolj nevarni zdijo se Črnogorci. V zadnjem času postavila je Avstrija okrog Kotora mnogo trdnjavic in straŽD c. V sedanjih okolnostih je najznameniteji okraj risanski (8 1100 dušami) ki ie v živahnej trgovinskej zvezi s Krivoši-jami, Krivošije pa so navadno središče nemira^ Krivošijani so po krvi in veri v rodu s svo-hodnimi sinovi črnogore. Kadarkoli hoče Avstrija kaj storiti proti nji volji, vselej jej oni odgovore — na svoj način.
Krivošijani so po starej navadi vedno hodili pred črnogorske sodnike ter pošiljali tudi svojo deco tjekaj v šolo in nikdo se ni brigal zato. Pol stoletja do 1. 1869 ni se nikdar odločila vlada avstrijska, da kaže v teh krajih svojo moč. Še le za Gskrove vlade vlade bo to poskusili vsled zakona o splošnej vojaške) dolžnosti. Toda poskušali so na tak način, da je vsak, ki pozna oudotne razmere, takoj uvidih da bo poskus brez vBpeba in žalosten.
Ko so Kiivošijani začuli, da imajo biti uvrsteni v vojsko ter preživeti tri leta v kasarni jeli so se vzdigovati. Ži početkom septembra se jih je zbralo do 500 dobro oboroženih, ki so izjavili , da 6e oni ne bodo pokorili novemu zakonu Oai hočejo ee boriti proti Turku na svojih gorah in braniti svojo domovino , kakor doslej, a v vojašnice nečejo nikdar iti. Vlada se tedaj ni brigala za to izjavo ter kmalu začela izvajati novi aakon v Boki kotorBkej. Kar je slediio, nam je znano: uprli so se Bokelji, a kaj, na Dunaji so si mislili, da bo par lovskih bataljonov zdrobilo upor. Toda kmalu so sprevideli, kaj se pravi bojevati se na takih nepristopnih gorah in pečinah. Večkrat so zastonj poskusili odbiti upornike od trdnjave Dragalj, ktero so bo obkolili in ktere posadka se je že borila z gladom.
Po štiridnevnem naporu in težkih izgubah posrečilo se je generalu Jovanoviču oskrbeti Dragalj s hrano, toda kmalu bi bil to plačal; z glavo; bil je hudo ranjen v nogo, 55 vojakov pa je ondi padlo. Toda ujtaši pridobili so si trdnjavo Stanjeviče, ter bo začeli smelo približevati se tudi Kotoru. Zastonj poslali bo proti upornikom 14. bataljon lovcev, zastonj bo se vojaki borili kakor levi, ustajniki so streljali izza pečin ter valili kamenje nanje; a 19. novembra hiteli bo na glavni stan pod-maršala grofa Auersperga, ki Be je rešil le s hitrim begom. Potem nehalo je daljno boje-
vanje, in generala Rodiča bo poslali, da vstanovi red in mir.
V tem miru se je usta'nikom vae oprostilo, dobili bo tudi vojno odškodnino; obljubili so jim, da jim hoče država sama razrušene koče postaviti ter vstanovili šolo ; daljnih deset let pa so prosti vojaške dolžnosti.
Toda še čez deset let se ni izvršil zakon. V Kotoru izvel ga je baron Rodič, kar naj se pa pripisuje jedino le njegove) priljubljenosti, na Krivošijance pa so čakali, dokler se reda Bosna in Hercegovina, Bpomnili ao se tudi Krivošijoncev ter jim nazuanili, da bb zakon tudi v njih domovini mora izvesti. Toda Kri-vošijanci bili so I. 1881 ravno tisti, kakor 1. 1869. Niso 8e dali novačiti ne s ,,silo ne z milo" in vse je ostalo pri starem.
