Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. List slovenskih delavcev v cAmeriki the United States. Issued every* day" except Sundays and Holidays. Stev. IS5. Entered as Second-Class mattes, September 21, 1903, at the Post Office at Xew York, N. Y.? ukder the Act of Congress op March 3, 1879. NEW YORK, v torek, IS. decembra, 1903, Leto X. Božični posli« Po vsem New Yorku je opažati živahnost. Vsakdo kupuje darila; kdor pa ue more, jih pričakuje. — Kljub "slabim časom" se trgovci ne pritožujejo. Kakor vsako leto, tako je tudi letos število onili , kteri bodo svoje drage za Božič obdarovali, uprav gora stasno. Pred vsem moramo omeniti one, kteri pošiljajo svojim sorodnikom onstran oceana božične pozdrave v obliki denarja, kajti med temi darovalci je brezdvomnc tudi veliko število slovenskih Američanov, kteri kljub "slabim časom" pošiljajo svojcem na tisoče in tisoče dolarjev, kar n ?m najjasneje pričajo knjige bančne tvrdke Frank Sakser v New Yorku. Na vseh newyorskih poštah vlada nepopisna živahnost, kajti pošta mora odpraviti v Evropo tisočere in i tisočere zavoje, kteri so polni najraz- ! novrstnejših božičnih daril iz novega i sveta. Radi tega imajo poštni urad- j niki sedaj trudapolne čase. Stoprav pred božičnimi prazniki se človeštvo še pritožuje radi slabih ča- i sov, radi Wall St., radi slabih stav- j benih č~sov; povsodi je slišati, da ljudje nimajo denarja in da bode i kupčija slaba. Temu pa ni tako, kajti vodje velikih trgovin so nam zagoto- j vili, da število odjemalcev vsako uro narašča. Ako so trgovci že sedaj za- dovoljni, bodo v bodoče gotovo še bolj veseli, kajti vsakdo hoče svojega bližnjega za Božič saj z malim darilcem iznenaditi. V raznih prodajalnah je pa vendar le opažati nekako opreznost pri nakupovanju, kajti letos ljudje po tako-zvanih luksurjoznih predmetih več ne povprašujejo, kakor druga leta. Letos kupujejo bolj potrebne predmete, kteri pa bodo pri ljudeh napravili gotovo isto toliko veselja. Po vseh ulicah metropole je opažati živahnost. In ako je veter še tako jak, da je skoraj vsakdo naho-den, hiti vendar vsakdo, da kaj kupi, kajti v prodajalnieah je vedno manj biaga. Izredna živahnost vlada na 6. Ave., kjer je središče takozvanih departe-ment prodajalnic, ktere obiskuje vse bogato in siromašno. Radi tega je i udi promet vozov na imenovanej cesti velikanski, tako, da zamorejo vozovi le z največjo paznostjo naprej. Kot prva znamenja bližajočega se Božiča so pa naravno božična drevesca, kterih so poslali okoličanski far-merji na tisoče in tisoče v naše mesto. Newyorska kronika. Margherita poročena. Žrtev požara. 35letna Bessie Otto, ktera je o priliki požara v njenem stanovanju. 224 istočna 59. ulica zadobila hude opekline, je včeraj v bolnici umrla. Požar, radi kterega je Bessie umrla, nastal je vsled razstrelbe petrolejevo svetilke. Slabi odjemalci. Člani naših lopovov izumijo vsaki dan nove načine za doseg svojih namenov. Nek elegantno oblečen par dospel je v čevljarsko prodajalno 1 Lombardi, 826 Elton Ave. Mlada dama naročila je mojstru, naj razširi njene ozke čevlje in njen spremljevalec je mojstra povabil na pivo, ktero je sam mojster prinesel. Jedva pa je Lombardi popil nekoliko piva, postal je tako zmešan, da je mislil, da se mu v glavi vrti mlinsko kolo. Na to je zaspal, in ko se je probudil, je opazil, da mu je zginolo $30 gotovine, zlata ura in verižica ter zapestnica vredna $100. Sedaj išče policija piijazni parček. Pozabljiv zdravnik. Pred dvema leti so v Presbiterijan skej bolnici v Chicagu, 111., operirali SSletnega dr. B. Wasliburna iz Rens-selearja, Ind. Operacijo je izvršil dr. Christian Fenger, kteri je pa v bolnikovem truplu pozabil 6 palcev dolgo iglo. Pred par dnevi so morali starčka ponovno operirati, toda pri tem je umrl. Pri tem so pa v njego vem mesu našli iglo popolnoma nepo kvarjeno, le malo je zarjovela. Po zabljivi zdravnik je tudi že umrl. Upati je, da ga bodo na onem svetu sedaj z iglami tako obdelovali, da bode za svojo pozrbljivost dovoli ka Ttonila v jezeru Asdawampsett. Middleboro, Mass., 14. dec. Harry Haskins in Frank Allen sta včeraj vtonila v jezeru Assdawampsett. Oba mladeniča sta stala na ledu blizu bre ga. ko se je led udri, na kar ju jt nesla plošča ledu pol milje daleč p« vodi. S. A. Lewis je prišel obema s čolnom na pomoč, toda vsled valovja se je čoln prevrnil. Oba sta vtonila. dočim se je Lewis rešil. Mraz na zapadu. Chicago, 111., 14. dec. Včerajšnji dan je bil najmrzlejši decemberski dnn od leta 1876 nadalje. Toplomer je kazal 13 stopinj pod ničlo. Tekom dneva je postalo malo topljeje. vendar je pa kazal toplomer vedno okrog ničle. Radi mraza in visokega snega je promet oviran. Tudi v Detroit vlada izredni mraz. V Ohio je na raznih krajih deževalo in tudi nevihta je vladala ponekod. V Akron, O., je v minolej noči vihar podrl vse brzojavne drogove. 15 osob je bilo ranjenih. V Minnesoti kaže toplomer od 4 do 24 stopinj pod ničlo, V osrednjem Wisconsin j in severnem Michiganu je razsajal blizzard. Italijanska kraljica-vdova je poročena z nekim inženerjem. Bologna, Italija, 15. dec. Tukaj-nje časopisje je včeraj iz verodostojnih krogov zvedelo, da se je kraljica Margherita na svojem zadnjem potovanju na Norweško, morgana-ičnim načinom omožila z nekim 30-'etnim inženerjem. Vest se sicer iz Rima semkaj de-nentira, toda ker se vse delikatne 'dvorske" vesti običajno dementi-rajo. je tudi ta vest najbrže resnična. Dotičnemu inženerju je ime Tenera-ni in je nadzornik raznih dobrodelnih zavodov, ktere kraljica vzdržuje. Japonci streljali korejske štraj-karje. Seoul, Koreja, 15. dec. Včeraj so se v Mokphe izkrcali japonski vojaki, la napravijo mir med štrajkujočimi lelavci in Japonci. Semkaj se poroča la so japonski vojaki na korejske -trajkarje streljali in da je več Korejcev usmrtenih. Štrajkati so pričeli korejski kuliji, vteri delajo za inozemce. Pri tem je orišlo do prepirov med Japonci in Korejci. Radi tega zamorejo nastati okalne neprilike, tako, da je vse mogoče, da bode poslala Rusija v Ko-ejo par vojnih ladij, ako se korejska vlada pritoži radi izkrcanja japon--kega vojaštva na korejskem ozemlju. Mokphe je malo mestece na jugo-'.apadnem obrežju Koreje in ima le >000 prebivalcev. Tri tovarne zaprli. Chicago, EL, 15. dee. V obrtnem •kraju Fox River v .evernem delu Iržave Illinois so včeraj zaprli tri ovarne, ker se je 1500 delavcev bra-lilo z delodajalci skleniti pismeno »ogodbo, da ne bodo štrajkali. Last-liki tovarn so člani Fox River Ma-lufacturers Association, ktera je oklenila v vseh tovarnah, v kterih se ;edaj dela 9 ur na dan. uvesti zopet lOurno dnevno delo. Znižanje plače. Altoona, Pa., 15. dec. Okrajni iradniki United Mine Workers, od -edili so štrajk vseh premogarjev, vteri delajo za Sommerset Coal Co., cer je družba premogarjem znižala dačo za I2V2 odstotkov. Družba je astnica 16 rovov v okraju mehkega jremoga v zapadnej Pennsylvaniji Vendar pa še ni gotovo, ee li bodo premogarji odzvali pozivu unije, kajti večina njih raje dela po zimi tudi za manjo plačo, nego da bi počivali. Nezgoda na železnici. Des Moines, la., 14. dec. Na progi železnice Chicago, Burlington Quiney, blizo Albie, la., pripetila se ie železniška nesreča, pri kterej je bilo več osob usmrtenih in ranjenih Iz tira padli vozovi so se vneli in so zgoreli. i § Republika in njena zemljišča. Letno poročilo tajnika notranjih zadev. Washington. 14. dec. Tajnik notranjih zadev poroča v svojem letnem poročilu o kanalizaciji zapadnjih pu-stin. V minolem poslovnem letu je vlada vstanovila dve novi gozdni rezerva ciji, dočim je dve že obstoječi gozdni rezervaciji pomanjšala Tajnik tudi priporoča, da se zemljiški zakoniki preinačijo Tekom minolega leta se je predalo 22,824,299 oral javnih zemljišč in sicer 3,073,890 oral proti gotovini in 19,000,000 oralov kot naselbine. Vlada je dobila za javna zemljišča $10,-557,618 in za indijanska zemljišča $308.939. Med drugim poroča tajnik tudi o Indijancih, kterih je sedaj v Zjed. državah le še 270,000, kterih tretjina živi v teritoriju in državi New York. Ostalih 180,000 Indijancev živi na 156 rezervacijah izven teritorija in ■Iržave New York. V minolem letu je vlada podarila Indijancem 211.326 oral zemljišča. V državi New Vork živi 5232 Indijancev na osmih malih rezervacijah, ktere merijo skupaj 88,-M)0 oral in ktere se nahajajo na seve-rozapadu države. Indijanci dobivajo malo letno podporo v denarju in družili potrebščinah. Pet takozvanih civiliziranih rodov (Cherokee. Cheeka-saw, Choektaw, Creek in Seminoli) štejejo 84.500 osob in imajo 19.475,-i'»14 oral zemljišča. Med njimi živi tudi kacih :500.000 belih (nedržavlja-nov). Letošnje vlada vzdrževala 257 in-Jijanskih šol, ktere je obiskovalo 20,-^76 indijanskih otrok. Proti železniškemu trustu. Washington, 15. dec. Končno je zvezino prizivno sodišče vendarle dobilo priziv v pravdi naše vlade proti znanej Northern