izhajajo vsako jutro. Veljajo do konca leta 1918 20 K. Za četrt leta K 10‘—. Mesečno K 3‘50. Posamezna številka 20 v. Oglasi po dogovoru. Uredništvo in upravništvo je v „Zadružni tiskarni“, Dunajska cesta št. 7. Telefona št. 180. Uredništvo je strankam na razpolago od 6—7. ure zvečer. St. 89. Ljubljana, v torek 15, oktobra 1918. Leto I. Državna kriza. — Angleške zahteve. — Turški separatni mir. Wiisonov mir. „Neue Züricher Zeitung“ od 8. oktobra ima sledeči članek pod zgornjim naslovom, ki ga je napisal deželni glavar kranjski dr. Ivan Šušteršič: „Dogodki se prehitevajo, svetovna tragedija se bliža svojemu koncu. Položaj je zrel ža mir. Danes ni nobenega dvoma vsč, da je vsako na-daljno prelivanje krvi brez koristi,' ker so' obrisi bližajočega se miru jasno vidni. Odločilen ni toliko trenotni vojni položaj kakor pa vladajoča duševna struja med civiliziranimi narodi. To je tisto zmagovito dejstvo, s katerim moramo na vsak način računati. Wiisonov mir je že danes virtuelno dejstvo, ker koreninijo od Wilsona formulirani principi v duhu kulturnih narodov. To videfi in po tem se ravnati je neposredna dolžnost vseh vlad. Odlašanje nima nobenega pomena več, ker za morebitne žrtve ni nikake protivrednosti več. Neizogibno pride tisti mir, kakor, ga je že danes orisal Wilson v'svojih pragmatičnih stavkih. Sad je zrel, treba ga je le še vtrgati- Formelno priznanje Wiisonovih načel s strani vseh vojskujočih se držav in njihova enotna volja, to priznanje lojalno in brez pridržkov izvesti v praksi, to je svetovni mir. O konkretnih oblikah v okviru na podlagi teh principov zarisanih črt bo treba seveda razpravljati. Če se tozadevno v posameznih točkah ne bi dal doseči sporazum, nam ostaja še vedno človeštva vredno konečno sredstvo: Razsodišče. Dosedanje mednarodne pogodbe politične in vojaške vsebine naj se pa na pragu nove dobe razveljavijo. Na mesto tajnih separatnih pogodb, dogovorov in konvencij naj stopi odprti zakonik zveze narodov. Šuto preteklosti je treba odstraniti, da se napravi prostor za novi, boljši svetovni red, ki se poraja. Tega nastanka ne ovirati, ampak po močeh ga pospeševati je največja vladarska umetnost in najsvetejša dolžnost. Treba je le krepko prijeti, a ne jutri, ampak že danes, da se ne pretoči niti kaplje krvi več zastonj. Vsestransko lojalen Wiisonov mir bo v svojih posledicah koristil vsem narodom, čeprav zahteva trenotne žrtve; te žrtve pa ne bodo zastonj. Takoj kot obligatorična organizacija v življenje poklicana zveza narodov bo ustvarila in garantirala ono mirno, kulturno sodelovanje vseh kulturnih narodov, ki nam daje poroštvo za naj večji duševni in materijelni napredek človeštva. Napredek, katerega bo omogočilo svobodno delo vseh narodov, malih in velikih, je najpopolnejša odškodnina za vse, kar je moral svet pretrpeti v zadnjih letih. Nov svetovni duh, katerega je Wilson tako lepo in jasno formuliral, zmaguje nad starim. Članek sklepa s Schillerjevim verzom: „Das Alte stürzt, es ändert sich die Zeit, Und neues Leben blüht ^us den Ruinen.“ Odgovor Wilsonu. Dunaj, 12. oktobra. K nemškemu odgovoru na Wilsonova vprašanja pristavlja „Weltblatt“ še sledeče: O vzhodni fronti je treba posebej razpravljati, ker ne gre tu za okupacijo sovražne dežele. Na eni strani niso države, ki so nastale na tleh Rusije, nič več zaveznice Rusije, na drugi strani pa so bivanju naših čet na tem ozemlju pritrdile dotične vlade; poleg tega fa ne zasledujejo naše čete vojaških namenov, temveč opravljajo poglavitno varstveno in upravno službo. Ločena razprava o bivši vzhodni fronti je važna posebno z ozirom na Ukrajino trenotno objavili ženevski časniki. Princ Ba-denski pravi, da vsebina ni točna. Zaradi tega pisma so socijalni demokrati precej pikirani. Nemški kancler je že izjavil, da je takoj pripravljen na odstop, če mislijo stranke, da je njegova oseba ovira za mir. Berolin, 14. oktobra. Socialni demokrafje bodo imeli v torek in sredo važna posvetovanja, katerim se pripisuje velik" političen pomen. Mir je na potu iz Bruslja. Budimpešta, 12. oktobra. „Pester Lloyd“ javlja: Kraj, kjer naj bi $e vršila mirovna pogajanja, ne bo Haag, temveč Bruselj. Kodanj, 12. oktobra. Pri propagandi za angleško vojno posojilo so obsuli časnikarji