CEUE, 10. AVGUSTA 1967 — LETO XXI. Stev 29 — CENA 50 PAR (50 S DIN) ■ SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJLDSTVA CELJSKA INDUSTRIJA OB POLLETJU Vsak podatek vzrok za skrb gesna podoba dinamike gospodarstva v bilanci službe družbenega knjigovodstva v Celju iz\odnja v dvaindvajsetih celjskih industrijskih Jtjih je po fakturirani realizaciji za 7 % višja V istem času, plačana realizacija pa za 3 % ^ortizacija je bila povečana 65 %, predvsem za- valorizacije osnovnih sredstev, toda malokje jo jjbljajo namensko. Ljjuktivnost, merjena po neto proizvodu, je za slabša od lanske, osebni dohodki pa so se po- Jloge gotovih izdelkov in blaga so za polovico J |{ot lani, njihova vrednost pa znaša 6 milijard pjlijonov S dinarjev. jpcl dolgujejo celjski industriji 16 milijard 857 MOV, le-ta pa svojim dobaviteljem 12 milijard jilijonov — celjska industrija torej kreditira svo- jpce za okoli 4 milijarde in 200 milijonov starih ■jev. Preden bi komentirali po- datke o gibanju proizvodnje in gospodarjenju v celjski in- dustriji, ki jih je v razgovo- ru za tednik prosredoval di- rektor službe družbenega knjgovodstva SLAVKO VER- DEL. dve pripombi za uvod. Naše celjske razmere v ni- čemer ne izstopajo iz okvir- ne podobe o stanju jugoslo- vanskega gospodarstva OJbe- tana »lakota po dinarju<' na- stopa v pravem pomenu ^ese• de in je bila z reformo na- menoma povzročena Težak položaj pa ni nači- len samo za Jugoslavijo, saj po vsej Evropi govorijo o re- cesiji, ta pa učinkuje tudi pri nas, saj se vedno širše vključujemo v mednarodno delitev dela Podoba dinamike gospodar- jenja, ki jo za celjsko indu- strijo izkazuje polletna bilan- ca, je realna, veliko bolj kot pred leti, ko se je za obsež- nejšo gospodarsko rastjo skrivala inflacija. Podatki kažejo, da tudi pri nas nismo popolnoma verjeli v dosled- no uresničevanje refornmih načel, da je ravno zaradi te- ga predolgo delovala silnica stare prakse. Pustimo zdaj govoriti šte- vilke: V uvodu omenjeno poveča- nje vrednosti proizvodnje ob polletju letos bi bila razve- seljiva, če ne bi ugotavljali padca plačane realizacije. Vrednost ustvarjene proiz- vodnje znaša namreč 61 mi- lijard 284 milijonov, plačana realizacija pa le 44 milijard in 678 milijonov. (Vsi podat- Nadaljevanje na 2. strani Poslopje kreditne banke v Celju, kjer že nekaj mese- cev bijejo bitko, da bi odpravili neenakomeren utrip financam. Prejšnja leta so le po dvakrat tedensko pod mikroskopom gledali žiro račun 630, zdaj pa trikrat in tudi večkrat dnevno. OBRTNIŠKI ZBOR DOBRNA 1967 Pred največjim obiskom POKROVITELJ REPUBLIŠKA ZBORNICA Priprave na prvo srečanje slovenskih obrtnikov 2. in 3. septembra v Dobrni so v polnem teku. Zdaj je pokro- viteljstvo nad bo maaiifesta- cijo obrtništva sprejela re- publiška Gospodarska abor- niča. Tako je iniciativi celj- skega poslovnega združenja 2!a obrt, gostinstvo in komu- nalo dala tisti pečat, ki si ga prireditev zasliiži. V Dobrni se bodo srečali obrtni delavci obeh sektorjev, se med seboj spoznali, mor- da navezali boljše poslovne stike, se pogovorili o delu in problemih itd. Tu se bodo srečali obrtniki z dobavitelji reprodukcijskega materiala. Obrtniški zbor »Dobrna 1967« ima predvsem manifestativni pomen. Gre za izmenjavo mnenj o problemih, gre za utrditev enotnega stališča in prav tako za opozorilo javno- sti in vsem pristojnim čini- teljem o stanju, nalogah in vprašanjih obrtniške dejav- nosti v naši republiki. Pa ne samo to; glede na to, da se bodo v Dobovi srečali člani predsedstev slovenskih in hrvaških Poslovnih združenj za obrt, lahko pričakujemo tudi skupno resolucijo o po- ložaju in nalogah te pomemb- ne panoge terciarne dejavno- sti. In končno, v Dobrni bo v soboto, 2. septembra tudi seja članov sveta za obrt pri republiški Gospodarski zbor- nici. Na seji bodo sodelovali predstavniki Poslovnega zdru- ženja. Kot smo zvedeli bodo na teh posvetih obravnavali le nekatere probleme, ki so v sedanjem času najbolj pe- reči za oba sektorja obrti. Dalje na 2. strani: ifs V Trbovljah I izseljenci ujenci Iz številnih ev- 1 in tudi mnogih dru- 6 so danes v Trbov- |ir si v dopoldansikem edujejo razne kultur- uristične zanimivosti, i ob 17. uri pa bo v vobode II svečanost bliškesn izseljenskem E?lje je že nekaj let or- or republiških srečanj ojake iz evropskih držav, ličajno se srečanja udele- tudi mnogi drugi rojaki, e mudijo avgusta v do- ial. Za današnje srečanje npravila podružnica iz- iiske matice v Trbovljah miv spored ogledov in »v v dopoldanskih urah, i popoldanski svečanosti ) v kulturnem sporedu lovali mešan pevski zbor «de II, recitator Marjan j> ansambel »Veseli ru- »in še mnogi drugi, ki verjetno bo tudi da- li dan omogočil mnogim iencem, da se bodo v toih pomenkih seznanili irsičim, kar se je spre- ^ od njihovega zadnje- *iska ,tistim, ki bodo ' prvič na srečanju, pa aedvomno v vzpodbudo, 5 takih srečanj udeležijo prihodnje. —nk PRIDOBITEV ZA MOZIRJE Nova restavracija "'jani bodo dobili v ne- '*^h novo, moderno re- '^ijo. ki bo stala čez c©- * sedanjem gostišču •^K. Gradnjo financira ^^"f gostinskega podjetja ^' Poleg restavracije z bo gostišče imelo tudi piskih sob z dvanajstimi S. tega gostinskega 5 je v nekaj letih ob- novil in moderniziral več lo- kalov. Med največje vseika- kor sodi gostišče v Nazarjih, ki je popolnoma obnovljeno. Nova restavracija v Mozir- ju bo eden najmodernejših lokalov v občini. Dela bodo veljala okrog 50 milijonov starih dinarjev. V minulih dneh so odkupili tudi zgrad- bo, s katero bo povezano no- vo gostišče. —ez •konferenca samoupravijavcev '^sedstvo občinskega sin- \ p6a sveta je na svoji i I XXI. seji sprejelo ] ' bo občinska konfe- ; sainoupravljalcev 6. in ••fa letos. Konferenca Osnovi orientirana na Uiainejše probleme sa- y*\ljanja, pri čemer bo ^ ^ konkretnih proble- mov na področju občine. Za- ključki konference naj bi bi- li diferencirani v tem smislu, da bo potrebno ločiti med sklopom vprašanj, ki jih je mogoče rešiti na področja občine med tistimi, ki se ve- žejo na širše sistemske r» šitve. SEJA IZVRŠILNEGA ODBORA SKUPŠČINE KOMUNALNE SKUPNOSTI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA V CELJU Kako zajeziti preliomeriio potrošnjo — primanjkljaj v skladih socialnega zavarovanja zna- ša 352 milijonov S din — največje prekoračitve pri potrošnji zdravil in pri denarnih dajatvah za nadomestila — premočan odliv sredstev na področja drugih ko- munalnih skupnosti — izvršilni odbor imenoval posebno komisijo, ki naj pripravi predloge potrebnih ukrepov Seja izvršilnega odbora skupščine komunalne skup- nosti za socialno zavarovanje je bila v celoti posvečena problemom, kako urediti ozi- roma odpraviti nesorazmerja med pritokom in odlivom sredstev. Posebna komisija sestavljena iz članov izv il- nega odbora in predstavnikov zdravstvenega centra ter po- sameznih zdravstvenih usta- nov ima nalogo, da pripravi predlog ukrepov za rešitev nastale situacije, upoštevaje pri tem priporočila, ki jih je komunalnim skupnostim ozi- roma njihovim skupščinam posredovala republiška skup- ščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja. V priporočilu republiške skupščine se ugotavlja, da so spremembe sprejete v de- cembru lanskega leta na pod- ročju zdravstvenega zavaro- vanja ustvarile pogoje, da se tudi zdravstveno zavarovanje vključi v izvajanje ukrepov gospodarske reforme. Po- membna ugotovitev republi- ške skupščine je predvsem v tem, da se načrtovani dohod- ki skladov zdravstvenega za. varovanja oblikujejo v priča- kovanem obsegu in zaradi te- ga ni realne potrebe po do- datnih sredstvih, da pa neka- tere postavke v potrošnji iz>- kazujejo prekomerno preko- račenje. Pomemben dejavnik, ki ne- dvomno močno vpliva na prekoračenje izdatkov, obsta- ja v dejstvu, da izvajanje re- organizacije zdravstvene služ- be doslej ni dalo pričakova- nih rezultatov! Republiška skupščina pri- poroča komimalnim skupšči- nam, da ni potrebno spremi- ngati primarne delitve sred- stev med zdravstvenim var- stvom in drugimi denarnimi dajatvami. Nadaljevanje na 2. strani Skrbne priprave Jugoslavija — Švica v soboto, 12. in nedeljo, 13. t. m. bo na stadionu Borisa Kidriča v Celju meddržavni dvoboj atletskih reprezentanc Jugoslavije in Švice v atleti- ki. Priprave na to E>omembno srečanje moških reprezen- tanc dveh držav so v polnem teku. Zato ni naključje, da imajo funkcionarji AD Kladi- var te dni prepolne roke de- la. Celjani so se že nešteto- krat izkazali kot odlični or- ganizatorji, zato nočejo zata- jiti tudi v tem primeru. Navzlic premočni zmagi na polfinalnem tekmovanju za evropski pokal v Duisburgu, Švicarji niso tisti, ki bi se jih ne dalo premagati. In prav v tej borbi, kdo je bolj- ši, bo največja mikavnost celjskega srečanja obeh re- prezentanc. V jugoslovanski reprezen- tanci bodo nastopili štirje člani AD Kladivar. Najbolj bo zaposlen Drago žimtar, ki bo nastopil v dveh tekih, na 5.000 in 10.000 metrov. Tokrat bo dres oblekel tudi Simo Važič, ki bo znova startal na 1.500 metrov. Na startu bo tudi Kovač, ki bo tekel na progi 3.000 metrov z zapre- kami. In končno je še Ho- moki, ki bo sodeloval v šta- feti 4 X 400 metrov. Nočno streljanje v sredo avečer, malo po 23. uri je zapoznele obisko- valce letnega kina in občane, ki so stali pred gostiščem Ojstrica presenetilo neodgo- vorno dejanje dveh mož. Po Ljubljanski cesti je v tem času namreč s precejšnjo hi- trostjo pridrvel avtomobil ameriške izdelave. Ko je pri- peljal do restavracije Ojstri- ca, je sopotnik skozi odprto okno dvakrat ustrelil. Takoj zatem je voznik pognal vo žilo in z veliko hitnostjo iz- ginil. Ta primer kaže nezrelost in neodgovornost dveh ljudi, ki sta s STVojo nesmiselno igro vznemirila prebivalce na ulici in v bližnjih zgradbah. Kot smo i2!vedeli, je dan za tem malo pred 22. uro bilo znova slišati strel, tokrat na področju Dolgega polja. Vse- kakor tako početje ne sodi na ulico, tem manj pa pono- či, ko se občani umaknejo k zasluženemu počitku. —ea NA KRATKO ANALIZA OBRTI Poslovno zdniženje za obrt, go:janstvo in komunalo Ce- lje JO skuano s skupščino ob- čine Celje pripravilo — ver- jetno do jeseni — analizo obrti v celjski občini; pred- vsem bi preučili, kakšne so možnosti razvoja družbenih obrtnih podjetij — ali naj te ostanejo na dosedanji ravni ali oa se naj prično spremi- njati v manjše proizvodne or- ganizacije, ki bi proizvajale tisto, kar ne more serijska proizvodnja. Vsekakor bodo z analizo skušali odgovoriti na aktualna vprašanja celj- ske obrti in njen^a razvoja. POTNI LISTI Vedno več naših državlja- nov potuje v tujino na eno-, dnevne izlete in celo deset- dnevne dopuste. Tako so na službi za potne liste pri skup- ščini občine Celje v prvih še- stih mesecih tega leta izdali že preko 9000 potnih dovo- ljenj, kar je približno enako kot v istem obdobju lani. Po- večalo se je tudi število služ- benih potovanj, naši ljudje pa potujejo največ v Italijo, Avstrijo, čehoslovaško in Madžarsko. PRIREDITEV NAJMLAJŠIH Na Gričku pri Celju že več kot mesec dni letujejo otro- ci iz Celja in okolice. Vsako jutro se zberejo pred celjsko gimnazijo in odidejo v sprem- stvu vzgojiteljic na Griček, kjer prežive dan v igrah, smehu in veselju. Pred dnevi so povabili v svoj tabor predstavnike druž- beno političnih organizacij in predsednico občine Celje ter pred gosti izvedli kratek in prisrčen kulturni program. S tem so pokazali, kaj so se naučili na Gričku in kako všeč so jim dnevna letovanja. KOLESARNICA z novim odlokom o uredit- vi prometa v Celju so svojo vlogo dobile tudi kolesarnice. Dosedaj so ljudje, ki so se pripeljali v mesto, prislanja- li kolesa ob pločnike ali na zidove in tako kvarili videz mesta in same stavbe. Od- lok pa določa obvezno odda- jo kolesa v kolesarnico v ož- jem centru mesta. Tako je kolesarnica pri celjski tržnici sedaj odprta od 5.30 do 22.30, medtem ko je bila prej samo dopoldne. Plačati je treba 30 Sdin, ko- lesarnica sprejme 300 koles. Ker se nekateri večkrat na dan pripeljejo v mesto, bi laliko pričeli razmišljati o mesečnih kartah za kolesar- nice. PRALNICA ZA AVTOBUSE Avtoturistično podjetje Iz- letnik« gradi v Celju ob upravnem poslopju ob Kers- nikovi ulici pralnico za avto- buse in servisno delavnico. Pralnica bo avtomatizirana. Doslej so avtobuse prali roč- no, koliko dela to da, ve vsak, ki pere osebni voz, če- prav je pritlikavec nasproti avtobusu. Gradnja naj bi bi- la končana še letos, veljala pa naj bi okoli 130 milijonov starih dinarjev. —ec VABILO PROJEKTANTU Uslužbenci komunalnega za- voda za socialno zavarovanje ▼ Celju vabijo projektanta upravnega poslopja, da bi mesec dni (julija ali avgusta) delal v eni izmed pisarn na vzhodni strani. Oranžne ro- lete iz blaga sicer stavbo od zunaj olepšajo, manj smisla za barvo pa imajo uslužben- ci, ki za temi žarečimi »senč- niki« delajo v poletni pri- peki. —ec Celjska industrija ob polletju (Nadaljevanje s 1. strani) ki, ki pomenijo denarne zne- ske v tem sestavku pomenijo stare dinarje.) Vso pozornost zasluži u- stvarjena amortizacija, ki je mnogo večja od lanske, to pa zaradi ponovne ocenitve vrednosti osnovnih sredstev. Pozornosti pa ni vredna za- radi povečanja, temveč zato, ker se večinoma vsa podjetja kot tabuja izogibajo amorti- zaciji za namensko uporabo, uporabljajo pa jo za obratni kapital. V primerjavi z istim obdobjem lani je obseg ne- uporabljene amortizacije viš- ji za 105%. Zaskrbljujoč je tudi padec produktivnosti. Lani je vtem času znašal neto produkt na zaposlenega 15 milijonov in 810 tisoč, letos pa le 13 mi- lijonov in 580 tisoč dinarjev. Osebni dohodki se torej niso ravnali po dinamiki produk- tivnosti, saj so ostali isti, celo za en odstotek večji so. Poseben problem so tudi obresti od kreditov. Lani so znašale 345 milijonov, letos pa 535 milijonov dinarjev. Sicer pa —- ali so kje na sve- tu tako visoke obrestne mere kot v naših denarnih zavo- dih? Močno se je treba zami- sliti tudi nad osiromašenjem skladov, ki so za polovico manjši kot so bili ob pollet- ju lani. Ta podatek je alarm, da tako stanje ne bi potra- jalo! Pred tednom so nam neka- teri gospodarstveniki še za- gotavljali, da zaloge v Celju niso problem. Podatki na SDK dokazujejo nasprotno. Zaloge so za 52% večje kot so bile lani. Zaloge gotovih izdelkov in blaga so letos vredne 6 milijard in 713 mi- lijonov. V ta znesek je šteto blago proizvedeno za izvoz. Ker pa razmere na zunanjem tržišču tudi niso rožnate, je podatek samo skrb več. In kako je z »začaranim krogom« nelikvidnosti? Hu- do! Kupci so celjski indu- striji dolžni mnogo več, kot pa celjska industrija svojim upnikom. 4 milijarde in oko- li 200 milijonov naplačanih računov je precej več kot znaša celoletni občinski pro- račun. Kakšen naj bi bil iz- hod iz tega, je težko reči, toda ključ je brez dvoma v rokah industrije same. V četrtek, malo pred poldnevom je izbruhnil požar o, senem skladišču celjskega podjetja Steklar v starem» mesta, na Slomškovem trg^u. — Ogenj je nastal, kot očividci, zaradi malomarno odvrženega cigaretnega v kup lesenih ostružkov, s katerimi obloženo steklo.;, dne je bila velika vročina, zato se je požar bliskovito, in kmalu zajel lesene zaboje ter lesene stene skladišči sorazmerno utesnjenem dvoriščnem prostoru je bilo lesenih zabojev za prevoz stekla, ki so se hitro vneli Celjski gasilci, ki so nemudoma začeli z gašenjem in ^ | vanjem, niso mogli pred požarom ubraniti leseno skU^^ v katerem je bilo za dva vagona gladkega stekla. Za; velike vročine je vskladiščeno steklo popokalo, škodo ocenili na 90.000 Ndin. Le peščica častnih izjem • PODATKI so VČASIH »TRMASTI«. NI VSE TA- KO, KOT MISLIMO, DA JE. • KOVINSKA INDUSTRIJA SE JE NAJBOLJE OD REZALA. • JE LE ZLATO, KAR DELAJO V »ZLATARNI«. 