CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI CELJSKEGA OKRAJA CELJE, PETEK, 7. DECEMBRA LETO VII. — ST. 49 — CENA 15 DIN Urejuje uredniški odbor — Odgovorui urecliiik: Tene Maslo — Tiska Celjska tiskarma — Uredništvo in uprava: Cerje, Titov trg 5 — foitni predal 123 — Telefon: uredniitT* M-23. uprava 25-23 — Tek. rač. 620-305-T-1-2** »ri Mestni hranilnici v Celju — Letna na- (•čaiaa 500, polletna 250, četrtletna 125 dia — Izkaja vsak petek — Poštnina plačaaa v r>t»viMr — Rokopigov ne vračale. s seje sveta za delo pri občinskem ljudskem odboku Koristni siclepi za izboljšanje stanja zažasno nezaposlenih potrebna je izdelava natančne strukture zacasno ne- zaposlenih — pri zaposlovanju naj sodelujejo sindi- kalne in ostale organizacije v podjetjih — potrebna je ustanovitev novih uslužnostnih podjetij — sredstva za razvoj obrtništva naj bodo porabljena res samo za razširitev obrtniške dejavnosti — o vsaki likvida- ciji podjetja mora biti posredovalnica za delo pred- časno obveščena — izdelati je treba program za vklju- čevanje vajencev v prihodnjem letu — anketa za di- jake nižjih gimnazij — osnutek odloka o zaposlovanju oskrbovancev ob raznih sezonskih delih 20. novembra je bila v Celju ,seja občinskega sveta za delo, na kateri je šef posredovalnice za delo, tov. Vu- čajnik navedel vrsto problemov v zvezi z začasno nezaposleno delovno silo, pro- bleme o zaposlitvi mladine, predvsem ženske mladine itd. Navedel je, da je v Celju trenutno 80 nezaposlenih mo- ških, 381 žena, 47 vajenk in 17 vajen- cev. Od skupnega števila začasno ne- zaposlenih, ki jih je 461, je 96 socialno zavarovanih. Izdatki za prispevek so- cialnega zavarovanja in podpor so ve- liki. Samo za september je bilo izpla- 4eno 178.000 din. V živahni razpravi so člani sveta sprejeli vrsto zelo koristnih sklepov. Sklenili so, da mora posredovalnica za o- temtakem zelo ugodno vplivajo na polt. Ce imaš mastno kožo in razširjene po- re, preizkusi preprosto sredstvo: v ko- zarec vode izcedi limonov sok in si s tem maži obraz zjutraj in zvečer. Obraza ne briši, ampak pusti, da se tekočina sama iK)suši. Po eni uri se umi j, najbolje z deževnico. Ko boš vi- dela kako dobro se je to obneslo, boš deževnico rada uporabljala in si je ne- kaj celo spravila za rezervo. ^AKTICNA STENSKA VRECICA OB BOLNIŠKI POSTELJI Stenska vrečica iz domačega debele- ga platna z različnimi majhnimi ali večjimi žepi nam ob bolniških postelji prav dobro služi. Vsaka gospodinja jo lahko sama sežije v velikosti. 60x50 centimetrov. Na levi in desni strani zgoraj prišijte dva velika žepa, spo- daj pa 5 ali 6 manjših žepov, v katere lal^o damo različne drobnjarije. V ma- lih žepkih lahko ima bolnik predmete, ki jih dnevno potrebuje: glavnik, škar- jice, zobno ščetko in kremo, ogledalce, nožek, svinčnik in drugo. V večjih že- pih je lahko knjiga, beležnica, toplo- mer, pa tudi razne stekleničice z zdra- vili, zdravniški recepti in podobno. Vrečico obesimo na steno ob postelji, toda vedno tako priročno, da jo bolnik brez truda doseže. Ce pa postelja ne stoji ob steni, bomo vrečico obesili nad nočno omarico. Da ne bo vrečica samo praktična, ampak tudi lespa, jo bomo obžili z le- pim barvastim ali rožastim blagom, ki obdrži barvo tu^ii pri pranju. Stenske vrečice so zelo praktične, saj ob bolniški postelji nikoli ne zadostu- je samo nočna omarica za potrebščine, ki jih bolnik vsak čas potrebuje. TOKRAT KRILA Tu vam prinašamo štiri primerna krila, ki se bodo lepo podajala k sve- čanim bluzam. 1. Krilo je iz kompaktnejše svile ali tafta, ozko prilegajoče, z zvončastim volanom. 2. Široko krilo — zelo zvončasto — ima na straneh vstavek pliseja, naj- lepše v črni ali drugi temni barvi. 3. To krilo je primerno v vsakem dnevnem času in za vse prilike, iz tafta pa bo primerno tudi za zvečer. Pas je naguban in ob strani zavezan. Konci so širši in padajo na boku skozi ozek pas prosto. Lahko ga tudi okrasite s svetlikaj očim vzorcem, kar je letos po- sebno moderno. 4. Krilo je ozko in se na strani na- brano razširi v nekakšen šlep. Cez bo- ke ima ozek trak iz istega, lahko pa tudi iz drugega svetlejšega blaga, ki je zvezan v pentljo. KUHARSKI TEČAJI DOBRO NAPREDUJEJO Zavod za pospeševanje gospodinjstva niti ni računal, da bo letos v Celju takšno zanimanje za gospodinjsko-ku- harske tečaje. Kljub temu, da se tečaj vrši v štirih izmenah, je število pri- javljenih že skoro previsoko. Zavod je imel pri organizaciji tečaja dosti težav, ker je največ prijavljenk hotelo obi- skovati tečaj v večernih urah. Tečajnice se zelo pohvalno izražajo o organizaciji tečaja, predvsem pa so navdušene nad praktičnimi recepti je- dilnikov, ki so prilagojeni sodobnim razmeram. Vodstvo tečaja je v rokah dobre strokovnne gi)spodinjske učite- ljice, ki se trudi, da bo tečajnicam v 6 tednih nudila vse potrebno kuharsko znanje, ki ga potrebuje današnja do- bra in praktična gospodinja. Tečaj obiskujejo celjske gospodinje, uslužbenke, v velikem številu pa tudi delavke iz tovarn. V PETKIH DOPOLDNE — GOSPODINJSKO POSVETOVANJE 2« večkrat je Zavod za pospeševanje gospodinjstva v Celju izrazil željo, naj bi gospodinje, ki iščejo kakršnih koli nasvetov v zavodu, ne prihajale dnevno med uradnimi urami, ko ima vodstvo dovolj dela s tečaji in raznimi drugimi organizacijskimi vprašanji. Zato pa so določili za posvetovalne ure petek do- poldne. Vendar se celjske in okoliške gospodinje tega datuma ne drže in vsak čas motijo upravo z raznimi vprašanji. Zavod zato ponovno naproša, da bi žene upoštevale vljudno opozorilo in prihajale po gospodinjske nasvete sa- 7. DECTEMBRA — StT. 49 5 STRAM Plodno delo konjiške Svobode najbolj so skrbeli za kulturno in splosno izobraŽevanje Med številnimi društvi in organiza- cijami v Slov. Konjicah zavzema Svo- boda dokaj važno mesto. V njene vrste je vključenih nad 300 članov, predvsem delavcev in nameščencev, ki dokaj aktivno delajo v raznih sekcijah. Ne- davni občni zbor pa je pokazal, da je v preteklem letu konjiška Svoboda svojo nalogo zadovoljivo opravila. Društvo je najbolj skrbelo za kul- turno in splošno izobraževanje delav- cev. To najbolj potrjujejo številne pri- reditve, ki jih je bilo v letošnjem letu kar 25. Razen tega so konjiški svobo- daši večkrat gostovali v okoliških kra- jih in celo v Ormožu. Zelo delaven je bil pri tem pevski zbor, kakor tudi godba. Pevski zbor šteje 23 članov ter je imel v letošnjem letu 54 vaj. V prvi polovici leta pa je bil ustanovljen še pevski zbor mladih zadružnikov, ki je imel v kratkem času svojega obstoja že dva nastopa. Godbena sekcija ima v svojem se- stavu kar 58 članov, med njimi 30 mla- dih, ki so pričeli vaditi šele v mesecu avgustu. Na novo sta bila ustanovljena jazz in orkester, ki sta se že predsta- vila na glasbenem večeru. Tudi dram- ska sekcija ni držala križem rok, saj je dala na oder 5 predstav. Zal pa je opaziti, da med domačini ni dovolj zanimanja za nastope domačih igral- cev, kar jim jemlje voljo do dela. Izobraževalna sekcija skupaj z ljud- sko univerzo je pripravila 23 raznovrst- nih predavanj, katere je poslušalo 1679 poslušalcev. Sedaj pripravljajo šolo za odrasle. Ljudska univerza pa ima v svojem programu več kvalitetnih pre- davanj. Važno vlogo je odigrala tudi knjižnica, ki ima 2377 knjig, članov pa je 1259. Vseh knjig je bilo izposojenih 4554. Največ knjig si izposojujejo de- lavci. Knjižnica pa ima težave s pro- stori, saj bi nujno morala dobiti pri- nierne prostore, o katerih se je v Ko- njicah že precej govorilo, toda doslej še ni prave rešitve. V društvu so bili zelo delavni tudi šahisti, saj je v Ko- njicah več dobrih igralcev šaha, ki so dosegli na raznih turnirjih odlične re- zultate. L. V. zbor društva učiteljev in profesorjev Pred kratkim so imeli učitelji in pro- fesorji šmarske občine svoj občni zbor, na katerem so ponovno izvolili za pred- sednico delovno tovarišico Ipavčevo iz Šentvida pri Grobelnem. Na zborova- nju je predaval tudi likovnik prof. Maks Kavčič o smotru in pomenu ri- sanja, kar pa bo kmalu učiteljem tudi praktično pokazal. Sklenili so tudi, da bodo začeli zbirati prispevke za po- čitniško turnejo po Jugoslaviji, ki je za učitelje posebno velikega pomena. Nova publikaciia .JUGOSLOVANSKI TISK* Na iniciativo sekretariata za infor- macije pri Zveznem izvršnem svetu bo začela izhajati dokumentarna publika- cija »Jugoslovanski pregled«, ki bo si- stematsko in pregledno prinašala fakto- grafske preglede o Jugoslaviji. Izhajala bo vsak mesec na 48 straneh formata 20x28 cm. Zvezki bodo tiskani tako, da se bodo ob koncu leta lahko pove- zali v knjigo. Publikacija bo obravnavala celotno našo stvarnost in stanje na vseh pod- ročjih jugoslovanskega življenja. Re- zultati vsega našega