več angleških državnikov in parlamentarcev v angleških mestih z vprašanji o mirovnih izgledih. Izjavili so, mir je na potu in ne more biti več izjalovljen. Dunaj, 14. oktobra. Iz Londona poročajo» da se je izrazil srbski ministrski predsednik Pasic v nekem intervivu, da bo prišlo do miru najbrže še pred Božičem. Stranka prawa ža zedinjanle Hrvatov in Slovencev. Izjava hrvatske stranke prava. Z ozirom na velike in usodepolne dogodke, ki se odigravajo v tej monarhiji, in ki bi mogli za vse čase odločiti usodo hrvatskega naroda, so se bili zbralj v četrtek popoldne saborski zastopniki stranke prava, izvršilni odbor, odposlanci mestnega kluba ter številni člani stranke po deželi, da razpravljajo o položaju in stališču stranke v tem času. Pozivu se je odzval ter prisostvoval konferenci tudi pravaški zastopnik izven stranke g. Stj. Zagorac. Na konferenci je biia sklenjena sledeča resolucija: Ker je habsburška monarhija sprejela Wil-sonova načela za mirovne razgovore ter hoče po teh načelih preurediti tudi svoj notranji ustroj temeljem samoodločbe svojih poedinih narodov, so sklenili predstavitelji stranke prava soglasno, da zahtevajo na temelju tisočletnega prava samoodločbe, ki se mu hrvatski narod ni nikdar odrekel, niti ga ni izgubil — da se brez odlašanja izpostavi svobodna in samostojna hrvatska država z ujedinjenjem vseh hrvatskih dežel in s povrnitvijo Reke in Medžimurja, Nadalje, da se z ozirom na resolucijo, sprejeto na sestanku hrvatskih in slovenskih zastop nikov v Ljubljani 1. 1912 s svojo svobodno voljo pridružijo tej hrvatski državi tudi bratje Slovenci, da moremo zajedno in svobodno urediti odnošaje svoje države napram ostalim slovanskim bratom kakor tudi napram-ostalim narodom habsburške monarhije. • Stranka prava pozivlje za to na složno delo vse rodoljube, ki sta jim na srcu obstanek in bodočnost hrvatskega naroda ter iskreni in trajni sporazum s sosednjimi jugoslovanskimi brati. V Zagrebu, dne 11. oktobra 1918. , Saborski klub in izvršilni odbor stranke prava. Ogrska kriza. Ministrski svet v Budimpešti. Budimpešta, 14. oktobra. Danes dopoldne se je vršil ministrski svet, na kar se je Wekerle odpeljal na Dunaj, Budimpešta 14, oktobra. V nedeljo popoldne je cesar sprejei v avdijenci Ludovika Na-vaya. Po avdijenci je Navay odpotoval nazaj v Budimpešto. Tu je izjavil, da ga še ni smatrati za kraljevega izvoljenca. Razprava radi sestave kabineta se še vrši, a še ne bo končana. Budimpešta, 14. oktobra. K-ikor govore v tukajšnjih političnih krogih hoče vladar poveriti Navayu sestavo kabineta. Navay pa je to nalogo odklonil z izgovorom, da je na Ogrskem dovolj za to bolj pripravnih osebnosti. Ministrski predsednik Wekerle bo prisostvoval jutrišnji seji zunanjega odseka ogrske delegacije V seji poslanske zbornice, ki se bo vršila v sredo, bodo prčd razpravami, ki so na programu, imeli daljše govore-Tisza, Albert Appopyi >n Julij Andrassy. Ministrski predsednik Wekerle Pa bo navzoče informiral o položaju. Značilno je, da se vodilni krogi že začenjajo sprijaznjevati z združenjem Bosne, Hercegovine in Dalmacije s Hrvatsko. Budimpešta. 14. oktobra. V svoji zadnji avdijenci je prosil grof Mihael Karoiyi za amnestijo yseh-političnih obsojencev. Prosi! je.tudi, da bi izpustili dr. Adlerja, kije bi! umoril grofa Sturgkha. Budimpešta, 14. oktobra. Večerni listi javljajo, da so člani kabineta podali demisijo. Lju-doviku Novayu je bilo baje poverjeno, da naj kot bomo regius preskusi stranke in njih voditelje, kako bi se dal razvozlati položaj. Avstrija. Ministrska kriza. Dunaj, 14. oktobra. Notranjo politično situa-pijo obvlada novica o demisiji barona Hussareka b» pa vest da je grofu Sylva Tarouca poverjeno ministrsko predsedstvo. Nemški meščanski krogi sodijo, da je govorica gotovo prenagljena. Merodajni krogi pa vest zanikavajo. Dunaj, 14. oktobra. Včeraj je cesar sprejel v avdijenci grofa Sylva-Tarouca in barona Pantza. Sliši se, da hočejo Hummer, Teufel, Pantz in Reichenauer ravnatelja državne zveze avstrijskih industrijalcev Jurija Güntherja lansirati kot min. predsednika. Delegacije. Dunaj, 14. oktobra. V poslanski zbornici se j je pričelo delovanje delegacij. Mnogo se govori o potu načelstva poljskega kluba v