2e v prejšnji številki smo poročali, da med celjskimi industrijskimi podjetji, ki je pod planom, dela izjemo predvsem kovinska industri- ja. Podatki službe driižbene- ga knjigovodstva so realni, številke so dostikrat trmaste in vse kaže, da dostikrat preveč subjektivno ocenjuje- mo nekatere kolektive, bodi- si v dobrem, bodisi v sla- bem smislu. Oglejmo si najprej nekaj podatkov o treh celjskih »gi- gantih«. CINKARNA je izkazala ob polletju 95% fakturirane re- alizacije v primerjavi z lan- skim prvim polletjem, plača- ne realizacije pa 87%. ŽELEZARNA ŠTORE je dosegla 92% fakturirane in 70% plačane realizacije v od- nosu na lansko leto. »EMO«, ki je največja med kolektivi kovinske industrije je presegla lanskoletno fak- turirano realizacijo za 20%, plačano pa za 16%. Kolektivu »EMO« sledijo na seznamu podjetij, ki so presegla lanskoletno vred- nost proizvodnje in plačane realizacije, so »LIBELA«, Klima, deloma tudi »IFA«. »AERO« je sicer po faktu- rirani realizaciji presegla lansko proizvodnjo ob pol- letju za 16%, zaostaja pa pri plačani realizaciji, saj je za 11% manjša od lanske. Najvišje čez lanskoletni uspeh se je povzpela ZLA- TARNA, katere fakturirana vrednost proizvodnje je za 40% višja, plačana realizacija pa za 38%. Tudi »METKA« je s svo- jim uspehom presenetila, saj izkazuje za 6% višjo fakturi- rano in plačano realizacijo kot lani. Toda v primeru »Metke« je treba pripomniti, da je ta uspeh bil dosežen z velikimi napori kolektiva, ki ima med celjskimi proiz- vodnimi organizacijami naj- brž najnižje osebne dohodke, okoli 51.000 dinarjev v po- vprečju. Jože Krašovec Obrtnisiki zbor Nadaljevanje s 1. strani Spričo tega se zdi, da bo stekla beseda tudi o šolanju mladih obrtnih delavcev, o njihovem izobraževanju itd. Program zbora vključuje še razstavo strojev, orodja in reprodukcijskega materiala. Svojo razstavo bodo pripra- vili filatelisti, razen tega pa tudi učenci v obrti. Razstave bodo povezali s prikazom de- lovanja strojev in podobnim. V večernih urah 2. septem- bra bo še tekmovanje pev- skih zborov, nastop folklor- nih skupin ter koncert godbe na pihala. Začetek nedeljskih prireditev bo pripadal šahu. kegljanju, tekmovanju frizer- jev, streljanju itd. Gotovo je, da bo veliko gledalcev priva- bila nogometna tekma med dimnikarji in peki. To bo vsekakor žogobrc za šalo in za res. Polne roke dela bodo ime- li gostinci. Gre za srečanje ljudi na travi, pod drevesi, ob gozdu. Tu bodo udeležen- ci po lastni presoji postavili svoje camp priprave, stolčke in mize, si pekli čevapčiče in ražnjiče in dobili pristna domača vina. Tudi za pripra- vo ražnjičev in čevapčičev bodo meso lahko kupili v Dobrni. Prav tako kruh. Skratka, na voljo bo vse. Domačini bodo pekli odojke pa tudi vola na ražnju. To delo bodo zaupali posebne- mu strokovnjaku. Poskrblje- no bo za ples in drugo za- bavo. Za motoma vozila bo dovolj prostora. Obrtniki sirom po Sloveni- ji so pobudo celjskega Po- slovnega zdniženja sprejeli z največjim odobravanjem. Za- to ni naključje, da so se mnogi kolektivi odločili za skupinske izlete. Računajo, da bo v soboto, 2. in nedeljo, 3. septembra v Dobrni naj- manj pet tisoč ljudi. M. Božič Kako zajeziti prekomerno potrošnjo (Nadaljevanje a 1. strani) Na našem področju znaša razmerje te delitve 73:27 v korist zdravstvenega varstva in je po mjienju predstavni- kov zdravstvenih zavodov med najneugodnejšimi v Slo- veniji, ter bi jo bilo potreb- no menjati. Tendenca po spremembi v primarni delit- vi je nedvomno odraz teženj, da bi zdravstveni zavodi pri- šli za čimenostavnejši način do povečanih sredstev, pri čemer bi premiki v njihovi notranji organizaciji v smi- slu racionalizacije potrošnje verjetno bolj ali manj izosta- li. Očitek zdravstveni službi, ki je bil izrečen na seji iz- vršilnega odbora, da se le-ta izredno počasi prilagaja re- formnim ukrepom (v priza- devanjih posameznih zdrav- stvenih zavodov so seveda razlike), prav gotovo diJ Da bi lahko dosegli cil' ga zdravstvenemu zavara nju nalaga izvajanje ubip gospodarske reforme iat bi uskladili potrošnjo i alnimi možnostmi, pripor skupščina zdravstvenim i trom in zdravstvenim a dom, da ukrenejo vse trebno za lastno realno slovanje in za znižanje rabe sredstev za zdravsti zavarovanje. Odliv sredi namenjenih za hospitala izvenhospitahio zdravlji ; na območja drugih komu i nih skupnosti, naj bipoc | nju republiške skupščine: i menil sredstva, namenjea i bohiično oziroma ambii no-poliklinično službo m moč ju komunalne skup: socialnega zavarovanja, liv je torej potrebno splošnih sporazumih d navati kot odbitno post! od sredstev, namenjenHi službam. Uresničitev tefi krepa nedvomno močno zadene zdravstvene z»'< verjetno pa je to edina' na osnova, na podlagi W bo mogoče v bodoče &f prekomerne prekoračit« tem področju. Odpravo prekoračite? trošnje za zdravila naj 1» ' segli na tak način, da t del sredstev odbil pri, I vračilih za storitve ani^''^ no-poliklinični službi, ne naj bi spremenile del izdatkov za te ri^ pa naj prevzamejo tudi' ■ di socialnega zavarovanji Rešitev vseh nav«''' problemov in uresni^jj^ poročila republiške sW ne vsekakor ni enostavi' deva in komisijo čaka w no delo. Načelno vpr*^ obstaja tudi v tem, ^ predlaganih ukrepih ^ vati višino polletne ali pa pripraviti samo ■ pe, ki naj zagotovijo ^ potrošnjo nabranih st^ Pri sprejemanju ukrepaj potrebno upoštevati tu stvo, da je račimati ^ j polovici leta z manjši^ 1 kom sredstev v sklad J število delovnih ^^^vfi kjer se osebni zmanjšujejo, stalno -.^-----------.^st OBRAZI Venčeslav Košenina Prišel je pred pol leta, zdaj prihaja vsak dan. Dober dan, dober dan in ga m. Zatem ga najdeš za mizo. Nfegovo delovno mizo. Cele dneve nekaj riše. Dan za dnem. Je grafik. Njegovega imena ni na njegovem izdelku. Razen majhnega kroga ljudi sploh nihče ne ve, da je to delo NJEGOV proiz- vod. Prideš k njemu, mu na primer poveS: rabim pla- kat za reklamo mleka, glede na to, da Slovenci pijemo dvakrat več vina. Nato odideš ... On pa riše. črko za čr- ko, motiv za motivom. V njegovem delovnem prostoru je vedno tiho, razen ko dobi obiskoval- ce. Tudi sam ga nerad zapušča. Pred šestindvajlsietimi leti je bil rojen v Topol- ščici pri Šoštanju. Risati je začel kot večina, kot otrok v cestni prah ali po sosedovem zidu. Nato je ugotovil, da zna bolje na- risati pajaca, kot njegov kolega. V šoli je bil že da- leč naprej. In potem se je odločil; šola za oblikova- nje. Tu, nekaj pisarn naprej, je tretje njegovo delovno mesto. Pravi, da je začel »dihati«. Oblikovanje je sicer ši- rok pojem, ki vključuje vse delo, toda takrat, ko izraža oblika tudi vsebi- no, takrat veš. da ga je imel v roki OBLIKOVA- LEC. Torej eden izmed njemu podobnih. Pa ga vprašaš: v čem se razlikuje tvoje delo od dela drugih grafikov? Ne- kaj časa te bo gledal in premerjal, nato pa vselej odgovoril enako: Grafika je širok pojem ... Eden je slikar, drugi grafik. Slikar dela po svoji inspi- raciji, lastni želji in kom- poziciji, medtem ko sem jaz strogo vezan na krei- ranje prostora. Zame je m primer črka to, kar je za arhitekta stavba. Vpra- šanje je kako jaz črko. arhitekt pa stavbo — raz- porediva v prostor. In kakšne občutke imaš, ko vidiš svoje delo? Na njegovih delih kot rečeno, ni podpisa. Pardon je, to- da ne njegov. V majhnem krogu so tri črke: EPP. »Ce ugotovim, da je stvar »vžgala«, se počutim približno tako kot otrok, ki je po dolgem času do- bil željen predmet. Ta- krat pozabim na vse probleme in težave, ki so vri oblikovanju tistega predmeta ali inserata bili.s — Kaj meniš o vlogi grafika pri nas?- Konven- cionalno vprašanje, na ka- terega bi lahko dobil živ- ljenjski odgovor. »Položaj grafika pri nas v Sloveniji in Jugoslaviji je težak. Veliko jih je brez dela. Oblikujejo pa ljudje, ki nimajo nobene zveze s strokovnostjo. Po- glej naše industrijske pro- izvode , Razen nekaj re- vij Tiaši časopisi niso ob- likoimo dodelani...« V prostem času študira. Tudi o tem, kam bi na prihodnjem plakatu stis- nil tisti majhen krog s tremi črkami, ki se vse pogosteje pojavljajo v vseh jugoslovanskih časo- pisih. EPP — nikjer ni njegovega imena, pa ven- dar je v teh črkah toliko njega. Iz tega ne dela preglavic. Ce stvar s tre- mi vtisnjenimi črkami »vžge«, takrat je srečen. Nani 2 TEDNIK, 10. AVGUSTA MALA ANKETA Vsaj upajo, da ne začasno nijiskali smo pet absolventov celjskih srednjih , jci so dobili začasno zaposlitev. V celju je še Pgt takih primerov, okoli 30 absolventov, pri- ^^Jjjenih na zavodu za zaposlovanje, pa še vedno PANIKA KRANJC, stara 17 j let, začasno dela v zavodu za, zai>oslovanje delavcev v C©- lju. »Letos sem končala dvo-i letno aximinisfcrativino šollo. j Na zavodu delam v strojepis-' ni cd. Sprejeta sem začasno, za šest mesecev. Tu mi je všeč in zelo bi me veselilo, če bi laJhko ostala tudi na- prej ... Sem iz delavske dru- žine, moj oče je delavec v Oinkarni. jIlLENA MLAKAR, stara 19 L začasno zaposlena v LI- f^Ko sem končala ekonom- 5^0 šolo, sem začela iskati j!iižbo. Poslala sem prošnje i^m večjim podjetjem, od pjlcoder veselega sporočila. S noniočjo zavoda za zaposlo- l^e sem prišla v LIBELO. pelo tu mi je všeč in zelo (jda bi ostala v tem podjet- ^. Sprejeta sem bila le za lest mesecev. Zelo si želim, ia bi delala, MILICA ŠTORMAN, sta- ra 18 let, začasno zaposlena v upravi NA-NA: »Končala sem ekonomsko šolo. Prošnje sem poslala vsem podjetjem, nikjer mi niso ugodili. Javila sem se pri zavodu in zdaj sem tu. Vesela sem začasne zaposlit- ve, čeprav si želim stalne. Pri NA-NA najbrž ne bom mogla ostati, ker ne -predvi- devajo novih delovnih mest... Dobila bom okoU 40.000 starih dinarjev nagra- f^IRKO MARIC, star 18 let, sč&sno zaposlen pri podjetju iTto Celje: ( »Ko sem končal ekonom- sko šolo, sem se priglasil na avodu za zposlovanje. Pri podjetju Avto Celje sem sicer šele dest dni, lahko pa re- čem, da mi je všeč ... Začas- no so me zaposlili za dva me- seca, zelo vesel pa bi bil, če bi lahko ostal za stalno. Po- trudil se boon, kolikor bom le mogel, da boon vzbudil za- upanje. ANI VERVEGA, stara 19 let, začasno zaposlena na po- slovnem združenju za obrt: »Letos sem končala tretji letnik administrativne šole. Na združenju mi dajejo razt- lično delo, da v mnogih re- čeh dobivam potrebno prak- so. Zaposlili so me začasno za dva meseca. To je bilo olajšanje po brezuspešnem pisanju prošenj na mnoga celjska podjetja... Delo tu- kaj me zelo veseli in rada tad ostala. BREZ PR\KSE. ZAČASNO. A VENDARLE 10 Zglednih primerov Deset delovnih kolektivov, s svojim razumevanjem vsaj začasno rešilo problem zapo- slitve dvanajstim absolven- tom celjskih srednjih šol, ali dobri četrtini od tistih, ki so prijavljeni na zavodu za za- poslovanje in iščejo zaposli- tev. Način sprejemanja mladih ljudi z ustrezno šolsko izo- brazbo, toda brez vsake prak- se, je nov, doslej neznan. Za- vod za zaposlovanje delavcev v Celju je uspel v desetih de- lovnih organizacijah začasno zaposliti 12 absolventov in sicer za najmanj 2 do največ 6 mesecev. Ti mladi ljudje opravljajo v delovnih organi- zacijah tako imenovano asi- stenco, ki je ne smemo zame- njati s počitniško prakso. Ti ljudje opravljajo delo na de- lovnem mestu, ki je sicer že zasedeno in si tako nabirajo izkušenj, lahko pokažejo kaj znajo in hkrati tudi svojo delovno vnemo. Delovne or- ganizacije začasno sprejetega delavca po preteku dogovor- jenega časa niso dolžne obdr- žati v delovnem razmerju. Vendar, če se je mlad človek v nekajmesečni praksi izka- .zal, bo delovna organizacija gotovo našla pot, da ga tudi stalno zaposli. No, če kljub vsemu ni nobene možnosti za stalno zaposlitev, si bo tak praktikant le nabral izkušenj, dobil bo oceno svojega dela in tako lažje iskal delo dru- gje, zlasti še, ker podjetja kažejo pretirano nezaupanje do šolanih ljudi brez prakse. V nekaterih od desetih de- lovnih organizacij so pove- dali, da so z mladimi absol- venti zelo zadovoljni, da jih bodo, če bo le mogoče, stalno zaposlili. Organizacije, v katerih so začasno zaposlili po enega ali več absolventov srednjih šol, so Zavod za zaposlovanje, po- slovno združenje za obrt, go- stinsko podjetje NA-NA, Avto Celje, Libela, občinsko sodi- šče v Celju, trgovsko podje- tje Tkanina-galanterija, trgov- sko podjetje Center in trgov- sko podjetje Jelša v Šmarju. Koliko je še delovnih orga- nizacij, kjer bi začasna zapo- slitev mladih absolventov ne mogel biti problem? Nad 30 absolventov ekonomske, teh- nične, administrativne in dru- gih šol je še prijavljenih na zavodu za zaposlovanje. Nih- če nas ne more prepričati, da ni vsaj trideset takih delov- nih orgEuiizaoij, kjer potrebu- jejo šolane ljudi, kjer delov- na mesta zasedajo ljudje brez ustrezne izobrazbe, pa tudi drugače niso najboljši delav- ci. Se več. Gotovo je v Celju vsaj 30 primerov, kjer zapo- slujejo na delovnih mestih, ki bi jih lahko dobili mladi šolani ljudje, upokojence in honorarce brez ustrezne kva- lifikacije. Deset naštetih delovnih or- ganizacij daje zgled. Kolektiv, v katerem je red, lahko v nekaj mesecih spozna, kak- šen je mlad človek, ki so ga začasno zaposlili. Storimo nekaj za mlade ljudi, ki jim z vsakim dnem, ko čakajo, počasi ugaša mladostna vera v bodočnost. J. Kr. NA KRATKO CELJSKI FESTIVAL V TUJEM TISKU Kolikor je znano, sta doslej pisala o celjskem mladinskem pevskem fe- stivalu Bremer Nachrich- ten in schaffhausenski list Arbeiter Zeitung. V prvem je o festivalu poročal nem- ški glasbeni pedagog, ki se je udeležil posvetovanja v okviru festivala, v dirugeim švicarski pedagog Edwin Villiger. Ta je festival oce- nil zlasti ugodno, saj med drugim pravi, da je jugo- slovanska zborovska kul- tura daleč nad švicarsko ravnijo in so Jugoslovani na to, kar so diosegli, lahr ko upravičeno ponosni. Prav tako se je pohvalno izrazil tudi o prirediiteljiih festivala in o gostoljubno- std, ki so je bUl deležni ■tuji udeleženci. ob P.P. 161 NIČ PROTI 1 VROČINI j Letošnja poletna vročina nas je sicer presenetila, kajti tako vročega poletja že dolgo nismo imeli, pa tudi meteorologi so napo- vedovali hladno in deževno poletje. Toda zdaj traja nesnosv-a vročina že sko- raj mesec in pol in dom- nevati bi mogli, da se je naša trgovina opremila z napravami za preganjanje vročine Toda te dni sem obho- dil šest celjskih proda- jaln, ki prodajajo elek- trične naprave, a v nobe- ni nisem mogel kupiti na- miznega ventilatorja. Ne razumem, če je takšna po- litika trgovine podcenje- vanje okusa potrošnikov, ali je morda kaj neizrek- ljivega, še bolj upraviče- no je začudenje, ker vem popolnoma zanesljivo, da so v ljubljanskih trgovi- nah rmmizni ventilatorji v veliki izbiri in po ugod- nih cenah Mar bomo morali Celja- ni res po vsako nekoliko nevsakdanjo reč vp.dno znova v Ljubljano? J. C, Celje MALI KOMENTAR Ni logično^ da bi podjetje moralo zaposliti vajenca Zgodi se sem in tja, da v kakšnem podjetju odklonijo nadaljnjo zaposlitev učenou v gospodarstvu, potem ko je učno dobo zaključil. Zgodi se, da podjetje nima novih de- lovnih mest, so pa tudi pri- meri, ko vajenec nima vseh kvalitet dobrega delavca. Ljudje na splošno mislijo, da je podjetje dolžno '•po-.. sliti vsakogar, ki je v podjet- ju prišel do pokUca, do po- močniškega izpita. Ali je to res? Praksa morda je takšna, logično pa ni. Zakaj? Uk določenega poklica lah- ko primerjamo s šolanjem v srednjih šolah, pa tudi viš- jih in visokih. Koliko prime- rov imamo, da absolventi raznih šol leto in še dlje ča-. kajo na zaposlitev, vA jo išče- jo na vse kriplje. Ali bi bilo prav, če bi bili za učence v gospodarstvu drugačni krite- riji? Uk v gospodarstvu, izklic- ne šole, srednje in druge šole so pot, po kateri pride mlad človek do poklica. Le-to pri- pravljanje na poklic končno omogoči mlademu človeku, da se izogne nevarnostim ulice, stranpoti itd. Nepisano pravilo, da je gospodarska organizacija, ki je sprejemala vajence, po končani učni dobi te vajence tudi zaposlovala, ima še eno negativno ozadje. Podjetja so sprejelala v uk samo toli- ko vajencev, kolikor kvalifi- ciranih delavcev so v bližnji bodočnosti potrebovalo.. ^- mo pa, da vsi, ki potrebujejo kvalificirane delavce, ne spre- jemajo vajencev, da je pre- cej deficitarnih poklicev, uč- nih mest pa ni. čudna logika sicer, da mnogi zaman iščejo učno mesto . .. če bi se vse te stvari raz- jasnile, bi bilo gotovo odprtih učnih mest, dober učenec v gospodarstvu pa bo po opravljenem izpitu kaj hitro dobil zaposlitev, saj v podjetjih ni ravno malo ta- kih, ki slabo delajo in nima- jo ustrezne kvalifikacije. J. Kr. Podmladkarji na L osnovni šoli Podmladek RK je lani skr- bel predvsem za higieno, v kateri živi naš otrok doma in v šoli. V tednu boja proti tuberkulozi so imeli preda- vanja po razredih zlasti o preventivnih ukrepih v la- dih letih proti tuberkulozi. Za obletnico ustanovitve or- ganizacije združenih narodov je predsednik podmladka na šoli govoril o glavnih načelih in nalogah Rdečega križa ter obrazložil delovni program združenih narodov. Fodmlad- karji so obiskali v tem tednu tudi bolnike na njihovih do- movih. Zbrali so in izročili potrebnim oblačila in denar- na sredstva Uspela je tudi akcija z nabiranjem kos*^a- nja in papirja. V tednu sve- tovnega dneva zdravja je podmladek Rdečega križa vodil pregled učencev, zlasti pri zdravljenju zobovja. Tudi s socialno službo je bil pod- mladek povezan. Majnika so bili slovesno sprejeti novi podmladkarji — 68 učencev. Prirejen je bil prisrčen kul- txini program s pogostitvijo /-i TEDNIK, 10. AVGUSTA 3 NA KRATKO ŠRANGANJE V TRNOVLJAH Prejšnjo soboto so fantje v Tmovljah pri Celju pripravi- li pravo slovensko šranganje ob odhodu neveste v zakon- sko življenje. V središču Tr novelj so prodali nevesto za 40.000 starih dinarjev. Na- rodne noše, stare slovenske pesmi in polke so samo do- polnjevali star slovenski obi- čaj, ki je marsikje že pozab- ljen. Prireditev si je ogleda lo več kot 300 ljudi, ki so bili s šranganjem zelo zadovoljni. Vsekakor bi podobne prire- ditve morali tudi v bodoče pogosteje prirejati, tv ZABELEŽENO Tudi taksni smo Sel sem od celjske po- šte po Cankarjevi ulici proti središču. Na drugem koncu ulice sem videl, ka- ko se je neka ženska zgrudila. Stopil sem hi- treje. Nisem tekel, ker sem bil otovorjen, toda dobro sem videl, kako so ljudje hodili mimo žen- ske, se ustavljali, gledali, potem pa odšli naprej. Bili so večinoma moški. Ko sem prišel že čisto blizu, sem bil prepozen. Starki, imela je gotovo daleč nad 70 let, je poma- gala na noge neznana žen- ska v visoki nosečnosti. PonudU sem pomoč, pa je žena v pričakovanju de- jala, da ni treba, da bosta že prišli pravočasno, da imata skupno pot na že- lezniško postajo. Taka je ta reč. Najraje pomaga človek, ki je sam ptreben pomoči. Razmiš- ljal sem, koliko tistih krepkih moških bi skoči- lo in se prerimlo, kdo bo pomagal, če bi se spotak- nila in padla kakšna brh- ka mladenka. :ček- S POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Sajko R.: Henrik Ibsen in prve drame Ivana Cankarja. Ljubljana 1966. S. 19090-37. Solajič D.: Kineska kultur- na revolucija Beograd 1966. S. 22992-161. Narava, zemlja, rastline, ži- vali. Ljubljana 1967. S. C 7 Nauka i filozofija I. Beo- grad 1963. S. 28915. Kostič A. D.: Osnovi medi- cin!