dogajanja bodo našli odgovarjajoče mesto t »Jugoslo- vanskem pregledu«. Ta publikacija bo izredno važna za vse ljudi, ki se za- nimajo in spremljajo naš razvoj na vseh področjih gospodarstva, znanosti, kulture, prosvete, ljudskega zdravja, socialne politike in družbenega življe- nja sploh. Zato priporočamo to publi- kacijo predvsem gospodarskim organi- zacijam in ustanovam. Za vse podrobnosti v zvezi s to pu- blikacijo se obračajte na naslov: Re- dakcija »Jugoslovanskog pregleda«, Beograd, Dečanska broj 12/1, telefon 28-368. Srečanje z velim umetnihom PeFom Kurgicem (Po gostovanju Zagrebškega dramskega gledališča) 2e pred gostovanjem (v soboto, 1. de- cembra 1956) smo se veselili zlasti umetniškega srečanja s Perom Kvrgi- čem: saj vedo vsi resnični poznavalci (pa četudi bi mu tega ves »javni glas« za zdaj še ne priznal), da je ta zagreb- ški igralec eden prvih scenskih umet- nikov v današnji Jugoslaviji, umetnik, ki ga mirno lahko postavimo ob bok Stanetu Severju, Ljubiši Jovanoviču ali kateremu koli znamenitemu imenu uradno priznanih veličin. Redka osebna kultura, prodoma — dasi udržana — inteligenca, živahen ^ deški šarm in zgledna psihofizična okretnost so naj- vidnejše odlike tega domiselnega in ši- roko obsežnega igralskega organizma. Iznajdljivost in humor, izmišljannje stalnih komičnih kretenj in posebno- sti, varčno razsipanje zabavnih vlož- kov, kipeč dar za hipno improvizacijo: človek bi kar našteval in našteval. Vsa uprizoritev »Scapinovih zvijač« sloni samo na Kvrgiču (in deloma na Mla- denu Sermentu) — pri čemer kaj pa nikakor ne kaže pozabiti nesmrtne Mla- dosti Moličrovih tradicionalnih, iz sta- rodavnih izkušenj prevzetih, a vselej novih in učinkovitih scenskih umetnij. Ker so »Scapinove zvijače« taka kome- dija, da je že vsa napisana samo na osrednjega junaka, tega simpatičnega rokomavha — zato tudi slabokrvna in okorna režija ni mogla ugonobiti ble- stečega humorrfega — in več kot to: umetniškega učinka. Pero Kvrgič si je zasnoval svojega Scapina kot pobalinskega dolmatinske- ga fakina z vsemi značilnimi in v na- ravi že tako smešnimi, na odru pa to- liko bolj smiselnimi zunanjimi značil- nostmi te svojstvene človeške pesmice. Pristaniški lenuh in sleparček... Temu primerno so se tudi vsi ostali člani tega — vobče čudovito harmoničnega in vi- soko kultiviranega — ansambla uvrstili v parado zaprašene provincialne gospo- ščine. Tako so krepko poživili in oži- vili častitljivo besedilo starodavne far- se. Malone moderni ali vsaj polpretek- li kostumi so tudi doprinesli svoje. Sce- na Miše Račiča — upodobljena z lepim likovnim okusom in diskretno skrom- nostjo — je nevsiljivo in prijetno (dasi nepotrebno) dopolnjevala odrsko doga- janje. »Scapinove zvijače« gotovo niso re- prezentativna uprizoritev tega kolekti- va (enega najboljših v državi). Toda zaradi čudovitega doživetja svetovno mojstrske igre Pere Kvrgiča je res lepo in bogato, plodno doživetje. Gledališko vodstvo jo je morda izbralo za gosto- vanja le zategadelj, ker je lahko pre- mična in organizacijsko nezahtevna: vredno pa jo je poslati kamorkoli za- radi naslovnega junaka. Ob srečanju z igralci Zagrebškega dramskega gledališča velja še omeniti zanimivo novico iz tega ansambla, če- tudi se ne tiče njihovega gostovanja v Celju, a ker smo jo ob tem gostovanju ravno izvedeli, je prav, da o njej tudi spregovorimo. Ravno ta čas pripravlja Zagrebško dramsko gledališče serijo sa- mih izvirnih hrvatskih uprizoritev. Ne- kaj mesecev bodo igrali same domače novosti. Gotovo — vse ne bodo dobre — in nemara je taka radikalna usme- ritev pretirana. Toda če pomislimo, da so nekemu slovenskemu gledališču (ne tako daleč od Celja!) merodajni ljudje kratko in malo onemogočili, da bi sploh uprizorilo kakršno koli domačo, slovensko novost — in če s tem pri- merjamo pogum zagrebške direkcije, tedaj se je o tem le vredno zamisliti. Ce je to možno v Zagrebu — zakaj ne bi bilo isto mogoče — pa vsaj v bolj skromnem merilu — tudi na Sloven- skem, ko imamo več gledališč z resnim umetniškim prizadevanjem, ne samo eno ali dve, kot na Hrvaškem? To smo omenili samo kot vmesni in TTinjeni »ceterum censeo«. Poročila o »Scapinovih zvijačah« pa ne moremo končati, če ne imenujemo še ostalih nastopajočih. Poleg Pere Kvrgiča kot Scapina in Mladena Sermenta kot Ar- ganta so igrali še: šarmantna Nada Su- botič, duhovita Muca Aleksič, falstaf- fovski Duka Tadič, filigranski Ivo Fici in: Zorko Rajčič, Emil Glad, Ljiljana Gener, Velimir Chytil. Kostume je za^ snovala Jasna Novak-Subič. H. Grun Po Švedski in Danski (Nadaljevanje) Goteborg, na svidenje! Se se vidimo. Cim dalje iz mesta. Cesta proti jugu se neznansko vleče. Tovarne se nočejo in nočejo zredčiti. Moram čim dalje, da dobim kmalu avto v smeri proti Hal- singborgu. Temeljito sem ožulil pod- plate, da sem prišel iz mesta in bližnje okolice. Vse do Varberga je šlo v enem avtu. Tu pa nisem čakal več kot deset minut in že sem imel »zvezo« dalje. Pobral me je neki Danec. Kaj je le mo- žakar? Po zunanjosti nisem mogel skle- pati kaj bi bil. Po krajšem razgovoru mi je povedal, da je lastnik steklarne iz Kopenhagna. Vse do Kopenhagna se bom lahko peljal z njim, to bo uži- tek! V nadaljnjem razgovoru sva prišla do mržnje, ki jo imajo Danci do Nem- cev. Je upravičena? Presodite o tem sami. Molk je pretrgalo vprašanje iz dru- ge snovi. Zanimal se je za našo kera- miko. Malo je vedel o njej. Kolikor jo poznam, sem mu o njej pripovedoval. Spet sva bila v največjem razgovoru. »Brata imam v Ameriki! Ima slično tovarno kot jaz.« »Zakaj ne greste tudi vi tja?« »R^je sem velik mož v majhni deželi kot zrno peska v kupu, ki ga nosi veter na vse strani.« Njegovi odgovori so bili špartanski, samozavestni in marsikaterega bi lahko priobčil kot domislico. Prispela sva v Landskrono. Prepričal me je, da je bolje, če ubereva to pot. Ni mi bilo žal. Morda Landskrona sa- ma po sebi ni tako zanimiva, je pa važno izhodišče trajekta proti Danski. Tu sva srečala kup Škotov, ki so pred- stavljali prav kontrast v primeri z Umirjenimi oblačili Švedov. Bilo jih je morda dvajset, vseh enako oblečenih v Škotske nacionalne noše. »Kam potujete?« »V Oslo, nato vse do Narvika in pre- ko Švedske nazaj. Pot je precej dolga, a kaj, ko se na avto-stop pride povsod. Do tu pa smo prišli z vlakom.« »Kako to, da potujete v tako nepri- kladnih oblekah?« »To je nacionalna obleka, ki jo oble- čemo, kadar gremo v tujino. Kikla morda res izgleda neprikladna, mi pa smo na to navajeni in še to: vsak nas hitreje vzame s sabo.« Danec je na račun smešnih škotskih pojavov spustil še nekaj dovtipov, potem pa sva šla na ladjo. Seveda je tudi avto natovoril. Medkrovje je preurejeno za avtomo- bile, paluba pa ima več salonov za potnike. Vožnja je bila kljub valovi- temu morju kar prijetna. Vozili smo se okoli tri ure in pred nami se je odprl krasen pogled na razsvetljeni Kopen- hagen. Mesto se je svetilo v tisočerih lučeh. Nehote sem se spomnil pogleda na Trst, ki ob poletnih npčeh utripa ob soju svetilk, le da je Kopenhagen neprimerno večji. V pristanišču je bilo polno ladij, ki so lepo sliko mesta na- redile še bolj pestro. Ladja je pristala v majhnem pristanišču, oddaljenem osem kilometrov od glavne luke Helle- rup — predmestje Kopenhagna. Pri- jazni Danec me je povabil k sebi. Bolj se mi ni mogel ustreči. Iskanje pre- nočišča ponoči res ne bi bilo prijetno. Mož ima vilo ob morju. Razgled je bil nekaj nepozabnega. Cesta ob morju se je svetila v odsevu avtomobilskih re- flektorjev. Tu in tam na morju je bilo videti rdečo ali zeleno svetilko barke. Morje, Kopenhagen v množici luči, utrip velemesta in okoliški vrtovi — vse to te popolnoma prevzame. Skušal sem vsaj del teh nepozabnih slik vtis- niti si v spomin. Za ogled vseh teh lepot in posebnosti bi rabil gotovo te- den dni. Kopenhagnu res ni primere. Upravičeno mu nekateri rečejo »Sever- ne Benetke«. Gostitelj me je povabil na večerjo. Z upravičenim strahom sem prestopil prag jedilnice. Na Švedskem sem dostikrat prišel v neroden polo- žaj. Na mizo so postavljali jedila, ki so bila lepa, za moj želodec pa nespre- jemljiva in neprebavljiva. Toda vljud- nost zahteva svoje. Tu pa je bil moj strah neupravičen. Danci imajo za naše pojme neprimerno boljši okus od Švedov. Vse je bilo okusno pripravljeno; vsega pa je bilo premalo. Toda kljub molekularnim za- logajem sem se kar dobro najedel in postal sem dobre volje. Se dve stekle- nici poterskega piva in razpoloženje je bilo na višku. Zapustili smo jedilnico in odšli smo v klubsko sobo. Na poseb- ni mizi je stal pribor za kajenje. Pipe so bile razporejene na posebnem sto- jalu kot puške. Ponudili so mi eno. Ob tej priliki sem se moral vpisati v po- sebno