Varšavo. Splošno pa sodijo po sprejemih pri cesarju o politični situaciji dokaj mirneje. Dunaj, 14. oktobra. Armadni odsek avstr, delegacij se je začel danes popoldne posvetovati. Posl. Körner je izjavil, da se on posvetovanj sf*#r udeležuje, a s pridržkom, ker je čehoslo-vaŠK.a država priznana z mirovno ponudbo kot samostojna individualnost. Dejanskega obstoja delegacij pa ne priznava, ker so institucija izza leta 1867. Körner se je zavzemal za čehoslovaške legijonarje, dočim je vojni minister Stöger-Steiner pobijal njegova izvajanja. N Škodova tovarna se pripravlja na mir. Praga, 14. oktobra. Kot dokaz, da je avstrijska mirovna nota zelo resno mišljena, služi tudi dejstvo, da so v Škodovi tovarni ustavili nočno delo in da so vojaške dobave stornirali Generalni štrajk na Češkem. Praga, 14. oktobra. Vsled skleca čeških socijalnih demokratov vlada' danes na Češkem, Moravskem in v Šleziji enodneven generalni štrajk. Počivajo tvornice, gledališča in zabavišča Listi v pondeljek ne izidejo. Štrajk naj bi bil protest proti izvozu živil iz čeških dežel, v resnici je pa političnega značaja. Na Bolgarskem. V Sofiji se je vršila v železniškem ministrstvu seja, katere so se udeležili gpneralni ravnatelj železnic in brzojava Morfov, general Lukov, francoski polkovnik Dröussot in dva angleška častnika. Šlo je za prevzetje bolgarskih železnic, cest, pristanišč, telegrafa in telefona s strani antantne kontrolne komisije ter za to, da antantne čete zasedejo v pogodbi določene strategične točke na Bolgarskem. Isti dan so zasedle antantne čete Kneževo ob stari bolgarski meji in Kjusten-dil. Iz petih letnikov, ki so ostali pod orožjem, naj se dopolnijo tri bolgarske divizije, ki jih je j antanta Bolgarski dovolila. V četrtek zvečeV je zapustil zadnji nemški vojak Sofijo. Ponoči so prispeli Francozi. Bilo jih je en polk. Od petka naprej plapola trikolora republike nad Sofijo. Nemški poslanik grof Oberndorf je Sofijo zapustil. Ostal je v Sofiji samo arhivar nemškega poslaništva. Zastopstvo nemških interesov je prevzel nizozemski poslanik. V Nemčiji so zamerili bolgarski vlzdi, da ni objavila v Berlinu dne 23. septembra sklenjene pogodbe, glasom katere naj bi pripadla vsa Do-bružda Bolgarski. To očitanje je popolnoma neupravičeno. Ko je dospela vest o pogodbi v Sofijo, je bilo na makedonski fronti že vsega konec in samo sklep miru je mogel še pomiriti, duhove. Razglasitev pogodbe glede Dobružde v teh strašno težkih dnevih bi bila učinkovala, kakor zasmeh. Zveze z osrednjimi državami tudi ta razglasitev rte bi bila mogla okrepiti. X Turčija je sklenila separatni mir. Dunaj, 14. oktobra. Kakor hitro je bil Tewtik-paša imenovan velikim vezirjem, je naslovil na centralne sile noto, v kateri javi, da je Turčija na koncu svoje moči, in da obstoji nevarnost, da odkorakajo bolgarske antantne čete proti Carigradu. Zato da je Turčija prisiljena, da se začne pogajati o separatnem miru. Na Dunaju so odgovorili, naj počakajo Wilsonovega (cdgö-vora. Med tem so se pa pogajanja z antanto že pričela in se nadaljujejo v Atenah. Avstrijsko volno poročilo. Boji severno Niša, s četaši šn civilisti, sovražni pritisk v dolini Morave. Dunaj, 13. oktobra. (K. u.) Uradno: Italijansko bojišče. Sovražniki niso več pričeli napadati v Sedmero občinah. Povsod navadno bojno delovanje. Balkansko bojišče. V Albaniji se nadaljuje umikanje, kakor ukazano. V okolici Peči močnejši četaški boji. Niš smo po večdnevnih hudih bojih prepustili sovražniku. Zahodno bojišče. Pri Beauniontu so bili naši polki uspešno udeleženi pri obrambi ameriških napadov v masah. Dunaj, 14. oktobra. (K. u.) Uradno. Italijansko bojišče. Mestoma boji artiljerije ,in patrulj. Jugovzhodno bojišče. Naše umikajoče se albanske čete so morale prestati boje zadnjih čet in četašev. V prostoru severno Niša trajajo boji međ umikom dalje, ki se jih udeležuje tudi civilno prebivalstvo. Posebno močen sovražen pritisk se pojavlja v dolini Morave. Zahodno bojišče. Pri c. in kr. četah nobenega večjega bojnega dejanja. Šef generalnega štaba. * Plen orientskih armad. Dunaj, 13. oktobra, h vojnega tiskovnega stana se poroča: V francoskem poročilu orientske armade z dne 11. t. m. stoji: Od 15. septembra so dobile zvežne orientske armade