*e seksologije. Beograd- Zagreb 1966. S. 28924. Ivanovič B.: Diskriminacio- na analiza sa primenom u ekonomskim istraživanjima. Beograd 1963. S. 28917. Novakovid S.: Problemi raz- graničavanja nauke i meta- fizike u savremenoj empiri- stičkoj filozofiji. Beograd 1965. S. 28945. I&ijazev S.: Filozofija La- ▼ovsko-varšavske škole. Beo- grad 1964. S. 28949. Timoshenko S. P.: Teorija oscilacija. Bec^ad 1966. S. 28950. Nikolič V., R. Stnojevič: Spoljnotrgovinska prepiska i dokumentacija na ruskom je- ziku za komercijalne škole i kurseve. Beograd 1964. S. 28562. O socijalističkom moraJu. Beograd 1965. S. 28563. Vodeni projektili. Beograd 1966. S. 13335-30. Poljak V.: Cjiilovitost na- stave. 2. dop. izd. Zagreb 1965. S. 28833. Sagadin J.: Povezovanje po- uka s produktivnim delom učencev v osnovni šoli. Ljub- ljana 1966. S. 28827. Baldzc B.: Filmska kultura. V Ljubljani 1966. S. 28818. Renouvin P.: Evropska kri- za i prvi svetjski rat. Zagreb 1965. S. 28815. The Physics and Chemistry of Life. 6. Print. New York cop. 1955. S. 28807. MILENA MOi^KON: Obramba srednjeveškega Ceiu Glede na izredno pestro vo- jaško življenje v Celju in okolici v preteklih stoletjih nam je ostalo originalnega orožja ohranjenega zelo malo. Vemo namreč, da je bil družbeni in politični razvoj Celja in okolice povezan z neštetimi boji, bodisi za časa celjskih grofov, bodisi za nji- hovo dediščino in za časa turških napadov ter kmečkih uporov. Celje je bilo deležno tudi vseh dolžnosti in pri- spevkov ob benečanski vojni za časa Maksimiljana I. in tridesetletni vojni, potem se- demletni vojni in francoskih vojnah 18. stol, prav tako pa tudi v francoskih pohodih v naše kraje v začetku 19. stol. Vedno je bilo treba prispe- vati dajatve za vzdrževanje vojske in odmerjati svoj de- lež za boj sposobnih mož. Posegli bi nazaj v čas, ko je Celje dobivalo svojo trd- njavo na Starem gradu — to je v 14. stol., ko je bila za- snova vojaške obrambne ar- hitekture zgrajena do konca. Celoten konipleks, razdeljen v predgradje do prepadnega jarka in grajsko jedro proti Celju, je obdajalo visoko ob- zidje s streLnicami, nadzidki, lesenimi hodniki in desetimi obrambnimi stolpi — vmes pa so bila medzidja, bergfrid kot opazovalni in komandni stolp, prepadni jarek, stano- vanjski stolp, palas za fev- dalno gospodo in drugo. Celjski Stari grad je imer izrazito fevdalno vojaški zna- čaj, čuval je mesto in vse prehode preko njega. Sovraž- niku je bil težko dostopen, deloma zaradi svoje lege, de- loma zaradi vseh utrdbenih in napadalnih naprav. V času, ko je v deleži vla- dal mir, je bila posadka na gradu maloštevilna, prav ta- ko so bile majhne zaloge hrane. Kadar pa je nastopil čas nevarnosti in je bilo po- klicanih pod orožje dosti svo- bodnih mož, je bila posadka številnejša in so bile večje tudi zaloge hrane, ki bi pre- življala moštvo v primeru, če bi sovražnik grad dalj časa oblegal. V obrambo in napad so uporabljali na gradu obe vrsti orožja: hladno in og- njeno. Hladno orožje je bilo ali napadalno (meč, sablja, sulica) ali pa obrambno (ščit, oklep, šlem). Pn'o ognjeno orožje se je pojavilo v 14. stoletju — to so bili topovi, kasneje pa orožja, ki so tvo- rila prehod od topa k pu- škam. Te so bile od topov dosti manjše in lažje. Iz najstarejših (hranjenih podatkov vemo, da so morali sredi 15. stoletja zaradi pre- voza topov na Stari grad utr- diti most preko Savinje, da so istočasno odprli v bližini kamnolom za izdelovanje kamnitih krogel in da je bilo v začetku 16. stoletja na Sta- rem gradu sledeče orožje: 2 dobra velika topova, 6 kač (posebna vrsta topov), 60 ve- likih kamnitih krogel za to- pove in 2 košari zanje, 2 ve- lika vozova, 3 okopni topovi, 1 bakren okopen top, 53 ar- kebuz, 25 sodov smodnika, 18 stotov žvepla, 3 stote svinca, 215 kamnitih krogel za hau- bico, 1000 svinčenih krogel za kače, 300 svinčenih krogel za arkebuze, 3500 puščic, 100 nožnih trnov, 27 tisovinastih samostrelov, 5 kavljastih na- penjalnikov za prevozne sa- mostrele, 8 vlečnih vrvi, 1 dobra metalna naprava z vsem priborom, 27 kozjih nog (to je napenjalnikov za sa- mostrele), 1 možnar za smod- nik, 18 krampov, 12 tarč (to so konjeniški ščiti) in 1 že- lezen bič. Dokaj bogata zaloga orožja — kakšno je bilo ob tem ča- su v rabi ludi v ostalih pre- delih srednje Evrope! V Ce- lje so ga prepeljali iz orožarn v drugih mestih. Dragocen je podatek, da je v začetku 16. stol. začela v Celju delovati topilnica in li valnica topov, ki se ni ob- nesla in je kmalu prenehala z delom. Dolgo pa sam Stari grad ni zadoščal za obrambo mesta. Sprva je zadoščalo, da so trg obdali samo z nasipom in jarkom, kasneje, to je leta 1450, pa so pričeli z gradnjo kamnitega obzidja, ki je bilo dograjeno leta 1473 in je ime- lo 6 obrambnih stolpov, hod- nik in zaščitno streho ter 3 vhodna vrata: graška, ljub- ljanska in vodna. Prezreti ne smemo tudi obrambne vloge spodnjega gradu v mestu, kjer je bilo v začetku 16. stoletja več vrst orožja: arkebuze, top, velike metakie naprave, okopni to- povi, kamnite krogle in dru- go. Tako je ostala obramba Ce- lja za nas zabeležena v arhiv- skih in arhitekturnih doku- mentih. Posamezna druga orožja — meči, sulice, kopja, bojni ba- ti, ščiti, šlemi in oklepi so ohranjeni samo fragmentar- no, pa čeprav je bilo v Celju dosti tega orožja. V srednjem veku tudi Ce- ljanom orožje ni služilo sa- mo za bojevanje s sovražni- ki. Uporabljali so ga tudi pri viteških igrah — turnirjih, ki so jih prirejali v svojo zaba- vo, zaradi časti in slave. Na turnirjih so javno pokazaU svojo moč, pogum, spretnost ravnanja z orožjem. Fevdalna gospoda je bila za vsak tur- nir obveščena pravoča&k I ko, da je bilo gledalce^!? '< od blizu in daleč. Spo^?^ je odigral na določeneJi^ ' ' štoru, ograjenem in pc^, s peskom, okoli pa j/^: i leseni odri za gledalce, v ki so se udeležili turnir se najprej v vsej bojni ' mi — to je železnem k,, m nem oklepu, šlemu in tom, predstavili navzojH Nato sta se nasprotniki^ čela boriti s kopjem, ni eden od njiju padel nja na tla. Zmagovalec J bil drugega nasprotnika ijjJI preizkušal v močeh daijg !fl se je lomilo kopje, je"J pridobljena še večja ^ zmagovalcu, ki ga je vala plemenita gospa , z orožjem, zlato verižico prstanom. Turnirji so \^ igre za zabavo, lahko pa za življenje in smrt, če , posegli vmes ljubosumnost jeza. Celjski grof Friderik u sodeloval na velikih turnii* v Kostnici leta 1414, ko skupno z 29 jezdeci spremi, očeta Hermana na cerkvj koncil. Ohranjena je rana risba s tega turnijj Friderik z belim peresom temni perjanici in celjsij grbom na ščitu. Prihodnjič: CELJE INTUj SKI NAPADI 1 Cesar Maksimiljan 1. v plemiškem oklepu (Leta 1518). Vodnik po celjskem lapidariju Ob letošnjem simpoziju slovenskih arheologov v Ce- lju so odprli muzejski lapi- darij. Tako pri naših kakor tudi tujih arheologih je vzbu- dil splošno priznanje. Ne bo odveč pripomba, da je Celje dobilo kratek, a strokovno jedrnat opis rimskih kamni- tih spomenikov kot prvo me- sto v Sloveniji. Res, da je preureditev kletnih prosto- rov za lapidarijske namene terjala velike vsote, ki so bi- le porazdeljene na več let. Danes se ponača Celje z naj- lepšim lapidarijein v ožji in širši domovini. Vodnik je iz- šel v zbirki Kulturni in na- ravni spomeniki Slovenije v redakcij Vere Koleikove, ku- stosa za klasično arheologijo v našem muzeju. V. Kolško- va si je pridobila dober slo- ves na izkopavanjih tako imenovane II. nekropole v Šempetru. Zbirka lapidarija obsega nad dvesto napisov, reliefov in arhitektonskih členov. Po- leg tega je v depoju še mar- sikaj zanimivega. Za vrtni la. pidarij je še mnogo kamnite- ga materiala: miljniki, stebri, kapiteli, mozaiki in drugo. že v srednjem veku so v Celju zbirali celeianske spo- menike. Prvotni lapidarij je bil okrog opatijske cerkve, nakar so ga preselili na dvo- rišče glasbene šole. Od tod pa so gradivo prepeljali v staro grofijo, kjer je bilo za- časno deponirano. Vrsto let ni imel naš muzej dostopa v kletne prostore, kjer ima se- daj lapidarijsko gradivo svo- je dokončno mesto. Kaj pripoveduje vodnik obiskovalcu te tako zanimive zbirke? V uvodnem poglavju govori avtorica o nastanku lapidarija in o stari literatu- ri Tu je bilo opravljeno te- žaško delo: kritični pregled vse dosedanje literature in časopisnih beležk. Naslednje poglavje govori o Celei in njenih sopotnikih, to je je- dro vodiča. Mnogo spomeni- kov je v sliki reproduciranih, latinski teksti pa so poslo- venjeni. V dobro oporo je tal- ni načrt lapidarija, ki obsega deset prostorov in je oštevil- čen. Tako najde posameznik za sleherni predmet komen- tar. Vrh vsega je še zapis onih spomenikov, ki so de- ponirani in niso javnosti na pogled. Ta pomembna brošu- ra bo poučna za laika in strokovnjaka. Tiskana je na dobrem papirju, cena pa ta- ko zmernn da bo dostopna tudi dijaštvu. A. S. 300let Celja v sliki Razstava spomeniškega varstva Sleherno mesto, ki da t na svojo veljavo, skrbi za i kumentacijo svoje preteld sti, ne le z zgodovinskimi p datki, marveč tudi > upd bitvami. Praznik mesta Cs] je bil zunanji okvir za pri jočo razstavo. Spomemi zavod zbira gradivo že n let in sicer zelo uspešno. 3 za časa Keltov je bU « kraj naseljen, ko so RinA} ni ustanovili Claudio Cel« so mesto povzdignili v uri- nistično značilno naselje. J žalost so ohranjeni le feir- niti spomeniki. Tako niniiKS dokumentacije, kakšen je i na primer forum ali ta n oni tempelj. Tudi iz sred«.' veškega obdobja se ni ohf' nilo skoraj ničesar. Naše W- sto je pogosto uničenal po^ In nešeto listin in dokun''' tov so pogoltnili platni'^ Najstarejša doslej ohranji'* upodobitev Celja je iz 1603. V strnjeni vrsti je f kazala razstava vse. kar ,* bilo pomembno od 1903. Znaten delež razstavljen^' gradiva je prireditelj naš^'' graških arhivih, med dn4'^ tudi doslej neznane upodo^'^ ve Večina gradiva je do^^ mentamega značaja, tmes ? so tudi listi, ki zadovoljuje estetsko oko. Večina avtorjev je anoni^ nih, le Klobučarič in Viscf^'^ izstopata, pomemben je ^^'■J ti anonimen šlezijski mo,«'^ Za Celjane bo zanimiva f'"' janova sUka, ki se na^^ v Opatijski cerkvi in po^{. iz 18. stoletja. Svetnik QC^'.'^ golido naše mesto. Znano da je bil pri ljudstvu P^'^[^\ I j en priprošnik zoper p^^žo Napore spomeniškega '^'^.^ moramo pozdraviti še hej. ker se nam obetaio njihove zakladnice še ^'^ a oodobne razstave s celj^'' j območja. ^' Obiščimo Celjsko kočo Lepe možnosti za rekreacijo 2e dalj časa je opaziti, ka- ko pojema obisk planinske postojanke na Celjski koči. Kaj je temu vzrok? Celjsko hribovje, od Vipote preko Tovsta, pa mimo Sra- botnika in na Svetino je za- mišljeno kot rekreacijsko ob- močje za prebivalce našega mesta in malo smo doslej storili za to rekreacijo. Za zimo je priskrbljena vlečnica in žičnica, zato je pozimi tudi obisk koče pod Tovstom številen, poleti pa sedaj menda že drugo leto skoraj ni obiskovalcev. Saj je vendar izlet iz Celja zlasti ob nedeljah, pa tudi med tednom popoldne pravo razvedrilo in počitek za du- ševnega in fizičnega delavca! Pot h koči ni naporna, na izbiro je več poti, dobro uro hoda zmerne hoje in že smo na kraju v udobno urejenem planinskem domu, ki je tudi z vsem oskrbovan in ima do- volj prenočišč za one, ki ho- čejo ostati tam čez noč ali pa želijo preživeti nekaj dni dopusta na tem lepem delu celjskega hribovja. Planinsko društvo v Celju Je v zadnjih mesecih ukrenilo vse potrebno, da se oskrba v domu zboljša, nekaj časa je lansko leto šepala zaradi nedovoljenega poslovanja o- skrbnika, ki je sedaj v pre- iskovalnem zaporu v Celju in bo dajal odgovor za svoje ne- vestno poslovanje na tej pla- ninski postojanki. Mesto oskrbnika je sedaj poverjeno tov. Lamperju, ki je znan kot oskrbnik planin- ske koče na Okrešlju, kjer je v splošno zadovoljstvo obi- skovalcev in uprave PD mar- ljivo m vestno ter samoinicia- tivno skrbel lansko leto za oskrbo te planinske postojan- ke. Prav zato, ker se je po- kazal kot dober in pošten oskrbnik, ga je uprava PD Celje postavila sedaj na de- lovno mesto v Celjski koči. Kdor nima lastnega vozila, je dovolj ugodna in tako so izletniki lahko v nekaj minu- tah že iz mesta v višini 700 m. ima na razpolago vsak dan dvakrat avtobusno zvezo na Svetino, od koder je do Celj- ske koče še pol ure peš hoje. Ob nedeljah in praznikih pa je redna avtobusna zveza dvakrat, zjutraj in popoldne, prav tako do Celjske koče. Kdor želi ostati dalj časa na oddihu v koči, plača dnev- no oskrbo 2.800 Sdin. Pričakujemo, da se bodo Celjani bolj zanimali za izlet k Celjski koči, tujce pa bo treba privabiti s posebno pro- pagando, dr. M. 4 TEDNIK, 10. AVGUSTA Moji križi in težave ali izpoved dolgolasca Gotovo ste že videli takšnega dolgolasca. Se aam ]e zdel morda nena- i^aden? Nič ne rečem, če jg imel recimo levo hlač' 0CO drugačno od desne, desni rokav suknjiča dru- gačen od levega rokava in povrhu še čevlje različnih f}elikosti. To je pač mo- cja tako imenovane dia- inetrične simetrije, ki se ji bomo morali šele priva- diti. Toda kar zadeva me- ne osebno, kategorično za- nikam, da bi bil zavoljo svojih dolgih las podoben ptičjemu strašilu. To pri- pombo sem namreč že večkrat slišal od ljudi, ki jih sploh ne poznam. Nek- do me je celo vprašal, če sem mungo. Sploh so mi moji dolgi lasje zagrenili marsikakšen trenutek živ- ljenja. Najbolj nerodno je bilo na nekem plesu, ko je prišel pome fant s krat- kimi lasmi. Imel je celo izredno kratke lase, tako da je že na zunaj kazal svoj odpor do dolgih las, podobno kot jaz nosim svoje dolge lase iz prote- sta do kratkih las. — Punca, je rekel, — greva plesat. Ne vem, ali se je šalil ali je mislil resno, spomi- njam se le, da mi je v naslednjem trenutku sko- raj prisolil zaušnico. Hi- tro sem stopil na drugi konec dvorane, kjer je se- delo osamljeno dekle in jo poprosil za ples. Nezaupljivo me je po- gledala: — če si fant, be- ži! S janti ne plešem. Kakšno presenečenje! Bilo je kot dekle, a v re- snici fant! Ker smo bili na tistem plesu skoraj vsi mestni dolgolasci, nekate- ri v ženskih vzorčastih bluzah, je nastalo celo vprašanje, kdo s kom ple- še in so morali ples pre- kiniti. — Vsi dolgolasi naj stopijo k tejle steni! je rekel tisti fant, ki je imel zelo kratke lase. — Tu ne bodo delali zgage! — Ven z njimi! je bilo slišati klice. In vse to zaradi dolgih las! Da sploh ne govorim o težavah doma. Mati mi je na primer poskrila vse »viklerje« in Uiko sem pri- siljen hodit} k damskemu frizerju, medtem ko je oče izjavil, da bi bilo ce- neje, če bi mi navil ušesa. Hoče namreč fanta, ker imamo pri hiši že tri pun- ce. Toda jaz se ne dam. Ali dolgi lasje ali sploh brez glave! Ne razumem, zakaj moški ne bi smel nositi ženske frizure? Ne- katere ženske pa lahko nosijo kratke lase in nih- če ne pravi, da so moški? A? če ne bi imel tako tr- dne volje in jasnega cilja, bi lahko že zdavnaj obu- pal. Edina sreča, da mi je naklonjena vsaj mati na- rava, ki res z razumeva- njem skrbi za moje lase. Ti so vsak dan daljši. Ne morete si predstavljati, bako prijetno je zlasti v teh pasjih dneh, ko ti ve- ter pihlja skoznje in jih privzdiguje, ali ko skočiš v vodo in se ti potem še iolgo cedi mokrota po hrbtu! Sploh ne vem. kaj bi počel brez dolgih las. Morda bi umrl, kdo ve? DIHUR BESEDA MLČADIH Novi koncert iger bratstva in enotnosti Na zadaijth igrah bratstva in enotnosti, ki so bili v Vin- kovcih, so udeleženci skleni- li, da bodo prihodnje igre v Celju. Predlagali so tudi, da bi se vsebina iger v osnovi spremenila, športna tekmo- vanja naj ne bi imela tako velik poudarek, kot doslej, namesto dela teh tekmovanj pa naj bi v program iger vnesli več srečanj in ra^ovo- rov mladih s področja kul- tUBg, rekreacije ipd. Nove igre naj bi torej potekale kot športna, kulturna in re- kreacijska manifestacija brat- stva in enotnosti, v progra- mu pa bodo tudi razgovori predstavnikov delovnih orga- nizacij in šol, tekmovanje mladih matematikov, tekmo- vanje tabornikov in spozna- vanje mesta Celja. V. V. PREDSTAVLJAMO Bojan Kalister star je petnajst let in je vajenec pri Tkanini-Ga- lanteriji, v poslovalnici Ljudski magazin. »Kako dolgo si že na praksi v Ljudskem maga- zinu?