PoStnla« plačana v aotovtn« Leto xvm. KRANJ, 7 lul^d 193'i Urei% štev. 23 Dopise sprejema nrednJstvc de torka zvečer. Rokopisi m ne vračajo. -- NefranklraM pisma s« u6 sprejemaj«. Za, jkUjovo*- tariloiite mernik« Gcvorttac isr* sretinl&tat ofe ponedeljkih &o 11. are aonoMne. politiko in prosvefo To so tiči! V zadnji številki Gorenjca smo poročali, kako se je obregnil kranjski dopisnik Delavske politike ob nas, češ, da mislimo, da morejo živeti delavci le od molitve. Pokazali smo, da se od naše strani mnogo praktično dela za delavstvo. Pričakovali smo, da bodo sedaj naši marksisti pokazali, koliko so že koristnega naredili za delavski stan, pa so naši prijatelji socialisti tako ponižni, da se prav nič ne pobahajo * svojim „velikanskim" delom za delavske koristi. Pa če so sami tako ponižni, da svojih velikih del" ne obešajo na veliki zvon, si bomo pa mi dovolili to predrznost, da bomo navedli nekaj zaslug marksističnih organizacij za delavski stan. Eno velikih del datira iz najnovejše dobe in bi bilo škoda, da bi se pozabilo! Na praznik sv. Petra in Pavla 29. junija se je vršila seja Delavske zbornice v Ljubljani. To delavsko ustanovo imajo v rokah socialisti po zaslugi ne zavednega delavstva. Podpirajo jih pa narodni socialisti v njihovem delu. Pri tej seji je prišel na vrsto tudi proračun za 1. 1934/35. Pri obravnavi proračunskih postavk se je sijajno odkrila velika skrb marksistov za bedno, delavstvo. Proračuna naši delavci ne dobe v roke, vsaj v celoti ne. Naj v spodbudo delavstvu navedemo nekaj številki Delavstvo plača potom Okrožnega urada za Delavsko zbornico Din 645.000 pri bratovskih skladnicah pa Din 115.000, torej plača delavstvo za delavsko zbor nico v 5 mesecih 760.000'— dinarjev. To velikansko vsoto mora torej delavstvo zbrati skupaj za delavsko zbornico. Ta denar je pač krvavo plačan I V njem je miljone potnih srag naših slabo plačanih delavcev. Kaj pa delavstvo za to dobi od delavske zbornice ? Podpore nezaposlenim znašajo v proračunu za ta čas — reci in piši — Din 41.000 enainštirideset tisoč Din, za celotno socialno politiko — torej za podporo bresposelnim in vso drugo socialno politiko da v tem času delavska zbornica Din 143.000. Vse drugo v tej ali drugi obliki požre uprava! Za 1. 1934/35 je v proračunu dohodkov, ki jih plačajo delavci pri Okrožnem uradu za delavsko zbornico predvidenih skupno Din 1, 540.000, pri bratskih skladnicah pa Din 270.000; skupaj bo torej v enem letu zbralo delavstvo samo Din 1,810.000 en miljon osemsto deset tisoč Din. Za podporo brezposelnim za celo leto je določenih le Din 100.000 reci in pi$i le Din sto tisoč. Direktno torej prejme brezposelno delavstvo le eno osem-najstino tega, kar delavstvo plačal Celotna socialna politika znaša v proračunu le Din 286.000, vse drugo — nad en miljon in sedemsto tisoč Din pobere pa uprava delavsk* zbornice jb njene institucije v tej ali drugi obliki! Noben kapitalist nima tako drage režije, kakor jo ima delavska zbornica, ki jo vodijo marksisti. Razni organi delavske zbornice imajo drugod primero« plače, poleg tega pa vječejo *z denajja, ti ga spravljajo skupaj dejayski fcryayi žulji, prav Čedne honorarje I V proračunu Je prav lepa postavka: honorar blagajniku Din 6400— to je — prosim honorar — o« plača gaseasi*. ki m* osi drugod pisioj Umrl je mož dela, reda, pravičnosti, vzgojitelj mladine, pisatelj in duhovnik. Na takem delavnem polju je dosegel to, da smo ga imeli radi in zdaj za to dobro dušo mol:mo. Delal je med nami — smrt ga je zalotila v lepem Splitu, ko je v solnčni Dalmaciji iskal zdravja. Prof. Watzl je bil rojen v Ljubljani 21. januarja 1876, kjer je maturiral 1894. Takrat se je družil z dr. Krekom. Ltta 1898 je bil posvečen in je kot duhovnik deloval kot kapiteljski vikar, pomožni učitelj in profesor verouka na gimnaziji v Novem' mestu, kjer je bil po »Dolenjskih novicah« duša slovenskega gibanja na Dolenjskem. Nato je deloval od leta 1907 kot profesor verouka na nemški gimnaziji v Kočevju, kjer je v težkih časih ponovno dokazal ljubezen do zapostavljenega slovenskega življa, zlasti še v času vojne, ko-je bil načelnik prehranjevalne akcije. Po vojni je kot vodja kočevske gimnazije poslovenil zavod. Po prevratu je kot predsednik Narodnega sveta stopil z vso energijo na dan za obrambo narodnih interesov, iste branil pred narodnimi nasprotniki ter z osebno nevarnostjo branil pravice na pristojnih mestih. V temnih nočeh se je vozil z vozom v nevarnosti, da ga nasprotniki napadejo, v Ljubljano in uspešno klical pomoči. Po kratkem delovanju na II. gimnaziji v Ljubljani je prišel leta 1922 v naš Kranj. Tu je po.stal na mah zaradi oširne-ga delokroga ena najmarkantnejših osebnosti. Kot profesor verouka je znal vzgajati svoje učence v katoliškem duhu in je zato zacvetela tudi močna dijaška organizacija. Kot ljudski delavec se je posebno uveljavljal v ljudskih organizacijah. Kot tajnik „Km*.