Kako se bode sedaj stvar razvila, nemogoče je povedati. Nemirno gleda Avstrija na čete, ki hite na dalmatinski jug, nemirno upira svoje oči na one oddaljene gore, nevedoč kako daleč bode se razširila sedaj še omejena ustaja, piše hrvatBki „Pozor."
Politični pregled.
V Ljubljani 25. januarja.
Avstrijske dežele.
Preč. g. Ant. Jeglič, doktor bogoslovja in semeniški podvodja, odbornik Slov. Matice in družbe katoliške itd., imenovan za kanonika nadškofi,e Vrhbosenske, odrine vže prihodnji teden v Serajevo. Kranjska zgubf učenega, pobožnega, ponižnega duhovna, pravi biser, Bosna ga dobi.
V	TrBtu hočejo na mesto odstopivšega Rabelna voliti mestnega odbornika Burg-stallerja za državnega poslanca. Burgstaller je v mestnem zboru dozdaj Slovence zaBtopal, upati je toraj, če bo voljen, da se ne bo pridružil levičarjem, ampak desnici.
Nemški grajščaki na Pemskem nečejo več priznati sklenjene pogodbe 8 čehi, ter hočejo pri dopolnilni volitvi svojega kandidata postaviti.' To je tem bolj čudno, ker so češki grajščaki še le pred kratkim glasovali za nemškega kandidata Kučero, ker so mislili, da jih pogodba še veže. Bojda je Herbst toliko časa intrigiral in ščuval, da so se Neme pogodbe odrekli. To pa se zna zasukati le njim v škodo, Ako vlada le količkaj Čehom pomaga , bodo ti zmagali pri volitvi in potem bodo še Nemci sami radi za kompromis prosili«
Vedne pritožbe nemških kmetov zoper sedaj ne šolske (»ostavc vendar ne bodo ostale brez uspeha. Vlada hoče izdelati novo šolsko postavo, ki jo bo najprej pokazala ekse-kutivnemu odboru desnice, in če jo ta odobri, šla bo postava najprej pred gosposko zbornico, potem še le pred zbornico poslancev.
V	Zagrebu postal je vladni predstojnik za nauk iu bogočastje g. Ivan V on čin a, brat ranjkega dr. Leona Vončine.
Vitanje države.
Na SVancoskcm imajo dvojno krizo, eno na borzi, ker bo papirji grozno padli in bi nastal cel ,,krach", podoben onemu od 1. 1873, ko bi bile banko tako sleparske, kakor tačas na Dunaji. Tako hudo pa ne bo, kar bo francoske podvzetja dobro podkovane z milijoni. Druga kriza zadeva Gambetto, ki je mislil, da bo absolutni vladar, zdaj Be pa vse proti njemu obrača, tako da bo morda še od" stopiti moral.
Izvirni dopisi.
Z Dniinjn, 22, januarija. (Friedman-nov pogutn. — Prememba šolske postave. — Župan Nevald. — Vojaki v južnih deželah.) Friedmaun Be je kmalo skesal, da je tako hudo grajal judovsko časnikarstvo in je v stenogra-fičnem protokolu zbrisal cele strani svojega govora in najostrejše stavke, da bi ne prišli v javnost, pa zapisnikarji mu tega niso dovolili in so izbrisane oddelke v protokol zopet sprejeli. Ponašal se je, da ima dovolj poguma časnikom povedati, kar jim gre, potem mu je pa ta pogum tako hitro vpadel, da je hotel velik del svojih besed zatajiti. Prav po judovski!
