NASLOV
Leto XXXVI
Št. 44
Murska Sobota
8. nov. 1984
CENA 20 DIN
DANES V VESTNIKU
— Financiranje osnovnega bistva še zmeraj upošteva
količinski kriterij!	sfr 3
- Vodovod pri naše življenje	$tr. 6
“ Kmalu izid prve plošče domače glasbene skupine	str. 12
Pesa pospravljena, pšenica posejana
Najpomembnejša jesenska kmetijska opravila se tudi v Pomurju bližajo h koncu. Setev pšenice in spravilo sladkorne pese sta opravljena, teče pa še spravilo koruze za zrno.
Ozimnim žitom, največ seveda pšenici, so pomurski kmetijci to jesen namenili okrog 17 tisoč hektarjev njiv. Za letošnjo setev lahko rečemo, da je bila ena najuspešnejših v zadnjih letih, saj takorekoč ni bilo težav z reprodukcijskim materialom, pa tudi vreme ni za daljši čas prekinilo jesenskih del na poljih. Vse to je pripomoglo, da je bila letošnja setev v glavnem opravljena do prvih novembrskih dni, in če bo letina dobra, pogoji odkupa pa seveda ustrezni, ne bi smel biti problem prihodnje leto v Pomurju odkupiti okrog 27 tisoč ton tržnih viškov. Te naj bi pomurski pridelovalci oddali z okrog polovice zasejanih površin, od tega družbeni sektor z vseh površin, kmetje pa z okrog 6 tisoč hektarjev.. Prav pri slednjih pa se nekoliko zatika pri sklepanju pogodb za tržno pridelovanje pšenice. Položaj je seveda od zadruge do zadruge različen, saj so naprimer v Kmetijski zadrugi Gornja Radgona od načrtovanih 420 hektarjev sklenili pogodbe že za 400 hektarjev, medtem ko so v kmetijskih zadrugah Panonka in Lendava doslej sklenili pogodbe le za dve tretjini površin, na katerih naj bi kmetje pogodbeno pridelovali pšenico. Vendar poznavalci pravijo — to pa se je potrdilo tudi ob letošnji žetvi — da je odkup v večji men odvisen od pogojev kot od sklenjenih pogodb.
Pomurski pridelovalci pa v teh dneh končujejo tudi s spravilom sladkorne pese. Z nekaj manj kot 2.500 hektarjev soje letos nabrali krepko čez 100 tisoč ton in s pridelki so tokrat izredno zadovoljni. Na nekaterih območjih so pri kmetih ti dosegli tudi od 70 do 80 ton na hektar, medtem ko se povprečje v Kmetijskem gospodarstvu Rakičan, ki je največji
pridelovalec sladkorne pese, giblje med 46 in 48 tonami na hektar. Ce so pridelovalci zadovoljni s pridelkom, pa ne morejo biti zadovoljni s prevzemom. Zatika se zlasti pri odvozu z deponij, saj, za primer, v začetku tedna tovarna sladkorja samo v Kmetijskem gospodarstvu Rakičan še ni prevzela pobrane pese z okrog 500 hektarjev ali dveh tretjin vseh površin. Tako pa pesa izgublja na kakovosti, pa tudi na teži. Prav zaradi dobrih pridelkov pa dokaj uspešno teče
sklepanje pogodb za setev sladkorne pese prihodnjo pomlad.
Nekoliko pa v Pomurju kasni-jo s spravilom koruze za zrno. To so namreč letos začeli obirati kar mesec dni pozneje kot lani, zato se bo spravilo v družbenem sektorju zavleklo vse tja v drugo polovico novembra. Po dosedanjih podatkih so tudi pridelki koruze dobri, na doslej pospravljenih površinah Kmetijskega gospodarstva Rakičan pa se ti gibljejo okrog 7.8 tone suhega zrna na hektar. L. Kovač
Ne zbiratelj, še manj „obešalnik”
Zadnji posveti te vrste so bili leta 1976 in pravzaprav je škoda, da nimamo pri roki takrat sprejetih zaključkov in usmeritev, saj bi nam primerjava s tokratnimi utegnila dati svojevrsten pregled nad rastjo frontne organizacije v Pomurju. Kakorkoli že, uvodničar Geza Bačič, sekretar predsedstva republiške konference SZDL je na torkovem posvetu (30. oktobra) o vlogi SZDL v krajevnih skupnostih v Moravskih Toplicah pojasnil, da so tak pristop, torej srečanje z najodgovornejšimi aktivisti s terena, ubrali zaradi razmer, kakršnim smo priča; ki pa vseeno vlivajo nekaj zdravega optimizma. V republiki namreč beležimo sorazmerno visoko rast industrijske proizvodnje, dokaj solidne rezultate v kmetijstvu, dvig družbene produktivnosti in ugodne izvozne rezultate; kljub visoki stopnji inflacije in upadanju standarda ljudi. Posebej se je zadržal pri problematiki načrtovanja, iskanju notranjih rezerv, ki jih tudi v regiji ne manjka, in svobodni menjavi dela, kjer je še preveč proračunskih razmišljanj in cehovske nastrojenosti, kar najbolj občutijo v zdravstvu in šolstvu. Pozval je, naj bi jim bili po kolektivih za zgled najboljši, kot je Mura, ter k nadaljnjemu razvoju na skupnih osnovah, pri čemer se v tem delu severovzhodne Slovenije že lahko pohvalijo z nekaterimi dosežki. Drugi uvodničar, predsednik pomurskega medobčinskega sveta SZDL Boris Prejac, pa je pred kakimi sto zbranimi krajevnimi aktivisti razgrnil naloge, ki čakajo najmnožičnejšo politično organizacijo v prihodnjem obdobju. Med drugim je opozoril na brzdanje naložbenih apetitov, možnost združevanja sredstev med več krajevnimi skupnostmi in poenotenje samoprispevkov za vso krajevno skupnost, če ima ta več vasi in zaselkov. Do besede na regijskem posvetu pa so prišli tudi udeleženci in spregovorili zelo odprto, konkretno in prizadeto, ob tem, da jih je kar nekaj spomnilo, da SZDL v sedanjih družbenih razmerah ne more biti nekritični zbiratelj mnenj, pobud in predlogov, še manj nekakšen ,,obešalnik" za tudi najmanj pomembne reči. Sicer pa so spomnili na bolj ali manj že znane probleme s terena, kot je recimo gradnja šole v Mačkovcih, na škodo, ki jo je povzročilo melioriranje pri potoku Črnec v Lendavi, neplačevanje stanarin in stroškov centralne kurjave v družbenih stanovanjih v Gornji Radgoni, Lendavi in Murski Soboti in še bi lahko naštevali.
B. Ž.
RAZPRAVE RADGONSKIH KOMUNISTOV PO 13. SEJI
Potrebno bo še več odločnosti
Pred koncem drugega kroga razprav o predlogih sklepov 13. seje CK ZKJ so komunisti v radgonski občini v nekaterih osnovnih organizacijah že začeli urejati razmere znotraj lastnih okolij; in kot posledica diferenciacije, zaostrene odgovornosti in tudi črtanja članstva ponekod prihaja do kadrovskih sprememb. V večini organizacij pa komunisti vztrajajo, da morajo biti sedanje aktivnosti generalno napotilo za njihovo delo v prihodnje. Doslejšnje razprave je mogoče strniti v naslednje vsebinske sklope:
Odgovornost in neodgovornost
Pri povzemanju razprave o predlogu sklepov, ki jih je CK ZKJ poslal v bazo po svoji 13. seji, bi se lahko vprašali, ali so komunisti v osnovnih organizacijah sploh obravnavali statut ZKJ in druge dokumente, po katerih naj bi ta avantgarda delavskega razreda delala in se ravnala. Komunisti v občini Ljutomer namreč ugotavljajo nemoč in pesimizem (zaradi neobvladovanja inflacije, nemoči pri razreševanju cenovnih nesorazmerij, padca življenjskega standarda), neučinkovitost zveze komunistov pri razreševanju družbenih problemov, rast kriminala in tako naprej. Če bi osnovne organizacije ZK v občini Ljutomer delovale v skladu z vsemi programi in upoštevale temeljne dokumente Zveze komunistov, takih ocen ne bi smele sprejemati. Vlado Janžič, član CK ZKS, ki se je skupaj z Francem Kolaričem, sekretarjem MS ZKS za Pomurje, udeležil seje občinskega komiteja ZK v Ljutomeru, je dejal, da bi ravno te organizacije, ki vse to ugotavljajo, imenovali za oportune.
noreja — 20 milijonov izgube ob devetmesečju, tozd Simentalka — 8 milijonov izgube, Lesninin tozd Mizarstvo — 28 milijonov izgube. Občinska zdravstvena skupnost — 14 milijonov dinarjev in Zdravstveni dom Ljutomer 700.000,00 dinarjev izgube.
Razmere v občini Ljutomer so torej znane. Komunisti torej vedo, kako so delali in kje so. Še več — ko poznamo bolezen, jo je lahko pozdraviti, saj obstajajo številna zdravila. Naj jih le nekaj
naštejemo: dosledno izvajanje nalog dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, odkrit dialog med komunisti in akcijski pristop vseh komunistov k reševanju težav, ki izhajajo iz nedela, površnosti in neodgovornega obnašanja posameznikov. Le tako bo predlog sklepov 13. seje CK ZKJ dobil svojo pravo podobo, namen pa bo v celoti dosežen.
Dušan Loparnik
Komunisti Avtoradgone. KK. Radenskem v večini drugih proizvodnih osnovnih organizacijah so zahtevali nujnost krčenja družbene režije. Žal, zaenkrat ostajajo le pri zahtevah; ko bi bilo potrebno preseči ta vozel v konkretnih okoljih, omahujejo tudi komunisti. Slabim medsebojnim odnosom so prav tako namenili veliko pozornosti (OO ZK Nadgradnje Avtoradgona, Mesoizdelki. obe proizvodni OO Elrada) in ker jih niso sposobni urediti, iščejo prevečkrat napačne rešitve v drugačnih proizvodnih organizacijskih oblikah, čeprav so v večini posledica še nepravih odnosov na področju svobodne menjave dela znotraj delovnih organizacij. Pri tem na soočanje, dialog in predvsem pravo partijsko konfrontacijo povsod niso pripravljeni. Drugod pa so prav zadnje razprave prispevale, da so se komunisti povzpeli nad takšna razmišljanja.
Komunisti v sisih so opozorili, da so nevzdržne razprave, da bi bili za sedanji družbeni in gospodarski položaj edini krivci — komunisti. Ostali, ki so si v preteklosti zgradili visoke družbene položaje in standard, pa stojijo ob strani in skrbijo le za svoje interese. Pomemben prispevek je dala problemska konferenca komunistov s področja vzgoje in izobraževanja. Ne le. da je komunistom povrnila pre-
cej ugleda, ampak je tudi izpričala. da so na tem področju pripravljeni boljše izkoriščati notranje rezerve, čeprav tu in tam .še manjka odločnosti za korenite spremembe. Komunisti radgonske enote sodišča ne priznavajo objektivnih opravičil ijn zahtevajo dosledno izvajanje sprejetih sklepov. V upravnih organih pa ugotavljajo, da njihova preobrazba kasni.
Kljub velikim naporom, ki jih vlagajo v spravilo jesenskih pridelkov. ti niso Zavrli aktivnosti komunistov v kmetijstvu. Kot najbolj pereč problem so izpostavili cenovne prepade, ki jih silijo v spremembe setvenih planov (OO ZK kmetijstvo Črnci).
Komunisti v krajevnih skupnostih so v razprave pritegnili tudi nečlane. V Vidmu. Crešnjev-cih in Apačah opozarjajo na slabosti kadrovske politike, ko so spregovorili o štipendiranju, pa so izrekli kritiko centru za socialno delo, ki njihovih mnenj ne upošteva. Posledice se kažejo v tem. da prevečkrat štipendije ne prejemajo najbolj upravičeni. Opozarjajo tudi na slabo delo delegacij. KK SZDL in OO ZSMS, na kar pa komunisti v krajevnih skupnostih zaradi lastnih slabosti in težav niso-mogli dovolj vplivati.
Razprave bodo strnili na seji občinskega komiteja ZK v prvi polovici novembra.
V. Paveo
Lep primer, kaj se zgodi, če vodstvo DPO v katerikoli delovni organizaciji odpove, je DO Tehnostroj. Kljub oceni, 'da so se aktivno vključili v reševanje problematike, pa je v tretjem trimesečju izguba porasla za 80 milijonov dinarjev in trenutno znaša 240 milijonov din. Zalog reprodukcijskega materiala, polizdelkov in končnih izdelkov imajo v DO za 800 milijonov dinarjev, njihov žiro račun pa je blokiran v višini 400 milijonov dinarjev. Seveda je bilo na seji OK ZK v Ljutomeru slišati še druge številke o doseganju planskih obveznosti. in tudi te so tako nizke, da jih raje ne bi naštevali. Jože Vidovič, sekretar OK ZK. je med drugim povedal tudi tole: »Očitno je. da med komunisti ni pripravljenosti, da bi potegnili črto in prekinili s preteklostjo. Očitno je. da so v premoči tisti, ki jim ni do dela. DPO v Tehnostro-ju ni uspelo mobilizirati delavcev. del krivde je v neangažirano-sti vodstva DPO ... .«
Obtožujoče besede, ki pa bi jih mogoče lahko prenesli še v nekatera druga okolja: Ljutomerčanov tozd Poljedelstvo in živi-
Ponekod razprave nedorečene
Na seji občinskega komiteja ZKS v Lendavi so strnili razpravo o sklepih 13. seje CK ZKJ in ocenili aktivnosti v osnovnih organizacijah. Razprave v osnovnih organizacijah so bile kritične, vendar pa nedorečene ali bolje rečeno presplošne. Ponekod niso globje analizirali vzrokov za slabosti. Akcijski programi, ki naj bi jih izdelali v osnovnih organizacijah, naj bi bili kar najbolj konkretni, lotili naj bi se najbolj žgočih pojavov, ki tarejo posamezne osnovne organizacije in združeno delo.
Kaj je bilo v razpravah najbolj izpostavljeno? V INA-Nafti so menili, da je slabo nagrajevanje po delu, v Banatu so ugotavljali, da je slabo delovanje delegacije, v Centibi ugotavljajo nepravilnosti pri dodeljevanju vinogradniških kreditov, v Viatorju menijo, da se ne spoštujejo samoupravni akti. Nedoslednost je tudi pri dvojezičnih napisih v Lendavi. V Elmi so komunisti menili, da je potrebno zmanjšati poklicni partijski kader na vseh ravneh.
Komite je ugotovil, da bo potrebno nekaterim osnovnim organizacijam nuditi konkretno pomoč. Opredeliti bo potrebno tudi naloge komiteja pri tesnejšem sodelovanju z osnovnimi organizacijami. Aktivnost komunistov s sejo občinskega komiteja seveda ni prenehala, na podlagi razprav in sklepov bo potrebno izdelati akcijski program v sleherni osnovni organizaciji. Komite je na pobudo nekaterih osnovnih organizacij razpravljal tudi o perečih problemih zaradi naplačevanja stanarin in ogrevanja v družbenih stanovanjih. Ugotavljajo, da je skoraj 30 odstotkov stanovalcev, ki neredno plačujejo stanarino in kurjavo, med njimi tudi veliko komunistov.
Jani D.
TEŽAVE S KORUZO VPLIVAJO NA SETVENE NAČRTE KK RADGONA-
KORUZA NA POLOVICI POLJ
Cenovni prepadi v živinoreji, ki so v največji meri posledica že nesprejemljivih cen koruze, vse močneje ogrožajo ekonomski položaj delavcev radgonskega kmetijskega kombinata. Posebej še. ker so s posodobitvijo farme bekonov v Podgradu — objekt z zmogljivostjo 38 tisoč prašičev letno je stal 200 milijonov dinarjev — podvojili praši-čerejsko proizvodnjo, pri tem pa računali na kar štiri petine pridelane lastne krme. Ker so te z lanskim setvenim načrtom uspeli zagotoviti le manj od petine, ob tem pa na račun visokih cen koruze iz Vojvodine in Hrvaške (v kombinatovi reprodukcijski verigi stane kilogram koruze okrog 17 dinarjev, kupujejo pa jo tudi po 35 dinarjev) izgubili 150 milijonov dinarjev, so se odločili, da bodo spomladi namenili setvi koruze polovico (940 hektarjev) svojih polj. S tem ne bodo rešili le ekonomske stiske tozda Praši-
čereja. temveč celotne reprodukcijske verige, v kateri so še v kombinatu dohodkovno povezani kmetijstvo Črnci, mešal-nica in Mesoizdelki.
Takšno samoupravno sprejeto odločitev delavcev radgonskega kmetijskega kombinata, posredovali so jo splošnemu združenju za kmetijstvo živilstvo in prehrano Slovenije, so na zadnjem zasedanju podprli člani občinskega izvršnega sveta. Delavci K K pa niso podpisniki samoupravnega sporazuma o pridelavi sladkorne pese in bodo tej poljščini spomladi odmerili namesto 330 le 200 hektarjev polj. Setveni načrt pa bodo morali uskladiti še znotraj sozda ABC Pomurka, kjer so za potrebe nove članice — ormoške tovarne sladkorja— predvideli za prihodnje leto kar okoli 500 hektarjev Kmetijskega kombinata Radgona.
Kmetijci v radgonski občini so zasejali s pšenico 1050 hek-
tarjev. ali 100 manj kot lani. Že sedaj pa opozarjajo, da bo pri kmetih pot do odkupa načrtovanih skupnih 4095 ton ob dogovorjenih pogojih težka. Brez zapletov ni šlo tudi doslej pri spravilu jesenskih pridelkov. Sladkorna pesa sicer dobro kaže (pobrana je z večine bolj zasebnega in družbenega sektorja). vendar so imeli družbeni pridelovalci težave s prevozi, zasebni pa z mehanizacijo. Zaradi precejšnje vlažnosti koruze je prihajalo v sušilnicah do ozkega grla na račun kmetov, prav tako pri spravilu jabolk, ker pridelovalci niso prevzemali dogovorjenih količin. Zasebni vinogradniki so trgatev zaključili. tik pred koncem pa je tudi v družbenih vinogradih. Očitno pa je. da bo letošnji pridelek grozdja od 20 do 30 odstotkov manjši kot lani. Posebej pa zaskrbljuje odkup, ki ne bo dosegel niti tretjine lanskega.
V. Paveo
aktualno doma in po svetu
Po hindujski tradiciji so Indiro Gandhi (mater Indije), kot so jo imenovali, preteklo soboto upepelili, ogenj pa je prižgal njen sin Radživ Gandhi. Pogrebnih svečanosti so se udeležili številni državniki z vsega sveta, našo delegacijo pa sta vodila predsednik predsedstva SFRJ Veselin Djuranovič in predsednica zveznega izvršnega sveta Milka Planinc.
Indira Gandhi
ŽRTEV PROTISLOVIJ
Junija letos je indijska vojska ob podpori tankov, topov in raket v tretjem poskusu zlomila odpor tako imenovanih sikhovskih ekstremistov, ki so pod vodstvom fanatičnega verskega voditelja Bindran-valeja sikhovski Zlati tempelj v Amritsarju v državi Pandžab spremenili v vojaško trdnjavo. Do napada na tempelj je prišlo po tistem, ko je vlada v Delhiju povedala, da ne bo več trpela sikhovskega nasilja in pobojev pripadnikov hindujske skupnosti. Vladi ni uspelo ali pa se ni hotela sporazumati s Sikhi, ki živijo v najbolj razviti indijski državi Pandžab. Sikhi že dalj časa zahtevajo večjo avtomonijo. Po uradnem poročilu je bilo 5. junija ob napadu na Zlati tempelj ubitih 492 Sikhov in 84 vojakov, po neuradnih podatkih pa naj bi bilo na obeh straneh vsaj 1200 mrtvih.
Spor s Sikhi, ki so bili med atentatorji, pa ni edini problem sodobne Indije. Seme razdora je zasejala že Velika Britanija, ki je proti koncu kolonialne vladavine Britansko
Indijo razdelila na dva dominiona, na Indijo in Pakistan. taKSno delitev je zahteval vodja indijskih muslimanov Ali Džinah. Po razdelitvi leta 1947 se je začelo množično izseljevanje hindujcev iz Pakistana in muslimanov iz Indije. Preselilo se je okoli 12 milijonov ljudi, med spopadi pa je bilo vsaj 200 tisoč mrtvih (nekateri trdijo, da je šlo za milijonske žrtve).
Z razglasitvijo Pakistana in Indije pa še ni bilo konec razprtij. Kmalu je med obema državama izbruhnila vojna, kateri je kasneje sledilo še več spopadov.
Pakistan sam je bil razdeljen na dva dela: na vzhodni in zahodni Pakistan, ki sta bila 3 tisoč kilometrov oddaljena drug od drugega. Leta 1971 je iz Vzhodnega Pakistana nastala nova država — Bangladeš.
Indira Gandhi je bila žrtev globokih protislovij tudi v indijski družbi sami, ta pa so nastajala iz etničnih, verskih, jezikovnih in kulturnih razmer. Indija je prava me-
šanica vsega nasprotujočega. Trideset let obstoja sodobne Indije je državi vladala kongresna stranka, ki je bila tudi glavna nosilka boja za indijsko neodvisnost. Voditelja stranke sta bila Nehru in kasneje njegova hči Indira Gandhi. Medtem se je v Indiji marsikaj spremenilo, večje so postajale težnje po demokratičnosti, decentralizaciji.
Mnogi ugledni Indijci so Indiro opozarjali na nastajanje novih razmer v državi. Indira Gandhi se je v svojih govorih zavzemala za parlamentarno demokracijo in za politični pluralizem, vendar le tako daleč, da ne bi bila ogrožena oblast kongresne stranke. To je pomenilo vladavino trde roke, kar pa je imelo za posledico separatistične izbruhe nasilja Sikhov v Pandžabu.
Smrt Indire Gandhi je prizadela tudi gibanje neuvrščenih, v katerem je bila dobro poldrugo leto predsednica. Indira je vnesla v gibanje, ki je pred tem zabredlo v nevarne vode ideološkega opredeljevanja, ,,duh strpnosti in iskanja rešitev prek pogajanj in razgovorov”, kot je dejala v nekem intervjuju.
Indiro Gandhi je nasledil njen sin Radživ Gandhi, star 40 let.
Anketa, ki jo je izvedel center za politološke raziskave in javno mnenje pri beograjskem inštitutu za družbene znanosti in ki se je nanašala na himno SFRJ, je pokazala, da bo sedanja himna Hej, Slovani svoj status ohranila. Od tisoč Beograjčanov — šlo je za reprezentativen vzorec povprečnega prebivalstva našega glavnega mesta — je na vprašanje, ali bi radi novo himno, 86 odstotkov odgovorilo nikalno, 4 odstotki pritrdilno, 10 odstotkov pa ni odgovorilo.
Največ privržencev sedanje himne je med strokovnjaki z univerzitetno izobrazbo ter kvalificiranimi in visokokvalificiranimi delavci. Glede na starost anketirancev ni nobenih bistvenih razlik: odstotek privržencev himne je v vseh starostnih skupinah skoraj enak. V centru pravijo, daje to presenečenje, saj je bilo pričakovati, da se bodo mlajši zavzemali za spremembe na tem področju. Med. strokovnjaki je bilo le dva odstotka takih, ki bi radi novo himno, med bivšimi funkcionarji pa celo en sam odstotek. Člani ZK se 90-odstotno zavzemajo za staro himno. Med nosilci družbenih funkcij spremembam na tem področju nasprotuje še več ljudi, kar 92 odstotkov. Med tistimi, ki so prej opravljali katero od teh funkcij, jih je 88 odstotkov odgovorilo, da si ne želijo nove himne, med občani, ki teh funkcij nikoli niso imeli, pa je enakega mnenja 82 odstotkov anketirancev.
Ko so pojasnjevali, zakaj se zavzemajo za sedanjo, so običajno navajali, da zato, ker krepi čustva povezanosti z domovino in ker se je pela in izvajala v vseh pomembnih zgodovinskih treunutkih. Kot je znano, imamo zdaj že peti povojni razpis za novo državno himno SFRJ. Doslej še nobeni od novih pesmi ni uspelo izpodriniti himne Hej, Slovani.
Grčija o jederskem tekmovanju
Grška vlada sodi, da pomeni pomanjkanje pogajanj o omejitvi jedrskega orožja srednjega dosega v Evropi novo obdobje v jedrskem oboroževanju oziroma novo stopnjo v že tako okrepljeni nevarnosti spopada med blokoma. Oboroževalno dirko so okrepila nova orožja za boj v vesolju. To je nujna posledica odločitve atlantskega pakta o oborožitvi Zahodne Evrope z novimi ameriškimi jedrskimi izstrelki, proti katerim se je Grčija ogradila in do njih oblikovala svoje stališče.
Grška vlada je slutila tak razvoj, pravijo atenski politični krogi, zato je tudi vztrajno zahtevala, naj zavrejo ali za določen čas preložijo začeto nameščanje ameriških manevrimih raket in pershingov.
Vlada grških socialistov podpira vse pobude za ureditev hrezjedrskih con povsod po svetu v prepričanju, da so taka dejanja posebno pomembna danes, v času izjemno zamotanega in poslabšanega mednarodnega položaja. Zato je premier Papandreu tudi sprožil pobudo o Balk"nu brez jedrskega orožja in se zavzema za čim prejšnji začetek takega procesa.
Vlada v Atenah je izrazila ,.splošen pridržek do vseh oblik jedrske politike atlantskega pakta”, ker sodi, da pomeni stopnjevanje jedrskega oboroževanja ,,najbolj kritični akutni problem, s katerim se spopada človeštvo”. Vladni predstavnik je opozoril, da imajo ameriške enote v Grčiji sicer jedrsko orodje na podlagi sporazuma s prejšnjim režimom desnice, vendar ga parlament ni nikoli ratificiral. Socialistična vlada „ne priznava veljavnosti tega dokumenta”.	Tanjug
SCHWERTE - Policija je preiskala več kmetij v okolici tega zahodnonemškega mesta in zaplenila veliko orožja in razstreliva. Osamljene kmetije so pogosto Zbirališče mladih neonacistov
LONDON — Britance je hudo razburila novica, da je nacionalni sindikat rudarjev stopil v stik s predstavniki Libije. Obstaja možnost, da Libija stavkujoče denarno podpre.
ŽELEZNO — V Velikem Borištofu na avstrijskem Gradiščanskem so odkrili spomenik ob 450-letnici prihoda Hrvatov v te kraje.
BONN — Britanski zunanji minister je izjavil, da bodo britanski vojaki v sestavi »renske armade« še ostali v ZR Nemčiji.
STRASBOURG - Evropski parlemanet je podprl predlog, naj bi »poletni čas« v državah članicah EGS v prihodnje trajal do drugega tedna v oktobru tekočega leta.
BRUSELJ — Trenutno je v državah Evropske gospodarske skupnosti brezposelnih nekaj čez 12,7 milijona delavcev, kar je samo v enem mesecu za 300 tisoč več kot prej.
MOSKVA - Po oceni In-turista bo letos obiskalo Sovjetsko zvezo 5 milijonov tujih turistov. Letos seje povečalo število turistov predvsem iz Italije, nordijskih dežel. Japonske in nekaterih južnoameriških držav.
BAGDAD — V diplomatskih krogih zahodnih držav trdijo, da bodo ZDA in Irak obnovili diplomatske odnose, ki jih je Irak prekinil leta 1967 zaradi ameriške pomoči Izraelu v vojni proti Arabcem.
BRUSELJ — Težave izvoznikov govedine v EGS (med njimi je tudi Jugoslavija) utegnejo trajati do konca tega desetletja ali še dlje, ugotavlja raziskovalna ustanova »Agra Europe«.
Izhod iz zadolženosti
PRIHAJAJO LETA VELIKIH NAČRTOV
Po mnenju kolnskega 1DW (Institut der deutschen Wir-tschaft) bodo države v razvoju lahko izplavale iz zadolženosti le, če jim bodo industrijsko razvite države omogočile, da si lahko predvsem s povečevanjem izvoza, ne pa z zmanjševanjem uvoza, prislužijo dovolj denarja za odplačevanje dolgov. Zato bi morale industrijsko razvite države na široko odpreti svoje trge za uvoz blaga iz držav v razvoju po primernih cenah. Vztrajanje pri
Rasizem po špansko
Cigani, kot pravijo v Španiji Romom, so izgubili še eno bitko. Čeprav so zahtevali malo, niso dobili nič. Na referendumu v predmestju Saragose se je 7.000 prebivalcev odločilo proti gradnji 22 barak, v katerih naj bi živeli Romi.
V Španiji so Romi prekleti že pet stoletij. V 15. stoletju sta španska kralja Ferdinand I. in Izabela zapovedala, ,,naj bodo cigani sluge gospodov, ne pa izprijenci. Če ne bodo ubogali, morajo v 60 dneh zapustiti kraljestvo ali pa dobiti sto udarcev z bičem in naj bodo prekleti". Pet stoletij kasneje položaj Romov ni kaj prida boljši. Časopisje pogosto omenja surovo stvarnost in odnos povprečnih Špancev do Romov. Tudi ni prvič, da je izbruhnil poulični boj med prebivalci in Romi, kakršnemu so bili pred kratkim priča v predmestju Saragose. Do podobnih izbruhov je prišlo blizu Barcelone, Sevilje, Segovie itd. Španci so dali duška svoji,,rasistični" mržnji. V mestu Toredonmento je kakšnih tisoč Špancev zažgalo hišo družine Ramplin in pet od osmih članov je dobilo hude opekline, da so se morali zdraviti več mesecev.
V Madridu je junija letos več tisoč Špancev hotelo podreti romske delavnice, grozili so Romom z letaki, ki so jih raztresli po mestu, in organizirali celo odrede komandosov z nalogo, ,,da požigajo romske domove in ljudi".
V Španiji živi danes okoli pol milijona Romov, v glavnem v Andaluziji, v Madridu, Kataloniji in na vzhodni obali. Vse pa kaže, da so drugorazredna manjšina. Romi živijo v Španiji v povprečju 43 let, eden od desetih otrok umre pred petim letom. Več kot polovica jih živi v kolibah, pogosto brez tekoče vode, sanitarij in elektrike. Več kot polovica jih je brez dela, štirje od petih nimajo nobene izobrazbe, le 7 odstotkov jih konča osnovno šolo, en sam odstotek pa srednjo. Romska združenja (,,Ciganska integracija", ,,Ciganski razvoj", ,,Ciganska sedanjost") se borijo za boljše življenjske razmere svojih sonarodnjakov, predvsem pa proti predsodkom, da so Romi ,,prestopniki, lenuhi, morilci, izgubljenci", kakor se ponavadi govori o njih. Najhujše pa je zanje sodba, da je ,,najboljši cigan — mrtev cigan".
Španski tisk se čedalje bolj zavzema za vključevanje Romov v javno življenje.
zahtevi Mednarodnega denarnega sklada, naj države v razvoju z zategovanjem pasu (zmanjševanje vse porabe, omejevanje izvoza, zadrževanje nizkih osebnih dohodkov itd.) privarčujejo denar za odplačevanje dolgov, lahko po mnenju kdlnskega inštituta popolnoma zavre nujen gospodarski razvoj teh držav in pripelje do tega, da bodo te prisiljene poseči po skrajnem ukrepu, to je, da bodo prenehale upnikom plačevati svoje obveznosti.
Po sedmih lačnih letih prihaja sedem sitih let. Ta znani pregovor verjetno najbolje izraža optimizem, ki zdaj preveja jugoslovansko gospodarsko politiko, zlasti v odnosih s tujino. Sedmim ali celo osmim letom hitrega zadolževanja v tujini je naposled konec in v prihodnjem obdobju bomo dolgove skrčili na razumno raven.
Tako je mogoče sklepati iz gradiva, ki so ga .sestavili v zveznem izvršnem svetu in bo verjetno »rdeča nit« prihodnjega srednjeročnega plana Jugoslavije. Številke bodo morda v razpravi, ki šele sledi, nekoliko popravili, zanesljivo pa ne bodo spremenili temeljnih ciljev politike normalizacije zunanje likvidnosti.
V zveznem izvršnem svetu so dokaj temeljito analizirali. zakaj se je Jugoslavija v minulem obdobju uvrstila med največje svetovne dolžnike. V vzroke se ne kaže ponovno spuščati, zato pa je nujno vsaj na kratko opisati sedanje stanje. Devizne rezerve države so se s 3.245 milijonov dolarjev (konec leta 1978) lansko leto zmanjšale na 1.576 milijonov dolarjev. To je le 15 odstotkov letnih tekočih plačil oziroma manj, kot bi država teoretično potrebovala za vzdrževanje zunanje likvidnosti v dveh mesecih. Koeficient zadolženosti je z 21 odstotkov leta 1976 lani porasel že na 40 odstotkov, letos pa je menda še večji. Občutno se je poslabšala tudi struktura zadolžitve, saj smo imeli leta 1976 le odstotek kratkoročnih posojil. predlanskim 14, lani pa
11 odstotkov. Ob vsem tem je seveda močno upadel tudi ugled naših bank na mednarodnem trgu kapitala, tako da nas tu zdaj zastopa izključno Narodna banka Jugoslavije.
Razumljivo je, da je Jugoslavija v teh okoliščinah primorana snovati svoj program »razdolževanja«, ki bo verjetno celo glavna podlaga novemu srednjeročnemu planu.
Tako nam denimo predlagajo, da bi se letos jugoslovanski dolg tujini celo povečal (za 300 milijonov dolarjev). kar se bo verjetno tudi zgodilo. Skeptiki se bodo ob to seveda spotaknili. vendar je treba reči, daje ustrezno povečanje deviznih rezerv države prvi pogoj za normalnejše urejanje likvidnostnih odnosov. Povsem logično je namreč, da ima država z več denarja v žepu prostejše roke v pogajanjih o novih finančnih transakcijah. Toda že naslednja leta naj bi se začel celotni jugoslovanski dolg zmanjševati: v letu 1985 za 700 milijonov dolarjev, do leta 1990 pa za skupno 3 milijarde dolarjev. Hkrati naj bi se izboljševala tudi struktura dolga, saj naj bi se po tej projekciji kratkoročne zadolžitve s seda
njih 1,1 milijarde dolarjev zmanjšale na 400 milijonov. Stopnja zadolženosti naj bi se do takrat zmanjšala na 25 odstotkov tekočega deviznega priliva, kar je po mednarodnih merilih, nekako zgornja znosna meja.
Vse to je seveda samo številčna konstrukcija, če za njo niso realna gospodarska gibanja, ki pa so seveda uganka za sebe. Zvezni izvršni svet nam v svoji projekciji normalizacije likvidnostnega položaja Jugoslavije ne ponuja prav ničesar, česar ne bi že vedeli. Z drugimi besedami: treba je pospešiti proizvodnjo in izvoz kot edina »generatorja« odpravljanja likvidnostnih problemov.
Zanimiva pa je v tej zvezi ugotovitev, da smo doslej v bistvu vodili napačno politiko gospodarskih odnosov s tujino. Plačilni primanjkljaj države smo bolj klestili z zmanjševanjem uvoza kot s povečevanjem prodaje na tuje (lani, denimo, se izvoz realno sploh ni povečal). Zato naj bi gospodarska politika v prihodnjem petletnem obdobju to napako nekako »nadoknadila« s tem, da bi se izvoz povečeval cejip hitreje kot družbeni proiž-vod. S tem. pa seveda tudi s preusmerjanjem gospodarstva k domačim surovinam in energiji, bi ustavili ustrezne gmotne temelje za izvozni prodor, kakršnega zahteva ta projekcija normalizacije likvidnostnih odnosov. Fizični obseg iz
voza blaga in storitev bi se namreč v tem primeru moral povečevati bistveno hitreje od družbenega proizvoda, torej za 7,2 odstotka letno, računajoč predvideno rast svetovnih cen pa za 10,8 odstotka letno.
Ce ne navajamo drugih številk, se jugoslovanski likvidnostni položaj vsaj iz tega zdi razrešljiv. Seveda pa je tu nekaj pogojev, ki jih avtorji tega gradiva niso prezrli.:.;
Jugoslavija bo morala, kot so izračunali, do leta 1990 plačati skupno 23,75 milijarde dolarjev dolga in obresti zanj. To vsekakor ni malo, tudi ne za gospodarstva. ki so večja in vitalnejša od j ugoslovanskega. Zato seveda sledi en sam poduk: prav vs^e treba vložiti, da bi bilo združeno delo sposobnejše hitrejše reprodukcije ter s tem učinkovitejšega ukrepanja in prodornejšega nastopanja na tujem. Številke. do katerih so se dokopali v zveznem izvršnem svetu, bo razprava morebiti nekoliko popravila, a vsekakor jih ne more bistveno. Dejstvo je, da se mora jugoslovansko gospodarstvo prvič po vojni prilagoditi razmeram »izvoza akumulacije«, kar vsekakor ne bo lahko, vendar je nujno. Če se že v kratkem ne bo prilagodilo, bo namreč razmišljanje o vseh naslednjih obdobjih takšnega ali drugačnega napredka povsem brez osnove.
(po GV)
STRAN 2
VESTNIK, 8. NOVEMBRA 1984
od tedna
FINANCIRANJE OSNOVNEGA ŠOLSTVA ŠE ZMERAJ UPOŠTEVA KOLIČINSKI KRITERIJ — TO JE ODDELEK
LENDAVA — Občinska konferenca SZDL je na posvetu s tajniki samoupravnih interesnih skupnosti analizirala uresničevanje svobodne menjave dela v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti. Ugotavljajo, da se svobodna menjava dela še ni povsem uveljavila, kar slabo vpliva na delovanje interesnih skupnosti. Na posvetovanju so sprejeli še program dela in se seznanili s problematiko financiranja medobčinskih humanitarnih društev.
MURSKA SOBOTA — Vseh ciljev v tem srednjeročnem obdobju ne bo možno uresničiti, kar velja tudi za investicije, zlasti na področju infrastrukture, to je gradnje cest, kanalizacijskih objektov itd. Zaostrene razmere gospodarjenja so močno vplivale na spremenjene gospodarske rasti, ki so nižje od načrtovanih, precej dopolnitev pa je na področju urejanja prostorskega dela plana. To so ob obravnavi analize izvajanja družbenega plana občine za obdobje 1981—1985 in razvojnih možnosti do leta 1990 ter smernic dolgoročnega razvoja ugotovili na seji izvršnega sveta. Menili so, da bo treba v prihodnje znatno več naporov vložiti v hitrejše zmanjševanje stopnje nerazvitosti v primerjavi z razvitejšimi območji v Sloveniji.
LENDAVA — Občinska konferenca SZDL je na posvetu s predsedniki krajevnih konferenc obravnavala osnutek resolucije SR Slovenije za prihodnje leto ter analizo razvojnih možnosti občine do leta 1990. Na dnevnem redu seje je bila še razprava o resoluciji o razvoju občine za prihodnje leto ter o uresničevanju svobodne menjave dela. Dogovorili so se tudi o organiziranju programskih konferenc socialistične zveze v krajevnih skupnostih.
MURSKA SOBOTA — V okviru predvidene predračunske vrednosti 62 milijonov dinarjev je treba zgraditi podružnično osnovno šolo v Mač-kovcih. Na tem stališču vztraja soboški izvršni svet, ki je za oceno dejanskih možnosti, kako bi gradnjo šole lahko nadaljevali brez dodatnih podražitev, imenoval posebno komisijo. Sicer pa je dokončna odločitev prepuščena občinski izobraževalni skupnosti in skupnosti otroškega varstva, saj je načrtovana tudi gradnja dveh oddelkov otroškega vrtca.
LENDAVA
Energetska prihodnost občine
Odbor za inventivno dejavnost pri občinskem svetu zveze sindikatov je v okviru meseca inventivne dejavnosti pripravil razgovor o energetski prihodnosti občine. Z javnim razgovorom o tej pomembni problematiki naj bi občanom v preprosti obliki predstavili energetsko prihodnost oziroma prikazali možnost za nadaljnjo krepitev občinskega gospodarstva. Na razgovor so bili vabljeni predstavniki vseh delovnih organizacij, dijaki šolskega centra usmerjenega izobraževanja ter tudi učenci osnovne šole. Lendavska občina ima nekaj pomembnih energetskih virov, ki pa jih še ne izkoriščajo. Gre za premog, nafto in plin, geo-
Večjo prednost osnovnemu zdravstvu
Na seji soboškega izvršnega sveta so precej pozornosti namenili vprašanju prednosti v osnovni zdravstveni dejavnosti, kot je dogovorjeno v srednjeročnem obdobju 1981 — 1985. V dolgotrajni in plodni razpravi so ugotovili, da se delež sredstev za potrebe osnovnega zdravstva v soboški občini zmanjšuje, kar je med drugim posledica skrčenih materialnih možnosti, poleg tega pa močno šepa tudi delitev dela. Slišati je bilo celo mnenje, da na področju osnovnega zdravstvenega varstva dosegajo več v ostalih pomurskih občinah, čeprav so v soboški občini dali v raznih dokumentih izrecno prednost prav osnovni zdravstveni dejavnosti. Ob tem ni moč zanikati njenega nadvse pomembnega poslanstva, saj je v zadnjem obdobju vendarle doseglo nekatere pozitivne premike. Ti se med drugim kažejo v najnižjem staležu bolnih v naši republiki, upadanju porabe te dejavnosti, kar je nedvomno rezultat stabilizacijskih prizadevanj, in podobnem.
V razpravi so zlasti izpostavili probleme, ki jih pestijo zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev, velike iztrošenosti medicinske opreme in slabše kadrovske zasedbe. Poleg tega ne morejo biti povsem zadovoljni z delovnimi razmerami, preveliko obremenje-
do tedna
termalno energijo in tudi za elektrarne na Muri. Veliko si obetajo od nove globoke plinske vrtine v Murskem gozdu ter od rudnika premoga v bližini Benice. Vse to bo seveda možno izkoristiti, če bo na voljo kader, zato je že sedaj potrebno mlade seznanjati z bodočim razvojem, da bi se lahko odločali za potrebne poklice. Javni razgovor je bil dokaj živahen, saj so se predvsem mladi zanimali, v kolikšni meri bodo energetske možnosti vplivale na razvoj gospodarstva in kakšne bodo možnosti za zaposlovanje. Žal se razgovora ni udeležilo dovolj predstavnikov delovnih organizacij, prav tem pa je bil namenjen.	Jani D.
nostjo zdravnikov, saj beležijo velik priliv zavarovancev tudi iz ostalih pomurskih občin. Zato se bo nujno številčno okrepiti in več pozornosti nameniti nadaljnjemu strokovnemu usposabljanju kadrov, v večji meri pa naj bi skušali zadržati lastne štipendiste.
Podatki očitno kažejo, kot so opozorili na seji izvršnega sveta, da je bilo osnovno zdravstvo v preteklem obdobju nekoliko zapostavljeno, med drugim tudi glede osebnih dohodkov, zato se je treba dogovoriti za normalen razvoj zdravstva, sicer bo zaostanek na področju osnovne zdravstvene dejavnosti še očitnejši. Navsezadnje bodo morale že na regijskem nivoju bolj zaživeti delitev dela, solidarnost in svobodna menjava dela, če želimo zagotoviti učinkovitejše zdravstveno varstvo. Ker je osnovni problem financiranje, so na seji soboškega izvršnega sveta sklenili, da morajo v naslednjem letu PZC in občinska zdravstvena skupnost zagotoviti prednost v gmotnem položaju te dejavnosti. Prav tako je nujno do konca letošnjega novembra opredeliti strokovna izhodišča, da bi lahko celoviteje razpravljali in odločali o vprašanju strokovnega razvoja zdravstva v soboški občini.