čke zveze" je okoli nje zbral gorenjskega kmeta in sadovi koristnega dela se ne dajo prezreti. Kot član zadruge »Delavski dom« je skrb^J za korist delovnega ljudstva, zlasti delavk; saj je bil tudi sam slo malega obrtnika. Kot občinski odbornik je 10 let deloval v prid vseh meščanov in marsikaj je bilo napravljenega na njegovo, pobudo, saj je deloval v finančnem, šolskem, ubožnem odseku, odseku za zgradbo Ijudskošol-skega poslopja. V vseh teh odsekih je živahno deloval, posebno pa še kot ravnatelj Mestne hranilnice v Kranju, dokler ga banska uprava nI razrešila poslov. Veliko zaslug si je pridobil tudi za MarijanišČe v Kranju. Prof. Watzl je bil znan kot dober kolega drugim gimnazijskim tovarišem. Kot človek in prijatelj je imel tolažilno besedo in usmiljeno srce za vsakogar, nasičeval je lačne, branil čast ponižanih in razžaljenih z njemu lastno pravično vnemo. Ker ni poznal maščevalnosti, ampak le odpuščanje, ni mogel imeti niti neprijateljev, kaj šele sovražnikov. Tak je bil med nami: vzor moža-poštenjaka, prijatelja, pedagoga, pred vsem pa duhovnika. Ves narod je smatral za svojo družino. Začel je z njim in le tiha, za vratna bolezen mu je izruvala pero iz rok in ga prisilila do mirnejšega dela, da si ohrani zdravje. Pa še v tem mirnem delu je pisal, opravljal svoj duhovniški poklic in vzgajal mladino. Točen kakor ura in vesten je imel svoje delo točno opredeljeno in izvršeno ter je ob vsaki uri mogel skleniti svoje delovanje ter je kot tak tudi imel vedno svoje račune z Bogom urejene in je za-mogel brez skrbi stopiti pred večnega Sodnika in mu položiti obračun. Ob vsaki priliki, ko se je razhajal s prijatelji, se je poslavljal, kot da bi čutil, da mu zemska pot življenja ne bo dolga. Vesel in upanja poln se je po nasvetu zdravnika podal v sončno Dalmacijo iskat zdravlja in z veselim obrazom se je poslavljal od prijateljev. Poslavljal pa se je za večno, Njegov široki krog prijateljev, širne plasti kmečkega in delavskega ljudstva, meščanstvo in dijaŠjtvo pa je izgubilo v pok. prof. VVaiziu moža poštenjaka, marljivega delavca in očetovsko čutečega vzgojitelja. Naj ti bo lahka domača zemlja 1 Bog naj ti popteča dobrote, ki si jib deMll Pogreb pok. prof. Watz!« bo zaradi nepredvidenih prometnih ovir v ponedeljek ob 9. uri dop. Pri seji delavske zbornice so krščanski socialci predlagali, da se znižajo nagrade raznim odbornikom, pa so marksisti in narodni socialisti ta predlog odklonili! Tu naj bi pokazali gospodje marksisti in narodni socialisti, da bi se vsaj v teh težkih dneh krize odpovedali raznirn velikim nagradam, ki jim za življenje niso potrebne, ki pa se stekajo naravnost iz potnih srag delavstva, ki komaj še životari. Krščanski socialisti so tudi na isti seji predlagali, naj se zviša postavka za podporo brezposelnim, pa je bil tudi ta predlog odklonjen od koalicije marksistov in nacionalnih socialistov I Cele trume brezposelnih hodijo lačne od mesta do mesta po deželi, pa jim zastopniki delavstva od delavskega denarja vržejo malo drobtinico, ki ne pomeni nič. Samo tajništvo v Ljubljani požre Din 397.€70, za kres po sel ne množice se pa daruje milostno le Din 406.000. Tako delajo marksisti za delavstvo! Za ta proračun je glasoval tudi g. Krč Franc, dejavec v Semperitu; prosimo, da nam pojasni, jeli tudi on glasoval proti povišanju prispevka za brezposelne in proti znižanju prevelikih nagrad raznim upravnim organom 1? Zastopnic krščanskega delavstva v Kranju v delavski zbornici g. Tomat se je boril za večjo podporo brezposelnim in je nastopal proti velikim nagradam raznih gospodov. G. Drča iz Jugočeske, ki je bil izvoljen za Narodno strokovno zvezo, je pač uvide), kako »sijajno' se dela za delavca v delavski zbornici in je Izjavil pred več osebami, da izstopi iz kluba narodnih socialistov, ker pri takem delu ne more več sodelovati- To je pošteno! Upamo, da se bodo delavstvu odprle oči in da bo kmalu spoznalo, kje so njegovi pravi prijatelji! Ce bi pa delavska politika želela še nadaljnih dokazov, kako sijajne skrbe marksisti za d*-lavftvo in kftko krščanski sociglci le „mojjjo in nič ne delajo", bomp pa še pisali in še lepše reči, če želi! Narodna odbrana proti JNS Ker imamo tudi v Kranju Narodno odbrano, bo prav gotovo njene člane zanimalo, kakšno stališče zavzema vodstvo proti znanim resolucijam JNS, ki prepovedujejo, oziroma vsaj odsvetujejo svojim članom udeležbo pri raznih nacionalnih organizacij, kakor so n. pr. borci, a tudi Narodna odbrana. Da bodo kranjski člani Narodne odbrane točno informirani o stališču, ki ga zavzema njih vodstvo v tako aktualnem vprašanju, upamo, da jim storimo le uslugo, ako jih opozorimo na članek, ki je izšel v zadnji številki „Narodne odbrane", od 1. julija t. 1. št. '26., v katerem, razpravljajoč o zgorajšnji resoluciji, dobesedno pravi: „Rezolucija pored osude nacionalnih organizacija, sadrži i apel na sve .pozitivne snage", da se upišu u redove Ju-goslovenske nacionalne stranke. Tu po-nudu ranogobrojno članstvo Narodne