vštevši enote 11. bolgarske armade, ki so bile zajete v ozkih prelazih pri Tetovu, 90.000 ujetnikov, med temi 1600 častnikov, med njimi 5 generalov. Uplenile so nad 2000 topov vseh kalibrov, tisoče strojnih pušk in minometov ter velikansko množino vsakovrstnega vojnega orodja. Nemško vojno poročilo. Berolln, 14. oktobra. (K. u.) Uradno. Zapadno bojišče. Vojna skupina kraljeviča Rupreehta. Napadi nasprotnika proti kanalski fronti po obeh straneh Donavja so bili zavrnjeni. Sovražnik, ki je mimogrede vdrl v Arbigny au Bac, je bil v protisunku vržen zopet ven. Severovzhodno Cambraia so se izjalovili močnejši angleški napadi med Bouchainom in Has-presom. Južno Solesmesa smo očistili še izza zadnjih bojev preostalo gnezdo Angležev. Vojna skupina nemškega cesarjeviča. Severno Oise ponovljeni napadi Francozov pri in južno Aisonville so bili zavrnjeni. Severno Laoma in ob Aisni stojimo v naših novih postojankah. Uspešni boji zadnjih dni na 1 Chemin des Dames in y postojankah ob Suippesu, pred katerimi je sovražnik v skoro vsak dan ponovljenem brezuspešnem navalu utrpel težke izgube, so omogočili tukaj ravno tako kakor na bojiščih v Champagni, da smo gladko izvršili gibanja. Vojna skupina gen. von Gallwitza. Na obeh straneh Može nobenega večjega bojnega delovanja. V uspešnih napadalnih akcijah smo zopet zavzeli manjše dele postojank, ki jih je držal sovražnik zasedene po končanih bojih z dne 13. oktobra. Večerno poročilo. Berolin, 14. oktobra. (K. u.) Uradno. V Flandriji ^e napadal sovražnik na široki fronti med Dixmudenom in Lyso. Mi smo sunek ujeli. Ob Oisi in Airi in zapadno Mose so se Amerikancem in Francozom izjalovili napadi. von Ludendorff. * . * . * Ludendorff hoče odstopiti? Budimpešta, 12. oktobra. „Pester Lloyd“ poroča iz Berolina: Ludendorff je hotel odstopiti. Proti temu pa se je energično protestirajo, ker bi napravilo to izredno neugoden moraličen vtis. Dnevna politika. Skupna konferenca Čehov in Jugoslovanov. Po povratku iz avdijence so se v soboto sestali češki poslanci z dr. Korošcem k posvetovanju, v katerem se je konstatiralo, da je bilo postopanje Čehov in Jugoslovanov popolnoma enotno in so bili storjeni ukrepi za nadaljno skupno taktiko. , Slovanski politiki kot mirovni posredovalci. Dunaj, 14. oktobra. Dunajski politični krogi smatrajo za aktualno vprašanje, ne kaže li izstaviti slovanskim politikom potnih listov v inozemstvo, da stopijo v stik z narodnimi odbori v antantnih državah v svrho posredovanja za mir. Srbska vlada in Jugoslovanski odbor. Zadnji čas so se vršile konference med pooblaščenci srbske vlade in jugoslovanskega odbora. Šlo je zä to, da srbska vlada pristane na program jugoslovanskega odbora glede ustanovitve ujedinjene države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Srbska vlada je s Pašičem na čelu nekaj časa zasledovala velesrbske terorje. pa je naletela v skupščini na odpor. Večina srbskih poslancev je za program jugoslovanskega odbora in tudi srbska vlada je sedaj opustila svoje stališče. Najvažnejša posledica tega sporazuma je, da bodeta jugoslovanski odbor in srbska vlada na mirovni konferenci nastopala kot enotno zastopstvo jugoslovanskega naroda; temu se naj pridružijo še delegati v monarhiji živečih Slovencev, Hrvatov in Srbov. Srbska vlada se nahaja v krizi. Pašič je že dalj časa brez večine v skupščini. Za njega so staroradikalci, ki imajo med 167 poslanci le 64 mandatov. Pašič je sestavil ministrstvo, ki obstoji iz samih staroradikalcev. Pašič je bil že odstopil, toda drži ga regent Aleksander, ki mu je opetovano v nasprotstvu s skupščino izrazil svoje za-upanjn. V gotovih krogih se zatrjuje, da ni izključeno, da bukne v Srbiji ostra ustavna kriza Kongres tlačenih narodov. V Parizu se bo vršil 15. t. m. kongres „narodov osrednje Evrope, ki so .zavezniki antante“, kot nadaljevanje kongresa tlačenih narodov,- ki se je vršil aprila meseca letošnjega leta v Rimu. »Petit Journal“ piše o tem : „Izprememba imena pomeni napredek zadnjih šestih mesecev. Vsi „narodni odbori“, ki pridejo na kongres, so priznani za vojujoče se vlasti. Gre za to, kako se zgradi osrednja, Evropa na temelju narodne misli in kako se urede skupne politične koristi osvobojenih narodov in se potrdi