37. številka.
Trst, v shmIo 15. fchruvarija IV.MJ.
lVčaj XXIV.
„Edinost" izhaja dvnkrnt ni« dan, ruun	in
praznikov, zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izlinjtv oh !». uri zjutraj.
Naročtiiiiit ziutSa : Obe izdnnji na letu , . . jrld. Za samo večerno izdanje .	12"—
V,a pol leta. četrt leta in na mesec razmerno.
Naročnino je plm'evati naprej. Xa na-ročhe brez priložene naročnine se uprava ne or.ira.	___
Na drobno se prodajajo v T r trt u zjiit-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.: poncdeljske zjutranje Številke po 3 nvč. Izven Trata po l nvČ. več.
EDINOST
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Stv. s7M.
4 nvč.
V edinosti Je moč !
Oglasi
(•p računajo po vrstah v petitu, /a večkratno naročilo t primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zalivale. do-inači oirlasi itd. se računajo po pogoditi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovuiii dopisi se ne sprejemajo. Hoknpisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase -.prejema upravnUtvn. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trat.
I redniStvo in tiskaniu se nahajata v ulici Uarintia *tv. 1*2. 1'piuvnlšlvo, <nl-pravnifitvo In sprejemanje inserntnv
1 v ulici Molin piceolo 5tv. II. nndstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novoj ie vesti.)
l*aWz 14. »Agence Havas« javlja iz Algira: Dano« sta se ukrcala Rochefort in Maks RegiB. O tem se je zbrala na obrežju Jpreeejšnja množica, ki j" j« pozdravila simpatično. Protidomonstracij ni bilo.
London 14. »Morning Post« javlja iz Was-hingtona, da je najnoveji govor nemškega državnega tajnika pl. Biilowa napravil na tamošnje vladne kroge prepričevalen utis. Pričakuje se sedaj, da se poravnajo diference med obema deželama in da se rešijo vprašanja na podlagi obstoječih pogodb.
London 14. Reuterjeva pisarna poroča iz Manile: Minolo soboto so si Amerikani osvojili IIo-llo. Ustaši so zažgali mesto, preden so morali iti iz njegar vendar pa so Amerikani kmalo poga-sili ogenj. Amerikani nimajo nikakih izgub, ustaši pa so izgubili mnogo vojakov.
Beroliil 14. Proračunska komisija državnega zbora je nadaljevala posvetovanje o vojaški predlogi. Vojni minister pl. Gossler jc prosil komisijo, naj ne zahteva od njega, da podkrepi isto z govorom o politiki, ali o svetovnem položenju. Njemu da je naročeno, da prosi komisijo, naj premotri predlogo samo z vojaškega stališča. Komisija je sprejela na to oni del predloge, ki se tiče nove organizacije voja, z 20 glasovi proti 8.
Carigrad 14. V oči vidni zvezi z preustroj bo turških vojnih ladij v italijanskih ladjarnicah, je kralj Humbert brzojavno zagotovil sultanu svoje osebno prijateljstvo in svoje simpatije za turško mornarico. Kralj Humbert se je zahvalil tudi za sultanovo zaupanje v italijansko industrijo, katero zaupanje da ustvarja novo vez med obema vladarjema in obema narodoma.
Ali res. izzivanje?
Ako bi hoteli soditi po srditosti, ki jo kažejo nemški opozicijonalni listi vseh nijaus v svojih razpravljanjih o manifestu drž. poslancev čeških, verjeti bi morali, tla so zastopniki naroda češkega res zagrešili nečuveno izzivanje in da res ne žele druzega, nego da se nemudoma zaprične ljut boj, boj do noža in brez pardona med obema narodnostima.
Mi smo povdarili že zadnjič, da je nemško zgražanje zgolj hinavščina, kakoršna jo lastna fari-zejeu, ki ima celo breme krivde na svoji lastni črni duši, ki pa vendar v jednomer in z hlinjenim hinavstvom obrača svoje oči gori proti nebu : hvaljen, o Bog, da nisem tak, kakoršuji so oni drugi.
Kako je vendar jedro manifestu čeških poslancev ?
Manifest povdarja, da Nemci trdovratno vztrajajo na svoji zahtevi po nemškem nadvladju, da-si vedo prav dobro, da se ta zahteva more vzdržati le z nasiljem in krivico. Očita jim torej po vsej pravici, da se svojimi zahtevami izpodko-pujejo podlage parlamentarnemu in konstitucijonel-nemu življenju, ker vedo, da take zahteve se morajo zrušiti v nič v vsaki državi — svobode!
Se-li da prigovarjati temu ? Menda ne! Vsa zgodovina obstrukcijskih škandalov jo menda zadosten dokaz /.a to trditev v manifestu. Kjer tako
glasno govore — dejstva, tam ne treba nadaljnjih besed. Na to stran torej ni ničesar očitati manifestu.
Manifest očita nadalje Nemcem, da so isti, obsodi v ši parlament v obnemoglost, ubili tudi možnost pomnoževanja politiških pravic in svoboščin državljanov. Mar ni to res ? Kdor dela za absolutizem, ta pač ne dela za politično svobodo državljanov. Tudi to očitanje v manifestu je torej opravičeno popolnoma.
Najnesramneje hinavstvo pa je to, ako so Nemci zgražajo na tem, da Ćehi tudi v sedanjem manifestu povdarjajo svoje državnopravno stališče. Mi priznavamo sicer, da se v tem pogledu tudi naši nazori ne strinjajo popolnoma z češkimi, kajti naše nepremično prepričanje je to, da se pred vsemi državnopravnimi vprašanji mora rešiti vprašanje o narodni in jezikovni ravnopravno-s t i, da s o t o r e j vsem n a r o d n o s t i m z a g o-t o v i popolna in absolutna jednakove-lj a v nost.
Vendar pa ne moremo u meti, kako da se Nemci kažejo sedaj toli neljubo presenečene in ogorčene, ker so češki poslanci tudi v svojem manifestu povdarili točko, ki je kardinalna na njih programi. Tega je bilo vendar pričakovati in mi smo tudi uverjeni do dna svoje duše, da so toga pričakovali tudi Ncmei. Državnopravno vprašanje je v podlago vsej veliki borbi naroda češkega, češki poslanci so se po abstinenci dolgih lot povrnili v državni zbor z izrecnim zavarovanjem svojega državnopravnoga stališča in podajajo redno primerne izjave v zavarovanje tega stališča. To so vendar obče znaue in stave stvari. In sedaj to zgražanje! Ali ni to hinavščina? Ako se delajo Nemci, kakor da so se nadejali, da se Ćehi kedaj odpovedo državnopravnim stremljenjem svojim, igrajo pač le grdo komedijo in nič druzega!
