Po5t»H*»a frfačftmt r «wtorh»l.
KRALJEVIMA
JUGO SLAVI JA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
30.
kos.
V LJUBLJANI, dne 14. aprila 1934.
Letnik
V.
VSEBINA:
240. Norme o sestavi rudninskih tvarin in asfaltniti snovi kakor tudi o njihovem preizkušanju.
241. Izmena ratifikacijskih instrumentov za dopolnilno konvencijo o ureditvi trgovinskih terjatev s pobotom z Belgijsko-luksemburško gospodarsko unijo.
242. Odredba glede obrestne mere v poslovanju zastavljalnic.
243. Proračun mestne občine Ormož za leto 1934/33 in pravilnik o odmeri in pobiranju občinske davščine od postelj za prenočevanje tujcev.
244. Objave banske uprave o pobiranju obč. trošarin v 1. 1934.
245. lzpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbea-cev na področju Dravske-banovine.
24(1. Razne objave iz : Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
Na osnovi naslednje
240.
§ 36. gradbenega zakona predpisujem
norme
o sestavi rudninskih tvarin in asfaltr.il novi kakor tudi o njihovem preizkušanji
A. Rudninske tvarino.
Posebne zahteve, katerim morajo ustrezati rudninske tvarine, so predpisane pri poedinih vrstah asfalta umetnega ali naravnega izvora glede na vsebino škodljivih sestavin, velikost zrna itd. v normah, navedenih pod B.
Od sestavnih delov snovi umetnega asfalta se zahteva vobče naslednje: rudninske tvarine morajo imeti veliko trdnost in žilavost, njihova struktura pa mora bili tako zgoščena, da v zvezi s koeficientom nasičenosti popol notna zavaruje stanovitnost na mrazu. Ne smejo se dati cepiti v smeri največjega odpora. Biti morajo brez gline, ilovice, sadre in premoga. Umestna je trdna eruptivna kamenina in kremena bogat pesek in prodec. Rudninski kosi morajo biti kolikor mogoče robati, kockasti; toda ploščati se ne smejo uporabljati. Uporabljati se sme tudi počasi ohlajena kristalasta in stanovitna žlindra i/ plavžev.
B.	Snovi, ki vsebujejo asfaltni bitumen.
1.	Naravni tolčeni asfalt.
Raztopljiva količina asfaltnega bitumna se giblje v splošnem med 7'5 in 12’0% teže. Pri sicilijanski tvarini je najmanjša vrednost 9% teže.
* :>Službene novine kraljevine Jugoslavije z dne
9. novembra 1933, št. 2f)7/I.XXIV/733 — Gradbeni zakon gl. . Službeni liste št. 297/47 iz 1. 1931.
Neraztopljivih organskih spojin: pod t'ft% teže.
Vsebina gline; pod 5% teže, sadre: pod 0-8% teže, pirita: pod 05% teže.
Vsebina peska: pod 2% leže.
Zmehčišče po metodi z obročem in kroglico: nad 37° C.
Zmehčišče po Kramerju-Sarnovvu: nad 25° C, kaplji-šče po Ubbelohdeju: nad 50° C.
Pretrgališče po Fraassu: pod —8".
Globina prodiranja (penetracije) pri 25°: med 20" in 210".
Vsebina te ra: 0.
Prostorninska teža iz kolovoza vzetega in v kalupe nabitega asfalta: med 17 do 2-2.
Zmanjšba tlačne trdnosti od ležanja v vodi: pod 65%.
Nabreklost od ležanja v vodi: pod 5% prostornine.
Vpijanje vode v votlinah: v brezzračnem prostoru pod 25% prostornine.
Prepuščanje vode pri 0-3 atmosfere: pod 51X1 gramov na uro.
Prodornost pri 22" pod obtežbo 52*5 kg/cms po 5 urah: snov mo-a nositi pritisk med izvestnlm najkrajšim časom, ne da bi se takoj zdrobila; temveč mora vzdržati, da so pritisk obtežbe vtisne.
Asfaltna moka ne sme imeti v sebi preko 2 mm velikih sestavin; poglavitno mora biti sestavljena iz zrn v velikosti 1, 2 in 3; preveč drobnemu zmletku se je izogibati, t. j. mora imeti zrna v velikosti 0-09—0-2,
0-2—06 in 06—3-0 mm.
Rudninska snov brez asfaltnega bitumna mora biti poglavitno sestavljena iz zrn v velikosti 00, 0, 1 in 2*, zrna v velikosti 3 so dopustna v manjši količini, zrn v velikosti 4 (3—10 mm) in 5 (preko 10 mm) pa ne bi smelo biti.
Asfaltni bitumen in asfaltne snovi se morajo preizkusiti po navedbah v razpredelnici I. pod D. II.«.
2.	Umetni tolčeni asfalt.
Je sestavljen kakor naravni tolčeni asfalt iz apnenca in asfaltnega bitumna; pripravlja se pa s toplim mešanjem zmletega apnenca srednje drobnosti s potrebno količino asfaltnega bitumna ter se prodaja in izdeluje, kakor naravni asfalt.
Od samega apnenca se zahteva, da ima v sebi gline: pod 5%, peska: pod 5%, sadre: pod 5% in votlin: pod 5% prostornine.
Zmletek takega apnenca mora biti srednje drobnosti in podoben naravnemu asfaltnemu zmletku; nikakor pa ne sme biti, kakor n. pr. pri polnilu, samo zmletek finega praha, ker bi se potem morala uporabiti tudi velika neekonomična količina asfaltnega bitumna. Zrna-tost zmletka iz kamenega praha je ustrezna v naslednjih mejah: za K00 in KO približno 30 do 50%, za KI, 2 in 3 približno 10 do 25%.
Asfaltni bitumen ne sme nikdar imeti v sebi trini-dadskega asfalta, temveč mora brezpogojno biti dober, gnčten asfaltni bitumen i/. kamenih olj. Zmehčišče ne sme biti pod 35° niti nad 45° po Kramerju-Sarnowu, ker se ne sme pokazati tvorba usedka, pa tudi notranja naprezanja ne smejo biti prevelika. V ostalem mora ustrezati asfaltni bitumen splošnim zahtevam po normah za nabavo asfaltnega bitumna.*
Temeljito v stroju zmešana in pri 180° C izdelana vsebina asfaltnega bitumna v umetnem asfaltnem zmletku se giblje med 8 do 11% teže po tem, kakor je pač apnenec zmlet debeleje ali drobneje. Meša se ob segrevanju tako dolgo, da se odenejo vsi apnenčasti delci popolnoma z asfaltnim bitumnom in da dobi prah natančno temno čokoladno barvo, kakor jo ima naravni asfalt. Umetni tolčeni asfalt, napravljen pri 140° C, mora imeti: pri 22° nad 30 kg/cm2, pri 40“ nad 10 kg/cm* trdnosti; po 28-dnevnem ležanju v vodi se tlačna trdnost ne sme znižati za več kakor 65%.
Nabreklost v vodi pod 5% prostornine, votlin pod 15% prostornine, propustljivost za vodo pri 3 m visokem vodnem stebru pod 1(M) g na uro; prostorninska teža: nad 2-0, predornost pri 22° C pod obtežbo 52-5 kg/cm5 po 5 urah: pod 5 mm, toda ne da bi nastopilo drobljenje poskusne kocke.
Asfaltni bitumen in asfaltne snovi je treba preizkusiti po priloženi razpredelnici I., pod D. II.s, teh norm.
8.	Peščeni asfalt (ki je sestavljen iz zmesi drobnozrnatega
peska, kamenega praha in asfaltnega bitumna).
Količina raztopljivih sestavin: asfaltnega bitumna med 9 in 12% teže. Zmes se mora pripraviti glede na votline nasute in do maksimuma zbite rudninske snovi tako, da votline v izdelanem, stolčenem ali zvaljanem peščenem asfaltu kolikor mogoče brez ostanka izginejo, a se pri tem čim bolj omeji večja uporaba asfaltnega bitumna. Pri večji vsebini polnila ni treba naknadno zapolnjevati z asfaltnim bitumnom.
Količina neraztopljivih sestavin organske narave: pod 1-6% teže.
Zmehčišče asfaltnega bitumna po metodi z obročem In kroglico nad 45°. približno med 45“ in 65°.
Zmehčišče po Kramerju-Sarnovvu: nad 35°, približno med 35" in 59".
• .»Službeni liste št. 158/18 iz leta 1934.
Pretrgališče po Fraassu: pod —8°.
Pretrgališče ekstrahiranega asfaltnega bitumna pod ±0°.
Globina predomosti pri 25“ C po Richardsonu večinoma med 25 in 90“, ki se pa sme vzpeti do 120°, če se uporabi jako veliko kamenega praha.
Razteznost pri 25“ C: preko 50 cm, ekstrahiranega bitumna: nad 6 cm.
V ostalem veljajo norme za nabavo asfaltnega bitumna.
Uporablja se pesek z velikostjo zrna 1, 2 in 3, od katerega ima najdrobnejše okoli 0-09 mm, najdebelejše pa okoli 3-0 mm;* kak odstotek velikosti zrna 00 in 0 je dovoljen (glej C. 8 teh norm), toda ta prah ne sme biti sestavljen iz gline ali ilovice; tudi ne sme pesek, kolikor mogoče, imeti premoga v sebi.
Po vsebini je dovoljeno največ 1% gline, 0-2% premoga.
Uporaben je pesek vsake vrste, ki ima v sebi približno enake dele zrn 1, 2 in 3. Z dodatkom kamenega praha je zbiti votline v pesku najmanj na toliko, da znaša prostorninska teža približno 2-0, votline nasute in do maksimuma zbite zmesi peska pa manj ko 25% prostornine; vendar je boljše, če se znižajo votline na približno 20% prostornine. Pri posebno velikih obtežbah se priporoča največkrat zmes kamenega praha in peska z najmanj 20% praha. Za fini kameni prah se sme uporabiti samo posebno drobno zmlet gosti kamen (ne kreda niti kremenjak); vsebina najfinejših zrn velikosti 00 in 0 mora znašati najmanj 80%. Kameni prah ne sme imeti v vodi raztopljivih delov niti ne sme reagirati v vodi. Istotako je treba izključiti vsa hidravlična spojila, kakor portlandski cement, železni portlandski cement, cement iz plavžev, hidravlično apno, zrnasto žlindro iz plavžev, apno, prah iz sadre in traso, ker imajo veliko hidratov v sebi. Najustreznejši kameni prah se dobi, če se razbit trden kamen brez glinastih sestavin zmelje na drobno. Pri uporabi samo male količine, približno 10% kamenega praha, ki pa samo v najredkejših primerih ustreza zahtevani gostoti rudninske snovi, se mora pred mešanjem pesek segreti najmanj na 180“ C, da doseže tako naknadno dodani hladni, toda brezpogojno popolnoma suh kameni prah temperaturo okoli 150° do 170“ C. Pri večjem dodatku kamenega praha od 15 do 20% se mora zlasti paziti, da znaša temperatura zmesi peska in kamenega praha pred dodatkom asfaltnega bitumna okoli 180°, ker se sicer v zmesi ne more doseči popolna obvlaka z asfaltnim bitumnom. Kolikor finejša 'je rudninska snov, toliko skrbnejša morata biti mešanje in obvlaka z asfaltnim bitumnom.
Pri temperaturi 170“ do 180“ pripravljeno asfaltno snov je valjati namenu primerno pri 160°, toda nikdar ne pri temperaturi pod 125° C. Na ta način dobljeni kolovoz mora biti brez votlin; samo pri velikem dodatku kamenega praha, nad 20% teže, je dopusten kakšen odstotek votlin od prostornine dovršene zvaljane plasti.
Dalje se zahteva od snovi, zbite v kalupe, po teh normah: prostorninska teža nad 2'0; tlačna trdnost pri 22“ C: nad 30 kg/cm* in pri 40“ C nad 10 kg/cm2; zmanjšanje trdnosti po 28dnevnem ležanju v vodi: če mogoče 0, brezpogojno pa pod 20%; vpijanje vode po 3 urnem ležanju v vakuumu pod 3%; če je količina moke velika, sme biti vpijanje večje; nabreklost pod 2% pro-
* Vendar s tem ni rečeno, da pesek debelejšega zrna ni uporaben in da je zato izključen. Op. prev.
stornine, propustljivost za vodo 0; predornost pri 22° C pod obtežbo 52-5 kg/cm2 po 5 urah pod 10 mm. Poskusna kocka se ne sme zdrobiti.
Asfaltni bitumen in asfaltne snovi je treba preizkusiti po razpredelnici II., D. II.», teh norm.
4.	Asfaltni beton (grobi in fini).
Asfaltni beton je sestavljen iz kolikor mogoče dobro zbite zmesi in s čim manj votlinami: finega tolčenca, finega in grobega kamenega drobiža (drobca in grušča), peska in kamene moke z asfaltnim bitumnom. Razločuje se grobi in fini asfaltni beton.
Grobi asfaltni beton ima v težnih odstotkih 5 do 8 % asfaltnega bitumna v sebi. Ziiiehčišče po Kramerju-Sar-no\vu: 35 do 50°, po metodi z obročem in kroglico 45 do G5u, v vdelanem stanju pod 05° po K.-S. Globina prodornosti 25 do 90, raztezriost pripravljenega asfaltnega bitumna nad 50 cm, vdelanega pa nad 6 cm; v ostalem glej norme za nabavo asfaltnega bitumna.
Rudninska snov se mora sestaviti tako, da ustreza grafična slika njene sestave znanim diagramom, na pr. Ocenovemu, Filerjevemu ali Grafovemu; začne se lahko n. pr. z naslednjo sestavo;
polnila	od	0-0	do	0-09	mm:	4	do	10%	teže,
peska	od	0-09	do	0-2*	mm:	5	do	7 %	teže,
peska	od	0-2	do	Odi	111111:	12	do	18%	teže,
peska	od	0-6	do	1'0	111111:	7	do	11 %	teže,
grušča	od	1	do	10	nun:	7	do	20 %	teže,
drobca	od	10	do	25	111111:	8	do	20%	teže,
tolčenca	od	25	do	30	111111:	15	do	45%	teže.
Največje zrno s 30 mm premera.
Rudninske snovi morajo ustrezati v ostalem splošnim predpisom pod A. teh norm.
Asfaltni bitumen in rudninska zmes se pri 180° C Skrbno zmešata in zvaljata, kolikor mogoče, pri 160° C, toda nikdar ne pri temperaturi, manjši od 125° C.
Kakovost izdelane zvaljane snovi, ki se vzame iz kolovoza in natolče v kalupe, mora biti takale; prostor-ninska teža okoli 245, tlačna trd.nost.pri 22° nad 30 kg/cm5, vpijanje vode pod 2% teže ali pod 5% prostornine.
Fini asfaltni beton je sestavljen iz zmesi tolčenca, ki ima čim manj votlin, peska in kamenega praha z asfaltnim bitumnom. Vsebina bitumna je 7 do 9 % teže. Količina se mora ravnati po votlinah rudninske snovi, pri kolovozu iz zvaljanega finega asfaltnega betona pa morajo popolnoma izginiti votline, ne da bi asfaltnega bitumna kaj preostalo.
Zmehčišče uporabljenega asfaltnega bitumna po K.-S.: 35 do 50°, po metodi z obročem in kroglico: 45 do G5°. Globina prodiranja pri 25° C: 25 do 90°. V ostalem mora ustrezati asfaltni bitumen splošnim pogojem za nabavo asfaltnega bitumna. Zmehčišče ekstrahiranega asfaltnega bitumna po K.-S.: pod 65°, po metodi z obročem in kroglico: pod 80". Razteznost: nad G cm, pretrgališče: pod ^ 0.
Rudninske tvarine morajo ustrezati pod A. navedenim splošnim predpisom. Ob dodatku kamenega praha je stolči zmes peska in kamenega drobiža toliko, da se njene votline, ki se morajo izpolniti z asfaltnim bitumnom, znižajo na manj od 22% prostornine. Velikost gru-ščevega zrna pri kolovozih s težkim prometom ne sme biti večja od 10 mm, njegova količina pa ne sme prekoračiti 30 % teže. Pri kolovozih, izpolnjenih s kamnom in pri lažjem prometu se sme uporabiti grobi grušec do 15 mm v količini do največ 40 % teže.
Rudninska snov se mora tako sestaviti, da ustreza grafična slika njene sestave znanim diagramom, n. pr. Ocenovemu, Filerjevemu ali Grafovemu. Začne se lahko n. pr. z naslednjimi zmesmi, ki imajo ustrezne sestavne dele:
polnila	od	0-0	do	0-09	111111:	7	do	11 %	teže,
peska	od	0-09	do	0-2	111111:	8	do	22 %	teže, .
peska	od	0-2	do	0'6	111111:	12	do	38%.	teže,
peska	od	0-6	do	1‘0	mm:	8	do	20 %	teže,
grušča od 1-0 do 10	111111:	20	do 40% teže.
Od zvaljanega ali tolčenega finega asfaltnega betona v kolovozu, ki je nabit po normah v kalupe, se zahteva, da ima prostorninsko težo: nad 2-2, tlačno trdnost pri 22° C: nad 30 kg/cm2, tlačno trdnost pri 40° C: nad 10 kg/cm2, zmanjšbo tlačne trdnosti po 28 dnevnem ležanju v vodi po možnosti 0, brezpogojno pa pod 20%, nabreklost po 28 dnevnem ležanju v vodi pod 1 % prostornine, vpijanje vode nad 3% prostornine, propustljivost za vodo 0, globina uleganja pri 22° C pod 'obtežbo 52-5 kg/cm2 po 5 urah, kolikor mogoče, pod 10 mni, 'he da bi poskusno telo razpadlo.
Asfaltni bitumen in asfaltne snovi je treba preizkusiti po razpredelnici 11., pod D. II.s, teh norm.
5.	Asfalt iz tolčenca (mešani asfaltni makadam).
Asfalt iz tolčenca (tolčenega gramoza) je sestavljen iz zmesi tolčenca, grobega kamenega drobiža s finim kamenim drobižem in z zdrobljenim ali naravnim peskom, ali brez finega drobiža, zmešane v toplem stanju z asfaltnim bitumnom ter v toplem stanju vdelane in dobro zvaljane. Kolovoz je napraviti v sklenjeni plasti, da se zavarujejo votline zgornje površine gramoznega kolovoza. Ta sklenjena zaprta plast je sestavljena iz ene plasti z l-0 do 2-5 kg/cm2 asfaltnega bitumna, čigar zmehčišče je pri 30 do 40“ C po K.-S., in čez katero se razprostre suh, trd, grob in fin kameni drobiž.
Uporabljeni asfaltni bitumen za asfalt iz tolčenca mora ustrezati splošnim predpisom za nabavo asfaltnega bitumna. Njegovo zmehčišče po K.-S, mora biti med 35 in 50°, globina prodiranja pa med 25 in 90°, zmehčišče ekstrahiranega bitumna po K.-S. pod 65°, razteznost nad 6 cm.
Za rudninske tvarine se stavijajo splošne zahteve, predpisane pod A. teh norm. Primeri za velikost zrna:
fini drobiž (grušec)	od	5	do	10	mm:	30%	teže,
grobi drobiž (drobec-split) od	10	do 20	111111:	35%	teže,
fini tolčenec	od	20	do	30	mm:	35 %	teže,
ali grušec in drobec	od	5	do	20	mm:	25 %	teže,
fini tolčenec	od	20	do	30	mm:	35%	teže,
srednji tolčenec ’	od	30	do	40	mm:	40%	teže,
ali fini in grobi drobec	od	20	do 25	mm:	27 %	teže,
fini tolčenec	od	25	do	35	mm:	33 %	teže,
srednji tolčenec	od	35	do	45	min:	40%	teže.