Šolska postava se bode vendar le pre-menila in bode dotične premembe nasvetovala vlada ter postavo že v eni prihodnjh sej izročila najprej gospodski zbornici, od ktere bode še le le prišla v zbornico poslancev. Glavna prememba zadeva prvi paragraf, ki bode določeval, da mora odgoja biti versko-nravna (religos sittlich) ne pa Bittlich relig o j kakor doslej). Zato pa bodo morali biti učitelji tiste vere, kakoršne je večina otrok in judje ne bodo več mogli postati učitelji ali voditelji katoliških šol. Ako bodo kateheti zadržani, bodo morali učitelj podučevati kršan-ski nauk, zato pa bodo morali v pričo du-hovske gosposke narediti tudi izpraševanje iz katehetike. Tudi Be bodo morali otroci zopet vdeleževati verskih vaj, in jih bode moral med tem nadzorovati vsaj en učitelj tiste vere, ktere so otroci. Kaže se toraj, da se hočejo šolBke zadeve nekoliko obrniti na bolie. Za dežele, kjer morajo otroci 8 let v šolo hoditi, se bodo dovolile izjeme , in bode občinski za-Btop lahko to dolžnost skrčil na 6 let za svojo občino. Tudi Be otroci 7. in 8. šolskega leta ne smejo vštevati v število tistih otrok, po kterih se ima razsoditi potrebno število učiteljev.
Dunajski župan Nevald je zopet bolan; vsled zadnj h dogodkov je jako vznemirjen iu potrebuie počitka. Večina listov je zoper njega in pravijo, da se bode v torek županBtvu odpovedal. Prav tako!
Uradna ,,Pol. Corr." poroča, da se število vojaških polkov v južnih deželah ne bo povikšalo, pač pa da bodo tam stoječe polke dopolnili; zato se neki že k vojakom poklicali vse dopustnike ali urlaubarje, in deloma neki tudi reserviste. — Oficir Ljubič, ki je bil pri neki praski z vtajniki ranjen, je umrl.
Z BB«ejirt.jst, 24. januarija. (Borzni k rab. — Iz državnega zbora.) Te dni je bil zopet jok in stok med izvoljenim ljudstvom izraelskim. Na Francoskem ro na borzi nekteri papirji padli v svoji ceni, in ljudje, ki bo hotli uni dan našo vlado podreti z naskokom na deželansko banko, popnjeli so se nemudoma tudi te prilike, da bi spodrimli sedanje ministerstvo. Naenkrat so začeli padati na borzi tudi naši papirji, in državna renta stala je v soboto in nedeljo na 70 gld., tedaj za 7 gld. manj, ko 5 dni poprej. Da so nekteri borzni igralci pri tej reči zgubili vse Bvoje premoženje, ume se samo po sebi, ali ravno tako je umevno, da bo borzijanci sami prav umetno potlačili kurze in iz gole protiv-nosti ali iz sovraštva do sedanje vlade mnoge borzne igralce spravili ca beraško palico. Ko bo pa na ta način prizadeti glasno zajavkali, zdramili so se veliki borzijanci, da to vendar le ne gre, zbrali so se Rothschildi, Wodianerji in drugi taki denarni matadorji, in to je bilo dovolj, da bo začeli kurzi zopet rasti, in da je cena papirjev precej zopet poskočila. To je pa naj bolje znamenje da bo bili ti ljudje krizo
le umetno napravili, ker je takoj ponehala, ko so oni hotli.
Državni zbor je danes imel sejo, v kteri je grof H o h e n w a r t izročil peticije za železnico med Loko in Trstom. Levičarji so vlado interpelirali zarad nekega okrajnega glavarja na Češkem, češ, da je ravnal zoper postavo, ker je pripustil, da so se iz skrinje nekega zatoženca na skrivnem vzela in potem zopet nazaj dejala neka piema. Potem so bili nekteri predlogi med npmi tudi glede zemljišno-odvez-nega zaklada kranjskega izročeui dotičnim odsekom in so Be na znanje vzela polajšanja, ki jih je denarni minister dovolil pri zedinjenji železniških obligacij. Daljši razgovor je bil o poBtavi, ki zadolženim posestnikom brani upnikom na škodo uničiti dele zadolženega po-sostva. Govorili so zoper postavo Jaques, We ber, ki se je zlasti hudoval, da je za dotične prestopke odločena kazen prevelika, pa Ko-valski, za njo pa Giuuwald in poročevalec Madejski. Po njegovem govoru bila je splošnja obravnava dovršena in postava kot podlaga posebne obravnave sprejeta. Ker je med tem postalo že tri popoludne, bili so le še oddani volilni liBtki za dopolnitev raznih odsekov, potem pa je bila Beja sklenjena. Prihodnja seja bo v petek 27. t. m.