knjigo gostov, ki jo vodi skoraj vsak Danec in na katero je ponosen. Bil sem prvi Jugoslovan, ki je kadil s tem priborom; seveda sem moral to tudi vpisati. Pogovor je potekal o raz- ličnih novicah in zadnjih dogodkih. Obrali smo vso Evropo od Laponske pa do Peloponeza. Gostitelj je postal zelo dobre volje. Posledica tega je bila, da smo se kmalu znašli v enem tistih znanih nočnih lokalov, ki slovijo po svoji pestrosti in po visokih cenah. Tu- di zabavišče Tivoli je ponoči posebnost zase. Ob pozni uri srečaš na cestah Kopenhagna samo tujce. Malo težkih glav smo se vrnili domov. Ostali so mi nepozabni spomini. Zgodaj zjutraj so me zbudili. Sir Poul je imel opravek v Nykobingu. Vzel me je s seboj. Prevozila sva lep del Danske. Peljala vsa se tudi preko mostu, ki veže Seeland z Laalandom. Dolg je okoli šest kilometrov. Pravijo, da je to najdaljši most v Evropi. Danska pokra- jina je precej enolična. V geometrij- ski pravilnosti se nizajo polja in redki pašniki. Vidi se, da je tu vsaka ped zerhlje predragocena. Tudi hektarski donos pridelka je neprimerno višji kot drugje. Ceste so skoro vse asfaltirane in njih sloves je popolnoma upravičen. Danci so zelo prijazni in ustrežljivi. Mlini na veter, ki so bili tudi tu vča- sih vir energije, so skoraj vsi le še ostanek, ki te spominja, da si na severu. V pogonu jih je le še nekaj, ki služijo kot črpalke. Pravijo, da so Danci eni najboljših vrtnarjev. O tem se lahko ptepriča vsak, ki prestopi mejo. Vi- soke s steklom obložene tople grede srečaš povsod. Vse kar je v zvezi s po- ljedelstvom pa je skrbno negovano in urejeno. V Nykobingu sem se moral posloviti od prijaznega gostitelja. Imel sem le tiho željo, da bi tudi vnaprej bili ljudje z mano tako prijazni kot oni na Šved- skem in Danskem. Do Gedserja je bilo še dobrih dvaj- set kilometrov. Iz mesta sem pešačil kakih petsto metrov. Po krajšem ča- kanju se je ustavil avto, ki me je po- tegnil v Gedser. V pristanišču je bilo zbranih okoli petdeset avtomobilov, ki so čakali, da se najprej vkrca vlak. Potniki so že vstopali in tudi jaz sem jo mahnil na ladjo. Temnilo se je, ko je ladja zapuščala Dansko. Dosti se vidi v severni Evropi — neprimerno več, kot mi je rekel neki nemški turist: Pomaranče in banane so tam poceni. Šola v Askovu obcni zbor celjskega učiteljskega društva Pred dnevi so se zbrali učitelji osnov- nih šol s področja celjske občine na občnem zboru svojega društva, ki šteje 95 članov. Po predsednikovem poročilu je sledila živa razprava, ki je nakazala več aktualnih problemov. Tudi mate- rialna plat prosvetnih delavcev je bila analizirana z raznih vidikov. Zlasti je težko prizadelo nekatere člane stano- vanjsko vprašanje, ki se ne gane b mrtve točke. Na občnem zboru so na- vzoči poslušali tudi predavanje okrož- nega javnega tožilca tov.' Eda Grgiča o mladinskem kriminalu ter o položaju v svetu. obcni zbor društva učiteljev in profesorjev v šentjurju pri celju Pred dnevi je bil v Šentjurju pri Celju občni zbor društva učiteljev in profesorjev. Udeležilo se ga je okoli 60 prosvetnih delavcev šentjurske in pla- ninske občine. Po poročilu predsednika društva tov. Rauterja, ki je kritično ocenil dosedanje delo društva ter dal nekaj smernic za bodoče delo, so prosvetni delavci v raz- pravi nanizali uspehe in težave v svo- jem šolskem delu. V razpravi je sode- loval kot gost tudi predsednik Obč. odbora SZDL, tov. Jože Mrevlje, ki je govoril o moralnem liku vzgojitelja in o šolski reformi. Navzoči so poslušali tudi predavanje prof. Tineta Orla o političnem položaju v svetu. ali prosvetni delavci v dramljah spijo? V Dramljah je od vseh organizacij edino organizacija ZB delavna. Čudno je, da prosvetni delavci ne nudijo ni- kake pomoči tem organizacijam in kul- turnoprosvetnemu delu sploh. 2e nekaj let ni bilo v tem kraju nobene kultur- ne prireditve, čeprav je znano, da je bil kraj Drami je še pred tremi leti v kul- tumoprosvetnem delu zelo napreden in delaven. Drameljsko učitelj stvo pa ima čuden odnos tudi do drugih organizacij. Mi- šljena je tu predvsem šolska upravite- Ijica, ki nedavno ni hotela dati šolskega razreda na razpolago RK za občni zbor. Cas bi že bil, da bi drameljsko uči- telj stvo postalo bolj delavno tudi iz- ven učitelje vanj a, da bi tako kraju, kjer službuje, bolj koristilo. iz šentjurja pri celju V Šentjurju pri Celju se je že pričel pouk na kmetijsko nadaljevalni šoli. S predavanji je pričel drugi letnik, v kratkem pa bodo pričeli s predavanji tudi v prvem letniku. Za dekleta, ki obiskujejo to šolo, pripravljajo še prak- tični gospodinjski tečaj. * Letos so na šentjurski nižji gimnaziji ponovno uvedli pouk ročnega dela. Za dekleta, ki obiskujejo to šolo, priprav- ljajo še praktični gospodinjski tečaj. »zadovoljni kranjci« v storah Preteklo nedeljo je v Storah gosto- val priljubljeni instrumentalni kvintet »Zadovoljni Kranjci« iz Ljubljane, ki je s pestrim sporedom »za staro in mlado« navdušil vse navzoče. Poleg na- povedovalca, recitatorja, humorista Ja- neza Čuka, sta nastopila znana in pri- ljubljena pevca, tov. Danica Filipič in Franc Koren, ki sta ob spremljavi or- kestra pela lepe slovenske narodne pesmi. Obiskovalci so odhajali a predstaro nadvse zadovoljni ter si želeli, da bi jih »Zadovoljni Kranjci« t l^atkem spet obiskali. prvic domaČi orkester v podčetrtku V poletnih mesecih letošnjega leta je mladina iz Podčetrtka s pomočjo KZ Podčetrtek dobila celoten instrumenta- rij tamburaškega orkestra. V kraju, ki je odmaknjen daleč tja v Obsotelje, je šolski upravitelj Jože Brilej privabil mladino in jo po dobrem mesecu na- pornega dela uvežbal tako daleč, da je 17-članski orkester v čast Dneva repu- blike. imel svoj prvi nastop. Čudovito je bilo videti mlade kmečke obraze, ki so v začetku vse bolj plaho spremljali melodije ljudskih napevov in se končno razživeli ob poskočni polki. tečaji in seminarji za trgovsko osebje V predzadnji Številki našega lista je izšel krajši članek z naslovom »Več strokovnega znanja trgovskim usluž- bencem«, v katerem pisec priporoča Trgovinski zbornici, da naj priredi te- čaje za izpopolnjevanje trgovskega ka- dra odnosno šole in tečaje za visoko- kvalificirani kader. Članek je brez dvo- ma konstruktiven po svojih predlogih, žal pa moramo piscu očitati neinformi- ranost, kajti zbornica prireja nepre- trgoma že drugo leto tečaje iz knjigo- vodstva, ne samo za trgovino, marveč tudi za industrijo. Nadalje prireja se- minarje za delavske svete in upravne odbore. V zvezi s prekvalifikacijo ce- lotnega trgovskega osebja, ki se prav- kar izvaja, bo veliko število ljudi mo- ralo opraviti strokovne izpite, za ka- tere je program pripravljen. Vzporedno z reševanjem šolskih prostorov pa se skupno z republiško zbornico prouču- jejo možnosti za ustanovitev pošlovod- ske šole z rangom srednje šole in mno- gi drugi problemi. stran 6 DECEMBRA — Stev. 49 IZ CELJA... Občni zbor sindikalne podružnice Okrajne pošte Celje Sindikalna podružnica PTT uslužben- cev okrajne pošte Celje je imela pre- teklo nedeljo svoj letni občni zbor. Iz vsebinsko bogatega poročila, katerega je podal predsednik podružnice tov. Vengust Stanko, je bilo razvidno, da je bilo delo vsestransko uspešno. Sin- dikalna podružnica te velike osnovne poštne enote, ki šteje 327 članov, je poleg ostalega organizirala v letošnjem maju I. zbor poštarjev Slovenije, na katerem je razvila svoj sindikalni pra- por med prvimi PTT podružnicami v Sloveniji. Po končanih tajnih volitvah se je razvila živahna razprava o sindikal- nih, strokovnih in stanovanjskih pro- blemih, tako, da se je članstvo razšlo šele v poznih popoldanskih urah. O. I. . CELJSKA UGANKA Po vsem okraju znan je celjski klobasdr. Pečenice, krvavice njegove so slaščice. Pa mojster ta priznan kot dober je mesar, le k njemu gostje in ženice hitijo po okusne pečenice. Kdor v Celju še ne ve, kje mojster je doma, vsak deček mu pove, naj hitro reče dvakrat Na. CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU (Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor) Krompir 16 (16), čebula 90—125 (100 do 120), česen 190—240 (200), fižol 50 do 80 (50—75), solata 50 (60—100), cve- tača 90 (100—120), špinača 60 (150 do 200), zelje, glave 20 (20—26), zelje, ri- bano 40 (40—50), repa, sveža — (15—20), repa, ribana — (30—40), redkev 20 (30), por 40 (40—50), hren 60 (100—210), pe- teršilj 50 (50—60), zelena — (60), ko- ren j ček 50 (15—60), pesa 25—28 (30 do 40), paradižnik, konserva 200 (—), ohrovt 30 (30—40), koleraba — (30), mle- ko — (32), skuta — (120—140), smetana — (200), maslo — (550), pšenica — (50), koruza — (45—50), oves — (40—45), ri- be — (160), kostanj 34 (30—40), jajca 25 (23—27), orehi, jedrca 850 (700—800), orehi, celi 240 (180—200), jabolka 36 do 46 (35—50), hruške — (50—60), grozdje — (50—60), kaki 60 (—), fige', suhe 180 do 300 (—), rozine 400 (—), suho sadje 150 (80—100), limone 340 (—), kokoši — (340—650), piščanci — (200—320), nešplje — (40). RESNICI NA LJUBO ... V prejšnji številki smo objavili za- ključno poročilo o sodbi nad ljudmi podjetja »Zelezninar«, ki so zagrešili vrsto kaznivih dejanj z gospodarskim kriminalom. Resnici na ljubo dopol- njujemo to poročilo s tem, da obvesti- mo naše bralce, da so imenovani sto- rilci začeli svoj nečeden posel in izvršili največ kaznivih dejanj že takrat, ko je bil »Zelezninar« kot podjetje na drobno v okviru »Kovinotehne«. Poudarjamo, da se je poslovanje v »Zelezninarju« med tem zelo popravilo ter da je razkrinkan je tatov in pre- kupčevalcev pripisati ravno temu iz- boljšanju ter kontroli v poslovanju »Zelezninarja«. STROGA KAZEN ZA DROBNAKA IN NJEGOVE POMAGACE Poročali smo že o obtožnici, ki jo je vložil javni tožilec v Celju proti skupi- ni Maksa Drobnaka iz Stor zaradi vrste kaznivih dejanj. Po petdnevni obrav- navi je petčlanski senat ce^ljskega okrož- nega sodišča v sredo, 28. novembra, raz- glasil sodbo. Obsojeni so bili Meiks Drobnak, uslužbenec Železarne Store na 13 let strogega zapora, Friderik Raj niš, teht- ničar Železarne v Storah na 7 let stro- gega zapora, trgovski pomočnik iz Pil- štajna Branko Regvat na 4 leta in 8 mesecev zapora, trgovski pomočnik KZ Ponikva Stanko Marovt na 1 leto in 8 mesecev strogega zapora ter trgovski pomočnik Savinjskega magazina v Žal- cu Jože Sumer na 1 leto zapora. So- dišče je obsojeninS odmerilo tudi stro- ške sodnega postopanja ter povračilo povzročene škode. Železarni Store mo- rajo plačati Drobnak 603.000 dinarjev, Rajniš 50.000, Regvat 440.000 ter Sumer 55.000 dinarjev. Preostali zahtevek Že- lezarne Store kot tudi zahtevek direk- cije železnic v Ljubljani je sodišče za- vrnilo na pot civilne pravde. Oproščen pa je bil tretji obtoženec, fakturist Železarne Store Emerik Strop- nik. Sodni senat na podlagi razprave namreč ni mogel priti do zaključka, da bi naklepoma napeljal Drobnaka na kazniva dejanja grabeža v skupini, go- ljufije in drugih kaznivih dejanj. V obrazložitvi sodbe je predsednik senata navedel, da so Drobnak in so- obtoženi krivi nedovoljenega jemanja • železa iz zalog Železarne Store in to v času od meseca novembra 1952 do za- četka leta 1956. V tem času je šlo iz zalog Železarne 65.230 kg različnega železa v skupni vrednosti 5,843.083 di- narjev. Železo so jemali na ta način, da so na vagone nalagali več železa kot je to določal prodajni oddelek, za kar je pri tehtanju skrbel tehtničar. Obtožen- ci iz trgovske mreže pa so izdajali laž- ne račune ter si nato tako pridobljeni denar delili. Razprava je pokazala, da so skoraj v celoti držale navedbe ob- tožnice za storjena kazniva dejanja, razen za Stropnika, za katerega pa se sodišče ni moglo prepričati o krivdi ter je bil oproščen. Sodba še ni pravnomočna. Sodišče j.e tudi odredilo, da se pi^ekine pripor proti Regvatu, Marovtu in Stropniku, dočim morata Drobnak in Rajniš zara- di visokih kazni v priporu počakati na pravnomočnost obsodbe. v časn od 24. 11. do 1. 12. 1956 je bilo rojcr nih 15 dečkov in, ii deklic. Poročili so se: Franc Podkrižnik, delavec in Bogme Neža, bolniška strežnica, oba iz Celja; Ivan Boris Tomšič, mizarski pomočnik in Helena Zofija Štrimpf, šivilja, oba iz Celja. Umrli so: Boris Flis, novorojenček iz Celja; Tatjana Golob, novorojenček iz .Šoštanja; Marija Hi- linger roj. Žitko, gospodinja iz Celja; Božo Cestnik, otrok iz Prebolda, star 5 mesecev; Majda Kokol, otrok iz Celja, stara 7 mesecev; Marija Špan, roj. Ocvirk, gospodinja iz Malih Grahovš, stara 73 let; Marija Rajh, prevžitka- rica iz Celja, stara 77 let; Mirko Podgoršek, poljedelec iz Resnika, star 19 let. V Gorici pri Smartnem v Rožni do- lini je padel s kozolca upokojenec Fe- liks Obreza. Dobil je težje notranje poškodbe. S steklenico je padla po stopnicah Jožefa Gajšek iz Senovice pri Šmarju. Steklenica se je razbila. Gajškova si je pri padcu prerezala žile na levi roki. Krožna žaga ie poškodovala levo ro- ko v zapestju Štefanu Poteku iz Griž. S savinjskega vlaka je v bližini Žalca padla Marija Adamič iz Polzele. Dobila je poškodbe na glavi. V hlevu je prišel v stik z električnim tokom Frido Korošec iz Dola pri Fran- kolovem. Utrpel je težje opekline, ne- zavestnega so prepeljali v celjsko bol- nišnico. Pri delu je zgrabil stroj vajenca An- tona Zupanca iz Stanetove ulice. Do- bil je poškodbe na glavi. Dveletni Janez Mastnak iz Bezovja pri Šentjurju je v neopaženem tre- nutku padel v vrelo vodo. Dobil je močne opekline po telesu. S steklenico v roki je padel po stop- nicah .Franc Užmah iz Gifobelc* pri Slivnici. Užmah si je pri tem prerezal žile na levi roki. Pri padcu si je zlomil nogo Jože Se- nič iz Lemberga pri Strmcu. Gospodinja Milka Nastič iz Ašker- čeve ulice je po nesreči padla na vroč štedilnik in se močno opekla. Ivan Krumpak iz Stor je bil na- paden v Grobelcah pri Slivnici. Napa- dalec ga je poškodoval na glavi. Na železniški postaji v Polzeli je pa- del pod vlak Jože Ramšak. Pri padcu je utrpel poškodbo na glavi. Nezavest- nega so prepeljali v bolnišnico. Pri padcu z motorjem si je poško- doval oči Franc Naglič iz Trbovelj. Pre- peljali so ga v bolnišnico v Mariboru. Desno stran reber si je pri padcu zlomil Anton Magdič iz Celja. Pri padcu si je zlomil nogo Anton Stebernak iz Kasaz pri Petrovčah. V vrelo vodo je padel petletni Jože Lužar iz Spodnje Hudinje. Utrpel je opekline po telesu. V Tovarni organskih barvil je padla barva v oči delavcu Adolfu Joncu iz Vojnika. Zdravi se v mariborski bol- nišnici. 12-letni Bogomil Kotnik iz Škofje vasi se je pri sekanju drv vsekal v oHe nogi in se močno poškodoval. 3-letni Leopold Hohkraut iz Rimskih Toplic je padel v krop in se močno opekel po nogah. Pri padcu s kolesa si je pretresel možgane Milan Spiljak iz Bršljina pri Humu ob Sotli. Pri padcu so si zlomili nogo: Edi Vrečko iz Celja, Franc Dobrišek iz Le- tuša in Terezija Rojnik iz Podvrha pri Braslovčah. Pri posestniku Slavku Goležu v Ož- baltu pri Ponikvi je mlatil delavec Ivan Cernoša. Na mlatilnici je iz ne- znanega vzroka nastala okvara. Stroj je raztrgalo. Večji kos železa je Cer- noši priletel v nogo, katero mu je od- trgalo. pod kolenom. Upokojenec Jože Knez iz Celja je pri padcu dobil poškodbe na glavi. Ne- zavestnega so prepeljali v bolnišnico. Pri padcu si je zlomil nogo Dominik Kolar iz Vojnika. V Gotovi j ah pri Žalcu so se stepli fantje. Pri tepežu je bil težko poško- dovan Franc Sušeč po glavi in telesu. Obležal je nezavesten. — Tudi v gostil- ni v Ar j i vasi pri Petrovčah je nastal pretep. V pretepu je bil rudar Maks Potočnik iz Kasaz trikrat z nožem za- boden v hrbet. Oba poškodovanca se zdravita v celjski bolnišnici. ... IN ZALEDJA Problem socialistične obrti v Prebolda Obrt socialističnega sektorja v Pre- boldu zavzema različne panoge dejav- nosti in zaposluje precej visoko število delavcev. Ker pa so ta podjetja glede na prenizko število zaposlenih pre- majhna, so ti kolektivi vključeni v eno sindikalno podružnico obrtnih delavcev. Ko je bil pred dnevi občni zbor te po- družnice, so člani obširno obravnavali stanje teh podjetij, predvsem pa de- lavsko samoupravljanje, storilnost in delo sindikata. Skoro v vseh podjetjih je zelo pereče vprašanje knjigovodstva, ki zaradi pomanjkanja strokovnega kadra skoro nikjer ni v redu. Mnoga pod- jetja ne morejo redno izplačevati me- sečnih prejemkov, kar na delovni ko- lektiv gotovo neugodno vpliva. Tako stanje tudi zapeljuje razne obrtnike k šušmarstvu. Takemu stanju v podjet- jih je krivo tudi dejstvo, da mnoga podjetja poslujejo brez obratnega kre- dita. P. A. V MOZIRJU RASTE NOVO GOSPODARSKO POSLOPJE Kmetijsko gospodarstvo v Mozirju gradi nov gospodarski objekt. V sklopu tega objekta bo tudi nov tip hleva — odprti hlev, v katerem bo prostora za 40 glav goveje živine. V njem se bo živina stalno prosto gibala. Razen hleva so že zgradili nove silose, ki so urejeni tako, da se živina sama krmi. IZ SKOMARJA Te dni je bil v Skomarju občni zbor Prosvetnega društva, katerega se je v lepem številu udeležila zlasti mladina. V okviru društva deluje dramska, recitacijska in folklorna sekcija, zad- nje čase pa tudi lutkovni oder. Društvo pripravlja za 29. november enodejanko »Izdajalec« in zborno recitacijo »Slo- venska pesem«, pri kateri bo sodelova- lo 23 mladincev i in mladink. V zim- skih mesecih bomo organizirali še ša- hovski krožek, na spomlad pa igrali odbojko, za katero že imamo priprav- ljeno igrišče na šolskem dvorišču. * Organizacija SZDL v Skomarju šteje komaj 41 članov, medtem ko je