« — V letošnjem letu sem končal prvi letnik Trgov- ske šole v Celju. Dosegel sem pravdober uspeh. Na praksi pa sem že od 20. januarja, ko sem končal s poukom. Na prakso sem vesan s pogodbo, v šolo pa bom zopet šel sep- tembra »V katerem oddelku de- laš in kakšno je tvoje de- lo?« — Odkar sem prišel iz šole delam v oddelku za prodajo električnega ma- teriala Tukaj prodajam, pomagam pri prevzemu blaga in delam vse, kar je potrebno. »Kot prodajalec imaš dovolj opravka s kupci oziroma potrošniki. Kako jih ocenjuješ skozi priz- mo prodajalca?« — Večina kupcev je dobrih, je pa tudi nekaj »sitnih«. Zahtevajo neko stvar, ki je trenutno ni v zalogi, potem pa nepri- merno izražajo svoje ne- zadovoljstvo. Na srečo so to le izjemni primeri. »Kako ti ugaja delo?« — Delo prodajalca me veseli, najraje pa proda- jam na tem oddelku. Bil sem že na raznih drugih, pa mi nikjer ni tako uga- jalo kot tukaj. »Tudi u vašem podjetju imate mladinsko organiza- cijo. Ali mi lahko poveš, kako poteka delo v njej?« — Sem član mladinske organizacije pri nas. ven- dar nimam nobene funk- cije. Večkrat sklicujemo sestanke, na katerih med ostalim obravnavamo te- žave sotovarišev in jim skušamo pomagati. Prire- jamo tudi izlete. Svojih prostorov še nimamo, ven- dar so nam zagotovili, da jih bomo dobili po obno- vitvi veleblagovnice. Žal, se sestankov ne udeležu- jejo vi. Nekaj se jih namreč vozi na delo in imajo bolj malo časa. »Meniš, da bi z raznimi športnimi tekmovanji laCa- ko požiinli delo mladinske organizacije?« — Verjetno se taka tek- movanja ne bi obnesla,- ker je le malo moških va- jencev, ženske pa za ak- tivni šport niso toliko na- vdušene »Kako pa je z mladin- sko organizacijo v Trgov- ski šoli?« — Mladinska:' organiza- cija v šoli dela bolj slabo. Za to pa so tudi objektiv- ne težave, saj se genera- cije hitreje menjajo, kot na ostalih šolah. »Tudi nekaj prostega časa imaš. Kako ga izko- ristiš?« — Najraje berem knji- ge in se kopam v Ložnici. Kadar imam čas, grem tudi v kino. »In kakšne so tvoje že- lje za prihodnost?« — Rad bi uspešno kon- čal trgovsko šolo, potem pa bi želel študirati na- prej. Sicer pa je želja mnogo, mnogo ... V. VIDMAR Fomoč arabskim državam Občinski komite Zveze mladine v Celju je že prejel šest tisoč bonov, ki jih bo, takoj ko se bo pričel pouk razdelil po celjskih šolab. Računajo, da bo vsak mladi- nec kupil vsaj en bon ix) en stari dinar. Akcija pa ne bo p>atekala tako enolično, saj bodo vzporedno s prodajo tudi razgovori oziroma pre- davanja o položaju na Bliž- njem Vzhodu. Akcijo bodo vskladili z občinskim koordi- nacijskim odborom. V. V. PROSTA DELOVNA MESTA 1. šolski center za blagov- ni promet, Celje, enega eko- nomista z višjo izobrazbo, za delovno mesto nadzornika praktičnega pouka, potrebna je desetletna praksa, stano- vanja ni. Enega profesorja slovenščine z visoko izobrazbo, praksa zaželjena, stanovanja ni. Enega diplomiranega eko- nomista ali diplomiranega ke- mika z visoko izobrazbo, praksa zaželjena, stanovanja ni. 2. Libela, Celje, dveh rez- kalcev s poklicno šolo in dve- letno prakso, stanovanja ni. štirih delavcev za montažo, polkvalificiranih, praksa za- željena, stanovanja ni. Dveh vrtalcev za vsa delov- na mesta, pogoj je odslužen vojaški rok, s poklicno '"olo ali polkvalificiranih, praksa je zaželjena, stanovanja ni. 3. Obrtni center »Zarja«, Žalec, enega strojnega tehni- ka s srednjo šolo in enolet- no prakso, stanovanja ni. 4. Kač Viljem, mizarski mojster. Ločnica 41, p. Polze- la, dveh mizarjev, polkvalifi- ciranih, brez prakse, stanova- nja ni. Eno gospodinjsko pomoč- nico, nekvalificirano, 'rez prakse, samsko stanovanje zagotovljeno. Odraz solidarnosti in humanizma Predsedstvo Občinskega sin- ^kalnega sveta Celje na svo- K zadnji seji analiziralo re- ^tate akcije zbiranje poAo- ^ arabskim narodom. Vsota skoraj 32 milijonov starih ki je bila zbrana v celj- ^ki občini, nedvomno kaže na ^oko stopnjo solidarnosti ^ humanosti naših občanov ^ nesreče, ki je doletela a- narode ob izraelski ?^esiji Posebno so se izka nekatere manjše delov- ne skupnosti, ki so prispe- vale vsote, ki so presegale vsa pričakovanja. Delovni ko- lektiv Veležitarja je zbral 748.461 — starih din individu- alnih prispevkov, kar je za sora2anerno maloštevilno de- lovno skupnost pohvale vre- den uspeh. Podobno se je iz- kazala delovna skupnost le- karne Center, ki je poleg sredstev iz sklada, prispeva- la 200.000 — starih din pri- spevkov zaposlenih članov Med najbolj prizadevne spa- dajo tudi delovne skupnosti celjske pošte, trgovskega pod- jetja MERX, KOVINOTEH- ne, občinske skupščine voj- ne pošte, UNZ Celje in LIBE- LE. Večje delovne organizaci- je so prispevale predvsem iz skladov skupne p>orabe. Prdsedstvo je izreklo pri- znanje vsem sindikalnim ak- tivistom v delovnih skupno- stih, ki so bili osnovni nosil- ci te pomembne humane ak- ___________ TEDNIK, 10. AVGUSTA 5 HMELJARSKI PRAZNIK — PRAZNOVANJE DOLINE OB DVAKRATNEM SLAVJU zeleno zlato v zlatu SOBOTNO IN NEDELJSKO PRAZNOVANJE HMELJARJEV IZ VSE SLOVENIJE V ŽALCU IN BRASLOVČAH JE BILO PREŽETO Z DEŽJEM. KI JE VREDEN DESETINE MILIJONOV. ANTON FONDA, STAREŠINA, JE SICER PREDAL »MAČKA« NOVEMU STAREŠINI KARLU MARINCU IZ PRE- BOLDA, VENDAR OB TEM NI BILO ŽALOSTI. LE- TOŠNJE PRAZNOVANJE JE TAKO PO ŠTEVILU OBISKOVALCEV KOT PO ORGANIZACIJI PRE- SEGLO VSA DOSEDANJA. V minulih dneh je bilo po dolini slišati jadikovanje, ki ga tudi osrednja hmeljarska prireditev ni odtehtala. Dolg in vroč val bi bil skoraj uso- den za letošnji pridelek, za- to se je v soboto, ko je zače- lo dežeivati, veselje hmeljar- jev spremenilo v vsesplošno praznovanje doline. Letošnje, nekoliko bolje or- ganizirano praznovanje se je začelo s podelitvijo starešin- stva, zatem priznanjem naj- boljšim hmeljarjem in izbo- rom hmeljarske princese, spremljevalke starešine. Do- sedanji starešina ANTON FONDA je predal svojo funk- cijo novemu starešini KARLU MARINCU iz Prebolda. Prib- ližno 300 hmeljarjev, ki so prisostvovali svečanosti v ve- liki dvorani žalskega kmetij- skega kombinata, je pozdra- vilo 33 kmetovalcev, ki so pre- jeli priznanje za dosežene uspehe pri hmeljarjenju. Po razdelitvi priznanj je bil izbor letošnje hmeljarske princese. Med devetnajstimi, vrednimi predstavnicami na- ših hmeljark, je komisija s težavo izbirala. Kljub temu. da v tem primeru ne gre za lepotno tekmovanje, smo v soboto zvečer lahko videli cvet hmeljark. Letošnja prin- cesa je postala sedemnajst- letna CVETKA KOCEVAR iz Tmave. Po zabavi, ki je trajala vso noč, so v nedeljo dopoldne gostje, oba starešina in prin- cesa, odpotovali v Braslovče. Po svečanem obredu na spre- jemu, kjer ni manjkalo piva in hmeljskih kobul, se je po- poldne začelo tekmovanje hmeljarskih vozov, zatem tek- movanje v hitrosti in kvalite- ti obiranja hmelja pa še tek- movanje v postavljanju štang. Na slavnostnem prostoru in ob braslovškem jezeru se je zbralo okrog 10 tisoč lju- di. To je bila pisana, razigra na množica hmeljarjev in go- stov Iz vse Slovenije, ki se je prelivala po Braslovčah do poznih jutranjih ur. OB PRAZNOVANJU MOZIRSKE OBČINE IN FLOSARSKEM to. M NA LJUBNEM ^tff" Cvet hmeljarskih deklet je letos predstavljalo 19 mladenk Iz vse Slovenije. Največ jih je biLo ^ Sar vinjske doUne. Komisija je imela težavno delo, saj je bdilo veliko mladenk enakovrednih. Letošnja hmeljarska princesa je postala CVETKA KOČE- VAR, hmeljarski stareši- na pa KAREL MARINC. (Foto: J. Sever) LETOS PRIZNANI HMELJARJI Hmeljarski starešina in podpredsednik združenja STYRIA sta na svečanosti v soboto zvečer v dvorani kmetijskega kombinata v Žalcu podelila 33 kmetoval- cem priznanja za uspešno hmeljarjenje. Z našega pod- ročja so dobili priznanja: IG- NAC BRDNIK iz Stopnika, ERNEST COKAN iz Migoj- nic, ANDREJ DEBELAK iz Primoža, JOŽE PLERE iz Kokarlj, JOŽE GOLAVŠEK Šempetra, PAVLA JANE2IC iz Lc*, MARIJA JERCIN iz z Vranskega, CILKA JUR- GEC iz Latkove vasi, IVAN KADIVNIK iz Žalca, FRANC KRAU iz Preserja, JOŽE KUDER iz Lovca, FRANČI- ŠKA MATJAŽ Iz Spodnje Re- čice, FRANC MAROVT Iz Zgomim Gorč, IVAN NAPOT- NIK tz Topolščice, IVAN OCVIRK iz Latkove vasi, PRANC OMLADIC z Ložnice, ZDRAVKO PECNIK iz Okoni- ne, FRANC PLANINSEK iz Zgornje Hudinje, FRANC URATNIK iz Podloga, FRANC VERDEV iz Pristave, HUBERT VRANIC s Tabora, IVAN ŽOLNIR s Podvina in LUDVIK KUDER iz Pongra- ca, Ludvik Kuder se je v ime- nu nagrajencev zahvalil za priznanja in poudaril, da je hmeljarjenje sicer d<»ios©n vendar težak posel. V svojem nagovoru je orisal razvoj hmlejarjenja v obdobju, kar se On z njim ukvarja, to je skoraj 50 let. ZMAGOVALCa TEKMOVA- NJA Med letošnjimi devetnajst^ mi vozovi, M so domiselno predstavljali dejavnost hme- Ijarjenja, je komisija izbrala in nagradila več vcwiOv. Za naj- bolj domiselno Idejo in naj- lepši voz je določila voz iz Trnave. Drugo mesto je pri- padlo vozu iz Tabora, tretje vozu iz Petrovč, četrto Bra- slovčanom (ki so imeli lani srečnejšo roko) peto mesto pa je zasedlo kar troje vo- zov rn sicer: Sepetrčani, Bra- slovčani in Preboldčani. . Na tekmovanju v hitrosti in kvaliteti obiranja hmelja je bil med 29 tekmovalkami najuspešnejši obiralski par iz Braslovč. Par sta predstav- ljali ALOJZLIA DOVECAKin KATA SVETANIC. Pri postavljanju štang je bil med štirinajstimi tekmo- valci najhitrejši PETER GRE- GORC iz Tabora. -8Z Letošnjega krščenja »flosarskega juda« in flosarskega bala na Ljubnem se je udeležilo več tisoč ljudi. Ljubenski flosarji so duhovito opremili svoj flos in žargon, s katerim so bili nosilec letošnjega in vseh dosedanjih programov. Foto: J. Sever Množica in ožuljeni „jud" v ZGORNJE SAVINJSKI DOLINI SO PRa^ TAKO V TEH DNEH PRAZNOVALI. V SOBOTO J| BILA SVEČANA SEJA SKUPŠČINE OBČINE MO ZIRJE IN POLITIČNIH ORGANIZACIJ, NA VECEE PA SREČANJE NEKDANJIH BORCEV S tecj PODROČJA NA LJUBNEM. V NEDELJO POPOLDNE JE BIL NA LJUBNEM TRADICIONALNI FLOvSAR SKI BAL. ______ Na svečani seji skupščine občine Mozirje je odborni- ke in predstavnike političnih organizacij najprej nagovoril republiški poslanec in pred- sednik skupščine JOŽE DE- BERŠEK. V svojem govoru je orisal gospodarski razvoj občine, ki v glavnem temelji na gozdarstvu in kmetijstvu. V poročilu je nanizal go- spodarske uspehe, katerih največji delež ima prav go- zdarstvo. Za občino bi bilo zelo \'až- no, je poudaril tovariš De- beršek, da bi čimprej uredili cesto v Logarsko dolino, da bi s tem dali temu predelu možnosti, ki jih turizem na- kazuje. Prav tako bi morali urediti cesto preko Cmovca, ki dolino povezuje z Ljublja- no. Na tej svečani seji so od- borniki sprejeli tudi domicil Koroških partizanskih enot. Domicil teh enot je razen mozirske sprejelo še sedem občin. V drugem delu zasedanja je bil kulturni program, ki so ga pripravili mladi pevci In mešani pevski zbor iz šmihj la ter član SLG iz Celji Pavle Jeršin. Zvečer je bilo na Ljubnem srečanje borcev. Udeležilo« ga je približno 250 preživela iz koroških partizansls^ 3not in enot, ki so se bojeva. le na tem področju. Nasled.i{ nji dan popoldne pa je bil i tradicionalni flosarski bal, Kljub temu, da sta bile dve veliki prireditvi na ožjem področju doline, si je flosarM bal ogledalo več tisoč ijMdi Letošnja organizacija bal? ni vnesla nekih novih stvari, te ko da je krščenje flosarsk& ga juda — ob ponavljajočem — postalo že nekoliko obžit Ijeno. J. SEV^ lE ŽE PRESEKAN GORDIJSKI VOZEL PROBLEMOV V TRBOVELJSKEM »ELITU«? .....KOLEKTIV JE DOBER«^ • O RAZMERAH V ELITU NAJ NE BI RAZ- PRAVLJALI, KER LAHKO TO SLABO VPLIVA NA DELO KOMERCIALE... • DIREKTOR NI VEDEL O SKRHANIH OD- NOSIH IN RAZMERAH V PODJETJU. • ZAKAJ BI NAJ BILO DELO OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA KRNITEV SAMOUPRAV- NIH PRAVIC? Dvotimost izjav vodilnih delavcev In Izkrivljanje, za- meglevanje resnice je bil vsa- kodnevni pojav v podjetju. Medtem ko so »situacijo« raz- čiščevali po svoje na hitro roko, so poskušali javnost prepričati o zakonitosti in delu, ki bi naj imelo svoj smoter v izboljšanju proiz- vodnih pogojev. Ko smo se pogovarjali z enaindvajsetimi delavci, od katerih sta bUa dva izključe- na po hitrem postopku, smo lahko uvideli, da še vedno poskušajo z demagogijo re- šiti, kar se rešiti da. Ko smo končno uspeli organizirati srečanje z direktorjem, tovar rišem Rajkom Medveščkom, da bi nam še on kaj povedal o razmerah v Elitu, smo bili presenečeni. Prvič zato, ker nam je do potankosti raztol- mačil razmere v podjetju, na- nizal vzroke in priznal delež krivde; drugič pa zato, ker ni hotel ali res ni vedel za kr- nitve zakonitosti, o posamez- nih prestopkih vodilnih u- službencev in njih samovo- lji. »Rasel sem s kolektivom,« je povedal Rajko Medvešček, »zato vem, da je kolektiv do- ber. Ce ne bi bUo tako, po- tem tudi takšne tovarne ne bi bilo. Drži, da smo zavest- no sprejeli težke pogoje kre- ditiranja, toda zgradili smo tovarno. Ti kreditni pogoji so v veliki meri pripomogli, da smo se ob reformi našli na kolenih, nepripravljeni. Bili smo v izgradnji, poskus- nega obratovanja ni bilo, po- zneje smo morali vrniti še sredstva za tisto leto, ko so nas obravnavali kot pavšali- ste.« — Kot trdijo delavci, s ka- terimi smo se pogovarjali, so se težave začele lani. že lani so pričakovali, da bo vod- stvo podjetja začelo drastič- no reševati vprašanje preve- like režije, zatem organizaci- je proizvodnje. »Vedeli smo, da bomo v letu 1966 imeh težave, to pa zato, ker smo v obdobju, ko smo naše proizvode z laliko- to prodajali, zanemarjali ka- der v komerciali. Mojstrska mentaliteta, ki je še močnej- ša v rudir9,kem kraju, je bila vzrok, da so se določene službe razvile preko drugih.« — Delavci, pa tudi vodilni uslužbenci vam očitajo, da ste zavajali kolektiv z nere- alnimi izjavami? »Ko smo zašli v težave, sem se na vse mogoče načine trudil, da bi vsaj začasno premostil vrzel, za obdobje, dokler ne bi uredili komerci- alne in tehnične službe. Spo- sojal sem si denar od dru- gih podjetij, od poslovnih partnerjev in banke. Kljub temu da smo sposobni, ni- smo uspeli rešiti vprašanje 20 milijonov avansa, niti 35 milijonov blagovnega kredita. Zato smo težko situacijo pre- našali iz meseca v mesec ... Danes nam manjka 25 milijo- nov S din za likvidnost.« — Kaj menite, kdo je kriv, da je prišlo v podjetju do takšnih odnosov? »Kadrovska komisija je po- vzročila ogromno škodo. Kliiib fenro pa miKlim, da Je kolektiv še vedno dovolj zdrav, da sam razčisti razme- re«. Kot smo izvedeli pozneje in že prej, je možnost samo- stojnega reševanja minimal- na. Kajti z ultimati na sejah sapjoupravnih organov v smi- slu MI ali ONI — ne bodo mogli rešiti problemov. To- liko manj, ker so v svoji ne- moči pozabili na zakonitost. Negativne sile so še vedno močne. To potrjuje tudi dej- stvo, da so delo sindikalne podružnice razbijali s fraza- mi in odpusti, šli so celo da- lje. Pomoč občinskega sindi- kalnega sveta so ožigosaU z vmešavanjem v samouprav- ljanje in s krnitvijo samo- upravnih pravic. To je potr- dil tudi direktor, vendar je dodal, da je on izvzet, ker je dal svoj veto. Direktor je dal odpoved, ki je obenem tudi prošnja, da bi ga prestavih v komercialo, kjer bi lahko ko- lektivu h^li pomagal . . . Položaj podjetja ni rožnat. Razmere, v katerih se je ko lektiv znašel, pa niso lahi^' Tudi v primeru, da kolekti? takoj zapuste nekateri usluž; benci, ki so v veliki m^f' pripomogli k sedanji situa^ ciji, problem ne bo rešeii Povzročili so ogromno gosp* darsko škodo in nezaupanj« v sistem samoupravljanja i" samoupravne organe. To P* je že drugi del razčiščevanji ki se bo moral odvijati izv'^ podjetja, da ne bi ti Iju^J* nekaznovano odšh kot žrt^ »primitivnega in nesposobn«" ga« kolektiva. Pri vsej zadevi z negii^ njr^ samoupravljanja pa J zanimivo, da razen občinski ga sindikalnega sveta ni bena politična organizacij' ali drugi forum kolektivu j)^ posredno pomagal. delavcev in vodstvu sindil?^^ ne podružnice je bil pr^P ščen boj z močnim »klanon'' katereea žrtev je bil celo«^ kolektiv. J.Sev«' 5 TEDNIK, 10. AVGUSTA Šoštanj brez Velenja ]Vlalo, mirno, a družabno je to mesto... ko se spoznaš z njim, ti odkrije svojo trdno nezlomljivo voljo do življenja. jiiirno, a družabno je <^^Q .. Ko se spozmaš ti odkrije svojo trd- j^ioinljivo voljo do živ- fj^oli so pred leti pisali gj^ju, povsod" so ga f^.^^ kot središče šaleš- •^lin« saj pravijo doma- ),Zdaj pa steče beseda samo še zaradi ter- ^Ijtrarne, morda tudi za- f^vsrne usnja in ne na- '. še gotovo zaradi Kar- l^tovnika-Kajuha, potem ^goštnju ^nič več ...