Edini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan Izvzemši nedelj in praznikov. (jU" - GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The •nljr Sloyenic daily in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. t 4 VVLXFON PISARNE: MZS IMT OS. M Matin, t^wkr, SI. IfM, M Ik* »art Offlos at **w York, IT. TM nto tk* Act sf Osmgrss sf Karck S, 1S79. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOS NO. 222. ŠTEV. 222. NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 21, 1908. — PONEDELJEK, 21. KIMOVCA, 1908. VOLUME XVL — LETNIK XVL Katastrofa v Zap. Indiji. Krvavi St, Matbew razdejan, PARNIK SIBIRIA JE PRINESEL POROČILO O VELIKANSKI KATASTROFI V ZA-PADNEJ INDIJI. izgredi v Ljubljani. V Ljubljani je prišlo do velikih izgredov proti nemškim pritepencem; teklo je obilo krvi. Loka angleškega zapadnjeindijskega - otoka inagua, st. Matnew, Množica je razbila vsa okna na nemškem kazinu razdejana. PREBIVALSTVO JE BEŽALO. V soboto popolndne dospel je v newyorsko luko po štiridnevnej zamudi iz Jamaice parnik Sibiria od Atlas Line in prinesel prvo vest o ve-iikej katastrofi, ki se je pripetila vsled groznega viharja na zapadnje-indijskem Bahamskem otočju. Vikar je razdejal raesetece St. Mathew na otoku Great Inagua. Mestece je imelo jedva 1000 prebivalcev, kteri so stanovali v ,'$00 hišah na morskem obrežju. Yiluir je dosegel svoj vrhunec dne 13, sept. in tedaj je dospel parnik Sibiria v bližino otoka Ina-gna. Iz pernika so natančno videli, da je vihar napravil na obrežju veil-kansko škodo. Videli so, kako je veter oalnesel jedno streho za drugo raz bi>. Iliše, ki so bile lisene, so se vse podrle in velikansko valovje je preplavilo vse mesto. Prebivalstvo je bežalo v notranje kraje otoka. I*armk Sibiria dosedaj še ni prestal taceuu viliarja in radi tega se ni mogel dol■;■»> muditi v bližini mesta St. Mathew Štirikrat je moral spremeniti svojo pot; 70 milj severno od Cape Mavasi, Cuba, je prišel parnik v tak vihar, da je moral obrniti in pluti proti Haiti. Kakor rečeno, je dospel parnik 4 dni prepozno v New York. Mnogo je moral pretati tudi velikanski parnik Mauretania od Cunard Line, l'arnik Mauretania je plul trinajsti«"- preko oceana in ker je divjal najhujši vihar dne 13. t. m., smatra sedaj vsakdo, ki je. bil imenovanega dne na Mauretaniji, številko "13" za nesrečno. V viharju se je polomil jeden vijak, tako da je parnik dospel v New York le z dvoma vijakoma. -o- Po trinajstih letih vjet. V New Yorku so prijeli Franklin C. Marrina, bivšega odvetnika, ki je trinajst let vodil policijo za nos. Jetnik je obdolžen, da je ponaredil hipoteko v znesku .$4000 in da je poleg tega nekej vdovi, imenom Caroline C. Barry v Brooklynu ukradel $70.000. Imenovana vdova je lani umrla. Medtem, ko ga je policija iskala po vseh mestih, je on mirno varal ljudi in vedno srečno všel. Včeraj so ga pa prijeli, ker je bil skrajno nepreviden. V New Yorku je namreč pričel z neko obravnavo in tako je prišla policija na njegov sled ter ga prijela v nekej gostilni na 6. Ave. in 42. ulici. Državljani Z jed. držav so v Mehiki izzvali nemire. Galveston, Texas, 19. sept. Iz Ju-areza, Mehiko, se poroča, da je državljan Zjed. držav Ernst Flickner pro-vzročil v imenovanem mestu izgrede s tem, ker se ni hotel odkriti, ko je neka godba igrala nacijonalno mehi-kansko himno povodom slavnosti, ki so se vršile v počast neodvisnosti Mehike. Nek Mehikanec mu je snel klobuk raz glavo in vrgel Flicknerja na tla. Posledica temu je bil splošni te-pež, pri kterem je bilo 15 osob ranjenih. Šele potem se je posrečilo policiji množico razgnati in Američana oprostiti iz rok Mehikancev. Flieknerja so potem odvedli na policijo, kjer je izjavil, da ni vedel, da imajo v Mehiki navado, da se odkrijejo, kadar svira godba nacijonalno himno. Takoj nato so ga izpustili. Dvojni umor radi $8. Jacksonville, Fla., 21. sept. V Ma-rietti, 7 milj daleč od tukaj, je zamorski tramp Walter Ledbetter umoril 891etno Elizabeto Norman in njeno hčer. fTOletno Emilv. kterim je odvzel $8. Morilca so prijeli in je pripoznal, da je izvršil dvojni -umor. Le malo je manjkalo, da ga niso linčali. in na vseh hišah kjer stanujejo tako-zvani Nemci. Dva mrtva, štiri ranjeni. O IZZIVANJU NEMCEV SE NE POROČA, VSEKAKOR JE PA ISKATI VZROK IZGREDOV V NJIHOVIH VRSTAH. POLICIJA NI MOGLA PROTI MNOŽICI NIČESAR OPRAVITI IN POTEM SO POSLALI NA DOMAČINE PO-DIV JANJO V O-J A Š T V O. Vojaki nemškega 27. pešpolka so napadli množico z bajoneti. MNOGO RANJENIH IN ARETIRANIH. Ljubljana, 20. sept. Medtem ko so Slovenci v Ljubljani dolgo časa mirovali ne ila bi se mno«ro zmenili za izzivanja od strani nenrškutarske vlade deželnega prerised. Sehvvartza in njegovih ravno tako nemških u-radnikov in slienih parazitov na truplu slovenskega naroda, so se končno po dolgotrajnej potrpežljivosti in mirovanju vendarle zdramili in pokazali tako vladi, kakor tudi Nemcem in njihovimi zaveznikom, da so še gospodarji na sivojej slovenski grudi. Včeraj, v soboto je prišlo tukaj do velikanskih izgredov proti Nemcem in pri tem je teklo obilo krvi, kajti tako energično Ljubljančanje proti tujim nemškim pritepencem že niso nastopili od onega časa nadalje, ko so Nemci Slovence izzivali s tem, da so postavili v Ljubljani spomenik neir£kemu pesniku Anastaziju Grue-mi. — * * * Ivaj je bil pravi vzrok včerajšnjim velikanskim izgredom, brzojavno poročilo previdno molči, iz česar je izvajati. da je iskati krivdo na proli-vanju krvi. pri Nemcih, odnosno pri vladi, kojo vodi tudi pritepeni deželni predsednik Kranjske. Schwartz, ki je germnnizator kakoršnjesra na Kranjskem že dolgo niso imeli. Poroča se le, da se je množica zbrala na vseh ulicah, in korakala prepe-vaje slovanske pesmi po vsem mestu. Okna vseh hiš, v kterih bivajo Nemci, so domačini pobili in na nemškem kazinu na Kongresnem trgu ni ostalo ni jedno okno celo. Ravno tako se je zgodilo pri v^eli hišah, ki so nemška last. Mestna policija naravno proti množici ni mogla ničesar opraviti, kajti na nogah je bila vsa Ljubljana. Vise napade od strani policije je množica prav lahko odbila. Da je vlada mirovala, bi gotovo ne prišlo do prelivanja krvi, kajti množica 'bi se razšla. Toda vlada, oziroma oblasti, so bile mnenja, da morajo vršiti svojo nalogo s tem, da ščuvajo na domačine podivjano vojaštvo nemškega 27. pešpolka. To mnenje so tudi spremenili v dejstvo, alarmirali stradajoco vojaško posadko in ta je potem pod vodstvom izstradanih in zadolženih nemških ''častnikov", napadla množico z bajoneti. Množica se je ogorčena radi tega izzivanja naravno krepko branila m tako je prišlo na raznih krajih do I ju tega boja in do prelivanja krvi. Število po nemškem vojaštvu Tanjenih domačinov, je zelo veliko in tudi mnogo ljudi je aretovanih. Razburjenje v Ljubljani je velikansko in pričakovati je nadaljnih izgredov in nemirov. • • • Ljubljana, 21. sept. Protinemške demonstracije so se vršile v Ljubljani že par dni vsaki večer, toda vrhunec so dosegle včeraj s tem, da so domačini energično napadli patrulje nemških vojakov na ulicah in jih nagnali s kamenjem, čašami in drugimi predmeti. Ker množica ni hotela o-staviti ulice so končno vojaki 27. pešpolka pričeli streljati na domačine kteri morajo iste vojake rediti v svoji sredi in s svojim denarjem. Po streljanju so vojaki z bajoneti napadli množico, ktera se je šele potem razšla. Kasneje so se domačini zopet zfbra-li in razdejali "Tonhalle" in šolo. Ker je Sehwartzova vlada na tako kruti način provocirala Slovence in po-leg tega sedaj proglasila tudi za Ljubljano in okolico vojno stanje, je samoumevno, da vlada, v Ljubljani, kakor tudi po vsej Slovenski velikanska razburjenost in vsaki čas je pričakovati novih nemirov, ktere nekte-ri listi sedaj skušajo spraviti v zvezo z "zaroto" proti Avstriji, oziroma skupnim nastopom Jugoslavjanov v prid ustanovitve federativne jugo-slavjanske države pod žezlom Kara-gjorgjevičev. Temu seveda ni tako, ker potem- bi to vest vsa Evropa z veseljem pozdravljala. Oblasti so se pripravile na nove nemire, kterih je tem preje pričakovati, kajti vlada oeividno ščuva Nemce na na dalj no izzivanje, dasiravno vlada sedaj v Ljubljani vojno stanje. Vsa posadka, tako pešci, kakor tudi konjiča, je dobila ostre naboje ia vlada je vojaštvu naročila naj