vo- livcev okoli 300. To je vsekakor pre- majhno število, zato bo odbor moral pomnožiti svoje članstvo. * Z novim šolskim letom sta bili pri nas nameščeni dve novi učni moči. Oba tovariša zgleda, da se bosta z vso vne- mo lotila tudi izvenšolskega dela in bosta za Skomarje pomenila veliko pridobitev. * Pri gradnji ceste na Skomarje prid- no sodelujejo tudi vaščani Skomarja. Upamo, da bo končno le izpolnjena že- lja domačinov, -da bodo lahko svoj les vozili po lepi cesti do skladišča svoje zadruge. C. F. IZ SLIVNICE PRI CELJU V Slivnici pri Celju so ustanovili le- tos kmetijsko nadaljevalno šolo, katero obiskuje 40 učencev. * Aktiv mladih zadružnikov v Slivnici šteje 21 članov in je zelo delaven. Ra- zen za kmetijske probleme se mladi zadružniki živo zanimajo tudi za go- spodarsko in politično življenje ter za kulturno izobraževanje. ŠTORJANI — NAJPOŽRTVOVAL- NEJŠI KRVODAJALCI V CELJSKI OBČINI Delovni kolektiv Železarne Štore je eden izmed tistih kolektivov v celjski občini, ki je letos v krvodajalskih akci- jah dosegel najboljše uspehe. Kot pri- znanje za ta človekoljubna dejanja je na proslavi Dneva republike v Celju sprejel od RKS — občinski odbor Celje — pismeno priznanje in pohvalo. Za to priznanje se člani delovnega kolektiva prisrčno zahvaljujejo in va- bijo tudi v bodoče vse zdrave, so- cialistično zrele državljane, da s svo- jim dragocenim darom — krvjo — tudi v bodoče pomagajo svojim soljudem. IZ ROGATCA Pred dnevi so imeli mladinci v Ro- gatcu letno konferenco, na kateri so izvolili nov mladinski komite, ki bo de- lo z mladino izboljšal, saj doslej tu- kajšnja mladinska organizacija ni po- kazala kdo ve kakih uspehov. Prva na- loga komiteja bo, da bo vključil v or- ganizacijo vse mladince na svojem področju, ki so doslej stali ob strani. S svojim boljšim delom kot doslej pa hočejo mladinci zamašiti usta. nekate- rim, ki še vedno trdijo, da m'ladinska organizacija ni potrebna. IZ KOZJEGA Krvodajalstvo je letos nekoliko za- ostalo. Izmed okoliških krajev se je najbolje odrezala Drenska reber. -0- Zobna ambulanta bo kmalu spet sprejemala pomoči potrebne, ker se je novi zobotehnik že prijavil. Ljudem bodo prihranjeni večji stroški in za- muda časa. -o- Sadna kupčija se nagibi je h koncu. Veliko je bilo sladkih jabolk, ki so letos izjemoma šle kar dobro v pro- met. Sedaj se poslavlja še bobovec. Sadjarji so letos za izkušnjo bogatej- ši, kakšne sorte sadja naj gojijo, da bodo imeli večje dohodke. Ponekod so že začeli z škropljenjem sadnega drevja. Zdravnik dr. Voušek - 60 letnik Na Polzeli je te dni praznoval 60-letni- oo svojega rojstva priljubljeni zdravnik dr. Vovšek, katerega Polzelčani zaradi lepega in globoko človeškega odnosa do bolnikov spoštujejo kot pravega ljudskega zdravnika. Dr. Vovšek se je rodil 16. novembra leta 1896 v Braslovčah. Gimnazijo je študiral v Celju in jo končal v Mari- boru 1915. leta. Medicino je študiral na Dunaju in promoviral leta 1924. Kot stažist je v celjski bolnišnici deloval eno leto, pozneje je služboval kot ba- novinski zdravnik v Ribnici na Pohor- ju. Leta 1929 se je za stalno naselil v svoji priljubljeni Savinjski dolini in deluje kot splošni zdravnik na Polzeli že vrsto let. Med domačini je znan kot izredno požrtvovalen zdravnik in mu zato ob 60-letnem jubileju iskreno čestitajo z željo: še na mnoga leta! Pismo pionirjev iz Rečice pri Lašicem Našo šolo, ki stoji ob cesti v soteski, obiskuje 118 učencev. Nekateri priha- jajo izpod Mrzlice, Gozdnika in s Smo- horja ter napravijo vsak dan do 15 km. Kljub naporni poti pa radi prihajamo v šolo, saj si tam bistrimo svojo gla- vico, i>a tudi svoje želodčke zado- voljujemo. Pri vodovodu si umijemo roke, nato pa v šolsko kuhinjo. Na mizi nas čakajo dobre bele masle- ne žemljice, v loncu pa sladko mle- ko. Naša kuharica nam pridno na- liva mleko v skodelice, mi pa ga pi- jemo kolikor moremo, saj je skoraj boljše kot kravje. Zato se pa tudi vča- sih zgodi, da počasneži dobijo mleko le še kot zdravilo. Malico dobjva dnev- no 84 učencev. Od teh jih 49 plačuje, 35 učencev pa dobiva malico brezplač- no. Vsem organizacijam, posebno i>a še mednarodni organizaciji UNICEF se za njihovo pomoč in skrb najiskrenejše zahvaljujemo. Pionirji iz Rečice IZ ŠENTJURJA PRI CELJU Pred dnevi je bila v Šentjurju krvo- dajalska akcija, ki je prav dobro uspe- la. Kri je oddalo 95 ljudi. * V Šentjurju napreduje gradnja sta- novanjske zgradbe, ki bo imela šest stanovanj. V njej bodo dobili stano- vanja zdravstveni in prosvetni delavci, ki so občini nujno potrebni. Občina bo drugo leto začela graditi še eno stano- vanjsko zgradbo, kar bo v precejšnji meri omililo stanovanjsko stisko v Šent- jurju. Prosvetno društvo v Šentjurju je na- kazalo ljudski knjižnici denarno pomoč, s katero si je knjižnica nabavila precej novih knjig. * Z dobro propagando je poverjeniku za mladinski tisk na šentjurski gim- naziji uspelo pridobiti precejšnje šte- vilo naročnikov na razne mladinske liste. * Nekateri Sentjurčani vse premalo skrbe za zunanjo ureditev svojega tr- ga. Tako so nekatere hiše, kljub opo- zorilu občine, še neprepleskane. L. M. V ŠENTJURSKI OBCINI BODO DVIGNILI ČLANSTVO SZDL Pred dnevi je bila v Šentjurju seja Občinskega odbora SZDL, na kateri so sklenili, da morajo biti občni zbori vaških odborov SZDL izvršeni do 15. januarja. Na občnih zborih bodo spre- jeli v članstvo vse tiste, ki imajo po- goje za sprejem. Sklenili so tudi, da bodo v Šentjurju ustanovili društvo ljudske tehnike, v Ponikvi in v Slivni- ci pa društvo prijateljev mladine. Ve- lika pridobitev za Šentjur je tudi šola za odrasle, ki je pričela s poukom 1. decembra. KONFERENCA REZERVNIH ^ OFICIRJEV V MOZIRJU V Mozirju je bila pretekli teden letna konferenca rezervnih oficirjev podod- bora Mozirje. Na konferenci so ugoto- vili, da delo pododbora ni bilo zado- voljivo. Premalo je bilo predvsem stro- kovnih predavanj. V razpravi so po- udarili dejstvo, da bi morali rezervni oficirji v večjem številu obiskovati pre- davanja, hkrati bi pa na ta predavanja morali povabiti rezei^ne podoficirje. Vsi kroji v lošiti oličini še nimojo elehtpiite Čeprav je skoraj vsa občina elektri- ficirana, še vedno nimajo elektrike na področju Rifengozda in Brez ter še v nekaterih manjših vaseh. Prebivalci so v ta namen prejšnja leta veliko pri- spevali, pa tudi pomoč ljudske oblasti je bila izdatna. Kljub temu pa del niso zaključili, kar je vzrok predvsem vedno višja cena bakrene žice. * Kmetijska zadruga v Laškem spre- jema zadnje prijave za gospodinjske tečaje, ki bodo v zimskih mesecih. De- cembra se bosta pričela kar dva tečaja, kar je dozaz, da vlada med zadružni- cami velik interes za tečaje. * Izobraževalna sekcija Svobode je te dni pričela s ciklusom predavanj. Prvo predavanje je imel v polni kinodvo- rani predsednik Okraj, odbora SZDL v Celju, tov. Franc Simonič, ki je go- voril o političnem položaju v svetu. La- ščani si takih predavanj še želimo ter upamo, da bo izobraževalna sekcija tu- di v bodoče preskrbela zares kvalitet- na predavanja. * Sekcija mladih zadružnikov pri KZ Laško je začela organizirati po vaseh sestanke, ki so se pokazali kot zelo primerna oblika dela z zadružno mla- dino. Eden najboljših in najbolj obi- skanih sestankov je bil v Tevčah. Sekcija mladih zadružnikov je ustano- vila tudi svoj pevski zbor. * Ljudje pravijo, da gradijo laško že- lezniško postajo na »obroke«. Vse tako tudi izgleda. Ko je denar, nekaj na- pravijo, ko ga pa zmanjka, pa delo zo- pet stoji za dalj časa. Vendar so izgledi, da bodo vsaj do nastopa zime uredili zasilno čakalnico, da ne bo treba pot- nikom zmrzovati. IZ RIMSKIH TOPLIC Cez nekaj dni bo Zdravstveni dom v Rimskih Toplicah že sprejel prve pa- ciente. Stavba, v kateri so prostori do- ma, je bila letos preurejena, za kar je prispeval Okrajni zavod za socialno za- varovanje 1,400.000 din. V začetku bo v domu ordiniral honorarno zdravnik iz Vojne bolnišnice, spomladi pa bo pre- vzel ordinacijo dr. Samo Pečar iz Pla- nine. V sklop tega doma bosta spadali še zdravstveni postaji v Jurkloštru in na Breznem. IZ SLOVENSKIH KONJIC Pri Kmetijskem gospodarstvu v Slov. Konjicah bodo pričeli s tečajem za kvalificirane delavce v kmetijstvu. Ra- zen tega bodo v zimskem času preda- vanja, ki bodo predvsem namenjena kmetijskim delavcem. * Posebna komisija pripravlja vse po- trebno za združitev Selekcij skega po- sestva za kokošjerejo v Ločah s Kme- tijskim gospodarstvom v Slov. Ko- njicah. * Krajevni odbor SZDL v vasi Gornje na Pohorju je pred kratkim temeljito analiziral politično delo na svojem po- dročju. Razen tega so obravnavali pe- reča gospodarska vprašanja tega kraja, kot na primer ureditev nekaterih cest, vodovoda itd. L. V. 