Leto UMI. številka 178. V LioMlnni, ? soboto 8. oosasta 19Z5. cena Din 1*50 shaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in grasnlke. — inaeratl: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, leklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — in sera ni davek posebej. — „Slovenski * a rod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Uaravntstvo: KnaUova nlioa stav. 5, pritllola. — Telefon štev. 304. Uredništvo: KnaUova nlioa it. 591, nadstropje. — Telelon ste v. 34. ■V Poštnina platana v gotovini. Separatistični zlet 15. avgusta se vrši velik zlet hrvat-ssega separatističnega Sokolstva v Zagrebu. Tamošnji časopisi napovedalo, da se pri ti priliki nabere do 80.000 se-Ijakov in da bo zlet veličastna manifestacija hrvatske narodne misli. Na zlet pride osebno gosp. Radič. Ž njim se bodo na visoki zletni tribuni pojavili tudi ostali kr. ministri Radićeve stranke, predvsem minister za agrarno reformo gosp. Pavle Radič, ki je 27. marca v Narodni skupščini svečano proglasil načelo državnega in narodnega edinstva ter Dozneje v koalicijski listini radikalne In radićevske vlade podpisal likvidacijo hrvatskega vprašanja. Morda se bodo pri ti priliki pojavili tudi radikalski ministri, torej ministri, ki so na vsesokol-skem zletu v Ljubljani pred tremi leti priznali veliko, vsedržavno jugosloven-sko sokolsko organizacijo. Med vsemi temi stvarmi zija velika notranja inkonsenkvenca, programatič-no nesoglasje, ki je znak moralne politične dekadence! Na eni strani priznanje temeljnega načela skupnega državnega življenja Srbov, Hrvatov in Slovencev, na drugi strani pa separa+^tič-na sokolska organizacija in separatistični zlet z izrazito separatistično hrvatsko tendenco, brez prave podlage, na veliko škodo splošnodržavne sokolske tdeje. Na mestu je, da se spomnimo vzro-Kov, ki so privedli do ustanovitve separatističnega hrvatskega Sokolstva. To Sokolstvo ni nastalo morda iz tehničnega, notranjega nesoglasja z ostalim Sokolstvom, ki je po prevratu in po ustanovitvi skupne države Srbov. Hrva. tov in Slovencev sklenilo, da osnuje enotno sokolsko organizacijo za celo državo brez plemenske podlage, v korist in v dobrobit enotneera naroda in skupne države. Ne, to Sokolstvo se je odcepilo od ostalega Sokolstva in ustanovilo svojo separatistično orsaniraciio pod pritiskom političnega, separatističnega in federalističnega pokreta bivše HRSS Ozadje ustanovitve hrvatskega separatističnega Sokolstva je bilo torej bistveno nacionalistično in Šovinistično, plemensko, nestrpno proti skupni državi, proti nacijonalni ideji Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na primeru sokolskega separatističnega zleta se vidi, da sedanja vlada ni rezultat iskrene volje, ki naj tudi praktično likvidira hrvatsko vprašanje in naj obe stranki na vladi obveže, da delujeta ujedinjevalno, jugoslovensko, unita-ristično, nego da je šlo za parlamentarni aranžma brez praktične pogodbe za dosledno unitaristično udejstvovanje med narodom, v javnosti, v kulturnih in političnih organizacijah. Če bi bila pogodba iskrena, potem bi morali radičevci, zlasti pa radičevski ministri likvidirati separatistične hrvatske organizacije na plemenski podlagi, ki so tvorile enako politično naslanjalo bivše separatistične in republikanske HRSS, ki pa danes po tmitaristični deklaraciji in verbalnem iz. preobrnjenju gosp. Stepana Radića ni več na mestu. Velika jugoslovenska sokolska organizacija ne sme tvoriti pendanta za politične stranke. Najmanj za separatistično stranko, kakršna je bila do včeraj Radičeva stranka in kakršna je v bistvu in po svoji duši še danes, ko se naslanja na separatistično hrvatsko Sokolstvo in ga vzpodbuja k nadaljnemu separatističnemu obstoju. Sokolska ideja v naši državi bodi v bistvu moralna ideja narodnega preporoda, ideja telesnega zdravja in napredka celokupnega naroda in končno ideja domovinske ljubezni do skupne države. Vsaka plemenska zasnova ji zaduši notranjo moč in jo raz-btfni na nepotrebne, škodljive, šovinistične in separatistične drobce. Jugoslovenska sokolska ideja bodi ena in nedeljiva za vse Sokole! Menimo, da ni povoda, da se uvaja Dlemenski separatizem v to organizacijo radi nesoglasja v upravi ali glede zunanje organizacije [ugoslovenskega Sokolstva. O tem tudi ni govora, da hrvatsko Sokolstvo ne pomeni odpora proti notranji organizaciji, nego da je izraz odpora proti uni-tarlstični tedenci našega Sokolstva, proti njeni notranji moči in splošnonarodni ideji. Naše jugoslovensko Sokolstvo je izjavilo, da ni več mesta za plemenske in separatistične organizacije. V skupni državni organizaciji delujmo složno raje za telesno in moralno ozdravljenje celokupnega naroda, za veličino Jugoslavije. Naša javnost dobro sluti in jasno vidi notranja nesoglasja, ki zijajo med koalicijskim paktom in pa med delom strank, ki so danes na vladi. Vsako nesoglasje v temeljnih vprašanjih rodi od- JuSGslouijo in mednarodni problemi I ™ V Beogradu mir, na Bledu živahnost! — Vesti o rekonstrukciji vlade na jesen. — Mala antanta in varnostni pakt. — V delegaciji za Ženevo oficijelno zastopani Hrvati. — Beograd. 7. avgusta (Izv. ob 12.) V Beogradu vlada popolen mir. Vsi poslanci in ugledni politiki so zapustili Beograd ter odšli na odmor. V Beogradu je ostalo le nekaj političnih oseb, ki napravljajo različne kombinacije in načrte za politične akcije v jesenskem zasedanju narodne skupščine. Dočim vlada v BeogTadu mir, je postalo na Bledu zelo živahno. Tam biva okoli 8 ministrov. Kralj sprejema ministre v avdijen- cah, toda večinoma je politična javnost obrnjena na program vlade, ki ga ima pripraviti za jesen. Vedno bolj se pojavljajo vesti o prihodnji rekonstrukciji vlade, ki se ima izvršiti na jesen. Razširjajo se različne kombinacije. Čujejo se tudi vesti o bistvenih spremembah v vladi. V novo vlado imajo vstopiti novsem nove politične osebnosti. Na Bledu je postalo rudi v diplom aMč-nem oziru zelo živahno. Tam biva na oddihu večina diplomatskih zastonnikov. Na Bledu so češkoslovaški poslanik Jan Sefa a, danes je tja prispel poljski poslanik Okenski, tja pride tudi angleški poslanik Cunard in še drugi. Zunamepolitične kroge zanimata predvsem dve mednarodni vprašanji. Prvič vprašanje prijateljske zveze med Grško In Jugoslavijo. Potrjene so vesti, da so Jugoslaviji prijateljske velesile dobrohotno intervenirale v Atenah za obnovo pogajanj. Z ozirom na bližajoče se septembersko zasedanje Društva narodov v Ženevi postajajo pri nas aktualni tudi svetovna mednarodni probleni, v prvi vrsti problemi varnosti. Z Dunaja je bila forsirana iz Prage datirana in fingirana brzojavka o staH-šču Male antante k varnostnemu problemu. »Neue Freie Presse« je priobčila s preračunanim namenom, da smatra M. ant. varnostni pakt kot sredstvo za konsolidacijo evropskega miru. toda da Mala antanta odklanja vsak predlog, kl ne bi zajamči! na enak nač'n vseh meja. Dunajski list je dalje trdil, da vlada v tem vprašanju v Mali an-tanti popolno soglasje in da so tozadevno že sklenjena primerni predlogi za Ženevo. Ta vest je po zatrdilu naših vodilnih diplomatov preuranjena. Glede varnostnega pakta označujejo dunajsko vest za preračunano vsiljivost Dunaja v ospredje. Avstrijski me-rodajni krogi skušajo na ta način ustvariti v Mali antanti m drugod primerno razpoloženje, ki bi nato najbolj koristno avstrijskim načrtom. Mala antanta še ni ničesar sklenila glede skupnega nastopa pri zasedanju Društva narodov v Ženevi. O tem se v kratkem Izmenjajo misli vodilnih državnikov Male antante. Naša vlada še ni določila delegatov za zasedanje v Ženevi. Delegacija pa bo po ratrd'lu poučenih krogov zelo Interesantna, ker bodo v njej prvikrat udeležen! tudi hrvatski politiki. Imena teh Hrvatov še niso znana. Rudarska kriza začasno odstranjeni Anglija zniža cene premogu. — ski krizi. — Krvavi iz ~ London, 6. avgusta. (W.) Pred polnoštevilno zasedeno zbornico je ministrski predsednik Baldwin utemeljeval predlogo o 10 milijonih v svrho subvencije rudarski industriji. Baldwin je kratko opisal najnovejšo krizo v premogovni industriji ter izjavil, da se mu je posrečilo dobiti od delodajalcev nekatere koncesije, toda rudarji še nadalje vstra-jajo na stališču, da se vprašanje delavnika In mezd ne sme razpravljati. Z ozirom na dolgotrajna pogajanja in z ozirom na nezaslišano slabi položaj premogovne trgovine ne bi mogla vlada ničesar slabejšega storiti, kakor če bi dovolila, da se dežela zaplete v težak boj, ki ne bi samo ogrožal vse trgovine, marveč upanje na izboljšanje rudarstva za mesece in mogoče celo na leta odložil. Niso voditelji rudarjev, marveč rudarji sami, ki bi v takem boju neizrečeno mnogo trpeli in to trpljenje in te muke bi bile gotovo večje, kakor pa izguba vsote, ki jo zahteva vlada v predloženi predlogi. Z ozirom na ta položaj sem poskusil najti časten izhod in upam, da ga z dovolitvijo subvencije rudarstvu pravilno najdemo. Ammanford, 6. avgusta. Tu je prišlo danes ob 6. zjutraj do resnih izgredov. Okoli 500 stavkujočih rudarjev je vdrlo v rove, da prepreči delo. V mestu je zavladalo veliko vznemirjenje. Rudnik so zasedli močni policijski oddelki, ki pa niso mogli vzdržati ogorčenega navala rudarjev. Prišlo je do boja in končno je policija postala gospodar položaja. Ammanford, 6. avgusta. (Reuter.) Pri izgredih rudarjev je bilo 800 rudarjev in 200 policajev več ali manj težko ranjenih. — London, 6. avgusta. Vlada je zaipro sila poslansko zbornico za odobrenje kredita v znesku 10 milijonov šterlingov / svrho podpore rudarski industriji. Obenem s tem predlogom je vlada predložila obzrno motivacijo, v kateri navaja vse razlog* in okolščine, ki vlado moralno silijo, da ublaži rudarsko krizo. Glavni namen vladine akcije priskočiti pasivnim rudarskim podjetjem z denarno pomočjo, je, da se rudarske mezde vzdrže na višini pogodbe ta Važna izjava Bal '»vina o rudar-g^edi rudarjev v Walesu, leta 1924 in da se obenem uvede akcija znižanja cen premogu odnosno da poatire angleški premog na svetovnem trgu popolnoma konkurence zmožen. Vlada je naglašala, da se je pogodbe o z lastniki rudnikov zavarovala proti zlorabi subvencije. Vladino denarno podporo prej-mo le ona rudarska podjetja, ki sedaj ne obratujejo in katerih rentabrllteta ni pod gotovim minimom. Vlada priznava, da premogovna industrija pod sedanjimi pogrojl ni sposobna zaposliti celokupno rudarsko delavstvo in obenem ni sposobna na svetovnem trgu konkurirati. Predlogi vlade so bili objavljeni lastnikom rudnikov in rudarjem. »Manehester Guardian« naglasa, da ni mogoče začasno točno določiti vladine podpore. Doslej določena vsota 10 do 20 milijonov funtov šterlingov bo gotovo prenizka, če se bodo ti milijoni uporabi?! za to, da se znižajo cene premogu In zagotovi uspešna konkurenca premoga na svetovnem trgu proti Nemčiji, Franciji in Belgiji. — London, 7. avgusta. Poslanska zbor. niča je odobrila vladi kredit v znesku 10 milijonov za podporo premogovne industrije. Ko Je včeraj BaloVin pričel utemeljevati zadevni vladin predlog, so člani delavske stranke vstali in vzklikali: Soglasno sprejeto! Baldvvln Je v svojem govoru izrazil trdno nado, da pride le na ta način do socijalnoga miru. USPEH KITAJSKIH DELAVCEV — London, 6. avgusta. — Oblast je priznala delavsko organizacijo. V Kantonu so delavci sprejeli resolucijo, v kateri proglašajo štrajk za najuspešnejši način boja proti hrrperijalizmu. S štrajkom se vstavi ves hrooovnj promet m delavstvo ima žrvljenje vsega Hongkonga v svojih rokah. BLOKADA KITAJSKIH PRISTANIŠČ — London, 6. avgusta. — V Hongkongu je bik) prizadetim krogom »poročeno, da ako ne nehajo zločinska dejanja te bojkot proti Angliji, Izvrši Anglija blokado kitajskih pristanišč. por in povzroči moralno obsodbo. Vsaj ljudstvo v naših pokrajinah je toli pro-svitljeno, da zahteva soglasje med idejami in dejanji, ker pojmuje politično življenje kot borbo poštenih idej v korist naroda in države. Gosp. Stepan Radić je bil te dni izredno zgovoren, pa tudi odkritosrčen, in je priznal med drugim po doslovnem citatu iz zagrebškega «Obzora»: «Neću da se misli da mi hočemo sorskim glasovima da vodimo hrvatsku politiku.