Naročnina Dnevna Itdajo za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celolelno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedepskaIzdala celolc no v JuflO-slavili 120 Din. za Inozemstvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i stolp, pellt-vrsia mali oglasi pol 50 In 2 l),veC|l oglasi nad 45 mm vISIne po Din 2-SO, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din n Pr: večjem □ narožilu popust Izide, ob 4 zjutraj rožen pondel)Ko ln dneva po proznlKu t/redni šlvo /e v Kopitarjevi ulici SI. 6,111 Rokopisi se ne vračalo, netranklrana pismo se ne »pretentajo * Uredništva tele/on St. 20.10, upravnlšlva št. 232S PoUličen list sza slovenski narod Uprava le v Kopitarjevi ul.St.ti Čekovni račun: Clubl/ana štev. 10.050 ln tO.349 za Inserate. SaralevoSl.7503, Zagreb St. 39.011, Vraga in Ouna/ št. 24.797 Zadosti! Nobene stvari ni človeka tako sram, kakor če mu italijanski politik ali javni funkcionar, kateremu se predočijo krivice, ki jih prenašajo od fašistovskega režima Jugoslovani v Italiji, pomoli pod nos zagrebške liste, polne divjih napadov na lastno državo. Napram krivicam, nasiljem in brezpravnostim, ki se glasom tega tiska godijo Hrvatom od Srbov, se zdi položaj Hrvatov in Slovcncev v Italiji naravnost rajski. Še bolj sram pa je človeka, če sliši ves kor fašistovskega časopisja hvaliti hrvatski narod in ga bodriti v »boju za svobodo«, češ, mi Italijani sočuvstvu-jemo ne iz preračunanosti ampak iz čiste ljubezni z vsakim narodom, ki trpi pod robskim jarmom, tako zdaj tudi s Hrvati! Ampak naravnost v zemljo bi se pogreznil, če čitaš izjave vodivnih politikov kmetsko-demokratske koalicije, ki tc izjave italijanskih fašistovskih simpatij sprejemajo kot resne in odkrite, naj-sibo iz gluposti ali iz preračunanosti, in nanje navežeijo svoje pritožbe ter zahteve, apelira-joč na italijansko javno mnenje, naj jih podpira! Naravno jc in dovoljeno, če pol. opozicija katerekoli zemlje išče opore v moralni skupnosti, ki veže vse države in narode na svetu, ako se ji zdi, da se narodu godi krivica, ki je vladajoči nočejo na noben način popraviti. Res je, da naj bi se domače zadeve reševale v družini sami, toda v pogledu na velike dobrine svobode, enakopravnosti in samoodlo-čevanja za vsakega človeka in za človeštvo sploh, tvorijo končno vsi narodi eno samo družino in je prav, če drug drugemu v uresničenju in varstvu teh dobrin pomagajo. Samo da obstoja tu absolutno neprekoračljiva meja v onem državljanskem in domovinskem čutu, ki je najbolje izražen v znani rečenici: Prav ali nc, dobro ali slabo, vendar je Anglija moja domovina. Pri vsem prizadevanju za pravico se državna skupnost naroda ali bratskih narodov, kakor je pri nas, ne sme oškodovati na korist tuji ne na ugledu ne na moči in integriteti. To so sicer samo po sebi umevni aksiomi, ki se jih drži danes povsod na svetu tudi najhujša opozicija, izvzemši Jugoslavijo. Tukaj sebična strankarska strast, trma in samovolja ne pozna prav nobenega ozira do vrhovnih interesov skupnosti, le tu daje opozicija orožje v roke tudi najhujšemu sovražniku. Ni mogoče verjeti, da gg. Mačku, Krnje-viču, Pribičeviču ni že zadosti, da fašistični tisk, ki dela vse točno na komando, že pol leta izrablja naš notranji spor v hujskanje zoper našo državo, v oslabitev naše pozicije v svetu in v pospešitev našega zaželjenega razpadala, poslužujoč se govorov in izjav zagrebških gromovnikov. Mar ne vidijo za hinavsko laskavim dobrikanjem slabo prikritih namenov fašistovske vlade, ki, pozdravljajoč hrvatske »borce za svobodo«, obenem uprizarja široko akcijo za osvojitev Dalmacije? Ali ni očividno, da gre pri tej tako spretno in obenem perfidno organizirani kampanji »v prid hrabrih Hrvatov« za zelo dobro premišljen načrt, kako za slučaj najslabšega momenta v naši notranji borbi izvesti udar, za katerega se fašizem že pet let mrzlično pripravlja? Ali je res tako težko spoznati v pisanju italijanskih časopisov isto politično metodo, ki so jo rabile znane velesile, ko so mislile, da se bliža finis Poloniae? In izjave nekaterih politikov naše opozicije so res v svoji pretiranosti, divji nebrzdanosti in zlobni nepremišljenosti take, kakor da se bliža konec skupni državi. Višek pa je brezdvoma dosegel g. Maček v izjavi, ki jo je podal dopisniku »Corricra della Sera«, Luigi Morandiu, katera se seveda tiska zdaj po vseh italijanskih listih z najde-belejšimi črkami.1 Žalostno je citati, kako se gospod Maček pritožuje nad velikimi nezakonitostmi, ki se baje gode v Jugoslaviji, nasproti zastopniku one Italije, kjer vlada že pet let diktatura, ki je pogazila vse zakone in jih gazi dalje ter je državljanom vzela vse njihove svobodščinc od prve do zadnje, Na tako državo apelira gospod Maček, naj pomaga s svojim ugledom in veljavo vzpostaviti normalne razmere v Jugoslaviji, kjer je toliko svobode, da sme g. Maček dajati izjave, zaradi katerih bi v Italiji bil obsojen najmenj na dosmrtno ječo. Če ne za drugo, pa čisto gotovo za pogum, ki ga morajo njegove besede nujno dati tuji državi, češ, da postaja narod pri nas vsak dan bolj intransingenten, da bi * Izjavo posnemamo po »Narodnem valu« 12. decembra 1928. Ssstask Daoidoniča s Spahnn Komentarji radikalov in demokratov Belgrad, 12. dec. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne je predsednik demokratske stranke Ljuba Davidovič posetil ministra trgovine in voditelja muslimanov dr. S p a h a. Na sestanku sta se razgovarjala o sedanjem političnem položaju. Demokrati trde o tem sestanku, da sta oba šefa ugotovila, da obstojajo velike težkoče in da je težko vzdržati sedanjo vladno koalicijo, ako se te težkoče ne odstranijo. Dalje trdijo de-mokratje, da se je Davidovič razgovarjal z dr. Spahom o tem, kako bi obe stranki skupaj nastopili v vprašanju revizije odnesno v vladi in da bi skupaj postavili svoje pogoje. Iz krogov demokratov so se širila o tem sestanioi različna mnenja. Nekateri so trdili, da je Davidovič res hotel pridobiti Spaha nazaj za bivšo demokrat-sko-muslimansko zajednico, da pa je malo verjetno, da bi se Spaho odločil za demokrate, ker bi s tem avtomatično prišel v nasprotje z radikali in bi moral ev. stopiti v opozicijo. To pa ne more biti v interesu dr. Spaha, ki ima svoje glavne volivce v Bosni in Hercegovini, kjer so Srbi v pretežni večini organizirani v radikalni stranki, če bi namreč prišlo do zveze med demokrati in muslimani, bi to pomenilo afront proti radikalom. Od strani radikalov pa se nam je sporočilo naslednje: Ljuba Davidovič je danes isti, kakor je bil pred leti. Ljuba Davidovič ni politik, ampak pesnik v politiki. To se je opazilo tudi pri njegovem presojanju sedanjega političnega položaja. Njemu namreč nikakor ne gre v prvi vrsti za osebnost vršilca dolžnosti zagrebškega velikega župana, ki je polkovnik, ampak on bi rad le svoj položaj v vladi spremenil in utrdil, oziroma zamenjal nekaj svojih zastopnikov v ministrstvih. Če pa računa Ljuba Davidovič na to, da mu bomo radikali kaj odstopili, potem mu lahko zatrdimo, da Velja Vukičevič ne more niti korak nazaj. Ne samo radi tega, ker to odgovarja koristim stranke, ampak tudi radi tega, ker samo tako parira akcijo glavnega odbora, ki širj med radikalnimi volivci misel, češ, da so se radikali prodali demokratom in da hočejo de-mokratje radikalom čim največ škodovati. Iz krogov demokratov smo čuli tudi to-lc mnenje: če bi Ljuba Davidovič le vztrajal na svojem stališču, potem bi prišel za radikale idealni čas, da bi se lahko združili v trozvezo s Slovensko ljudsko stranko in z muslimani. Kajti da imajo radikali dr. Spaha popolnoma za seboj, ■ je povedal dr. Spaho sam s tem, da je zelo obžaloval, da so muslimani in radikali v sarajevski oblastni skupščini razprti, ko vendar delajo v Belgradu skupaj. Tudi je dr. Spaho odločno demantiral vsak afront muslimanov proti radikalom in odklanja vsako zvezo z opozicijo. Radikali so mnenja, da bi v slučaju, če bi Davidovič vztrajal na svojem stališču, prišlo tudi v demokratski stranki do istega, kar je bilo pred nedavnim časom v radikalni stranki, da so se namreč morale razmere brezpogojno razčistiti. Ni izključeno, da bi se pri tem razči-ščenju demokratska stranka razdvojila. Splsišna debata g preračuni SSavenska banka pred finančn?m odborom Belgrad, 12. decembra. (Tel. »Slov.«) Predsednik finančnega odbora dr. Milan S t o -j a d i n o v i č je obiskal danes predsednika vlade g. dr. Korošca in se je z njim razgovarjal o delu finančnega odbora, zlasti pa o proračunu. Predsednik vlade je zastopal mnenje, naj se čim intenzivneje dela na proračunu in naj se v posebnih sejah članov vladne večine izgladijo morebitna nesoglasja. Danes dopoldne so se sestali zastopniki vladne večine v finančnem odboru k posvetovanju. Utrdila se je tehnika proračunske razprave, da se bo razpravljalo redno intenzivno, obenem so pa dala tudi opoziciji možnost, da bo lahko obširno posegala v debato. Razprava o proračunu se ne bo preveč forsirala, ampak delo bo redno in resno. Seje se bodo vršile vsak dan. Pred sejami se bodo pa redno vršila posvetovanja članov vladne večine. Vladna večina se je tudi sporazumela glede zahteve ministra za šume in rudnike Pere M a r k o v i č a , da se mu dovolijo naknadni krediti za pogozdovanje in za gozdne čuvaje. Nato je finančni odbor danes popoldne pričel z razpravo o proračunu. Prva seja o proračunu se je vršila pod predsedstvom dr. Stojadinoviča. Prvi je dobil besedo finančni minister dr. Subotič, ki je prečital svoj ekspoze. Nato je dobil besedo zemljoradnik d r. Tupanjanin, ki je proračun kritiziral vsevprek. Najprej je grajal govor finančnega ministra, češ da je govoril preveč v številkah. Dalje časa je govoril o proračunu za pokojnine. Zahteval je, da se tozadevne številke ne smejo prekoračiti, češ da itak izdamo mnogo preveč za pokojnine. Zahteval je podrobno bilanco o državni tovarni za sladkor na Čukarici, kar mi je finančni minister drage volje obljubil. Veliko smeha je pa vzbudila zahteva dr. Tupanjanina, naj demokrati glasujejo proti proračunu, češ da se bodo itak kmalu znašli z zemljoradniki skupaj v opoziciji. Iz govora dr. Tupanjanina naj omenimo še to-le: Naglašal je, da je nekaterim bankam dobro gledati na prste. Tako je Slavonska banka (lajala denar posameznikom in političnim strankam v čisto strankarske politično namene. (Medklic: »SDS!«) On ima potrdila za dve vsoti, ki se glasita vsaka na pol milijona dinarjev. Treba bo poskrbeti za to, da se kaj takega z ljudskim denarjem ne bo več moglo delati. Ne razume, zakaj se Udruženje banaka v Zagrebu ne bavi s takimi slučaji. S tem je bila zaključena prva točka dnevnega reda. Finančni cdbor je nato prešel na drugo točko, namreč na glasovanje o 12 milijonskem kreditu za pogozdovanje. Ker se k tej točki ni oglasil nikdo k besedi, je odbor s 24 proti 2 glasovoma sprejel tozadevni predlog min. za šume in rude Pere Markoviča. S tem je bila seja zaključena. Naslednja seja se bo vršila jutri popoldne. Pričakuje se, da bo finančni cdbor končal v treh dneh splošno debato o proračunu, in prešel na razpravo v podrobnostih. Pred likvidacijo a>Narod« prejšnjega dne. Pravi, »da se je čulo«, da misli SLS razbiti koalicijo. »Jutro« bi rado vpletlo dejanja g. Mencingerja v sedaj aktualno zadevo, čeprav danes ljubljanske javnosti prav nič ne zanima, kaj je delal g. Mencinger, pač pa je radovedna, kaj počne sedanja mestna uprava. »Jutro« tudi priznava, da,, je zahteva SLS po razčiščenju čisto v redu, le da bi mogla SLS to razčiščenje doseči tudi brez nastopa v javnosti. Proti tej trditvi pa govori vsa Ljubljana, ki ve, da so tudi nekateri občinski svetovalci SDS v svojem klubu zahtevali pojasnila, pa jih niso dobili. Zastopniki SLS so iskali pojasnila pri najrazličnejših gospodih, ki so imeli z zadevo opraviti, pa celotnega pojasnila nikjer niso dobili. Kaj je potein še preostalo drugega, kot izrabiti najmočnejše sredstvo. O lojalnosti se ne bemo prepirali. Samo zadnji slučaj navedemo, o katerem se govori na ljubljanskem trgu: Izvolil sc je tržni odsek. Predsedstvo tega odseka po vrstnem redu in pogodbi pride na klub SLS. Demokrati vodijo zadevo enostavno tako, da do konstituiranja odseka ne pride in njihovi ljudje po trgu govore na ves glas, da demokrati nikdar ne prepuste tega odseka SLS. Tako ponašanje pove neprimerno več kot pa n. pr. izprememba v načel-stvu kluba SLS. Ali naj bo lojalnost v tem, da je župan od-gcdil sejo, če pa po odgoditvi isti dan popoldne glasilo županove stranke napade SLS. Tu ni mogoče govoriti o lojalnosti, ampak o deljenih vlogah. Toliko odgovora Jutru«, ki je pa — to moramo pritrditi — zelo ponižno. »Narod« včeraj popoldne jc sploh naredil pcpoln obrat in pokazal pete. On jemlje vse lepo na znanje in slovesno izjavlja, da ni nc glasilo župana in nc kluba SDS v občinskem svetu ljubljanskem, da se torej na njegove napade nikomur ni treba ozirati. Ta je dobra. Odslej bomo torej koalicijo vodili tako, da bo »Slovenec« udrihal po občinskih svetnikih SDS, »Narod* in »Jutro« po SLS, gospodje občinski svetniki bodo pa »koalicijo peljali«. Za vso zmedo, ki je na magistratu, bi bil to primeren zaključek in vrhunec. Značilno in velezanimivo je tudi to, da »Narod«, »ki ni glasilo kluba SDS« izjavlja, da SDS kot stranka c celi transakciji glede električne žcleznice ni bila vprašana ne prej ne sedaj. SDS se torej hoče izmotati SDS sc zavaruje, da bi »kot stranka« nosila kako odgovornost, kajti ona pravi, da »kot stranka« nikdar ni bila vprašana. S tem stavkom je »Narod« potrdil, da je važno, kdo za transakcijo odgovaria in nehote opravičuje odločen nastop kluba SLS. Kako jc z odgovornostjo SDS, ki ima župana, predsednika cestne železnice in predsednika finančnega odbora, je seveda vprašanje zase. Prav gotovo en stavek v »Narodu« te odgovornosti ne bo izbrisal. Čisto drugače ravna v vprašanju odgovornosti klub SLS. On ve, da so v odborih, ki bi o transakciji morali sklepati, tudi zastopniki SLS. Kliiib temu zafoteva razčiščenje, kljub (emu se preiskave re boji. To ravnanje jc edino pošteno in meško. Sedaj preostaja le še, da počakamo na dejanja. Belgrad, 12. dec. (Tel. »Slov.