Milan Jerše
Pri sedanjem stanju znanosti in njenega pomena za razvoj družbe ne gre več za utemeljevanje izobrazbe kot enega izmed temeljnih dejavnikov enkonomskega razvoja, temveč je potrebno ugotoviti, v kakšnih razmerah lahko daje izobrazba velik prispevek k ekonomskemu razvoju. Tako je za učinkovito in kakovostno izobraževanje pomemben že sam začetek vključevanja v izobraževalne in s tem tudi socializacijski proces. Način finansiranja ima kot materialna osnova za ustrezno kakovostno izvajanje izobraževanja pri tem pomembno vlogo. Predvsem je pomembno, kako motivirati ljudi, ki delujejo v sistemu izobraževanja, da bi kakovostno delali. Toda kriterij financiranja ni tako naravnan; vse preveč se upoštevajo enostranski in »statistični« kriteriji.
VSE DOLOČAJO STANDARDI IN NORMATIVI
»Osnova za oblikovanje cene vzgojno-izobraževalnih storitev in vrednotenje programov so standardi in normativi, dogovorjeni s samoupravnim sporazumom. ki je bil sprejet za to srednjeročno obdobje na ravni Slovenije. Enota pri financiranju osnovne šole je oddelek, ki ima seveda svojo ceno,« pravi tajnik občinske izobraževalne skupnosti Jože Stvarnik. »V ceni oddelka so upoštevane pedagoške ure delavcev kakor tudi vsi ostali delavci. Občinsko povprečje je 1.95 delavca na oddelek. Pri tem se obračunajo osebni dohodki za
menjavo dela?
Da svobodna menjava dela med združenim delom in samoupravnimi interesnimi skupnostrih. družbenih dejavnosti, na kar so prehodno opozorili že člani občinskega izvršnega sveta, predsedstvo OK SZDL in komisija pri OK ZKS, ni zaživela — so potrdili tudi razprave na ločenih sejah radgonskih občinskih zborov. Posebej zaskrbljujoč je položaj v zdravstveni skupnosti, kjer je bilo ob 9 mesecih za, okoli 31 milijonov nepokritih odhodkov, povišana prispevna stopnja v zadnjih dveh mesecih pa bb nadoknadila le polovico te velike vsote. Zaradi tega, pa tudi doslej precej jalovih prizadevanj za racionalizacijo — s 1. L 1985 naj bi se sicer združili vžgojnovar-stveni organizaciji Radenci in Janžev vrh, skupna računovodska dela za osnovne šole pa si iščejo mesto pod okriljem občinske izobraževalne skupnosti — je vse močnejše razmišljanje o povezavi nekaterih sorodnih sisov. Seveda to ne sme okrniti samoupravljanja, mora pa poživiti učinkovitost delegatskega sistema na tem področju.
Čeprav ostaja pot do tega odprta, so delegati sprejeli poročilo in stališča IS SO, predsedstva frontne organizacije in komunistov. Družbenopolitični zbor pa je naložil strokovni službi in izvršnemu svetu še nalogo, da do naslednje skupščine pripravi poročilo, kaj je bilo pri tem storjenega od razširjene majske skupščine, ki je bila v celoti namenjena tem vprašanjem.
Poleg tega so delegati vseh treh zborov sprejeli še poročilo o gospodarjenju z družbenimi stanovanji, o polletnem zaposlovanju in štipendiranju, zbora krajevnih skupnosti in združenega dela pa še uresničevanje družbenega dogovora o razporejanju dohodka v prvih 6 mesecih in nekatere predloge in osnutke odlokov s področja kmetijstva in komunale ter spremembo pri zbiranju sredstev občinskega sa-
delavce vzgojno-izobraževalne organizacije, sredstva za materialne stroške in sredstva za sklad skupne porabe in zakonske ter pogodbene obveznosti, ki so opredeljene z izhodišči občinske • resolucije. Mi v okviru tega uresničujemo štiri programe, in sicer stalnega (obvezni predmetnik z učnimi načrti), dopolnilnega in program skupnih nalog, za katerega se združujejo sredstva izobraževalne skupnosti Slovenije in tudi sredstva za vzajemno gradnjo osnovnošolskega prostora.«
OMEJENA SKUPNA PORABA
Vodja plansko-analitske službe samoupravnih interesnih skupnosti Marija Horvat nam je postregla z naslednjimi ugotovitvami: »Po resulucijskih določilih je skupna poraba v občini še zmeraj omejena, saj mora skupna rast zaostajati za 20 odstotkov za rastjo dohodka v občini. V letošnjem letu je ocenjena 55-odstotna rast dohodka, temu ustrezno ie prilagojena skupna poraba. Izhodišča, ki jih zagota-
Pereče vzdrževanje komunalnih
Komunalna opremljenost naselij v soboški občini je zelo pomanjkljiva, saj razen lokalnih vodovodov, ki napajajo dele naselij ali skupine hiš, ni zgrajenih vodovodov, ki bi širša območja oskrbovali z zdravo pitno vodo. Izjemi sta le mesto Murska Sobota in krajevno središče Beltinci. Sicer pa je v občini trenutno 307 takšnih vodovodov v 36 krajevnih skupnostih. Podobno je stanje glede kanalizacije. Kanalizacija za odvajanje odplak je zgrajena oziroma se gradi v Murski Soboti in Beltincih. Tako je v 1 'urski Soboti zgrajeno 32 kilometrov kanalskih vodov, na kar so zdaj priključeni vsa industrija v mestu, vse šole in vrtci ter vsa družbena stanovanja in 1470 individualnih stanovanjskih hiš. Med tem pa je v Beltincih zgrajen le kolektor po magistralni cesti in kanalsko omrežje v naselju Jugovo. Ob tem pa je na omenjeno kanalizacijo priključenih le manjše število porabnikov. Vzrok je v tem, ker zgrajena čistilna naprava v Beltincih še vedno ne deluje in nima uporabnega dovoljenja.
Sicer pa so v soboški občini zgrajene čistilne naprave še v zdravilišču Moravske Toplice, v Modnem salonu pri Gradu, LIVU v Roga-šovcih, v osnovnih šolah v Puconcih in na Tišini ter v obratu Mure v Gornjih Petrovcih. Te čistilne naprave so v upravljanju delovnih organizacij. Povejmo še to, da so dela pri gradnji enotnega objekta za oskrbo z vodo v Murski Soboti stekla že leta 1970, zmogljivost vodovoda pa je ocenjena na okrog 140 litrov na sekundo. Tu so zajeta tudi primestna naselja Černelavci, Krog, Bakovci, Rakičan in še nekatera manjša primestna naselja. V zadnjih letih, to je po letu 1977, se je na območju Črnskih meja v posameznih kritičnih sušnih obdobjih že večkrat pojavilo občutno pomanjkanje vode. Gradnje dodatnih vodnjakov še niso začeli, ker bi to povzročilo oblikovanje velikih zaščitnih pasov na najboljših kmetijskih zemljiščih, kar ob zdajšnjih prizadevanjih za pridelovanje čim več hrane ne bi bilo ustrezno.
Posebej pereče pa je vprašanje vzdrževanja komunalnih objektov in naprav, kar opravlja TOZD Ko-
■ vljamo z novim izračunom, so nekoliko nižja od republiških, ker je potrebno upoštevati, da i smo še vedno nerazvita občina in I da prejemamo 20 milijard soli-i darnostnih sredstev. Žal še zme-। raj ne moremo govoriti o čisti i svobodni menjavi dela, še vse , preveč se financira na osnovi indeksov. Mislim pa. da bi za dogovarjanje moral biti osnova program.«
Šolniki se prav tako zavzemajo za financiranje na osnovi programov. Alojz Sela, vodja Občinskega vzgojno-izobraževalnega zavoda. se zavzema za to, da se delovni programi ovrednotijo z elementi, ki vsebuje branžni samoupravni sporazum in da se na osnovi programov ovrednoti delo učitelja. Pri ocenjevanju pa bi se moral bolj angažirati bodisi Zavod za šolstvo ali pa samoupravna interesna skupnost. Torej vsega le ni moč zajeti v statistični enoti oddelka, ker so tudi ti glede na število učencev različni.
Za večje uveljavljanje-kvalitativnih kriterijev se zavzema tudi podpredsednik soboškega izvršnega sveta Peter Brunec. ki se ' strinja z ugotovitvijo, da so v sedanjem času okviri svobodne menjave močno zoženi, da pa tudi ni moč pričakovati — tudi v ugodnejših časih — da sredstva skupne porabe ne bi bila omejena. »Drži pa tudi, da zaenkrat ugotavljamo obseg del. manj pozornosti pa je posvečeno ugotavljanju kakovosti. Na izobraže-
objektov munala podjetja Sobota. Od skupno združenih sredste. je letos samo za vzdrževanje komunalnih objektov porabljenih 27,16 odstotka celotnega zneska. Ker ne morejo pokriti vseh stroškov, se komunalna dejavnost ubada z nenehnimi težavami, prisotne pa so tudi občasne izgube komunalne organizacije. Tako se mora občinska komunalna skupnost vsako leto z izvajalci po-
ZVEDELI SMO
Zakaj ukinjen deljeni delovni čas
Ko so ob koncu lanskega leta na Lendavski ulici v Murski Soboti odprli novo samopostrežno trgovino Dom, ki je pomembna pridobitev za veliko blokovsko naselje, so obenem uvedli tudi deljeni delovni čas. To je bila prva samopostrežna trgovina v soboški občini, ki je prešla na nov delovni čas, ki je bil med tednom od 6.30 do 12.00 in popoldne od 15.00 do 19.00. Od uvedbe novega delovnega časa ni minilo niti leto dni in že so ga ponovno spremenili zdaj je od 6.30 do 18.00.
Zakaj je prišlo do tega, smo vprašali pri direktorju TOZD Preskrba veletrgovine Potrošnik Antona Sarotarja. „Vsaka naša trgovina, ki jo odpremo, ima zaradi varčevanja deljeni delovni čas. V Murski Soboti smo dobili veliko pripomb glede deljenega delovnega časa samopostrežne trgovine Dom na Lendavski ulici. Zato smo jo pred kratkim znova vključili v normalni delovni čas, kot ga imajo ostale trgovine v Murski Soboti. To se pravi z neprekinjenim poslovanjem, kar bo ostalo tudi v prihodnje. To velja za zimski in poletni delovni čas.”
Na kaj pa kažejo analize prometa v tej samopostrežni? Kot pravi tovariš Sarotar, promet blaga in kupcev nenehno analizirajo. Ker je kratek čas, odkar so v novi samopostrežbi prešli na neprekinjeni delovni čas, je po njegovem mnenju za zdaj še težko povedati kaj konkretnega. ,.Verjetno se bo promet v trgovini v prihodnje povečal, po drugi strani pa se bo zmanjšal promet v ostalih naših trgovinah v Murski Soboti. Po vsej verjetnosti pa nas bodo zaostrene razmere gospodarjenja v naslednjem obdobju, morda že v letu 1985 ali pa 1986, prisilile, da bomo začeli izpeljevati deljeni delovni čas tudi v ostalih trgovinah. To pomeni, da bomo z zmanjšanjem števila delovne sile skušali doseči, da bo trgovina zopet rentabilna in se bo produktivnost povečala. Ob ekstenzivnem zaposlovanju in neprekinjenem delovnem času je to za trgovino z mešanim blagom in osnovno prehrano zelo drago. Sicer pa bo deljeni delovni čas uveden na ravni celotne delovne organizacije Potrošnik, ne pa samo v eni temeljni organizaciji. Takrat bomo morali tudi spremeniti dostavo blaga in celotno organizacijo dela,” poudarja direktor TOZD Preskrba veletrgovine Potrošnik v Murski Soboti Anton Sarotar.
Milan Jerše
obrtna zadruga 69240 ljutomer
Prešernova 7 telefon 069 81-028, 81-204
valni skupnosti smo vsako leto prejemali usmeritve o_ preverjanju kakovosti .dela. Žal kakih posebnih rezultatov na tem področju ni in še zmeraj dobivajo sredstva vsi linearno na oddelek, ne glede na to, kakšen program je kdo izvedel. To pa pomeni tudi slabo spodbudo za učitelja, ki res dobro dela.«
ALI JE TO TOGOST ALI BLOKADA?
Iz vsega povedanega vidimo, da je dejansko še zmeraj preveč zavzemanja in premalo ukrepanja. Kako si drugače razlagati nasprotja med načini financiranja na eni ter zavzemanjem za kvalitativne kriterije na drugi strani. Finansira se namreč še zmeraj po liniji najmanjšega odpora, na osnovi statistične enote, ki ne upošteva posameznika in vključevanja le-tega v izobraževalni proces. In kje je tu učitelj? Način financiranja zapira vse možnosti pozitivne selekcije, glede na kakovost dela in višek kadrov; Vse je preveč naravnano na podpiranje miselnosti, da je poučevanje zgolj in samo reproduciranje znanja iz učbenika, kar je žal prisotno tudi med večino učiteljev, in s tem tudi mnenje, da se delo učiteljev ne more razlikovati. Za konec še vprašanje. ali se uspešnost in kakovost ne odražata na višji ravni izobraževanja (srednje šole)? Verjetno je birokratizacijo in blokado kadra potrebno preseči z ustreznim načinom spodbujanja.
Janez Votek
sebej dogovarjati o zniževanju predloženih programov del. Za redno in normalno vzdrževanje mestnih ulic, parkov in zelenih površin ter ulične razsvetljave bi v letošnjem letu potrebovali 22 milijonov dinarjev. To pa predstavlja že 0,41 odstotka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela soboške občine.
BELTINCI
Razstavljenih blizu 190 živali
Društvo gojiteljev malih živali Beltinci, ki vključuje okrog 50 članov iz celotnega Pomurja, je, ves čas delovanja zelo aktivno. Pripravlja razstave v raznih krajih Pomurja in se udeležuje tudi republiških razstav, kjer dosega vidne uspehe. Tako so na lanskoletni republiški razstavi osvojili 4 ,.šampione” pri zajcih in 6 pri golobih. Tokrat so pripravili razstavo v prostorih stare osnovne šole v Beltincih, na kateri so prikazali blizu 190 malih živali, največ golobov, 108, in 76 zajcev. Med njimi je bilo 24 malih živali, ki so osvojili naslove ,,šampionov”. Za razstavo je med ljubitelji malih živali vladalo veliko zanimanje. Prizadevni člani društva so ob tej priložnosti tudi pripravili srečelov.	p Maučec
Kako uresničujejo zdravstveno varstvo
Izvršni svet občinske skupščine v Lendavi je obravnaval poročilo o uresničitvi določil samoupravnega sporazuma o zdravstvenem varstvu ter učinkih prenosa izplačil denarnih nadomestil v združeno delo. Ugotovitev, da so v sorazmerno kratkem času zaznavni pozitivni učinki, je spodbudna, da pa bo potrebno še marsikaj storiti, je tudi na dlani. Vse preveč je nesreč zunaj dela, kar povzroča veliko izgubo časa in denarja. Zaradi bolezni je bilo v prvem polletju letošnjega leta izgubljenih 37 tisoč delovnih dni, kar je za 18 odstotkov manj kot v enakem obdobju lanskega leta. Delovne organizacije imajo čedalje boljši vpogled v pogostnost in trajanje odsotnosti z dela, kar povzroča hitrejše ukrepanje in analiziranje odsotnosti.
Na seji so razpravljali tudi o problematiki in organiziranosti javnega
Obrtna zadruga ,,PRLEKIJA" Ljutomer, Prešernova 7, objavlja prosta dela in naloge:
— referent za normative
Pogoj: srednješolska izobrazba strojne smeri in dve leti delovnih izkušenj.
Poskusna doba traja 2 meseca.
Rok prijave 20 dni po objavi oglasa.
Prijavi na objavo je potrebno priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev.
VESTNIK, 8. NOVEMBRA 1984
STRAN 3
GOSPODARSTVO BREZ POTREBNEGA ZAUPANJA NE MORE DELOVATI KOT ZDRAVO GOSPODARSTVO
OVIRE PRI RAZVOJU DROBNEGA (MALEGA) GOSPODARSTVA
Drugače bi temu lahko rekli, da imamo pozitivno stališče do razvoja drobnega gospodarstva (na veliko se sklicujemo na dokumente Kraigherjeve komisije) toda obnašanje še zmeraj ostaja negativno, še zmeraj se premalo zavedamo dejstva, da postane — ko gospodarstvo doseže neko zrelost (sicer je vprašanje, če za naše gospodarstvo to lahko trdimo) — odsotnost drobnega gospodarstva zaviralen dejavnik. Dokaz po potrebi za vzporednim razvojem tega področja so tudi razvite dežele, kjer predstavlja drobno gospodarstvo 'pomemben delež pri ustvarjanju na rodnega dohodka in tudi pomemben dejavnik zaposlovanja, saj je v teh deželah zaposlenih do 50 odstotkov delovne sile, ki ustvarja čez 40 odstotkov dohodka (pri tem je potrebno upoštevati tehnološko slabše opremljenost delovnih mest, ki je za 10-krat nižja od tistih v velikih sistemih). Pri nas je po podatkih na področju drobnega gospodarstva najbolj razvita domžalska občina, kjer predstavlja delež drobnega gospodarstva okrog 10 odstotkov narodnega dohodka. Ugotovitve tudi kažejo, da ta sektor nima možnosti razvoja v družbenem sektorju, saj njihova regulacija na področju upravljanja zahteva veliko birokratizacijo”, kot dokazuje J. Jerovšek v knjigi Integracije v gospodarstvu. Dokaz za to pa je tudi sosednja Madžarska, ki je prepustila pobude razvoja v drob-nembnem gospodarstvu zasebnemu sektorju. Pri nas je še zmeraj vse preveč ovir za razvoj tega sektorja; ena izmed njih in največja je nedelovanje ekonomskih zakonitosti, ki jih tako opevamo; iz tega izhaja nezaupanje, naprej omejena možnost kreditiranja, nespodbudna davčna politika, omejitve pri tehnološkem opremljanju in razširjeni reprodukciji, na račun katere se potem povečuje osebna poraba in pojavljajo očitki, kot so npr.: ,,milijarderji, buržuii itd.”
POSEBNOSTI SISTEMA JE
TREBA UPOŠTEVATI
Ce povzamemo stališča, ki so jih izrazili predstavniki komitejev za družbeno planiranje oziroma člani izvršnih svetov pomurskih občin, ki so se udeležili okrogle mize, lahko v kratkem povemo tole: vsepovsod, od vrha navzdol je bilo analizirano stanje in ugotovljeno, da smo ta sektor gospodarstva do sedaj zanemarjali in ga je potrebno razvijati. Žal smo v njihovih razpravah vse preveč ostali na deklarativnih dokumentih in resolucijah, premalo pa je bilo povedanega, kaj se bo dejansko spremenilo v sami ekonomiki in kdaj je dejansko pričakovati delovanja ekonomskih zakonov (npr. svobodnega trga), ki so lahko edina prava spodbuda za razvoj tega sektorja. Težko si je predstavljati, da bi uspeli s političnimi akcijami, kot to po izvajanju tovarišice Stanisavljevičeve počno v Lendavi, kajti plod takih akcij je le nekaj muh enodnevnic, ki pa še ne pomenijo razvoja tega sektorja in tudi ne odprtja ekonomskih možnosti za razmah dejavnosti, Res je tudi, da imamo sprejete vse dokumente na ravni zveze in republike in da se sedaj pripravljamo na operacionalizacijo teh programov po občinah, kot pravi predsednik soboškega komiteja Vlado Kerec, da se zavedamo potrebe, da se pomanjkljivosti, ki so bile narejene v preteklosti, od-, pravijo in da se angažirajo vsi človeški in strokovni potenciali ter drugi, ki na tem področju so. Toda upravičeno je vprašanje, kdaj bo do tega prišlo, če pa je naš sistem tako neučinkovit, saj porabimo za realizacijo neke ideje ali programa v povprečju šest let; verjetno bomo spet spremenili programe in resolucije, drobno gospodarstvo pa bo capljalo za razvojem. Žal se vse preveč spoštuje in se mora spoštovati specifika sistema, kot pravi Oto Škofič, kljub temu, da se zavzema za jasne opredelitve, kaj je kaj v našem gospodarstvu, še posebej, če hočemo uspešno izvesti prestrukturiranje gospodarstva. Žal je treba povedati, da tega ni moč doseči brez dobro razvitega in fleksibilnega drobnega gospodarstva (spomnimo se na začetke elektronike). V Ljutomeru so šli, če sodimo po mnenju Vide Hojnik, radikalno naprej, tudi zaradi tega, ker jim ravno drobno gospodarstvo rešuje zaposlitveno bilanco, pa tudi nekaterim ,,šušmarjem” so izdali obrtna dovoljenja, kar naj bi
pomenilo začetek razcveta. Vendar pa so nastopili drugi problemi, in sicer ekonomska moč posameznika, da spravi dejavnost v pogon; tu pa je dejansko onemogočen.
POLOŽAJ NOSILCA DROBNEGA GOSPODARSTVA ALI OBRTNIKA
,,Družben interes se mi zdi vprašljiv, kako si sicer razlagati stalne napade na obrtnike in obdolževanje le-teh, neobjektivno prikazovanje njihovega položaja, vse to pa iz vidika, ki ne priznava
Udeleženci okrogle mize o položaju in razvoju drobnega gospodarstva, ki so se je udeležili vsi vabljeni, razen tistih, ki bi položaj pomurskega gospodarstva morali najbolje poznati in dati pobude za njegov nadaljnji razvoj to je GOSPODARSKE ZBORNICE.
vloženega dela obrtnika in ko ta ne more dejansko širiti svoje dejavnosti, niti ga nihče ne spodbuja za to. Jasen dokaz je uvoz tehnologije oziroma strojev, ki jih več ni moč uvoziti kljub precejšnjem deležu naših izdelkov v izvozu, nepriznavanje naše inovativne dejavnosti, kreditni pogoji kljub naši pripravljenosti na visok lasten delež. Ali to niso zadostni dokazi zaupanja med nami in širšo družbeno skupnostjo”, pravi predsednik soboškega obrtnega združenja Jože Špilak. ,,To so vsekakor pomembni elementi, toda k temu še eno vprašanje — kako naprej? Danes je za vsak razvoj potrebno znanje, sami ste omenili, da se ravno na osnovi malih firm in s kadrovsko sposobnostjo razvijajo veliki sistemi, ki so inovativni in kreativni, kje pa smo mi z našim izobraževanjem, ki daje celo vrsto ,.visokih teoretičnih” znanj, premalo pa osnovnih strokovnih znanj, tako je to tudi eden izmed vzrokov, da ni pričakovati svetle prihodnosti na tem področju ravno zaradi pomanjkanja znanja”, je menil Kornel Pustai. K temu dodajmo, da se priznava obrtniku nižja osnova za osebni dohodek kot delavcu v združenem delu, so med drugim povedali obrtniki.
DAVEK KOT POSPEŠEVALNI ALI ZAVIRALNI DEJAVNIK
V tem obdobju se pripravljajo novosti v davčnem sistemu, toda kakih bistvenih sprememb ni moč pričakovati. Davek je še posebej pomemben tudi zaradi tega, ker se v javnosti poraja prepričanje, da so obrtniki premalo obdavčeni in da bi jih bilo potrebno bolj obdavčiti; tako naj bi davek postal socialna kategorija, ki bi uresničeval uravnilovko, toda moral bi biti tisti kriterij, ki bi izhajal iz produktivnosti dela, in bi le-te spodbujal. Žal pozabljamo tudi, da s tem, ko obrtnik nima možnosti vlaganja v razširjeno reprodukcijo, pač to pretaka v osebo porabo. ,,Novi davčni sistem predvideva olajšave za razširjeno reprodukcijo, in^icer bi bilo 25 odstotkov davčne osnove neobdavčene, če se obrtnik odloči za razširjeno reprodukcijo. Po novem bodo priznane tudi obresti za osnovna sredstva, odpravljena bo tudi progresija in je kot take več ne bo”, pravi Milan Kurbus, direktor uprave za družbene prihodke v G. Radgoni. V Pomurju pa je le 22 odstotkov takih obrtni-
kov, ki pridejo pod davčno odmero.
,,Mislim, da mi problema ne bomo rešili, dokler se ideološka gledanja do osebnega dela ne bodo spremenila; to naj ne bo problem. Ta verjetno tudi ne ogroža socializma, ker imamo inštrumente, oziroma bi jih morali imeti, da v družbi te probleme rešujemo.
Ce vzamemo za primer Madžarsko, so oni uredili stvar, ko so leta 1982 sprejemali nov obrni zakon, tako da danes vsak išče, kako bo šel naprej; zato so po dveh letih naredili ogromen skok. In sicer so kot izhodišče postavili, da doho
dek ne gre v osebni standard, ampak v razširjeno reprodukcijo. Ce imaš npr. 16000 forintov ostanka dohodka in se odločiš, da boš 12000 vložil v akumulacijo, gre to na poseben žiro račun, od tega ne plačaš davka, družba pa ima nad tem nadzor in moraš sredstva v petih letih vložiti. Žal pri nas nimamo ustrezno izdelanih inštrumentov; tudi dejavniki za odmero ne ustrezajo več. Nihče ne upošteva, koliko da obrtnik za skupno porabo. Tu razni ukrepi, kot so blagajne itd., niso ustrezni, ampak moramo že enkrat preiti na tekočo odmero davka, to se pravi — za tekoče leto, ne pa da sedaj šele ugotavljamo osnove za lansko leto” je poudaril Jože Žekš, tajnik obrtnega združenja v M. Soboto. Za lasten obstoj je potrebno obrtniku trdo delati, in to več kot osem ur dnevno, to pa bi mu morala družba tudi priznavati. Prej omenjeno in tudi vrednotenje dela sta temeljna kriterija za zaupanje med družbo in obrtnikom; dokler tega zaupanja nebo, tudi ni pričakovati razvoja.
TEHNOLOŠKO ZAOSTAJANJE
POMURSKEGA DROBNEGA GOSPODARSTVA
Po mnenju Viktorja Ketlerja se ni več moč primerjati z Japonsko; toda če naredimo primerjavo znotraj republike, se jasno kaže, da je pomursko drobno gospodarstvo močno zaostalo, če ga primerjamo z razvitimi, npr. Domžalami. Vzrok je v delovanju bančnega sistema, ki se močno razlikuje, in občutek je, da Pomurska banka, ki ima v svojih programih zapisano, da spodbuja razvoj drobnega gospodarstva, tega ne počenja; v bistvu pobira samo devize, kajti v drugih predelih, kjer banke v svojih programih nimajo zapisanega kaj takega, je tak način poslovanja normalna stvar. Kajti z 80 starimi milijoni kredita si ni moč kupiti niti ,,kebla” za stružnico. In za primerjavo dodajmo, da stroj za izdelavo ozobčenja stane 600 starih milijonov brez carinskih dajatev. Obrtnik pa je blokiran tudi pri obračunu amortizacije, kjer se mu priznava le 10-odstotna obračunska vrednost brez upoštevanja inflacije in tudi obdobje obračuna je predolgo — 10 let, zato ni čudno, da se tudi ta včasih preliva v osebno porabo. Nadaljnji vzrok je po mnenju obrtnikov nemoč pri razvoju drobnih industrijskih obratov. Ce k temu dodamo še, da 70
odstotkov izvoza v tujino opravijo delovne organizacije z izgubo in da se v ta izvoz vključujejo tudi obrtniki oz. drobno gospodarstvo, potem je jasno, da tudi to izvaža z zgubo, in da če ima obrtnik pri sedanji tehnološki opremljenosti še kakšen dohodek, je pričakovati, da ga v obdobju 4 ali 5 let ne bo več imel. Rešitev je samo v tehnološki posodobitvi, da bo lahko konkurenčen. Žal banka nima razumevanja za to, saj je soboško združenje zbralo 100 milijonov, na osnovi katerih bi lahko obrtniki dobili premostitvene kredite, toda bančni pravilniki tega ne dovoljujejo, če
prav imajo ostale banke pod isto streho kot je SOBOŠKA to že zdavnaj urejeno.
V tem trenutku — glede na sedanje stanje — ni moč pričakovati vlaganj v razširjeno reprodukcijo, saj se obrtniku bolj splača, da vloži denar v banko, kjer dobi 50- in večodstotne obresti in ga za to nihče ne preganja.
Izpostavljena je bila tudi trgovina, ki te dejavnosti sploh ne spremlja. Objektiven je zastoj tudi zaradi nakupa reprodukcijskega materiala, saj predstavnik obrtne zadruge pravi, da v Sloveniji stvari nekako gredo, problem pa je v drugih republikah, kjer se obrtne zadruge pojavljajo kot sekundarni kupci.
PROBLEM SELEKTIVNOSTI
TAM, KJER SE TO DA
Vsekakor ima pomembno vlogo razvoj tega sektorja v turističnem gospodarstvu, saj v razvitih turističnih državah, kjer je devizni priliv okrog 6 milijard dolarjev, to ravno na račun visoko razvite drobne obrti, pri nas pa, ko tega ni, je priliv le okrog 1 milijarde. ,,Glede na to, da ima Pomurje velike možnosti pri razvoju turizma, bi vsekakor morali razviti drobno gospodarstvo v tej smeri. Zdi se sicer, da smo po številu lokalov res razviti, vendar če se ozremo na ponudbo, vidimo, da je stanje mizerno. Mislim, da bi mi že v urbanističnih in drugih planih morali predvideti najbolj tržne lokacije in določiti, kakšno ponudbo mora nuditi posamezni lokal, kar seveda ni tako enostavno, saj kakovostna ponudbe veže določene stroške in režijo. Mislim, da se mi tega premalo zavedamo in ne upoštevamo dovolj,” pravi Karel Horvat. Je že tako, pri nas imamo, če gledamo po številu to ponudbo razvito, žal pa tu, kjer bi lahko obveljala načela selektivnosti, tega na ekonomski osnovi ne spoštujemo. V ceni pa se, namesto da bi spodbujali kakovostno ponudbo, še zmeraj splača prodaja SPRICERJA.ki daje več kot recimo kakovostna ponudba.
SODELOVANJE Z DELOVNIMI ORGANIZACIJAMI
V delovni organizaciji Panonija predstavlja delež drobnega gospodarstva pri njihovi proizvodnji le bore 3 odstotke, bistveno drugače ni niti v Varstroju, to pa sta v pomurskem združenem delu organi
zaciji, ki imata to sodelovanje najbolj razvito. To je tudi zadosten dokaz, zakaj se naša industrija duši v neučinkovitosti. V razvitem svetu namreč predstavlja drobno gospodarstvo v velikem (oziroma kooperacija) kar 75 odstotkov, pri nas pa le bore 3.
Res je, da imajo povsod zastavljene programe sodelovanja, žal pa ni moč pričakovati nekega razcveta te dejavnosti, če ne delujejo zakoni trga. Zavedati pa bi se tudi morali, da veliki sistemi v regijskem gospodarstvu niso rešitev,
Pomurski zdravstveni center TOZD Splošna bolnišnica M. Sobota razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
DIREKTORJA TOZD
za mandatno dobo 4 let.
Kandidati za razpisana dela in naloge morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
— da imajo visoko izobrazbo medicinske, ekonomske, pravne ali politološke smeri ter
— najmanj 5 let delovnih izkušenj in organizacijske sposobnosti.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 20 dneh po objavi na naslov: Pomurski zdravstveni center TOZD Splošna bolnišnica M. Sobota ,,za razpisno komisijo".
Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav.
ABC POMURKA KZ PANONKA TOZD SADJARSTVO
obvešča, da bodo začeli prodajati sadne sadike različnih vrst in sort 10. novembra 1984 na naslednjih prodajnih mestih vsak dan od 7. do 15. ure, v soboto od 7. do 12. ure:
— TZO CANKOVA — skladišče Cankova,
- SOBOTA - TOZD VRTNARSTVO, Murska Sobota,
— TOZD SADJARSTVO — pri Stefanu Rituperju, Andrejci 3 a (glavna cesta Sebeborci — Fokovci).
Vsem sadjarjem in vrtičkarjem priporočamo nakup naših kakovostnih sadik.
Komisija za delovna razmerja Delovne skupnosti skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti občine Murska Sobota objavlja v skladu s 70. členom Statuta delovne skupnosti strokovna dela za področje otroškega varstva.
POGOJI:
—	višja strokovna izobrazba socialne, pedagoške, ekonomske ali pravne smeri;
—	najmanj tri leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih;
—	moralnopolitična neoporečnost in aktiven odnos do samoupravljanja.
Kandidat bo izbran za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom delovnih izkušenj pošljejo v 10 dneh od objave oglasa na Skupno strokovno službo SIS družbenih dejavnosti občine Murska Sobota, Titova 24.
Nepopolnih in prepozno vloženih prijav ne bomo upoštevali. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po vlaganju prijav.
OHIA - NAFTA LENDAVA
INA NAFTA LENDAVA TOZD STROJNE DELAVNICE
razpisuje
javno dražbo
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1. Stružnica »Prvomajska«, tip TNP-250
leto izdelave 1969.
Izklicna cena je 300.000,00 din..
Sredstva so v Trimlinskem skladišču v Petišovcih. Javna dražba bo v četrtek, 22. 11. 1984, ob 10. uri pred Trimlinskim skladiščem — lokacija 1.
Vsi zainteresirani morajo pred dražbo na blagajni Nafte vplačati 20-odstotni polog, kar bo osnova za udeležbo na dražbi.
Prometni davek plača kupec v skladu z Uradnim listom št. 33/72.
če nimajo svojega zaledja v drobnem gospodarstvu. Hkrati pa pomeni razvoj drobnega gospodarstva velike možnosti za zaposlovanje — zlasti produktivno — ob izredno majhnih vlaganjih. In še ena možnost, če bi iskali možnost razvoja zlasti drobnega gospodarstva, ki bi temeljilo na znanju, je v perspektivi tudi možnost, da se le razvije neka panoga, ki bo temeljila na znanju in ne zgolj na ročnem delu.
Janez Vetek
STRAN 4
VESTNIK. 8. NOVEMBRA 1984
kulturna obzorja
Petje — dejavnik zbliževanja kultur
V soboto in nedeljo so v Monoštru zbori Demokratične zveze južnih Slovanov na Madžarskem pokazali, kaj je kultura Srbov, Slovencev in Hrvatov. V bistvu ne gre samo za prvo srečanje teh zborov, gre za nekaj več. Gre za utrjevanje vezi med vsemi tremi narodnostnimi skupnostmi, ki živijo v različnih delih Madžarske, gre za celostno predstavitev pevske in delno folklorne kulture teh narodnosti in seveda za poskus, kako še bolje povezati delo v društvih zamejskih Slovencev, Hrvatov in Srbov na Madžarskem.
NASTANEK IDEJE
Kulturno življenje, ki se je odvijalo v okviru Demokratične žveze južnih Slovanov na Madžarskem, je bilo doslej več ali manj poudarjeno na folklornih srečanjih, matij na srečanjih pevskih zborov. Ta očitek je dal misliti vodilnim v vrhu Demokratične zveze. Do končne pobude ie prišlo, ko so se nekateri predstavniki udeležili tudi največje manifestacije pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Tam je ta ideja dobila tudi obliko, ki so jo v soboto zvečer v monoštrskem prosvetnem domu tudi uresničili.
SOBOTNA KONCERTA
Srečanje zborov so organizirali: Demokratična zveza južnih Slovanov na Madžarskem, Deželni svet zborov in svet Železne županije. Zaradi velikega števila zborov, prišlo jih je 15, so nastop razdelili na dva dela. Prvi se je začel ob 15.00 uri popoldne, odprl pa ga je Marin Mandič, generalni sekretar Demokratične zveze južnih Slovanov na Madžarskem. V otvoritvenem govoru je poudaril namen in pomen tega srečanja, večerni del srečanja pa je začela Irena Pavlič, višja referentka za Slovence pri Demokratični zvezi južnih Slovanov.
Večernega nastopa so se poleg številnih obiskovalcev, predstavnikov družbenopolitičnega življenja Železne županije in mesta Monošter udeležili tudi predstavniki kultur iz Pomurja in Boris Pre-jac, predsednik medobčinskega sveta SZDL za Pomurje.
Na obeh nastopih smo lahko slišali vse bogastvo pete besede, ki jo premorejo narodnosti na Madžar
skem. Seveda moramo celoten nastop vzeti le kot predstavitev Kultur južnih Slovanov, s poudarkom na izvirnih ljudskih pesmih, kajti umetno. zborovsko pesem je bilo na srečanju komaj slišati. Pa tp za prvo srečanje niti zborov ni pomembno. Kajti — osnovni na-
Prvo srečanje zborov Demokratične zveze južnih Slovanov je pričel mladinski zbor monošterske dvojezične gimnazije, otvoril pa ga je Marin Mandič, generalni sekretar Demokratične zveze južnih Slovanov.
men je bil predstaviti izvirno — prvobitno kulturo, ki jo gojijo društva na Madžarskem. In v tem so tudi v celoti uspeli. Da je bilo zanimanje veliko, potrjuje tudi dejstvo, da sta celotno srečanje posnela Madžarska televizija in radio oziroma oba studia iz Pečuja.
Nastope posameznih zborov lahko delimo v dva dela: zbori, ki so v srednjih, dvojezičnih šolah na Madžarskem, in zbore, ki delujejo v okviru društev. Razlike so očitne: mladinski — srednješolski zbo
ri. so pokazali osnove pravega zborovskega petja s tudi zahtevnejšim repertoarjem (tudi umetno pesem), medtem pa so zbori društev dali večji poudarek izvirni ljudski pesmi, ob spremljavi ansamblov. Kakovost je bila pri vseh zborih primerna, kar kaže, da so se na to prvo srečanje dobro pripravili. In še nekaj je pomembno: zborovsko petje so ..popestrili z bogatimi narodnimi nošami, ki so pri Srbih in Hrvatih še posebej bogate. Njihova izdelava je bila presenetljivo dobro in učinkovita, saj so tako k pesmim dodali še ta element folklore.
DELEŽ PORABSKIH ZBOROV NA SREČANJU
Porabsko zborovsko petje so predstavili trije zbori: mladinski zbor dvojezične gimnazije iz Monoštra, ženski kvartet iz Slovenske vesi, ki ga je vodil Lad Korpič, in mešani pevski zbor Avgust Pavel iz Gornjega Senika pod vodstvom Andreja Čabaja.
Glede na celotno prireditev bi lahko ocenili njihov nastop kot dober, saj so opravili svoje osnov
no poslanstvo — predstaviti porabsko in slovensko ljudsko pesem. Žal .bi lahko ugotovili tudi drugo: pri ostalih društvenih zborih je bilo opaziti aktivno vključevanje mladih, ki počasi prevzemajo breme aktivnih soustvarjalcev kulturnega življenja svoje narodnosti. Pri porabskih društvih pa tega ni. Vsaj tako opazno ne.
Zato je vprašljiva tudi nadaljnja usoda teh zborov. Res je, da ima sakalovska folklora to dejavnost dosti bolje organizirano, kot pa pevski zbori. In ravno na tem področju bodo ustvarjalci in soustvarjalci kulture v bodoče morali narediti dosti več, kot pa kaže trenutno stanje. Prvo srečanje pevskih zborov Demokratične zveze južnih Slovanov bi moralo biti dovolj močna spodbuda za korenite spremembe iri seveda aktivnejše vključevanje mladih in delo z njimi.
SREČANJA ZBOROV IN BODOČNOST
Tdkšna oblika prikaza zborovske dejavnosti mora dobiti vso podporo ne samo kulturnih krogov, marveč tudi družbenopolitičnih organizacij iz matične domovine, saj je politični učinek bil prav tako močan kot kulturni.
In za konec mogoče še tole: po sobotnem srečanju so se v. nedeljo dopoldne zbrali vodje pevskih zborov. To je dobro, kajti le tako se v bodoče lahko združeno dogovarjajo in pogovarjajo o usodi zborovske glasbe, izvirne folklore in srečanju zborov v bodoče. Taka srečanja, tudi pevovodij, bi morala postati stalna oblika dela, saj zagotavljajo kakovostno rast te doslej malce odrinjene kulturne dejavnosti društev na Madžarskem.
Rozino
Koren SINDIKALNO PEVSKO DRUŠTVO ŠTEFAN KOVAC
OKROGLA MIZA
Ob mesecu knjige prirejajo svet za kulturo pri OK SZDL Murska Sobota, svet za kulturo pri OS ZSS, ZKO Murska Sobota in Pokrajinska in študijska knjižnica iz Murske Sobote, jutri, 9. novembra ob 18. uri okroglo mizo o knjigi.
Na pogovoru, ki se bo ob koncu prevesil v literarni večer, bo sodeloval tudi znani slovenski literarni ustvarjalec Tone Partljič.
Prireditev bo v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti, nanjo pa so vabljeni vsi, ki jih položaj in usoda slovenske knjige kaj zanimata.
Razpisna komisija pri Upravi za inšpekcijske službe občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota v Murski Soboti
razpisuje
prosta dela in naloge
1.	Veterinarskega inšpektorja za enoto M. Sobota,
2.	Kmetijskega inšpektorja za enoto Murska Sobota,
3.	Elektroenergetskega inšpektorja,
4.	Sanitarnega inšpektorja,
5.	Komunalnega inšpektorja,
6.	Požarnega inšpektorja.
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: pod št. 1: visoka izobrazba veterinarske smeri, opravljen strokovni izpit in 5 let delovnih, izkušenj;
pod št. 2: visoka izobrazba agronomske smeri, opravljen strokovni izpit in 5 let delovnih izkušenj;
pod št. 3: visoka izobrazbaelektrotehniške smeri, opravljen strokovni izpit in 5 let delovnih izkušenj;
pod št. 4: visoka izobrazba zdravstvene smeri, opravljen strokovni izpit in 5 let delovnih izkušenj;
pod št. 5: višja izobrazba komunalne, pravne, upravne, zdravstvene ali gradbene smeri, opravljen strokovni izpit in 3 leta delovnih izkušenj;
pod št. 6: višja izobrazba požarno-varnostne smeri, opravljen strokovni izpit in 3 leta delovnih izkušenj.
Za opravljanje del in nalog navedenih pod 1 se kot posebni pogoj zahteva znanje madžarskega jezika.
Delovno razmerje za vsa razpisana dela in naloge se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave pošljite v roku 15 dni po objavi razpisa razpisni komisiji delovne skupnosti uprave za inšpekcijske službe občin g. Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota v Murski Soboti.
Kolkovani prijavi za 8 din priložite dokazilo o izpolnjevanju pogojev, navedenih v razpisu, in življenjepis.
Kandidati bodo o izidu izbire pisno obveščeni v roku 30 dni po izteku roka za prijavo.
Jubilejni koncert ob 10-letnici delovanja je pevski zbor priredil 10. februarja 1978 v Murski Soboti.
Ob tem jubileju je prejel od Zveze kulturnih organizacij občine Murska Sobota Prešernovo nagrado.