Securities Co. V prvej instanci je zvezino pokrajinsko sodišče v Minnesoti razsodilo, da je /druženje Northern Pacific in Great Northern Pacific železnic protizakonito. Gospa deputy šerif. Požrtvovalnost ženske je najbolje opažati pri soprogi Williams Power-sa iz Ithake, N. Y. Njen soprog in gospodar je bil pred dvema meseci obsojen v 100 dnevno ječo, kjer je pa zbolel za mrzlico. Njegova soproga mu je hotela na vsak način streči, ker se je pa temu šerif protivil, položila je včeraj deput.y-šerifsko uradno prisego, na kar je svojega soproga vzela iz ječe in ga povedla domov, kjer mu sedaj streže in ga zajedno kot paznik straži. Okradli šerifa. Baxter Springs, Kans., 14. dec. Na tukajšnjem kolodvoru je ubegli kaznjenec C. Cunninghan z nekim svojim tovarišem napadel šerifa Charles Raina, kteri ga je zopet aretiral. Ka-njenec je šerifa z revolverji prisilil, da se mu je vdal. na kar mu je odvzel uro, revolver in denar. Na to sta oba lopova oropala še postajenačelnika, si prilastila v bližnjem hlevo voz in konja ter se mirno neznano kam odpeljala. Lenoba je bolezeu. Naslovna zatrjevanja učenih zdravnikov marsikoga iznenadijo, vendar je pa to resnično. Vsakdo izmed nas je že doživel trenotke, ure ali dneve, v vterih mu je bilo skoraj nemogoče delati; naša moč nakrat oslabi in mi postanemo povsem slabi in trudni. Drugim ljudem se to naravno dozdeva, da mi nimamo volej do dela, da smo indolentni in leni, dočim smo pa v resnici bolni. Sedež te bolezni je v krvi. Temu bi ne bilo odpomoči, ako bi ne bilo Trinerjevega zdravil nega grenkega vina, ktero za stalno očisti kri ter jo ojači, in sicer povsem naravnim potom; ono prisili želodec k naravnemu in pravilnemu delova nju, tako, da prebavlja vsa jedila popolno. Dobro prebavljenje pa pome-nja čisto kri. Trinerjevo ameriško grenko vino je pravi in popolni kriči stilec in pomnoževalec krvi. Ono uredi Vaš želodec, jetra in vranico; ono Vam preskrbi novo kri ter izposluje jakost Vašim živcem in kitam. Živci postanejo elastični in zopet zmožni za delovanje. Izmučenost bode Vas takoj ostavila, kakor hitro se povrne zdravje. Vino je dobiti po lekarnah^in pri izdelovalcu Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, HI. Bliža se vojska. Sovražnosti med Colombijo in Zjed. državami je v kratkem pričakovati. Obe državi se pripravljati na prolivanje krvi. Panama, 14. dec. Včeraj se je zbralo tukaj nad 150 uglednih članov konservativne in liberalne stranke, da izvolijo odbor, kteri bode imenoval kandidate za predsedniško mesto in zajedno izdelal tudi ustavo in zakone za novo republiko. V odbor so bili izvoljeni: dr. Manuel Amador, Gil Ponce,Manuel Cucalon, Antonio Fa-cio in Jose Lastro, vsi konservativci; potem Cirro Urriola, Heliodorc Patino, Gil Sanchez, Domingo Diaz in Gerardo Ortega, liberalci. Odbor bode priporočil kandidate vsacega okraja, tako, da bodo pri konvenciji zastopani vsi okraji. Caracas Venezuela, 14. dec. Semkaj se poroča, da je colombijska vlada sklenila poslati bivšega vstaškega generala Uribe-Uribe kot posebnega poslanika v vse jugdameriške republike. Najprej pride Rafael Uribe-Uribe v Caracas. Iz Colona se tudi brzojavlja, da je general Uribe-Uribe ponudil Colombiji svojo službo v svrho zopetne pridobitve države Paname za Zjed. države Colombije. Tej ponudbi so pa konservativci ugovarjali, ker bi to pomenjalo padec vlade predsednika Marroquina. Washington. 14. dec. Panamski poslanik Varilla je dobil brzojav. da >e bodo vršile dne 15. januvarija volitve delegatov za ustavno konvencijo. Varili a je včeraj obiskal razne inozemske diplomate. Najpreje je obiskal ruskega poslanika grofa Cassi-lija. kot zastopnika največje in naj-vplji vnejše države na svetu. Washington, 15. dec. V vladi nib krogih so sedaj za gotovo prepričani in uverjeni, da bode v kratkem prišlo lo sovražnosti med Colombijo in Zje-linjenimi državami. Colombijski pooblaščenec, general Reyes, kteri je dospel semkaj, da zajedno s eolombij-■kini poslanikom, senor Herranom. z našo vlado ustanoviti na Ist-mu nekak "status quo", dosedaj na-ej vladi še ni predložil nikakah defi-nitivnih predlogov. Vendar pa še kusa izposlovati. da ostaneta obe republiki še v nadalje v diplomatič-nem razmerju saj dokler on ne izvrši svoje diplomatične misije. Da pa potem ne mor" nihče na svetu sovraž-tva med obema republikama preprečiti. — ako se Colombia brezpogojno ne uda — je vsakomur znano. Naša vlada ne namerava svojih dosedanjih korakov preklicati, o čemur je co-lombijsko vlado natančno obvestila. Obe državi se skrbno pripravljati na vojsko, naravno nekoliko tajno, vendar pa tako. da zamoremo biti o tem vsekako prepričani. Colombia zbira svoje čete v dolini ob Rio Magdalena, od kjer bodo odšle colombij-ske čete peš proti Panami, dočim j bodo istodobno poslali pojedine čete j po morju v zaliv Daria ali pa v druge panamske luke. Med tem. ko za-' trjuje general Reyes tukajšnjim oblastim. da vlada v Colombiji največja miroljubnost, se njegova domovina hitro pripravlja na vojsko. Reyes pa s svojimi obljubami dobiva Cclom-bij cem čas za boljšo pripravo na vojsko. Kakor hitro pa bode v Panami dovolj colombijskega vojaštva, bodo Colombijci Panamo naskočili in morda tudi osvojili. Vendar je pa naša vlada tudi zelo oprezna in je že pripravljena, da v najkrajšem času pošlje naše vojaštvo na Istmus, da tako prepreči colom-bijske nakane. V slučaju, da pride do vojske med Colombijo in jed. državami, je poraz i Colombije samoumeven. Ako se pa Colombiji posreči Panamo iznenaditi 111 ako prično potem Zjed. države Co-I lombijo radi Paname, ktera je še vedno colombijska vstaaka država, na-, padati, bode zamogla Colombia trditi, da so Zjed. države pričele napadati. Zjed. države bi prišle na ta na-čin v čuden položaj in Colombia bi zamogla tudi v slučaju, ako bi bila premagana, poklicati na pomoč haa-*ko mednarodno razsodišče. Vse to je pa washingtonskej gospodi dobro znano in radi tega hoče preprečiti colombijske nakane. Washington, 15. dec. Oddelek vojne mornarice je dobil danes od generala Coghlana brzojav sledeče vsebine : "Mayflower" poroča, da se je iz co-lombijskih vojnih ladij "Cartagena" in "Pinzon" v mestecu Turbo izkrcalo 800 colombijskih vojakov. Vojaštvo se je izkrcalo tudi v Gandi. "Atlanta" je bila dne 9. t. m. v Gandi, toda tamošnje prebivalstvo o tem neče poročati." Naš generalni štab dela neumorno, vendar pa še ni izdal gotovih ukazov. Vendar se pa vojaštvo hitro pripravlja. tako, da bode zamoglo takoj odpotovati. Tekom popoludneva vršila se je seja generalnega štaba. Colon, 15. dec. Iz ameriške vojne ladije "Prairie" izkrcala se je šotnija mornaričnih vojakov, k;eri so ee odpeljali z vlakom v Panamo, od" kjer bodo odšli proti jugu. To se je zgodilo radi tega, ker se poroča, da so se na tamošnjem obrežju izkrcale colombijske čete, ktere odidejo proti Panami. Ameriški vojaki odidejo v Yavizo ob zalivu San Miguel in ob Rio Tuira. Rusija in Japonska. Ruski odgovor Japonskej. Chicaške nevarnosti. London. 15. dec. Japonska vlada je svojemu tukajšnjemu poslaniku, baronu Hayashi naznanila vsebino ruskega odgovora na znane japonske predloge. Poslanik se je pa o tem le toliko izrazil, da so obravnave med obema vladama še nepopolne, da je pa še vedno upati, da bode prišlo do sklepa miru. Ruski odgovor pritrjuje v japonske predloge. Ako Japonska privoli v modifikacijo teh predlogov, potem bodo pogodbo takoj podpisali. Krvoločni policaj. Memphis, Tenn.. 15. dec. Tukajšnji policaj John C. King, je včeraj napadel uglednega trgovca H. I. Kres-senberga, na kar je samega sebe usmrtil. Uzrok temu še ni znan. vendar se pa splošno trdi, da je policaj to storil iz osvete. Kressenberg je stoprav pred polu-nočjo zaprl svojo prodajalno, na kar se je napotil s svojo soprogo proti domu. Naenkrat mu je nek zakrinkan možki zastavil pot in dvakrat nanj streljal. Ko je trgovec padel, je imel še toliko moči, da je vzel iz žepa svoj revolver in j a ze bežečim napadalcem streljal, ter ga ranil v nogo. Napadalec je še par korakov daleč bežal in je padel. Vidoč, da ne more uiti, si je pognal svinčenko v glavo. Še le kasneje so spoznali, da je bil napadalec policaj. Kressenberga so odvedli v bolnico. Zopet roparski napadi. Chicago, D!., 15. dec. Nedavno vjetje štirih tukajšnjih roparjev in morilcev nikakor ni vpljivalo na njihove tovariše, kajti dasiravno je ma-vor' Harrison izdal proti roparjem iz-'redne odredbe in kljub temu, da se policaji dan za dnevom uče streljati, je pri nas še vedno vse polno roparjev. V minolej noči sta prišla dva dobro oborožena roparja v gostilno J. Tempelja na Princeton Ave., kjer sta zahtevala 'denar ali- življenje". Krčmar in jedini gost Anton Niess-ler. sta se hotela roparjema vpirati radi česar je jeden roparjev Niessler-ja na mestu ustrelilin težko ranil Tf-mpelja. Po storjenem zločinu pa roparja nista imela časa blagajno izprazniti in sta neznano kam izginila Ni ukradel ves'zaklad. Kadar so predsedniki srednjeame riških republik v stiskah, potem obi čajno pograbijo ves državni zaklad in pobegnejo, da zamorejo potem brez skrbi živeti. O Wos y Gilu, bivšemu ubeglemu preasedniku republike San Domingo se je trdilo, da je v naglici ukradel le jeden milijon državnega denarja. Včeraj je pa prišel Wos y Gilov svak, Emillio Villallon in ta trdi, da se je Wos y Gil zadovoljil t $200,000. Stradati mu toraj vendarle ne bode treba. NAZNANILO. Na mnoga vprašanja naznanjamo, da bode "GLAS NARODA" tudi prihodnje leto izhajal vsak dan izvzemši nedelj in postavnih praznikov. Veljal bode list za CELO LETO $3, ali $1.50 za pol leta, 75c za četrt leta. Za New York bode veljal $L00 ter za Evropo $4.50 za celo leto. Naročnino je naprej plačevati. — Razprodajalci, kteri list po lc komad prodajajo, dobe popust. Upravništvo ..Glas Naroda", 109 Greenwich St.. New York Washingtonske novosti. Milijarde za vojno ladije v j e. Washington, 14. dec. Načrt za povečanje naše vojne mornarice, kterega je izdelal Hobson. in po kterem bi morali tekom prihodnjih 20 let za vojno mornarico izdati 2500 milijonov dolarjev, je sicer absurden, vendar pa tudi umesten, kajti bivši kapitan Hobson si bode z njim pridobil večno hvaležnost podjetnikov, ako bo njegov načrt obveljal. 