«) O Tesličc-vem prihodu v Belgrad so sc širile različne verzije. On sam je dejal, da je prišel popolnoma po zasebnih potih, da se je hotel pokloniti kralju in se razgovarjati z njim o nekih industrijskih podjetjih, ki bi jih rad začel v svojem okraju. Vendar se je kmalu zvedelo, da je bil to samo izgovor. Že avdicnca sama na sebi vzbuja verjetnost, da ni šlo za kake zasebne stvari, ampak da je bil to političen korak g. Tcsliča. Ra-dičcvcem in Pribičeviču gre namreč bržkone za to, kako bi se rešili iz težkega gospodarskega položaja, v katerem se nahaja njihovo gibanje in njihovi volivci. Dalje smo zvedeli iz tukajšnjih vojaških krogov, da se je hotel Tcslič s svojo avdienco oprati, ker se nc strinja z napadom Zagreba na našo zaslužno armado. G. Teslič je bil namreč svojčas aktivni častnik in je tudi sedaj še rezervni častnik. Naravno jc, da je njegov prihod vzbudil mnogo zanimanja, zlasti v krogih demokratov. Sredvra šola In prejemki i profesorjev h. Ko smo povdnrili, katere obveznosti ima drŽava do srednje šole, oziroma do profesorjev, poglejmo tudi, kako je to dolžnost izvrševala. Tu lahko rečem, da je zanemarjala profesorje kot osebnosti in kot učitelje. Kot osebnosti s tem, da jim je odredila tako slabo plačo, da jim je odvzeta vsa možnost, da bi se kretali v skladu z okolico, v kateri živijo. Ako pa profesor ni v položaju, ce že ne more biti na prvem mestu v družbi, kateri pripada, d;', vsaj ne izostaja iz življenja te družbe, tedaj je že ob svoj ugled kot človek, izgubil je tudi prestiž kot socijalni delavec in javni funk-cijonar, ker gledajo ljudje nanj kot na povsem brezpomembno in gosi>odarsko odvisno osebnost. — Pri tem moramo imeti pred očmi, do 90 odstotkov nastavnikov srednje šole desetega v mesecu nima v žepu niti groša, ampak mora ponižati svoje dostojanstvo iu moledovati kogarkoli za posojilo dveh ali treh bankovcev, da more vsaj v glavnem zadostiti svojim obveznostim do družbe, v kateri se giblje. Ker so ti posojevalci predstavniki vseh družabnih razredov, trgovci, knjigarji itd., tedaj je jasno, da tak profesor ne more imeti ugleda v družbi, v kateri vsakemu drugemu človeku dolguje nekaj denarja. Da je povdaril g. dr. Jelič te dve misli o javnosti, je zlata vredno. Tako je pri profesorjih v srbskem delu naše države, a tudi pri nas bo komaj malo boljše, Kdor opazuje dandanes naše družabno življenje, je lahko opazil, kako malo se ga udeležuje slovenski profesor. To iz enostavnega vzroka, ker nima zato sredstev. To je pri nas vsakdanji pojav: Slovensko družabno življenje se danes razvija v sredini vseh poklicev in večinoma brez profesorjev. Edino en tip srednješolskega profesorja vidiš še v družbi ali društvu, in sicer je to tip onega idealnega iu požrtvovabiega društvenega odbornika, ki iz nesebičnosti dela in gara v društvu in enako dela in skrbi pri društvenih prireditvah, da imajo drugi veselje in veljavo v tej družbi. Velja pa to za pripadnike vseh kulturnih smeri, torej vseh strank. Kar se pa tiče druge stvari, namreč dneva, kdaj mu je žep prazen, se pa ujemajo Jeličeve misli z resnico tudi pri nas. Na žalost je tako. Desetega, petnajstega v mesecu je konec prejemkov, nato pa prične v žepu tema in praznota, če nima profesor slučajno kakega privatnega premoženja, ali še bolj slučajno, če nima kakega postranskega zaslužka. Tedaj je srednješolski profesor tudi pri nas navezan na dobrotnika, ki mu posodi nekaj bankovcev, ki jih porabi za kako silo. Rekel sem, da velja, kar smo preje povedali, za večino profesorjev na Slovenskem. Le redek je primer, da se profesor nekoliko lažje preživlja, ker mu — čujte in strmite — žena s kako trgovino, pletenjem in sličnim zasluži toliko, da nrdomesti pomanj-kljaj v prejemkih, katerega bi ob primerni plači ne mogel imeti. Se bolj redek pa je primer, da se tale profesor ubija v kakem uredništvu ali pa. če ima dovolj računarske in knjigovodske spretnosti, pri kakem podjetju, ki mu s skromnimi nagradami maši vrzeli, da more svoje gospodinjstvo sploh vzdržati v skladu s potrebami, ki iih ima z družino vred. To garanje in otepalno delo nikakor ni skladno s tem težkim poklicem, ki človeka popolnoma absorbira, če je vesten pri šolskem delil. Če tak srednješolski učitelj čuti v sebi dovolj spretnosti in pridnosti ter veselja za kako izvenšolsko delo, naj se le trudi, da kaj pridobi za družino. Veliko zlo je pa to tedaj, ako se peha in ubija mož s takim delom samo radi tega, da krije tekoče stroške zase in družino, ker ne dobi za svoje šolsko delo dovolj plače. bi baš iz tega vzroka se muči eden ali drugi slovenskih profesorjev s takim delom. Pojdimo sedaj zopet k mislim g. dr. Je-liča! — Tudi kot profesorje je država zanemarila nastavnike srednje šole. Ne nudi jim skoro nikake možnosti, da bi razširili in poglobili svoje znanje, pridobljeno na univerzi, a tudi ne, da se v njih razvije ponos, t j. zavest lastnega dostojanstva in vera v svetost poverjene jim učiteljske službe in dolžnosti, ampak jih je dotirala z materialno revščino, da se je v njih izgubil z malo izjemami duh učiteljske korporacije in udanosti poklicu. Svoje službe ne smatra več za važno javno funkcijo, nego samo za zbiranje sredstev za golo preživljanje. To so stvari, ki veljajo v veliki meri tudi za naše razmere. Pri teh prejemkih je absolutno nemogoče, da bi profesor skrbel toliko, kolikor bi moral, za svojo nadaljnjo izobrazbo in spopolnjevanje, ker mu manjka denarja za kako potovanje in — to je glavno — ker mu manjka denarja, da bi mogel nabavili kako knjigo iz svoje široke. Na drugI strani pa tudi šolska učiteljska knjižnica ne nudi potrebnih knjig v ta namen, in sicer zato ne, ker se radi pomanjkanja dotacij te knjižnice ne spopolnjujejo. fton:ana stavka Zagreb, 12. dec. (Tel. »Slov.*) Danes so se zopet pričela redna predavanja na zagrebški univerzi brez najmanjšega incidenta. Pač pa se je širil med dijaki glas, da bodo zopet pričeli strajkati, ako bo policija zaprla sc kaj dijakov. Jutri bo poslal rektorat prosvetnemu ministru obširno poročilo o zadnjih dogodkih na univerzi. Za naše delavce d Nemčiji Velik uspeh naše delegacije Belgrad, 12. dec. (Tel. »Slov.«) Iz Berlina je došlo sedaj natančno poročilo o pogodbah, ki ijih je sklenila naša delegacija z Nemčijo. Naša delegacija je sklenila v Berlinu dve konvenciji. Prva konvencija se nanaša na zavarovanje delavcev, druga pa na poljedelske delavce. V prvi konvenciji se priznavajo našim rudarjem, delavcem ter zasebnim nameščencem vse pravice, kakor iih uživajo delavci doma. Poudarjamo, da je to silno velik uspeh naše delegacije, ker se mednarodne pogodbe drže načela: dam, ako daš, in ker mi nimamo proti Nemčiji možnosti enake protidajatve. Nemčija je s svojo socialnopolitično zakonodajo na čelu sveta iti so bili torej izgledi za pogajanja zelo mračni. Poudariti je treba, da je Nemčija sklenila prvo tozadevno pogodbo, in sicer baš z našo državo. Ta korak Nemčije sc presoja tako, da je hotela nemška vlada dokazati voljo, da živi z našo državo v najožjem prijateljstvu. Prva pogodba določa v glavnem to, da rente ne bodo dobili Usti rudarji, ki se preselijo iz Nemčije k nam. Zasebni uradniki uživajo rento le, če bivajo v Nemčiji, poljedelski delavci pa tudi, ako se preselijo k nam, če so bili poškodovani pri poslu v Nemčiji. Naši državi je itak šlo glavno za prvo konvencijo, ker imamo največ rudarjev na Vestfalskem. Posebne določbe bo obsegal še dodatek, kateri bo tudi kmalu sklenjen. Tu se bo uredilo vprašanje vojne odškodnine in peozij. Oba naša glavna delegata, poslanec dr. Andrej G o s a r in načelnik v ministrstvu za socialno politiko J e r e m i č sta po sklenjeni pogodbi odšla na Vestfalsko, kjer sta dalje časa preživela med našimi delavci. Nooi uspehi posl Kremžarja za lindskošciski zakon Belgrad, 12. dec. (Tel. »Slov.«) Odsek za ljudskošolski zakon je prejel več spomenic od raznih strani z željami k novemu zakonskemu načrtu. Učiteljstvo iz Bosne je poslalo dolgo spomenico, kjer lepo in stvarno predlaga k posameznim členom svoje spremembe. Predsednik g. Kostič, ki je prevzel to spomenico, kakor tudi spomenico pravoslavne cerkve, je v odseku tolmačil te želje članom odseka. Tudi ljubljanski oblastni odbor je poslal svojo spomenico, v kateri zahteva, da se neki členi spremene v smislu verskega pouka in ljudskih interesov. Učiteljstvo gluhonemnice v Ljubljani je poslalo svojo dobro podprto spomenico radi svojih materielnih potreb z ozirom na naporno službo Zadnji dve spomenici ima poslancc Kremžar, da bo pri tistih členih predlagal spremembe v smislu omenjenih spomenic. Danes sta bila brez bistvenih sprememb sprejeta čl. 46 in 47, ki govorita o deljenih in nedeljenih šolali. Pri čl. 48, ki govori o tem, koliko učencev sme imeti kak oddelek, je bil sprejet predlog posl. Kremžarja, da se v višjih raz-redil poviša število od 45 na 50 učencev in da ne sme v nobenem slučaju biti v kakem oddelku manj nego 20 učencev. Daljša debata se je tudi razvila pri čl. 52 ki govori o učnih knjigah. Tu je rečeno, da predpisuje učne knjige za verouk minister pro-svete po zaslišanju cerkvene oblasti. Posl. Krem- žar je nastopil proti tej stilizaciji, ker zaslišanje ne pomeni stvarno ničesar in je Cerkev vendar piva in edino kompetentna, da odloča o tem, kakšne knjige naj se rabijo pri verouku. Sprejet je bil kompromisni precSog radikala Kostiča: »Glede učnih knjig za verouk mora minister prosvete poprej zaslišati pristojno duhovno oblast in dobiti njeno soglasje.« V istem členu je bila sprejeta še ena sprememba. Kakšne knjige naj se uporabljajo na kaki šoli, o tem sklepa okrajna učiteljska skupščina in ne samo učiteljska konferenca iste šole. Čl. 55 se je rezerviral za pozneje radi nesoglasja glede praznovanja cerkvenih praznikov. Posl. Kremžar je zahteval, da ima praznike določati le cerkev, zakonski načrt pa prepušča to pravico le ministru. V teku debate je bil sprožen kompromisni predlog, naj bi cer-kv 'c praznike določal minister prosvete sporazumno z ministrom ver. Ker poslanec Kremžar ni pristal na ta kompromisni predlog, se je ta člen rezerviral za pozneje. Čl. 57 določa, kaj so učenci dolžni obiskovati. Poslanec Kremžar je predlagal, da so učenci dolžni obiskovati cerkvene svečanosti in verske vaje. Niegov predlog ni bil sprejet. Radi tega posl. Kremžar ni hotel glasovati za predloženo stifizacijo in je dal tozadevno pripombo na zapisnik. Buencs Aires, 12. dec. (Tel. »Slov.«) Policija je danes objavila komunike, ki pravi, da je bila odkrita velika zarota proti novemu predsedniku Združenih držav Hooverju. Policija je pri tajni preiskavi v neki hiši v ulici Estomba našla štiri ročne granate, dve bombi, velike množine dinamita, več revolverjev in samokresov. Pri preiskavi so odkrili tudi načrt atentata na predsednika Hooverja, ki bi imel v četrtek popoldne priti v Buenos Aires. Atentat bi se imel izvršiti na železnici in bi bile bombe imele biti položene na železniški tir. Policija je aretirala dva miada moža ter naročila za varnost Hooverja 1500 gardistov. Buencs Aires, 12. dec. (Tel. »Slov.«) Poslanik Združenih držav v Buenos Airesih je bil obveščen po policiji, da je policija stavila pod kontrolo mnogo oseb, ki so znani nasprotniki Združenih držav. Med njimi je večina takih, ki so svojčas demonstrirali proti Združenim državam radi usmrtitve Sacca in Vanzettija. Lugano, 12. dec. (Tel. »Slov.«) Svet Društva narodov je danes dopoldne ob 10.15 nadaljeval sejo in se bavil z poljsko-litvanskim vprašanjem. V Lugano je zelo slabo deževno vreme ter se bojijo, da bo to vreme vplivalo na zdravstveno stanje dr. Stresemanna. Pariz, 12. dec. (Tel. »Slov.«) »Petit Journal« poroča iz Lugana, da bodo zunanji ministri Briand, Cbambcrlain in Stresemann v znak solidarnosti in čvrste volje za izvedbo locarn-ske politike v prihodnjih dneh napravili izlet v Locarno in imeli tam posvetovanje. Lugano, 12. dec. (Tel. »Slov.«) Na današnji dopoldanski razpravi, na kateri se je razpravljalo o poljsko-litvanskem sporu je lit-vansld ministrski predsednik Voldemaras imel dve uri trajajoč govor, v katerem se je prolivil načrtu Društva narodov, da bi se ustanovila komisija strokovnjakov, ki bi med dragim imela tudi nalogo, razpravljati o pritožbah onih držav, ki so radi poljsko-litvanskega spora ogrožene. Ker je Poljska s tako komisijo zadovoljna, je novi referent v tej zadevi, španski delegat Quinones da Laon prečital poročilo, katero je bil sestavil že prejšnji referent, holand-ski zunanji minister Velaerts. Svet Društva narodov je sklenil, da bo nasproti poljsko-litvanskemu konfliktu pasiven, ker pogajanja med Kovnom in Varšavo niso napredovala. Izvršiti se ima temeljila preiskava po strokovnjakih na licu mesta. Poljski zunanji minister Zaleski je izjavil, da konferenca med Poljsko in Litvo v KSnigsbergu radi pasivne resistence Litve ni imela uspehov ter je zahteval od Sveta Društva narodov, da stavi di-relrbie predloge za rešitev lega spora. Nato je novi referent Quinones dobil nalog, da do jutri sestavi novo poročilo. stan'a ang?. krala London, 12. nov. (Tel. »Slov,«) Zdravniško poročilo, ki je bilo izdano danes popoldne, ugotavlja, da je tekom današniega dneva nepričakovar. u nastopilo zboljšarje. Lahko olajšanje, ki je trajalo zadnja dva dni, traja še dalje. Zdravniki so danes potom punktacij odstranili gnojne izlive iz desnih pljuč. Posrečilo se je, najti gnezdo eksudata v prsni mreni in tekočino odstraniti. Kralj je opcracijo pre-stel popolnoma mirno. Če bo potrebna še nadaljnja operacija, se lahko odstrani potom punktacij splošna bojazen radi infekcije, ki je bila največja nevarnost za zdravje. To bi bil hm\a1« «/4(>MT'n !lr/\ti mm Ir oforn/o ? n miha « vuu ui;|rwu CiUiuiuinuTf ;*u uu»v* V^M uv miru več upali. Številni domači in inozemski zdravniki so čestitali kralju k njegovi telesni kon-atituciji London, 12. dec, (Tel. *Slov.«) Radi zboljšanja zdravstvenega stanja je angleška kraljica danes popoldne prisostvovala odkritju nekega spomenika. 3užno-ameriški konfSskt Newyork. 12. dec. (Tel. »Slov.«) Napetost med Bolivijo in Paragvajem traja dalje, ker Bolivija noče nič vedeti o mirni spravi. Trije ministri bolivijanske vlade so podali 'demisijo, da dajo predsedniku Bolivije Silesu možnost, sestaviti narodno koncentracijsko vlado iz vseh strank. Države Južne Amerike so sc ze-dinile, da bodo v sporu ostale nevtralne. Čc bi prišlo do vojne med Bolivijo in Paragvajem, bi ostala samo lokalen spopad. Čile je v tem oziru že dala obvezno izjavo. Tajna navodila za prittaše SDS V toreik je objavilo »Jutro« za priprav-tjajočo se novo politiko SDS zelo značilen uvodnik. Najbolj značilen pa je konec uvodnika, ki se glasi: »Našim somišljenikom bo stranka pravočasno dala navodila za bližnja dogodke. Zvesti svoji državi, neomajni branite li;i jugoslovanskega (I) državnega edinstva bomo tudi te viharje prebili možato in na braniku svojih idealov.