Pevski zbor je izdal tudi posebno brošuro, v kateri je objavljen govor predsednika zbora Marjana Suhadolnika. ki je na kratko opisal delovanje v ten 10 letih. V nadaljevanju brošure so članki naših najvidnejših političnih in oblastvenih funkcionarjev. Vsebina teh člankov temelji na ugotovitvi, da je ta pevski zbor več kot potreben, čestitajo k doseženim uspehom in želijo, da bi zbor še naprej tako uspešno deloval
Nepozabno je bilo srečanje z našimi delavci na začasnem delu v Ingolstadtu v ZR Nemčiji, ko jim je naš zbor zapel ob slovenskem kul turnem prazniku. O tem gostovanju je bito v časopisu, med drugim zapisano: »In kot lastovičke so prifrfotali na praznično okrašen oder otroci — slovenski otroci. Iz njihovih ustec so žuborele Prešernove besede, tako stare, pa vendar tako sveže, resnične, naše, slovenske, ki bodo ostale naše vse dotlej, dokler bo slovenski rod bival na zemlji tej. Nato je zadonela Zdravljica, zmagoslavno in vzradoš-čeno. V Ingolstadt so jo prinesli pevci sindikalnega pevskega zbora Štefan Kovač iz Murske Sobote, ki so ob slovenskem kulturnem prazniku obiskali Lastovko. Po koncertu so se pevci zbrali v domu kulture Lastovke v Ingolstadtu, kjer so skupaj z našimi rojaki peli še pozno v noč. Ob povratku so si pevci ogledali še zloglasno taborišče Dachau. Pod grozljivo skulpturo so zapeli pesem Lipa zelenela je, zamolklo, otožno, kot da bi prihajala iz stisnjenih grl, zapeta vsem, ki so tu prestajali grozote.
Pesem je bila tožeča in obtožujoča, kot bi hotela povedati celemu svetu: dovolj je vojnih grozot, nikoli več naj nihče nikogar ne iztrga izpod domače lipe.«
V družbi uglednih in odličnih pevskih zboro v: A ngelBesednjak iz Maribora, mešanega pevskega zbora France Prešeren iz Celja in mešanega pevskega zbora iz Sar-gobarda z Madžarske, je imel naš pevski zbor koncertni program 4. aprila 1980. v Unionski dvorani v Mariboru. Ta nastop je bil za zbor veliko priznanje, čast, a tudi odgovornost. Oba slovenska zbora imata bogato zgodovino in dolgoletno tradicijo, njeno visoko kako
Jubilejni koncert ob 15-letnici 23.3.1983 v Murski Soboti
vost pa dokazujejo dragocena odlikovanja z raznih tekmovanj.
Naša odgovornost je bila toliko večja predvsem zato, da z našim nastopom ne bi osiromašili tega slavnostnega večera, s katerim seje končalo praznovanje 60-letnice pevskega zbora Angel Besednjak.
Ob 15-letnici delovanja sindikalnega mešanega pevskega zbora ŠTEFAN KOVAČ Murska Sobota je ta zbor priredil jubilejni koncert 25. marca 1983. v Murski Soboti. Na ta koncert so bili s posebnimi vabili povabljeni vsi nekdanji pevci ne glede na to. iz kakšnih razlogov je kateri nehal peti. Vsak je dobil tudi brezplačno vstopnico. Kinodvorana je bila polna, prišle pa so tudi delegacije iz Budimpešte, Balatonfureda, Szombathelya, Varaždina. Logat:
ca in sosednjih občin. Koncert je izzvenel izredno kakovostno, kar so poudarjali tudi predstavniki delegacij ob pozdravnih nagovorih po koncertu. Ob tej priložnosti so bile večini pevcev podeljene Gallusove značke za dolgoletno, sodelovanje na kulturnem področju. Značke je podelil predsednik glasbenega odbora republiške zveze kulturnih organizacij Ljubljana, tovariš Ivo Vrbančič. Zlate Gallusove značke je prejelo 7 pevcev, srebrne 15,
bronaste pa 19 pevcev, ki še aktivno sodelujejo pri pevskem zboru.
NASTOPI SINDIKALNEGA MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA ŠTEFAN KOVAČ MURSKA SOBOTA
Že uvodoma je bilo povedano, da je ta pevski zbor pel na koncertih, ki jih je priredil sam ali skupaj, z drugimi pevskimi zbori, na raznih proslavah, kongresih, taborih, med delavci' v delovnih organizacijah itd., skratka povsod, kjer je bilo potrebno izvesti krajši ali daljši kulturni program. Vsak nastop je bil za pevce poseben dogodek. Povsod so bili lepo sprejeti, povsod so dobivali pohvale — pisne ali ustne, kar je pevce spodbujalo k nadaljnjemu sodelovanju, tu pa so še izredna doživetja, ki se jih ne da kar
tako pozabiti. Še posebej radi se spominjamo naslednjih nastopov:
6. oktobra 1968. je pevski zbor . sodeloval na proslavi 100-letnice prvega slovenskega tabora v Ljutomeru. Tu je nastopalo okrog 500 pevcev. Dirigiral je prof, glasbe Jože Gregorc iz Maribora.
10. in II. junija 1972. je bil 7. kongres gasilske zveze SR' Slovenije v Murski Soboti. Na tem kongresu je bito zbranih okrog 10.000 ljudi. Naš pevski zbor je nastopal prvi in drugi dan. V uvodnem delu je organizator med drugim povedal: »Želimo, da bi poleg zunanje podobe naše pokrajine in njenih ljudi vsaj malo spoznali tudi duhovno, miselno in čustveno podobo pomurskih ljudi. To pa je najlažje ob poslušanju pesmi, 'kajti pesem je dih duše, strast in trepetanje bolečine in radosti, čustvo polno koprnenja in sanj, zanos misli in neuklonjenih hotenj. Pesem je bila, je in bo tista stara, prelepa, poštena in najbolj odkrita beseda, ki prihaja od srca, jih plemeniti, nas dela dobre in zmanjšuje razlike med ljudmi raznih nazorov in barv.«
3. septembra 1972. je zbor zapel na velikem taboru v Murski Soboti ob praznovanju lovstva v Prekmurju. V povorki, ki je šla skozi mesto, je sodelovalo okrog 600 lovcev in kinologov ter številni gosti, med njimi tudi visoki zvezni in republiški funkcionarji.
22. oktobra 1972. je zbor sodeloval pri kulturnem programu v Turnišču ob odkritju spomenika narodnemu heroju Štefanu Kovaču in položitvi temeljnega kamna za gradnjo tovarne Planika y Turnišču. Šlavnostni govornik je bil Miško Kranjec.
TEHNOSTROJ LJUTOMER
TOZD »PVKM«
OBJAVLJA
JAVNO DRAŽBO
za prodajo karamboiiranega avtomobila ZASTAVA 101/M 1100, letnik 1981, ki bo v petek, 16. 11.1984, ob 13. uri v prostorih TOZD Servis.
izklicna cena je 30.000,00 din. Prometni davek plača kupec. Ogied vozila je možen uro pred dražbo.
sozd ixn loške tovarne hladilnikov o. sol, o.
Onor kidričeva 66, Škofja loka n. sol. o.
objavlja prosta dela in naloge
1.	Delovodja	.
Pogoj: srednješolska izobrazba ali delovodska šola strojne ali tehniške smeri, 3 oz. 5 let delovnih izkušenj.
2.	Nočni čuvaj-kurjač
Pogoj: poklicna šola kovinarske ali elektro stroke, 6 mesecev delovnih izkušenj ter izpit za kurjača, kompresorista in varnostnika (čuvaja).
3.	Pripravnika
Pogoj: višješolska ali srednješolska izobrazba strojne smeri.
4.	KV varilec
Pogoj: poklicna šola strojne smeri ali KV varilec, 2 leti delovnih izkušenj.
5.	PK delavec — 4 delovna mesta
Pogoj: končana osnovna šola, 6 mesecev priučevanja, od tega 1 delavec za določen čas — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu.
Vsi kandidati se sprejmejo v redno delovno razmerje za nedoločen čas s poskusnim delom tri mesece.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov; LTH TOZD VITRINA Ljutomer, Kolodvorska 28, 15 dni od dneva objave kandidati pod točko 1, 2 in 3, kandidati pod točko 4 in 5 pa 8 dni po objavi.
O izbiri bomo'kandidate obvestili v 15 dneh po izteku roka za prijavo.
(Dalje prihodnjič)
VESTNIK, 8. NOVEMBRA 1984
STRAK 5
Potepuški denar
Če pridno varčuieš. se izletet veseliš, da ne boš brez denarja, ko v mesto hitiš.
Brž pogledam skozi okno.
vse se spremenilo je; listje' rumeni, odpada, divji kostanj že zori.
Klopotec
V vinograde že nas vabi naš znani »godmajk«. da bi z grozdjem se sladkali, on pa klopotal nam ves čas.
Darinka Zelko, 6. a OŠ Edvard Kardelj Murska Sobota
Mlade gasilke
V naši vasi imamo gasilsko društvo. V njem delujejo tudi mlade gasilke. Večkrat se zberejo pri gasilskem domu, kjer imajo vaje, kako naj pomagajo pri požaru. Pri požaru rabijo brizgalne in tudi drugo orodje: krampe; lopate. lestev, vrvi. cevi. Naši gasilci imajo tri brizgalne. Novo brizgalno s peno, motorko in še staro ročno. Tudi v druge vasi grejo pomagat, če slišijo, da je požar. Želim, da bi bilo požarov čim manj. Jaz se vedno ustrašim, ko snsim sireno
Rozvita Farkaš, 3. b.
OŠ Črenšovci
Pri zobozdravniku
Danes smo hodili k zobozdravniku. Zobozdravnica nam je pregledala zobe. Meni je enega izpulila. Nič me ni bolelo. Drugič bom zopet šel k zobozdravniku. da bom imel zdrave zobe.
Iztok Varga. 4. raz. OŠ Prekmurske brigade .
Murska Sobota
BESEDA DVE 0 ..
Zazvonil je telefon
Pred dvema mesecema je v naši vasi prvič zazvonil telefon. To je za nas zelo pomembno, saj smo bili do najbližjega telefona oddaljeni 8 km; Prav tako do središča občine.zdravnika. veterinarja .. .Klic po telefonu je hitrejši od naše poti. Telefon, velikokrat reši tudi ziyljenje.
Srečanje s teritorialci
Vsako poletje pridejo v našo šolo brigadirji in imajo razne prireditve in srečanja. Tako so prišli semtudi letos brigadirji iz Ljutomera. Imeli so obrambni dan. Teritorialci so razkazovali puške in mitraljeze. Domenili so se. da bodo vaje, kot da bi bila vojna. Jaz sem imel prijatelja, ki mi je povedal, kje bo brigadirski štab. Tako je pokajo že vse od jutra naprej. Pokanje me je tudi zbudilo. Oče je bil že v novi hiši in zidal steno. Mama mi je rekela: »Pojdi po kolo in odpelji očetu radensko.« Sedel sem na kolo in se odpeljal. Ves čas vožnje me je navdajal strah, da bi me krogla ne zadela. Nisem vedel, da imajo v puškah slepe naboje. Ves zadihan
NadaFašalek OŠ Spodnja Ščavnica
sem se pripeljal do hiše. Stekel sem k očetu in mu povedal, kako meje bilo strah. Zasmejal seje in rekel, da sem velik strahopetec. Pomagal sem mu pri delu nekaj ur. Ko sva naredila, še je začelo bliskati in grmeti. Oče mi je rekel: »Pojdi domov. Jaz bom še nekaj pospravil in tudi prišel za teboj.« Odpeljal sem se. Brigadirji' so kljub slabemu vremenu nadaljevali boj. Naenkrat stopijo iz vinograda teritorialci. Tako sem se
prestrašil, da sem se odpeljal v vinograd in treščil v ograjo. Vprašali so me. kje je brigadirska postojanka. »V tisti stari hiši.« sem zdrdral in pokazal hišo v dolini. Rekli so. da lahko odidem. Takrat je začelo deževati. Ves premočen sem prišel domov. Mama mi je posušila lase. Vse sem ji povedal. Rekla je: »To so bile le vaje.«
Tadej Ružič. 6. b COŠ Gornji Petrovci
Naš vrt
Šolski vrt leži ob potoku Črncu za šolo. Vsak razred ima določen kos zemlje. Naš razred je spomladi naredil štiri gredice. Na eno smo posejali več vrst cvetlic. Na ostale tri smo posadili fižol. Cvetlice z vrta krasijo naš razred. Čez zimo bo vrt počival. Na pomlad pa ga bomo spet pridno obdelovali.
' SLAVICA TIBAT, 2. b razred OŠ Miško Kranjec Velika Polana
CEZANJEVCI — V sredo po drugi uri smo se zbrali na dvorišču. Odpravili smo se na delo za šolo. Urediti smo morali , dve cvetlični gredi. Delali smo z lopato, motiko, grabljami... Orodje smo si menjavali. Ko smo skopali.smo začeli saditi. Ena skupina je sadila perunike, druga pa narcise. Čebulic nam je zmanjkalo. Sklenili smo. da jih bomo nekaj prinesli še od doma. Ko je bilo delo opravljeno, smo pospravili orodje in si umili roke.
Ob delu smo spoznali imena nekaterih okrasnih rastlin. Zvedeli smo. kako se pripravi zemlja za sajenje. Delo ni bilo težko. Ko smo končali, smo bili veseli, da smo naredili nekaj koristnega. Najbolj pa bomo veseli, ko bo na naših gredicah zacvetelo prvo cvetje. (Rado Miklošič, 4. raz. OŠ Cezanjevci).
STOGOVCI — 15. oktober je praznik radgonske občine. Ob tej priložnosti so bile razne proslave in prireditve tudi po šolah. Pionirje naše šole sta obiskala dva španska borca. Eden je govoril po srbohrvaško in je bil doma iz Reke, drugi pa po slovensko. Ta je bil doma iz Novega mesta. Z zanimanjem smo prisluhnili njuni španski pesmi. (Marjetka Cunk, OŠ Stogovci).
DOKLEŽOVJE — Vsak prvi ponedeljek imamo na šoli hranilnico. V našem razredu vsi varčujemo. Vsak varčevalec je dobil lepo nagrado. Varčevati pa moramo tudi z drugimi stvarmi. Zbirali bomo star papir. (Suzana Fras, L b OŠ Dok-ležovje).
BAKOVCI — Pred kratkim nas je obiskal alpinist Viki Grošelj. Bilje že trikrat na Himalaji. Pokazal nam je posnetke z dveh odprav na Manaslu. na najnevarnejšo goro na svetu. V prvi odpravi je plaz zasul alpinista Nejca Zaplotnika, ki mu niso mogli,rešiti življenja. Po vrnitvi v Jugoslavijo so alpinisti v Jugoslaviji začeli zbirati denar za ponovno odpravo na to nevarno goro. To je uspelo Stipetu Božiču in Vikiju, Grošelju. (Simon Štumpf. o. b OŠ Bakovci).
PROSENJAKOVCI — 21. oktobra smo praznovali 25-letnico dvojezičnega šolstva. Proslave, ki je bila pri naši šoli, se je udeležil tudi predsednik predsedstva SR Slovenije France Popit, ki je bil tudi slavnostni govornik. V madžarščini pa je govoril tovariš Ernest Ebri. Proslavo smo.končali z željo, da bi vsi narodi živeli v bratstvu in enotnosti ter kar največjem sožitju. (Sonja Berde. 3. raz. OŠ Prosenjakovci).
GORNJA RADGONA — Pred dnevi smo imeli naravoslovni, dan. Obiskali smo tudi razstavo gob v Murski Soboti. Najbolj meje presenetilo, ko nam je tovarišica povedala, daje med dežnikaricami tudi vrsta gob, ki niso užitne. Sklenila sem, da bom odslej bolj previdna pri nabiranju gob. (Katja Getev, COŠ Gornja Radgona).
naši kraji in ljudje
Beltinci se načrtno razvijajo
V krajevni skupnosti Beltinci, ki je ena največjih v soboški občini, saj ima okrog 2.130 prebivalcev. od katerih je blizu 800 zaposlenih, največ v. Beltincih in Murski Soboti, načrtno skrbijo za razvoj kraja. K temu je gotovo veliko pripomoglo skrbno načrtovanje ter dobro sodelovanje med krajevnimi dejavniki in občino. Čeprav zaradi pomanjkanja denarja nekaterih nalog
Gradnja novega stanovanjskega bloka v Beltincih.
niso uresničili kot je denimo gradnja kulturnega doma in še nekatere, je bilo v zadnjih letih veliko narejenega. Tudi v tem času se v Beltincih marsikaj dogaja. zavzeto pa so že pristopili tudi k izdelavi srednjeročnega programa razvoja do leta 1990. To smo se lahko prepričali v razgovoru s predsednikom KK SZDL Matijo Sobočanom, predsednikom sveta KS Janezom Senico in sekretarjem OO ZK Karlom Makoveckim.
I R TE C. STANOVANJSKI BLOK. TRGOVINA IN BANKA
V Beltincih trenutno gradijo • roški vrtec, stanovanjski blok.
trgovino Rašice in poslovne prostore Ljubljanske banke. Nov otroški vrtec, ki ga gradijo v novem naselju na Jugovem, bo stal okrog 20 milijonov dinarjev. Sredstva so zagotovili SIS za otroško varstvo in Vzgojnovar-stveni zavod Murska Sobota, krajevna skupnost Beltinci iz samoprispevka ter združeno delo (Mura. Beltinka. Graditelj. Dimnikar in še nekateri). Poleg
tega pa bodo krajani prispevali pomemben delež s prostovoljnim delom in prispevki. Novi, štiriod-delčni vrtec, ki je v četrti fazi gradnje, bo lahko sprejel 120 malčkov, kar bo velika razbremenitev zaposlenih družin, zlasti mamic, ki delajo v Muri in Bel-tinki. S tem bo rešeno vprašanje otroškega varstva, kajti sedanji prostori so premajhni in neprimerni. V prihodnje bomo morali rešiti še vprašanje dojenčkov.
V Beltincih gradijo tudi trgovino Rašice in poslovne prostore ljubljanske banke — Temeljne pomurske banke, kajti sedanji prostori so neprimerni in pre-majhni. Objekt sodi v prvo fazo gradnie tovarne Beltinka in bo
kmalu zgrajen, Te dni pa so v Beltincih začeli graditi tudi 14-stanovanjski blok, ki ga sofinancirajo stanovanjska skupnost Murska Sobote in združeno delo.
ŠIRITEV TELEFONIJE
Krajevna skupnost Beltinci je skupaj s PTT podjetjem Murska Sobota začela urejati razširitev telefonske mreže. V ta namen so združile sredstva tudi okoliške krajevne skupnosti. S to razširitvijo se bo število priključkov od sedanjih 580 povečalo na 780. S tem bodo v glavnem zadostili potrebam krajanov na 'območju Pošte Beltinci.
KANALIZACIJA V POSKUSNO OBRATO V A NJE
Po nekajletnem zastoju naj bi kanalizacija s čistilno napravo v Beltincih, ki je draga investicija, letos začela poskusno obratovati. Objekt so si ogledali strokovnjaki skupaj z izvajalci, ki so ugotovili manjše napake, pred izdajo dovoljenja za poskusno obratovanje pa bodo morali izvajalci dodati še
PRIHODNOST
Gradnja trgovine Rašice in poslovnih prostorov Ljubljanske banke v Beltincih.
Pri ponovnem obisku vseh tistih, ki so imeli pred leti eno samo veliko željo — vodo, je danes vse drugače. Volja do življenja je zrasla. Vsi imajo upanje, da jim bo voda spremenila življenje. Živinoreja bo ponovno zaživela, tudi vinogradniki bodo lažje opravljali delo. Mladina bo ostajala doma, saj se možnosti kmetovanja večajo in postajajo realne. Tudi oddaljenost od centra občine ni več tako nepremostljiva, da bi mladež to posebno oviralo. Vsekakor pa lahko zapišemo, da so kmetje in krajani hvaležni vsem tistim, ki so kakorkoli pripomogli k temu, da ima zemlja vedno več veljave, vsega tega pa tudi ne bi bilo, če ne bi bilo vztrajnosti.
Dušan Loparnik
nekatero dokumentacijo. Če bo vse v redu, potem bi naj kanalizacija s čistilno napravo začela prihodnje leto redno obratovati. V krajevni skupnosti Beltinci pravijo. da bodo aktivnosti na tem področju pospešili, da bi bil objekt v uporabi čim prej.
KAJ NAČRTUJEJO?
V krajevni skupnosti Beltinci že tečejo razgovori o srednjeročnem programu razvoja do leta 1990. V zveži s tem so že tudi sprejeli nekatere zaključke. Tako bodo z analizo realizacije sedanjega srednjeročnega programa seznanili krajane, hkrati pa jih vključili v aktivnosti pri sestavi no vega srednjeročnega programa razvoja krajevne skupnosti. Do-govorjeno je bilo tudi, da bodo v srednjeročni program vnesli vse nerealizirane naloge iz sedanjega raz vojnega programa. Prednost dajejo gradnji kulturnega doma . in nekaterim komunalnim objektom, kot. so še neasfaltirane ceste, elektrifikacija in podobno.
Feri Maučec
VODOVOD PRINAŠA ŽIVLJENJE
, Prav zanimivo je lahko življenje, ki se nenehno spreminja, seveda pa je za te spremembe potrebno predvsem veliko volje in življenjske energije. Tale zgodba iz naših krajev je lahko tiidi poučna in koristna za vse tiste, ki brez volje pričakujejo, da se bo življenje spremenilo samo od sebe. Kraj dogajanja: hriboviti predel krajevne skupnosti Razkrižje — vasi Šprinc, Globoka in Kopriva, čas dogajanja: razdeljen natri dele — zgodovina, sedanjost in prihodnosti. Namen: prikazati, kako se spreminja življenje.
ZGODOVINA
Za zgodovino ni potrebno posegati daleč nazaj. Dovoli bo nekaj let. Življenje na tem hribovitem območju krajevne skupnosti Razkrižje je bilo težko. Ceste, ki povezujejo vasi, so slabe, pretežno tudi neasfaltirane. Ker je to večinoma hribovito območje, ni možnosti za intenzivnejše kmetovanje. Poudarek je na živinoreji in vinogradništvu. A pri živinoreji se pojavljajo težave — oskrba z vodo. Medtemko je v jesenskem in spomladanskem času vode dovolj — v vodnjakih in cisternah, ki jih imajo kmetje doma — pa je v poletnem Času močna suša. Na nekaterih območjih paje potrebno tudi vse leto vodo dovažati z gasilskimi cisternami. Dokler je bilo pogonskih goriv še dovolj, tak način oskrbe ni bil problematičen. Omejevanje z boni in skokovita rast cen bencina pa je vse skupaj zelo podražilo in krajani si takšne oskrbe skoraj niso.mogli več privoščiti. Naenem od naših obiskov, ki smo jih opravili pred organizacijo »Uredništva na obisku«, smo pri kmetih na tem območju slišali samo eno: »Potrebujemo vodo«.
SEDANJOST
Minuli dve leti se je začelo marsikaj spreminjati: mladina iz Slovenije, bratskih republik in tudi tujine je zgrabila za krampe in lopate. Pričela seje gradnja vodovoda. Dve leti sta bili potrebni, da so zgradili vse potrebno: skopali jarke, položili vodovodne cevi in jarke ponovno zakopali. Tudi vodni zbiralniki so že pripravljeni, potreben je samo še priklop in vodovod bo pričel opravljati svoje poslanstvo.
STRAN 6
VESTNIK, 8. NOVEMBRA 1984
kmetijska panorama
NOVO V KMETIJSTVU
TISOČ HEKTARJEV DO LETA 2000
Za sadjarje se je letošnje leto takorekoč končalo, saj je sadje pospravljeno, ves pridelek pa v glavnem že tudi prodan. Seveda velja to le za kakovostno sadje iz plantažnih nasadov, ne pa tudi za industrijsko iz starejših kmečkih nasadov. Odkup tega je sicer tudi v Pomurju stekel pravočasno, vendar zaradi obilne letine predelovalna industrija ni zmogla sproti prevzemati vseh ponujenih količin, zato bo tudi letos veliko sadja zgnilo pod drevjem. Prizori iz let, ko so kmečki sadovnjaki bogato obrodili, jabolka pa so gnila tam, kamor so popadala, se ponavljajo tudi tokrat, kaže pa, da smo se tega že navadili, zato se prav nič več ne zmenimo za to. Sicer pa tudi odkupne cene industrijskih jabolk niso preveč spodbudne in ob obilici drugih jesenskih opravil se zato prenekateri kmetje niso zmenili za njihovo pobiranje. Ob pogledu na takšno jesensko sliko v naših sadovnjakih pa so se mnogi spomnili časov izpred 20 ali 30 let, ko je prav sadje marsikateremu kmetu pomenilo pomemben vir dohodkov. Toda časi se spreminjajo, z njimi pa tudi naše navade in razva-
de.
Povsem drugače pa je s sadjem iz plantažnih nasadov, za katerega kljub obilni letini ni težav, da ga ne bi mogli prodati. V temeljni organizaciji Sadjarstvo in vinogradništvo Kmetijske zadruge Panonka, kjer se v zadnjih letih načrtno ukvarjajo z obnovo sadovnjakov na Goričkem, pravijo, da so takorekoč ves letošnji pridelek sadja že prodali, nekaj pa so ga uskladiščili v hladilnici in ga bodo dali na trg po novem letu. Pridelek pa bi bil še večji, predvsem pa kakovostnejši, če ga na nekaterih območjih ne bi poškodovala toča. Ta je napravila največ škode predvsem na višnjah, poškodovala pa je tudi jabolka, tako da jih letos niso mogli izvoziti.
Čeprav segajo začetki obnove
V sestavi temeljne organizacije združenega dela Sadjarstvo in vinogradništvo imajo tudi drevesničarsko proizvodnjo, kjer skupaj s kmeti — kooperanti vzgajajo sadne sadike za lastne potrebe, prodajajo pa jih tudi drugim interesentom. S prodajo sadnih sadik bodo začeli 10. novembra, sadjarji in vrtičkarji pa bodo lahko dobili najrazličnejše vrste sadnega drevja, največ pa bo seveda jablan, hrušk in višenj.
in urejanja plantažnih nasadov sadnega drevja v Kmetijski zadrugi Panonka šele nekaj let nazaj, pa se že kažejo prvi dobri rezultati. Tako so v lastnih nasadih višenj letos nabrali 90 ton pridelka, 45 ton pa so ga odkupili od kooperacijskih pridelovalcev. Pridelek pa bi bil mnogo večji, če na površini 10 hektarjev toča ne bi uničila kar 75 odstotkov pridelka. Tudi s pridelkom rdečega ribeza v lastnih nasadih so zadovoljni, saj so ga nabrali 15 ton, od kooperacijskih pridelovalcev pa so odkupili še 20 ton črnega ribeza. Tudi z obiranjem jabolk so v tozdu Sadjarstvo in vinogradništvo pred dnevi končali, polovico pridelka so kupci že prevzeli, praktično pa so prodali že ves letošnji pridelek, le
kakšnih 40 ton ga bodo uskladiščili v lastnih hladilnicah v Bo-doncih in dali na trg po novem letu. Kljub temu da je ponekod tudi nasade jablan prizadela toča, so s pridelkom zadovoljni, dobro pa so obrodile predvsem nekatere nove vrste, s katerih so obrali precej kakovostnega prvorazrednega sadja.
Precej večje pridelke pa pričakujejo prihodnje leto, ko se bodo že doslej rodnim nasadom priključili novi. Letos je bilo v polni rodnosti 16 hektarjev višenj, nekaj pa jih bo obrodilo prihodnje leto. 10 hektarjem jablan, ki so rodile že letos, se bo že čez leto ali dve priključilo 12 hektarjev, ribez pa gojijo na 6 hektarjih. Tako računajo, da bodo že prihodnje leto pridelali 400 ton jabolk, 150 ton višenj in 30 ton ribeza. Načrtujejo, da bodo do leta 2000 na Goričkem uredili okrog 1.000 hektarjev sodobnih plantažnih nasadov, predvsem jablan, hrušk, breskev in višenj. Tako so že stekle priprave za ureditev 7 hektarjev višnjevih nasadov v Otovcih ter 8 hektarjev jablanovih nasadov v Ku-štanovcih in Selu. Prav tako se skrbno pripravljajo na ureditev nasadov v Panovcih, kjer bi z manjšimi zemljiškimi pobegi lahko uredili kar 30-hektarski kompleks.
V temeljni organizaciji Sadjarstvo in vinogradništvo pa se ne nameravajo zadovoljiti samo s pridelovanjem. Za začetek so že odkupili prostore stare puconske opekarne, kjer želijo urediti sortirnico in hladilnico, brez osnove pa tudi niso razmimišljanja o razvoju predelovalne industrije, za katero bodo z načrtovanim razvojem sadjarstva dane tudi vse možnosti.
L. Kovač
Tritikala — žitarica prihodnosti?
Vse kaže, da je v svetu na pohodu nova žitarica, ki naj bi uspešno zamenjala pšenico v ljudski prehrani in koruzo v živinoreji. Beseda je o žitarici, ki je nastala s križanjem med pšenico ih ržjo, poimenovali pa so jo tritikala. Ime je nastalo z združitvijo latinskih imen za pšenico — triticum in za rž — secale, poskusna proizvodnja tritikale pa je tudi v Jugoslaviji pokazala, da se lahko uspešno vključi v njivski kolobar
V svetu, in to predvsem v razvitih deželah, namenjajo tritikali že več kot milijon hektarjev njiv, pri nas v J ugoslavij i pa j e za zdaj še v poskusni proizvodnji. S poskusi
Tritikala je po rasti nižja od pšenice in rži. saj doseže le višino do 1,20 metra, zahteva pa znatno gostejši sklop setve. Na kvadratnem metru uspeva od 450 do 550 rastlin, zato je tudi slama veliko bolj kakovostna in je celo primerna za prehrano živine. Kot že rečeno, pa ima tritikala tudi do 30 odstotkov večjo kalorično vrednost od koruze, zato so z njo še posebej zadovoljni živinorejci. Pri kravah, ki so jih krmili s tritikalo, se je močno povečala mlečnost, pa tudi kvaliteta leka je bila veliko boljša.
pri njeni proizvodnji se ukvarjata Kmetijski center Hrvaške in Inštitut za poljedelstvo v Novem Sadu, rezultati, ki sojih zabeležili, pa so več kot spodbudni. Letos so jo poskusno sejali kmetje na Ba-
niji in kmetijska delovna organizacija Narodnega parka Plitvice, hektarski pridelki pa so se gibali okrog 5 in pol ton po hektarju. kar je za približno tono več. kot jih na tem območju dosegajo pri pšenici, ječmenu in koruzi.
Poskusi, tako v svetu kot tudi pri nas, so pokazali, daje tritikala žitarica, ki se dobro prilagaja in uspeva v vseh podnebnih razmerah. Lahko jo sejejo v najsevernejših predelih Švedske in Sovjetske zveze, pa tudi na najjužnejših koncih našega kontinenta, pravtako pa dobro uspeva tudi na nižinah Nizozemske in na planotah pod Himalajo. Tritikala prenaša tudi najslabše podnebne in talne razmere, saj ji suša ne škoduje, prenaša mraz do minus 20 stopinj Celzija, uspeva pa enako dobro v kislih in alkalnih tleh ter v težkih in peščenih zemljah. Seveda je potrebna za posamezno vrsto zemljišča in za določene
<ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO 110 DIN} ZA KILOGRAM TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH
KOTO - Koteks tobus in zbiralnice kmetijskih
\zadrug_____________________________________
podnebne razmere določena sorta tritikale in jugoslovanski strokovnjaki si prav zdaj prizadevajo vzgojiti najboljše sorte.
Ta nova žitarica bo tako lahko uspešno zamenjala pšenico in rž v človeški prehrani, saj je kruh iz tritikaline moke izredno kvaliteten. prav tako pa bo lahko nadomestila tudi koruzo v živinorejski proizvodnji. Podatki namreč kažejo, da dosega tritikala tudi do 20 odstotkov večje pridelke od pšenice in rži, ima pa tudi za 30 odstotkov večjo kalorično vrednost od koruze.
Kmetje, ki so poskusno sejali to poljščino, zahtevajo še več semena, vendar jo je treba najmanj tri leta pridelovati poskusno, da lahko pride prčd jugoslovansko komisijo za priznavanje sorte in šele takrat je možna široka proizvodnja. Kaže pa. da do tega tudi v Jugoslaviji ni več daleč.

od 9. do 28. novembra 1984
DNEVI /MURE. V BLAGOVNICI
MURSKA SOBOTA
MURSKA SOBOTA
ŠIROKA PONUDBA IZ PROGRAMA
IZDELKOV MURE »jesen — zima 84«
posebna ponudba mladinskega programa
med
MODNE REVIJE bodo
9 ,16. in 23. novembra na oddelku MBM v BLAGOVNICI
strokovni nasveti Murinih kreatorjev vsak dan razen sobote
1530 in 1730, na oddelku MBM
Prodaja blaga tudi na potrošniški kredit
TOZD IZBIRA
VESTNIK, 8. NOVEMBRA 1984
STRAN 7
šport
Dopisniki so zabeležili
— NAMIZNI TENIS1'— MRLZ-------------------------------
Končno prva zmaga
Sobočani so v četrtem kolu MRLZ gostili ekipi Radnika iz Velike Gorice in Industogradnje iz Zagreba ter končno slavili svojo prvo zmago. Že prvo srečanje z Radnikom bi lahko odločili v svojo korist, če spet ne bi odpovedal — tako kot v srečanju z Jajcem — prvi igralec Benko. Po dolgem času je spet dobro zaigral Močan, od Kuzme pa po bledi igri kaj več kot zmago s svojim vrstnikom Verničem ni bilo pričakovati.
Lanski prvoligaš Industrogradnja iz Zagreba je nastopila brez svojega najboljšega igralca Baničeka in to so Sobočani dobro izkoristili ter dosegli svojo prvo zmago. Junak srečanja je bil Robi Benkovič, ki je v tretji partiji premagal drugega igralca gostov Maslovaro. Priznanje za borbeno igro gre Močanu. Sobočani so z dvema točkama še vedno na zadnjem mestu in v naslednjem kolu igrajo v Osijeku in Vinkovcih.
Rezultati: SOBOTA—RADNIK 4:5, (Kuzma—Radočaj L 0:2, Benko—Vernič 2:0, Močan—Radočaj M. 0:2, Benko Radočaj L 1:2, Kuzma—Radočaj-M. 0:2, Močan—Vernič 2:0, Benko Radočaj M. 1:2, Močan—Radočaj L 2:1, Kuzma—Vernič 2:0); SOBOTA—INDUSTROGRADNJA 6:3 (Benko—Atikovič 2:0, Močan—Krizmančič 1:2, Benkovič—Maslovara 2:1, Močan—Atikovič 2:0, Benko—Malovara 2:1, Benkovič—Krimančič 1:2, Močan—Maslovara 2:1, Benkovič—Atikovič 2:0, Kuzma—Krizmančič 0:2).
M. U.
Radgona še vodi
Drugi krog L B republiške lige za člane vzhod za uvrstitev od 1. do 4. mesta, ki j^ bil v Murski Soboti, pomurskim ekipam ni prinesel pričakovanega uspeha, saj so bile vse izgubile z mariborskim Branikom, za katerega igrata Savnik in Klineer. Veliko nresenečenie Domeni poraz Radgone, ki je nastopila brez Žekša. Premgala jo je ekipa Lendave. Rezultati: RADGONA—Branik 4:5, Sobota 5:4, Lendava 4:5, SOBOTA—Branik 3:5, Lendava 5:2, LENDAVA—Branik 2:5.
Vrstni red po 2. krogu: 1. Radgona 8 točk, 2. Branik 8 točk, 3. Sobota 6 točk, 4. Lendava 2 točki.
V drugem kolu L A republiške lige za članice za uvrstitev od 5. do 7. mesta, ki je bil prav tako v Murski Soboti, so Sobočanke dosegle eno zmago in zabeležile poraz, vendar so kljub temu še obdržšle vodstvo v tej skupini in so trenutno na 5. mestu skupne lestvice.
Rezultati: SOBOTA—Jesenice 2:5, Vrtojba 5:2.
Vrstni red po 2. kolu: 5. Sobota 5 točk, 6. Jesenice 4 točke, 7. Vrtojba 2 točki.	M. U.
---SRL-------------------------------------------------
ŠMARTNO:DELOZA 17:17
Rokometašice Deloze iz Polane so v tekmovanju slovenske lige osvojile točko v Šmartnem. Gole za Delozo so dosegle: Horvatova 7, Kociprova 6, Bačvičeva 2 ter Vogrinčeva in Kavaševa po enega. V naslednjem kolu igra Deloza doma s Fužinarjem.
POLET:KROG 17:24
Pomurski derbi v drugi slovenski moški rokometni ligi-vzhod je pripadel Krogu. Srečanje si je ogledalo okrog 300 ljubiteljev rokometa, predvsem iz Kroga. Najboljši strelci: Horvat 8, Katona in Merčnik po 3 pri Poletu ter Svetec, Benko in Titan po 4 pri Krogu.
BAKOVCI:ŠEMPETER 21:18
Po pričakovanju so srečanje dobili domačini. Gole so dosegli: Koželj 7, Leber 5, Ružič, Perkič, Marič in Antolin po 2. To je bila zadnja tekma Lovenjaka, Titana in Kuharja, ki so odšli v JLA.
RADGONA:DRAVA 26:34
Gostje iz Ptuja so bili boljši tekmec in iz Radgone zasluženo odnesli točki. Najboljši strelci pri Radgoni: Perša 12, Cajnkar 4, in Felkar 3.
rH BMi Ml MOR «HQI	M
KONJENIŠTVO
Mednarodni uspeh Rebeke I
Letošnja zmagovalka jugoslovanskega kasaškega derbija Re- “
beka (Branko Puhar, Veržej), ki je nedavno zmagala v Wildonu v ■ Avstriji, je dosegla še en mednarodni uspeh. Zakonec letošnje sezone je nastopila na dirki na Dunaju in na vajetih Avstrijca kern-bichlerja na,1800 metrov dolgi progi za las izgubila prvo mesto. Z osvojitvijo drugega mesta si je prislužila 9.000 šilingov. Tako je Rebeka nadvse uspešno končala letošnjo sezono.
---ŠAH-----------------------------------—----------
Vodi Boris Kovač
Odigrano je bilo 4. kolo odprtega prvenstva ŠD Radenska iz Murske Sobote. Rezultati — B. Kovač : Netar 1:0, Kos : Cigan remi, B. Hari: Režonja remi, Benko^S. Kovač 1:0, Gaber : Simič 0:1, Kuhar : Korpič 1:0, Gabor : D. Hari 0:1, Šubašič : Vidič 0:1, Radosavljevič : Strbad remi, Ha-vaši: Coklin 1:0, Lukač : Ružič 1:0, Berke: Manič 1:0. Po četrtem kolu vodi Boris Kovač s 4 točkami pred Benkom, Ciganom, Simičem in Bogdanom Harijem po 3 točke itd.
— JUDO — REP. LIGA------------------------------
Drugo kolo v Soboti
V telovadnici Partizana v Murski Soboti bo v soboto, 10. novembra, ob 10. uri drugo kolo republiške judo lige. Nastopile bodo ekipe: Šiška, Olimpija in Murska Sobota. Za ekipo domačinov bodo nastopili: Vrdjuka, Meničanin, Fajhtinger, Kisilak, Kavčič, Horvat, Slak, Kuplen in Krančič. Po prvem kolu so Sobočani na odličnem drugem mestu. Upajo, da se bodo uvrstili med prvih pet moštev, kar bi bil velik uspeh.	o. g.
---SKL — MOŠKI—-------------------------------------
VISOK PORAZ POMURJA
V drugem kolu tekmovanja v slovenski moški košarkarski ligi je Pomurje v Novem mestu izgubilo z ekipo Novolesa z visokim rezultatom 64:115. Koše za Pomurje so dosegli: Merklin 14, Sakovič 13, Marinič 14, Štihec 8, Fujs 7, Juteršnik 4, Rajbar 4. V naslednjem kolu igra Pomurje doma z Jeklotehno Branik.
---SNL>-------------------------------------------—
PORAZA MURE IN NAFTE
V nadaljevanju prvenstva v slovenski in vzhodni conski nogometni ligi sta pomurska ligaša ostala praznih rok. Nogometaši Mure so izgubili v Murski Soboti z moštvom Vozil iz Nove Gorice z 1:2. Časten gol za Mjtro je dosegel Škaper. Lendavska Nafta pa je izgubila v Pekrah z 1:2. Gol za Nafto je dosegel Marton. Tako se je Mura znašla na zadnjem mestu lestvice, precej možnosti za dobro uvrstitev pa je izgubila tudi Nafta.
---STRELSTVO ---------------------------------------
Pri članih Tišina, pri pionirjih Mura
Odigrano je bilo drugo kolo tekmovanja v občinski strelski ligi Murska Sobota za člane in pionirje. V članski ligi A vodi SD Tišina (2820) pred SD Panonija (2815) in Cankovo (2741), vsi imajo po 4 točke. Sledijo: SD Grafičar, SCT, Noršinci, Sebeborci, B. Kidrič, Gančani, Križevci in Salov-ci po 2 točki. Med posamezniki vodi J. Horvat (Mura) s 735 krogi pred Bukovcem (Mura) 727, Pertocijem (Tišina) 722, Balaškom 721 in Turnerjem 720 krogov (oba Noršinci). V B ligi vodi SD Tišina B (2715) pred Skakovci (2688), ABC Pomurko (2621), Obrtniki (2498) in 25. majem (682), vsi imajo po 4 točke. V pionirski ligi pa je v vodstvu SD Mura (884) z 18 točkami pred Tišino (490) 16, Šalovci (445) 15, Sebeborci (410) 13, Šalovci II. (394), 12 točk itd. Med posamezniki je na prvem mestu Červek s 301 krogom pred Arnugo 293, Tatjano Rajnar 252, Horvatom 247 in Korošcem 166 krogov.
	PNL		 Rezultati — zadnje kolo					
Turnišče : Ljutomer Veržej : Dobrovnik Hotiza : Črenšovci Garda : Bakovci Apače : Beltinka Odranci : Lipa Lestvica jesenski del Turnišče	11 6		4	1	25:13	5:1 2:0 0:0 3:1 2:4 5:1 16
Dobrovnik 11	6	3	2	34:19	15
Veržej	11	7	1	3	24:10	15
Hotiza	11	5	3	3	18:11	13
Odranci	11	5	3	3	23:20	13
Beltinka	11	4	4	3	21:16	12
Garda	11	4	4	3	17:14	12
Črenšovci	11	3	4	4	20:17	10
Bakovci	11	3	4	4	20:22	10
Ljutomer	11	2	2	7	10:32	6
Lipa	11	2	1	8	14:31	5
Apače	11	2	1	8	17:38	5
— I. MNL MS	 Rezultati — zadnje kolo Filovci: Rakičan Tešanovci : Gančani Pušča : Radgona Puconci : Dokležovje Bogojina : Tišina Lestvica jesenski del Tešanovci	9 7 11				36:15	1:1 2:0 1:1 3:3 0:6 15
Tišina	9	5	3	1	26:14	13
Pušča	9	5	3	1	26:16	13
Rakičan	9	5	2	2	21:11	12
Dokležovje	9	3	4	2	27:27	10
Filovci	9	1	5	3	20:26	7
Radgona	9	2	2	5	13:25	6
Bogojina	9	2	2	5	10:25	6
Puconci	9	2	1	6	19:28	5
Gančani	9	0	3	6	14:25	3
—I. ONL LENDAVA- Rezultati — zadnje kok kobilje : Nafta Lakoš : Nedelica Renkovci : Mostje Petišovci : Mladost Olimpija : Bistrica Lestvica jesenski del Mladost	9 5 3			► 1	0:2 2:4 2:2 0:2 4:2 30:16 13	
Kobilje	9	5	2	2	22:19	12
Nedelica	9	4	3	2	20:13	11
Renkovci	9	4	3	2	23:17	11
Bistrica	9	3	3	3	24:23	9
Olimpija	9	4	1	4	21:21	9
Nafta	9	3	3	3	13:23	9
Mostje	9	2	3	4	19:20	7
Petišovci	9	2	2	5	21:24	6
Lakoš	9	1	1	7	10:27	3
— DELAVSKI ŠPORT----------
Pomurski tisk zmagovalec
Končano je bilo sindikalno tekmovanje občine Murska Sobota, v košarki za moške, ki ga vodi odbor za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu. Za tekmovanje se je prijavilo 12 ekip, žal pa je bilo zaradi nerednega tekmovanja pet ekip izključenih. Najboljši strelci: Zavec (Mura) 112, Štiberc (PT) 111 in Kuštor (Mura) 106 košev.