Kje, v čem tiči torej tisto nečuveno izzivanje, o katerem govore nemški listi ?! V tem morda, da zatnjajo Čehi, da bi imeli oni prav za prav pravico do prvenstva v kraljestvu češkem, ko vendar povdar-jajo posebno ta »bi« in pristavljajo, da v resnici zahtevajo le jednakost?! Kako pravico imajo ravno Nemci do tacega očitanja, ko so ravno oni tisti, ki v resnioi in brezpogojno in brez vsake pravice zahtevajo prvenstvo za-se v vsej državi ?! Ali za-h te vaje Nemci, da se narod češki odpove jednako-pravnoBti ? ! Taka zahteva ni le skrajno krivična, ampak tudi skrajno žaljiva. Ako Nemci ozuačajo stremljenje po jednakopravnosti kakor izzivalno, potem so oni tisti, ki izzivljajo in žalijo in ki — nočejo miru!
Ali jc morda to izzivalno, du manifest poživlja narod, naj bode jedili v borbi, ako bode trebalo take borbe?! Mar naj bi češki poslanci priporočali narodu politiko samoubojstva, mar naj bi mu rekli, naj bode nejedin in naj se cepi v skupine in skupinice, ko koraka proti njemu sovražnik v združeni falangi in v nepreglednih vrstah. Ta tlel poziva je postulat prepotrebne samoobrambe !
Mar naj bi bilo to izzivanje, da kličejo poslanci svojemu narodu, da je pravica na njegovi strani in da pravica mora zmagati ?! Tako očitanje je pa tako bedasto, da no treba daljo g ovoriti o njem.
Besedilo manifestu je pač resolutno, odločno. To pa še ni nikakov znak izzivalnega namena, ne-
strpljivosti in bojevitosti. C-ohi so v zadnji čas dovolj povdarjali svojo pripravljenost za spravo, a za pošteno spravo, na podlagi jednake pravice. S tem so storili prvo dolžnost —- do države in do sosedov Nemcev. Sedaj pa so izvršili drugo dolžnost do svojega naroda. Najmiroljubnejemu politiku je dolžnost, da pove odkrito, da je pripravljen za mir, a tudi za boj !! Sicer je smešen in vzbuja sam domnevanje/* sebi, da sega nasprotniku ne treba bati!
Neki češki list pravi o manifestu, da je tisti nekak apel — do zdravega razuma. Ako pa Nemei ne bodo hoteli slušati tega apela, ako ostanejo v svoji trdovratnosti, no, potem bode seveda boj, toda na tem boju ne bode kriv češki manifest, ampak oni sami, Nemci, ki slušajo le svojo strast in svoje zle instinkte, mesto da bi slušali zdravo pamet in pošteno srce !
O vsebini češkega manifesta se lahko sodi tako ali tako — kakor je že komu strankarsko in narodno stališče — ali nikdo nima pravice očitati temu manifestu izzivalnih namenov. Cehi nudijo Nemcem z jedno roko vejico miru; če pa Nemci odbijejo to roko, potem naj so ne čudijo, ako druga roka povleče moč.
Oehi so spregovorili le odkrito besedo, kakor jim jc bila dolžnost kakor lojalnim politikom. Tisto zgražanje nad bojevitostjo češkega manifesta je zgolj hinavstvo, ki naj bi pokrilo resnično bojevi-tost nasprotnikov naroda češkega in vsega slovan-stva avstrijskega.
Manifest je torej le odkrita beseda, nikdo pa ne more videti v njem kakega izzivanja!
Italski Slovenci.
(Dalje.)
Zemlja je v primeri z goratim krajem rodovitna, najrodovitnejši v nadižki dolini. Zemlja rodi pšenico, ječmen, ajdo, koruzo, grah, krompir itd., najmanj seveda v skalnati in kameniti Reziji. Povsod je dovolj sadnega drevja, največ jablan in hrušek. Tudi vinska trta rodi — razven v Reziji, ki ima izjemne podnebne razmere. Tu in sploh v viših gorskih legah evete živinorejstvo mesto poljedelstva. Ves kraj je odprt proti italski strani, a zaprt proti goriškim Slovencem, vse gmotne koristi silijo italske Slovence, da so v zvezi z furlanskimi mesti in trgi. Tudi vse ceste vodijo le do Furlanskega. Jedina deželna cesta, vodeča skozi nadižko dolino, spaja naravnost italske Slovence z avstrijskimi. (Železnice ni nobeno na slovenskem ozemlju). Da, niti šerapeterski Slovenci s tarčentskimi, a ti z Rezijani niso naravnost zvezani s pripravnimi cestami, zato so v tesnejši zvezi s tujim življem, nego sami med seboj. Umevno jo samo ob sebi, da to škoduje ohranjenju narodne samobitnosti; zlasti za tarčentske Slovence, ki so zelo razkropljeni in zelo malo koncentrovani, jo to usoden fakt.
V upravnem oziru spadajo k provinciji vi-demski ali furlanski (provincia di lldine ali prov. dol Friuli). Ta provincija se deli na 17 okrajev (distretto), izmed katerih je jedino šempeterski čisto slovenski (distretto di S. Pietro al Natisone); za Časa avstrijske vlade so jo imenoval S. Pietro (legli Slavi). Toda ta okraj jc le po imenu prav za prav; v istini spada k čedadskemu okraju, kjer so (razven davčnega urada) vsi okrajni uradi. V provin-
cijalni zlx>r voli jednega poslanea ; v dež. zboru ga zastopa čedadski poslanec (sedaj Žid Morpurgo, odločen privrženec polaščevalnega sistema).
Ostali Slovenci ne tvorijo samostalnih okrajev, ampak spadajo k furlanskim okrajem možni-škemu (Moggia), tarčentnkemu ali čentskemu (Tar-eento), čedadskemu ali staroiueškemn (Cividale) in glemonskemu (Gemona).