« Ko čitamo to oficielno napoved tajnih navodil, se moramo nehote vprašati, na kakšne bližnje dogodke misli SDS, da smatra posebna navodila za potrebna. Ali naj bodo ti bližnji dogodki to, kar* omenja g. Žerjav v svoji znani izjavi, da j« namreč v Zagrebu amputacija že skoraj izvedeno dejstvo. Pristavek, da bo SDS vedno možato branila svoje državno stališče, skoraj na to dokazuje. Ali misli torej SDS na razkol v KDK? Napoved o tajnih navodilih je izšla dne 11. decembra, ni pa še pozabljeno, da je bila za 10. december napovedana seja slovenske SDS, na kateri se naj bi prelom s HSS sklenil? Vsled teh napovedi se seveda seja mi mogla vršiti. Ali naj bo »Jutro, karkoli bi moglo žaliti italijanski narod in italijansko državo. To dokazujejo odločni ukrepi proti manifestantom. Italijani pa izrabijo vsako priložnost, da naš narod in našo državo blatijo in žalijo. Ni dolgo tega, kar so fašisti poslali v železniškem vozu čez mejo ubitega psa z zelo žaljivim napisom. Pred kralkim so pa naši železničarji našli v nekem vagonu ta le napis: »Slovanska svinja! Slovanski falot! Bo že prišel dan, ki ni več daleč, ko bomo našo ubogo Dalmacijo osvobodili! Orožje proti vam, lopovi, je že pripravljeno! Naj živi italijanska Dalmacija! Živijo Mussolini! Živijo fašistična Italija! — Živijo tisočletna kultura! k Nerodnost na železnici dno 3. decembra. Izkaznice za četrtinisko vožnjo na proslavo v Maribor so bile po naredbi generalne direkcije drž. železnic z dne 2. novembra št. 79238 veljavne do vštetega 3. decembra 1928 do 24 (do polnoči). Neki sprevodnik je ob pomanjkljivem razumevanju v vlaku, ki je dne 3 decembra vozil iz Maribora ob 17.20 proti Ljubljani (in z Zid. mesta proli Zagrebu) zahteval od udeležencev slavnosti celi vozni listek, dasi so bile izkaznice pravilno žigosane, češ, da te izkaznice dne 3. decembra niso več veljavne. Kdor je ob tej vožnji plačal pri blagajni ali sprevodniku v vlaku celi vozni listek in morebiti še globo, naj vloži na železniško ravnateljstvo v Ljubljano k o 1 e k a prosto prošnjo za povračilo krivično vplačanega zneska. Prošnji naj priloži pravilno žigosano izkaznico in dotični celi vozni listek, ako ga iz previdnosti ni izročil vratarju zadnje postaje ter navede v prošnji krivično vplačani znesek, zadnjo pos.ajo in natančen ter popolni naslov, na kar se mu bo znesek vrnil. k Rok za prijavo vžigalnikov pri občinskih uradih je izjemoma podaljšan do 15. decembra t. L, žigosanje istih pri srezki finančni kontroli se pa vrši do 25. decembra t. 1-Kdor bo po končanem žigosanju v posesti ne-iigosanega vžigalnika, bo kaznovan kot tihotapec. k Na rojstni dan Nj. V. kralja dne 17. decembra bodo bančni zavodi zaprti. — Društvo bančnih zavodov v Sloveniji. kr Sprcmomba voznega roda. Na progi Pragersko—Kotoriba—Nagykanizsa vozi pri-čenši s 16. decembrom 1928 trikrat na teden in sicer vsako nedeljo, sredo in petek do vključno 7. aprila 1928 brzi vlak štev. 202-1105 in počenši s 19. decembrom 1928 trikrat na teden in sicer vsak pondeljek, sredo in soboto do vključno 10. aprila 1928 brzi vlak štev. 1106-203. Oba vlaka imata na Pragerskem zvezo že na postoječa dnevno redno vozeča dunajska brza vlaka štev. 505-606 odnosno 605-506 proti Ljubljani, Trstu in Benetkam do Niče na Francoskem in obratno. Ravnotako je v Nagykanizsa direktna zveza do odnosno od Budimpešte. Vozni red je sledeči: v smeri Budimpešta —Niča: Budimpešta o150 Millionen«, iDer Parade-Marsch«, -Petroleum« in »Wege der Liebe«. — Uvažanje v našo državo je dovoljeno listu »Makedonija«, ki izhaja v Solunu; list »Makedonija«, ki izhaja v Sofiji, je pa v naši državi prepovedan. k Nagrado 10.000 Din izplača županstvo občine Bled onemu, ki izsledi ali pomore izslediti povzročitelja zadnjih požigov na Bledu in s tem pripomore, da se kruti zločinec požigalec, ki je povzročil že toliko škode in gorja, izroči roki pravice. Posebna pažnja naj ?e vodi o tujih, nepoznanih ljudeh, ki bi se v nečnem času zasačili v bližini gospodarskih poslopij ter isti nemudoma izroče orožništvu. •k Gospodarsko ponudbo iz Belgijo. Iz Šibenika poročajo, da je splitski veliki župan N. U. Dr. Fraoce Debevec strokovni zdravnik za pljučne bolezni In tuberkifozo orillnlra oil 14. dcc. v Ljubljani, Miklošičeva eesta IS II od 10. do 12. uro do-. In od 2. do 3. ure po '. — Itiintffcn Pierre 1' Ermite: Zgodb® o modernem človeku Na koga sem nedavno naletel pred restavracijo? Elegantno oblečen gospod je stopil predme iz prvovrstnega avtomobila: »Glej ga spaka, to je vednar »mahagonijev« Lam-bert ali s pravilnim imenom Achille Leon Lambert, moj nekdanji sošolec. Imenovali smo ga mahagonijevega, ker se je vedno bahal z lepoto in bogastvom očetove hiše, v kateri so bili celo napisi iz mahagonijevega lesa. Bil je velik lenuh v vseh predmetih. Ko je prevzel očetovo tovarno, jo je kmalu radi svoje lenobe in nevednosti spravil na boben. Več let že nisem o njem nič slišal, sedaj se pa naenkrat pojavi pred mano, »Človek bi skoro ne spoznal več svojih starih prijateljev,« sem mu rekel. V svoji velikodušnosti me je smatral za vrednega, da mi odgovori: »No, kako kaij gre? Dobro, ne?« »Avtomobil je tvoja last?« »Da, moj je. In ne samo to. Če želiš, sc lahko peljeva na izprehod.« Kako je to rekel, kot Ludovik XIV.! »Dobro sem naleteli« »Na kaj neki?« se je predrznil vprašati. »Postal sem damski frizer. Strmiš, kaj? Še vse drugače bi gledal, ko bi vedel, koliko pri tem zaslužim. 2e kar nc vem, kam bi z denarjem.« »Tu Li ti jaz lahko svetoval.« On se za te besede ni zmenil, ampak je nadaljeval: »Z očetovo tovarno ni bilo, kakor veš, nič. Nisem prijatelj prenapornega dela. Seveda je kmalu zapel boben.« Umolknila sva. »Kaj pa je kaj novega?« je vprašal nenadoma. Med takimi pogovori sva šla k večerji. »Veš,« je začel, «da učenjak ravno nisem, Hvala Bogu! To danes ne pomeni nič. Pri zrelostnem izpitu so me vprašali, kakšni so Fe-nelovi nazori o govorništvu? Le predstavljaj si: jaz in Fenelon! Briga mene ta neumnost! Mar to kaj nese? No torej! Jaz sem rabil denarja, ne pa Fenelomovih govorov!« »Spominjam se še, da si si izposodil denar nekoč pri meni. Koliko pa si mi prav za prav dolžan?« Preslišal ije vprašanje. »To ti rečem,« je nadaljeval, »brivci niso neumni ljudje. Ko so si izmislili in začeli širiti idejo »bubi-frizure«, se mi je zazdelo: »Sreča te kliče,« in pograbil sem jo za lase.« »Dolge ali kratke?« »Takrat še do-lge. Kmalu sem si uredil brivski salon: Leon Achille — damski frizer. Denar se jc kopičil, kmalu sem uredil še drugi in končno še tretji brivski saloin. Sijajno mi gre. Danes imam že preko dvajset uslužbencev. Poleti grem dvakrat na morje.« Zopet sva umolknila. »Ali misliš, da bo vedno tako?« »Četudi ncl S kratkimi lasmi je podobno kot z opijem; če se zgodba enkrat začne, se nikdar več ne konča. Eno da drugo. Redno striženje je samo ob sebi umevno, temu se pridruži še kodramje, umivanje, osvežitev in izmenjava barv, oblikovanje, parfumiranje ... Glavno je začetek, drugo že samo pride. Če jc enkrat vstopila v mojo brivnioo in si tam pustila ostrici lase, potem je na vsak način sftalna obiskovalka mojega brivskega salona.« Zadovoljen si je nažgal cigareto. Puhnil je v zrak modri dim in nadaljeval svoje spomine. »Imam dobre, stalne obiskovalce in prvovrstne zveze na primer z nekim ministrom. Priporočam sc jim, obiskovalci me priporoče j drugim; rečem ti, to so najčistejši apostoli. ; Če hoče imeti kaka gospa dečjo frizuro, ne bo mirovala, dokler je ne bodo imele tudi druge. Občudujem, hvalim njih lepoto, in to se splača; z možmi itaik ni nič. Eden izmed mojih salonov stoji v bližini večjega podjetja; ti boš gotovo mislil: »Tja pridejo gospodične le vča-si, da sc malo porazgovore.« Pomisli: cel teden preje se prijx>roče, tak naval je. Na primer tipkarica ima kakih 600 frankov mesečino, pet in štirideset frankov jc gotovo mojih.« »In tako sc jc počasi nabral denar za ta avtomobil?« »I, seveda, Če ne primem ob pravem času, bodo šle k mojemu tekmecu. Ostrižene hočejo biti na vsak način!« Proti koncu večerje sem umolknil. Mislil sem na premnoge svoje nekdanje sošolce, sedaj starejše duhovnike, častnike, profesorje in učenjake. Mnogo izmed njih se bori z bedo in lakoto. Ta pa je sedel meni nasproti in imel v kravati zataknjeno iglo z briljantom. Ko jc hotel plačati, jc potegnil iz žepa denarnico iz ruskega usnja, jo brez bojazni odprto položil na mizo, da so se videli debeli bankovci in plačal. »Izvolite še kozarcc vina?« »Hvala!... Imam dovolj.« poslal šibeniškemu mestnemu magistratu dopis zunanjega ministrstva, ki ga je to dobilo iz Belgije od neke velike tvrdke. Ta tvrdka prosi, naj se ji sporoče imena mest v naši državi, ki bi želela, da se jim instalira električna ali plinska razsvetljava ter ako se v bližini teh mest nahaja kak vodopad in koliko prebivalcev štejejo ta mesta. k Nova proga na Jadran? V Tuzli se je 11. t. m. vršila konferenca predstavnikov enih bosansko-hercegovinskih oblasti, ki so zainteresirane za zgraditev novo jadranske proge na podlagi ponudbe newyorške tvrdke Foy Brothers International Corporation, ki je izjavila, da jo pripravljena zgraditi železniško progo pod pogojem, da oblnsli prevzamejo garancijo. Na konferenci sc je razpravljalo o trasi, ki bi se morala izmeriti, tako, da bi mogla tvrdka sestaviti svoje proračune. k Dvotirna proga Belgrad—Novska dograjena. Gradba druge proge med Zomunom in Novsko je dogotovljena. Novo, 300 kilometrov dolgo progo, si je ogledala in jo preizkusila državna komisija pod vodstvom glavnega ravnatelja državnih železnic Gjuričiča. Promet na novi progi se prične z dnem 15. decembra. k Prva muslimanska, šoferka v naši državi. Te dni je pred izpraševalno komisijo v Sarajevu napravila šoferski izpit prva musli-manka v Bosni in Hercegovini in najbrže tudi v vsej naši državi gospa Safeta Tatarevič. Napravila je z odličnim uspehom teoretični in praktični izpit ler je nato dobila dovoljenje za šofiranje. Seveda bo morala pri šofiranju odložiti pajčolan z obraza. k Nevihta nad Splitom. V torek opoldne jo divjala nad Splitom huda nevihta. Strela je udarila v neko hišo. Sin hišnega lastnika se jo onesvestil, hišna gospodinja pa je radi strahu padla raz stopnice in so hudo poškodovala. Kake večje materijalne škode pa k sreči ni bilo. * Grozna smrt delavca. Pretresljiva nesreča se je v torek ob 4 zjutraj pripetila na parni žagi bratov Kronfeldov v Zagrebu. Delavec Štefan Maric je žagal na cirkularki deske. Ena deska se je zapletla med transmisij-ska jermena in Marič jo je hotel odstrani«, kar pa se mu ni posrečilo, ker je bil ranjen na raki. Njegov tovariš Pavel Jabič mu je preskočil na pomoč in se sklonil nad kolesom. Kolo je nesrečnega Jaibiča zgrabilo m ga na osi z nevzdržno silo vrtelo po zraku. Jabič pred grozno smrtjo ni utegnil niti zaklicati na pomoč in šele na obupne Maričeve klice je strojnik ustavil motor in kolo. Jabičevo truplo nato popolnoma zmečkano sneli s kolesa. Policijska komisija je ugotovila, da se mu je zlomila hrbtenica na treh krajih, glava se mu jc spremenila v krvavo kepo možgan, vsi udje pa so mu bili težko poškodovani. k Praznoverje v okolici Karlovca. Po va-seli v okolici Karlovca se klati neki Ivan Klanjšec, baje iz Slovenije, ki z nekakimi co-pernijami zdravi bolne ljudi in živino. V Kar-lovec. so prišli te dni kmetje prijavit tega eu dodclnika, kateremu so dajali po 100 dinarjev za zdravila, ki pa niso prav nič pomagala. Ljudem je dajal neko zdravilno sol, od katere bi je morali nekaj popiti v vodi, nekaj pa nosili zašite v obleki. Če store tako, jim je Klanj-čec obljubljal, se bodo znebili vseh bolezni. * Prebrisani tatinski otroci. Policija v Karlovcu je aretirala osem otrok v starosti od 12 do 17 let. Otroci so bili zelo zapuščeni in navezani sami nase, zato pa so kradli po vsem mestu. V svoji prebrisanosti so prišli na imenitno misel: zdresirali so namreč svojega psa, da jim je tudi ita kradel in sicer tam, kjer eami niso mogli. Ko bodo otroci odsedeli ka<-zen, bodo oddani najbrže v kak poboljševalni zavod. ★ Grozen zločin v Bosni. V Bosanskem Novem se je izvršil te dni grozen zločin. 70 letni Kadži Muhamed Mimič je šel v džamijo (muslimansko molilnico) molit, nato pa se je vrnil domov. Nekaj minut za njim je odšel iz džamije njegov sin. Ko je sin prišel domov, je opazil neko temno sencok ki se je brzo odmikala. Mislil je, da gre za tatvino in je pričel klicati sosede na pomoč. Sosedje so prinesli luč in na svoje največje začudenje našli Starčka Muhameda mrtvega ležati v luži krvi na tleh v sobi. Neznani ropar ga je udaril s sekiro po glavi in mu vzel ključe od blagajne. Medtem se je policiji že posrečilo, da je kakih deset minut pozneje aretirala morilca, ki ima na vesti še več drugih zločinov. * ★ KUBIČNO RAČUNICO ZA OKROGEL LES, ki navaja metersko mero za vsako število hlodov, je izdala pravkar Jugoslovanska knjigarna. Poleg podrobne kubične razpredelnice za posamezne hlode obsega II. del te knjiiice zelo predelno razpredelnico, ki navaja izračunano kubično mero za večje število hlodov, in sicer za vse v trgovini najbolj običajne mere. Ta zelo praktična knjiiica, ki jo je sestavil Mirko Logar, velja vezana samo 20 Din, s poštnino vred 22 Din. * SAMOUKI KNJIGOVEZ. Marsikdo ima ne samo veselje. temveč tudi mnogokrat potrebo, da bi si knjige zvezal doma. Vsem tem samoukom bo ta knjižica izvrstno služila. Knjižica je izšla v zalogi Jugoslovanske knjigarne in velja 8 Din. ★ SLOVENSKO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO V LJUBLJANI vabi na mesečno zborovanje, ki se vrši 14. t. m. ob po J 6 v predavalnici bolnice za ženske bolezni. Predava: 1. g. prof. dr. Al. Zalokar: GINEKOLOŠKI KARCINOM; 2. g. asistent dr. P. Pehani: 0 TRAJANJU NOSEČNOSTI; 3. qa. asistentka dr. M. Fink: RUPTURA UTERI. ★ GALOŠE IN SNEŽNE ČEVLJE dajte v popravilo le čevljarjem, ker oni kot specialisti za obuvala delajo mnogo bolje kaker vulkaniserji. — čevljarska zadruga. * ZA 0SVE2ENJE KRVI pijte skozi nekaj dni vsak dan zjutraj čaio naravne »Franz-Josef« grenčice! Po mnogih zdravnikih predpisana »FRANZ-JOSF.Fvoda urejuje delovanje črev, krepi želodec, zboljšuje kri, pomirja živce in povzroči tako splošno dober po-čuiek in jasno glavo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. jc ZA BOŽIČ spominjajte se vsi prejemniki položnic štev. 14.066 najbednejših. Podporno društvo slepih. * VSAKOMUR, KI POTUJE V ZAGREB priporoča se novoolvorjena »Restavracija Valja k« (Štajerska vinara), Marovska ul. 10 (Prolaz), Samostanska ul. 3. — Prvorazredna kuhinja in največja izbira štajerskih vin, ter zmerne cene. ir »Prijateljčki v ugank?h< je naslov zbirki 150 ugank, ki jih je izdal Albin Čebular v založbi -Brezalkoholne produkcije« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Zbirka je originalen pojav v slovenski mladinski literaturi, ker je snov ugank zajeta iz prirode in živalskega življenja. Lična knjižica, ki jo krasi tudi nekaj originalnih lesorezov pisatelja, stane broš. 6 Din, vezana 10 Din. Staršem in vzgojiteljem priporočamo, da podare zvrhan košek orehov in lešnikov — ugank živahni mladini, ki bo imela v zimskih večerih s to knjižico mnogo veselih uric. S» LJubljana Nočna služba lekarn Danes imata nočno službo lekarni A. Bohinc in M. Leustek. O 50 letnica odličnega dekliškega zavoda. Dne 10. t ni. je praznoval eden naših najpomembnejših dekliških zavodov 50 letnico svojega blagonosncga dela — Lichtenlhurnov zavod v Ljubljani. Proslava se je vršila zaenkrat samo v ožjem domačem krogu s sluilbo božjo in domaČo zabavo. Prihodnje leto spomladi pa se bo priredila proslava v širšem obsegu, ob kateri priliki se objavi tudi zgodovina zavoda. — Dne 10. t. m. so imele vse učenke in gojen-ke pouka prost dan. Ob 8 zjutraj je daroval v zavodovi kapeli slovesno sv. mašo premil. gospod škof dr. A. B. J e g i i č ; ob desetih je bila druga slovesna sv. maša za zunanje učenke, ki jo je daroval g. stolni vikar V i n d i -š a r ; popoldne je bil slovesni blagoslov s petimi litanijanii in zahvalno pesmijo, ki jo je opravil ravnatelj jugosl. provincije družbe sv. Vincenca Pavelskega gosp. Zor ko ob asistenci škofijskih tajnikov gg. Jagodica in M e r v e c a. Dopoldne in popoldne se je vršila domača prireditev z deklamacijami, petjem in telovadbo. Gojcnike so imele slovesen ol>ed in večerjo ter je vodstvo zavoda sploh poskrbelo, da je potekel jubilejni da n za vse za-vodove prebivalce kar najlepše. Da so se ta dan v nagovorih in molitvi hvaležno spominjali zlasti vseh za vodov ili dobrotnikov, je ob sebi umljivo. — Prihodnjo pomlad se proslavi 50 letnica, kakor omenjeno, v večjem obsegu in tedaj se povabi na udeležbo vsa naša javnost, ki ve ceniti pomen Lichtenthurna za vzgojo našo ženske mladine. O Deseti prosvetni večer, kateri bo v petek 14. t. m. ob 8 zvečer v beli dvorani Uniona, bo posvečen desetletnemu spominu na Iv. Cankarja. Na sporedu je predavanje našega odličnega literarnega zgodovinarja dr. Jvana Grafenauerja ter recitacije iz Cankarjevih del. Občinstvo se vljudno vabi, da počasti s svojo navzočnostjo spomin na našega velikega pesnika in pisatelja. O Kmečka likovna umetnost na Slovenskem je naslov petega predavanja v letošnjem ciklu Umetnostnozgodovinskega društva, ki se bo vršilo danes med 6 in 7 zvečer v zbornici na univerzi. Predaval bo d r. S t a n ko V u r -n i k o slovenski ljudski ali narodni umetnosti, katere značaj bo pojasnil ob skioptičnih slikah. Ta, pri nas doslej žal zelo zanemarjeni tema je Vumik obravnaval obširneje že v radiju, toda brez slik, ki bodo sedaj bolj uvedle v predmet. Prijatelji temata in društva uljudno vabljeni. 