* To odkritosrčno priznanje je veledra-goceno v trenotku. ko se pripravlja morda najmogočnejša manifestacija separatistične hrvatske misli in politike od obstoja naše države. Srbski politiki so že davno utihnili s «srbsko politiko*. Vsaj v deklaracijah je ne najdemo več. Gosp. Radič pa priznava, da noče voditi hrvatske politike z glasovi srbskih seljakov. Pač Je očrvidno, da hoče voditi hrvatsko politiko s pomočjo srbskih politikov In paktov, ki jih ie sklenil pred vstopom svoje stranke v sedanjo vlado. Dokaz tei politiki bo separatistični hrvatski sokolski zlet v Zagrebu prihodnjo nedeljo sovjetsko Rusijo Poravnava rusko - obmejnih sporov. — Praga, 7. avgusta (Izv.) Nekateri listi so začeli objavljati tendencijozne in vzr. emirja joče vesti o oboroženem konfliktu med Poljsko in sovjetsko Rusijo. Zadnji čas so navajali tudi načrte o bodočih obmejnih manevrih obeh slovanskih držav. Te vesti so po poročilih iz Moskve zelo pretirane. Res je, da obstoje med obema državama, kar je običajno tudi pri drugih, razni obmejni konflikti. V Moskvi sta podpisala član kolegija komisarijata za zun. zadeve A r a -lov in poljski poslanik Kenczinski sporazum o odstranitvi obmejnih konfliktov med sovjeti in Poljsko. Ustanovljena je posebna poljsko-ruska partetna komisija, ki naj mirnim potom reši vse dosedanje obmejne spore. Reševati ima tudi vse bodoče. Ta komisija se danes 7. t. m. sestane v Jampolu na sovjetskem ozemlju in bo obravnavala vse civilno-pravne, obrnejno-varaostne in policljsko-varnostne zadeve, obravnavali se bodo tudi slučaji, ko so obmejne straže prekoračile mejo in izzvale neki konflikt. Ta korrisija Šteje 10 članov. Nove volitve na Češkoslovaškem — Praga, 7. avgusta (Izv.) V politični javnosti so postale na Češkoslovaškem aktualne nove volitve, za katere se zlasti pripravljajo socijalni demokratje. Živahno komentirajo izjavo voditelja socijalne demokracije posl. Bechvne, ki je kategorično izjavil, da socijalna demokracija na jesen s strnjenimi vrstami stopi v volilni boj. Meščanske stranke si niso edine glede volitev. Odločno nastopajo narodni demokratje proti zahtevi socijalistov, da bi se že letos vršile volitve v narodno skupščino. Značilna je pisava vodilnega tiska agrarne stranke, ki tudi želi voMtve. Agrarni »Večer« objavlja iz vladinih krogov inspirirano vest, da pride na jesen \n sicer koncem oktobra do novih volitev. Jesensko zasedanje narodne skupščine bo zelo kratko in bo skupščina v glavnem razpravljala le o novi volilni reformi. — Praga, 7. avgusta. Listi javljajo, da se vrše nove volitve v poslansko zbornico v nedeljo 15. novembra, a volitve za senat 7 dni pozneje, 22. novembra. NEMŠKI UČENJAKI IN JUBILEJ RUSKE AKADEMIJE ZNANOSTI Moskva, 6. axgusta. s. Priprave raanstve* nih krogov v uniji ruskih socialističnih sov* jetakih republik za proslavo ruske akade* mije znanosti, ki se sedaj imenuje po od* redbi sovjetske vlade «Akademija znano* »ti unije socialističnih sovjetskih republik*, so v polnem teku. Proslave se bodo vršile 15. in 16. septembra v Ljeningradu in Mo* ski ter je bilo zanje odposlanih 600 vabil raznim znanstvenim zavodom in učenjakom vseh držav. Svojo udeležbo je priglasilo dotlej že 200 inozemskih zastopnikov. — Berlin, 7. avgusta. Nemška učenj liri m vsa nemška znanstvena društva bo odklonili poriv ruske akademične znanosti k svečanostim povodom dvestoletnice obstanka akademije. Svojo odsotnost utemeljuje Nemci kot protest radi procesa proti nemškim dijakom. MEDSEBOJNI IZGON POLJSKIH IN NEMŠKIH OPTANTOV Berlin, 6. avgusta, s. V državnem zboru je tejavil zunanji minister Stressemann na interpelacijo glede izgona Nemcev iz Poljske, da je dobil danes od generalnega konzulata v Poznanju poročilo, po katerem ie poljska vlada odredila, da morajo nemški državljani odpotovati v 24 urah iz Poljske. Z oalrom na to je tudi nemška vlada ukrenila sHčne odredbe, po katerih morajo poljski optanti v istem času odpotovati Iz Nemčije. FORD V RUSIJI — Moskva, 6. avgusta. — Sovjetska vlada se pogaja z zastopniki Forda za obnovitev več tovarn za letala. Ford hoče dobiti zajedno koncesijo za avtomobilske tovarne. NESREČA DVEH PARNKOV NA DONAVI — Budimpešta, 7. avgueta. (Izt.) Vče-rad ob 20. zvečer sta trčila na pristanišču donavske parobrodne družbe parni k kralji, ea Elizabeta, ki je prihajal z Dunaja. In parnJk Fran DeaJc. Na prvem ■ pamiku so se vozili izletniki fes Estonske. Prvi del parnlka Elisaboth je bil močno poškodovali. Človeških žrtev ni bilo. Materijalna škoda je znatna* SPLOŠNA ŠOLSKA OBVEZNOST — Moskva, 6. avgusta. — Svet ljudskih komisarev je sklenil, uvesti splošno šolsko obveznost. StariŠe, ki bi ne pošiljali svojih otrok v šolo, zadene ostra kazen. D' ANNUNZIJEV POLET NA JADRAN Trs/, 6. avgusta, s. Nocojšnje »Ultimo Notdzie» javljajo, da je predvčerajšnjim dospel iz Gardonc ob Gardsketn jezeru V Trst hidroplan in da je prihod tega hidro* plana v zvezi z načrtom D* Annunzia, k! namerava v kratkem poleteti na jadransko obalo. List pravi, da ta vest oficielno še ni potrjena, da pa bo ob tej priliki D* Annun/ zio posetil vsekakor tudi Trst. UREDITEV FRANCOSKIH DOLGOV Pariz, 6. avgusta, a. dede vprašanja medzaveznifkih dolgov, piše »Petit Pari-sien«, da smatra francoski finančni minister Caillaux ureditev francoskih dolgov napram Angliji tesno zvezano z ureditvijo francoskih dolgov napram Zedinjenim državam, Nadalje poroča isti list, da bo fiancoska misija odpotovala v \Vashington v prvi polovici meseca septembra, najsfbo v fstem času položaj francoskih razgovorov z Anglijo kakršenkoli. Finančni minister Ciillaur namerava odpotovati v Wash1ngton geta tedaj, ko bo konferenca v polnem teku. PROTI ŽIDOM V ROMUNIJI — Bukarešta. 6. avgusta. V Jassv II izbruhnilo veliko ogorčenje proti oderuškim 2ldom. Zbrala se je množica, ki je naskočila židovske trgovine. Posredovati Je moralo vojaštvo. V Foscani je bflo izro-panifc več židovskih trgovin.. V Ungeni so bili napadeni Žid je na postaji. Ponesrečeno letalo Krakov, 6. avgusta, s. Danes dopoldne s6 je ponesrečilo letalo, ki bi moralo biti 1» ročeno prometu. Štiri osebe, ki »o bile v letalu, so bile deloma težko, deloma lahko ranjene. Borzna poročila. Ljubljanska borza. LESNI TRG Deske, m on te, 20 in 25 mm, fco. meja blago 490; testoni, rnonte, fco. meja, blag<; 565; bukovi parketi 4.50—8 cm šir. 20.50 m| dolž, fco. meja, m', denar 40; bukova drval 1 m dolž., suha, fco. nakl. postaja, 5 vagy denar 18-50, blago 1850, zaključki 1830. ŽITNI TRG Pšenica, bačka, par. Ljubljana, blagi 305, pšenica, hrvatska, par. Ljubljana, blage 207.50; pšenica, domača, fco. Ljubljana, de> nar 275; otrobi, drobni, fco. Postojna, trans,, 1 vag., denar 198, blago 198, zaključki 198* koruza par. Vinkovci, blago 195; oves, par, Ljubljana, blago 220. 2 ha pol odet. drž. renta za vojno SkA do denar 270, blago 283, 7odst. tnvest. pog, 4z L 1921 denar 75, blago 80, Celjska poso* jflnica d. d. 202, 202, 202, Ljubljanska kre« ditoa banka 225, 23S, Uerkantilna benlu 100, 105, Prva hrvatska štedionica S15, 82&, Slavenska banka 62, 66, Kreditni zavod 175, 185, Stavbna d. d. 165, 180, Strojne to-i varne in livarne 100, 128, Trboveljska pro, mogokopna družba 345, 352, Združene papirnice 100 ,108, »Nihag« d. d. 38, 42, 4 La polodat. kom. zad. dež. bke. 24, 4 m potod« stat. rast 1. kr. dež. bike. 25. Zagrebška borza« Dne 7. avgusta. Sprejeto ob 13. Devize: Curih 10.845—10.925, Pragt 165.33—167.33, Pariz 261.57—266.57, New-york 55.65—56.25, London 270.83—272.83, Tret 201.90—204.30, Berlin 1325—13.35, Du, naj 782.50—792.50. Valute: Berlin 13.10—13.22, Italij* 202.50—204.50. 4 Efekti. 7odstotno invest. posoj. 