7. DECEMBRA — Stev. 49 7 STHAN HITLER - PRIVATNO Mnogi ljudje so biil mnenja, da je bila Eva Braun Hitlerjeva priležnica do konca. To ni bilo res, čeprav bi kaj kmalu lahko bilo, kajti poroka naci- stičnega diktatorja z mlado fanat^čarko je bila le en dan pred njuno smrtjo. Hitler je Evi Braun hotel izkazati po- sebno čast s tem, da jo je za njeno zvestobo do konca vzel za svojo zako- nito ženo. POROKA V TRUŠCU STALINOVIH ORGELJ ... Pisec spominov, Hitlerjev osebni slu- žabnik Heinz Linge, je na zapoved svo- jega gospodarja pripravil konferenčno sobo v podzemeljskem bunkerju za po- ročno svečanost. Okoli Hitlerja in Eve Braun se je zbral le majhen krog ljudi. To so bili najbolj zagrizeni nacisti, med njimi Goebbels z ženo, vodja nemške hitlerjevske mladine Baldur von Schi- rach in še nekateri. Toda poroka se je neljubo zavlekla. Strašni in nepopustljivi šef tretjega raj ha, ki je več kot deset let odločal o usodi tisočev in milijonov svojih so- državljanov, je moral ta večer potrpež- ljivo čakati. Poroka bi morala biti že popoldne, toda Wagnerja, ki naj bi ta zakon sklenil, ni bilo. Hitlerjeva oblast je prenehala. Ukazoval je le še,svoji najbližji okolici, ni pa mogel več uka-' zovati množicam, še manj pa topovom in Stalinovim orgijam, ki so ves čas ne- všečno godli zbranim svatom. Sele okoli polnoči je dr. Wagner u^el priti do podzemeljskega stanovanja. Priči pri tej poroki sta bila Bormann in Goebbels. Gostija je bila zelo skromna in kratko- trajna. Pili so sekt, Hitler pa je srebal svoj čaj, ki ga ni mogel nikoli pogre- šati. Vsi so bili videti dobre volje in so sklenili, da nočejo v tem času vedeti za nobeno novico o položaju na fronti. Sicer pa menda res ni bilo potrebno. Zavezniške vojske so se takrat že ra- dijsko sporazumevale, da njihovi topovi ne bi tolkli lastnih sil. Berlin je bil obkoljen ... ZAŽGITE VSE, SAMO SLIKO FRIDERIKA VELIKEGA NE Naslednji dan je Hitler poklical Lin- geja predse in mu dal svobodo. Toda Linge se je branil rekoč, da hoče ostati ob njem do konca. To je Hitler tudi pričakoval. Dejal je: — Moje zadnje povelje za vas je, da po smrti, ki sva jo z mojo ženo skle- nila storiti, zažgete vse, kar je bilo mo- jega. Uničiti morate najini trupli, vse moje uniforme, vse moje privatne stva- ri, vse akte in papirje v moji miznici. Toda opozarjam vas ... Nikar ne zažgi- te, ponavljam, ne zažgite slike Fride- rika Velikega, ki visi nad mojo pisalno mizo. Ta slika je bila Hitlerju najljubša imovina... Linge je potrdil, da je razumel po- velje, Hitler pa je nekam zase mrmral: — Ce me dobijo v roke, živega ali mrtvega, potem bi me odvlekli v Mo- skvo in me razstavili pred množicami kot voščeno figuro v Panoptikumu. To- da to se ne sme, to se nikoli ne sme zgoditi... — . HITLERJEV IN EVIN KONEC ... Popoldne, bil je to 30. april, sem stal pred konferenčno sobo, pravi Linge. Bilo je točno deset minut pred četrto uro, ko sem slišal v sobi strel. Do ta- krat je bilo vse mirno, toda kot da bi bilo domenjeno, se je takrat začel nad našimi glavami trušč. Ruska artileri- ja je začela močno kanonado. Povelje bo vsak trenutek teže izvršiti... Linge je stopil v sobo. Hitler je sedel na kavču s prestreljeno glavo. Poleg njega je ležala Eva. Izgledala je kot da spi. Vzela je strup, ki ji je v nekaj sekundah ugasnil življenje. Trupli smo odnesli na dvorišče dr- žavne pisarne. Polili smo ju z benci- nom in zažgali. Vrnil sem se in od- nesel vse stvari iz pisarne, razen slike Friderika Velikega. Tudi to sem upe- pelil. Plamen je trupli medtem grdo iz- maličil, toda še vedno ju je bilo mo- goče spoznati. Bilo nam je žal, da nismo uporabili petroleja, ki bi p časneje gorel. Zato smo irupli pozneje pokopali v skupen grob, nedaleč proč. proč ... Tako pripoveduje Linge o svojem gospodarju, ki je hotel biti gospodar sveta in končal žalostno pod ruševi- nami državne pisarne, od koder je hotel voditi svet in od koder je zapovedoval svojim krvnikom nad celimi narodi Evrope. OD CELJA DO ŽALCA... RADIO LJUBLJANA — RELEJNA POSTAJA CELJE ... Vsak večer in vsako nedeljo dopol- dne se v vaših radijskih sprejemni- kih oglasi relejna postaja Celje z znano aviso: OD CELJA DO ZALCA ... Te dni mi je ob visel pogled na sta- novanjskem bloku v Ključavničarski ulici. Na strehi so postavili visoko ogrodje in v tej nevarni višini so mon- terji Kovinskega podjetja nekaj vneto montirali. Ni bilo težko uganiti, da po- stavljajo nov antenski stolp za relejno postajo Celje... Da bi zvedel kaj več o delu relejne postaje in o njenih načrtih, sem se oglasil pri upravniku relejne postaje Celje, tov. Petru Božiču. Razvil se je kratek pogovor, ki ga še na krajše posredujemo: Radio Celje se je oglasil prvič ob veliki partizanski proslavi na Ostrož- nem. Od takrat pa do lanskega leta je postaja delovala na amaterski osno- vi. Lani pa se je postaja vključila v okvir Radia Ljubljana kot relejna po- staja v Celju: Od takrat se je pro- gram domačih oddaj začel bolj orga- nizirano odvijati, hkrati pa so izostale prejšnje gmotne skrbi okoli sredstev in potrebnega materiala. Relejna po- staja ima sedaj 3 stalno nameščene uslužbence in dva honorarna napovedo- valca. Zadnje dni pa imajo tudi svo- jega lastnega novinarja. Združitev z našo osrednjo radijsko postajo je pri- nesla mnogo koristnega. Tudi programska politika je sedaj mnogo bolje organizirana. Razmerje med lastnimi posnetki in posredova- njem preposnetih oddaj ter plošč se je močno spremenilo. Zelja kolektiva je, da postane program relejne postaje še bolj domač in izviren, pa naj si bo to v pogledu poročil in ostalih govornih oddaj, ali pa v pogledu glasbenih od- daj. Njih želja je, da bi v govornih oddajah čimbolj koristili domačim problemom, v glasbenih oddajah pa ' posredovali čim več domače glasbene ustvarjalnosti iz Celja in okolice. To se jim je že sedaj precej posrečilo. V marcu so imeli za 11 ur in 50 minut domačih posnetkov in za 15 ur glas- be s plošč. V oktobru pa se je raz- merje spremenilo. Imeli so 16 ur in 24 minut domačega glasbenega pro- grama ter 13 ur in 21 minut glasbe s plošč. To razmerje bodo v bodoče še povečali v korist domačega programa. Čeprav tudi doslej tega niso zane- marjali, bodo v bodoče skrbeli za to, da bo relejna postaja v svojih domačih oddajah posredovala čim več domačih aktualnosti. To naj bi bile reportaže iz kolektivov, raznih konferenc, in do- godkov, nadalje aktualne razgovore s predstavniki organizacij, društev in družbenega upravljanja. Poleg tega, da je relejna postaja Celje v okviru Radia Ljubljana, ki ima svoj upravni odbor, redakcijski svet in direkcijo, je celjska relejna postaja te dni dobila tudi svoje lastno upravno telo — svoj upravni odbor, katerega skrb bo predvsem domač program, da bo le-ta čim bolje služil domačim po- litičnim, gospodarskim in kulturnim problemom. To je hkrati prvi svet re- lejne postaje v okviru Radia Ljubljane. Končno je tov. Božič povedal še ne- katere zanimive stvari o načrtih re- lejne postaje. Oddaje so kvalitetno že dosegle svojo potrebno višino. Prvi ko- rak za še večje izboljšanje je nov an- tenski stolp na stanovanjski palači v Ključavničarski ulici. Stolp bo visok 24 metrov, skupaj s stavbo nad 40 me- trov. Izdelalo in postavilo ga je Kovin- sko podjetje Celje. Prihodnje leto dobi relejna postaja nov studio v stanovanjskem bloku na- sproti druge osnovne šole. V tem štu- diju bodo lahko posneli manjše glas- bene točke, od tod bo seveda tekel tudi ves besedni program, medtem ko bodo večje glasbene in pevske točke snemali v bodoči dvorani Ljudske pro- svete (nekdanji kino Dom). Novost je verjetno tudi to, da ba prihodnje leto postavljen na Miklav- škem hribu UKV oddajnik, ki bo služil za prenašanje programa iz Ljubljane preko Celja v Maribor. Doslej sta obe postaji vezani na prenašanje ljubljan- skega programa s pomočjo poštnega vo- da, kar pa je drago in ne preveč dobro. Tisti, ki imajo v Celju UKV sprejemnike bodo lahko oddaje poslu- šali naravnost, drugi pa mnogo izbolj- šano kvaliteto oddaj s posredovanjem relejne postaje na običajnih sprejem- nikih. Na koncu sva s tov. Božičem zašla tudi na področje televizije. Televizija pri nas ni več stvar želja. V Zagrebu od 29. novembra že oddajajo. V Ljub- ljani so začeli nadgrajevati palačo Ra- dia Ljubljana za televizijsko postajo in in studio. Prej ali slej bo televizijska mreža zajela tudi Celje. Kljub temu pa, da to ni več tako daleč v bodočnosti, imamo vendar še čas ... Najprej je treba poboljšati obseg slišnosti relejne postaje, izboljšati do- mač program, da bo res koristen in zanimiv, je dejal tov. Božič. Kolektiv in upravni odbor relejne postaje imata za to veliko volje .. . Prepričani smo in veseli nas hkrati, da bo naša postaja v