Z EBtmuJu, 24. januarija. (Vstaja v Hercegovini — Imenovanja.) Vstaja v Hercegovini se čedalje bolj razširja in poroča se, da bo Bim ter tje po deželi raztresene vstaške trume po 150 do 300 mož, ki imajo nekteri čisto nove angleške puške. Tudi Krivošijanci so začeli prijemati naše vojake, ki bodo imeli dokaj opraviti, preden zaduše vstajo. Kakor je Tisza v ogerski zbornici odgovoril na interpelacijo Helfyevo, bode vlada vso moč napela, da zaduši vstajo. Srbska in črn8gor8ka vlada ne podpirate vstajnikov, m tudi nobena druga vlada ne, pač pa omladin ski srbski listi zanje pišejo. Delegaciji se sni dete menda vendar le že 28. t. m., ki jih her-cegovim-ka vstaja zahteva od države.
Policijski predsegnik baron Marks je v pokoj dejan in dvorni svetovalec Krticzka bode s 1. februanjem začasno prevzel vodstvo policijske direkcije dunajske. Župan Nevald se pa danes odpov<5 županstvu. Srednja stranka je pri nekem dogovoru sklenila, da naj 8e podžupan Ubl, po prebrani odpovedi županovi čaBtno in pohvalno spominia njegovega delovanja, potem pa naj sejo sklene ter čez nekaj dni napovž nov shod, da se dogovori o volitvi novega župana, ki bode menda sedanji drugi podžupan dr Pr x. Vsaj je srednji stranki že obetal, da Be neče okleniti nobene stranke in ne pristopiti k nobenemu klubu, ampak da hoče ostati nad strankami in se kiubovih sej vdeltžerati le kot gost. Po britkih skušnjah Nevaldovih, ki se je v nedeljo jokal, ko so prišli k njemu nekteri mestni odborniki mu naznanit, da ne bode mogel več županovati, je pač umevno, da njegov naslednik obeta večo previdnost ln nepristranoat. Saj bi imel sam naj večo škodo, ko bi moral po zgledu Ne-valdovem odstopiti, ker ima župan dunajski skoraj tako letno plačo, kakor kak minister.
G. Levičnik ni imenovan za miniaterijal-nega ali dvornega Bvetovalca, ampak za mini-sterijalnega tajnika, ki je v eni vrsti s svetovalci kresijBkih ali deželnih sodnij. Prihodnja stopnja je služba Bekcijskega svetovalca in še le potem je stopnja ministerijalnega ali dvornega Bvetovalca.