sporazum med antanto in svobodnimi narodnimi državami, katere dobe nasledstvo Avstrije. Prva vlada neodvisne Poljske. V Varšavi se je sestavil kabinet s knezom Radziwillom na čelu. V kabinetu so: za kongresno Poljsko knez Radziwill in brigadir Pilsudski, ki je v Nemčiji zaprt, ter trije drugi politiki; za poljske pokrajine v Nemčiji poslanec v nemškem državnem zboru Seyda; za avstrijske poljske pokrajine poslanca v dunajskem parlamentu dr. Glombinski in Mo-raczewski. O sestavi tega kabineta je poročal v svoji avdijenci poslanec Bavorowski avstrijskemu cesarju. Tučija sklene z antanto poseben mir. Pozno zvečer so v soboto dunajski politični krogi dobili obvestilo, da so se že nekaj dni sem potekajoča pogajanja med Turčijo in antanto ugodno končala. Turčija je sprejela pogoje antante in bo sklenila separatni mir pod podobnimi težkimi pogoji kakor Bolgarija. Pogajanje med Turčijo in antanto se vršijo v Atenah. Dospele so vesti, da je premirje že podpisano. To vest potrjuje tudi okoliščina, da nemška nota Wilsonu povdarja le sporazumno z Avstro-Ogrsko, Turčije pa ne omenja. Odločitev o vojni in miru brez nemškega cesarja. Berolinski listi poročajo, da se bo državni zbor v bližnjem času pečal s spremembo člena 11. državne ustave, po katerem gre eninole cesarju odločitev v vprašanjih vojne in miru. Ta odstavek bo spremenjen v tem zmislu, da se zagotovi državnemu zboru sodelovanje pri odločanju o vojni in miru. Amnestija v Nemčiji. Cesar Viljem je naročil državnemu kanclerju in pruskemu justičneniu ministru, da naj predlagata v pomiloščenje osebe, ki so bile obsojene zaradi političnih zločinov in prestopkov zlasti povodom stavk in nemirov zaradi prehranjevalnih težkoč. Enako amnestijo izdajajo tudi drugi vladarji. Vsied te amnestije bo izpuščen iz ječe tudi znani socijalistični poslanec Liebknecht. Poljski kronski svet. Varšava, 12. oktobra. Jutranji listi poročajo: Včeraj se je vršil kronski svet. Pečal se je s tem, da se kolikormoč kmalu prevzame deželna uprava in osnuje armada. Finska hoče k Švedski? Malmö, 14. oktobra. Po zanesljivih poročilih z Helsingforsa je nastalo v finski vladi gibanje, da se Finska nasloni na Švedsko. Židje na Ruskem. Moskva, 14. oktobra. Za varstvo židovskega prebivalstva proti pogro mbm je odredila sovjetska vlada, da si smejo Židje ustanoviti svojo lastno obrambo. Bil je tudi ustanovljen komisarijat za židovske zadeve. Nemške ladije za Španijo. Madrid, 14. oktobra. Ministrski svet j? sklenil zapleniti vse v španskih pristaniščih nahajajoče se nemške ladje. Vloga polkovnika Houseja. Kodanj, 13. oktobra. Po londonskih poročilih se zavzema na posvetih v beli hiši posebno polkovnik House za premirje in mirovna pogajanja. Wilson vpošteva razmotrivanje polkovnika, ki je sicer tudi njegov osebni prijatelj, tolikanj bolj, ker velja Höuse za enega najnatančnejših poznavalcev evropskih razmer in je izbral za I glavnega delegata Združenih držav na event. mi-I rovni konferenci. i Angleška vlada in Finska. Helsingfors, 13. Oktobra. Britanska vlada je sporočila po-svojem zastopniku Finski, da angleška armada9 v Kareliji ne ogrožava Finske, ampak da želi angleška vlada živeti s Finsko v soglasju in sporazumu. Ladinci nočejo biti Italijani. Inomost, 14. oktobra. Na velikem zborovanju na južnem Tirolskem so Ladinci protestirali proti eventualni združitvi z Italijani. Proporcijonalne volitve v Švici. Bern, 14. oktobra. Ljudsko glasovanje se je izreklo s 300.000 proti 150.000 glasovom za uvedbo proporca. Strah prebivalstva v Valenciennesu. Berolln, 14. oktobra. Iz bojazni, da utegnejo Angleži obstreljevati mesto Valencienes, v katerem je še vedno kakih 30.000 ljudij, se je polastila prebivalstva silna panika. Nemška vlada se je obrnila na švicarsko vlado, da posreduje v prid prebivalstva. Nemša vlada je rekla, da pusti pod gotovimi pogoji vsaj del prebivalstva tudi preko svojih prvih črt na Francosko. Če se francoska vlada ne bo zmenila za nemško ponudbo, ne prevzame nemška vlada nobene odgovornosti. Po domovini. Dr. Šdsteršlč in Jugoslovanski klub. V včerajšnjih napadih na dr. Šušteršiča beremo: „Vso odgovornost zvrača na Jugoslovanski klub“. Odgovarjamo: Odgovornosti, katero je eden sam prevzel, ne more nihče nanj