! 13. Sfeufliro. Posamezna Številka stane Din 1*50. v Ljubljani, v sredo 16. loRDorio wz4. Leto um. izhaja vsak dan popoldne, izrze n«i nedelja In praznike. Iiiserati: do 30 petit vrst d 2 D, do 100 vrst a 2 D .r) p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D; Popust po dogovoru — lnseratni davek nosebe.. Vprašanjem glede inseratov naj se nriloJi znamka za odgovor. nnrevnlstvo „9lov. Naroda1 in »lfanona tiskarna" Inallova ullea it 5, pritlično. — Tale?** it. 104. UreaaUtro „Slov. Harni**' *naflor« nllca it 5, I. nadatrop|e Tele'on eter. 34. Dopfsa spreienm «e naiiiian in žalosti* frankovaae. Rokonisav en »t vrain. M **tr Posuti§t3«r1*3: v Jui?iliviil od 4— s str. po 1-50, 8 In vet 2 D. V inozemstvu 4—5 str. 2 O., 8 In ve c po 3 O. Poštnin? nlatane v gotovini. „Slovenski Narod" velja: v LiubMail po po*ti 12 mesecev...... 6 m «...•« 1 ....... Din 2\Qr— . 120 — . 60--. 20— Din 240 — . 120 — 60 — . 20- Din 360 — . 180--90-— . 30— Pri morebitnem povišanju se ima daljia naročnina doplačati. Novi naročniki naj po5lieio v prvič naročnino vedno C*n9" po naltazn:d. Na -amo nismens naročila brez noslatve denarla se ne moremo ozirati. Po sporazumu z Italijo. Tik pred zaključkom maoantantne konference v Beogradu je naš zunanji minister dr. Ninčič sporočil evropskim diplomatom in naši javnosti, da se je med Jugoslavijo in Italijo dosegel sporazum v vseh spornih točkah in da smo s to državo celo sklenili nekako zavezništvo. Napovedal je glavne določbe novega sporazuma in nenadeianega zavezništva: Italija anektira Reko, Jugoslaviji se končnoveljavno prisodijo Ba-roš, Delta in Bankina, nadalje se priznajo gotovi mejni popravki v Sloveniji in v bližini Reke. Zavezništvo pa naj bi varova'o sedanje stanje mirovnih pogodb in njih defenzivno obrambo. Važna je vest. po kateri se je dosegel soo-rozum tudi glede našega življa v Ita-!ni, ki bo odslej deležen vseh dobrot sanmargeritske konvenc"je, (itakjan-ske šole z italijanskimi učitelji, italijanski učni jezik, gospodarske in pravne koncesije v Dalmaciji!) Na Reki se nam stavi pristanišče za gotovo dobo na razpolago. V kratkem obelodanijo tudi gospodarske pogodbe. Iz predstoječeoa je razvidno, da je naše zunanje ministrstvo končnoveljavno zaključilo poluvojno stanje z Italijo, računajoč pri tem na sedanji položaj, vojaški kakor politični pri nas, v Italiji ter v Srednji Evropi in na Balkanu Če vzamemo sporazum kot tak, se ne moremo ubramti ♦rpkih čustev. Ud ali smo se tamkaj, kjer smo se naslanjali na pisane pogodbe. Samostojnost reške države je uriičena. Pokonali smo si najleoše načrte s tem našim, našemu zaledju pripadajočim pristaniškim emporijem. Po J okriljem nacionalno strpne in nevtralne reške države bi se bil naš tamošnji zrvelj kmalu okrepil v smislu blagostanja, ki bi ga prinašala juooslovenska trgovina, naš import in eksport, torej nnš de'ež na reškem gospodarskem razvoju in napredku. Italija nam je izvila tudi formalno in pogodbeno priznanje vojaške okupacije resk ozem-jla po it?Iijanski vojski v zadnjem polletju. Kakor obžalujemo naš umik, tako dvomimo, da bi bilo še nadaljnje uot-ranje in zavlačevanje poluvojnoga stanja z Ita^jo količkaj izpremenilo naš pok>*aj. Mislimo obratno, da bi si biM to s'tuacijo samo poslabša"! ter naše razmerje z Ital;jo poostrili do težkih zapietljajev. Velika nerešena vpr-šanfa naše notranie politike, našega denar-stva, državnih financ ,na rudi naš? zu-nan:e konsolidacije zah ev~jo edlr en prcl-m z vsako negotovostjo t*»r Izvest-no d^bo mfrnega kulturnega in gospo-darsVega razvoja. Mi tega, kar se je v Beogradu sklc-riio, ne moremo izpremeniti. Navedli smo našo velko izgubo, dasi sc nam je ponudilo nekaj milost, koncesij, ki nam itak pogodbeno pristojajo.Ves aranžma temelji na sedanjem razmerju v jaške, politične in d ?pf: matične moči naše in hal janske države in Beograd je Iz tega razmerja zaključil s-dan i k mpro-mis. Seveda na naša veliko škodo. Z ureditvijo spora z Italijo nastopajo za našo drŽavo in za naš narod popolnoma nove dolžnosti in n?!oge. Kar nismo mg!? d seči d? lomatičnlai potom in ta kor koč na zac tku državnega življenja, bomo morali razv jati in Izpopolnjevati na podlagi mir vnih metod intenzivnega naclj nalne^a, zlasti pa kulturnega, gospodarskega dela. Jadransko vprašanje ni za Jugosavijo področje ekspanzivnih ali krivičnih teritorijalnih pohlepov, marveč problem ekonomske izgradnje velike morske obale, naše nacijonalne in deloma državne lastnine, torej problem orijentacije velike države na morje in njene gospodarske koristi. To je bilo ozadje našega spora z Italijo. Italija je hotela zadržati ta razvoj in ga meni tudi v bodoče onemogočati s tem, da nam jemlje neodvisno reško državo. To namero je treba seda? z met dami mirovnega dela, z velikopotezno gospodarsko, industrijsko, trg vinsko in pr-me*no polit ko preprrč ti. Naša največja bodoča na'oga je vprašanje izgradnje dalmatmske obali in sicer vsestranske izgradnje te obali, tuj^koprometne, vojaške, pristaniške in sp'ošno gospodarske. D^srj je bil jadr. probl'm vprašanje m~či in dini-ma ične spretno~t\ sedaj postaja probam dela, *n enz'vnih poHti.n'h in gospodarskih načrtov, trgovinske in industrijske podjtno-I, skratka: vprašan:e kul urnega "n eko-nomckega paleta na Jrdransvo m rje. Ko bo Jadran naše gospodarsko področje, ko se bo nanj naslonila naša država z vsem svojim zaledjem, tednj se bo izpremenilo tudi sedanje razmerje vojaške in d'pJomatfčne sile Ita'ije in Jugoslavije, ki je zakrivilo umik in našo kapitulacijo. Našemu narodu so dani vsi poroji velikega pomorskega razvoja. Vzporedno s tem razvojem bo rastla naša moč in naša veljava, napram kateri ne bo kazalo nobenemu našemu bodočemu nasprotniku, da izigrava pogodbe in krši dogovore. Kar nismo dosegli z dosedanjimi metodami, skušajmo ustvariti z mirovnimi metodami intenzivnega dela na Jadranu. J?dran je sedaj za našo državo, za naš narod vprašanje ek noms' e Invazije In gospodar ke nadvlade. Ko bomo to dosegli, ga bomo vladali tudi ^olitično in dplomatično. Tudi v bodoče bo Italija pri izpolnjevanju korektnih odnošajev z našo državo ime'a glavno besedo. Od nje bo odvisno, ali si bomo postali pravi prijatelji in zavezniki. Od Tržiča in Trsta do Reke in Zadra vlada nad delom našega naroda. Politika napram tej manjšini bo pravo zrcalo njene ga razmerja do Jugoslavije. Ako po- meni novo zavezništvo resno voljo Italije biti tej manjšini popolnoma pravična ter zavzeti napram Jugoslaviji stališče medsebojnega spoštovanja in svobodnega gospodarskega sožitja, tedaj je bomo pozdravili kot začetek italijansko - jugoslovenskega pomirjenja. Dvomimo pa, da bo bodoči jadranski razvoj tako gladek, kakor ga slika rožnat zagovor tega zavezništva po italijanskem tisku. Dr. Fr. Winhodnini osobitD davčno merilo preostro, lan-ko leto že je stavil predlog, da se emili davčna mera. Z nami vred ni uspel, kot odgovor je prišlo 30% linearno povišanje. Sedaj, ko povišanje preti, da postane permanentno, je osebno in pismeno pred'agal omejitev bremen iz dohodnine. Gospoda, trgovska in obrtniška zbornica se vneto trudi, da pomaga upravičenim interesom našega gospodarstva. Iz časopisov in Jz raznih poročil, ki jih imate od svoj h voditeljev, je njeno delo znano. Delati hočemo tudi v bodoče tako, upajmo, da z boljšim uspehom, kakor doslej. Naši poslanci, to se mora hvalevredno priznali, nas odločbo podpirajo v odporni akciji. Sklepam in ponavljam: Voljni smo Slovenci plačevati državi in javnim gospodarjem, kar jim gre v me:ah svoje gospodarske moči. Izjavljamo pa prav tako odlično, da ne bomo nikdar d^pu~tili, da se izsuši gosp darstvo v 13 -» Elvestad: 3)ama v horbi z dvema »Dobro, poskusim, da dospem tjakaj ob 12.