Z Vrhnike i 18. jan. Dne 11. dec. imela je tukajšna čitalnica svoj občni zbor, kteri je bil prav obilno obiskovan. Vršile so
se volitve predsednika in odbora. Za predsed-, je bil zopet izvoljen tukajšni posetnik gosp Josip Lenarčič, kateri društvu hvalevredno že 3 leta predseduje in v odbor tudi možje, kterih rodoljubje je občeznano. Iz poročila gosp. tajnika je bilo razvidno, da društvo lepo napreduje, ker naznanil nam je, da se je število društvenikov zdatno namnožilo in da šteje društvo b'izo 60 udov. Na predlog gosp. tajnika je občni zbor enoglasno zahvalo izrekel tukajšnemu občespoštovanemu posestniku g. Francu Kotniku, ki je v teku lanskega leta svojo veliko dvorano vso prav lično prenaredil m jo proti neznatni najemsčini čitalnici prepustil, tako da jima zdaj društvo krasno dvorano, s kakoršnjo Be zamore le maloktera čitalnica ponašati. Gosp. blagajnik je stavil predlog, naj bi Bi društvo omislilo laBten glasovir, da bi ne bilo potreba pri VBaki veselici drage godbe si najemati. Ta predlog bil je enoglasno sprejet le zastran pota, po kterem bi se po-pctreben denar dobil, bo bili posamezni raz-čnih misli. Eni so menili, da bi se vstopnina, ki znaša na mesec le 30 kr., povišala, drugi pa so nasvetovali, naj zastran vstopnice pri starem ostane, ker bi, ako se vstopnina poviša, manj premožni udje znabiti odstopili in naj se odbor cberne do velikodušnih premožniših narodnjakov s prošujo, naj vsaki po svoji moči nekoliko za glasovir daruje. Drugi nasvet je bil z večino sprejet, odbor se je brž v prvi seji oberuil do blagih dobrotnikov, v kratkem času se je nabralo krog 200 gld. Po posredovanji g. Valente, pevovodje ljublj. čitalnice se je glasovir na Dunaji naročil in 6. jan. imeli smo ga že v dvorani. Prav krasno delo je, strokovnjaki hvalijo njegov glas, stane pa 324 gld. Odbor je bil tudi že v prvi seji sklenil prirediti o predpustnem času več veselic z ioterijo. Prva veselica je bila 8. jan. in sicer obilno obiskovana, tudi nekoliko gospodov iz Borovnice in Logatca nas je počastilo s svojim prihodom. Slava jim I Druga veselica bo 29. jan.
Domače novice.
V Ljubljani, 26. januarja.
(Katoliško podporno društvo v Celji) prav dobro deluje. Iz njegovega Bporočila za leto 1881 posnamemo sledeče: Društvo je zidalo veliko šolsko poslopje, kjer se šolajo na društvene stroške deklice iz celske okolice. Za to poslopje so največ darovali č. g. labudski knezoškof (14100 gl,) in neki umrli g. župnik (3000 gld,) Šolo je obiskovalo 221 deklic; podučevale so nune. Dohodkov je imelo društvo 1515 gld. stroškov pa 1429 gl. Podpora društva so ustanovniki (37), udje (172) in pod-piratelji z manjšimi doneski. Ne da se tajiti, da je to društvo velika dobrota za celjsko okolico. Načelnik društvu je g. Jož. Zičkar, mestni kaplan. Šola je od vlade dobila pravico javnosti.
(ObSni zbor Marijne bratovščine) bo prihodnjo nedeljo 29. jan. v gostilnici ,,B erhalle' na predmestji , ob 10. uri dopoldne. Dnevni red: 1. Nagovor predstojnika in čitanje zad-nega občuega zbora I. 1881. 2. Sporočilo odbora o računskem sklepu o stanji premoženja iu poročilo pregiedovalnega odseka. 3. Volitev 3 odbornikov in 3 udov v pregledovalui odsek. 4. Nasveti posameznih udov. Sliši se, da hočejo nekteri pri občnem zboru prepir delati in proti sedajnemu odboru rovati. Ker ta odbor izvrsto deluje in je premoženje društvu zopet zdatno pomnožil, prošeni so vsi prijatelji sedaj nega odbora, naj se občnega zbora v obilnem številu udeležč, da ostane društvo ▼ spret-
nih rokah ter da ne zapade morda menj sposobnim močem, ki jih ne poznamo, in ki bo se vpisali menda io iz tega namena, da bi v družbi prepir in zdražbo delali.