v slučaju potrebe takoj strelja na množico, da tako pokaže na kakej kulturoej stopinji so avstrijske oblasti. Vse ulice so polne ljudstva in vojaške patrulje patrulirajo po vsem mestu, da vzdržujejo red in branijo iazivajoce Nemce, Vse prodajalnice, tovarne in delavnice so zaprte. Najhujši boji so se vršili včeraj na Kongresnem trgu pred nemškim kazinom. Tu so vojaki tudi streljali na množico. Dva Slovenca sta obležala mrtva na prostoru in štirje so smrtno ranjeni. Ker tadi današnje brzojavke ne-povedo kaj je tuzrok, da so inače tako mirni in pohlevni Slovenci tako ener-ginčo nastopili proti Nemcem, zamo-remo sedaj biti uverjeni, da so vse nemire zakrivili Nemci s svojim izzivanjem. Najbrže so Nemci priredili kako izzivajočo slavnost, h kterej so prišli izizivati še drugi Nemci iz Štajerske in iz drugih pokrajin v Avstriji, dobro vedoČ, da so oblasti na Kranjskem, oziroma deželni predsednik Schwartz na njihovej strani. Mogoče je pa tudi, da je vlada sama izzvala in priredila izgrede, da tako pomaga hrvatskej vladi in da svetu "dokaže" da so se tudi Slovenci pridružili jugoslavjanskem gibanj/u. Ako je temu tako, potem je ravnala ravno tako, kakor vlada v Zagreibu, ki je kar iz trte izvila "zaroto", najela lopova Nastiča in pričela v svet trobiti o velikosrbskej propagandi med Jugoslavjani. Zgoranje poročido je posneto iz brzojavov, ki prihajajo iz Dunaja in deloma tudi iz Ljubljane. Kakor znano je korešpondenčni biro, kakor tudi Reuterjev biro na Dunaju, ki pošilja brzojavke iz Avstrije v ino-1 zemBtvo, v nemških in eifutskih ro-j kah, ter stori vedno vse, kar je v nje-I govej moči, da pred svetom očrni Slovane. Tako je gotovo budi v slučaju izgredov v Ljubljani, kteri prav gotovo niso bili taki niti toliki, kakor se poroča. To je razvidno že iz tega, da brzojavke namenoma za-molče uzroke nemirov, iz česar lahko vsakdo izvaja, da je prišlo do nemirov vsled nemškega izzivanja, inače mirnega prebivalstva glavnega mesta Slovenije. Gozdni požarji in dolgotrajna suša. POLOVICA ZJED. DRŽAV IN CA-NADE JE V DIMU IN POVSOD JE GOZD V PLAMENU. Vsled suše so reke izsušene in voda se prodaja po galonih. VELIKANSKA ŠKODA. Rojaki si žele Knjige,.družbe sv. Mohorja" prosperiteto. Vsa iztočna polovica Zjedinjenih držav, kakor tudi ves canadski jugo-iztok je sedaj v gostem dimu, ki prihaja iz gorečih gozdov. Požar je uničil velikanske gozde in gašenje ni bilo nikjer uspešno. Dim pokriva polovico Severne Amerike in velik del severnega Atlantika. V New Yorku že več nego teden dni nismo videli solnca in dim postaja vedno bolj gost, kajti požari v gozdih države Maine, v gorovju Adirondacks in Catskills postajajo vedno večji. V vseh krajih divjajo gozdni požari. Tako v Canadi, v krasnih gozdih države Maine, v Pennsylvaniji, v Minnesoti, v Missouriju, Illinoisu in Wisconsinu. Od krasnih gozdov ni ostalo nič druzega, nego črna ožgana debla. V neposrednej bližini gorečih gozdov je dim tako gost, da ljudem ni mogoče priti do ognja in da je vsako gašenje izključeno. Tam, kjer divjajo gozdni požari, že po cele tedne ni deževalo. Potoki in reke so izsušene in tam, kjer so bili preje veletoki, se vijo le mali potočki po izsušenem gozdu. Veter prihaja iz zapada in požari se razširjajo proti iztoku. Na množili krajih je železnični promet ustavljen, drugod pa le počasen. Glasom poročil iz Maine, Pennsyl-vanije in Adirondaekov se požari vedno bolj razširjajo, dočim je pozair" v Catskillih sedaj pod kontrolo. Le dež zamore požar pogasiti in s tem bode tudi suša končana. V gorovju Adirondacks je sedaj 1000 oralov gozda v plamenu in v Catskillih je zgorelo 100 oralov gozda. Sedaj gore gozdi v državi New York v countyjih Hamilton, Herkimer, St. Lawrence in Franklin, kakor tudi v Essex euntvju. Tudi v severozapadnej Connecticut je gozd na Bear Mountain v plamenu. Dosedaj je tam zgorelo- 500 oralov gozda. V gozdih države Maine je dosedaj zgorelo za $300,000 stavbenega lesa. V Pennsylvaniji vlada grozna suša, kakoršnjo že dolgo vrsto let niso imeli. V raznih pokrajinah Pennsylvain-je že po dva meseca ni deževalo in vsled pomanjkanja vode mora počivati delo v mnozih tovarnah in pre-mogovih rovih. Pri Shenandoah, Pa., prinašajo farmerji mesto sočivja vodo v mesto in jo prodajajo po 8 cen-ton galon. Mnogo ljudi mora hoditi po vec milj daleč, da si zamore kupiti vodo. Reka Susquehanna že nad 100 let ni imela tako malo vode kakor sedaj; 30,000 oral gozda je zgorelo dosedaj v Pennsylvaniji. Mesto Corry, Pa., je obdano od gozdnih požarov in zrak je tak, da je dihanje skoraj nemogoče. Pomanjkanje vode v zapadni Pennsylvaniji, iztočni Ohio in West Vir-giniji postaja vsaki dan večje. Vsa manja vodotoČja so popolnoma izsušena. Mnogo parnikov na reki Ohio leži na dnu. Montreal, Que., 19. sept. Tukajšnje mesto je že par dni* v nepro-dornem dimu, tako da je promet na kopnem in na vodi skoraj nemogoč. Vsi vlaki prihajajo v mesto z zamudo in parniki ne morejo ostaviti mestno luko. Iz drugih krajev Ontarija prihajajo jednaka poročila. Polovico Canade in Zjedinjenih držav je v gostem dimu. Ljubavna žaloigra. Waukesha, Wis., 20. sept. V ljubosumnosti je včeraj zvečer John Smith streljal na svojo zaročenko Olgo Grabow, njeno mater in na Šerifa George L. Dwinnella. Mati ne bode več okrevala. Po streljanju se je za-barikadiral in sedaj ga množica oblega. Smith strelja na množico. Radi tega bodo pri volitvah podpirali republikanske kandidate. Veliko število naših rojakov so člani delavskih unij in mi smo ponosni, da za-moremo izjaviti, da so rojaki vestni člani unij, kteri zaupajo v organizo-vano delavstvo. Glavni namen orga-nizovanega delavstva je iziposlovati si večje plače, krajši delavni dan in boljše varstvo za delavce. To so pa stvari, za ktere je republikanska stranka vedno delovala, kai» se prav lahko dokaže iz postavo-daje v prid delavstva za časa, odkar je republikanska stranka na krmilu. Iz tega je razvidno tudi, da je republikanska stranka v tem pogledu mnogo dosegla. Potom varnostnega tarifa je ta stranka vedno čuvala našo obrt, tako, da je obrt lepo napredovala in da se je povsodi delalo, oziroma da so bile plače dobre in delo stalno. Rojakom, ki so prišli že pred leti semkaj ni treba o tem še posebej povdarjati, kajti oni sami vedo, da so plače, koje dobivajo danes, večje, nego so bile one, ktere so dobivali, ko so prišli semkaj. Republikanska stranka je tudi skrbela za to, da je bil sprejet zakonski predlog, ki določa, da se pri vseh vladinih delih dela le po osem ur na dan in da je t.. 0104 St. Clair Ave.. X. I*. Naročniki na te knjige, kteri :-■.! spremenili svoj naslov, oziroma ki ; .> se preselili, naj nam naznanijo sv.-j i.,; . i In stari naslov, da knjige goiovo dobe. Upravništvo "Glasa Naroda". Pomanjkanje vode. Alliance. O.. 20. sept. Vsled dolgotrajne vročine je tukaj t^iko suša da ; je povsodi zavladalo pomanjkanje j vode. Vsled teira so seda j strugo reke i Mahoning in vodovodne cevi. ki za- ■ jemajo vodo iz imenovane reke in pritokov za vodovod, položili bolj. I globoko. Vda, k j dbe na ta način, ni ■ čista in »e jo mora kuhati, predno se j zamore uživati. Pennsylvania železnica in vsa večja podjetja, si dobavljajo vodo z posebnimi vlaki iz jezera Erie. Vandergrift. Pa., 20. sopt. Tukaj so zaprli trinajst tovarn od American Tin Plate Co., ker primanjkuje vode za parne kotle v tovarnah. AMERIČANI PRI PAPEŽU. Rezervacija za ptice. Redding-, CaL, 18. sept. Vsled želje predsednika Roosevelta, bode ealifor- Petrograd, 21. sept. Kolera v Pe- ni3ska vlada napravila ob California-trogradu je postala že tako velika in Ore£on železnici 70.000 oral veliko razširjena, kakor v letu 1893 in bati ! rezervacijo za razvoj in priredbo dose je, da bode zahtevala še več žrtev, i ma£ih ameriških ptic. Tu bodo zlasti kakor v imenovanem letu. Mestna u- dobro vspevale vodne ptice. prava je včeraj dovolila nadaljnih ..... $250.000 za ustanovitev novih bolnic za kolero in nabavo potrebnih desin- ! Havana, Cuba, 20. sept. General fekcijskih sredstev. Prodaja žganja Estonz, ki je vodja zamorske stranke, je do 22. sept. popolnoma zabranjena je sklenil, da bode postavil za prihod-Skoraj vse šole bodo spremenili v nje predsedniške volitve popolni ti-bolnice in v soboto je šlo že 4000 ket, na kterem bodo sami zamorski