« fj^ menda*res tako. Leta Igo Šoštanj »razbremeni- li« vseh obveznosti do vode- nja in upravljanja lastne ob- činske skupščine, id ji je bila namenjena nova, arfhitekton- sko lepo urejena zgradba, v katero so potem med druge uprave gospodarskih organi- zacij vselili samo krajevno skupnost. Ob izdelavi načrta za novo eksploatacijško področje rud- nika Velenje se je v Šoštanju dvignilo mnogo prahu. Pla- nerji se niso mogli prav ze- diniti pri določanju eksplo- atacijske meje in so jo za- radi tega večkrat prestavlja- li. Tako še danes ni povsem določena. Nekoč začrtano mejo po cesti Matije Gubca so potem premaknili še bolj v notranjost Šoštanja, prav do Pake. S tem načrtom so šoštanjčanom postavili še ne- ke pogoje, ki pa že vse bolj kažejo na zahteve. Na po- dročju, ki ga je eksploatacij- ska črta izrezala iz šoštanjja, so prepovedali vsako grad- njo, predvsem pa individual- no. To pa je kraj kjer, so sa Šoštanjčani najbolj želeli po- staviti svoje »enojoke«. To pravico in želje pa so jim zdaj prenesli na nasprotni breg reke Pake, kjer deset strešic že kljubuje precej strmemu pobočju dveh hri- bov. Prebivalci novega nase- lja pa se povsem mimo pri- lagajajo odsoijnim razmeram. Vendar se vsi niso hoteli sprijazniti s tem, kar so jim še pustili. Svoj življenjski prostor so želeli imeti pod soncem na kraju, kjer oko- lica človeka tudi vsaj delno sprosti, ne pa da ga utesnju- je. In dobili so ga — v Ve- lenju. Takih šoštanjčanov pa ni samo nekaj. Tisti, ki so dobili zaposlitev v Velenju, so p>ostali Velenjčani, ostali pa se vsak dan vračajo v Šo- štanj ... f*ravijo pa, da se za- radi množičnega negodovanja ohromeli položaj nekoliko iz- boljšuje. V prihodnosti se bo menda zgodilo, da bodo eksploatacijsko mejo potegni- li nasaj do železnice in me- stecu potem morda ne bo grozila degeneracija. Prav značilen za Soštanjča- ne je njihov optimizem in posebno še trden, n^zastrup- Ijen ponos. »Ampak naš Šoš- tanj bo še vedno Šoštanj!« pravijo. Istega nmenja je tu- di predsednik krajevne skup- nofitli, tov-ariš Novakt ki z močnim prepričanjem od- pravlja vsak dvom in zanika vsako veljavo govoric, da je začel Šoštanj izgubljati svoj pomen, da bo kmalu pvostal neživijenjski... »Nič zato, če smo prenesli pravico do upravljanja občin- ske skupščine v Velenje, da bi se le ta eksploatacijska meja dokončno in prav ure- dila,« pravi in pri tem še do- daja: » . .. Krajevna skujjnost dobiva vedno večjo veljavo, posebno še potem, ko si je zastavila srednjeročni sana- cijski program do leta 1970, po katerem je potrebno ob- noviti kanalizacijo, ceste, po- staviti javno razsvetljavo in druge komunalne objekte. Za to potrebujemo 250 milijonov Sdin, ki pa jih bomo z moč- no podporo in pomočjo na- ših gospodarskih organizacij gotovo zbrali. Dosedaj smo vložili za izvršitev programa že 80 milijonov.« In res je: v (Šoštanju marsikje nokaj razkopavajo in na novo ce- mentirajo; celo za vzrok na- pisa na obcestni tabli pred Velenjem — cesta Velenje— Šoštanj zaprta, lahko izveš ■na zgorrii;em koncu mesta. To je cesta, ki jo obnavlja Cestni sklad Velenje ob pod- pori go.sx>odarskih organiza^ cij in občanov, ter bo z asfal- tom povezovala še oba kraja z Gorenjem, hkrati pa tudi Šoštanj s turizmom. In zakaj ne: stara graščina in razvali- na gradu z okolico, primerno za piknike, vzorno urejen Hotel Kajuh, stalna Napotni- kova razstava, eden najlepših plavalnih bazenov v Slove- niji ..., vse to so že primerni pogoji za razvoj turizma. Malo, mimo, a družabno je to mesto — Šoštanj. Od da- leč je brez dveh bohotnih hladilnikov TE videti nebog- ljeno in brez moči, toda ko Se spoznaš z njim, ti odkrije svojo trdno, neelomljivo vo- ljo do življenja ... Drago Pečko NA KRATKO PRVA SKUPINA FRANCOZOV V domu počitniške zveze v Velenju je prebila svoj do- pust prva skupina 34 franco- skih študentov. Tej skupini bo sledila druga in ob koncu avgusta še tretja. Dom je pr- vič letos zaključil polletno poslovanje ugodno, po napo- rih vodstva pa je sklepati, da bo posloval tako tudi v pri- hodnje. ez POPRAVLJENI MOST V Družmirju pri Šoštanju so v teh dneh popravili most, ki je zaradi dotrajanosti og- rožal promet. Po tej cesti je sicer zelo živahen promet, ki bo nekoliko uplahnil po do- graditvi nove ceste, ker bo- do to zaradi ugrezanja upu- stili. Na odseku v Pes jem ceste več ne popravljajo, saj se iz dneva v dan vse "olj useda zaradi odkopavanja premoga. -ez GIBANJE PREBIVALSTVA V času od 23. do 29. 7. na območju matičnega okoliša Žalec rojstev ni bilo. Zakonsko zvezo so sklenili: RUDL Anton, vodni instala- ter. Spodnje Gorče št. 20 ia SLEMENŠEK Fanika, polje- delka, Gomilsko 55; GOR- NJAK Jožef, avtomehanifc. Zgornja Hudinja n. h. in DVORŠEK Marija, poljedeJ- ka, Ceplje 9; KALŠEK Igna- cij, rudar, Velenje, Stritar- jeva cesta 3 in JEZERNIK Ljudmila, poljedelka, Ponikva pri Žalcu 26; OREŠIC Franc, mizar, Prebold, novo naselje, in BOZICKO Rozalija, nati- kalka, Prebold, novo naselje; KERSAN Albin, ključavničar, Vransko 31 a in LAZAR Mar rija, gospodinja, Vransko 31a* ŠKETA Mihael, električar, Ločica ob Savinji 54 in OC- VIRK Marija, repasirka. Beg pri Polzeli 62. Umrli so: KUKOVIČ Tere- zija roj. KRANJC, stara 78 let, inv. upokojenka Celje, Miklošičeva 10; BORŠTNAR Marija roj. ZMERZLAK, sta- ra 65 let, dr. upokojenka. Mar rija Reka št. 30, RAMŠEK Jo- že, star 69 let, upokoje:nec, Pongrac 105; PECNIK D^- ca, stara 6 mesecev, otrok. Studence 12; GERLIH Peter, star 70 let, kmet, Dobrteša vas 68; STEINER Martin, star 86 let, kmet. Ločnica pri Žalcu 12. Nestor savinjskih učitcl^jev AVGUST ROZMAN 80 - LETNIK Te dni obhaja Avgust Rozman, šolski upravitelj p pokoju, zdrav in krepak, osemdesetletnico rojstva in šestdesetletnico matu- re. Rodil se je 1. 1887 v Što- rah pri Celju v družini to- varniškega delavca štor- ske železarne. Rozmanovi so nadarjenega fanta po- slali v meščansko šolo v Celje in nato na učiteljiš- če v Mariboru, kjer je 1. 1907 opravil učiteljsko maturo. Učiteljeval je v žusmu na Kozjanskem, Skalskih Cirkovcah in Šentilju . v šaleški dolini L. 1924 pa je bil imenovan za šolske- ga upravitelja v šmart- nem ob Paki, kjer je služ- boval razen let pregnan- stva v Srbiji do svoje upokojitve I 1951. Povsod, kjer je službo- ■val, je zaoral globoke brazde pri pedagoškem in kulturnoizobraževalnem delu. Vse svoje sposobTio- sti pa je razvil v šmart- nem ob Paki. Ustanovil je kmetijsko nadaljevalno in obrtno nadaljevalno šolo. Obe ustanovi je vodil po- žrtvovalno, prvo šestnajst let, drugo pa devet. Vsa leta svojega službovanja v Šmartnem je vodil vzorno drevesnico. V šmartnem ni sadovnjaka, kjer bi ne rasla drevesa iz Rozmano- ve drevesnice. Kot izvrsten praktik pe- dagog je bil tudi dve leti preglednik ^šol za takratni srez Gornji grad. Pred vojno, kakor tudi po voj- ni je bil član in odbornik v vseh naprednih in pro- gresivnih organizacijah. Ko je pričel fašistični okupator zapirati zavedne Slovence, je bil Avgust Rozman aretiran- dne 21. aprila 1941 in odpeljan v Stari pisker v Celje. Juni- ja 1941 pa so ga z vso družino pregnali v Trste- nik v Srbijo. Po osvoboditvi se je vr- nil spet v svoje Šmart- no, kjer se je ves posve- til pedagoškemu in vzgoj- no političnemu delu. Za svoje požrtvovalno delo je prejel več odlikovanj. Več let je zbiral podat- ke in spomine iz NOB v Šaleški dolini in šmart- nem ob Paki. Da se je v teh krajih ohranilo toliko dragocenega gradiva, je njegova velika zasluga. Po upokojitvi 1. 1951 se je preselil v Maribor, to- da pedagoška žilica mu ni dala miru. L. 1960 se je aktiviral in poučeval v Jurjevskem dolu še dve le- ti kot predmetni učitelj. Ko si nalaga te dni Av- gust Rozman deveti križ na svoja ramena, mu že- limo vsi, ki ga poznamo in radi imamo, še mnogo -'dravih in zadovoljnih let življenja. S. T. m ZUPAN: GOSTINSTVO V ZGORNJE SAVINJSKI DOLINI JE PO STROKOVNI ^ LATI IN UREJENOSTI LOKALOV USPOSOBLJENI NOSILEC TURISTIČNEGA RAZVOJA] Uspeh v združenih naporih V ZGORNJE SAVINJSKI DOLINI SI ŽE NEKAJ LET NE DELAJO UTVAR O TEM, KAJ LAHKO PRIČAKUJEJO OD TURIZMA. VSA NJIHOVA STREMLJENJA TEMELJIJO NA DOLOČENI POLI- TIKI, KI JO IZVAJAJO. S SMELIM KREDITIRA- TUJSKIH SOB, VEČ DESET GOSTIŠČ, ZDAJ PA NJEM SO USPOSOBILI SKORAJ TISOČ PETSTO BODO UPORABILI ZDRUŽENA SREDSTVA ZA SKUPNO PROPAGANDO. ^ letom dni so v Mo- lju ustanovili poseben od- >za turistično propagando Prnje Savinjske doline. Ta lior bi združena sredstva, pritekajo iz gostinskega *ieta (1 %) vlagal za J^no propagando doline, "lelu odbora in o gostin- •Ji v Zgornje Savinski do- * je stekla beseda z Iva- *i Zupanom, direktorjem finskega podjetja Turist v "^ju in predsednikom od- ZA propagando Zgornje "Jnjske doline. 2e več turističnih in gostinskih delavcev smo vprašali, kaj sodi- jo o letošnji turistični sezoni. Zanima nas, ka- ko vi ocenjujete letoš- njo sezono na področju Zgornje Savinjske doli- ne? ^1 nam treba biti plat zvo- ^ moremo pa se tudi hvaliti. Po dosedanjih ugotovitvah je letošnji pro- met enak lanskemu v tem obdobju, če k temu dodamo reformne razmere in xikini- tev K-15, je to zadovoljiv uspeh.« — Marsikateri turi- stični delavec daje turi- stični razvoj v mozirski občini za zgled. Kaj menite vi o tem? »Gostinstvo v Zgornje Sa- vinjski dolini je po strokovni plati in ureditvi lokalov uspo- sobljen nosilec turističnega razvoja. Danes nas ni treba biti več sram pred kakšnim koli gostom s kakšnimi koli zahtevami. Imamo lokale, ki sodijo v poseben razred, ne v klasično gostinstvo. Novih objektov nam za zdaj ni tre- ba graditi. Treba pa bo o tem, kar imamo, povedati nekaj besed tudi navzven, da bodo drugi zvedeli.« — Pred tremi leti smo v razgovoru s turi- stičnimi delavci izvede- li, da bo nekaj lokalov specializiranih, da bo- do nudili le določeno vrsto jedi. Kako daleč je s tem? »To smo nekoliko zanema- rili. Se danes nimamo neke- ga lokala, ki-bi zaslovel s po- sebno jedjo. Menim pa, da bi bilo to nujno in da mo- ramo v ta sistem vlagati več naporov.« — Pred letom dni je skupščina sprejela sklep o odvajanju sred- stev od gostinskih us- lug za reklamiranje tu- rizma. Kaj je s tem de- narjem? »ŽTbira in nabira se. To je bil pameten in potreben po- seg, katji z enim dinarjem ali s stotimi tisočaki ne mo- reš račimati na uspsh. Zdaj pripravljamo skupni prospekt in plakat. Potrebujemo okrog sedem, osem milijonov dinar- jev.« —V čem vidite še možnost za večji uspeh? »Moti me, da razmejujemo od gostinstva ribolov in lov. Gost, ki ga pridobimo, je mo- goče lovec ali ribič. Zato me- nim, da bi morali najti lovci, ribiči in turistični delavci skupen jezik, se združiti, s tem bi bil tudi uspeh večji.« J. SEVER EN NOVI MOST ^ teh dneh zaključujejo z 1'°^ na novem mostu pre- Savtnje v Mozirju, ''^ost ' Povezoval Loke in del Do- ^^Ij z Mozirjem. Lani so nosilce mostu, letos .•Gostišče, ki bo dolgo 42 ^^"f. Denar za most so ^'i občani, levji delež pa J^i^pevala skupščina ob- Razgovor z Zvonko Dobnik, odbornico iz Le tuša Vsak kraj ima svoje probleme ZVONKA DOBNIK JE BILA ODBORNICA DVE LETI IN BO ŠE DVE. VSAK DRUGI DAN JO LAHKO SREČATE V BIFEJU V LETUŠU ALI PA DOMA. POLEG DELA V GOSTINSTVU, V DRUŽ- BENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJAH IN DOMA, JO NAJBOLJ VESELI GOJENJE LONČNIC. KJER LE MORE, OKRASI PROSTOR S CVETJEM. »še danes ne vem, kako sem se ustalila v gostin- stvu,« pravi vedno nasme- jana. »Začela sem v trgo- vini, po poklicu sem tr- govka. Ko je Ivo Dmač začel z urejanjem gostin- stva, sem se mu priklju- čila.« — Ali je bistvena razli- ka med delom v trgovini in gostinstvu? »Vsekakor. Veste, nekaj gostov je takšnih, ki me- nijo, da smo me tu zato, da se oni lahko izkričijo ali iztresejo svojo nejevo- ljo. V začetku mi je bilo tako hudo, da sem že mi- slila delo nekajkrat pu- stiti. Pa sem vztrajala. V gostinstvu moraš biti do skrajnosti vljuden in ustrežljiv ne glede na to, kako se sam počutiš. Ved- no se moraš smehljati, kar pa je pogosto zelo težko.« — Kaj menite o vlogi odbornika? »Marsikaj. Gre namreč za prepričanje občanov, da si ti tisti bog vseh bo- gov, ki ureja določene stvari. Pa ni tako, kljub temu da je res, da vsak odbornik oblikuje občin- sko politiko.« — Vi ste odbornik Le- tuša in okoliških zaselkov. Nekateri menijo, da v manjših krajih ni proble- mov, kaj menite o tem vi? »Vsak kraj ima svoje probleme, ki pomenijo zanj veliko. V manjših krajih pa so ti problemi pogosto obarvani lokali- stično, ker se močno izra- ža prizadetost posamezni- kov.« — Katerega izmed prob- lemov v Letušu bi posta- vili na prvo mesto? »O cestah govorimo na. vseh zborih, vendar bi jaz omenila avtobusno posta- jališče ozircrna čakalnico. Zdaj imarrfo zanjo že vse pripravljeno, le zemljišča nimamo, ker ga lastnik noče odstopiti. Tu se je zapletlo. Letos bomo ver- jetno uredili tudi javno razsvetljavo, ker je zdaj razsvetljen le del.« — In drugi problemi? »Letušani nimajo nekih posebnih želja. To so pridni in delovni ljudje.« —ez TEDNIK, 10. AVGUSTA 7 NA KRATKO KAM ZDRAVSTVENA SLUŽBA Po republiških zakonskih predpisih, ki so bili sprejeti letos spomladi, lahko obsta- ja samostojni zdravstveni dom le v občinah, ki imajo več kot 40.000 prebivalcev oz. za več občin skupaj, ki ta po- goj izpolnjujejo. Ker konji- ška občina tega ne izpolnju- je, so že začeli s prvimi raz- pravami, kam naj bi se pri- ključila obstoječa zdravstve- na služba. Po sedanjih* vari- antah obstajata dva predlo- ga, in sicer za priključitev k celjskemu aU pa k maribor- skemu zdravstvenemu domu. Znano je namreč, da se bol- niki iz območja konjiške ko- mune zdravijo v obeh ome- njenih krajih, čeprav je Ma- ribor nekoliko bolj oddaljen kot Celje. Zato je občinska skupščina predlagala, naj bi o tem razpravljali tudi zava- rovanci, p>osebno v delovnih organizacijah in dali svoja mnenja pred dokončno odlo- čitvijo. OGENJ NA TOVORNEM VAGONU v četrtek ponoči je nena- doma izbruhnil požar na to- vornem vagonu vlaka, ki je vozil iz Celja proti Maribo- ru. Požar je opazil strojevod- ja na železniški postaji v Po- nikvi. Vagon so takoj odklo- pili in začeli gasiti. Na vago- nu je bilo naloženih več 50 litrskih steklenic s klorovo- dikovo kislino. Ogenj je uni- čil 29 steklenic. Škodo na to- voru in vagonu so ocenili na 20.000 Ndin. Do požara je po vsej verjetnosti prišlo, ko se je od iskre iz lokomotive vnelo šib je, s katerim so ste- klenice opletene ali pa se je razbila kakšna steklenica. —ez Razgovor s predsednikom skupščine Zagorje Začetek in konec - nHlarstvo Nujna delovna mesta tudi za žene V zasavskih revirjih je včeraj, 9. avgusta, prazno- vala občma Zagorje že svoj petnajsti praznik. Ob tej priložnosti smo se pogovorili s predsednikom skup- ščipe CKiša^^___________...... _____ Kako ocenjujete oziro- ma kakšen perspektiv- ni razvoj se nakazuje v današjem stanju go- spodarstva? Gibanje gospodarstva v ob-* čini je letos drugačno, kakor je bilo prejšnja leta. Ce ga ocenjujemo po fakturirani re- alizaciji v prvih petih mese- cih, ugotovimo — ob primer- javi z enakodobno lansko re^ alizacijo — dosti večjo umir- jenost, saj je porast v ce- lotnem gospodarstvu večji le za 7,4'"/,), medtem ko je po- rast v industriji večji le za 6,8%. Industrija ima vedno slabše možnosti prodaje, pro- blematika v rudarstvu je ved- no bolj zaostrena, pomanjka- nje obratnih sredstev vpliva na manjšo likvidnost, osebni dohodki stagnirajo oziroma naraščajo prepočasi in zaradi vsega tega je nadaljnja per- spektiva industrijskega raz-' voja precej nejasna. Za naše razmere je primar- no vprašanje položaj ruclar- stva, saj je rudnik kar 450/0 vsega gospodarskega potenci- ala, od njega pa je odvisna večina drugih dejavnosti. Le- tošnji osebni dohodki v ru- darstvu so enaki kot lanski, to vpliva na kupno moč in na razvoj mladih delovnih orga- nizacij, ki so v večjih ali manjših težavah in ponekod šele prehajajo iz poobrtne v industrijsko proizvodnjo. Katere gospodarske or- ganizacije izkazujejo največji porast proiz- vodnje? Ob primerjavi letošnjih pr- vih petih mesecev z ena- kim lanskim obdobjem ugo- tovimo, da je najbolj nara- sla proizvodnja pri Lesno in- dustrijskem podjetju (indeks 171), za njim pa se zvrstita Indiistrija gradbenega mate- riala (119) in Tovarna elek- troporcelana Izlake (110). Vendar sam porast proizvod- nje še ni jamstvo za najbolj ekonomično poslovanje, zato bi mogli oceniti, da najbolje posluje Industrija gradbene- ga materiala v Zagorju. Skladno z veliko inve- sticijsko izgradnjo in vključevanjem novih kapacitet bi mogli pri- čakovati večjo zaposle- nost. Kakšne so dejan- ske možn-osti za zapo- slovanje? Investicijska dejavnost je bila v zadnjih letih zares ze- lo živahna. IGM ima novo hi- drarno, LIP tri industrijske hale in nov obrat za površin- sko obdelavo, »Potrošnja« moderno trgovino za tekstil in konfekcijo in podobno, kar bo nedvomno prispevalo k povečanemu obsegu proiz- vodnje, vendar v glavnem, ne da bi zaposlovali dodatno de- lovno silo. Nezaposlenost narašča in trenutno je okoli 400 ljudi nezaposlenih, od tega večidel žene. Nujno bo potrebno od- krivati nova delovna mesta in zagotoviti predvsem mož- nosti, da bi zaposlili žensko delovno silo. Kaj menite o kadrov- ski zasedbi v delovnih organizacijah? Sodobno gospodarjenje ter- ja vedno večje strokovno znanje, kar velja predvsem za vodilni kader, četudi ne mislim zgolj na šolsko izo- braženost. Vendar je očitno, da v gospodarstvu ni zadosti kadra z visokošolsko izobraz- bo, a pri programiranju kad- rov še nismo prišli daleč in bomo potrebovali i2jčrpno analizo kadrov. Kakšen je položaj tr- govine, kmetijstva in uslužnostnih dejavno- sti? To področje je doseglo v primerjavi z industrijo dosti večji razvoj, saj imamo v Za- gorju nove in adaptirane tr- govine, a v načrtu je še grad- nja trgovskega centra. Tudi v gostinstvu je opazen hitrej- ši razvoj, kjer se je močno razmahnil zasebni sektor, po- dobno tudi v uslužnostni obrti. V kmetijstvu so uspeš- ni premiki v intenziviranju kmetijske proizvodnje, -en- dar bodo potrebne še primer- nejše oblike dela kmetijskih zadrug. Toda kljub vsemu te- mu je na področju terciar- nih dejavnosti še dosti mož- nosti za nadaljnji razvoj, da ne omenjam še skoraj neiz- koriščene turistične dejav- nosti. In kaj ,ie novega na področju družbenih služb ter komunalne dejavnosti? Veliko smo storili, a še več bomo morali. V komunal- nem področju smo se letos opredelili na izboljšanje cest- ne povezave. Modernizirali bomo cesto do Trojan, nada- ljevali bomo zasavsko cesto, toda le v možnostih finanč- nih sredstev, četudi bi ob tem morali opozoriti, da te zveze riiso samo lokalnega značaja in bi morala prispe- vati delež tudi republika. Obnoviti bomo morali šolo Toneta Okrogarja v Toplicah, dosti bolj se bomo morali po- svetiti otroškemu varstvu in še številnim drugim dejav- nostim. Vendar so vse te na- loge odvisne od gospodarske- ga napredka, ki naj bi zago- tovil materialno bazo za re- ševanje najbolj aktualnih -a- dev. R. PALČIČ Prizadevanja za načrtno delo OB OBČINSKEM PRAZNI- KU OBČINE ZAGORJE OB SAVI SMO ZAPROSILI ZA RAZGOVOR TUDI TAJNIKA SKUPŠČINE OBČINE ZA- GORJE OB SAVI DRAGA DOLINARJA V ZVEZI Z DELOM OBČINSKE SKUP- ŠČINE. Nekaj najvažnejših vprašanj, ki jih je do- slej obravnavala ob- činska skupščina? — V tekoči mandatni dobi 1963 — 67 je skupščina obrav- navala vrsto aktualnih vpra- šanj. Na ločenih sejah zbora delovnih skupnosti so raz- pravljali o specifičnih vpra- šanjih s področja gospodar- stva, o problematiki spreje- manja samoupravnih aktov, izobraževanju samoupravljal- cev, nadalje o problemih ne- zaposlenosti, financiranju šol II. stopnoe, o izvozu v zagor- ski občini in njegovem pove- čanju. Mnogo pozornosti so posvečali uvajanju 42 urnega delovnega tedna, gibanju go- spodarstva v občini nasploh in še posebej v času gospo- darske reforme in podobno. V tem obdobju je skupšči- na obravnavala in sprejela tu- di vrsto odlokov, ki so odlo- čilnega značaja za življenje in delo v komuni. Omeniti moramo tudi sklep o priključitvi k Zgodovinske- mu arhivu Celje glede var- stva arhivskega gradiva in re- gistratumega materiala, na- dalje še razprave o aktu v z^/ezi z razpisom volitev v ob- činsko skui>ščrno, l^.