(Slovensko gledišče.) Zadnji pondeljek se je igrala mična vesela igra „8tričeku. Občinstva je bilo malo; igralo pa Be je iz početka precej dobro, proti koncu menj. Zaduji prizor ee ne sme tako pomečkati , Bicer se vse prejšnjo dobro igranje pokvari. Gosp. Pevec je bogatega trgovca prav dobro predstavljal; njegova hoja in vedenje kaže izurjenega igralca in je želeti, da bi g. Pevec ostal podpora naši dramatiki-Vendar moramo tudi ua ujem grajati, da pre-tiho govori, zlasti tam, kjer bi moral pokazati ojBtrega hišeuega gospodarja in očeta, moral bi bolj krepko govoriti. GoBpica G. Nigrinova je kakor po navadi pokazala Bvoj izborni talent. Glavno nalogo „strička 1 je g. Sršeu dovršeno igral. Bili smo b celo predstavo v obče zadovoljni.
Razne reči.
— f Škof Dobrila. „Edino8t", potem ko je v kratkem naznanila njegovo reB keršansko »mrt, načrtala njegovo življenje, njegove službe in zasluge za Cerkev in narod, piše sledeče o r. škofu Dobrili:
Dobrila je bil mož po božji in človeški volji. Jako učen, pa jako ponižen, b krepko voljo je družil miločutno sred; bil je ves goreč za božjo čast in iz vse duše je ljubil narod, iz katerega se je rodil. Uže ko je bil profesor, izdal je lepo molitveno knjigo „Otče budi volja tvoja*', katera je hrvatskemu narodu v Istri zlata dušna hrana, ker ne manjka je v nobeni hiši, kakor tudi ne na najmanjši hrvatski ladiji.
Njegova najsrčniša želja je bila, da se povzdigne slovanska duhovščina, zato je pripravljal semenišče za dečke ter delil letno podporo ubogim in nadepolnim gimnazijalcem; v ta namen je nabiral doneske ter skromuo in zelo varčno živel, da je iz svojega premoženja množil dot čni zalog. Žalibog, ni učakal veselja, da bi videl zavod osnovan.
Kako je ljudstvo ljubilo svojega pastirja, to se je očitno kazalo, ko ga je hodilo kropit in pri pogrebu. Od pondeljka zjutraj do vtorka zvečer ae je vse dreujalo v škofovo palačo > pred njo je bilo vedno toliko ljudstva, da bo stražuiki teško red vzdržavali. Prvi dan se jih je moralo mnogo vrniti, ker niso mogli v kapelo priti, mej drugimi ce!6 mestni župan. Mrtvaški oder je bil po škofovi želji preprosto ozalšan, mrlič je ležal, kakor je to starodavna navada, v škofovskem ornatu z mitro na glavi. Na praih mu je ležal zlat križ, na kazalcu desne roke bo je lesketal ribiški prBtan in krog vratu je bila pripeta zlata verižica. Pri nogah je stala na taburetu mitra in krog odra je gorelo dvanajst velicih sveč. — VBako uro se je brala tiha maša. Venca ni bilo nobenega če tudi se jih je mnogo naročilo, posebno s Hrvatskega, da se je obvaroval značaj pre prosti in ponižnosti.
Telegrami, ki so izročali sožaljenje, dospelij wo od vseh str»n>, skoraj od vseh domačih škofovskih sedežev, dostojanstvenikov in dru štev. Mej prvimi sožalniki bo bili: Strosmajer, minister Pino, potem papežev poKlnnoc na Dunaju; prišel je telegram tudi iz vatikan v papeževem imenu. — Oporoka se dozdaj ni našla.
Pogrebni sprevod je bil v sredo zjutraj ob devetih. Ven Trst je bil na nogah in tudi od zunHi m prišlo obilo ljudstva, posebno du-
hovnikov. UŽe ko je ura osem odbila, obsto-pili so vojaki vso pot od škofove palače do stolne cerkve ter so imeli mnogo truda, da so sprevodu pot delali. O polu devetih so se začele zbirati razne korporacije in deputacije pred palačo; sprevodni duhovniki, na čelu jim poreški škof, dr. Glavina, ki je sprevod vodil, pa 80 se sešli v škofovski kapeli.