1921 75, 2 IX potodst. drž. rente za ratnu štetu 278.27>, Ljubljanska kreditna 225, Centralna banki* 10 tn pol — 11, Hrv. eskomptna banka 115 —117, Predite a banka, Zgb. 108—110. Hl-po-tekania banka 63—64, Jugob&nka 96—98 4n trtčetrt, Praštediona 840—850, Slaven, ska banka 65—66, Eksploatacija 54—56, Drava d. d. Osije 130, šećerana, Osije 49L Isia d. d. 58—60, Nfhag 42. Outiman 390, Slaveks 130—145, Slavonija 45—47, Strojne tovarne 146—155, Trboveljska 340—345, TJnAon, paromlin 360—395, Vevče 105—103, Inozemske borze. Curih: Beograd 9.35, Pariz 24.30, Lom don 25.01, Newyork 515, Milan 18.70, F»ra* ga 15.27, Dunaj 72.47. — Trst: Beograd 4O.3O—49.40, Parit 129.25—129.75. London 133.60—133.70. New, jork 27.5O—27—70. Curih 533—535. Piag* _&L50—82- Dunai 385—3P4 ELEKTRIFIKACIJA ARLBERSKE ŽELEZNICE. Gorska proga Landeck,Artberg na tirolskem je bila pred kratkim elektrificirana. To je prva električna Železnica v go* rvh. RozRrinKoni češki Komunisti Do zadnjega časa je veljala češka komunistična stranka za eno najsolid* nejših in po svojih voditeljih še najbolj treznih podružnic III. internacijonale. £tfa Češkoslovaškem je potegnil komu* nizem za seboj najboljše elemente in* dustrijskega proletarijata in splošno je vladalo naziranje, da je v nasprotju z (Irugimi državami češki komunizem pokret, ki bo mogel sčasoma znatno vplivati na razvoj socijalnih razmer v državi. Toda zdaj se je izkazalo, da so tudi praški in brnski komunistični po* Iglavarji do pičice enaki moskovskim utopistom, ki hočejo duhovno prero* diti našo družbo s pomočjo bomb, te* rorja, justifikacij in političnih atenta* tov. Po notranji krizi in razkolu v če* gkoslovaŠki komunistični stranki je pri* Sel še hujši udarec od zunaj, ker so oblasti ugotovile, da so snovali neka* teri komunistični prvaki atentat na prezidenta Masarvka in da so bržkone zakrivili tudi tragično smrt bivšega fi* nančnega ministra dr. Rašina. Tako je češkoslovaški komunizem kompromiti* ran tudi na zunaj in zdaj je stvar de* lavstva, da obrne tem lažissocijalistom firbet. Komunistična stranka v ČSR pre* življa težke čase. Kriza je nastala s tem, da je Moskva diktirala strankine* mu vodstvu program in osebnosti, ki med delavstvom niso priljubljene. V stranki sami je nastala secesija, prej enotna organizacija se je razdelila v crva tabora in vsi poskusi, da se reši stranka popolnega razpada, so se pones Osrečili. Mnogo komunističnih poslan* cev je iz stranke že izstopilo, drugi jim kmalu slede. Neodvisna frakcija je če» Salje močnejša. Staro vodstvo, ki je v jčisem svojem delovanju odvisno od ploskve, je izgubilo inicijativo, kar je pokazal tudi nedavni «rdeči dan» v Teplicah. Komunistični tabor, za kate« rega so agitirali cele tedne, je bil zelo slabo obiskan. Tudi protestni shod v Pragi ni dosegel zaželjenega uspeha, 'dasi si je vodstvo stranke na vse načine prizadevalo, da zbobna Čim več Članov in drugih delavcev, ki naj bi protestirali proti aretaciji znanega ko* munističnega razgrajača Jilke. Lahko si torej mislimo, kako je vpli* jrala na strankino vodstvo, ki že itak ne Čuti pod seboj trdnih tal, vest, da je bU dr. Vaclav Houser, eden glavnih či* niteljev v stranki, aretiran obenem z novinarjem in agitatorjem štastnvm in da sta oba osumljena kaznivih dejanj, za katera bosta morala odgovarjati po zakonu o zaščiti države. Suhoparno uradno poročilo ne pove, proti kate* rim ustavnim činiteljem so skovali ko* munisti zaroto, ampak samo omenja, 'da gre za udeležbo pri pripravah poli* tičnih atentatov. Dva praška lista sta med vrsticami omenila, da se je pri* pravljal atentat na prezidenta Masarv* ka. Baje je izdala moskovska interna« cijonala pred tremi leti točna navodila, naj izvrše češki komunisti atentat na vodilne osebnosti v novih srednjeev* ropskih državah, kjer bi se vnela po* tem državljanska vojna in tako bi pri* šla Moskva na svoj račun. Vse kaže, da je padel kot prva žrtev tega pove* Ija iz Moskve finančni minister RaŠin. Zdaj je bil na vrsti še prezident Masa* ryk. Houser in Jilka, ki je bil aretiran že poprej, sta razmišljala, kako bi iz* vršila atentat in sta naletela na Štast* nega, ki je odsedel svojo kazen za ude* iežbo pri zadnjem komunističnem puču v Pragi. Povelje za atentat na preži* denta je prinesel iz Berlina posebni odposlanec. Ta obdolžitev češkoslovaške komu« nistične stranke je zelo važna. Doslej stranka ni hotela imeti nič skupnega s poedinci, ki so zakrivili kake anar* hističnosteroristične zločine in je od* klanjala zanje vsako politično odgo* vornost. Tako je bilo tudi z umorom finančnega ministra Rašina. Takrat je oficijelno strankino vodstvo kategorič* no izjavilo, da nima nič opraviti z mo* rilcem Šoupalom in da ne odgovarja za njegov nepremišljen čin. Če bi se pa zdaj izkazalo, da so vodilni činitelji komunistične stranke — dr. Houser je bil ves čas med prvimi — snovali tero* ristične čine proti ustavnim činiteljem, bi to ne moglo ostati brez dalekosež* nih posledic. Vsakemu je jasno, kaj bi pomenilo, če bi se našla med komu* nistl zločinska roka, ki bi ne omahnila niti pred sivolaso glavo enega največ* jih in najbolj zaslužnih sinov češke zemlje. Situacija češkoslovaške komu* nistične stranke je tudi brez te senza* cije dovolj kritična. Če pa preiskava dožene, da so vodilni komunisti res snovali atentat na prezidenta Masarv* ka in po najnovejših vesteh iz Prage ce* lo na našega kralja Aleksandra, je ne* dvom no, da bo stranka takoj razpušče* na in da pridejo vsi njeni voditelji pred sodišče, kjer bodo odgovarjali po za* kono o zaščiti države. Komunizem na Češkoslovaškem stoji torej pred odk)» čilnimi dogodki. Sodila ga bo državna avtoriteta, ki mora skrbeti za javno varnost, sodilo ga bo pa tudi delavstvo samo, ki ne more trpeti takih vodite* Ijev. To bi pomenilo za politični komu* nizem v ČSR katastrofo. »ar OBLEKE kupite naiceneie prt Josip Rojina, Ljubljana. Prihod ameriških Soholov v Iskren pozdrav v Ljubljani, ■— Netaktnost Hvatskega Sokola* kakor more S osebnim vlakom, ki je danes zjutraj odbajal s Jesenic, so prispeli ameriški Spkoii s svojimi družinami, skupno okoli 200 oseb, v Ljubljano, Prthod Je bil napove, dan za &9D zjutraj, vlak pa je Imel znatno zamudo ter je prispel na glavni icoio-dvor ob 9.10 dopoldne. Ameri&kl SokoM so bfii povabljeni na svečanosti porodom ti. eočletnice hrvatskega kraljestva v Z a grabu. Jugoeloventko Sokolatvo, zvesto svojim idejam, je dostojno tn bratsko pozdravijo doSle brate Sokole, Čeprav sikuSa nuka jugoeloveneki ideji nasprotna struja Izrabiti prihod ameriških bratov v evo je pompozne namene. Na kolodvoru se je zbralo večje Število jugoslovenskih. Sokolov in ostalega občinstva. Starešinstvo JSS je sklenilo, da se ne priredi ameriškim Sokolom nlkakoga svečanega sprejema, in to lz prav tehnično umestnih razlogov, ker n| bil točno znan prihod ameriških Sokolov in je ob delavnih dneh, zlasti sedaj med poći trticami težko organizirati svečanejši sprejem. Ko je posebni vlak privozil na rlavni kolodvor, ste fanfari hrvatskega v-/kola zaigral! sokolsko "koračnico. Vlak je bil ve« v zelenju in v hrvatskih zastavah. Drživ-ne zastave nI bilo nikjer. Ameriški Sokoli so takoj stopil! iz svojih kupejev ter prisrčno začeli stiskati roke jugoslo^onskLin Soikolom, zlasti zastopstvu starešinstva JSS. AmerlSke Sokole so v imenu starešinstva pozdravili podstarosta br. Bajlelj, tajnik dr. Riko Fux tn načelnik Mirko Am. broZlč. Pozdrav je bil zelo prisrčen. V imenu starešinstva JSS in celokupnega jugodlovenslcega Sokolstva je s toplimi, iskrenimi in prisrčnimi besedam! pozdravil došle brate ameriške Sokole podstarosta Bajtelj, naglaSajoč, da Jih pri prihodu v prestollco Slovenije pozdravlja v imenu onega Sokolstva, ki brani, varuje In zastopa čisto jugoslavensko idejo. Pozdravljeni bodite, bratje ameriški Sokoli na na. ši svobodni zemlji! Sprejemamo Vas, ml jugoslovanski Sokoli, tako sprejeti le brat brata! Pozdrav podstaroste br. Bajžlja jo napravil na navzoče ameriške Sokole na^glo-bokejšl in naj prijetnejši vtis. Med splošno tišino se je nato v Upam govoru zahvalil iskrenemu bratskara.il pozdravu v imenu ameriške sokolske lupe »Tom Le I a v« načelnik Bazdarlć, Odbito In iskreno naglasa j oč, da se na povratku iz Zagreba, kamor hrte "k proslavi tis o teleti i-ce hrvatskega kraljestva, povrnejo Jn obiščejo Ljubljano. To izjavo so navzoči Sokoli sprejeli s najtoplejšim odobravanjem. V ameriški sokofeki župi 5T5 tlslav« ©o zastopana sokolska društva celokupnega jugoslavenskega naroda, tako hrvatski Sokol, slovenski delavski Sokol in srbski Sokol. Končno moramo z globokim obžalovanjem obsoditi postopanje Hrvatskega So. kola na glavnem kolodvoru. Ko se je vrčil oficijelni iskreni sprejem, pri katereni jo starešinstvo JSS postopalo popolnoma taktno ln dostojno, so voditelji hrvatsk:ga So. kola demonstrativno odganjali čiane hrvatskega Sokola, da M prisostvovali pozdravu in sprejemu. Kazali so veliko netaktnost in brezobzirnost. Po Cetrtumem odmoru je posebni vlak odpeljal proti Zagrebu med nav.-luS 'ni.nl ovacijami ameriškim Sokolom od strani navzočih jugoslovanskih. Sokolov ;n občinstva, ki so vzklikali: Živeli amrriškl bratje Sofcoll! Zdravo! Po poročilu Iz Zagreba danes dopoldne vlada tam pompozno vrvenje. Jf*T3d glavnim kolodvorom so se zbirale vse dopoldne velike množice zagrebškega prebivalstva ter čakale na prihod ameriških ->!Stol« Nušičevo trodeJanko »Navaden človek«. —J I, Kutar; Poeti Jugoslavj del Rina-selmento. I. SerbL Juraj Jovan Jovanović, Branko RadičeVlć. To je naslov knjdžlce, ki Jo je spisal I. Kušar In jo je izdalo založništvo »NfcoJo Tomaaeo« v Trstu. Prevodi bo dobri in točni. DrugI zvezek bo obsegal hrvatske tn tretji slovenske pesnike. —J Telovadno društvo Postojna priredi 28. t. m. svoj običajni letni telovadni nastop. —j Reška škofija. Pred kratkim so bile določene meje nove škofije na Rek!, Id obsega tudi volosk!. jelšanski in traovsk! dekanat. Prvi reski škof bo najbrže dr. Karel Mecchia, sedanji generalni vikar trZaSko-koperske Škofije. citrane izjave je še bolj interesantna. Tu pravi Radić, da ne namerava voditi hrvatske politike s srbskimi glasovi in da se noče vmešavati v srbijanske strankarske revirje radikalne stranke! To priznanje je morda za radikale lc* po, pa dokazuje le, da se Radić lc ni odrekel «hrvatski», torej separatistični politiki in da bo vodil tudi naprej hr* vatsko politiko! Tako politiko mu se« daj omogočijo beogradski srbski poli* tiki, ki so sklenili pakt prostih rok in prostosti za hrvatsko politiko g. Stepa* na Radića na Hrvatskem. To temeljno misel svoje sedanje taktike priznava Radič z gornjim odstavkom prostoduš* no, ne da bi se bal očitka, da tiči tu vendar nesoglasje med verbalno kapi* tulacijo pred Vidovdansko ustavo in unitarizmom in pa med njegovim pra* vim delom in resničnimi sedanjimi na» merami ... = Nameravan antentat na Coolidgea? Iz Newyorka poročajo: V Tampi v državi Florida so razkrili anarhistični kornplot, o katerem trde, da je zasledoval umor prezidenta Coolidsea. Aretirali so po angleških poročilih nekega anarhista z imenom Norman Klein. Ta je baje izpovedal, da je v Tampi veHca skupina anarhistov, ki so nameravali usmrtiti Fo^da, Edisona, Rockfel-lerja in še druze znane osebnosti. Kako sodi tujina o Radiću V Gdansku izhajajoči nemški dtev-nik »Baltische Pressc« piše o najnovejšem političnem prevratu v Jugoslaviji ter popolnoma pravilno analizira in karakterizira Rcdića in njegovo politiko. Posebno naglasa list, da se Radlčeva akcija ne more primerjati z boji Ircev za osamosvojitev. kcT Radičeva akcija je bila le mistično gibanje kot posledica povojne psihoze. To gibanje se je moralo poleči, kakor hitro so se duhovi pomirili. Končno je morala priti uvidevnost, da je »hrvatska odrešilna ideja« navadna utopija, ki nima nikakega izgleda na uresničenje. Radič je žel neuspehe na svojih potovanjih po inozemstvu, razočaran jt bil v svojih navadah glede pomoči zunanjir sovražnikov, končno je doživel v notranj politiki polom, ki ga je spravil celo v ječe z utememjenim upanjem na najmanj 20 le' ječe. Kdor jo Radića poznal, ta je tako! vedel, da ni iz tistega lesa, Iz katerega sc rezljajo mučeniki. Tako so bili pripravlj^v vsi pogoji za preobrat, radikali so ponudbe sprejeli, ker je odkloniti niso mogli, saj sc podali Radićevci vse mogoče izjave, k so Šle do skrajnih mej lojalitete. Odrekli sc se vsemu svojemu dosedanjemu državno-pravnemu programu. Drugo vprašnnje pa je, kako se bo Radič obnašal v bodoče.