gimxiazijeev na počitnice. Vojno mi- 1 kandidatje za vsa javna mesta v re-nisterstvo je pričelo prirejati javne publiki. Le na ta način je namreč kuhinje na prostem, kjer dobivajo mogoče zamorcem pomagati do tega, revnejši sloji brezplačno jedila. Od da dobe tudi v javnosti velik vpliv, petka do sobote se je pripetilo%v me- General izjavlja, da se morajo za-stu 349 novih slučajev kolere in 128 morci na Cubi že sedaj energično bo-Ijli'di je umrlo. riti za svoje pravice, ker jim preti Paris, 21. sept. Centralni telefonski jednaka osoda, kakor njihovim roja-urad, kakor tudi glavni poštni urad kom v Zjed. državah, kjer se z njimi sta včeraj zvečer popolnoma zgorela, j postopa tako kakor z živino. Škoda znaša $5.000.000. Goreti je 1 ... pričelo v telefonskej centrali in od tu j Stirje utoniIi- se je ogenj tako hitro razširjal, da so Bridgeport, Conn., 21. sept. Rod-morali uradniki hitro bežati, ne da bi ! bina Roswe11 Je včeraj pri vožnji v zamogli kaj rešiti. Kmalo je bilo vse ,čolnu P° Lonš Island Soundu utonila, poslopje v ognju nakar je pričela go- ; Nesreča se je pripetila pri Stratford reti tudi pošta, ki je bila v nepo- < Pointu- Utonila sta oče. mati in dvo-srednej bližini telefonskega poslopja" ; Je otrok- V čolnu so bili tudi trije Telefonska zveza v mestu in z deže- prijatelji imenovane rodbine, kterim Io je popolnoma ustavljena, tako, da bode škoda seveda še večja. Rim, 21. sept. Sedemdeset mornarjev ameriških vojnih ladij Maine in Alabama, ki se mudita v Neapolju, je porabilo to priliko, da so se odpeljali v Rim, da vidijo poleg starodavnega mesta tudi papeža. Slednji je mornarje sprejel v prestolnej dvorani vatikana. Vsak mornar je dobil v spomin na papeža po jedno medaljo in blagoslov. Rojakom potnikom na znanje! 04 Atwtro-Americana proge bodejo v mesecu SEPTEMBRU odphili is New Torka v Trst in Rek« pazniki, in sicer: EUGMNIA, odpluje 26. septembra in ne 23. sept^ kakor trmo nekterim naznanili Vožnja iz Ker Torka do Trst* ali Boke stane $28.— ARGENTINA, odp.nje 30. septembra se je pa posrečilo rešiti se. Denarje v staro domovina pošiljamo za $ 10.35....... 50 kron, za 20.50...... 100 kron za 41.00....... 200 kron za 102.50....... 500 kron za 204.50....... 1000 kron za $1018.50....... 5000 kron Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Nase denarne posiljatve izplačuje c. kr. postni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-n.je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Ord r ali pa New York Bank Draft FRANK SAKSER 00., 109 Greenwich St., New York., 6104 St. Clair Ave., y. E. Cleveland, Ohio. "GLAS NARODA" (Sfovenlc Dally.) Owned and published by the 9LOVEHIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK 8AKJ5ER, President. VICTOR VALJAVEC, Secretary. LOUIS BENEDJK, Treasurer. ?lace of Business of the corporation and " sea of above officers: 109 Greenwich Borough of Manhattan, New York I- T. Konfucijev grob. Kdorkoli je čital kaj o kitajski religiji, je slišal ime Konfucij, ki je bil najmodrejši in največji mož svojega naroda — kitajskega. Na podlagi, ki jo je on osnoval, je ustanovljena nju ni igral nobene ologe, je postal njegov vnuk kaj slaven, ko je spisal knjigo "O zlati srednji poti". Kitajci pripovedujejo nadalje, da se je ob Konfucijevem grobu zgodilo že mnogo čudežev. Kraj je vreden moža, ki je podal Kitajski osnovno podlago v državnega kitajska družina in po njej ves kitaj- &istem£ij kterega nauke spolnuje daneg ski državni sistem. velja list za Ameriko in Oenado........ pol leta........ lato ma mesto New York . , Sal leta za mesto New York vTopo za vse leto .... „ „ pol leta . . . . četrt leta Za vsakega Kitajca je zelo važno, kje bode pokopan, za kar skrbi celo svoje življenje. Sorodniki umrlega $3.00 skrbe nadalje za pravilni dan in uro, kdaj bodo mrtveca pokopali; ravnajo 2.00 se pri tem po določbah, ki jih je se-4.50 stavil slavni Konfucij. Znano sicer 2^75 ni, ee so njega samega pokopali po V* Evropo pošiljamo skupno tri številke, obredih, kot je on odločil Pravljica ' GLAS NARODA" izhaja v-ak dan iz- pripoveduje, da je imel sam tedanji vsemii nedelj in praznikov. kitajski ccsar Lu govor ob njegovem „gla8 naroda" pogrebu in ga imenoval "očeta", kar ("Voice of the People") Je »ajvišje odlikovanje, ki doleti na- laraed every d«y, except Sandaya and vadnega Kitajca. Nadalje se pripo- . Holidays. veduje, da družina Kung, ki ob času Bubecnption vearly $3.00. t - , , - - -i.: — Konfucija ni bila bas premožna, niti Advertisement onjagreement. svojega pokopališča ni posedala. To- Dopisi brez podpisa in oeobnosti se ne rej je bil Konfucij najbrž pokopan natisnejo. na zemljišču, ki je pripadalo njegove- MoS^ChSr. " bIagOVOU ^^ P° ™ očetu, kot je pokopan vsak Kita- Pri spremembi kraja naročnikov jec srednjega stanu. V teku stoletij proBimo, da l9lvcUi&&« nasnani, da hitreje naj- , .„ ,. , četno naslovnika ra, nakar so pričeli po vsem nebe- iJopiaom in poeiljatvam naredite naslov: j škera cesarstvu'' Konfucija po božje "GLAS NAMODA" častiti. Njegov grob je postal na- 109 Greenwich Street, New York City. \ s w J , y , ~ rodno svetisce, kamor se dandanes ro- ma milijone vernih Kitajcev. Grob Konfucija je v Kifu. Pred mestom je postavljen na čast velike-veropropovedniku lep slavolok, več sto milijonov ljudij. Cesarica Marija Terezija proti redovnikom. Življenje po samostanih je bilo v 18. stoletju jako razkošno in vse prej kakor rodovniško. Samostani bili so država v državi, uganjalo se je po njih razne stvari, o kterih je pa prišlo malo v javnost; samostanske kronike previdno zamolči jo vse, kar bi jim moralo škodovati: vse so samo i mine bogočastja, dobrih del in zatajevanja samega sebe. V resnici so spolnjevali le na videz redovniške predpise, med samostanskimi zidovi so se pa godile jako čudne reči. Kako praumOt da se nam tnd'i prejšnje p0staif njegovi nauki državna ve- tudi ne> sai so imeli vsega v obi-r*°*T,or" *»«♦«»"» manjkalo jim ni nič, ne jela ne pila; potem se razume lahko, kam dovaja tako brezskrbno in dobro življenje človeka, ako je tudi položil re-ilovniško obljubo. Cesarica Marija Terezija je dobro vedela, kaj se dogaja po samostanih ler je sklenila pripraviti redovnike, da se ravnajo in žive po predpisih svojega reda. Polagoma je začela izdajati ostre naredbe proti samostan- Teleion: 1279 Rector. Mirovni švindel. Nihče ne more zahtevati, da bi moral vsakdo s svojim duhom in marlji-osljo prodreti v vse tajnosti človeške družbe in da jo potem proučuje, kajti znano je, da to ni vsakomur dano, tako da je od marsikoga uprav nemogoče kaj tacega zahtevati. Ako zavzemamo tako stališče, potem zamoreino gotovo oprostiti vse neumnosti, ko je ravnokar izvršujejo parlamentarni mirovni apostoli pri in-terp&rlamentarnem kongresu, ki se vrši te dni v Berolinu in o kterem smo že v minolem tednu nekoliko po- mu kjer se začne i'sveta pot" k njegovemu grobu. Ob potu so zasajene krasne ciprese. V vseh kitajskih knjigah , . . „ se lahko čita o lepoti teh dreves. Res ^odkom nektere smo ze na- po,, ki vodi 1400 korakov daleč do danes na* PrideJ° sIedeca na Konfueijevega groba, je zelo lepa. N!sto-f Na sredi pota se dviga drug, petero- Dne 31. avgusta 1771 izdala je ce-delni slavolok; postavili so ga cesarji ^riea odlok na vse duhovne redove rodu Ming. Ob koncu poti se dviga; 1,1 samostane v dednih deželah, s kte-krasno nadgrobje, v čegar ospredju »"»a jim prepoveduje vsako prevzetno vidimo izklesane mogočne leve. | p.»trato, ker jih te zavajajo le v dolini ve in na slabo gospodarstvo. Preiti in predstojniki samostanov se ne : ejo brez vednosti in dovoljenja svo- 2s"a desno in levo od groba leži vas, -kjer prebivajo skoro samo člani rodbine Kung, ki skrbijo za okrašenje ročali v našem listu. Pri tem kongie- ?roba in za slovesno službo božjo ob sn ie ..paziti sicer mnogo dobre volje svetni ko vem grobu. Tekom časa se za pri prečenje vojne, vendar se pa ie Konfucijeva rodbina precej razši- o iniru dosedaj še ni govorilo v res- rilaJ mnogo Kitajcev si je z ženitvijo nem smislu. Mnogi parlamentarci, ki pridobilo pot v Konfucijevo rodbino so se sedaj sešli v Berolinu, morda iu daljno sorodstvo je vedno bolj na-z uverjenjem delujejo na to„ da se pokličeti dve zanesljivi priči, ako tudi nisti pisanja zmožni, da jim bolnik pove svojo zadnjo voljo in tako napravi "testamentum nuncipativum". Redovniki tudi ne morejo biti pri oporokah, priče in sodnije jih ne smejo nikdar priznati za take. Vsaka po duhovniku napravljena oporoka mora se "ipso facto" kasirati in umrlega smatrati kot "decadens ab intestato" in njegova zapuščina se mora kakor stoji in leži izročiti njegovim postavnim dedičem. X. Pismo iz Prage. V ekspoziciji največjega češkega časopisa "Narodni Politika". Kdor je posetil praško jubilarno razstavo in si ogledal tiskarski paviljon, so ga gotovo najbolj zanimale ekspozicije najbolj razširjenega češkega dnevnika "Narodni Politika". Ta list ni samo najbolj razširjen češki list, ampak, kar se naklada tiče, največji list v Avstriji sploh. PoČe-tek tiskarne je položen že v 17. stoletju. Od 1. 