Osem duhovnikov je nosilo rakev, ki je bila pokrita s škrlatnim žametom, spredaj je ležala mitra, zadej mašne bukve. Posebno so nase obračali oči škofovi sorodniki, ki bo korakali v prosti kmečki obleki sredi dostojanstvenikov v krasnih opravah. Mej pogrebci sta bila tudi senjako-modruški škof, dr. Jurij Posilovič in lakromski opat, vpokoieni deželni šolski svetovalec dr. Pavišič.
Dve uri je potreboval sprevod od škofove palače do stolne cerkve. Enajst je bila ura, ko je dospela rakev k bv. Justu. Tu je bilo blagosloveno in preneseno v cerkev, ki je bila vBa v črno oblečena. V črno sukno so bili zaviti stebri, klopi, spovednice itd. Veliki oltar je imel črn zastor, z leče je mo fl škofovski grb, sredi cerkve je stal visok katafalk, na kateri bo rakev vzdignili.
Zdaj se je začela črna maša, katero je bral poreški škof dr. Glavina; asistirali so mu stolna prošta Schneider in Petronio, župnik sv. Justa, kanonik Battaglia in škofov kancler in kanonik dr. Šust z dvema stolnima kaplanoma. Ganljivo je bilo petje, Riccijev prekrasni requiem.
Po maši je g. kanonik Sterk v jako lepem govoru raz leče razgrnil živo podobo pokojnikovega življenja, in spominjal pokojnikovih zaslug ter naglašal, kako Be pokojnik mora po sebno zato čislati, ker se je iz najuborniših razmer Da toliko slavno in češčeuo stopinjo iz lastne moči in kreposti z božjo pomočjo io milostjo povzdignil. Ou ni mrtev — rekel je govornik — on bo večno živel v našem spominu.
Potem bo se izvrševali obredni absoluten, rakev vzeli s katafalka in nesli na pokopališče, kamor jo je spremila duhovščina. Tu je bilo truplo zadnjikrat blagoslovljeno in izročeno črni zemlji. Naj v miru počival
Preprost kamen bode oznanjal: „Pod to gomilo leže Bmrtni ostanjki škofa Jurija Do-brile", a njegov spomin bo večen mej našim narodom, ker mu je bil najboljši pastir, ker ga je tolikanj ljubil ter mu v časno in večno srečo vse svoje moči posvetil. Res je, on našemu narodu ni mrtev, njegova dela ao nesmrtna. Seme, ki ga je sojal, klije in rodilo bo vesel Bad od roda do roda, če ga bomo mi njegovuli. Jokujmo za vrlim možem, a htc6 naj nam ne upada; hodimo po njegovih stopinjah s pogumno dušo in jasnim čelom; de-ajmo za narod in človeštvo, da bo veselo gledal iz nebea, kako lepo klije seme, katero je on sejal!
Dobrila ni mrtev, njogov spomin le večen!
— Edinost piše: Dež. odbor v Devin slovenski piše, da si dobro v<; — da se v županstvu italijauski uraduje. Tak deželni odbor moramo hvaliti in reči o njem, da dobro pozna razmere, pa tudi časti začetnika moža, sedanjega kratijBke vojvodine predsednika A. VVinklerja, ki je z blago dušo, grofom Pace-tom (bivšim dež. glavarjem) in s talentiranim odvetnikom Doljakom vred Klovonski jezik povzdiguil v pndeželno uraduijsko rabo. Ds, Winkler je za nas Slovence jako pomeuitno ime. Samo to slabost ima in jo je zmerom
imel, da ni bobnarjem nobenega zaslužka dajal, ko je Bklenil kaj narodno-koristnega storiti. In tak mož se je moral 1. 1879. zagovarjati, da svojo osobno čast reši. Pod Bolncem nič novega, samo da take nevšečne novine mislečega človeka jez£. Našemu cesarju pa slavo, ki takega moža — ki je zmerom zvest Slovencem, tako sijajuo odlikuje.