« Sport Politične vesti == «Eine Reise durchs europaische Morgenland.j> Munchenska revija «Der Kunstwart» prinaša v julijski številki članek o Bosni, Hercegovini in Dalma* ciji, ki ga je napisal neki Arthur Ernst Rutra, Potopis je prav zanimiv in toplo pisan. Mrgoli pa v članku veliko netoč» nosti. Tako je po tem piscu naša drža* va «srbo*hrvatska kraljevinam, razven tega še «zveza SHS držav« (i). V Za* grebu je opazil velik vpliv nemškega trgovskega življa, v knjigarnah pa toli* ko nemških knjig kakor srbo*hrvatskih. V Kotoru so govorili naši mornariški oficirji s svojimi ženami nemški, v Dal* maci j i pa prebivajo Italijani in Srbo* hrvati skupaj. Sličnih netočnosti je še več. Potopis krasita dve lepi sliki: po* gled na Sarajevo in Dubrovnik. Nem* cem bi ne škodilo, ako bi se o naši dr* žavi temeljiteje informirali! = Radićeva indiskrecija. Zagrebški «Obzor» prinaša nekako avtentično besedilo razgovora, ki ga je imel te dni g. Stepan Radić z dopisnikom beograd* ske «Politike». V tem avtentičnem be* sedilu najdemo Radićevo izjavo, ki se nanaša na nameravano ustanovitev splošne ju goslo venske sel jaške stranke: «Ta stvar je gotova in tudi formalno zaključena. Ali to ne bo razredna stran* ka, nego narodna seljaška stranka, ker seljak ni razred nego je narod. Istina pa je, da treba biti tu zelo oprezen. Jaz nočem, da se misli, da mi hočemo s srbskimi glasovi voditi hrvatsko poli* tiko». Na tej izjavi ste zanimivi dve misli. Prva, da nova seljaška stranka ne bo razredna, marveč narodna. Radić se s tem previdno izogiba očitku, da hoče jugoslovensko .seljaštvo zapeljati v nekako razredno, bojno, boljševiško* agrarno stranko, ki naj bi nastopala proti ostalim stanovom naše države. Potem pa se vprašamo: čemu seljaška stranka? Recimo rajši narodna, splošna stranka za vse stanove, za uradnika, delavca, seljaka, industrijca! Pa Radiću treba žongliranja z lepimi in zvenečimi ! ivost. Lahko se bo kosal z najjačjimi klubi besedami, ki naj dokazujejo absolutno | evropskega kontinenta. Enako so govoril' — Zagreb : Ljubljmra. Savez je odklo* nil predlog LNP, da se igra ta tekma rad finančnega rizika namesto v Ljubljani ^ Zagrebu. Savez opravičuje odklon s tem, di se ta dan vrši v Zagrebu hrvtaski sokolski zlet. — Lahkoatletični dvoboj Evropa I Amerika. Amerikanski sprinter Padđoek, ki se nahaja v Evropi, pripravlja 16. sep tembra t. 1. v Newyorku velik lahkoatle tičnl mHing z nekakim dvobojem nad Kv. ropo in Ameriko. Navedeni miting priron" njegov klub v Newyorku. Pađdock je H pridobil skoro vse najmočnejše evropsk* labkoatlete ln rekorderje, Houboua, VvrJe Ja> Martina, Paul ena in Hoffa, ki bi j t tekla Evropa v postavi Hoff.Houben- Pau. len-Martin.Wida. — Lahkoatletična prvenstva v Belgiji 100 m Brochart (11 sek). 400 m Coulfor (51), 1500 m Fourneau (4,06), 5000 m Ala-votne (16,09), 110 z zapr. Powell (16,3) skok v vls. Henault 0,70), metanje krogle Delaender (11,53), met. kopja Hauman (47,17), 4100 m FC Liege (46). 200 m Moet-beek (232), 800 m Vandervee (2,06), disk Cadier (34,54), skok s palico Powell (3,5) 4200 m FC Liege (1,37). — Podpredsednik praške Slavile o jugoslovenskem nogometu. Na banketu, k! ga je priredila Jugoslavija odhajajoči Sla-viji po tekmi v Beogradu, je govoril podpredsednik Slavlje tudi o jugoslovenskerr. nogometu. Dejal je, da čaka jugoslovenskl nogometni sport, ako bo vedno tako dobre igral kakor proti Slaviji, še velika bodoč- praznino in neresnost vsakega njegove* ga političnega programa. Druga misel tudi ostali člani in igrači Slavlje. V, I. Križanovska: 18 V Kraljestvu nesmrtnih Roman. »Da, kaj mi je človeštvo? Tolpa, ki le prišla Iz neznane zibelke, ki je šinila mimo kakor vihar in se potem pogreznila v zagonetno prasnimo, kjer frikoli ne primanjkuje prostora, »In večno ista slika! Milijoni ljudi se rode, bore, trpe in po kratkem, mizernem življenju zopet izginejo, ne da bi kaj storili. Cd so napori teh milijonov brezuspešni, kai more storiti eno samo nesrečno bitje, kf se ne premika naprej, marveč* stoji na enem kraju v tej življenjski krdnri, skozi katero gredo drugi naglo in skušalo iztrgati navidezni sreči vsaj košček naslade. »Ostudna je ta slika zlasti za tDstega, ki je prost navadnih naravnih zakonov in motri iz višav pod seboj ta kaos krivičnosti in zmešnjave. Pri tem pa ne more doumeti, kaj prav za prav pomeni lokavi »slučaj«, ki pahne visoko naobraženega in nadarjenega človeka v največjo bedo in pomanjkanje, do-čim se vzpno bebci m malopridneži visoko nad vse druge, vodijo cele narode, Sirijo zmešnjave in prirejajo krvave orgije, kjer ginejo nedolžna in koristna bitja. Pravičnost — če bi sploh bila na svetu — bi morala te nedolžne žrtve dvigniti iz njihove bede. da bi duhovno in gmotno prerodtfe svet. Pa ni žrtve, ki bi se otresla mrtvaškega prahu hi zaklicala peklenskemu mogotcu-gosp^darju sveta: »Osveta!« In res — velfta sreča je, da ljudje, ki jih teži prazen želodec in goni naprej bič pomanjkanja, nimajo časa za razmišljanje o ztnislu vsega življenja in o zagonetnih vzrokih svoje bede. »Izmučeno, izčrpano in napol blamo človeštvo, ki je izgubilo v tej borbi vso voljo in veselje za odpor, nima časa razmišljati in biti ogorčeno. Ko 5e rodib novo pokolenje, ki je prav tako nesrečno in zatirana, kakor so bili očetje in dedi, pozna samo Še ono pot v grobe , , • Ves bled in globoko gfcnjen je čital Morgan te vrstice, ki so bile napisane ob raznih prHfkah pod vplivom trenotnega razpoloženja. V teh vrsticah je bilo jasno izraženo duševno stanje moža, ki je vse videl, izkusil in doživeL Nenavadni slu&d ea je varoval vseh človeških nezgod In vendar je bil že tako sit vsega, da si je želel samo $e smrti. > • —- Kaj res čakajo tudi mene taki trenoHrf obupa? — se je vprašal zdravnik. — Ne! Ni mogoče. Življenje — to je najdražji dar, in starec, ki me je učil v galeriji prednikov, je imel prav, da se celo večnost ne zdi predolga tistemu, ki jo zna napolniti z delom in usmiljenjem. Ne bom filozofira! o nesrečah in bedi človeštva, temveč mu bom skušal pomagati, je končal zdravnik svoj samogovor. Ves zatopljen v svoje misli ni Rahm niti opa- zil, kako so se odprla za njegovim hrbtom vrata in kako je stopil v kabinet neznanec visoke postave, zavit v črn plašč in z masko na obrazu. Šele ko mu je neznanec položil roko na ramo, je zdravnik planil pokoncu in ves začuden pogledal čudnega gosta. — Ne bojte se, dedič Narajane Supramati! — je spregovoril neznanec l zamolklim glasom. — Morate z menoj. Vaša odsotnost bo trajala samo nekaj dni, toda to se mora zgoditi. — Pripravljen sem izpolniti vaš ukaz! Vem, da sem stopil v magični krog, k! me zdaj oklepa kakor kača ter mi nalaga dolžnosti, katerim se ne morem izogniti, — je odgovoril Morgan mirno. — Sicer pa, smrti se mi itak ni treba bati in zato lahko grem z vami brez najmanjše nevarnosti, — je pripomnil z nasmehom. — Dobro! Poskrbite, da bo ta čas doma vse v redu in pridite za menoj: Čakal vas bom v gondoli pred dvorcem. Ne pozabite vzeti prstana, ki ste ga n£*H v listnici Cim je neznanec odšel, je Ralph pozvonil. Prišel je sluga, ki mu je zdravnik naročil, naj položi v nočni kovčeg samo najpotrebnejše reči in pokliče Gtoseppa. Oskrbniku je povedal, da odpotuje za đva teđnfe Nato Je nataknil na prst starinski prstan, položil v žep nabito polno denarnico in odšel iz sobe. Nočfo sa ie KBub razsvetljenemu pročelju krasnega dvorca je bila gondola v temi. Pri krmilu je stal veslač, v zastrti kabini je se del neznanec. Morgan je postavil na klop kovčeg in prisedel k neznancu. Gondola je takoj odplula in naglo drsela po temnem kanalu. Mož v maski je molčal. Morgan si je mislil, di ga mora posnemati. Naslonjen na blazine se je zamislil. Polagoma se ga je loteval spanec in kmalv je zatisnil oči. Sam bi ne mogel povedati, koliko Časa je bil tako omamljen. Zdramil ga je glas maskiranoga moža. Ralph je hitro vstal in ostrmel. Kljub popolni temi je opazil, da sta na odprtem morju in da je gondola pristala k parniku. V temi so se komaj videli visoki jambori in razpeta jadra. _Vstopite! — je dejal neznanec. Morgan je splezal na krov in čedalje bolj tesno mu je bilo pri srcu. Jadrnica, kamor je stopil, je bila zelo stara. Na krovu ni bilo ne mornarjev, ne potnikov in same zakajena baklja je razsvetljevala vhod v kabine. Neznanec je molče namignil Ralphu, naj mu sledi. Spustila sta se po stopnicah in obstala v bogato, a čudno opremljeni kabini. — Tu so bili zbrani najrazličnejši predmeti. Sredi kabine je stala miza, polna jestvin in pijače. Voščene sveče v majhnem zlatemu lestencu so svetile v tej čudni kabini, kjer je bilo menda vse od opreme do posode zbrano samo slučajno 48 Dnevne vesti. — Kralj ne posetl Zagreba. Prvot* iz Zagreba razširjene vesti, da po* seti kralj Aleksander Zagreb v dneh 14. in 16. avgusta, se ne potrjujejo. —* Dvorna pisarna vesti dementira. — Kraljevo potovanje v črnogoro. Iz Oettnja javljajo: Sedaj je definitivno določeno, da posetl kralj Aleksander Cmoguro ob priliki prenosa zemskih ostankov vladi, ke Radeta i« cetlnjskega samostana na njegovo grobnico na Lovčenu. Vladtkov mavzolej in glavca cesta na Lovčen sta skoraj dovršena in bodo končna dela končana še pred 21. septembrom, ko se izvrši svečani prenos zemeljskih ostankov vladi, ke pesnika. Kralj prispe v črnogoro preko Peči, Od tu po novozgrajeni cesti Peč — An dri Jerica z avtomobilom na Cetinje. — Veliki župan zetske oblasti Djakovič je tri pozvan v Beograd, da dobi navodila za sprejem kralja v Crnlgoii. Svečanostim ne prisostvujejo samo Črnogorci, marveč so •e svojo udeležbo prijavila mnoga prosvetna in kulturna društva iz Srbije, Bosne in Vojvodine. Svečanostim prisostvuje tudi skupina okoli 500 Čehov. Kralj poseti po.eg Cetrnja tudi Podgorico, Andrijevico, Danilov grad in Nikšič, mogoče tudi Bar. —. Osebna vest. Minister za šume in rejnike dr. Nikič, ki je bival dva dni na Bledu, se je danes ob 10. dopoldne odpeljal s avtomobilom v Zagreb. Kakor javljajo iz Zagreba, ima minister tam važne konference. — O notranjih sporazumih in zuranjth prijateljstvih naše države priobčuje itaU-Janski novinar Giulio Caprin v malanskem »Corrieru della Sera« iz Beograda dopis, v katerem mu gTe v glavnem za oanošaje med Italijo in Jugoslavijo. Samo v Sr&tit vidi one, ki so bili za dobre odnošaje z Itaiijo, kakor si jih predstavljajo Italijani, Hrvatje in Slovenci so se doslej v tem