Okraji se dele v političke občine. Slovenske občine so: a) v Sempeterskem okraju: Sv. Peter (S. Pietro al Natisone), Trče t (Tarcetta), Konec (Rodda), Sovodnja (Savogna), Sv. Lenard (San Leo-nardo), Srednje (Stregna), Grraek (Grimaeco) a Dreka (Drenehia); l>) v tarČeuskem okraju: Platišče (Platisehis), Brdo (Lusevera) in Cezerije (Ci-seriis), dasi zadnji dve že nista čisto slovenski; konečno e) v okraju možniškem: Rezija (Resia). Slovenske imenujemo te občine zato, ker prebivajo tu Slovenci, ne morda zato, da bi imele slovensko upravo; na to ni mogoče misliti v eentralistiškem italskem sistemu ; uradovanje je čisto laško. Poleg teh čisto slovenskih občin je še nekaj namešanih, slovensko - furlanskih ; to so i a) v tarčentskem okraju Alitau (Attimis) in Nieme (Niinis); b) v če-dadskem Toreun (Toreano) in Prapotno (Prepotto) a c) v glemonskcm Montenars.
Tu podavam statistiko italskih Slovencev v slov. občinah po anagrafiških zapiskih od 1. 18J>5. v primeri s številkami vladne statistike od leta 1881.:
Slovenske občine t895 1881 Sv. Peter 3625 3182 Trčet	2107 1900
Ronec	1800 1592
Sovmlnja	2202 2017
Sv. Lenard 2800 2382 Srednje	1895 1710
Grraek	1780 1560
Dreka	1970 1278
Platišča	3139 2800
Brdo	2546 2318
Cezerije	3887 3242
Rezija	4027 3703
Skupaj	31778 27684
V pomešanih občinah je kakih 9000 Slovencev, katerih bode pa vedno manj, ker mlajše pokoljenje silno odpada. Vseh skupaj je torej italskih Slovencev kakih 40.77S.	{Zvršetek pride.)
vem času in ob jednem |s»šljejo udnino, se morejo j šteti za ude. Neudje pa morajo plačati za knjige i kakor po knjigarnah, namreč 3 gld. 50 kr.
Bog blagoslovi na pri prošnjo sv. Mohorja skupno naše delo v prospeh družbe in napredek nrfroda slovenskega.
V Cel o ven, dne 2. februarja 1899. leta.
Odbor.
Vabilo K Mi sv. Mohorja.
(Zvršetek).
3.	Jagode . Knjiga za odrastlo mladino. — Stritarjeva knjiga «Pod lipo* se je jako omilila slovenski mladini. «Jagode» nadaljujejo to delo s tem, da podajajo bolj odrastli mladini mnogo lepe zabave in zdravega pouka. Nanizanih je v knjigi 56 pesmic, za temi se vrstijo 4 igrokazi, kateri se bodo lahko predstavljali na domačih odrih. Knjigo zaključuje poučna povest: «Janko Bož<5». Ta knjiga naj vabi v Mohorjevo družbo zlasti naše odrastle fante in dekleta!
4.	Postrežba bolnikom*. Ta koristna knjiga naj ne bi manjkala v nobeni hiši! Kolikokrat nastopa hitro nevarna bolezen, a zdravniška pomoč je othlaljena in težko dobiti. Ta knjiga bode učila, kako treba streči bolnikom, prve potrebne stvari o hrani in pijači bolnikov, o prvi pomoči v sili in raznih nezgodah.
5.	«Avstralija in nje otoki*. Kakor smo Mo-horjanom podali opis Kitajcev in Japoncev, podamo jim po tej knjigi opis Avstralije in njenih otokov. Zanimivo opisovanje bode gotovo ugajalo bralcem.
6.	Koledar za navadno leto 1900. Koledar bode uravnan kakor je bil v zadnjih letih. Potrudimo se, da mu bo vsebina kolikor mogočo raznovrstna in zanimiva.
To je književen dar, ki ga družba letos pripravlja svojim udom. Slovenci, sezite po lepih knjigah, vpišite se v Mohorjevo družbo!
Posebej se tem potom obračamo še do gg. slovenskih pisateljev z iskreno prošnjo, naj nikar ne zabijo naše družbe, marveč naj jo pridno zalagajo s plodom svojega uma in truda !
Dostavljamo, naj se nam vpisovalnc pole gotovo pošljejo do dne 5. marca, kakor zahtevajo društvena pravila, da se ogromno delo v tiskarni ne zavleče in da bo mogoče knjige ob pravem času dodelati in razposlati. Le oni, ki pristopijo v pra-
Politični pregled.
TRST, 15. februTarij« 1899.
O deškem manifestu govorimo na prvem mestu. O istem predmetu prinaša »Politik« zanimiv članek, v katerem povdarja očevidni namen Nemcev, da bi se svojim hujskanjem osamili Ćehe in in tako razgnali sedanjo večino. Zato bi nemška glasila hotela nahujskuti druge skupine na desni proti Čehom, češ, da ti poslednji zlorabljajo svojo moč v večini. Tem prizadevanjem se postavlja »Politik« po robu. Čehi da se niso ni v najmanjem pregrešili proti svojim dolžnostim do svojih zaveznikov. Kje je torej njih objestnost? Ali morda v tem, da stojijo na čelu te velike borbe? To ni nikaka objestnost, ampak je umevno samo ob sebi, da stoje ravno oni na najbolj izpostavljeni postajnnki. Ako bi oslabeli Čehi, bi se hkratu zmanjšala tudi moč njih zaveznikov; ako zmagajo Čehi, bode to zajedno zmaga vseh strank na desnici. In takim namenom liberalnih Nemcev naj bi šli na roko politiško zdreli možje na desni! Sosebno Jugoslovani vedo, da je češka stvar njih stvar. Istotako bi bili Poljaki proti sebi, ako bi bili proti Čehom.
Slednjič ima tudi zveza konservativnih Nemcev z Čehi častnih tradicij, katerih ni lahko podreti. Ob takem stanju stvari dosezajo taktiki na levi se svojim strastnim zahtevanjem po osamljenju Čehov le to jedno, da začenjajo spoznavati tudi mlačneji življi, za kaj da prav za prav gre ob tej zvijačni igri : liberalni Nemci hočejo priti zopet do gospodstva!
»Politik« jo uverjena torej, da se nijedna skupina na desni ne vjame v to nemškoliberalno mrežo. Liberalce treba osamiti, oni so glavno na-potje spravi od naroda do naroda. In dokler se to ne zgodi, morajo stranke na desni ostati v tesni zvezi. Čehi so pripravljeni spolnjevati to dolžnost popolnoma in do zadnjega! Njih manifest je prisega take zvestobe, katero bodo umeli na desni in jo tudi vračali.