Rezultati finalnega dela — Mura : Ljubljanska banka 91:47, Pomurski tisk : Skupščina občine 55:38, Mura : PZC 53:48, PZC : Skupščina občine 63:37, Skupščina občine : Ljubljanska banka 46:53 in Pomurski tisk : Mura 49:41.
Pomurski tisk
Mura
PZC
Ljub, banka
4
4
4
4
4
3
2
1
Skupščina občine 4 0
0
1
2
3
4
239:160
262:190
189:183 174:251
187:248
8
6
4
2
0
— MALI NOGOMET----------
Pionir prvak
V zadnjem kolu občinske lige Gornja Radgona v malem nogometu — skupina C so igrali: Leša-ne : H. Mota 5:4, Veterani: Grozd 1:4, Orehovci : Pionir 1:11 in Na-
sip : Tri srca Pionir Tri srca Grozd Veterani Lešane H. Mota Orehovci Nasip
7601 40:17 12
7421 28:23 10
7412 27:22 9
7 4 0 3 29:19 8
7 4 0 3 30:29 8
7 3 0 4 30:20 6
7 1 0 6 13:42 2
7 0 1 6 19:34 1
M. Š.
— POL — B — MOŠKI-
I. kolo — 10.11. 84
SO : Radgona Elrad : Puconci
II.	kolo —17. 11.84
Radgona : Elrad
Toko : SO
III.	kolo — 24. 11. 84
Elrad : Roko
Puconci : Radgona
IV.	kolo — 8. 12. 84
Roko : Puconci
SO : Elrad
V.	kolo — 15.12. 84
Puconci : SO
Radgona : Toko
NOGOMETAŠICE PLANIKE IZ TURNIŠČA — V okviru letošnjega 12. krajevnega praznika Turnišča je bilo več športnih srečanj v nogometu, krosu, streljanju, kolesarstvu in šahu. Prvič sta se pomerili tudi ženski nogometni moštvi Planike in Turnišča. Na sliki nogometašice Planike.
Štefan Prša
Bogastvo iz otroških let
Da vedo tovarišice v Gregorčičevi enoti VVZ M. Sobota iz najrazličnejšega odpadnega materiala pričarati našim otrokom svet pravljic in narediti tudi veliko uporabnih predmetov, smo starši vedeli. V marsikaterem pa se je pogosto postavljalo vprašanje, najbrž tudi zaradi pedagoške nevednosti, zakaj raje vsega tega ne delajo otroci sami. Morda bi bilo manj lično, marsikaj pokvarjeno in neuporabno, toda ustvarjalnost otrok bi bila vznemirjena. Toda vsak od staršev, ki si je kadarkoli zastavljal tako vprašanje, je dobil odgovor pred časom na majhni razstavi.
Ko smo starši prišli po svoje otroke, nas je naš malček ali mali šolar prijel za roko in nas s primernim ,,komentar jem” popeljal na razstavo v skupen prostor. Tu je bilo tudi kaj videti! Vsaka mamica, kije mislila, da bo odhitela iz vrtca k popoldanskemu delu, ki jo obvezno čaka, je morala kot začarana obstati v čudovitem svetu domišljije in otroških spoznanj. Iz plodov in sadežev, ki jih pri nas radodarno nasuje jesen, so pod drobnimi prstki naših otrok ob skrbnem vodenju tovarišic nastale zgodbice, pravljice, prikaz jesenskih opravil. Buča, korenček, pesa, repa, koruza, kostanj, listje, borove iglice, koruzni lasje, različna semena in kdo bi vedel kaj še vse, je nenadoma dobilo povsem drugačno funkcijo: tu se živali pripravljajo za zimo, medved in jež skrbita za ozimnico, lisica pa ju zvito opazuje. Ko ste svojega otroka povprašali, kaj neki pa je to, je odgovoril: ,,Kaj ne vidiš? Dedek, babica, vnučka, kuža, muca in miška pulijo repo.”
Na drugi plošči je bila nekam čudno oblikovana buča. Otroci so vedeli, kaj je to. ,,To ni buča, to je kit,” je hitel pripovedovati o velikih, močnih, najmočnejših kitih eden. Drugi je rekel: ,,To je delfin.” Tretjega nisem več slišala, ker je bilo treba videti še druge stvari: kmečki voz, ki ga vlečejo konji, domače živali, helikopter, avto, vlak. Na panoju so se ponujali čudoviti okraski od ogrlic do brošk, stenskih sličic in vse to, ves ta čarni svet iz predmetov, ki jih jeseni ponujajo gozd, njiva, vrt. Vse je ostalo naravno, a sestavljeno z domišljijo, ki jo premorejo samo otroci.
Tudi mimo dveh panojev, na katerih je bil predstavljen gozd z gobami, ki so jih otroci vse poznali, tako užitne kot strupene, se ni dalo iti kar mimogrede brez široke obrazložitve majhnega „vodiča” skozi razstavo.
Minuli četrtek smo odhajali starši iz vrtca nekako drugače kot druge dni. Bolj smo se poglobili v otroka, tudi lastnega otroka. Zazrli smo se tudi vase. Koliko ustvarjalnosti je v otroku! Kako resničen je pravzaprav svet, ki ga ustvarjajo, sanjajo. Koliko smo starši z njimi v njihovem svetu spoznanj? Koliko smo povezani z vzgojiteljicami v vrtcu, kjer naš otrok preživi tretjino ali še več dneva?
Pretekli četrtek smo odhajali starši s svojimi otroki bogatejši za spoznanja o njihovi ustvarjalnosti in vprašanja, kje neki se potem ta ustvarjalnost porazgubi, da odrasli ne moremo več nositi v sebi toliko otroškega, da bi lahko videli v vsej razsežnosti in čarobnosti tudi tako priložnostno raz-
stavico.
S. C.
Srečanje starejših
V kulturni dvorani ha Tišini so pred dnevi pripravili prisrčno srečanje starejših občanov iz vseh osmih vasi z območja krajevne skupnosti. Okrog dvesto se jih je zbralo, organizatorji pa so jim pripravili ob glasbenih točkah tudi več recitacij. -fk-
“ Kulturni utrip
Amaterska kulturno-umetniška društva po navadi končujejo delo spomladi, ponovno pa začnejo z dejavnostmi jeseni. V Beltincih pa so že nekaj let delavni vse leto. Skratka, počitka za delavce na področju kulture ni. Nastopi folklorne skupine in bande Kociper-Baranja se stalno vrstijo v domovini na raznih proslavah in jubilejih in tudi v tujini. Za nastope, bodisi za celovečerne programe ali krajše dopolnjevalne programe, pa je potrebno neprestano vaditi. To isto velja tudi za moški pevski zbor KUD, za mešani pevski zbor društva upokojencev in za pevke ljudskih pesmi pri društvu upokojencev, ki se pravkar skupaj s folklorno skupino pripravljajo za nastop v Porabju na Madžarskem.
In ker je nova sezona pred vrati, bodo vse sekcije začele z dvakratnimi tedenskimi vajami prihodnji mesec. Tudi v knjižnici in čitalnici ne poznajo poletnih počitnic, saj bralci vanju redno prihajajo. Tako se v Beltincih na kulturno-prosvetnem področju vsak dan nekaj dogaja.
A. H.
MURSKA SOBOTA
Knjižničarski krožek
Člani knjižničarskega krožka nasrednji zdravstveni šoli v Murski Soboti so se v tem šolskem letu že nekajkrat sestali. Izvolili so novo vodstvo in sprejeli program dela za šolsko leto. Predvideli so več srečanj s pesniki in pisatelji ter več predstavitev novih knjig. To jih namreč najbolj privlači. Načrtujejo pa tudi ogled Radia Murska Sobota in tiskarne Pomurski tisk v M. Soboti. Se naprej pa bodo med sošolci in prijatelji spodbujali ljubezen do knjige ter tako po svojih močeh prispevali k še večjemu prijateljstvu med človekom in knjigo.	M. P.
Pred dvema tednoma so se v Pomurju mudili umetnostni zgodovinarji treh dežel: Madžarske, Avstrije in Slovenije. Program dela umetnostnih zgodovinarjev je bil posvečen problemu slikarja in stavbarja Janeza Aquile iz Radgone, velikega slikarja fresk v Prekmurju. Ogledali so si naslednje freske Janeza Aquile: na Madžarskem freske v Velemeru, v Avstriji freske v Radgoni in v Furstenfeldu, v Sloveniji freske v Turnišču, Martjancih in Selu. Delegacijo umetnostnih zgodovinarjev treh dežel sta vodila dr. Emilijan Cevc in dr. Ivan Komelj.
Za umetnostne zgodovinarje treh dežel sta Skupščina občine M. Sobota in Kulturna skupnost M. Sobota priredili svečan sprejem. Goste sta pozdravila Edvard Perhavec in Ivan Obal. Oba govornika sta poudarila, da bogata umetniška zapuščina Janeza Aquile ne združuje samo znanstvenikov tega strokovnega področja, ampak tudi narode treh dežel.
Dane Katalinič
UREDILI BODO IGRIŠČE NAFTE — Nogometno igrišče Nafte, na katerem Lendavčani igrajo že vrsto let (na njem so igrali tudi v prvi zvezni ligi), je v izredno slabem stanju. Nemalokrat je ob poplavah na igrišču stala' voda in šele z regulacijo Ledave in ostalih potokov se je stanje izboljšalo. Kljub temu pa ob vsakem večjem nalivu ostanejo na igrišču luže. Zato so se pri NK Nafta odločili, da bodo letos, ko praznujejo 50-letnico nogometa, igrišče preorali in uredili drenažo. Upajo, da bodo na preurejenem igrišču nogometaši zaigrali bolje.	F. Bobovec
RIBIČEVA SREČA - 17-letni Gusti Horvat iz Rakičana ima res veliko srečo pri ribolovu, saj velikokrat ulovi veliko ribo. Pred kratkim, na primer, je v gramoznici pri Lipovcih ujel kar 9.80 kilogramskega krapa, pred kratkim • (na drugem mestu) pa meter dolgo ščuko.
Feri H.
STRAN 8
VESTNIK, 8. NOVEMBRA 1984
Radijski in televizijski spored od 9. do 15. novembra
PETEK SOBOTA NEDEUA PONEDELJEK TOREK. SREDA \ ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO	RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 — Glasbena oddaja. 16.30 — Aktualno v petek. 9. novembra (mladinska oddaja, Kam konec tedna). 18.00 •— Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
16.00 — Glasbena paleta pp vašem izboru. 16.30 — Aktualno v soboto, 10. novembra (sobotna reportaža, Iz društvene dejavnosti). 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 19.00 — ’Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232).
8.50 Tv v šoli. 10.35 Tv v šoli. 17.20 Poročila. 17.25 Domači ansambli: Ansambel Vilija Petriča. . 17.55 Jack Holborn, za-hodnonemška nadaljevanka. 18.25 Obzornik ljubljanskega območja. 18.40 Misliti ustvarjalno: Ustvarjalna osebnost, izobraževalna oddaja. 19.10 Risanka. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tvdnevnik L 19.55 Vreme.20.00 Dokumentarna oddaja. 20.50 Ne prezrite! 21.10 Proti vetru — Burno poletje, nadaljevanje in konec. 22.00 Tv dnevnik 2.22.15 Vijoličasti taksi, francoski film.
ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
TV LJUBLJANA
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 11.00 — Srečanje na pomurskem valu. 12.00 — Spored v madžarskem jeziku. 13.00 — Doma in onkraj meja. 13.30 — V nedeljo popoldne (kmetijska oddaja, humoristično-satiri-čna priloga). 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232).
16.00 — Po domače. 16.30 — Aktualno v ponedeljek, 12. novembra (športna oddaja, Najbolj iskane plošče preteklega tedna). 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Vrtiljak popevkarskih novosti. 16.30 — Aktualno v torek, 13. novembra (gospodarska tema, Iz krajevnih skupnosti). 18.00 — Sotočje. 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
16.00 — Iz domačega glasbenega arhiva. 16.30 — Aktualno v sredo, 14. novembra (pogovor v živo, Iz delovnih kolektivov). 18.00 — Glasbeno-propagandna oddaja. 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Spored resne glasbe. 16.30 — Aktualno v četrtek, 15. novembra (kultura, prispevek s področja SLO in DS). 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
17.25 Tv dnevnik. 17.45 Otroška televizija, otroška serija. 18.15 In tudi letos, izobraževalna oddaja. 18.45 Narodna glasba. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Orgle, glasbena oddaja. 20.40 Zagrebška panorama. 20.55 Vidiki, dokumentarna oddaja. 21.45 Nočni kino: Gostje iz galaksije, jugoslovanski film (do 23.30).
TV ZAGREB
Prvi program
8.50 TV v šoli, 16.40 TV v šoli, 17.40 Poročila. 17.45 Otroška TV. 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika reških občin, 18.45 Obramba in zaščita, 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik. 20.00 Shogun, 21.00 Zabavnoglasbena oddaja. 21.45 Dnevnik, 22.00 Šahovski komentar. 22.15 Gost urednik
8.00 Poročila. 8.05 Ciciban, dober dan: Papir. 8.20 Sredi trav, čez kamne tri. 8.30 Smogovci. otroška serija. 9.00 Pisani svet: Veliki in mali. 9.30 Bratovščina sinjega galeba, mladinska nadaljevanka. 10.00 Slovenska ljudska glasbila in godci: Razvoj citer. 10.35 Pred izbiro poklica: Poklici v kemiji. 11.05 Čudeži narave: Skrivnostni svet plazilcev. 11.25 Pokrajina 24 narodnosti, dokumentarna oddaja o narodnostih v Vojvodini. 11.55 Poročila (do 12.00). 13.25 PJ v nogometu — Osijek:Velež, prenos. 15.40 Poročila.' 15.45 Kiš in dve torbi, sovjetski mladinski film. 17.00 PJ v rokometu — ŽeljezničarBorac (M) Sarajevo, v odmoru propagandna oddaja. 18.15 Čez tri gore: Briški oktet. 18.45 Čudeži narave, kanadska poljudnoznanstvena serija. 19.10 Risanka. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Vreme. 20.00 Narednik Steiner, ameriški film. 21.35 Zrcalo tedna. 21.55 Andree Chenier, opera. 00.35 Poročila.
ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
15.40 Glasbena pravljica, sovjetski film. 17.00 Posnetek lutkovne predstave s festivala Bugojno. 18.00 Tv drama po delih Iva Andrica. 19.00 Zakladnica narodne glasbe. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Dnevi JRT — otvoritvena oddaja. 21.40 Poročila. 21.50 Martin Luther, vzhodnonemška nadaljevanka '(do 23.10)
TV LJUBLJANA
9.15 Poročila. 9.20 Živ žav. otroška matineja. 10.10 Jack Holborn. zahodnonemška nadaljevanka. 10.40 Marco Polo, italijanska nadaljevanka. 11.40 625. oddaja za stik z gledalci. 12.00 Ljudje in zemlja. 13.00 Poročila (do 13.05). 13.30 Odbojka (M) Stavbar:Galatasa-ray. reportaža iz Maribora. 14.00 Mostovi. 14.30 Visok pritisk, zabavnoglasbena oddaja Tv Koper. 15. lOTrgatev, češkoslovaški film. 16.35 Poročila. 16.40 Tv kavarna. 17.40 Rokomet (M) Aero Celje: Dinos Slovan, prenos, v odmoru športna poročila. 19.10 Risanka. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Banjica, nadaljevanka Tv Beograd. 21.10 Športni pregled. 21.40 Dokumentarna oddaja. 22.10 Poročila.
ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
15.55 Nedeljsko popoldne.
17.25 Citadela, angleška nadaljevanka. 18.25 Reportaža z nogometne tekme Partizan:CZ.
18.55 Risanka.
DNEVI JRT — DAN TV SA-
RAJEVO:
19..30 Tv dnevnik
TV ZAGREB
TV ZAGREB
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila. 17.00 Poročila, 17.05 Eci, peci, pec. 17.30 Risanka, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Pan-optikum, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Stari (TV nadaljevanka),. 21.15 Modna revija, 21.20 Veseli joeker, 22.10 Šport
Drugi program
Prvi program
8.50 TV v šoli, 13.25 Nogomet: Osijek—Velež, 15.15 Sedem TV dni, 15.45 Človek in čas, 16.20 Zdomska srečaja 84, 17.45 Poročila, 16.50 TV koledar, 17.00 Rokomet: Željezni-čar—Borac, 18.15 Mali koncert, 18.25 Prisrčno vaši, 19.10 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Pregon (film). 21.35 Dnevnik, 22.00 V soboto zvečer.
Prvi program
10.20 Poročila, 10.30 Nedeljsko dopoldne. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Jugoslavija, dober dan, 14.00 Portret Zemlje, 14.55 Svet 19.00 — 19.39, 15.45 Včasih v nedeljo. 17.35- Citadela. 18.25 Nogomet: Partizan—Cr-vena Zvezda — reportaža, 19.30 Dnevnik. 20.00 Kugy — nadaljevanka, 21.10 Športni pregled, 21.40 Manjšine — bogastvo Evrope, 22.10 Dnevnik
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
16.15 Iz parlamenta, 17.30 Vzgojna oddaja, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Kung-fu, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ideje nekega otroštva 21.15 Čas v sliki z Politiko v petek. 22.10 Zakon in red (film).
TV MADŽARSKA
8.20 in 15.00 Šolska TV. 10.00 Ponovitve do 11.40. 16.55 Nebeški poštarji, 4. del francoske serije. 18.00 Koledar, poljudnoznanstveni magazin. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Mavrica, kviz, L .predfinalna oddaja. 22.00 Umetnina tedna; L. Tihanyi: Trije portreti. 22.05 Srečanje v petek, oddaja za mladino z nagradno igro Magelan. 23.10 TV dnevnik.
Prvi program
9.00 Poročila. 9.05 TV v šoli, 10.35 Družinski spored. 13.05 Poročila. 14.50 Jenny (film), 16.15 Iz parlamenta. 17.00 Porq-čila, 17.05 Gradbišče, 17.30 Flipper, 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Tedenski TV spored, 18.25 V sobo.to zvečer, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Deset čez deset, 21.45 Šport. 22.45 Diana Ross,
Drugi program
14.15 Zabava in šport. 15.00 Športno popoldne. 17.00 Ljuba družina. 17.45 Kdo me hoče? 18.00 Tednik. 18.25 Nogomet. 19.00 Filmske novitete, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Mladi Winston (film). 22.15 Poročila. 22.20 Religija, 22.25 Lovci so za ubijanje (film).
Prvi program
11.00 Tiskovna ura. 12.00 Šport. 13.00 Vzgojna oddaja, . 14.20 Pepelkin srebrni čevelj (Musical). 16.25 Jakob in Elizabeta. 16.30 Risanka. 16.55 Nadaljevanja ni. 17.45 Klub seniorjev. 18.00 Avstrijska narodna glasba. 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Avstrija II., 21.45 Bralni čas, 21.50 Kabaret. 22.50 Nočni studio
Drugi program
9.00 Matineja. 11.15 ORF Stereo-koncert. 15.00 Športno popoldne. 17.00 Ali poznate melodijo. 17.45 Wolf in Wolf. 18.30 Brez nagobčnika, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Grad Grips-holm (film), 21.50 Poročila, 22.00 Dinastija denverskega klana, 22.45 Sedem dni športa, 23.05 Schubertiada
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
8.00 Ponovitve. 8.25 Za mladino. 9.55 Ponovitve. 14.40 Za kratek čas. 14.55 Cimbora. 15.55 Strah pred prostorom, TV igra. 17.10 Glasbeni razgovor. 17.55 Turizem 84. 18.25 100 slovitih slik. 18.35 Nigerija. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Filmski koktajl: L Konec poletja, TV. film, 2. Glasbeni film. 3. Burleska. 4. . Pridi ven. kriminalka. 23.00 TV dnevnik.
8.35 Spored za otroke. 10.35 Glasbeni butik. 14.25 Nedeljska glasba. 15.20 Napoved sporeda. 15.55 ZTE-U. DOZSA, prvenstvena nogometna tekma. 17.45 Perujski spomini. 18.00 Delta, znanstveni poročevalec. 19.00 Teden; aktualnosti,' reportaže; 20.00 Derrick, nemška serijska kriminalka. 21.10 Družabna igra. 21.50 Pal Ignotus. portret. 22.50 Poročila.
TV KOPER
TV KOPER
8.50 Tv v šoli. 10.35 Tv v šoli. 17.20 Poročila. 17.25 Smogovci, otroška serija. 17.55 Pred izbiro poklica: Vojaški poklici. 18.25 Podravski obzornik. 18.40 Pet minut za rekreacijo. 18.45 Mladi upi. oddaja za mlade. 19.15 Risanka. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik L 19.55 Vreme. 20.00 Samota. dramaTV Skopje.
SAMOTA, drama
Drama pripoveduje o usodi dveh osamelih žensk, ki sami vztrajata v zapuščeni vasi in se nikakor nočeta preseliti k svojim otrokom v mesto. Ljudje so zapustili vas, za sabo pa so pustili pse in mačke, ki prinašajo ženskama kup nevšečnosti. Edini človek, ki ga še videvata, je cerkovnik, ki v vas prihaja ob sobotah in pred prazniki, da v cerkvi postori obveznosti, ki jih zahtevajo običaji.
Prinaša jima hrano, obleko in vse, kar potrebujeta. Osamljeni ženski komaj čakata, da se cerkovnih prikaže. Nekega dne pa mu nista prišli nasproti...
21.10 Glasbeni magazin. 22.10 Tv dnevnik II.
ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
17.25 Tvdnevnik. 17.45 Mesto basni, otroška serija Tv Skopje. 18.00 Miti in legende. 18.15 Narava in človek, izobraževalna serija. 18.45 Glasbeni album. 19.00 Telesport.
DNEVI JRT -
SKOPJE:
19.30‘Tv dnevnik.
DAN TV
TV ZAGREB
Prvi program
8.50 TV v šoli, 16.40 TV v šoli, 17.40 Poročila. 17.45 Otroška oddaja. 18.15 TV koledar, 18.25
Kronika siških občin.
Mladi upi.
ka. Ptice 21.45
19.30
19.15 Dnevnik.
18.45 Risan-20.00
selivke (TV drama). Izbrani trenutek. 21.50
Svet danes. 22.20 Dinastija.
23.10 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
Prvi program
' 9.00 Poročila. 9.05 TV v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila. 17.00 Poročila, 17.05 Eci. peci, pec, 17.30 Mojster Eder. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Svet živali. 18.30 Družinski magazin. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Šport v ponedeljek. 21.15 Ceste San Francisca. 22.05 Manjšine, bogastvo Evrope. 22.35 Strupeni odpadki — časovna bomba
Drugi program
17.30 Alah je velik. 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Kung-fu. 19.30 Čas v sliki. 20,15 Bolnišnica na robu mesta. 21.15 Čas v sliki. 21.45 Schilling, 22.05 Notri in zunaj (film)
/© ljubljanska banka
. Pomurska banka
TV MADŽARSKA
Ni sporeda
14.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku, 16.30 Odprta meja,"17.00 TV novice, 17.05 Prijeten rojstni dan — risanke. 18.00 TV film iz serije »Medical center«, 18.50 Risanke. 19.30 TVD stičišče, 19.50 Z nami... pred kamero. 20.20 Vojak v dežju — film, 21.40 TVD vse danes, 21.50 Visok pritisk — glasba, vesli, novosti iz glasbenega sveta, 22.40 Kdo pozna vso umetnost
15.40 Nogomet: Osjek, Osjek —Velež — Jug. prvenstvo, 17*10 Vojak v dežju — film. 18.30 Visok pritisk — glasba, vesti, novosti iz glasbenega sveta. 19.30 TVD stičišče, 19.50 Pogled na svet. 20.20 Vaternolo: Partizan—CSK (Moskva), 21.20 Podivjana zemlja — dokumentarec iz serije Čudoviti svetovi. 22.10 TVD vse danes. 22.20 Zdravnik in pacient: Vzdrževalna terapija pri ledvični odpovedi. 22.25 Dolge ladje — film
TV KOPER
TVKOPER
16.10 Videomix — glasbena oddaja v živo z glasbenimi željami in nagradnimi igrami (ponovitev), 18.10 Nogomet: Beograd,	Partizan—Črvena
zvezda — Jug. prvenstvo, 19.00 Risanke
19.30 Podivjana zemlja — dokumentarec iz serije ČUDOVITI SVETOVI. 20.00 Človeška džugnla — film 21.40 Boks: Zlati gong
14.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku. 16.30 Odprta meja, 17.00 TV novice. 17.05 TV šola: Alpska fauna poleti, dok. iz serije Čudeži narave. 17.30 Človeška džungla — film. 18.50 Risanke. 19-30 TVD stičišče. 19.50 Športni pregled, 20.20 Jazz na ekranu. 2(3.50 TV film iz serije »Ellery Queen«. 21.40 TVD vse danes. 21.50 Dolge ladje — film
9.00 Tv v šoli. 10.35 Tv v šoli. 16.30 Šolska Tv. 17.35 Poročila. 17.40 ŽB1S: Kje živi tvoja pravljica. 17.55 Republiška revija MPZ Zagorje 84. 18.25 Celjski obzornik. 18.40 Mislec, indijski risani film: 18.50 Knjiga. 19.05 Risanka: Maksipes Fik. 19.24Tv in Radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik 1. 19.55 Vreme. 20.00 Nekaj ljudi dobre volje, francoska nadaljevanka. 20.50 Propagandna oddaja. 20.55 Dokumentarec meseca: Tine ali komu zvoni. 21.35 Tv dnevnik II. 21.50 Fluidi, baletna oddaja Tv Beograd.
ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
17.25 Tv dnevnik. 17.45 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju. 18.15 Knjige in misli. 18.45 Glasba za mlade.
DNEVI JRT —
ZAGREB:
19.30 Tv dnevnik.
DAN TV
TV ZAGREB
Prvi program
8.50 TV v šoli. 16.45 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Otroška oddaja, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika osijeških občin. 18.45 Glasba za mlade, 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Signali, 20.55 Družinska zarota (film), 22.35 Dnevnik
TV AVSTRIJA
Pr i program
9.00 Poročila. 9.05 TV v šoli. 20.30 Družinski spored, 13.00 Poročila. 17.00 Poročila, 17.05 Eci. peci, pec, 17.30 Tudi hec mora biti. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Holmes in Yoyo, 18.30 Družinski spored. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitična reportaža. 21.15 Postaja Termini (film). 22.35 Čas branja
Drugi program
17.30 Usmeritev. 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Kung-fu, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dallas, 21.15 Čas v sliki. 21.45 Klub 2
TV MADŽARSKA
8.10 in 14.55 Šolska TV. 9.50 Ponovitve. 16.35 Kratki filmi Studia filmskih novosti in dokumentarnega filma. 17.30 Kaj naj postanem? 3. del. 18.05 Kukavičji mladič, plesna igra. 18.50 Mini Studio. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Nenavadna poroka, 1. del madžarskega filma po romanu Kalmana Mikszatha. 21.35 Studio 84. kulturni tednik. 22.35 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku. 16.30 Odprta meja, 17.00 TV novice. 17.05 TV šola: Ramon in Luisa — TV film iz serije KIM & Co Galatična enciklopedija — dok. iz serije Kozmos 18.00 TV film iz serije »Medical center«. 18.50 Risanke, 19.30 TVD stičišče. 19.50 Obzorja. 20.20 Hladno kot kamera — film. 22.05 TVD vse danes.
HLADNO KOT KAMERA (ameriška barvna drama. 1969)
Filmski snemalec neke televizijske družbe mora posneti demokratsko konvencijo v Chicagu leta 1968. med katero pride do spopadov med policijo in študenti. Na prizorišču obležijo številni mrtvi in ranjeni. Filmska kamera hladno beleži bolečino. Ko pa se snemalec z ženo odpravi iskat sinčka, ki se je izgubil v gneči, se mu avto zaleti v drevo. Njegov stanovski tovariš neprizadeto snema njuno smrt...
22.15 Zdravnik in pacient: Dializa pri ledvični odpovedi
23.05 Knjiga tovarišev — 2. del — TV drama
TV LJUBLJANA Tv LJUBLJANA
8.45 Tv v šoli. 10.35 Tv v šoli. 18.05 Poročila. 18.10 Ciciban, dober dan: Ustvarjamo. 18.25 Severnoprimorski obzornik. 18.40 Mozaik kratkega filma: Olimpia, grški film. 19.05 Risanka. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik L 19.55 Vreme. 20.00 Film ledna: Mefisto, madžarski film. 22.20 Propagandna oddaja. 22.25 Tv dnevnik 2.
ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
17.25 Tv dnevnik. 17:45 Marilyn, otroška serija. 18.15 Zapisi z vasi, izobraževalna oddaja. 18.45 Zgodbe iz starih mest, oddaja narodne glasbe.
DNEVI JRT — DAN TV BEOGRAD:
19.30 Tv dnevnik.
TV ZAGREB
Prvi program
8.45 TV v šoli. 17.40 Poročila. 17.45 Merlin (serija). 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika karlovških občin, 18.45 Glasbena oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik, 20.00 Obarvana svetloba — Expres polkovnika Ryana (film), 23.05 Dnevnik
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila. 9.05 TV v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.05 Poročila. 17.00 Poročila, 17.05 Lutke. 17.30 Čebelica Maja, 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Pisarniške zgodbe. 18.30 Družinski spored 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Domovina (film), 21.50 Tajna naloga — Pariz.
Drugi program
17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Risanke, 18.50 Šport, 21.15 Čas v sliki, 21.45 Kulturni žurnal, 22.30 Umetnine
Vaš oglas v VESTNIKU

TV MADŽARSKA
8.15 in 15.00 Šolska TW 9.55 Ponovitve: Delta; Kmetje. 16.15 Kratki film. 16.30 Novosti v šoli, 3. del. 17.10 Poštni predal 250. 17.25 Legenda iskanja, spored Studia Szeged. 18.15 Pokrajine, mesta, ljudje; Kazahstan. 18.55 Avstrija—Nizozemska, nogomet. kvalifikacje za SP. 21.00 TV dnevnik. 21.30 Modra luč, reportaže. 22.45 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku. 16.30 Odprta meja. 17.00 TV novice. 17.05 TV šola: Zdravnik in otrok. 18.00 Film — ponovitev. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Dokumentarec s področja znanosti. 20.20 Dokumentarec s področja športa. 21.00 TV film iz serije »Alfred Hitchcock prestavlja«. 21.50 Turistični vodič — v sodelovanju z agencijo KOMPAS HERTZ. 22.00 TVD vse danes. 22.10 Yu ask for It — glasbena oddaja
8.50 Tv v šoli. 10.35 Tv v šoli. 16.45 Šolska Tv. 17.50 Poročila. 17.55 Bratovščina sinjega galeba. mladinska nadaljevanka. 18.25 Gorenjski obzornik. 18.40 Delegatska tribuna. 19.10 Risanka: Maksipes Fik. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik L 19.55 Vreme. 20.00 Tednik. 21.05 Šogun. ameriška nadaljevanka. 22.00 Tv dnevnik 2.
ODDAJNIKI 11. TV MREŽE:
16.25 Vsi na sneg, izobraže-valno-dok. serija. 17.25 Tv dnevnik. 17.45 Čuvaji časa, otroška serija. 18.15 Znanost. 18.45 Zabavnoglasbena oddaja.
DNEVI JRT LJUBLJANA:
DAN TV
19.30 Tv dnevnik. 20.00 Tednik. 20.40 Pisani svet: Čarovniki. 21.10 Resnični obraz Anite Novak. L del Tv nadaljevanke. 21.50 Andrej iz Stražišča, zabavnoglasbena oddaja. 22.35 Poletni čas — zimski čas. dokumentarna oddaja. 23.05 Avto-rally kompas. 23.15 Portret: Meta Hočevar.
ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
Prvi program
8.50 TV v šoli, 15.25 TV v šoli, 17.40 Poročila. 17.45 Čuvaji časa.’ 18.15 Tv koledar, 18.25 Kronika splitskih občin, 18.45 Zabavnoglasbena oddaja. 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20. 00 Spekter. 21.05 Optimisti (nadaljevanka), 22.15 Dnevnik
TV AVSTRIJA
: Prvi program
9.00 Poročila. 9.05 TV v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 17 00 Poročila. 17.05 Eci. peci. pec. 17.30 Vagabund. 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 TV kuhinja. 18.30 ružinski magazin. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Na sledi prihodnjosti, 21.15 Kottan raziskuje. 22.15 EP v ritmični gimnastiki
Drugi program
17.30 TV v šoli. 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Kung-fu, 19.30 Cas v sliki. 20.15 Dallas. 21.15 Čas v sliki. 21.45 Kavarna central
TV MADŽARSKA
8.05 in 14.25 Šolska TV. 10.00 Glave kvišku, madžarski čb. film iz leta 1954. 15.45 Križarka Potemkin. sovjetski film. 16.55 Pedagoški forum. 17.30 TV borza. 17.45 Telešport. 18.10 Prerokba: Naše gospodarstvo leta 2000. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Družinski krog: Adamov prihod. 20.55.lgralka Juci Komlos. 21.45 Ozadje vesti. 22.35 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Odprla meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku. 16.30 Odprta meja, 12.00 TV novice. 17.05 Krvne vezi — 2. del. dok. iz serije Modrost telesa. 17.30 Yu Ask For 11 — glasbena oddaja. 18.00 TV film iz serije »Medical Center«, 18.50 Risanke, 19.30 TVD stičišče. 19.50 Odplavati svet — 2. del. dok. iz serije Mogočno morje, 20.20 TV film iz serije »Ellery Queen»; 21.10 Turistični vodič — v sodelovanju z agencijo Kompas Hertz. 21.20 TVD vse danes. 21.30 Videomix — glasbena oddaja v živo z glasbenimi željami in nagradnimi igrami
VESTNIK, 8. NOVEMBRA 1984
STRAN 9
ne zgodi se vsak dan
kronika
Računalnik barva filmske mojstrovine Bi radi videli dobre stare filme iz zlate dobe komedije, dram in prvih spektaklov tudi v barvah? Najbrž bi, a zdrava pamet pove, da so ti filmi nastajali takrat, ko filmska tehnika še ni poznala barvnih filmov. Torej lahko o barvnih starih filmih le sanjamo? Ne! Mogoče jih je videti tudi v barvah, čeprav niso bili posneti na barvni film. To čudo je omogočil računalnik.
Dve ameriški družbi, Colorization in CST, sta razvili računalniško tehnologijo, s katero je mogoče predelati v barvne stare čmo-bele filme in televizijske oddaje. Prve video kasete z barvnimi starimi filmi so že v prodaji.
Postopek teče tako, da elektronski skaner filmsko sliko razdeli na 525.000 pik in podatke o vsaki spravi v računalnikov pomnilnik. Potem umetniški vodja barvanja določi za vsako stvar v kadru, kakšne barve naj bo, računalniški tehnik pa to prevede v računalnik, ki da vsaki od točk zahtevano barvo in tudi skrbi,. da so na vseh naslednjih sličicah barve istih predmetov enake. Ko se v kadru pojavi nov predmet, mu je treba seveda na enak način določiti barvo. Tako gre postopek skozi ves film, ki ga nato posnamejo na video kaseto. Postopek je dokaj zamuden in zahteva smisel za barve, možno pa je seveda, da isti film pobarvajo različno in se z barvami tudi ustvarjalno igrajo. Za minuto video filma mora računalniški tehnik delati z računalnikom cele štiri ure.
Poslovneži si veselo manejo roke, saj pričakujejo, da bodo video kasete s pobarvanimi starimi filmskimi mojstrovinami in najbolj priljubljenimi filmi vrgle velik dobiček, medtem ko so filmski umetniki v dvomih, saj pravijo, da je mogoče črno-belo filmsko mojstrovino starih mojstrov z barvanjem tudi uničiti in estetsko pokvariti.
PRED DILEMO
— Vili, si si letni dopust prihranil za smučanje? Niti anev« nisi iZKonsris.
- Pusti smučanje, ker sem med letom že „na-drsai". Zdaj so mi dali čas za razmišljanje . . .
ENA UKRADENA
— Ima Franjo Se vedno svojo tajnico?
— Ne. Zasačila ga je, ko je poljubil svojo ženo.
-----------------------—--------------;-----------
Za obiskovalce bara »Cma mačka« v ameriškem Jacksonvillu je napočil črni dan. Pa ne za vse, temveč le za tiste, ki kaj popijejo in ne plačajo. Točajka Bernice ima v rokah laso in — hop, ga že ima, nepoštenega gosta, ujetega v laso. Pravijo, da tu in tam kdo tudi namerno noče plačati cehe ...
KRI RES NI VODA
V kapljici človeške krvi je zapisana vsa zgodovina našega rodu, le prebrati bi morali to odprto stran v knjigi narave. Tako menijo strokovnjaki, ki se že dobra štiri desetletja ukvarjajo s svojevrstnimi analizami krvi.
Da kri ni voda, so vedeli že naši davni predniki. Bilo je celo veliko rasizma v nekaterih polznanstvenih poskusih, da bi ugotovili bolj plemenite skupine krvi. Govorili so o čisti modri krvi in podobnih nesmislih, ki pa imajo v osnovi le neko resnico. Ljudje imajo zares različne tipe krvi. Kot je mUprelomu stoletja ugotovil avstrijski zdravnik Karl Landsteiner. je mogoče ljudi porazdeliti po krvnih skupinah A. B. AB in O. Njegovo teorijo so praktično'preskusili francoski in britanski zdravniki med prvo svetovno vojno v Grčiji in Makedoniji. Opravili so precej uspešnih transfuzij, kar vse je potrdilo pravilnost Landsteinerjeve' teorije, zavrnilo pa tudi vzvišene besede o plemeniti krvi, saj so življenja Evropejcev reševali s transfuzijami krvi indijskih, senegalskih in anamitskih vojakov.
Kasneje so odkrili še druge značilnosti posameznih tipov krvi. Sam Landsteiner je 40 let kasneje odkril Rh faktor, kasnejši raziskovalci pa so razdelili še značilnosti posameznih podskupin.
Po letu 1952 pa se je‘z odkritji antigenov, encimov, platelet in drugih sestavin krvi izkazalo, da je mogoče podobno kot s prstnimi odtisi zapisati za vsakega človeka le zanj značilen krvni vzorec, pri tem pa je nemogoče, da bi dva človeka imela enakega, samo pij enojajčnih dvojčkih so zasledili enake osebne krvne vzorce. Vendar so hkrati ugotovili, da je mogoče v osebnih vzorcih najti določene značilnosti, ki kažejo na sorodstvene povezave, rasno pripadnost, vplive okolja ipd. Strokovnjak tako lahko iz kapljice krvi prebere marsikaj o posamezniku, o njegovih prednikih, načinu življenja, zdravju.
Ljudje, katerih življenje poteka na velikih nadmorskih višinah, kot.indijancem v pogorju Andov, imajo tudi do dvakrat več rdečih krvničk kot prebivalci obmorskih krajev. Nimajo pa v krvi nekaterih snovi, ki prebivalce nižjih predelov ščitijo pred različnimi boleznimi. Tako so zdravniki presenečeni ugotavljali že pred zadnjo svetovno vojno, da so nadvse krepki in zdravi bolivijski Indijanci hudo obolevali in umirali, ko so jih poslali kot vojake v borbe, v nižinskih tropskih gozdovih. Znanstvenika Jean Bernard in Jacques Ruffle sta stopila še korak naprej in začela iskati v krvi ključ za pojasnjevanje preseljevanja ljudstev v davnimi. Njuni presledki so presenetljivi. Desetletja so se znanstveniki ■mučili z vprašanjem, od kod so prišli ameriški Indijanci. Odgovor na to uganko so našli zapisan v njihovi krvi. Leta 1955 so raziskovalci odkrili, da imajo pripadniki indijanskega plemena Diego posebno krvno podskupino, kakršne niso zasledili nikjer drugje. Ker je to pleme živelo zelo izolirano v venezuelski džungli, so znanstveniki menili, da gre za predstavnike najbolj direktnih potomcev prvih ameriških Indijancev. Takšno krvno podskupino so našli samo še pri ljudeh, ki žive na severovzhodu Azije. Znanstveniki so na- osnovi teh odkritij prepričani, da imajo v rokah znanstven dokaz, da so se predniki ameriških Indijancev preselili iz Azije preko Beringove ožitne v svojo sedanjo domovino.
Po mnenju Bernarda in
Veterinarji iz živalskega vrta v ameriškem Lousvillu so naredili poskus, ki je dal presenetljiv rezultat. Kobili so vsadili deset dni star cebrin zarodek in kobila je po 366 dnevih skotila cebro, ki jo vidite na sliki
ŽIVA ZAKOPANA
Štiriinsedemdesetletna kmetica Šheng Xiang je v trdni veri, da se bo po smrti poročila s samim Budo, naročila sinovom, naj ji naredijo velik pogreb, jo živo zapro v krsto in jo pokopljejo. Policija jih je ustavila, ko so bili že na poti na pokopališče. Sinova, dvainpetdesetletni Zhang Jaifu in triintridesetletni Zhang Jiayou, sta se kasneje pokesala in izrekla samokritiko, pa tudi mater je postalo sram, kot piše kitajski tisk.
Vraževerje je še vedno trdno zakoreninjeno v Kitajcih, čeprav ga oblasti skušajo izkoreniniti. Tisk večkrat piše o primerih čarovništva, čaščenja hudiča, šamanstvu in drugem preganjanem početju. Omenjeni dogodek se je zgodil v vasi v provinci Zhejiang. Sinova sta ravnala po materinem ukazu, objavila osmrtnico in poskrbela za svečanost ob njenem »vnebovzetju«, ko se naj bi omožilaz Budo. Zabila stajo v krsto, ki stajo kupila za 157 juanov, in šla na čelu dolgega sprevoda žalujočih proti pokopališču. Kb je posredovala policija, sta morala na ukaz odpreti krsto. Materi so ukazali, naj vstane, a ni hotela, češ daje vila in da že ne bo govorila s »takšnimi hudiči«. Sinova sta jo morala, spet na ukaz, nazadnje sama potegniti iz krste.
Nezgodi se. .