Celju pošteno prskcsila svojo avizo: Cd Celja do Žalca ... Na stanovanjski blok v Ključavničarji ulici, tako imenovani celjski nebotič- nik, so te dni postavili 24 m visoko anteno relejne postaje Celje KAKO VSE S ČASOM HITRO MINI Kako vse s časom hitro mine? Nekoč so ropali zlato, a zdaj železo, pa zato toliko večje količine. Kako vse s časom hitro mine? Se je v Celju zataknilo, zdaj že v Štorah z isto silo tatinom vzeli so skomine. Kako vse s časom hitro mine? Adijo hiša in potice ... Roke objele so »lisice«, vse skupaj pa železne line. JURISTICNA ŠTIRIFERESNA DETELJICA Glej, Aško, Nejc in pa Pajot ter z njimi Pepi Charlston, te dni so (to ni karsibod) zazibali veliki zvon. Celju.sapo je zaprlo: Fantje v Hnišu pobrali krepek so rekord in vrlo pravo so čez noč končali. Da, novi pravniški kvartet je naše gore vreden list... Študentov večnih pa že spet, bo nekaj manj — oh, ta zavist. NAPAD PRI »MLEKOPROMETV« Se pred jutranjo zarjo je onokrat zgodil se nekomu voden atentat: Tam dva napadalca sta mlečno posodo v curkih neskončnih polivala z vodo in večji med njima; ko da je smet, polil je pasanta — od glave do pet. Najboljša točka zabavnega večera, s katerim so nas »presenetili« maribars;ki gostači Združenja jazz glasbenikov »Dobro mama, sedimo in reci Emy, nai nama prinese večerjo. Elia je že gotovo lačen.« »S čim da. vam postrežem gospod?« je Janetina mati vprašala Elijo. »Oh, gospa, preveč sitnosti imate z menoj«, se je nerodno opravičeval Elia, kar bo Janeta jedla, to bom tudi jaz.« Po večerji je Janeta spremila Elijo v zanj pripravljeno sobo. Predno mu je voščila lahko noč, sta se še enkrat poljubila, nakar je odšla Janet nazaj v salon, kjer jo je čakala mati. »Kje sta bila tako dolgo?« je mati vzrojili; nad Janeto. »Nikar se ne razburjaj, mama. Po- čakaj, da ti objasnim vso stvar«, je •Janeta nagovarjala svojo mater. »Vem, da te bo presenetilo, ko ti bcm sedajle povedala, toda zdaj sem že dovolj sta- ra, da mi tega ne moreš več braniti.« »Janet!« »Cemu to, mama? Elia me ima rad in jaz ga ljubim. Dogovorila sva se, da S3 bova čez nekaj dni zaročila; ali boš objavila najino zaroko v časopi- sih?« je Janet odločno, z ukazujočim glasom vprašala svojo mater, ki se je zdelo, da je ne more, ali pa noče ra- zumeti. »Toda Janet, ali si ob pamet? S fan- tom, ki si ga videla danes prvič, se ho- češ zaročiti?« »Da, mama, hočem!« »Čakaj, da obvestim očeta. Brez nje- ga ne smeš ničesar storiti. On vem, da ti tega ne bo dovolil. In ta fant naj bi postal tvoj mož, ki nima niti toliko, da bi se lahko vpisal na univerzo! Te sramote jaz ne trpim!« »Ali je to sramota, če se z Elijo lju- biva?« Mati ni hotela Janeti ničesar odgo- voriti. Stopila je k telefonu in zahte- vala: »Dajte mi prosim New Orleans, tri- sto tri petinštirideset, gospo^da Wag- sterja.« Nekaj časa je čakala s slušalko v ro- ki in ko se ji je mož odzval, mu je dejala, naj nemudoma pride domov, ker se namerava Janet zaročiti z ne- kim Mehikancem. Zgodaj naslednjega dne se je Janetin oče pripeljal iz New Orleansa. Ko mu je mati razložila, s kom se namerava Janet zaročiti, je postal ves besen. »Clara«, je dejal gospod Wagster svo- ji ženi, »pokliči oba v salon, Janet in onega fanta.« RAZPIS Občinski Ijudiski odbor Šentjur pri Celin razpisuje nn podlagi ». (•lena Uredbe o predaji stanovanjskih hiš iz sklada SLP (Uradni list FLRj št. 17-t01,5) in št. >1-264 ter odloka Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju z dne 20. 9. Javno dražbo na dan 28. decembra 19^f> ob 9. uri dopoldne v uradnih prostorih ObLO Šentjur pri Celju — Odsek za gospoalike, sai od Šempetra pa vse do Logarske doline ni niti ene. Logarska dolina še do danes nima telefonske zveze. Solčava, ki je ibila pa okupatorju popolnoma požgana, se zavzema za elektrifikacijo in za razši- ritev vodovoda. V Lučah je treba nuj- no ipoiskati nov prostor za jKjkopali- šče, ker je sedanje v sredini trga. Sko- raj vsi vodnjaki črpajo vodo, katere dotok je povezan s pokopališčem. Tudi v Ljubnem mislijo na razširitev vodovoda in so že sami zbrali nekaj sredstev v te namene. Nujno bo treba tudi mo- dernizirati cesto, ki pelje skozi trg, ker ie tu nekaj tako ostrih ovinkov, da avtobusi ne morejo skozi. V Gor- njem gradu je zelo pereče vprašanje elektrifikacija novega naselja, kjer še vedno svetijo petrolejke. Potrebna bi bila tudi razširitev vodovoda in mo- dernizacija ceste skozi naselje. Za Mo- zirčane je najbolj pereče vprašanje vo- dovoda in delne kanalizacije, da ne govorimo o kanalizaciji novega nase- lja. V Rečici ob Savinji bi prav tako rabili vodovod, v Bočni modernejšo cesto, v Smartnem ob Paki ipa nov most preko Drete. Iz Smartnega ob Paki RAZGLEDNIC NI Mnogi tujci, ki prihajajo v naše lepe kraje, stalno sprašujejo po razgledni- cah. Zal jim naše trgovine in trafike ne morejo nuditi zaželenega ker raz- glednic enostavno ni. Naj bi jih zalo- žila kmetijska zadruga, saj bi se iz- plačalo. Tudi mnogi domačini bi raje svojim znancem in prijateljem pisali lepe domače razglednice, kakor pa raz- lične raznobarvne kartice, poslikane z neokusnimi barvami. Čudimo se, da se v Ljubljani ali kakem drugem me- stu ne najde tiskarsko podjetje, ki bi izdalo res kaj okusnega. HMELJARJI SO SE SESTALI Pred dnevi so se zbrali hmeljarji k posvetovanju, na katerem so razprav- ljali o graditvi dveh novih sušilnic. Eno bodo dozidali k že obstoječi v Pa- ski vasi, drugo pa mislijo postaviti t Rečici ob Paki. Ker so potrebna denar- na sredstva že na razpolago, bodo z deli pričeli že kar spomladi. Po do- graditvi obeh se bo sušenje hmelja lahko nemoteno vršilo. JAVNA RAZSVETLJAVA Občinski ljudski odbor Šoštanj na- merava v kratkem urediti v Smartnem ob Paki javno razsvetljavo. To vsi top- lo pozdravljamo. DOBRE ZVEZE Sedaj, ko je tudi Koroška povezana z Ljubljano z novo avtobusno progo, in vozi avtobus skozi Šmartno, želimo, da bi tudi tu imel' svoje postajališče. Predlagamo, da bi postajal pri gostil- ni »Na križišču«. Upamo, da se bo to čimprej uredilo v korist tistih, ki žele potovati v eno ali drugo smer. ŠPORT Tretje Lorgerjevo'pismo iz Avstralije OLIMPIJSKI OaiSNJ JE ŽE PRIŽGAN ... Melboiime, 23. XI. 1958 Včeraj je bila svečana otroritev XVI. Modernih olimpijskih iger. Točno ob 13.00 uri so odpeljali prvi avtobusi iz olimpijske vasi Heidelberg proti Cri- cket Groundu, veličastnemu stadionu, ki je od našega bivališča oddaljen pri- bližno 12 km. Ze ta sprevod je bil dolg več kilometrov — avtobus za avto- busom se je po malem pomikal proti olimpijskemu stadionu. Kdo bi jih le naštel! Več stotisočglava množica ljudi je navdušeno pozdravljala z zastavi- cami in belimi robčki športnike iz vse zemeljske oble. Ves promet po mel- boumških ulicah je bil zaprt. Vsa Vic- torija je imela danes svoj praznik. Vse trgovine in uradi so bili zaprti, da bi se lahko vsi prebivalci Melbourna, okolice in iz vse Avstralije veselili z nami in prisostvovali tej veličastni pa- radi mladosti, veselja in moči. Ne mo- rem Vam napisati, kaj je občutilo srce slehernega posameznika v teh velikih trenutkih! Vem le to, da je bilo mnogo oči solznih, ko so korakale reprezen- tance 69 držav v prepolni olimpijski stadion. Preko 112.000 ljudi iz vsega sveta se je zbralo k svečani otvoritvi XVI. olimpijskih iger, pa čeprav tega dne ni bilo na stadionu nobenega tek- movanja! Na borzi so vstopnice dosegle velike številke. Samo za stojišče je bilo treba odšteti preračunano v našo valuto preko 7000 din. Največji aplavz so pri gledalcih do- segli madžarski reprezentantje. Kdo ve — kaj so mislili s tem? Ali so s tem afplavzom odobravali njihovo brato- morno vojno ali pa želeli dati prizna- nje naprednim silam v borbi za pra- vice njihovega ljudstva? Nas Jugoslo- vane je prevevala le želja, da bi bilo kmalu konec vsem nemirom in vojnam, ki tarejo izmučeno človeštvo. Vojvoda Edinburški je otvoril XVI. olimpijske igre. Ob grmenju topovskih salv so spustili več tisoč golobov, ki so še nekajkrat obkrožili stadion, nato pa so se porazgubili v prostranstvo. Z njimi je šla naša želja, da bi tudi naj- veličastnejša Olimpijada moderne dobe doprinesla svoj delež k mirnemu obrav- navnaju medsebojnih sporov, da bi bilo že enkrat konec večni pesmi »rožlja- nja z orožjem« in hegemonije velikih. Da, prav vsak, pa še tako majhen na- rod ima vendarle pravico do lastnega obstoja, svobode in enakopravnosti. Te misli so me obdajale ob svečanih trenutkih otvoritve Olimpijade, ko sem opazoval stotisoče ljudi kako spontano so pozdravljali vse udeležence šport- nike iz vsega sveta. V teh trenutkih so pač misli vseh na ogromnem sta- dionu bile daleč od razmišljanj na nov svetovni požar. Prav gotovo jih ni mo- tila barva posameznih športnikov, niti narodnosti, njihove