* pravljala tudi o'posa2^f. predlogih in sklepu^ T«^ volivcev rn še vrsti vprašanj. "^hj V zadnjem Času ščina analizirala tudi'',.^^,^ ne račune gospodarskih ^iiii nizacij, sprejela odlok njah občinskega pf \ za izobraževanje in ^^^n ter o delu sredstev, ki^^^^i ločajo iz proračuna o^*^ Zagorje, o čemer je biio^t< cej razprav, da so pri.,>?« realnih sorazmerij tn^r- 5 računom in skladom. Okvirni program la, ki ga je sprejel/ gorska občinska si" ščina za prihodnip^* dobje? "i — Okvirni program d zajema II. polovico leto^;' ga leta in vsebuje o],.'^' vprašanja, na katerih naj' bilo težišče razprav na ' sameznih sejah. Tako \} načrtu med drugim pr^v' matika zaposlovanja v ob^' ni, gibanje gospodarstva ■ osebnih dohodkov, probier,!; tika stanovanjske izgracjj.'! nadalje problem zdrav^jf glede na reorganizacijo zij'^, stvene mreže. Občinska skupščina bo j, konca leta poleg drugih r. ravnav in zaključkov spre' la še srednjeročni plan, vj pozornost pa posvetila' ti^ problematiki šolstva, persp^j tivnemu razvoju turizma, ^ cialnemu varstvu, razpravijj la o poročilu o razvoju te« ciarnih dejavnosti, obra\i^ vala predloge in načrte j prehod na skrajšan delc^ čas v delovnih organizacijj; obravnavala poročilo inšpej cijskih služb, uravnala sps jeti urbanistični program določbami zakona o urbt stičnem planiranju. V programu je tudi obrai navanje pravilnikov o del:; vi čistega in osebnega dohoo ka v delovnih organizacija- sprejemanje proračunskih u datkov in dohodkov za ifjo 1968, uravnava predpisa? o drugih aktov komunalnih ifc lovnih organizacij, ki opm Ijajo komunalno dejavna osrednjega družbenega pom na in še vrsta pomembn zadev. Ostaja prepričanje, da pr« stavi j a okvirni program i la Skupščine občine Zagoi ob Savi napredek v prizad vanju za načrtno delo. m Skoraj 170 milijonov dohodkov Na drugi seji skupščine izobraževalne skupnosti v Slov. Konjicah so obravnava- li finačni načrt dohodkov in izdatkov za drugo polletje le- tošnjega leta. Glede na to, da novi viri financiranja, ki jih je določila občinska skupšči- na v jrmiju, ne dajejo večjih dohodkov, kot so bili v skla- du za šolstvo določeni za po- lovico leta, je bila potrditev finančnega načrta bolj for- malna zadeva. Dohodki bodo predvidoma znašali okoli 170 milijonov starih dinarjev, prav toliko pa tudi izdatki, pri katerih tvorijo glavni de- lež finančna sredstva, ki jih bodo dobile osnovne šole in nekateri drugi izobraževalni zavodi. Ker bodo finančne in upravne posle za skupnos': konca letošnjega leta op:; Ijali ustrezni upravni orga: občinske skupščine, je za dejavnost določeno zelo ir'; lo sredstev. člani skupščine so obn" navali in potrdili posamez^ izračune, s katerimi želi K' njiška temeljna Lzobražev*- na skupnost dobiti doda'^J finančna sredstva od rep.' ške izobraževalne skupn^- Glede na pogoje, ki jih ■ ta določila, jih konjiška čina skoraj v celoti izpoln.*^; je. Zelo pomemben je f, tem podatek, da je v občsJ Slov. Konjice na število p"^ bivalcev večje število šolo''' veznih otrok, kot pa je p* prečje v naši republiki. MLADINA V UK v nekaterih podjetjih ria območju konjiške občine so sprejeli mladino v lik že v začetku avgusta. S progra- mom učenja bodo pričeli še- le v prihodnem mesecu, v tem času pa želijo, da se mladi fantje in dekleta pri- vadijo novemu delovnemu o- kolju, spoznajo svoja učna mesta in obrate ter lokale, v katerih se bodo učili pri- hodnja tri leta. V. L. Tretja faza rekonstrukcije steklarna v Hrastniku ^ med najmočnejša izvo* podjetja v ""loveniji, saj izvozili za 852.000 dolarj«^ delkov največ v zvezno Ki bliko Nemčijo, nekatere d ge evrop. države in v Zl Kolektiv sicer res v polletju ni izpolnil svoj< plana v celoti, vendar kujejo, da ga bodo do ko" leta najbrž celo presegU načrt svojega izvoza nam'^ (S. š.) Na sliki pogled ' steklarne z dograjenimi " jekti v tretji fazi rekonst^ cije . /foto; P. LIPCVS*'' Neumorno delovanje RUDISA Vedno več objektov doma in v tujini Poslovno združenje Rudis beleži vedno več novih de- lovnih uspehov, ki mu zago- tavljajo velik sloves doma in v tujini. Med njegovimi zdaj- Snijmi gradnjami moramo vsekakor zapisati nekaj be- sed o treh velikih separaci- jah v Jugoslaviji, rudnik hro- mita Raduša, separacija a- zbesta Stragari in separacija Miljevina. • Separacija hromita Raduša Z delom so začeli dejansko že leta 1965, a po prekinitvi so jih lani spet nadaljevali. Separacija je tristopenjska (težko tekočinska, mokro-me- podjetja v Zasavju. Samo v han';ka in flotacija). Po pred- videvanjih naj bi bila sepa- racija dogotovljena ob letu. Večji del opreme bodo iz-de- lali člani Rudisa (Strojna to- varna Trbovlje, Rudniki svin- ca in topilnica Mežica), tisti del opreme, ki ga bodo uvo- zili iz tujine, pa bo oskrbel komercialno tehnični biro Rudisa. Trenutno gradijo tež- kotekočinski del separacije, z gradbenimi deli za flotacijo pa naj bi začeli septembra. Separacija azbesta Stragari Gradnja tega objekta kaže, da bo mogel obratovati že ob koncu leta. Separacija bo obsegala pripravo rude ter suho in mokro separacijo. Kapaciteta bo 14.500 ton azbe- stnih vlaken in azbestnega prahu letno. Dela za pripra- vo rude in mokro separacijo so v glavnem zaključena, sep- tembra bodo montirali stro- je, a projekt za suho separa- cijo še pripravljajo in ga ")0- do izvedli prihodnje leto. Separacija rudnika Miljevina V rudniku Miljevina je predvidena kombinacija suhe in mokro-melianske separaci- je. V suhi separaciji bodo pridobivali kosovec in zdro- bovec, v mokri pa kockovec in orehovec. Separacija bo zmogla 350 tisoč ton rovnega premoga letno ali 300.000 ton prodaj- nega premoga letno. Gradbe- na dela napredujejo v r-^du, medtem ko so nastale težave pri gradnji tunela za devida- cijo potoka Miljevke, kjer je izredno težaven teren. Naprave za čiščenje odpad- ne vode so gotove in že ta mesec bodo začeli z gradbe- nimi deli. Strojno opremo iz- deluje Strojna tovarna Tr- bovlje, jeklene konstrukcije in cevovode pa Metalija. Montaža bo gotova novem- bra, ko bodo začeli s poskus- nim obratovanjem. -sš 8 TEDNIK, 10. AVGUSTA Rekorder med gradbenimi odri Gradbeno ixxijetje »RE- MONT« iz Celja obnavlja u- metnostno in zgodovinsko zna- menito cerkev na Slomško- vem trgu v Celju. Za restav- racijo fasad na zvoniku so morali zgraditi 34 metrov vi- sok gradbeni oder, v kate- rega so vgradili okoli 100 ku- biauh metrov lesa in cevi za konstrukcijo odra v vrednosti 15 milijonov starih dinarjev. Posebnost tega odra je tudi to, da na tistih dveh straneh zvonika, ki je nad streho cer- kve, kontsrukcije niso smeli nasloniti na streho ker je pre- slaba. če gradbeni oder, katerega prikazujemo na sliki ni do- slej najvišji, ki je bil zgrajen v Celju, potem je gotovo naj- višji, kar jih je postavilo gradbeno podjetje »RE- MONT« (foto J Kr.) Še neskladja Občinski odbor ZZB NOV revirskih občin so pred ne- davnim analizirali položaj tx)rcev in udeležencev NOV in ugotovili, da približno tret- jia deluje aktivno v družbe- no-političnih ter delovnih or- ganizacijah in mnogi tudi v samoupravljanju. Ta podatek dokazuje o živ- ljenjski povezanosti veliko de- la borcev, a hkrati dokazuje- jo podatki v analizi, da je še mnogo nerešenih zadev in od- nosov. Mednje štejejo ne- uravnane pokojnine med sta- rejšimi in mlajšimi upoko- jenci, neizenačene pravice ru- darjev, udeležencev NOV in prve svetovne vojne, narav- nost politični problem pa so pokojnine združinskih čljiov padlih borcev po 1200 starih dinarjev mesečno. Neurejene so še priznavalni- ne za partizanske matere, ki so vsa leta sodelovale z NOV, a so danes v gmotnih teža- vah, težave pa so v nekate- rih primerih tudi z zaposlo- vanjem otrok borcev, zdrav- ljenjem in pd. -nk V gOi^^^NJSKI USNJARNI KLJUB NESREČI OB P07AJiV DOSEGLI PLAN PROIZVODNJE Prizadeven kolektiv • PROIZVODNJO V PROVIZORIJIH POLAGOMA PRENAŠAJO V NOVE PROSTORE. • DEL OBRATOV JE ŽE USPOSOBLJEN ZA PO- NOVNO PROIZVODNJO • K LETOŠNJEMU POSLOVNEMU USPEHU JE BI- STVENO PRIPOMOGLA LIBERALIZACIJA UVOZA Požar, ki je popolnoma uni- čil več proizvodnih obratov v Šoštanj ski tovarni iisnja, je povzročil velik izpad proiz- vodnje. Danes, ko so že zna- ni podatki o gospodarjenju v prvem polletju, pa kaže, da je kolektiv uspel s proizvod- njo v provizorijih nadokna- diti vrzel. Požar je uničil lužarno ve- getabilnega usnja, stari kro- mov obrat in obrat za pro- izvodnjo tehničnega ter ga- lanterijskega usnja. Izpad proizvodnje v kromovem obratu so nadoknadili s pro- izvodnjo v novem obratu, ki so ga v tem času dopolnili z novimi stroji, Z improvizira- no lužarno so uspešno nado- knadili proizvodnjo v stari. V programu imajo gradnjo nove, centralne lužarne, v ka- teri bi lužili kože tako za ve- getabilno kot za kromovo usnje. Oddelek za tehnično in galanterijsko usnje pa bo začel obratovati ob koncu meseca avgusta letos. »Na naše letošnje poslova- nje je bistveno vplivala libe- ralizacija uvoza kož,« nam je povedal tovariš FRANJO HLAČAR, pomočnik direktor- ja in komercialni direktor Šoštanj ske usnjarne. »V pr- vih dneh po požaru je kaza- lo, da bo ta nesreča zelo pri- zadela našo tovarno, ki je v minulih letih utrpela več kriz. Kolektiv, predvsem pa naši poslovni partnerji in delovni kolektivi v naši občini, pa so nam priskočili v kritičnem času na pomoč, tako da smo poslovanje zaključili pozitiv- no. Liberalizacija uvoza je bistveno vplivala na preskr- bo s surovinami, po drugi strani pa sorodna in naše podjetje sili k boljši proiz- vodnji. Vsekakor je zanimi- vo, da smo kljub nesreči u- speli realizirati budi izvoz, po tem pa se lahko vidi, ko- likšen napor je kolektiv vlo- žil.« Letos in prihodnje leto bo- do v gradnjo nove lužarne vložili okrog 200 milijonov starih dinarjev. Lužama bo v tem času delno že obrato- vala. Kljub zastoju v proiz- vodnji se zaradi požara šte- vilo zapcelenih ni zmanjšalo, povprečni osebni dohodki pa znašajo ta mesec 85 tisoč starih dinarjev, kar je za usnjarsko industrijo pri nas že nadpovprečen dohodek. J. Sever UREJANJE HUDOURNIKA ^ Vodna supnost porečja "'a vinje iz Celja pripravlja načr- te za regulacijo hudournika Tmave, ki teče skozi Mozirje. Ta potok ob naraslih vodah povzroča veliko škode in og- roža več objektov. Po pro- jektu bi ga naj najprej uredi- li le v spodnjem delu, ki te- če skozi trg. PRIPRAVE NA LETNO KONFERENCO čeprav je mladina še pre- cej počitniško razpoložena, pri Občinskem komiteju ZM v Celju že potekajo priprave na letno konferenco mladih. Predvidevajo, da bo konferen- ca konec oktobra. Osrednja točka v dneamem redu bo vsekakor razprava o spre- membah v statutu in prog- ramskih načelih, govorili pa bodo tudi o zaposlovanju in štipendiranju mladih ter o položaju srednjega šolstva. Svoj prispevek konferenci bo- do dale tudi specializirane organizacije mladih. Gradivo za konferenco pripravljajo štiri skupine, na katere je razdeljen komite. AKTIV MLADIH KOMUNISTOV že v tezah za reorganizaci- jo Zveze komunistov na celj- skem območju so predvideU formiranje aktiva mladih ko- mimistov-srednješolcev. Prav v tem času potekajo inten- zivne priprave za oblikova- nje aktiva, ki naj bi bil ob- lika aktivnosti združene o- snovne organizacije prosvet- nih delavcev. V. VEČ ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO če bi sodili po dinamiki stanovanjske izgradnje, po- tem v Celju ni posebnih go- spodarskih težav. Letošnja sredstva, porabljena iz skla- dov skupne porabe za stano- vanjsko izgradnjo, so za 263 milijonov Sdin večja ob pol- letju, kot so bila lani, ko so znašala 366 milijonov. -ec Nepreviden bagerist Tok ubil dva konja v četrtek opoldie se je pri- petila nevsakdarja ne- sreča v Zgornji Hu- dinji. Do nesreče je prišlo' pri manevriranju bagerja, ki ga je upravljal MAKS DOB- NIK, doma iz Velenja, Tom- šičeva 2. Ko je pripeljal ba- ger po cesti, nad katoštevanju spodrslja- jev in skromnega števila ude- ležencev smo lahko z uvrstit- vijo celjskih atletov v finalu tekmovanja za pokal Atlet- ske zveze Jugoslavije zado- voljni. To še zlasti velja za žensko vrsto, ki je z drugim mestom dosegla doslej naj- večji uspeh v tem teianova- nju. Lani je bila sedma. Mo- ška vrsta pa je zdrknila z lanskega tretjega na sedanje peto mesto. Vtem ko je v ženski konkurenci najvišjo lovoriko osvojila zagrebška Mladost (169 točk) — Kladi- var je bil drugi s 125 točka- mi — je v mošiki zmagala beograjska Crvena zvezda s 377 točkami (Kladivar je bil peti s 133.5 točke). Od posameznikov se je naj- bolje držala Mairjana Lubej, ki je zmagala v treh discipli- nah, v četrti pa osvojila dru- go mesto. Tako je tudi ta na- stop potrdil njeno izredno pripravljenost. Zmagala je v teku na 80 m čez zapreke — 11.3, v teku na 100 m — 11.9, v teku na 200 m — 24.4 ter bila druga v teku na 400 m — 56.9 sekunde. Pri moških je največ točk prinesel Drago Žimtar, ki je zmagal v tekih na 3000 m (8:21.0) in 5000 m (14:51.7). Tretje mesto za celjske bar- ve je osvojil Kovač v teku na 1500 m ovire (4:09.7). — Prav dobro uvrstitev je do- segel tudi špilar v metu kopja — 3. mesto s 65.60 m. Važič je bil zaradi slabe tak- tike šele četrti v teku na 1500 m. Kovač pa peti. V te- ku na 400 m je Homoki zase- del peto mesto, isti uspeh je zabeležil še Vivod pri skoku v višino. Ostali so se morali zadovoljiti s slabšo uvrstit- vijo in seveda slabšimi re- zultati. M. B. Čestitka Preboldskim pionirjem Letošnje republiško pr- venstvo v plavanju za mlajše pionirje in pionir- ke zasluži večkratno po- hvalo. Razveseljiva je namreč ugotovitev, da se je tega tekmovanja ude- ležilo okoli 150 mladih pla- valcev in plavalk, če pa ocenjujemo to prireditev z našega stališča moramo izreči največje priznanje organizatorju, to je do- mačemu Neptunu in mla- dim tekmovalcem iz Pre- bolda. Zlasti slednjim naj velja naša čestitka. Nji- hov nastop na republi- škem tekmovanju ni bil slučajen. Nastal je kot po- sledica prvih resnih in si- stematičnih korakov v le- tošnjem letu. V Preboldu sta namreč šola in doma- či Partizan našla skupni jezik in tako pripravila ne- kaj akcij, ki so zlasti v plavalnem športu in pla- valnih šolah dosegle lepe uspehe. In kot rezultat takšnega dela je bila tudi odločitev, da pionirji iz Prebolda sodelujejo na re- publiškem plavalnem pr- venstvu. Tako so v kon- kurenci desetih ekip osvo- jili osmo mesto, za seboj pa pustili vrsti trbovelj- skega Rudarja in Kopra. Boljši od tekmovalcev iz Prebolda so bili mladi čla- ni celjskega Neptuna, ki so osvojili častno četrto mesto. Zanje je zlasti važ- no to, da so prehiteli mo- štvi Celulozarja, Ilirije itd. Vsem mladim naše is- krene čestitke; priznanje pa smo dolžni izreči tudi njihovim