odbrane odbija, jer je svesno, da kroz par-tiju ne može poslužiti Kruni i Otačbini onako kako to može kroz svoju nepoii-tičku organizacija. Da za vrši ni o. Baš zbog toga sito j® nepotitička, vanpartiska i nadpartiska organizacija, Narodna odbrana ne može prihvatiti bačenu joj rukavicu od strane jedne partije, jer bi se tek u tom slučaju ogrešiia o svoja pravila i o uspomenu na one borce, koji su pod njenim ponosnim barjakom ispisali jedan od naj-značajnijih listova u istoriji naše oslo-bodilačke borbe. Zato Narodna odbrana s pravom traži od vodjstva Jugosloven-ske nacionalne stranke, da za ljubav op-šte-nacionalnih interesa tu bačenu rukavicu digne i dobaci je onima, koji u svorn ličnom prosperitetu gledaju prosperitet Otačbine. A vodjstvo Jugoslovanske nacionalne stranke najbolje zna gde su oni. Naj za J, Narodna odbrana duboko žali što je Klub senatora i poslanika jugoslovanske nacionalne stranke u ovako ozbiljnom vremenu črtava tri dana dis-kutovao o uobraženoj opasnosti od nacionalno svesnih organizacija. Medjutim apsurdno je i misliti da s te strane može naiči ma kakva opasnost za državu. Bojati se, da ta opasnost nrje na onoj strani, koja je sebe identifikovala sa državom^. Gorenjci pri škofu dr, Srebrniču Skupina 450 Gorenjcev je prispelo 30. junija na Sušak. Vsi veseli smo pohiteli na Trsat k naši dobri Mamici. Samo trenutek turno m ustavili aa Trgala, kajti sirene parobroda so nas klicale drugam. Kako a strahom so nekateri prvikrat stopili na morje, kako se iz njihovih src vila prošnja tja gori na Trsatl Nepozabni trenutki. £adoaela je pesen >rGj Tri» glav IPPj dmu* kajti Qp/enj#c ne pp*a-bj Triglava; lake nas }e tudi ta pol pa* robrod »Triglav" popeJJaJI no rnor^ povr sad ob eeaji sami pozdravi, naša godba jim odzdravija. Končno pridemo vendar lak. ČaaaaaeiM , občinstva predsednik Jadr. straže, mestni načelnik in mestna godba. Na vse njihove pozdravne govore nismo pozabili tudi mi našega pozdrava, naša pesem je zadonela po obali in odmevala ob trda tla otoka. Ker je čas tako na minute odrejen, smo hiteli k našemu ljubljenemu rojaku škofu dr. Srebrniču. Napolnila se je prostorna dvorana v dvorcu. Živijo klici so odmevali ob skalnate stene, zadonela je pesem „Slovenec sem", od veselja mu je žarel obraz, ko je stopil med svoje rojake, kakor nas je nazval. Besede iz njegovih ust, so bile tako domače, pogled njegov tako mil, da smo ga strme gledali, samo da se nasitimo besed našega škofa. Slovenska beseda mu teče gladko, čeprav je že 10 let škof na Krku. Naše oči so postale rosne, a stalni živijo klici so mu bili jasen dokaz, da s no njegovih misli in da od teh misli ne bomo nikdar in nikoli odstopili. Na njegov pozdrav se mu je zahvalil dr. Fajdiga. Povedal mu je, da smo vedno njegovi in da naj bo on stražar ne samo Jadranskega morja, ampak tudi naših pravic. Še pesem in zadnji „Bog živi" je še zadonel po dvorani, kajti iti je treba naprej. Parnik se je začel pomikati, na oknu pa pozdravlja in blagosljavlja naš škof. Kakor bela cvetka se vidi njegov robček, a on še vedno pozdravlja, dokler nas končno morje ne zakrije. V nas vseh pa je in bo ostala samo ena misel: naš škof dr. Srebrnič je naš po narodu in po duhu. Duh njegov je bojevit in, kakor se je sam izrazil; „Naj plenijo, naj trgajo, pisal in branil bom vedno naša načela". Našemu stražarju kličemo: Živijol NOVICE Kranj Slouencl - u Sulco Kongres Kristusa kralja v Einsle-delnu. — Tisočletnica božje poti k Mariji v Puščavo. V dneh 23. do 26. avgusta bo v proslavo tisočletnice božje poti pri Mariji v Puščavi v Einsiedelnu v Švici IV. mednarodni kongres Kristusa kralja. V teh dneh bodo prihajali romarji iz vsega sveta v Einsiedeln, da počaste Mater božjo in se utrde v ljubezni do Kristusa kralja. Mtdnaroden je ta kongres — tudi Slovenci se ga udeležimo ! Če se prijavi 300 oseb, bomo imeli svoj posebni vlak in bi znašala voznina z brzim vlakom (Ljubljana — Jesenice — Schwarzach na Solnograškem— Innsbruck — ob ziiriškem jezeru—Ziirich — Einsiedeln in nazaj) okoli 1000 Din. Pri udeležbi najmanj 150 oseb (posebni priključni vozovi rednemu brzovlaku) je zvišana voznina za blizu 200 Din. Pristojbina za vizum je všteta, potni list si preskrbi vsak sam. Odhod iz Ljubljane 24. avgusta zvečer, prihod nazaj v Ljubljano dne 28. avgusta zvečer. Tja grede triurni postanek v Zurichu, nazaj grede 8 urni postanek v Innsbrucku in 8 urni postanek v Celovcu z izletom h Oospej Sveti. — Spored se bo po želji udeležencev spremenil, zlasti še, če bomo imeli poseben vlak. Romanje priredi dobrodelno društvo ,, Varstvo". Podrobna pojasnila objavi romarski list »Po božjem svetu«, ki izide te dni in ga dobi vsak interesent brezplačno. Prijavite se na naslov: List »Po božjem svetu«, Ljubljana, Tvrševa 17. Če hočete biti v resnici dobro postreženi, Be obrnite na prvo zlatarsko delavnico na Gorenjskem. Velika izbira ur, zlatnine, srebrnlne, očal, toplomerov itd. - Kupujem vsakovrstno zlato in