zvračati. V takih slučajih je mogoče samo konštatirati, kdo jo nosi. To je storil dr. Šušteršič in nič več. Dr. Šušteršič —- grozi! Strašna grožnja je to, grožnja z — londonsko pogodbo! V navadnem življenju je tako, da mora tisti, kdor grozi, imeti v rokah sredstva s katerimi grozi. Ali je dr. Šušteršič gospodar in odločevalec ö londonski pogodbi? Take moči niti mi, njegovi šmoki, kakor pas titulira „Slovenec“ (glej neko oceno prof. Kobala v „Narodu“!) deželnemu glavarju nismo pripisovali! Po našem mnenju tudi tu deželni glavar samo konštatira, kar in kaj je: on londonske pogodbe ni delal in nima nobene oblasti nad njo, tudi take ne, da bi ž njo „grozil“. Če bi „Slovenec“ gospodu glavarju pripisoval tako moč, bi se ne čhdili, ker tam je res vse mogoče; ampak „Narod“? Pa nič ne de; „včasih tudi Homer zaspi“, pravi Horacij. Dr. Šušteršič in avtonomija. Dr, šuster-šičevih par besedij v nedeljski številki „Novic“ je ljubljanska dva narodna dnevnika silno razbu-rilo. Po deželnem glavarju bijejo z vsem mogočim orožjem, katero pa ni več novo. Ker zaracn omejenega prostora ne moremo naenkrat odgovarjati na vse, se omejimo za enkrat samo na poglavje o avtonomiji. Kaj je hotel dr. Šušteršič »Avt0I?f* mijo, ki bi bila za nas narodna smrt“. F>ra’'f,,1 dr. Šušteršič je pa podpisal tudi majniško deklaracijo, isto deklaracijo, katero je podpisal tudi ljubljanski knezoškof. Da je to storil knezoškof ljubljanski, je prav; za dr. Šušteršiča pa to ni prav! To pa zato ni prav, ker je rekel, da je to „maksimum“, kar morejo zahtevati avstrijski Jugoslovani, in ni pripoznal načela: ali vse —- ali pa nič. Pa povrnimo se k avtonomiji in deklaraciji. Avtonomija je razmeroma malo, deklaracija pa veliko. Razmerje je vsaj 100 proti 1000. Sedaj pa vprašamo: Ali se človek, kateremu dolguje dolžnik (država) 1000 kron, in ki sprejme na konto svojega dolga (deklaracije) 100 kron (avtonomijo), s tem sprejemom že odpove nadaljnim zahtevam? Navadno nel Poglejmo še drugo možnost. Vojna sreča je opoteča, kakor vsaka. Če bi se bili dogodki odigravali nekoliko drugače kakor se, ali bi bila avtonomija tudi v takem slučaju odveč? Sicer se pa še nič ne ve, če ne bomo še klicali po — avtonomiji! Vprašanje je samo, če jo bomo takrat tudi dobili, kadar jo bodo imele v oblasti — druge roke! Za enkrat se ve samo, da bo Jugoslavija. Kakšna pa bo, tega pa še ne vemo! Tudi ljubljanski dnevniki ne! Dr. Šušteršič v Švici. Če dva delata isto, ni isto. Spominjamo/ se, da so nekoč pripovedovali, da je šel dr. Kramar, češki narodni voditelj, v Srbijo. Ta njegova pot je bila tudi predmet znane sodne razprave. Državni obtožitelj ga je z veliko emfazo vprašal: No, in ali niste šli tudi v Belgrad ? Po kaj in zakaj ? Dr. Krama, mu je odgovoril še z večjo emfazo: Na povelje cesarjevo! —'Državni pravdnik je bil uničen, naravnost uničen! — Kaj pa dr. Šušteršič? V Švici je bil. To je sumljivo! Kaj dela tam? Pa menda ne na željo vlade? Samo vlade, prosimo, ne na cesarjevo željo! Ja, prijatelj, to je pa v$e drugače — Kramar je Kramar, naš človek, naš, ampak Šušteršič? Križajte, ga! Nevarnost se bliža! Pod tem in pod sličnimi bojnimi klici so se včeraj vzdignili vsi nasprotniki deželnega glavarja proti njemu in izlivali nanj vse čedne in nečedne posode najstrupenej-šega sovraštva po stari, dobro preizkušeni metodi. Čudno je to. Na eni strani pravijo, da je deželni glavar politični mrtvec in politična ničla. Kakor hitro pa ta „politični mrtvec“ le še nekoliko za-giblje z /ustnicami, se že vzdigne nanj „vsa javnost“ s primernim in neprimernim sovraštvom in ogorčenjem! Ali ne tiči v tem neko protislovje? Z mrliči se navadno javnost ne bavi drugače'kakor takrat, kadar bere „pajte“ in potem mirna Bosna in v miru počivaj. Če ^se pa vse tako vznemirja, ob vsakem gibljaju Šusteršičevem, potem kaže to, da vendarle ni še tako mrtev kakor je za mrtvega proglašen, ampak da je še vedno prav čvrstega življenja in žilav in gibčen, Mrličev, se vendar nihče ne boji izvzemši tistih prazno-vercev, ki se boje iti ponoči ali pa še po dnevi rpimo pokopališča. Zato se nam zdi, da je ves ogenj in strup, ki je včeraj zvečer padal na glavo dež. glavarja, samo izraz — strahu! Pred kom, pred čim, zakaj ? Videti je, da je