« je odgovoril šofer, se vsedel na voz in prijel za krmilo. Ob 12. si je mislil odvetnik, to je dobro, to je opolnoči, ob uri zločincev. Morda še vendar pridem pravočasno. Vsekakor mu ni bilo mogoče, da bi prišel preje. Sicer pa ga tudi ni več trpelo v mestu. Poskusiti je hotel. Takoj na to je avto zdrknil po cesti. Za njim so se ozirali ljudje m se čudm zakaj vozi s tako izredno brzino. Več stražnikov si je zabeležilo številko voza. Vse je kazalo, da bo vožnja zelo draga. Tu sem našel te-Ie pojasnjujoče beležke v Asbjorn Kragovih zapiskih: »Avtomobilna vožnja ie stala z globami, popravili in vsem skupaj 450 K.« »Ko se ie to godilo v Kopenhagenu, je vladal v kopališču popolen mir in nič ni kazalo na to, da se pripravlja nekaj posebnega. Poročnik se je šetal z gospo Sonjo in si še enkrat dal obhubiti, da ga sprejme ob 24. Vzrok tega poznega sestanka je še vedno zavit v tajin-stveno kopreno; no, mi imamo dve izjavi, materi lahko verjamemo in zato smo mnenja, da je hotela gospa Sonja policijskega poročnika sprejeti tako kasno zategadelj, ker mu je hotela nemoteno pojasniti, zakaj jo je obšla tako čudna groza ob pogledu na lopova z modro svileno ovratnico. To kar se je kasneje zgodilo, kaže z vso gotovostjo na to, da je bil to edini vzrok. V mrkli gostilni »Babilon« je bilo ves popoldne tiho in mirno. Ljudic, ki so sicer posečali to gostilno, so bili očividno utrujeni po zabavah včerajšnjega dne. Gostilničar se je dolgočasil, stopical semtertje in gledal skozi okno. ako vendar le ne pride kakšen gost. Proti večeru je prišlo končno nekaj gostov od preteklega dne. Bila sta to oba že znana tujca. Zdelo se je, kakor da bi pravkar prišla z vlakom, prišla sta namreč v krčmo neposredno po prihodu vlaka. V resnici je prišel z vlakom samo eden izmed njih, drugi pa ga je pričakoval na kolodvoru. Bila sta to mož z ovratnico in njegov tovariš. Mirno sta se vsedla v kot in naročila žganja. Zdelo se je, kakor da bi se imela razgovarjati o važnih zadevah. Govorila sta namreč zelo tiho. Krčmar si je dovolil trenotek pri-služkovati njiju razgovoru in je opazil, da govorita v nekem tujem jeziku, ki ni bil ne danski, ne Švedski, ne nemški, ki pa je bil nekoliko podoben ieziku, ki ga na kmetih govore priseljeni Polaki. Po tem je sklepal krčmar, da sta Pollaka, ki sta prišla v te kraje, da si poiščeta delo^ Tako se mu je zdelo. Med tem je potekal čas. »Poljaka« sta vstala plačala tvoj račun In odSia. Gostilničar je zri za njima. Zginila sta za drevesi. Ura je bila 11. V tem času je poročnik sedel v svoji hotelski sobi in štel minute. Na pusti in temni cesti v severni Zelan diji je drčal advokatov avto v blazni brzini proti ugu. Ura je že kazala skoraj 12. Bližala se je polnoč. Poročnik je zapustil svojo hotelsko sobo. V vili so služkinje že šle k počitku. Skozi okno v bud-varju gospe Gade je še bleščala temnordeča sve-itlka. Advokat se je z neznansko brzino vozil po cesti In tu sem zopet našel v Asbjčrn Kragovih beležkah vprašanje: Kje sta bila sedaj oba lopova?« IX. POGLAVJE. Kdo Je prišel? V blazni brzini se je odvetnik vozil po cesti iz prestolnice v kopališče. Neprestano je gledal na uro. Lotevala se ga je vedno večja nervoznost in čustvo, da je brez vsake moči. bi ga skorai spravilo ob pamet. V svoji razburjenosti in vznemirjenosti si je predstavljal najrazličnejše strahove. Spomnil se je. da je nekoč čital v nekem francoskem listu o sličnem napadu, kakor si ga ie on predstavljal v mislih. Bilo je to na samotnem kraju in žena je bila sama doma. Toda na razpolago je imela telefon m lahko je od trenotka do trenotka obveščala svojega moža v Parizu o poteku napada, o pojavu tolovaiev. dokler ni morala končno odložiti slušala, ker so jo morilci že osebno na- padli. Ali bo tudi on kai takšnega doživel? Ubogi, izmučeni mož je neprestano naganjal šofera. naj hitro vozi, in Šofer, ki je razumel, da gre tu za nekaj vrlo važnega, je stopmeval temno vožnje do bajeslovne brzin?. To pa se je maščevalo in je mnogo pripomoglo k temu. da so se dogodki razvijali na docela čuden načm. Ako odvetnik ni mislil na morilce in tolovaje, ie v svoih mislih nehote zrl policijskega poročnika in svojo ženo. Te misli pa fe dosledno dušil, kakor pač človek odl'lama vse, kar je grdo in hudo. toda te misli so se vračale vedno in vedno. To je razburjenje, si je mislil. Delam ji krivico, ker sem tako zelo nervozen. PokraMna, po kateri je drčal avto, se mu ie naenkrat zdela znana. Tu je bil gozd, ki je obknljeval kopališki hotel. Sklenil se ie preko bleščečih avtovih svetilk ter pogledal na uro. Še 20 minut ie mamkalo do polnoči. Doma bo torej Še pred določenim časom, tako nekako ob V* na 12. Tu pa se je zgodila nesreča. Pri ovinku je avtomobil zdrknil in telebnil v obcestni jarek. Bil je to oster ovinek in šofer ie znatno zmani-Šal brzino vožnje. Ako bi bil vozil s pre:šnjo brzino, bi se bila gotovo zgodila velika nesreča. Tako pa se ni zgodilo ničesar posebnega. Advokat se ie prekopicnil v mehko resje. šofer pa si je na krmilu zlomil eno izmed reber. Odvetnik je bil le v tistem trenotku na nogah. »SlOVTNSKf NAROD« dne 16 ianu rja l-*4 stev. 13 naši Sloveniji. Svoj odpor bodemo nadaljevali, ker nas v tem reši zavest da opravljamo koristno in državotvorno delo, če hočete. Ta naša obramba ni samo v interesu gospodarjev in delo- dajalcev, marveč tudi v Sivem interes« naših delojemalcev, uradnikov in delavcev vseh vrst Brezdelnost jfli zadene, če opešajo gospodarska podjetja. Telefonska In brzojauna ooroOla Poročilo dr. ffinčića o sporazuma z Italijo« Razprave ministrskega sveta o zunanji politiki — Ministrski svet odobril politiko dr. Ninčićau ciratt Sporazum Ima postati po zatrdita vodilne osebe temeljni steber za bodoči razvoj prijateljskih odnošajsv m gospodarski napredek obeh držav. Na snočnl seji je zunanji minister po informacijah vašega dopisnika splošno naglašal, da pomenja končna likvidacija reškega problema znatno olajšanje vseh težkih razmer med obema državama, kar je potrebno za miren gospodarski razvoj. Ministrski svet Je brez daljše debate sprejel na znanje poročilo zunanjega ministra dr. Ninčlča ter popolnoma odobrH njegovo dosedanjo zunanjo politiko. Sporazum z Italijo ima biti kmalu podpisan. — Beograd, 15. januarja. (Izv.) Po končani seji ministrskega sveta je vaš dopisnik imel priliko razpravljati o reškem problemu z odločujočo osebo, ki je o stvari prav dobro informirana. Z ozirom na sedanji položaj so vezane vodilne osebe, da varujejo strogo tajnost Kratko pa je bilo vašemu dopisniku izjavljeno, da »reško vprašan'« res ne obstoja več in da bo ustvarjeno novo stanje prijateljskega sosedstva In tesnega zbližanja med Italijo in našo kraljevino.« Zveza z Italijo bo garantirala ohranitev miru v Evropi in skupno sodelovanje obeh sosednih držav za konsolidacijo evropskih razmer. Vodilni krogi goje glede zveze z Italijo najglobokejši optimizem in izražajo svoje zadovolistvo nad doseženim sporazumom, ker bo omogočeno prijateljsko in iskreno sodelovanje obeh držav v evropski mednarodni politiki in tudi na gospodarskem polju. Ti krogi upajo, da se bo Ita'ija v svoji nadaljni politiki napram naš? kraljevini Izogibala nam neprijateljsko razpoloženega centra v Bud"mpeŠfi in da bo svo-'o po* lltiko v Solni in Tirani preorijentirala. Stavljajo tudi velike nade na vpliv zveze glede konsolidacije notranjih razmer. Pričakujejo, da bo Radićeva akcija v inozemstvu mnogo izgubila na svoji agresivnosti, ker Radič ne more več računati na podporo Italije. Za sklenitev prijateljstva in zveze z Italijo navaia;o kot odločujoč razlog tudi geografski položaj obeh držav, ki sta objektivno obe vezani druga na drugo tako v političnem, gospodarskem, trgovskem in socijalnem oziru. Vodilni krogi upajo, da bo narod naše kraljevine z velikim in iskrenim veseljem sprejel sklenjeno zvezo z Italijo, ker bo osvobojen težkih skrbi in sovražnih konfliktov. 