2500 milijonov dolarjev ni nikakor dosti, ako besedo hitro izgovorimo, toda naš državni zaklad bi pri tacih izdatkih prišel v diven položaj. Brez velicih posebnih davkov, bi take svote sploh ne bilo mogoče dobiti. Radi tega je Hobsov načrt popolnoma neumesten. Toda splošna ideja trajnega pove- . čevanja vojne mornarice, ima v vla-dinih krogih mnogo pristašev. Tej ideji je naklonjen celo sam predsednik in tudi tajnik Moody je za stvar, ker tudi Deweyeva moruarična komisija o stvari ugodno misli. Našemu kongresu ni vedno zaupati, kajti vse je mogoče, da se v kongresu snide večina, ktera bode mnenja, da je tre- j ba pričeti hraniti, in da je za mornarico povsem dovolj, ako se vsako leto zgradi jedna ali dve vojni ladiji, kajti ladjedelnice imajo že sedaj toli-" ko posla, da naročila vedno prekasno izgotavljajo. V svojem letnem poročilu trdi predsednik: "Kongresu iskreno česti- " tam radi rednega naraščanja ameriške mornarice. V tem velikem delu se pa ne smemo vstaviti." To zamore- -mo naravno na razne načine tolmačiti, vendar pa trdijo častniki nase vojne mornarice, da je to v zvezi z Hobsonovim načrtom. Povsem izključeno je, da bi prišel imenovani načrt pri sedanjem zasedanju kongresa do razmotrivanja, kajti to bi neljubo vpljivalo na reklamo za predsedniško volitev. Tudi bi ta načrt na naše trgovske kroge ne vpljival dobro in radi tega sedaj o stvari vsakdo molči- Vendar pa namerava tajnik Moody vstvariti nekak prehod, po kterem bi se Hobsonov načrt uresničil, da bi tega nihče ne zapazil. Tajnik namreč priporoča gradnjo rezervnih ladij. Vsakomur je znano, da morajo iti vojne ladije večkrat v ladjedelnice radi poprave. Ladije se zamorejo muditi v tropičnem vodovju primeroma le malo časa dobro, kajti ob stenah ladij se tekom časa nabere toliko školjk, da jih treba odstraniti. Tajnik Moody bi imel rad toliko rezervnih ladij, da bi zamogel vsako ladijo, ktero pošljejo v popravo, nadomestiti. Ako pa po-, mislimo, da je tretjina naših voji ladij vedno v ladjedelnici, potem Moodyjeva zahteva ničnostna. Tukaj službujoči častniki vojske mornarice dobili so od generalne* pobočnika okrožnico, ktera se glaa Kakor hitro Vam je mogoče, nite poboČništvu imena Vaših v starosti od 6 do 17 leta." Čl niso vedeli, kaj naj bi to pome Mogoče bodo sedaj oni častniki, imajo po več otrok napredovali, je pa to vpraševanje v zvezi z veltovim "race suicide?" Par kasneje so pa častniki zvedeli o vem vzroku. Predsednik name namreč vse častniške otroke za iznenaditi. Mexico na svetov nej razstav Mexico Ciudad. Merico, 14. Senor Munsio, komisar repi Mexico za svetovno razstavo v Louisu, naznanja, da bode rs Mehike obsegala 8000 štirijaških ljev. V razstavi bodo zastopane 'obrti republike. ..Glas Naroda". Liat slovenskih df lavcev v Urednik: Editor: ZMAGOSLAY V AX J A VEC. Lastnik: Publisher: FRANK SAKSER, 10« Greenwich St., New York City. Na leto velja list za Ameriko ..$8—, „ pol leta............1.50, Za Evropo za vse leto . . gld. 7.W, pol leta . . gld. 3.76 .. « « četrt leta . crld. 1.80 V Evropo pošiljamo list skupno dvf številki. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan iz-vzemšu nedelj in praznikov. ,,GrLA.S NAHODA" (..Voiee of the People") Issued every day, except Sunday and Holidays. Subscription yearly S3. Advertisements on agreement. Za oglase d« 10 vrstic se plač 80 ombaieve obrti: pridelek bombaža v Zjedinjenih državah je bil za milijon zavojev manji, nego v minolem letu. Ako opazujemo gospodarske vzroke nazadovanja bombaževe obrti, moramo i nehote taicoj opaziti, da pridelek in potreba bombaža nista jednaka. Tekom zadnjih treh desetletij ee je pridelek bombaža potrojil. Cene bomba žu so bile nekoč tako nizke, da so se'posestniki nasadov združili, in na ta način pridelek omejili. Med tem se je pa pridelek v Egiptu, Indiji in druzih deželah izdatno pomnožil. Istočasno se je pa tudi v Ameriki za-rodil bombažu zelo škodljiv mrčes, takozvani "Cotton Wewill", kteri st-bode v par letih razširil po vsem našem jugu. J^aba letina je pa še le sedaj nastopila, dočim so v druzih deželah pridelali uprav ogromne količine bombaža. Kljub temu pa. da takozvani gospodarski predpogoji niso bili neugodni, dočakali smo minolo spomlad vendarle takozvani bombažev "corner", čegar namen je bil bor-zinim lopovom brez najmanjšega truda podeliti par milijonov dolarjev denarja. Takozvani kralji bombaža so milijone lepo mirno shranili. In kar se sedaj z ozirom na bombaž slabega dogaja, temu je kriva naravno slaba letina, dočim si špekulantje v nedolžnosti umivajo svoje roke. Prava nesreča za ljudi je dejstvo, da moči in privilegije borze ni mogoče omajati. Pri krizah na borzi običajno le veliki kapital promeni svojega gospodarja, toda škodo, ktera nastane temu ali onemu milijonarju, morajo vedno in vselej edino le delavci s svojim znojem poravnati. Borzijani pa ume jo slabe letine istotako v svoj prid izporistiti, kakor dobre še enkrat: Slovani in Italijani. Veliko je bilo in je še vedno sovraštvo med Italijani in Slovani v Av tri ji. vladani po načelu "Divide et impera" in ne po geslu "Justitia reg-uorum fundamentum", ki stoji kakor v zasmeh že sto let nad uhodom z dunajskega Kinga v cesarski dvor. — Ako bi avstrijski Italijani le količkaj spoštovali spomin na velikega italijanskega rodoljuba Mazzinija, ki jt že v štiridesetih letih preteklega sto letja prepovedoval prijateljstvo z južnimi Slovani, ako bi znali le trohico ceniti stremljenja največjih mučeni kov italijanskega preporoda, tedaj bi bili že davno prenehali s "ščavi" in 'rugimi provkami, ter bi Slovanom lali prijateljski roko. pa bi se ipno pomenili o složnem nastopa-"u proti skupnemu nevarnemu so-r.žniku — pangermanizmu. Toda Italijani na Primorskem in Dalmaciji so bili in so še zasleplje-i v svojem sovraštvu do slovanskih iov, zato niso videli in še danda-dovolj ne vidijo preteče nevarno- sti, ki jim ne žuga od strani Slovanov, pač pa od požrešnega panger- manskega Moloha. — Ako gre tako naprej, bo Trst v 30 letih germanska domena, in odtod bodo širili svoj vpljiv dalje proti jugu in v orijent. Da, tu je German nevarniši Italijanom, nego pa nam Slovanom! Slovenci in Hrvatje so že dolgo uverjeni, da je oholo germanstvo enako nevarno njim, kakor Italijanom... To svoje prepričanje so izrekli že ob raznih prilikah, v zakonodajnih za-stopih, v časopisju, na shodih, toda tisto staro sovraštvo je na italijanski 9trani prestrastno, da bi tudi Italija-nivideli renično nevarnost, ki jim preti od germanske pohlepnosti in ne od strani Slovanov, ki hočejo obvarovati le tisto svoje, ki jim je Še ostalo. Časi se mencajo! Sila in potreba uči človeka moliti! In prišli so časi, da hladnokrvni italijanski rodoljubi jasneje in jasneje vidijo nevarnost nemškega "Drang nach Osten", in '"Deutsche Bri ecke bis zur Adria". — V kolikor so pa Italijani v mejah Avstrije vsled resničnih sporov ozke-sra lokalnega pomena še zaslepljeni, jim prihaja luč izza črnožoltih mej nikov — iz kraljestva, k;jer gledajo bodočnost italijanstva poleg slovan skega in germanskega življa v pravi luči. Odkar je Slovanka — hči skalne Crnegore — kraljica mlade Italije, ktera je dobila 3 tem v mogočni slovanski Rusiji odkritosrčno prijateljstvo, so se začeli Italijani čedalje ži-veje zanimati za slovanske narode. To spoznavanje vodi — saj ni mogoče drugače! — do sooštovanja. ki mora roditi le dobre posledice. Hrvatski književnik dr. Tresič Pa-'Jčič, ki izdaja letos v Trstu tednik "'Jadran", je znal ubrati pravo struno o germanski invaziji in nevarnosti. i preti obojim jednako. Slovanom, kakor Italijanom. Napisal