1S9G se nahaja ta tiskarna na Vaclavskem namesti v lastnih treh hišah. "Narodni Politika" ima trajno na delu: 35 tiskalnih strojev, G strojev za črkostavce, 4 stroje za ulivanje črk in 7 knjigoveških strojev. Ljubljenci tujih jezikov si lahko ogledajo omaro, kjer so nameščeni vzorci drugojezičnih del, izgotovljenih v tej največji češki tiskarni. Zastopani so jeziki: bolgarski, hrvatski, lužiško-srbski, poljski ruski, slovaški, slovenski, srbski, staročeški, angleški, francoski, italijanski, madjarski, nemški, rumunski, latinski, grški in esperanto. V nastenskem okvirju so razvešene drugojezične publikacije, ki jih je izgotovila tiskarna "Narodni Politike". V zadnji omari levega krila so izložene v svincu in na papirju: učebniee vseslovanske steno- grafije, črke za stavce, zinkografija, j:-i prijorjev in samostanskega kapi-: kIi5ejU stereografije, tehnični vodja ttljna ne zadolžiti ne po nepotrebnem j (ena s)rau ziožene matematične stav-j i emoženje tratiti. Deželnim glavar- Za festilce glasbe je zaniraiva jem se nalaga, da v tem oziru dobro j z]ožena stavba not; nastenski napis pazijo na redovne predstojnike in "Milijon razstavnih srečk, tiskano iu ___ _______„„ "'ez obloga odrede vse potrebno, da I g dneh>»} 0p0zarja gledalce na sreč- raščalo?" Sicer pa"po kitajskih nazo- SL' nemudoma odstrani in zabrani vsa-, ke po 1 kr0n0j od kterih pričaku ^ SQ popoinoma enaki znati varovati svoje ozemlje in svojo rek: "Kadar se gre za dobiček, bodi c^clr-m nnRtiti se neodvisnost. Vse drugo, kar je po- pravičen!" vedal, so bil« same prazne fraze in Končno dospemo do velikih vrat, strani, leta 1895 rotačka za 32 strani. Za poslednjih 10 let je bilo potrebno vsled stalno rastoče naklade postaviti 6 rotačnih strojev po 32 strani in jeden, ki tiska 64 strani "Narodne Politike" naenkrat. Ta rotačni stroj s 64 stranmi je največji tiskarski stroj v Avstriji. Število odtisov jutranje izdaje "NarodnePolitike" iznaša sedaj: ob navadnih dneh 105,000 odtisov, ob nedeljah in praznikih 180,000 odtisov. Tiskarna "Narodne Politike" je razven državne tiskarne na Dunaju največja tiskarna v Avstriji in ima zaposlenih: 106 redaktorjev, uradnikov, faktorjev in korektorjev, 208 kvalifikovanih delavcev (stavcev, tiskarjev in livačev), 266 pomožnih delavcev in 23 vajencev — torej skupaj G03 osob je zaposleno v največji češki tiskarni. Podjetje "Narodni Politika" je delniška družba, ktere akcije so izključno v čeških rokah. "Narodni Politika" kakor list je nekakšen univerzalen nadstranski češki list, ki pa stoji vedno odločno na braniku za češko stvar in vsled tega je tudi med češkim narodom najbolj razširjen. Vse vrste češkega naroda so vzljubile "Narodni Politiko" radi njene bogate obsežnosti, naglega in stvarnega poročanja in nepristranskega, ali vendar vselej odločnega narodnega nastopanja. Ed. Slovensko katoliško podp. društvo svete Barb* xa Zjedlnjen© države Severno Amerike. Sedež: Forest City, Pa. Bnkorporirano dm 31. januarja 1903 v driavl P*nn«.Vhr«f>^r ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Kam. L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. n. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, Pa. KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. IRAN KNAFELJC, n. nadzornik, 909 Braddock Avenue, Bra4-dock. Pa. _ FRAN ŠUNK, m. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, JOSIP PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, II. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. ' sama nesmisel. Kljub temu so pa mirovni apostoli temu govoru navdušeno ploskali t Poleg tega so se še blamirali s tem, i stavljajo " visokočastite strice da so poslali nemškemu "Viljemu brzo- vilne ter vojaške mandarine. za kterimi se nabaja svetnikov grob. Pred vratmi stoji osem kipov, štirje izmed njih v živalski podobi, ki pred- in ci-Takoj javko, s ktero so ga pozdravili kot 1 za kipi dospemo slednjič do pravega miruljuba. dasiravno je vsemu svetu Konfueijevega groba, ki je obdan z znano, da je "pagliaccio" na nem- močnim zidovjem, kterega so postavili j i.- _ „ škem prestolu največji nasprotnik mi- leta 1335 kitajski cesarji mongolske ^ tak zloein^ da bi se ga mo- * ... ,. ,. .. v , ralo iztirati iz dednih avstrijskih de- ru, kar je razvidno iz stoterih njego- rodbine v varstvo proti divjim četam, v. * . I J .... .. . -__L . , v i žel, ga obsoditi na celo življenje v je- vih nepremišljenih govorov in njego- ki so grob onecastili. . T- , * a ^ , - j- i j- j , • i • * „„ < o ali celo na smrt, mora predstojnik vih de an j. Razumni ljudje tudi do- <;rob sam je kaj pnprost in se ne ' ... £ _ bro vedo, da zadnji Viljemov "mi- razlikuje od drugih grobov. Toda baš samostana. vso zadevo naznaniti brez rovni" govor ni bil nič druzega, nego v tej priprostosti se dviguje nekaj odloga ordmarijatu, da ta doloct, ^ navadno ščuvanje. Tedaj je povdar- tako veličastnega, da se človek le s - kako se ima postopati z zlocmcem. jal, da je treba skrbeti za mir, ker j spoštovanjem bliža zadnjemu počiva-tako zahteva ljudska želja in tudi ligfu velikega Kunfucija. Nad grobom je napis: "Če-šen-gmu" = grob najsvetejšega. Pred grobom je "vest" vladarjev. Vendar je pa vsakomur znano, kako je z ljudsko že- ljo, kajti nijedna vlada se ne ozira j postavljen zlat trinožnik, na kterem na ljudske želje. Z ozirom na "vest" vladarjev je pa bolje, da ne pišemo niti besedice, ker bi bilo presmešno. Kedor hoče imeti mir, ne sme računati na pomoč vladajočih krogov, temveč baš na pomoč njihovih nasprotnikov. Vojna ni druzega, nego "business" trustov, monopolov, bogastva v maloštevilnih rokah itd. Na vse to pa mirovni apostoli niti ne oislijo in vsled tega sedanji mirovni kongres v Berolinu ni druzega, nego povsem navaden švindel. —Mno tujih ogx—. — od«o^ vorr &» afrarnlitvo ne uredniit*« se Konfuciju daruje kadilo. Tri stop-njice nas vodijo do groba, ki je še vedno isti, v kterega so Konfucija 1. 479 pred Kristovim rojstvom položili k večnemu počitku. Grob ni bil nikdar razdejan, tudi v dobi meščanskih bojev ne. Vsakdo je znal, da je Konfucij umrl v siromaštvu in mu v grob niso položili ne zlata ne srebra. Le o sovražnem cesarju Šihoangti se govori, da je nameraval uničiti grob, česar se niti Mongoli niti Mandžuri niso drznili. Tik Konfueijevega počivališča je grob njegovega sina in vnuka. Dojim Konfucijev sin v javnem življe- V patentu z dne 4. septembra 1771 pravi cesarica Marija Terezija, da je doznala od popolnoma verodostojne strani, da redovniki prigovarjajo kmetom in tudi premožnim meščanom na smrtni postelji, naj zapuste njih premoženje za samostanske ustanove, da se bodo brale maše za njih duše. Bolniki se takim prigovarjanjem v oči smrti navadno udajo in napravljajo take oporoke, da je vse njih premoženje preobremenjeno, kar je pa ostalim in državi le v škodo. V tem oziru je prišlo do nje že mnogo pritožb, tako od meščanov kakor od zavedenih kmetov. Vsled tega zapoveduje, da ne smejo ne posvetni duhovniki ne redovniki "sub nullitate actus" spisovati oporok, temveč naj »e v nujnem slučaju njili imetniki srečo v podobi glavne igre. Da bodo ti upajoči vedeli, kako so prišli do sreče, so razvešene srečke v celih tiskovnih polah, iz kterih prva nosi podtisk. druga površni tisk na podtisku. torej že izgotovljeno srečko — seveda brez zaželjenih številk. V tretjem okvirju so nameščeni načrti za izgotovitev srečk. Razstavljene fotografije bankovnega oddelka dajejo slutiti, kako se tiskajo akcije in dolžna pisma, od kterih