15. januarja. (Izv.) Predsednik ministrskega sveta g. Pašič je bil včeraj opoldne sprejet v daljši avdijencl od Ni Vel. kralja Aleksandra I. Ministrski predsednik je poročal kralja o vseh važnih zunanjepolitičnih problemih, ki čakajo neposredne rešitve. O. Pašič je po avdijenci sklical sejo ministrskega sveta, ki je trajala od 17. do 20.15 zvečer. Vsa seja tega ministrskega sveta le bila izključno posvečena zunanji politiki. Zunanji minister dr. Ninčić je podal ministrskemu svetu obsežen in izčrpen referat ki se deli v dva glavna dela: Prvi del obsega splošni pregled dogodkov v Evropi. Zunanji minister je v tem delu pojasnil vladi najpreje splošno delovanje Male antante, pojasnil je vsa vprašanja in sklepe, ki so bili sprejeti na zadnji konferenci držav Male antante, opisal je splošni mednarodni položaj v Evropi, osobito izza volitev ▼ angleški parlament. Poročilo omenja dalje rusko vprašanje, ki se ima po mnenju vodilnih faktorjev naše kraljevske vlade rešiti v ugodnejšem momentu, vsled česar je njega rešitev odgođena. Poročilo nava*a nadalje solidarnost in soglasnost dr. BeneŠa in Duce z našim stališčem napram Bolgarski in Grški in Madžarski. Glede madžarskega posojila je prišla na konferenci do izraza popolna soglasnost držav Male antante. Madžarska mora prevzeti pri dovolitvi posojila obsežne garancije, da bo to posojilo izključno vporabljeno za finančno in gospodarsko obnovo madžarske zemlje. Mala antanta bo stavila kot pogoj za dovolitev posonla tudi finančno in vojaško kontrolo Male antante nad Madžarsko in skupno sodelovanje zaveznikov v tem oziru. Te pogoje bo stavil zunanji minister dr. Beneš na seji finančnega odbora Društva narodov v Londonu. V drugem delu poročila je zunan'i minister dr. Ninčić navedel razloge In momente za končno likvidacijo reške-ZM vprašanja. Sporazum z Italijo je za nas naj-iaktuelneiši problem naše zunanje poli-jtike. Kolikor je mogel snoči vaš dopis-injk doznati od vodilne osebe, je ne-isumljivo, da je prišlo do zbližanja med i obema sosedoma in da je sporazum gotovo dejstvo. Na merodamem mestu še vedno nočejo dati popolnoma točnih in gotovih podrobnosti o zvezi z Italijo in to iz interesov splošnosti. V ugodno danem momentu se ima sporazum publi- MEDSEBOJNE KONCESIJE GLEDE REKE. — Beograd, 15. januarja. (Izv.) Glede vsebine zvezne pogodbe med Jugoslavijo in Italijo je dnevni tisk mestoma pretirano objavljal nekatere točke sporazuma. Pes ie. sporazum je gotov. Italiji je priznana suverenost nad Reko. nam pa od strani Italije že po rapallski pogodbi in Sforzinem pismu Delta, Baroš in Bank ino. V doseženem sporazumu pa so dane razne koncesije, ki preminjajo bistvo rapallske pogodbe. Po sporazumu odstopa Italija nekatere otoke v Jadranskem morju naši drŽavi, tako otok Lastovo. Glede reškega pristanišča je določeno, da se prepusti naši drŽavi za dobo 50 let v eksploatacijo pod zelo ugodnimi pogoji kakor to zatrjujejo na merodajnem mestu. Kar se tiče uničenih in poškodovanih prometnih in pristaniških naprav osobito mostov, ki spajajo Brajdico in Delto, se zavezuje Italija te uničene in poškodovane naprave na svoje stroške popraviti ter jih vzpostaviti v normalno stanje. Po zatrdilo vodilne osebe se izvrši ugodna korektura mej ob celi črti od Triglava do Reke. Severno od mesta Reke imajo pripasti naši kraljevini vsi hrvatski kraji Poročila glede vasi Zameta so napačna. Vas Zamet kot taka ne pripade Jugoslaviji, ker leži južno od železnice, ki spaja ostalo Italijo z Reko. Korektura meja se izvrši le severno od te proge tako, da bo prebivalstvu Kastavščine omogočeno medsebojno občevanje s Sušakom in Reko. Pogodba obsega samo Sest členov fn mnogo tesnejše omeitve od onih v francosko - češkoslovaškem dogovoru. Uvodoma manifestirata Italija in Jugoslavija soglasno reciprokno prepričanje o potrebi vzdrževanja miru. Zveza ima očitno defenzivni značaj, ni pa prežeta nikake sovražnosti proti tretjemu. Da se v teh členih ne omenja reika rešitev, Je jasno. Sporazum za Reko predstavlja poseben akt. gotovo pa je, da morata biti oba akta med seboj vsaj idealno združena, kar. se vidi tudi % korneta*. jih listov, ki izvajaro, da ni drugega izhoda. Zajedno se mora imeti pred očmi, uvažujoč odstopitev Reke Italiji in sklenitev zveze, kako odločno stališče ie morala zavzeti beogradska vlada napram strankam in posebej napram Hrvatom. V svrho izmenjave ratifikacij bo sledil sestanek predsednikov obeh vlad. Kraj se še le izbere, gotovo pa je. da obe prestolici ne prideta v poštev. Govora bo še o nadaljnih sestankih. Pogajanja za trgovske sporazume in drugo se prično v kratkem. Prihodnji teden prinese številnejše podrobnosti. Novinar Zingarelli (»Corriere della Sera«) je govoril z dr. Benešem pred njegovim odhodom v London. Dr. Beneš mu je rekel: »Z neizrecnim zadovoljstvom vidim dosežen cflf. no katerem sem vedno stremel. Glede na prisrčne odnošaie, ki obstoje med nami m Italijo ter glede na zavezništvo med nami in Jugoslavijo, mora ta srečna rešitev med Italijo m Jugoslavrjo nas samo razveseliti. Tudi romunski minister Duca je izjavit da je Romunija vedno želela zbližanja med Jugoloveni in Italijani. Po zaključku konference je dr. Beneš v pogovoru z novinarji izrekel svoje veselje z rezultatom sestanka. S splošnega stališča označa dr. Beneš sedanjo situacijo v Srednji Evropi za brezno varnostno. Mala antanta je prišla do veljave kot element mednarodne evropske politike. Kakor se Evropa za njo zanima, priča prihod Številnih novinarjev v Beograd. Po daljšem pojasnjevanju raznih vprašanj (samo glede madžarskega posojila se je vzdržal vsake podrobnosti) Je Izjavil Se glede razmerja med Češkoslovaško m Rusijo na kratko to-le: »Malo več priznanja ds facto m malo manj da jure«, na kar se je odstranil z vzklikom: Na svidenje v Pragi! POGODBA MED RUSUO Df ITALIJO. — Rim« 15. Jan. (Izv.) Kafer Javljajo liti. da ta teden pogodba s Itn* iyo m Rjusue «ydpfe*na' KONFERENCA GENERALA BODRERA. — Beograd, 15. januarja. (Izv.) Včeraj dopoldne sta posedla zunanjega ministra dr. Ninčića italijanski poslovni odpravnik Sumonte in general B o« drero. Konferenca je razpravljala o detajlih sporazuma med Jugoslavijo in Italijo in o m od al i tet »h. kako se ima ta sporazum izvršiti. Naša razmejitvena komisija s polkovnikom Daskalovićem je izdelala nov razmejitveni načrt skup« no z italijanskim generalom Bodrerom. Na temelju sporazuma med obema dr* žavama ta razmejitveni načrt določa definitivne meje. Med Beogradom in Rimom se vrše tudi pogajanja, pod katerimi pogoji in na kak način ima Italija izročiti naši državi Baroš, Delto, Bankino, hrvatske vasi severno od Reke. kakor tudi pod kakšnimi pogoji hna Jugoslavija vzeti v zakup reško pristanišče. Kakor zatrjujejo, ima dokument sporazuma sedem točk. Sporazum bo podpisan od strani obeh ministrskih predsednikov, oziroma po pooblaščenih pos'anikih. , POLITIČNA ZVFZA METI JUGOSLAVIJO IN ITALIJO. — Praga, 15. januarja. (Tzv.) Češkoslovaški tiskovni urad javlja iz Beograda: Kot peto točko vsebuje itaf»»ansko-jngos'ovenski sporazum določilo, da ste obe državi princfp*jelno pripravljeni skleniti polHično pogodbo z medse-1>ojno garancijo posestnega stanja (!). bo*no garancijo današnjega posestnega stanja (!). PRESENECmn? V BUDIMPEŠTI. — Budimpešta, 14. jan. (Izv.) Poročila o italijansko-jugoslovenski zvezi so izzvala v madžarski političnih krogih veliko skrb m presenečenje. Madžarska se boji, da izgubi s to pogodbo edinega svojega prijatelja, ki ga je imela v Srednji Evropi. ItaHansko-ftrco-slovenska In francosko - češkoslovaška pogodba ustvarjata m~žnost da se ore-moste nasprotja med Franc'jo H I ali-Jo N da se Izvede popolno zbHžne med Ma'o fn Veliko an'anto v Madžarski neprijazni smeri. Z napetostjo pričakujejo madžarski vodilni krogi na-dafmjt razvoj dogodkov. Grof Sforza o sporazumu. — Rhn. 13. jan. (Izv.) V rimskih vladnih krogih vlada živahno zadovoljstvo radi sporazuma med Jugoslavijo In ltal;jo. Bivši minister zunanjih zadev zrof Sforza, ki le z dr. Tmmbičem vodil zaključna pogajanja za podpis rapallske pogodbe, le o sporazumu in rešitvi reSkega problema podal v turlnski »Stampi« daljšo Izjavo. Med drugim