Z dodatkom zdrobljenega kamenega ali naravnega peska je mogoče napraviti s tolčenjem zmes iz tolčenca ter grobega in finega kamenega drobiža. Pri tem se lahko izločijo debelejše vrste tolčenca. Asfaltni bitumen pri vdelanem asfaltu iz tolčenca se ne sme strditi (prežgati) več, nego je dopustno.
Kamen in asfaltni beton se morata mešati približno pri 150 do 160° C, vdelavati pa ob suhem vremenu in kolikor mogoče pri temperaturi nad 120". Količina asfaltnega bitumna se giblje med 5 do 7 % teže rudninskih sestavnih delov.
6.	Žuliti (penotrirani) asfaltni makadam.
Pri zalitem asfaltnem makadamu se valja v suhem zmes srednjega in finega tolčenca in zaliva z vrelim 180° C asfaltnim bitumnom ali z asfaltno malto (asfaltni bitumen z rudninsko zmesjo). Potem se razgrne grobi drobiž (drobec-split) enakomerno po kolovozu, se zmerno valja in zalije z asfaltnim bitumnom, segretim na 180° C. Nato se pokrije z drobnim kamenim drobižem (gruščem), kolovoz pa zvalja z največ 12 ton težkim valjarjem.
Količina uporabljenega bitumna je odvisna od gostote v sestavi rudninske zmesi.
Asfaltni bitumen mora ustrezati normam, predpisanim za nabavo asfaltnega bitumna; zlasli mora biti zmeh-čišče po K.-S. med 25 do 4511 C.
Predornost pri 25° mora biti potemtakem med 30 do 120°, t. j. uporabljati se sme trd ali mehak bitumen.
Kamen mora ustrezati splošnim pogojem teli norm pod A.; zlasti je treba paziti, da kamen ni prašen, da je popolnoma suh, ker se sicer zmanjša sprijemnost bitumna s kamnom.
7. Asfaltni mastiks.
Vsebina rudninskih tvarin se sme gibati med 84 do 88% teže, toda ne preko tega; tudi vsebina bitumna, ki znaša približno 15 % teže, zato ne sme biti manjša od 12%.
Rudninske tvarine morajo biti poglavitno sestavljene iz kamene moke (večinoma iz apnenca), in samo mimogrede iz peska in gline v podrejenih količinah (10%). Rudninske tvarine smejo bili sestavljene iz zmesi zrna vseh velikosti od 3 mm navzdol. Zrn v velikosti nad 3 (— 3 mm premera) ne sme biti.
Rudninska snov mora imeti po teži najmanj 50% moke (pod 0-09 mm); neraztopljivih organskih tvarin sme biti največ za deseti del bitumna (*/io) bitumna; tera ne sme biti.
Zmehčišče asfaltnega bitumna mora biti med 45 do 60° C po K.-S. V ostalem mora ustrezati asfaltni bitumen splošnim pogojem za nabavo asfaltnega bitumna. Glej razpredelnico I., pod D II.«, teh nonn.
8.	Lili ali trdo liti asfalt.
Sestavljen je iz zmesi zmletega apnenčastega asfaltnega kamna ali navadnega apnenčastega kamna z asfaltnim bitumnom ali pa s prodcem in drobnim finim kamenim drobižem. Asfaltni bitumen mora biti brez kamenega olja in ustrezati splošnim predpisom norm za nabavo. Pri litem asfaltu mora zlasti zmehčišče biti nad 45°, za ceste s prehodnim prometom pa do 65°, pre-trgališče pod+0, za stojišča do 70°, razteznost nad 5 cm. Količina asfaltnega bitumna se sme gibati med 7 do 12% teže in se ravnati po votlinah rudninske snovi, ki se je tresla tako dolgo, da se votline ne dajo več zmanjšati. Količina asfaltnega bitumna, izražena v % prostornine, mora presegati mero votlin v rudninski snovi za približno 3%, največ 5% prostornine.
Rudninska snov je zmes iz kamene moke (največkrat apnenca) in prodca ali pri trdo litem asfaltu iz kamene moke in finega kamenega drobiža iz suhega peščenca (drobnjaka), bazalta, portirja, zelenega kamna
(diabasa) itd. namesto prodca Granit je manj priporočljiv. Razmerje apnenčaste moke za dodatek (pesku ali grušču 1 mora znašati najmanj 40% teže kamene moke na 00 % noska ali rrrušca, n«iveč 00% teže kamene moke na 40% peska ali grušča. Pesek ali fini kameni drobiž
(grušec) mora biti sestavljen kar največ mogoče iz različnega zrna, vsaj iz zrna v velikosti 3 in 4 (od 0*6 do 10-0 mm). Posamezna zrna ne smejo nikdar presegati 10 mm v premeru. Votline rudninskih snovi, tudi v na-, suteni stanju stolčenih do maksimuma, morajo pri litem asfaltu biti manjše od 22 % prostornine; pri nedvomljivo odličnem asfaltu se zmanjšajo do 10 % prostornine. 1 kg rudninske snovi je razgrniti kolikor moči na preko 20 m* zato, ker je zlasti pri litem asfaltu potrebna čimvečja razdelitev bitumna in ker se vpliva s tem na dobro stanovitnost. Na osnovi tega ima rudninska zmes vsaj 20% finega drobnega zrna K 00; v ostalem pa mora sestavna tvarina (pesek, drobni kameni drobiž) ustrezati predpisom pod A. teli norm.
Od izdelanega, iž kolovoza vzetega, razdrobljenega in v kalupe nabitega asfalta se zahteva: prostorninska teža: 2-2 do 2-45; trdnost pri 22°; nad 40 kg/cm3, trdnost liri 40": nad 15 kg/cm'-; zmanjšba trdnosti po 28dnevnem ležanju v vodi: pod 10%; prepustnost za vodo pod tlakom 4 atmosfer: 0 gramov; predornost pod tlakom 52-5 kg/cm3 po 5 urah pri 22°: pod 10 mm in ne da se poskusek zdrobi; nabreklost: pod 1 % prostornine; vpijanje vode pod triurnim vplivom v brezzračnem prostoru:' pod 1%. Glej razpredelnico I., pod D. II.8, teh norm.
9.	Metoda za izločitev asfaltnega bitumna in rudninskih
snovi.
Vzame se 1 kg tolčenega, litega asfalta, peščenega in, finega betona kakor tudi mastiksa in snovi za zalivanje, ki se z lahkim segrevanjem pazljivo zdrobi s kleščami (razbijanje ni dopustno), in se postavi v pločevinasto ali stekleno posodo z vsebino 2 litrov. Snov se zalije v zadostni meri z ogljikovim disulfidom in segreja na aparatu, nakar se-dobro pretrese. Po nekoliko urah se prelije izvlečena tekočina pazljivo v visok cilinder ali v visoko stekleno posodo z vsebino 2 do 3 litrov. Ta način ekstrahiranja asfaltnega bitumna se ponavlja tako dolgo, tla postane izvlečena tekočina brezbarvna, za kar so potrebne priličuo 4 do hkratne polnitve z raztopilom.
V stekleno pc.iodo nalita tekočina se pusti 48 ur popolnoma n a miru, da se posede fina rudninska snov. Potem se prelije rudnin oproščena tekočina s srkanjem. Ostanek, t. j. popolnoma fini rudninski delci, se obdelajo še enkrat z raztopilom radi popolne odstranitve asfaltnega bitumna. S centrifuganjem se pospeši brzi in popoln raztop. Fine rudninske tvarine se dajo nato k ostalim že prej dobljenim; obenem se zberejo skupaj raztopine ogljikovega disulfida. Potem se odstrani iz-vlučilo Rekstrakci jsko sredstvo) z destiliranjem iz steklene nosode. v katero je vtaknjena 12 do 15 cm visoka cev, ki je napolnjena s steklenimi biseri.
Priporoča se uporaba vakuuma in kisika.
X navadno destilacijo raztopila pridobljeni asfaltni bitumen ima še mnogo ogljikovega disulfida v sebi. Da se ta po večini odstrani, se dene bitumen v plitvo porcelanasto skledico s 15 cm premera, in potem v vrelo vodno kopel, tor se počasi, z mešanjem s stekleno paličico, pospeši odstranitev raztopila. Ko izhlapi glavna količina ogljikovega disulfida, se začne topiti. Porcelanasta skleda se dene na močan azbestni papir z ustrezno odprtino; robovi azbestnega papirja leže na bakreni kopeli, da se prepreči direktno prevajanje toplote; bakrena kopel, ki služi za zračno kopel, se pa segreva neposredno. Paličasti termometer v bitumnu meri temperaturo in služi obenem za mešanje med topljenjem.
Na ta način se pospeši odstranitev ogljikovega disulfida,' ne da bi prišel bitumen pri tem zbog predevanja v večji stik z zrakom. Zadošča, da se segreje na ta način bitumen na 160 do 170" C. Segrevanje se prekine takoj, ko postane bitumen popolnoma gladek in raven; ta trenutek se opazi v večini primerov po tem, da se pokažejo na površini bitumna številni poligoni. Pri preizkušanju asfaltnega makadama je treba uporabiti radi debelozrnate rudninske snovi več kilogramov snovi; toda postopa se na isti način, pri čemer je računati s količinami, ker se ne da določiti natančno vsebina bitumna tega gradiva zbog velikosti in neenakomernosti iz malih količin, ki n. pr. popolnoma zadoščajo za kvantitativno preizkušanje tolčenega, litega in valjanega asfalta.
C.	Preizkušanje rudninskih tvarin.
Rudninske tvarine so tiste tvarine iz naravnega ali umetnega kamna, ki dajo, pomešane z asfaltnim bitumnom, asfaltne snovi.
1.	Zunanje lastnosti, vrsta in sestava.
Proste rudninske tvarine v asfaltnih snoveh se določajo po splošnih metodah analitične kemije (glej 1)., II.i do ?) in z mikroskopičnim preizkušanjem (s tankimi rudninskimi ploščicami — Diinnschliff). Tstotako se določi vrsta kamna večkrat na priprost način tudi s specifično težo, n. pr. pri sivem peščencu (drobnjaku) in bazaltu. Da se izločijo količine podobnega kamna, se meša kamen s tekočinami, ki imajo različno specifično težo.
Take tekočine so Kleritijeva raztopina s specifično težo 2-8 (natrijev živosrebrni bromid), Touletova raztopina s specifično težo 3-17 (kalcijev živosrebrni jodid*), Kleinova raztopina s specifično težo 3-28 (kalcijev borov \volfranat**) in metilenov jodid s specifično težo 3-22.
Pri uporabi Klericijeve raztopine se potopi vsak kamen, ki je težji od 2-8, kakor n. pr. bazalt, zeleni kamen (diabas), sveži portlandski cement; lažji pa splavajo na površino, n. pr. pesek, prodec, apnenec, granit, kremenovec, sivi peščenec itd. Na ta način se dajo izločiti tudi rudnine, ki tvorijo hribine, n. pr. težka sljuda, olivin, granat, avgit iz živca in kremenjaka.
2.	a) Prostominska teža rudninskih agregatov, pri katerih so votline s tolčenjem znižane na najmanjšo mero.
Suha rudninska snov (tako velikega zrna, da gre skozi sito, ki ima do 3 mm velike okrogle luknjice), ki se je očistila dobro od asfaltnega bitumna, se siplje polagoma po žlicah v gradiran steklen cilinder (valj) s 500 cm’ vsebine ter močnim dnom in se ves čas tolče in trese tako dolgo, da se na delitvi cilindra razbrana količina rudninske snovi več ne zmanjšuje. Teža te rudninske snovi, deljena s prostornino, razbrano na cilindru, da prostorninsko težo rudninske snovi v nasutem stanju, pri kateri so votline zmanjšane na najmanjšo mero. S takim tolčenjem rudninske snovi se doseže izvestno končno stanje, ki omogoča primerjanje
* Pravilno: kalijev živosrebrni jodid. — Op. prev.
** Pravilno: borov wolframov kisli kadmium. — Op. prev.
najbolj zbitega stanja različnih rudninskih snovi ob enakih pogojih. Poleg tega je stanje tako zbite rudninske snovi podobno njenemu stanju v narejenem, izdelanem asfaltnem kolovozu.
Če ima rudninska snov v sebi zrna, ki gredo vsa skozi sito z 10 mm velikimi okroglimi luknjicami, je treba uporabiti stekleni cilinder s 1000 cm’ namesto s 500 cm’ vsebine.
Prostominska teža se določa navadno z 2 poskusoma.
2.	h) Prostominska teža rudninskih agregatov pod visokim tlakom (po Hermannu) kakor tudi preizkušanje izpre-inembe zrnatosti pod visokim tlakom.
Po tem načinu se preizkušajo vse zmesi ali zrna enake velikosti, ki gredo brez ostanka skozi sito s 15 mm velikimi okroglimi luknjicami in imajo zato lahko v sebi vse velikosti zrna od najdrobnejše kamene moke do debelega grušča. 150 g rudninske snovi se nasuje v cilindričen (valjast) jekleni kalup, ki leži na jeklenem podstavku, se stolče, nakar se vdene jeklen zamašek, ki tesno zapre odprtino cilindra, ter se vse obteži z hidravlično stiskalnico z okoli 20.000 kg (navpično 800kg/cm-’). Ta obtežba se mora doseči v 15 do 20 sekundah in vzdržati konstantno 1 minuto (čas 15 do 20 sekund se odmeri po d rob nos ti zrna: čim večja drobnost, tem daljši čas).
Lega jeklenega zamaška se razbere s pomočjo nonija do ‘/n mm natančno in s tem je dana tudi višina rudninskega agregata v kalupu. Površina cilindra znaša natančno 25 cm2 (5-64 cm premera), tako da se lahko določi prostornina iztisnjene rudninske snovi. Teža 150 gramov rudninske snovi, deljena s tako dobljeno prostornino rudninske snovi (v cm’), da prostorninsko težo rudninske snovi pod tlakom okoli 800 kg/cm2; s ponovnim pre-sejanjem se dobi izprememba zrnatosti.
Prostominska teža rudninske snovi v tem stanju se določa zato, da se ustanovi, za koliko se da dotična rudninska snov največ stisniti v kolovozu in koliko bitumna je treba v tem stanju.
Če je zrno enako veliko, n. pr. pri grušču srednje velikosti med 3 do 10 mm premera, da ta način preizkušanja lahko podatke o kakovosti kamena na osnovi ugotovitve, za koliko se je zmanjšala velikost zrna — kar se dožene s presejanjem —, ako se izvede z raznimi vrstami kamene tvarine. Da se prepreči poškodovanje sten po trdih zrnih pod visokim pritiskom, sta obložena jekleni kalup in podstavek s posebnim jeklom s tlačno trdnostjo 150 kg/cm2.*
Za varstvo dotikalne površine stiskalnice se položi na glavo beta najmanj ena ravna železna plošča, okoli 20 mm debela in z večjo površino, okoli 10 X 10 cm.**
3.	Specifična teža.
30 g praha, ki gre lahko skozi sito z 900 luknjicami (premer luknjic 0-2 mm), se preseje in se dene pri 100° C posušena rudninska snov pri sobni temperaturi (~i~20°C) v Erdmengerjev-Mannov aparat (bučko), ki se ie napolnil preje do */-i svoje prostornine z odmerjeno količino tekočine. Bučka se močno stresa, da se izžene iz
* V izvirniku pogrešno: mm2. — Op. prev.
** V izvirniku pogrešno: m2. — Op. prev.
drobnega kamenega praha ves zrak. Šele potem — po večkratnem ponovnem tresenju bučke —, ko se mehurčki popolnoma nehajo kazati in dvigati, se napolni bučka do zaznamenovane črte s tekočino.
Tr .. teže vsute količine praha v gramih
količnik:    ;— ——rr-r:---------------------------—
s prostornino prilite tekočine v cm'
daje specifično težo.
4.	Votline rudninske snovi.
Odstotek votlin v rudninski snovi, vsuti do nespremenljive prostornine, se preračunava po obrazcu:
s specifično težo
Na ta način se določajo vse votline, t. j. ne samo tiste, ki ostanejo med gosto sporejenim zrnjem, nego tudi tiste, ki so ostale kot luknjice v notranjosti debelejših kamenih koščkov.
Za koloyoze iz asfalta in tera .je važna samo.prva vrsta votlin in se druga vrsta votlin lahko odbije, če se dela z debelozrnato, luknjičasto rudnino.
V ta namen se stehta suha debelozrnata tvarina na zraku, potem se napoji dvakrat z vodo, obriše površina s krpo in določi s ponovnim tehtanjem v vodi teža odrinjene vode, t. j. prostornina agregata. Tako se najde količina vpite vode na 100.g ali na lOOcnv1, t. j. votline debelozrnatega agregata. Po količini takega luknjičastega agregata v zmesi se določijo votline in se odbijejo od votlin rudninske zmesi, najdenih po obrazcu.
Primer: Prostorninska teža 2-07, specifična teža 2-65, skupne votline v rudninski zmesi 22 % prostornine. Količina rudninske zmesi z luknjičastim debelozrnatim kamnom bodi 25% teže, prostorninska teža te kamene rudnine 2-386, vpijanje vode 4-2% teže, a 10 % prostornine, Za 100 g rudninske zmesi je:
100	25	_ 25 . 4-2	_ . n_ _
IčiT ~.1T	"loo"	teze;
za 100 cm3 rudninske zmesi pa se dobi:
J*-®,
tako da za navedeni primer preostane 19-83 %* votlin za izpolnitev.
Istotako se morajo odbiti votline luknjičastih delov zmesi v kdmprimiranem stanju, in to tako, da se vzame za osnovo prvotno določeni odstotek votlin.
5.	Odporna sila proti napiranju na tlak.
Ta način se preizkuša pri debelem prodcu in debelem drobljenem kamenem materialu, počenši od drobnega drobca (splita) do debelega tolčenca. Velikost zrna, ki jo je treba preizkusiti in jo ima tvarina v pretežni meri, drobni ali debeli drobec, drobni, srednji ali debeli tolčenec se mora presejati najprej skozi ustrezna sita, ter odstraniti najdena drobnejša ali debelejša zrna, ki se ne skladajo z vzeto velikostjo zrna Če gre n. pr. za debeli drobec, ki je določen po sitih z luknjicami 20 in 30 mm premera, se sme uporabiti samo tisti drobec, ki ostane na sftu 20 mm. a gre skozi sito 30 mm
22.00 — 2-17 = 19-83%. — Op. prev.
3 kg povprečnega ogledka iz tega na zraku posušenega materiala se dene v cilindrično posodo, ki ima 15 cm višine in 17 cm premera in ki je iz jekla s 70 do 85 kg/cm-’ trdnosti, ter se rahlo stresa. Na material se postavi pečatnik iz enakega jekla kakor posoda, ki se obteži s tlačno stiskalnico 40 ton. Pri tem je paziti, da stoji pečatnik ob pričetku poskusa kolikor mogoče pokončno, da se ne zaokrene. Obtoževanje je tako uravnati, da se doseže obtežba 40 ton v času od 1 do % minute. Čim se doseže ta tlak, se obtežba takoj pazljivo odstrani; material pa se preseje skozi sito in se določijo izpre-membe proti prvotni velikosti zrna. Odločilen je po-vpreček iz 3 poedinih poskusov; če poedine - vrednosti jako odstopajo druga od druge, se mora povečati število poskusov na 5.	.
6. a) Odporna sila proti napiranju na udar.
Ta se preizkuša, kakor pod 5., največkrat samo na poedinih velikostih zrna, in to do največje velikosti zrna na situ z luknjicami 15 mm premera. Dober povprečni ogledek za velikost zrna iz kamna, ki naj se -preizkusi, se preseje, in sicer drobni in srednji grušec na sitih z luknjicami z najmanj 10 mm do največ 15 mm premera. Od tako odbranega popolnoma posušenega grušča se vzameta okoli 2 kg. 400 g tega grušča se vsuje v kockast kalup z robom 7-07 cm, čigar spodnja plošča je iz jekla in ki je zavarovana z 2 mm debelo pločevino; potem se dene na kalup železen bet, na tega pa lesen panj, po katerem se tolče 100 krat iz. višine 25 cm z 12 kg težkim kladivom. Na ta način se mora ravnati z vso količino stelitanega materiala; torej je treba kalup napolniti 'in tolči petkrat. Ko se zbere na ta način zdrobljena snov, se stehta in skrbno preseje. Količina sedaj na novo dobljenega materiala, ki gre pri drobnem in srednjem grušču skozi sito z luknjicami s 3. mm, pri debelem grušču pa skozi sito z luknjicami z 10 mm premera, določa mero odporne sile na udar in žilavosti kamna.