so razstavljene akcije Živnostenske banke ter akcije mnogih jugoslovanskih denarnih zavodov. Vzorci iz domače livarne črk, služeče edino lastnim potrebam zavoda, prikazujejo vso obsežno ma-liinaeijo pri ulivanju črk. Nadalje so izloženi vsi časopisi, ki se tiskajo v tej največji češki tiskarni. In teh ni malo število. Evo jih: Knihar, Vestnik Založensky, Srpske Novosti, Dalibor, Češka Flora, Technicky Obzor, Typo-grafia, Architektonicky Obzor, Praž-ska Lidova Revue, Merkur, Zajmy Samospravne Straže, Vestnik Obecm, Vestnik Krasy Našeho Domova, Ho-spodar Cesko-slovansky, Kržisa našeho domova, Pražsky cukerni trh, Finančni listy, Zora, Textilm obzor, Pivovarske listy in Hrvatski Djak. Iz tega vidimo, da se tiska v tej tiskarni nič manje nego 21 listov. — stenah vidimo slike v barvotisku, ki so bile v tiskarni "Narodni Politike" izgotovljene. Navajam: Komensky se loči od domovine, Mojster Jan Hus, Jan Žiška na vojnem vozu, Ciril in Metod, Zadnja večerja, Hus pred koncilom itd. Iz tega je razvidno, da izgotovlja ta tiskarna vsa dela, ki jih je možno proizvesti s pomočjo tiska. Središče ekspozicije zavzema "Jeden dan v Narodni Politiki". Tu je nameščena ena tisoeina cele enodnevne naklade in celoten pregled izdelovanja "Narodne Politike" od dne 19. aprila t. 1., da si tudi neposvečenec zamore predstaviti zločeni aparat in množino obdelanega materijala v jed-nem dnevu. Za izgotovitev je tre-balo: 88 strani tiska (za eno številko!!), po računih stavcev je trebalo za to 1,743,826 črk, 88 papirnatih matric, od kterih je bilo izgotovljeno 584 svinčenih odlitkov; tiskalo se je na sedmero rotačnih strojih. Upotre-bilo se je 2,053,062 pol papirja, ki je teh£al 38,718 kilogramov ali 387 meterskih stotov! Dolgost papirja v širokosti tiskanih pol je iznašala 1,562,941 metrov. Potreba papirja za navedeno številko je enaka črti 55 centimetrov široki, ki bi spajala Pariz, Prago in Dunaj z Benetkami. Vzrast "Narodne Politike" dokazuje tudi tehnična ureditev. "Narodni Politika" je počela izhajati kakor staročeško glasilo 1. januarja L 1882 ter se je prvo dobo tiskala na 8stranskem rotačnem stroj«. L. 1890 je bila postavljena rotačka ia 24 Temna koža. Z vprašanjem, zakaj imajo zamo ci temno kožo, mi pa belo, nima toplo podnebje ničesar opraviti, kajti tudi Eskimaki so rjavo barvani. Po izkušnjah, ki so jih pridobili v tem pogledu na snežnikih, se zdi, da pri intenzivni svetlobi koža porjavi, zlasti pod vplivom ultraviolet nih žarkov. Menda se j gre tu prvotno za nekako varstveno barvo kože, ki je potem ostala v plemenu. Ako presadimo (implantira-mo) na kožo črnca kožo belca, se ta košček kože čez kake tri mesece potemni. Ne zavijajte j est vin v časopise! Cestokrat je opaziti, da zavijajo ljudje jestvine v časopise. To moramo zelo grajati. Prvič ni ravno o-kusno, ako se kakega kosa kruha drži tiskarsko črnilo, drugič treba pomisliti, kje je časniški papir že vse bil in skoz kake roke je potoval, predno smo zavili vanj svojo jed. Tudi nalezljive bolezni prenaša časniški papir. Pomislite, da je časopis bral morda kak jetičen človek in kašljal vanj! Zato še enkrat ponavljamo: Ne zavijajte jestvin v časopise! Prvi uspeh praške slovanske konference. Nemški listi priobčujejo pod tem naslovom brzojavko iz Petrograda, ki se glasi: "Ministerstvo trgovine in prometa je dovolilo za avstrijske Slovane brezplačne vožne listke za vožnjo po ruskih železniških progah, ako ima to potovanje zgolj cilj se seznaniti z ruskimi znamenitostmi." Koliko bi trebala Nemčija denarja za prihodnjo vojno? Na to vprašanje odgovarja v Mag-deburger Zeitungu general Blum: "V slučaju vojne mora Nemčija staviti pod orožje 2,500,000 ljudi, ki bi v enem letu stali okroglo 5700 milijonov mark. Ali to je samo neposredni vojni strošek. Za nabavo vojnega materijala, za pokojnine in odškodnine po vojni ter za vzdrževanje in miloščino vdovam in sirotam ubitih vojakov bi morala Nemčija izdati 7200 milijonov mark." — Gospod Blum je gotovo računal, da Nemčija brezpogojno zmaga, ker ni računal eventuelno odškodnino sovražnikom. Korupcija na Ogrskem. Veliko pozornost je vzbudil najnovejši dokaz korupcije v ogrskih uradih. Okolo Blatnega jezera bodo zidali železnico. Glavno dodajo gramoza za gradnjo železnice je oddala vlada kamenolomu v Polgarderu. — Tvrdka je dobila naročilo dodati 900 tisoč metričnih stotov gramoza po 9 kron 50 vin. za 100 kilogramov. Nek kamenolom v bližini Budimpešte je bil pa ponudil gramoz boljše kvalitete po 6 kron za 100 kilogramov. Lastnik polgarderskega kame-noloma je poslanec grof BatthyAnyi, član ustavne stranke. Gospod poslanec bode s pomočjo vlade "zaslužil" nad 3 milijone kron več kakor bi bil zaslužil lastnik kamenoloma pri Budimpešti; ta pa, seveda, ni poslanec. "Extra Hungariam non est vita"... Avstrijski vojni proračun. Dunajska "Neue Freie Prease" javlja, da je proračun za avstrijsko vojno upravo za leto 1909 v bistvu gotov. V političnih krogih se govori, da bo ta proračun povišan za 9 milijonov, torej od 306 na 315 milijonov kron. Proračun za vojno mornarico bo tudi povišan, sicer pa podrobnosti ie niso znane. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box «07, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". zaloga vina in žganja Marija Grill Prodaja belo vino po........70c. gallon črno vino po_________50c. „ Drožnik 4 galone za............$11.00 Brinjevec 12 steklenic za........812.00 ali 4 gal. (sodček) za...........$16.00 Za oblino naročilo 11 priporoča Marija Grill, S308 St. Clair At©., N. E.t Cleveland, Ohio. Važno. V«žno. Važno. Važno. Ura za gospode (18 size) 20 let jamčetia z dvojnim pokrovom (field) z zlatom prevlečena C* i ^ z 15 kameni....................lO.UU $15.00 $13.00 z 17 kameni.................... Ravno take vrste ure za gospe bolj male (size t) z 15 kameni kolesovjem Elgin ali Waltham . - Za blago jamčim. Priporočam se za naročbo, kajti zgornje cene so samo za nekaj časa. /VI. Pogorele, 1114 Heyworth Building, Chicago, I1L ^Naslov za knjige: M. POGORELC, Box 226 Wakefield, Mich. < & N4 3 0 < N* 3 0 Važno. Važno. Važno. Važno, Ločitev države od cerkve na Švicarskem. Po vzorcu ženevskega kantona hoče sedaj tudi bazelski kanton urediti svoje odnosa je nasproti cerkvi, oziroma cerkvam. Gre se za reformirano in starokatoliško cerkev. Rimskokatoliška cerkev pripada v bazelskem kantonu k takozvanim svobodnim cerkvam, ki niso spojene z državo. Po tozadevnem zakonskem načrtu se ima s 1. januarjem 1909 izločiti iz proračuna postavka v bogočastne svrhe. Ni dvoma, da bo načrt vsprejet. Srbski kralj Peter knpnje posestvo na Ogrskem. Iz Budimpešte poročajo, da namerava srbski kralj Peter kupiti za prestolonaslednika Djorgja posestvo Bakšak v Bikarski županiji. Srbski konzulat v Budimpešti se je že pričel z lastnikom pogajati. Cast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicaei, 111., krJcor tudi rojakom po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon nri "Triglavu", 572 Blue Island Ave., Chicago, III. kjer točim pristno uleiano Atlas pivo, ixvrstni whiskey. Najbolja vina in dišeče smodke so pri meni , na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno keg-ljišče in igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse 4 bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor Mladič, L* 572 Blue Island Ave., Chicago,'I1L ^ t Iščem mojega prijatelja MAB.TINA SKRINAR. Doma je iz fare Do- bovec pod Kumom. Prav rad bi zvedel za njegov naslov, ker sem tudi od tam doma, in sicer iz Lazov, fara Št. Jurij pod Kumom. Prosim cenjene rojake, kdo ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, ali pa naj sam piše. — Frank Bajda, Superior, Wyo. (21-23—9) HARMONIKE bodisi kakoršnekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem ie nad 16 let tukaj v tem poslu ia sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kakorSno kdo zahteva brez nadaljnih uprašanj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str., Cleveland, O. —---—vinru 1 lammmmj. POZOR SLOVENCI IN HBVATL | I Podpisani priporočam vsem po tujo čim rojakom v Chicagi, 111., in okoli« avoj dobro urejeni i —: SALOON. :— Na razpolago imam twtt topo ke« ljiife. Totm vedno »vdto is dok«; Mp pivo, j»ko dobro doma&o Tine, rasno liker je ter prodajam fino ■molke. Postrežba