osebno sovraštvo prikipelo tako daleč, da bi njegovi nasprotniki zavrgli raje tudi Jugoslavijo, zavrgli republiko in zavrgli katoliško vero in ne vemo kaj vse, če bi rekel dr. Šušteršič, da je tudi on za Jugoslavijo, za republiko, za vero itd. Narodna galerija. Odborova seja bo danes, ob šestih zvečer na ljubljanskem mestnem magistratu v sobi ravnatelja dr. Zarnika. Gg. odborniki se nujno vabijo. — Odbor društva Narodna galerija, zbran na svoji prvi seji, je soglasno sklenil izreči preblagorodnemu gospodu Leonu Souvanu, veletržcu v Ljubljani, iskreno zahvalo za vnemo, s katero je kot elan pripravljalnega odbora zastavil svoj ugled in svoj vpliv v to, da je moglo društvo Narodna galerija ob svoji ustanovitvi šteti znatno vrsto odličnih članov, nadalje za njegovo mnogoletno posebno .pospeševanje slovenske vpodabljajoče umetnosti. Obenem je odbor sklenil naprositi gospoda Leona Souvana, da vstopi' v odbor — za sedaj s posvetovalnim glasom —, ker bi bilo v bistveno škodo idealno zasnovani stvari, če bi pri potrebnem intenzivnem delto ki se je jelo razvijati, ne bil v položaju, opirati se na vnemo polno in umetniškega razumevanja prožeto osebnost gospoda Souvana. Misel „Narodne galerije“ naj se razširi po vsej slovenski zemlji. Potrebna so obilna sredstva, a naložena bodo v narodu za stoletja in bodo nosila obilne duševne obresti. Redna članarina znaša 30 kron letno ; enkratna ustanovnina 500 K. — Želeti bi bilo z ozirom na važnost ustanove, da pri skladu za „Narodno galerijo“ sodeluje vse slovensko ljudstvo in da se je tisti, ki jim' je mogoče, spomnijo z večjimi izrednimi darili. Živil niti do januarja! List „Neues Wiener Journal“ je priobčil od strokovnjašk.h krogov poročilo, da ne zadostuje letošnja letina do prvega meseca prihodnjega leta. Brez tuje pomoči ne more zdržati Avstrija niti s kruhom niti z moko. A ker je pa letina na Ogrskem zadovoljiva, moramo računati z ogrsko pomočjo. Iz Nemčije ali iz zasedenih ruskih, oziroma romunskih krajev ne moremo pričakovati ničesar, ker porabi armada sama vso letino in ker ne vemo, doklej ostanemo v onih deželah. Cene kruhu na Ogrskem in pri nas. Tudi v Budimpešti so zvišali cene kruh. Nove cene so: Črni kruh 80 vin. za kg, beli kruh 2 K 78 v za kg. — V Ljubljani stane kg črnega kruha 1 K 8 v. Beli kruh je p m” nas, navadnih ljudeh. m! I» Ti .ko se varujemo španske bo^tr0 šlri, oddelek javlja: Hnpa sejmo , ’ ahko oboleil vsepovsod. L e se bolnito °sami sploh zavedajo svojih bo-Idredbe glede izoliranja so tedaj brez ponajbolje si Še lahko pomaga prebivalstvo, amo čuva, ako se zdravi ljudje, katerim c z bolnim: neobhodno potreben, kolikor ogibajo na hripi obolelih oseb. mrt. Umrla je v Rožni ulici št. 39 ga. Av-jnmm. Pogreb danes popoldne. V Trstu don Josip Zanetti, glavni urednik lista i del Litorale“. — Umrl je jač. narednik polka g. Luka Potokar iz Stefanje vasi. iljanskemu trgovcu g. Podboju je umrl stari sinček. — Umrl ie v Ljubljani trgovec sta v Ljubljani preglednik mestnega užitn. zakupa Fran Pelko in njegova mati gospa Marjeta Pelko. Jubilej patra Hugolina Sattnerja. Dne 11. t. m. je na Brezjah obhajal 50 obletnico vstopa v red č. g, pater Hugolin Sattner, defini-tor frančiškanske provincije sv. Križa. Iz dvorne knjižnice. Najvišji komornik je imenoval kustoškega adjunkta dr. Franca Kidriča za kustosa 2. razr. v dvorni knjižnici. V zaporih se je ustrelil v trebuh v nedeljo zvečer v Ljubljani neki Sitar, ki je bil aretiran radi tatvin in tihotapstva. Pravijo, da so za tem dejanjem še mnoge zanimivosti. Zvišanje menažnega prispevka. Kakor poroča „Zeit“, pripravlja vojno ministrstvo zvišanje menažnine od 2 K 99 vin. na 5 K. Sovražni letalci so včasih prisiljeni, da se spuste sredi našega ozemija na tla. Vsied odredbe vojnega ministrstva je dolžnost vsakogar,, da po svoji moči prepreči zopetni vzlet. Ce bi torej kdo zapustil sovražno letalo na tleh, naj skliče takoj ljudi, obvesti orožništvo, vojaštvo itd. — stori sploh vse, kar mu je mogoče, da se sovražnika in njegov aeroplan vjame. Seveda ne kaže, se brez oborožene sile takemu aparatu približati. Oprostitev planšarjev za zimski čas in porodnih pomočnikov za živino. C. kr. ministrstvo za deželno brambo je glasom odloka z dne 