veli: Ker so mi prav debro poznane iežkoče različne prirode, Id so vladale pri sklenitvi rapallske pogodbe, lahko seda] precenim, koliko truda in koliko dela ie bilo treba za dosego tega sporazuma. Giolittljeva vlada je skušala že na sestanku v Aix les Bains in na ostalih zavezniških sestankih priti do sporazuma z zim. ministrom Jugoslavije. To stremljenje ni uspelo. Na druži strani je bilo pa jasno, da more Italija kot velesila uspevati le, če doseže sporazum z naši cdstvenimi državami bivše avstro-odrske monarhiie, to v prvi vrsti z Jugoslavijo. Grof Sforza dalje prizna velike dipl omat'č-ne sposobnosti Češkoslovaškega zim. ministra dr. Beneš a, ki Je s svojim posredovanjem pri eni m drugi stranki uspel da se je dosegel sporazum. Obema državama je dr. BeneS storil neprecenljive zasluge. Senzaciinnain* aretacije na Poljskem. Na Poljskem so hoteli proglasiti monarhijo« — Varšava, 14. januarja. (CTK) Listi poročajo, da le bilo v soboto in v nedeljo aretiranih 14 članov tajne fa-sistovske organizacije. Med aretiranci se nahaja baje tudi več generalov in mnogo uglednih osebnosti. Aretacije, ki vzbujajo sploSno senzacijo, so bile izvršene na ukaz generalnega Štaba. — Varšava, 14. januarja. (Izv.) Po poročilu tukajšnje lokalne korespondence so oblasti odkrile tajno faSistov-sko organizacijo, kateri sta pripadala tudi grof Szepticki in dr. G1 o m -binskl, voditelj nacionalnih demokratov. Organizacija je skušala na Polj. skem postaviti monarhlstični režima. V Varšavi Je Imela organizacija poseben generalni štab, ki je izdelal načrte, kako se imajo postaviti strojnice po gotovih ulicah in važnih prometnih točkah. O načrtu so bili poučeni mnogi polkovni poveljniki. Pri preiskavah se našli važne dokumente, ki kompromitirajo nekatere visoke osebe. INOZEMSKI NOVINARJI PRI DR. NtNClCU. — Beograd, 15. Januarja. Ozv.) Zunanji minister dr. Ninčić je snočl po končani seji sprejel dopisnika londonskih »Timesov« Lambv-ja. V polurnem razgovora mu je pojasnil stališče naSe vlade glede sporazuma z Italijo. Danes dopoldne sprejme zunanji minister ostale inozemske poročevalce svetovnih B- to vsakega posebel Politične vesti. = Nesog/as/e v Radićevi stranki. V nedeljo je imel plenum kluba Radu ceve stranke sejo, katere se je udeležila večina poslancev, pripadajočih hrvatski seljački republikanski stranki. Razpravljali so o notranji politični situaciji. Razvila se je živahna debata, v kateri so poedini poslanci docela odkrito kri« tizirali dosedanjo strankino politiko in delovanje strankinega predsednika. V o* ditelji nezadovoljne struje v Radićevi stranki so poslanci dr. Rudolf Horvat, dr. Basariček, Jalžabetič in Lovrekovic. Govori se, da so ti poslanci odložili svoje mandate, kar pa ni res, istina je samo, da je posl. Mat o Jagačić dal na razpoloženje svoj mandat strankinemu vodstvu. Najodločneje je branil Radi« ćevo po'itiko posl. Kovačević, strani in podpredsednik. N i seji se je tudi raz* pravljalo o vprašanju, ako bi bilo opore runo in politično pametno, da bi Radi« cevi poslanci Šli v Beograd in aktivno posegli v parlamentarno politiko. Veči* na kluba je bila proti temu. Zlasti ognjevito je zagovarjal abstinenco posl. Kovačević, ki je baje med drugim tudi izjavil, da bo on osebno ubil vsakega poslane, ki bi se izneveril dosedanji strankini taktiki *~r odšel v Beograd. S predsedstvom Radićeve stranke je imel kratko konferenco tudi dr. Koro« sec. Posvetovanje f- bilo zelo kratko, ker je imel dr. Korošec istočasno napo« vedano tudi konferenco z voditelji hrvatske klerikalne stranke. Ti vodite* Iji so. kakor znano odločni nasprotniki zveze slovenskih klerikalcev z Radi« ćevci. = Italijanski glas o naši vojni mornarici. Rimska »Idea Nazionale« je napisala članek, ki pripovedu e, kako se pri nas vodi vstra^na, intenzivna in raz-I pletena propaganda za zgradbo mornarice. Vse patriotske institucije jo podpirajo, vsi kraji države se navdušujejo za njo, podpira jo vlada in tudi kraljevski dvor. Finančne težkoče za zgradbo jugoslovenske mornarice niso nepremostljive, ako se upošteva bogastvo zemlje in dejstvo, da jugoslov. vladni krogi niso baŠ nespretni v pridobivanju denarnih sredstev pri evropskih državah. Najživahnejša aspiracija je posest podmornikov, ki prihajajo tudi na račun reparacij iz Nemčije, druga aspiracija je posest dobrih jedinic za siluti-ranje. Za vse to se pripravlja potrebno osobje v Izvrstno urejenem šolskem sistemu. Italijanski člankar misli, da taka pomorska politika na Jadranu ni v interesu naše države, češ, da večji del Jugoslavije gravitira proti Pgejskemu morju (kar seveda ni res). Italiji se sicer ni bati jugosl. mornarice, ali ta bi mogla v koalicijski vojni otvoriti Jadran drugim (to je Franciji!), česar pa Italija ne more dopustiti. — ItalHanska izvajanja nas le utruieio v misli, da je nam mornarica na Jadranu neobhodno potrebna. Ta potreba sega pa tudi v delokrog Male antante! Prosveta« Repertoir Narodnega gledališča ▼ LfoMfanL DRAMA. Začetek ob 8. url zvečer. Torek 15. januarja: Zaprto. Sreda 16. jan : Oolobček. Red E Četrtek ob 3. popoldne Kar hočete; dijaška predstava. Petek 18. »an.- Zaprto. Sobota 19. jan.: Othelo. Izven. OPERA. Začetek se pot 8. on zvečer. Torek 15. Jan.: Mignon. Red B. Sreda 16. jan.* AWa. Red A. Četrtek 17. jan.: Zaprto. Petek 18. jan.. Notredamski zvonar. Red P. Sobota 19. jan.: Gosposvetski sen. Red D. — »Mignon« v operi. Danes zvečer točno ob pol 8 uri vprizori se za red B opera »M'gnon« z so. Wesei-PoIo kot gostom v vlogi Filine. Ostala zasedba je znana. Drama ostane ta večer zaprta. Repertoar tako dramski kakor operni za tekoči teden se objavi v jutrišnji številki. ★ ★ * SOCUOLOGIJA NOVI-NARSTVA- (Konec.) Predavatelj je nato pristopil k novinam, kot skupinam tisk. stranic in predočil njih psihično vsebino. Vsaka stranica predstav« Ija skupino misli, kos duševnega sveta, ki se dnevno v milijonskih primerih prenaša v občinstvo, ▼ družbo, v vsakega časopisnega čitatelja. Novinarstvo je povzročilo in spu* šča dnevno ogromne psihične lavine v čita« teljske duše. Ta duševni materijal, ki ae prenaša, je ie danes tako obsežen, da po« meni pravo revolucijo ▼ atereotipizaciji človeške duše. Vse to gradivo se dnevno useda v ae mogoče duševne shrambe čitatelleve m frvi tamkaj samostojno življenje. Ogromnost teh plasti m nflhovo Izžarevanje v dušah tvori pravo vsebino novinarstva kot svetovne sile. Nato je predavatelj govoril o zavestnem m nezavestnem sprejemanju in apercipiranju tega gradiva po čitatelju. Orisa! je dispozicije in načine mišljenja, ki se na ta načtn sugrirajo javnosti In svetu. Hir* noža tlaka j« pri enih večja, pri dragih manjša, največja ie pri političnih dnevnikih m pri niih pristaših. Infiltracija človeške družna po gradivu hi parničnih vsebinah mogočnega dnevnega tiska je selo velika. Ta koeficijent previs« nuje vse ostale duševne sile. Angleži govora e scUosofom preste ta povdarjaje a tam l zelo nazorno veliko moč novinarstvs. Javno ■ mnenje, nesporno velika politična si'a srda« njosti. je njegova nesposobna posledica. Prc-» davatelj je govoril tudi o psihologiji čitatelja ter o bravčevem duševnem stanju. Zgodo« vina človeškega duha prejema po psihičnih masah sodobnega novinstva popolnoma no* ve pogone. Predavatelj je nato opisal razno« vrstne časopisne tipe od resnega in polu* znanstvenega do bulvardnegs. Socijologija novinarstva bo nekoč pisala o časopisnih okoliših, o jakosti psihičnega bombardmaja. Bodoča novinarska psihotehni' a bo odkrila tudi ekzaktne dušcslovne pegoic učinkovi« tosti pisane in natiskane besede. Novinar« stvo kot svetoven pojav ima svoje posebne nevarnosti, ki pa so psihološke in nimajo nobenega opravka r vulgarnimi očitki tako« zvane koruptivnosti in škodljivosti. Vse* kakor bo nastopila doba, ko bo človeštvo že dovolj natrpano po časopisnih psihičnih ma» sah in bo nastala potreba po duševni evge* niki in higijeni. Razvoj človeškega