srebro kakor tudi vse druge stare oz. starinske predmete. — S 1. augustom se preselim v hišo g. Gorjanca poleg Stare pošto (prej trafika Golob). Jarke za kanalizacijo je pričela kopati mestna občina mimo ljudskega doma do župnišča in potem od župni-šča dalje po cerkveni ulici. Bilo je zelo potrebno I Pri kopanju jarkov so se našle človeške kosti. Tu je bilo svoj čas pokopališče. človeške kosti so se našle tudi v mali vdolbini v cerkvenem zidu pod oknom pri prvi spovednici na moški strani, kjer kopljejo vdolbino za spovednico, ki bo prišla nekoliko v zid, da ne bo motila arhitekture. Verjetno je, da je kdo kosti kakega domačina, čigar grob je bil prekopan, dal zazidati v cerkveni zid. Trgovec Andrašič prezidava svojo hišo nasproti Stare pošte. Radi načrta, ki je bil prvotno napravljen, so nastale neke težkoče in so se bila dela pr> prezidavi za kratek čas ustavila, čisto jasno je, da bo za to mesto najbolj primerna hiša z ravno streho in sicer pred vsem radi Stare pošte in pa radi ozkega prostora med Staro pošto in hišami, ki leže na nasprotni strani. Če bi An-drašičeva hiša dobila visoko streho, bi za oko postal ves prostor pred Staro pošto še bolj ozek in teman. Iz Jelenovega klanca bi se kaj čudno videlo visoko sleme Andrašičeve hiše, če bi se bilo moralo napraviti, kakor so nekateri hoteli. Načrt za prezidavo te hiše je kar ličen in bo hiša v kras Kranju. Občinski zapori se povečujejo in modernizirajo. Na zadnji občinski seji se je poleg drugih važnih zadev razpravljalo in sklepalo tudi o popravi in razširitvi občinskih zaporov. Na seji pa se ni rešilo silno važno vprašanje, ali naj ostane pri starem konservativnem načinu opravljanja telesnih potreb v zaporih, ali naj se pa ta tudi modernizirajo. Kakor čujemo, se je sedaj to važno vprašanje žal v konservativnem pogledu rešilo izven seje. Z ozirom na veliko frekvenco občinskih zaporov, zlasti ker človeh ne ve, kdo vse utegne biti poset-nik tega zapora, bi bilo v interesu meščanstva želeti, da se tudi to vprašanje tako moderno reši, kakor se rešujejo dtuga aktualna vprašanja na najmodernejši način. Razglas. Od sreskega načelsha v Kranju se ponovno opozarjajo vsi hišni posestniki, ki sprejemajo stranke na stanovanje, da nove stranke takoj pri občini prijavijo, enako morajo one, ki se izselijo, odjaviti. Ista dolžnost zadene stanodajalce, ki niso hišni posestniki, pa sprejemajo stranke na stanovanje. Prijavljanje je zelo važno zlasti v času tujske sezije. Vsi dognani slučaji neprijav-Ijenja se bodo naznanili sreskemu na-čelstvu v kaznovanje. Kaj nam pišejo . .. Zadnjo številko Vašega lista, ki ste mi jo poslali, sem dodobra prečital. Ker dobim vsak dan najmanj po 16 listov, se seve ne morem vsakemu tako posvetiti, kot sem storil to z Vašo zadnjo številko. Iz nje vidim, da ne znate samo zgačkati Človeka, temveč da ga tudi s koloni lopnete. Bila je dobra številka za Kranj, kot je za vso Slovenijo dober današnji Slovenec. — (Tako nam pišejo naši naročniki dan za dnem . . .) Popravila pri župnl cerkvi hitro napredujejo, cerkveni strop z rebri je že skoio ves ostrgan. Omet pri stolpu je ves oklesan. Cerkveni stolp je tudi znotraj cerkve, kakor zunaj, vez iz rezanega kamna. Ob nekem potresu, najbrž že okrog 1. 1500, je zvonik razpočil. Prvotno je bil stolp tudi v cerkvi neom^tan. Kasneje so pa oklesani kamen ometali, radi toga omet na stolpu ni nikdar dobro držal in je pred kratkem na koru odpadla cela plast ometa od stolpa. Ko bo stolp ves oklesan, bo tudi v cerkvi, kakor zunaj, zelo učinkovito vplival na- ravni kamen. Ker so se odstranile pod zvonikom spovednice in zelo neokusna vrata, veternice, se je odprl pod korcm zelo lep prostor, poln svetlobe. Ker so velike spovednice zelo motile in v cerkvi ubijale prostor, se bodo za 50 cm potisnile v zid pod okna, kjer se sedaj izkopavajo potrebne vdolbine. Okrog spovednic bo armiran beton varoval trdnost zidovja. Tudi stebri v cerkvi so vsi iz rezanega kamna in so bili ometani najbrž šele pred 42 leti, prej so bili pobeljeni, prvotno pa so bili brez ometa in brez beieža, taki kakor so bili v začetku obstoja cerkve, bodo tudi sedaj ostali, in bodo cerkvi v kras. Strop v cerkvi je zelo razpokan vsled raznih potresov, nekaj reber je bilo slabo pritrjenih in je obstojala nevarnost, da padejo na tla. Predstavljajmo si veliko nevarnost in nesrečo, ki bi lahko nastala vsled tega ob kakem potresu I Radi tega se bodo sedaj vsa omajana rebra dobro pritrdila in razpoke v oboku zalile. Vprašati pa bo treba arhitekte, če ne obstoji morda za slučaj kakega potresa kaka nevarnost, da obok odrine stene, ki so le 90 cm debele in bi tako lahko nastala katastrofa. Če bodo to nevarnost potrdili arhitekti, bo treba napraviti ob steni zunaj ladje stebre opornike, kakor jih ima že prezbiterij. Freske na stropu je pričel ta teden restavrirati akademični slikar Sternen. Tlak pod ko rom je bil že tudi v zelo slabem stanju. Napravil se bo nov iz kraškega