6.b) Odpor proti napiranju na udar.
Ta način se preizkuša pri debelem prodcu ali de-beleje drobljenem kamnu od drobnega drobca — splita (nad 15 mm ®) pa do debelega tolčenca (nad 50 mm ®). Od zrna? v velikosti, ki se naj preizkusi in ki je pretežno v materialu (glej točko 5.), se vsujejo 3 kg dobro presejanega in na zraku posušenega materiala v posodo iz enakega materiala in enake oblike, kakor je to popisano pod točko 5., in se rahlo trese. Posoda se dene na kovaško nakovalo po Fiipplu in se tolče kameni material čez jekleni pečatnik s 50 kg težkim kovaškim kladivom z 20 udarci iz višine 50 cm. Potem se material skrbno preseje in določi izprememba proti prvotni sestavi velikosti zrna. Odločilna je povprečna vrednost iz najmanj treli poskusov. Če odstopa en poskus močneje (nad- 50 %) od ostalih, se mora povečati število poskusov na 5.
7. Sestava rudninske snovi po velikosti zrna.
Velikost zrna za sestavo rudninske snovi se določa s sejanjem posušenega materiala.
Za sita, ki se morajo uporabljati, kakor tudi za označanje velikosti zrna velja naslednja razpredelnica;
Velikost zrna v mm	Velikost zrna je omejena		Ime	
	z ostankom na situ	s prehodom skozi sito		
0 000 do 0 060	—	No. 100*	prah	
0 060 do 0 088	No. 100	„ 70	moka	
0088 do 0 20	„ 70	„ 30	drobni pesek	pesek
0'20 do 0-60	„ 30	,, 10	srednji pesek	
0-60 do 3 00	„ 10	3 mm okrogla luknja na situ	grobi pesek	
3 do 7	3 mm okrogla luknja na situ	7 mm okrogla luknja na situ	drobni grušec	grušec (drobni drobiž)
7 do 10	7 mm okrogla luknja na situ	10 mm okrogla luknja na situ	srednji grušec	
10 do 15	10 mm okrogla luknja na situ	15 mm okrogla luknja na situ	grobi grušec	
15 do 20	15 mm okrogla luknja na situ	20 mm okrogla luknja na situ	drobni drobec	drobec (split)
20 do 30	20 mm okrogla luknja na situ	30 mm okrogla luknja na situ	grobi drobec	
30 do 40	30 mm okrogla luknja na situ	40 mm okrogla luknja na situ	drobni tolčenec	kamen, klin-ker, žlindra, tolčenec
40 do 50	40 mm okrogla luknja na situ	50 mm okrogla luknja na situ	srednji tolčenec	
50 do 60	50 mm okrogla luknja na situ	60 mm okrogla luknja na situ	grobi tolčenec I.	
60 do 70	60 mm okrogla luknja na situ	70 mm okrogla luknja na situ	grobi tolčenec 11.	
70	70 mm okrogla luknja na situ	—		
		1		
Skupna površina zrna za 1 kg rudninske snovi.
Skupna površina zrna rudninske zmesi se določa na osnovi razmerja poedinih vrst zrna, dognanega z analizo s sitom po naslednji razpredelnici, v kateri so navedene vrednosti za 1 kg rudninske snovi, preračunjene na skupno količino.
Velikost zrna = K	Meja sit (do vštetih 0 6 mm) Luknjice sit, od 3 mm okroglih luknjic			i Površina 1 kg velikosti zrna v m5
00	00	—	0-06 nun	00-6 ni5/kg
0	006	—	0088 mm	32 0 m2/kg
1	0 088	—	0 20 mm	15 0 mVkg
2	0-20	—	0'60 mm	5-5 m*/kg
3	060	—	3 00 0 nun	1-7 m:/kg
4	300	—	10 00 0 mm	0-5 m’/kg
5	1000	—	2000 0 mm	0 2 ms/kg
				
Te vrednosti površin za poedine velikosti zrna veljajo za kamen s specifično težo 2-65.
* Vobče zadošča, da se preseje* 1 kg tvarine (materiala). Samo pri zelo grobi tvarini se vzame za vsako presojanje po 5 kg. Pri tvarinah, ki so sestavljene povsem iz drobnega zrna (praha), se vzame samo
100 gramov suhe tvarine.
Razmerje velikosti zrna se označa v odstotkih teže od skupne snovi (sredina iz 5 poskusov).
D. Preizkušanje snovi, ki vsebujejo asfaltni bitumen.
1.	Mehanična preizkušnja.
1.	Sposobnost za tolčenje, glajenje ali vlivanje in kalupanje.
Pri navadni temperaturi se more presoditi že iz zunanjih lastnosti, ali bo snov uporabna za tolčenje ali valjanje ali razgrnitev ali premaz ali vlivanje. Za to je odločilno segrevanje snovi. Temeljito zbite snovi ostanejo tudi pri segrevanju povsem rahlo prašne, pri snoveh pa, ki se dajo še zbiti ali zvaljati, se pokaže pri segrevanju lepljiva zmes, ki se prav svojevrstno giblje (mrgoli) po površini radi polzkosti debelejših zrn, ker so preveč obvita z bitumnom; za premaz in vlivanje sposobne snovi se raztekajo na vse strani.
Snovi, ki vsebujejo asfaltni bitumen, se morajo spraviti zaradi mehaničnega preizkušanja predvsem v obliko poskuskov. Za ta namen se postavijo debelo zdrobljene snovi v razsežno sušilnico, v kateri je mogoče dvigniti toploto do 200°, kar se nadzira s termometrom, ki se vtakne v snov; za vsako kocko s 7’09 cm dolgimi robovi potrebna količina se pa posebej odtehta v pločevinasto skledo, da se pripravi vedno enaka količina snovi za napravo Vsake poskusne kocke. Zbiti asfalt se segreje navadno do 130 do 140", in se nabije, dokler pri 120* vre, v posebej segret kockast kalup; peščeni asfalt in asfaltni beton se segrevata od 160 do 180°, nabijata se pa pri 140®; liti asfalt se segreva do 180" in tedaj tudi vlije v kalup. Po popolnem ohlajenju se vzamejo poskuski iz kalupov in pustijo ležati na zraku. Po 24 urah se izpostavijo temperaturi 22°, po nadaljnjih 24 urah se pa preizkušajo. Za tolčene snovi zadošča za preizkušanje zbitega asfalta okoli 700 g, za peščeni asfalt, fini asfaltni beton in liti asfalt pa okoli 800 g materiala. Vse, kar sega iz kalupa preko robov, se mora odrezati z nožem.
Tolče se s strojem ali z roko s težo 11 kg in iz višine 25 cm. Pri tolčenem asfaltu se tolče z 10 udarci, pri vseh drugih vrstah tolčenega umetnega asfalta pa z 20 udarci.
2.	Prosturninska teža tolčenih in litih izdelanih snovi.
Prostorninska teža se najde približno, če se deli teža enega takega poskuska z njegovo prostornino v iznosu (7‘09 cm®); natančnejše je, če se določi prava prostornina poskuska po vpijanju vode pri preizkušanju nabreklosti v vodi. Več o tem glej pod 4.
3. Specifična teža.
Približno 100 g snovi se toliko zdrobi, da gre vsa skozi sito, ki ima luknjice z 0-2 mm proste širine. 40 g tgga praha se odtehta v 50 cm® obsezajočo bučko z delitveno lestvico in z vlivanjem tekočine iz Erdmengerjeve-Mannove cevke (birete) se določi prostornina, ki jo zavzame 40 g pri 20°. Stehtana teža snovi, deljena s tako dobljeno prostornino, da specifično težo. Pri popolnoma kompaktnih snoveh, ki ne vpijajo vode, kakor n. pr. pri litem asfaltu, je prostorninska teža praktično enaka specifični, tako da v tem primeru slednje ni treba določali, temveč zadošča določili samo prostornin-sko* težo.
4.	Vpijanje vede in votline tolčenih, litih ali valjanih snovi.
Vpijanje vode se mora določiti na poskuskih, napravljenih po D. I. 1., kakor tudi na povprečnih kosih, izrezanih iz kolovoza. V ta namen se določi teža poskus-kov ali kosov iz kolovoza na suhem, nakar se denejo v vakuumski eksikator, ki je napolnjen z destilirano vodo. Potem se vzdržuje 3 ure s posebno črpalko čim jačji vakuum, pri čemer se izvleče iz luknjic poskuskov skoraj ves zrak. Ko se jiotem zopet vzpostavi atmosferski tlak. gre v luknjice toliko vode, da se skoraj popolnoma napolnijo. Poskuski se puste nato še 2 uri v vodi, se obrišejo potem dobro s krpo in stehtajo. Po tehtanju se določi tara pri 20" C potem, ko se denejo poskuski v žično mrežo z znano taro, vse skupaj pa v vodo, ki je na tehtnici starirana s posodo vred: utež pa, ki jo je treba dodati na drugi strani tehtnice zaradi ponovnega ravnotežja. da težo vode, ki je enaka prostornini tega poskuska pri 20° C. Iz teže pred vpijanjem in po vpijanju vode se izračuni vpita količina vode v odstotkih in po teži; iz teže suhega poskuska in teže iztisnjene vode se izračuni prostorninska teža: z množenjem proslorninske teže z odstotki teže vpite vode pa se dobi vpoj vode v odstotkih prostornine ali votline v 100cm3 snovi.
5. Nabreklost.
Vsp fp snovi, če niso popolnoma kompaktne in brez votlin, nabreknejo nato v vodi. t. j. povečajo svojo prostornino toliko več. kolikor več vode pride vanje; pri sušenju pa se krčijo. Pri povečanju prostornine kakor tudi pri krčenju nastanejo lahko razpoke. Povečanje prostornine se določi na ta način, da se pusti ležati poskusek še 28 dni v vodi pri sobni temperaturi, nakar se suši. tehta in še enkrat določi prostornina, kakor je popisano pod točko 4 Razlika med prvotno in to drugo
* V izvirniku sloji pogrešilo: specifično«. Op. prev.
prostornino da nabreklost. Povečanje prostornine se mora preračuniti za 100 cm* in določiti v odstotkih prostornine. Povečanje prostornine je natančno enako količini vode, vpite v času 28 dni.
0.	Tlačna trdnost pred potopom v vodo.
Določa se s pomočjo stiskalnice z mečkanjem poskuskov, ki so izdelani po D. I.», in so ležali 24 ur v prostoru s temperaturo 22° C. Pritiskati se mora vedno navpično na smer tolčenja ali polnitve, ker se drugače lahko napravijo napake zato, ker po odstranitvi preostale snovi nastala zgornja površina ni da bi morala biti popolnoma paralelna s spodnjo.
7. Tlačna trdnost po ležanju v vodi.
Poskusek, ki je ležal 28 dni v vodi in potem 24 ur v vodnem termostatu s temperaturo 22" C, se dene pod stiskalnico in preizkuša na tlak tako, kakor je popisano pod točko 6. Popuščanje tlačne trdnosti zaradi ležanja v vodi se izraža v odstotkih prvotne trdnosti. Namesto tega se lahko izrazi s tako zvano številko mehčanja; to je količnik iz tlačne trdnosti po 28 dnevnem ležanju v vodi in tlačne trdnosti v suhem stanju. Pri litem asfaltu se priporoča, da se določi tudi trdnost pri 40" C.
8.	Propustnost za vodo.
Propustnost za vodo se preizkuša pri tolčenem in valjanem asfaltu pod vodnim tlakom 08 kg/cm*, pri litem asfaltu pa pod tlakom, ki se povečava od Odi do 4-0 kg/cm*. Za to potrebni poskuski, visoki 4 cm, se izdelujejo v ustreznih cilindričnih kalupih, kakor navedeno pod D. I.r, z določenim tlakom se poskuša vedno po 1 uro. Tolčeni in valjani asfalt se preizkuša pod tlakom 03 kg/cm2 1 uro, liti asfalt pa pod tlakom 0'3, PO, 2-0, 3-0 in 4-0 kg/cm2, in to pri vsakem po 1 uro. Vsakikrat se določi količina prepuščene vode, ki se lovi v posebno graduirano stekleno posodo.
9. Obraba po metodi z brušenjem.
Dva istovrstna poskuska, izdelana po D. I.t in po tehtanju pri temperaturi 22° C, se preizkušata istočasno na odpor proti obrabi s strojem Amsler, Laffon & Solin. Sme se pa uporabiti tudi Bohme-jev stroj. Brusi se brez obtežbe in pri samo 200 m dolgi brusilni poti. Na vsakih 100 m pčti se porabi 00 g smirka št. 80. Izguba kocke v teži se pomnoži s 5, s čimer se dobi iznos za 1000 m dolgo brusilno pot. in to v gramih in cm* za površino 50 cm2.
10. Obraba pod peščenim curkom.
Dve po D. l.i izdelani in pri 22° C stehtani kocki, ki se obračata zdržema 2 minuti, se izpostavita učinku peščenega curka na stroju znamke Gutmann-Ottensen, ki dela s stisnjenim zrakom ali paro pod tlakom 3 kg/cm2. Izguba v teži se potem določi s tehtanjem in navede v gramih in cm® za površino 28cm'-'. Uporablja se pesek I in IT tvrdke ITenneberg & Co., Freienwald a. O.
11.	Preizkušanje z obtežbo s pečatnikom.
Po D. I. 1 izdelana kocka se tlači pri 22° C z valjastim (cilindričnim) pečatnikom, ki ima v prerezu na-
tančno 1 cm5, z obtežbo 52-5 kg polnih 5 ur. Obtežba mora učinkovati natančno na sredo površine kocke, navpično na smer tolčenja in polnjenja kalupa. Po 5 urah nastala poglobitev se izmeri do 1/io mm natančno ali pa se določi s posebnim vzvodnim aparatom z 20 kratuim vzvodnim prenosom, s katerim je mogoče razbrati na posebni mali lestvici vsako globino vtiska. Vtisk se izraža v mm za dobo 5 ur. Izvestni, posebno luknjičasti tolčeni asfalt ne vzdrži tega poskusa, marveč se takoj zdrobi. Potem se )>oskiiša ta asfalt s polovično obtežbo, toda mora se zabeležiti, da je razpokal pri vsej obtežbi. Pri litem in valjanem asfaltu se sme razen tega izvesti ta poskus tijdi pri 40° C.
12.	Trdnost proti raztezanju.
Tolčeni asfalt, peščeni asfalt, liti asfalt in snov za zalivanje se kalupijo v običajne oblike za preizkušanje cementa na nateg in se potem postopa po navodilih za tlačno trdnost pod D. I.i. Po 24 urnem ležanju pri temperaturi 22® C se trgajo pOskuski z aparatom, ki se uporablja pri preizkušanju cementa. Zaradi smotrenosti se meri pri tem tudi dolžina raztezanja. Raztezanje je lahko tolikšno, da se ne doseže pretrganje z aparatom; zato se priporoča, da se uporablja za to posebej napravljen aparat.
Pri izolaciji in strešni lepenki se dela po normah za strešno lepenko in plošče za izolacijo M. g. št. 27.254/32 z dne 30. januarja 1933. leta.*
II. Kemična preizkušnja.
1.	Količina raztopljivih sestavin.
To določevanje je potrebno posebno pri tolčenem in peščenem asfaltu ter finem asfaltnem mastiksu. Od dobro zdrobljene snovi, ki se je presejala brez ostanka skozi sito z 0-2 nun velikimi luknjicami, se vzame 10 g in se jih siplje skozi lij v pušico Soxlethovega aparata, ki se dobro zapre z raztolščeno vato; raztopljive sestavine se izločajo iz snovi s kloroformom v Soxlethovem ali Graefejevem aparatu, in to tako dolgo, da se preko noči v ekstraktorju ostali kloroform več ne barva. Potem se potegne pušica iz ekstraktorja in po ponovni namestitvi hladilnika se kloroform zopet destilira, da se izloči iz bitumna, ki je sedaj v bučki. S predhodnim obračanjem in sukanjem bučke se razprostre v nji asfalt na kolikor mogoče večjo površino, nakar se postavi odprta bučka za pol ure v kopel z vrelo vodo, potem pa v sušilnico s 100° C in se zopet stehta; tako se dobijo raztopljive Sestavine obenem z rudninskimi deli, obstoječimi v glavnem iz gline in kalcijevega karbonata, ki so prišli iz pušice v bučko. Za določitev količine teh rudnin se raztopi vsebina bučke še enkrat v kloroformu; raztopina se vlije brez ostanka v stehtan porcelanast lonček, nakar se pusti, da izhlapi; potem se žari do stalne teže in telita. Rudninski ostanek se namoči z nekaj kapljicami žveplene kisline, ki laže izhlapi s segrevanjem, nakar se vse zopet stehta. S prvim tehtanjem se dobi skupek žganega apna in gline, z drugim tehtanjem pa skupek kalcijevega sulfata in gline. Iz razlike tež se izračuni količina kalcijevega karbonata, ki je bila v lončku; po odbitku
* : Službeni lisk St. 171/23 iz leta 1933.
ustrezne količine žganega apna od prvo stehtane teže se dobi količina gline. Če naj se določijo raztopljive sestavine samo kvantitativno, kar se dela redkokdaj, ker je v večini primerov važno preizkušanje rudninskih sestavin, se postopa najbolje po Prettnerju, ki raztaplja z anhidritoni solne kisline, in se tako dobi raztopina skoraj brez ostanka. Pri kvantitativnih določbah raztopin zelo debelo zrnatih snovi se postopa, kakor pri preizkušanju asfaltnega bitumna za predhodna preizkušanja, ker kvantitativno ekstrahiranje v malem ni mogoče, z druge strani pa pri raznovrstni debelo zrnati rudninski snovi velike količine olajšujejo delo.
2.	Količina neraztopljivih, premogu podobnih organskih
tvarin.
Ta se mora določati zlasti pri tolčenem asfaltu, litem asfaltu, peščenem asfaltu in finem asfaltnem betonu kakor tudi pri asfaltnem mastiksu.
Kar ni raztopljivega, ostane pri izvlačenju po D. II.i temeljito zmešano z rudninskimi tvarinami v zgornjem delu Soxlethovega aparata. Potem se posuši in stere v prah, od katerega se vzameta 2-5 g, raztopita v solni kislini in. po kvantitativni izločitvi silicijevega dioksida deneta na cedilnik, ki je stehtan ali ki je uravnotežen (stariran) z drugim cedilnikom; ves usedek se spere dobro z vročo vodo, suši 2 uri pri 105° C in tehta. Tako dobljena količina neraztopljive tvarine, kakršne so pesek, silicijev dioksid, živec itd., se žari s cedilnikom vred v stehtanem platinskem lončku in se določi ostanek s ponovnim tehtanjem po odbitku pepela cedilnika. Po odbitku teže tega ostanka od teže, določene na stehtanem cedilniku, se dobi količina neraztopljivih organskih tvarin.