d :ha bo treba deliti na tri dobe: na primitivno, na individualno » kulturno in na sodobno novinarsko civilizacijo, ko se je organiziral me* hanični dotok neverjetnih miselnih količin v človeško dušo. Razvoj d'ha, ki je prei bil podvržen v prvi vrsti živčnim in prirojenem podlagam ter interni duševni organizaciji, ae bo sedaj ravnal no novinarskih, časopismll miselnih in dr*'g'h masah. Predavatelj ie govoril t^'di o bodočem radiofonskem novi. narstvu. Dotaknil se je h koncu tudi relativnih nrincinov javnega dor»od*v«nja in iz njih izhajajoča parirania o dosidnosti. po. štenosti in dn'gih takih vprašanjih, ki jfli stavlja javnost na novinarje. Novinar živi naib^lj dosledno in notranje potencirano življenje, ker mora dnevno obračunavati z vsemi mogočimi kombinacijami ter imena« denji. ki iih navaden človek splnh ne čuti in vid«. Svojo snlo5no naobrazbo črra iz splošnih idej svoje dobe, z univerz in znan; stvene lit~rat"rc Novinar se mn«-a že no« klicno at-Mmatirirati na obie'tivno poroča* nie in vrši v tem oziru v svoirm notranjem življenju in mišljenju vsakodnevno fHcenjc I navad, predsodkov, predvsem pa obi'amc »doslednost« in »značajnosti*, ki pi d-'-do Vakr»r omcienost, nodnrta r demagos^o trmo. Poklic novinaria je svet in težak. SocijoTo* ško bistvo novinarstva tvori razmerie m<-d novinarjevimi ustvarjaiočimi enerf;;*^oi in ttsrimt kolektivnimi, duševnimi m poHtiČnhnl alt f*«"»sTK>dsaškimi prodal, ki jih r>ov-zroxa ▼ družbi in človešWu. Za ta vrn-nšan*a r'smo še iznašli pravih raziskovanih metod. Številni avditorii ie sprejel predavanje zelo simpatično. V debati pa je predavatelj pojasnil nekatera nesoglasia in kriva pcmo. van is. Če je sila velika, ni še rečeno, da ie slaba. Zaenkrat ie novinarstvo povzročilo neverieten razmah kulture in civilizacije. Očitki koruocije in sličnega so nevmestni In vulgarni, kakor oni. ki se zaganiaio v sod* ništvo. Vsak ni komoetenten soditi o se* stavljenem in sila težavnem novioarsk-m poklicu. Ta noklic ie v veliko tesnejšem ati» ku z moralnim življenjem, ker pa dnevno premišlja, medtem ko velika čStateljsVa sa samo sprejema in naimani aktivno misli. Končno so socijološV-a in duše slovni i^a« jania popolnoma realistično mi^liena. brer vsakega vrednotenja pojava s te sli one strani. Glasbeni vestnik — Koncert dr. Aleksandra R s a n kos8, proi. Janka Ravnika. spod dr. Ri-Ko nam je ostal od svojega prejšnjega koncerta v najboljšem spominu. Človek bi mislil, da bo drugi njegov koncert glede obiska še zadovoljiveiši. Pa Je b:1o ravno narobe. Naša koncertna publika je pač nepre-računljiva. O dr. Rigo Je bil ta večer isti. kot zadnjič, pevec izrednih umetniških vrlin, ki prodre v glcbine peUh sklad in iz-Žme Iz njih vse, da, še več. kar leži v njih. Srečen pa Je lahko, da ima ob strani Ravnika. Težko Je skoro povedati, komu gre prvenstvo. Ugotoviti moramo samo brezre-zuitatno izpopolnjevanje drug drugega. Izmed umetniško nairesnejšejra programa naj omenim samo Marksov »Zvok«. Ravnikove Seguidfle. ter ves drugi del z Novakom, Lajovicem, Dvorakom. zlasti pa s silnimi »Plesi smrti« Musorgskega. od katerih je še iz prvega koncerta znani »Vojvoda« vplival na poslušalce, kot novo, velikanovo odkritje. Odkritega, živahnega odobravanja Je bilo dovolj in pevec Je moral o^> koncu Se dodajati. Vendar pa je bil g. dr. Rigo nekoliko prehlajen. To pa ni nikakor motilo poslušalce v taki meri, kot razglašen k'avir. Dolžnost prireievalcev Je, da se pravočasno pobrigajo za uslasbitev instrumenta, ki z'a-sti v zimskem nestalnem vremenu ni stalna. V splošnem ie dal koncert publiki mnogo izredno lepega umetniškega užitka In Želim prirediteljema, da bi za svoje požrtvovalno delo vsaj ne imela škode. č. — II. slnfon-čni koncert Muzike Dravske Divizijske oblasti vrši se v ponedeljek dne 21. tm. ob 8. zvečr v Unionski dvorani Muzika izvaja pod vodstvom svojega kapelnika 2 koncertni overturf Mozartovo sfnfonijo v g-molu, glavno točko koncerta Sams Saenov koncert za čelo v a-molu pa hgra odlični sost svetovnoznani umetnik na čelu Giuro TkaJčič fz Zagreba. Skrbno sestavljeni spored obeta velik umetniški užitek ter so vstopnice za ta koncert v pTedprodaji v Matični knjigarni. — Dr. Anton Dvorak: Stabat Mater. Na koncertu Glasbene Matice ljubljanske, ki se vr51 v četrtek, dne 17. tm. se izvaja slavno znano delo »Stabat Mater« za soli, »bor in orkester. To delo je napisal češki skladatelj dr. Anton Dvorak v letih 1876 in 1877 ter se je prvokrat izvajalo v Pragi. Svetovno slavo pa si je delo prdrbHo leta 1883., ko se je prvokrat izvajalo v Londonu, z tako velikim aparatom, to je zborom m orkestrom, kakor do tistfh dob Je nobeno resno umetnBko delo. De'o samo sestoji iz 10 točk, v katerih je Dvorak na Čudovito kp in rlobok način uglasbil staro tatinsko, cerkveno pesem, koje postanek datira Is druge pol o v h. e 13. stole t-ja, Delo tevaja pevski zbor Glasbene Matice, 4 operni solisti bi Muzika Dravske Divizijske oblasti, pod vodstvom kapeln-ka dr. Josipa Certna. Vstopnice m tiskano besedilo z kratkim uvodom se dobe v Matic* knJtaroL j- _ SIBPBa^P *Vv" 13 •?fOVrN9Kt NAPOP«. dnr 16 Januara ! Nanadalec fe 30-letnl zidar Filip Kineze iz j Italije. Ker obstoja sum. da je Kineze iz- I vršil v zadnjem času številne cestne rope. je bila danes dopoldne v njegovem stanovanju izvršena preiskava. Zaslišana je bila tudi njegova ljubica. O izidu preiskave bomo še poročali. ZASLlS AVANJC CARUOC Zasliševanje hajduka Caruge se nadaljuje. Vedno zanimivejše stvari prihajajo na dan. V svojem zadnjem zaslišanju je Čaruga pripovedoval, kako si Je svojo četo zbral. Od časa do časa je odšel na žago v Andrijevcih, kjer Je delal kot gozdni delavec. Ob takih prilikah Je opazoval svoje tovariše 5n nilh značaje. Ce se mu fe zdel kateri za njegov poklic »sposoben«, se je kmalu sprijaznil z nfhn m ga polagoma pripravil za poklic Vendar skoraj nihče ni zvedel njegovega imena. Tako je prišlo, da številni njegovi roparji mso vedeli, kdo Je njihov glavar. Njegova četa le bila v glavnem sestavljena iz Bošnjakov Hi Dalmatin-cev. ker domači Slavonci mu niso konvenirali. V četi Je bno tudi več Ličanov. Na-daJJa trdi Caruga, da je lotos poslal svojo tolpo razpusti! in določil, da se sestanejo sope t spomladi. V soboto 13. jan. je Caruga pri zasliševanju navajal« da je med časom, ko so ga lovili orožniki, mirno sedel v Vinkov-cih. Tako je nekega dne sedel baš v kolodvorski restavraciji v Vinkove.h, ko se je ravno več orožnikov, ki sc bili na lovu za njim, vračalo. Reveži so bili prepoteni, zaprašeni in utrujeni do smrti, cn pa je sedel I udobno Pri mizi. Eden orožnikov se le na- j slonll na ograjo poleg Čarugove mize. Ca-ruga ga ie pri tem vljudno prosil za ogenj in se skušal z njim zaplesti v pogovor. : Orožnik, ozlovcljcn, mu ni dal odgovora, nakar je slednji napeljal pogovor na hajduka Carugo in jc bil mnenja, da se Ćaruga j že sigurno nahaja v »Magvarorszagu«, ker vendar ni tako neumen, da bi se pustil tu ujeti. Tudi orožnik je bil istega mnenja in , tako sta se ločila kar najprisrčneje. Caruga j sam je menil: »Ce bi orožnik vedel, komu je dal ognja, bi se mi, mislim, slabo godi- . lo...!