kamna, kar je bilo pa.dosedanjega zelenega kamna Še drobnega, se bo porabil za popravo tlaka drugod v cerkvi. Na ASajdičevem jezu na Savi se vrše popravila. Lastniki zemljišč ob Savi, zlasti v S*ruževem pa se pritožujejo, da se je jez dvignil ter da je vsled povišanja jezu polje pri količkaj visoki vodi poplavljeno, kar jim povzroča veliko škodo. Pripovedujejo, da so že pred nekaj meseci vložili pritožbo na sresko načelstvo in pričakujejo vsak dan komisije. Kot vestni kronisti bomo o poteku komisije in pritožbi interesentov svoje-časno točno poročali. Slava radi rešitve časti zaved nega kranjskega mesta ni tako majhna, kakor je majhen ..zaveden" del Kranja. Ta rešitev je bila tako velepo-memben dogodek, da ga je — naprošen seveda — prinašal celo ljubljanski radio, tako da je o tej slavi bil poučen celi svet. Dobro bi bilo, ako bi se rešitev časti kranjskega mesta ovekovečila na kaki marmorni plošči, ki naj bi se vzidala v novem kopališču. Aktuelna so še vedno vprašanja: 1. Heissdampfdichtungsniaterial, 2. Kdaj sta vložila gospoda Goljev-šček in Trebše svoje oferte za izvedbo kopališnih načrtov kranjski občini? 3. Zakaj in kdaj sta bila izbrana za konkurenco edino le prejšnja dva gospoda ? 4. Koliko stane dosedanji izkop pri novem kopališču? Upamo, da se bodo vsa ta vprašanja vendarle enkrat razjasnila. Kopališki vestnik. Neka ugledna kranjska galanterijska tvrdka opozarja meščane z veliko belo zastavo in rdečim napisom na pričctek letošnje kopališke sezone, kar je vsekakor zelo hvalevredno. Škoda le, da imamo tako veliko dežja in da je voda Save in Kokre tako zelo kalna. Novo kopališče sicer še ni otvorjeno, ampak, če bi že bilo, potern bi se ravno v teh dneh. ko je kopališka sezona na višku pa vsak dan tako lepo dežuje, pokazala vsa velikopoteznost novega kopališkega načrta. Iz ogromnega rezervoarja bi se izpustila lepa čista voda in naj bi dež še tako lil, naj bi bilo še tako hladno, naj bi bila Sava še tako umazana, v novem kopališču bi se trlo kopalcev v lepi čisti vodi. A če letos novo kopališče še ne more popolnoma funkcionirati radi malih računskih napak, upamo, da se bo v prihodnjih letih vsa zamuda lahko popravila. Zaenkrat delo v kopališču samem sicer počiva, pač pa se izkopana prst odvaža na Majdičev otok, kjer se z njo dviguje nasip vodnega jarka, kar je vsekakor koristno delo i za Majdičevo elektrarno i za občino, ker mislimo, da si tako občina prihrani vsaj stroške za odvažanje prsti, ako že ne prejme plačilo za materijal in dovoz istega. Če naše domneve morda niso povsem pravilne, jih bomo seveda rade volje popravili, ako se nam pokaže, da naši računi niso pravi. Cenj. občinstvu naznanjam, da sem se preselil iz Sav. predmestja v bivši Jagodičev atelje v Rožno ulico in sa za nadaljno naklonjenost najtopleje priporočam. Edo Kramaršič, fotograf. Ko mesto naše ogreva solnce In od vročine ves si pečen, Mohor deva sladoled v lonce, Fin je zdrav in tečen Kooor Dne 26. junija smo sprejeli novega dušnega pastirja v osebi častitega g. Hostnika Antona, dosedaj kaplana v Trnovem - Ljubljana. Sprejema se je udeležila cela fara z občinskim odborom na čelu. V imenu občine ga je pozdravil g. župan Košir, za šolsko mladino Ovseni-kova, za gasilsko četo pa poveljnik Čr-nilec. Po govorih se je razvil sprevod v cerkev, kjer nam je podelil novi g. župnik blagoslov z Najsvetejšim. Pred blagoslovom je stopil na prižnico č. g. Finžgar, župnik in pisatelj iz Ljubljane, ter nam v kratkem, lepem govoru predstavil novega g. župnika. Z geslom: „Vaša pota niso moja pota, vaše misli niso moje misli", nam je razložil, kako je prišlo do imenovanja g. Hostnika za kovorskega župnega upravitelja. Spremilo je g. Hostnika 12 gg. duhovnikov iz Ljubljane. Zvečer mu je cerkveni pevski zbor zapel krasno podoknico ob navzočnosti številnega občinstva. Od 6. aprila, ko nas je zapostil ljubljeni župnik Zabret, ko je odšel na Bled, pa do danes smo bili brez pravega dušnega pastirja; zato se pa sedanjega ob njegovem prihodu toliko bolj veselimo. Prvotno je bil imenovan za tukajšnjega župnika g. Vavpetič, kaplan v Šenčurju, ki pa je vsled smrti tamošnje-ga župnika ostal kot župni upravitelj v Šenčurju. Novemu g. župniku želimo vsi fara-ni, da bi se med nami počutil kar najbolie. Gori! Vsak dan gori in milijone Vašega premoženja požira ognjeni Moloh. Kdo Vam pomaga? Le smiselno zavarovanje pri naši domači Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. Ne ure ne dneva m veš! Morda že jutri izgubijo Tvoji malčki skrbnega očeta, zlato mamico. Kako jih najgotoveje oskrbiš? Le s solidnim zavarovanjem za slučaj smrti ali doživetja pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. Stotisoč in več razumnih gospodarjev, skrbnih gospodinj in uvidevnih ljudi je doslej zaupalo svojo gospodarsko varnost Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. Resnično! Prav nikakega pametnega razloga nimaš, da se ji v katerikoli panogi zavarovanja ne bi zaupal