3.	Količina gline.
Ta se mora določiti zlasti pri tolčenem asfaltu. V platinskem lončku se odtehtata 2-5 g rudninske snovi, ki je ostala' v Soxlethovem aparatu, dobljene po D. II.i, potem ko se je prej popolnoma zdrobila v prah in kratek čas segrevala na Bunsenovem plamenu, dokler ne zgore vse neraztopljive organične sestavine, nakar se raztopi na običajni način s kalij-natrijevim karbonatom in nato raztopi v vodi, ki je nekoliko okisana s solno kislino; izloči se silicijev dioksid, precedi, žari in tehta. Precejena raztopina se razredči na 250 cm3, od katerih se oksidira 200 cnv' z dušikovo kislino ali bromom; potem se izločita z amonijakom železo in aluminij, precedita in spereta ter nato žarita in tehtata. Ostanek prejšnje precejene tekočine (50 cm3) se reducira z dodatkom žveplene kisline in cinka, nakar se določi železo s titri-ranjem z manganskim sulfatom in 5/ioo normalne per-manganatne raztopine. Železo se računa kot oksid in se odbije od zmesi železnega oksida in gline, dobljene po točki 3., in tako se dobi količina glinaste zemlje. Iz količine tako dobljene glinaste zemlje se preračuni glina po obrazcu Alj 0» 2 Si O- 2 Ih O. Če se najde dovolj silicijevega dioksida, se smejo računiti neznatne količine železnega oksida kar z glino. Glina se izračuni navadno enostavno po pravkar opisanem načinu za dobivanje glinaste zemlje, železni oksid pa se prišteje potem tej vrednosti, kar vse se označa za glino z železnim oksidom.
Število načinov preizkušanja asfaltnega bitumna in ostalih preizkušenj pri asfaltnih snoveh.
Razpredelnica I. (D. II.8).
“■£ o o *o
O -r-t T5
-a «
c
C-.
o
Cm
o .mI, v «£
O
00
o
sr*
** TH £ n jo
■o
o
e.
rt S *o «2
ca«
o
00
o
X
»o
CD
'a
■a
Cm
rt
9
ižS 15 -c
3 a«
T3
ca
>w H
53»
tn
c.
J3
>«-> tx JS O 0) s-C-*
rt a
a s:
>2 *
O rt
CD
00
(M
• i 05
■o 9 a «o>S
®	4)
"O
rt
2 rt^
c ^
0 c 73 *- —i rt
c« o a d.
1 c I
o
u
d
A
V
> <D O C
"O *s
a, a
73
o
d
rt
61)
O
|U
O
*£/>
O
"rt
rt<
O
73
• r» - -
-S S
D
75
Sr
o2
1-4 O
Ui
73 73 O
d
D >N .Jj? 2
o >52 2 *"* *- o
s o
rt S' v
*g~£.
a> 13
,=,5 §
^ rt
| S 7Ž^ P5
P r*
o
>o 73 a> o >
'8 is
rt _ o
Ui Sr o
n O CM
D
.s
‘3
Ui
O
"cH
O
Ui
d
73
a
o
u
d
73
a
73
a
E
S s
73 73
a
73*>N
r n »o
g^°' 15-§ Š*S
c '®r
g ra o US
✓ *o
a
d
c a
Ul Ui O O
"c/^
003
^ .T3
/S ; c.
11
rt
Ui
tl)
73
a
o c
u rt
■° r
ji
ut
O .2,
13 c1 .2 'S
u ^
•s«
<D S S 0-3 * «1 «•=?!
■S*
>
O
«-. ® "M
«3 >wr
rt o
„.H fl)
m -c c:
73
O
d
>
<D
a
s
CM
a
2 —
15 g
|I
Sz;
as
3 a
13 3 S -* -» rt
t*
>
D
"5 > S °
>	a
(Ji
.2.© rt rt
rt
tr rt d*~
>
O	•i 2
s "rt	„o "bp
eo O	‘p CM iO
u O.	o •s
o 73 O >	73 a
S	o
m O a	Ui E rt
Propust sfere	r* Q S x m d, >
ut
a
*3
73
rt
©
rt
rt
Ui
N
Morebitni ostanek silicijevega 'dioksida se označa z» prosti silicijev dioksid.
4. Količina sadre.
Ta	se	mora	določiti zlasti pri tolčenem asfaltu. Po
D.	II.2	dobljena	in precejena tekočina se izloči, kakor
navadno, z barijevim kloridom, sadra pa se preračuni iz dobljene količine barijevega sulfata, in to kot polovični hidrat (Ca S0< V« Ha O).
5. Količina pirita.
Ta	se	mora	določiti zlasti pri tolčenem asfaltu, 2'5 g
rudninske	snovi,	ki je ostala v Soxlethovi cevi po D. II.t,
se prelije in izpari s kraljevo vodo, nakar se po odstranitvi dušikove kisline s solno kislino izločijo sulfati barijevega klorida. Količina pirita se izračuni iz razlike med vsebino sulfata, dobljenega na ta način, in iz sulfata, dobljenega pri določitvi sadre.
6. Količina kalcijevega in-magnezijevega karbonata.
Pri tolčenem asfaltu se zavre po D. II.3 dobljena raztopina, iz katere sta se izločila s precejanjem železo in glina, in se dodasta amonijak in amonijev oksilat pri temperaturi vrelišča; potem se razredči na 500 cm’ in precedi. Nato se 400 cm* te raztopine z natrijevim fosfatom izloči, kakor navadno; potem se žari in dobljeni magnezijev pirofosfat se preračuni v magnezijev karbonat. Do 100 nedostajajoča količina se smatra za kalcijev karbonat in se vpiše kot taka v analizo. Pri peščenem asfaltu, finem asfaltnem betonu, litem asfaltu in asfaltnem mastiksu se določa količina ogljikove kisline na volumetrični način in preračunava v kalcijev karbonat.
7. Količina peska, drobiža itd.
Ta postopek se ne izvaja pri tolčenem asfaltu, ker se dela v tem primeru po D. II.a, velja pa poglavitno za peščeni asfalt, asfaltni beton, liti asfalt in asfaltni mastiks. 2-5 g rudninske snovi, iz katere se je odstranil asfaltni bitumen po D. II.i, se razkroji z desetodstotno solno kislino pri sobni toploti; za pospešitev razkrojitve se priporoča dodati nekaj kapljic etra. Brž ko je končan razvoj ogljikove kisline, se precedi, spere, žari in tehta.
8. Razpredelnici I. in II.,
po katerih se morajo preizkušati asfaltne snovi, sta v prilogi.*
Te norme stopijo v veljavo, ko se razglase v Službenih nov in ah«; obvezno moč pa dobijo dne 1. oktobra 1933.
V Beogradu, dne 25. avgusta 1933; št. 11.020.
Minister za gradbe dr. St. Srkulj s. r.
* Razpredelnico II. gl. str. 380.
<U N
.S O 73 O CJ ^ 73	?
‘N _ * o -0
*”«“ s
ž°S 1
& § ^ D £
^ 5i (fi o
G o
O
U C3 "C
00
O
to	„^3 —
-3 cs <L> 3 ^0^00 'G ^ n a>
e
o
03
co
c.
c.
.-	o	;<* v
«G	T7	, hi 3
«	„	5	4)	S «	w
s-	.	^	t-	__ 3	—
.7-	^	c/5	rj	o •«	e
jS	°	£	=6	ac	c
—	C- ti;	w t-
00
tft g
o
> > £ a >
'rt'3 'a T3 'o
CL,
(M 00
O
241.
Izmena ratifikacijskih instrumentov za dopolnilno konvencijo o ureditvi trgovinskih terjatev s pobotom z Belgijsko-luksemburško gospodarsko unijo.*
Dne 12. februarja 1934 se je izvršila v Beogradu izmena ratifikacijskih instrumentov za dopolnilno konvencijo o ureditvi trgovinskih terjatev s pobotom, sklenjeno med kraljevino Jugoslavijo in Belgijsko-luksemburško gospodarsko unijo in podpisano v Beogradu dne
21.	februarja 1933, razglašeno v »Službenih novinah« st. 275/LXXXI z dne 30. novembra 1933.**
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne
14.	februarja 1934; Pov. br. 3375.
Banove uredbe.
242.
VIII. No. 1016/2.
Odredba.
Na podstavi § 71., odstavka 3., in po zaslišanju zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani
odrejam,
da se določi obrestna mera v poslovanju zastavljalnic na maksimalno 7%, odškodnina za režijo zastavljalnih poslov pa z maksimalno 2%.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne C. aprila 1934.
Namestnik bana, pomočnik: Dr. Pirkmajer s. r.
243.
II. No. 7514/1.
Proračun občine Ormož za leto 1934./35.
Občina Ormož v srezu ptujskem bo pobirala od 1- aprila 1934 dalje naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—,
c) od 100 1 piva Din 50’—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, nima in konjaka Din 5-—,
d) od goveda nad 1 letom Din 20-—,
e) od goveda pod 1 letom Din 10—,
f) od prašičev Din 10-—,
g) od drobnice Din 4*—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseli vrst Din 50—.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
26.	februarja 1934, št. 40/XI/lll.
** »Službeni lisk št. 653/102 iz 1. 1933.
Občinsko davščino od postelj za prenočevanje tujcev bo pobirala občina po naslednjem pravilniku, ki se odobruje po § 82. zakona o občinah.
Pravilnik
o odmeri in pobiranju občinske davščine od postelj za prenočevanje tujcev v mestni občini Ormož
§ 1.
Na podstavi sklepa občinskega Odbora z dne 20. februarja 1934 pobira mestna občina Ormož v korist občinskega zaklada za olepšavo mesta v namen povzdige tujskega prometa davščino od postelj v prostorih, ki se oddajajo obrtoma ali drugače proti odškodnini za prenočevanje.
§ 2.
Davčni zavezanec proti občini je prenočiščar (koncesionar) ali zakupnik prenočevalskega obrta, kakor tudi vsak zasebnik, ki prenočuje tujca proti odškodnini,
§ 3.
Davščina znaša za vsako posteljo v prostorih, ki se obrtoma oddajajo v prenočevalne namene, za vsakokratno prenočevanje tujca Din 1-—.
Prenočiščar sme priračuniti prenočevalcu k čisti oddajni ceni Din 1-— kot davščino za prenočišče. Ako je V enem prostoru več istočasnih prenočevalcev, mora priračuniti prenočiščar od vsake postelje prenočevalcu, ki jo je uporabljal Din 1-— k temu, kar mora osebno plačati za prenočišče. Ako se odda lokal, zavezan davščini, za dalj časa, proti pavšalni najemnini za določeno dobo (tedensko, mesečno), je računati endinarski davek za enkratno prenočevanje po številu dni za vsako posteljo. Pavšalirani najem prostora in pogoje pa mora prenočiščar ob sopodpisu najemnikovem po 24 urali po pogoditvi naznaniti občinski upravi.
Te določbe morajo biti v informacijo prenočevalcem v vsakem obrtoma oddajanem prostoru, ki je zavezan tej davščini, na vidnem mestu nabite obenem z ostalimi oddajnimi pogoji.
Občinska uprava ima v vseh primerih pravico, da na željo prenočiščarjev ali pa po lastni iniciativi davščino pavšalira v sporazumu z obdačencem.
§ 4.
Ako je oseba, ki jo veže poklic na stalno bivanje v občini Ormož in ki je naš državljan, zase ali z rodbino prisiljena zgolj zaradi tega, ker nima stanovanja, prebivati več ko teden dni nepretrgoma v prenočišču, ki je zavezano tej davščini, more občinska uprava na kollia prosto pismeno prijavo, kjer mora biti naveden tudi poklic te osebe in ki jo morata podpisati prizadeta stranka in prenočiščar, dotično prenočišče za čas uporabe oprostiti te davščine. 0 ukrepu pa je treba obvestiti stanovalca in prenočiščarja.
Dan izselitve mora stanovalec vsaj 24 ur prej naznaniti občinski upravi. Naznanilo mora prenočiščar sopodpisati.
Osebe, ki so prišle v občino Ormož le po kupčiji ali kot zastopniki zunanje firme in so se za dalj časa nastanile v hotelu ali prenočišču, ne uživajo ugodnosti § 4.
§ 5.
Ko stopi ta pravilnik v veljavo, morajo vsi pre-nočiščarji v osmih dneh prijaviti občinski upravi kraj
(hišna številka, ime hotela ali prenočišča) prenočeval-skega obrta, število davščini zavezanih prostorov, in sicer vsak posamezni prostor z navedbo števila postelj, kakor tudi dnevni skupni uspeh vseh prostorov.
Prenočiščarji morajo predložiti najkesneje ob vsakem plačilnem roku za davščino (§ 7.) občinski upravi pismeni obračun o tem, koliko postelj v že javljenih prostorih je bilo oddanih v zadnjem polmesecu.
Ce bi bil med polmesecem pritegnjen v obrt prenočevanja nov prostor, ali pa če je bil do sedaj uporabljeni prostor opuščen, mora prenočiščar to najkesneje v 24 urah javiti občinski upravi s točno navedbo, za kateri prostor gre. Otvoritev novega prenočevalskega obrta mora koncesionar, neglede na določbe obrtnega zakona, prijaviti občinski upravi v namene te davščine po
1.	odstavku t^ga člena najkesneje tedaj, ko je začel prenočišče dejanski oddajati. Enako je naznaniti v davčne namene poleg obrtne odglasitve v 8 dneh občinski upravi tudi opustitev obrta, ali izpremembo v osebi pre-nočiščarja.
§ 6.
Občinska uprava ima pravico in dolžnost, da se, če Je treba, po svojih organih na mestu samem ali z zaslišanjem prenočiščarjev, njih osebja in njih najemnikov, ali % sploh na kateri koli način preverja o pravilnosti podatkov, ki so ji bili v namene davščine dani na uporabo po določbah te naredbe ali prostovoljno.
Enako se mora gojiti primeren stik z drugimi javnimi oblastvi, v katerih področje spada urejanje in prirejanje prenočišč, stanovanjskega in tujskega prometa.
To davščino mora prenočiščar plačali 16. dan vsakega meseca in 1. dan vsakega prihodnjega meseca za na^aj. Ako je davščina pavšalirana, jo je plačati za vsak koledarski mesec naprej. Pri pavšaliranih najemnih prenočiščih pa se mora plačati ob vsakem domenjenem plačilnem roku najemnikovem ali pa koncem pavšalira-nega najema, če drug rok za plačevanje najema ni bil dogovorjen med prenočiščar jem in najemnikom. V te namene mora- prenočiščar ob sopodpisu najemnikovem najkesneje ob prihodnjem plačilnem roku za davščino občinski upravi naznaniti domenjene plačilne roke pavšalne najemščine.
Zakesnelim plačilom zaračuni občinska uprava 10%-ne zamudne obresti in izterja dolžne zneske s politično Izvršbo, ako je bil plačilni opomin brezuspešen.
§ 8.
Ce davčni zavezanec opusti predpisano prijavo, ali če navede v teku postopanja podatke, ki bi utegnili prikrajšati davščino, ali če pri podajanju pojasnil zamolči bistvena dejstva, mora občinska uprava, ne da bi uvedla zoper njega kazensko postopanje, predpisati zvišani davek v najvišji izmeri 100% prikrajšanega ali prikrajšbi namenjenega davčnega zneska. Razen, tega sme občinski odbor naložiti globo od Din 20-— do Din 100—, in sicer vedno višjo v primeru ponovitve prestopka.
§ 9.
V vseh zadevah je zoper odločbe občinske uprave dopusten ugovor na občinski odbor v roku 8 dni. Proti
odločbi občinskega odbora je dopustna pritožba na nadzorno oblastvo v roku 15 dni.
§ 10.
Ta davščina se pobira v dobi od dneva, ko se razglasi ta pravilnik v »Službenem listu« pa do dne 31. marca 1935.
Podaljšava gornje davčne dobe je zavisna od novega privoljenja kraljevske banske uprave Dravske banovine.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 4. aprila 1934.
Namestnik bana, pomočnik: Dr. Pirkmajer s. r.
244.
Objave
banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934.
II.	No. G135/2.
Občina Črmošnjice v srezu Novo mesto bo pobirala od 1. aprila 1934. dalje naslednje občinske trošarine:
a) od	100	l	vina Din	100—,
b) od	100	I	vinskega	mošta Din	100'—,
c) od	100	1	piva Din	50'—,
č) od	lil	stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5—,
d)	od	goveda nad 1 letom	Din	25'—,
e)	od	goveda pod 1 letom	Din	15'—,
f)	od	prašičev Din 15’—,
g)	od	drobnice Din 5'—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20;—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 6. aprila 1934.
II.	No. 4951/2.
Občina llomec v srezu Kamnik bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100—,-	»
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—,
c) od 100 l piva Din 50-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma' in konjaka Din 5—,
d) od goveda nad 1 letom Din 20’—,
e) od goveda pod 1 letom Din 10—,
f) od prašičev Din 10-—,
g) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 10-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
dne 6. aprila 1934.
II.	No. 8664/1.
Občina Leskovec v srezu ptujskem bo pobirala od
1.	aprila 1934 dalje naslednje občinske trošarine;
a)	od	100	1	vina	Din	100-—,
b)	od	100	1	vinskega	moš*a Din	100'—,
c)	od	100	1	piva	Din	50'—,
č)	od	lil stopnje	alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5-—, ,
30. kos.
383
d) od goveda nad 1 letom Din 10-—,
e) od goveda pod 1 letom Din 5—,
, I) od prašičev Din 5’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 6. aprila 1334.
II.	No. 6118/2.
Občina Lož v srezu logaškem bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 150—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 150	,
c) od 100 1 piva Din 50'—,
č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—,
d) od goveda nad 1 letom Din 30'—,
e) od goveda pod 1 letom Din 15'—,
f) od prašičev Din 20’—,
g) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20	.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 6. aprila 1934.
II.	No. 8662/1.
Občina Naklo v srezu Kranj bo pobirala od 1. aprila 1934 dalje naslednje občinske trošarine:
a)	od	100 1 vina Din 100-—,
b)	od	100 1 vinskega mošta Din 100-—,
c)	od	100 1 piva Din 50’—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5—,
d)	od	goveda nad 1 letom Din	25—,
e)	od	goveda pod 1 letom Din	5	,
f)	od	prašičev Din 5—,
g)	od	drobnice Din 2—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20	.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 6. aprila 1934.
II.	No. 8663/1.
Občina Preddvor v srezu Kranj bo pobirala od
1.	aprila 1934 dalje naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	1	vina Din	100—,
b)	od	100	1	vinskega	mošta	Din	100—,
c)	od	100	1	piva Din	30’—,
č)	od	hi	stopnje alkohola	špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5’—,
d)	od	100 1 sadnega mošta	Din	5—,
e)	od	goveda nad 1 letom	Din	10—,
f)	od	goveda pod 1 letom	Din	10'—,
g)	od	prašičev Din 5'—,
h)	od	drobnice Din 2'—,
i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 25-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 6. aprila 1934.
II.	No. 8328/1.
Občina Slivnica v srezu šmarskem bo pobirala od
1.	aprila 1934	dalje naslednje občinske	trošarine:
a) od	100	1	vina Din 100—,
b) od	100	1	vinskega mošta Din	100—,
c) od	100	1	piva Din 100—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5—,
d)	od	goveda nad 1 letom Din	15'—,
e)	od	goveda pod 1 letom Din	10-—,
f) od prašičev Din 10—,
g)	od	100 kg uvoženega mesa	vseh	vrst	Din	20—.
Kraljevska banska uprava Dravske	banovin« v	LiubLiani.
dne 6. aprila 1934.
II.	No. 8460/1.
Občina Sv. Jurij ob Ščavnici v srezu Ljutomer bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina	Din	50•—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din	50-—,
c) od	100	1	piva	Din	50-—,
č) od	hi	stopnje	alkohola	špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 6. aprila 1934.
- ■ ■
245.
Izpremembe
v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
*
A. Državni uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 4. aprila 1934, I. No. 375/3, je bila premeščena po potrebi službe Pitamic Evgenija, uradniški pripravnik pri zdravstvenem domu v Murski Soboti, k stalni antitrahomski ambulanti v Crenšovcih.