« j Še tekom sobote je bil Caruga prepe-I Ijan pod močno eskorto v Osijek, kjer je I bil konfrontiran z lastniki tvrdke S. Weiss j & Hermann. Tam si je svoječasno nabavil i orožnlško uniformo, v kateri je Izvr-eval svoje rope. Ko so ga peljali po osfjeskih ulicah, se je nabralo na tisoče ljudi, ki so hoteli videti glasovitega hajduka. Zastopniki zgoraj Imenovane tvrdke so izjavili, da se ne spominjajo, da bi Caruga kupoval pri njih orožnisko obleko, pač pa ie Hermann izjavil, da se mu dozdeva, da je Caruga povpraševal po vojaških čepicah. Caruga bo sedaj zaslišan s svojim pajdašem Krmnotfčem. — Do zadnje vasi se širi glas o Izborni kakovosti »Mirim« čokolade. — Lep, velik, črn pes se je zatekel. Lastnik ga dobi pri Franc Pircu. Zg. Šiška št 47. — KINO TTVOLI ima te dni na sporedu zanimiv film »Pevka Iz San F r a n c i s c a«, katero vlogo Igra slovita filmska diva Magda Kennedv. Snov je prav originalno obdelana, zlasti Intere-santen je pogled na celice amerikanske Jet-niSnice. V četrtek prvi del francoskega filmskega umotvora »BEŠTIJA V ŽENI«, najlepša in največja atrak-ija v zimski sezo- , ni. Sodelujejo najboljši pariški umetniki. I Opozarjamo že d'ines ceni. občinstvo na to izvanredno krasno delo francos!: ga filmskega avtorja Deccourcclla. Strahovit požar v Splitu. Del mesta uničen. — Dioklecijanov mavzolij v nevarnosti. — Škoda 10,000.000 Din. Po poročilih iz Splita je tam v noči I od nedelje 13. na ponedeljek 14. t m. izbruhnil strahovit požar, ki je uničil in vpepelil del mesta. Požar je nastal I okoli Stare Škofije, ki je popolnoma uničena. Tu je bila nameščena tudi katoliška Leonova tiskarna in uredništva klerikalnih listov. Požar je uničil Hr-| vatsko knjigarno, Leonovo tiskarno, ; Hranilnico. Objekti tega dela so popolnoma zgoreli. Zgorelo je dal'e skladišče pohištva Lin 6t Markovič, restavracija VureSič. Mnogo rodbin je postalo brez strehe. Nekaterim je ostalo samo golo življenje. Med prebivalstvom je zavladala velika panika. Bila Je velika nevarnost da zsori vse mesto. Požarna bramba je z največjim naporom rešTa mavzoTei cesarja D1ok?e-cPana. naiznamen'tejSi zgodovinski ostanek Sp'ita In Dalmacije. Mavzolej je bil v veliki nevarnosti. V nevarnosti je bila tudi katedrala, iz katere so odnesli vse dragocenosti in monstranco v cerkev sv. Dominika. Škodo cenijo nad deset mJlMonov dinarjev. Požar je bil s pomočjo vojske udu-šen šele snoči ob 23. urL Školstvo. — Jezdni odsek telovadnega društva Sokol LJubljana vabi vse brate člane na nujnovažni sestanek, ki se vrSI v sredo 16. januarja ob 20. v Narodni kavarni. Občni zbor odseka z ob!čnjn:m dnevnim redom se vrši vs oboto 19. januaria ob 19.30 Is točam. Za oboje udeležba obvezna. Zdravol — Sokol Ljubljana II. javlja sledeči telovadni red: člani ponedeljek, sreda, petek od ^21 .—22.; moški naraščaj ponedeljek, sreda in sobota od 19.— H 21.: moška deca ponedeljek, četrtek od #18.-^19.; članice torek, četrtek od 20.—21.; ženski naraSčaj torek, četrtek od H19.—H30.: ženska deca torek, sobota od 17.—18. Vsi oddelki vež-bajo v telovadnici državne realke. — Jugoslovcnskl Sokolski Savez. Savezna odborova seja se vrli dne 27. jan. ti. ob 9. dopoldne v Savezni pi«*rui s sledečim dnevnim redom: 1.) naroČilo stare-ihtstva, 2.) poročno T. O., 3j poročilo odsekov, IV. določitev časa ia kraja glavne skupščine JSS, 5.) izvolitev kandidatskega odseka za sestavo kandidatske liste za starešinstvo za slavno skupičfao. 6j slučajnosti. —. Sokol Botitnl na Boh. BHtricf hna svoj redni občni zbor v nedeljo 20, t m. ob pol 19. url v hotelu Triglav. Minil pretila. PODPIS ZVEZNE POGODBE Z ITALIJO. Sestanek Mussolini-Pašić. — Beograd, 15. januarja. (Izv. Ob 1230). Na podlagi iz vladinih krogov dobljenih informacij poroča današnje radikalno »Vreme«, da bodeta na sestanku min;s*rsk:h predsednikov Mus-sollnia In Pašiča podpisani dve pogodbi: 1. sporazum glede rešitve reškega prob!ema in 2. politična in vojaško-defenzivna pogodba. Sestanek obeh ministrskih predsednikov se Ima vršiti koncem meseca januarja v Benetkah. Za slučaj, da bi bil ministrski predsednik g. Pašič iz zdravstvenih ozirov ali pa radi preobilih nujnih državnih poslov zadržan, ima se podpisati za.ez-niška pogodba v Rimu, kamor bi odpotovali zunanji minister dr. Ninčić ko* pooblaščenec za podpis. Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA. Dne 15. januarja. Sprejeto ob 13. Vesti o sporazumu z Italijo so izzvale tudi na deviznem trgu preobrat v tečajih. Zc včeraj započeto popuščanje tečajev tujih deviz se je na današnji borzi nadal.evalo in ker se je med tem učvrstila tudi notacija dinarja v Zu-richu, je bila na današnji borzi pravcata »baisse« v tujih plačilnih sredstvih. Zelo močno je nazadovala deviza Pariz, katera je padla pod tečaj Italije, nadalje močno oslabljeni so tudi London, Zu-rich in pa Dunaj. V efektih ni bilo skoraj nobenega prometa ter so ostali tečaji več ali manj neizpremenjeni. Ob zaklučku notira jo: Devize: Curih 15.205—15.305, Parit 3 82—3.S75, London 385.5—3S9.5. Dunaj 0.1225—0.1245. Praga 2.55—238, Trst 386.5—3S9.5. Newyork «7.25—88^5. Budimpešta 0.305—0.335. INOZEMSKE BORZE. — Curih, 15. jan. (Izv) Današnja pred-borza: Beograd 6.50. Berlin 1.32 Amsterdam 214.90, Newyork 578 50. London 24.59, Pariz 24.80, Milan 25.62, Praga 16.83. Bukarešta 2.85, Sofija 4.10, Dunaj 0.008125. — Trst. 15. jan. (Izv.) Beograd 25.55— 25.65. Dunaj 0 0320-0.03225. Praga 65.50 -66. Pariz 99—99.50. London 96 50—96.90 Newyork 22.75—2285. Curih 395—398. — Dunaj. 14. Jan. Devize: Beograd 800—804. London 301.300—302 300, Milan 3139—3151. Newyork 70935—71.185. Pariz 3122—3138. Praga 2071—2081, Curih 12.285 —12.335. Turistika in sport. VELIK USPEH »HAJDUKA«. Splitski »Hajduk« ie na svoji turneji torkei prvaka Južne Francije Olympiquc Marsett-le v razmerju 3:2. — Športno drsališče SK. Ilirije pod Cekinovim gradom je zopet otvorjeno ter se nahaja v rzbornem stanju. Ledena ploskev je brezhibna ter imajo drsalci pravi užitek od ledu. Led je otvorjen ves dan do 8. ure zvečer, ob torkih In petkm pa je na drsališču uvedeno večerno drsanje od 8. do 10. ure. — 76. klubov IzMjučcnib iz J. N. S. — Radi neplačanja članarine je J. N. S. izključil 76 klubov. Med njimi se nahajajo BSK-Jugoslavija, Hajduk, Vojvodina Itd. — S. K. Jadran sklicuje svoj redm občni zbor za dan 27. jan. ob 9. dop. v salonu gostilne pri Lozarju. Če bi skupščina ob tem času ne bila sklepčna, se vrsi pol ure kasneje z istim dnevnim redom in ob vsaki udeležbi članstva. Društvene vesti. — Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V sredo zvečer ob poi 7 vaja mešanega zbora, v četrtek zvečer vaja moškega zbora odpade. — Osrednle društvo nlž. polt. hi brzojavnih nslužbencev ra Slovenijo v Ljubljani, priredi meseca aprila svojo prvo javno tontbo!o z veliko krasnih dobitkov v korist bolnih fn onemoglih članov, njih vdov in sirot — Slovenskega lovskega društva plenarna seja bo v petek 18. tm. ob 15. uri pri Šestici. Odborove seje so po § 15. dru- J Šrvenih pravH za drustvenike javne In vabimo članstvo, da se vdeleži seje. kjer lahko vsak član stavi odboru morebrfna vprašanja, predloge, nasvete in pritožbe. Odbor S L. D. — V društvu »Soča« je predaval 12. tm. g. dr. V o I a v š e k o vplivu podnebja na tuberkulozo. Popolno zasedena dvorana je dokazala veliko zan'manje za to temo. O. predavatelj je v poljudnih Izvajanjih opisal vpliv zraka in podnebja ▼ raznih 'zemeljskih legah, v razvoj ozn*, uničeje tuberkulov. Podrobneje se je pečal z zdravljenjem v gorskih In morskih zdra* vlllščfh, Sudanu, EgTptu ter ulrravloletnh mi Jarki pri raznih vrstah tuberkuloze. Glavni vzrok pa ie socijalna beda, ki za« hteva največ žrtev, ter se ta bolezen lahko Imenuje bolezen revnih. Udeleženci so se rskrero zahvalili g. specijalistu za lepo in strokovno predavanje. Sledila je potem prosta domaČa zabava, katero je še povečal pevski zbor s svojhni ubranimi pesnicami. — »Veliki pustni kom«. »Slavčeva« mnJVerade se vHH na pustno nedeljo & marca v veliki dvorani »Uniona«, Gosnodarstvu PRIMER SPLOŠNE INDUSTRIJE Z DOMAČO. (Na podlagi dela g. M. Savica: Naša industrijo i zanati. Sarajevo 7922.) 'DALJE.) Proizvodnja alkohola. Visoko aktivna je naša proizvodnja alkohola. Z 31 podjetji v Hrv. Slav. (eno največjih Evrope. Arko, Zagreb) z 8 v Vojvodini, z po 1 v Slov. Bosni in Srbiji. Istotako smo aktivni v fabrikaciji likerja, katera je v Hrv. Slav. zastopana z 20 podjetji, v Vojvod, z 11, v Dalmaciji z 2; v Srbiji z 1, v Slov. z 2. Konjak sani produciramo v Hrv. Slav. v 20. v Vojvodini v 11, v Srbiji 1, Slov. po 1 podjetju. Sljtvovfco, rakijo tzdekrje v Srbiji domača Industrija, istotako v Hrv. ! Slav. v Bosni 8 industrijskih podjetij, v Slov. razen domače industrije 1 indnsrr. podjetje. Jesih Izdeluje v Hrv. SI. 6, v Vojvod. 