pogledu obnašali drugače. Toda Italijani upoštevajo, da je bil Marinkovič napiam Italiji tako dober zunanji minister kakor Ninčič in gotovo je, da Hrvatje v zunanji politiki lahko veljajo več, kadar so izven vlade, kakor pa, kadar so v njej. Hrvatje bo »prejeli izvršena dejstva pri vstopu v vlado in vsled tega sodijo Italijani, da te zgradi med Italijo in Jugoslavijo najboljšo razmerje. V popolno tolažilo italijanske javnosti zaključuje Giulio Caprin svoj članek z nastopno trditvijo in napovedjo: »In tem — to se čuje tudi tu (v Beogradu) — ona, ki določa velike poteze zunanje p "»like v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev, je kralj. S srbohrvatsklm sporazumom so je gotovo ojačlia tudi monarhija Karagjjr-gjevičev. Tudi njena zunanja politika mora biti docela sigurna. Bliža se dan, ko obišče kralj Aleksander italijanskega k-a. Ija v Rimu in ko pride Italijanski kralj v Beograd. Na eni in na drugi strani pa aiO-rajo izginiti zadnje sence negotovosti« — Minister dvora. G. Drag. Jankovič", nas poslanik v Madridu, se vrača v Beo* grad, da prevzame mesto dvornega maršala. — Albanski minister na Bledu. V Beo* grad je prispel albanski notranji minister g. Cena Beg. Takoj po prihodu je moral leči v posteljo. Zdravniki so konstatirali vroči* no 39 %. Po ozdarvljenje se poda g. Cena Beg na Bled, kjer ostane dalje časa. —Minister prosvete na Bledu. Danes je prispel na Bled minister prosvete gosp. Velja Vukičević. Kralju predloži v podpis večje število ukazov, ki se nanašajo na uradništvo tega ministrstva. G. Vukičevie ostane na Bledu teden dni in bo spremljal kralja na lovu na divje koze. — Rudarski zakon. Ker je posebna stro« kovna komisija v ministrstvu za šume in ru* de izgotovila načrt rudarskega zakona, bo minister za šume in rude po prihodu v Beo=» grad načrt predložil ministrskemu svetu v nadaljno proučevanje. — Nameščen je novih učiteljev. V pro* svetnem ministrstvu Be pripravlja nov raz« pored nameščanja učiteljev in učiteljic, ki so leto9 končali učiteljišče. Pozivajo se uči* teljski kandidati, da se požuri jo s prijavami in prošnjami za namcščenje. — Pomoč zagrebškemu zboru. Vlada je naklonila odboru Zagrebške razstave, ki se vrši od 8. do 20. septembra, 50.000 Din pod* pore. — Vojnoveterinarska šola. Ministrstvo vojne in mornaric je razpisalo natečaj za sprejem gojencev v novo osnovano vojno* veterinarsko šolo v Zagrebu. V šolo se sprej* me 40 gojencev. Pouk traja dve leti. — Telefonska zveza s Trstom. Od 6. avgusta se je vzpostavila telefonska zveza med Splitom, Šibenikom in Trstom. Taksa za razgovor iz Splita v Trst znaša 2.25 zla* tih frankov, iz Šibenika v Trst 2.05 frankov. — Dubrovačka plovitba za državne uradnike. Dubrovačka plovitba jc dovolila državnim uradnikom in njihovim rodbinam na vseh svojih progah polovično vozno olajšavo. — Jadranska razstava podaljšana do 15. septembra. Odbor Jadranske razstave v Splitu je naprosil trgovinskega ministra, da podaljša Jadransko razstavo do 15. septem* bra. — Naš rečni plovni park se v kratkem poveča za veliko in moderno ladjo «Du* brovnik», ki se je nahajala v popravilu v Regensburgu. Ladjo so bil med vojno Ma* džari pokvaril in so jo morali reparirati skupaj z 29 drugimi edinicami v Nemčiji. — Krošnjarstvo bo prepovedano. Ker Se je krošnjarstvo zadnje čase v naši drŽavi zelo razpaslo in ker se pečajo s to trgovino razni sumljivi elementi, namerava notranje ministrstvo prepovedati krošnjarstvo v celi državi. — Novi inženirji in arhitekti v praksi. Ministrstvo javnih del je dovolilo 13 inženirjem in arhitektom javno prakso v naši državu Med njimi je inženir Matej Kosmač iz Ljubljane, inž. Franc Doner iz Celja in inž. Dušan S e r n e c iz Ljubljane. — Šola za brodarje v Zemunu. Ministrstvo saobraćaja Je eklenilo, da otvori v najkrajšem času v Zemunu brodarsko šolo. Pouk bo trajal eno leto V U ubijani, dne 7. avgusta 1925. — Železniški telegrafisti in telefonisti. Te dni se začne izvajati sklep, po katerem pride v področje ministrstva pošt in brzojava vse brzojavno ta telefonsko osebje na železnicah, kakor je že z brzojavnimi in telefonskimi progami Pravico do nadzorstva nad tem osobjem bo Imelo odslej samo poštno ministrstvo, ki bo tudi skrbelo za vse železniške brzojavne in tefonske naprave. — Vozne olajšave za Ferijalni savez. Ministrstvo saobraćaja je preklicalo uktnje nje voznih olajšav za člane Ferijalnega saveza. Olajšave, 75odstotnd popust redne vozne cene, ostanejo v veljavi do 15. sep. tembra. — Dve 6001etnici na Koroškem. Preteklo nedeljo so slovesno proslavili 6001et-nico mesta Št. Lenart (St. Leonhart) v La-budski dolini, v kratkem pa se proslavi 6001efcnica trga Gornji Dravograd (Ober-drauburg). — Esperantski kongres v Ženevi. Dne 3. t. m. je bil v Ženevi otvorjen XVIII. svetovni esperant. kongres v navzočnosti nad 1000 udeležencev iz 31 dežeL Esperanto, umetni svetovno pomožni jezik, je, kakor znano, ustvaritev poljsko - židovskega očesnega zdravnika dr. Samenhofa. Tekom 35 let svojega obstoja si je esperanto Priboril že znatne uspehe. Uveden je tudi že v številne šole. V Društvu narodov je zavladalo zanimanje za esperanto, ko se je zavzel zanj Belgijec Laiontaine na zborovanju leta 1920., podpiran pri tem po češkoslovaških, japonskih in drugih delegatih. — Za spomenik Dioklecijanu, Znani arheolog don Frane Bulic je izdal v časopisih obširen poziv za prispevke, da se postav! cesarju Dioklecijanu primeren spomenik na Kučinsko - Mravinskem Libovcu (Dalmacija), kjer je baje Dioklecijanov rojstni kraj. — Spomenik v Arrasu padlim bojevnikom. V nedeljo so odkrili spomenik bojevnikom, ki so padli na bojiščih v Carencv in Souchosu. Spomenik je postavljen na Lo-rettski višini pri Arrasu in predstavlja sve-tllneik, katerega luč je vidna tja v Lille. Na teh bojiščih je padlo junaške smrti okoli 100.000 francoskih in zavezniških vojakov. Poleg spomenika je namesto razbite not-redamske kapele postavljena nova bazilika. Painleve" je imel pri odkritju spomenika slavnostni govor, naglašajoč, da ta svetilnik ne služi samo spominu brezštevilnih mladih junakov, ki jih je tam zajela smrt, marveč bo svetil tudi kot znamenje bodočega bratstva med zavezniki. — Mednarodna akademija za primerje-vafno pravo. Iz Haaga poročajo, da se je vršila ta-m v justični palači /otvoritvena seja leta 1924. v Ženevi ustanovljene mednarodne akademije za primerjevalno pravo. — Prepovedana brošura. Ministrstvo notranjih del je prepovedalo uvažati in raz-pečavati v naša državi brošuro Giulia Mc-linia »Passione Adriatica Riccordi di Dal-mazia«, ki je izšla v Bologni pri Zanichelliu. — Zlet ameriškega Sokolstva v Chica- gu, ki se je izvršil to poletje, je imel krasen uspeh. Sokolske slavnosti so se zaključile z izborno telovadbo v Stadionu v Grantovem parku, kjer je bilo nad 40.000 ljudi. Telovadba je bila zelo obsežna in polna težkih točk. Na vsporedu je bila tudi telovadba Jugoslo venske ga Sokola. Sokolske slavnosti so izzvale veliko pozornost angleškega in nemškega tiska v Ameriki. Navzoči so bili tudi zastopniki vlade Zedinjenih držav in Češkoslovaške republike. Čehi so z doseženimi rezultati jako zadovoljni. — Filatelisti, pozor! Odločil sem se, da se podam na potovanje okolu svela. Obisikati nameravam vse države sveta, zlasti pa tiste kraje, v katerih obstojajo f-la-telistični klubi. Zato se obračam na vce filateliste in na prijatelje filatelistike, da bi mi v uspešno izvršitev nameravanega potovanja podali nasvete, da si morem pred odpotovanjem začrtati pot oziroma cbisk krajev. Posebno bi želel, da bi se nI sporočili naslovi vseh znanih filatelist3čnih klubov vseh držav svete. Dan odhoda 1. januarja ali 1. marca 1926. Pot oziroma obisk krajev bom objavil v časopisih. Nadalje se obračam na vse filateliste i'i prijat «- ho filatelistike, da bi mi po možnosti ćcuomogli do uspešnega potovanja in prosim za blagohotne podpore v znamkah. Kupim tudi vsakovrstne znamke tn prosim ponudbe. Vsi dopisi in pošiljke naj wtt naslavljajo na Gustav G. Grom, Novo mesto, Dolga ulica št. 30. — Divji prešiči. Laško. Med Grlžaml in Laškim, ki sta oddaljena pet ur hoda, leži visoki hrib Goznik. Naselbine so tamkaj prav redke in kmetovalci se preživljajo večjidel od dela v hosti. So tamkaj štiri posestniki po imenih: Razpotnik, Jigričnik, Goznikar in Sešark. Že lansko leto so do-spevale v Laško vznemirjajoče novice, češ v Gozniku irnomo divje prešiče. Za prvo smo mislilil na varanje, ali ker so postale govorice gostejše in ker so se kmetje vedno bolj pritoževali, da se jim ves krompir in drugi poljski pridelki izrijejo, postala je javnost bolj pozorna. Kolikor je sedaj dognano, se nahaja v Gozniku najmanje 16 divjih prašičev. V ponedeljek se ie zgodilo, da je prinesel pastir, ki živi ves teden na prostem med živino in ki pozna živinsko gibanje, laškemu mesarju Gradu mladega divjega prešiča na proda). Sedaj ga ima v izložbi rastavljenega. — Ne v Italijo, temveč na Vrhniko so napravili dne 5. t. m. skupni popoldanski izlet učitelji, ki obiskujejo rokotvorni t »čaj na tukajšnji srednji tehniški šoli. Ogledali so si v prvi vrsti tovarno za konzerve. — Utopljenec v Savi, Pri Litiji so potegnili iz Save utopljenca Ivana Robusa, rT.Slernega delavca Iz Ljubljane. _Gad usmrtil tri osebe. Kakor so časopisi že poročati, se je letos pojavilo v Hercegovini Izredno mnogo gadov. Ko so nedavno v Krasu ženjice žele žito in zraven veselo prepevale, je naenkrat domača hčerka Mara zakričala ter M prijela z* prst, kjer se ie iz dveh malih no cedila kri po njfvi pa Je bežal velik sad. Svak*** Anica, ki Je vedelo, kaj je treba, v talcem slučaju stontti. Je brž Mart začela sesati rano, a si pomislila, da ima race med zobovjem, Mart Je vldjub temu naglo otekla roka, a prišedši domov, se Je onesvestila in čez pol ure izdihnila. Tudi Anici je doma začela zatekati glava, ki Je postala vsa modra. Dobro uro za Maco je bila tudi ona (mrtva. Usoda pa ie zahtevala še tretje življenje. Par mesecev staro Aničmo dete so dobili v zibelki mrtvo. Mati ga Je bila ob prihodu domov nadojila, a najbrž je imel tudi otrok kakšno rano v ustih ter se je z zastrupljenim materinim mlekom zastrupil. — Družba sv. Cirila in Metoda v LJubljani je prejela meseca julija t. 1. sledeče prispevke l s.: I. Podružnice. Gornji grad m. 850 Din. Gornji grad ž. 850 Din, Št. Vid - Grobekio 4300 Din, Ribnica na Pohorju 268.50 Din, Ribnica na Dolenjskem ž. 500 Din, Sv. Jurji ob j. ž. 222 Dm, Maribor ž. 1301 Din, Brežice 126 Din, Kranj ž. 780 Dki, Ljubljana I. mestna ž. 85 Din, Ljubljana šentjakobska-trnovska m. 630.25 Din, Ljubljana šentj.