Polno ime hčerke neke nizanje različnih črk, ki ni
Gostovanje pri slovenskih izseljencih
Cosandre in Jamesa Wiliamsa iz Beuamonta v ZDA ima 1019 črk. Če bi ga natipkali, bi ga bilo za polnih 35 vrstic. Začetek imena pa je takšen: Hoshanbiatellyneshiaumnes-vehenkesskriane ... itd.
»Izumitelj« tega nenavadnega imena je bila mati Co-sandra. »Ko sem hodila še v šolo,« jerazlagala, »sem v Guinnessovi knjigi rekordov najdalje ime na svetu in rekla sem si. da bom ta rekord potolkla«. Hčerkino ime je
Ruffieja je v krvi zapisan tudi odgovor na še eno zgodovinsko vprašanje: zakaj so tako hitro usahnile, velike indijanske civilizacije v srednji in Južni Ameriki, ko so se soočile s pešico evropskih osvajalcev. Po prepričanju obeh znanstvenikov so Indijanci ob preselitvi v novo domovino imeli zgrajen samozaščitni sistem za vse bolezni, ki jih pozna Evroazija, toda ker so po naselitvi naleteli na deviško divjino brez drugih ljudi in se določene bolezni sploh niso mogle več pojaviti, ker bolezenskih klic niso prinesli s seboj, je samozaščitni sistem zoper nje v tisočletjih izginil. S prvimi osvajalci ameriškega kontinenta pa so ponovno prišle številne bolezni, katerim Indijanci niso bili kos. Koze, gripe, .ošpice, škrlatin-ka. to so bili tisti »bojevniki«, ki so tako rekoč čez noč potisnili na kolena bojevite Azteke in Inke. Indijanski imperiji so izgubili bitko z boleznimi. ne s peščico krvoločnih in po zlatu hlepečih konkvistadorjev.
S pomočjo sodobnih krvnih analiz strokovnjaki iščejo tudi odgovore na demografska vprašanja. Analizirali so že krvne vzorce, značilne za Baske, ki so v družini evropskih narodov nekaj posebnega. saj govore jezik, ki ni v sorodu z nobenim drugim evropskimjezikom. Ugotovili so, da imajo »baskovski« krvni vzorec tudi prebivalci nekaterih odmaknjenih krajev v Galiciji, na Sardiniji, Škotskem, Islandiji in v višavju severne Afrike. Prav lahko, da so Baski in drugi, po krvi njim podobni, preostanki neolitskega človeka, ki so ga pred 3.000 leti v odmaknjene kraje potisnila ljudstva z Vzhoda. Tu so ohranili svojo identiteto, ki je prav pri Baskih najmočneje izražena še dandanes.
BELTINCI
Vlom pojasnili
V prejšnji številki Vestnika smo poročali o vlomu v poslovne prostore gojitvenega lovišča Fazan v Beltincih. Zapisali smo tudi, da so delavci UNZ priprli Željka Horvata, ki naj bi sodeloval pri početju. Mladoletnika H. R. in O. D. sta namreč tako trdila. Pozneje pa so ugotovili, da sta mladoletnika vlomila sama. Pri njiju so našli ves denar in čeke.
TRIMLINI
Nesreča s cigareto
30. oktobra v popoldanskem času se je v kuhinji zadušil 71-letni Karel Toth iz Trimlinov pri Lendavi. Pri raziskavi so ugotovili, daje bil tega dne sam doma, se opil, nato pa s prižgano cigareto za mizo zaspal. Ogenj se je s cigarete razširil na namizni prt. nato pa se mu je vnela obleka.
CVEN
Izsiljeval prednost
V sredo, 31. oktobra, ob 5.50 uri se je zgodila prometna nesreča v križišču cest Ljutomer—Cven. Tuje voznik kolesa z motorjem Mirko Špindler s Cvena izsilil prednost pred kolesarjem Janezom Žaboto iz Gresovčaka. Oba sta padla. Špindler se je hudo poškodoval, Žabota pa lažje.
krvodajalci
MURA — Anton.Novak (15), Anica Bahun, (5), Terezija Graj (1), Martin Horvat (12), Štefan Volf (16), Alojz Flegar (9). Jože Horvat (8), Marija Prelec (12), Marjeta Bratkovič (6), Helena Kepe (2), Ciril Zadravec (1), Dragica Horvat (1), Štefan Antolin (7), Nada Veren (5), Zora Pečič (8), Drago Tibola (8), Marija Fartek (2), Marija Ozvatič. (1), Darinka Flisar (12), Gizela Štefanec (5), Ljuba Ferbežar (5), Terezija Marinič j6), Cvetka Rengeo (1), Marija Sapač (1), Renata Došen (1), Marija Cernela (8), Marija Konkolič (6), Slavica Murtič (7), Slava Žilavec (3), Jožica Šeruga (2), Zorica Krenos (4), Cvetka Prelec (1), Hermina Forjanič (6), Zdenka Uljanič (2), Irena Dravarič (5), Silva Gerenčer (1), Marija Bakan (2), Marija Lovenjak (2), Marjan Tanacek (2), Janez Ternar (2), Franc Fenos (1), Milena Banfi (1), Jože Baranja (2), Jože Marič (7), Radovan Čurič (1), Jože Sraka (9), Karel Pintar (3), Štefan Kučan (3), Ladislav Vereš (14), Branko Drvarič (6), Vili Gider (16), Anica Sever (1), Branko Kamničar (14), Marija Pintarič (11), Angela Olaj (9), Marjeta Olaj (9), Marjeta Arnuga (11), Irena Šantavec (8), Štefan Ošlaj (3), Cecilija Vereš (2), Štefan Gujtman (11), Ciril Pintarič (9), Marija Pintarič (6), Marija Novak (14), Karolina Koroša (5), Ernest Štiblar (9), Marija Vitez (6), Jasna Novak (4), Ernest Baranja (3), Antonija Verner (3), Karel Šimon (4), Štefan Rituper (7), Štefan Bukvič (2), Cvetka Žiško (1). Marica Lazar (3), Vera Beznec (1), Suzana Slivnjek (1), Matilda Cigan (11). Marija Puhan (15), Slavko Sinko (3), Vlado Kardoš (6), Stanko Kouter (9), Vlado Temlin (2), Marija Kerčmar (3), Vesna Mičev (2), Mira Zver (7), Marija Meričnjak (6), Cecilija Drvarič (10), Marija Maučec (1), Ivan Ferčak (2), Štefan Babič (11), Jože Sraka (9), Karel Pintar (3), Štefan Kučan (3), Milan Peček (6), Gizela Kočar (31), Ludvik Lukač (16), Ivan Kuhanec(28), Štefan Serec (14), Ludvik Gerendaj (9), Apolonija Košar H0L Drago Žalik (2), Florian Miholič (15), Sonja Madiar (11). Štefan Miholič (32), Jože Vigali (9), Stane Durič (6), Marjana Šnurer (3), Bojan Gorčan, Dragica Hameršak (3), Manja Rous (2), Pavla Vogrin (3), Vera Fridrih (4), Mihael Kakaš (2), Vlado Rijavec (H), Helena Šebjanič (8), Regina Dervarič(4), Elizabeta Kavaš (11), Marija Sarjaš (11), Zinka Belec (1), Anica Drevenšek (3), Marija Berendijaš (1), Marjan Žekš (1), Drago Šraka (1).
KRVODAJALCI OD DRUGOD — Drago Habot (16), Jože Blaževič (6), Ludvik Šebjanič (18), vsi ABC Pomurka; Bela Bertalanič (7), Karel Grah (27), oba Potrošnik; Janez Laslo (21), Primat; Stanko Farkaš (20), obč. konf. SZDL M. Sobota; Miran Žilavec (18), Ivan Hozjan (15), Zdravstveni dom M. Sobota; Ivan Pelci (7), Avtoradgona; Alojzija Blatnik (21), Mele; Mirko Gorjup (22), Platana M. Sobota; Aleksander Bočkorec (15), Branko Farič (23), oba Pomurka M. Sobota' Jože Oblak (28), Sotina; Irma Novak (9), pm M. Sobota Kristina Sadi (12), ZS Rakičan; Marija Veleberi (7), Spl. bolnica M. Sobota; Stanko Žorjan (21), ABC Pomurka; Ivan Žerdin (26), Blisk; Jože Flisar (7), in Anton Benko (16), oba Agroservis.
DAROVALCEM SE ZAHVALJUJEMO!
majo po posameznih zlogih ali skupin zlogov nobenega pomena. V Texasu, kjer se je to dogajalo, matičarji ne smejo spreminjati imen. Da bi otroka sploh lahko poklicali, so se roditelji sporazumeli za skrajšavo imena pri vsakdanji rabi: Jameshauwnell. Niti očetu otroka se ni posrečilo, da bi ženo prepričal, naj nikar ne uganja takšne norosti, kei $ta se že pred poroko dogovorila. da bo žena izbirala imena hčerkam, mož pa sinovom.
V organizaciji Slovenske izseljenske matice se odpravlja na turnejo po državah zahodne Evrope ansambel Diamanti. Trajala bo od 9. do 29. novembra, v tem času pa bodo obiskali skoraj vse države, kjer živijo naši izseljenci.
Ža ansambel je to priznanje in tudi možnost za uveljavitev. V zadnjem obdobju so veliko storili za kakovostnejše nastopanje. hkrati pa so se izkazali tudi z nastopi na raznih prireditvah, kot je to recimo MDA Goričko. Podpisali so tudi pogodbo 0 nastopanju na vseh prireditvah Mure, v poletnem času pa so nastopali v Moravskih Toplicah.
Ž ansamblom bo na turnejo odpotovala tudi članica soboškega izvršnega sveta Erna Brumen.
J. V.
STRAN 10
VESTNIK, 8. NOVEMBRA 1984
za vsakogar nekaj
CARINSKI PREDPISI
Ugodnosti za izseljence
Državljani SFRJ, ki so se iz Jugoslavije izselili pred 6. aprilom 1941, tuji državljani, ki so dobili državljanstvo SFRJ, in tuji državljani, ki so dobili pribežališče oziroma dovoljenje za stalno naselitev v Jugoslaviji, lahko uvozijo osebni avto, ne da bi plačali carino. Prav tako lahko brez carine uvozijo: 1 televizijski sprejemnik s pripadajočimi pripravami, 1 prenosni televizor z zaslonom velikosti do 48 centimetrov, 1 radijski sprejemnik s pripadajočimi pripravami, 1 transistorski radijski sprejemnik, 1 magnetofon s pripadajočimi pripravami in 20 trakovi, 1 gramofon s pripadajočimi pripravami in 100 ploščami. 1 fotografski aparat. 1 pisalni stroj portable, 1 električni ali plinski hladilnik, 1 napravo za klimatiziranje, 1 električni plinski, kombinirani ali drug štedilnik, 1 električni ali plinski grelnik, peč ali električni radiator, 1 sesalnik za prah s pripadajočimi pripravami, 1 pralni stroj za perilo s pripadajočimi pripravami, 1 sušilni stroj za perilo, 1 likalni stroj za perilo, 1 stroj za pomivanje posode, 1 aparat za mešanje in mletje živil — kuhinjski mešalnik (komplet), I šivalni stroj, pohištvo, posteljnino, zavese itd., jedilni pribor in servise za največ 12 oseb ter ustrezne kuhinjske predmete in posodo, 2 preprogi, 1 klavir ali drugo glasbilo, knjige in revije domačih in tujih avtorjev, slike in druge umetniške predmete, okrasne predmete, vštevši folklorne predmete, sešito tekstilno in usnjeno blago za osebno in hišno rabo, druge gospodinjske predmete v količinah, katerih skupna vrednost ne presega 1.400.000 dinarjev.
Torej se splača povabiti kakega strica (izseljenca), da jesen življenja preživi v rojstnem kraju.
BRADA IN BRKI
Redno britje je danes za moške kulturna potreba. Pribor za britje, suho ali mokro, naj bo oseben. Po mokrem britju speremo britev in čopič pod tekočo vodo In ju postavimo tako, da se odtečeta. Električni aparat pa očistimo s posebno ščetko. Zmotno je mišljenje, da moški, ki nosi brado, nima skrbi z britjem. Kdor želi Imeti negova,- no brado, si mora vsak dan briti kožo ob bradi ter prirezati brado in brke, da ne silijo žez zgornjo ustnico.
Naredi sam
POPRAVILO ČEVLJEV
Zaradi načina, kako danes delajo večino čevljev, lahko nestrokovnjak opravi samo določene vrste popravil. Lahko, na primer, obnovi podplate in pete iz usnja ali gume in popravi obtolčene kapice. Podplatov in pet iz plastike ne moremo popraviti sami.
Kako nalepimo nov podplat? Podplate iz usnja in gume nalepimo na enak način, le da so pripravljalna dela dela pri obeh materialih različna. Da'bo lepilo čim bolje prijelo, očistimo z rašpo z vmesne usnjene lege podplata staro lepilo in umazanijo. Gumijasti podplat pa otremo s topilom, na primer s čistim bencinom, in ga potem z grobim brusnim papirjem naraskamo. Nato skrtačimo prah. Na porozne usnjene podplate, ki vpijajo lepilo, nanesemo lepilo, potem ko se je prvi nanos posušil, še enkrat.
Za oporo pri pribijanju nalepljenega podplata je idealen čevljarski trinožnik; zadostuje pa tudi, če z roko podpiramo podplat znotraj v čevlju.
Pritrjevanje gumijastih pet. Če je treba usnjeno peto nadomestiti z gumijasto, moramo poprej zaradi debeline gume odstraniti s stare, pete najmanj dve legi usnja. Gumijaste pete so na voljo izdelane, z izrezanimi luknjami za žeblje in ustrezajočimi žeblji, včasih pa so celo za zaščito vstavljene v luknje kovinske podložke. Pri pribijanju pete položimo čevelj na leseno klado, vpeto v primež. Najbolje gre seveda s pravim čevljarskim trinožnikom. To orodje ima lahko tudi različno velike vstavke.
Pa še beseda dve o pritrjevanju usnjenih pet. Na usnje zarišemo obliko pete in peto natančno izrežemo. Usnjene pete pribijemo s po robu gosto razporejenimi žeblji. Pripravljalna in zaključna dela so enaka kot pri gumijastih petah.
j MARTIN JE PRED VRATI - PRIPRAVIMO MU
«S	I •	■ L 1“
Gos polnjena z jabolc-■ nomesnim nadevom
Potrebujemo: očiščeno gos (pribl. 3600 g), sol, poper, 3—4 jabolka, 1 večjo čebulo, želodec in srce gosi, 500 g I govedine. 1 žlico olja, drobno narezano čebulo, majaron. timijan, metliko.
Priprava: Gos splaknemo in do suhega obrišemo, škofijo odrežemo, znotraj in zunaj posolimo in popra-Imo. potem ko smo iz notranjosti odstranili kite in drugo nekakovostno notranjščino. Jabolka umijemo, vsako razkosamo na štiri dele in odstranimo pečke. Dodamo olupljeno in razpolovljeno čebulo in jo skupaj zjabolki I v strojčku za zelenjavo narežemo. Tudi govedino na hitro oplaknemo in s kuhinjsko krpo osušimo, nato pa jo * narežemo na 3 cm velike kose, ki jih skupaj z gosjo m drobovino v strojčku grobo zmeljemo. Tako priprav-| Ijeno maso zmešamo zjabolki in čebulo (prej smo jih drobno sesekljali) in krepko začinimo z navedenimi I začimbami. S to zmesjo napolnimo gos, odprtino zašijemo, noge in peruti povežemo in spečemo pri 200 stopinjah Celzija, potem ko smo namastili ponev in dolili skodelico vode. Med pečenjem gos dvakrat, trikrat I obrnemo, zalivamo z lastnim sokom. Približno na polovici pečenja z žlico posnamemo in odstranimo mast, ki se izloči. Kakšnih deset minut pred koncem pečenja gos premažemo s slano hladno vodo, da koža lepše porjavi. IV ta namen zadnje minute pečenja tudi zvišamo temperaturo v pečici na 225 stopinj.
Še nasvet: če nam pripravljen nadev ne bo povsem _ zapolnil notranjosti gosi, dodamo ustrezno količino razpolovljenih jabolk.	■	1
Izbran model
Čeprav brez običajnega sprehajališča, je bila sobotna revija v restavraciji hotela Jeruzalem zanimiva. Modno revijo s predstavitvijo jesensko-zimske kolekcije je v sodelovanju s frizerskim salonom Anica in prodajalno obutve Peko organiziral modni atelje Kolenko. Ob izbrani glasni in diapozitivih so zbujali pozornost nekateri modeli, predvsem pletenine in popoldanske obleke ter ohlapne rdeče jakne v modni kombinaciji s črnimi klobuki in krili. Posamezni izdelki so bili prava paša za oči in pravcato odkritje za vse, ki so rade okusno, predvsem pa modno oblečene in niso vedele za ročno spretnost matere Matilde in smisel za oblikovanje hčerke Tine, diplomantke šole za oblikovanje. Slednja je pripravila tudi uvod v modno revijo, na kateri so omenjane modele predstavili amaterji — dekleta in fantje ter nekaj prisrčnih malčkov z ljutomerskih ulic.
b. b.
Foto: D. Lopernik
Ljudje med seboj
Bodite točni!
Res je dandanes včasih težko držati obljubo, da bomo ob določenem času tam in tam. Vendar je pač treba upoštevati tudi gnečo na cesti in pomanjkanje parkirnega prostora ter se odpraviti z doma toliko prej. Netočnost je še zmerom zelo neprijetna reč za oba prizadeta, za tistega, ki zaradi zamude hiti, in za onega, ki čaka.
V zasebnem krogu, na primer pH povabilu na kosilo doma, čakamo na zamudnika četrt ure, če smo v vabilu omenili točen čas. Potlej začnemo servirati. Ko gost pride, se opraviči in začne pač z jedjo, pri kateri je prispel — razen če smo lahko brez težav prihranili zanj tudi prejšnje jedi.
Pri zasebnih zabavah, kjer ni glavne jedi oziroma obroka, ni pol ure zamude nič hudega.
Zelo motijo zamude prijavnih prireditvah. V gledališču ali na koncertu moramo zunaj ali pri vhodu stoje počakati do konca dejanja oziroma skladbe, šele v odmoru smemo sesti na svoj prostor. V kinu seje skoraj že udomačila grda navada, da ljudje prihajajo z zamudo. Pri tem sedeči kajpak vstanejo, da zamudnik laže pride mimo njih, zamudnik pa se prerine do svojega sedeža z obrazom proti stoječim in se jim tiho zahvali s »hvala lepa«.
Akademska četrt je navada, da se prireditve, sestanki in podobno začno četrt ure po napovedanem času. Nekdaj so celo na vabilu označevali, ali bo upoštevana akademska četrt ali ne. »S. t.« je pomenilo točen začetek, »C. t.<< pa petnajstminutno zamudo.
GOLJUFIJA
— Vidiš tistega debeluha za drugo mizo?
— Vidim, zakaj vprašaš?
— Zaradi njega sem ob sto milijonov.
- Kako?
— Milijonar je, pa hudič ni dovolil, da bi se poročil z njegovo hčerko.
Cestno podjetje Maribor, n. sub. o. TOZD za vzdrževanje in varstvo cest Murska Sobota, n. sub. o., Murska Sobota, Lendavska c. 61
Komisija za delovna razmerja m varstvo pri delu temeljne organizacije za vzdrževanje in varstvo cest Murska Sobota
objavlja prosta dela in naloge
Voznika vozila od 3 do 9 ton
(2 delavca)
Pogoji: VK delavec, izpit C in E kat., 2 leti delovnih izkušenj na enakih delih, 2 meseca poskusnega dela.
Strojnika srednje gradbene mehanizacije
(2 delavca)
Pogoji: KV delavec strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj na enakih delih, 2 meseca poskusnega roka.
Delovno razmerje s kandidati bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v 8 dneh od objave na naslov:
Cestno podjetje Maribor, n. sub. o. Maribor — Iztokova ul. 30, kadrovska služba.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od poteka prijavnega roka.
Usposabljanje prilagoditi potrebam
V krajevni organizaciji ZRVS Park v Murski Soboti so si izdelali program dela na osnovi analize dosedanjega (delovanja in ocene razmer v sedanjem trenutku. Ker je obdobje, v katerem živimo, zelo zahtevno, terja tudi od članov ZRVS zaostreno odgovornost za uresničevanje sprejetih nalog, hkrati pa tudi večjo aktivnost v svojih bivalnih in delovnih okoljih. Vse te naloge so jasno opredelili v programu dela KO ZRVS Park v Murski Soboti, nam je povedal predsednik Ladislav Lipič. Analiza, ki so jo izdelali, je pokazala, da udeležba na dosedanjih	oblikah
usposabljanja ni bila najboljša, zato iščejo način, kako pritegniti čimveč članov. Odločili so se. da bodo letošnje usposabljanje organizirali ob nedeljah, da ne bi izostajali z dela. Prizadevali ' pa si bodo, da pri članstvu dosežejo, da bo udeležba na vseh oblikah usposabljanja temeljila na osnovi zavestne opredelitve in spoznanj o nujnosti pridobivanja znanja ter da je to pravica in dolžnost slehernega člana, pri čemer pa je tudi potrebno zagotoviti, da bo vsebina usposabljanja ustrezala potrebam oboroženih sil in konceptu splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Delovanje zveze rezervnih vojaških starešin pa bo doseglo svoj namen le, če se bodo vključevali v obrambne priprave v krajevni skupnosti, zlasti v tesni povezavi s komiteji za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
V krajevni organizaciji ZRVS Park v Murski Soboti so se odločili, da bodo člane sklicali dvakrat. Prvič jih bodo seznanili s smernicami za razvoj, organiziranje, delovanje, vodenje in
usposabljanje narodne zaščite ter z oblikami bojnega delovanja oboroženih sil na začasno zasedenem ozemlju, kar bodo popestrili ž ogledom poučnega Tilma. Prav tako bodo praktično reševali nalogo na terenu.
NIČ NAS NE SME PRESENETITI
Na drugem sklicu, ki bo 11. novembra, bodo pismeno preverjali znanje. Izvedli bodo tudi streljanje z vojaško pištolo, kar rezervne vojaške starešine najbolj pogrešajo. V sodelovanju z občinskim štabom teritorialne obrambe in ostalimi KO ZRVS mesta Murska Sobota bodo na dvorišču srednješolskega centra teh-niško-pedagoške usmeritve organizirali ogled orožja, ki ga ima na voljo teritorialna obramba. Na ogled, ki bo od 8. 12. ure, vabijo tudi ostalo prebivalstvo.
V sodelovanju s KK SZDL v KS Park in občinskim štabom civilne zaščite pa so se tudi vključili v akcijo zagotavljanja sredstev za osebno zaščito pred vojnimi dejstvovanji in drugimi nevarnostmi. Preko uličnih in blokovskih poverjenikov civilne zaščite bodo vsakemu gospodinjstvu prikazali uporabo kompleta za osebno zaščito. S trgovskim podjetjem Potrošnik pa se tudi dogovarjajo, da bi osebno zaščitno opremo razstavili v eni izmed trgovin v Murski Soboti. Prav tako se dogovarjajo, da bi s posojili omogočili nakup te opreme.
F. Maučec
sestavil Marko Napast	odličen italijansk filmski komik	• pelinov liker	avstro-ogrski srebrnik	teka med SZ in Mongolijo	kretnja, gib	bojni strup	it. skladatelj (»Vragov trilček")
brzostrelka							
špartan-ski kralj							
žival, ki živi v brlogu			-				
enota za emana-cijo					Mark Twain sloj		
Čapkova drama				domače živali naziv, vzdevek			
Tone Tomšič			hrvaška filmska igralka jinge)				
kisik		Marxovo rojstno mesto	roditeljica drog v kozolcu				
posledica duševne preobremenitve	H					nravstveno načelo	zgornji del stopala
Talisova osvežujoča pijača				barva kože, polt naravna sila			
borišče boksarjev					tantal osebni zaimek		• .
umor deteta							
študent irani-stike							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: smodnik, tableta, Eleanor, Kirka, LN, Adra, oje, AL, Bergamo, R, nered, Ukana, Senegal, epizoda, Ca, Anet.
VESTNIK, 8. NOVEMBRA 1984	STRAN 11
Študentski servis v Soboti vse leto
S 5. novembrom 1984 je začel Študentski servis Maribor — podružnica M. Sobota delovati neprekinjeno. Ta korak je brez dvoma pomemben za pomursko regijo, in to predvsem iz dveh razlogov: delovne organizacije bodo lahko zapolnile manjše vrzeli z delovno silo (dopust, bolniške), mladinke in mladinci pa si bodo lahko zaslužili nekaj denarja. O sami potrebi priložnostnega zaslužka za mlade v teh gospodarskih časih sploh ni potrebno govoriti, kajti vsi vidimo, da so naši pasovi že preveč zategnjeni, mladi pa so s tem za marsikaj prikrajšani.
Servis bo delal dvakrat tedensko — v ponedeljek od 8. do 13. in od 15. do 17. ure ter v sredo od 13. do 16. ure.
Poslovanje servisa v letošnjem letu je bilo izredno uspešno — vsi mladinci, ki so iskali delo, so ga tudi dobili in s tem prišli do prepotrebnega zaslužka. Tudi naročniki dei so bili zadovoljni, kar spodbija trditev, da mladina ni za delo. Kako tudi ne bi bila delavna v času, ko je pomemben vsak dinar?
Kljub dobremu poslovanju pa letošnje možnosti niso bile niti približno izkoriščene. Naročila za dela so v več kot 90 odstotkih prihajala iz M. Sobote, čeprav je servis namenjen celi pomurski regiji, torej vsem štirim občinam. Vzrok je predvsem v nepoznavanju namena in poslovanja Študentskega servisa izven M. Sobote. Tako je potrebno te stvari še enkrat pojasniti.
Študentski servis je delovna organizacija, ki posreduje dela delovnim organizacijam, obrtnikom
Kmalu izid prve velike plošče domače skupine
Ko smo pred nekaj meseci Ob koncertu skupine Zasilni izhod zapisali, da konec koncerta, ki so ga po dveh letih premora priredili v Murski Soboti, pomeni začetek nove glasbene poti, se nismo zmotili.
-Čeprav je bilo na koncertu opaziti nekaj spodrsljajev, članov skupine ni zajelo malodušje, prav nasprotno. Še bolj so se oprijeli dela in vadili, vadili, tu in tam so tudi zaigrali na koncertu ali prireditvi, predvsem pa so se dogovarjali za snemanje prve velike plošče, čeprav je to takrat zvenelo kot utopija in velika želja. Da do plošče ni tako lahko priti, so pokazali že prvi pogovori s producenti. Nujni so bili še nastopi v širšem jugoslovanskem prostoru. Tako so ob pomoči znanega zagrebškega glasbenika in člana orkestra RTV Zagreb, Petra Pe-teja, v Zagrebu organizirali nekaj koncertov.
Prvi je bil nastop v Študentskem centru Zagreb. Poslušalci in obiskovalci so bili presenečeni nad kakovostno in nekonvencionalno glasbo, ki jo Zasilni izhod ponuja. Sledilo je povabilo v glasbeni center in zbirališče zagrebške mladine v dvorano Kulušič. Prav ta koncert pa jim je odprl pot in tehtnico nagnil v prid snemanju plošče, saj je sledilo veliko ugodnih kritik glasbenih urednikov radijskih in časopisnih hiš. Dogovorili pa so se tudi za več nastopov na TV Zagreb.
Tako je bilo vse pripravljeno za potovanje v Beograd, kjer so od 1. do 8. oktobra posneli deset lastnih
Ali se industrijsko oblikovanje splača
Žal je treba poudariti, da se pomembnosti industrijskega oblikovanja v naših OZD kaj malo zavedajo. Dokaz za to je tudi slaba udeležba na posvetovanju »Oblikovanje za prodorno gospodarstvo«, ki je potekalo kot spremljevalna prireditev na letošnjem desetem bienalu industrijskega oblikovanja (BIO 10) v Ljubljani.
Problematika industrijskega oblikovanja je pri nas vse preveč podvržena kratkovidni stroškovni logiki. Le malokdo vidi v tem relativno majhnem strošku možnost za obstoj in razvoj neke OZD in tudi celotnega gospodarstva. Strošek, ki danes površno gledano predstavlja nepotreben izdatek, bo čez nekaj časa preraste! v dobiček, uspeh, ugled, konkurenčnost doma in v tujini in še bi lahko naštevali prednosti, katerih nikakor ne smemo zanemarjati.
Pri nas je že nekaj delovnih organizacij, ki so vključile med svoje poslovne aktivnosti tudi sistematično delo na področju industrijskega oblikovanja. Naj omenim samo Muro. Stol Kamnik. Elan in še nekaj jih je. o uspešnosti katerih ne moremo dvomiti.
Seveda poslovna uspešnost ni in ne sme biti edini motivacijski faktor. Predvsem je
(preko obrtne zadruge) in občanom. Delavci so člani Študentskega servisa — študenti in učenci srednjih šol. Zaradi te dejavnosti (mladim izboljšati življenjski standard) servis tudi ni obremenjen z davščinami, ki so za stalno zaposlenega delavca v združenem delu okrog 70 odstotkov od neto osebnega dohodka. Cene del so tako nižje od cene (bruto) stalno zaposlenega delavca in so za naročnike del ugodne.
Potek poslovanja:
— naročnik ustno ali po telefonu sporoči svoje potrebe po delavcih;
— servis v najkrajšem času pošlje svojega člana na delovno mesto in mu izda napotnico za delo;
— po končanem delu naročnik izpolni napotnico (število opravljenih ur, podpis, pečat) in jo vrne servisu;
— servis pošlje naročniku račun za opravljeno delo, ki ga naročnik plača s položnico. Za stroške poslovanja . računa servis naročniku
skladb za svojo prvo veliko ploščo.
Snemanje je bilo zelo uspešno, zagotavljajo člani skupine. Potekalo pa je v studiih 5 in 6, ki sta trenutno v Jugoslaviji najbolje opremljena. Zasilni izhod je prva slovenska skupina, ki je snemala v teh studiih, ki sta rezervirana predvsem za najboljše predstavnike jugoslovanske rock in folk scene (Željko Bebek, Lepa Brena itd.). Producenta plošče sta Petar Petej in Slobodan Markovič. V veliko pomoč pa so jim bili tudi vsi, ki se na glasbo v hiši RTB kaj spoznajo. Po uspešnem snemanju so sledili intervjuji v Studiu B in na Valu 202
Člani skupine Zasilni izhod, ki že komaj čakajo na izid svoje prve velike plošče: Miran Celec — bobni, Srečko Merklin — kitara, Bela Čerpnjak — bas, Marjan Farič — saksofon, Andrej Celec — kitara in Jože Zadravec — klaviature.
treba upoštevati človeka in njegovo počutje, ki je vsekakor pogojeno z okoljem, v katerem živi. Napori na področju industrijskega oblikovanja se morajo dotakniti tudi našega okolja, v katerem živimo, delamo,ustvarjamo.
Danes je vse preveč izdelkov. ki so bolj sami sebi namen. Za človeka nimajo uporabne in estetske vredno-
PRENOVA SE NADALJUJE: Stari mestni predel Gornje Radgone bo do k. i.ca marca bogatejši še za prenovljeno stavbo na Kerenčičevi 11, tik ob mejnem prehodu. Dela, s katerimi so pričeli gradbinci soboškega tozda Konstruktor avgusta, dobro napredujejo in če jim bo vreme naklonjeno, ni bojazni, da jih ne bi končali do zastavljenega roka. Za prenovo so skupno vložili 34,7 milijona dinarjev občinska stanovanjska skupnost, UNZ M:- Sobota in Kompas. Prvi bodo pridobili 4 stanovanja, drugi prosto, e za dejavnost mejne milice, tretji pa dodatnih 50 gostinskih sedežev, ki bodo dobrodošli ob gostinskih konicah, in ;,free shop” (če bo dosežen dogovor s carino) ali trgovsko prodajalno s spominki.
V. Paveo
še 10 odstotkov od cene, ki jo dobi delavec — član Študentskega servisa.
Osnovna načela poslovanja servisa so predvsem hitrost pri postavitvi delavca na delovno mesto, nižja cena od cene stalno zaposlenega delavca in sodobno (enostavno) poslovanje.
Cene so odvisne od vrste, trajanja in zahtevnosti del in so od 120 din na uro naprej.
Po analizi dela v letošnjem poletju smo opazili, da je bilo največ naročnikov iz delovnih organizacij, manj je bilo obrtnikov in najmanj občanov (selitve, spravila premoga in drv, gospodinjska dela, varovanje otrok . . .).
Opazili smo tudi precej zlorabljanj zakonov in to predvsem pri zaposlovanju na *„črno”, pri zaposlovanju mladih pod krinko počitniške prakse itd.
Študentski servis ima svoje prostore v pisarni Kluba mladih v M. Soboti, Trubarjev drevored 4 (tel. 21-038), torej v soboškem gradu. Novi člani morajo imeti za vpis potrdilo o šolanju, fotografijo in denar za članarino (25,00 din), stari člani pa morajo svoje članske izkaznice podaljšati s potrdilom o šolanju.
Mladinke in mladinci, pridite torej v Študentski setvi?! Darko Kutoš
Radia Beograd, študentskem radiu Beograd in glasbenem časopisu Rock.
Do izida plošče manjkata še remix in snemanje glasov. Glasba in besedila so delo članov samih, napisana pa so v slovenščini, srbohrvaščini in angleščini, kar priča o načrtovanem prodoru na celotno glasbeno sceno Jugoslavije. Naklada plošče bo 5000 kosov. Likovni osnutek ovitka sta pripravila priznani fotografski mojster Lado Klar iz M. Sobote in član skupine Srečko Merklin. Na policah naših trgovin pa naj bi se pojavila že v drugi polovici decembra, v. celec
sti. Ob pogledu na takšne izmečke množične proizvodnje človeku postane kar slabo.
Z malo volje in sistematičnim delom na področju industrijskega oblikovanja bi lahko marsikaj popravili in zagotovo bi se nam to v prihodnosti obrestovalo.
Darko Žunič
tedenski koledar
PETEK, 9. november — Teodor
SOBOTA, 10. november — Leon
NEDELJA, 11. november — Martin
PONEDELJEK, 12. november — Emil
TOREK, 13. november — Stanislav
SREDA, 14. november — Lovrenc
ČETRTEK, 15. november — Leopold
kino
PARK MURSKA SOBOTA
9.	novembra ob 17. uri domači film; VELIKI TRANSPORT in ob 19. uri italijanski film: NEPREMAGLJIVI GLADIATOR;
11.	novembra ob 15. uri domači film: VELIKI TRANSPORT ter ob 17. in 19. uri italijanski film: NEPREMAGLJIVI GLADIATOR;
12.	in 13. novembra ob 17. in 19. uri francoski film: B1LITIS;
14.	in 15. novembra ob 17. in 19. uri ameriški film: ,,FARMARKEZ ROŽNATIMI OČMI”.
LENDAVA
9.	novembra ob 17. in 19.30 uri ameriški film: ZAKLAD V IZGUBLJENEM LETALU;
10.	novembra ob 17. in 20. uri ameriški, film: MOJE PESMI, MOJE SANJE;
11.	in 12. novembra ob 17. in 20. uri ameriški film: MOJE PESMI, MOJE SANJE;
15.	novembra ob 17. in 19.30 uri ameriški film: ŠTIRJE PRIJATELJI.
ČRENŠOVCI
9.	novembra francoski film: NEMORALNA; ogled filma mladini do 16. leta starosti ni dovoljen.
15.	in 16. novembra ameriški film: PREDSTAVA GROZE IN STRAHU.
LJUTOMER
10.	novembra ob 19.30 uri ter 11. novembra ob 17.15 in 19.30 uri zahodno nemški film: PREK SEDMIH POSTELJ;
14.	novembra ob 17.15 in 19.30 uri ameriški film: PEKLENSKI ANGELI.
GORNJA RADGONA
9.	novembra ob 18.30 uri angleški film: STRUP ČRNE MAMBE in ob 20.30 uri nemški film: MADAM IN NJENA NEČAKINJA; ogled filma otrokom ni dovoljen.
10.	novembra ob 19. uri angleški film: STRUP ČRNE MAMBE;
11.	novembra ob 17. uri ameriški film: ČLOVEK HITREJŠI OD ZVOKA in ob 19. uri nemški film: MADAM IN NJENA NEČAKINJA; ogled filma otrokom ni dovoljen.
14.	novembra ob 19. uri ameriški film: TOOTSIE;
15.	novembra ob 19. uri ameriški film: TOOTSIE.
prodam
KRAVO, brejo šest mesecev, kontrola A. prodam. Bakovci, Poljska 9. M-5348
OMARO ZA JEDILNICO, raztegljivo mizo s šestimi stoli, pomivalno korito in zgornje elemente prodam. Murska Sobota. Prekmurske brigade 2 — ob mlinu. M-5349
OTROŠKO STAJICO, posteljico. športni voziček in moško kolo ugodno prodam. Telefon zvečer - 22-021.. M-5350 .
JAWO 350. letnik 1976. športno preurejeno registrirano do septembra 1985. ugodno prodam. Velika Polana — blok. M-5352 PSE BREZ RODOVNIKA PRODAM. Franc Schiplič. Lendavska št. 11. M-5353
PUJSKE PRODAM. Koloman Podlesek. Nemčavci 27. M-5354 FORD CAPRI IN ZASTAVO 750 prodam po delih. Naslov v upravi lista. M-5306
MLADO KRAVO S TELETOM PRODAM. Janez Varga.' Strehovci 60. p. Dobrovnik. M-5307 GS L 2. letnik 1978. ugodno prodam. Telefon po 18, tiri: 22-258 M-5308
GRAMOFON TOSCA 25 prodam. Telefon 23-669. M-5309 KRAVO, staro pellet, brejo šest mesecev, prodam. Kovačevci 29 p. Grad. M-5310
TRAKTOR 1MT540 PRODAM.
' Haužar. Gerlinci 40. M-5311
RENAULT 18 TLJ. star deset mesecev, prevoženih 10.000 km. bele bar^e. ugodno prodam. Telefon 24-620. M-5312
REGAL ZA DNEVNO SOBO prodam. Ogled po 15. uri. Vlaš-kalič. Murska Sobota. Vrtna 6.
M-5313
KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK PRODAM. Tripkovič, Murska Sobota, Staneta Rozmana 14. M-5314
MEŠANI GOZD V FOKOV-CIH. 35 arov, in kombajn EPLLE 211. v dobrem stanju, prodam. Informacije: gostilna ZELENI GAJ. Fokovci. M-5315
DVOOSNO PRIKOLICO,’4 t, novo, primerno za nižinske predele. prodam. Naslov v upravi lista. M-5316
KRAVO S TELETOM IN VISOKO BREJE KRAVE po izbiri prodam. Ivanjševci 9, p. Prosenjakovci. M-5318
KRAVO, staro tri leta, kontrola A. brejo osem mesecev, prodam. Dolnji Slaveči 59. M-5319
PSE — AVGANISTANSKE HRTE, rodovniške, prodam. Telefon: (062) 790-225. M-5321 VEČ KRAV NAPRODAJ. Kuplen. Okoslavci 6. p. Videm ob Ščavnici. M-5322
OPEL REKORD KARAVAN IN FORD TRANZIT, letnika 1971. prodam. Cankova 36, telefon 76-617. M-5323
PUJSKE, stare šest tednbv. navajene domače krme, po zelo ugodni ceni prodam. Krog. Murska 56. M-5324
STELNO KRAVO, odlično mlekarico. staro devet let, vozno, . prodam. Naslov v upravi lista.
M-5325
KOMPRESOR s 100-litrskim rezervoarjem prodam. Puževevci 51. M-5328
RENAULT 6. tudi po delih, prodam. Naslov v upravi lista. M-5328
MALE PUJSKE PRODAM. Nemčavci 37. M-5330
MOŠKI SIVI PLAŠČ, sivo obleko, rjavo vetrovko (št. 46), vse skoraj novo, ugodno prodam. Marija Staman, Nade Rajh 20 a, p. Ljutomer. Telefon do 14. ure (069) 8-1-712, interna 19. In-614 AMI 8 SUPER, registriran do aprila 1985. prodam. Anton Marinič. Stročja vas 26. p.Ljutomer. In-618
TELICO, brejo sedem mesecev, prodam. Bodonci 128. M-5332 JAWO 350 PRODAM. Flisar. Skakovci 34 a, p. Cankova. M-5334
KRAVO, brejo devet mesecev, prodam. Krajna 28. M.-5335 KRAVO S PRVIM TELETOM ALI BREZ in 8 vreč »EDELPU-TZA« prodam. Domajinci 26. M-5336
RENAULT 4 UGODNO PRODAM. Murska Sobota, M. Gubca 6. M-5337
OSEBNI AVTO FIAT 125 PZ, registriran do maja 1985, prodam. Telefon 76-048. M-5338
PLEMENSKO TELICO, kontrola A. po izbiri, prodam. Krajna 36. M-5339
OSEBNI AVTO MERCEDES 200 SUPER. letnik 1972, registriran do julija 1985. prodam. Naslov v upravi lista. M-5342 ZASTAVO 750. staro 10 let, registrirano do maja 19845, prodam. Naslov v upravi lista. M-5344
RENAULT 4. letnik 1976, z novimi zimskimi gumami in avtoradiom. dobroohranjen, prodam. Mladenovič. Murska Sobota. Ciril Metodova 9, telefon 23-344. M-5345
MALE PUJSKE PRODAM. Bo-rejci 24. M-5347
MALE PUJSKE PRODAM. Puconci 81. M-5365
SVEŽE ZELJE ZA KISANJE PRODAM. Cena 15 din za kg. Gustav Podlesek, Noršinci 33, p. Martjanci. M-5273
TRAKTOR STEYR 180 A. 30 KM. prikolico in brane, tudi posamezno, ugodno prodam. Pince 43. p. Lendava. M-5278
GS 1220 CLUB, letnik 1976, prodam. Pondelek, G. Petrovci 23. M-5356
BOROV GOZD V LONČA-ROVCIH. 48 arov, in kotel za žganjekuho prodam. Oglasite se v nedeljo dopoldne pri Koltaju. Andrejci 38. p. Martjanci. M-5357 4 GUME (145 x 12) in ALUMINIJASTA PLATIŠČA Z GUMAMI ZA FORDA PRODAM. Dankovci 26. M-5358
TOMOS 14 M PRODAM: Igor Trplan. M. Sobota. Kroška 48. M-5359
PRIKOLICO PANONIJA ZA OSEBNI AVTO. 500kg. prodam. Cena_50.000 din. Dolnja Bistrica 5. p. Črenšovci. M-5360 TRAKTOR DAVID BROWN. 42 KS. dobro ohranjen, prodam. Ivan Balažič. Dolnja Bistrica 128, 69232 Črenšovci. M-5361
PLUGE. 10-colne, t prodam. Branko Ščavničar. Robadije 116 (Globoka), ln-619
STISKALNICO ZA GROZDJE. 480 1. na Kapeli prodam. Cena 39.000 din. Telefon po 20. uri: Perko (062) 26-878. M-5362
RENAULT4 SUPER SPECIAL, letnik 1978. prodam. Matjaševci 17. telefon 78-214. M-5364
NAROČNINA
za leto 1984 je 700 dinarjev, za inozemstvo pa 1500 dinarjev. Ste obveznost do domačega tednika že izpolnili?
TRAKTOR ŠTORE 504, nov (kabina, kompresor, zračni ventil). prodam. Informacije od 7. do 14. ure po telefonu: 78-408.