0 Umrla je gospa Marija P 1 e š k c. roj. Kenk. PokcDali jo todo v peiek ob 2. popoldne. — Včeraj je v'F:orijanski ulici 31. umrla gospa Josi- pina B i 1 i n a, vd. Hruška. Pogreb bo v petek ob t 4. popoldne. O Slovensko katol. akademsko starešinstvo priredi nocoj ob 8. uri v dvorani Akademskega doma predavanje. Predava g. univ. prof. dr. Janez Fabijan o temi: »Mednarodno delo in katoličani.« Člani in prijatelji uljudno vabljeni I 0 Jadranska Straža, oblastni odbor v Ljubljani, priredi v soboto, 12. januarja 1929, ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union svojo tradi-cionelno slavnost v narodnih nošah. Opozarjamo na to lepo prireditev ter obveščamo vse gospode in dame, ki si želijo izposoditi noše, da naj se obrnejo glede informacij na prireditveni odsek Jadranske Straže ali pa na g. Božo Račiča, ravnatelja Osrednjega zavoda za žensko obrt, Ljubljana, Turjaški trg, ki je pripravljen dati vsa potrebna pojasnila. O Boiičnica na OUZD. Podpisana organizacija je dostavila večini- članov predsedstva ljubljanskega OUZD prošnjo, da dobe tudi letos uradniki imenovanega urada kak priboljšek za Božič. Ravnateljstvo, v katerem so v večini zastopniki naše Jug. strok, zveze in Obrtne zveze, je sklenilo 50 % bo-žičnico na predlog delavskega zastopnika. Pred kratkim smo prejeli vest, da je minister Barič dovolil božičnico v iznosu 50 %, kot je to sklenil ljubljanski OUZD. Mi teh stvari ne bi spravljali v javnost, ki navadno vidi le dobrote ne pa nadlog uradništva OUZD, če se ne bi uganjala z njimi grda demagogija. Pred kratkim je tudi »Jutro« pri-nes'o o tem beležko, ki pripisuje omenjeni uspeh skoro edino zveličavni politiki KDI<. Vemo, da bo ta naša ugotovitev predvsem neljuba zastopnikom rdeče in rumene organizacije, ki v strahu pred izgubo članstva nečejo priznati resnice. To je jasno in znano vsemu uradništvu. Najboljši odgovor na-meščenstva pa je, da se priključi naši organizaciji. Čim več nas bo, tem večji bodo uspehi. — Strokovna skupina priv. in trg. nameščencev. © československd obec v Lublani. — V sofcotu, 15. prosince o osme večer ve Zvezd č vzpomeneme pfednaškoit pref. Buriana steho vyroči Lva N. Tolstoje. — Čl enove dostavte se v hojnčm počtu. 0 Ruska Matica in ruska ljudska univerza. V soboto dne 15. decembra se bo vršilo v balkonski dvorani univerze predavanje red. prof. na be!grni-ski univerzi dr. Teodora Taranovskega o zgodovinskem proučevanju slovanstva kot cclotc«. Začetek ob 19. Vstop prost. 0 Beg iz prisilne delavnicc. Znana ljubljanska prostitutka in poslopačka J. P. ki je bila žc neštetokrat kaznovana, je pobegnila iz prisilne delavnice v Begunjah. Za njo je izdala tiralica. 0 Izgon. Za dobo petih let je izgnan iz Ljubljane 24 letni L L., doma iz Velikih Poljan. L. je nevaren vlomilec in tat koles ter je bil že večkrat kaznovan. © Spretna tatica. V prodajalno zlatarja Josipa Zupauca v Wolfovi ulici je prišla predvčerajšnjim mlada, elegantno oblečena gospodična. Izbirala in izbirala jc zlatnino in kar nič ji ni bilo všeč, nato pa je odšla. Dasi je zlatar ze'o skrbno pazil, se je mladi tatici le posrečilo zmakniti lep zlat prstan z malini briljantom, vreden okrog 500 Din. Ko je zlatar Zupane opazil, da je ta prstan izginil, je bila tatica že beg vek je. 0 Male tatvine. Včeraj kriminalnih zločinov že dalj časa ni bilo v Ljubljani zato pa so se čudovito razmnožili razni mali delikti, zlasti pa tatvine manj vrednih predmetov, posebno obleke. Včeraj ni bilo na policiji prijavljenih nič manj kot deset tatvin, od katerih pa nobena ne presega vrednosti 300 Din. Še na dežnike, ki jih človek odloži v gostilni, je treba paziti, kajti sedai pridejo tudi ti prav tatovem. Prijavljena je tudi neka večja poneverba, vendar pa oškodovana tvrdka ne želi, da pride njeno ime v javnost. Shod SLS se je vršil preteklo nedeljo dopoldne v Strugah. Ob najboljši udeležbi je v- poldrugournem govoru poročal narodni poslanec g. š k u 1 j o delu naše delegacije v narodni skupščini. Ob splošnem odobravanju se ne je sogia.-no izrekla zaupnica Jugoslovanskemu klubu, a posebej še načelniku kluba g. dr. Korošcu, domačemu poslancu g. Skulju še zahvala za neumoren trud v korist okraja. O delu v obl. skupščini je poročal obl. poslanec g. S trn a d. Popoldne se js vršil političen shod v Kompoljah. Poročala sta nar. poslanec g. ftkulj in obl. posl. g. Strnad. Na obeh shodih so bili navzoči tudi nekateri SKSarji, ki so istotako glasovali za zahvalo naši delegaciji. Št. Vid pri Stični. V nedeljo, 9. decembra, imeli smo shod zaupnikov SLS. Udeležilo se je sestanka okoli 400 naših volivcev in je trajal sestanek skoro dve uri. Poročali so naši oblastni poslanci o delu v Belgradu in o delu oblastne skupščine. Poročila so bila vsa z odobravanjem vzeta na znanje. Tudi se je konštatiralo, da so ob času, ko so bili naši nasprotniki na vladi, plačevale tričetrtine navzočih visok dohodninski davek, sedaj ga pa plačuje le še eden izmed navzočih in je gotovo pomota, da ni še ta posestnik prost. Soglasno se je izreklo zaupanje delu SLS, posebej še našemu g. načelniku dr. Anton Ko-roicu. □ tLovro Pečcčnik. Preminul je v cvetu mladosti uradnik OUZD Lovro Pečečnik. Podlegel je zavratni bolezni v tukajšnji bolnici (protituber-kulozna liga). Pokojni Lovro je bil že kot gimnazijec vzor marljivega dijaka, ki je pridno deloval v katoliških dijaških organizacijah. Po dovršeni maturi se je vpisal na pravni fakulteti v Ljubljani, kjer je z dobrim uspehom položil pravno zgodovinski izpit. Težke gmotne razmere so ga prisilile, da si je poiskal službo pri OUZD. V Mariboru je z vestnostjo vršil svoje stanovske dolžnosti kot uradnik pri OUDZ, obenem pa se pridno pripravljal za pravosodni izpit. Toda ni mu bilo usojeno, da dovrši svoje študije; Bog ga je poklical k sebi. Pokojni Lovro je bil kot akademik v Ljubljani član kat. akademskih društev »Zarja« in »Borba«. Pogreb bo danes ob dveh popoldne iz kukajšnje bolnice. □ Obrni ibor SLS za I. okraj se je vršil v torek zvečer v društvenih prostorih na Koroški cesti ob lepi udeležbi zavednih pristašev in zaupnikov. Načelnik organizacije obl. posl. H rast el j je govoril o organizutoričnih zadevah, narodni poslanec Že bo t pa o našem dosedanjem delu in o bodočem programu. Navzoči somišljeniki so sprejeli poročila z živahnim odobravanjem. Nato se je vršil razgovor in so se stavili nekateri prav važni ter nujni predlogi, ki se nanašajo predvsem na vprašanja organizatorične spopolnitve. Tozadevne predloge so stavili: poslanec Hrastelj, tajnik Škerlj, Kramberger in Malier. Za novo poslovno dobo ie bil izvoljen stari odbor z nekaterimi majhnimi spremembami. □ "sem udeležencem proslave 1. dccembra 1928 v Mariberu ter vsem društvom in posameznikom, ki so kakorkoli pripomogli, da se je ta desetletnica narodnega osvobojenja obhajala tako svečano in mogočno, izreka iskreno zahvalo z naj-prisrčnejšim pozdravom: Pripravljalni odbor. □ IV. prosvetni večer bo drevi ob 20. uri. Predava vseučiliški profesor dr. L. Ehrlich iz 1 Ljubljane. □ Z Ljudske univerze. Večer pesmi z lutnjo I priredi jutri v kazinski dvorani znamenita zastoj> nica te stroke E. L. Wolzogen. □ Dramatična šola Ljudskega odra. Drevi ob 20. uri predava prof. dr. Dornik o katoliški drami. □ Zastoj v telefonskem prometu še traja. Radi precejšnjih sneženih plasti je bilo potrganih toliko telefonskih žic, da še ni bilo mogoče vzpostaviti v mestu vseh telefonskih zvez. Vzpostavljanje bo trajalo še precej časa. □ Obmejni promet v Mariboru. Meseca novembra je odpotovalo iz Maribora: iz raznih delov naše države 3989 oseb, iz Avstrije 3709, i/. Nemčije 385, iz Češkoslovaške 967, iz Poljske 79, iz Italije 89. iz Francije 5, iz Romunije 19, iz Anglije 10, iz Turčije 1, iz Amerike 8, iz Švice 49, ir. Bolgarije 133. iz Madjarske 32, iz Grčije 1, iz drugih držav pa 79. Skupno je odpotovalo torej iz Maribora 9555 oseb. Pripotovalo pa je: iz raznih delov noše države 393(3 oseb, Avstrije 3327, Nemčije 329, češkoslovaške 799, Poljske 06, Italije »3, Francije 7, Romunije 20, Anglije 10, Amerike 2, svice 7. Rusije 45. Albanije <. Bolgarije 57, Ms-djarske 39, Grčije 2, iz raznih drugih držav pa 82. Skupno je odpotovalo torej iz Maribora meseca novembra 8884 oseh. □ Ponočni napad sredi ulice. Včeraj ob 15.30 je šel trgovec Josip D. proti domu. Na križišču Vrbanove iti Vrtne ulice pa mu je nenadoma prišel nasproti ncznanec ter zaklical. stoj! Ko je na-padenec segel z roko proti žepu, je napadalec, boječ se samokresa, zaklical: stopil, nakar se je naenkrat pojavil pred napadencem neznanec in nanj navalil. Ker je bil napadeni trgovec neofco-rožeu, si je najprej pomagal z dežnikom, nato pa jo je odkuril nazaj po Vrbanovi ulici proti Koroški cesti, kjer je slučaj takoj prijavil stražniku. □ Z.4 LOVCE, TURISTE, SMUČARJE za zimsko slrapaco in za naporno službo si kupite nepremočljive čevlje KARO, Maribor, Koroška c. 19. Celje gr Vprašanje rcgulacije Savinje in pritokov je za Celje brez dvoma eno najbolj perečih vprašanj. Od njega rešitve je v dobršni meri odvisen nadaljni razvoj celjskega mesta. Je pa vprašanje važno tudi za okoličane, ki jim neregulirana Savinja ter njeni pritoki, ki imajo značaj hudournikov, uničuje rodovitno zemljo. Zato ie razumljiv interes, ki ga je bik) moo-oče ugotoviti ob priliki štiridnevnega komisij onalnega ogleda, ozir. vodopravne razprave, ki se jc vršila med 3. in 6. decembrom t. 1. pod vodstvom okraj, glavarja vladnega svetnika g. dr. Josipa Hubada. Zoper obstoječe načrte iz celjskega okraja ni bilo ugovorov. Važna in vpoštevanja vredna jc zahteva posestnikov z levega brega Savinje nad izlivom Sušnice, da naj se namreč najprej prične z regulacijo pritokov. Pri Koprivnici so interesenti z Dobrove predlagali, da naj bi se Sušnica zajela že takoj pod Dobrovo in se izpeljala v ravni črti proge, po kateri je že nekdaj tekla, t. j. proti Grriiu, kjer bi se združila s projektirano progo. Važno jc bilo tudi vprašanje železniškega mostu čez Voglajno. Vsi interesenti so zahtevali ali njega razširitev ali pa poglobljenje struge pod mostom. Proti regulacijskim delom pri Celju so nastopili pa interesenti jz Laškega, ki smatrajo, da bi hitrejši odtok veda iz celjske kotline povzročal povodnji v laškem okraju, ako se ne prične tudi z regulacijo Savinje, v kolikor teče preko tega okraja. Tu bo treba pač sporazuma med obema slovenskima oblastnima odboroma, ki bosta brez dvoma mogla najti pot, tla sc življenjsko važno vprašanje reši v občo korist. jbJ' Radovljica Ši i //.- je na Ljudskem odru v nedeljo 2., soboto H. in nedeljo 9. decembra sijajno uspel. Ker ga vsled navala veliko ljudi še ni moglo videli in si ga žele, se ponovi v nedeljo 16. decembra ob pol 16 popoldne. Vstopnice se dobe v predprodaji v Kmetijski zadrugi. Kranj Prva predstava v naiiom Kiitu. Prosvetno dru-j štvo si je poleg radia nabavilo tudi kino-.tparat i in s tem dokazalo, dn vrši vestno svojo nalogo. Kakor je radio-aparat namenjen Izključno le prosvetnim naniencni, tako bo tudi Kino sledil v glavnem istemu cilju. Dovoljenje za kino pa se je precej časa zavleklo, ker ni nekaterim meščanom všeč, da bi se tudi v Ljudskem domu vršile kino-predstave. Končno pa se je le odstranila razpoka, ki je zevala v Prosvetnem društvu in smo dobili dovoljenje, da lahko takoj pričnemo s predstavami. V nedeljo popoldne sta se vrSdli prvi dve predstavi, kateri je občinstvo poseUlo polnoštevilno. Predvajal se Je film »Kako ljubi mati...« Pred predstavo samo je g. Simon čič, ki ima mnogo zaslug za otvoritev našega kina kakor tudi za radio, pojasnil vsebino filma. Dne 28. in če mogoče tudi 22. decembra se bo predvajal svetovnoznani film Sv. Frančišek Asi&ki. Novo mesto Koliko smo popili in pojedli ▼ Novem mestu od 1. decembra 1927 do 15. novembra 1928. Vina 197.524 litrov vinskega mošta 68.344; žganja 243(1; 677 špirita in vsem tem Številkam odgovarjajoče število piva. Novomeška občina ima 3270 prebivalcev. Na prebivalca brez razlike starosti in spola pride 60 litrov vina, 20 litrov mošta itd., kar znaša samo pri vinu, če ga računamo po 12 Din liter, ogromno vsoto 2,400.000 Din. Radi proste žga-nejkuhe se popije žganja že veliko več. Živine pa se je zaklalo v tem času: nad 1 leto stare 859 glav, pod 1 letom 887, prašičev 1110, drobnice 29. Zagorje ob Savi Trboveljska premog okorna druiba je začela graditi normalni tir od kolodvora do pralnice. Gradijo že podstavke za most čez Medijo in odkopavajo hrib, da bo dovolj prostora za železno in deželno cesto. Ko bo delo izvršeno, bo imela družba lep dobiček, par desetin delavcev pa manj kruha. Steklarji, ki so od nas odšli začetkom novembra (takrat je naša steklarna prenehala) v Para-čin v Srbiji, tam niso zadovoljni in so se začeli vračati. Zaslužek je majhen, stanovanja od sile draga, šole za otroke nobene. — Obe družbi (kakor vsa kapitalistična podjetja) sta začeli delavčeve moči do skrajnosti ali kakor trdijo, racionalno izrabljati; pravijo, kdor ne vzdrži, naj pa pusti. Resno zato svetujemo kmečkim ljudem, ne silite v industrijske kraje in ne množite lačnega proleta-rijata. Iz občinske seje. Primanjkljaj se bo kril z 200"ž doklado. Na predlog kluba SLS se je sklenilo takoj začeti z uravnavo Kotredežce in se v la namen določilo 90.000 Din. Na predlog istih se ima zgraditi javno kopališče, urediti javen vodnjak v Podatrani, podaljšati vod za električno raz-setljavo in vodovod ter razna druga splošnokoristna dela. Gospodje od SDS so po Bevškem agitirali z električno lučjo, ko pa je bilo treba staviti primerne predloge. Obljube so pač po ceni! Šoli v Zagorju in Toplicah sta oddaljeni deset minut in staneta občino letno okroglih 300.000 Din. Ali sta res potrebni dve osemrazrednici na enem kupu? Krajevni odbor SLS se je prav prijateljsko pogovoril s poslancema Lebingerjem in I/Ovračem o krajevnih potrebah. Lobinger je obljubil posebno pažnjo našim cestam, za kar smo mu res hvaležni. Špiritizem je pri nas silno razširjen. V nedeljo popoldne nas bo z njim in njegovimi zmotami seznanil g. vseučiliški profesor dr. Ehrlich. Za to predavanje vlada izredno zanimanje. Pridite. Začetek ob 15. Št. Jernej na Dolenjskem Iz občinskega sveta. V nedeljo 9 t. m. se je vršila občinska seja. V okrajno blagajno so bui izvoljeni: župan Vide Franc, Zvabovo, Krhin Ivatf, Št. Jernej in Kocjan Martin, Mihovica Samostoj-neži so pa predlagali bivšega župana Radkoviča in Fabjana iz Gradišča. Dobila sla samo 10 glasov. — Odobrili so se računi kanalizacije proti sejmišču. Če bi se bilo delo izvršilo potoni družbe, bi stalo 22.500 DLn, ker pa je občina prevzela delo v lastno režijo, so bili stroški za 83C5 Din manjši. Tako je ' pametno gospodarstvo. — Odobren je bil nakup gramozne jame, katero je kupila občina od Bratko-viča iz Dol. Brezovice za 2730 Din. Ta jama bo predvnem služila