16. septembra 1918, odd. XXIV, št. 390000, odredilo sporazumno z vojnim ministrstvom oprostitev planšarjev za zimski čas in porodnih pomočnikov za živino za leto 1918/19. _____Gorka oblačila za zimsko vožnjo po železnici. Promef na železnicah bo tudi letošnjo zimo prav posebno etežkočen radi tega, ker brzi in osebni vlaki ne bödo tako izdatno kurjeni radi pomanjkanja premoga kakor pa v mirnem času. Včasih so vlaki tudi zelo dolgi; posledica je, da se zadnji vozovi ne morejo, dovolj razgreti. Potnikom se tedaj nujno svetuje, da se za vožnjo po železnici dobro oblečejo v gorko obleko. (Imeti jo je treba! Op. uredn.) Brzojavke ujetnikom v Rusijo ustavljene. Po odloku trgovinskega ministrstva z 9. t. m. se •več ne sprejemajo brzojavke na vojne ujetnike v Rusiji. Brez voznih listkov se vozijo. Z vojaške strani se sporoča uradno, da se dobi v osebnih vlakih vsak dar. veliko število vojaških oseto v nekaterih vlakih celo tretjino vsega potujočega vojaštva, ki se vozijo brez voznih listkov. Za službovanje pri četah nesposobni častniki, ki niso v nikaki vojaški uporabi in zanjo tudi ne pridejo več v poštev, pa aspirirajo na civilno službo, naj direktno pošljejo svoje tozadevne prošnje vojaškemu poveljstvu v Gradcu. Velik požar v Trstu. V Mellovi tovarni v ulici Media v Trstu je v četrtek buknil požar. Prihitela je požarna hramba,, ki je pd peturnem napornem delu lokalizirala požar na drugo na-stropje. Škoda znaša 150 do 200 tisoč kron- Navijanje cen s cigaretami. Alojzij Lozin-šek je kupil januarja 1918 v Eggenbergu od J. Fuchsa 100 kartonov egiptovskih cigaret po 12 K karton, in jih prodal mizarskemu pomočniku Ivanu Zemljiču po 18 K karton, ta pa jih je v Zagrebu zopet prodal dalje po 22 K. Lozinšek pride pred vojaško sodišče. Zemljič pa je bil obsojen na 3 tedne strogega zapora in 500 K globe. Širom sveta. Rodzianko — član gledališča. Kodanj, 14. oktobra. Bivši predsednik ruske dume Rod-zianko je vslužben v malem danskem mestecu Odensee pri gledališču kot drugi violinist. Možu se godi zelo slabo. Smrt metropolita Mangre. Sibinj, 14. oktobra. Romunski metropolit Mangra je nenadoma umri. Silen požar v gozdovih. New-York, 14. oktobra. V okolici mesta Duluth v Minnesoti je buknil požar, ki je požgal gozdov za mnogq milijonov. Krog 500 ljudij je zgorelo Čehi v Pruski Šlezljl. V Ratiboru v Pruski Šleziji izhajajoči češki list „Katolicky Noviny“ praznuje petindvajsetletnico svojega obstanka. Češki list „Najodni Politika“ razpravlja o pomenu tega lista za Čehe na Pruskem in pravi: „Bil bi čas, da posvečamo več pozornosti temu edinemu na Pruskem izhajajočemu češkemu listu. S tem bi tamkajšnjim Čehom najbolje koristili. Največ zaslug imajo va ta list pruski češki duhovniki.“ Bogat kmet kradel govedo. Iz Miirzuschlaga se poroča: Nekemu kmetu je bila ukradena 400 kg težka telica. Vse poizvedbe za tatom so bile zaman. Tat pa se je izdal v osebi nekega kmeta, ki je najbogatejši v vsej okolici in je sosed okradenega kmeta. Prepiral se je namreč s svojo oskrbnico in ta ga je iz maščevanja ovadila oi;c tatvine. Velika eksplozija v Ameriki. V Newjerseyu je nastala v petek zjutraj velika eksplozija, ki so jo čuli daleč naokrog. Večina uslužbencev je še ušla katastrofi, veliko pa jih pogrešajo. Druga municijska skladišča v okolici so bila ugrožena vsied letečih isker. Oblasti so izpraznile vsa mesta v območju 10 milj. 60000 prebivalcev je zbežalo iz mestnega okraja. Ceste so prenapolnjene be-gijncev in vozov z ranjenci. Eksplozijo je bilo čuti v Njujorku kot bobnenje velike topniške bitke. Otročji blagoslov. Rudarju Fritschenu v Holdenburgu so so 1. 1916 rodili trojčki, sedaj pa dvojčki. Pritschen je oče 14 dečkov in 3 deklic, od kterih živi 9 dečkov in 2 deklici. 70 milijonov mark ukradenih. Na dvornem poštnem uradu v Berlinu je bila ukradena-poštna vreča z vrednostnimi papirji nad 70 milijonov kron. Tatovom, ki so bili najbrže napravtjeni v poštno uniformo, milijoni^ ne bodo posebno koristili -— ker so znane številke .vrednostnih papirjev. - Vulkan Hekla zopet bljuje. Kodanj, 14. oktobra. Na otoku Islandiji je začel zopet bljuvati vulkan Hekla. Tudi reke so izstopile in so polne toplega blata. Nevarnost za v bližini ležeča mesteca in vasi je velika.