*
Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 21. marca 1934, I. No. 2204/2, je postavljen Accetto Oskar, žigosač dnevničar pri oddelku kontrole mer in dragocenih kovin sreskega načelstva v Ljubljani, za žigosača-zvaničnika III. (tretje) položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
B. Banovinski uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 11. aprila 1934, I. No. 2450/2, je bil postavljen Apih Vilko, banovinski uradniški pripravnik po § 45., odstavku 1., zakona o uradnikih, za banovinskega uradniškega pripravnika po § 45., odstavku 2., omenjenega zakona in premeščen od kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani v javno bolnico v Celju.
Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 11. aprila 1934, I. No. 1266/5, je premeščen inž. Kadunc Ivan, banovinski uradniški pripravnik VIII. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Novem mestu, k tehničnemu oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljano.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 5. aprila 1934, I. No. 665/5, je bil premeščen po potrebi službe Mišič Anton, banovinski konceptni pripravnik pri sreskem načelstvu v Gornjem gradu, h kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 2. marca 1934, I. No. 2195/1, je postavljen Pavlovčič Valentin, dnevničar-služitelj pri sreskem načelstvu v Ljubljani, za služitelja II. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
24«.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 56 z dne 9. marca 1934.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
26. decembra 1933 je bil odlikovan na predlog ministra za promet z redom Belega orla V. stopnje ing. Staržik Pavel, načelnik gradbenega oddelka direkcije državnih železnic v Ljubljani.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
28.	februarja	1934 so bili upokojeni s	pravico
do pokojnine, ki jim pripada po službenih letih Grim-šič Franc in Zilič Karel, višja kontrolorja VI. položajne skupine, pri direkciji državnih železnic v Ljubljani.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
18. februarja 1934, štev. 16638, so napredovali: v
IV.	položajno skupino 1. stopnje Petrič Maks, sodnik sreskega sodišča IV. položajne skupine 2. stopnje v Trebnjem, v IV. položajno skupino 2. stopnje: Kuntarič Anton, sodnik sreskega sodišča V. položajne skupine v Dolnji Lendavi in Štukelj Leon, sodnik sreskega sodišča V. položajne skupine v Mariboru, v V. položajno skupino: Verstovšek Zdenko, sodnik sreskega sodišča VI. položajne skupine v Celju, dr. Kejžar Mirko, sodnik sreskega sodišča VI. položajne skupine v Maren-bergu, Trampuš Aleksander, sodnik sreskega sodišča VI. položajne skupine v Kozjem, Goslar Branko, sodnik sreskega sodišča VI. položajne skupine v Ljubljani, dr. Dev Miroslav, sodnik sreskega sodišča VI. položajne skupine v Mariboru, Pleivveiss Karol, sodnik sreskega sodišča VI. položajne skupine v Kranjski gori, Šmalc Leopold, sodnik sreskega sodišča Vi. položajne skupine v Radovljici, Kokalj Jože, sodnik sreskega sodišča VI. položajne skupine v Šmarju pri Jelšah, Torelli Albin, sodnik sreskega sodišča VI. položajne skupine v Črnomlju in dr. Dobrošek Josip, sodnik sreskega sodišča VI. položajne skupine v Slovenski Bistrici.
Z odlokom ministra za finance z dne 24. februarja 1934, štev. 5382/1 V., je bil premeščen po potrebi službe v carinarnico na Rakeku Popovič Luka, carinik VIII. položajne skupine s 1. periodskim poviškom beograjske carinarnice.
Številka 57 z dne 10. marca 1934.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
27. februarja 1934 je. bil odlikovan z redom Jugoslovanske krone V. stopnje na predlog ministra za socialno
politiko in narodno zdravje Jevak Matija, rezervni kapetan-invalid 2. razreda iz Ljubljane.
številka 59 z dne 13. marca 1934.
Z odlokom ministra za trgovino in industrijo je bil postavljen za rudarskega pristava VIII. položajne skupine pri državni rudarski šoli v Celju ing. Dušan Rudolf, dosedanji kontraktualni uradnik v službi pri isti šoli.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 7. marca 1934, L štev. 9291, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati ilustrovani mesečnik ;:Le 3 Venezie , ki izhaja v Benetkah.
številka 61- z dne 15. marca 1934.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
27. februarja 1934, O. štev. 4624, je bil postavljen za zdravstvenega svetnika V. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Konjicah dr. Rudolf Ivo, zdravstveni višji pristav Vil. položajne skupine istotam.
številka «2 z dne 16. marca 1934.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
28. februarja 1934 je bil odlikovan na predlog ministra za notranje posle z redom Sv. Save IV. stopnje Pfeifer Joško, predsednik občine Krško in bivši član banskega sveta Dravske banovine.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
27.	februarja 1934 je bil odlikovan na predlog ministra za trgovino in industrijo z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje ing. Stergar Vinko, rudarski glavar III. položajne skupine 2. stopnje v pokoju.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 15. februarju 1934, R. štev. 2633, je bil upokojen ing. Stergar Vinko, rudarski glavar III. položajne skupine 2. stopnje, pri rudarskem glavarstvu v Ljubija i, s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih.
Z odlokom ministra za promet z dne 15. februarja 1934 so bili upokojeni v območju direkcije dr/avnili železnic v Ljubljani: Kolarič Karl, vlakovodja Vlil. položajne skupine s 3. periodskim poviškom Slur>a Frančišek, vlakovodja VIII. položajne skupine s 3, periodskim poviškom, Beguš Viktor, vlakovodja VIII. položajne skupine s 1. periodskim poviškom, Korošec Blaž, vlakovodja VIII položajne skupine, z odlok on z dne 25. februarja 1934 pa Ferk Franc, vlnkovodia VIII. položajne skupine s 3 periodskim poviškom, in Kurršek Karol, strojevodja VIII položajne skupine s 3. periodskim poviškom.
Številka 63 z dne 17. marca 1934.
Z ukazom Njegovem)	Veličanstva	kralja z	dne
27.	februarja 1934 je bil premeščen po nolrebi službe k pošti in telegrafu Velenje N a d r a g Ferdinand, p. t. uradnik VI. položajne 'skupine pošte in telegrafa Ljubljana 1
Z ukazom Njegovega	Veličanstva	kralja z	dne
18.	februarja 1934. štev 10713/L, je bil	upokojen
nravico do nokoinine, ki inu	pripada po	službenih	letih,
dr Kern Ferdinand, direktor državnemi veterinarskega bakteriološkega zavoda v Ljubljani v IV. položajni skupini 2. stopnje.
lldaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tilka in zalaga: Tiskarna Merkur d. d, ? Ljubljani.; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 29. kosu V. letnika z dne 11. aprila 1934.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. lOOO/.ll	7G9
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 15. marca do 21. marca 1934.
Po naredili ministrstva za narodno zdravje
H.	br. 4948 z dne 21. marca 1930.
		o _	©		o •-
Srez	a	O V c o	> c3	Is	w*S C M
	O	(O -Q Z °	sj O	u	O >
Skupina tifuznih bolezni.
Konjice 		1	—	—	1	—
Maribor desni brei* . .	1	—	—	—	i
Šmarje pri Jelšah . . .	1	—		—	t
Vsega . .	£	—	—	i	2
Litija
Griža. — Dysenteria.
..............I	11 — I -
l-l 1
Vsega
J -
škrlatinka. — Scarlatina.
Celje.................
Kamnik...............
Ljubljana (srez) . . Ljubljana (mesto) .
Ljutomer .............
Maribor desni breg Maribor levi breg . Maribor (mesto) Murska Sobota .
Vsega
1
31
4
1
3
1
1
22
1
1
34
Ošpice. — Morbilli.
Dolnja Lendava . . .
Ljutomer .............
Murska Sobota .... Ptuj..................
3	2				5
1(1	—	IG			—
9	2	8			3
17	4	13			8
45	8	37	—	10
Nalezljivo vnetje možganov. Meningitis cerebrospinalis cpidemica.
Ljutomer		l-l 11-	li -
• ■	Vsega . .	1 -1 li-	1 1 ~
Dušljivi kašelj. — Pertussis.
Ljutomer
I 10!
Vsega . .
10
l-l 10
Otročična vročica. — SeDsis puerperalis.
l l l
Litija.....................
Maribor levi breg . . .
Novo mesto.................
Ptuj........................
Šmarje pri Jelšah . . .
Vsega . ,
1
1
1
Srez %	Ostali i . i	O O 4) c o ®-9 z °	© > a M N O	T3 S tD	j Ostanejo j » oskrbi ;
Davica. — Diphteria et Croup.					
Brežice 		5	4	—	—	9
Dolnja Lendava ....	2	—	—	—	2
Gornjigrad 		4	—	3	—	1
Kamnik 		2	—	—	—	‘>
Kranj		3	1	—	1	»
Kočevje		U	—	—	—	U
Konjice 		1	—	—	—	1
Laško 		2	—	1	—	1
Litija		7	1	1	—	7
Logatec 		4	1	3	—	2
Ljubljana (srez) ....	10	—	1	—-	!)
Ljubljana (mesto) . . .	10	2	4	—	8
Ljutomer 		1	—	—	—	1
Maribor desni brog . .	2	1	1	—	2
Maribor levi breg . . .	1	—	—	—	I
Murska Sobota		4	1	2	—	3
Novo mesto		1	—	1	—	—
Prevalje		2	—	1	—	1
Ptuj		I	1	1	—	1
Radovljica		3	1	1	—	3
Šmarje pri Jelšah . . .	1	—	—	—	1
Vsega . .	75	13	20	1	07
Šen. — Erjsipelas.
Črnomelj 	 Kamnik	 Kranj	.'. . . Krško 	 Maribor levi breg . . . Murska Sobota	 Novo mesto	 Slovenjgradec		\ 1 1 1 2	1 1 1 1 1	1 1 1 1	—	1 2 2 1 1
Vsega . .	G	5	4	-	7
Vnetje primševne slinavke. —			Parotitis		
cpidemica.					
Konjice 		5	—	—	—	•6
Krško 		12	04	—	—	70
Novo mesto		30	377	151	—	262
	7	G	5			8
Vsega . .	GO	447	158	-	351
Otrpnjcnje tilnika. -	- Polyoniyelitis				
ncuta.					
Dolnja Lendava ....	2	—	—			2
Kranj		I	—	—			!
Vsega . .	3	—		—	3
Ilripa. — Grippe.					
Laško 		1		1			i
		17	—		17
Ljubljana (srez) ....	-	15	—		15
Vsega . .	1	1 32	1	1-	32
Ljubljana, dne 2G. marca 1934.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
*
I. No. 2960/1.	772
Razpis.
Razpisuje se mesto uradniškega pripravnika po S 45., odst. 2., zakona o uradnikih pri banovinski splošni bolnici v Mariboru.
Prosilci morajo dokazati, da izpolnjujejo splošne pogoje za sprejem v banovinsko službo ter morajo imeti strokovno šolsko izobrazbo iz trgovinskih ali ekonomskih znanosti, ki ustreza dovršeni srednji šoli. Upoštevali se bodo absolventi trgovske akademije z zaključnim izpitom.
Prošnje se naj vlože pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljub' ljani do 25. aprila 1934.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine,
v Ljubljani, dne 6. aprila 1934.
❖
V.	No. 1180/7.	G82-3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del pri nadzidavi banov, uradnega poslopja v Knafljevi ulici v Ljubljani
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 20. aprila 1934 ob 11. uri dop.
v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 32 telm. odd.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki .znaša za:
1.	težaška, zidarska
in betonska	dela	Din	926.693'51
II.	krovska dela	„	64.250'—
IIJ. kleparska dela	„	38.176'—
IV. instalacijo strelo-
vodov	„	8.950-—
Din 1,038.069-51
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
dne 28. marca 1934.
*
V
No. 8565/1.	765
Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
D r. K u n c Boris, zdravnik v Ljubljani, in dr. Bed j a nič Milko, zdravnik v Mariboru, sta vpisana v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino v Ljubljani.
Kralj, banska uprava Dravske banovim* v Ljubljani,
dno 30. marca 1934.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
I 17/34—11.	764
Dražbeni oklic.
Dne 3 0. aprila 1934 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi šl. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Novo mesto, vi. št. 298.
Cenilna vrednost: Din 163.600’—.
Najmanjši ponudek: Din 81.800’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Novem mestu, dne 22. marca 1934.
I 396/33—15.	762
Dražbeni oklic.
Dne 3 0. aprila 1 934 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Radoslavo', vi. št. a) 91,
b)	93, c) 12, č) zemljiška knjiga Gode-marci, vi. št. 272.
Cenilna vrednost: ad a) Din 188.995’90, ad b) Din 119.407’70, ad c) Din 31.940 70 p, ad č) Din 29.871-50.
Najmanjši ponudek: ad a) Din 125.997 27 p, ad b) Din 79.605’ 14, ad c) Din 21.293-80, ad Č) Din 19.914-34.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljutomeru, dne 22. marca 1934.
I 3140/33—10.	689
Dražbeni oklic.
Dne 11. maja 1934 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi St. 4 dražba nepremičnin one polovice, zemljiška knjiga Petrovče, vlož. štev. 361.
Cenilna vrednost: Din 27.780’—.
Najmanjši ponudek: Din 13.890—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 7. marca 1934.
*
I 1080/33—7.	741
Dražbeni oklic.
D n e 12. m a j a 1934 dopoldne ob pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Čirčtče, vlož. štev. 6, pare. št. 77/2 in 1 hiša z vrtom.
Cenilna vrednost: Din 30.337-—.
Najmanjši ponudek: Din 15.175’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle, več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sedišče v Kranju,
dne 28. marca 1934.
*
1 221/33—19.	754
Dražbeni oklic.
"Dne 12. maja 1934 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Goriča vas, vlož. štev. 79.
Cenilna vrednost: I6’i.558’40 dinarjev, vrednost bremen, ki jih je prevzeti brez zaračuna na največji ponudek. je Din 27.000’—.
Najmanjši ponudek: Din 92 378’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki ie nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ribnici,
dne 3. aprila 1934.
❖
I 66/34—7.	742
Dražbeni oklic.
Dne 12. maja 1934 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v
sobi št. 0 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Hrastje, vlož. štev. 86, hiša z gospodarskimi poslopji in 21 zemli1* > škimi parcelami.
Cenilna vrednost: Din 95.781’—.
Vrednost pritikline: Din 11.100—.
Najmanjši ponudek: Din 71.254—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljal1 glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kranju, dno 28. marca 1934.
*
I 99/34/7	675
Dražbeni oklic.
Dne 14. maja 1934 dopoldne ob pol deset ib bo pri podpisanem sodišču v sobi šl. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Palovče, vi. št. 8, 9. 89-
Cenilna vrednost: Din 27.370’—.
Vrednost pritikline: Din 3.600’—.
Najmanjši ponudek: Din 18.246-67.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dra.:beni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča.
Sresko sodišče v Kamniku, odd. II.,
dne 23. marca 1934.
*
IX I 475/33—25.	722
Dražbeni oklic.
Dne 14. maja 1934 dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi Sl. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sp. Radvanje, vlož. št. 58.
Cenilna vrednost: Din 230.421—.
Vrednost pritikline: Din 6.065—.
Najmanjši ponudek: Din 115.210*50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se no mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbem oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 12. marca 1934.
*
1 154/34.	744
Dražbeni oklic.
Dni' 15. maja 1934 dopoldne o|> pol devetih bo pri podpisanem *0^'‘ šču v sobi št. 6 dražba nepremični11-zemljiška knjiga Vuhred, vlož. štev. 4;>.
Cenilna vrednost: Din 41.171—•
Najmanjši ponudek: Din 20.585’50.
jj;
I 3162/33—8.	688
Dražbeni oklic.
Dn.e 11. maja 1934 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin ene polovice, zemljiška knjiga Petrovče, vlož. štev. 361.
Cenilna vrednost: Din 27.780-—.
Najmanjši ponudek: Din 13.890-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Celju. odd. VI.,
dne 7. marca 1934.
*
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, .le priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benern naroku prod začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Rlede nepremičnine v škodo zdražitelja. bi je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na družbeni oblic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Sresko sodišče Marenbcrg, dne 31. marca 1934. jk
1 673/33—14.	*	753
Dražbeni oklic.
Dne 16. maja 1934 dopoldne ob Osmih bo pri podpisanem sodišču v Sobi štev. 1 dražba nepremičnin:: zemljiška knjiga Kovača vas, vlož. štev. 4, Obstoječih iz hiše štev. 37 z viničarijo b. štev. 38 in preše, gospodarskega poslopja, dveh velikih vinogradov in zemljiških parcel ter pritikline.
Cenilna vrednost s pritiklino: Din 164.062-32.
Vrednost pritikline: Din 14.293-—.
Najmanjši ponudek: Din 109.375"—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, bi je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Slovenski Bistrici, odd. H.,
dne 30. marca 1934.
sjj
E 1358/32—15	672
Dražbeni oklic.
Dne 16. maja 1934 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Lisce, vi. št. 187.
Cenilna vrednost: Din 129.060-—.
Najmanjši ponudek: Din 85.240-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, Jo priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Klede nepremičnine v škodo zdražitelja, bi je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oblic, ki je nabit na uradni deski tega Sodišča.
Sresko sodišče v Celju, odd. VI,
dne 13. marca 1934.
E IV 583/33—11.	714
Dražbeni oklic.
Dne 18. maja 1934 dopoldne ob Pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: Zemljiška knjiga Vrhov dol, vlož. št. 40 in 25.
' Cenilna vrednost: Din 22.486-50.
Najmanjši ponudek: Din 14.991-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, jo priglasiti sodišču najpozneje pri draž-bonem naroku pred začetkom dražbe, ®icer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja.
ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 17. marca 1934.
H*
E 3550/32—20.	761
Dražbeni oklic.
Dne 2 3. maja 1 9 3 4 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga mesto Celje, vi. št. 124.
Cenilna vrednost: Din 124.865-—.
Najmanjši ponudek: Din 62.432-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 20. marca 1934.
*
I 38/34—9.	690
Dražbeni oklic.
Dne 23. maja 1934 dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba ueprenjičnin: zemljiška knjiga k. o. Tolsti vrli. vi. štev. 4.
Cenilna vrednost: Din 7.054-05.
Vrednost pritikline: Din 3.455-—.
Najmanjši ponudek: Din 4.702-70.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Konjicah, odd. H.,
dne 21. marca 1934.
1 103/34—6.	655
Dražbeni oklic.
Dne 25. maja 1934. dopoldne ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Trbovlje. 1. vi. št. 227: hiša št. 276 v Lokah z gospodarskimi poslopji, kegljiščem, kletjo in vrtno hišico, 2. vlož. št. 257: zemljišče.
Cenilna vrednost: adl. Din 125.000—, ad 2. Din 26.570—.
Vrednost pritikline: Din 590—.
Najmanjši ponudek: ad 1. in 2. Din 80.614-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki jo nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Laškem, dne 20. marca 1934.
I 937/33-13.	712
Dražbeni oklic.
Dne 28. maja 1934 dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin: hiša št 24 v Bučerci s svinjaki, svinjsko kuhinjo, gospodarskim poslopjem, vinsko kletjo in 9 zemljiškimi parcelami ter 6 zemljiških parcel, zemljiška knjiga Anovec, vi. št. 28 in 170.
Cenilna vrednost: Din 29.630-— po odbitku bremen, ki jih je prevzeti brez zaračuna.
Vrednost pritikline: Din 3.322-—, ki je že upoštevana v cenilni vrednosti.
Najmanjši ponudek: Din 19.752-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic; ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Brežice, odd. II..
dne 22. marca 1934.
*
I 1331/33—11.	743
Dražbeni oklic.
Dne 28. maja 1934 dopoldne ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bled, vlož. štev. 411.
Cenilna vrednost: Din 1,131.524—.
Vrednost pritikline: Din 38.756-—.
Najmanjši ponudek: Din 565.762-—.
Jamčevina znaša: Din 113.152-40.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Radovljica, dne 30. marca 1934.