vasem: Žvabovo, Šmarje, Gor. in Dol. Vrh, Polje in Mihovo. — Vasi Ostro« je bilo dovoljenih 350 Din, kot podporo za nakup gramozne jame. — Razdeljenih je bilo tudi več občinskih potov. Miklavževa prireditev v nedeljo 9. t. m. je prav dobro izpadla. Malčki so bili vc-seli darov, blagajna pa dinarjev. — Prihodnja predstava bo: »Naša krit. Metlika Misijonsko kraljestvo II. del bo naslov skiop-tičnem predavanju v nedeljo 10. t. ni. ob 6. zvečer v dvorani HiP. Cestni proračun je že dovršen. Nekako 460% doklade bo zahteval od občin. Točnejše jrodatke bomo sporočili o prvi priliki. Občinski proračuni so še v delu. Ničesar ni slišali o njiii ne od domače občine ne od sosednjih občin. lladio-Ljubljana nas prav imenitno zabava s celim svojim pregramom, osobito seveda gg. Mil-činski in Mlakar, katerima se moramo od srca nasmejati. Prav zaupno moramo povedati, pa simo, da se nikomur daije ne pove in ne raznaša tega, cia deluje v Metliki t (reci eden radio), katerega ima g. zdravnik, ki ni domačin. Trosimo, da to skrivnost ohranite zase, ker sicer bi se morda Metlika modernizirala. Laško Regulacija Savinje. Pretekli teden se je vršil komisijski obleci Savinje in njenih pritokov v celjski kotlini. To komisije so se udeležili tudi zastopniki laškega okraja in oblastnega odbora, ki so zastopali stališče, da se mora istočasno izvršiti regulacija tudi v laškem okraju in sicer do izliva Savinje v Savo. l'o izvršenih regulacijskih delih v celjski kotlini bi namreč v slučaju poplave pridrvela vsa voda v laški okraj in povzročila tukaj šc veliko več škode kakor sicer. Podružnica sadjarskega društva je priredila v šolskih prostorih v Laškem izredno zanimivo predavanje o sajenju, snaženju in gnojenju sadnih dreves. Predaval je priljubljeni strokovnjak g. Miloš Levstik iz Celja, kateri si jc tudi za naš okraj za sadjarje pridobil obilo zaslug. Predavanju je prisostvovalo nad slo domačih sadjarjev, v precej mi i i večini samo oko-ličunov, ki so bili predavatelju hvaležni nj gova izvajanja. Brežice oh Savi Smrtna kosa. Umrla je Terezija Lipej, ma.i tukajšnjega veletrgovca g. Franca Lipoja, v siaro-sti 76 let. Orlovska akademija. Nedeljska akademija Orlov je bila za naše me3to in okolico nekaj povsem novega. Velika dvorana Narodnega doma je bila nabito polna. Pester spored se je izvajal točno in skoraj brezhibno. V svojem govoru je govornik prosvetni šef dr. Kari Capuder razložil pomen in namen Orlovstva, ki člane navala, da pod zaščito Brezinudežno v tistem življenju in po- Stenem veselju urijo telo in duha, se krepijo ter tako dozorijo v prave može ln žene, ki bodo kos težki nalogi življenja. Želimo, da bi imeli kmalu zopet priliko videti slično prireditev. Ormož Plemenit dar g. pomožnega škofa. Prevzv. pomožni škof je ob priliki svojega obiska pri Sv. Miklavžu daroval za reveže v župniji 1000 Din, za šolske otroke pa 500 Din. Novo trgovino je otvoril pri Sv. Miklavžu V. Rizman. Kako bo nova trgovina uspevala, se ne da reči; Miklavž je namreč precej majhen in ima že dve trgovini. Slovenska Krajina Otvoritev Gospodinjskega tečaja v Murski Soboti. Na praznik 8. t. m. se je dvoril v Murski Soboti tečaj za kmeteka dekleta, da se čimbolj lz-vežbajo v vsem, kar jim je potrebno za vsakdanjo potrebo. Tečaj je v imenu oblastnega odbora otvoril s primernim nagovorom obl. referent za mladinsko skrbstvo Krošl iz Maribora. Otvoritev se je izvršila v občinski posvetovalnici in so p prisostvovali g. dr. Bratina kot zastopnik okrajnega glavarja, g. okrajni prosyetni referent Cizek, okrajni veterinarski referent in predsednik Kmetijske podružnice Samec, predsednik trgovskega gremija Ceh, predsednik Okrajne obrtne zadruge Sukič, predsednik Društva za narodno zdravje dr. Bran-dieu in še več drugih odličnih gostov, med katerimi smo opazili tudi g. nar. poslanca Jeriča. Tečaj vodi gdč. Sonja Schvvarceva. * U Selške doline. Naše prometne razmere so pod vsako kritiko. Imamo sicer za osebni promet avtovožnjo, toda revež je tisti, kdor ie mora voziti. V sobotah in v ponedeljkih je avto tako poln, da so potniki stlačeni v vozu kakor polenovke iu marsikdaj mora kdo še na streho. Če plača vsakdo za vožnjo iz Železnikov v Škof jo Loko ali pa obratno celih 22 Din, pač zasluži, da se vozi kar najbolj udobno. Niso danes več časi, kot so bili ob raz-sulu, da je bil človek zadovoljen, da se je sploh vozil. Ob tako veliki natrpanosti pride še smrad od bencina, tako, da ni čudno, da se je že večkrat pripetilo, da kakemu potniku tudi želodec ni več prenesel. Pričakujemo od avtopodjetnika, da eu-krat napravi konec tej strašni vožnji in da preskrbi bodisi v Škofji Loki ali pa tudi v Železnikih stalno rezervni voz. Sicer se pa veliko govori, da namerava tudi nekdo drugi pričeti z vožnjo, kar bi bilo seveda le pozdraviti, če dosedanji podjetnik sam ne uredi vožnje v korist potnikom. Predvsem je treba gledati na potnike, kajti, če bo vožnja udobna, se bo peljal z avto marsikdo, ki danes vsled neugodnosti išče drugih prometnih sredstev ali pa hodi rajši celo peš. Je pa tudi vprašanje ceste, ki je v tako slabem stanju, da ji je težko dobiti primere. Ni pa to nikako vprašanje, ki bi avtopodjetnika oviralo, da ne bi skrbel za udobnosti potnikov, ker zelo obtežen avto pri slabi cesti še veliko več trpi. Druga naša želja je, da bi se ob kaki premembi vožnje ali pa ob večjih praznikih kaka sprememba stalno naznanila v časopisju, da se ljudje, ki so izven domačega kraja, znajo ravnati in ne pridejo v Škofjo Loko, ko je avto že odšel, ali pa morajo čakati še par ur do njegovega odhoda. Slovenska Bistrica. — V našem mestu se je nastanila ga. dr. Štefana Žunkovič kot zobozdravnica in ordinira v hiši g. Rumeža. — imamo po takem sedaj stalno zdravniško jx,moč za zobne bolezni. Porotna zasedanja L'ub!'ana OBSODBA. NEVARNEGA VLOMILCA. Ljubljana, 12. decembra. . Danes je stal pred poroto 23 letni Tone Rou-«ek, tkalec brez stalnega prebivališča, češkoslovaški državljan, znan kot izredno nasilen in nevaren zločinec. Bil je radi tatvin že devekrat kaznovan. Češkoslovaške oblasti ga zasledujejo radi Štirih vlomov, ene tatvine, poskuSenega umora m pobega iz vojske. „ . Rousek je bil iz naše države ze izgnan. Letos 4. marca je zbežal iz preiskovalnega zapora svojega polka v Časlavi, odšel v Budimpešto, kjer ?» so ga aretirali, ker je bil brez potnih listin, oda ptiček je zbežal tudi v Budimpešti iz policijskih zaporov in prekoračil pri Subotici jugoslovansko mejo. 7. aprila ponoči se je pojavil v Vink-rvoih, kjer je hotel ob treh zjutraj vlomiti v trgovino Gustava Remllngerja. Zasačil pa ga je Stražnik in ga po hudem boiu aretiral ter ga izročil v zapore okrajnega srdišča v Vinkovcih. Dne 26. aprila je pa od tamkaj jxibegnil in si i-^ral potem Zagreb za središče svojega tatinskega delovanja. Odtod se je vozil tudi v Slovenija na vlo-inailske pohode. Rousek je spreten vlomilec blagajn. 22. maja ponoči je vdrl v pisarno pivovamioe v Peklu in »lomil v blagajno, iz katere je odnesel 6371 Din, 818 šilingov, 15 dolarjev in 10 nemških mark, kar jt^ieSe okrog 10.000 Din. Odnesel Je tudi železno Kaseto z raznimi listinami ter 2 hranilni knjižici, eiio vinkullrano za 30.000 Din in eno za 1000 Din. Kaseto s hranil, knjižicami in listinami jc vrgel v reko, ostali plen pa je odnesel v Zagreb, kjer se je nastanil in izdajal za Antona Tyl6a, trgovskega potnika in tudi visokoao'ca. Letos 3. junija se je Rousek odpeljal z vlakom v Slovemijo. Zjutraj je prišel v Ljubljano, odtod pa krenil naravnost v Kranj. Nameraval je vlomiti v Zadružno grspodarsko banko, radi Česar si je čez dan ogledal položaj. Ponoči je nato rloimll najprej v kovačnico Franceta Bajžlja v Stra-iišču, kjer je ukradel 12 ko3ov orodja. Okrog polneči je nato vlomil v banko in vdrl v blagajno, iz katere je pobral raznih valut za skupno 169.888 dinarjev. Denar je pobnsal v ročno torbo in krenil peš proti Ljubljani. V gozdu nad Mednom je nekaj denarja skril, z ostalim je nadaljeval pot v Ljubljano. Tn si je kupil pri »Jugoavto< motorno kolo za 26.000 Din ter se z njim odpeljal v Medno j>o skriti denar. Obtoženi je tudi skušal vlomiti v podružnico Ljubljanske kreditne banke v Črnomlju, pa si je premislil. Rousek večinoma vse priznava. Na vprašanja odgovarja tiho in mirno. Porotnikom je bilo stavljenih 9 gNmiti vprašanj, katere so razen enega vse jx>trdi!i. Anton Rousek je bil nato obsojen na 3 leta težke ječe, poostrene z enim trdim ležiščem vsakih četrt leta. Obenem je sodišče sklenilo, da se po prestani kazni izžene iz Jugoslavije. * * • Razprava proti Radivoju Krasrnini radi hudodelstva goljufije se ni vršila, ker so potrebne še nove poizvedbe radi nekih kavcij, Id jih je obtoženec baje položil pri ministrstvu v Belgradu. Gre za kavcijo 17.000 Din ter se je v svrlio ugotovitve tega dejstva razprava odložila lis poznejši Čas. P?ar?foor Ker je bila v torek zvečer telefonska zveza z Mariborom pretrgnna, moremo še-le danes poročati, da je bila pri razpravi v torek obtoženka Ana Bremen radi požiga obsojena na 4 leta težke ječe, Mihael Novak pa radi hudodelstva tatvine na 3 leta težke ječe. Včeraj sta se vršili porotni razpravi proti Agati in Štefanu Horvatu radi požiga ter proti Marici Welss radi poneverbe. Radi zaslišanja novih prič sta bili obe razpravi preloženi. CeS*e S KAMNOM po GLAVT. Pred porotniki se je zagovarjal 19 letni Adolf Krajnc iz kostrivnice, delavec v Libojah pri Pe-frovčah. Obtožnica ga dolži, da je 23. aprila letos vrgel Antonu Marincu v glavo debel kamen, mu razbil čelno in nosno kost ter da je imela ta stvar za Marinca težke posledice, ker je izgubil levo oko. Obtoženca je zagovarjal kazenski zagovornik dr. Rajnhold Keršbaumer, nakar so porotniki zanikali § lavno vprašanje glede težke telesne poškodlie, potrpi pa vprašanje radi malomarnega ravnanja. Vsled tega je bil Kranjc obsojen na 5 'mesecev zapora. GOLJUFIVA ZGODBA S KALOBJA. L. 1925 je prodal Mihael Salobir, trgovec pri 8v. Jakobu pod Kalobjem posestvo, ki ga je bil pred enim letom kupil od Neže Tanšek, Mihaelu Zalokarju iz Dobja za Oin 70.000. Salobir pa ni prejel zneska v gotovini, temveč mu je ^aiokar odstopil svoji terjatvi do Agate Mastnak iz Slivnice po Din 20.000 ter do Ane Rajh po Din 50.000. Zakon- ska Matija in Ana Raili sta nato izdala Salobirju dolžno pismo z dne 2Š. novembra 1925 za znesek po Din 63.500. Presežek po Din 13.500 je nastal tako, da je Salobir za zakonska Rajh poravnal neki njun dole pri tvrdki R. Stermecki v Celju. Glasom tega dolžnega pi°ma se je smel Salobir vknjižiti na njeno posestvo v Vezovju. Zamolčala pa je Rajh, da ima ona v Vezovju tudi posestvo, ki ie v zemljiški knjigi vkr.jiženo pod njenim vdovskim priimkom Teržan in tako se je Salobir vknjižil zgolj na oni del njenega posestva, ki je bilo vknjiženo pod njenim sedanjim imenom. Obtožba pravi dalje, da so obtoženci tako stanje stvari izrabili na ta način, da so napravili dolžno pismo, jx> katerem nai bi bili Rajhovi dolžni M. Vrečkotu vsoto po 53.300, za kateri znesek se je Vrečko tudi takoj vknjižil na posestvo Ane Rajh, oziroma Teržan. S tem, da se je hotelo prehiteli Salobirja, ki bi tako pri vknjižbi na posestvo Teržan prišel še le na drugo mesto. Pri razpravi je biia zaslišana dolga vrsta prič. Porotniki so obe na njih stavljeni glavni vprašanji potrdili ter sta bila Ana Rajh in Matija Vrečko obsojena vsak na 1 leto težke ježe, na plačilo stroškov kazenskega postopanja ter na plačilo odškodnine Mihaelu Salobirju. Zagovornik g. Keršbaumer je tako po razglasu obsodbe prijavil ničnostno pritožbo. MLAD JE ZAČEL. Včeraj se je zagovarjal Ignacij Škrabl radi dolge vrste tatvin in vlomov, ki jih je izvršil v letošnjem letu. Ko ie 2. februarja t. 1. odslužil v zaporih celjskega okrožnega sodišča svojo poslednjo kazen radi tatvine, je moral odriniti k 33. pešrx)lku v Banjaluko, da odsluži tam svoj kadrovski rok. Že 24. maja pa je od vojakov pobegnil, prišel baje peš v Slovenijo in pričel tukaj s pravcatim hajduškim življenjem. Podal se je najprej v svoj domači okraj, kjer se je potikal po gozdovih, se spretno skrival pred zasteaujočimi ga orožniki ter kajpak kradel, kar in kjer se je le dalo. Ko so mu postala tla v domačem okraju prevroča, se je preselil v območje Zabukovce, kjer je svoj čas služil kot rudar. Tudi tukaj je izvrševal tatvine. Od tu se je podal nazaj v svoj okraj, bi! pa je 18. avgusta aretiran, škrabl je kradel vse, kar mu je prišlo pod prste, najraje pa jestvine, obleko in kajpak tudi gotovino ter zlatnino. Česar ni ir.ogel porabiti sam, je razpečal. Tega posla pa ni mogel opravljati sam, ker se je bal bližine ljudi. Zato je ime! posebnega razpečevalca v Mestinju, pri katerem se jc našlo še precej ukradenega baga. Porotniki so potrditi vsa na njih stavljena vprašanja in je dobil Škrabl 5 let težke ječe. Senatu je predsedoval vdss. dr. Premšak, držav, pravdni-štvo je zastopal dr. juhart, zagovarjal je-odvetnik dr. Anton Ogrizek. Nt jpreje nadrgnite obraz z NIVEACHEliE nato počakajte dve minuti (med tem se lahko oblačite). Pojem se immaZMe z milom in se brlite t Čudili se bodete, kako lahko se brije, in veselili se bodete, kako mehka in gladka je potem Vaša koža. Niti na enem kraju ne bo Vaša koža razpo-kaua in razdražena. Niti se ne bo pr javil slučaj, da Vam je koža napela, čemur se doslej ni bilo mogoče izogniti. za VaSo foožo je uiho britje velika dobroto? Uvoz v oktobru Po objavljenih podatkih je znašal uvoz v oktobru t. 1. 161.055 ton v vrednosti za 778.8 milijonov Din (v oktobru lani je znašal 143.960 ton v vrednosti 723.2 milj. Din). Množina v tonah se je povečala za 11.8%, vrednost pa za 7.7%. Ker je znašala vrednost našega izvoza v oktobru 660.1 milj. Din, vidimo, da naše upanje na občutno izboljšanje trgovinske bilance ni uresničeno. Deficit naše letošnje trgovinske bilance se je povečal za 112.7 milj. Din. Skupno je znašal naš uvoz v desetih mesecih t. 1. 3,776.500 ton v vrednosti ."233 milj. Din, izvoz | pa 1,268.000 ton v vrednosti 6579.9 milj. Din. Deficit trgovinske bilance znaša torej v desetih mesecih 1346.9 milj. Din, dočlm je lansko leto znašal v istem fesu komaj 712 milj. Din. Najvažnejši uvoženi predmeti so bili (v milijonih Din, v oklepajih podatki za september): bombažno tkanine 69.7 (75.5), volneno predivo 50.8 (10.9), volnene tkanine 38.7 (50.8), tračnice, žel. material za mostove, strehe, delavnice 35.8 (30.0), stroji in aparati 49.1 (36.7), kože 24.4 (20.3), kava 18.3 (26.5), razni predmeti iz železa 30.6 (25.5), prevozna sredstva 15.6 (11.9), elektrotehnični predmeti 15.6 (13.3), morska sol 18.0 (9.0), premog 15.5 (15.2). V primeri s septembrom je nnivstel uvoz za 33.0'!0 ton v vrednosti 61.9 milj. Din. Od tega odpade samo na volneno predivo 40 milj. Din, 12.4 milj. Din od-| pade na stroje in aparate, 9 milj. pa na sol. Vsled zmanjšanja carinskih dohodkov v novembru je pričakovati, da bo uvoz v novembru manjši nego pa oktoberski. Borsra 12. decembra 1928. DENAR Promet znaten (3.2 milj Din). Največ se je povpraševal Dunaj, za tem London, Praga in Ber-iin. Malenkostna pa jo bila |>olreba v devizi Trst in Newyork, katero je krila privatna ponudba, do-č.im je ostalo Narodna banka. Devizni letaj! na ljubljanski borzi 12. decembra 1928. Franc. hme?