14, v Slov. 3, v Srbiji Bosni po 1 podjetje. Imamo ga dovolj za domačo porabo. Uvaža se pa jesm. kiselina. USNJARSKA INDUSTRIJA. Dobro razvita ie naša usnjarska in-dušenja. Surovo usnje izdelujejo v Slov. 30, v Hrv. Slav. 8, v Vojvod. 2, v Dalmaciji 2, v SrbrH 5, v Bosni m Herc. 1 industr. podjetja in sicer iz domačih kož. Uvažajo pa se kože fine vrste in tudi goveje, posebno iine izdelave. Te kože se predeljujejo v čevije v Siov. v 9, v Hrv. Slav. v 2, v Vojvod, v 5 tvornicah, ki krijejo pol domače potrebe. V južnih krajih države se izdeluje v domači industriji velflco množino opank za prodajo. Za kovčege in torbe imamo v Slov. m Hrv. Slav. po 1 tvornico. Uvažamo velike množine. Sedlarsko blago proizvajamo samo v obrtnih podjetjih. Paganske jermena za stroje isdetoje v Slov. m Hrv. Slav. v po 1 tovarni. Mnogo jih uvažamo. Z industrijo rokavic je začela ena tovarna v Hrv. Skoraj ves kamgarn se uvaža. Omenjeno bodi, da gre skoraj vsa na-J a. kožu novina za predelno v inozemstvo. Vidimo, da smo do sedaj zelo slabo izkoristili predpogoje, ki Jih Imamo za to vrst« Industrije. Čuvena annajata ste industrija predetjuje večinoma nase usnje, n mi skoraj vse Hnejse usnjarske izdelke uvajamo. PAPIRNA INDUSTRIJA. Tudi možnosti, ki so nam dane sa razvttek papirne Industrije nismo ie okoristili. Pri našem lesnem bogastvu smo predratinirani za visokostojeoo papirno industrijo. Do sedaj izdelujemo Časopisni papir v Slov v 5, v Hrv. Slav. v 2, v Srbiji v 1 tovarni, v tej stroki smo aktivni. Razen tega smo zelo aktivni v produkciji kartona katerega proizvajamo v Slov. v 8 tovarnah. Vse druge panoge te industrije ne krijejo domače potrebe. Pisalni papir izdemjejr 2 podjetja v Slov. po 1 v Hrv. in Srbiji. Risalni papir 1 podjetje v Slov. Pisemski papir 1 v Srbiji, papir za omote 5 podjetij v Slov., papir za razglednice 1 v Slov. igralne karte tudi 1 v Skrv. Večje m manjše kartone izdeluje pahrno podjetje v Srbiji » Skrv., papirne vrečice v Srbiji 3 podjetja v Hrv. Slav in Slov. po 1. Umetno cvetje fabriciramo v Srbiji v 1, v Hrv. Slav. v 2, v Bosni v 1 podjetju in sicer dovoljno tudi za ievoz. Cig. papir izdeluje 1 tvornica na Hrv. katrograf. institutu v Zemunu. Popolnoma manjka fabrikacfja svilenega, lakovanega, srebrnega in zlatega, oljnatega, kristalnega papirja, pianika, taoet, papirnih pa-tronov, zvezkov, btlježnJc, koledarjev itd. m vseh vrst galanterijskega blaga kakor tudi fotografskega papirja. —g Naša železniška tarifna polHIka ima za posledico, da se nas sosedne države izogibajo, a naše železnice izkazujejo vsled tega po novem zvišanju tarifov splošni zastoj. Temu se ni čuditi, ker pridejo vagoni po mnogo daljši italijanski progi Trbiž—Ponteba—Videm za celih 50 D ceneje v Trst, kakor pa preko Jesenic. Trgovski krogi, in četudi so bratski češkoslovaški, ne poznajo rodoljubne sentimentalnosti, temveč d;rigirajo svoje vagone po poti, ki je cenejša. K visokim železniškim tarifom pa se pridružijo Še razne carinske Šikane in neprestane nove odredbe in iz-premembe, ki jih morejo komaj zasledovati domaČe izvozne tvrdke. ki imajo za ta namen posebne strokovnjake. Sosedne železnice teh šikan ne poznajo, temveč gredo izvoznikom v vsakem oziru konciliJantno na roko. Zato so njihove železnice prenapolnjene, pri nas pa stojijo celi parki vagonov brez uporabe. To In ono. TAJNOST PISEM. Dober sporazum v zakonu mora bazirati aa vzajemnem zaupanju, najboljši dokaz zato pa je neomejeno spoštovanje korespondence obeh soprogov. Pravilo, od katerega ne smemo za nobeno ceno odstopiti se glaxi: Nikdar ne odpiraj pisma, ki ni adresirano na tebe. Drugo pravilo pa je: nikdar ne vprašuj, ne delaj in ne po »z« kušaj nekaj, kar bi izdalo škodljivo in nesmiselno ljubosumno radovednost kajti tudi najijubosumnejši ženi mora biti jasno, da bo zna! mož, če hoče vodKi nedovoljeno korespondenco stvar urediti tako, da pisem ne bo dobival aa dom. Razumljivo je, da moramo spoštovati tudi pisma otrok. Tudi njstrožje nadzor« stvo ne pokaže tako sijajni uspehov kot zaupanje otrokom. Otroci znajo zelo dobro vračati Pri odgoji otrok moramo razvijati čute odgovornosti hi vestnosti, potem pa je kontrola pisem nepotrebna. Pisma, ki so naslovljena na gospod in gospa lahko odpirata mož In žena. To je stvar vzgoje m plemenitosti. Spoštovanje takih aa prvi pogled neznatnih pravil s Pno olajšuje in poenostavni življenje, prinaša lojalnost in odkritosrčnost v od noša ji h med možem in ženo, iz* ključuje male spore in lažnjiva sumičenja. kadar se mrzlično nekaj išče kar sploh ni v pismih, aH listnici odsotnega moža ali žene. Ce pa so soprogi res soprogi, tedaj pa tako ne more med njima biti nikakih tajnosti Priučiti se moramo lojalnosti m ne smemo v vsem iskati izdajstva m varanja. Popolna zaupljivost mora vladati med ženo in možem, med otroci m roditelji. Ta zaupljivost prinaša vzajemno občevanje radost hi spoštovanje. Odnosa ji postanejo rskrenejši, ljubezen večja, istočasno pa za* npljivost začtsčava tudi male napake. Ljubosumnost oddaljuje srca fn vzbuja mržnjo, nasprotno pa zaupanje spaja m ojačuje ljubezen. In ravno v majhnih, nevažnih stvareh se mora zaupanje izpopolnjevati. Odpreti pismo, ki ni naslovljeno na te, rz* gleda na prvi pogled majhna in neznatna stvar, o čemur ni potrebno izgubljati besed, vendar pa temu ni tako. To je istotako grdo in nizkotno, kot če se prisluškuje pri vratih ali gleda skozi ključavnico. Rešimo sokolski Tabor! NOVO SREDSTVO PROTI SIFILISU. Iz Pariza je prišla te dni vest. da je tamkajšnji vsenčiliški profesor Fourneau iznašel novo lekarstvo, ki ne samo da je mnogo boljše kakor salvarsan m da lako fczleči sifilis, nego je tudi zanesljivo obrambno sredstvo proti strašni bolezni. Strokov-njaki so sprejeli to vest z nezaupanjem. Sedaj pa je napisal profesor Mandroce Fleurv, ena največjih medicinskih ka?nci-tet Francije v »Figaro« članek, iz katerega je razvidna ogromna važnost Fourneauve iznajdbe. Fletrrv p:še o iznajditelju kot o enem največjih dobrotnikov človeštva in ponosu modeme medkrne. »Sifilise, pravi Fleurv, >je premagan. Genijalnost francoskega učenjaka je končno odnesla zmago nad to grozno boleznijo. Sedaj ni več pretirana trditev, da se lako vsakdo, ki hoče biti varen pre.1 sifilisom, izogne, tej nevar« nosti.« Novost o iznajdbi prof. Fourneaua je v tem. da ne samo da Izleči že razvito bolezen, nego je obenem tudi preventivno obrambno sredstvo proti infekciji. Prof. Foumeau Že dolga leta deluje na polju proučavanja spiroehet in Izpopolnitve kemičnih sredstev, ki bi uničili povzročitelje sifilisa. Svoje poizkuse je delal na opicah m morskih zajcih in končno rudi na ljudeh. Dve opici je okužil s sifilisom. Eni ie dal svoje lekarstvo. Ta ni nrti obolela nn sifilisu, dočim je druga kmalu poginila. Tudi dva moška in eno žensko je s svojim le-karstvom popolnoma izlečil. Njegova iznajdba je važna tudi zato ker lekarsrva nI treba VbrrzRavati v kri kar povzroča bolečine in hna lahko še druge slabe posledice za organizem, marveč je navadna p-iula, ki jo bolnik zaužije. Lekarstvu je dal ime >StovarsoU. Darila. — Dobiček od š°lske pred5tave »Povodni mož« se ie razdelil takcle: Pomlad-ku Rdečega križa 500 Din, Dečjcmu domu 1250 Din in Šolski kniiž.iU *50 Din. Sr^na hvala požrtvovalni g, učiteljici M. Grošlje-vi in vsem malim igmlkam. — Uprava našega rista je prejela: Za slepe vojake Din 25. darovali Podgorski tarokisti. Srčna hvala! Glavni urednik: RASTO PUSTOSLPMSFK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR. Kože divjačine lisic, kun, dJlMir'ev, vider, za cev Itd. KUPUJEM NEPOSREDNO ZA AMERIKO. PLAČAM PO NAJVIŠJIH DNEVNIH CENAH! Od 1. januari* zbirališče v vseh večjih mestih JUGOSLAVIJE, ITALIJE In BOLGARSKE in sicer: Zagreb: M. Klobočki, Mesnička ul. br. 1; Sarajevo: Jokić i Ro ić; Bos Novi: Ibrahfm Memić; Beograd: Josip