*
I 653/33—22.	770
Dražbeni oklic.
Dne 2 8. maja 1934 ob enajsti uri 3 0 minut 'bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin: hiša št. 1 v Trebežu, gospodarsko poslopje, drvarnica, 8 parcel, 2 travnika in 2 gozdni parceli, zemljiška knjiga Brežina, vi. štev. 59, 240; zemljiška knjiga Piršenbreg, vi. št. 112.
Cenilna vrednost: Din 13.833-75 po odbitku bremen, ki jih je prevzeti brez zaračuna.
Vrednost pritikline: Din 1463-—, ki je že upoštevana v cenilni vrednosti.
Najmanjši ponudek: Din 9222-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Brežice, odd. 11.,
dne 6. aprila 1934.
❖
li 374/32—24,	710
Dražbeni oklic.
Dne 28. maja 1934 dopoldne ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kamnik, vlož. št. 402.
Cenilna vrednost: Din 243.000-—.
Najmanjši ponudek: Din 121.500-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, jo priglasiti sodišču najpozneje pridraž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kamniku, dne 25. marca 1-934.
*
I 13/34-11.	752
Dražbeni oklic.
Dne 28. maja 1934 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 12 dražba nepremičnin: hiša št. 9 v Sp. Pohanci z gospodarskim poslopjem, svinjaki, straniščem, mlinom in 18 parcelami, travnik in vinski hram s 3 parcelami, zemljiška knjiga Dolenja vas, vlož. štev. 109 in 225, zemljiška knjiga Volčje, vlož. štev. 12.
Cenilna vrednost: Din 106.131-25.
Vrednost pritikline: Din 4.193-—, ki je že upoštevana v cenilni vrednosti.
Najmanjši ponudek: Din 70.754-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.-
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Brežice, odd. II., dne 25. marca 1934.
*
I 230/34—8.	721
Dražbeni oklic.
Dne 2. junija 1934 dopo-ldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Šenčur, vi. št. 544. hiša s 3 zemljiškimi parcelami.
Cenilna vrednost: Din 37.170'—.
Najman jši ponudek: Din 24 678-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja,
ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kranju, odd. II.,
dne 28. marca 1934.
ji*
E 380/33—22.	711
Dražbeni oklic.
Dne 4. junija 1934 dopoldne ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 zopetna dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Domžale, vlož. štev. 304.
Cenilna vrednost: Din 104.020-—.
Vrednost pritikline: Din 9.500-—.
Najmanjši ponudek: Din 52.010-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati gledemepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sedišče Kamnik,
dne 26. marca 1934.
&
E 1306/32—14.	771
Dražbeni oklic.
Dne 6. junija 1934 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sp. Hudinja, vi. št. 279.
Cenilna vrednost: Din 161.916-—.
Vrednost pritikline: Din 130-—.
Najmanjši ponudek: Din 108.030-66.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 23. marca 1934.
* i
1 72/34-8.	652
Dražbeni oklic.
Dne 12. junija 1934. dopoldne ob pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Jesenice, vi. št. 634.
Cenilna vrednost: Din 308.370-—.
Vrednost pritikline: Din 86.150-—.
Najmanjši ponudek: Din 154.185-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravna! v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kranjski gori,
dne 13. marca 1934.
I 8/34-6.	739
Dražbeni oklic.
Dne 25. junija 1934 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Loka, vlož. štev. 48, zemljiška knjiga Butoraj, vlož. štev. 70.
Cenilna vrednost: Din 67.019-70.
Vrednost pritikline: Din 1.808-25 (ki je že upoštevana v gori navedeni cenilni vrednosti).
Najmanjši ponudek: Din 44.680—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Črnomlju, odd. II.,
dne 28. marca 1934.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so so izpremembe in dodatki pri nastopni firmi!
310.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 27. marca 1934.
Besedilo: »Rinora« d. z o. z. v Celju.
Obratni predmet: Skupna prodaja l*>dpetnikov družbenih tvrdk.
Prokuristom se imenuje Ernst Belo, uradnik tvrdke v Celju, s pravico, da podpisuje družbeno firmo tako, da skupno ali s poslovodjem Falterjein Henrikom, ali s poslovodjem Carotta Karlom pristavi svoje ime kot prokurist pod tvrdkino zapisano, natisnjeno ali = štampiljko odtisnjeno besedilo.
Okrožno sodišče v Celju. odd. I., dne 27. marca 1934.
Rg C 11 80/2.
Izbrisale so se nastopne firme:
311.
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 29. marca 1934. Besedilo: Bush Service Corporation, družba z o. z., podružnica Maribor. Sedež glavnega zavoda: Ljubljana. Zbog opustitve obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 29. marca 1934.
Itg C Tl 59/10.
*
312.
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 22. marca 1934. Besedilo: Huber Ivan.
Obratni predmet:	knjigoveštvo 111
trgovina s knjigoveškimi izdelki.
Zaradi neizvrševanja obrta.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 22. marca 1934.
Rg A III 133/6.
/
Stran 141'.
313.
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 22. marca 1934. Besedilo: Kuhar in Hrovat, Maribor. Obratni predmet: trgovina z mami-fakturnim blagom.
Zbog razdružitve.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 22. marca 19:34. lig A II 162/13.
Sedež: Maribor—Krčevina št. 88.
Dan izbrisa: 22. marca 1934. Besedilo: Jurij Khl, veletrgovina z tinom, Maribor—Krčevina.
Obratni predmet:	veletrgovina z
vinom.
Zbog prestanka obrta.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 22. marca 1934.
Hg A H 235/8.
*
313.
Sedež,: Ruše.
Dan izbrisa: 29. marca 1934.
Besedilo: Jeklarna Koluinbus-Fužiiic, Otmar Babler.
Obratni predmet: Fužine, (tvorniški Obrt).
Zbog prestanka obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 29. marca 1934.
Rg A II 79/7.
Vpisi v zadružni register.
Opisala se je nastopna zadruga;
316.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 27. marca 1934.
Besedilo: Gospodarska zadruga mizarskih mojstrov v Celju, registrovana Zadruga z omejeno zavezo. /
Obrat in predmet: Pospeševanje mizarskega obrta svojih članov potem skupnega poslovanja.
Zadružna pogodba z dne 27. februarja 1934.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njegovim enkratnim zneskom, a more imeti z dovoljenjem načelstva več deležev.
Oznanila se izvršujejo po okrožnici ali s priporočenimi pismi, po potrebi po listih in navadnih pismih.
Načelstvo sestoji iz zadružnikov, člani načelstva so:
Vehovar Franc, mizar v Celju,
Vrenko Mihael, mizar v Celju,
Vodičar .Janko, mizar v Celju,
Mihalič Jožef, mizar v Celju.
Pravico zastopati zadrugo ima: načelstvo.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujejo skupno načelnik ali tajnik in dva odbornika.
Zadruga je članica Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, ki izvršuje predpisane revizije.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 27. marca 1934.
Zadr. IV 85/2.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
317.
Sedež: Apače.
Dan vpisa: 29. marca 1934.
Besedilo: Posojilnica in hranilnica za Apačko kotlino y Apačah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se dosedanji član načelstva Tschiggerl Karol, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva Taschner Jožef, posestnik na Plitvici št. 24.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 29. marca 1934.
Zadr. II 114/15.
*
318.
Sedež: Apače.
Dan vpisa: 29. marca 1934.
Besedilo: Posojilno društvo v Apačah registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se dosedanji član načelstva Fiirst Karl, vpiše pa novoizvoljeni nadomestni član načelstva Kreiner Ivan, posestnik v Apačah.
Dosedanji član načelstva Kranzlbin-der Alojz je načelnik in Crnčič Matija namestnik načelnika, dosedanji namestili član načelstvg Soramer Anton pa je sedaj član načelstva.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 29. marca d934.
Zadr. IV 59/3.
*
319.
Sedež: Hrastnik.
Dan vpisa: 27. marca 1934.
Besedilo: Dom rudarskih upokojencev v Hrastniku, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne
12.	marca 1934 se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorji: člana načelstva Verden Anton in Volavšek Jernej.
Likvidacijska firma: Dom rudarskih upokojencev v Hrastniku r. z. z o. z. v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidatorji skupno podpisujejo likvidacijsko firmo.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 27. marca 1934.
Zadr. III 237/6.
❖
320.
Sedež: Jaronina.
Dan vpisa: 29. marca 1934.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v .larenini, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbrišeta se dosedanja člana načelstva Zupanič Leopold in Drozg Anton, vpišeta pa novoizvoljena člana načelstva Šmarčan Janko, oskrbnik na Poličkem vrhu, in Hren Franc, posestnik na Vajgnu št. 25.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 29. marca 1931 Zadr. I 44/32.
321.
Sedež: Kan d i ja.
Dah vpisa: 18. marca 1934.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico, r. z. z ij. z. v Kan-diji.
Izbrisala sta se načelstvena člana Taborski Franc in Hočevar Martin, vpisala pa člana načelstva:
Dr. Gros Davorin, odvetnik v Novem mestu, in
Kunsti Miroslav, upok. železniški uradnik in posestnik v Novem mestu.
Okrožno sodišče v Novem mestu,
, odd. II.,
dne 18. marca 1934.
Fi 30/34 — Zadr. I 55/63.
*
322.
Sedež: Ljutomer.
Dan vpisa: 29. marca 1934.
Besedilo: Zadruga za vzrejo žrebet v Ljutomeru, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se dosedanji član načelstva Roškar Andrej, vpiše pa novo izvoljeni član načelstva Šumak Mirko, posestnik in trgovec v Ljutomeru.
Okrožifo kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 29. marca 1934.
Zadr. II 21/29.
*
323.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 29. marca 1934.
Besedilo: Narodna knj'ga v Mariboru, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišejo se dosedanji člani načelstva dr. Hohnjec Josip, dr. Jerovšek Anton, Krajnc Marko, Kaučič Jožef, Hrastelj Franc in Goleč Januš, vpišejo pa novo izvoljeni člani načelstva dr. Jeraj Josip, profesor, Maribor, Gledališka ulica 2, dr. Meško Josip, kaplan, Maribor, Mag-dalenski trg, dr. Sušnik Franjo, profesor, Maribor, Smetanova ul., Grešak Ciril, posoj- uradnik, Maribor. Masary-kova 25, Goleč Jojo, novinar, Nova vas pri Mariboru in Sekolec Franjo, dipl. phil., Maribor, Mejna ulica 26.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 29. marca 1934.
Zadr. IV 68/5.
*
324.
S loh Ptuj.
Dan vpisa: 29. marca 1934.
Besedilo: Delavsko-kmečka nakupna prodajna in stavbna zadruga, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ptuju.
Po sklepu občnega zbora z dne 10. decembra 1933 se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorji: Kuntara Zofija, pletilja v Ptuju, in Matjašec Štefan, mizarski pomočnik v Ptuju.
Likvidacijska firma: Delavsko kmečka nakupna, prodajna in stavbna zadruga, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidatorja podpisujeta likvidacijsko firmo kolektivno. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 20. marca 1934.
Zadr. V 39/3.
*
325.
Sedež: Sodražica.
Dan vpisa: 20. marca 1934.
Besedilo: Posojilnica za Sodražico ter okolico, r. z. z n. z. v Sodražici.
Vpiše se izprememba pravil. Zadružni delež znaša odslej 10 Din. Vabilo na občni zbor se mora naj-kesneje 8 dni prej razglasiti na običajni način z oklicem pred cerkvijo, kakor tudi z nabitjem v poslovnih prostorih zadruge.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 20. marca 1934.
Fi 19/34 — Zadr, I 37/38.
*
326.
Sedež: Toplice.
Dan vpisa: 20. marca 1934.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Toplicah, r. z. z n. z.
Izbrisala sta se načelstvena člana Ze-fran Franc in Žurga Janez, vpisala na člana načelstva Nardin Ivan, posestnik v Selih št. 6. in Poglajen Alojzij, posestnik v Podturnu št. 5.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. 1!.. dne 20. marca 1934.
Fi 33/34 — Zadr. I 114/30.
*
327.
Sedež: Velika Loka.
Dan vpisa: 22. marca 1934.
Besedilo: Živinorejska selekcijska zadruga v Veliki Loki, r. z. z o. z.
Izbrisala sta se načelstvena člana Bukovec Jernej in Novak Franc, vpisala pa člana načelstva Bukovec Alojzij, posestnik iz Vel Loke št. 34, in Mežan Adolf, posestnik v Dol. Nemški vasi št. 2.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 22. marca 1934 Fi 36/34 — Zadr. III 138/3.
Izbrisala se je nastopna zadrugi:
328.
Sedež: Skaručna.
Dan izbrisa: 3. marca 1934.
Besedilo: Električna strojna zadruga v Skaručni, reg. zadruga z omejeno zavezo.
Brez likvidacije, ker sploh ni pričela poslovati.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III..
dne 2. marca 1934.
Fi 151/34 — Zadr. IX 85/3.
Konkurzni razglasi
329.
St 11/34—2.	776
Konkurzni oklic.
ltazglasitev konkurza o imovini Marinčiča Vinka, trgovca z mešanim blagom na Viču, Tržaška cesta 15.
Konkurzni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase dr. Kandare Albin, odvetnik v Ljubljani.
Prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču, soba št. 140, dne 14. aprila 1934 ob K-9. uri.
Oglasitveni rok do 27. aprila 1934. Ugotovitveni narok pri podpisanem sodišču dne 2. maja 1934 ob 9. uri. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. «111., dne 30. marca 1934.
❖
330.
St 12/34-2.	775
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Kra-peša Frana, kavarnarja v Ljubljani, Kongresni trg 1.
Konkurzni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: dr. Gruden Igo, odvetnik v Ljubljani.
Prvi zbor upnikov pri podpisanem sodišču, soba št. 140, dne 21. aprila 1934 ob 9. uri.
Oglasitveni rok do 15. maja 1934. Ugotovitveni narok pri podpisanem sodišču dne 2. junija 1934 ob 9. uri v sobi št. 140.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 3. aprila 1934.
*
331.
Por 9/33—29.	749
Potrditev poravnave izven stečaja.
Poravnalna zadeva: Smid Matija, posestnik in trgovec, Nova vas štev. 8, p. Št. Jurij ob juž. žel.
Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenil poravnalni dolžnik z upniki dne
22.	marca 1934 in ki določa, da je prednostne terjatve in zahtevke, ki jih ne dosega poravnava, prvenstveno v celoti plačati, ostali upniki pa dobijo 50 % no kvoto, plačljivo v dveh enakih obrokih, katerih prvi zapade v plačilo tekom enega leta po odobritvi prisilne poravnave, drugi obtok pa šest mesecev po dospelosti prvega obroka.
Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I., dne 27. marca 1934.
Razglasi raznih uradov in oblastev
O.	No. 921/1.	759	2—2
Razglas.
Kamnoseška industrija Vodnik Alojzij v Ljubljani, Kolodvorska ul. št. 28 je prosila za odobritev kamnoloma na
ročni obrat v Lesnem brdu, pare. štev. 1724/15, k. o. Vel. Ligojna v občim •Vrhnika. Kamnolom je že star in se v njem ni obratovalo že par let. Tudi sicer ta obrtna naprava ni bila še odobrena.
Radi tega razpisujem po §§ 108. m sled. zakona o obrlih in §§ 12. in 90. stavbnega reda komisijski ogled Za torek, dne 17. aprila 1931 ob 8. uri 30 min.
Komisija se sestane po prihodu vlaka na postaji Drenov grič.
Vse interesente vabim, da prijavijo svoje ugovore in pomisleke najkesiieje ob razpravi, ker bi pozneje prijavljene ugovore mogel upoštevati le v toliko, kolikor bi se nanašali na javne interese.
Načrti so do dneva razprave med uradnimi urami vsakomur na vpogled pri tuk. uradu v sobi štev. 2.
Sresko načelstvo v Ljubljani, dne 5. aprila 1934.
Sreski načelnik: Žnidarčič s. r.
❖
T. No. 452/2-1934.	665a 2-2
Razglas
o I. ustni licitaciji za dobavo gramoza za drž. ceste št. 2, 49, 50 iu 52 v območju tehničnega razdelka sreskega načelstva v Ljubljani.
V smislu odloka kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne
23.	marca 1934, V. No. 40/21—88, razpisuje tehnični razdelek prvo ustno licitacijo za dobavo gramoza za naslednje proge:
a) državna cesta št. 2, ki obsega 19
prog,
b) državna cesta št. 49, ki obsega G prog,
c) državna cesta št. 50, ki obsega 8 Prog,
č) državna cesta št. 52, ki obsega 10 prog.
Dobava se mora brezpogojno izvršiti do 15. oktobra 1934. Licitacija se bo vršila:
a) za progo državne ceste štev. 2 od km 598-0 do km 634'0 ter
b) za progo državne ceste štev. 49 od km 0’0 do km 22-0
dne 1. majat. 1. v pisarni tehničnega razdelka, Ljubljana, šentpetrska vojašnica;
c) za progo državne ceste štev. 50 od km 0-966 do km 38-0 ter
č) za progo državne ceste št. 52 °d km 0-0 do km 37-0
dne 2. maja t. 1. v pisarni tehničnega razdelka, istotam;
d) za progo državne ceste štev. 2 °d km 577-0 do km 598-0
dne 3. inaja 1934 v občinski pisarni v Višnji gori;
e) za progo državne ceste štev. 49 km 22-0 do km 44-4
dne 4. maja 1934 v občinski pisarni r Dol. Logatcu;
f) za progo državne ceste štev. 52 0(1 km 37-0 do km 82-548
dne 5. maja 1934 v občinski hiši v Kočevju, s pričetkom vsakokrat ob 9. uri dopoldne.
Vse natančnejše podatke in pojasnila Slej prilogo k »Službenemu listu« z dne 81. marca 1934, št. 26.
Tehnični razdelek sreskega načelstva v Ljubljani,
dne 27. marca 1934.
*
Vil/l, št. 12061/34.	768
Razglas.
Pri XIT. žrebanju obligacij 6% obli-fiacijskega, gradbenega in investicijskega posojila mestne občine ljubi,jaiTske, ki se je vršilo 15. marca 1934, so bile izžrebane naslednje obligacije:
Po Din 200 — štev. 21, 46, 92, 123, 142,
165, 240, 590, 628, 640, 668, 732, 739, "78, 1810, 1884, 1912, 2001, 2083, 2082, 2092, 2104,	2118, 2131,	2169,	2172,	2178,
2197 2218,	2222, 2224,	2263,	2283,	2286,
2358’ 2394,	2413, 2439,	2524,	2586,	2634,
2642, 2643,	2674, 2681,	2709,	2725,	2743,
2746, 2754,	2757, 2883,	2924,	2929,	2934,
2947, 2977 ,	2997, 2999,	3004,	3007,	3064,
3080, 3124,	3166,	3219,	3250,	3255,	3263,
8273, 3306,	3320, 3330,	3347,	3358,	3369,
3381, 3448,	3459,	3470,	3488,	3544,	3552,
3583, 3584,	3614,	3627,	3641,	3663,	3806,
3849, 3854,	3971,	3989,	9054,	9081,	9101,
9134, 9214,	9271.
Po Din 500'— št. 15029, 15058, 15075, 15093, 15142,	15202,	15210,	15238,	15285,
15299, 15416,	15440,	15485,	15491,	15513,
15529, 15537,	15594,	15595,	15608,	15619,
15620, 15622,	15763,	15807,	15832,	15845,
15855, 15897,	15981.
Po Din 1000 — št. 24756,24767, 24792, 24807 24815,	24829,	24872,	24910,	24997,
25046, 25204,	25231,	25292,	25306,	25347,
25443, 25502,	25539,	25613,	25619,	25631,
25646, 25657,	25682,	25683,	25690,	25714,
25720, 28746,	28808.
Po Din 5000-— št. 28876, 29024, 29037.