tudi ti! Šenčur Gospodarsko društvo v Šenčurju je razposlalo novembra 1933 pismene opomine svojim članom, da plačajo nakazano vsoto, ker so se posluževali društvenih strojev. Člane je društvo tudi opozorilo, da ne more več čakati na plačilo, zlasti ker je društvo že preteklo leto prejelo od zveze revizijsko poročilo, v katerem se je zagrozilo s konkurzom. Društvo mora tudi predložiti po naročilu „Zveze" in kr. banske uprave seznam dolžnikov, ki jih tožbenim potom izterja. Soproga tajnika tega društva pa je v istem času pripovedovala Mubi Jožefu, strojniku Kmetijskega društva v Šenčurju, da njen mož še ni prejel plače. Muba Jožef, ki je zvedel tudi za vsebino opominov, je vse to tik pred novim letom pripovedoval Maslju Janku, pos. v Šenčurju, ki je obenem odbornik Gospodarskega društva. Maselj Janko pa je januarja ali februarja 1934 povedal to odbornikom Gospodarskega društva Su-šniku Martinu in Verbiču Antonu vpričo Gašperlin Katarine, trgovčeve soproge v Šenčurju, da je Mubi Jožef pripovedoval, da strojnik Gusp. društva ni dobil plače za celo leto 1933 in da je bil revizor pri Gospodarskem društ u ter našel nered in grozil s konkurzom. Gašperlin Katarina je takoj izjavila, da bo njen soprog tožil, četudi sta Maselj Janko in Verbič Anton tožbo odsvetovala. Gašperlin Katarina je poklicala svojega soproga, ki je dejansko vložil tožbo proti Mubi Jožefu in v tožbi zatrjeval, da je Mubi Jožef meril s posebnim namenom na to, da bi uničil dobro ime in gospodarski kredit tako Gospodarskega društva, posebno pa tudi njegovega predsednika Gašperlina Ivana Dne 18. junija 1934 se je vršila pri okrožnem sodišču v Ljubljani glavna razprava, pri kateri je sodišče ugotovilo, da Mubi Jožef ni klevetal Gašperlina Ivana ter da Gašperlin Ivan sploh ni bil upravičen vlagati tožbe ter je tožbo zavrnilo in naložilo Gašperlinu Ivanu plačilo stroškov, ki jih je imel obtoženec z obrambo. Mubi Jožefa je branil dr. Megušar, odvetnik iz Kranja, Gašperlina Ivana pa je zastopal dr. Fettich, odvetnik v Ljubljani kot namestnik dr. Sajovica iz Kranja. Iz poteka te pravde se razvidi, da je bil nasvet Maslja Janka iu Verbiča Antona vendarle boljši kot nasvet Gašperlin Katarine. Cerklje V Velesovo smo šli Gerkljani ta ponedeljek Marijo obiskat. Pa Še z Olšev-ka, Šenčurja in Šenturške gore so prišli v dolgih procesijah za praznik Marijinega obiskanja v to prelepo romarsko cerkev pod Štefanjo goro. Polna cerkev nas je bilo in pri ljudskem petju med mašo smo peli iz dna duše. Sploh so Cerklja-ni že od nekdaj radi hodili v procesijah na božja pota. Veste, gospod urednik, gospodarstvo nas v Cerkljah prav nič ne skrbi, ker vemo, da je v dobrih rokah Tudi za socialno politiko nas ni skrb, ko beremo na lepakih tam od Kranja, kako jo na raznih društvenih veselicah vneto rešujejo. Kaj je prosveta, to pa Cerkljani komaj vtmo, saj že več kot eno leto pri nas »Prosvete« ni. Tako ob nedeljah popoldne si včasih predstavljamo, kaj naj dandanes pomeni prosveta, ko skozi Cerklje drevi kak tovorni avto, naložen s pijanimi veseličarji, ali ko se v noč priklatijo Bog ve od kod brezobzirni razgrajači. Vemo pa, da kultura to ni, in celo mislimo, da je v eni lepi ljudski procesiji brezprimerno več kulture, kot v takih novodobnih kulturnih prireditvah. Pa še to je res, da pri prvih prineseš domov razbremenjeno srce, pri drugih pa razbremenjen žep. Zdaj, ko smo se opravičili, pa še tole lahko zapišemo: 1 To prvo nedelj*) so naši možje in fantje I prav številno pristopili k obhajilni mizi in tako pokazali, da hočejo prvo nedeljo imeti zase. Tudi to je kultura, pa še prav visoka. V Dyorjah je umrla Frančiška Ga-špirc. Od onega znamenitega požara pri sosedu Harižu se ni počutila več dobro. Blagi in skrbni ženi naj sveti večna luč, Korbarjevi družini pa naše sožalje. V ponedeljek smo pokopali na Sp. Brniku Nežo Zavrl iz Vopovelj. Dobra gospodinja in mati naj uživa mir pri Bogu! nZaočiče Dne 4, julija ob 3 zjutraj sta zgorela v Mavčičah dva kozolca. Prvi z desetimi okni, napolnjenimi s prvo košnjo detelje, je bil last gostilničarja Lebna, kateremu je zgorel tudi koleselj. Lastnik drugega kozolca z 9 okni, od katerih je bilo 7 polnih krme, je • bil last posestnika Novaka. Zažgala je najbrž zlobna roka. Škoda je le deloma krita z zavarovalnino. Bre3je Zakoniti naslov naše združene občine Brezje je — Upravna občina Brezje. Občinska uprava pa tega gotovo ne ve, ker rabi še vedno staro štampiljko bivše občine Mošnje. Želimo, da se spoštuje zakon! Dol pri Ljubljani Pri nas se živahno gibljemo. Pretekli teden smo imeli kar dve Vidovdan-ski proslavi. Prvo je pri.edila tukajšnja narodna šola v zvezi s sokolskim društvom v sokolski dvorani na Vidov dan po šolski sv. maši. Nastopala je pa le mladina z deklamacijami in petjem v srbskem in slovenskem jeziku. Govor je imel to pot g. učitelj Andoljšek, ki je uvodoma omenil, da ga je sram nastopiti s predavanjem pred prazno dvorano. Apeliral je na večjo