solidna. Prodajam bodi in preskrbujem V* robrodna listke zs too prekomoeeke fate po izvirnih oeoahi Pottjam bolnišnici v Novem mestu zasulo do vrat*. Pri reševanju se je najbolj od-lUtovwJ orožniški stražmefiter Fr. Mo-horfcč, brez katerega bi bil Stavec prišel ob življenje. Smrtna kosa. Javlja se nam: 2. sept. popoldne ob 4. je umrl na svojem obširnem posestvu na Razdrtem Viktor Dolenc v 68. letu svoje dobe. V svoji prvi mladosti in preden se je na-elil v svoji rojstni rasi, je bival več časa na Hrvaškem, posebno v Zagrebu in bil tam dobra podpora za manj imovite svoje rojake, ki so študirali na zagrebški akademiji. Bil je čvrst, navdušen narodnjak in ostal to do zadnjega zdihljaja. Dasi že dolgo borec se z zavratno boleznijo, vselej se je še dal peljati k vsaki volitvi, da je oddal svoj glas za naprednjake. Rad je bil v veselem društvu, posebno kjer se je prepevalo in sam ob sebi, ne da bi bil izurjen pevec, je zakrožil kako hrvaško pesem in potem prepovedal od svojih prijateljev na priliko Kosu, Vidriču. Kopaču, Trnoivcu in dr. Nihee bi ne bil prisodil tega možu, ki se je kazal bolj trpkega čutja. da ima toliko ljubezni za dom in posebno še za naravo. Vedel je tudi v sedanjih trdih okolnostih obvarovati svoje imetje kot zelo previden gospodar in dober kmetovalec. Blag spomin mu je zagotovljen pri vseh, ki so spoznali njegov zdrav razum in njegovo za vse pravo vneto srce. S preiskovanjem tal v strugi Ljubljanice poleg frančiškanskega mostu so pretekli torek delo končali Baje so vrtali 18 metrov na globoko ter našli pri 16 m še ilovico v tleh, v ostalem pa so naleteli že na peščena tla. Sedanji frančiškanski kamemti most se ob osuševanje podere, kamen pa-porabi za stranske opore novemu železobetonastemu mostu z jednim samim obokom, kakršnega ima sedanji jufoilejski most Tudi nekoliko nižje ga pomaknejo v črto s Stritarjevo ulico. PRIMORSKE NOVICE. Z vlaka je padel v Červinjanu prevoznik Alt ter se nevarno poškodoval po celem telesu. Padel je najbrže radi tega, ker je bil preveč izmučen v sluižbi. . Devet metrov globoko je padel v tiržaški ladjedelnici 251etni kotlar Vinko Jatfbec in se zelo nevarno poškodoval. Vrgla ga je božjast. Velika nezgoda v tržaški proeti Inki. Na Lloydovem parniku "Indija" v tržaški prosti luki se je razpočOa cev, napolnjena z vrelo vodo. Hudo oparjeni so Anton Foger, Alojzij Ca->tel'lani in 361etni mornar Rudolf De-Ijak. Morali so jih prenesti v bolnišnico. Debela toča kot orehi je padala v Trstu in okolici. Vendar v okolici ni napravila dosti škode. Tržaške ulice so bile podobne deročim rekam. Na trgu Goldani je bila prava po voden j. Na morju se je prevrnil trabakelj, ki je vozil pesek iz Taljmenta v Trst. Ljudi so rešili. Trikratni poskus samomora. V goriški bolnišnici usmiljenih bratov se nahaja 371etni črkosrtavec Peter Skomina iz Gorice, bolan na jetiki. V bolnišnici je že dolgo časa in naveličal se je fcrpljenga. Imel je star revolver, S katerim je hotel narediti konec svojemu življenju, pa se mu ni posrečilo. Potem je zel britev, da bi si žile prerezal, da budi ni šlo; nato je skočil skozi okno na dvorišče, ali pri padcu se je malo poškodoval. Nesrečneža so prinesli zopet v posteljo, kjer pričakuje željno smrti. Utonil je v Gradežu v kopališču za revne neki Ivan Buriao iz laškega Vidma. Zj^el je pregloboko v morje do kanala ter-se izgubil v njem. Levo roko si je zlomil pri padcu i čez kamenje 541etni zidar Anton Lu-kežič iz Bilj. Zdravi se pri usmiljenih bratih v Gorici. ŠTAJERSKE NOVICE. Napad na fijakarja. V Mariboru je I najel kakih 25 let star, gornještajer-! sko oblečeni uladenič izvoščka Jos. MeŠiČka, da ga pelje v Kamnico. Med vožnjo na samoti, je mahoma zasadil vozniku nož globoko v tilnik, da se je zgrudil z voza, a napadalec je zbežal po cesti proti Mariboru, ne da bi bil voznika oropal. Pa tudi maščevanje je izključeno, ker je bil napadalec vozniku popolnoma neznan. Su-{ mi se, da je napadalec iz ječe pobegli dezerter 15. pdjonirskega bataljona Fran Arnšek. Ko se je ranjeni voznik zopet zavedel, peljal se je sam k zdravniku v Maribor. Ranjen je hudo, vendar ne smrtno. HRVATSKE NOVICE. Tat v volčji koži. Ivan Medic iz Beline v Dalmaciji bi bil rad kradel ovce, a so ga vselej zalotili, Vsled tega je oblekel volčjo kožo in ko je nastala noč, je prilomastil v ovčji stan in jemal živineeta seboj. Pastirju se šel je čudno zdelo , ko je nekoč zapazil "volka," ki je imel tako čudno hojo. Ko je prihodnjo noč zopet prišel ropar. zagrmel je pastir nad njim: "E što je to. pobratime?" Medic je potegnil samokres in ustrelil na pastirja, a ga ni zadel. Pastir pa ne bodi len. je oplazil tatu s kolom, da je obležal na tleh. Hitel je po orožnike, ko so pa ti prišli, volkodlaka že ni bilo nikjer. Zopet dogovori med Hrvati in Madžari. Budimpešta, 2. sept. Minister Josipovič pripravlja baje v imenu ogrske vlade nova pogajanja s hrvaško-sribsko koalicijo. Za posredovalca ogrske vlade je v tej stvari tudi tajnik hrvaškega ministrstva baron Skrlec. Ban Rauch je baje izjavil. da, ako bodo imela pogajanja po-voljne uspehe, prepusti prav rad svoje meisto drugemu. BALKANSKE NOVICE. Bodočnost Bosne in Hercegovine. Zagreb, 2. septembra. Vodja kadetov v ruski dumi Miljukov, ki potuje sedaj po HrvaŠkem, je izjavil nekemu dopisniku, da sedanji mednarodni položaj nikakor ni ugoden, da bi spravil na površje bosansko vprašanje, ki tvori mednarodno pravno vprašanje ter se dotika evropejskega ravnotež-' ja. Iz tega bi mogle nastati le komplikacije politične nature. Navdušenje za Angleže. V turških političnih krogih pripisujejo angleš-i kemu vplivu vse uspehe, da se je revolucija posrečila. Zato pa tudi nobena evropska država v Turčiji nima tolikih simpatij, kakor Anglija. Kjerkoli se pokaže angleški veleposlanik Gerald Lowther, povsod ga ljudstvo pa uradništvo. navdušeno pozdravlja. RAZNOTEROSTI Neverjetna sirovost. V Niči so zaprli nemškega komponista Emila Haucka, ki je igral veliko vlogo v naj-odliČnejših krogih, doma pa je imel že pol leta svojo ženo zaklenjeno v temni čumnati. Sosedom se je že dalje Časa čudno zdelo, da hodi Hauck vedno sam, a ker ni bilo med njim in ženo nikoli dobrega razmerja, mislili so, da ga je žena zapustila. Končno pa je le nekdo slišal ženo v stanovanju jokati, kar se je naznanilo policiji. Policijskemu komisarju Hauck ni hotel odpreti, temne so morali v stanovanje vlomiti. Po temnem hodniku so prišli do ču-mnate, v kateri je bila nesrečna žena zaprta. V temni sobici z za/bitim oknom so na-šli na železni postelji v krvavih in umazanih cunjah liki okostnjak shujšano komponistovo ženo. Ko je policija zagledala, začela se je bedasto smejati. Revi se je v zaporu omračil duh. Po celem telesu je imela rane, a brezsrčni mož trdi, da je večkrat padla s postelje ter se pobila, dasi je očitno, da jo je mož tako hudo pretepal. Od tod izvirajo tudi krvavi madeži, o katerih pravi mož, da je žena poibila toliko mrčesa v postelji. Ko so nesrečno ženo prinesli na zrak, je omedlela. Zdravniki dvomijo, da bi I ostala živa. Požrl kačo. V biharski županiji na Os?rskem je požrl 161etni sin poseet-nika Schenkla kačo, ki mu je lezJa v usta. Zdravnik je poizkušal zaman, da odpravi kačo z mlekom in z drugimi sredstvi. Zdravniki nameravajo kačo odpraviti po operaciji. Oče in sin Pri Land^bergu sta se po prisrčnem slovesu vrgla oče in sin pod brzovlak, ki ju je raztrgal v drobne kose. Odkrita delavnica ponarejenih bankovcev. V Milanu je odkrila policija v nekem litografskem zavodu obsežno ponarejevalnico bankovcev. Policija je zaprla ravnatelje, delovodje in 40 delavcev. Vlom v Rotšildov grad. Na Angleškem so poizkusili neznanci vlomiti v grad avstrijskega častnega generalnega konzula Alberta Rotšilda. Vlomilce so še prav ^no opazili, enega prijeli, drugi je A všel. Kdaj propade Nemčija? Danski list "Flensborg Avis" pro rokuje da propade nemško cesarstvo leta 1913. List izvaja: Ko je bil prvi nemški cesar samo še pruski kralj, je obiskal neko grofico, ki je bila na glasu, da zna čarati in jo vprašal, kdaj da postane nemški cesar. Odgovorila mu je, naj prešteje letnici 1849, ko je bila udušena revolucija iz leta 1848., številke 1, S, 4, 9, dobi letnieo 1871, ko postane nemški cesar. Če pa pri-' šteje letnici 1S71 številke 1, 8, 7, 1, dobi letnico 1888, ko bo umrl Viljem je na to vprašal, kolko časa bo trajalo nemško cesarstvo. Odgovorila je, naj prišteje 1888 številke 1, 8, 8, 8 in dobi letnieo 1913. Danci upajo, da pribore nazaj 1913. Šlezvik, češ, ker sta se prvi prorokovanji tako točno izpolnila, se bo tudi tretje. Zapiranje zaradi dolgov imajo še vedno na Angleškem. Lani je bilo f t i 9235 oseb obsojenih na zapor zaradi dolgov. Dolgovi vseh obsojenih in zaprtih so znašali nad 90 milijonov kron, od katerih se je le s pomočjo sodišč iztirjalo nad dve tretjini. f NAŠI ZASTOPNIKI, kteri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle. San Francisco, Cal.: Ivan Stariha. Pueblo, Colo.: Peter Čulig. Indianapolis, Ind.: Alojzij Rudman. Waukegan, HL: Fran Petkovšek. Chicago, HI.: Mohor Mladič. South Chicago, 111.: Josip Kom-pare. La Salle, 111.: Mat. Komp. Calumet, Mich.: M. Grahek, Mat. F. Kobe in Pavel Shaltz. South Range, Mich.: Ivan Barič. Duluth, Minn.: Josip Scharabon. Hibbing, Minn.: Ivan Povše. Ely, Minn.: Ivan Gouže. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Kansas City, Mo.: Ivan Kovačič in Ivan Rabija. Aldridge, Mont.: Gregor Zobee. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Češarek. Little Falls, N. Y.: Fran Gregorka. West Seneca, N. Y.: Jo van Miliš. Cleveland, O.: Frank Sakser Co., William Sittar in Mat. Pečjak. Oregon City, Ore.: M. Justin. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Canonsburg, Pa.: Geo. M. Shultz. Greensburg, Pa.: Fran Kebe. Braddock, Pa.: Ivan Germ in Ivan Varoga. Johnstown, Pa.: Fran Gabrenja. Forest City, Pa.: Josip Zalar. Pittsburg, Pa.: Ignac Podvasnik. Steelton, Pa.: Marko Kofalt in Jo-sip A. Pibernik. Willock, Pa.: Fran Seme. Youngwood, Pa.; Nik. L Grba. West Jordan, Utah: Anton Palčič. Black Diamond, Wash.: Gr. Po-renta. Thomas, W. Va.: Josip Rus. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik in Josip Cunta. Rock Springs, Wyo.: Maks Ker-žišnik in A. Justin. NAŠI POTNIKI: J. A. Pibernik in Damo Vuletiš, ter John Bahorič, kteri potujejo sedaj po državi Pennsylvaniji, oziroma Michigan. Vsi naši zastopniki so z n«ni še dalje časa v poslovni svexi, vsled Česar jih rojakom naj topleje priporočamo. Upravniitro "Glasa Harofe", 109 Greenwich St., New York, N Y. Ako fcateš dobre postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Oerdiča, 301.303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo Tndi naznanjam, da Imam ▼ zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike B iunke itd. Govorim v vseh slovanskih , efcz se mt L obalni obisk. ri Nižie podpisana oriDoro-2am petcjoCSiiic. ... in Hrvatom svoj........ SALOON 107=109 Greenwich Street, ooooNEW yorkoooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importiraua vina, fine likerje ter prodajana izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe............. stanovanje in brano proti nizki ceni. žba solidna..... Postre- Za obilen poset se priporoča FRIDAvon KROGE 107-10° Greenwich St., New Yo»"k ^ -at if POZTV. GREGOR BAN, ki je bival letošnje poletje v Red Lodge, Mont., naj se izvoli pri nas takoj pismeno javiti radi neke denarne zadeve. Frank Sakser Co., 109 Greenwich St., New York, N. Y. Pozor Rojaki! Noroiznajdeno garantirano mazilo t> pleiaste in golobradce, od katerega v t tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo ! I(evmatizem ali trganje v nogah, rokah in križu Vam popolnoma odstranim. Potne noge kurje očesa, bradovice in ozeblino Van ▼ 3 dneh popolnoma odstranim, da* Je to resnica se jamCi $600. UpraSajte se pri — Jakob Waheic, F». O. Box 69 OUBVI3LAND, OHIO. Pozor! Slovenci Pozor! ^SALON^ zmodernim kogljiddem* Sveže pivo v sodičkih in buteljkah if druge raznovrstne pijače ter unijslc* smodke. Potniki dobe pii meni čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanov se toplo priporoča Martin Potokar 564 So. Center Arc. Chicago, IDU Pozor Rojaki! Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Dr. R. Mielke-ja, vrhovnega zdravnika najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki: THE COLLINS N. Y, MED. INSTITUTA On ima nad 40 letno prakso v zdravljenju vseh bolezni ter EDINI ZAMORE JAMIČTI za popolno ozdravljenje vsake notranje ali zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali zastarela (kronična), kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni votlini,— potem v nosu, glavi in grlu, nervoznost, živčne bolezni, bolezni srca, katar, prehlad, težko dihanje, bronhialni, prsni in pljučni kašelj, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuralgio, reumatizem, giht, trganje in bolečine po udih, zlato žilo, grižo, otekline, vodenico, padavico ali božjast, nemočnost v spolnem obče\-anju, polucijo, posledice onanije, šumenje v ošesih in tok iz ušes gluhost, izpadanje las, mazulje, srbečino, lišaje, hraste in rane, vse bolezni na notranjih žeuskih ustrojih, glavobol, neredno mesečno čiščenje, belitok, padanje maternice, neplodovitost i. t. d. On edini na posebni moderni način hitro in zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi vsako tajno spolno bolezn moža in žene. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.— ZATORAJ ROJAKI! Ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi trosite težko prisluženi denar, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo ZDRAVJE, katero dobite ZASTONJ, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. Vsa pisma naslavlajte točno na sledeči naslov: TIEHE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE 140 WEST 34th ST., NEW YORK N. Y. Zdravju najp'nre^.epa pijača je LEIS V PIVO ktero je varjeno iz najboljšega I'm 3ortiran=ga češkeg? hmcli ;egi naj nikdone zamudi poskusit: f'» v s?a;o la^no korist, kakar 4 » c-~. svoje družine, svojih prijateljev in drugifc. Leisy pivo je naiboij pr-»jub- jeno ter se dobi f do jSi»> gostilnah. Vse podrobnosti rvrst^ p— n riiftii. ^ Novi parnik na dva vijaka "Martha Waamngtcc' REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN y at spodaj navedeni nori parobrodi na dva rljaka imajo brezžični bnojiv: ALB«, lauka, MASTHA WASHINGTON, Cene važnih listke« k *EW mu ia (II da" priredil L. P. DRUGA KNJIGA. [PO DIVJEM KURDISTANU. sicer Za kratek čas. Družinski ponos. (Nadaljevanja.) "Jo bom držal v lastnih tacah." "Torej zamenajva." Anglež mi da svojo puško, jaz pa njemu svojo. Anglež je bil dober strelec, vendar sem bil radoveden, kako bo pogodil medveda. Četa Kurdov se razdeli. Polovica jih odhaja s psi, da prevzamejo posel poganjac-ev, drugi pa ostanejo v polkrogu okoli medvedjega tabora. Halef in oba Arabca sta veela kopje in se postavila v vrsto z drugimi Kurdi; midva z Angležem pa sva ostala pri beju. Mojega psa nisem hotel izročiti, da poganja zverino; ostal je ob moji strani. **Ali vaši psi ne napadajo medveda, temveč ga samo preganjajo?" vprašam beja. "Psi ga ne napadajo, ker medved beži pred psi." "Torej je zelo strahopeten." "Kmalu ga bodeš spoznal." Trajalo je precej časa, predno zaslišimo krik v znamenje, da so poga-njači izslfdili medveda. Kmalu zadeni glasno pasje lajanje, ki se nam vedno bolj približuje. Čez nekaj minut nam naznanja glasno tulenje, da je eden psov ranjen. "Pozor, emir!" svari bej. "Sedaj prihaja medved." In prav je imel. V bližnjem podrast ju zašunii, in kmalu se prikaže črn medved. Bil ni posebno velik, in dober strel iz puške bi ga moral usmrtiti. Ko nas zagleda, obstane, da premisli, kaj aiu je v tako nevarnem položaju storiti. Polglasno mrmranje mi svedoči, da ne more priti do pravega sklepa. Toda bej mu ne pusti dovolj časa za nadaljno premišljevanje. Takoj stopi k svojemu konju, potegne kopje in ga zažene z vso silo proti zverini. Nato pa steče k živali in obrne konja. "Beži, emir!" mi zaklice nato pa zgine s svojim konjem, kar se da Mtro. Medved glasno zamrmra in skuša kopje otresti, ker se mu pa ne posreči, zdirja za bejem. Takoj se dvignejo za njim drugi Kurdi, ki istotako zaženejo svoje kopje v medvedo kožo; vendar samo eno kopje ga zadene, kterega se pa kmaiu otrese. Medved se obrne za napadalci Bej slednje opazi, obrne konja in zažene novo kopje medvedu v telo. Ranjena žival se grozno otresa, vendar s« ne more znebiti kopij. Ostali jezdeci medveda vedno bolj napadajo. "Ali naj začnem. Sir?" me vpraša Lindsay. "Da. le naredite konec