Po Din 10.000-— štev. 29494, 29545, 29560, 29601.
Po Din 50.000-— štev. 29775, 29847, 29858, 29977, 29978.
Po Lstg. 100-—, štev. 96, 109, 125,
166, 186, 191, 254, 280, 340, 477. 478, 316, 538, 564, 566, 569, 591, 603, 636.
Izžrebane obligacije so plačljive dne
15.	septembra 1934 pri mestni blagajni v Ljubljani.
Mčstno načelstvo v Ljubljani,
dne 5. aprila 1934.
Zupan in mestni načelnik: dr. Puc Dinko s. r.
*
Št. 113/135.	694	3—3
Razpis.
Ker prvn pismena licitacija ni uspela, 'se bodo vršile z istimi pogoji druge Pismene ponudbene licitacije, in sicer:
1. za dobavo mesa v torek dne 24. aprila 1984,
2. za dobavo moke v sredo dne 25. aprilu 1984,
3. za dobavo mleka v četrtek dne 26. aprila 1934,
4. za dobavo špecerijskega blaga in drugih potrebščin v petek dne 27. aprila 1934,
vsakokrat točno ob 11. uri v pisarni bolnice v Novem Celju, kjer se dobe tudi podrobnejši podatki.
Uprava bolnice za duševne bolezni v Novem Celju, dne 28. marca 1934.
*
Štev. 698.	729 3—3
Razpis nabave.
Po rešenju g. ministra za socialno politiko in narodno zdravje O. br. 5764 se bo vršila po določilih zakona o državnem računovodstvu v skrajšanem roku 15 dni v sredo, dne 18. aprila 1934, druga ofertna licitacija za nabavo vseli vrst mesa in slanine za čas od 1. maja do 30. septembra 1934 za bolnico za duševne bolezni v Ljubljani in za bolnico za duševne bolezni na Studencu.
Licitacija se bo vršila ob 11. uri v upravni pisarni bolnice za duševne bolezni v Ljubljani, Poljanski nasip 52, kjer se dobe pogoji za udeležbo pri licitaciji, kakor tudi druga navodila z navedbo višine potrebne kavcije.
Uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v Ljubljani,
dne 31. marca 1934.
❖
Broj: 4923/1934.	763
Oglas licitacije.
Središnji ured za osiguraiijc radnika održače u svojim uredskim prostorijanra u Zagrebu, Mihanovičeva ul. 3 na dan
5.	maja 1934 god. u 10 sati prije podne javnu pismenu ofertalnu licitaciji! za: Izmjenu dosada-njog kotlovnog postrojenja ljevano že-ljeznih člankastih kotlova za takove vo-docijevne sa mehaničkim Ioženjem u zgradi Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu, Mihanovičeva ul. 3.
Kaucija ima se predati na blagajni Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu na dan licitacije najkasnije do 9 sati prije podne, a ponude u uruč-beni zapisnik Središnjeg ureda za osiguranje radnika do 10 sati u zapečače-liom omotu sa oznakom:	Pounda za
izmjenu kotlovnog postrojenja u zgradi Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu, Mihanovičeva ul. 3« i adre-som ponudjača.
Ponude sastavljene prema oslovima i programu imade se podneti prepisno taksirane po odredbama Tar. Br. 25 Taksene tarife dopunjenog Zakona o Taksama. Ponudi imadu se predložiti potpisani uslovi i program, koje če podatke svaki interesent na zahtjev dobiti.
Ponudjnči imaju komisiji predložiti dokumenta o nadmetackoj podobnosti, državljanstvu, uplačenom porezu,.te po-tvrdu o položenoj kauciji, koja iznosi 5% od ponudjene sume za domače, a 10% za strane.
Kao kaucija može služiti: 1. gotov no-vac iti uložna knjižica kojeg novčanog zavoda prvog reda, 2. državne ili drža-vom zagarantovane obligacije po kursu odredjenom po Ministarstvu finansija,
3.	založnice ili komunalne obveznice, koje je Ministarstvo finansija oglasilo podesnima za kaucije i priznalo im pu-pilarnu vrednost, 4. garantno pismo novčanog zavoda prvog reda, koje je regi, strovano kod generalnog inšpektorata Ministarstva finansija, kao ovlaščen za izdavanje garantnih pisarna, samo kao privremena kaucija, koje se u roku od 8 dana izmjenjuje sa jeduom od ostalih pomenutih kaucija.
Ponudjač, kojemu če se radovi povje-
l-iti ima u roku od 8 dana povisiti kau-ciju na 10% od pogodjene sume, ako je domači, a na 20% ako je stranac.
Priznanice na zaradu biljegovače se sa 0-5% taksenim markama, a osim toga plača preduzimač 1% na ime ugovorne takse od zarade, te sve ostale zakonom propisane državne, banovinske i samoupravne dažbine i takse.
Središnji ured za osiguranje radnika pridržava sebi pravo prihvatiti ponudu, koju nadje najpovoljnijom i ako nije najjeftinija, te nije dužan svoj postupak obrazlagati, a može i poništiti licitaciju, bez prava ponudjača na bilo kakovu sštetu.
Prvenstveno če se u zim ati u obzir ponude sa domačini proizvodom, a u koliko ovih nebi bilo dovoljno uzeče se u obzir i inozemni fabrikat.
Ponude, koje ne stignu na vreme, koje su nepotpuue, nedovoljno taksirane, ne odgovaraju stavljenim uslovima iti stignu telegrafski neče se uzeti u obzir.
Za vreme raspisa mogu interesenti dobiti planove, uslove i program te potrebne upute za ovu licitaciju kod Sredi šnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu, Mihanovičeva ul. 3/IV i to sva-kog dana za vreme uredovnih časova uz naplatu od Din 50-— po jedtiom kom-pletnom primjerku.
Zagreb, 3. aprila 1934.
Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu.
*
Šl. 753/1 U H. F. 1934.	783
Razpis.
Oblastna uprava bolniškega fonda pri direkciji državnih železnic v Ljubljani razpisuje na podstavi pravilnika za zdravniško službo boln. fonda državnega prometnega osebja službo honorarnega prometnega zdravnika s sedežem:
1. V Žalcu;
2. v Mariboru za rajon L;
3. v Karlovcu.
Kompetenti za ta mesta morajo:
1. biti doktorji vsega zdravilstva z diplomo, ki velja v naši državi,
2. biti državljani kraljevine Jugoslavije,
3. bili popolnoma vešči slovenskega ali srbskohrvatskega jezika,
4. imeti splošno in lokalno pravico prakse,
5. biti zdravi in imeti zmožnost razločevanja barv,
6. dati pismeno izjavo, da pristanejo v polnem obsegu na navedeni pravilnik in
7. predložiti podroben currieulum vi-tae z navedbo sedanjih služb. Za vsako službo je treba navesti, koliko ima od nje mesečnih dohodkov in vse navedbe podkrepiti s častno akademsko besedo. Če pa je koinpetent v državni ali samoupravni službi, mora poleg tega Še predložiti dovoljenje za sprejem v službo pri bolniškem fondu.
Zdravniki, ki so stari nad (10 let. se ne bodo upoštevali, zaradi tega naj kompetenti predlože tudi rojstni list.
Pravilnik za. zdravniško službo bol. fonda je na vpogled pri šefih stanic Žalec, Maribor gl,- kol., Karlovac in pa pri podpisani upravi, kjer se zvedo tudi natančnejši pogoji.
Z dokumenti popolnoma opremljene in po predpisih kolkovane prošnje naj prosilci vlože do 21. aprila 1934 na oblastno upravo bolniškega fonda pri direkciji drž. žel.. Ljubljana, Celovška cesta 4.
Oblastna uprava bolniškega fonda pri direkciji državnih železnic v Ljubljani.
Razne objave
780
Združenje trgovcev za srez Maribor levi in desni breg v Mariboru,
Vabilo na redni letni občni zbor,
ki se bo vršil dne 22. aprila 1934 ob
13.	uri v dvorani hotela »Orel« v Mariboru, z naslednjim dnevnim redom:
1. pozdrav predsednika;
2. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora in predkonference letošnjega občnega zbora; •
3. poročilo načelstva;
4. poročilo tajnika;
5. blagajniško poročilo;
G. poročilo šokskega odbora;
7. poročilo načelnika sekcije lesnih trgovcev;
8. račun za leto 1933. in proračun za leto 1934.;
9. delitev koledarjev in drugim predmetov ob novem letu 1937).:
10. odpiranje in zapiranie trgovin in priključitev Pobrežja. Studencev. Nove vasi. Tezna in Krčevine k podeželskim krajem;
11. raznoterosti.
Maribor, dne 24. marca 1934.	,
760
Vabilo na XI. redni občni zbor Društva »Dečji in materinski dom kraljice Marije v Ljubljani«,
ki bo v ponedeljek, dne 23. aprila 1934 ob K. uri zvečer v društvenem domu v Ljubljani, Lipičeva ulica št. IG. Dnevni r e- d :
Poročilo društvenih funkcionarjev. Slučajnosti.
Ljubljana, dne G. aprila 1934.
Franja dr. Tavčar jeva, predsednica.
*
778
Vabilo na IV. redni občni zbor,
ki ga bo imela
F. Heinrihar, lesna industrijska d. d., Škofja Loka, dne 23. aprila ob pol 5. uri popoldne v družbeni pisarni v Škofji Loki. Dnevni red:
1. Predložitev bilance in poročila.
2. Odobritev bilance za leto 1933. in sklepanje o podelitvi absolutorija.
3. Slučajnosti.
Delnice je založiti vsaj G dni pred občnim zborom pri družbeni blagajni. Vsakih 10 delnic daje po en glas.
V Škofji Loki, dne 9. aprila 1934.
Upravni svet.
*
706
Vabilo na Xlll. redni občni zbor Obrtne banke d. d. v Ljubljani,
ki bo
v torek, dne 24. aprila 1934 ob 11. (enajsti) uri dopoldne v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Beethovnova ulica 10.
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1933. in predložitev bilance z zaključkom z dne 31. decembra 1933.
2. Poročilo nadzorstvenega svela.
3 Odobritev bilance za leto 1933. in sklepanje o predlogu upravnega sveta glede razdelitve čistega dobička po §§ 34. in 85. pravil.
4. Volitev upravnega in nadzorstvenega sveta.
5. Slučajnosti.
Po § 9. banč. pravil se smejo udeležiti občnega zbora delničarji, ki petnže ali pri banki v Ljubljani ali pri njeni podružnici v Ljutomeru ali pri Ljubljanski kreditni banki osem dni pred zborovanjem najmanj deset delnic.
Po § 11. bančnih pravil daje vsakih deset delnic po en glas. Delničarji, ki se ne udeleže občnega zbora, morejo
biti zastopani po drugih delničarjih, ki imajo glasovalno pravico, s pooblastili* kakor jih določi upravni svet.
Upravni svet.
❖
777
Vabilo na redni občni zbor delničarjev »Textilije«, d. d. v Ljubljani,
ki se bo vršil dne 25. aprila 1934 ob 11. uri na Tyrše-vi cesti št. 15/1.
Dnevni red:
1. Poročilo predsednika upravnega sveta.
2. Poročilo nadzorstvenega sveta.
3. Predložitev in odobritev bilance.
4. Podelitev absolutorija upravnemu i*1 nadzorstvenemu svetu.
5. Sklepanje o likvidaciji družbe in volitev likvidatorjev.
G. Slučajnosti.
Na občnem zboru imajo pravico gl®“ sovati vsi oni delničarji, ki so založili najmanj šest dni pred občnim zborom vsaj deset delnic pri blagajni Slovenske banke v Ljubljani. Vsak delničar .ie upravičen do toliko glasov, kolikorkrat zastopa po deset delnic.
Ljubljana, 9. aprila 1934.
Upravni svet.
*
785
Vabilo na IX. redni občni zbor,
ki ga bo imela
Centralna vinarna d. d. Ljubljana
v ponedeljek, dne 30. aprila 1934 ob
16.	uri v svojih prostorih v Ljubljani VIL Franko panska ulica št. tl.
D n e v n i red:
1.	Poročilo upravnega sveta.
2 Poročilo nadzorstva.
'3. Odobritev bilance za leto 1933.
4. Volilev upravnega sveta.
5. Volilev nadzorstva.
G. Slučajnosti.
Po čl. 14. družbenih pravil morajo predložiti delničarji, ki se hočejo udeležiti občnega zbora, 6 dni pred občnim zborom vsaj po 25 delnic z nezapadlim1 kuponi pri Vzajemni posojilnici, reg-zadrugi z o. z. v Ljubljani. Miklošičeva cesta št. 7.
V Ljubljani, dne 10. aprila 1934.
Upravni svet.
Kazid društva.
Osrednje društvo nižUh poštnih in brzojavnih uslužbencev, krajevna skupin® v Ljubljani, se je po skiepu zadnjed® občnega zbora dne 19. marca 1933 razšlo-Ljubljana, dne 7. aprila 1934. Krajevna skupina Osrednjega društva nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani.
Uprava.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: 0. Mihalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 30. kosu V. letnika z dne 14. aprila 1934.____________
Razglasi kraljevske banske uprave
VIII. No. 2191/1.	797
Razglas.
Prvi -delni risarski tečaj za strokovno Izobrazbo učiteljev na strokovnih nadaljevalnih šolah.
Na tehniški srednji šoli v Ljubljani se priredi prvi delni risarski tečaj za učitelje na strokovnih nadaljevalnih
šolali.
Ta risarski tečaj se bo vršil od 2. julija do vštetega 25. avgusta tekočega leta.
Število udeležencev za ta tečaj je določeno na 30.
K tečaju se pripuščajo učitelji (ice), ki so usposobljeni za osnovne in meščanske šole. Prednost imajo učitelji, ki že poučujejo na trgovinskih in obrt-uih nadaljevalnih šolali.
Prošnje, kolkovane s petdinarskim kolkom, naj se naslovijo na kraljevsko bansko upravo, oddelek za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Šolska vodstva naj poročajo ob predložitvi prošenj, koliko učiteljev na zavodu je usposobljenih za pouk na obrtnih nadaljevalnih šolah, iz katere skupine in kateri prosilci so že zaposleni i'a trgovinski, odn. obrtni nadaljevalni šoli.
Prošnje je vložiti pravočasno, tako da dospejo na kraljevsko bansko upravo najkesneje do 20. junija t. 1.
Kdo od prijavljenih kandidatov je sprejet, se bo po 20. juniju t. I. objavilo v dnevnikih, odnosno v učiteljskem strokovnem glasilu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne (j. aprila 1934.
sj.
II.	No. 9049/1.	794
Razglas.
Za delomržneže in izkoriščevalce obč. Podpor se proglašajo naslednje osebe:
Hiršelj Josip, roj. 1908, pristojen v občino Polšnik, srez Litija.
Nlaček Franc, roj. 24. VII. 1905, pristojen v bivšo občino Brengovo, sedaj v občino Cerkvenjak, srez Maribor, levi breg.
(Iramc Viljem, roj. 3. VII. 1910 v Perčičih pri Matuljah, srez Voloska v Istri, pristojen v občino sv. Križ, srez Krško.
Bede n k Martin, roj. 19, avgusta 1855 v vasi Ardro, občina Kaka, pristojen v Novo mesto, srez isti.
Stražar Anton, roj. 2. junija 1895, pripojen v občino Lukovico, srez Kamnik.
Ocepek Štefan, rojen 1907 in žena Marija, rojena Brajdič 1899, pristojna v občino Št. Lainbert, srez Litija. 1
Pokorn Rafael, roj. 10. oktobra 1901 v Škofji Loki, pristojen v občino Škofja Loka, sreska izpostava Škofja Loka.
Pojškruh Anton, roj. 1. januarja 1907, pristojen v občino Gornji grad. srez isti.
Letnik Jožefa, roj. 10. julija 1900 v Jablancih, pristojna v Koreno, srez Maribor levi breg.
Oernevšek Ivan, roj. 14. maja 1901, pristojen v Novo Štifto, srez Gornji grad.
Pogorevc Dragomir, roj. 18. januarja 1905, pristojen v občino Muto. srez Prevalje.
Šteharnik Franc, roj. 13. septembra 1913, pristojen v občino Šmartno pri Slovenjgradcu, srez Slovenjgradec.
Zupan Karel, roj. 1. novembra 1913 v Ljubnem, pristojen v občino Ljubno, srez Gornji grad.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Liubljani. dne fi. aprila 1934.
*
III./5. No. 3058/1.	810
Izkaz
živalskih kužnih holezni v območju Dravske banovine
po stanju z dr.o 10. aprila 1934.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (' >stnih magistratov) so natisnjena z d lejšimi, imena občin pa z navadnimi nkami: kraji s številom okuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad: Črnomelj: Dragatuš (Golek 1 dv.).
Steklina:
Celje: Celje okolica (Medlog 1 dv.). Krško: Velika dolina (Nova vas 1 dv.). Šmarje pri Jelšah: Ponikva ob juž. žel. (Hotunje 1 primer).
Meh ur čas ti izpuščaj konj: Brežice: Dobova (Mihalovec 2 dvorca, Mali Obrež 1 dv.), Rajhenburg (Stolov-nik 1 dvorec).
S v i n j s k a k u g a :
Brežice: Bizeljsko (Bračna vas (! dv., Bukovje 1 dvorec, Drenovec 2 dvorca). Celje: Velika Pirešica (Pernovo 1 dv.). Črnomelj: Adlešiči (Dolenjci, Griblje in Pribinei po 1 dv.), Črnomelj (Črnomelj
1 dvorec), Semič (Praprot 1 dvorec). Kočevje: Videm-Dobrepolje (Kompolje
2 dvorca, Podgorica 1 dvorec). Velike Lašče (Rašica 1 dv.). Dolnja Lendava: Orešje (Pince 4 dvorci). Krško: Kostanjevica (Kostanjevica 2 dv.). št. Jernej (Groblje 1 dv., Spodnje Gradišče 2 dv.). Litija: Stična (Potok 1 dv). Maribor »lesni breg: Hoče (Razvanje 2 dvorca. Sp. Hoče 7 dv.). Metlika: Gradac (Otok 1 dv.). Novo mesto: Zagradec (Brezov
* dol 4 dvorci).
Svinjska rdečica:
Celje: Vojnik (Loče 1 dv.). Konjice: Tepanje (Perovec 1 dvorec). Konjice okolica (Prežigal, Gabrovlje in Skalce po 1 dvorec) Konjice trg (Konjice in Zgornja Pristava po 1 dvorec), Zreča (Bohorina 1 dv.). Krško: Krško (Krško 3 dv.), Leskovec pri Krškem (Srednje Pijavško 1 dv.). Litija: Kresnice (Mala dolga noga 1 dv.), št. Vid pri Stični (Selo 1 dv.), Šmartno (Jelše i dvorec), Veliki Gaber (Cesta 1 dvorec). Maribor desni breg: Slovenska Bistrica mesto (Zgornja Bistrica 2 dvorca), Slovenska Bistrica okolica (Spodnja Ložnica in Klopce po 1 dvorec).
Perutninska kolera:
Ljubljana mesto: 1 dvorec.
Kraljevska banska uprava Dravsk»> banovine v Ljubljani,
dne 11. aprila 1934.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
P 178/34—1.	799
Oklic.
Tožeča stranka Cimerman Helena, roj’. Cuk, pos. v Gornjem Lakošu 69, po dr. Štupica Marjanu, odvet. v Dol. Lendavi, je vložila proti toženi stranki Lebarju Mihaelu, pos. v Kapci, sedaj v Ameriki in Cuku Štefanu, posestniku v Kapci, radi vknjižbe lastninske pravice in na izročitev nepremičnine k opr. št. P 178/34—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 21. aprila 1934 ob 9. uri pred tem sodiščem v sobi št. 21. razpravna dvorana.
Ker bivališče prvotoženea ni znano, se postavlja g. dr. Strasser Armin, odv. v Dolnji Lendavi, za skrbnika, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stro ske, dokler ne nastopi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 4. aprila 1934.