nacionalno zaved nost, — da ne doživimo drugega Koso-vega polja. — Sicer mu bodi pa v čast in resnici na ljubo povedano, da je razvijal prav lepe misli tudi o Sloveniji in slovenskem narodu in jeziku. Izpadla pa je v programu napovedana pesem: „Slo-venec sem"! Drugo vidovdansko slovesnost pa smo priredili v cerkveni dvorani v Dolu na praznik sv. Petra zvečer, kamor smo povabili predstavnike oblasti in vidnejše osebe občine, ki pa se ža". po večini niso odzvali, niti opravičili, dočim se je povabljeni srezki načelnik za prijazno povabilo zahvalil in opravičil. Le častno izjemo je napravil komandir žandarme-rijske stanice g. Baumkirchner in se celo izrazil, da je bila prireditev prav lepa. Sicer pa je bila udeležba tako obilna, da smo se čutili dolžni se občinstvu še posebej zahvaliti. Spored je bil srečno izbran; pevci kakor deklamatcrji so iz-borno rešili svojo nalogo. Zlasti pa nam je govornik g. bmerbu iz Ljubljane v skrbno zbranem govoru podal prav lepe misli o Vidovem dnevu. Leže Iz ust borcev in bojevnikov smo slišali, da so pri nas ljudje, ki hočejo sami 'imeti v zakupu vso državotvornost. Tudi pri nas so taki. Tisto gospodo javno vprašamo: Kje je bila na Vidovdan 1934. Dobra gospodinja je dober do-domač zdravnik in zato kuha Kathreiner Kneippovo sladno kavo vedno s pravim »Franckom«. Zdrava, okusna in hranljiva! Gospodarstvo Prevoz čebel v ajdo. Čebelarje opozarjamo, da je pa banski upravi od odrejen kot zadnji rok za prijavo števila čebelnih panjev občinam, kjer naj bi bilo ajdovo pasišče, do 20. julija. Ljubljanski čebelarji so bili o tem kratkem roku gotovo pravočasno opozorjeni, mi pa pohitimo s prijavami, da ne bomo oškodovani. S Čebelnimi pasišči je pač vsako leto kaj narobe — prav! Slovenski gospodarski list izdaja že nekaj mesecev Mohorjeva tiskarna v Celju. Sotrudniki so sami kmetijski strokovnjaki in drugi kulturni delavci. List obsega vse kmetijske panoge. Tudi uredništvo lista je v Celju, a sotrudniki so iz cele Slovenije in zato povsod opa zujejo razvoj ali propad gospodarstva. Komur je na srcu napredek domačije, ta ne bo pozabil naročiti tega gospodarskega lista, kot ne pozabi na Mohorjeve knjige. List izhaja dvakrat na mesec in stane do konca leta le 20 Din. Prijave naročnikov zbira tudi uredništvo našega lista. Kongres radi hipotekarnih dolgov v Jugoslaviji. Odbor vplivnih bel-grajskih meščanov skupno s člani uprave društva hišnih posestnikov je podvzel akcijo, da se skliče kongres v zadevi hipotekarnih dolgov. Zahteve bi bile: 1. Ustaviti se morajo vse prodaje radi neplačanih anuitet do nove uredbe. 2. Ka-pitaliziranje dolžnih anuitet. 3. Kratkoročni hipotekami dolgovi naj se spremene v dolgoročne. 4. Znižanje obrestne mere od 8 na 6 odst., če ni mogoče najti možnosti za delni odpis dolga. 5. Podaljšanje plačilnih rokov na 50 let. Mednarodno gospodarsko zboljšanje. Statistični urad v Berlinu priob-čuje pregled gospodarstva v 54 drŽavah. Po tej staristiki je glede na njihovo udeležbo na svetovni trgovini konštantirano v 51 odst. teh držav zboljšanje gospodarstva, 14 odst. teh držav se stanje popravlja, 32 odst. jih je v depresiji, 2 odst. jih pa še vedno nazaduje. V Nemčiji, Angliji, Švedski, Zedinjenih državah in Japonski se kažejo že znaki konjunktur-nega poleta. (Po Jugosl. Llovdu.) ■f^V/Isf^F*\£ or'g'na,ni dobite pri V> V 1 V>L^l\ Centralni vinarni v Ljubljani, Frankopanska ulica štev. 11. Jur s pušo Berite in širite Gorenjca! 7 Podaljšaj si življenje! Življenje moremo podaljšati, bolezni preprečiti, bo-leini ozdraviti, slabosti oja-čiti, nestalne moremo učvrstiti in nesrečne osrečiti! Kaj je vzrok vsake bolezni ? Oslabljenje živcev, potrtost, izguba dobrik prijateljev ali svojih bliinjil:, razočaranj«, strah pred boleznijo, slab način življenja in . mnogo drugih,razlogov. Zadovoljstvo je najboljši zdravnik ! So poti, ki Te morajo dovesti do dobrega razpoloženja, oliviti Tvoj značaj, napolniti Te z novim upanjem ; ta pot jc pa »pisana v razpravi, ki jo 2u more vsakdo ki jo zahteva, dobiti takoj in povsem brezplačno! V tej mali priročni knjižici j« raatolmačono, kako morete v kratkem času In brex ovire med delom ojnčiti živce in raiaicc, odpraviti slabe razpoloženje, trudnost, raztroaenost, oslabljenje spomina, nerazpoloženje sa delo in nebroj drugih bolestnih pojavov. Zahtevajte to razpravo, ki Vam bo nudila mnogo prijetnih ur. Poitno zbirališče: Ernst Pasternack, Berlin SO Michaclkirchplatz 13. Abt. 91 Dobesedno Janez: Ali si videl, koliko prahu je dvignila zadnjič ona stvar? Berek: Beži, kaj pa, gotovo bojevniško gibanje? Janez: I no, mestni avtobus je vendar škropil po Kokrškem predmestju. Slabo vidi Gospa kratkovidnikova obišče svojo prijateljico Zofko v Kranju. Med razkazovanjem mestnih znamenitosti se začudi gospa Kratkovidnikova: »Kaj pa, ali pri vas zračite preproge tudi popoldne?« Oospa Zofka: »To ni preproga, temveč velik nagelj.