mučenju!" "Torej držite mojega konja!" Anglež razjaha in izroči konja meni v varstvo. Že nameri puško na ranjenega medveda, ko zašunii v bližnjem grmovju in prikaže se drugi medved. Bila je medvedka, ki je le počasi korakaJa naprej, ker se je za njo kotalil mladič. Bila je večja kot samec in njeno mrmranje je bilo ie od daleč podobno tuljenju. Položaj pač ni bil prijeten: tam ranjeni, razjarjeni medved, pred nami pa medvedka, in mi med njimi. Vendar mojega n astra Fowliner-bulla ne zapusti hladnokrvnost. "Medvedkin jo, gotovo, Sir?" me vpraša. "Seveda." "Well! Bom uljuden. Dame imajo prednost!" Anglež zadovoljno jKikima z glavo, potegne turiban nazaj na glavo in koraka z nabasano puško proti medvedkinji. Slednja opazi prihajati sovražnika, potegne mladiča med zadnje noge in se postavi na prednje tace, da dostojno sprejme sovražnika. Anglež pa se ji približa na tri korake, nameri puško prav v njeno glavo kot bi meril na podobo in ustreli. "Nazaj!" ga svarim. - : j Papiga: "Mislim, dr. mi bode po- Toda moje >variIo je bilo nepotrebno, ker Anglež je že skočil na stran treba se preseliti iz te gajbe, ako naš ■čete je jahal na mojem vranen, in tudi moje orožje si je prilastil. Meni bo pustili samo srajco in hlače, doeim opazim, da ima Lindsay tudi svoj velikanski turban na glavi. Sicer so mi pa vse vzeli, kar sem imel pri sebi. Tu se eden jezdecev obrne in opazi, da sem odprl oči. "Stojte!" zakliče. "On živi!" Takoj ee četa ustavi. Vsi se zberejo okoli mene. Vodja pride z mojim vraneem bližje in me vpraša: "Ali moreš govoriti?" Ker bi mi molčanje ničesar ne koristilo, torej mu odvrnem, da lahko govorim. "Ali si ti bej iz G umri?" začne s svojo razpravo. "Ne." "Nikar ne laži!" "Povedal sem resnico." "Ti si bej!" "Nisem." "Kdo pa si?" "Tujec." "Od kje?" "Iz zapadne dežele." Kurd se hinavsko jposmeje. "Ali čujete? Tujec je iz zapadne dežele, občuje z bejem iz Gumri in hodi v Mi jo na lov 'ter govori naš jezik!" Dalja priMnjii JOHN KRAKER EUCLID, O. "Tako, tu imaš tvoj ponos, čam ga v tvoje krila!" Ni za šport. izro- in nan.eril puško za drugi strel, če bi bilo potrebno. Toda medvedka za-trepeče po celem telesu, pobrca z nogami in se zvrne na tla. "Ali je mrtva?" vpraša Lindsay. "Da, toda čakajte še nekoliko!" "Well! Kje je drugi medved, njen mož?" "Tam!" "Ostanite tukaj. Mu hočem pognati drugo krogljo v gobec!" "Dajte mi prej mojo puško nazaj, ker jo hočem znova nabasati." "Je predolgo." Anglež odkoraka proti mestu, kjer se je ranjeni medved še vedno boril s svojami napadalci. Pravkar mu je hotel bej zasaditi novo kopje v truplo, ko se prikaže Anglež, in bej se grozno prestraši. Smatral je Angleža zgubljenim. Anglež pa mirno obstoji, ko opazi, da dirja medved proti njemu. Ko pride piav poleg njega, sproži in strel je imel isti učinek kot prvi: žival je bila mrtva. Kurdi zaženejo glasen krik. kterega so psi komaj prelajali. Le s težavo so Kurdje držali pse na vrveh, da se niso vrgli na ustreljenega medveda. Anglež pa se mirno vrne k meni in mi izroči mojo puško nazaj. "Sedaj puško zopet naložite. Sir!" se smeje. "Tu je vaš konj!" "Kako sem opravil svojo stvar?" "Zelo dobro!" "Well! Me veseli. Je lepo v Kurdistanu, krasno!" Kurdi se niso mogli dovolj načuditi; menda se jim niti- sanjalo ni nikdar, da n ore pešec ustreliti s puško dva medveda, da sta takoj mrtva. Seveda se je Lindsay obnašal prav junaško. Bej ukaže, da zvežejo mladega medveda, kteitga je privedla starka s seboj, ker ga je hotel imeti živega v svojem gradu. Napotimo se proti medvedjemu ležišču. Iz vidnih sledov doženemo, da sta bila tukaj samo stara dva z mladičem. Z lovom smo bili lahko zadovoljni, ker se ni pri]>etila nobena nezgoda. "Gospod," reče mi bej," emir iz zapadne dežele je zelo hraber mož!" "Res je." "Sedaj se ne čudim več, da vam Bervari včeraj ničesar premogli, dokler vas niso napadli nenadoma v tako obilnem številu." "Toda srce nam ni padlo v hlače; jaz sam sem zapoVedal tovarišem, da se ndajo. Tvoj prijatelj sem, torej nisem hotel moriti tvojih ljudi. "Krko j* mopo»e medveda pogoditi ravno v oko?" "Poznal sen. lovca, ki je vsako žival in vsakega sovražnika vstrelil v oko. Bil je dober strelec in imel je puško, na ktero se je lahko zanesel." "Ali zna- tudi ti v oko strel jati ? " "Ne. Sicer sem že mnogo streljal, toda le v najhujših slučajih v oko. Kje se nahaja drugo lovišče?" "Bolj proti vzhod«. Takoj se podamo na pot." Nekaj mož ostane na mestu, da Čuva živali, in ostali jahamo naprej. Za nan.i zgine gozd, in pot nas pelje po soteski, po kteri je žuborel potok. Bej z oben a Arabcema je jahal prvi; Halef se je pomešal med Kttrde in skušal z njini goroiiti: midva z Angležem sva pa jahala zadaj. Med potjo sva s-e zat«>pdla v pogovor in niti oipazila ne. da so Kurdi že zdavnej zginili pred nama. Tu poči strel. "Kaj je to?" vpraša Anglež. "Ali smo že pri medvedih, Sir?" "Najbž ne." "Kldo pa strelja?" '''Bomo takoj videli; pojdite!" Tu zadoni cela salva, kot bi bil prvi strel samo znamenje za prioetek. Oba napodiva svoje konje, da prideva prej do mesta, kjer streljajo. Moj ▼ranee je dirjal kot sprožena puščica, toda — naenkrat se zaplete s kopitom v zveriieno korenino nekega drevesa; korenino sem že oddaleč videl in hotel konja obrniti; toda bilo je že prepozno. Konj se prekopitne, in jaz padem s sedla na tla in po&tero objamem mater zemljo. Ta ne^oda me je dohitela v dveh dnevih že drugič; toda danes nisem tako srečno padel kot včeraj. Najbrž sem priletel na glavo, ali pa sem se med padcem »daril a puškinim kopitom po sencih, ker obležal sem nezavesten. Ko ae zopet zavem, začutim po vM-ence** na dva vijaka.. -*La Savoie" f, „ ,, ?'La Lorraine" „ „ „ 3iLa Touraine" , „ „ 'La Bretagne"................ *La Gasgogne"................ ----14,200 ton, 30,000 konjskih moč* .... 12,000 „ 25,000 „ M -----12,000 „ 2o,O00 „ „ ----10,000 „ 12,(100 J, ----- 8,0<)0 „ 9,U00 „ .. 8,000 „ 9,000 "O. ubogi Bili, ali ne* Tako oso-depolno £e je ponesrečil!" "Da. tri tone cemente mu je padlo na prsa." "Ubogi det-ko! Zato je vedno tu-žaril. da je slab na pršili!" Smola. FOZOX! V zalogi "Glae Naroda" je iaUa -odurna knjižica, ki obsega 54 stra-aij, z naslovom: Kako ee poetant «merUkl driavtjanT Ker je knjižic« jako potrebna ia koristna, naj jo ta fcoj naroči vsak rojak. Stane šara* ft eentov, ktere poiljite s pc6tm> m am kak. SLOVENIO PUBLISHING OO., 40 West 8t, 60-62 Washington Si ■V ANGLEŽČINA t i. do 6. mesecih. slovenščina, ra^uu?- ---Po..L mr vrfti potom dopisovanja Pc jasnila ee dajejo zastonj. Sleveajka kerespondenčna iola P. O. Box 281, Sta. B. Cleveland, i ROJAKI, NABOOAJTE SE NA "GIiAJI NABOB A," NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK! Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. ?ar»iki edplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri iopoludne iz priatanišča št. 42 North River, ob Morton St,, N. I« *LA SAVOIE *LA PROVENCE *LA LORRAINE *LA TOURAINE *LA SAVOIE 24. segt. 1908. *LA PROVENCE L okt. 1908 *LA LORRAINE 8. okt. 1908 *LA TOURAINE 15. okt. 1908.*LA SAVOIE 22. okt. 1908 *LA PROVENCE 29. okt. 1908. 5. nov. 1908. 12. nov. 1908. 19. nov. 1908. 26. nov. 1908. POSEBNA PLOVITVA. Novi parnik na dva vijaka CHICAGO odpluje 3. okt. v Havre. Parnik LOUISIANE odpluje dne 24. okt. v Bordeaux. Samo drugi in tretji razred od pomola 84 N. R., vznožje zap. 44. ulice. Ceaa drugega razreda do Havre: 956.M in viija 4 Tfezoc ^aanamovttiki s maje :9C fcT*. Wc Kozminski, generaim agent «a - 71 Deaoorn St., Chicago, ££&. ^ntffattt ^ fffti&t^&iifc^^j^ii^fft1^ ffi^ tfflr. f!^* tfft' 'tfi^1 f.'11 fifeifcife žfrif i ^''flte jžt m ...... Telefon 246. Frank Petkovšek 720 Market Street, Waukegan, III. | priporoča rojakom Bvoj' ^ v kterem vedno to^i sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter H ima na razpolago fine smodke. f Pobili a denarje v staro domovino zelo hitro in ceno. « Ženiea šlape je prodajala In mirno zadremala, O nesreči niti sanjala, Ki v trenotku nastopila. A-" TELEPHONH: I.'-'/ R.'XTOU. * FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., NEW YORK, N. Y. PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O. Profesor zelo kratkoviden, Povsodi je prav priden, Mimo pride časnik bere Kopico šlap si na nogre nabere. Veseli dnevi otrok. a -Ju "Xe beži tako,