Ogerska kriza. Baron Bantfy se je predvčerajšnjem povrnil z Dunaja v Budimpešto in se je včeraj povrnil zopet na Dunaj. To smatrajo znakom, da je rešitev krize na Ogerskem prav blizo. O načinu, kaka se reši kriza, pa se še danes ne ve ničesar pozitivnega. Jedni menijo, da baron Banffy odstopi že sedaj in žnjim vse ministerstvo. Drugi menijo tudi, da je ministerska kriza sicer neizogibna, da pa se formalno reši še le potem, ko se reši parlamentarna kriza. Sedaj je vprašanje, kedaj in da-li se sploh reši ta kriza ?! In prav z ozirom na pogajanja za uvedenje normalnih odno-šajev v parlamentu, trde dobro poučeni krogi, da so se pogajanja med vlado in opozicijo popolnoma razbila. Položenje bi bilo torej jako zapleteno : Banffv noče odstopiti, dokler ne hode ustanovljen red v parlamentu, opozicija pa noče dovoliti reda v parlamentu, dokler no odide Banffv. Tako se sučejo v koloharu Tem veča in opravi-čeneja je radovednost, kako jo ukrene krona v svoji znani modrosti, da reši Ogerskc odnošaje iz teh zapletljajev.
„Atentat" v Aleksandriji na nemškega cesarja. Iz Rima pišejo 13. t. m.: Preiskava radi anarhistov, ki so baje namerovali napad na življenje nemškega cesarja v Aleksandriji, je zaključena. Italijanski konzul, kateremu je bila izročena preiskava, je izjavil, da je popolnoma izključeno, da bi bil kdo hotel napasti cesarja in je monenja, da je one bombe, ki so jih našli pri gostilničarju Pi-nelliju, podvrgel neki policijski agent, ki je že večkrat poskušal jednake zvijače. Policijski agent, proti kateremu je predlagal konzul, naj se uvede tožba radi prevarjenja kazenske oblasti, je že priznal na pol svoj čin. Vsa pisma so bila danes odposlana porotnemu sodišču v Aneoni.
Domače vesti.
Za jubilejno dijaško ustanovo došli	*•> nadaljnji darovi :
Poprej izkazanih......36H7 gld. 16	nč.
Purič Hermina............1 „ —	„
Červ Ana................2 „ —	„
Trobec Anton............1 ,, —	„
Wiesner N...........2 „ —	„
Šnban Ivan ...!...	2 „ —	„
Rodbina Čarga . . . J . .	2 „ —	„
Šahar Ivan Marija..........1 „ —	„
Kastelie Marija, vsi od sv. Ivana	1 „ 50	„
Skupaj 36<>9 gld. 66 nč.
Nadaljne darove sprejema blagajnik dr. G u-b ta v Gregor in v Trstu (Via Molin picoolo štev. 3).
Pustili torek Tudi včerajšnji »Corso« je bil reven glede kakovosti,- ali glede kolikosti je vendar precej prekosil prejšnja dva dneva. Bilo je vmes tudi resnih demonstracij. Tako so z oken, kjer ima sedež znano društvo rndečih — mladičev, metali trakove papirja, sestavljene v italijanskih barvah. Ljudstva je bilo veliko po vseli ulicah.
Isto vrvenje jc nadaljevalo vso noč in pa tudi množica demonstracij in pretepov. Tako je trop socijalistov hodil po ulicah kričaje : Živel mednarodni socijalizem ! Doli z nacionalizmom! Pred znano kavarno »Centrale« na Acquedotto so laški rudečkarji reagovali s klici: Živel Trst! Nela patria de Rossetti no se parla che italian!
In ti kričači se niso menili zato, da jih v istem hipu postavlja na laž slovenska govorica iz ti-sočev grl ljudstva našega, ki jo vrvelo po ulicah! Kaj hočejo doseči s tem, da lažejo notri v svoj lastni žep ?!
Pred kavarno »Centrale« je došlo potem do hudih spopadov med italijanaši in socijalisti. Isti prizori so se dogajali tudi pred kavarno »Chiozza«. Padla je menda marsikaka pest po laških glavah. V kavarni »Centrale« so leteli kozarci kar vse križem. In da se dostojno maščujejo za dobljene zaušnice, so vrli giovinotti tulili potem po ulicah : Nella patria de Rossetti! Poštenjak Rossetti pač ni zaslužil take profanacije njegovega imena in njegovega groba.
Tudi v gostilni »Al giardino dMtalia« — nornen omen — je prišlo do spopadov med Italijani in socijalisti. Tudi tu so se pobijale Čaše, šipe iti kar je prišlo v roko.
Tako so naši laški Tržačani »slavno« završili ta letošnji predpust, tako slavno, da je bilo videti tudi v tein vso grdobo naših odnošajev.
Socijalna demokracija tržaška — na ina-gkaradi l Pišejo nam: Med maskami, ki so včeraj vrvile po Corsu, smo opazili posebno dva voza. Na jednem je bilo pet otrok z rudečiiui kapicami, v sredi pa so držali rudačo zastavico, na kateri je bilo č'tati »Demogracija socijale«. Dva otroka pa sta udarjala s kladivci na kovinsko ploščo, kar bi naj pomenilo kovanje, torej delo. Dasi je bil nad-pis na zastavici namenoma popačen, vendar pa, ker so bili to otroci, katere jo večkrat videti v gostilni znane socijalistiške družine v ulici S. Mau-rizio in se je v resnici za onim vozom vozila v kočiji družba znanih socijalistov in med temi tudi neka socijalno-demokratična pisateljica, je to dokaz, da so tržaški socijalisti šli z zastavo svoje stranko — v maškare. Da so se posamični pristaši te stranke vozili v kočijah po Corsu, to jim radi pri-voščarao. Da pa so šli tudi s svojo rttdečo zastavo v — maškare, je to vsekakor dokaz, kako »resno« da menijo oni se svojo stranko.
Nov grob. Iz sežanskega šolskega okraja nam pišejo: Dne 4. t. m. ob 11. uri zvečer izdihnil je svojo blago dušo naš nepozabni tovariš - - trpin g. Anton Koršič, učitelj v Štjaku, zapustivši udovo in troje maloletnih, nepreskrbljenih otročičev.