« Za vsak slučaj. Jur: „Pomtsli. prijatelj, sosedov študent mi je rekel, da imam markanten obraz." Prijatelj: „AIi ti sploh veš, kaj je to, markanten?" Jur: „Tega ne vem, ampak eno sem mu dal čez usta, za vsak slučaj, če je kaj preveč rekel." Iz šole Učitelj: »Koliko je polovica od ene šestine, Jurček ?« Jurček: »Natanko ne vem, gospod učitelj, dosti pa nit« Ga dobro pozna Bahač je pripovedoval, koliko je škode napravila toča na njegovem posestvu. Med poslušalci je bil nekdo, ki ga je poznal in je vedel, da nič nima. Pa je dejal: „Če vam je toča pobila, ste sami krivi, zakaj pa niste dežnika odprli". Utemeljena previdnost Mati: „Jurček, ali si pokazal očetu kako slabo spričevalo imaš sedaj koncem leta ?" Jurček: „Da mama, kar spodaj pod vrati sem ga vtaknil v sobo". kolesa! Nova 900 Din, plašči od 40 Din dalje kupite v Cerkljah pri A. Lipar Moderno tiskarsko pod-•etje, specialno urejeno za izdelavo raznovrstnih letakov, reklamnih tiskovin in plakatov v eno in večbarvnem tisku po najmodernejših načrtih. Vsa v stroko spadajoča dela izvršujemo točno in poceni. iskartia Tisk. društva v Kranju S trän 4 »GORENJEC« Štev. 23 Vam razvijem film iti naredim slike in to v najboljSi izdelavi na, Agfa Lupex papirju. - V zalogi imam v>e vr>>te Agfa plošče, papirje, filme, kemikalije i. t. d. Agfa Box aparati so se vedno samo po Din 100. Pouk brezplačen 1 B. Šinkovec Kranj - Glavni trgr [• MALI OGLASI • Za vsako besedo v malih oglasih se plača 50 par. Najmanjši znesek je 6 D. Otomane, divane, modrece in vsa v stroko spadajoča deta Vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. F. Ažmana. Za novo malo ljudsko zavarovanje iščemo zastopnike. - Ponudbe pod •Vesten« na upravo Gorenjca. Instrukcije išče dijak osmošoke. Gre tudi na dom. Ponudbe na upravo Gorenjca. Janko l^ant J(ranj Trgovina z deželnimi pridelki in mešanim blagom. Špirit in žganje v odprtih in zaprtih steklenicah. — Na drobno in na debelo. Telefon št. 65 — Brzojavi: RAN T KRANJ ! Ali že veš, da so opanke, s.'.ndjlc in kapucin čevlji najboljši in najcenejši le pri znani t v r d k i Fr. Strniša, Kranj Ako ne veš, pridi, kupi in prepričan bošl času odgovarjajoče Vam očisti in zlikii V;jšo obleko, snežno belo opere perilo in ovratnike v kombinacijah tvrdka FBANJO POTOČNIK svetlolikalnica in kemično čiščenje oblek — Kranj Cene času primerne! Kmetijska okrajna zadrega r Kranju registrovana zadruga z omejeno zavezo Največja vnovčevaina zadruga na Gorenjskem Kupuje od svojih članov krompir, fižol in vse poljske pridelke po najvišjih dnevnih cenah. Prodaja svojim članom umetna gnojila, cement, koruzo, semena, krmila, moko, motorje in vse špecerijsko blago po najnižjih cenah. Kmetovalci, bodite člani te sadrttflg! Usnjarska in Čevljarska zadruga Runo' priporoča sledeče lastno in zato najcenejfte izdelke: ovčine v raznih barvah, kozine za pletene sandale usnje za površnike, boks, £ovro, juhtovino, galanterijsko usnje itd. Obiščite nas! Vsake vrste rolete, žaluzije, zavese in samonavijalci. PETER KOBAL KRANJ Dravska banovina - Jugoslavija Specijaini lastni izdeek dobavlja v vsaki množini in dimenzijah. Zaloga pohištva. — Izdelovanje vseh najfinejši* tapetniških del. Najcenejša postrežba, solidno delo. — Prepričajte sel Gorenjske mlekarske zadruge (Skupni obrat) v Naklem Nudimo cenj. občinstvu mleko in vse mlečne izdelke: čajno maslo »deteljica« sirotkino maslo skuto za štruklje Sire: Ementalec. eidamer, tra-pist, imperjal, liptaver, romadur, dessert. Vse dobite v naših poslovalnicah v Kranju, Tržiču, Jesenicah. Prepričajte se o dobri kvaliteti in nizkih cenahl (Ljudski dom) r. z. z n. z. Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago. Nove hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak čas brez napovedi. Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje. E3B BE Prauhar dospila uellka poSilika otroških uozičhou Katere nudimo po sledečih reklamnih cenah: Mod. 25 Modern globok otr. voziček z zaveso, ponikl. vogali in ročaj, precizno izdelan samo Din 475"» Mod. 26 Podoben otr. voziček kakor Mod. 25, samo globlji in v spodnjem delu ima 3 mehko ta-petirane blazine za sedenje in le-žanje samo Din 520'» Mod. 27 Eleganten globok otr. voziček z krasno zaveso, izdelan iz Sper-plošče, kakor auto lakiran, % okraskom, znotraj belo tapeciran z 3 mehkimi blazinami, pogrnjen z nepremočljivim pokri-valom proti dežju, jeklena peresa samo Din 685*» Mod 21 Luksuzni otr. voziček, lakiran in tapeciran kakor Mod. 27 z zaprto auto-streho, balon Rekord guma Din 950*« Mod. 23. Najfinejši otr. voziček, čisto poniklan s specialnimi auto Rekord gumami Din 1250*- Otroški voziček, plitve oblike, z poni klani m ročajem Din 375*- Lesen voziček z ponikl. ročajem Din 240'- Odprt voziček moderne fazone, ročaji ponikl. Din 330- Isti z specialnimi peresi, ves poniklan Din 375'- Ivan Saviik - Kranj Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Ivan Kotlovšek v Kranju. Tiska Tiskarna Tiskovnega druitva v Kranju, predstavnik Franc« Uhernik. 1