je v hrvatskem in italijanskem jeziku celo vr sto člankov, ki so... odprli mnogim Italijanom oči, druge pa, ki 3j isto že več ali mauj čutili, je potrdil v njihovem prepričanju, namreč: da srer-ma^ski Moloh hoče požreti poleg Slovanov tudi Italijane v južnih deželah. Članki v 4 "Jadranu"' so zbudili asnikarske polemike, ki so skoro žt povsem zmagale v Tresičevem smislu. Časnikarstvo v Italiji je skorc vseskozi na "Jadranovi" strani. In to je velik vspeh, ki bi moral roditi kra--nih sadov v najbližnji bodočnosti. Dr. Tresič je imel tudi sestanek v Adriji z generalom Garibaldijem, sinom italijanskega bojevnika za zjedi-njeno Italijo. Garibaldi je vseskozi potrdil Tresieeve nazore, še več, pisal mu je pismo, ki pozivlje na složen boj Italijanov in Slovanov proti — pan-uermanski požrešnosti. Garibaldijevo pismo je velikega jiomena za bodoči odnošaj med obema narodoma. To pismo omogoča avst. Italijanom, da opuste bedasti boj proti Slovanom, se ž njimi prijateljski poravnajo ter združijo v resen 'dpor proti pangermanskivsiljivoati. Oglasil se je tudi glavni urednik milanskega dnevnika "Corriere della Sera", ki navdušeno pozdravlja Tre-sičevo delovanje. Tiste avstrijske ? ahe. ktere je še sram "ščavov". taki ^Irscvi iz Italije gotovo streznejo ter nridejo na pravo pot, na kteri se moremo srečati Slovani in vsi Romani v boju proti ošabnemu germanstvu. Dr. Tresič si je nadel prav hvaležno nalogo! Toda na nekaj ga moramo opozoriti, kar ne more ueajati iskrenim prijateljem takega delovanja, ako hoče biti — resno. Dr. Tresič namreč neprestano le '"hrvati", la se nam vsiljuje neka tendenca, ki e ostanek i na Hrvatskem vendar že prebolele dobe. Italijanom ni in ne bo likoli ni na kraj pameti, da bi po-nagali uganjati hrvatsko separatistično poiitiko na slovanskem jugu. Za to nimajo ne smisla ne volje, in >ilo bi neumno, ako bi kaj takega hoteli. — Zato pa v Italiji, ko govorijo o zvezi v boju proti germanstvu, nislijo Slovane v obče.Oni imenujejo Slavi-Slovane i takrat, ko morda res mislijo le na Hrvate. — In to edino je prav! Kaj pa hočemo s hrvatstvom iz Trsta ven? Kaj bi rekli Hrvatje, iko bi se pričela kaka akcija v esk-kluzivno slovenskem smislu v Puljn ali na Reki, dasi bi bilo po številu in veljavi naših bolj umestno nego s hr-/atstvom v Trstu! — Na tak način se le pojmi mešajo prav po nepotrebnem! Ako je nam Slovencem dovolj, ako v takih slučajih govorimo o — slovenstvu v obče, menimo, da mora nti bratom Hrvatom tudi. Zato prosimo g. dr. Tresiča. da govori vedno le o sporazumi jen ju in zvezi med Slovani in Italijani, ali še '.►olje Romani, a Hrvate naj pusti am, kjer je za nje mesto, namreč — med Slovani, kedar je prav zares po-ebe govor o njih. Migljaj ima n. pr v pismu urednika "Corriere della -^era", ki imenuje le Slavi in nikdar 'roati, kajti s s.amimi Hrvati bi Ita-ijanom ne bilo dosti pomagano. "Soča". POZOR1 rojaki v Pittsburgu in okolici! Najbolje storiš, ako kupiš nekai lelnic "avstro-amerilkega stavbenega in posojilnega društva", 5136 Ru by St v Pittsburgu, Pa., kajti z malo vlogo zamoreš prihraniti mnogo in preskrbeti si svoj dom. Podjetje je solidno! (Ijan04) Dopisi. Weir City, Kansas, 9. dec. Iz našega kraja že dolgo ni bilo citati kacega dopisa v cenjenem "Glasu Naroda". Med tem ko važnih in veselih novic nimam sporočati, moram pa cenjenim rojakom naznaniti o smrti našega rojaka Karol Ravnikarja. Pokojnik je bolehal od 19. okt. do 17. decembra, kteri dan je končno mirno za vedno zaspal. Pokojni naš rojak je doma iz Vač pri Litiji. Tukaj ostavlja dva brata, doma na Slovenskem pa mater in sestro. Bil je član podpornega društva sv. Barbare, kterega glavni sedež se nahaja v Forest City, Pa. V tem slučaju zopet uvidimo, kako zelo so potrebna podporna društva. John Govekar. Eviopejske in drege vesti. Petrograd, 15. dec. Finski gover-ner, general Bobrikov je izdal odredbo, da se vsem finskim šolam, kterih učni jezik ni ruski, odvzame državna podpora. Petrograd, 15. dec. Uradno se naznanja, da prihod ruskih vojnih ladij v luko Chemulpo, Koreja, ni nikace-ga političnega pomena. Vojne ladije "Petropavlovsk", "Poltava" in "Vnu-čitelinj" so se vrnile iz Chemulpo nazaj v Port Arthur. Paris, 15. dec. Tekom minolih 11 mesecev t. 1. se je vrednost francoskega uvoza pomnožila za $51,303 200 u ona izvoza za $0,524,200. Rim, 15. dec. Kralj Viktor Emanuel je podpisal dekret, s kterim pre-ineščuje sedanjega italijanskega konzula Fara Forni iz Pittsburga v Ne%v Orle*'.ns. Konzul Saint Martin, kteri je sedaj v New Orleansu pride v Rim. Rim, 15. dec. Poluradno se poro-a, da bode francoski predsednik Loubet, dne 6. aprila obiskal Rim, za kteri obisk se že sedaj vrše priprave, i lice, po kterih se bode vozil pred-'dnik, bodo na različne načine okra--ene. Predsednika bode spremljal - ralj na svojem dvoru, dočim ga bodo :ia kolodvoru pozdravili podesta Co-onna in ostali mestni uradniki. Na ivoru se bode vršila državna pojema, potem bode v kapitolu sijajen sprejem, vojaška parada, opera, se-■nada, velik koncert, kterega bode vodil signor Mascogni. Lizbona, 15. dec. Kralj Alfonso je včeraj ostavil portugalsko prestolico n odpotoval v Villa Vicosa, kamor .a spremljata kralj Carlos in njegova žena. V petek se vrne Alfonso v .Madrid. London, 15. dac. Angleški podkralj Lord Curzon v Indiji je nedavno pri-»oslal Dalai Lami v Lhaso, Tibet, več pisem, ktere mu je pa sedaj Da-'.iii Lama poslal nazaj. Posamezni deli angležke ekspedi-• ■ije v Tibet, zbirajo se v dolini Hum-bi, kjer pričakujejo polkovnike i'ounghuband in Macdonald. V Lhasi - ) redovniki gospodarji položaja in .»rabijo ves svoj vpljiv v to, da po Možnosti oteže trgovino med Tibetom n Indijo. London, 15. dec. Truplo pokojnega filozofa Herbert Spenceria, so včeraj v Hamsteadu sežgali. Mrtvaškej Javnosti je prisostvovalo le par povabljenih gostov. Mrtvaški govor je govoril poslanec Leonard Courtney. Neki indijski milijonar je daroval 35000 za vstanovitev Spencer j eve profesure o Oxfordu. Cape Town, juž. Afrika. 15. dec. — \l okraja ob reki Hartebeeste se poroča, da se je tamkaj vršil minolo soboto med nemškim vojaštvom in Ilot-entoti boj, v kterem so bili slednji, poraženi. Spočetka so Hottentoti evropske barbare pognali preko reke in dva Nemca smrtno ranili, kasneje so se pa morali t inakniti. Pričakovati je nadaljnih bojev. — Huda pozabljivost. O grofu Poitierju se pripoveduje, da je bil tako pozabljiv, da je čez noč pozabil na najvažnejši sklep. In tako je moral odlagati nujne pote, ker se je vedno prepozno spomnil. Neki večer si je dal v žep površnje suknje tri kose opeke, ki bi ga naj spomnili, da mora priti k svoji zaroki, nadalje k nekemu prijatelju po denar, ki mu ga je posodil, in h krojaču ooravnat stari račun. Drugi dan pa je sijalo solnce, tretji dan še bolj. šele četrti dan je nastopil veter in grof je oblekel površnik. Ko pa je otipal v žepu opeko,, jo je zalučal proč, potem pa začel premišljevati, kaj bi naj opeke pomenile. Z velikim naporom se je spomnil, da mora iti svojega dobrega prijatelja tirjat, in ponosen, da ga vendar ni spomin zapustil, je šel naravnost nad prijatelja. Pomen ostalih dveh opek pa mu ni prišel na pamet. NAZNANILO. Rojaki 1 Kdor želi dobro Millerje-vo Milwaukee pivo piti, pri domačem vinu se veseliti, z najboljšim whiskeyem se pogreti, kubanske smodke smoditi in viržinke kaditi, oni so mera k IVANU KRUŠIČU zaleteti, na 4. ulici, severno od katoliške cerkve v Fronten ac, Kansas. (5nv-81dc) — Incognito ob so j en a. — Pred pariško kazensko zbornico je stala te dni kakih 60 let stara, črno oblečena dama, obdolžena, da je v ne- kej zalogi kradla. V preiskavi je bila skoraj celi mesec, ne da bi se bilo preiskovalnemu sodniku posrečilo, zvedeti za njeno ime. Tudi pri obravnavi je odločno izjavila, da se ne bo dala nikdar spoznati in da ni kradla. Zagovornik skrivnostne dame je spregovoril: Imel sem priliko, se prepričati, da je moja klientinja zelo odlična in izobražena dama, ki ima zveze v visokih krogih in je vrhutega tudi zelo bogata. Zato prosim sodni dvor, naj ima ž njo usmiljenje ter naj ne skuša zvedeti, kje in odkod je " In sodišče se je udalo ter obsodilo damo pod imenom "gospa N." v enomesečno ječo. — Iz državečmrljev in čebel. Potrpežljivi naravoslovci so se ope-tovano prepričali, da prihaja iz cmr-ljevega gnezda med pol 4. in 4. uro zjutraj velika samica, sede na streho ter 30—60 minut močno pahlja s perutnicami ter zraven glasno brenči. Nekteri opazovalci so bili mnenja, da je to nekak petelin za čmrljev rod, ki zaspance budi na delo.