Umrl je, previden sfe sv. zakramenti za umirajoče, pri polni zavesti. Zadnje njegove besede, ki jih je izgovoril 1ji, ure pred smrtjo, bile so: »Z Bogom prijatelji«. Vzrok smrti je bila sušica. Bolehal je dolgih sedem let; zadnje leto je trpel uprav mučeniSko trpljenje z »J o b o v o« potrpežljivostjo. Bil sem večkrat pri njem, pa nikoli ga nisem slišal, da bi bil z najmanjšo besedico kazal nevoljo.
Pokojnik jc bil rojen dnč 17. januvarija 1856 v Gorenjem Cerovem na Goriškem. Dovršivši ljudsko šolo je obiskoval pet gimnazijalnih razredov in
je leta 1*74. iz lastaega nagiba vstopil v prvi tečaj takratnega možkega učiteljišča v Gorici. Ta šola je bila pa 1. 1875. — žal i bog! — premeščena v Koper, kjer je naš Anton mesena julija 1. 1H7H. napravil maturo.
Služboval je 1 leto v Kobaridu, 4'/, leta v Komnu, od m. februvarija 1. 1HK4. naprej pa v Štjaku. Tu je do predlanskem, dokler se ni odprla nova jednorazredniea pri Š. Tomažu, za katere ustanovitev se je on največ trudil, poučeval do 180 otrok (!!!). Koliko je moral revež pretrpeti o takih razmerah, misli si lahko vsakdo.
Bil je vrl narodnjak in mož jeklenega značaja ; njegovo blago sree ni poznalo sovraštva, ne zavisti. Svojim otrokom je bil skrben oče, šolski mladini dober vzgojevatelj, soseščanom pa odkritosrčen prijatelj in svetovalec. Dokler je bil še pri zdravju, bil je poln zdravega, neprisiljenega humorja in je znal razveseljevati vsako družbo.
Kako je svet sodil o predragem rajniku, videlo se je na pogrebu dnfe 7. t. m. ob 10 uri pred -poludne. Vkljub temu, da se je bilo bati slabega vremena in da leži Štjak na strmem hribu, kamor vodijo le slabe poti ali težko pristopne steze, prihitelo je na pogreb od blizu in daleč nepričakovano mnogo pokojnikovih čestilcev. Med temi je bilo 21 njegovih zvestih tovarišev (3 iz tržaške okolice, 2 i7, bližnje Kranjske) in 1 gdč. tovarišiea, katerim na čelu je stopal nas. veleč. g. okr. š. nadzornik. Dalje so se udeležili pogreba vsi udje slavnega starešinstva, kateri so tudi nosili krsto, krajni šolski svet in šolska mladina Štjaška, kakor tudi Štoma-ške šole.
Petje so oskrbeli deloma domači pevci, deloma pa gg. tovariši.
Po običajnih pogrebnih molitvah poslovil se je od milega nam tovariša v imenu vsega učitelj-stva g. okr. šol. nadzornik s prav ganljivim govorom. Ko je završil, začeli so nekateri ihteti na glas.
To vam je bil res ganljiv pogreb, kakoršnega bodo »Vrhovni« videli težko še kedaj.
Izginil si, dragi tovariš, ni Te več med nami, a spomin nrfte nam ostane blag, dokler se s Teboj za večno ne združimo tam, kjer ni krivice.
St.
Novinarski kurijo/um. «Der Siiden* piše: «Neki listič pod imenom «Prava Naša Sloga* jo izšel dvakrat in se razdeljuje v okraju Volosko med prebivalstvom občin Volosko, Kastav, Veprinc in Lovran. Ta listič vzdržuje italijanska stranka in ima nalogo, da najpodleje psuje slovansko duhovščino istega okraja in tudi druge Slovane. Izdajatelj lističa je dr. Ivan Krstid. A čudno na vsem tem je to, da Krstid stanuje v Matuljah, občine Kastav, okraj Volosko, torej v Avstriji in tudi upravništvo je v Matuljah št. 70. Uredništvo pa je na Reki, Via Clotilde št. 1, torej na Ogerskcm. Tiska se pri Moehovichu, tudi na Roki. Rečeni urednik ne sme stanovati na Reki, ker je izgnan iz te mestne občine. S časom se utegne torej pokazati, da ta listič, za katerega menda ni tiskovno-zakonitih določb, deležen posebne protekcije avstrijskega tiskovnega vodstva, čegar srečno roko nameravamo pojasniti v edni naših prihodnjih Številk*.
Solkanski Sokol*. Lepo slavnost so imeli v nedeljo dne 5. t. m. v Solkanu, ko je bil ustanovni zbor »Solkanskega Sokola*. Zbora se je udeležilo nad 40 vrlih slovenskih mladeničev. Shod je otvoril načelnik ustanovnega odbora, g. Premru. V svojem govoru je povdarjal potrebo tacega društva, da mladini ni treba zahajati v krčme, kjer se zapravlja težko prisluženi denar in tudi zdravje. Za njim je govoril starosta »Goriškega Sokola* o početku in razvitku Sokolstva. Konečno je gorko priporočal zbranim mladeničem, naj se oklenejo z vso resnostjo novega društva, a povdaril je tudi, da se treba tudi držati sokolske discipline. Njegov govor je vrle mladeniče navdušil tako, da so vsi slovesno obljubili, da se hočejo ravnati po njegovih besedah. Potem so so prečitala in potrdila pravila in se je izvolil odbor. Zvečer pa so se zbrali vsi na veselici •Goriškega Sokola*. Mlademu Sokolu kličemo tudi mi iskreni bratski: Nazdar!
Nova telefonska govorilnica. Dne 15. svečana 1899 bode otvorjena na poštnem in brzojavnem uradu Trst G (Barriera vecohia) e. kr. telefonska govorilnica za lokalni in interurbanni promet.
Objava. Glasom obvestila egiptovske poštne uprave je ml 1. februvarja t. 1. zabranjeno v Egipet uvažanje poštnih zavitkov s kovanim denarjem, katerega znesek presega dovoljeno kvoto 200 gld. - 500 frankov.
Nesreča. Kmet Jakob Tomažič je včeraj razstreljeval tla na svojem zemljišču. Nesreča je hotela, da se mu je o basanju strelivo razstrelilo v roki in ga ranilo grozno na roki. Preveli so ga v bolnišnico v Trst.