DVA KOMPLETA LEŽAJEV ZA ZADNJA KOLESA ZA FORD TAUNUS 12 M PRODAM. G. Lakoš 123. Le-393 OA LADO 1200, letnik 1975, prodam. Informacije na KU Cankova. M-OP
CISTERNO ZA GNOJNICO, 1700 1. prodam. Hozjan, M. Polana 60. M-5366
MLADO KRAVO s teletom prodam. Odranci 282, p. Črenšovci. M-5367
GOZD. 70 arov, les za drva, prodam. Naslov v upravi lista. M-5368
POHIŠTVO ZA SPALNICO, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Piškur. Murska Sobota. Stara ulica 8. M-5370
SALONITNE PLOŠČE, 110 kosov. dolžine 170 in gumo za traktor (28-10). prodam. Bakovci, Prečna 18. M-5371
MALE PUJSKE PRODAM-. Ci-gut. Nemčavci 35/A. M-5372 ZASTAVO 750. letnik 1975, prodam. Lazar. Bakovci. Mladinska 30. M-5373
OPEL KADET, starejši letnik, dobro ohranjen, prodam. Beltinci. Panonska 43. M-5374 MOTOR Z MENJALNIKOM IN POLOSOVINE ZA R 4 PRODAM. Cena 30.000 din. Stanjevci 4.
POHIŠTVO ZA KUHINJO, trajnogorečo peč in pohištvo za dnevno sobo -prodam. Fartelj, Cankarjevo naselje 115. M-6376 GOZD. 28 arov (kvalitetna drva), prodam. Informacije po 16. uri pri Pintariču. M. Črnci 37 (pri kapeli). M-5377
KRAVO, staro osem let, osem mesecev, brejo, prodam. Murski Črnci 37 (pri kapeli). M-5378 RENAULT 12. letnik 1974 in RENAULT 18. letnik 1982, prodam. Informacije po telefonu 23 122 med 13. in 15. uro. M-5379 GOLF DIESEL PRODAM. Pečarovci 118, p. Mačkovci. M-5380 TELICO, brejo osem mesecev ali starejšo kravo prodam. Sebeborci 57. M-5381
ZASTAVO COMBI 430 K, letnik 1977. osemsedežni, obnovljen v juliju, prodam. Ogled od 13,—15. ure. Jakovljevič. Murska Sobota St. Rozmana 12. M-5386
DISCO PLOŠČE MIKSER, večje število in ojačevalec prodam. Telefon 71-213. In-622
KRAVO, starejšo, brejo 9 mesecev. ali kravo, staro 3 leta, brejo 6 mesecev, obe A kontrola, prodam. Jože Novak, Mačkovci 25. M-5390
ZASTAVO 101. letnik 1975. prodam. Lipa 111 M-5391
sobe
SOBO, lahko neogrevano in neopremljeno, s posebnim vhodom iščem.
KAKRŠNOKOLI DELO v popoldanskih ali večernih urah sprejmem. Naslov v upravi lista. M-5305
kupim
ZASTAVO 750 ali FIAT 126 P. v dobrem stanju, kupim. Elizabeta Koralj, Gornji Lakoš 132. p. Lendava. M-5333
GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE, centralno ogrevano (dohod ž dvigalom), kupim. Plačam takoj v gotovini. Informacije po telefonu 24-550, po 15. uri. M-5293
OLTOV PLUG, 10-colni in lažji dvoosni traktorski priklop (gumi voz), kupim. Halb, Pertoča 63, telefon 22-210, interna 258. M-5382
razno
PREKLIC!
Preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekla o Milenki Pušnik iz Podgradja. Marija Hozjan. Spodnje Konjišče 1. M-5340 PIREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 14148-1. izdano pri HKS Panonka M. Sobota. Alojz Črnko. Čepinci 104. p. Petrovci. M-5295
PROSTOR ZA MIRNO OBRT (PED1KERS1VO). S SANITARIJAMI. V SREDIŠČU MESTA, lahko tudi dvoriščna zgradba, vzamem v najem. Naslov v upravi lista. M-5355
STRAN 12
VESTNIK, 8. NOVEMBRA 1984
VES«
Delegatsko glasilo občine
Murska Sobota
Številka 8
Leto IV
8. november 1984
। VSEBINA 8. ŠTEVILKE DELEGATSKEGA VESTNIKA . I- predsedniki zborov Skupščine občine Murska Sobota . sklicujejo seje zborov, dne 21. in 22. novembra 1984	'
। - osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana । | občine Murska Sobota za obdobje 1981-1985 v letu 1985	|
| - analiza izvajanja družbenega plana občine M. Sobota za	|
■	obdobje 1981-1985 in analiza možnosti razvoja občine . '	M. Sobota v obdobju 1986-1990	I
■	I
■	- smernice za pripravo družbenega plana občine M. Sobota ■ 1 za obdobje od leta 1986 do leta 2000	■
MB BM BM MB BM BM MB BM	BBB MB BM BM BM mJ
- predsedniki zborov Skupščine občine Murska Sobota sklicujejo
33.	sejo Zbora združenega dela
33.	sejo Zbora krajevnih skupnosti
33.	sejo Družbenopolitičnega zbora
Seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti bosta v četrtek, dne 22. novembra 1984, ob 8. uri v prostorih Skupnosti za požarno varnost (gasilski dom), M. Sobota, Cankarjeva 75.
Predsednik Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti predlagata naslednji dnevni red:
1.	izvolitev in poročila verifikacijskih komisij,
2.	osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981—1985 v letu 1985,
3.	osnutek resolucije o politiki uresničevanja usmeritev družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 — 1985 v letu 1985,
4.	analiza izvajanja družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1981—1985 in analiza možnosti razvoja občine M. Sobota v obdobju 1986—1990,
5.	smernice za pripravo družbenega plana občine M. Sobota za obdobje od leta 1986 do leta 2000,
6.	predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebfie dohodke funkcionarjev v SR Sloveniji,
7.	delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja,
8.	predlogi, sklepi, mnenja in obvestila.
SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA BO
v sredo, dne 21. novembra 1984, od 13. uri v sejni sobi Službe družbenega knjigovodstva M. Sobota.
Delegati Družbenopolitičnega zbora bodo obravnavali vprašanja, kr jih bosta ostala dva zbora obravnavala pod točkami 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8.
Gradivo za obravnavo 2., 4. in 5. točke je objavljeno v tej številki Delegatskega vestnika.
Gradivp za obravnavo 3. točke dnevnega reda je. objavljeno v 31. številki Poročevalca, dne 23. oktobra 1984. Stališča izvršnega sveta bodo posredovana vodjem delegacij, vodjem konferenc delegacij in delegatom Družbenopolitičnega zbora.
Gradivo za obravnavo 6. točke je objavljeno v 32. številki Poročevalca, dne 24. oktobra 1984.
Informacija k 7. točki bo podana na seji.
2 - DELEGATSKI VESTNIK
- osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981 -1985 v letu 1985
I.	KLJUČNI CILJI IN NALOGE DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA V LETU 1985
V skladu s cilji opredeljenimi v dolgoročnem programu gospodarske stabilizacije ter osnovnimi usmeritvami družbenega in ekonomskega razvoja SR Slovenije bomo v občini v letu 1985 uresničili naslednje ključne cilje in naloge:
— nadalje krepili samoupravne družbenoekonomske odnose in dosledneje uveljavljali sistem socialističnega samoupravljanja ter uresničevali1 cilje in naloge gospodarske stabilizacije, zaostrili odgovornost vseh, zlasti izpostavili individualno odgovornost in dosledno sankcionirali vse odmike od samoupravno sprejetih odločitev in nalog; '
—	nadalje povečali izvoz blaga in storitev na konvertibilno tržišče ter devizni priliv kot temeljni pogoj povečevanja proizvodnje ter razvijali in poglabljali višje oblike gospodarskega sodelovanja s sosednjima državama;
—	povečali obseg in kakovost proizvodnje ter boljše izkoriščali naravne danosti in razpoložljive kapacitete. Prilagajali se bomo zaostrenim tržnim razmeram, zlasti v kmetijski proizvodnji, kjer bo dan poudarek primarni proizvodnji in višji stopnji predelave kmetijskih proizvodov;
—	uvajali sodobno tehnologijo v proizvodne, upravljalske in delovne procese;
—	prilagajali vse oblike porabe materialnim možnostim;
izboljšali rezultate gospodarjenja ter s produktivnim zaposlovanjem, boljšo organizacijo dela in bolj gospodarno izrabo proizvodnih dejavnikov ustvarili možnosti za hitrejšo rast dohodka, krepitev obratnih sredstev, akumulacije reproduktivne sposobnosti in materialne osnove dela ter s tem odpravljali likvidnostne težave in izgube.
—	nadaljevali s prizadevanji za reorganizacijo strokovnih služb in 'organov samoupravnih interesnih skupnosti ter s tem racionalizirali delo in zmanjšali stroške poslovanja. Prioriteto v razvoju bo imelo šolstvo in zdravstvo.
II.	MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA OBČINE V LETU 1985
Z uresničevanjem temeljnih razvojnih ciljev in doslednim izvajanjem sprejetih nalog iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije bo v občini Murska Sobota v letu 1985 možno povečati družbeni proizvod za 3 %. Da bi dosegli tako rast, bomo morali povečati industrijsko proizvodnjo za 3 % in kmetijsko proizvodnjo za 4 %.
Ena od najpomembnejših nalog v letu 1985 bo povečanje izvoza blaga in storitev na konvertibilno tržišče za 14 %; Ob tem bo potrebno krepiti obmejno gospodarsko sodelovanje, ki ima glede na geografsko lego občine velike možnosti za še hitrejši razvoj.
Uvoz bo možen le za najnujnejšo opremo in nabavo reprodukcijskega materiala.
Število zaposlenih se bo v občini povečalo v globalu za 2 %. V družbenih dejavnostih se praviloma ne bo na novo zaposlovalo, razen v zdravstvu.
Za uvedbo sodobnih postopkov in boljšo organizacijo dela pa se mora postopoma zmanjševati število administrativnih delavcev v OZD, družbenopolitičnih organizacijah, upravnih organih, samoupravnih interesnih skupnostih in bankah. Organizacije združenega dela bodo prednostno zaposlovale pripravnike.
Z uresničevanjem načrtovane gospodarske rasti in zaposlenosti bo produktivnost dela porasla za 1,5—2 %. Za dosego tega cilja bo potrebno poleg učinkovitejšega uveljavljanja kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja, še intenzivneje izkoristiti delovni čas, izboljšati odnos do dela ter dosledneje izvajati nagrajevanje po delu in rezultatih dela.
Rast osebnih dohodkov na zaposlenega mora biti usklajena z rastjo produktivnosti ter v odvisnosti od gospodarnosti in drugih kakovostnih kazalcev poslovanja. Ustvarjalno delo, indvatorstvo, izumiteljstvo in delo v težjih delovnih razmerah bo bolje ovrednoteno in nagrajevano. V tistih OZD, kjer bodo dosegali slabše delovne in poslovne rezultate se bodo realni osebni dohodki delavcev zmanjševali.
Nominalna rast sredstev za osebne, dohodke, skupno in splošno porabo bo v letu 1985 za 10 % zaostajala za nominalno rastjo dohodka. S sprotnim usklajevanjem med letom, bo realni obseg sredstev ostal na nivoju iz leta 1984.
Izboljšanje življenjskega standarda bo možno le ob produktivnejšem delti in boljšem gospodarjenju.
Politika cen bo v večji meri slonela na ekonomskih in tržnih zakonitostih, organizacijam združenega dela pa bo dano več samostojnosti pri oblikovanju cen.
III.	MATERIALNE NALOŽBE
Za leto 1985 gospodarstvo občine načrtuje investicije v predračunski vrednosti 3.931.783.OOO din. Predvidene investicije bodo financirane 36%
iz lastnih virov, 35% sovlaganjem in združevanje in 29% iz kreditnih sredstev. Organizacije združenega dela gospodarstva načrtujejo naslednje večje naložbe: Panonija bo začela z izgradnjo livarne.
ZGEP Pomurski tisk bo v TOZD Tiskarni zgradil drugo fazo proizvodno skladiščnih prostorov in moderniziral strojno opremo.
DO Mura bo vlagala v ureditev proizvodnih prostorov v TOZD Oblačila, postopoma prešla na avtomatsko krojenje in nadaljevala z vlaganji v urejevanje predstavništva v Ljubljani.
KZ Panonka bo pristopila h gradnji hladilnice v Puconcih, katera bo dokončana predvidoma v letu 1987.
TOZD Moravske toplice bodo pristopile h gradnji rastlinjakov in bazenov.
Certus TOZD Avtobusni promet bo razširil prostore avtobusne postaje v M. Soboti.
Poleg navedenih investicij bodo organizacije združenega dela v letu 1985 izvajale še druge naložbe, usmerjene predvsem v.posodobitev proizvodnih procesov in voznega parka, varčevanje energije, ureditev pogojev dela ter širitev skladiščnih prostorov.
Več prizadevanj bomo morali vložiti za hitrejše vključevanje OZD iz občine v združevanje sredstev za nove programe in investicije, ki so pomembne za dinamičnejši gospodarski razvoj občine.
Omejene materialne možnosti za izvedbo investicij na področju gospodarske infrastrukture v občini se nadaljujejo tudi v letu 1985. Tako bodo interesne skupnosti s področja materialne proizvodnje poleg tekočega vzdrževanja izvajale v glavnem le najnujnejše investicije.
V komunalni dejavnosti se bo nadaljevalo z gradnjo severnega kanalskega kolektorja in čitilne naprave v M. Soboti ter zagotovila boljša vodo-oskrba mesta M. Sobota.
V letu 1985 bo asfaltirano skupno 4 km cest na odsekih Šalovci—Če-pinci in Sebeborci—Andrejci (varianta: Moravci—G. Moravci).
Mladinske delovne brigade bodo v okviru MDA Goričko 85 s prostovoljnim delom nadaljevale z urejanjem cestišča na odsekih Sebeborci— Križevci in Križevci—Domanjševci.
Za uresničevanje načrtovane družbene stanovanjske gradnje se bo v naslednjem letu dokončala načrtovana gradnja 183 stanovanj. Za reševanje stanovanjskih vprašanj'delavcev in občanov se bo zagotavljalo združevanje in namenska poraba solidarnostnih sredstev za nakup ali graditev solidarnostnih stanovanj in delno nadomeščanje stanarin.
Območna vodna skupnost bo regulirala naslednje vodotoke: Kučnico v odseku Fikšinci—Kramarovci v dolžini 2,6 km, Črnčič v Domajincih, Titanov potok in Moravico v Moravcih v dolžini 3,6 km, Ledavo v odseku Pertoča—Večeslavci v dolžini 2,4 km ter Veliko Krko s pritoki v dolžini 7 km.
DO za PTT promet bo nadaljevala z izgradnjo VF sistemov na relacijah M. Sobota—Ljutomer—M. Sobota—G. Radgona in M. Sobota—Lendava, pričela z gradnjo oz. razširitvijo vozelne VATC Mačkovci, pristopila k razširitvi KATC Tišina in Prosenjakovci, pričela z uvedbo šalterskih terminalov na vseh občinskih poštah, zaključila gradnjo celotnega sistema koaksialnega kabla na relaciji M. Sobota—Radenci. Nadaljevalo se bo z vključevanjem novih telefonskih naročnikov, postavljanjem javnih telefonskih govorilnic in z izgradnjo krajevnih telefonskih omrežij. Zgrajena bo tudi pošta v Rogašovcih.
Elektro Maribor TOZD Elektro Murska Sobota bo v skladu s programom elektrogospodarstva SR Slovenije za leto 1985 nadaljevala z izgradnjo elektroenergetskega omrežja s pomočjo katerega bo zagotovljena boljša oskrba z električno energijo. Začelo se bo tudi z izgradnjo plinovoda, katero financirajo OZD iz občine.
Na področju izgradnje objektov družbene infrastrukture bodo v letu 1985 zaključena gradbena in obrtna dela pri gradnji kirurškega bloka ter dokončana gradnja podružnične osnovne šole v Mačkovcih z,dvema oddelkoma vzgojnovarstvene enote. Pristopilo se bo h gradnji šole s prilagojenim programom v M. Soboti in pripravila dokumentacija za gradnjo večnamenske dvorane pri osnovni šoli Edvarda Kardelja v M. Soboti. Skupnost občinskega varstva bo sofinancirala izgradnjo otroškega vrtca (variante: Černelavci, Rogaševci, Cankova).
IV.	RAZVOJ POSAMEZNIH PODROČIJ
1.	Vse organizacije združenega dela gospodarstva se bodo maksimalno zavzemale za doseganje čim boljših poslovnih rezultatov. Največji obseg industrijske proizvodnje bo dosežen z boljšim izkoriščanjem obstoječih zmogljivosti in delovnega časa, uvedbo novih programov in sodobne tehnologije, izboljšanjem pogojev dela, avtomatizacijo proizvodnih procesov z uporabo računalniške opreme, odpravljanjem ozkih grl, nemoteno preskrbo z reprom,ateriali in surovinami, predvsem pa z dvigom produktivnosti ter boljšo organizacijo dela in povezanostjo.
Učinkoviteje bo treba razreševati problematiko v kovinsko in lesnopredelovalni industriji ter z ustreznimi ukrepi trajneje izboljšati neugodni položaj teh organizacij.
STRAN 14 VESTNIK, 8. NOVEMBRA 1984
DELEGATSKI VESTNIK - 3
V agroživilstvu bo potrebno ustvariti takšne pogoje in razmerje med cenami živine in meša oz. mesnih izdelkov preko katerih bo mesna industrija lahko pokrivala vse družbenopriznane stroške klanj in predelave mesa ter ustvarila ustrezna sredstva za akumulacijo.
2.	V kmetijstvu bomo nadaljevali z intenzifikacijo proizvodnje, izboljšali kvaliteto zemljišč ter smotrno izkoriščali kmetijske površine z večjo uporabo vseh agrotehničnih mer in ukrepov. Prioriteta bo še naprej dana primarni kmetijski proizvodnji in pridelavi hrane.
KG Rakičan bo v letu 1985 pridelal 5100 ton pšenice, od tega 4.270 merkantilne in 830 kg semenske, 1'0.080 ton koruze in 19.800 ton sladkorne pese.
V zasebni kmetijski proizvodnji bo dosežena proizvodnja 29.000 ton pšenice, 35.000 ton koruze in 26.000 ton sladkorne pese. Od navedenega obsega poljščin bo odkupljeno 8.500 ton pšenice, 1.500 ton koruze in celotna proizvodnja sladkorne pese.
V živinoreji bo v okviru KG Rakičan dosežena proizvodnja 1.230 ton govedi žive teže, 7.500 ton prašičev in 360.000 1 mleka, v DO Agromerkur 5.900 ton piščancev ter pri zasebnih proizvajalcih 8.500 ton govedi, 7.000 ton prašičev in 48.000.000 1 mleka, od katerih bo za trg odkupljeno 4.050 ton govedi, 2.950 ton prašičev in 28.040.000 1 mleka. Zasebni kmetovalci bodo prodali tudi okoli 11.000 kom telet za pitanje’ in 1.000 glav plemenske živine.
Kmetijska zadruga Panonka bo širila in razvijala proizvodnjo sadja, semen in povrtnin. Z realizacijo načrtovanih investicij bomo v občini tudi pričeli z izkoriščanjem termalnih voda pri proizvodnji povrtnin v rastlinjakih.
3.	Na področju turizma bomo nadalje razvijali zdraviliški turizem, ter vlagali v izboljšanje in razširitev turistične ponudbe.
Število nočitev gostov se bo v občini predvidoma povečalo za 5 %, od tega tujih gostov za 7 %.
4.	V gradbeništvu bodo OZD še tesneje poslovno tehnično in kooperacijsko sodelovale, izboljšale konkurenčno sposobnost pri pridobivanju del izven regije in v tujini ter se vključevale v izgradnjo večjih projektov v SR Sloveniji.
5.	Razvoj drobnega gospodarstva mora v večji meri sloneti na prenosu maloserijske in druge proizvodnje iz industrijskih organizacij v to dejavnost ter v hitrejšem odpiranju novih enot drobnega gospodarstva v družbenem sektorju in deficitarnih obratovalnic za storitvene dejavnosti.
6.	Organizacije združenega dela se bodo aktivneje vključevale v bančno poslovanje in krepile svojo vlogo članic bank. Prednost pri kreditiranju bodo imele investicije usmerjene v izvoz in primarno kmetijsko proizvodnjo.
7.	Na področju otroškega varstva bomo zaradi manjše možnosti graditve novih vzgojnovarstvenih zavodov postopno povečevali obseg ur krajših programov t. j. skrajšane priprave na šolo in 80-urnega programa predvsem na področju kjer ni organiziranih vzgojnovarstvenih organizacij.
8.	V osnovnem šolstvu bo dana prioriteta izvajanju zagotovljenega programa. Uresničevati bo potrebno novi program življenja in dela osnovne šole z elementi celodnevne osnovne šole. Večje bo povezovanje šole z neposrednim okoljem ter z vsemi dejavniki v krajevnih skupnostih. Oddelki podaljšanega bivanja in celodnevne osnovne šole bodo ostali v dosedanjem obsegu, Prav tako bodo v dosedanjem obsegu tudi vzgojnoizobraževalni programi v srednjem šolstvu, zavzemali pa se bomo za pridobitev programov elektrd usmeritve in gradbeništva.
Na področju izobraževanja bo od osnovne šole naprej omogočena dopolnitev opreme za pouk strokovno teoretičnega in praktičnega dela programov, računalništva in osnov informatike.
9.	V zdravstvenem varstvu bo dana prednost hitrejšemu razvoju dispanzerskih metod dela v osnovnem zdravstvu, predvsem v splošni medicini. Izvajali bomo, zdravljenje bolnikov na domu ter z zdravstveno vzgojo in preventivno dejavnostjo prodrli v sleherno sredino življenja. Posebno skrb bomo tudi posvečali izboljšanju življenjskega in delovnega okolja.
10.	Večja socialna varnost občanov bomo zagotavljali s širjenjem prostovoljnega socialnega dela in sosedske, pomoči ter aktivnejšim vključevanjem invalidnih oseb v delo delavnic pod posebnimi pogoji.
11.	Zaradi manjših materialnih možnosti bomo programe dela v kulturni in telesno-kulturni dejavnosti ohranili v dosedanjem obsegu, ob tem pa nadaljevali z vključevanjem delovnih ljudi in občanov v kulturno' življenje ter razvijali množičnost v športno-rekreativni dejavnosti.
12.	Raziskovalna skupnost bo uskladila interese uporabnikov in izvajalcev pri oblikovanju in izvajanju razvojnih projektov. V OZD bomo krepili raziskovalno dejavnost in skrbeli za čim večjo izrabo zmogljivosti, znanja in sposobnosti tovrstnih kadrov ter uveljavljali njihove pobude pri oblikovanju in izvajanju razvojnih projektov. V ta namen bomo nadaljevali s krepitvijo in organiziranjem razvojno-raziskovalnih enot. Raziskovalna skupnost bo nadaljevala z izvajanjem projekta uporabe odvečne pare iz kafilerije za ogrevanje stanovanj in oskrbo s toplo vodo blokov na Lendavski ulici.
13,	V letu 1985 bomo z davčno politiko spodbujali ustvarjalno delo ter produktivno rabo sredstev delovnih ljudi in občanov s tem, da bomo v davčnimi'olajšavami pospeševali vlaganja sredstev v izboljšanj in širitev .materialne osnove dela. Uprava za družbene prihodke občine to ostreje davčno posegala na tiste dohodke občanov, ki ne izvirajo iz aela ter s povečano aktivnostjo pri ugotavljanju in kontroli dohodkov zagota-, vljala večjo davčno disciplino.
14.	S politiko urejanja prostora bomo v občini zagotovili izdelavo, potrebnih strokovnih podlog in izvedbenih načrtov za srednjeročne in dolgoročne planske akte.
V skrbi za varstvo okolja bomo preprečevali širjenje in nastajanje novih žarišč onesnaževanja okolja ter usklajevali medsebojne interese vseh porabnikov prostora v občini in regiji.
15.	Nadaljevali bomo s krepitvijo samozaščite, ter varstvene in obrambne pripravljenosti delovnih ljudi in občanov ter povečevali sposobnost nosilcev gospodarskih in družbenih dejavnosti za delo v vseh spremenjenih razmerah.
V.	OSTALI DOKUMENTI
Naloge in resolucije bodo podrobneje opredeljene v naslednjih dokumentih:
— Usklajeni plani OZD, SIS in KS za leto 1985
— Usklajeni plani OZD v Samoupravnih interesnih skupnostih SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino
— Akcijski setveni program
— Bilanca zaposlovanja za leto 1985
— Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1985
— Dogovor o izvajanju politike splošne porabe na ravni občin
— Dogovor o usklajevanju davčne politike občin v SR Sloveniji
— Odlok o proračunu občine M. Sobota za leto 1985
— Program izvajanja politike cen v občini M. Sobota za leto 1985.
vcoiraiK, o. NUVEMBRA 1984
analiza izvajanja družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981-1985 in analiza možnosti razvoja občine
Murska Sobota v obdobju 1986
2 *
Č
E
9
UVOD
V predloženem gradivu je prikazan globalni razvoj občine Murska Sobota v letih tekočega srednjeročnega obdobja, izpostavljeni ključni problemi, omejitve in pogoji nadaljnjega razvoja ter prikazani možni cilji, materialni okviri in usmeritve nadaljnjega razvoja občine do leta 1990.
Analiza razvojnih možnosti naj bi služila nosilcem planiranja v občini kot informacija in pripomoček pri pripravi planov ter elementov za samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje o temeljih planov.
Gradivo je pripravil Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj na podlagi razpoložljivih podatkov ter ob
-1990
upoštevanju analize razvojnih možnosti SR Slovenije v obdobju 1986—1990 in dolgoročnih razvojnih možnosti republike oz. občine.
I.	IZVAJANJE DRUŽBENEGA PLANA OBČINE V LETIH 1981—1985
1,	Globalna ocena razvoja
Z družbenim planom občine smo v srednjeročnem obdobju 1981—1985 kot osnovne naloge in cilje zastavili poleg krepitve samoupravnih družbenoekonomskih odnosov še povečanje proizvodnje in storitev na kvalitetnejših osnovah, zagotavljanje večje kmetijske
4 - DELEGATSKI VESTNIK
proizvodnje, zlasti proizvodnjo hrane, usmeritev blaga in storitev v izvoz, hitrejši razvoj gospodarske infrastrukture 'in družbenih dejavnosti, varovanje zemljišč in okolja, dvig, življenjskega standarda ter nadaljnji ■ razvoj splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Prvotno smo s planom načrtovali rast družbenega proizvoda 5,5 %, industrijske proizvodnje 6 %, izvoza 8 %, zaposlenosti 4 %, produktivnosti 2 in realno povečanje osebnih dohodkov 1,3 % povprečno letno. Zaradi bistveno spremenjenih gospodarskih razmer v prvih letih srednjeročnega obdobja in zaostrenih pogojih poslovanja se je na vseh ravneh pristopilo k aktivnosti za' spremembe in dopolnitve planskih aktov. V občini smo po sprejemu sprememb in dopolnitev Dogovora o temeljih družbenega plana pripravili tudi predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana, s katerimi smo znižali načrtovana gibanja in jih prilagodili stvarnim možnostim, ter bistveno dopolnili prostorski del družbenega plana glede na zakon o varovanju kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti.
Dejansko dosežene realne rasti posameznih kazalcev gospodarjenja v prvih letih izvajanja plana so zahtevale tudi.spremembe materialnih okvirov razvoja. Spremembe plana predvidevaj^ bolj umirjena gibanja in za srednjeročno obdobje 1981—1985 načrtujejo povprečno letno rast družbenega proizvoda 2,3 %, industrijske proizvodnje 3,5 %, kmetijske proizvodnje 4 %, izvoza 10, zaposlenosti 2,1 % in produktivnosti 1 %, medtem ko bodo realni osebni dohodki predvidoma upadli za 3 %.
Celotna družbena aktivnost v okviru družbenoekonomskih in družbenopolitičnih 'odnosov je bila v tekočem srednjeročnem obdobju usmerjena v nadaljnje uveljavljanje in poglabljanje samoupravljanja, samoupravnega družbenega planiranja ter uresničevanje dohodkovnih odnosov in svobodne menjave dela. V okviru teh prizadevanj pa smo Se v občini srečevali tudi z vrsto težav in ovir. Ob nestabilnih pogojih gospodarjenja ter naraščajoči inflaciji so se krepili pojavi odtujevanja akumulacije gospodarstva, neupoštevanja dogovorov in sporazumov, prepočasnem uveljavljanju delegatskega sistema idr.
Prisotno je biio tudi razmeroma prepočasno vključevanje temeljnih in drugih OZD v celotni postopek priprave, usklajevanja in sprejemanja 'razvojnih načrtov.
Prve ocene uresničevanja planskih usmeritev v letih 1981—1984 da bodo s spremembami plana znižane rasti opredeljenih pokazateljev v pretežni meri dosežene, razen pri povečanju kmetijske proizvodnje, ki se bo zaradi nižje rasti v iv81. letu in padca poljedelske proizvodnje v lanskem letu gibala za okoli 1 indeksno točko pod načrtovanim povečanjem. Tudi pri osebnih dohodkih ne bo možno realizirati sprejeto usmeritev, saj bo njihov realni padec zaradi izredno visoke rasti življenjskih stroškov še močnejši, kar je povzročilo nazadovanje življenjskega standarda delovnih ljudi in občanov.
V letih 1981—1985 bodo v občini dosežene naslednje realne rasti pomembnejšili kazalcev razvoja:
	1981 1982 1983 I			1984 (ocena) i	1985 Povpr.		Plan 81/85 rast 1981 1985
					(ocena)	letna	
Družbeni proizvod	1	5,3	5	3-3,5	3	3,3	2,4
Industr. proizvod.	7	4,5	3,1	7	3	4,9	3,5
Kmetijska proizvod.	3	4,5	—2	3,5-4	4	2,7	4
IZvoz .	16	13,6	12	15	15	14,3	10
Delež invest, v							
družbenem proizvodu	19,7	18,5	17,9	22,4	—	20,1	24,7
— gosp, infrastr.	15,8	16,3	15,9	20,1	—	17,7	22,6
— negospodarstvo	3,9	2,2	2,0	2,3	—	2,4	2,1
Zaposlenost	1,9	2,6	2	2	2	2,1	2,1
Produktivnost	0	3,2	2	1	1-2	1,5	1
Osebni dohodki	-10	-0,2	-9	-7,5	0	-7	-3
Glede na ocenjena povprečna gibanja v SR Sloveniji bodo gibanja v letih 1981—1985 v občini na višjem nivoju.
Na področju investiranja močno zaostajamo za sprejetimi cilji. Za materialne naložbe v občini namenjamo znatno manjši delež družbenega proizvoda, kot je bilo predvideno s planom. Pretežni del naložb je bil usmerjen v kmetijstvo in v izvozno usmerjeno proizvodnjo,. Pozitivni premiki so pri virih financiranja, kjer se povečuje delež lastnih in združenih sredstev znižuje pa delež kreditnih sredstev. Zaradi zoženih materialnih možnosti bo ostalo nerealizirano precej investicij, ki bodo prenesene v naslednje srednjeročno obdobje oz. preusmerjene v druge programe. Največji izpad bo pri načrtovani izgradnji in. posodobitvi objektov in naprav cestnega in komunalnega gospodarstva.
Manjša investicijska aktivnost in pomanjkanje kvalitetnih proizvodnih programov so povzročili, da v občini ni prišlo do bistvenih sprememb v strukturi gospodarstva. S hitrejšim gospodarskim razvojem bi bilo možno zmanjšati tudi problem brezposelnosti, ki je vsako leto bolj v ospredju.
Poleg omenjenih negativnih gibanj se posebno v zadnjih letih srečujemo z visoko inflacijo, nelikvidnostjo, izgubami v gospodarstvu, slabo povezanost OZD znotraj reproverig ipd.
Pri izvajanju nalog skupne in splošne porabe so bili z za
gotavljanjem boljših pogojev dela doseženi pozitivni premiki, predvsem v družbenih dejavnostih. Položaj delavcev v negospodarstvu se kljub prizadevanjem, zlasti v letošnjem letu, ni bistveno izboljšal in še vedno zaostaja za položajem delavcev v gospodarstvu.
Pozitivni rezultati so bili doseženi tudi pri uresničevanju nalog skladnejšega in hitrejšega razvoja manj razvitih krajevnih skupnosti ter krepitvi vloge in mesta krajevne skupnosti v občini kot širši družbenopolitični skupnosti.
Z nabavo nove opreme in stalnim usposabljanjem delovnih ljudi in občanov se je izboljšala obrambna sposobnost splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
2,	Razvoj gospodarstva
Z družbenim planom občine za obdobje 1981—1985 smo med drugim opredelili tudi, da bo razvoj gospodarstva v občini hitrejši od povprečja v SR Sloveniji. Iz gibanj osnovnih kazalcev gospodarjenja po posameznih letih ugotavljamo, da je bila rast celotnega prihodka v občini v tekočem srednjeročnem obdobju precej nad republiško rastjo, veliko hitrejša pa je bila tudi rast porabljenih sredstev, kar je neugodno vplivalo na doseganje kvalitetnih kazalcev gospodarjenja.
V delitvi dohodka prihaja v preteklih štirih letih do kvalitetnih premikov. Zmanjšuje se delež dohodka za skupno porabo in osebne dohodke, krepi pa se del sredstev za akumulacijo. Neugodno je povečevanje drugih obveznosti iz dohodka, zlasti obresti za kredite. V gospodarstvu občine so ob tem prisotna še druga negativna gibanja kot vijoke rasti materialnih stroškov, povečevanje zalog, likvidnostne težave, izgube, slaba oskrba s surovinami in repromateriali idr.
Uspešnost poslovanja je bila po posameznih področjih dejavnosti različna. Ugodne finančne rezultate so v preteklih letih dosegale zlasti OZD s področja tekstilne industrije in kmetijstva. Nizka investicijska aktivnost je povzročila težave v poslovanju OZD gradbeništva in projektive. Problemi pri oskrbi z repromateriali in surovinami pa se odražajo na slabših poslovnih rezultatih, zlasti kovinsko-predelovalni industriji. Neurejeni odnosi na jugoslovanskem trgu s kmetijskimi proizvodi zlasti pri cenah koruze in drugih krmil ter velike disparitete v cenah živine in končnih proizvodov so razlog za izgube v mesni industriji. Zastoji so tudi v lesno-predelovalni industriji,
Industrija
V tekočem srednjeročnem obdobju industrija v občini ni dosegla bistvenih kvalitetnih premikov, saj dosega družbeni proizvod v strukturi družbenega proizvoda občine enak delež kot na začetku tega srednjeročnega obdobja. Tudi zaposlenost se v industriji v globalu napram drugim dejavnostim gospodarstva ni bistveno povečala. Kljub realizaciji določenih investicij v poslovne prostore in opremo industrija v občini ni doživela planiranega kvalitetnega razvoja, saj se ob premalo uspešnih prizadevanjih za pridobivanje novih programov in prepočasnih proeesih prestrukturiranja začrtane naloge ne uresničujejo.
V letih, izvajanja družbenega plana so OZD s področja industrije realizirale naslednje večje investicije:
MURA je zgradila prostore za prodajo gotovih izdelkov, nabavila novo računalniško in elektronsko strojno opremo ter vlagala v ureditev pogojev dela in razširila skladiščne prostore.
Pletilstvo Prosenjakovci je razširilo proizvode in skladiščne prostore.
Beltinka je prav tako razširila proizvodne prostore in posodobila strojno opremo.
SCT TOZD Mehanični obrati je dokončal proizvodno halo.
LIV TOZD Oprema in orodja Rogašovci je razširila in opremila proizvodne prostore.
ZGEP Pomurski tisk je dogradil proizvodne in skladiščne prostore ter nabavil nove tiskarske stroje.
Mesna industrija je investirala v objekte in opremo za predelavo ter začela s sanacijo kafilerije.
Agromerkur je rekonstruiral in dogradil klavnico ter vlagal v proizvodnjo brojlerjev.
SOBOTA je zgradila in opremila mehanično delavnico ter precej ■sredstev vložila v novo strojno opremo.
KG Rakičan je pristopil k gradnji mešalnice krmil.
Tudi ostale organizacije združenega dela so vlagale v nabavo strojne opreme in posodobitev proizvodnih procesov.
Nerealizirane bodo predvidoma ostale naslednje načrtovane investicije:
Tovarna dušika Ruše Tozd proizvodnja kremenčevih peskov Puconci — gradnja obrata talnih in hidroizolacijskih mas, rekonstrukcija in modernizacija obrata za oplemenitenje sušenih peskov.
Panonija — rekonstrukcija lakirnice.
Kmetijstvo in gozdarstvo
Hitrejši razvoj kmetijstva in precejšnja vlaganja v preteklih letih se odražajo tudi na povečanje deleža te panoge v družbenem proizvodu občine, ki je že v prvih dveh letih porasel od 12,8 % na 19,4 %. Hitreje se je povečevala zlasti živinorejska proizvodnja medtem, ko v poljedelski
STRAN 16 VESTNIK, 8. NOVEMBRA 1984
DELEGATSKI VESTNIK - 5
proizvodnji zaradi neugodnih vremenskih razmer, manjšega oaKupa kmetijskih zemljišč za družbeni sektor, slabe izkoriščenosti razpoložljivih obdelovalnih površin in prenizkega hektarskega donosa v privatnem sektorju obseg pridelave poljščin predvidoma ne bo dosežen. Uspešno so se začeli v kmetijsko proizvodnjo vključevati tudi sadjarstvo, proizvodnja semen in pridelave povrtnin.
V letih 1981—1984 so bile v kmetijstvu realizirane naslednje investicije:
KZZ Panonka je zgradila skladišče krompirja v Lipovcih, uredila deponije za sladkorno peso.
KG Rakišan je obnavljal vinograde in sadovnjake, vložil precej sredstev v melioracije zemljišč in zgradili farmo prašičev.
Tudi KZ Panonka sodeluje pri izvedbi melioracij. Melioracije in komasacije potekajo v občini po sprejetem programu. Pristopilo se je tudi k uvedbi namakanja zemljišč, kar bo v večji meri prispevalo k povečanju proizvodnje.
Gozdno in lesno gospodarstvo stalno vlaga v pogozdovanje. TOZD Fazan pa še v vzrejo divjadi. Načrtovana rekonstrukcija žage v Mačkovcih do sedaj ni realizirana.
Gradbeništvo
Osnovna značilnost gradbene dejavnosti v občini v tekočem srednjeročnem obdobju je stalno upadanje fizičnega obsega gradbenih del. V strukturi družbenega proizvoda delež gradbeništva tudi upada. Število zaposlenih.se je povprečno letno zmanjševalo za 2 %. Nakopičene težave kot so nezadostna posiovno-tehnična povezanost, neizkoriščenosti kapacitet, raznovrstnost opravljanja del, neusklajenost nabave gradbenih strojev ter upadanje investicijske dejavnosti povzročajo probleme v poslovanju gradbeništva. Nosilec dejavnosti Konstruktor TOZD Gradbeništvo Pomurje je z izgradnjo novega obrata za proizvodnjo betonskih elementov v Lipovcih posodobil gradnjo in razširil svojo ponudbo, razen tega pa se je z združitvijo s TOZD—om Gradbeništvo DO Sobota pričel proces povezovanja gradbenih organizacij v občini.
Promet
Na področju prometa in zvez se je v zadnjih štirih letih število zaposlenih povečevalo hitreje kot povprečno v občini, v strukturi ustvarjenega družbenega proizvoda pa je opazna stagnacija. Cestno omrežje v občini je zaradi večletnega premajhnega obnavljanja že zelo obrabljeno, k temu pa je v veliki meri prispevalo tudi prepočasno preusmerjanje potniškega in blagovnega prometa s ceste na železnico.
Temeljne organizacije s področja prometa v občini so nekoliko izboljšale in obnovile svoj'transportni park, kljub temu pa v občini še vedno niso izkoriščene vse možnosti organiziranja transportne in Špedicijske dejavnosti, zlasti ne v okviru maloobmejnega blagovnega prometa.
Trgovina
Že od začetka tekočega srednjeročnega odobja posluje trgovina v težkih pogojih, kar se odraža tako na ustvarjenem družbenem proizvodu, kot zaposlenosti in investicijski dejavnosti. V strukturi družbenega proizvoda se je delež trgovine zmanjšal, zaposlenost pa je ostala na enakem nivoju kot leta 1980. Zgrajene so bile tri nove samopostrežne trgovine in adaptiranih nekaj prodajnih prostorov. Na področju povezovanja proizvodnje in trgovine so bili doseženi pozitivni premiki.
Turizem in gostinstvo
V občini kljub velikim naravnim danostim niso bile v celoti izkoriščene vse možnosti razvoja turizma in gostinstva. Družbeni proizvod gostinstva napram ostalim dejavnostim stagnira. V zadnjih dveh letih so bile z izgradnjo in dograditvijo hotelskih kapacitet v Murski Soboti in Moravskih toplicah pridobljene nočitvene kapacitete ter del spremljajočih objektov, ki so razširili in izboljšali kvaliteto turistične ponudbe občine.
Obrt
V razvoju drobnega gospodarstva ni prišlo do kvalitetnih sprememb, stagnacija pa je prisotna predvsem pri odpiranju obratov družbenega sektorja drobnega gospodarstva, medtem ko je na področju samostojnega osebnega dela opaziti nekolikšen porast, saj se je število obratovalnic zasebne obrti povečalo za 3,8 %. Poudariti je potrebno, da je takšen odstotek pripisati velikemu številu novih obratovalnic obrti kot postranski poklic, za katero je zanimanje občanov poraslo (6,9'% rast). Število obratovalnic rednih obrtnih dejavnosti narašča veliko počasneje (2,6 %). Razveseljivo, je, da je bilo odprtih nekaj novih obratovalnic osebne storitvene dejavnosti, kjer pa je še zmeraj čutiti pomanjkanje. Ustanovljenih pa je bilo tudi nekaj tehnološko zahtevnejših proizvodnih dejavnosti.
(	Povezovanje drobnega gospodarstva z združenim delom je še raz-
g	meroma šibko, saj pri poslovno-tehničnem sodelovanju zasebne in
"	družbene obrti z ostalimi dejavnostmi gospodarstva ni večjih
’	kakovostnejših premikov.
3.	Mednarodna menjava
Občinsko gospodarstvo je v tekočem srednjeročnem obdobju stalno povečevalo svoja prizadevanja za vključitev v mednarodno menjavo. Izvoz je naraščal povprečno letno za okoli 14 %, v korist izvoza na konvertibilno tržišče pa se je spreminjala tudi struktura izvoza. V izvoz so se poleg OZD tekstilne in mesno-predelovalne industrije v večji meri vključile še organizacije s področja kovinske, lesne in.grafične industrije ter turistične dejavnosti. Svoje poslovanje je okrepila tudi delovna organizacija Zunanja trgovina, ki opravlja zunanjetrgovinske storitve tudi za članice SOZD-a ABC Pomurka in je nosilec maloobmejnega prometa z LR Madžarsko.