* Toda učenjak Buttel-Reepen je drugega mnenja. Cestokrat se je že opazovalo, kako se čebele postavijo v dolgi vrsti druga za drugo pra panjevi luknji, neutrudno udarjajo s perutnicami ter Čudno brenče. Na ta način zračijo panj razne vlage, ki se nabere v njem. Ravno ta namen ima tudi "trompetar' na čmerljeven gnezdu. "GL^S NARODA" prodaja po 1 cent številko: laton Bobe k, poslovodja podružnice Frank S a k e e r, 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Ohas. Derganc, 215 N. Congress St., Kenosha, "Wis. f o h n S u s i ;t r s i č , N. Cen tre St., Jo] i ft. 111. Frank G abrun j h , 511) Powei St., Johnstown, Pa. Ako »eli kdo rojakov list prodajati a j se o<»8odn vred. Dohro belo \ino <>d 60 do 70 ct. p al on s j.osodo vred. Izvrstna tropa vi ca od $2.50 do $3 ga Ion s posodo vred. Manj nego j G galon naj nihče »ie naroča, k^r man.je količine ne mreni razi>nši!j;iti. Zajedno z na ičilom II;;j gg. naročniki dojKišljejo 5«n;ir, ozimni a Money Order. Spoštovanjem riik. R^tiovich, 594 Vermont St., SAN FRANCISCO. CAL. Kranjsko slovensko katoliško svete Barbare v Forest City, Penna. Inkorporirano dne 31. januarja 1002 v PennsylvanijI. ODBORNIKI: Predsednik: Josip Zalae, P. O. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Židan, P. O. Box 478, Forest City, Pa. L tajnik: IVAN Tblban, P. O. Box 607, Forest City, Pa." II. tajnik: Ivan Žigan, P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box 537, Forest City, Pa. GOSI BARSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Josip Bucinkli star., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Anton Ovbn, P O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Gorenc, P. O. Box 669, Forest City, Pa. POROTNI ODBOR: Josip Bucineli ml., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Karol Z alar, P. O. Box 28, Forest City, Pa. Itan Opeka, P. O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Forest City, Pa. John Telban, P. Box 607, Društveno glasilo je "Glas Naroda". i mm. m. E. €. €®LMm, i I Je več let naj bolj priljubljeni zdravnik Slovencev v Ameriki. ^ Hvali se ga od dne do dne, pov- [jj sodi se ga čisla in spoštuje obCu- E duje njegove znanje (zmožnost) nje- fl gova stroga vestnost, in dobrosrfje. (i Njemu ni potreba pnporočiln. ko j| tisoč slučajev ozdi a vljen|a povelt- jll čujejo njegovo ime. Pri niemu se ogla3a pismeno in || osohno v enem dnevu več bolm- {9 kov, ko pn "=tih, kateri njegov si- S stem posnemajo v enemu letu. Skušnja uaredi mojstra. Nie- iq gova neizmerno razširjena zdravni- I« ška skuSnja napravila ga je moj. H strom zdravnikov in vestno izpolni- p tev svojega poklica utrdila je ugled $ njegov pri zdravniškemu znanstvu sj sveta in pri svojih zdravni5kih so- \k drugov. N Zanemarjenje prehlajenja je posledica da večj' dl del bolnikov umerje. nj Od prehlajenja nastane unetje prsnih mrež, reumatizem, neuralgija, katar, bedičnih bolezen, iii med tem najhušje jetika. Da Vaše prehlajenje ne bi imela hnjše posle-kj dice, obernite se takoj na tega slavnega zdravja nika. [}| On ozdravi ledične bolezni r posebno skušnjo, zanemarjenje te bolezni je prosto rečeno samomor. LediČna bolezen okuži urin (vodo) in ima grožnje j posledice, njegov sistem ozdravljenja pomaga od-ločno tej bolezni, bolečinam v hrbtu, bodenje na stia- jj| neh, bolečine v kovku, otekel obraz, vodenica, m<>č-no gnanje na vodo, bolezen na mehurju in druge shčne pojave. jj| Živčne bolezni ozdravi on z neprekosljivo ročnostjo in temeljito. Kdor od poslednih teh bolezni trpi, to je nem- no spanie, razburjenost, slabost, in onemoglost kakor tod) na klavernosti, iazdraženosti, slaboumnost, glavobol, šumenje uŠi-5. kakor na diu-gih od te bolezni nastajoče, trpi naj se takoj ober-ne na Professor COLLINSA predno da njegova bo-'e/en se ra/ paziti. in neozdravljiva postane, osobito žene morajo na to 'r^ i Rojakom naznanjam, da sem •tvoril trgovino z vinom, in sicer prodajam dobra californij-ska rina in Napa Valley po 40 cen-toT črno vino; b«lo vino pa od 45 ct. naprej. Vino pošiljam na tso kraje v Z jed. državah. Za obila naročila te priporoča s spoštovanjem M. BOGINA. Bo* 64, Crockett, California. BI dec Moške s po Is k e bolezni v raznih pojavah, ženske spolske bolezni. maternr'ne bolezni, želodčne, plučne, jeterne, srčne, zunanje in unar.ie bolezni, ozdrav: Pioto^sor COLLINS boljše, hitrejši m temelt'teji ko drugi. Obvarujte se posnemovalcev sistema Professor Dr. COLLINSA katerih ie sec-aj mnogo nas'aio. Tiotessor COLLINS je pripravljen za VaU5ni kater, si ko'.i namen ali kakemu potrebnemu Slovencu ali SSovenk.1 $ i oco i/plačati ako mu zamore dokazati, da t> tako zva-ni glavni ravr a elu ali ime|i'elji »suh associesnov institutov ali zdravstvenih zavodov (objavljaio v lažnih listah). Ti takozvani Slavni ravnatelji ali posesfn.ki od istih zdravniških zavodov niso nič druzegi kakov spekuian'ii z malo plačo nastavljeni zdravniki. Ne dajte se v roke takim — Slovenci. Vse objave electnčnich pasov m electro-magnetičnih zdravilnih r metodov so humbug Podrobno o temu necemo govoriti, ker dobro H* vemo kdor je »o poskusil se ie sam osvedočil da je vse humbug in lskoriSOenie uboacga delavca. Professor Dr Collius ie imentelj tega zavoda vže 21 let on je 5e danes n-. k'm.iu tega zavoda. On je samostojni lastnik in pred- jI siojivški z(iTn\ i>:k tega zavoda. on ie osobno odgovoren za vsa de-janja in občuje z bi inikom natančno in vestno in to je niemu pripomoglo da ie postal slaven, priljubljen in občno Čislan zdravnik pred svojnn sovTS'nikom. Ne poslu?a|te nikogar in ne omagujte Slovenci ako sle bolni ako trp te na bodisikoji bolezni piSite ali pridite osobno k Prof. Dr. E. C. COLLINS, I 140 W. 34th Street, New York. Za bolnike kateri hočejo osdbno govoriti ž njemu naj pridejo: ob delavnikah od iq ure zjutraj do 1 ure popoldan: od 2—5 ure po polan; ob nedeljah in praznikali, od 10 ure dopoludne do r ure popo- S iudne. V torkah in petkah ludj od 7—S ure zvečer. ifj Kurz. Za 100 kron avstr. veljave treba je d nti i JO. 40 in k tenia še 15 centov zn poštnino, ker mora biti de-I n:«n»a poSiljatev registrirana. BLžajo se božični prazniki v lkdo rad napravi svojim prijate-!> m kako veselje. Ako želite to ste-• r: i. obrnite se na :International Ma• , n fneturin* Co.. Box 94$, New York, K. Y. — Pridenite r pi«mu 2 oenta za odffovor. KJE .TE? Jo» Klančar, doma iz Dobrega polja pri Ribnici, preje sva biln skupaj na Sparti, Minn., a je prošel nekam ▼ Hibbing, Minn., ne sed^* ne-vf>m za njegovo bivališče. Kdor rojakov re 7.n njegov nrslov. raj ga blagovoli naznaniti: John Grzin, -Bok 3«2, Ely, Minn. (204c.) Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, iVUINIVESOTA. se imenuje tvoj nečak." Brat je takoj odgovoril. "Saj moraš vedeti, da nimam nečaka. Ne verjemi sleparju, vrzi ga ven ali pa ga daj zapreti " URADNIKI: Predsednik: John Habjan, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: John Kbržišnik, P. O. Box 138, Federal, Pa. I. tajnik: JURIJ L, BROZICH, Ely. Minn. II. tajnik: Anton Gb&zin, 2137 Log St., Calumet, Mich. Blagajnik: Ivan Ootže, P. O. Box 105, Ely. Minn. NADZORNIKI: Josip Perko, 1795 St. Clair St., Cleveland, Okie. Ivan Gbim, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. I tan Primožič, P. o. Box 114, Bveleth. Minn. POROTNI ODBOR. Mihael Klobučar, 113 7th St., Calumet, Mick. Jakob Zabukoyec, 5102 Butler St., Pittsburg, Pa. Jurij Brožič, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Gee. L. Brocich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne j>o5iljatve naj se pošljejo blagajniku Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn, in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je „GLA8 NARODA". Drobnosti. V staro dom'o vino so 8» jodali: Matevž Mule v Lož, Josip Batista, Josip Urbandič, Frank, Ana in Anton Batista v Illirsko Bistrico; Anton Torjan v Lože, Jernej Mar-tinčie v Jezero, Fr. Cenčur t Cirk-nito. vsi iz Asbto'a. Pa.; Anton in Peter Muhič iz Chicago. 111., v Su-hor; John Knafelc, John Ude v Novo mesto, oba iz Pittsburga, Pa.; Josip Babic v Jordani, Josip Brojan, Josip Stauik, v Matulje, vsi iz Leadvill-, Colo.; Jakob Znidaršič iz Clevelanda O., v Kočevje; Janez Antončič. Janez Janeiič. Josip Grimšič, Janez Debevc, Janez Uršič, v Stari trg pri Rakeku, vsi iz Barbertona O.; Josip Skala iz Pittsburga, Pa., v Belovar: Adam Bogmirovič v Karlovec, Sto jan Corič v Petrinjo, Mile Rudič \ II rastovac, Pavo Jurčič in Petar Ra ■die v Glino, vsi iz Steeltona, Pa. John Kocjan v Škocjan, Miha Ger <:ar v Radomlje, Jakob Arhar v Rov te vsi iz Scofield, Utah; Janez Smul iz Eveletha, Minn., v Pregrad; An' iSuhadolnik iz Cincinnati. O., m \ rhuiko; Božo Teršič, Ivan Cvertr. Eror Jurač, Drago Cverta. vsi iz S Louisa, Mo., na Reko; Bartol Žaga: Anton Dragičevič v Lokve, Matij. Bolf, Josip Bolf, Martin Bolf, Št. fan Majnarič v Delnice, družin KI un v Sodražico, vsi iz Chislholui Minn.; Jakob Labohar v Prevorj«-Jakob Podobnik v Škof jo Loko, J a nez Baje v Krko, vsi iz Willocka, Pa. Dane PetkoviČ v Osije, Blaž Krpan v Gospič, oba iz St. Louis. Mo.;. Fr. eruš iz Roseville, Pa., v Komendo; Martin Diene, Frank Urbane iz Oli ver, Pa., v Leskovec; Josip Kaluža v Št. Peter, Alojzij Lipec in Jože Li pec v Knežak, Štefan Hrovat v Gor«-nje Ležeče, Anton Keš in John Slat rec v Knežak, vsi iz Pueblo, Colo.: Bernard Sinreker iz Pittsburga, Pa v Dob runje; Štefan Ferkoveč u Si. Lo uis, Ho., na Reko, Anton Puž, An drej Slavič iz Bessemer, Pa., v Breži ee v Istriji; Ivan Vlastelič na Reki. iz Mason, Mich.; Anton TuŠek iz Marion, Ark., v Cabar; Peter Kruši.