-trnov. ž. 620.25 Din. — Skupaj 10.523 Din. — II. Nabiralniki. Podružnica Ribnica na Pohorju 8.25. — IH. Ivan Vrhovnikov sklad. I. mestna ženska podružnteca v Ljubljani 32.794.65 Din. — IV. Razni prispevki: Neimenovan Ljubljana 4 Din, M. S+re-keld, Zidan most, nabral 380 Dm. sam dodal 100 Dm, skupaj 480 Din, Fr. Ja/mšek, Breg, 50 Dm, Iv. Perdan nasl., Ljubljana, 100 Din, upravnrštvo »Slov Naroda« 100 Dtn, Adela dr. Dečkova, Celje, dar 1000 Diin, zbirka »Zadnja nedelja«, Ljubljana, 340 Dm. — Skupaj 2034 Dm. — Vsota vseh prispevkov 45.359.90 Din. — Mlada Turkinja hi zamorec. Te dni so prignali iz Novega Sada v Sarajevo lepo 191etno Turkinjo Jrmo Farovič, ki je pobegnila svojemu strogemu očetu ter vstoptla v Beogradu v službo. Tam se je seznarrMa z zamorcem v cirkusu Kludskv ter se tako zaljubila, da Je šla za nJim tudi v Novi Sad. Tam pa se je zamorec lepe Turkinje naveličal ter jo kratkomalo spodil. Brez sredstev in strehe Jo je dobila policija joka jočo na nekem hišnem pragu ter Jo spremila k očetu v Sarajevo. — V Bosni 100 učiteljev brez mesta. V zgradbi velike županije v Sarajevu se je te dni vršila konferenca radi namestitve učiteljskih kandidatov. Pri tej pTffflcl se }e ugotovilo, da ostane nad 100 učiteljskih kandidatov v prihodnjem letu brez mesta. Na konferenci se je sklerrllo predlagati ministrstvu prosvete, da se otvortjo v Bosrri nove ljudske šole. — Nedolžna samomorilka. Te dni se je v Osjeku zastrupila blagajnrčarka zavarovalnice »Dunav« gdčna. Franca Glarz, ker je manjkalo v blagajni 6000 Din. V poslovilnem pismu svojim sorodnikom je zatrjevala, da nje ne zadene krivda primanjkljaja. Po smrti so res dognali, da je bila Glatz nedolžna. Kdo je torej kriv? — Nesreča na lovu. Mladi Slavko Jeglič, gozdarjev sin iz Žiri, je šel na lov. Po lovu je počival in imel puško cb nogi. Poklical Je psa k sebi. Pes je pritekel, se dobrikal gospodarju in pri tem stopil na puško, ki se je sprožila. Strel je zadel mladega Jegliča v obraz. Zvečer so ga našli mrtvega. Pes je cele ure strašno lajal. Žal o Igra v zadrugi. Ponekod po Slavoniji žive kmečke rodbine še vedno v zadrugah. Taka zadruga je bila rudi Marhiko-vieeva v Dolinjem Raiču, kjer je živel oče Jovo s sinovoma Trivunom in Dragutinom. Oče se je kot vdovec drugič poročil, vsled česar je bil neprestano prepir v zadrugi. Starejši sin Trivun je silil naj si posestvo razdelijo, a mlajši brat mu je odsvetoval, češ da bo oče itak poprej umrl, nakar ostane celo posestvo njima, ako pa si poprej razdelijo, bo očetov del podedovala mačeha. Ker je oče zvedel za te sinove spletke, je bil na starejšega sina še bolj hud. Ko je nedavno hotel posili vdreti v sinovo sobo, je ta zgrabil bajonet ter sunil očeta v prsa, da se je mrtev zgrudil na tla. Ko je na vpitje pritekel mlajši brat Dragutin, je mislil Trivun, da ga hoče napasti ter je še njega sunil, da je kmalu v bolnici umrl. Morilec se je šel sam prijavit orožnikom. —77/ Zahvata za izlečenje reumatizma tekom RadiosBalsamica dr. Ivana Rahle jeva. Veleučeni gospodine! Pošto od vas uzima* jući ljek za svog sina koji je bolovao uz rcu* matizmu osam godina a deset meseci nije stupio sa svojim nogama na zemlju več ga noseči na svojim rukama pa stoga cjenjeni gospod radosno vam zahvaljujem na vašem Ijeku Radio»Balsamica, koji vrlo djelovao i uz ovo uvjek došlo k meni više ljudi uzima« jući adresu vašeg dobrotvornog ljeka. —• Uz pozdrav ostajem Zora Biskup u Gornje Rijeki, kraj Novog Marofa, Hrvatsko Za* gorje. — Lck protiv reumatizma Radio»Bal* samica izradjuje, prodaje i šalje uz doplatu Laboratorija Radio*Balsamica dr. Ivana Ranije va, Beograd, Kosovska u!, br. 43. 1455/n Iz l*M«Wian€. — Tajništvo SDS. se je preselilo Iz Narodnega doma v kazinsko poslopje (H. nadstropje). Istotja sta se preselili tudi Zveza kulturnih društev in Društvo za zgradbo Društvenih domov. — Gospodarsko In izobraževalno društvo za dvorski okraj priredi dne 9. t. m. Prt gosp. Oblaku na Tržaški cesti svoj I. Dvorski sejem. Vabimo vse mlado *n staro, da si ga ogleda in se zabava na našem sejmu. Dobra kapljica In Jedila preskrbljena, kakor tudi ples, kino. komifel prhrorl itd. Torej vsi na seiem! — Pevsko društvo Sava priredi na praznik v soboto dne 15. t. m. veselico s petjem na vrtu pri »OzMnČku«. 1492-n — Vreme v Ljubljani. Dne «. avgusta ob 21. zvečer. 17.4 stop. C, srečni tlak 762.1. Dne 7. avgusta ob 6 zjutraj: 14.5 si. O, Bračni tfek 766 (726), vi«*no*t 100. Opoldne 19 .stop, O, zračni tlak 769 (739), vlažnost 99 — Požar v podstrešju. Danes ob 1. zjutraj je opazil mrtničar v Zgornji Šiški, da gori v podstrešju nasprotne hiše, ki je last čevljarja EmCa Peruzzaja. Paznik je poklical policijo, ki je telefonirala po ognjegasce, sam pa je tekel budit stanovalce. Domačinom se je posrečilo ogenj pogasiti, še preden je Prišla požarna bramba. Ogenj je nastal vsled kratkega stika električne žice, ki je napeljana skozi streho ob strešnem brunu. V bližini tlečega bruna so cunje že s plamenom gorele. — Vsled gladu onemogel. Dne 6. t. m. popoldne se je zgrudil v Kolodvorski ulici 191etni Jože Grojzdek, doma od Sv. Jakoba ob SavL Na stražnici je izpovedal, da je Šel dar. popre je zjutraj od doma v Ljubljano dela iskat rn ni od takrat ničesar užil, tudi dela ni mogel najti. — »Dober tek, osli!« Tako je pozdravil voznik Franc Sire iz Kranja užitninskega paznika, ki mu je hotel pregledati vsebino njegovega voza. Sire bo dobil dober tek po § 104. pri deželnem sodišču. — Zaradi vlačugarstva je policija aretirala neko Katarino K u n č i č. — Zopet tatvina na Kodeljevem. Francu Zajcu iz Zvonarske ulice je nekdo na Kodeljevem odnesel nov dežni plašč m dva li-kalnEka. — Policijska poročila. Radi cestno policijskega reda je bilo ovadenih 9 oseb, radi obrtnega reda dve osebi. Iz Celja. —c Mestni kino bodo povečali. Kakor •čujemo, nameravajo povečati dvorano, kjer se nahaja mestni kino v hotelu Skoberne ln Jo rttoderno oprerrriti. Dvorana bo podaljšana na vrt za devet metrov. Z delom nameravajo baje pričeti že v prihodnjih dneh. —c Zvezna kolesarska dirka v Celje. V nedeloo dne 9. avgusta se vrši zvezna dirka v Celje, katero priredi kolesarski podsavez za Slovenijo. Ob tej priliki se vrSI v Celju tudi velik zlet kolesarjev. Prireditve se udeležijo vsi kolesarski klubi Jugoslavije. Popoldne istega dne se vrši v Gozdni restavraciji velika vrtna veselica. c Proščenie v gorski vasi Svetina nad* Celjem bo v nedeljo dne 9. avgusta. Iz Maribora —m Za povzdlgo tujskega prometa je izdal veliki župan mariborske oblasti okrožnico, v kateri poziva vse gostilničarske zadruge, naj priporočajo svojim članom solidno in pošteno postrežbo, red in snago v svojih podjetjih. Povsod, kjer so predpogoji za povzdigo tujskega prometa ali Izhodišča turistov, naj se osnujejo olepševalna društva. Kmečkemu prebivalstvu naj se opetovano polaga na srce, naj varuje markacije in kažipota, da se morejo tujci v neznanih jim krajih orijentirati. Posebno važna je vzgoja mladine, ki jo je treba neprestano poučevati, kako naj se vede nasproti tujcem. Končno poziva veliki župan vse merodajne činitelje, naj mu naznanijo vse kraje, ki bi prišli v poštev kot letovišča in sploh vse kraje, ki imajo predpogoje za razvoj tujskega in turistovskega prometa. V lastnem interesu vsega prebivalstva je. da resno upošteva nasvete velikega župana. —m Vpokojen je ravnatelj mariborske kaznilnice g. Rudolf Se rtič. —im Nestvor. Mlinarju M. Perku v Zfc VoKčinl je vrgla krava mrtvo tele, ki Je imelo 2 glavi, 3 jezike, 3 ušesa, 3 oči, 8 nog in 2 repa. Tele bodo nagačili in razstavili. POZOR Opozarjate se, da eden par nogavic z Žigom In znamko) (rdečo, modro ali zlato) „k6ju6" traja kakor štirje pari drugih. Kupite eden par In prepričajte sc. — Nogavice bres liga »ključ" so ponarejene To in ono Ljubezen z tjubavn'm praškom Policijska direkcija v Sarajevu se je te dni pozabavila s čudnim slučajem. Kuharica neke sarajevske kavarne je ovadila mladega sarajevskega elegana, da je hotel zastrupiti svojo prijateljico z — ljubavnim praškom. Ko sta namreč elegan In njegova prijateljica pred dnevi sedela v kavami, je kuharica opazila, kako je mladi prijatelj nasipa! v limonado svoje prijateljice beli prašek in jo s tem praskom hotel zastrupiti. Kuharica je poklicala devojko k sebi in jo opozorila na limonado. Mlada gospodična je koj zapustila kavarno ter odšla domov. Kuharica se je nato prepirala z eleganom, ki je bil naTavno zelo vznevoljen m ki je dejansko napadel rešiteljico svojega idila. Za protiuslugo je kuharica ovadila elegana policijski direkciji. Policijska direkcija je poklicala mladega fanta na odgovor. Na polloiji je fant priznal, da je nasipal v limonado beli prašek In sicer prašek »Yo-himbimrm muriaticum«, ker je hotel s praškom razdra-žlti svotfo -prijateljico ter jo pridobiti. Dolgo se ji je približeval brez uspeha, končno se je zatekel k prašku, da si jo pokori. Ko je policija slišala zgodbo m videla, da elegan priznava svoje dešan-Je, ga je vtaknila v zapore In izročila sodišču. Pred sodiščem ga bodo podirčiH, da Yohimbinum muriaticum ne spada k zakonito priporočljivim sredstvom za pridobivanje ljubezni nenaklonjenih devojk ... indijski knez v Londonu Pred kratkim je prispel v London z velikim spremstvom indijski knez iz Patia-le, eden najbogatejših indijskih »suvere-nov«, ki Je znan po vsej Indiji s svojimi slavnostimi, ki spominjajo na tisoč in eno noč. Vsi listi so pisali o prihodu indijskega kneza iz Patiaie in ko se je vozil proti Londonu, se je nabrala na kolodvoru ogromna množica radovednežev. V jedne m prvih hotelov v Londonu je bilo pripravljenih za kneza in spremstvo nad sto sob. Knez je še mlad človek, star 33 let, oblečen je bil po evropsko, samo na glavi je imel krasen turban Iz svile, vrhu katerega se je vilo belo pero. Uhani so bili iz zlata in dijaman-tov, na rokah je imel zlate zapestnice. V spremstvu trna 40 oseb dva brata in dve ženi. S seboj ima tudi svoje kuharje. Londonski hotelir je hotel indijskega kneza docela počastiti tudi z malim prestolom, ki ga mu je postavil v veliki dvorani za sprejemanje gostov določeni. Na razpolago ima indijski knez nad 20 prvovrstnih avtomobilov. V Londonu ostane mesec dni, potem gre septembra v Ženovo, kjer bo v Društvu narodov predstavljal indijske prince. Samomor dunajskega Dunajski listi poročajo obširna poročila o samomoru uglednega industrijoa in člana tvrdke Hofherr, Schrantz, Clevton & SchuttIeworth, Kletnega ravnatelja lil upravnega svetnika Richarda Hofherra Ifl njegove SOletne soproge Olge. Na njiju stanovanju v XUI. okraju so ju 6. t. m. zjutraj naili s pKnora zastrupljena. Ravnatelj in njegova soproga sta stanovala skupno s svojima otrokoma, enim sinom, ki Je bfl šofer, in eno hčerko, ki je bila