> Angleži hočejo ob vsaki priliki ljudi razveseliti in jim pokazati, kako lepo in veselo da je na svetu. Tudi radio jim služi v to, in včasih pridejo na prav originalne ideje pni tem svojem prizadevanju Tako so n. pr. v Birrtiinghaniu zadnjič predvajali film šaljive vsebine. Radio je prenašal godbo in smeli gledalcev, ki so bili med predstavo precej glasni. Mornarjem na moriu bo postaja Norddeich vsa naznanila, ki so njim namenjena, oddajala od 1. decembra dalje vsak dan ob 10 in 1.30 ponoči, in sicer stalno na valovni dolžini 1648-3 m. Frobcnins, vodja neke nemške znanstvene eks-pedicije, ki se mudi sedaj v Afriki, bo preko frank-lurtske oddajne postaje poročal o svojih raziskovanjih. Ker se pa še' vedno nahaja v Afriki, bo tam govoril v gramofonske pležče, ki se bodo potem v Frankfurtu reproducirale. Poleg njegovih poročil bodo izdelali v ploščah tudi raznovrstno petje itd. tamkajšnjih rodov. Prva pošiljka plošč je že na poti. Med Prago in Parizom se je sklenil dogovor za medsebojno prenašanje opernih prireditev. V kratkem se bo prenašala iz Velike opere v Parizu »Mignon« v Prago, nato pa se bo pričelo tudi z radijskimi prenosi iz praškega narodnega gledališča v Pariz. 14. deccmbra bodo razne nemške, nekatere italijanske ter tudi druge postaje posvetile svoj večerni spominu slavnega raziskovalca Roalda Amundscna. Programi "R.as2lo-£fublfana Četrtek, 13. dec. 12.30 Reproducirana glasba in borzna poročila; — 18.30 Kmetsko-gospodarsko predavanje, predava g. ing. Rado Lah, ravn. Kmetijske družbe; — 19 Laščini, prof. Gruden; — 19 30 Zgodovina Slovencev, prof. Silvo Kranjc; — 20 Pevski večer. Zelezn. pev. društvo »siega< pod vodstvom g. Svetla poje: 1 Kimovec: Tebe Boga hvalimo; 2. Kimovec: Večerni zvon; 3. St. Premrl: Božična; 4. Oton Mailing: Slike iz svete dežele: a) Jeruzalem, b) Relraija, c) Mrtvo morje, d) Velikonočno jutro, e) Nazaret. f) Jakobov vodnjak. Radio-kvarlet. — 22 Poročila. ■DrugI programi Četrtek, 13. deccsnbrs. Zagreb: 17.30 Sopran in klavir. — M Francoščina. — 19.30 Simfonični koncert. — Praga: 16.30 ko o^ročlo Strasbourg, 10. dec. 1928. Francoski uradni Mst objavlja sledeče podatke o letošnji hmeljski letim v Franciji: Nasadi skupaj 4910 ha, od teh v Alzaciji 3040 ha; skupni pridelek 73.240 qu po 50 kg; od tega v Alzaciji 43.780 qu. Površina nasadov je ostala proti lanskemu letu nespremenjena, med tem ko je pridelek za ca. 28.000 rju manjši. Francija izkazuje torej največji primanjkljaj izmed vseh držav. Cene alzaškega hmelja srednje dobre kakovosti so se stabilizirale med 400 in 500 franki za 50 kg. Za prvovrstno blago, ki pa je skoro vso v drugi roki, se plača Frs. 600 do 700. Vojvodinsko in slovensko bi a to se plačuje vsled nizkih ponudb no Frs. 300 do 4C0 t. j. Din 9 do 14 za l«r po rdi ''kil vseh stroškov, fr.^nko ju.?o-meja. — Pivovarno zadnji fes skoro nič ne kupujejo in pred prazniki tudi ne bodo. — Po Novem letu se splošno računa z višjimi cenami. Kakor v Nemčiji in na Češkem se opaža tudi tukaj gonja proti juTosk v-nskemu hmeJju. ki kvari s svojimi cenenimi ponudbami trg domačemu pridelku. Tako se nameriva carino že zopet zvišati, na kar treba opozoriti mero«*"jne kro«e, ker se ravno scduj vršijo pogajanja za novo trgovsko pogodbo s Francijo. J. Lavrič. HMELJARSKE ZADRUGE V VOJVODINI. Kakor jvoroča Jugoslovanski Lloyd, so odr-žali proizvajalci hmelja na iniciativo s::veza vojvodinskih producentov hmelja in udruženja produ-centov hmelja iz B. Petrovca v sporazumu z ministrstvom poljedelstva uspelo konferenco v Novem Sadu, na kateri se je razpravljalo, kako odriomoči krizi v himetj-stvu. Direktor s:iveza g. Mitorad Matič je naglažal v svojem referatu, da mora itt cilj reorganizacije desedpnjih bTne^arsko-proizva-jalnflt ustanov za tem, da so preide na zadružno osnovo. Dosedanje naporno delo ni moglo roditi željenega uspeha samo znto, ker organizacije niso imele materialne mežnosli. da pritečejo proizvajalcem na parne? v najkrifičnešth trenutkih. Zato je p' stalo hmeljarstvo nerentabilna poljedelska panoga. Če bi bile obstoječe organ iz-ci je megle nuditi svojim čhnom kredite in predujme, ne bi došlo do prodajanja po nesorazmerno nizkih cenah, ki niso v mknkrrn razmerju s proizvajalnimi stroški fn stvarno vrednostjo. Vojvodinski hmeljarji so prišli osobilo radi tega v težak položaj, ker njihov hmelj nima na zunanjem trgu, katerega mora iskati, svoje specialne znamke. Vsi debati so se izrekli za osnovanje zadrug ln so je takoj izvolil odbor, čigar naloga je, da izvrši vse predpriprave, ki so potrebne za osnovanje tako važne z-družne ustanove. Načelnik ministrstva dr. Velja Stojkovič je naglašal, da je današnjo težko situacijo v veliki meri povzročrla okolnost, da se je začelo zadnje tri leta sadftl preveč hmelja, tako da proizvodnja ni držala več koraka s potrošnjo. povpraš pon. srednji t •u-.l XII. Amsterdam —. 22t>5.75 _ Herlin 1351.75 1357.70 1356 2") 1355.75 Bruselj _ — — Budimjrašla — 992.33 —. — Curih ll'94'IO 1097.1 0)95.61 1095.60 Dunaj 799.05 802.05 810.55 1 800.20 London 275.67 276.17 270,07 276.- Newyork "6.79 16.99 f?6.89 56.895 Pariz 221 25 223.25 22 '.75 — Pragn 168.27 169.1 7 lt.9.07 1(8.55 Trst 2fc6.85 298.85 297.85 297.80 Plesna glasba. — 18.15 Predavanja. — 19.30 Simfonični koncert. — 21.45. Predavanje (Češko-jugo-slovanske kulturne zveze). — Varšava: 12.30 Šolski koncert Filharmonije. — 17.10 Predavanja. — 20.30 Večerni koncert iz K rakova. — Dunaj: U Kvartet Cerda. — 16 Kvartet Silving. — 17.45 O jaslicah. 20.05 Opereta Cigan baron. — Nato lazz. — Buda-pest: 12.20 Ciganska godba. — 18.20 Simfonični koncert. — 20.30 Hamlet. — 23 Salonski tria — Berlin: 16.30 Koncert drž. glasbene visoke šole. — 17.30 Lahka glasba. — 21 Violina in orkester. — 22.30 Ples. — Leipzig: 16.30 Koncert. — 20 Rode-linde, opera. — Miinclien: 16 Petje. — 19 štiri Bachove kantate. — 21.05 Večerni koncert. — Stutt-gart: 16.35 Popoldanski kon-ert. — 18.15 Predavanja. — 20.15 Opereta. — Bern: 17 Orkester. — 19 Preda-anja. — 20.15 Kvartet. — 21.15 Orkester. Milan: 16.30 Kvartet. — 17.20 Otroško petje. — 20.30 Opera. — Rim: 13 Trio. — 17.20 Vokalna in instrumentalna glasb«. — 20 45 Opereta. — T oni ose-. 21 JO Iz Puccinijeve opere Bontmc. Zagreb. Berlin 1354 75—1357 75, Italija 290.80 do 298 86, Lon;!on 275.67—276.47, Nowyork 56.783 do 56.983, Pariz 221.28—223.23, Praga 168.27—160.07, Dunaj 799.05 —802.05, Curih 1094.1—1097.1, Budimpešta 992.33 den. Belgrad. Berlin 1357.75—1864.75, Budimpešta 990.83 -993 83, Curih 1094 01—1007.01, Dunaj 709.05 do 802.05, London 275.67—270.47, Nevvork 56.795 do 56.905, Pariz 221.33—223.33, Praga 108.27—160.07, Trst 295.75—298.75. Curih. Berlin 123.75, Pošta 00.50, Dunaj 73.03, London 25.19, Nevvork 519.20. Pariz 20.29, Praga 15.3837, Italija 27.1850, Bukarešt 3 12, Sofija 3.75, Varšava 58.20, Madrid 84.05, Zagreb 912.50. London. Newyork 4,8520, Pariz 124.14, Bruselj 34 89, Milan 92.6450, Curih 25 10, Madrid 29.97, Ko-dnnj 18.18, Oslo 18.1925, Stockhoim 18.1412, Amsterdam 12.0778, Berlin 20.3550, Dunaj 3449, Beograd 275.88, Praga 163.75, Bukarešta 808.50, Sofija 671.50. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. Kreditna 125 zakl j , Prašted. 920 den., Kreditni za\. 175 den., Vevče 114 den., Ruše 200—280, Stavbna 56 den.. Šešir 105 den. Zagreb. Drž. pnp.: vojna škoda ar. 435—436, kasa 435—436, 7% in v. pos. 85.50—86, agrari 52 do 53. — Bančni pa.: Poljo n em. 15.50—16.50, ; št. em. 17.50—18, Hrv. 61—62, Kred. 93, Jugo 91 do 92. Lj. Kr. 125—127. Medjun. 57.50, Nar. 6950 do 7100, Prašted. 020—922, Srpska 152, Zem. 135 do 140, Union 57.50—58.50, Elno 160. — Ind. pan.: Giittmann 190-195, Sl.ivona 5.5—7.5, Slaveks 101 do 103, Danica 150—155, Drava 510, šečerana 450 do 452, Osj. ljev. 175-190, Brod vag. 300—320, Union 305—310. Isis 30—32, Ragusea 500—510, Trbovlje 465-407.50, Vevče 116—118, Nar. šum. 10.30, Piv. Sar. 300, Oceania 265. Bclr/rad. Narodna banka 7000, vojna odškodnina J37; 12. 437—438, 7% mvcet. posojilo 80.295, agrari 54.53. Žifo Položaj za pšenico se je danes nekoliko poslabšal. V nekaterih spodnje bačklh postajah se trguje žo po 237.50, a v nekaterih gornje bačkih pa 242.50. Vendar niso vsi prodajalci v BaČki po-pusiili v cen h, tnko da so na trgu še šievilne ponudbe po višjih ccn:ih. Zanimanje za pšenico je pri nar, minimalno in so bile sklenjene zelo minimalne kupčije. Za koruzo je cslal položaj neizpre-menjen. Kupčij ni. Slabša situacija za pšenico za enkrat še ni vplivala na ceno moke, katera se nudi še ve !no pri lieizpremenjenih cenah, kakor vsi ostali mloveki izdelki. Polcžaj na splošno pri nas je negotov. Kupčija počiva. V LJubljani so notacije nespremenjene. V deželskih pridelkih ni bilo na ljubljanski ' borzi nikakih zaključkov. Novi Sad. Fšcniea: bč. 242.50-247.50, bn. 234 1 do 236, par. Vršac 234—236; oves: bč.. sr., slav. 2-10 : do 245; koruza: bč. 2S2.50—237.50; ječmen: bč 255 j do 260, let 285—290; moka Og 882.50-342.50, št. 2 ; 302 50-312.50, št. 6 265-275, št. 7 235-265; otrobi: bč., sr., bn. 177.50—182.50. Les Zaključenih je bilo 10 vag. drv. Tendenca nespremenjena. Živina Dunaj. Na trg dne 11. dec. je prišlo 15 778 prašičev, od teh 11.488 pršutarjev, 4290 špeharjev. Domačega porekla Je bilo 94 komadov, 816 ogrskega, 2316 romunskega, 2475 jugoslovanskega, 10.077 poljskega. Cena za špeharje je šla za 10 grošev pri kilogramu navzdol, pršutarji pa so vzdržali ceno. Plačevali so se: I. 2.25—2.85 Šilingov, navadni 1.90 do 2.20, stari 1.90—2; pršutarji 1.60—2.10 za kilo.Tram žive teže. Milana. Voli I. 4.00-5.30, II. 3.70—4.50, m. 2.20-3.60, krave I. 4-4.80, II 3—8.90, HI. 2.20-2.90, biki I. 8.90-4 50, II. 8.10-8.80. Vsaj dinar za Slovensko Straio mkh wvenfeh& Peter Klemen: Stenski kurir in nluova smola (Popotni spomini izza dni po prevratu.) (Dalje.) XXV. POGLAVJE. Otlliod iz Pariza. V Genevi in v Bernu. Preteklo je bilo nama že več nego teden dni v Parizu. Z Ivanom Lorkovičem sva začela misliti na odiiod, kajti bližali so se božični prazniki. Z veliko silo se je polastilo Ivana hrepenenje po domu in družini, a »razgovarati« le ni nehal. Jaz sem hodil na legacijo dan za dnem, pa nisem dolgo ničesar opravil. Dne ^0. decembra se mi je slednjič posrečilo dobiti pa-soše, opremljene z vsemi potrebnimi pečati in podpisi. In dan pozneje ob csmih zvečer sva zapustila Pariz z vlakom, ki vozi z »Gare de Lyon« (lijonski kolodvor) vsak večer proti Bel-lcgarde na frankcšvicarski meji. Zjutraj krog desete ure smo se privozarili na mejo. Začela se je natančna preiskava najinih kovčegov, Iranccski financaiji so nama pobrali vse časopise, potne liste pa so revidirali nič manj ko dvanajstkrat. Meni so pregledali tudi žepe. Ne vem, ali sem se jim zdel tako barabski ali tako neumen. Menda oboje. Poldne je bilo, ko srn-^ zavczili na ženevski kolodvor. Tam so nama znova preiskali vso prtljago in dokumente, nato pa so nama izročili vse papirje, ki so potrebni, če ncčeš, živeti v Švici samo ob besedi in lepoti švicarskih jezer. Dobila sva: cartes de pain, cartes de lait, cartes de graisse in cartes de fromage (karte za kruh, mleko mast in sir). V Parizu so imenovali take papirje »tickets«. Nastanila sva se v hotelu »Beau rivage«. Povabila sva doktorja Gazzarija iz Dalmacije na razgovor, ki je trajal do osme ure zvečer. Mnogo smo se domenili, mnogo prekritikastili in ožigosali, predno smo se ločili. Omeniti moram, da sem v seznamu hotelskih gestov dobil tudi ime Kcrcščevo in Žer-javovo, ki sta se tam mudila, če se ne motim, koncem oktobra. Drugi dan zjutraj ob šestih sva se odpeljala v Bern, da dobiva pri srbskem ter nem-ško-avstrijskem konzulatu in pri švicarskem zunanjem uradu potrebna petna potrdila. A žali-bog ni šlo vre tako gladko, kot sva si predstavljala. Nemški konzulat nama ni hotel dati vize, češ, da ni v to pooblaščen in nima z Dunaja nikakih informacij. Pač pa je gospod tajnik izjavil, da hoče telegrafirati v »Staatsamt fur AuPeres« in priporočiti najino zadevo. Ni kazalo terej nič drugega nego ostati za Božič v Bernu. Popoldne istega dr.e, bilo je 23. decembra, ie dobil dr. Lorkovič telegram cd kiparja Me-štroviča, da ga morava na vsak način obiskati, predno odideva, v hotelu »Beatus« v vasici Merlingen ob Thunskem jezeru Kipar Ivan Meštrcvič je bil že prve dni decembra odšel iz Pariza proti domovini. A v Bernu ca je dohitela španska gripa, moral je v bolnišnico Lir.denhof, kjer je ostal štirinajst dni. Po prestani bolezni je šel na nekako zimsko letovišče v Berlingen, da si utrdi šibko zdravje. Ko je izvedel, da potujeva z Lorkovičem skozi Švico, je naju opozoril telegrafično, kje da je in da bi rad govoril z nama. Ko sva prespala n^č v hotelu »Suisse« in poravnala račun za sobo z dvema posteljama v znesku 36 frankov, sva se na sveti večer ob šestih odpeljala z vlakom proti Thunu in od tam še uro daleč z električno železnico do Merlingena. Z nama je šel tudi gospod Kačič, doktor medicine, prav Peten in dober človek. Mestrovič in slikar Kljakovič sta nas že čakala na postaji. Za nrihod je bilo že vse preskrbljeno in pripravljeno. Šli smo takoj k večerji. Ne bom pozabil tega svetega večera. Že zlepa f" n;sem toliko in bko od srca smejal, V~V<~r takrat. Gospoda Mestrovič in Kljakovič sta pripovedovala množico naravnih in pristmh š?J, da smo se morali poslušalci smejati do solz. Gospodinja nas je zavidala in obžalovala, da ne rarume našega pogovora. Druci dan, za Sveti dan, smo napravili izlet v Interlacken, uro daleč s tramvajem iz Merlingena. Interlacken je trg ali mesto samih hotelov, ki leži pod znano, v solncu se blestečo Jungfrau. med Thunskim in Brienškim jezerom. Odtod ima tudi svoje ime. Seda^ le čas da s! okrepite izmučeno telo, izboljšate kri, uredite prebavo! Uporabite staro, priznano Hoče-varjevo aromatično železnato tinkturo, ki da zdravie, kri in moč! Ne kvari zob! % 1 steklenica 20 Din. Za uspešno zdravljenje je porabiti 3 steklcntr.e. — Razpošilja z navodilom edino: Lekarna pri Angelju Varhu na Vrhniki. 11 Chte Parlžanke rabijo Cendre de rose 1 ji a« Rose Corail Btnrjols — Parls 1 Zvečer smo svoj smeh nadaljevali do pozne noči, zjutraj pa smo odpotovali, hvaležni svojim zabavnim in duhovitim prijateljem. Še tri dni sva hodila z gospodom Ivanom Lorkovičem po Bernu. Nazadnje pa je vendar prišel z Dunaja telegram, s katerim se nama je dovolil prost prehod čez nemško-avstrijsko mejo. Pospravila sva svoje reči in odšla proti domovini, vesela in srečna, da se najino dolgo potovanje vendar že neha. (Dalje.) Raj — toda za koga? V novi Ruisiji ni nikakega meščanstva več, zato pa imajo novo plemstvo. To so možje, ki so se skozi stisko in smrt, po lastni moči in smelosti dvignili nad velike brezbrižne ali celo sovražno ljudske mase. Ti mežje drže sedaj skupaj kakor velika bratovščina ali red in dajejo zgled tolike trdnosti in solidarnosti, kakor št malokatero manjšinsko gospodstvo doslej. Primerjati jih je megoče z Nemškim viteškim redom v Pruski ali z beneškimi patriciji. Dejansko jim ne manjkajo niti redovna pravila, ki imajo namen preprečili izdajstvo in škodo-vanje avtoriteti. Izključeni so vsi cerkveni verniki, člani se ne smejo podvreči nobenemu cerkvcnemu obredu, živeti trezno in kolikor mogoče malo občevati z dr"gim spolom. Vsatkia aristokracija se skuša ohraniti na ta način, da se varuje pretiranega uživanja, na drugi strani pa skrbi za to, da se njenim članom ni treba pehati za vsakdanjim kruhom. Zdi se mi. da to vprašanje v Sovjetski Rusiji ni slabo rešeno. Plače pač niso visoke; najvišja znaša 225 rubljev mesečno. Toda v ozadju ne manjka raznih vrstic. Mnogo jih je, ki opravljajo po dve službi in so tudi za obe plačani. Glavna stvar pa je, da mnogo izdatkov, ki jih drugod uradnik plačuje iz svojega, tu pokriva državna blagajna. To so potovanja v kopališča, obiskovanje naučnih zavodov, vsakdanji drugi zsjutrek, obleka, službeni avto. Peči se mere, da večji del visokih uradnikov pokriva svoje vsakdanje izdalke iz državnih sredstev, svojo plačo pa more prihraniti. Cisto gotovo pa niso te ugodnosti, ki drže te može skupaj, marveč komunistična ideja, za katero bi se dali nedvomno raztrgati. Da je pripadništvo komunisični stranki ariistokratičnega značaja in se ne da primerjati pri pudri i.