Izpred sodišča. 58-letui Matej Stoka \a Kon-tovelja je bil včeraj na obtožni klopi, obtožen zločinstva goljufije, storjenega s ponarejenjem podpisa na neki menjici. Dobil je dva meseca ječe.
— 34-letni Fran Stanič iz Pirana je dobil 18 mesecev ječe radi javnega nasilstva.	I
Povožen. Včeraj proti 10. uri je neki voznik povozil 27-letnega delavca v Llovdovem arze-nalu, Josipa Stefaniča, stanujočega v Via Giusti-nelli št. 2. Stefančič je težko ranjen na glavi, tako, da so ga morali prenesti v mestno bolnico.
Različne vesti.
„Herrenvolk". Pred kratkim je umrl na Nemškem bivši državni kancelar, grof Caprivi. Mi-noli teden pa so tatje okradli grob mrtvega kan-cclarja. Ukradli so namreč zlate Čope od vencev, ki sta jih dala položiti nemški eesar in kralj Saksonski. In ta »Herrenvolk« hoče očitati Slovanom, da so barbari in Hammeldicbc!
Viharji na Angležkem. Iz Londona poročajo dne 14. t. m.: Vihar na Angležkem se je včeraj ponovil in divja s strašansko močjo.
Gledališko pismo.
(Iz Ljubljane).
Na slovenskem gledališkem odru v Ljubljani je letos posebno živahno. Opera je dosegla z dvema velikima deloma, z »A i d o« in z »Lohengrin om« uprav senzaeijonalne vspehe, drama pa se je letos znova visoko dvignila, tako, da smelo tekmuje z najboljšimi provincijalnim! dramami.
Najlepše pa je to, da so se vprizorile letos že tri izvi r n e d ra m e, kar je nekaj izrednega, prevažnoga za razvoj našega slovstva in za pov-zdigo naše kulture. V oni sezoni tri izvirna dela, tofje za naše razmere velikansko! Naša dramatika se je začela vendarle bujno (razvijati, in dal Bog, da ne ostanemo sredi poti!
Ganglov »Sin«, rodbinska drama v 4 dejanjih, je dosegel najlepši vspeh, in občinstvo jo je sprejelo z navdušenjem. Prepričan sem, da bode gospod Gangl odslej vstrajal na dramatičnem polju, kjer je pokazal nerazmerno več tvorne sile in originalnosti nego na polju lirike. »Sin« je moj najboljšimi deli našega dramatičnega slovstva. Nadejamo se, da ga bomo videli še večkrat na našem od? u!
»Friderik III. na Malem gradu v Kamniku« se zove prav čedno zasnovano delce A. Medveda, ki seje igralo ob priliki jubilejnih gledaliških predstav. G osp. Medved je ustvaril par jako zanimivih tipov iz naše zgodovine, in mi gojimo vročo željo, da bi tudi ta pisatelj posvečal poslej večji del svojih močij naši dramatiki!
Tretje izvirno delo pa se zove »Roko v-njači«, narodna igra s petjem v petih dejanjih po Jurčič-Kersuikovem romanu. To delo se je igralo prvič Jte dni, in gledališče jc bilo takrat razprodano, da so odšli mnogi od blagajnice brez kart. Kakor čebeljnjak je bil poln hram dramatične umetnosti veselih ljudij, ki so prispeli od vseh stranij z dežele gledat, kako živč na odru veliki Groga, glavar gorenjskih rokovnjačev, Blaž Mozol, Kajtguzen, Boječ, Tomaž Velikonja i. dr. In pokazalo se je, da so »Rokovnjači« izvrstna narodna igra, ki ni le zanimiva, nego tudi zabavna, ne le pretresljiva, nego tudi umetniško zgrajena. V pet dejanj je razdelil dramatizovatelj ves roman nesrečnega Nandeta ter jih naslovil: »Pred sramotnim kamnom,« — »Sanjeo Torklji«, — »Izdajalec«,— »Dan osvete«, — »Na pragu sreče«. Splošno se priznava, da je bil g. Govčkar prav srečen in spreten v svoji dramatizaciji, in da se mu je prav krasno posrečil zlasti tragičir konec. Izraža se tudi
želja, da bi g. Govćkar dramatizoval še katero — morda tudi svoje — delo v efektno narodno igro.
»Rokovnjači« so prva izvirna narodna igra s petjem, in njeni veliki vspeh je našim pisateljem kažipot, kje naj delajo in kod naj zajemljejo snov svojim dramam. Iz naroda za narod jim bodi geslo! Za veliko tragedijo še nismo zreli. Ne sra-mujmo se pri poznati tega ! Tudi drugod se ni razvila dramatika skokoma in kar čez noč, ampak polagoma in v etapah.
\ »Rokovnjačih« se tudi poje. Vse pevske točke, ki so jako ljubke in prijazne, je zložil znani skladatelj V. Pa r m a.
O igranju samem pa se no morem izreči naj-laskavejše. Igralec glavne uloge (Nandeta) ni prav nič razumel svoje naloge ter ni vztrezal — razen v nekaterih malih prizorih — v nikakem oziru. Nande je bil plemič in glavar razbojnikov, os v eto žel en in nežno ljubeč mož. To je značaj njegov in samo tako bi se moral predstavljati. Ker pa dotični igralec svoje vloge niti znal ni, — kar je vse graje vredno —, je umljivo, da je igral slabo in brez izraza.
Prav dobri pa so bili predstavitelji Blaža Mozola, Štefana Poljaka, Rajtguzna, dr. Burgerja, Rezike, Poljakovko in Poloniee.
Za manjše vloge nima ljubljansko gledališče dovolj izučenih igralcev, kar je na kvar vsej drami. Tudi režija ni bila popolna. Vse to naj se popravi v bodoče, in »Rokovnjači« ostanejo biser našega repertoarja.	B.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadaje vesti.)
Gorica 15. Govori se, da je deželni odbor vendar zaprosil zastavljavnieo za posojilo 100.000 gld., katera svota jo namenjena kakor prispevek za Vipavsko železnico. To pa da je prišlo le tako, ker so bili Italijani v manjšini vsled okolnosti, da je, ker nimamo deželnega glavarja, moral predsedovati dr. Pajer, ki kakor predsednik ni imel pravice glasovanja.
Glede naslednika odstopivšemu grofu Franu Coroniniju v deželnem zboru goriškem italijanska stranka ni še došla do definitivnoga sklepa.