družbene ureditve in podobno. V tem razmišljanju je M prižgan olimpijski ogenj, ki gori visoko nad stadionom dan in noč ter nazna- nja svetu, da se je pričela XVI. Olim- pijada. O tekmovanju več prihodnjič! Vsem čitalcem iskren pozdrav! Športni dogodici zadnjih dni Treavtno stopamo t obdobje, ko ni Teč pe- strih športnih prirediter. Športnik; so le za kip itopili po napornih tekmovanjih v letošnji sezoni na oddih. Tu in tam še najbolj vneti attopajo, saj bi bilo za zdravje tudi škodljivo po tako intenzivnem delu preiti na počitek. V Celju smo pred dnevi na zasneženem igri- šču na Skalni kleti gledali nogometaše Celja iB Kladivarja. Mlada garnitura Kladivarja je visoko premagala Celjane — 6:0 (2:0) je bil rezultat do 70. minute. Dalje ni šlo, ker je srečanje zaključeno zaradi pretepa!!! Na praznik Republike so na Skalni kleti gostovali Olimpovci, ki so se s Celjem razšli z neodločenim izidom 4:4. Na isti dan je mlado moštvo Kladivarja gostovalo v Šoštanju proti Usnjarja, kjer so zmogali s 9:1. Zani- mivo je to, da je nekaj igralcev Kladivarja igralo v vrstah domačinov in da je član Kla- divarja Zojc dosegel za domačine časten gol. Hokejisti IIDK Celja so gostovali na Jese- nicah, kjer so prvič v tej" sezoni pripeli na noge drsnike. Povsem razumljivo je, da niso mogli računati na kakšen uspeh. B moštvo Je- scnic je premagalo Celjane s 5:1, zagrebška Mladost pa s 5:4. « Občinski odbor ZB Celje je pred dnevi or- ganiziral tradicionalen patrolni tek s strelja- njem. Proga je potekala deloma po celjskih licah, deloma po mestnem parku. Nastopilo je 20 moških in le 2 ženski ekipi. Raz>eseIjivo jey da so se na startu zbrali poleg strelcev tudi športniki, taborniki in borci JLA. Zlasti slednjih je bilo večje število, ki so se tudi na samem tekmovanju dobro odrezali, če pomi- slimo, da so šele prišli v naše mesto. Tudi letos je zmaga pripadla ekipi SD Tempo t po- stavi Jager Tonček, Tržan Ciril in 2eleznik Martin. Patrola je svojo zmag« dosegla p* z»- slagi Itfc krogov pri streljanju, pckazaU pa j« t«4i 4»bro TzdriljivMt pri t«ka. Na naslednjih mestih najdemo: Cinkarno I. in II., obveznike predvojaške vzgoje, ekipe JLA I. in II, itd. Pri ženskah je bila najblojša ekipa Cinkarne s 3:22.8 pred družino Tempo. Skorajda brez gledalcev je bil pred dnevi v telovadnici Partizana Celje-Gaberje kvalite- ten odbojkarski turnir, kjer smo videli ženske ekipe Branika, Maribora in kombinirano celj- sko ekipOk Turnir nam je pokazal, da v Mari- boru gojijo lepo in visoko kvalitetno odbojko ter da smo Celjani v tej igri še prav veliki reveži! Igralke Branika so osvojile prvo me- sto, saj so premagale obe ekipi, druge so bile igralke Maribora, na zadnjem mestu pa so bile Celjanke. V kinu Metropol so pred dnevi prišli na ra- čun ljubitelji akademijskih sestav in orodne telovadbe. Dvorana je bila nabito polna. Gle- dalci so bili zadovoljrri z raznimi sestavami, le na orodju so pričakovali kaj več od nasto- pajočih. Na praznik republike je tudi peščica atletov Kladivarja nastopila v Ljubljani na .tradicio- nalnem teku republike. Vsi celjski udeleženci so se odlično odrezali. Važič Simo je bil na dolgi progi pri članih zmagovalec z več kot 30 sekund prednosti pred drugim tekačem, Gajšek Ivo je bil na krajši progi pri članih drugi, Naraks drugi pri mlajših mladincih in Reharjeva prva pri mladinkah. Važič Simo je dobil za svojo zmago v dar prehodno darilo Izvršnega sveta LRS. Celjski smučarski tekači so bili ob zadnjih praznikih na vadbi na Golteh, kjer so se pri- pravljali na novo sezono. Poleg Belajeve bo SD Celje t letošnjem letu imelo tudi nekaj odličnih mladih tekačev, ki bodo verjetno že na letošnjih tekniovanjih r«sneje poaegli v a* baljia HAsta. OBJAVE IN OGLASI OPOZORILO »Opozarjamo vse voznike — amaterje podaljšanje vozniških dovoljenj, katerim tc- Ijavnost bo prenehala 31. decembra 1956. Voz- niška dovoljenja podaljšujemo vsak dan od 7. do 14. ure na Trgu V. Kongresa 1, soba štev. 4. Kdor do tega časa vozniškega dovo- ljenja n»» bo podaljšal, mu bo veljavnost pre- nehala. Iz pisarne tajništva za notranje zadeve. OBVEZNO CEPLJENJE KOKOŠI V CELJSKI OBČINI V mesecu decembru 1956 bo obvezno ceplje- nje kokoši proti kokošji kugi v strnjenih na- seljih celjske občine. Cepljenje kokoši bo za lastnike živali brezplačno. OPOZORILO Plinama-vodovod-razsvetljava, Celje, opo- zarja vse hišne svete in lastnike hiš, ki imajo napeljan vodovod, da zaščitijo pred mrazom vse vodovodne napeljave, pred- vsem pa vodomere. Vodomeri so last podjetja in bomo vsako po mrazu nastalo škodo za- računali odjemalcem vode. Plinarna-vodoTod-razsvetljava Celje OBVESTI.L O Obveščamo cenjene stranke, da v mesecu decembru ne sprejemamo blaga v prodajo. Na- dalje prosimo one stranke, ki imajo blago v prodaji že nad pol leta, da ga dvignejo, ker ni izgleda, da bi ga prodali. »KOMISIJAt, Trgovina z rabljenimi predmeti, Celje ZAHVALA Vsem, ki so spremili našo mater Rajh Marijo v tako velikem številu na njeni zadnji poti, se zahvaljuje drnžina Korberjeva »AVTOBUSNI PROMET CELJE, vaja 7. XH. t. 1. redni avtobusni prevoz na relaciji CELJE-ARJA VAS-PIRESNICA-ZA- LEC—CELJE, ob delavnikih po voznem redu: PRODAM skoraj nov šivalni stroj >Singert- Celje — Tomšičev trg 12. PRODAM listnati gozd po ugodni ceni. Po- izvedbe pri gostilni Belaj, Celje — Polule. PRODAM kompletno glavo motorne kosilnice znamke »Graveli« ter uvoženi motorni lu- ščilnik za koruzo. Naslov v upravi lista. PRODAM po ceni dobro ohranjeno ogrodje zi- dftnega štedilnika z bakrenim kotličem. Pri- stovšek Jožefa, Drešinja vas 55. PRODAM ugodno parcelo 600 m^, 5 minut iz mesta. Naslov v upravi lišta. PRODAM ugodno mali lokal v mestu. Naslov v upravi lista. PRODAM kanarčke (harcarje). M. Dobrave, Cena 80.000 din. Ogled vsak dan od 9. do 11- ure, razen nedelje. Naslov v upravi lista. MALO POSESTVO v bližini Celja oddam v najem z novim letom. Vprašati: Miklošiče- va 9/1 — desno. SPREJMEM snažno, pošteno, starejšo gospo- dinjsko pomočnico k štiričlanski družini. Na- slov ^ upravi lista. KDOR je izgubil očala (v svetlem usnjenem etuiju), naj jih dvigne na upravi lista. Na pravni fakulteti so pred kratkim promo- virali: Pristovšek Franci, Piano Jože, Goričan Nejc in Ašič Marjan. Čestitamo! Pianistka Pina Buonomo iz Italije koncer- tira v Celju na III. abonma koncertu v sredo, 12. decembra. Koncert bo v Narodnem domu z začetkom točno ob 20. uri. Proste vstopnice od 150 din navzdol so v predprodaji v Glasbeni šoli. CELJSKO GLEDALIŠČE Petek, 7. decembra ob 20. uri — Jerzi Lu- towski: DEZUNRA SLU2BA — Gostovanje v Radečah Nedelja, 9. d^ccmbra ob 15,30 — Pavel Golia: UBOGA ANČKA — Izven Ponedeljek, 10. decembra ob 14,30 in 20. uri — Jerzi Lutovvski: DEŽURNA SLUŽBA - Go- stovanje v Brežicah ^ Torek, 11. decembra ob 20. uri — Jerzi Lu- tovvski: DEŽURNA SLUŽBA — Gostovanje v Kostanjevici Četrtek. 13. decembra ob 19,30 — Richard Nash: VREMENAR — Gostovanje v Vojniku Petek, 14. decembra ob 20. uri — Jerzi' Lu- tovsski: DEŽURNA SLUŽBA - Gostovanje v Laškem KINO UNION, CELJE Od 8. do 12. XII. 1956, »DVORIŠČNO OKNO«, ameriški barvni film Od 13. do 16. Xn. 1956, »MOJ DED IN JAZ«, madžarski barvni film KINO METROPOL, CELJE Od 6. do 10. XII. 1956, »JAN HUS«, češki barvni film Od 11. d® 15. XU. 1956, »FANT IZ OKLAHOME«, aaariški fila Nedelja, 9. decembra 11,15 Izbrali ste — prisluhnite! 11,30 Zabavne melodije igra orkester Mantovani 11,45 Plesna glasba, vmes pregled spo- reda za prihodnji teden in objave Ponedeljek, 10. decembra 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Polke in valčke igra Celjski in- strumentalni kvintet, pojeta Erika Kozoderčeva in Volodja Peer 17,30 Športni komentar 17,35 V plesnem ritmu 17,45 Igra tamburaški orkester 2PD »Fr. Prešeren« p. v. Janka Hočevarja Torek, 11. decembra 17,00 Domače novice, kmetijski proble- mi, objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,30 Radijski feljton 17,40 Godba na pihala ŽPD »Fr. Preše- ren« p. v. Ivana Karlovčeca pred mikrofonom Sreda, 12. decembra 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Na klavir igra pianistka Breda Rajhova 17,30 Kulturni obzornik 17,35 Glasbena medigra 17,45 Filmske melodije Četrtek, 13. decembra 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17>30 5 minut za naše gospodinje 17,35 Neznani talenti 17,45 Plesno glasbo izvaja Celjski in- strumentalni kvintet Petek. 14. decembra 17,00 Domače novice, objaye in reklame 17,15 .Poje pevski zbor učiteljišča iz Celja p. v. Borisa Ferlinca 17,30 Pionirska oddaja 17,40 Promenadni koncert Sobota, 15. decembra 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,30 Posnetki s koncerta koroškega pevskega zbora 18. novembra p. v. Zdravka Hartmana