-tvoni kaki stranki v demokratičnih deželah, kaiže tudi dejstvo, da vrata v stranko nikakor niso odprta, da se nikakor ne vabijo novi člani, marveč se nasprotno vrši daleko-sežna izbira. Večini ostane članstvo za vedno nedostopno. Kako močna je danes komunistična stranka, gredo mnenja narazen. V Rusiji so mi govorili o 600.000 do 800.000 članih. Trocki je ■svoj čas navedel število 1,200.000, od tega 303.000 kmetov, katerih je danes že polovica uradnikov, 15,000 poljskih delavcev, 402.000 nameščencev — polovica od nj.h je bilo preje delavcev — ter 430.000 delavcev, ki se še danes nahajajo po industrijskih obratih. A četudi je kdo sprejet v stranko, nikoli ne ve, kako dolgo bo smel v njej ostali. Vsakega, Id kakorkoli poslane sumljiv, da politično ni povsem zanesljiv, neusmiljeno izključijo. A to pomeni zanj politično in gospodarsko smrt. Čiščenje je neizprosno in trajno. Od dne 1. januarja 1026 do 1. julija 1927 so izključili 80.000 oseb, kakor navaja Trocki, od tega 50 odstotkov delavcev. In kaj je zunanji znak gospodujočega razreda v današnji Rusiji? Aktovka! Nikjer na svotu nisem videl toliko ljudi z aktovko kakor v Sovjetski Rusiji. A zanimivo je, da je med njimi videti tako malo Judov, pač pa mnogo Georgijcev in Armencev. Vsekakor more postati aktovka po samotnih krajih na deželi, kjer sovražijo davčne eksekutorje, nevarna. (E. Koch-We&er: Današnja Rusija.) Morsko dno požira ladje Lat viška ladja »Hidrograf«, ki je v Ri-škem zalivu iskala potopljene ladje, je te dni dovršila svoje delo. Preiskava morskega dna je bila potrebna, da se dožene, če potopljene ladje ne predstavljajo nevarnosti za plovbo. V začetku svetovne vojne so Rusi ob vhodu v Riški zaliv potopili 30 parniikiov, natovorjenih z betonom, da bi zaprli dohod v pristanišče nemškemu brodovju. Do danes je morsko dno 28 teh ladij požrlo, da ni ostala za njimi nobena sled. — V bližini pristanišča so angleški podmorniki potopili veliko nemško križarko »Albrecht« in več transportnih ladij; tudi o teh ni najti nobene sledi. — Jeseni 1915 so se potopili v riških vodah dva angleška in en ruski podmorski čoln; razen tega so Nemci v Riškem zalivu potopili dva minonosca in rusko torpedovko. — Pri Moorsundu še sedaj štrli iznad vode ruska oklopnica »Slava«, ki jo je potopila lastna posadka, foo jo je obkolilo nemško brodovje in ni mogla uiti. —■ Riške vode pa zaslužijo ime »grob ladij« tudi v miru zaradi silnih viharjev, ki zahtevajo mnogoštevilne žrtve. Pri Stoinbornu na kurlandski obali se še danes vidijo ostanki parnika >Saratov« in jadrnice -Karalis< , ki jih je vihar vrgel na obal; posadki obeh ladij sta utonili. Ob vhodu v Riški zaliv se nahajajo ostanki »Ferndene«, katera je lani zašla med ledene plošče, ki so jo strle. Če se gleda na politiko z višav Nemški pisatelj Emil Ludvig je te dni obiskal predsednika Masaryka v gradu Lana. Ob tej priliki je podal sotrudniku »Prager Tagblatta« nekaj no vsakdanjih izjav. Med drugim je rekel: »Poznam vse pomembne državnike v Evropi in morem s prepričanjem reči, da je Masaryk najmodrejši med njimi. S tem mnenjem v evropskem duševnem svetu nisem osamljen. Lani sem govoril v Ženevi z Bernardom Shawom o možnosti evropskih Združenih držav in sprožil vprašanje, kdo bi pač mogel biti predsednik te zveze? Tu je rekel Sha\v: Poznam samo enega, to je Masa-ryk. — Masarykova osebnost me potrjuje v prepričanju, da zgodovina ni odvisna od gospodarskih vplivov, kakor to uči materialno pojmovanje zgodovine, marveč od znamenitih mož.« — O monarhizmu v Nemčiji je Ludwig izjavil: »Monarhizem v Nemčiji se je preživel. Odkar je nemška veleindustrija 6 črno-belo-rdečim vojnim posojilom milijone izgubila, ji je ljubše, da pod črnc-rdeče-zlalo zastavo milijone služi. Celo veliki pristaši starega režima so mi v zadnjih dveh letih priznali, da se ,ie nemški narod pred desetimi leti rešil bremena, ki je ležal na njegovih zdravih silah kakor hip-oteka na poslopju. Sedaj je hiša v moralno-poliličnem zmisiu brez dolgov, materialni dclg pa se zdi v obsegu, ki ga zahteva izpametovana Evropa, zmagljiv. — Ko je an-tanta leta 1920 zahtevala 140 milijard mark, sem govoril o tem v Vatikanu s kardinalom državnim tajnikom Gaisparrijem. Tedaj mi je rekel modri duhovni gospod: Plačali ne bosie 140, ne 100 in tudi ne 50, marveč približno 30 do 35 milijard. — Ko sem se vrnil domov, sem rekel prijateljem: Vatikan je še zmerom tako moder kakor v prejšnjih stoletjih. — O spravi med Francijo in Nemčijo je rekel Lud-wig: »Kakor sem se prepričal v pogovorih z vodilnimi državniki v Londonu, Parizu in New-vorku, je sprava med Nemčijo in Francijo mogoča le v popolnem sporazumu z Anglijo. Nikaka sporazumna premica ne vodi iz Berlina v Pariz, marveč le sporazumni trikot Pa-riz-Berlin-Londcn.« — Slednjič je izjavil Lud-\vig o Ameriki: »Ne vem, ali imajo Američani kako kulturno poslanstvo ali ne; vendar se mi zdi smešno, če se težko blamirana Evropa norčuje iz Amerike, ker znajo tam manj latinščine in grščine.« Zločinec na dopustu Pred nekaj leti je bil v Lublinu obsojen na dosmrtno ječo neki Hipolit Rytter, ker je imel na vesti umor in nepregledno vrsto tatvin. Svojo kazen je preživljal v varšavski kaznilnici. Tam je težko obolel na nogah in tudi drugače je bilo njegovo zdravje skrajno ne-povoljno. Zdravniki so predlagali, naj se da I-ytterju pol leta bolniškega dopusta. Stvar se je vlekla celo leto, nazadnje pa je notranji minister odredil, da se Rytter za pol leta izpusti na svobodo. Rytter je šel in se ni več vrnil; zasledovanje je ostalo brezuspešno. Te dni pa so neki zločinci vlomili pri bogatem trgovcu Lowenfischu v Varšavi, ubili služkinjo in se lotili blagajne, ki so jo pa našli docela prazno. Oblastem se je posrečilo izslediti zločince in jih zapreti vse — razen kolovodje. Ta pa ni bil niliče drugi nego Hipolit Rytter. »Očka, zakaj si z oljem namazal ključavnico?« — »Zato, da ne cvili!« — »Daj, daj, na-maži še malega Janezka!« V dve& * tre O vrsiaO Naval v avstrijsko vojsko. V Avstriji so se začeli prostovoljni vojaški nabori. Naval je tako ogromen, da je mogoča najtemeljiiejša izbira. Novo tovarno za filme so zgradili v Tifli-su; atelje zavzema 1700 m3 ploskve. V židovsko vero je hotel prestopiti v Varšavi neki katoliški Poljak, vlada pa mu je to na podlagi carskega ukaza iz 1. 1905. zabrani-la. Židovski poslanski klub je sedaj vložil v tej zadevi v parlamentu interpelacijo. Protiversko univerzo so te dni otvorili v domu komunistične mladine v Moskvi. Med drugim predavajo komisar za narodno pro-sveto Lunačarski, komisar za narodno zdravje Sijemašov, prof. Zaradovski i. dr. Pcpis strokovnjakov s srednjo- in visokošolsko izobrazbo izvršujejo tačas v Moskvi. Do-eedaj je vpisanih lS.OOO oseb. Celovško policijo podržavijo s 1. januarjem prihodnjega leta; v Celovcu ustanove policijski komisariat. V drugo ponesrečili na morju. Orjaški parnik :>Celtic« \Vhite-Star-Line je 10. t. m. ob južni Irski zadel ob čeri in nasedel. Voda je zalila del ladijskih prostorov 15 m visoko. Potnike, med katerimi je bilo tudi 30 rešencev s potopljenega parnika »Vestris«, so rešili. 3 dna. V Zirardovu na Poljskem se je zaradi žensk stepi a v neki beznici družba tatov in roparjev. Pri tem je breznogi Luczak ubil enorokega Vaclaveka. Oba invalida sta izgubila svoje ude pri ropih in pretepih. Pos rošitelj. V stanovanju šestglave družine v Pešti so iz peči, ki je bila preveč zakurjena, pcnoSi uhajali strupeni plini. Domači volčji pes, ki je bil v stanovanju, je toliko časa cvilil in praskal po vratih, da so prišli sosedje in udrli v stanovanje, kjer so našli vso družino nezavestno. Vendar so vse rešili. Slovesna izročitev Noblovih nagrad se je vršila 10. t. m. v Stcckholinu ob navzočnosti kraljeve družine. Navzoči so najbolj viharno ploskali pisateljici Siegrid Undset. Lcrton dež je padal zadnje dni v Madridu. Ponekod na Španskem imajo do 20 stopinj mraza. Bivši cesar Viljem holandski državi doslej še ni plačal nobenih davkov. Na tostvar-no interpelacijo v holandskem parlamentu je vlada odgovorila, da se je Viljemu zaradi njegovega negotovega denarnega položaja dovolil odlog. — Slab zgled dajejo bivši potentati v izpolnovanju državljanskih dolžnosti. Zver. V Sofiji so zaprli ljudskošolskega učitelja Belinova, ki je onečastil nad 20 deklie, katerih nobena še ni bila stara deset let. Ljudje so navalili na zapore, da bi zverinskega učitelja linčali. Ker jih je policija zadržala, so zažgali šolo, v kateri je Belinov poučeval. Gledališki igravec in pesnik Saša Guitry jo pred kratkim obedoval v novi, elegantni restavraciji. Ko so mu prinesli račun, je dal poklicati gostilničarja. »Ali je to moj račun?« je vprašal Guitry. Gostilničar je pritrdil. »Torej me ne poznate?« — »Ne, gospod; če smem vprašati...«-— »Vaš kolega sem vendar., moj ljubi, Vaš kolega.« — »Oh, če bi bil to vedel ... Seveda Vam znižam račun za 25 odstotkov.« — Guitry je plačal tako zmanjšani račun, a gostilničar ga je prijazno spremil prav do vrat. Ob slovesu ga je vprašal: »Oprostite, rad bi pa le vedel, katero restavracijo imate?« — »Restavracijo? Nobene restavracije nimam-« —, »Pa saj ste mi vendar rekli, da ste moj kolega?« — »Seveda sem,« in igravec se je sklonil h gostilničarjevemu ušesu: »tudi jaz sem namreč — ropar.« Za£etek in konec Modrijanovih ženitnih sani KUivmmMa rtrruit.irtncin -«s. Juha m srce - Knjige Družbe sv. Mohorja za l1928 Karto Volikonja: ViSarska polena (Slovenskih re-černic 81. zvezek. 1029). Ena najlepših povesti, kar jih je dozdaj izdala Mohorjeva družba; na Nartejevi pisateljski poti pa, ki jo je začel z dramatično napetimi črlicami v »Zori«, tvori vrhunec njegovega pripovednega talenta, s katerega se vidi daljna pot naprej. To iu poljudno prikrojena povest, ki ima ped očmi nek namen in je vedno v zadregi, da ne pride v nasprotje z različnimi strujami, ampak najboljši plod, ki je dozorel iz celega človeka, ko sta mu v srečnem hipu zemlja in ljudstvo odprla svojo dušo m se oko v svojem gledanju ne more nasititi, a mu je najbrž nedostajalo časa, da bi vse napisal. Čudno lepo je zgrajeno dejanje, vlito kot bron m broz banalnosti, da se včasih zdi, kot bi bilo sestavljeno po estetičnem načrtu ir vendar je orgamčno zra-stlo. Lepo je prikazal to zemljo, ki rodi sadove, živali in človeka, da raste med živino in poljem. Grunt je več kakor človek, človek lahko dela pokoro in trpi, a grunt ne sme trpeti zaradi njega, da bi ga trgali in delili. Višarska polena imenvje to povest, ker romarji na sv. Višarje vzamejo seboj po eno poleno, da ga nesejo za pokoro na vrh. Laliko bi jo imenovali tudi Zločin in kazen po znanem romanu Dostojevskega, katerega daljni genij je Narteju Ve-likonji oblikoval duha, da morda nevede sledi stopinjam slavnega Rusa. Dostojevski je našel v globinah človeka religiozno čustvo pokore in potrebe zadostovanja za greh, Narte pa kaže, kako je v religiji ona popolnost, ki vodi z zgrešene poti v večne zakone sveta. Zavest krivde in potreba pokore je kakor solnce, ki dela iz bitij, rastočih kot drevje v gozdu, ljudi; resnica je nad vse, n pokora je najbolj plemenito veselje. »Le če dela pokoro, more biti ta človek tako vesel,< pravi župnik. Pisatelj vodi vse osebe do tega, da začutijo potrebo notranjega očiščenja in simbol za to je romanje na sv. Višarje, kamor vsak nosi svoje poleno. Zupnikova postava, ki združuje vse te ljudi v nek višji svet, je kot simbol večnih zakonov. Ni to duhovnik z velikimi gestami in patosom srednjeveškega krščanstva kot pri Calderonu in Mazzetti, ampak, čisto slovenski tip, ki spominja na starce Dostojevskega z njihovim osebno intuitivnim, ne doktrlnarnim verskim čutom. Dostojevski je rekel: »Narod ljubiš, če ljubiš vsakega posameznega človeka«, in je zaničeval vse tiste ljudi, ki so se navduševali za abstraktno idejo naroda, dn bi v svojem navdušenju dali tudi življenje zanj, posameznega človeka 80 pa prezirali. Tako mišljenje vlada v povesti. Zato Narte ne slika življenja v njegovi neumnosti, kot ga vodi zaslepljenost čustva in slučaja, ampak odkriva njegov smisel. Župnik in spokorjeni berač Blaž sia svarilna prsta, ki popravljata usodo. Tako je napisal dobro povest našega človeka, ki instinktivno sluti korenie svoje moči v neokrn jeni lastnini svoje zemlje, ona ostane, človek preide. »Itfudje Žive v trdeni delu in solidni poštenosti, • enakost vlada le med onimi, ki kaj imajo, vsi drugi so tujci, »pankrU ni enakopraven; včasih se tudi sleparijo in pobijajo, a v cerkvi pred župnikom se zjokajo in gledajo pot pokore in očiščevanja. Izredno lepo je sestavil značaje, da se dejanje v dramatični napetosti neprisiljeno spleta in razpleta. Nič ni dolgočasnih poglavij, vse pripovedovanje oživlja pogled v nove zarje. Tako je poglobil naš realizem, ki je doslej iskal le zanimivo zunanjost. Narte išče notranje zakone značajev in etične vrednote naroda. Da bi no omagal v tem razpoloženju, kjer se mu smisel življenja tako razkriva in mu ne bi pala tema na oči! Dr. J. Š. . Zagrebško pismo Zadnja številka »Hrvatske Prosvjete« prinaša poleg ostalega interesantnega gradiva zelo zanimivo umetniško prilogo: nekoliko uspelih fotografij naslovnih strani hrvatskih knjig. Hrvatska knjiga je v zadnjem času dobila izvrstne ilustracije, med katerimi se posebno odlikuje grsp. Vladimir K i r i n, ki, mimogrede rečeno, ilustrira skoro vse publikacije Društva sv. Jeronima in večje število Matičnih izdanj, dalje gg. Ljuba Bab iS, Krizni an in drugi. Številki 10. in 11. letošnje »Nove Evrope« v glavnem razpravljata o politični 7/rodovim Srbije o novejšem času, kakor tudi o delu posameznih strank. Ker je g. Čurčin star nasprotnik radikalov, se le tem v člankih »Nove Evrope* splošno slabo godi. Niti enemu članku se ne more priznati popolna objektivnost, četudi so mnogi pisani z velikim poznavanjem stvari in vsebujejo dragoceno podatke in rszjašnjenja posameznih vprašanj. Posebno interesanten je članek »Srbsko-turška vojna leta lf>12.<, kakor tudi priloga g. D. Semiaa »Rusija in borba Srbije za vardarsko dolino«. Zagrebški »Književniki, odkar je prešel v roke g. Milana Begov.