— Slovstvo. Duhovnikom in sploh bogoslovcem največega priporočevanja vredna je „Theologisch-praktische Quartal Schrift," ki izhaja v Lincu že v XXXV. letniku, vsake kvatre (15. jam, apr., ju!, in okt.J v zvezkih po 14—15 pol. ter stane 3 gl. 50 kr. na leto in se naroča pod napisom: „An die Itedaction derQuartalBchrift ioLinc", Harrachstrasse Nr. 9, ali pa po katoliški bukvami v Ljubljani. — Prvi letošnji 14 '/a pol« obsežni zvezek ima v sebi: I. Priestervereine. Von PriUat Dr. Ernest Miiller in W en. II. Ueber den pfl chtgemiii9en Gehorsam des Diocesan-Clerus gegen seinen Ordinarius. Vou PtUlat Dr. Simon Aichner iu Brixen. III. Grabreden oder nicht? Von Priilat Dr. Franz Ilettinger in Wiirzburg. IV. Die Lampe des Ileiligthums. Von Canonicus Anton Erdinger in St. Polten. V. Der Ablass in seiner dogmatisehen Be-rechtigung und praktisehen Bedeutung. Von Profesaor Dr. Sprinzl in Prag. VI. Einigo Bemerkungen be?ii!?)ich der Behandlnng s. g. frommer Seelen. Von Repetitor Dr. Jakob Schmitt in St. Peter bei Freikurg. VII. Lein-\vand und Seide im Dienste der Liturgie. Von Professor P. Franz Resch S. J. VIII Der Zins, vom Standpuncte der Moral beurtheilt. Von Franz Graf Kuefstein. IX. Kirchliche Skizzen aus Nordamenka: Nationen und Spra-etaen. Von Rev. John N. Enzlberger in Piopolis III. (Nordamerika.) X Relig omfond-Steuer. Von Conflistonalrath An'on P.nzger m Lnz. Vj. Pastoralfragen und Fillle: I) Sind Ster-bende zur Etvveckung eines Actes der vollkom-menen Reuo verpH chtet ? Vou Prif. Josef Weiss. 2) Still8Chweigende Delegation zur Trauung. Von Prof. Albert Pucber. 3) Wie man fasten soli. Von Prof. Dr. Scheicher. 4) Altkatholisches. Von Prof. Josef Grundlbuber. 5) Pastoralbritf ilber einigo Uebelstlinde im katechetischen Uuterr chte. Von Dechant B. J. Ilollrigl. G) Revalidirung einer Ebedispens. Von P. Severin Fab an\ 7; Restilutionsfall: Der eine Dieb geht dem anderen in die Fa)le> 8) Aeussere Thi'ilnnhme an biiretischen Reden und Gottesdiensten. 9) Darf man sein D oce-san-Directorium corrigiren? 10) Ehuaufgebot iu Fibalkirchen. Von Prof. Dr. N glutsch. 11) Kindeslegitimntion nuf Grund einer Civilehe. 12) Staats-Subvantion. Von Consistorialrath Pinzger. 13) Aufiiislichkeit einer confeHsions-losen Ebe. Von Prof Dr. Hiptmnir. 14) Ob die kirchlihu Observanz, Todtcnmessen pril-Hcntn cftdavrro zu feimrn, neit,rris der C vil-obrigkeit, ein Verdict lindel? Vom btsch. Se-cretilr Dr. Faecbing. 15) Eine Apologič der OsUrbeichtzettel. Von Pfurrer Ilaberl. 16) Entscheidungen der Biten-Congregation. Von Prt f. I)r. Hiptmair. 17) Wie ist beim Iloch-zeitsamte zu singen? 18) En Theaterbrand: Probabilistnus oder Tutiorismus? Von Prof. Dr. Scheicher.
Priznano izvrstne prave
voščene sveče
iz pravega, nepokvarjenega čebelnega voska
(8)	|> r o d ;> j ■•»
P. & R. Secmannv Ljubljani.