V istem obdobju se je povečeval uvoz blaga in storitev, vendar z manjšo intenziteto kot izvoz, kar se ugodno odraža tudi na povečanju pokritosti uvoza z izvozom, ki je občutno boljše kot v povprečju v republiki. V strukturi uvoza ni bilo opaznih sprememb, še vedno odpada več kot 80 % na uvoz repromateriala, ostalo na opremo in blago široke potrošnje.
4.	Zaposlovanje in kadri
Z družbenim planom občine za obdobje 1981 —1985 smo načrtovali hitrejšo rast zaposlovanja v gospodarstvu. Hkrati smo zapisali, da bomo produktivno zaposlovali in v večji meri uskladili izobraževanje s kadrovskimi potrebami združenega dela.
Planirana 2,1 % letna rast zaposlenih bo predvidoma dosežena, saj znaša ta v letih 1981—1984 povprečno letno 2,2 %. Zaposlovanje v gospodarstvu narašča nekoliko počasneje (1,9 %). V tem planskem obdobju se je na novo zaposlilo okoli 1800 delavcev. Nadpovprečno je poraslo zaposlovanje v kmetijstvu, prometu in obrti, upadlo pa je v gradbeništvu in vodnem gospodarstvu.
Iz letnih analiz plana zaposlovanja ugotavljamo, da je več kot 50 % na novo zaposlenih nekvalificiranih in priučenih delavcev, kar ne prispeva k izboljšanju strukture zaposlenih. Razlogi za takšno, strukturo zaposlovanja so v pretežnem obsegu delovno intenzivne proizvodnje, ki zahteva delavce največ na nivoju poklicne šole.
Z letnimi plani zaposlovanja smo kot naloge opredelili tudi zmanjšanje števila zaposlenih v delovnih skupnostih, SIS in družbenopolitičnih organizacijah ter ukinjanje oz. zmanjševanje pogodbenega in nadurnega dela. Na podlagi statističnih podatkov ugotavljamo, da se število zaposlenih v samoupravnih interesnih skupnostih zmanjšuje, kar pa ne velja za delovne skupnosti v OZD.
Število delavcev, ki opravljajo delo preko polnega delovnega časa se v občini prav tako zmanjšuje, povečuje pa se število opravljenih ur v gospodarstvu.
Konec decembra 1983 je bilo pri Skupnosti za zaposlovanje prijavljenih že 1.338 iskalcev zaposlitve ali za 15 % več kot leta 1982. Poleg manjših možnosti zaposlovanja je vzrok za naraščajočo brezposelnost tudi neugodna struktura iskalcev zaposlitve, saj priliv iz šol ni usklajen s potrebami združenega dela. Okoli 55 % brezposelnih je mlajših od 26 let, preko 36 % iskalcev pa išče zaposlitev prvič.
»coimn, o. NUVtMUKA 1984
5.	Razvoj gospodarske infrastrukture
S planskimi dokumenti je bil za leta 1981 — 1985 prvotno predviden znatno večji obseg investicijskih vlaganj. Zaradi zoženja materialnih sredstev so s spremembami plana načrtovane investicije skrčene na najnujnejša dela in vzdrževanje objektov in naprav.
Cestno-komunalna dejavnost
Pri izvajanju modernizacije cest v občini so bile v tekočem srednjeročnem obdobju položene asfaltne prevleke v dolžini 10,4 km na cestah: Gornji Petrovci — Križevci, skozi naselje Vidonci — Otovci, v Pertoči, Salovci — Cepinci in v Domanjševcih. Opravljena so bila tudi določena ureditvena dela na cesti Salovci;
V tekočem srednjeročnein obdobju ne bodo položene načrtovane asfaltne prevleke na cestah Cankova — Gerlinci — Rogašovci, Salovci — Dolenci, Križevci — Domanjševci.
V komunalni dejavnosti se je dokončala gradnja L faze severnega kanalskega kolektorja v dolžini 725 m in nadaljuje gradnja proti Cer-nelavcem, ter kolektorja v Beltincih, dokončala gradnja železniškega podhoda v M. Soboti, investiralo v gradnjo vodovoda do hotela v Moravcih, uredilo križišče Gregorčičeva—Lendavska ulica in dokončala ureditev Bakovske ulice ter izvedeni hidraulični izračuni za zgrajene kanalizacije v mestu Murska Sobota. Stekla so tudi pripravljalna dela za razširitev čistilne naprave v Murski Soboti in izgradnja raziskovalnega vodnjaka v Krogu. Mladina je s svojim prostovoljnim delom v okviru akcije ,,Goričko” sodelovala pri urejanju cest v Pertoči, Salovci—Cepinci—Adrijanci, Salovci—Dolenci in Sebeborci—Panov-ci—Križevci.
Stanovanjska izgradnja
V tekočem srednjeročnem obdobju je bila načrtovana gradnja 600 družbeno usmerjenih stanovanj. Do sedaj je bilo zgrajenih 426 stanovanj,
6 - DELEGATSKI VESTNIK
od tega okrog 410 stanovanj v M. Sobti. Po programu stanovanjske skupnosti bo do konca leta 1985 dograjeno še 183 stanovanj, tako da bo plan izgradnje nekoliko presežen.
Vodno gospodarstvo
V obdobju 1981—1985 je bil program izvajanja nalog prilagojen razpoložljivemu obsegu finančnih sredstev. Na območju občine so bila opravljena vzdrževalna dela na razbremenilniku Ledava — Mura, Prcdanovskem, Marijanskem potoku, na Lipci, akumulacijskem jezeru Krašči—Ropoča, Mali Krki v Domanjševcih, ‘kamnometu Melinci in Ižakovci, regulacija Ledave v območju mesta Murska Sobota v dolžini 1,4 km in Dobla, urejen nasip v odseku Rakičan—Ivanci in urejeni nekateri pritoki Ledave kot Martjanski potok, Logojca in Brezovski potok. Do konca obdobja se bo predvidoma opravila tudi regulacija Kučnice v odseku Cankova—Fikšinci v Gerlincih.
PTT promet
Na področju PTT prometa so bile na področju občine od leta 1981 na novo montirane kapacitete avtomatskih telefonskih central v Bakovcih, Bogojini, Cankovi, Kuzmi, Tišini, Križevcih in Salovcih. Opravljene so bile širitve krajevnih in medkrajevnih telefonskih omrežij v Bogojini, Mačkovcih, Andrejcih in M. Soboti, položen je bil koaksialni kabel Lipovci -1- Beltinci in M. Sobota — Radenci ter razširjena glavna avtomatska telefonska centrala v M. Soboti.
Na področju elektrogospodarstva se je vlagalo v elektrodistribucijske objekte in opremo.
Za izgradnjo plinovoda na relaciji Križevci—M. Sobota je izdelan investicijski program.
6.	Razvoj družbenih dejavnosti
Po opredelitvah družbenega plana občine je prioriteta v razvoju družbenih dejavnosti v občini dana zdravstvu in šolstvu, katerima še namenja pretežni del sredstev skupne porabe. Zaradi zmanjšanih materialnih možnosti in večjega realnega padca sredstev skupne porabe v preteklih letih je izvajanje nekaterih sprejetih planskih nalog okrnjeno oz. se opuščajo in prenašajo na kasnejše obdobje. Tudi vseh z referendumskim programom sprejetih investicij v tekočem srednjeročnem obdobju ne bo možno realizirati.
Družbeno varstvo predšolskih otrok
Na področju otroškega varstva se je razvijala celovita družbena skrb za otroke od rojstva do vstopa v osnovno šolo. Upoštevane so bile potrebe vseh otrok ter posebej potrebe posameznih kategorij razvojno in socialno prizadetih otrok in potrebe zaposlenih staršev, potrebe po strokovnih kadrih za izvajanje vseh oblik vzgojnovarstvene dejavnosti ter osnove za svobodno menjavo dela med uporabniki in izvajalci.
V organizirano vzgojo in varstvo je od 5405 predšolskih otrok v občini vključenih 1850 otrok ali 34 % (SRS 44 %). V te namene so bili Zgrajeni vzgojnovarstveni oddelki v Lipovcih, Bratoncih, M. Soboti-Lendavska, v gradnji je VVZ v Mačkovcih in Beltincih ter adaptacija v Melincih ter adaptiran oddelek y Gančanih. V 80-urni krajši vzgojni program je od vseh otrok v starosti od 4—5 let vključenih okrog 70 % otrok. Eno leto pred vstopom v osnovno šolo je v varstvenih organizacijah organizirana priprava na šolo. V to celoletno pripra^ je vključenih 50 % otrok, ostalih 50 % otrok pa je vključenih v skrajšano pripravo 300 ur letno.
Vzgoja in izobraževanje
V tekočem srednjeročnem obdobju so bili v vzgoji in izobraževanju na področju podružbljanja dejavnosti doseženi vidni rezultati, kateri se kažejo z realizacijo smotrov, ki izhajajo iz smernic za delo in življenje osnovne šole. Pri oblikovanju in nastajanju delovnih načrtov šol so si šole intenzivno prizadevale vključevati zunanje dejavnike k načrtovanju šolskega dela.
Predšolske vzgojnovarstvene organizacije in osnovne šole so preko izvajanja vzgojnoizobraževalnih programov tesno sodelovale z neposredno okolico (krajevno skupnostjo), vzgojno izobraževalne organizacije s področja srednjega šolstva pa z OZD.
V obdobju 1981 —1984 se je učni uspeh v osnovnih šolah v povprečju gibal okrog 97,7“ % kar je tudi odraz izboljšanja kadrovske strukture. Generacijski osip osnovnošolske populacije se je znižal od 14 % na 8,4 %. V tekočem srednjeročnem obdobju je od planiranih 20 % učencev, vključenih v celodnevno osnovno šolo 17,3 % ali 1214 učencev od celotne osnovnošolske populacije v občini. Načrtovano 20 % zajetje učencev v COŠ zaradi zmanjšanih materialnih možnosti ne bo doseženo, še naprej pa se bo prizadevalo ob obstoječih oddelkih celodnevne osnovne šole uvajati elemente celodnevne osnovne šole v poldnevne oddelke v sleherni šoli. V podaljšanem bivanju je v 31 oddelkih vključenih 960 učencev. Nadaljevalo se je z izvajanjem vzgoje in izobraževanja otrok, ki so začasno na zdravljenju v bolnišnici. V šolo s prilagojenim programom (OŠ Prekmurske briga de) je vključenih nekaj čez 100 učencev, učni uspeh pa se giblje od 75-80 %
Velik poudarek se v tem srednjeročnem obdobju daje razvijanju interesnih dejavnosti od katerih imajo prioriteto dejavnosti področja kmetijstva in politehnične vzgoje ter vzgojno in družbeno koristno delo.
Na.področju srednjega usmerjenega izobraževanja se v skladu s potrebami gospodarstva in družbenih dejavnosti v regiji prednostno razvijajo usmeritve: kovinsko-predelovalna industrija, tekstilno-konfekcijska, kmetijska, pedagoška, naravoslovno-matematična, zdravstvena, ekonomska, družboslovna.
Investicijska dejavnost je bila usmerjena k čim večji realizaciji sprejetega programa. V skladu z referendumskim programom je bila zgrajena osnovna šola s telovadnico v Puconcih, v izgradnji je podružnična osnovna šola v Mačkovcih in stekle so priprave za gradnjo osnovne šole Prekmurske brigade s telovadnico, ki bo hkrati tudi večnamenska dvorana.
Izven referendumskega programa iz amortizacijskih združenih sredstev je bila zgrajena podružnična OŠ v Dolencih in opravljena adaptacija na: osnovni šoli G. Petrovci, Šalovci, Krog, Rogašovci, podružnični šoli Gederovci, Brezovci, Dokležovje, Tešanovci ter manjše sanacije na soboških osnovnih šolah.
Zdravstveno varstvo
Na področju zdravstvenega varstva je bila za kvalitetni razvoj na tem področju posvečena posebna družbena skrb. V organizacijah združenega dela se je v okviru možnosti povečala posebna skrb varstvu pri delu in odsotnosti z dela zaradi bolezni, nesreč pri delu in’ izven dela ter nega družinskih članov. Največji delež 70 %, za odsotnost z dela odpade na bolezensko stanje, ostalih 30 % pa na nesreče, nego in spremstvo.
V tekočem srednjeročnem obdobju so prisotne težave in specifičnosti na tem področju kot neugodna starostna struktura, delež kmečkih uporabnikov, slaba kadrovska zasedba in izrabljenost medicinske opreme omejitveno vplivale na možnost zadovoljevanja interesov uporabnikov zdravstvenih storitev. Zaradi navedenih sprecifičnosti vedno bolj zaostaja povprečna poraba storitev na uporabnika za povprečno republiško porabo. Zaposlovanje kadrov v osnovnem zdravstvu je še vedno pereče, kar pa je delno posledica izobraževanja kadrov v preteklosti, ko je bila usmeritev zaposlovanja večja v specialistično in bolnišnično dejavnost.
Obseg zdravstvenih storitev upada v bolnišnični in zdraviliški dejavnosti, v osnovni dejavnosti je približno na ravni iz leta 1981, v specialistično-ambulantni dejavnosti pa je nekoliko porasel. Od leta 1981 se v občini zvišuje povprečna vrednost zdravil na enega uporabnika in je leta 1983 porasla za 63 % glede na leto 1981, kar pa je tudi precej nad republiškim povprečjem. Zmanjšuje se tudi povprečna ležalna doba v bolnicah.
V sklopu dograditve bolnišničnega kompleksa v Rakičanu so bili zgrajeni spremljajoči objekti — pralnica, kuhinja in deponija smeti ter začeta izgradnja kirurškega bloka.
Socialno skrbstvo
Občinska skupnost socialnega skrbstva postaja vedno bolj mesto za usklajevanje interesov delovnih ljudi in občanov pri razreševanju socialne problematike. S preventivnimi ukrepi seje skušalo zmanjševati naraščanje socialne problematike v občini, predvsem z nudenjem pomoči otrokom iz socialno šibkih družin, otrokom in mladini, ki so prizadeti v telesnem in duševnem razvoju, vzgojno problematičnih otrok, ter odraslim invalidnim in ostarelim osebam. V celoti še niso usklajene družbeno denarne pomoči kot edini in dopolnilni vir za preživljanje občanov z naraščanjem življenjskih stroškov na starostnika in porastom osebnih dohodkov. Na tem področju so se izvajale tudi nove dodatne naloge kot predzakonsko in zakonsko svetovanje ter spravni poskus, varstveni ukrepi nadzorstva in postpenalne pomoči obsojencem ter sodelovanje pri organiziranju social-no-skrbstvenih aktivnosti.
Na področju investicij je bila zgrajena III. faza Doma oskrbovancev v Rakičanu, adaptirani poslovni prostori Centra za socialno delo, ustanovljene invalidske delavnice ,,Solidarnost” in delavnice pod posebnimi pogoji za varstvo in zaposlovanje zmerno in težje prizadetih invalidnih oseb, kot enota invalidske delavnice ,,Solidarnost”. V teku pa je dograditev socialno-varstvenega zavoda za lažje prizadete odrasle občane v Lukavcih.
Kultura
Uresničevanje načrta kulturne dejavnosti je v tem srednjeročnem obdobju usmerjeno v še večje vključevanje delovnih ljudi in občanov v kulturno življenje, v večje povezovanje OZD v kulturi z združenim delom in krajevnimi skupnostmi ter šolami. Na področju kulturne vzgoje v procesu izobraževanja je dosežen viden premik predvsem pri organizaciji kulturnih dnevov, delo s predšolsko in šolsko mladino. V teh letih se je zelo razmahnila ljubiteljska dejavnost, saj deluje na tem področju 27 gledaliških, 13 lutkovnih, 10 plesnih in 2 likovni skupini.
Vsako leto se izvaja kulturno sodelovanje s pobrateno občino Paračin. Uspešno je bilo tudi sodelovanje s SIS za kulturno in prosvetno dejavnost pripadnikov madžarske narodnostne skupnosti ter z zamejskimi Slovenci v Porabju in delavci začasno zaposlenimi na tujem.
V tekočem srednjeročnem obdobju se je izvršila ureditev kinodvorane in postopno pristopilo k urejanju oz. obnovi soboškega gradu, do
STRAN 18 VESTNIK. 8. NOVEMBRA 1984
DELEGATSKI VESTNIK - 7
konca obdobja so predvidene še sanacije gradov v Beltincih in Gradu na Goričkem ter rotunde v Selu.
Telesna kultura
Na področju telesne kulture je bila namenjena osnovna skrb množični telesni kulturi. Dokaj bogata je bila rekreativna ponudba dejavnosti, kar dokazuje naraščanje aktivnih udeležencev v raznovrstnih organiziranih akcijah. Z redno in organizirano rekreacijo se ukvarja preko 15.000, z občasno pa preko 8.000 občanov. V tem obdobju je bil zelo razgiban vrhunski šport, posebno v individualnih športnih panogah (atletika, namizni tenis, judo, rokoborba, kegljanje, kajak-kanu). Navezani so bili tudi trdnejši stiki s Porabjem (taborništvo, nogomet) v medsebojnem sodelovanju s sosednjo Avstrijo pa so bili organizirani razgovori. V tem obdobju se na področju telesne kulture ni rešil problem regijskega sodelovanja.
Na področju investicij so bili zgrajeni telesnokulturni objekti v posameznih krajevnih skupnostih (Rogašovci, Tešanovci, Bakovci, Salovci, Lipovci, Krog itd.), tako da ni krajevne skupnosti v občini, razen mestnih, ki ne bi razpolagala s vsaj enim športnim igriščem. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa se ni izvršila predvidena rekonstrukcija stadiona nogometnega kluba ,,Mura”, zgrajena je bila le tribuna.
Raziskovalna dejavnost
Občinska raziskovalna skupnost je v teh letih sodelovala pri izvedbi raziskave potencialnih energetskih virov na reki Muri, raziskave učinkov hidroelektrarn na kmetijska zemljišča in vodni režim, geoloških raziskavah, ugotavljanju geoloških tehnoloških in kmetijskih mineralnih voda vzdolž reke Mure in področja okrog Nuskove ter raziskav o možnostih in ekonomski upravičenosti izkoriščanja termalnih voda.
Raziskovalna skupnost je sofinancirala delovanje naravoslovno-tehničnih krožkov na osnovnih šolah in šolah srednjega usmerjenega izobraževanja. Še naprej pa bo sofinancirala naloge, ki bodo pomembne za hitrejši razvoj gospodarstva v občini in Pomurju.
7.	Skladnejši razvoj občine in krajevnih skupnosti
Naloge skladnejšega razvoja občine se delno uresničujejo. Novih obratov v tekočem planskem obdobju ni bilo, izvršena pa je bila razširitev in modernizacija proizvodnje v Pletilstvu Prosenjakovci. Precej sredstev je bilo vloženo v ureditev in modernizacijo cest, pri čemer so v veliki meri s svojim delom sodelovale mladinske delovne brigade. V Dolencih je bila zgrajena nova osnovna šola. Krajevne skupnosti so s sredstvi samoprispevkov financirale izgradnjo telefonskih omrežij, kar je tudi prispevalo k večji razvitosti nekaterih območij.
Združevanje sredstev po prispevni stopnji 0,40 % iz dohodka se ne steka v predvidenem obsegu, ker vse OZD ne plačujejo redno sprejete obveznosti. To povzroča tudi probleme pri financiranju programov in izvajanju nalog pospeševanja razvoja manj razvitih krajevnih skupnosti.
8.	Medobčinsko sodelovanje
Občina Murska Sobota se je v tekočem srednjeročnem obdobju uspešno povezovala in sodelovala z ostalimi občinami Pomurja pri načrtovanju in realizaciji nalog in skupnih interesov v regiji. Skupno se načrtuje izgradnja gospodarske infrastrukture in pripravljajo projekti za izgradnjo hidroelektrarn na reki Muri. Investicija regijskega pomena je gradnja kirurškega bloka, s katerim bodo predvidoma ob koncu tega srednjeročnega obdobja dograjene bolnišnične kapacitete splošne bolnice Murska Sobota. Sodelovanje med občinami poteka tudi na področju gospodarstva, kjer imajo nekatere DO s sedežem v Murski Soboti svoje TOZD-e v drugih občinah, prav tako pa v šolstvu in kulturi. Skupno se financira delovanje nekaterih regijskih ustanov. Z občino Lendava .sodelujemo pri razvoju kulture ter uresničevanju pravic pripadnikov madžarske narodnosti pri nas.
9.	Realizacija nalog na področju SLO in DS
Zastavljene naloge SLO in DS v obdobju 1981-1985 smo realizirali v skladu s sprejetimi plani po posameznih področjih (TO, CZ, Zveze, itd.), ki so bili izdelani v skladu z republiškimi usmeritvami razvoja in v okviru razpoložljivih finančnih sredstev.
Viri financiranja potreb in nalog so sredstva preračuna občine in sredstva sklada SLO, ki se združujejo na osnovi samoupravnega sporazuma po stopnji 0,22 % od dohodka TOZD, SIS in delovnih skupnosti v občini.
Po sprejetih letnih planih so bile realizirane naslednje naloge SLO in DS:
—	nadaljnji razvoj TO
—	usposabljanje in opremljanje enot in štabov CZ, upravnih zvez, sistema za opazovanje in obveščanje,
—	krepitev in usposabljanja mobilizacijskega sistema,
— usposabljanje delovnih ljudi in občanov ter mladine za naloge SLO in DS.
— krepitev obrambnih priprav na področju civilnega sektorja, predvsem krepitev materialne osnove.
Izvršene so bile tudi druge naloge na tem področju, kot so vaje TO in drugih Struktur SLO in DS.
10.	Urejanje prostora in varstvo okolja
Za področje urejanja prostora je za začetek obdobja značilna realizacija sprejetih izhodišč, ki so bila sprejeta s prostorskim delom družbenega plana. Na podlagi sektorskih študij je bil izdelan predlog urbanističnega načrta mesta Murska . Sobota z okolico, ki pa zaradi sprejema Zakona o varovanju kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti in sprejetih prostorskih zakonov ni bil sprejet. Izdelani so bili zazidalni načrti in ureditveni načrt za Ledavsko jezero. Da bi preprečili stihijsko širjenje posameznih naselij so bili sprejeti gradbeni okoliši za 73 naselij, s katerimi se je zagotovilo načrtno gospodarjenje s prostori. Po sprejemu interventnega zakona in prostorskih zakonov je bila vsa pozornost posvečena izdelavi kategorizacije kmetijskih zemljišč in uskladitvi prostorskega dela družbenega plana. V letu 1985 bo potrebno prilagoditi sedaj veljavne prostorske dokumente novi prostorski zakonodaji in z odloki ugotoviti kateri deli urbanističnega programa in urbanističnih načrtov; zazidalnih načrtov in urbanističnih redov so v nasprotju z družbenim planom in se ne morejo še naprej izvajati.
V tekočem srednjeročnem obdobju varovanje okolja ni sledilo gospodarskemu razvoju občine. Največje je zaostajanje predvsem pri čiščenju odpadnih voda, saj je čistilna naprava v M. Soboti premajhne kapacitete. Reka Mura je že precej onesnažena tudi zaradi neusposobljenosti čistilne naprave v farmi Nemščak.
Uporaba kemičnih sredstev v kmetijstvu ogroža uporabo pitne vode. ■
Odlagališče odpadnih snovi za mesto Murska Sobota je rešeno le začasno, ob tem pa je na območju občine še veliko neorganiziranih in neustreznih odlagališč.
II.	KLJUČNI PROBLEMI, OMEJITVE IN POGOJI NADALJNJEGA RAZVOJA
Temeljne okvire, pogoje in omejitve razvoja bodo v letih 1986—1990 v prvi vrsti predstavljali nakopičeni problemi iz preteklih let in nerešena nesorazmerja v gospodarstvu. Poleg tega bo v prvih letih naslednjega srednjeročnega obdobja nadalje prisotno naraščanje cen in odpravljanje nesorazmerij med cenami, kar bo vplivalo: na poslovne rezultate organizacij združenega dela. Investicijska poraba, ki je v zadnjih letih na robu enostavne reprodukcije bo vnaprej zavirala prizadevanja za ohranjanje proizvodnje in širitev zmogljivosti. V kolikor se ne bodo uredile razmere in nesorazmerja med cenami je v mesni industriji tudi po letu 1986 pričakovati izgubo v poslovanju.
V občini Murska Sobota število prebivalcev, želo počasi narašča. Neugodna starostna struktura in nizka nataliteta sta razlog za 0,1 % povprečno letno rast prebivalstva. Zaradi večjega generacijskega priliva mladih in delno deagrarizacijo kmečkega prebivalstva ter manjših možnosti odpiranja novih delovnih mest se že nekaj let število brezposelnih nenehno povečuje. S tem problemom se bomo srečevali tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju saj 2 % letna rast zaposlovanja ob umirjeni gospodarski rasti ne bo zmanjšala stopnjo brezposelnosti v občini.
Hitrejši gospodarski razvoj bo omejevala neustrezna tehnološka opremljenost in dotrajanost opreme v nekaterih OZD. V najslabšem položaju so organizacije živilsko, lesno in kovinsko-predelovalne industrije, kjer sta modernizacija proizvodnje in nabava sodobne strojne opreme osnova za kvalitetno spremembo proizvodnih programov in večjo izvozno usmerjenost. Neustrezen je tudi delež tehnološko intenzivne proizvodnje, saj v glavnem prevladuje delovno intenzivna proizvodnja. Premajhna je zavzetost organizacij združenega dela pri iskanju dohodkovno zanimivih programov ter prešibka raziskovalna in inventivna dejavnost delavcev. Zaostaja se za uvajanjem elektronike v proizvodne procese.
V kmetijstvu je prisotna velika razdrobljenost zemljišč, neugodna starostna struktura kmečkega prebivalstva in agrarna prenaseljenost pa tudi majhna povprečna velikost kmečkih gospodarstev. Družbeno organizirana kmetijska proizvodnja ne razpolaga z zadostnimi obdelovalnimi površinami, zasebni proizvajalci pa dosegajo slabše povprečne hektarske donose.
Zaradi omejitev in močnega zmanjšanja investicij v občini in širše prihaja do stagnacije in slabe zasedenosti gradbenih kapacitet v OZD občine. Potrebni bodo maksimalni napori za pridobitev del po vsej državi in na tujem.
Na področju prostorskega urejanja se prav tako srečujemo z določenimi problemi, ki delno tudi ovirajo nadaljnji razvoj. Zakon o varovanju kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti je omejil pozidavo teh površin in bistveno posega v dosedaj veljavne urbanistične
8 - DELEGATSKI VESTNIK
dokumente. Ob koncu tekočega srednjeročnega obdobja je ostal nerešen tudi problem določitve trajnejše lokacije za odlaganje odpadnih surovin in odpadkov. Velike spremembe bo v prostorskem urejanju povzročila načrtovana izgradnja manjših hidroelektrarn na reki Muri.
III.	MOŽNI CILJI DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA OBČINE V LETIH 1986—1990
Pri določanju ciljev družbenoekonomskega razvoja občine do leta 1990 bomo morali izhajati iz potreb po nadaljnjem razvoju in krepitvi socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov ter usmeritev in ciljev dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije. Ob tem bo potrebno upoštevati tudi temeljne cilje opredeljene v predlogu smernic za dolgoročni plan SR Slovenije in občine ter osnutka smernic za srednjeročni plan SR Slovenije do leta 1990.	■
Kot cilje razvoja občine bo po oceni jnožno opredeliti naslednje:
—	večja usmerjenost v izvoz,
—	hitrejša rast proizvodnje z boljšim izkoriščanjem razpoložljivih kapacitet in primerjalnih prednosti,
—	razvoj kapitalno in dohodkovno intenzivne proizvodnje ter dvig produktivnosti dela,
—	povečanje kmetijske proizvodnje, zlasti tržno proizvodnjo poljščin in živinoreje na doma pridelani krmi,
—	vlaganja v živilsko-predelovalno industrijo, ki bo slonela na lastnih surovinah,
—	nadaljnja izgradnja gospodarske infrastrukture,
—	usklajen razvoj družbenih dejavnosti,
—	zagotavljanje novih delovnih mest in s tem zmanjšanja števila iskalcev zaposlitve,
—	varovanje kmetijskih zemljišč, racionalna raba prostora in varovanje okolja,
—	ohranjanje življenjskega -standarda z zagotavljanjem socialne varnosti delavcev z minimalnimi osebnimi dohodki in osebam brez lastnih dohodkov,
—	skladnejši razvoj krajevnih skupnosti in manj razvitih obmejnih vasi,
—	razvoj splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in s..tem krepitev varnosti.
IV.	MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA
Na podlagi doseženih gibanj in rezultatov v prvih letih srednjeročnega obdobja 1981—1985 ter predvidenih pogojev in možnosti nadaljnjega razvoja ocenjujemo, da bo v občini možno doseči realno rast družbenega proizvoda 3,5—4 %.
Z nemoteno preskrbo š surovinami in repromateriali ter boljšo izkoriščenostjo proizvodnih zmogljivosti bi bilo možno tudi industrijsko proizvodnjo povečati povprečno letno za 3,5—4 %. S tem bi bili podani tudi pogoji za večjo izvozno usmerjenost.
Naraščanje kmetijske proizvodnje po stopnji 4 % letno bo izvedljiva le ob boljši izrabi razpoložljivih površin, aktiviranju neobdelanih kmetijskih zemljišč in z večjo uporabo agrotehničnih ukrepov.
Izvoz bo. možno povečati za 8 %, takšno povečanje bi bilo potrebno zaradi zagotavljanja deviznih sredstev za uvoz potrebnih surovin in repromaterialov pa tudi za uvoz nujne strojne opreme.
Zaradi slabih možnosti zaposlovanja bo v letih 1986—1990 predvidoma na novo zaposleno okoli 2.000 delavcev. Rast zaposlenosti 2 % letno ne bo prispevala k razrešitvi problema brezposelnosti v občini. Izboljšati bo potrebno strukturo zaposlenih in uskladiti izobraževanje kadrov s potrebami združenega dela.
Ob predvideni rasti zaposlovanja bo produktivnost dela v gospodarstvu porasla za 1,5—2 % letno.
V delitvi dohodka bi naj v naslednjem petletnem obdobju 'zadržali odnose med akumulacijo in sredstvi za porabo, kar bi ustvarilo pogoje za realno naraščanje sredstev za osebne dohodke ter zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb. Vse oblike porabe se bi gibale v skladu z rastjo dohodka.
Za investicije bo možno nameniti nekoliko več sredstev. Delež investicij v družbenem proizvodu bi se naj povečal od sedaj doseženih 20,5 % na 25 %. V strukturi-investicij bo potrebno vložiti več sredstev v gospodarske naložbe tako, da bi njihov delež v družbenem proizvodu znašal 18,5 %, za stanovanjsko izgradnjo bi porabili 5 % in za objekte družbene infrastrukture 1,5 %, ustvarjenega družbenega proizvoda občine.
Zaradi močnega zaostajanja za ostalim razvojem bo treba dati poudarek investicijam v gospodarsko infrastrukturo, predvsem v izgradnjo objektov in naprav v cestno-komunalni dejavnosti.
V.	RAZVOJNE USMERITVE
Na podlagi analize dosedanjega razvoja in uresničevanja družbenega plana občine v obdobju 1981—1985 ocenjujemo, da bo potrebno nadaljnji razvoj občine usmeriti v naslednje:
Za uspešno aktiviranje procesa prestrukturiranja gospodarstva v občini in njegov hitrejši in kvalitetnejši razvoj bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju morali posvetiti več pozornosti spreminjanju sedanjih družbenoekonomskih odnosov in doseganju višje stopnje razvoja proizvajalnih sil. Delavcem v združenem delu in občanom bo potrebno dati več možnosti odločanja o pogojih in rezultatih svojega dela ter s tem zagotavljati zboljšanje njihove življenjske ravni in socialne varnosti.
Kvaliteto in učinkovitost samoupravnega odločanja na vseh ravneh življenja in ustvarjanja bo potrebno okrepiti tudi z zaostritvijo odgovornosti vseh, zlasti z izpostavitvijo individualne odgovornosti in doslednim sankcioniranjem vseh odmikov od samoupravno sprejetih odločitev in nalog.
V industriji bo potrebno še nadalje iskati nove kvalitetne proizvodne programe usmerjene na razvojno intenzivne izdelke ter s tem vzpostaviti proces prestrukturiranja gospodarstva in produktivnega zaposlovanja.
Osnova nadaljnjemu delu v lesni industriji bo višja stopnja pridelave in dvig kvalitete proizvodov ter usmeritev v izdelavo izdelkov v manjših serijah.
V tekstilni industriji je za nadaljnji razvoj potrebno vlagati v modernizacijo in avtomatizacijo proizvodnje ob posodabljanju poslovanja in usmeritvi v zahtevnejšo proizvodnjo tekstilnih izdelkov.
Smer razvoja papirno grafične industrije v občini mora potekati v boljšem izkoriščanju obstoječih proizvodnih kapacitet, modernizaciji tehnološkega procesa in izkoriščanju možnosti izvoza izdelkov grafične industrije.
Težišče razvoja kovinsko-predelovalne industrije naj bi bilo usmerjanje proizvodnih programov na razvojno intenzivnejše izdelke ter poglabljanje kooperantskih odnosov s finalisti ostalih dejavnosti.
V naslednjem srednjeročnem obdobju bo temeljna naloga kmetijstva doseči 4 % rast obsega primarne proizvodnje ob povečani produktivnosti dela, okrepljenem dohodkovnem položaju kmetijskih delavcev in proizvajalcev, izboljšani oskrbi in povečanih možnostih izvoza. Potrebno bo dvigniti rastlinsko proizvodnjo, predvsem pridelavo krmnih in industrijskih rastlin ter žitaric, v živinorejski proizvodnji pa povečati proizvodnjo goved,, svinj in perutnine ter prirejo mleka in telet na doma pridelani krmi.
V naslednjih letih bo potrebno za uresničitev predvidenih ciljev v občini dosledno varovati kmetijsko zemljo in skrbeti za njeno izboljšanje in usposabljanje, na podlagi hidromelioracij, agromelioracij ter komasacij. Nujno bo tudi nadaljevati z vključevanjem zapuščene zemlje v obdelavo.
Gradbeništvo se bo moralo v večji meri vključiti v izvajanje del izven občine in v tujino. Za realizacijo tega cilja se bo moralo gradbeništvo učinkovito in racionalno organizirati in povezati ne samo na nivoju panoge temveč tudi z industrijo gradbenega materiala, z nosilci tehnologij in izdelovalci opreme ter projektantskimi organizacijami za nudenje kompleksnih ponudb. Kvalitetnejši razvoj bo možen tudi z racionalizacijo dela, izboljšanjem opremljenosti, boljšo izkoriščenostjo proizvodnih kapacitet, delovnega časa in strokovnega kadra ter ob povečani produktivnosti dela.
Razvoj na področju prometa in zvez je v občini v naslednjem srednjeročnem obdobju pogojen z večjo modernizacijo, posodobitvijo ter učinkovitostjo in racionalizacijo pri opravljanju potniškega in blagovnega prometa. Nadaljevati bo potrebno s prizadevanji za preusmeritev s cestnega na železniški promet. Posebno pozornost bomo posvetili tudi povečanju varnosti cestnih prevozov z uvedbo boljše signalizacije ter izkoristili prostorske možnosti občine za organiziranje špedicijske dejavnosti in integralnega transporta. Boljše zadovoljevanje naraščajočih potreb po poštnih in telekomunikacijskih storitvah bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju reševali s pospešeno modernizacijo in avtomatizacijo poštnega prometa, zlasti s povečavanjem števila telefonskih priključkov.
Osnovna naloga trgovine bo usklajen in enakomeren razvoj trgovske mreže na celotnem področju občine s posebnim poudarkom na razvoju ponudbe v večjih krajevnih centrih. Nadaljevati bo potrebno s specializacijo in modernizacijo trgovske mreže, izboljšati asortiman blaga ter preskrbo proizvodnih organizacij zlasti z repromateriali. Prav tako bo potrebno zagotavljati ceneno preskrbo prebivalstva s kmetijskimi proizvodi, sadjem in zelenjavo. Nujno bo izboljšanje odnosov na relaciji trgovina-krajevna skupnost-potrošniški sveti.
Večji poudarek bo potrebno dati kvalitetnejšemu razvoju turizma in gostinstva na podlagi celovitejše turistične ponudbe, višje ravni vseh vrst storitev ter večjo vlogo osebnega dela. Bolj bomo izkoristili vse naravne danosti in možnosti in v občini razvijali zlasti zdraviliški, izletniški, lovni, športni in letoviški turizem. V ta prizadevanja se bodo morale vključiti tudi ostale dejavnosti gospodarstva občine, turistična zveza in lovske družine.
V občini bo potrebno hitreje in celoviteje razvijati drobno gospodarstvo. Nadaljnji razvoj bo treba usmerjati v razvijanje novih organizacij v družbenem sektorju; dopolnjevanje proizvodnih programov gospodarstva preko različnih oblik kooperacije predvsem z izdelavanjem artiklov, ki so tehnološko manj zahtevni in se izdelujejo v manjših serijah; večje vključevanje v izvoz in nadomeščanje uvoza ter predvsem v razvoj drobnega gospodarstva kot dopolnilne dejavnosti industrije za zadovoljevanje potreb občanov.
DELEGATSKI VESTNIK - 9
Z ustreznimi vlaganji v gospodarsko infrastrukturo bo v naslednjem petletnem obdobju potrebno ustvariti pogoje za hitrejši družbenoekonomski razvoj občine kot celote in izenačevanje možnosti razvoja nekaterih manj razvitih območij v občini.
Na področju cestnega omrežja se bo nadaljevalo urejanje cestišč, ki niso bile realizirane v tekočem srednjeročnem obdobju.
V železniški infrastrukturi bo potrebno pospešeno in čim bolj enakomerno razvijati to področje in uskladiti zmogljivosti glede na tokove blaga in potnikov.
Poseben poudarek bo dan razvoju PTT zmogljivosti za notranji ptt promet. Z uvajanjem sodobnih delovnih priprav in organizacije dela bo možno izboljšati hitrost in kvaliteto ptt storitev ter dvigniti produktivnost dela ob sočasnem razvijanju zmogljivosti za uvedbo novih ptt storitev.
Na področju komunalne dejavnosti še bo vlagalo v gradnjo kanalskega kolektorja in čistilne naprave ter izboljšala preskrba s pitno vodo v mestu Murska Sobota in okoliških naseljih.
S posodabljanjem električnega omrežja se bo izboljšala kvaliteta oskrbe porabnikov na vseh območjih v občini. Vključevati se bo potrebno v izgradnjo elektrarn na Muri.
V vodnem gospodarstvu se bo vlagalo v tekoče vzdrževanje obstoječih objektov in naprav ter regulacije vodotokov in nadaljnjo gradnjo zadrževalnikov.
Mladinske delovne brigade bodo tudi v prihodnje s svojim delom sodelovale pri urejevanju cestišč in gradnji infrastrukturnih objektov in naprav na manj razvitih območjih v občini.
Pri razvoju stanovanjske gradnje bo še naprej dan poudarek usmerjeni stanovanjski gradnji, pri individualni gradnji pa bo dan poudarek razvoju zadružništva kot pomembni nalogi stanovanjske skupnosti.
V naslednjem srednjeročnem obdobju bo potrebno nadaljevati z vključevanjem otrok v organizirano vzgojo in varstvo. Preko sistema solidarnosti bo potrebno otrokom iz socialno in‘materialno ogroženih družin z otroškimi dodatki zagotavljati minimalno socialno varnost ter zagotavljati nadomestila za porodniški dopust vsem porodnicam. Nadaljevati je treba z razvojem popoldanskih oblik vzgojnih programov, predvsem za otroke od 3 let naprej. Zaradi zahtevnosti vzgojnih programov in boljše kvalitete vzgojnega dela bo potrebno posebno pozornost nameniti tudi izobraževanju vzgojiteljic na višje-šolski stopnji.
Ob prehodu na novo srednjeročno obdobje bo treba v osnovno šolstvo uvajati programe življenja in dela osnovne šole z elementi celodnevne osnovne šole. Izobraževanje v srednjih šolah bo moralo biti bolj usklajeno s potrebami združenega dela, zato bo potrebno preveriti ustreznost sedanjih usmeritev v usmerjenem izobraževanju.
Investicijska aktivnost bo morala biti usmerjena v učno opremo s čemer bi dosegli racionalizacijo in modernizacijo učnega procesa, v organizacijah združenega dela bo potrebno dati večji poudarek strokovnemu izobraževanju in vključevanju zaposlenih delavcev v izobraževanje ob delu in iz dela.
V naslednjem srednjeročnem obdobju bo v okviru materialnih možnosti potrebno razvijati osnovno zdravstvo predvsem dispanzerske metode dela, mladinsko zobozdravstvo ter zdravljenje in nega bolnikov na domu. Večjo skrb bo potrebno nameniti zdravstveni vzgoji prebivalstva. Proučiti je treba sedanjo organiziranost zdravstva ter z reorganizacijo zagotoviti večjo racionalnost dela.
Zdravstvene organizacije se bodo morale skupno z OZD dogovoriti o aktivnosti za zmanjšanje odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb na' delu in izven dela ter nege obolelih družinskih članov.
V prihodnje bo potrebno razvijati različne pomoči, nego in svetovanje na domu. Osebam brez sredstev za preživljanje in nesposobnim za pridobitno delo bo treba zagotavljati minimalno socialno varnost. Zaradi naraščanja alkoholizma bo potrebno ustrezno usposobiti kadre za preventivno in kurativno delo na tem področju.
Na področju kulture bo treba ohranjati in razvijati kulturne vrednote ter povečati zaloge in odkup knjig v knjižnicah. Varstvo kulturne in naravne dediščine mora dobiti tak obseg, da bi vsaj preprečilo nadaljnje propadanje spomenikov.
V telesni kulturi in rekreaciji bo treba intezivneje vključevati delovne ljudi in občane v organizirano telesno-kulturno dejavnost. Organiziranje telesnokulturne dejavnosti in rekreacije bo potrebno bolj povezati z drugimi dejavnostmi (turizem, zdravstvo, socialno skrbstvo, izobraževanje idr.)
Raziskovalna skupnost bo sodelovala pri sofinanciranju raziskovalnih nalog, pomembnih za razvoj občine in regije, ter v večji meri vzpodbujala delavce v združenem delu k raziskovalni in inventivni dejavnosti.
V obdobju 1986—1990 se bo nadaljevalo s politiko skladnejšega razvoja občine kot celote in pospeševalo razvoj tistih območij, ki so v razvitosti zaostajale. To bo doseženo s hitrejšim razvojem gospodarstva, prometne in druge infrastrukture ter družbenih dejavnosti. V pospeševanje razvoja krajevnih skupnosti se bo vključila tudi ZSMS z organiziranjem mladinskih delovnih akcij.
Občina Murska Sobota bo še nadalje v okviru medobčinskega sodelovanja načrtovala in usklajevala skupne interese ter reševala probleme v zvezi z zaposlovanjem, gospodarsko in družbeno infrastrukturo, rabo prostora idr. Usklajen razvoj občin ,v pomurski regiji bo vplival na izenačevanje pogojev življenja in dela prebivalcev. Skupaj z občino Lendava bo potrebno še nadalje posvečati pozornost zagotavljanju pravic ter družbenoekonomskemu in družbenopolitičnemu razvoju odnosov med pripadniki madžarske in naše narodnosti.