-iz Hibbinga, Minn., Ivan Mandič iz St. Louis, Mo., oba na Reko. Požari. V Otresku pri Škocija-nu je nov. zgorela Franu Cimper-manu vinska klet z vsemi sodi in krmo vred. ki je bila shranjena v podstrešju. Škode je 630 kron, zavarovalnina pa znaša samo 300 kron.— Istega dne je pogorel v isti občini v vasi Telčiče kozolec Ivana Andrej-čiča. Skoda znaša 700 kron, zavarovalnina pa samo 200 kron. Zaljubljene Ijubljančan-k e. Pred celjskimi porotniki je stal te dni 231etni Andrej Marine i* Kap Ije pri Št. Jurju ob Taboru, obdolžen da je zažgal hišo svoje matere, da bi dobil zavarovalnino za svoje stvari, ki jih je ločeno od imetja svoje matere zavaroval za 1000 K. Zavaroval pa je predmete, ki jih nikoli imel ni, kakor zlato uro z verižico, fonograf itd. Nadalje je bil obdolžen, da je kot železniški delavec v Ljubljani opeharil dve lahkoverni, zaljubljeni ženski za celo njuno premoženje. Najprej se je prijel OOletne Marije Ka-diuc, ki se je tako v Marinca zaljubil«, da mu je izročila ves svoj prihranek 4U let, 1070 kron, češ, da kupi neko hišo v Ljubljani. Pozneje je rekel, du je denar izgubil, vrnil ji je le 8 kron ter zbežal. Kmalo na to je začel ljubavno razmerje z mlado nečakinjo opeharjene Marijo Hafner, kteri je obljubil zakon ter ji zvabil 300 K, ves njen prihranek. Pred porotniki je simuliral blaznost, a psihiater ga je razkrinkal, nakar j« bil obsojen v 5letno ječo. Tatvina. Delavcu Francu Kolesi, stanujočemu na Stari peti št. 3 v Ljubljani j« bil r Saau od 92. do 27 por. is sob« ukradena srebrna žepna ura, ktera ima na krovu vroEani črki A. K. Z i;ožemnapsdelje dne 25. nor. delavec Tomaž Santner posest-nico Marijo Heinricher v Selcah in jo sunil v levo nogo. Bila je prtpelja- 11 a v deželno bolnico. Pod t o z o m. Hlapec Martin Po-nikvar, v službi pri grofu Auersper-gu. je peljal 27. nov. popoludne iz Drage na Ig tri sode rib. Med potjo >0 se mu konji splašili in je on padel z voza ter je obvisel na ojesu. Delavec Franc Glavan, stanujoč na Studencu št. 189. je to videl in je hotel Idapca rešiti, pa je prišel pri tem sam pod voz in sta kolesi šla čez njega. Zadobil je tako tečko poškodbo, ia so ga morali pripeljati v deželno Solnico. Redki loTski gostje. Povabilu Frana Petriča, zastopnika ountigamskega piva, ki je priredil o v na divje koze na Golici in na Stolu na Gorenjskem, ter lov na sr-ljake v Starem trgu pri Ložu, sta •;e poleg drugih odzvala tudi japonski poslanik princ S. Uyioshida in imeriški poslanik Floyd W. Harris, ti sta ubila 12 divjih koz in 20 srnja-cov, več lisic in zajcev. Oba sta se iz-ekla j ako pohvalno o kranjski deželi n o postrežbi. Ameriški poslanik je >biskal tudi postojnsko jamo, ki mu i' >;ilno ugajala. Ne pozna samega sebe. — Pred kakimi lOtimi meseci se je vrnil iz lir azili je v Gorico neki okolu 60 let stari človek, ki pravi, da se piše Giovanni Bergamo. Ne ve pa natanko, kje je rojen, kdo so stariši njegovi, kam je pristojen in tudi ne ve, koliko je star. V Gorici je rekel, da je Goričan, ali občina ga ne priznava. Ker je beračil, so ga hoteli odpeljati v Italijo, ali v Korminu se mu je posrečilo uiti, na kar se je vrnil v Gorico. Ker policija ni vedela, kaj storiti ž njim, so ga poslali v zapore. Dva Laha ranila Slovenca. Dne 22. nov. zvečer je prišlo v Solkanu radi plesalk do pretepa, v kterem je bil ranjen 25letni Fr. Leban v desno rebro, ter je moral v bolnišnico. Ranila sta ga dva laška delavca, ktera so zaprli. Razne hrvatske novice. — Nevarna mostova. Med Belyem in Dardo pri Oseku je dvoje železniških mostov v takem stanju, da lahko nastopi vsak dan katastrofa.. Glede te zadeve se je v zadnji obč seji sprejel nujni predlog in se je soglasno sklenilo pri skupnem hrvatsko-ogrskem trg. ministru prositi brzojavnim potom nujne pomoči. — Demonstracije v Zadru. V torek je prišlo v Zadru lo burnih pouličnih demonstracij. Mestno godbo, ki je igrala po ulicah, ie spremljala velika množica s klici." ''Abbasso Koerber! Viva 1' universi-ta libera italiana; Abbasso i Tede-schi I Abbasso i gnocchi V — Občinski bobnar Stepan Jug, ki je bil radi dogodkov v Zaprešiču obsojen v večmesečno ječo, je bil izpuščen it zapora. Zaprešičani so ga najslovesne-je in z godbo sprejeli. —Glavni sedež macedonskih odborov se namerava preložiti v Bel-grad. Sarafov pride za stalno v Bel-grad ter bode v častniškem zboru predaval o načinu, kako se bojujejo Maceaonci. kako pa turške čete. — Ogrski državni proračun za leto 1904 po končni spremembi: 1,084,106,422 K izdatkov in 1,084,347,474 dohodkov; preostanka ie potemtakem 241,055 K. — Napačno razumnel. Neki trgovec v nekem šlezijskem mestecu ie dobil čvrstega dečka« kar je očeta tako rasveselilo, da je svojemu bratu naznanildogodek t sledečo brzojavko : Daass ss js eglesil *ri meni Mk«, In — Pisateljica romano v— tovarniška delavka. Nemška pisateljica Marija Eichhorn-Dolorosa je vstopila v neko tovarno kot navadna delavka, da si nabere praktičnih izkušenj za svoje literarno delovarie. Dosedaj so bili njeni spisi nekako nervozni in fantastični, v predilnici, kjer sedaj dela, pa si upa obzorje razširiti ter študirati socialne razmere za roman, ki ga je začela pisati. Samomor nune. V Madridu se je zastrupila nuna Josipa Romero. Runa, ki je bila šele 24 let stara in nenavadno lepa, je prišla pred štiri, mi meseci iz Caracasa, kjer ji je"ob- viselo srce. — Zara-di klobukov. Madridski prefekt je izdal prepoved proti nošnji klobukov v gledišču. Prepoved je aristokratinje hudo razkačila ter nameravajo priti k otvoritveni predstavi v orjaških klobukih na glavi. Nasprotno pa se je razvila med gospodi agitacija, naj obdrže v gledišču cilindre na pelavi ter pušijo. Zm&p;aie pa bodo vendar najbrže zastopnice nežnega spola, ako treba tudi s pest- — HumbertOTi v ječi. Te-reza Humbert je prideljena 2o ka-znenkam, ki delajo skupno v jedni dvorani moške ovratnike. Zasluži si lahko na dan po 60 centimov. polovico jih mora hraniti, s polovico pa si sme zboljšati hrano. Humbert, ki je izdajala za obede včasih po par tisoč frankov na dan, pri kteri so obedovali knezi in princi, dobi sedaj le suh kruh in vodo, a opoludne dve so-čivni juhi, le dvakrat v tednu tudi košček mesa. Vstajati mora poleti ob petih, pozimi pa ob V26. uri zjutraj. Govoriti ne sme, ter je popolnoma ostrižena. Na sebi ima rjavo obleko kaznenk in belo pečo na glavi. Njen mož Friderik Humbert mora izdelovati korzete. — Kaj morajo imeti vsi pariški p3i. Moderno vzgojen pes v boljši parižki rodbini, ki živi stanu primerno, potrebuje dokaj več oprave kot pri nas človek nižjega stanu. — Pred vsem ima svojo postelj z blazinami in dragimi odejami, svoj umivalnik razun kadunje za kopati in svojo toaletno mizico. Ako gre tak pes na potovanje vzame se v usnjato torbico vse. kar potrebuje na potu za zjutranjo in večerno toaleto, kakor: glavnike, krtače za dlako, krtačice za zobe, zobni prašek, ušesno gcbico, pile, škarje in ponočno čepico, da se pri nemirnem spanju kodri na glavi preveč ne razkuštrajo; Tudi potrebuje raznih plaščev, suknenih in -i-lenih s čipkami. Na desni stran šča je žep, kamor pride posetnica žepni robec. Na nogah imajo zlate obročke, okolu vratu pa z dragimi kamni okrašene ovratnike. Kmalo bodo morali dobiti tudi revolverje, da tatovi pri njih ne vlomijo ter jih okradejo. Razna male novice. — Precej močan potres so čutili dne 26. nov. po celej Bolgarski. — 85,000 mark v sedlo zašitih so našli v zapuščini mesarja Vidaineja v Urbanu na Luksenburškem. — Bombo je nekdo vrgel skozi okno v stanovanje ravnatelja papirnice v Vavreju na Belgijskem. — Zelo narasli dolg. Grof Muich v Varšavi je našel v svojem arhivu listino, iz ktere je razvidno, da je eden njegovih pradedov posodil pruskemu kralju Frideriku Viljemu I. 312,000 rubljev. Ta dolg je narasel do danes z obrestmi na. 400 milijonov rubljev, ki jih hoče grof iztožiti pri nemški vladi. — Prodani rudniki. Alpinska montanska družba je prodala svoje premogovnike pri Arvežu tvrdki Zacharias na Dunaju in Gydam v Toplicah. — Štiri ženske doktorice. Na filozofijski fakulteti dunajskega vseučilišča so bile včeraj promovirane gdč. Roza Fluegelmann. Helena Muenz, M. Roesler in Avgusta Tinus. — Glavni urednik "Pesti Hirlapa", Karol pi. Legrady, je umrl. KJE JE t Josip Šimenc, doma iz Stopič na Dolenjskem v Ameriko je prišel meseca junija t, 1. Išče ga njegov brat: Peter Šimenc, Box 583, Salida Colo. 16-16-12) Telephone a^t6—79 St. Dr. Josip Vilimek, 2SI B. 72K1 St., N*w V »T-k. O rd i nira: od 8. do 9. are dop ; od 1. do 2. ure pop.; od 7. do 8. ure *večer. Govor-1 alovcnski 1 Siovensko=hrvatsko zdravilišče. Kretanje parnikov. V New York »o d«, apeli: New York, 13. dec. iz Soutbamptona s 360 pot. Dospeti imajo: Umbria iz Liverpoola. Amsteldyek iz Rotterdama. Siberia iz Hamburga. Armenian iz Liverpoola. Belgravia iz Hamburga. Teutonic iz Liverpoola. Amsterdam iz Rotterdama. Lucania iz Liverpoola. St. Paul iz Southamptona. La Bretagne iz Havre. Main iz Bremena. Hohenzolcm iz Genove. Zeeland iz-Antwerpena. Bluecher iz Hamburga. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Rotterdam iz Rotterdama. Odpljuli bodo: Amsteldyek 10. dec. v Rotterdam. Oceanic 16. dec. v Liverpool. La Savoie 17. v Havre. Graf Waldersee 19. v Hamburg. Umbria 19. v Liverpool. Main 19. v Bremen. New York 19. dec. v Southampton. Ethiopia 19. dec. v Glasgow. Kroonland 19. dec. v Antwerpen. Teutonic 23. dec. v Liverpool. Amsterdam 23. dec. v Rotterdam. La Bretagne 24. dec. v Havre. Kaiser Wilhelm der Grosse 24. dec. v Bremen. Corinthian 24. dec. v Glasgow Lucania, 26. dec. v Liverpool. St. Paul 26. dec. v Southampton. Zeeland 26. dec. v Antwerpen. Belgravia 26. dec. v Hamburg. MOHORJEVE KNJIGE so še dobiti, in sicer vseh šest za Ji.30 s poštnino vred. Dobiti so: 109 Greenwich St., New York, 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio. NAZNANILO. Slovensko podporno društvo sv Alojzija št. 31. J. S. K. J. v Brad doeku, Pa., ima svoje redne meeečm seje vsako četrto nedeljo v mesecu, ^ dvorani Mr. Kečmajerja, Rankin Pennsylvania. Za tekoče leto bili so izvoljeni sle deči uradniki: Ivan Germ, predsednikom, 110: Cherry Alley, Braddock, Pa.; Matev Kikil, podpredsednikom, 854 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Jakob Knez, 1 tajnikom, 1104 Cherry Alley, Brad dock, Pa.; Anton Sotler, Bos 142, II tajnikom, Linhard, Pa.; Alojzij Hor vat, blagajnikom, Box 154, Linhard Pa.; Ivan Germ, zastopnikom. Odborniki: J os. Pere, Ivan Zgonc Frank Šetina, Jakob Maček. Zastavonoša : Josip Troha. MaršaliIvar. Troha, Ivan Martinič in Joa. Zefran Opombo. Tem potom se društveni ki društva sv. Alojzija opominjajo da v najkrajšem času poravnajo svoj dolg, ali pa da se pismeno obrnejo do I. tajnika, da se jim podaljša obrok ker inaee jib mora društvo suspen dirati. Društfaniki agitirajte ▼ prid dru šiva! ODBOR 4 i O « Slavni zdravnik dr. Thompson pravi, da prihaja večina bolezni o«l oteženih ledvic. Dokler so pa ledvice otečena se take bolezni ne more nikoli popolnoma ozdraviti. Na primer : Vzemite zjutraj v malo steklenico nekoliko Vaše naravne vode, ktero položite na mirno mesto, kjer naj stoji 24 ur. Ako postane potem ta voda motna ali zasirjena oziroma kivavo tenn;, ;;lt d 1 po nj j plavajo male krpice, to je znak, da so VaŠe ledvice oteč< ' e i 1 da ste \ i v smrtnej nevarnosti. Ker VaŠa voda prihaja skozi ledv rt-, \'a: i tudi odstrani vso nečistočo, ktera se nahaja v krvi. Ta nečisto-' 1 <=;* !'.; vedne bolj množi. Kri udarja nepravilno na srce, na kar jc tudi na (Moveku opažati znake fao'ezni. Llov-ck z^ubi vsako voljo do dela, postane nezadovoljen, nemiren pri vsakem l.ihkem delu, postane hitro izmučen, vrtoglav, pred očmi mu se ]-njavi metala, boli ga glava, iz ust mu smrdi, sanje so nemirno, razburjena kri provzroča bolečine, revinatizem itd. Ako kedo na sebi opazi take bolezni ali znake, na takoj pošlje svojo naravno vodo dru, Thompsonu, kajti o'i je edini, kteri zamore bolezni na ledvicah ozdraviti. Povsem lahko i.'.j a vi j a it-o, da je samo po njegovtj metodi mogel take bolezni ozd-iviti. Isto v■ ■ 1 j a tudi za ženske bolezni maternice, ktera zamore edino le dr. Thompson z največjim vspehom ozdraviti. V istem zdravilišču je za tajnika naš rojak G, A- Sokolič. V vsakem slučaju, ako hočete, da ?e Vam kaj raztolmač;. ali da . i; u. kjer Vi stanujete ni zdaYnikov, kteri bi Vam zamogli pomagati tli . ko se bojite, da imate kako nevarno bolezen, obrnite se samo z marku zj. 2 centa do gospoda A, Sokoliča. On Vam bode poslal raztolmačenje po dr. Thompsonu v vsem, k \r ste ga vprašali, kajti zavod je vstanovljen, da pomaga v prvej vrsti na* somu narodu. Odkrito moremo izjaviti, da je dr. Thopson storil mnogo do rega za slovenski narod v Ameriki. Ker je on jeden ocf najučenijih zdravnikov, ga priporočamo vsem Slovencem, kteri žele, da sc popolnoma in povsem ozdravijo. Obrnite se le do njega. Za bolnike, kteri obiskujejo zdravilišče osobno, odprt je urad ves dan. Ob nedeljah od 10. do 2. uri po popoludne. Pišite na New York Hall of Medicine 237 Lexington Ave. < Corner 34 str.) New York. -g? $15, $20 Svira vse vrste glasbe. Učenje kacega inštrumenta je ^jv nepotrebno. Columbia Records. Math. Grill, 1548 St Clair St, Cleveland, Ohio, Priporoča rojakom svoja IZVRSTNA VIHA. Rudeče vino po 50 ct. gal., belo po 70 ct. galon. Najboljši domači drožnik štiri gaione za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevožne stroške in dam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih . po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga ■ ne manj kot 48 do JO galon. NaroČilom je priložiti denar. GAŠPER KORCE 1776 St. Clair St., Cleveland. O., Tolmač pri sodiščih. Ako • • kdo p•ne•reči r t o v arni 1 iapasluje odškodnino. Moje načelo je) s rojaki pošteno postopati in varovati kresvcetaoicv. Svoji k svojim! Josip G-orisek, 5136 Rubby St., Pittsburg, Pa., zastopnik "Glas Naroda". Pošiljam DENAR v Evropo no d n e v n em k u r z u, hitro; preskrbujem prevožne karte za vse paro-brodne Črte. V zvezi sem z g. Fr. Sakserjem v New Yorku. Zastopnik tvrdke Joe. Triner, Chicago, BI., ter imam zdravilno grenko vino vedno v zalogi. Stroj govori razločno. Pišite po brezplačne cenilce 53, v kterih so oznamenjeni glasbeni in pevski komadi. VALČKI (CILINDER). Sedem palcev 50 ct. komad; $5 ducat. — Deset palcev $1 komad; $*o ducat. BLACK SUPER-HARDENED COLUMBIA MOULDED RECORDS 25 centov komad; $3 ducat. Povsem novi pr ces. Mnogo bolj trpežen, nego vsak drug cilinder. COLUMBIA PHONOGRAPH CO., 93 Chambers Street, New York City. Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem v CLEVELAND!!, OHIO, otvoril BANČNO PODRUŽNICO. in sicer 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, OHIO. Tam me zastopa večletni valužbanec gospod ANTON B0BEK ter ga vsem toplo priporočam. Frank Sakser, 109 Greenwich Street, New York, Kranjsko katol podporno društvo PRESV SRCA JEZUSOVEGA v Cleveland*^ Ohio. Odbor za leto 1903 je: Predsednik: John Saje. 36 Diemer Street. Predsednik: John Saje. 87 Hoffman Street. Podpredsednik.* Anton Ogrinc, 1 Norwood St. I. tajnik: John Avsec. 104 Case Are LL tajnik: Anton Sepio. 796 St. Clair St. Blagajnik: Lorenc Petkoviek. 185% E. Madison Ave. Odborniki: John * Gornik. Anton Novak, John PetkovŠek, Alojzij Saje. Maršal: Martin Janežič. Pisatelj pohotnih knjižic: Anton Smole. Zastavonoša: Jernej Krašovec; po-majjača Anton in John Simončič. Draštvo ima sejo vsake drugo nedeljo v mesecu v „Jaittes HalF, 1716 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Naslov sa pisma jet John Avfiec, 104 Case Ave.. Cleveland. Ohio. NAZNANILO. Rojakom naznanjam, da sem ss preselil ia East Helene, Mont., na Coksdale, Mont., in tukaj otvoril lepo urejen SALOON, v kterem vedno točim sveže pivo, domače in importirano vino, fine whiskey, ter prodajam dobre smodke: Imam tudi čedne prostore za prenočišče. Kojakom s« priporočam v obilen obisk. Joe Lnšin, Cokedale, Mont. POZOR ROJAKL Na mnogo vprašanj odpovorimo tem potom, da prodajamo jaslice za $3.75, poštnine prosto. V zabojčku nahajajo vsi k jaslicam potrebni leseni kipi, kakor: sv. Jožef, Mariji Jezušček, pastirčki itd. Kdor rojakov želi tak zabojček, naj denar pošlje in mi nemudoma odpošljemo jaslice. Pišite na: International Manufacturing Co. _ Boot 948, New York, N. T. IS 89 E. Madison Streot # Slika predstavlja srebrno uro ; If spoae. 18 Size Screw B na vi Cena uram. X Nikel ura........$ 6.00 Z Srebrna ura...... W Screw navijak.....$12.00 T Srebrn. ,ra...... z dvema pokrovima $1 3.00 Ifll Ako ie'ite uro s 15. kamni, potem /p priložite $2.00 navedenim cena.-n: I Cena ,,Fahys Cases Gold-field" jamČene 20 let: 10 Size 7 kamnov $15.00 j 16 " 15 " $18.00 ( 18 " 7 " $14.00 V 1 6 Size ura za d a-m 1 y | t> 2 kamnov........$14.00 Opomba: Vse ure s r n*jIW}5e ^ f, delo Elgin in Waltham ter jainč^ne j* glede kakovosti. f- Za obile naročbe se '>rio«jročaua. Jacob Sicmicli, 89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL, Posavček. Slika iz življenja v polpretekli dobi. (Dalje.) 15. Jetnišničar vede dr. Svetina pred sobico, v koio so zaprli Keziko in nje sinčka. "Hodiva tiho", de dr. Svetin ves razburjen — "in poglediva prej, kaj dela." Stopata po prstih in dospeta k okencu. Jetnišničar je odpre tiho. Skozi okence šii.e lučica. Notri se je oglašal ženski in otročji «rlas. Dr. Svetin skoro ne diha, zre v sobico in posluša. Dete vidi klečati na tleh TK>leg matere. Z jedno roko je objema, ± drugo se pa opira ob klop. "...da tako živim, kakor hoče Bog moj...", čuje se materin glas, in dete s ščebetaviin glaskom ponavlja za njo: "...da tako — živim, kakor — hoče — Bog — moj, — po smrti pa — v večnih nebesih — daj, da Tebe hvalim — neprestano—" "...Pod Tvoje varstvo — se zatekamo — sveta — Devica Marija... !'