Fischer (Hotel Pe-trograd); Tu'Ia: Braća Atitić; Skorlie: Jeruham Kario sinovi; Lovlnac: Mate Kovačević; Banjaluka Mile Janković; Kotor: BoHs'av Maksimov ć i dr.; Osijek; Herman Lederer; Sušak: Mato Stipčič; Nikšič: Lazar Madić; Bjelovar: Weber i drug; nadalje v Ljubljani, Nišu, Go$piču, Sofiji in Trstu. MAVRO FISCHER, SISAK Telefon M. 86, 30 In 61. Zahval a. Vsem, ki so ob bridki izgubi naše nepozabne matere in stare matere, gospe Hue Oblak izrekli svoje sožalje in sočutje, se najiskre-neje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo SC duhovščini, g. zdravniku dr. Fran Šabcu za izredno skrb v bolezni rajnke ter končno vsem, ki so drago pokojnioo spremili na njeni poslednji poti. Vrhnika, 16. januarja 1924. ialalott oatalL lomne lestnda kompletne naprava, •parati na pjnetenle, vsakovrstni stroH- TakojSnja dobava! — Na zahtevo vpoSljem proračune brezplačno. Pojasnila nemško in italijansko pri LHigi F»ywf Pordenone (Udine) Itilii lovoma na deželi iSče za nastop 15. febr. 11. Zahvala, starejšo, zanesljivo moč, zmožno slovenskega in nemškega jezika in strojepisja. Ponudbe z navedbo zahtevane plače pod '.Stalno mesto 387" na upravo Slov. Naroda._387 A se najhitreje moderno hi okusno pocese z uporabo IUHLI0GLHS1 Ceaa malih oglasov vsaka battda SO para. — Najmanje pa Din 5 — I Službe j Izurjena šivilja za perilo in obleke gre šivat na dom. — Naslov pove uprava »Slovenske« ge Naroda«. 420 Trg. pomočnik mešane stroke, prost vo* jaščine, išče službe v me* s tu ali na deželi. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 315 Sprejme se pomočnik in boljši v a j e n e e s 5. ali 6. raz« redi sa zlatarsko obrt. — Kajo Delič, Hilšerjeva ulica 4. 401 Globoko gmjeni radi neštetih Izrazov flubeznl, spoStovanla in sočustva, ki so bili Izkazani našemu ljubemu in nepozabnemu Izražamo tem potom svojo globoko ta srčno zahvalo vsem gg. zastopnikom In slušateljem univerze, vsem zastopnikom in zastopnicam sol. društev, kulturnih in humanitarnih zavodov in organizacij, častiti duhovščini, vsem sorodnikom, prijateljem, kolegom in znancem ter vsem onim, ki so spremili dragega pokojnika k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se vsem onim, ki so se v tako lepih in sočutnih besedah spominjali bUgopokojnega v svojih govorih in v časopisih. Vsem tem naša gktbokoobčutena zahvala. ¥ Ljvbljanl, 14. januarja 1934. Žalujoči ostati. lasnega otočka 13555 Vedno velika Izbira vpletk (kit). Priporočam se za vsa lasna dela, kakor tudi za barvanje sivih las z »L* Oreal Hene*. tudi v modnih barvah, SS. PODKRAJSEK, frizer za dame in gospode, Sv. Petra cesta 32 Obstoječa lesna Indnslrlla v enem glavnih mest Jugoslavije išče kot vodjo podjetja samostojnega, v obdelavi lesa verziranega strokovnjaka ki bi se moral finandjemo udeležiti pri podjetju. Ponudbe pod šifro .Lesna industrija* na Aloma Com-pany, Ljubljana. Boljše dekle se išče k mali obitelji — katera zna kuhati in opravljati vsa Hišna dela razen oranja perila. — Ponudbe ae: Dr Krunić, advokat. Petrinja. 406 Dekle z dežele iz boljše hiše, stara 19 let s primerno šolsko iz« obrazbo, bi vstopila kot učenka v trgovi« no v mestu ali na deželi. Pomagala bi tudi pri do* mečih delih. Učna doba po dogovoru. — Ponud* be nar Marija Kogovšek. Dravije 109, St Vid nad Ljubljano. 406 Kontoristinfo, zmožno slovenščine, sr* bohrvaščine, nemščine in stenografije, event. začetnico, ki je dovršila najmanj dvora z redno tr* govsko šolo, sprejme ta* koj električno podjetje. — Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in dovršenih šol. starosti, zahtevane plače na pošt* ni predi! it. 3, Celje. 382 Imam 15 letnega močnega fanta, z dobrimi ljudskošolski« mi spričevali, kateri bi se rad izučil v kaki trgovini. — Ponudbe prosim na: Jernej Hribar, Podsreda. Slovenija. 417 Gozdarski in grajski upravitelj starejša samostojna moč z daljšo prakso, oženjen, z državnim izpitom za šumarske upravitelje — se sprejme na velepo* setvo na Spodnjem Sta* jerskem. Prošnje s pre* pisi spričeval, življenje* piaom in navedbo refe* renc je vposlati na go* spoda dr. Ernesta Kala* na. odvetnika v Celju. 343 I Prodam I Črna suknja se ugodno proda. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 400 Prodam zlatnike (inozemske) in srebrne avstrijske krone. — Vpra* sanja na upravo »Slov. Nar.« pod »Zlatniki/412«. I posoula I Oddam stanovanje v Ljubljani, dve sobi. ku* hinja. električna vazsvet* Ijava in vse druge priti* kline boljši družini brez otrok. — Istotam se pro* da spalna oprava. — Pi* smene ponudbe z natan« čnimi podatki pod »Sta* novanje/399« na upravo »Slov. Naroda«. Posodim mal znesek do 30.000 Din. Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 404 Spalna oprava iz mecesnovega lesa se po ugodni ceni proda. — Ljubljana, Skorja ulica 13/111. vrata 30 403 1,000.000 lir posojila na razpolago posestniku gozdov z les* no industrijo za amorti* racijo dveh let potom dobave s*av^ncga l"«=a. — Pojasnila daje Iv. Ste? novic v Trstu. Via Val* dirivo 23 342 Cilinder* modem, 56 cm visok, en* krat pri poroki rabljen, prodam. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 413 »Wanderer«-avto, tri sedežni, mod oprem* Ijen, se po ugodni ceni, tudi na obroke, proda. — Tvrđka Kenda. Lj*'b« Ijana. 330 Parni kotel na eno p1 amen sk o cev, 24 m* kurilne ploščine. 8 atmosfer, 15 vi«, pritiska, kompl., a e p ro da. — Mlekarna, Skofja Loka. 415 I Stanovati^ | I Ke •»remicmne I Hiša s trgovino z mešanim hladom v več; jem trgu na Štajerskem, po ugodni ceni naprodaj. — Ponudbe pod »Ugod; no/357* na upravo »Slov Naroda«. i 2 meblovani sobi v mestu se tako i oddasta proti posojilu 12.000 Din. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 396 Obleke na obroke irdclujem po meri in pre= vzamem v d~lo čepice. — Se priporočam F. Hren. krojač, Otepanja vas pri Ljubljani. 405 Pozor 1 Plačujem te edino jaz po najvišjih cenah stare ob* teke. čevlje in pohištvo. Pridem na dom; dopisni* ca zadostuje. — Martin D r a m e, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 29. 414 Harmoniko- igralci pozor! V zalogi imam vsako* vrstne harmonike, kro* matične in diatonične. — Harmonike tudi poprav* Ijam in uglašujem. — Jo* /ef Jezcrnik, Kotredcž, Zagorje ob Savi. 407 Lena soba v eentrumu mesta se od= da. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 418 Za pisarno se išče ena večja ali dve manjši sobi v sredini me* «tva. z električno razsvets liavo in separatnim vho* dom. — Ponudbe z na* vedbo cene pod »Jan v ar 409« na Aloma Companv, Ljubljana. 409 Sprejmem boljše konfekcijsko mo> ško delo na dom. Vsto* pim t"di kot družabnik ali prikrojcval^c v kon= fekcijsko tvrdko. — PU smene ponT,clbe na upra* vo »Slov. Narrdn« pod »Družabnik 20.992 39S«. P VIII 12/12—99. 397 Dražba* Na Glincah pri Ljub« Ijani se dne 20. januarja 1924 ob 2. uri popoldne proda na dražbi hiša štev. 121, pritlična, z opeko krita; ima dve sobi, kuhinjo, jedilno shrambo, drvar« nico in vrt. — Izklirna cena 52.250 Din Dražbe* ni pogoji pri podni«;ancro sodišču, soba št. 33 Okrajno sodišče v Lfnb* Ijani. oddelek VITT. dne 8. januarja 1924. Kdo bi prodal spomladi jajca za valje* nje tuluskih " emdmskih gosi in penkingških rac in italijanskih kokoši? — Ponudbe na: Peter Keber, Gradec, p Blanca, pri Sevnici. 416 POZOR! PEKARJU Dfamalt tvornice Hauser in Sobot* k«. D;inat. Stadlau, pe» karski sladni ekstrakt, ie najboljše pekars'o sredstvo ter prekaša vse ostale dosedanje nado. mestke — Čuvajte se sličnih potvorb, naj bo orašek ali tekočina! Za* htevajte samo originalni »Diamalt«! — Glavno za-■^onstvo za J^pot'ivi jo: Edvard Dužanec, Stross* maveriev* ulica br 10, Zagreb 129*1 POLENOVKA po itatijanskem naOnn vsak PONEDELJEK ta PETEK ▼ gostilni „Lna»» v Ljubljani, Kolodvorska ulica 29. Pristna nuttnjnki ta štajerska vina. Obnovite naročnino j mfk tj w|f mil »H »H »P *H »H »' priporoča NAROD&A KNJIGARNA I asinina te tisk »Narodne tiskarne«. 3366