Og 7/34-2	.	790
Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim.
Hržič Karel, posestniški sin v Mihovcih st. 14, rojen 13. X. 1890 v Mihovcih, pristojen v občino Velika Nedelja, srez Ptuj, je odšel meseca aprila 1909 v Ameriko. Zadnjikrat je pisal od tam leta 1913., od tedaj naprej pa ni več glasu o njem.
Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24. o. d. z., se uvaja na prošnjo brata Hržiča Vincenca, posestnika v
Mihovcih št. 14, postopanje za proglasitev mrtvim in se izdaje poziv, da se
0 pogrešanem poroča sodišču.
liržič Karel se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali kako drugače da kako vest o sebi.
Po 1. maju 1935 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrožuo sodišče v Mariboru, odd. IV.,
dne 3. aprila 1934.
*
806
Popravek.
V dražbenem oklicu sreskega sodišča v Marenbergu 1 154/34, priobčenem v prilogi k 29. kosn ^Službene a lista« z dne 11. aprila 1934 (str. 138). se mora datum dražbe glasiti pravih n sdne 25. maja 1934. dopoldne ob pol devetih« in ne >dne 15. maja«,
Sresko sodišče Marenbeig, dne 12. aprila 1934.
H*
1 344/33—6	782
Ustavitev dražbenega postopanja zaradi nedostajanja ponudb.
Pri dražbenem naroku dne 6. aprila-1934 se ni stavila nobena ponudba. Zato se s tus. sklepom z dne 14. XI. 1933, I 344/33-L, dovoljena dražba nepremičnin vi. št. 189, k. o. Ziganja vas, ustavi v smislu 8 151. i. r.
Pred potekom pol leta od družbenega naroka se ponovna uvedba dražbenega postopanja za isto terjatev ne more predlagati.
Sresko sodišče v Tržiču, dne 6. aprila 1934.
H*
J 150/34	.	784
Dražbeni oklic.
Dne 12. junija 1934 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dravograd, vi. št., 'odn. pare. št. 279/5.
Cenilna vrednost: Din 25.000 —.
Najmanjši ponudek: Din 12.500—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe. Je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Prevaljah, dne 6. aprila 1934.
Konkurzni razglasi
832.
St 13/34-2	818
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Smrekarja Ferda, posestniku v Vel. Mengšu It. 62.
Konkurzni sodnik: Hutter Ivan, stare-lina sreskega sodišča v Kamniku.
Upravnik mase: dr. Potokar Ivo, odv. v Kamniku.
Prvi zbor upnikov pri sreskem sodišču v Kamniku, due 17. aprila 1934 ob 9. uri.
Oglasitveni rok do 1. maja 1934 (na sresko sodišče v Kamniku).
Ugotovitveni narok pri sreskem sodišču v Kamniku, dne 8. maja 1934 ob
9.	uri.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. aprila 1934.
*
333.
St. 2/34—15.	820
Konkurzni oklic.
Prezadolženem tvrdka Jugopromet družba z o. z. v likvidaciji v Ljubljani.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom St 2/34—2 o imovini prezadolžen-ca, se odpravlja, ker ni pokritja za stroške postopanja, po § 178., odst. 2., st. z. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. aprila 1934.
*
334.
Por 17/34—2.	819
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini C. Menardija, trgovca in posestnika v Ljubljani, registrovanega pod firmo (i Menardi, trg. agentura in komisija v Ljubljani.
Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik: dr. Žužek Bogdan, odvetnik v Ljubljani.
Narok za sklepanje poravnave pri podpisanem sodišču, soba št. 140, dne
7.	maja 1934 ob 10. uri.
Rok za oglasitev do 1. maja 1934. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. aprila 1934.
• ^
335.
Por 2/34—25.	812
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnika Ober-žana Ivana, peka v Zavodni pri Celju, je končano.
Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I..
dne 10. aprila 1934.
*
336.
Por 25/33—28.	821
Potrditev poravnave.
Prisilna poravnava izven konkurza dolžnika Gjustibeka Save, zakupnika menze oficirskega doma v Ljubljani, Metelkova ul. 2.
Potrjuje se poravnava, sklenjena pri naroku dne 3. marca 1934 med dolžnikom Gjustibekom Savo in njegovimi upniki. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. aprila 1934.
*
337.
Por 23/33-63	774
Potrditev poravnave.
Poravnalna stvar dolžnice Grošelj Celestine lastnice Odeon-bara v Ljubljani, Poljanska cesta št. 7,
Potrdi se prisilna poravnava izven konkurza, sklenjena na poravnalnem naroku dne 19. februarja 1934 med dolžnico in njenimi upniki.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IHi due 24. marca 1934.
*
338
Por 1/34—59.	-*1
Potrditev poravnave.
Poravnalna zadeva: Kališnik Alojz, mestni stavbenik v Celju.
Potrjuje se poravnava, katero je sklenil poravnalni dolžnik s svojimi upniki pri naroku dne 29. marca 1934. in ki d°' loča, da je prednostne in one terjatve, ki jih ne dosega poravnava, plačati v celoti, ostali upniki pa dobijo 40% v 10 enakih mesečnih obrokih, počenši 2 meseca po pravnomočnosti poravnave. K obveznostim dolžnika pristopi za prvi poravnalni obrok, torej 10% poravnalne kvote, kot porokipja z učinkom § 60. z. pr. Kališnik Marjeta, žena dolžnika. Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I., dne 10. aprila 1934.
*
339.
Por 18/33—55	773
Potrditev poravnave.
Prisilna poravnalna stvar izven konkurza dolžnice Kolterer-Petriček Ane, imetnice slaščičarne v Ljubljani, Aleksandrova ul. 6.
Potrjuje se prisilna poravnava izven konkurza, sklenjena na poravnalnem naroku dne 6. februarja 1934 med dolžnico Kolterer-Petriček Ano in njenimi upniki.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IIL>
dne 7. marca 1934.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 425/2.	813
Razglas.
V smislu naloga kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani se tuuradni razglas No. 425/1 od 20. IH-t. 1. glede dražbe občinskega lova v Ptuju (str. 118 priloge k 25. kosu >Služ-benega lista« z dne 28. marca 1934) popravlja v toliko, da se bo lovska pravica v krajevni občini Ptuj oddala na javni dražbi v zakup za dobo do 31. marca 1940 in ne do 30. junija 1940. Mestno načelstvo v Ptuju, dne 11. aprila 1934.
Št. 2571	789
Objava.
Pri vlomu v občinsko pisarno JJa Senovem od 3. na 4. aprila 1934 je bil* ukradena okrogla štampiljka: Občina Raihenburg srez brežiški.
Proglaša se za neveljavno.
Uprava občine Rajhenburg na Senovem, dne 7. aprila 1934.
Predsednik: dr. Benedičič s. r.
Narodna banka 800 kraljevine Jugoslavije
Stanje 8. aprila 1984.
Aktiva.	Dinarjev
Podloga . . 1.845,501.983-70 (+ 5,441.728-02) Devize, ki niso v podlogi 23,345.980-44 (—31,547.177-29) Kovani no-
veo v niklju 249,992.243-- (+12,535.726-50) Posojila . . 1.861,404.273-20 (—15,010.013-58) Vrednostni
Papirji . .	12,018.133'20	(+	252.133-20)
Prejšnji pred-
,ienal državi 1.717,391.105-22 (-	802-93)
Začasni pred-jemi gl. drž.
blagajni . 600,000.000-—
Vrednosti re-
^ervn. fonda 70,001.293-21 (+ 1,200.703-10) Vrednosti estalih fondov . . .	12,848.353-10
Nepremičnine ... .	150,294.137-87	(+	276.259-38)
Pazna aktiva	95,607.526'08	(—	173.066’40)
6.644.525.029-08
Pasiva.	Dinarjev
Kapital . .	180,000.000-—
Pezervni
fond . . .	87,799.507-28	(+	150.714-20)
Ostali fondi	14,519.273-32
Novčanice v
obtoku . . 4,186,040.360-— (—46,456.750-—) Obveze na
pokaz . . 1.000,481.187-46 (+62,843.680-94) Obveze z rokom . . .	989,443.899-01	(—36.150.000—)
Pazna pasiva	180,240.802-01	(-	7,407.295-14)
6.644.525.029-08
Obtok in obveze . . . 5.192,521.547-40 Celotno kritje . . . 35"54t/0 Kritje v zlatu . . . 33"57°/0
Obrestna mera:
Po eskomptu	  •	.	7%
Po zastavah: na zlato in varante « • . • • . 7% na vrednostne papirje	8%
*
No. 1667.	803
Razpis.
Uprava občine Hoče razpisuje mesto delovodje. Kok za vlaganje prošenj do JL maja 1934. Pogoj: 4 razredi srednje šole in večletna praksa. Prošnje je vlomiti po čl. 8. uredbe o občinskih uslužbencih.
Občina Hoče, dne 10. aprila 1934.
*
&t, 1230/34.	791
Razpis.
V smislu banove uredbe »Službeni Dstc št. 184/22 iz 1. 1934 se razpisuje fhesto občinskega delovodje. Prosilci jhorajo izpolnjevati vse pogoje iz čl. 7.
8.	navedene uredbe in imeti vsaj popolno srednjo ali tej enako strokovno ®°lo z zaključnim izpitom. Služba je Popravljalna, začasna.
Lastnoročno pisane prošnje za spreten* v službo, podprte z vsemi potrebnimi listinami (čl. 7. iu 8.) je vložiti
pri podpisani občini najpozneje do 20. maja 1934.
Občina Apače, srez ljutomersko-radgonski,
dne 12. aprila 1934.
•J;
Opr. št. 664/G—34.	802
Razglas.
Sreski cestni odbor v Ptuju razpisuje javno ustno licitacijo za dobavo gramoza za banovinske, dovozne in subvencionirane ceste, in sicer:
v sredo, dne 16. maja 1934 ob pol 9. uri v pisarni cestnega odbora v Ptuju za ceste na levem bregu Drave;
v četrtek, dne 17. maja 1934 ob pol 9. uri v pisarni cestnega odbora v Ptuju za ceste na desnem bregu Drave;
v petek, dne 18. maja 1934 ob pol 9. uri v dvorani pri Skorčiču v Ormožu za vse ceste v ormoškem okraju.
Dražbeni pogoji so interesentom na razpolago pri sreskem cestnem odboru v Ptuju. Dražbalo se bo skupaj delo, dobava in vožnja gramoza. Dobaviteljem so na razpolago tudi banovinske gramoznice za odkup gramoza po primerni ceni.
Pred začetkom dražbe je mogoče vložiti tudi pismene ponudbe za dobavo gramoza, zapečatene pod kuverto in kolkovane s kolkom 100 Din. v roke načelnika cestnega odbora. Ponudbi mora biti priložena kavcija v iznosu 10%. Pri ustni licitaciji mora izdražitelj položiti 10% varščino v gotovini, v vrednostnih papirjih ali hranilni knjižici domačega denarnega zavoda. Vsak ponudnik mora pred dražbo predložiti potrdilo davčne uprave o plačanih davkih za zadnje četrtletje ter podpisati dražbene pogoje, ki postanejo obvezni za njega takoj, za cestni odbor pa šele po odobritvi kraljevske banske uprave. Sreski cestni odbor v Ptuju, dne 10. aprila 1934.
Načelnik: Jeršc s. r.
Št. 781.	795-3—1
Razpis.
Uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana—Studenec razpisuje za zavod na Studencu dobavo:
109 železnih postelj za bolnike,
400 m blaga za žimnice.
1200 kg morske trave (afrika extris-sinia).
Pogoji, odnosno vzorci pri podpisani upravi.
Ponudbe, kolkovane s 5 Din, je vložiti do 28. aprila 1934 do 11. ure.
Uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana—Studenec v Ljubljani, Poljanski nasip 52, dne 9. aprila 1934.
Št. 669/1/34.	788-2-1
Razpis.
Začasna državna uprava razlaščenih veleposestniških gozdov v Ljubljani razpisuje potem javne pismene oiertne licitacije v raznih revirjih
1. šumske uprave razlaščenih gozdov v Kočevju
hlode na panju od 7750 bukovih stebel,
12.080 jelovih stebel;
2. šumske uprave razlaščenih gozdov v Straži pri Novem mestu
2835 ni3 bukovih hlodov na panju, 1185 m3 jelovih hlodov na panju,
ca 1800 prm bukovih odpadkov za napravo drv in oglja.
Natančen razpis po revirjih in pododdelkih je ponudnikom na razpolago pri zač. drž. upravi razlaščenih gozdov v Ljubljani in šumski upravi razlaščenih gozdov v Kočevju, odnosno šumski upravi razlaščenih gozdov v Straži.
Na posebnih tiskovinah pisane ponudbe je vložiti najkesneje do 5. maja 1931 do 11. ure dop. pri zač. drž. upravi razlaščenih veleposestniških gozdov v Ljubljani, Stari trg 34. Tiskovine in vsa ostala pojasnila se dobe pri gornjih upravah v Kočevju, odnosno v Straži in v-Ljubljani.
Ljubljana, dne 9. aprila 1934.
»j.
Št. 506/34	779
Objava.
Gospod dr. Brejc Janko, advokat v Ljubljani je umrl dne 6. aprila 1934.
Po § 44./f adv. zakona je postavil podpisani odbor za prevzemnika pokojnikove pisarne gospoda dr. Stanovnika Ivana, advokata v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 9. aprila 1934.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik:
Dr. Žirovnik Janko s. r.
Razne objave
793-2-1
Natečaj.
Direkcija Termalnega kopališča v Ča-teških toplicah pri Brežicah razpisuje za letošnjo sezono mesto kopališkega zdravnika. — Podrobnosti in pogoje službe sporoča omenjena direkcija, na katero naj se naslove ponudbe do 30. aprila t. 1.
ltadio termalno kopališče Cateške toplice Direkcija,
*
807
Dnevni red XII. rednega občnega zbora Tovarne verig d. d. v Lescah pri Bledu,
ki se bo vršil dne 30. aprila 1934 ob 11. uri v sejni dvorani Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani.
1. Predložitev poslovnega poročila in bilance k dnevu 31. decembra 1933.
2. Poročilo nadzorstvenega sveta in podelitev absolutorija upravnemu svetu.
3. Sklepanje o računskem zaključku.
4. Dopolnilna volitev upravnega sveta.
5. Volitev nadzorstvenega sveta.
6. Slučajnosti.
Uprava.
Pripomba: Posest desetih delnic upravičuje do enega glasu. Da srne delničar glasovati, mora položiti vsaj šest dni pred občnim zborom potrebno število delnic z nezapadlimi kuponi vred ali pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani ali pa Zadružni gospodarski banki v Ljubljani (§ 15. družbenih pravil).
*
792
Vabilo na izredni občni zbor, Bela-Motniške premogokopne družbe v Celju.
Na podstavi rudarskega zak. § 148./2, vabimo inozemske lastnike kuksov, ki niso imenovali svojih pooblaščencev pri rudarskem glavarstvu v Ljubljani, na izredni občni zbor, ki se bo vršil dne 13. maja 1934 ob 15. uri v pisarni Bela-Motniške premogokopne družbe v Celju, na Kralja Petra cesti 29/L,
z naslednjim dnevnim redom:
1. Poročilo obrata o vršenih delih in napravljenih investicijah po zadnjem občnem zboru.
2. Sklepanje o nadaljnjih investicijah in razširjenju obrata.
3. Določitev doplačil za kuks.
4. Slučajnosti.
Celje, 10. aprila 1934.
Direkcija Bela-Motniške premogokopne družbe v Celju.
*
78G
Razid društva.
Po sklepu izrednega občnega zbora dne 9. III. 1934 se je društvo Kolo jugoslovenskih sester v Dolnji Lendavi prostovoljno razšlo.
Sok Marija s. r. Horvat Albina s. r.
bivša predsedn.	bivša	tajnica.
808-3—1
Poziv upnikom.
Dom rudarskih upokojencev v Hrastniku, r. z. z o. z. v likvidaciji, poziva vse upnike, da v zakonitem roku, najkasneje do konca junija 1934, priglasijo svoje terjatve.
Hrastnik, dne G. aprila 1934.
Likvidatorja:
Verden Anton s. r. Volovšek Jernej s.r. *
805
Objava.
Izgubil sem izpričevali V. razreda drž. osnovne šole v Krškem in I. razreda drž. deške meščanske šole istotam za 1 1922./23. in 1923./24. na ime: Cunder Albin, rodom iz Bukovega (Italija). Proglašam ju za neveljavni.
Cunder Albin s. r.
814
Objava.
Izgubil sem izpričevalo III. b razreda mestne deške osnovne šole v Celju iz šol. leta 1908./09. na ime Črešnar Adam, rodom iz Frankolovega. Proglašam ga za neveljavno.
Adam Črešnar s. r.
804
Objava.
Izgubil sem šofersko legitimacijo, orožni list in vozno dopustilo za avto br. 1516 na ime Lobe Jožef, trgovec Reka-Hoče. Listine proglašam za neveljavne.	Lobe	Jožef	s.	r.
Reka-Hoče.
781
Elektrarna Škofja Loka in okolica d. d. v Škofji Loki. Aktiva	Bilanca	z	dne	31.	decembra	1933.	Pasiva
1. Blagajna . .		Din 10.695-46
"2. Dolžniki . .		210.043-05
3. Centrala . .	• •	328.897-—
4. Stroji . . .		459.990'—
5. Omrežje . .	• •	326.459-—
0. Transformatorji	, «	‘211.348-—
7. Števci . . .	• #	139.087"—
8. Orodje . . .		8.493'—
9. Premičnine .		16.760-—
10. Prodajalna		17.390-—
11. Blago . . .		86.397-—
12. 01 je in maža		12.719-50
13. Izguba v letih	1932.	
in 1933. . .		149.541 -54
1,978.420-55
1. Delniška glavnica
2. Upniki ....
3. Dividenda nedvignjena
Din 1,350.000-— 728.187-55 233-—
Izguba
Račun izgube in dobička.
1,978.420-55 Dobiček
1. Obratovalni stroški ‘2. Davki in pristojbine
3. Obresti................
4. Inventarni odpisi .
Din
369.440-90
7.051-77
66.166-75
135.775-88
578.441-30
1. Tok....................
2. Števnina...............
3. Instalacijsko delo .
4. Blago.................v
5. Izguba v letu 1933.
um 419.159-90 43.067-75 10.853-86 62.551-35 ,100.1 1
578.441-30
Škofja Loka, dne 31. decembra 1933.	UPRAVNI	SVET.
787
»Saturnus« d. d. za industrijo pločevinastih izdelkov
v Ljubljani.
Aktiva	Bilanca	za	leto	1933.	Pasiva
 ——■ ■■■■
	Din		Din
1. Gotovina		365.653-41	1. Glavnica		3,000.000-—
2. Efekti		23.200-—	2. Rezerve		127.846-34
3. Dolžniki		5,255.357-49	3. Upniki		17,110.999-19
4. Zaloga		3,554.329-55	4. Dobiček:	
5. Stroji, orodje . . .< .	4,534.874-07	iz 1. 1932. Din 46.213-07	
6. Nepremičnine ....	0,590.677-54	v 1. 1933. Din 3.033-46	49.246-53
	20,324.092-00		20,324.092-06
V breme Račun izgub		e in dobička.	V dobro
	Din		Din
1. Plače 		4,572.325-57	1. Obratni pribitek . .	18,370.138-17
2. Upravni stroški . . .	1,067.504-98			
3. Obratni stroški . . .	9.660.850-70		
4. Obresti		1,089.575-60		
5. Davki		500.494-25	/	
6. Odpisi		1,476.353-01	/	
7. Dobiček		3.033-46	/			
	18,370.138-17		18,870.138-17
Ljubljana, 31. decembra 1933.	UPRAVNI	SVET.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: 0. Mihalek v Ljubljani.