vaditeljem in trenerjem. Ce sodimo re- zultate začetega dela, po- tem nas tudi za prihod- nost ne more biti strah. Kot pri celjskem Neptu- nu tako so tudi v Prebol- du postavili temelje svoje- ga dela med najmlajše. M.B. Na strelišču za zračno puško. Foto: M. Božič Šport v žalski občini v počastitev praznika žal- ske občine je bilo več šport- nih prireditev. Zlasti lepo so uspela tekmovanja v plava- nju, rokometu in odbojki. — Plavalci so se zbrali ob Bras- lovškem jezeru. Najštevilnej- ši so bili iz Prebolda, kar 35 od 45 udelžencev. Ostali so bili tekmovalci iz Polzele in Braslovč. Rezultati so bili naslednji: 50 m prsno pionir- ji: Briner (Prebold); 50 m kravi pionirji: Divjak (Pre- bold). Na rokometnem turnirju so sodelovale ekipe iz Žalca, Griž, Petrovč, Braslovč, Pre- bolda in Šempetra. V pred- tekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati: Griže : Prebold 10:4, Braslovče : Pe- trovče 3:6, Šempeter : Bra- slovče 12:5, Žalec : Prebold 9:5, Šempeter : Petrovče 8:4, Griže : Žalec 7:9. V finalni tekmi so Žalčani premagali Šempeter s 6:2. Zal, zmago- valci niso dobili prehodnega pokala, ker so ga Grižani, mi- sleč, da ga bodo vnovič osvo- jili, pustili kar doma. Malce neprijetno? Uspel je tudi turnir v od- bojki, na katerem so sode- lovala moštva Fužinarja, čre- šnjevcev, Šempetra, Gomil- skega, Gaberij in Braslovč. V predtekmovanju so se mo- štva razšla z naslednjimi izi- di: Braslovče : Gomilsko 2:0, Gomilsko : črešnjevec 0:2* Fužinar : Gaberje 2:0, Šem- peter : Fužinar 0:2, in Gabrja : Šempeter 2':0. V finalni tek- mi je moštvo Fužinarja pre- magalo črešnjevec 3:0. T. T. PRODAJA KNJIG Tudi v poletnem času mar- sikateri ljubitelj knjige zavi. je v knjigarno in kupi knji. go, ki ga zanima. Pri Mladin- ski knjigi v teh dneh proda- jo največ Gimnazijko, Antič- ne pripovedke in Moderno komedijo. Poleg tega pa zbi- rajo naročnike za zbrana de- la Karla Maya (do sedaj so zbrali že preko 100 naročni- kov) in za klub slovenske be- sede. Predvsem za slednje je prijav manj, ker se ljudje šele privajajo na novo obli ko knjižne prodaje, ki zdru- žuje bralce tudi v poseben klub. tv Plavalna šola v Trbovljah v Trbovljah si že nekaj ča- sa prizadevajo, da bi »šoli na prostem« dodali še plavalno šolo. že dve leti zapored so pripravili za učence četrtih oziroma petih razredov os- novnih šol pozimi na Mrzlici »šolo na prostan«, v kateri se je vsakič nad 100 mladih Trboveljčanov seznanilo z osnovnimi veščinami smuča- nja. S takim delom želijo za- gotoviti, da bi v prihodnje skorajda ne bilo otrok, ki ne bi znali smučati. »šoli na prostem« so lani dodali tudi plavalno šolo. Med poletnimi počitnicami se je v trboveljskem kopali- šču naučilo plavati nekaj sto mladih ljudi. Tudi letos je veliko zanimanje za plavalno šolo, za katero je dala pobu- do občinska zveza za telesno kulturo. V prvem tečaju, ki se je zaključil 1. avgusta, je bilo 150 otrok. Približno toli- ko jih je v drugem, ki se je začel 3. avgusta. Tako si bo nekaj sto najmlajših občanov Trbovelj letos pridobilo di- plomo o tem, da obvladajo plavanje. Po vsem tem bo dosti manj skrbi takrat, ko se bodo starši prihodnje leto odločali, ali naj pustijo otro- ka v počitniško kolonijo k morju ali pa na kopanje do- ma. Poleg tega so se zavzeli, da bodo letos naučili plava- nja vse tiste otroke, ki bodo letovali na šiljevici pa še ne znajo plavati. V teh prizadevanjih bi radi v Trbovljah še korak naprej, šoli smučanja in plavanja naj bi bili stalna oblika dela z mladino, šola plavanja naj bi bila skozi vse leto, saj imajo v Trbovljah zimski ba- zen, zagotoviti bi morali 1* plavalnega učitelja. Nekaj de- narja za šoli naj bi prispe vali učenci sami, nekaj pa bi ga morala zagotoviti tudi iz<'" braževalna skupnost. Katastrofalen poraz Smartna v nedeljo, 30. julija je na Ljubnem ob Savinji gostova- la nogometna ekipa šmartna ob Paki. Za to tekmo je vla- dalo veliko zanimanje, saj je šlo na koncu koncev tudi za medsebojni obračun, zlasti še, ker je ekipa iz.šmartna v prvenstveni tekmi celjske no- gometne podzveze premagala moštvo z Ljubnega 2:1. Četudi so domačini upali na najboljše, na rezultat, ki so ga dosegli, res niso misli; li. Ljubenci so se pokazali kot odlična enajstorica ^ bili ves čas igre v premočil To prednost so potrdili s sedmimi goli. Torej 7:0 Ljubno. Vse to kaže, da bodo nogometaši z Ljubnega trd oreh v prihodnjem tetanoval- nem obdobju. Tekmo je pred okoli 500 gledalci dobro vodil Zorko ^ Celja. li-'^ LUBEJEVA V REPREZENTANCI Atletska zveza Jugoslavije je določila kandidatkinje za troboj ženskih atletskih re- prezentanc Jugoslavije, Fran- cije in Italije, ki bo 10. sep- tembra v Osijeku. V izbrani vrsti je tudi članica celjske- ga Kladivarja Lubejeva, ki bo nastopila v tekih na 100 in 300 metrov ter v štafeti 4X100 metrov. NEPREVIDEN OTROK JOŽE ŠPLAJT se je peljal z mopedom iz Rečice proti Laškemu s sopotnico ANICO MAUH, ko je nenadoma pri- tekla z dvorišča na cesto osemletna ZDENKA ŠRA- MEL. Kljub močnemu zavira- nju in izogibanju je mope- dist zadel otroka. Otrok in sopotnica sta dobila lažje po- škodbe, mop>edist pa si je zlomil ključnico. Nad 100 strelcev na občinskem prvenstvu Konec prejšnjega meseca in prve dni avgusta je bilo ob- činsko prvenstvo Celja v streljanju. Tekmovanje je le- po uspelo tako po udeležbi kot kvaliteti. Organizatorju se je prijavilo nad sto strel- cev, za katere moramo reči, da so bili dobro pripravljeni. In prav temu gre pripisati dejstvo, da je tudi večje šte- vilo udeležencev izpolnilo normo za republiško prven- stvo, ki bo od 11. do 13. t. m. v Ljubljani. V posameznih skupinah so se na najboljša mesta uvelja- vili: MK PUŠKA — PROSTE IZBIRE: 1. Polde Teržan 544, 2. Tone Jager 538, 3. Jože Je- ram 530, 4. Tone Pihler 514, 5. Vili Dečman 511, 6., Franc Brečko 510 krogov. MK PIŠTOLA — PROSTE IZBIRE: 1. Jože Teržan 535, 2. Tone Rozman 518, 3. Mar- jan Dobovičnik 517, 4. Mirko Mejavšek 512, 5. Jože Straj- her 510. MK PUŠKA — SERIJSKE IZDELAVE: 1. Tone Jager 497, 2. Jože Jerman 493, 3. Marjan Dobovičmk 489, 4. Jo- že štrajher 488, 5. Ervin Ser- šen 481, 6. Polde Teraan 480 itd. MK PIŠTOLA — DRULOV: 1. Jože Teržan 516, 2. Marjan Dobovičnik 505, 3. Jože štraj- her 501, 4. Tone Rozman 487, 5. Mirko Mejašek 486, 6. Mar- jan Lazar 467. VOJAŠKA PUŠKA: 1. Jože Teržan 491, 2. Tone Jager 484, 3. Tone Rozman 471, 4. Jože Jerman 467, 5. Polde Teržan 462, 6. Ervin Seršen 460 krogov. J.B. Posnetek s turnirja v odbojki v počastitev praznika žalske občine. Foto: T. Tavčar VATERPOLO Tretje mesto za Celjske pionirke Letošnje republiško prven- stvo pionirjev v vaterpolu se je končalo z zasluženo zmago kranjskega Triglava. Mladi tekmovalci celjskega Neptu- na so bili tretji. To je vse- kakor lep uspeh, zlasti še, ker gre za resnično mlado in neizkušeno ekipo. Z malo več sreče in izkušenj bi lahko osvojili drugo mesto. V od- ločilni tekmi z Ljubljano so izgubili z 10:8, pri tem pa zastreljali kar štiri četverce. Sicer pa, kaj bi bilo, če bi ne bilo tistih če in podobnih besed. Tekme, v katerih so nasto- pili celjski pionirji, so se končale takole: Triglav:Nep- tun 12:4. Najboljša strelca pri domačinih sta bila Kmet in Pevnik, ki sta dosegla vse gole, sicer pa vsak po dva. Neptun:Koper 6:4. To je bilo srečanje enakovrednih na- sprotnikov. Odločitev je pad- la šele proti koncu. Najbolj- ši strelec je bil ponovno Kmet, ki je kar trikrat za- del v mrežo. Ljubljana:Neptun 10:8. Za- nimiva borba enakovrednih tekmecev, zato škoda, da celj- ski pionirji niso izkoristili štirih četvercev. Pri strelih na gol je bil tokrat boljši Pevnik, ki je štirikrat prema- gal nasprotnikovega vratarja. Sicer sta bila Kmet in Pev- nik nasploh najboljša strel- ca v vrsti domačinov. Končni vrstni red: 1. Tri- glav, 2. Ljubljana, 3. Neptim in 4. Koper. Dvodnevno tekmovanje v Celju so domačini odlično pri- pravili in prav tako brezhib- no izvedli. -mb 10 TEDNIK, 10. AVGUSTA KOMPAS .gtl V AVGUSTU: ^ja—črno morje— rjiOBITZ—ZURICH— ffZEBN—bern—MILANO; ^jj - Z letalom ^TI V SEPTEMBRU: gENSKI velesejem NA 0AJU ^-neapelj—capri JJJdON—amsterdam— J'ljXELLES—MtJNCHEN JpUST NA ažurni IBALI rtJRNA obala— gAMONIK .niz—ažurna OBALA ^NA—vicenza— lipOVA—benetke ^ni—firence—san iabino 0ga—berlin— ItJBNBERG hjdimpesta-krak0w-- iEŠAVA jLETl V OKTOBRU: [tJNCHEN-oktober- est iRIZ—ažurna OBALA icilija JIŽARJENJE po 8edozemlju (delane programe za posa- lezna potovanja prejmete v oslovalnici kompas Celje BToma vam jih po pošti oSljemo na vaš naslov. i kompasovi prevozi bo- lj izvršeni z najsodobneje premij enimi avtobusi znam- { »mercedes«. 8ed vsakim potova- 5bm ali izletom OBI- iffTE turistično AVTa iSNO podjetje kompas 2lje, tomšičev TRG 1, elefon 23-50. t, NA LUNO NE MORETEI ti pa ne pomeni, da bi ne mogli ilt ? poltretji url v Beogradu ali »dvanajst minut na Bmikul čas (Staja vse bolj dragocen to od iega zavisijc pogosto velild po- •... Si hočete ogledati Izpod ne • Celje ta okolico? OIOKLUB CELJE avaja novosti lERO TAXI, ki je mimo turlstifr « atraktivnost) čista poslovna »la. VREN'F CAS OD 10. DO 20. AVGUSTA. Kratkotrajne padavine oziro- ■•a krajevne nevihte pričaknje- 00 okroe 10., 14. in večkrat v »su od 16. do 18. avgusta. V Dr V. M. 'RIJETEN IZLEli z IZLET- NIKOM CELJE {AGROSSGLOCK^iER IN 'CORTINO D'AMPEZZO "8. IN 20. 8 ZA 190.00 ND ^IVlNOZDRAVNIŠKA "^EŽURNA SLUŽBA Od 1.—18. avg 1967: CIRIL UMEK, veteri Kersnikova 37 nar, Celje, vogal Dečkove ceste in Ker- snikove ulice). Oopoldne števil ka tel. 25*2. Mali aglasi PRODAM AVTO zastava 1.300 še pod garancijo prodam. Naslov v upravi lista. MOTORNO kolo Prima 63/150 ccm v dobrem stanju pro- dam. Informacije pri vra- tarju POŠTE CELJE. GRADBENO parcelo v Šem- petru prodam. Naslov y upravi lista. NJIVO v Pečovniku bhzu Ap- pnenika prodam. Vprašati ROJ - KOSNICA - Celje. RAPID opeke prodam. Ivan Pilih, Drešrnja vas 41 — Petrovče. MLADO kravo »šeko« proda Marija Sikošek, Kompole št. 115 (Dragei štore. POSESTVO 4,5'ha ob glavni cesti v Hrenovi 33 — Str- mec pri Vojniku proda: Franc Pinter. NAVADNI štedilnik — desni, polovični električni štedil- nik in centrifugo proda: Cokan, Dobrava 15 — Ce- lje. ITALIJANSKI superavtoma- tični pralni stroj »REX« 4 kg malo rabljen prodam. Naslov v upravi lista. BARAKO 3 X 4 v dobrem sta- nju prodam. A. S. Partizan- ska 53. TELEVIZOR — skoraj nov in zemljišče 4.500 m? prodam po ugodni ceni. Naslov v upravi lista. ZARADI bolezni prodam 5 ha posestva vseh kultur z le- pim stanovanjskim — go- spodarskim poslopjem — 10 minut do avtobusne po- staje proda: Katarina Moč- nik, Polenšak 56 pri Ptuju. NSU PRIMO prodam. Dobro- va 19. LEPO kuhinjsko pohištvo ugodno prodam. Naslov v upravi lista. MOTORNO kolo NSU 150 ccm prodam. Celestinova 16 — Celje. ENODRUŽINSKO hišo do- grajeno do 3 faze, stano- vanjske površine 150 m? prodam. Ponudbe pod šifro »UGODNO 150 m2« UGODNO naprodaj — v naj- boljšem stanju: kombinira- na omara, komoda, 3 fote- lji z žimo in mizica. Celje, Trubarjeva ulica 13. JABOLKA za predelavo — prešanje prodam. Cena: 0,60 Ndin za kg. Naloženo kamion kupca. Rudolf Kraj- šek. Rog. Slatina. DVE parceli za vikehd blizu Letuša prodam. Naslov v upravi lista. NOVO nedograjeno hišo v bližini Celja, lahko vseljivo prodam. Naslov v upravi lista: STISKALNICO 2801 odlično ohranjeno proda: Ribič, Vojnik 50. KUPIM ENOSOBNO stanovanje T mestu ali okolici kupim. Plačam takoj. Naslov v upravi lista. GARAŽNA VRATA za osebni avtomobil kupim. Naslov v upravi lista. VSELJIVO enostanovanjsko hišo z vrtom do 50 arov zemljišča do 3,500.000 Sdin na območju okolice Celja, Žalca, Šentjurja, Vojnika, Frankolovega, Tremerja, La- škega in Rimskih Toplic kupim. Naslov v upravi li- sta. ZAPOSLITEV OSEBO za varstvo otroka iščem. Ostalo po dogovoru. Ferme, Celje, Ljubljanska C — stolpnica 1. STANOVANJA ENOSOBNO stanovanje v Ce- lju iščem. Nagrada — 100 tisoč S din. Naslov v upra- vi lista. UČITELJICA išče prazno so- bo v bližini centra. Ponud- be pod šifro »PLAČAM UGODNO«. SOSTANOVALCA sprejmem. Zidanškova 22. DVOSOBNO stanovanje v Ve- lenju zamenjam za enako v Celju ali Žalcu. Posred- niku, ki bi mi našel proda- jalca hiše z nekaj zernlje od Žalca do Celja nudim krasno sobo v Velenju. Na- slov v upravi lista. » MIRNA zakonca brez otrok iščeta skromno opremljeno sobico kjerkoli v Celju za dobo enega leta. Ponudbe pod šifro »15.000 S din«. DVA mlada zakonca iščeta sobo v Celju. Plačata zelo dobro. Ponudbe pod šifro »TAKOJ«. RAZGLAS CESTNO PODJETJE V CELJU razglaša, da bo delno rekonstruiralo in mo- derniziralo cesto 11-344 na odseku Rogašlia Slatina—Rogatec. Lastniki naprav v cestnem telesu se vabijo v smislu določb čl. 12 zakona o javnih cestah, da vskladijo le-te z gradnjo oziroma rekonstrukcijo ceste in eventualne svoje pripombe priglasijo vodstvu grad- bišča. Za prodajo spominkov, cvetja, srečk in po- dobnega na I. OBRTNIŠKEM PIKNIKU — »DOBRNA 67«, ki bo v dneh 2. in 3. septembra 1.1. na Dobrni, potrebuje prireditelj Poslovno združenje za obrt, gostinstvo in komimalo Celje, večje število deklet v starosti od 18. do 25. leta. Prijave pošljite do vključno 18. avgusta 1967 na naslov: Poslovno združenje za obrt, p. p. 130. o dokončnem sprejemu bomo vse kandidate pisma- no obvestili do 28. avgusta t.l.« Lesno industrijski kombinat SAVINJA Celje razpisuje naslednje štijpendije: 1 za študij na BIOTEHNIŠKI FAKULTETI — lesno industrijska smer 1 za študij na EKONOMSKI FAKULTETI 4 za študij na SREDNJI TEHNIŠKI ŠOLI za lesno industrijsko stroko Prošnji priložite potrdilo o premoženjskem stanju in zadnje šolsko spričevalo oziroma potrdilo o opravljenih izpitih. Prednost imajo študenti in dijaki višjih letnikov, otroci delavcev LIK »Savinja« Celje in otroci ČIsp nov zb. Kandidati naj vlagajo prošnje v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov LIK »Savinja«, Celje, splošno-kadrovski se^r.......- _____ , ,....... ...... SOBO v bližini gimnazije Ce- lje iščem. Naslov v upravi lista. PODNAJEMNIKA — moške- ga sprejmem takoj. Mari- borska C 61. MIRNEGA dijaka sprejmem za sostanovalca. Naslov v upravi lista. RAZNO KOŠARE za obiranje hmelja so še na zalogi pri pletarju GRENKO, Orla vas pri Braslovčah! UPOKOJENKO 55—60 let z lastnim stanovanjem želi spoznati moški 60 let s premičninami v vrednosti 1,000.000 Sdin in prevžit- kom v pridelkih, za skupno gospodinjstvo na njenem domu. Pisati priporočeno! Naslov v upravi lista. PROSVETNO društvo Kom- pole-štore, razpisuje licita- cijo za prodajo stanovanja in dela zemljišča v domu, ki je zgrajen do II. faze. Licitacija bo za družbeni sektor 13. 8 1967 ob 9. uri, za zasebni sektor za ob 10. liri v Osnovni šoli. CEUSKA TURISTIČNA ZVEZA PROSTE KAPACITETE Na celjskem turističnem področju je dovolj prostih mest v Gornji Savinjski do- lini, zdravilišču Dobrna, Ro- gaški Slatini in v hotelih Ce- geia in Evropa Celje, Paka Velenje, Savinja Laško, v ostalih gostiščih ter pri za- sebnikih v vseh turističnih krajih. Vse informacije so na voljo pri turističnih društvih posameznih krajev. KOPALIŠČA Odprti so kopalni bazeni na prostem v Celju, Rimskih Toplicah, Harinih Zlakah — zdravilna voda, Preboldu, Mozirju, Šoštanju, Šentjurju pa tudi v zaprtih bazenih v zdravilišču Laško In Dobrna je možno kopanje za zunanje obiskovalce. RIBOLOV Na Braslovškem jezeru lov na postrvi. Enodnevno rilbo- 1. POSLOVALNICE CEUE, VELENJE MOZIRJE. KRŠKO, KRAPINA. HRASTNIK IN ŠOŠTANJ 2. IZLETI PO DOMOVINI Organiziramo izlete, ek- Skm^e in prevoze po ožji to širši domovini ter na ogled turističnih tal športnih prireditev J. IZLETI V TLJINO Enodnevni: — CELOVEC, 10. do 20. avgusta: lesni velesejem — 60 Ndin; — TRST preiko Sežane 55 Ndin; — TRST pieko Gorice 60 Ndin; — GRADEC 50 Ndto; — 2ABNICA 75 Ndin; Dvodnevni: — BENETKE 150 Nddn — CELOVEC - 2AB- NICA - TRST 170 no- vih din; — BUDIMPEŠTA 206 Ndia Večdnevni: — DUNAJ, velesejem, 10. do 17. septembra, 3 dni — 257 Ndin; — MtJNCHEN, velese- jem, 15. do 24. septem- bra, 4 dni — 412 Ndin; IZLETI SO IZ CELJA, IZ OSTALIH KRAJEV DO- PLAČILO RAZEN y SMERI V02NJE organizirane skupine PRO- GRAMI PO 2ELJI! ZA OR- GANIZATORJE POPUST! VSI PROGRAMI V PO- SLOVALNICAH IZLET. NIRA. lovno dovoljenje stane 10 N din, čoln 3 Ndin za uro. V jezeru na Blagovni kvv aa krape, dovolilnice pri čuvajih ob jezeru, ostaJe informacije pri Zvezi ribišldh družin Ce- lje, Gledališča 2 in turistič- ' nih društvenih posameznih krajev. PRIREDITVE Celje — 22. 8. 1967. PIKNIK NA STAREM GRADU — prireditelj Olepševalno io turistično društvo Celje. Rogaška Slatina — 14. 8. 1967. VEČER JUGOSLO- VANSKIH PLESOV, 19. 8. 1967. ROGAŠKI PLES — IZVOLITEV MISS RO- GAŠKE SLATINE. Ostale prireditve: hoteJ Ce- leia in Paka vsak dan bar- ski program. Ob sobotah zv^^ glasba na kopališču v Celju, na vrtu restavraci- je Ojstrica, na vrtu hotela Evropa, ▼ Samopostrežni restavraciji, v restavraciji Koper pa vsako popoldne. NAJLEPŠE DARILO ZA VAŠE SVOJCE V INOZEM. STVU JE C TEDNIK TEDNIK, 10. AVGUSTA H KRIMINALNI ROMAN 23 UMOR V GROBNICI »Kaj pa vi, Tom, ko ste plezali po stopnicah? Ste odkrili kaj posebnega na požarnih vratih?