Dliniij 15. Kolikor se sliši, ogerska opozicija še vedno nikakor noče dovoliti v to, da bi se še pod tem ministerstvom preosnoval pravilnik zbornice tako, da bi bilo zagotovljeno redno parlamentarno delovanje. Politični krogi sodijo, da eesar izreče svojo definitivno odločbo žo po današnjem kronskem svbtu.
Dunaj 15. Ravnatelj gimnazija v Pulju, Anton Stitz, je imenovan ravnateljem na Maksimi-lijanovem gimnaziju na Dunaju.
Dunaj 15. Cesar je vsprejel danes ob 10. uri predpoludne ogerskega ministra za deželno hrambo, Fejervarija, ob 11. uri finančnega ministra Lukaesa in ob 1. uri popoludne ministerskega predsednika barona Bantfvja.
Zaloga in tovarna
pohištva vsake vrste
od
Ataairo Levi luži v Trstu.
Plaz/,a Rosa rio žtev. 2.
(šolsko poslopje).
Bogat izbor v tupetarijah, zrcalili in slikali. Ilustriran cenik gratis ili franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brod ali železnico, brez da bi so za to kaj zaračunalo.
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
od
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg S. Giovanni hiš. štev. 5 {hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo!
U asliinirton 15. >Senat je vsprejfl glasovi proti 22 sklepni predlog, h katerim izjavlja, da z odobrenjem mirovue pogodb«* »e nikakor ne namerja dovoliti Kilipineem državljansko praro Zje-dinjenih držav, ali pa proglasiti otoke kakor sestavni tlel Zjedinjenih držav. Namerja s«' marveč namestiti na otokih vlado, ki hode odgovarjala željam in odnodajem prebivalcev, katere naj hude pripravljala za lokalno samovlado.
Carigrad li">. »Agence de Constantinople« javlja na podlagi pismenega poročila iz Kosova, da so v Mitroviei zadnje dni januvarja zaprli 4 kri-stijane, ki so bili preohlečeni v žensko obleko in se potikali po mestu. Vsled t»>ga razburjena množica ae je zbirala pred vladnim poslopjem in jje potem v nastalem pretepu zlo postopala z onimi postopači, katerih eden je umrl na dobljenih ranah. Lokalne oblasti so razgnale množico in so napravile zopet red.
Trgovinske vesti.
Budimpešta 15. Pšenica za mare gold. «M>4 -«M>»;. Pšenica za april9.43 gl. D-44 do— Pšenica za oktober gold. 8*54 do 8*55. Rž za oktober gl. —- do —•—. Rž za mare gld. 7 81 do	Koruza za maj 1899. gld. 4*70 do 4*71.
Koruza za oktober gl. —•— do —•—. Oves za mare gl. 5*79 do 5-81. Oves za oktober gl. —•— do —•—. Koruza gl. fv50 do 5'60.
Pšenica : ponudbe in povpraševanja slabe. Prodaja f>.000 met. stotov. Vreme: lepo.
HaniUlll'g 15. Trg za kavo. Sautos good avc-rage za mam HI*—, za maj 81*50, za september J12'25, za denember 32*75.
Havre 15. Kava Santosgoocl average za fe-bruvar 50 k. frankov 37.—, za april 50 k. frankov 38.—.
Praga 15. Surovi sladkor I. izdelek, 88°/« Reudement franco Aussig. Mirno. Februvargl. 12*30. do —•—. Mate gl. 12"32l/2 Oktober-dec. gld. 12.17 V,. Denar.
Dunajska borza dne 15. februvarja.
Državni dolg v papirju „ „ v srebru Avstrijska renta v zlatu .
„	„ v kronah
Kreditne akcije .
London 10 Lsr.....
20 mark......
Napoleoni......
100 italijanskih lir . . .
vfernj 101.00 101.25 120.35 101.85 368.90 130.40 11.78 9.55 V, 44.42l/;
tlaiiM 101.00 101.25 120.30 101.90 366.90 120.37 11.78 9.55 V, 44.45
Temu treba
se privadit. Tema treba se odvadit. Kupleta za srednji glas z spremljcvanjem gla-sovirja, primerna za veselice in zabave, se dobivata po 50 kr. pri Hr. Vogriču. ul. Stadion 19. Dobiček za „Cir.-Mtd."
Fl Ll J AL
c. ti nriv. astrijsk® kreditnega
/a trgovino fvi obrt v Trstu.
Novol za vplafilla.
V vrednostnih papirjih na
4-dnevni izkaz 2'///o
OH.	on/ oi
II	u «* 14 I o
V napoieonih na
80-dnevni odkaz 2°/u°/0 8-mesečai „ 2l/4° 6-	.. 2>/,°/o
ua pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankoveih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah.
Okrožni o d d e 1.
V vredn. papirjih 2u/„ na vsako svoto. V napoieonih brez obrest Nakaznice
na Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kako v Zagreb, A rad, Rielitz, Gahlonz, Gradec*, Sibinj, Inomost, Czovec, Ljubljano, Line, Olomue, Reichenberg, Kaaz in Sol-nograd, brez troškov.
Kupnja In prodaja
vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov proti odbitku lu/00 provizije. Inkaso vseh vrst pod nnjumestnej&imi pogoji. Pr ednj mi. Jamčevne listiue po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto.
Vloiki v pohrano.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali sre
brni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijansk v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Splrltus aintpli c o m p o t u a t s
ALGOFON.
Jedino sredstvo proti zobobolu, revmatič. glavobolu, migreni itd Steklenica z navodilom stane le 20 nvč. ter se dobiva jedino le v lekarni
PRAKMARER (Ai dne Mori) Piazza graiide TRST
Paziti na ponarejanja.
-«r -A- -Ju -g.- -A- i 4» li l 4 1 I ,t, -j. Ji lil t,
.Hotel Nazionale"
v ulici Vienna št. 4.
•e nahaja v bližini kolodvora južne železnice, pristaniftč, poitnega in brzojavnega urada ter Je popolnoma pre> novljen. Sobe se oddajajo po 80 kr. in naprej. 2 Postrežba najtočneja. Govori ae slovenski in hrvatski. Lastnik je dalmatinski Hrvat. Za obilni obisk ae priporoča miimi	Josip Indarovii,
Nova centralna čevljarnica
v Trstu.
Via Malcanton štv. 2.
Bogat izbor čevljev
za g0H|»0<le, u;oH[)e i vi otroke.