ča, vedno bolj zgublja na svoji pestrosti in vsebini. Zadnja številka, ki je bHa sicer razglašena v našem dnevnem tisku z mnogimi lepimi frazami, zeva praznine, ki je ne moreta napolniti suha in »profesorska« študija gosp. Ivana Šrepla o Malarmeu in Branimira Truhelke v Beenu Stayu. Posebno siromašen je feljton. V njem je najvažnejše to, da g. ravnatelj draimc želi dajati lekcije, kako je treba pisati književne kritike. Ko bi se pisci držali teh pravil, verujte mi, da bi nikoli ne bilo kritike. Pardon, še važnejša je neka opazka, kjer se na zelo nelep načiu in z mnogo osebne mržnje piše o smrti dr. Jakoba Čuke, uva-ževanega in enega najmočnejših književnih kritikov, ki smo jih Hrvati kdaj imeli. Siromak Čuka, njegov greh je, da je nekoč napisal nekoliko neugodnih vrstic o — g. Milanu Begoviču. Društvo sv. Jeronima je pred leti ustanovilo svojo »Knjižnico dobrih romanov«, kjer izdaja vsak mesec po eno delo, originalno ali prevedeno. S to svojo akcijo je društvo mnogo doprineslo za razvoj naše knjigo, ker prinaša dobre stvari v okusni opremi in zelo poceni. Tako je pretekle dni izdalo v luksuzni opremi Sienkievviczev roman »Z ognjem ie mečem«, te dni pa je izšel Ste-1 vensonov pustolovni roman »Zlati otok«. Ker se to delo nenavadno prijetno čita in je ravno tako brezhibno z moralnega stališča, priporočamo ta roimn staršem, ki kupujejo hrvatske knjige svojim otrokom, da ga kupijo kot darilo, tem bolj, ker stane luksuzno opremljen v platno samo 25 Din. Poleg romanov je društvo zadnji mesec izdalo svoje izredne in redno publikacije za leto 1928. Topot želimo opozoriti na knjigo don Frane Bulica in Lovra Matiča, ki jo je posebno okusno 'opremil g. Vladimir Kirin. Naslov knjige je »Stopama hrvatskih narodnih vlrdara« in prinaša točno opisano zgodovino posameznih krajev in mest, ld so i bila znana že za časa hrvatskih vladarjev. S to knjigo je slavni učenjak don Buli-č mnogo doprinesel k poznanju stare hrvatske zgodovine mod najširšimi sloji. Šo nekaj o Društvu sv. Joronimt. V zadnjem I času je, kakor smo že naglasili, razvilo neobičajno živahno akcijo in delo. Tako je zsčetkrm tega leta ustanovilo svoj družinski mesečnik »Naša Gospa j Lurdska«, sedaj pa prihaja k svojim prijateljem 7. 1 velikim družinskim tednikom >Obitclj<, ki bo čez par dni dotiskau. Društvo upa, da bo uspelo tudi . v tej svoji akciji. Dkky. Ljubc!aos!fa drams: Ima Vida | (Proslava desetletnice smrti Ivana Cankarja.) Proslava je bila dostojna in pietetna, gledališče je bilo do zadnjega prostora zasedeno (bil je tudi premierski abonma). Pred predstavo je prof. A. S o v r e v retorično dovršenem govoru priklical spomin Ivana Cankarja, in nam obudil čuvstva, primerna teuiu diicvu. Nato se je v režiji C. De-Levca igrala Lopa Vida. Za ocenitev odrskega uspeha moramo ugotoviti, da jo drama lirska pesnitev, ki nima niti enega samega dramatičnega razgiba, ampak vibrira in varira kot melodija s svojimi štirimi melodijskimi elementi (Poljsnec, Dioniz, Mrva, Damjan), dokler ne umre v svojem koncu. Iv. Cankar je tu v sintezi ponovil bistvo svojih oseb iz prepr jih del: hrepenenje kot vzgon življenja in tragično razmerje mod idealom in življenjem. Dolinarieva »drama« (drugo dejanje jo le podoba »resničnega1; življenja, ilustracija. Ti sim- boli umirajoče mladosti in hrepenenja preko groba (Poljanec), obupanja nad konkretnim idealom in izguba vere vanj (Mrva), popotništva in domovinske ljubezni (Damjan) in otroške vere v ideal (Dioniz) se zunanjo malo tesneje opro na Mrvovo razmerje do Vide, ne razgibljejo pa nikake zgodbe; zato nam jo Cankar že v prvem dejanju skoraj vse povedal; raztegavanje v tri dejanja je mogoče v knjigi, kjer lahko preneham in nadaljujem, kadar hočem, za dramo pa je utrudljivo in nesmotreno. Zato bi režiser ne bil nič grešil proti pisatelju, če bi bil potegnil več in krepkejših črt. Uprizoritev pa Je uspela, kolikor uspeti more. Sceničen problem (prikazovanje Vide) se tudi pri tej uprizoritvi ni rešil in je bil še mestoma groba odrska mehanika — igra oseb pa je bila polna resnega truda in uspešnega tolmačenja. Režiser je pesem oživel in jo varno in nevsiljivo igral. G. Gregorin (Poljancc) je bil glede razumevanja stvari dober, ?Well,« je slednjič dejal, ,/viuo je torej natočeno pa bo treba izpiti, dragi mladenič moj.« (Izgovoril je ta nenavaden priimek, ki mi ga je nadel, kakor eno besedo: dragi-mladenič-moj.) »Da, da, to sva si zdaj raprtila vraga, vi pa iaz. Mislim namreč, da vam ni niti od daleč blodilo kaj sličnega po glavi, ko ste vstopili nocoj v ono dvorano, kaj?« >Ne v peti ne v glavi mi ni bilo!« >Meni tudi ne. Ne v peti ne v glavi. Zdaj pa sva veza:;a: hočeš-nočeš, moraš! Pa sem se šele pred tremi tedni povrnil iz Ugande (v Afriki), vzel v najem posestvo na Škotskem, podpisal pogodbo in iako dalje. Lepa stvar, kaj ne? Pa vi, kaj mislile?« »No, take zadeve spadajo vendar v moj poklic. J.i; som poročevalec pri -iGazetb.« »To je že res. saj ste to rekli, ko ste se prijavili. Pa veste kaj: malo posla bi zdaj imel za vas, če bi mi le hoteli pomagati.« »Z veseljem.« »Ali niste morda mislili, da utegne biti stvar nevarna?« »Kaka nevarnost pa bi utegnila biti?« »No, za LalLngcrja gre, ta je res nevaren. Saj ste že menda čuli o njem?« »Nisem.« »No, mladenič moj, kje ste splob živeli potem? Sir John i allir.ger je najboljši športni jahač v severni Angleški. Pri ježi po ravnem se tudi jaz postavim, a pri skoku čez zapreke mu pa nisem kos. No, to je javna skrivnost, da hudo pije, če se le ne pripravlja na tekmo; pravi, da perje lomi. Od četrtka je v pijani blaznosti pa razgraja ko sam hudič. Stanuje tu, nad menoj. Zdravniki pravijo, da bo kmalu šel tja, kjer ni muh, če se mu le ne posreči vsiliti vsaj nekaj hrane. A stara grča leži z revolverjem v roki v postelji kar povrh odejo ter hoče preluknati s šesterimi kroglami vsakega, kdor bi se mu upal približati. Zato je napovedala vsa služinčad tako rekoč stavko. Prav trmast je, la le Jack, hude jeze in tudi izvrstno strelja. A vendar ne bi smeli pustiti, da bi tako končal odlični sporinik, mednarodni zmagovalec, kaj mislite?« ta b rn o. -t c r^n>ar O- Rcl* & ~ < > 1M C 225. njo^n o c/> £ 5'. — • o>< B E^PS o • N n. ti1 < ^ N S I ElllEHi MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1-50 Din ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši oglas 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko t — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. IB 1 SI Absolvent trgov, šole želi primerne namestitve. Naslov pove uprava »Slov.« št. 12.112. Primerne službe išče vojaščine prost fant, ki se razume na vsa dela na polju, v vinogradu in kleti. Vajen tudi konj. Naslov v upravi 12.202. Deklica pridna in poštena, išče mesta k otrokom pri boljši družini. Cenjene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vajena otrok«. Revna deklica išče mesta vajenke pri šivilji, pri kateri bi imela hrano in stanovanje. Cenjene ponudbe pod »Revna«. iluzbodobe Službo v pisarni z mesečno plačo 1600 Din dobi gospod. Potrebna kavcija 10.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek Slovenca pod »s 15. decembrom v Ljubljani št. 12.208«. Blagajničarko energično starejšo, sprej- m r> m n fino o botr, energično siarciso, sprejmemo. One s kavcijo in ki so služile v elektrotehnični stroki, imajo prednost, - Ponudbe pod »Blagajna« upravi Slov. ** ""'"r" • _ M,- Posestva Gostilna dobro znana, posestvo, celo gospodarsko poslopje, pri Mariboru, se proda takoj. Javijo se naj samo resni kupci. Naslov pove uprava »Slovenca«, Maribor. Strojepisje poučuje drž. konc. zasebno učilišče. — Gita Lepo posestvo 60 oralov (22 oralov gozda prve vrste), nekaj vinograda itd., se ugodno proda pri Sv. Jakobu v Slov. gor. Vprašati v upravi lista v Mariboru. Shak kakovosti dobre žarnice. &azLte pri kupovanju, da se iaznak nahaja na zavitku vpomarančasti au, modricam Mil v^ IIIIIIIIIIIIIIIIIH^ llllllllllllllllll IIIIIIU Majhna psica I z rizasto črnorjavo dlako, sivkasto glavo, noseča, ime »Heksi«, nam je ukradena. Kdor jo izsledi, \ naj to javi: Poljanska cesta 12/1. Krasno posestvo dobičkanosno, v najlep-Petač, Ljubljana, Valva- šem kraju Savinjske uolr zorjev trg 6. Strojnika sprejmem k parni žagi, veščega tudi elektrike. Nastop takoj. Vprašati v upr. Slov. pod št. 12.120. Strojnika in gaterista povrvstni moči, sprejme takoj ing. Ignacij Pelhan, Žiri. Gospodično k otrokom ki zna nemško, ročna dela in nekoliko šivati, marljivo, zanesljivo in solidno, sprejmem - Ponudbe z označbo plače na Danico Vranešič, Sunja, Hrv. Pisarniško moč žensko ail moško, samo dobro izvežbano v vsen pisarniških poslih, z večletno prakso, sprejme večje podjetje. Ponudbe na Poštni predal št. 47, Celje. Mlad dijak se sprejme z vso oskrbo. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 12.207. ne, se radi smrti proda za 275.000 Din. Ponudbe pod »Sav:nja« na podružnico »Slovenca« v Celju. V mesečno sobo lepo, z elektr. razsvetljavo, se sprejme gospod kot sostanovalec. Poizve se Stari trg 16. II. Stanovanje oddam za takojšnjo vselitev proti primernemu posojilu ali daljši najemnini. Tri sobe, kuhinja, pritikline, vrt. Naslov pove uprava pod št. 12.199. Vajenca sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku Slovenca pod štev. 12.209. Trgovskega učenca sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom. - Klun Janko, Prevalje. Mesarija in gostilna dobro idoča, se da takoj v najem. Kranj št. 152. Lep velik lokal v sredi mesta oddam takoj. Naslov oove uprava Slovenca pod št. 11.435. nserlralfe v „ Slovencu 1" Srne, zajce in drugo divjačino kupuje vsako mnoino po najvišjih cenah velcme-sarija Slanic, Ljubljana, Gosposvetska cesta. Precivo lepo. čisto, kupuje vsako množino po najvišji dnevni ceni: Hinko Humer, trgovec, Sv. Križ pri Liliji. Koks suh, 80 Din (100 kgl vedno na zalogi. - Mestna plinarna. Perje vsako množino, čiščeno. neizčiščeno. nečehano -kokošje, purje, račje in gosje - prodaja tvrdka E. Vajda, Čakovec. Med-jitnurjc Velika baraka ) svetla, z opeko krita in popolnoma v dobrem stanu, inventar za mesn:co, se proda. Izve se: Ljubljana VII, Jernejeva 47. Konja starejšega, trpežnega, poceni prodam. - Poljanska cesta št. 12. Pcdnice hrastove, 285/53, od iS do 27, rabim za takoj. »Mangart«, poštni predal št. 43, Ljubljana. Šivalni stroj za čevljarje (Cilinder, Hohlmaschine), se poceni proda. Zi^ar, Pobreška cesta 9, Maribor. linilnO fOlf večine Dcnarnica s srednjo vsoto denarja in 4 ključi, se je izgubila. Odda naj sc v upravi >Slovenca«. Apnena jajca prodaja, dokler seže za-joga, po Din 1 30 komad, od zaloge v Poljčanah -; Eksport. diužba MatheU, ! Suppanz in drug. Mnr.bor, , Cvetlična ulica št. 18 — iNajmaniša množina, ki se I razpošilja, je en zaboj s I 1440 kom Razpošilja sc blago po povzetju ah pa proti predplačilu računske vrednosti. al i za dežnike, prrdstavke k peč' m. posode zi premog, kurdne garniture dimne cevi n dimna l>o-leua železne pe i in štedilniki najceneje pri Fr.S upka,že!eznna Ljubljana, Gcjp. svetska c.l Konji naprodaj Naprodaj sta s tovornim vozom in popolno opremo za 2 konja, 2 težki, lepi kobili fNoričanki), I mati in hči, 9 in 4 letni, popolnoma sparjeni glede velikosti in barve, zajamčeno brez napake in varni v vpregi, dalje dva manjša konja, dobra tekača za lažjo vprego. - 1 Vpraša naj sc v ckono- , miji Turjak v Turjaku. Bnevsaiik ■bloreuec na i bolje informirani list! Polsnovka namočena, vsak petek v gostilni pri »Bo'oenčku«. Puhasto perje kg 38 Din. ra;pošil'am f o povzctiu naimant 5 kg /koristite priliko, dokler zaloga traja Imam tudi beli puh kg 300 Din L. Brozovič, kem čistio na pena. Zagreb, llica 82 Električne žarnice z žarečim platiniranim križem se dobijo po enotni ceni 85 Din pri Splošni Elektro-družbi z o. z., Ljubljana, Mestni trg 25, zraven Krisperja. tZatisnila je oči boguvdana predobra mati in stara mamica, gospa Mariia Pleško ro!. Sčenk stara 63 let. — Pokopali jo bomo iz Gledališke ulice št. 13, na pokopališče k Sv. Križu, jutri, v petek 14. dec. ob 2 popoldne. Blag ji bodi spomin! „, , oin Albin z družino. vse vrste um od najpreprostejše do najfinejše izdelave za vs€ strohe v slovenskem in srbsko-hrvaškem jeziku (v latinici in cirilici) in tudi nemški se dobijo pri Mn založbi r * zahtevate ponudbe? Mesarija Lavtižar na Sv. Petra cesti 83, bo vsako soboto odprta do osmih zvečer. Dobi se vsakovrstno meso. Zahtevajte znamko „TR&TORN" Galoše in snežni čevlji Potrt: globoke žalosti naznanjamo tužno vest, da jc naš srčno ljubljeni, blagi soprog, oče, brat, last, stric in svak, gospod Viljem Gebauer nadučitelj ▼ pokoju v ponedeljek dne 10. decembra ob Y\ 20 nenadoma preminul. Pogreb bo ob H16 v sredo dne 12. decembra 1928. Šent Jernej, dne 11. decembra 1928. Žalujoče rodbine: Gebauer, Kopač, Saje in Zemljak. ==- nimajo tekmeca Zahtevajte brezplačni cenik. Elegantna plitka, dobra in cenena ura Din O®"- 3letno jamstvo. 14 dni nn poskušnjo ako ne odgovarja, se vrne denar. Anton KifSmann Maribor št. <10/b. Specijalist za samo bol,5t? švicarske ure. Cenik brezplačno. mate zdrav) je v prvi vrsti potrebno, da se obranite prehlada. Za to pa potrebujete zimsko perilo, nogavice, veslo ali pulover, volneni šal, dobro obleko in plašč. Vse lo si nabavite najboljše in po zelo nizki ccni v priznano solidni trgovini L N, Šoštarič, Maribor Aleksandrova cesta 13. Perje kokošje, purje, mehko, ima Trgovina s perutnino, Šiška, Alcševčeva ul. 7. Bukova drva krasna, zdrava, popolnoma s u h a , iz pokritega skladišča dobav prompt-no Čeb'n. Wolfova ul. 1. Telefon 2056. Namočena polenovka vsak petek. - Anton Legat, trgovina - Ljubljana, Miklošičeva cesta 28. Moški boks če\lji po 180 Din pri JANKO KOS, »Man in dom« — Ljubljana. Najcenejša božična darila! Ker se plašči in obleke popolnoma razprodajo, se od 1, dec. do 1. febr. vsak plašč proda 100 Din ceneje. V zalogi so plašči, moderni in temni, ženski in moški štofi. 30% popusta samo v trgovini Marije Rogelj, Ljubljana, Sv. Petra cesta 26. Mehanična delavnica za popravila gramofonov, šivalnih in pisalnih strojev, otroških vozičkov, koles itd, Lastno emajli-ranje, poniklanjc. Priporoča se Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14. Nasproti »Narodnega doma«. Odda se STA¥f2Aei3A KAVARNA v novozgrajenem kepališču S. K. Ilirije pod Tivo-lijem v Ljubljani. Predvidena sezija MAJ—OKTOBER. - Kopališče lahko poseti do 1500 kopalcev naenkrat. Ogled restavracijskih prostorov je mogoč na licu mesta. — Pismene ponudbe z navedbo najemnine naj se pošljejo v zapečateni kuverti z značko »RESTAVRACIJA« Dr. MILANU DULARJU — Ljubljana, Kralja Petra trg št. 2 — do 1. januarja 1929. Cene/še bor orl RAZPRODAJAH se aobi usahoorstno manu/akturno blago samo orl TRPIN, MARIBOR. Olaon, trg Stev. 17. Dchclc 'mkinaste-trobe kupite najcencje pri tvrdkl \ »m M Ltutiitona Kesljcva ccsta 24. Čas je z/čfo I pa tudi dobra 1 rek /črn rj v | 'SLOVENCU- Linolej, zavese, posteljne odeje, namizni pr|li vzglavja, tuhenti, šivane odeje, volnena pregrinjala, pregrinjala za mobilje, gradi za ma-trace, kakor tudi vse vrste lesenih, tapetniških in železnih mobilj po čudovito nizkih cenah pri KAROLU PREIS, MARIEOR, Gosposka ulica štev. 20. Ceniki zastonj! Ceniki zastonj! Piidobiva;fe novih naročnikov! šivalni stroj '9 blizu Prešernovega spomenika ob vodi V globoki žalosti naznanjamo prelužno vest, da jc naša iskrcnoljubljena mati in tašča, gospa Zfosipina Bilina vd. Hruška dne 12. decembra po daljši, trpljenja polni bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek dne 14, decembra ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Florijanska ulica št. 31, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 13. decembra 1928. ALEKSANDER HRUŠKA, sin. — MARIJA BILINA, Mi. — GABRIJELA HRUŠKA, sinaha. Inserirajte v »Slovencu"! Za Jugoslovansko tiskarno * Liubliani: Karel Cet izdajatelj dl. ti. IV ulov tu Urednik: Miha Krek.