« »Ničesar,« je malomarno odgovoril Long. »Bila so zaklenjena. Skoznje ni mogel nihče!« »No,« je dejal zdaj inšpektor samozavestno, »potem se je moj morilec ujel!« Molče in presenečeni smo ga spremljali proti Sla- dovi grobnici. Inšpektor Je odprl vrata. Pri mizi je sedela Delia s hrbtom proti vratom, poleg nje pa — tudi s hrbtom proti vratom — policist. »To je ne- sramnost!« je zarobantil Griggs. »Potegnili ste nas, ko niste nikomur povedali, da je z njo v grobnici policist!« Inšpektor se ni zmenil za Griggsovo ogorčenje. Delia in policist sta vstala in tedaj smo vsi od vrat zagledali na mizici zrcalo, ki je bilo postavljeno tako, da je mo- gel tisti za mizo, četudi je kazal proti vratom hrbet, ta- koj videti, kdo je vstopil v grobnico. Ko je Tom Long zagledal zrcalo, se je naglo obrjiil in skušal uiti skozi vrata. Toda Griggs in Siddons, ki sta stala med podboji, sta ga zgrabila in v očeh se jima je pk)svetilo genialno spoznanje. Policist je izvlekel lisice in medtem ko jih je natikal Tomu Longu, se je ta kislo nasmehnil: »Bilo je zelo bistro, inšpektor!« Ob zadnjih besedah je bil navzoč tudi že Islington in mnogi drugi člani redakcije. Islington je vzkliknil: »Sla- dova zgodba bo stekla! Ubijte rdeče na Sladu!« V redakcijski sobi, ki je bila zastrta podobno kot v začetku, je inšpektor razkladal, kako je odkril Toma Longa. 2e precej časa je vedel, a potreboval je dokaze, kajti pred preiskovalnega sodnika ni mogoče stopiti sa- mo z besedami. In dokaze je zbral z mišjo pastjo, v ka- teri je bila Delia sir. Pred štirimi meseci, ko je preminil v prometni ne- sreči Jefferson Slade, torej kmalu zatem, ko se je njegov brat Algemon ustrelil zaradi finančnega poloma, je Tom Long tako obogatel, da se je lahko posvetil svojemu ob- rekljivemu pisanju, ne da bi zanj terjal kakršnokoli pla- čilo. Toda v teh štirih mesecih je tudi nenavadno budno pazil na dogajanje v uredništvu NOVIC. Njegove špeku- lacije so bile sicer zelo spretne, a nikoli ni mogel vedeti, če se v Sladovi grobnici vendarle ne skriva kakšen do- kaz, ki bi mu mogel škodovati. Tako je sFK)znaval vse preskusne zajčke, ki so prihajali v uredništvo in je tudi vedel, v koliki meri bi mu mogel kateri izmed njih ško- diti. Vse je bilo v redu, dokler ni prišel takoimenovani Quimby, v katerem je — podobno kot Delia — prepoznal Jeffersona Slada. Ni ga zanimalo, zakaj se Jefferson ni ponesrečil, niti kdo je bil mrlič, ki ga je Amanda pre- poznala za svojega moža, toda zbal se je za svoje pre- moženje. Domneval je, da bo vse rešil, če bo odstranil neznanega Quhnbyja, ki ga bodo pokopali zaradi nezgo- de, ki se mu je primerila v grobnici. Toda potem je prišla preiskava in z njo strah, kaj se skriva v dokumentih. Bil je prepričan, da je Jeff iskal v grobnici dokaze proti njemu in zato je izkoristil vsako priložnost, da bi prišel do teh dokazov. Posledica njegovih tajnih obiskov v grobnici je bila tudi v nesreči, ki je doletela gospodično Hookerjevo in mene. Vsi ti poskusi pa so tudi vodili v past, ki mu jo je nastavil inšpektor. Namerno mu je povedal, da je Delia govorila s Quimbyjem pred smrtjo, da bo zdaj sama poskusila najti tisto, kar je iskal pokojni v grobnici in to Je napeljalo Longa, da je poskusil še enkrat ponoviti zlo- čin po poti, ki jo je ubral tudi prvič. Tik pred nameravanim zločinom je prišel v ured ništvo z navidezno namero, da bi vohljal za novicami, a si je pri tem zataknil zatič med vrata k požarnim stopnicam. Potem je odšel in tako je bil pri nadzor- niku dvigal lepo vpisan med odišlimi. Vrnil se je v studio CTC, kjer je zlezel skozi vrata k požarnim stop- nicam, po njih v uredništvo in ko je opravil svoje, se je spet vrnil. V študiju je potem ropotal s požar- nimi vrati, dokler mu jih kdo izmed številnih gledal- cev ni odprl. Tako mu je uspelo dvakrat, a tretjič se je ujel. Vse je bilo odvisno od natanko preračunanega časa, je zaključil inšpektor in pomahal s programom javnih oddaj raznih radijskih družb. »Toda,« je opomnil Islington inšpektorja, »Tom Long bi bil lahko lagal tudi naprej in mu ni bilo potrebno bežati, četudi je zagledal zrcalo!« »Že res,« se je smehljal inšpektor. «Toda nobena past ni nikoli popolna past. Preden smo prišli mi, je bil položaj v grobnici čisto drugačen. Za mizo je sedela Delia sama, medtem ko je bil policist za prvo vrsto predalov. Tam je imel nastavljeno zrcalo tako, da je lahko opazoval Delio pri mizi. Videl je Toma Longa, kako je neslišno odprla vrata, se tiho priplazil Delii za hrbet in že stegoval prste k njenemu vratu. Tedaj se je oglasil policist za policami: Kateri časopis ste želeli, gospodična? To je pregnalo Toma Longa. Ko smo se vrnili, je bil položaj čisto drugačen in Tom Long je takoj vedel, da se je izdal. Izhod z lažjo pa si je zaprl že prej, ko je dejal., da je ob sprehodu po požarnih stopnicah ugotovil, da so bila vrata k po- žarnim stopnicam zaklenjena. Kako bi bil potlej lahko upravičil svojo navzočnost, če ni bilo nobenega drugega dohoda in izhoda?« »Genialno!« so vzklikali uredniki z Islingtonom na čelu, a krhka Delia je debelo požrla slino in se z dlanjo pobožala po nežnem vratu. KONEC Da bi približali ta svet tiirisloiii v vročih poletnih dneh, ko iščemo primerno mesto za krajše izlete, postaja jugoza- hodni del Pohorja vedno bolj zanimiva točka za številne izletnike. Toda ta predel na- še domovine je prav tako za- nimiv tudi v zimskih mese- cih, saj nudi številna in zelo primerna smučišča. Seveda je treba takoj dodati, da so te zanimivosti obstajale že poprej, toda do nedavnega, konkretno do letošnjega leta za »sodobnega in motorizira- nega« turista praktično niso bile dostopne. Kot rečeno je bila šele le- tos dograjena in urejena no- va cesta, ki vodi iz Resnika (do tega kraja je bila cesta zgrajena že pred nekaj leti) skozi vas Planina, do ceste, ki povezuje Oplotnico s Pes- kom in dalje na drugi strani Pohorja do Dravske doline. Od Zreč do Resnika se sicer precej vzpenja in se dvigne nekaj sto metrov visoko, od tam naprej pa vodi ob po- horskih obronkih z rahlimi ovinki in manjšimi vzponi ali padci. Na posameznih mestih je nekoliko zožena, toda sko- raj povsod pa je možnost srečavanja dveh vozil. Da je primerna za promet z mo- tornimi vozili, najbolje do- kazuje dejstvo, da po njej vo- zijo težki tovornjaki, nalo- ženi z lesom iz pohorskih gozdov. Že nekoliko pred Resni- kom, zlasti pa od te vasi na- prej proti Planini ter tam- kaj raztresenimi kmetijami se odpira prelep razgled po celi Dravinjski dolini. Mož- nosti parkiranja in ustavlja- nja vozil je več kot dovolj, saj je skoraj povsod ob ce- stišču za to dosti prostora. Na tem delu so najvišje leže- če pohorske kmetije kot na primer pn Ostruhu, j^j. šeki, dalje pri Dečarju i^^ 7 . katere druge, ki so partiz^^ j skim borcem še kako "■■ iz časa NOB Razlika je tem, da takrat še niso k' zgrajene ceste razen o3 primernih le za vdovsko / ' konjsko vprego. ^ ^ Prav gotovo bo vsaW zanimala tudi oddaljenost^ \ ga predela od večjih ' v dolini. Od ceste Slovenj^ Konjice—Gelje, kjer se 0^ t pi cesta za Zreče in ^ proti Pohorju, je do Resn«v ] kakih 12 km ,do Planine^ še nekaj kilometrov več. oj ' Zreč vodi cesta nekaj ob reki Dravinji, nato pj? ' razdeli na dva dela, od W ' rega gre levi proti Skon^,. ju, desni pa na Resnik. " že omenjamo Skomerje, k * je rojstni kraj znanega' ^ ' horskega pesnika Jiurija ' dovnika, živečega pred ^ ? rimi sto leti, naj omeninj, da je iz te vasi prav sed^ j" gradnji še cesta proti Rako» ' cu. Vsa ta cestna mreža «1 i* poleg gospodarskega tudi " lo velik turistični pomen, sij '\ omogoča - v zelo kratkem ^ su priti z vsakim osebnij avtomobilom v izredno lep, 1' pohorske predele. Glede u ^ dejstvo, da gostinstvo tu j' ni razvito, je to območje a zdaj še bolj primemo za i t sovno krajše izlete in vsake. '■ mur, ki se bo podal tja gor; ob lepem užitku za potovanj« P ne bo žal. V,i OGLAS V CELJSKEM TEDNIKU SIGUREN USPEH ZA DOMAČINE, IZLETN! KE, POSAMEZNIKE D SKUPINE HOTEL CELEIA ob glavni cesti Foto cik-cal Tudi takšni motivi so v Celju, vendar jih na raz- glednicah ne morete videti. Tu je naša kamera po- gledala na dvorišče za veUkimi vhodnimi vrati hiše številka 19 na Tomšičevem trgu. Da bi bilo kaj na- robe? Ne, nič ni narobe. Motiv pač, kakršnega naj- demo v vseh starih mestih. So lahko zelo sli- koviti, vendar vzdrževati bi bilo treba take stare ko- tičke in jih odkriti za oči vseh. Naj vidijo stanovalci modemih naselij, kako so ljudje stanovali nekoč, mnogi po sili razmer še danes. (Foto: J. Kr.) Ob Braslovškem jezeru je bila v okviru prazno- vanja občinskega praznika dokaj skromna svečanost ob otvoritvi novega, najmodernejšega gostinskega lokala na tem področju. Braslovško gostinsko pod- jetje je namreč zgradilo restavracijo ob jezeru, ki Je zadovoljivo izjjolnila dolgoletne želje gostinskih in turističnih delavcev. Restavracija idealno združuje potrebe in okolje, in kot v prvih dneh kaže, tudi ho- tenja gostinskih delavcev. (Foto: J. Sever) Na razstavi kmetijskih strojev, ki je bila odpf" v Braslovčah v okviru praznovanja občinskega znika, je največ pozornosti vzbudila serijska koS* niča, kateri so »pripeli« še šest priključkov. Grf f kosilnico, kateri so v domačih podjetjih dogradil' nekaj prildjučkov za obdelavo zemlje in spr**^ sena, kar so najbolj navdušeno pozdravili kmetovi ci. Posnetek prikazuje goste na razstavi ob km^"'« skih strojih, ki so vzbudili zanimanje. (Foto: J Se** rbjunik UreaniSlvc ui uprava (Jeije ;aregorcjcev8 o, postni preaai ibi Urejuje aiecu::£.ij odDoi Uiavni oreoniK l"UNE SKUK, odgovorni areoniK DRAGC riKlUAK - » )e ustanovi ,k..'-aini adboi SZDl Celje IzJiaja. le kot »Nova pot« ■)n8 delo« »NaSe dei» il945i Sot »Celjsta r^lnik« (1948-1950) nate sol »Savinjski vestnik Z^-^. od 195r ponovnr kot .Celjski tednik« S . lanuarjem 1966 so ga ustanovile 3bodprl alžirski zunanji minister Buteflika. 0 Kaj so se v Kartumu domenili in česa se niso? Vsekakor je pomembno, da so se sporazumeli o tem, da se voditelji arabskih držav sestane j o septembra; ta spo- razum so dosegli šele potem, ko so sprejeli tunizijsko zahtevo, da šukeiri ne bo povabljen na ta sestanek, ker pač ne predstavlja nobene države, pač pa samo del pale- stinskega gibanja. 0 Naser je predlagal, naj bi egiptovske čete v Jemenu, ki podpirajo od Egipčanov postavljeno republikansko vla- do, zamenjale »medarabske« čete; z drugimi besedami, Kairo bi se rad znebil ogromnih stroškom-, ki že tri leta praznijo egiptovske državne blagajne, Egipčanom v Je- menu, na katere sedaj tudi del republikancev gleda kot na nezaželene tujce, pa bi rad omogočil časten umik do- mov. Saudski kralj Fejsal, ki podpira monarhiste, je načelno privolil, da bo »preučil« Naserjev predlog, jasno pa je, da bo skušal iz tega izvleči kar največjo korist. Vsa druga vprašanja v zvezi z »odstranjevanjem posledic napada«, kot so prepoved izvoza nafte, odnosi do držav, obtoženih, da so pomagale Izraelu itd., pa so ostala odprta. 0 O samem sueškem prekopu ni nobenih posebnih novic, šef opazovalcev OZN Odd Buli se trudi, da bi našel rešitev, tako, da bi lahko začeli razmišljati o tem, kako bi kanal spet osposobili za promet. Izraelci vztrajno zahtevajo pravico do plovbe po njem, kot jo uživajo vse druge države, in so pripravljeni skleniti tudi tak ločen sporazum z Egiptom, ki ne bi sam po sebi pomenil pri- znanja države Izrael. Nekaj je očitno, ne glede na to, kako se bo razpletala zadeva s prekopom: Egipt bo imel ogromno finančno škodo, kajti strokovnjaki trdijo, da prekop, katerega pristojbine za plovbo po njem so sedaj še enkrat višje kot za plovbo po Panamskem prekopu, ne bo imel nikoli več take vloge, kot jo je imel doslej. # Vietnamska vojna se »dolgočasno« nadaljuje in vzbuja vse večjo skrb. U Tant je rekel, da ne bi maral v tretje kandidirati za sekretarja OZN prav zaradi polo- žaja, ki ga ustvarja vojna v Vietnamu. Johnsonov sveto- valec za Vietnam James Gavin je odstopil, ker se ne strinja s predsednikovo politiko v Aziji in pravi, »da po- meni vietnamska ^'ojna katastrofo za ameriško gospodar- stvo«. Japonski zunanji minister Miki, ki je obiskal Mo- skvo in še nekatere druge vzhodnoevropske države, je po vrnitvi v Tokio rekel, »da bi bila pot za pogajanja odprta, če bi Američani nehali bombardirati DR Vietnam«, toda po U Tantovih besedah za kaj takega ni nobenega upanja! Kitajci pa so pred dnevi podpisali s spv«»rnimi Vietnamci spoT"="nm o gosnodar«i1oslušati, ker pravil mu je nanovo, kako je nekdaj, ko je bil še v la- tinskih šolah, prepijal in bil vesel s svojimi pajdaši in vinskimi brati. DVANAJSTO POGLAVJE Saj polje več cvetic rodi, devic dežela več goji. Fr. L e v s t i k Gospodar na gradu slemeniškem je imel navado, (Mi&iBiA svoi rojstni dan z večjo p>ojedino, na katero Je povabil vse svoje prijatelje in znance iz obližja. Ce pa pravimo vse, ne sme se misliti veliko krdelo dru- žin z materami in hčerami, starimi in mladimi sinovi, zakaj Bog je posadil ta grad tako na samijo, da je go- spod Benjamin vse svoje izobražene in polizobražene povabljence, celo prifamega dolgopetega šolmoštra vštevši, lehko na prstih obeh rok zračunil, kadar se je reč najbolje obnesla Tega leta pa je nesreča hotela, da mož še tega ma- lega števila ni mogel popolnoma zbrati na praznovanje svojega godu. Eden sosednih graščakov se je bil zad- nji božič preselil tjakaj, kjer vedno godove obhajajo; njegova vdova in njem hčeri, o katerih so jeziki hteU vedeti da niso lepe, so nosile črno obleko in zdelo se jim je nespodobno ta znamenja neveselega srca razka- zovati na veselicah. Družina bližnjega gospoda sodnika se je bila napotila nekam v mesto na svatovščino sta- rega strica po drugem kolenu, ki so ga miihe v tretje v zakon gnale. Tako so se možu gostje odpovedali ka- kor tistemu bogatemu revežu v svetem evangeliju. Go- spod Vencelj s svojo hčerjo, fajmošter, star oficir v penziji in šohnošter, ti so obljubili. Marijana in njego- vega očeta so sicer tudi vabili, a se ni vedelo, ali pri- deta ali ne, ker sina že dalje časa ni bilo blizu, stari pa je imel svoje odurne navade. Posebno stari hišni Urši je bilo tolikanj čez glavo, da letos najboljših gostov ne bo. Dva večera ji je ta huda preglavica spanec jemala. Seštela je namreč umna žena, da ji to nič manj škode ne prizadene ko cele tri šmarne petice. Vse božje leto se je veselila na gospo- dov god da )i bo ta ali oni kaj okroglega v pest sti- snil, za kar ne bo drugega treba delati ko malo postre- čl. Samo to je še varčno ženico tolažilo, da iz njene škode izhaja gospe korist. Koliko se bo namreč prihra- nilo mesa, zabele, vina in druge take ropotije. Lepo, jasno jutro je bilo na Benjaminovega go- du dan Marijan je bil zgodaj vstal, poklical psa s seboj In šel čez travnik. Zapalil si je bil pipo tobaka in je rav- no preudarjal, ali bi šel na Slemenice ali ne. Veliko vzrokov je menda govorilo za pojdi, še več menda pa za vrni se, kajti večkrat je postal, F>ogled v tla obrnil, debelo dima potegnil in zopet storil nekaj počasnih sto- pinj. Nazadnje pa ni bilo dvomiti, kako se je odločil, kajti pot, ki ga je ubral, je držal proti hosti, tedaj je Slemenice imel za hrbtom. Tam na robu gozda se uleže vznak v senco, natlači v drugo tobaka, in kdor bi ga bil videl tako brez vse- ga opravka na tak lep dan in še dopoldanšnjo uro zreti samo za sivimi oblački, katere je malomarno iz ust iz- puščal, bi bil dejal: to je živo pisana podoba takih lju- di, ki ne delajo nič, ne mislijo nič. Ne moremo trditi, da bi naš gospodič ne bil zares nič mislil. Nasproti se pa tudi današnji dan ne da več dognati, kaj bi mu bilo po glavi rojilo, ali je morda pre- udarjal, kako bi se kadilo, ko bi pipi dal novo srebrno okovanje napraviti, ali je pa premišljal, kar poje na- rodna pesem: Po L L Idriessu: Brodolomca na Koralnem morju Riše Miha Alič 28. Vsi štirje dečki so naslednja dva me- seca križarili z divjaid od otoka do otoka, od grebena do grebena. Bil je čas ribolova in otočani so bili večinoma daleč na morju, na sledi za ribjimi jatami, ki so v tem let- nem času neutrudno begale za hrano po Koralnem morju. Vreme je bilo na srečo toplo, kajti obleka belih dečkov je bila že vsa v cunjah. Hitro so se dečki naučili ukresati ogenj, si v pesku izkopati jamo, kjer je bilo po- noči prijetno toplo, znali so si kuhati in začeli so razumevati razne pogostne besede svojih gospodarjev. Tako so se naučili po- vedati, da potujejo z ljudmi iz Aureeda, da ,je njihov poglavar Cut-cut in da potujejo k svojim »staršem«. Kmalu so sprevideli, da bi sleherna nepokorščina pomenila smrt celo za vsakega poglavarjevih bojevnikov. Ko ga je Jakec iz dneva v dan opazoval in videl, kako silno so mu vdani bojevnild, se je začuden spraševal, kako da se mu je lahko tiste nepozabne noči tako silovito uprl, neverjetno, da se mu je to sploh po- srečilo! čutil je, da take moči ne bi ime! nikdar več. V roke so jim sunili kopja za ribolov in jim zabrusili, naj se odslej sami brigajo za hrano, če nočejo od lakote pomreti. Tako so dečki začeli posnemati svoje gospodarje.