Delo solidno, trpežno in po mogočih konkurenčnih cenah.
O vet proti trg-anj n.
(Liniment caapici).
Preiskušano mazilo — odpravlja bolečine pri kostibolu, ganju in revmatizmu. — Ena steklenica z navodilom 50 nv Razpošilja z obratno poŠto najmanje dve steku niči
„Deželna lekarna pri Mariji Pomagaj*'
Ph. Mr. M. Lmsteka t IJuhlJani.
FILTJALKA
BANKE UNION
V TRSTU
ho peča z vnemi bančnimi in menjalnimi ponli, kakor:
a)	Vsprejema uplačila na tekoči račun ter jih obrestuje:
Vrednostne papirja:
po 5i*/B0/0 proti f) dnevni odpovedi
„	n	„
„ Sllt°l0 „ 4 mesečni „
, 3»/,°/. H „ 3»/,°/. „ 1 letni	,
Napoleon«:
po 2 °/o Prot' dnevni odpovedi „ 2 V,°/. n 40 •i 2V/o » ^ mesečni - °/« „ „
Tako obrestovanje pisem o uplačilih velja od 25. oziroma 2. avgusta naprej.
b)	/a giro-conto daje 28/4"/0 do vsakega zneska; izplačuje se do 20.000 ((Id. a cheque; /,a veče zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici.
c)	Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne uplačila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur.
Sprejema za svoje conto-correntiste, inkase in račune ua tukajšnjem trgu, menjice za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno.
d)	Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih.
e)	Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjuva nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji.
Pserhofer-j e va
lekarna „Pri zlatem državnem jabolku"
lin Dunaju I., SiiigerHtrassc štev. 15.
J. Fserhoferjeve čistilne krogljice
so davnoskušeno, lahkočistilno od več zdravnikov občinstvu priporočano domače sredstvo.
Te krogljice so iste, poznane pri občinstvu že več desetletij pod imenom „I. Pserhoferjeve kričistllne kro-gljice" ter se izdelujejo pristne jedino v lekarni ..Pri zlatem državnem jabolku*', Dunaj I, Singerstrasse it. 15.
Teh krogljic stane : jedna škatljica s 15 krogljicaml 21 n6., jeden zavitek z 6 skatljicami 1 gld. 5 nč. Ako se
znesek predplača, stane s poštnino vred: 1 zavitek krogljic 1 gld. 2;> nČ.,2 zavitka 2 gl. 80 nč., 3 zavitki H gl. 35 nč., 4 zavitki 4 gl. 40 nč., f) zavitkov 5 gl. 20 nč., 10 zavitkov 9 gl. -20 nč. (Manje od jednega zavitka se no pošilja.)
Prosimo, da se i z reč n o zahteva »J. Paerhoferjcve čistilne krogljic«'«.
in pusltl Jo, >ln imu |Htkri>v vnuki *kutljlci Isti pmlplu J. PaerhoferV rnd«žih pinmenili, kutorona J« viduti nit nuvodilu su poruho.
1 p0H0-
dlo» 4()
J. Pserhoferjey balzam za ozebline,
nč., pronto pofttnlno 05 nč.
J. Pserhoferjev trpotčev sok, i. Pserhoferjev balzam za goltanec, i08nv«:
|»nfttniiH' pntHtii tl'i ufi.
Stoll-ovi kola-preparati,
vinu uli ulikHlrJa 3 rM., pol litru 1 gl. i!0 u«., «etrt litru Hfi nfl.
i. Pserhoferjeva grenka tinktura za Želodec
(prej liiienovaitu /ivljeimku pnenro). liuhlo lunstiipljujcifi1 sred-
»rvo, ki uplivu krepiluo iiu 2«1<kIw pri /uliusunju, 1 hoćicii "M ni., 1 rtucet V glil.
1 steklenk-a 50 ll()V^ll!OV.
i. Pserhoferjevo mastilo za rane, J. Pserhoferjeva tanokininska pomada
poHpefttijc runt lun, jedna Akatljicu X gld.
Raimnolni nhli^ ml l,,,lt- Prnf' Blauđel-u, i limrnk 50 nO. nailUOCIIII UUII£ prosto postnim- pu 75 u<\
A. W. Bnllrioha donmte sredstvo proti poHlo<llcani
Universalna čistilna sol
slulio pri'ltuve, jaden nmot 1 «1.
Razven imenovanih izdelkov so deloma v zalogi vse v avstrijskih listih napovedane tu- in inozemske farmacevtične specijalitete. Na zah te vanje poskrbuje se točno vsnko v skladišču ne nahajajoče se blago po nizki ceni.
Razpošiljanja po poiti se vrse točno, a treba je denar doposlati naprej; veča naročila tudi po poštnem povzetju.
rjPri pošiljatvl denarja po poštni nakaznici stane porto veliko manj, kakor po povzetju.
„EDINOST"
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Izhaja v Trstu dvakrat ua dan razun nedelj in praznikov.
>
Zjutrauje izdauje izhaja ob 7. uri zjutraj, večerno pa oh 7. uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo izdanje o 9. uri predpoludne. — Naročnina znaSa: Obe izdan ji gl. 21*—; samo večerno izdanje gld. 12'—, (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne številice stanejo: Zjutranje izdauje J) kr., večerno 4 kr
V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh-le ulicah in trgih:
Piazza Caserraa št. 2. — Via Molin piccolo Št. 8. — Via S. Micliele št. 7. — Poute della Fabra. — Via Rivo št. 80. — Campo Marzio. — Via delle Poste uuove št. 1. — Via Caserma št. 18. — Via Belvedere št. 21. — Via Ghega št. 2. — Volti di Chiozza št. 1. — Via Stadion št. 1. — Via Acquedotto. — Via Istituto št. 18. — Piazza Barriera. — Via S. Lucia. — Piazza Giuseppiua. V okolici se prodaja:
Na Ureti pri gosp. Pogorelcu, v Skednju pri gosp. Antonu Sancin (Drejač) in pri Sv. Ivanu pri gosy. Ani vdovi Ga&peršič. — Izven Trsta prodaje se „Edinost" v Gorici v tohakarni g. Josipa Schwarz v Šolski ulici.
Slovenci! Narofiajte, podpirajte in širite mod rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program jo v prvi vrsti ohranitev in ra/.vitek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in hrumim nam po zakonu zajamčenih pravic.
Rojaki, uvažujte naše geslo: „V edinosti je moč!"
i