* Iz očij dr. Svetina se udero debele solze, plaka kot dete, in celo jetnišničar, sicer trdega srca — plakal je ž njim. "Nikar ju ne motiva", reče dr. Svetin, "počakajva, da zvršita molitev." "...Prosi za nas — Mati Božja'", oglasi se znova znotraj dvoglasno. "Sedaj pa — ljubček moj", de mati, "sedi poleg matere!" — Na to zopet jame mati pritekati dete m* prsi in poljubljati. . . "Tu mi vsaj nihče ne brani. !v;iko vrli so ti gospodje. da so te pustili pri meni — vidim, da imajo z nama usmiljenje". "Odprite", veli dr. Svetin jetnišni-čarju, "ter stopite malo v stran, govoriti moram ž njo glede na nje imovino." Jetnišničar slusa. Dr. Svet in postoji pri vratih, dete ga takoj spozna. "Mama", vsklikne — "glej, to je tisti dober gospod...!" "Tiho bodi P veli inaii, pritiskajoča mu dlan na ustica. "Rezika, kak sestanek!" "Tamkaj, kamor me je poslal Bog". "Kaj, in še tako moreš govoriti ?" "Hvala B ogu, da se je tako zgodilo. Bog me je odrešil velike teže, pod katero sem že omagovala... Sedaj mi je lažje pri srcu. Sedaj se smem vsaj javno priznavati svojemu otroki'". "Si li pomislila, kaj se bode sedaj godilo V "Dobro vem, toda vse prepuščam Vsemogočnemu. Ako me je varoval doslej, čuval me bode tudi nadalje. Kako sem skrbela celih šest let in se izogibala, da bi ne bila izdana, — in sedaj, kakor da se je vse podrlo. Kaj 60 neki vse naše skrbi, ako je pa življenje naše v božjih rokah ? Verjemi mi, dragi prijatelj, da iz globine svojega srca hvalim Boga za to, kar s< mi je sedaj pripetilo. Bog čuva življenje mojega otroka. On ni dopustil, da pogine, Bog me je prisilil, da sem ga poiskala, našla in vzgoievala. On bode skrbel tudi nadalje zanj, zgodi se z menoj, kar hoče. Poleg tega pa vem, ko bom obsojena in me odvedo nazaj v zapor, da je tu še nekdo, ki bode skrbel zanj___" "Jaz?" vpraša dr. Svetin. "Kdo drugi ?"; odgovori Rezika prostodušno. Besedica "jaz", iz njega ust, nekako čudno naglašena, jo nekoliko osupne. "Kaj imaš li kake pomisleke!" Oči svoje upre nekako nezaupno v dr. Svet ina, v kterem je besnel v tem trenotju velik boj. Hotel je umreti, in sedaj mu mati nalaga novo živ-Ijensko ulogo. Med obema nastane mučen molk, le dete srepo zre v dr. Svetina, v očeta... V hipu pravi dr. Svetin, kakor da se je zbudil iz težkih sanj, rekoč: "Menil sem, da te srečam v obup-nosti in jadikovanju, mestu tega pa si tako..." "Čemu bi obupovala in se žalo-fltila? Vidim, da hoče Bog, da se pokorim v zaporu za svoj greh. Na to, kar se je danes dogodilo, bila sem pripravljena že davno. Moje stvari so v redu. Že pred petimi leti, ko sem 8 tvojo pomtcjo ustanovila obrt, dala sem spisati pri beležniku in pri njem shraniti nekako oporoko, da se, bodisi da umrem, da hudo zbolim ali da se mi kaj drugega pripeti, ali pa da bi ne mogla več voditi svoje obrti, slednji proda in skupilo porabi v korist mojega sina, tako mi je svetoval duhovni oče moj." Dr. Svetin se ne more dosti naču-diti odločnosti in udanosti Rezikini. "Zdaj prijatelj, veš vse...!" "Ne. vsega ne vem še", ugovarja dr. Svetin, "kaj nameravaš potem, ko bode tvoja usoda končana pred sodi-sčem in bode zadoščeno svetni pravičnosti t" Mestu odgovora Rezika otožno pogleda dr. Svetina. "To je vse v božjih rokah", odgovori malce potem in vzdihne. "Morda bi ne hotela odklanjati po-tnočne roke prijatelja svojega vpraša zadrežno. . •'Kako misliš to?" X. LETNIK LETO 1904 VELJA 25c. Koledar je dotiskan in ga pričnemo razpošiljati prihodnji teden. Vsakdo najde v njem kaj zanimivega. Opremljen je z obilnimi, krasnimi podobami. Primeru© darilo za Božič in Novo leto prijateljem v staro domovino. "GLAS NARODA" 109 Greenwich Street, New York. SLOVENSKO-AMERIKANSKI telefon kadar dospeš na kako postajo v New York in ne veš kako priti k Fb. Sabserju. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko. Crmoapie Generale Transatlantique. Francoska parobrodna družba "Danes sem prost, vdovec sem, in "ez leto in dan. .." "Nikedar, Andrej. Tudi meni so ta pragu v zapor odzvonili z mrtva-kim zvonom. Ti imaš pred seboj si-ajno bodočnost... čas tmoja ie pa ta veke omadeževana. Pred svetom e ne opere ni potok solz". "Rezika", vsklikne iskreno dr. S vein, 4sto. Pište ponj Cene uram so a slednje: ! !kel ure 7 JeTrels $6.— i Boss case 20 let garancije : i 15 Jewels Waliiiam £9.— i]-. Size 7 Jewels 815.— i Srebrne ure -z enim ]K>kro- j ,, ,, 15 „ $18.— vom — j Boss ca se 25 let garancije: Srebrne ure z 2 pokrovoma — jH Size 7 Jewels $25.— j" višje. j „ 17 „ $30.— Opomba. A'se zlnts; ure fo z t.. jniru pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Waltlnuu, j ikoršnegu kdo želi. Blago poši-jam po Express. V se moje blago je £ • antirano. Kazpiodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismem-tn do-ovoru. Manji zneski naj se poši j -jajo v poštnih znamkah. ^Naslov v n. ročbo knjig je napraviti: M. P0G0RELC , Uox 22G, Wakefield, Mich. Naročila za ure in vse druge strm pa naj se od sedaj naprej pošiljajo pod naslovom: Mrj^.__ Care of B. Schuette, , Fogcralr-, 52 state st>j Chicago, m. Družinska pratika po 10 ct. Božič.i« in^novoletne razglednice po 3 za lOjct., 12 komadov 25 ct. M a reki iz reškega zlata somi pošli in jih pričakujem. Nad 33 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI SIDRO Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUMATIZEM, POEOSTKICO, PODAGRO itd. in razne renmatične nepriiike. SAnOl 2Set. In 5Oct. v vseh lekarnah ali pri F. At Richtcr a Co. 215 Pearl Street, Now York. previden ako pošiljaš novcev staro domovino. Zato se vedno obrni na Fr. Sakserja, 109 Greenwich Str., New York, ker ta le najbrž? in najceneje postreže. JIREKTNA ČRTA 00 HAVRE-PAR1S-SVIC0-SNNSBRUK LJUBLJANA POŠTNI PARNIKI SO 1 La Lorraine", na d v« vijaka......................12.000 ton, »5.000 konjskih mofl. La SaToie", „ „ „ .............................la.ooc „ 35.000 ,, „ -La Tooraine'', „ ,, ......................................10.000 ,, 12.000 „ „ L'Aquitaine", ,, „ ,, ...............................10.000 ,, 16.000 ,, M La Bretagne",________________________________ 8.000 9.000 ,, ,, , La Champagne",......................................8.000 , 9.000 „ „ La Gascogne",.........................................................8.000 ,, 9.900 ,, ,, Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10 uri dopoludne. 'arniki odpljujejo ii priitaniifia žtv 42 North Rir^r. ol. Morton : *La Savoie 17. dec. 1903. La Bretagne 24. dec. 1903. *La Tcuratne 31. dec. 1903 La Champagne 7. jan. 19o4 LaSi.voio 14. jan. 1904. La Bretagne 21. jan. 1904. *La Tour?.ine 28. jan. 1904. La Champagne 4. feb. 1904. *Ls Lnrr-ir-e 11. f«*b. 1904. La Bretagne 18. feb. 1904. Parniki z zvezdo zaznamovani itnajc po dva vijaka. eilTM »meij*: n BROADWAY'. NEW YORK. Holland« Af'^ic ^ Lsine ■p-;'^ ~ š ^ 'si a ^^ 1 i r- : ..j l;";: ^ ^ i ^ Mid (, - » nUu jiarobrodna družba -ea ;-eztliifc<; r^dao vt.žnio s pcšlnimi p- reiki msd t J SJ i ■ Nev Yorkosn in Antwcrpenom, + + * * * * + Philadelphia© in Ani^crpcHcnu (H0U VSD-A5H li: ; UL.\» vozi kra! eve nszazeir.sVi : < 7 , - -fa4 med NEW YORKCM m RG . . preko Boulogne-^? * i- : Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki; VADEBLAND dva vijaka 11899 ton.: KROGMLA^D.......... 12760 ton. ZEELA83............11305 ton. | FIN ML A KD........... 12760t«,n. Pri epTi-h T it ;»i -Mirnvje so vjK»štctc vse potrebščine, il<»bra hrana, najboljša j nstrežha. I'ot Aatv.crpen j»- jedna najkrajših in najprijetnejših za potnika j/ uli v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje Hrvatsko, Dalmacijo in tl: uge dele Avstiije. Iz NEW YOU Iv A omola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnji h listkov se je obrniti na: Office, 73 Broadway, New York City. Cor. Dearborn & Washington Sts., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pine Sts-' ST. LOUIS. — 30 Montgomery St., SAX FRANCISCO, ali na njene zastopnike. NOGRDAM. parnik z dvojnim vija- STATtNCAM, paruik z dvojnim ovnn*« kom 12,500 ton. vijakom. 10.5««) ton. RYNDAM parmk z dvojnim vijakom, 1 L',500 ton. _______ „ ... . . POTSDAM parnik z dvojnim vija-! ROTTERDAM, pam.k z dvojnim kom, 12,6iM) ton. | vijakom, 8300 ton. ^ Naj cenej a vožnja do ali od vseh krajev j uzd e Avstrije. Kadi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta-ima svoje pisarne v mestih.: DUNAJ, I. Kolov/rat ring io.! I NO MOST, 3 Rudolfstrasse. TRST, Št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona. Parniki odpljujejo: Iz KOT KUHAM A vsak eet-tek in iz NEV»* YOKKA vsako sredo B 0 L L A H D - A H E R l C A L1N E. 39 Broadway, NKVY YORK. Dearborn S!.. CHICAGO, ILL.