kontoristl-oja, fcneH so dve udobno opremljeni stanovanji. Prejšnji dan se je sin odpeljal po poslih izven mesta, hčerka pa je spala v svojem stanovanju. Stanovalci so zjutraj začu-tiH plinov smrad tn so takoj uvideli, da se je morala zgoditi kaka nesreča aH kaj stičnega v ravnateljevem stanovanju. O tem obveSčena rešilna postaja je takoj s silo udrla v stanovanje in je našla zakonsko dvojico Hofherr v kopalnici mrtvo. Oba sta mirno ležala na tleh, oblečena v novo obleko. Kratek pogled na kopalnico je takoj pokazal, da sta oba prostovoljno šla v smrt. Vlegla sta se na tla in odprla plinov vijak, nakar ju je ponoči plin zadušil. Ravnatelj Hoflierr je naslovil na svojet razna pisma, kjer jim je kratko izročal zadnje pozdrave in pojasnil vzrok prostovoljne smrti. Glavni motivi so bile težke finafnčne neprilike ravnatelja Hofherrja. Neposredni vzrok pa je dala ravnatelju preteča eksekucija. Ravnatelj je skušal s prodajo različnih dragocenosti poravnati svoje dolgove, prodal je celo vilo, toda iz ne-prihk se ni mogel izmotati. Prvotno je bil Član gori omenjenega podjetja, toda ie zadnja leta iz podjetja fzstopfl ter si je ustanovil lastno podjetje, ki pa ni uspevalo. Zobozdravnik [|fs Poljanska cesta 16 2681 ne ordinira do 23. avgusta Londonski lahkožive! Nedavno so londonski listi poročali, da je r^edložen angleškemu parlamentu načrt zakona, po katerem bi bila javnost od razporočnih procesov izključena. Tudi listi bi ne smeli o tem poročati. Razporok je v Angliji, zlasti pa v Londonu čedalje več in gotovo Ima ta pojav svoje posebno ozadje. Poleg tega so take rodbinske drame na dnevnem redu večkioma med višjimi sloji tako, da je zelo verjetno, da dotičnemu poslancu, ki je predložil konservativnemu ministru omenjeni zakonski osnutek, ni šlo toliko za škodljivi vpliv teh procesov na ostalo javnost, kolikor za to, da se taki škandali prikrijejo. Cesto se namreč pripeti, da je zapleten v to neprijetno storijo ta ali oni državnik. Mnenje dotlčnega po-slaneca je, da bi bilo vsekakor dobro, č« bi širša javnost čim manj vedela o moralnem razvratu aristokracije. Neki angleški bogataš se Je hotel ločiti od žene, češ da je morfinistka m pijanka. To dvoje je navedel tudi pred sodiščem kot glavna motiva za ločitev. Siromak je našel ženo ponoči, ko se je vračal iz kluba, opetovano v omotici od morfija ali alkohola. Poleg tega je ugotovil, da Ima žena ljubimca, ki ga pa noče izdati. Sele ko ji je nastavil samokres na čelo. mu Je povedala njegovo ime. Ker pa gre za politično zelo izpostavljeno osebnost in ker bi bila Žena uničena, če bi se Izvedelo, kdo je njen ljubimec, je mož razumel in vpošteval vse te okornosti, zato figurira zagonetni ljubimec v sodnih spisih pod imenom X. Angleška javnost je zelo razburjena. Ljudje na vse strani ugibljejo in namigavajo, toda pravega krivca nihče ne pozna, razen dotične vzorne žene In njenega uvidevnega moža. Zdravniška komisija je ugotovila, da je organizem dotične dame zelo poškodo« van. Poleg tega je znano, da je imela go* spa R. poleg gospoda X. še dva druga ljubimca in sluga enega teh gospodov >e pred sodiščem izjavil, da je gospa orxnVjvana prenočila pri gospodu. Ni čuda, če ss ho< če londonska aristokratcija zavarovati a zakonom pred takimi škandali. * Igra »Mah - Jongg« podvržena davka, Italijansko finančno ministrstvo Je sklenilo, da se smatra igro »Mah - Jongg« za igro na karte, ki je podvržena luksusnemu davku in se mora plačati zanjo pet lir. Gospodarstvo Stanje Narodne banke dne 31. julija 1925. AKTIVA : Kovinska podlaga 487,3 posojila 1,133,7 račun za odkup kron* akih novčanic 1,186,3 račun zač. razmcnjave 366,7 državni dolgovi 2,966,3 vrednost drž. domen, za* stavljenih za izdajanje novčanic 2,138,3 Saldo raznih računov 774,2 Razlika v pri« meri s stanjem dne 22. julija '+ 21,2 rh 8,7 0,2 -f 53,0 Skupaj 9,053,3 PASIVA: Od glavnice izplačano 27,9 rezervni fond 6,2 novčanice v obtoku 5,660,8 državni račun začasne razmcnjave 366,7 državne terjatve po raz* nih računih 37,1 razne obveznosti 741,7 državne terjatve za za# .stavljene domene 2,138,3 ažfjo za kupovanje zlata 74,3 + 34,3 o,2 FF 13,2 '+ 35,4 Skupaj 9,053,3 V kovinski podlagi se računa: dinar v zlatu za 1 Din, angleški funt za 25 Din, do* lar za 5 Din, lira za dinar, švicarski in f ran* eoski frank za dinar, dinar v kovanem src* bru za dinar itd. — Obrestna mera ostane 6 in S % letno. ★ * «* —g Izvoz lesm iz Jugoslavije, V prvem četrtletju 1925 smo izvozili: drv zrn, kurjavo 79.976 ton v vrednosti 24,473.000 Din, gradbenega lesa 247.893 ton v vrednosti 309 mi« lijonov 560.000 Din, bukovih pragov 177.425 v rednosti 7,974.000 Din, hrastovih pragov 231,796 v rednosti 15343.000, lesnih izdelkov 2781 ton v vrednosti 300.000 Din. —g Nov gospodarski Hst. V Beogradu prične v kratkem izhajati nov gospodarsko* finančni list »Beogradske privredne vijesti«, ki ga bo izdajala beogradska trgovska zbornica. List bo prinašal uradna poročila o trgovini, industriji, bankarstvu in financah. Tiskan bo v srbovhrvatskem in nemškem jeziku. —g Državne novčanice po 100 In 1000 Din pridejo iz prometa. Finančno ministrstvo namerava v kratkem vzeti iz prometa novčanice po 100 in 1000 Din državne izda« je. Nadomestile bi jih novčanice Narodne banke enake vrednosti. Narodna banka ima dovolj teh novčanic. Do 1. januarja 1926 bodo vzete iz prometa vse državne 100 in 1000 dinarske novčanice. —g Naše reparacije. Na račun reparacij je prejela naša država v prvi polovici letošnjega leta po Dawesovem načrtu iz Nemčije v blagu 15,844.488 zlatih mark, iz Bolgarske 215.575 dolarjev v gotovini, dalje 23.571 ton premoga in znatne količine koruze. Od Madžarske smo dobili do konca maja 103.090 ton premoga. —g Naša zunanja posojila. V vladinih krogih so pokrenili akcijo za večja zunanja posojila, ki bi bila namenjena v prvi vrsti graditvi železnic in razvoju domače industrije. Vrše se že pogajanja z angleškimi finančniki, z druge strani pa razpravlja vlada o prejšnjih ponudbah francoskih finančnikov, ki se zanimajo za našo lesno industrijo v Bosni, Sloveniji in Črni gori, obenem pa tudi za nove šumako*industrijake proge. Med skupščinskimi počitnicami pripravi vlada ves elaborat o zunanjih posojilih, na kar obvesti o tem narodno skupščino —g Pomanjkanje vagonov. Industrijalci piv« in zastopniki pfvovaren v Južni Srbiji se pritožujejo, da je na železnicah premalo tovornih vagonov. Prometnemu ministru so poslali protestno spomenico. —g Francoska razstava gospodarskih strojev. Začetkom prihodnjega leta se otvori v Parizu V. velika razstava gospodarskih strojev pod pokroviteljstvom kmetijskega rrrmistrstvaL Gre za razstavo v glavnem strojev, apratov in mstrumentov, kj služijo kmetijstvu, vrtnarstvu, vinogradm-štvu in gospodarstvu. —Z Izvoz ruskega žita. Po poročilih iz Moskve cenijo letos. letino na 4.025,000.000 pudov (pud = 16 kg). Ena milijarda pudov ali 16 milijonov ton žita je določeno za izvoz. Žito je večinoma v rokah bogatih kmetov, takozvanih »kiriakov«. —g Mednarodni gospodarski kongres. Koncem preteklega meseca se je vršil v Grenoblu gozdarski kongres, fci je trajal več dni in se je pečal zlasti z vprašanji lesne produkcije in racijonelnega porabljanja lesa, dalje z varstvom favne m flore. — Grški privrednik! v Dalmaciji. Večja skupina grsidh privrednikov priredi izlet po Dalmaciji. Poseti Split in Jadransko razstavo In ostale luke našega Jadrana —Z Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 27. avgusta t 1. pri direkcij državnih železnic v Ljubljani glede dobave materijala iz kavčuka; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave materijala za gornji ustroj (tračnic, skretnic itd.); pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave Mannes-marmovih cevi. — Dne 28 avgirsta t. 1. pri direkciji državnih železenic v Zagrebu glede dobave ščetk, modre galice in satortako-ve soli za baterije Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt In industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Po S03tll * Vol napadel aeroplan. Dvokrovnik »Goliath«, ki vozi med Parizom m Brusljem, je bil prisiljen po cd hodu iz Bmrrgeta pristati na tla. Spustil sc je aeroplan na travnik, kjer ie bilo več živine. V letalu je bilo osem potnikov. Izmed živine se je zagnal proti aeroplanu bik, katerega je oči-vidno motilo ropotanje motorja in je tako divjal po aparata, da ga je raztrgal na več krafh. K sreči pa se potnikom ni nič zgodilo, kajti bik se je od aeroplana mirno povrnil med govedo. * Bivši nemški cesar v morskem kopališču. Holandska vlada je dovolila Viljemu, da sme oditi za čas 14 dni v morsko kopališče Zandvoord. Tak ponosen gosped pa mora prositi za »urlaubc 14 dni! * Milijonski posetnlk razstave v Kolnu je bila neka dama, ki je dobrla v dar zlato uro z briljanti. * Dvajset tisoč bankovcev po vzorcu papirnatega denarja iz Kolumbije je hotel naročiti v Lipskem pri neki tiskarni inženir J. S. Clemente Lote. Tiskarna je naročilo odklonila, ker ni bilo državno. Policija je Lota prijela in sodišče ga je obsodilo na sedem mesecev zapora. Lote je najbrže mednarodni novčni zločinec. * Trupla radarjev, ki so se ponesrečlH v Gerlabogku pred 20 leti, ko je voda zalila rudnfk, so bila najdena sedaj in sicer 14 po številu, so vsa dobro ohranjena, * Nenavaden vzrok srartL Na nekem griču pri Dunaju se je kopala v solnčnih žarkih lepo razvita ljetna Rudolirna Von-dra v družbi z nekim plesalcem, ki ga je deklica poznala le po imenu »Heini«. V pohotni ekstazi je plesalec ugriznil dek-Kco v gornje stegno. Doma je začela rana otekati, a deklica je pravila materi, da jo je ugriznil pes. Na podlagi te izjave so deklico tudi v bolnici zdravili. Sedaj Šele se je dognalo, da je bila rana prizadjana po sifilltično okuženem človeku. * Velikanska dedščlna. Tajnik in po-bočnik madžarskega revolucionarja LaloŠa Košuta, major Boboczy, se Je po ponesrečeni vstaji izselil v Ameriko, kjer si ]t napravil veliko premoženje, ki ga je zapustii svoji materi. Med svetovno vojno je tudi sestra umrla, a sedaj je dobil njen sorodnik, brivec Petery, iz Amerike poziv, naj pride prevzet dedščino, ki znaša nad 10C milijonov dolarjev. * Kralj pritlikavcev je umrl v Marili StaT je bH 49 let, visok 74 cm m tehtal je 13 kil. Njegova žena je bila visoka 60 cm in je tehtala 11 kil. Pritlikavček se je imenoval Dfki-Diki. Bi] je zelo Inteligenten Prepotoval je ves svet. * Mnogomoštvo. Splošno je znano, da je pri nekaterih orijentalskih narodih, posebno pri mohamedanskih vernikih v navadi mnogoženstvo. Malokomu pa je znano, da je na svetu narod, ki pozna mnogomoštvo. Tak narod so Tibetanci, ki žive večinoma v zadrugah. Ker bi se zadružno življenje preveč razširilo, ako bi imel vsak moški član svojo ženo tn otroke ter bi hotel ločeno živeti, so se praktični Tibetanci že davno zedinili za to, da ima vsaka zadruga le eno žensko, do katere Imajo enake pravice vsi bratje, a tudi njihov oče. Zato pa imajo vsi moški člani tudi enake dolžnosti, da skrbe za skupno ženo in njene otroke * Svoje parlamentarne počitnice so s) dobro zaslužili avstralski poslanci, ki so imeli v svrho, da spravijo do rešitve vse nujne zakonske predloge, dolge seje tn sicer je imela reprezentačna zbornica 41 ur nepretrgoma trajajočo zaključno sejo, senat pa 32 ur. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: OTON CHRISTOP Boris Lazarevskij: Kornet — Sicer pa — pravi moj poklic j a poezija, — je dejal in se nasmehnil. Potem je umolknil, se ozrl name in pripomnil: — Ne bojte se, doktor, nič se nikar ne bojte, saj vam ne rrrislim deklamirati stihov, dasi jih imam zelo rad. Poezijo vidim in čutim v naravnih lepotah, v prelesti ženske, v dobri o resno. —• Vendar pa menim, da se je bojite, |rjaj nfe? — sem gra vpraŠaL -r- Bojim ... Bojim se, da pride baš iakra/t, kadar bom najbolj želel živeti. Zdaj se je pa ne bojim. In ne samo to, celo prepričan sem, da ostanem tudi v najhujšem bojnem plesu živ. Dasi . , . Jjp Samare sta me spremili mati in sestra obe sta plakali, če je bil za to primeren čas in kraj ali pa ne. Ženske |n psi pa imajo v tem slučaju zeto dober ri (kometov glas je bil zopet prisiljen pe^misticen). Veste, k raznim oblikam poezije prištevam tudi pasjo lov. Sam imam prav čedno pasjo druhal. — Med drugimi sem imel krasnega psa, Zalivaj mu je bilo ime. In lani v sep- tembru je ta Zalivaj meni nič tebi nič vsako noč tulil, da nikoli tega. Kar zadušnico Je pel. S tovarišem sva odšla na lov. Naletela sva na volkuljo z mladiči. Psi so jo napadli. Vnela se je huda borba. Predno sem prišel tja — se je moj Zalivaj že valjal s pregrizenim grlom, a bil je najmočnejši pes. Še vedno mi ne gre v glavo, kako se je moglo to zgoditi. Slutnja — ta vam je močnejša kot razum in boli zanesljiva kot vsaka matematika. Kornet je bil sploh zelo zgovoren fant. Ko sem tako poslušal njegove besede in ogledoval njegove zelo lepe poteze na obrazu, sem razumel, da imam opraviti z nadarjenim, toda napačno vzgojenim mladeničem, malone še otrokom, ki je pa vendar sposoben za največjo plemenitost in za največjo podlost, ker je zdaj ravnodušen in krut do sadizma, zdaj zopet izredno blagoro-roden. Bil je to eden tistih mladeničev, ki igrajo do 30. leta Lermontova in imajo ogromen uspeh pri ženskah, tak uspeh, kakršnega niti Lermontov sam nikoli ni imel. Koncem koncev pa mi je vendar postal dolgočasen, zato sem vstal m izjavil, da pojdem iznova v vagon-resto-ran. — Tudi jaz pojdem z vami — se je oglasil kornet. Kaj sem hotel. Oblekla sva suknje in se spodtikala pri prehodu od vagona do vagona na potu skozi ves vlak. Jed ni nama dišala, tudi čaja nisva hotela Piti, zato sva naročila steklenico vina. Po dveh, treh kozarčkih je postal Lezginskij še bolj zgovoren. Botem je naenkrat umolknil, pogledal me je in se nasmehnil, rekoč: — Vi, doktor si zdajle mislite: kakšna klepetulja je ta kornet. Pa se ... • motite. Menda se mi je poznalo na obrazu, da sem se iskreno začudil, ker je Lezginskij še z večjim poudarkom ponovilr — Da. da ... pa se motite. Prvič, taka klepetavost se pojavi pri meni vedno kot reakcija po dolgem molku in odkar sem bil premeščen iz garde pa do danes, še nisem videl inteligetnega človeka v tem pomenu besede, kot ga razumem jaz. Drugič, govorim resno — kakor se boste lahko kmalu sami prepričali — samo z moškimi v ženski družbi pa govorim vedno samo brezpomembne fraze. Zares, do dna odkriti svojo dušo celo PTed najbolj naobraže-no žensko bi pomenilo, da nehaš biti tisti hip v njenih očeh zanimiv . . . Vse, kar je ženskam potrebno, izvedo in razumejo brez besed, to drži. — Ne vem. Meni se zdi, da se motite, — sem odgovoril, — v našem kupeju potuje artilerijski nadporočnik, s katerim ste se menda že seznanili, in ta vam je. kolikor sem mogel opaziti, posebno iskren s svojo ženo; zato ga ona neizrečeno ljubi. Take ljubezni med sodobnimi zakonci že dolgo nisem videl. — To je Čudno, — je dejal kornet malomarno. Nekaj časa je molčal, potem pa rjT^Bomnil odločno: — Ali se motite glede tega, kako ga ljubi, ali pa postavi ta ženica pri prvi udobni priložnosti, recimo že v Harbinu, svojemu možu na čelo izvestni okrasek. — Veste kaj. — sem dejal kolikor mogoče suhoparno, — meni je zelo neprijetno, kadar govore v takem tonu o moji dobri znanki in še tem bolj o ženi takega sopotnika, kot je Igor Aleksandrovih. Kornet je zardel, udaril z ostrogami in spregovoril povsem drugače. — Razumem, kaj hočete reči, doktor, in bi bržkone sam tako ravnal, če bi bil v vaši koži. Vendar ste pa lahko prepričani, da nisem hotel reči nič slabega, da ie vse to le posledica tega, kar razum moj hladni ie že videl in kar srce spoznalo je . . . Naenkrat se je pomiril tn malo le manjkalo, da se ni zasmejal. Hotel sem celo. da bi mi še kaj povedal, toda Lezginskij je izpil vino. kar ga je bilo še v kozarcu, in stopil h klavirju. Vlak se ie ta čas ustavil. Polni, prekrasni zvoki nekega povsem neznanega valčka so napolnili vagon. In mnogo mlade strasti je bilo v teh akordih. Kornet je igral dolgo in čedalje lepše. Nisem dvomil, da je zložil nekatere arije on sam, in sicer kar tu v vagonu . . . Je-Ii hrepenel po kom ali pa je hotel samo izliti v muziko svoje razpoloženje? Vsi prisotni častniki in civilisti so molčali, O polnoči ie prišel nađporoc- rtrk z ženo in sedel k moji mizi. Lezginskij ju ni opazil in je igral dalie. Vlak je že dolgo sopihal, to na ni motilo vtisa, ker se je zdelo, da nekdo na čudnem instrumentu spremlja kometa. Električne svetilke so se lesketale na šipah oken. ki so bila pokrita z ivjem. Natakar je pozabil spustiti žaluzije. Lelička le bila parfumirana. Začudeno in z očitno naslado je ogledovala roke in hrbet Lezginskega. Potem se jo obrnila k možu in zaŠepetala: — Ta dečko je neverjetno nadarjen za muziko. Slednjič ie končal in vstal. Igor Aleksandnovič je povabil kor-neta k naši mizi, rekoč: — Vi ste pa pravi maestro. Lezginskij se je malo nasmehnil. — Mislim, gosp. nadporočnik, da je težko dati to ime človeku, ki ne pozin not. a jaz jih. razen naslovov, sploh ne poznam. To je bil edini daljši stavek, ki ga it izgovoril kornet tisti večer. — Kaj hočemo, škoda, — je dejal Igor AleksandroviČ mimo. — No. gospoda, izberimo si po jedilnem listu večerjo, vsak po svojem okusu . . . Lelička je jedla mnogo in se je ves čas trudila govoriti s kometom. On ji ie odgovarjal zelo vljudno, toda kratko: »da«, »mogoče«. Kb se je bližala večerja koncu, je bilo že jasno, da Lelička s temi odgovori ni zadovoljna. Vstala je prva od mize tn dejala malo demonstrativno: — Zaspana sem . . . (Ko.iec iutrO BHHHHHBHHHHHHHHHHHGiHrl 15 letu jamstvo najpopolnejši 3TOEWER šivalni stroji s pogrešljivim transporterjem (grabeljc) | je enostavnim premikom je oHpravljen za stopanje, vezenje ali šivanje LUD. BURAGA LJUBLJANA Seieburgova mM ca 6/1. Telefon it. 980 116T 1 edino uspešno patentirano In zakon, zavarovano sredstvo ni>ni; mJaJCi In izpadanju las ter prhutam. Za eno po-Pluli Plc5l polno zdravljenje zadoSča ikatlja po priloženem navodilu. Dobiva se povsod. Po povzetju za Din 100 (in 10 Din za poštnino) razpošilja Kozmetički s«vod LEDA. Zagreb, Nikolićeva 1, poštni predal 35. — Skladišče za Liubliano: .SALUS- d. d. 113—L Otroški plašč m nekaj damskih oblek se radi selitve proda. —-Ponudbe pod «Ugoden nakup/2670* na upravo •Slov. Naroda*. Blagajničarka, vajena vsakršnega pisar« niškega dela — išče službo. — Ponudbe na upravo «SIov. Naroda* pod •BIagajničarka/2669* na upravo «Slov. Naroda*. Prazno sobo s souporabo kuhinjo išče gospodična za takoj. — Dopisi pod «Snažnost 2672» na upravo «SIoves skega Naroda*. Pekarijo, dobro rdočo, na prometi nem kraju — iščem v na* jem. — Ponudbe pod •Pekarna/2631» na upra> vo «SIov. Naroda*. Frizerka za dame (boljša moč) z nekaj kapitala — se išče v svrho otvoritve dam« skega salona in trgovine 3 par f umeri j o. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda*. 2660 Otroški voziček dobro ohranjen — se takoj proda. — Dopisi na upravo «Slov. Naroda* pod «Vožiček/26f35». Fižol za kuho mešane vrste, kilogram Din 1.75. čiste vrste ki« logram Din 2.25 — pro* daja Sever & Komp., Ljubljana. 149/L Naslovi dijaških stanovanj se do* bijo pri ge. Likar, Po* Ijanska cesta 87 (vila Bergman). 2647 Lokal na prometnem kraju se išče. Ponudbe pod «Sep* tember/2671* na upravo •Slov. Naroda*. 2500 do 3500 Din lahko zaslužite mesečno, in sicer v svojem kraju poleg drugega zaslužka. Za točna pojasnila je treba priložiti Din 10 ter poslati na upravo «Slovcn-skega Naroda* pod •Dobro plačilo/2668* Absolventinja trgovske šole, vešča ste« nografije, korespondence in knjigovodstva — iSSf službo na deželi. — Po« nudbe pod Poštena/266t na upravo «Skrv. Nar.*. Knjigovodja a dolgoletno prakso, vešč vseh pisarniških del — išče službo za takoj. — Ponudbe pod »Knjigo- vodja/2666* na upravo •Slov. Naroda*. Mehanično umetno vezenje perila, »štorov, anenogramov, oblek, bluz itd. v ploščatem ta verižnem vbodu, madelra. H o h e I le z belim in najrazličnejšim materijalom. — Entfenje, presrtfakanje. MATEK, LJubljana, .Štrukelj**. Prazno sobo išče miren zakonski par brez otrok. — Ponudbe pod «Prazna soba/2640* na upravo *Slov. Nar.». Strojeoiska, začetnica, išče službo: vešča slovenskega, srbo* hrvatskega in nemškega jezika. — Dopisi pod •Marljiva/2656* na upravo *SIov. Naroda*. Vestna dražabnica za trgovino mešanega Ma-gr s kapitalom od 100.000 do 200.000 Din se išče. — Ponudbe pod »Prometni kraj/2628* na upravo «S1. Naroda*. Trg. pomočnik vsestransko dober stro« kovnjak, izurjen v meša« ni stroki, pošten in priden — išče službo pri boljši tvrdki. Gre tudi na deželo — Ponudbe pod •Zanesljiva moč/2618* na upravo «Slov. Naroda*. Tovorna pohištvo FRANJO VEHOVAR, CELJE, Kersnikova ulica priporoča svojo boeato zalogo izgotovljenega vmmne&m pohištva iz najboljšega materijala po konkurenčnih cenah, ki je boliše od ===== inozemskih tovarn. , Izdelujem po naročilu: spalne sobe, ieriilnice, salonske oprave, biljardne mize v vsestransko zadovoljnost. Za kavarnarje, hotelirje in gostilničarje imam v zalogi najnovejše IGRALNE MIZE ter se priporočam za obilna naročila. Z odličnim spoštovanjem F. VEHOVAR. El~£antne dame ne vporabljajo drus^.h tkin>n nego ld so praktične in okusne. Zahtevajte jih tedaj v vseh trgovinah. Prodaja samo trgovcem: 2538 ZAGREB, JELAHĆEV TRO 20/111. TELEFON 6—99. Lastnina tn tisk »Narodna tiskarne«