Razvoj splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bo v naslednjem srednjeročnem obdobju potekal v smeri stalnega povečevanja učinkovitosti, mobilnosti in celovitosti obrambne in samozaščitne sposobnosti in odpornosti družbe v primerih naravnih in drugih nesreč, izrednih razmer oz. vojne. Oblikovanje nalog splošne ljudske obrambe bo potrebno prilagoditi dejanskim možnostim in razvojnim usmeritvam občine.
Strategija rabe zemljišč v naslednjem obdobju mora biti usmerjena v racionalno uporabo površin v že obstoječih naseljih in sicer z ustrezno izrabo še obstoječih nepozidanih zemljišč znotraj pretežno zazidanih območij in v usmerjanje novogradenj, predvsem na zemljiščih, ki so za sodobno kmetijsko proizvodnjo manj primerna.
Oblika in način poselitve ne predvideva bistvenih sprememb, kar pomeni, da bomo pomembnejše oskrbne dejavnosti prednostno razvijali poleg Murske Sobote še v Beltincih, Krogu, Tišini, Cankovi in Rogaš ovcih.
V Moravskih toplicah pa bo poudarek na razvoju dejavnosti, ki služijo turističnim potrebam in izrabi termalne energije.
V urbanističnem načrtovanju in oblikovanju naselij se bo potrebno zavzemati za večje varčevanje z energijo, znižanje komunalnih in prometnih stroškov in za vključevanje vseh zainteresiranih delovnih ljudi in občanov pri načrtovanju in gradnji stanovanj.
Pričakovane spremembe in veliki posegi v prostor bodo imele znatne posledice za varstvo okolja in za našo naravno in kulturno dediščino. Za zagotovitev primernega okolja, bo v naslednjih letih pomembno zlasti obstoječo tehnologijo preurediti v skladu z zahtevami za varstvo okolja. Pri razvoju tistih dejavnosti, ki imajo pomembnejši vpliv na okolje in katerih negativne vplive z obstoječimi tehnološkimi sredstvi ni mogoče povsem odpraviti, bo treba v večji meri upoštevati zmogljivosti okolja in locirati te dejansko tam, kjer bo njihov vpliv na okolje najmanjši.
Več skrbi bo potrebno posvetiti čiščenju odpadnih voda in varovanju naše naravne dediščine.
Zakon o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti bo v občini poleg bistveno pozitivne posledice to je še večjega varovanja najboljših kmetijskih zemljišč, povzročil tudi veliko negativnih vplivov, ki se bodo odražali pri nadaljnjem razvoju omrežja naselij v občini. Zato bo potrebno na novo načrtovati razvoj naselij in pri tem upoštevati novo prostorsko zakonodajo. Poselitev se bo usmerjala predvsem v ureditvena območja naselij, ki s svojimi funkcijami služijo širšim gravitacijskim območjem in imajo glede na naravne razmere in prometno povezanost pogoje za nadaljnji razvoj.
—
10 - DELEGATSKI VESTNIK
- osnutek smernic za družbeni plan občine Murska Sobota za obdobje od leta 1986 do leta 2000
S smernicami aružbeni plan občine Murska Sobota se ob upoštevanju smernic za pripravo dolgoročnega plana občine, smernic za družbeni plan in dolgoročni plan SR Slovenije, dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije ter analiz razvojnih možnosti za obdobje 1986—1990 opredeljujejo skupni cilji, usmeritve in okviri politike družbenoekonomskega razvoja občine za obdobje od leta 1986 do leta 1990.
Smernice so za nosilce planiranja v občini okvirna usmeritev in izhodišče pri oblikovanju in sprejemanju njihovih srednjeročnih planskih dokumentov.
I.
Upoštevajoč stopnjo materialne razvitosti, naravne danosti, geografski položaj občine, stopnjo razvitosti družbenoekonomskih odnosov, racionalnejše izkoriščanje razpoložljivih proizvodnih in ostalih zmogljivosti, hitrejše uveljavljanje ekonomskih zakonitosti in, kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja ter na tej osnovi ustvarjanje večjega dohodka in možnosti rasti življenjske ravni, morajo vsi nosilci planiranja v občini pri oblikovanju svojih srednjeročnih planskih dokumentov upoštevati naslednje skupne cilje, usmeritve in razvojne naloge:
1.	1.
Nadaljnje utrjevanje, razvijanje in poglabljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, ter političnega sistema socialističnega samoupravljanja v vseh sredinah ir na vseh nivojih. Delovni ljudje in občani morajo skrbeti za celoviti gospodarski socialni in prostorski razvoj občine in uklajevati potrebe z ustvarjenimi materialnimi možnostmi. Posebno pozornost je treba nameniti združevanju dela in sredstev na podlagi katerega se bo krepila materialna osnova in samoupravni položaj delavca v celotnem procesu družbene reprodukcije in njegov vpliv na ustvarjanje in delitev dohodka.
1.2.
Stabilen in dinamičen gospodarski in socialni razvoj občine na osnovi kvalitetnih delavnikov gospodarjenja z večjo izrabo vseh obstoječih zmogljivosti, s spreminjanjem gospodarske strukture, z izboljšanjem kakovosti dela in nadaljnjim vključevanjem v izvoz in mednarodno delitev dela.
1.3.
Gospodarski razvoj občine mora temeljiti na večji in kvalitetnejši ter smotrnejši izrabi primerjalnih prednosti, z večjo stopnjo predelave surovin in kmetijskih pridelkov. V večji meri bomo izkoriščali naravne danosti kot so kvalitetne kmetijske površine, surovine, termalne vode, potencialni viri energije in razpoložljivo delovno silo.
1.4.
Povečati proizvodnjo in storitve, ki bodo prispevale k ustvarjanju višjega dohodka na zaposlenega in vložena sredstva. Razvijati proizvodnjo in storitve z uvajanjem sodobne tehnologije, z večjim vključevanjem strokovnih kadrov in znanja. V kmetijstvu je treba zagotoviti večjo proizvodnjo poljščin, pridelavo lastne krme za živinorejsko proizvodnjo in tržno proizvodnjo ter sladkorne pese.
1.5.
V prihodnjem srednjeročnem obdobju mora biti gospodarska rast občine hitrejša od povprečne slovenske zaradi nadaljnjega zmanjševanja razlik v razvitosti občine v primerjavi z razvitimi območji v Sloveniji. Glede na ocenjene možnosti in pogoje bo v občini v letih 1986—1990 možno doseči povprečno letno rast družbenega proizvoda 3,5—4 %, industrijske proizvodnje 3,5—4 %, kmetijske proizvodnje 4 %, izvoza 8 %, rast zaposlovanja 2 %, produktivnosti 1,5—2 %.
1.	6.
Investicijska vlaganja v gospodarstvu občine morajo biti usmerjena v dejavnosti preko katerih se bo hitreje povečevala proizvodnja in ustvarjal višji dohodek na zaposlenega in vložena sredstva ter ustrezno spreminjala gospodarska struktura. Pri tem je treba v proizvodnjo hitreje uvajati sodobno tehnologijo in metode dela, skrbeti za posodobitev proizvodne opreme in delovnih priprav, večje uvajanje kvalificiranega dela in znanja elektronike in računalništva.
Za realizacijo večjih investicij, pomembnih za razvoj občine in hitrejše zaposlovanje ter spreminjanje gospodarske strukture bodo združevala sredstva OZD v občini.
V financiranje razvojnih programov se morajo ustrezno vključiti banke in sredstva raziskovalne skupnosti. Članice banke se morajo v organih samoupravljanja v banki dogovoriti o sofinanciranju investicij in razvojnih programov.
OZD morajo vložiti maksimalne napore za optimalni razvoj svoje dejavnosti in poiskati možnosti za uvajanje novih donosnih proizvodnih programov in dejavnosti.
1.7.	'
Na področju ekonomskih odnosov s tujino nadaljevati s povečevanjem izvoza in ustvarjati materialne in druge pogoje za celovitejše vključevanje v mednarodno delitev dela. Nadaljevati in poglabljati razvoj maloobmejnega blagovnega prometa z Madžarsko in razširiti obseg sejmskih sporazumov z Avstrijo.
1.	8.
Nadaljevali bomo s procesi združevanja dela in sredstev, proizvodnega in poslovnega povezovanja in hitrejšega uveljavljanja dohodkovnih odnosov. Skrbeli bomo za smotrno in racionalno poslovanje in hitrejše uveljavljanje ekonomskih zakonitosti.
1.	9.
Poskrbeti za dosledno izvajanje usmeritev dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in krepitev reproduktivne in akumulativne sposobnosti gospodarstva ter njegove materialne osnove.
1.	10.
V naslednjem petletnem obdobju je treba nadaljevati s politiko skladnejšega razvoja občine kot celote zlasti obmejnih in manj razvitih krajevnih skupnosti. Za zmanjševanje razlik v razvitosti in odpravljanje vzrokov, ki povzročajo zaostajanje življenjskih in delovnih pogojev občanov v manj razvitih krajevnih skupnostih je treba solidarnostno združevati sredstva in sofinancirati razvoj teh krajevnih skupnosti.
1.11.
V organizacijah združenega dela je treba hitreje uvajati in uveljavljati razvojno in inventivno delo ter oblikovati razvojne oddelke in v okviru teh kvalitetno reševati tehnološka proizvodna, organizacijska, prodajna, razvojna in ostala vprašanja.
1.	12.
Razvoj družbenih dejavnosti bo usklajen in v odvisnosti od razpoložljivega dohodka. Skupna in splošna poraba se bosta gibali v odvisnosti in okviru ustvarjenega dohodka in materialnih možnosti gospodarstva, V večji meri bodo namenjena sredstva za izvajanje kvalitete programov in izboljšanje položaja delavcev v družbenih dejavnostih in upravi.
Gibanje osebne porabe bo temeljilo na stimulativnejšem sistemu delitve osebnih dohodkov z večjim nagrajevanjem po rezultatih dela, pri čemer bo osebni dohodek delavcev v večji odvisnosti od storilnosti dela in uspešnosti kvalitete poslovanja organizacije združenega dela. Vse oblike porabe bodo lahko rasle skladno z rastjo dohodka.
1.	13.
Rast življenjskega standarda bo odvisna od doseženega dohodka, izboljšanja kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja, zlasti od rasti produktivnosti dela.
1.	14.
Posebno pozornost bomo namenili ohranitvi in varovanju dobrin splošnega pomena in z družbenim planom občine podrobno opredelili funkcijo zemljišč s posebnim poudarkom na izboljšanju in intenziviranju kmetijske rabe zemljišč v občini.
1.15.
Z nadaljnjim razvojem splošne ljudske obrambe in družbene samo-žaščite bomo povečali učinkovitost, mobilnost in celovitost obrambe in samozaščitne sposobnosti delovnih ljudi in občanov kar je ena od temeljnih skupnih nalog za nemoten razvoj samoupravnih socialističnih odnosov.
RAZVOJ POSAMEZNIH PODROČIJ
II
GOSPODARSTVO
Ob Upoštevanju temeljnih ciljev so usmeritve družbenoekonomskega razvoja na posameznih področjih naslednje:
2.1.1.
Na področju industrije je treba izboljšati kvaliteto in intenziteto gospodarjenja, posodabljati proizvodne procese z uvajanjem sodobne tehnologije in elektronike. Spreminjati in uvajati proizvodne programe z večjo udeležbo znanja in inovacij. Stalno skrbeti za izboljšanje produktivnosti in organizacije dela, optimalno izkoriščanje proizvodnih kapacitet ih produktivno zaposlovanje. Smotrno izkoriščati razpoložljive surovine in energijo. Pospešiti izvoz kvalitetnih izdelkov in zmanjšati
DELEGATSKI VESTNIK - 11
uvozno odvisnost. Skrbeti za čimvišjo stopnjo predelave surovin in finalizacijo izdelkov.
2.1.2.
Večji poudarek je treba dati razvoju kovinsko-predelovalne industrije v smeri avtomatizacije proizvodnih procesov in uvajanjem dohodkovno ugodnih proizvodnih programov.
2.1.3.
Tekstilno-konfekcijska industrija bo zadržala in sledila nivoju kvalitete izdelkov razvitih dežel s sprotnim uvajanjem sodobne tehnologije in uporabo računalnikov. Nadaljevali bodo z izvoznimi prizadevanji in se vključevali tudi z izvozom tehnologije in znanja.
2.1.4.
V lesno-predelovalni industriji je treba poiskati ustrezne proizvodne programe, se v večji meri specializirati ter pristopiti k posodobitvi ■ proizvodnega procesa z uvajanjem sodobne tehnologije in opreme. V večji meri izkoristiti lesne surovine v smeri višje stopnje predelave in višjega vrednotenja lesnih proizvodov.
2.1.5.
V grafični industriji nadaljevati z uvajanjem sodobne tehnologije in .opreme. Poskrbeti za uvajanje novih programov. Razširjati obseg kooperacijskega poslovanja z inozemskimi partnerji.
2.2.	■	'
Kmetijstvo in-živilstvo bo tudi v naslednjem petletnem obdobju eno od temeljnih področij nadaljnjega razvoja občine. Pri oblikovanju planskih dokumentov na tem področju je treba opredeliti zlasti naslednje: povečati obseg kmetijskih pridelkov in proizvodnjo hrane, intenzificirati obdelavo in racionalizirati izrabo kmetijskih zemljišč, spreminjati družbenoekonomske odnose, uvajati v proizvodnjo sodobno tehnologijo in znanje, izboljšati delitev dela mSd družbenimi obrati in organiziranimi oblikami povezovanja s kmeti, ohranjati in pridobivati nova in kvalitetnejša kmetijska zemljišča.
Posebno pozornost je treba nameniti pridelovanju krmnih rastlin za potrebe živinoreje, tržni proizvodnji žit in sladkorne pese, pridelovanju sadja, grozdja, vrtnin in semen. Nadalje razvijati živinorejsko proizvodnjo v skladu z danimi pogoji in potrebami tržišča. Povečati proizvodnjo goved, prašičev in perutnine, prirejo mleka ter telet na doma pridelani in proizvedeni krmi.
Razvijali bomo tudi proizvodnjo vrtnin v rastlinjakih z izkoriščanjem geotermalne energije.
Poskrbeti je treba za varovanje kmetijske zemlje, vključevanje neobdelane zemlje v obdelano, pospešiti združevanje in podružbljanje kmetijskih zemljišč in zaustaviti nadaljnje drobljenje zemljišč. Manjše kmetije usmerjati v proizvodnjo dohodkovno intenzivnejših kultur, zlasti v povrtninarstvo in sadjarstvo. Ustrezno reševati socialni položaj ostarelega kmečkega prebivalstva.
Pri vlaganjih v kmetijstvu bo dana prednost naložbam v melioracije, komasacije, namakanje in posodabljanju tehnologije.
Za izenačevanje pogojev gospodarjenja in ekonomskega položaja posameznih organizacij bomo nadaljevali in krepili povezovanje med primarno pridelavo, živilsko predelovalno proizvodnjo in trgovino.
Na področju živilsko-predelovalne industrije je treba izkoristiti vse 'možnosti, ki jih nudi primarna proizvodnja in razširiti zmogljivosti proizvodnje za predelavo. V živilsko predelovalni industriji čim višje predelati in ovrednotiti pridelke primarne proizvodnje.
2.3.
V gozdarstvu je treba nadaljevati s prisotnimi oblikami proizvodnje in poskrbeti za smotrno izkoriščanje gozda ter ohranjati splošne koristi in funkcije gozda. V večji meri izkoristiti gozdno bogastvo v smeri višje stopnje predelave in višjega vrednotenja lesnih proizvodov.
2.4.
Na področju gradbeništva je treba nadaljevati z uvajanjem sodobnih elementov za gradnjo in tehnologijo, s specializacijo in delitvijo dela, z dohodkovnim povezovanjem izvajalcev gradbenih in obrtniških del, zaradi manjšega obsega investicij vložiti maksimalne napore za pridobitev in vključevanje v gradbena dela po vsej državi in inozemstvu.
2.5.
Trgovske organizacije morajo širiti in izboljšati asortiman blaga ter zagotoviti nemoteno in kvalitetno preskrbo prebivalstva na območju cele občine. Nadaljevati je treba s prizadevanji specializacije trgovin, posodabljanja prodajaln, zlasti na podeželju. Izboljšati je treba tudi oskrbo OZD s surovinami in repromaterialom. Dislocirane trgovske poslovne enote morajo dohodek, ki ga ustvarijo na območju občine v večji meri vlagati v posodobitev proizvodnega prostora in sovlagati v razvoj trgovine ria podeželju.
2.6.	■
Pospešiti razvoj turizma in gostinstva z večjim izkoriščanjem naravnih danosti zlasti termalnih voda in hitrejšim razvojem termalno-zdraviliškega turizma. Nadaljevati s procesi povezovanja in sodelovanja za nudenje celovite in kvalitetne turistične ponudbe. Organizirati in poživiti dejavnost Pomurske turistične zveze.
2.7.
Na področju prometa in transporta je treba v naslednjem srednjeročnem obdobju izvajati hitrejši in bolj racionalni pretok blaga in surovin v smislu integralnega transporta. Razvijati pretovorne, transportne in. špedicijske dejavnosti Kosovni transport preusmerjati na železnico. Širiti in racionalno organizirati avtobusni potniški promet na območju cele občine.
2.8.
Vložiti vse napore za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva kot dopolnilne dejavnosti industrije z odpiranjem novih enot drobnega gospodarstva v družbenem sektorju gospodarstva. Pospešiti povezovanje drobnega gospodarstva z industrijo in hitreje prenašati manj zahtevne programe na enote drobnega gospodarstva. Z ustrezno stimulativno davčno politiko vzpodbujati interes organizacij in občanov za vlaganja v širitev in odpiranje novih enot drobnega gospodarstva.
III.
GOSPODARSKA INFRASTRUKTURA
3.1.
V naslednjem petletnem obdobju je treba zaradi zaostajanja in prenosa v naslednje plansko obdobje pospešiti razvoj infrastrukture, zlasti izboljšati vzdrževanje obstoječih cestišč in jih usposobiti za normalni promet ter nadaljevati z nekaterimi rekonstrukcijami in modernizacijami . cestišč v občini ter izboljšati cestno povezavo s širšim slovenskim prostorom. Pri izgradnji infrastrukture bodo tudi v bodoče sodelovale MDB. Nadaljevati z modernizacijo železniško progo in s prizadevanji za izgradnjo železniške povezave z Madžarsko.
3.2.
Na področju stanovanjske izgradnje prinraviti realni program izgradnje stanovanj glede na finančne in druge materialne možnosti ter potrebe. Pri individualni stanovanjski gradnji bomo uveljavljali obliko zadružništva. Pri gradnji stanovanj bo posebna pozornost namenjena toplotni izolaciji zgradb. Pravočasno pridobiti in komunalno opremiti zemljišča za stanovanjsko izgradnjo. Prešlo se bo na ekonomske stanarine in zagotavljanje sredstev za reprodukcijo družbenega stanovanjskega sklada.
3.3.
Nadaljevalo se bo z modernizacijo in širitvijo PTT omrežja in poštnih storitev. Povečane in razširjene bodo telefonske kapacitete za krajevne in medkrajevne povezave.
3.4.
V vodnem gospodarstvu se bodo izvajala vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah in skrbelo za ohranitev obstoječega vodnega režima ter z regulacijami vodotokov in nadaljnjo gradnjo zadrževalnikov poskrbelo za izboljšanje vodnega režima. Poskrbeti bo treba za večnamensko izkoriščanje vodnih površin. Pristopilo se bo k uvajanju in uporabi namakalnih sistemov.
3.5.
Na področju elektrogospodarstva bomo nadaljevali z gradnjo in posodabljanjem električnega omrežja in poskrbeli za kvalitetan tok električne energije za območje cele občine. Vključili se bomo v priprave in gradnjo hidroelektrarn na reki Muri. Pospešila se bo izgradnja plinovoda za potrebe industrije.
IV.
DRUŽBENE DEJAVNOSTI
Na področju družbenih dejavnosti kot sestavnega dela celotne družbene reprodukcije bo treba vložiti vse napore za ohranjevanje dosežene ravni oz. za nadaljnji kvalitetni razvoj na višjem nivoju v skladu in odvisnosti od razvoja gospodarstva. Izboljšati bo treba smotrnost in učinkovitost organiziranja teh dejavnosti. Prednost bo dana tistim programom, ki bodo prispevali k hitrejšemu razvoju gospodarstva in ustvarjalni moči družbe. Kropiti bo treba neposredno svobodno menjavo med porabniki in izvajalci. Prioriteto v razvoju bo imelo izobraževanje.
4.1.
Pri otroškem varstvu bo potrebno v okviru materialnih možnosti nadaljevati z vključevanjem otrok v družbeno organizirano varstvo in izvajanjem vzgojnih programov za predšolske otroke, ki niso vključeni v VVZ. Zagotavljati socialno varnost mladim družinam.
12 - DELEGATSKI VESTNIK
4.	2.
V naslednjem srednjeročnem obdobju bo treba v osnovnem šolstvu vključevati nove programe življenja in dela šole z elementi celodnevne šole. Z obveznim programom omogočiti povezovanje pouka z drugimi oblikami vzgojno-izobraževalnega dela predvsem z interesnimi dejavnostmi in tehnično vzgojo. Več pozornosti nameniti izobraževanju in izpopolnjevanju strokovnih kadrov.
Pri izobraževanju v srednjih šolah bo nujno v večji meri upoštevati potrebe združenega dela in v te namene preveriti ustreznost sedanjih usmeritev.
4.	3.
Razvoj zdravstvene dejavnosti v občini bo usmerjen zlasti na krepitev osnovnega zdravstvenega varstva z razvijanjem dispanzerskih metod dela, mladinskega zobozdravstva ter zdravljenja in nege bolnikov na domu. Več pozornosti bo treba nameniti zaposlovanju zdravnikov in zdravstveni vzgoji prebivalstva. Zdravstvene organizacije bodo skupaj z organizacijami združenega dela poskrbele za zmanjšanje odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb na delu in izven dela.
4.	4.
Na področju socialnega skrbstva bo treba zagotoviti socialno varnost občanom in družinam, ki si te iz objektivnih razlogov sami s svojim delom ne morejo zagotoviti. Ostarelim ljudem, ki živijo na svojih domovih pa treba organizirati različne pomoči, nego in svetovanje na domu.
4.	5.
Kulturno dejavnost bo treba v večji meri približati delovnemu človeku in občanu. Poglobiti in razširiti amaterske kulturne dejavnosti v krajevnih skupnostih, šolah in združenem delu.
4.	6.
V telesno-kulturni dejavnosti bomo nadaljevali z razvijanjem množičnosti, ter različnih oblik rekreativnega udejstvovanja. Na osnovi večje množičnosti izboljšali kvaliteto določenih športnih panog, ki so opredeljene kot prioritetne.
4.7.
Raziskovalna dejavnost se bo vključevala v pripravo razvojnih projektov in izdelavo študij, ki bodo pripomogle k hitrejši gospodarski rasti in razvoju občine ter vzpodbujala raziskovalno in inventivno dejavnost v vseh sredinah oz. okoljih.
V.
DRUŽBENI SISTEM INFORMIRANJA
Družbeni sistem informiranja mora postati najpomembnejši dejavnik oz. temeljni pogoj hitrejšega razvoja proizvajalnih sil, zmanjševanja družbene režije ter sprejemanja ustreznih družbenih odločitev. Njegov hitrejši, učinkovitejši in racionalno organiziran razvoj bomo zagotovili s širšim uvajanjem sodobne tehnologije, predvsem računalniške, ter razvojem javnega in telekomunikacijskega sistema za prenos podatkov.
Preko oddaj in časopisa v madžarskem jeziku bodo dane enake pravice in možnosti pripadnikom madžarske narodnosti pri informiranju.
VI.
MEDOBČINSKO SODELOVANJE
Občina se bo še nadalje vključevala v medobčinsko sodelovanje v regiji in usklajevala skupne interese ter pospeševanje * družbenoekonomskega razvoja. Skupno bomo načrtovali in usklajevali zlasti razvoj industrije, kmetijstva in agroživilstva, turizma in gostinstva, bančništva, gospodarske infrastrukture, varstva okolja, usmerjenega izobraževanja, časopisne in radijske dejavnosti, delovanja regijskih ustanov in splošnega ljudskega odpora.
VIL	' t
UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA
7. 1.
V skladu z določili Zakona o varovanju kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti bo potrebno natančno določiti namensko rabo prostora ter opredeliti zemljišča za kmetijsko proizvodnjo in za vse ostale urbanistične posege. Strategija rabe zemljišč bo usmerjena v racionalno uporabo zemljišč v že obstoječih naseljih in sicer z ustrezno izrabo še razpoložljivih nepozidanih zemljišč znotraj naselij in v usmerjanju novogradenj na zemljišča, ki so za kmetijsko proizvodnjo manj primerna. Družbeno usmerjena gradnja bo prevladujoča oblika gradenj v razvojno pomembnejših naseljih.
7. 2.
Večjo skrb bo potrebno nameniti varstvu človekovega okolja s tem, da se sanirajo vsi onesnaževalci okolja, poskrbi za primerne lokacije za odlagališče odpadnih snovi in odpadkov ter zagotovi kvaliteta pitne vode. Z zavarovanjem določenih območij in objektov bo treba poskrbeti tudi za varstvo naravne in kulturne dediščine.
19 vecTMiiz
NAROČNINA
za leto 1984 je 700 dinarjev, za inozemstvo pa 1500 dinarjev. Ste obveznost do domačega tednika že izpolnili?
Pri vsaki hiši so stvari, ki jih ne rabite. Ali veste, da prav to morda kdo potrebuje? Kako te reči prodati? Najenostavneje, je, če date mali oglas v Vestnik! Oglase sprejemamo na upravi Vestnika v Murski Soboti, Titova 29/1, v poslovalnici Integral v Ljutomeru, na dopisništvu Vestnika v Radgoni (stavba Pomurskega sejma) in na dopisništvu v Lendavi (stavba starega zdravstvenega doma). Letos je male oglase oddalo že več kot 5 tisoč bralcev.
Naročniki imate popust!
ABC POMURKA - TOVARNA MLEČNEGA PRAHU p. o. Murska Sobota
oglaša
na podlagi 5. člena Pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in naloge
šoferja avtocisterne za mleko
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
1.	da ima končano poklicno šolo za VK šoferja
2.	da ima nad 2 leti delovnih izkušenj
3.	da ima odslužen vojaški rok.
Kot poseben pogoj za oglas je določena poskusna doba, ki bo trajala tri mesece.
Rok prijave 8 dni od dneva objave. Prijave pošljite na naslov: ABC POMURKA - TOVARNA MLEČNEGA PRAHU p. o. M. Sobota.
Izbira kandidata bo opravljena v roku 5 dni po izteku objave. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri.
ZAHVALA
Nepričakovano smo se morali sprijazniti s kruto resnico, da nas je zapustil naš dragi
Franc Šebjanič
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
N.ajlepša hvala skupščini in družbenopolitičnim organizacijam občine M. Sobota za pogrebni obred, govornikom in pevcem.
Zahvaljujemo se vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali cvetje ah v humanitarne namene.
Iskrena hvala vsem!
Njegovi: žena Marija, mama Marija, hčerka Nada, hčerka Jasna z možem Stanetom, vnučki Uroš, Rok in Tjaša ter sestra Olga z družino
Mercator — Univerzal
Lendava, Partizanska 22
Komisija za delovna razmerja
ponovno objavlja prosta dela in naloge
natakarja v bifeju
Gornja Bistrica
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
Pogoj: KV ali PK natakar
Prijave poslati v roku 8 dni po objavi.
Ljubezen tvoja in dobrota v spominu še živita, hvaležnost naša spremlja te, le tebe ni.
V SPOMIN
15. novembra minevata dve leti, polni žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož in oče
Bela Banko
_tesar iz Šalatnenec
Prekratka so bila leta, ki smo jih srečno preživeli skupaj. Grenko je spoznanje, da te ni in da te nikoli več ne bo, toda spomin nate še živi.
Vsem, ki se ga še spominjate, se ustavite pri njegovem grobu, ga krasite s cvetjem in na njem prižigate sveče — prisrčna hvala!
Žalujoči in neutolažljivi vsi, ki smo te imeli radi
V SPOMIN
8. novembra minevata ,dve leti,, polni žalosti, odkar nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama in stara mama
Marija Temlin
*	z Vaneče št. 17
Tvoje življenjeje za vedno in prerano ugasnilo. Ostala sta praznina in spomin nate. V naših srcih še živiš in boš živela do konca naših dni.
Hvala vsem, ki obiskujete njen prerani grob, prinašate cvetje in na njem prižigate sveče.
Žalujoči: mož, sinovi in hčerke z družinami
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod čutimo te mi vsi. med nami si.
ZAHVALA
V 64. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama in stara mama
Marija Erjavec
iz Lipovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ji poklonili vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti, nam pa izrekli sožalje.
Posebna zahvala zdravstvenemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice. Prisrčna hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči: mož Avgust, sin Stefan z družino, sin Avgust ter hčerki Ema in Marija
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage in dobre žene, mame, tašče in omame
Iluške Šraj
roj. Papič iz Kančevec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih, za darovane vence in šopke, izrečeno sožalje ter vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala g. duhovniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu naše drage mame.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Kančevci, Pordašinci, Kuštanovci, Francija
Žalujoči: mož Jenek, hčerka Šarika z možem Šanjijem, vnuka Šarika in Sanji, brat Ludvik z družino, brat Karel z ženo in ostalo sorodstvo
Dve leti tebe zemlja krile, v gomili tihi mirno spiš, srce mlado več ne bije in ti se več ne prebudiš.
V SPOMIN
10. novembra minevata dve leti globoke in tihe žalosti, odkar jt tragično izgubil mlado življenje sin, brat in vnuk
Dani Mavrič
iz Stročje vasi pri Ljutomeru
Spomin na tebe v naših srcih ne bo ugasnil.
Hvala vsem, ki se ga spominjate, s cvetjem krasite njegov mnogo prerani grob in na njem prižigate sveče.
Žalujoči: mama, atek, sestra in babica
VESTNIK
____1
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:	•
Stefan Dravec (direktor in glavni urednik), J uš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože
Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gonter Endre (tehnični urednik;, Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinaiji 21-232,21-064 in 21 -383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Celoletna naročnina 700,00din, polletna 350,00 din, letna naročnina za inozemstvo 1.500,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 900,00 din. Takoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni *račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112-25730-30-4-01176. Cena posamezne številke 20,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
VESTNIK, 8. NOVEMBRA 1984
Srce je dalo vse. kar je imelo, nobene biljke zase ni poželo. Odhajaš sam. na pot neznano, zapuščaš družino žalostno in samo.
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 78. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek in brat
Štefan Ferčak
iz Gančan
Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, prijateljem, botrini in sorodnikom, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in šopke ter darovalcem za maše.
Prisrčna zahvala zdravstvenemu osebju v Beltincih, posebno dr. Čaru, duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in kolektivu OZD Mura TOZD Ženski plašči.
Ostali smo brez tebe, brez tvoje neizmerpe dobrote in ljubezni, ki si jo znal dajati. Za teboj so ostali sledovi tvojih pridnih rok in neizbrisen spomin nate.
Žalujoči: vsi, ki smo te imeli radi
Če bi solza mrtvega zbudila, te ne bi črna zemlja krila . . .
ZAHVALA
V 71. letu starosti nas je po kratkotrajni bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat
Albin Bertalanič
iz Radovec
Iskreno se«ahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, nam izrekli sožalje, dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje.
Prisrčna zahvala g. duhovniku, pevcem za odpete žalostinke, govorniku in kolektivu Moravskih Toplic ter godbi na pihala.
Žalujoči: žena Irma, hčerka Marija in sin Štefan z družinama ter ostalo sorodstvo
STRAN 19
v besedi in sliki
POŽARNO VARSTVO
Ogenj je tudi sovražnik človeka
V mesecu požarnega varstva je bila v Pomurju vrsta aktivnosti in preventivnih akcij, ki so jih izvedli gasilci z namenom, da bi preizkusili lastne sposobnosti, hkrati pa ugotovili učinkovitost požarnega varstva in opozorili na pomanjkljivosti, ki so vzrok za nastajanje požarov. Zaradi zapoznelih jesenskih del gasilci niso mogli izvesti vseh načrtovanih aktivnosti v mesecu požarnega varstva, zato so nekatere preložili na poznejši čas, kot denimo pogovore s kmeti o požarnem varstvu, problemske konference v krajevnih skupnostih ter predavanje v nekaterih delovnih organizacijah in šolah. Kljub temu pa so izvedli vrsto vaj na raznih objektih v Pomurju, kjer so poleg preverjanja sposobnosti in hitrosti ugotavljalitudi zmogljivost vodnih virov. V te vaje so bili vključeni tudi pripadniki civilne zaščite. Posebnost letošnjih aktivnosti so bile enote, ki so opremljene z radijskimi zvezami v Pomurju in delujejo v nočnem času. V pomurskem
središču Murski Soboti je bila organizirana posebna vaja, v kateri so sodelovali gasilci iz vseh občinskih središč Pomurja in sosednja gasilska društva. Vaja je pokazala, da bodo morali gasilci v prihodnje nameniti še več časa lastnemu urjenju in spoznavanju sodobne tehnike, kajti v mnogih primerih je zaradi nezadostne usposobljenosti odpovedala sodobna tehnika. To še posebej velja -za pomurska občinska središča, kjer bodo morali hitreje uresničiti zastavljeni program razvoja, zagotoviti redno dežurno službo, več skrbi posvetiti strokovnosti in množičnosti. Seveda pa gasilci sami ne bodo kos vsem nalogam, če se v požarno varstvo ne bodo zavestneje vključevali delovni ljudje in občani v vseh okoljih, kjer živijo in delajo. Vsi bi se morali zavedati, da je tudi ogenj sovražnik človeka, če ga ne znamo pravočasno preprečiti in obvladati.	Feri Maučec
Zgledno sodelovanje Beltinke in šole
Že več kot dve leti je minilo, odkar so predstavniki Osnovne šole 17. oktober Beltinci in DO Rašica — TOZD Beltinka Beltinci podpisali samoupravni sporazum o medsebojnem sodelovanju. S tem so samo utrdili že večletno plodno sodelovanje, ki se kaže na različnih področjih dela. Pobude, ki prihajajo z ene ali druge strani, so vselej ugodno sprejete, kar samo povečuje koristnost sodelovanja. Tako ne mine akcija ali prireditev, ki jo načrtujejo v Beltincih, da na njej ne bi sodelovali predstavniki šole. To se kaže na kulturnem in športnem področju. Skupni kulturni programi na prireditvah in proslavah ter športna srečanja so že tradicionalni. Skupno organizirajo nekatere seminarje, kot denimo zadnji seminar o računalništvu, o usposabljanju delega-
Nezaupnica iz Rad a
stanoi skupnosti
Začetek kurilne sezone je sprožil nov zaplet pri ogrevanju družbenih stanovanj s centralno kurjavo v radgonski občini. Potem, ko so se zaradi drage kurjave odklopile tri skupnosti stanovalcev v Radgoni in Radencih, se razmere pri zbiranju denarja za potrebno in vse dražje kurilno olje niso bistveno izboljšale in radiatorji so v prvih hladnih dnevih prej mlačni kot topli. V Radenski se bojijo, da bo lahko prav zaradi neodgovornega reševanja ogrevanja prišlo do nepotrebnih bolniških in izostankov z dela. Za nastali položaj pa krivijo izključno samoupravno stanovanjsko skupnost. Po mnenju delavcev Radenske ta pri razreševanju problematike ni odigrala svoje vloge, zato so na zadnji seji delavskega sveta, temu se pridružuje tudi konferenca sindikata DO, izrekli nezaupnico delavcem stanovanjske skupnosti. Da bi se temu v prihodnje izognili, so sprejeli tudi pobudo o proučitvi možnosti za ustanovitev lastne službe za gospodarjenje s svojimi stanovanji.
Na radgonski stanovanjski skupnosti nezaupnice Radenske zaenkrat ne komentirajo, saj sklepa, kljub temu da je bila seja delavskega sveta že pred slabim mesecem, še niso sprejeli. Dodajajo pa, da se ne zavedajo dovolj svojih obveznosti niti lastniki stanovanj, med katerimi je tudi Radenska. Z nezaupnico so se seznanili tudi člani predsedstva zveze komunistov, v G. Radgoni in zahtevali, da se stanje pojasni. Dokončnega odgovora o upravičenosti kritike pa ni dal niti zadnji razgovor prizadetih, predstavnikov izvršnega sveta skupšči- ■ ne občine (tudi ti sklepa še niso sprejeli) in vodstev občinskih družbenopolitičnih organizacij. Jasno pa je, da takšni . ali drugačni poskusi prenaša- * nja bremena odgovornosti, brezupne akcije tako stanovanjske skupnosti, lastnikov stanovanj in samih stanovalcev po utečenih samoupravnih poteh, ne bodo ogreli radiatorjev v družbenih stanovanjih radgonske občine, v. Paveo
NOVEMBRSKA »ZBIRANJA«
»Mi smo ljudje kamene dobe, a držimo v roki atomsko bombo namesto preprostega kija, »pravi dunajski ekolog Otto Koenig. Za naše pokrajinske razmere bi misel priredili: komajda smo dvignili sidfa z obrežij manjrazvitosti, že nas zanaša med Scile in Karibde onesnaževanja okolja, sebe, bližnjih.
Mesec november je socialistična zveza proglasila za mesec zbiranja odpadnih surovin. Hkrati mineva letos 20 let od znamenite stockholmske konference o okolju in 10 let. odkar smo pravico ljudi do zdravega okolja med prvimi v svetu uzakonili v ustavi. Pa ne samo pravico, ampak tudi dolžnost varovati okolje in ga izboljševati. V prvi polovici leta so v Ljubljani pripravili Ekološke dneve, konec junija pa je bila v Miinchnu mednarodna multilateralna konferenca o varstvu okolja. Skratka. več kot dovolj razlogov za resna in odgovorna spoprijemanja s problematiko, ki ima — kar je v teh kriznih časih dovolj
pomembno — veliko skupnega z varčevanjem z energijo, s surovinami. vodo in prostorom. Je del bitke za stabilizacijo, naj bo prepričanje o nujnosti varovanja okolja tako ali drugačno.
Kaj moremo v ta namen storiti v štirih občinah ob Muri? Gotovo da precej, največ pri zbiranju, sortiranju, odprodaji in predelavi odpadnih surovin, pri čemer je poslanstvo vrtcev, šol, delovnih organizacij in skupnosti. Komunale. Dinosa, Surovine, inšpekcijskih služb, organov za notranje zadeve, družbenopolitičnih organizacij ter družbenih organizacij in društev kot na dlani.
Nekdo je svojčas predlagal, naj bi gibanje za varstvo okolja
Po več kot triinpoldesetletnem plodnem delu so prišli v Društvu upokojencev G. Radgona do spoznanja, da je pogoj za boljše delo in okrepitev vrst razvejanost dela upokojencev v posameznih krajevnih skupnostih.
»Že se lahko pohvalimo s prvimi rezultati preureditve,« pravi predsednik društva Jože Kos. »V občini živi okoli 1.700 upokojencev, v našem društvu pa
Uredili bodo počitniško kočo
Na programsko-volilni konferenci Počitniške zveze Pomurja, ki je bila v Ljutomeru, so delegati iz ormoške, ljutomerske, lendavske, soboške in radgonske občine ugodno ocenili enoletno delovanje Počitniške zveze Pomurja. Ugotovili so, da je bilo v tem času opravljeno pomembno delo pri razvoju in organiziranosti, saj trenutno deluje 29 počitniških družin z okrog 1.500 člani. Izvedli so 540 najrazličnejših akcij, v katerih je sodelovalo okrog 2.000 udeležencev. Sprejeli so tudi pester program dela za prihodnje leto, v katerem je poudarjeno, da bodo z letos začetimi akcijami nadaljevali. Posebno skrb bodo namenili kadrovski politiki ter si prizadevali okrepiti mladinsko turistično poslovalnico, ki deluje tri mesece in se je že uveljavila. Organizirala je okrog 20 enodnevnih in dvodnevnih izle
tov ter maturantski izlet, s katerimi so bili udeleženci zelo zadovoljni. Dogovorili so se tudi, da bodo v gozdičku pri Ljutomeru uredili počitniško kočo, kjer bi se lahko sestajali.
Na volilno-programski konferenci je predstavnik Počitniške zveze Slovenije podelil priznanja najzaslužnejšim posameznikom in družinam. Te so prejeli: Vesna Stevančec iz Murske Sobote, Rudi Stegmtller iz Ljutomera, Počitniška družina Mura — TOZD Perilo Murska Sobota in Počitniška družina Srednješolski center Murska Sobota. Priznanja pa je zaslužnim članom in družinam podelila tudi pomurska počitniška zveza.
F. Maučec
tov itd. Velik pomen pa dajejo mentorstvu. Strokovnjaki Beltinke namreč že dalj časa prihajajo kot mentorji na šolo k tehničnemu pouku, kjer učenci z njihovo pomočjo izdelujejo kroje, pletejo in šivajo. Na obeh straneh ocenjujejo dosedanje medsebojno sodelovanje kot zelo uspešno, ne manjka pa tudi novih pobud. Tako razmišljajo o tem, da bi učenci ob urah tehničnega pouka prihajali na proizvodno delo v tovarno Beltinko. Take in podobne pobude v tovarni z razumevanjem sprejemajo, na ta način pa si tudi zagotavljajo bodoče sodelavce. Sicer pa se povezanost Osnovne šole 17. oktober in Beltinke ne kaže samo v medsebojnem sodelovanju, temveč sta lahko za zgled drugim, kako se je potrebno vključevati v dogajanja krajevne skupnosti, f. Maučec
saj gibanje, če že ne miganje
prekrstili v miganje za varstvo okolja. In če smo že pri gibanju in miganju, je nemara zdaj spet pravi čas, da se zgibajo in zmigajo tisti, ki so — vsaj uradno, formalno-pravno — v prej omenjenih organizacijah in skupnostih. Le še mimogrede: septembra je pomursko društvo za varstvo okolja pripravilo potovalni seminar s postajami v Moravskih Toplicah. Turnišču, . Lendavi, Dolnjem Lakošu in Murskem gozdu. Seznanili so se z izkoriščanjem geotermalne energije in drugih energetskih virov, arheološkimi izkopavanji in delovanjem čistilnih naprav. Za otvoritev nove »očiščevalne« sezone je to že nekaj, čeprav so se priprave dodobra zavlekle in bi bil čas. da bi se zmigali vsaj na kakšnem sestanku, če že kje na terenu pri odpadnih surovinah ne. Saj je znana tista narodna: kakršen gospodar, tak ima hram.
Tuji novinarji v Pomurju
Med večdnevnim obiskom v	!i	i
naši republiki je blizu 50 tujih	|	|	——■
I novinarjev akreditiranih v Ju-	—
I novinarjev akreditiranih goslaviji preživelo nekaj tudi v Pomurju. Bili so ;
j časa gostje
soboške Mure, kjer so se po ogledu proizvodnje, z vodilnimi delavci pogovarjali o letošnjih — zlasti izvoznih — rezultatih. Spoznali so tudi turistične zmogljivosti in lepote: v Moravskih Toplicah pa so se s predstavniki madžarske narodnosti pogovarjali o uresničevanju posebnih pravic narodnosti v soboški in lendavski občini. — an
Kmalu številčneje povezani v krajevni skupnosti

je okoli 970 članov, nekaj malega še v Vidmu. Že smo ustanovili pododbor na Kapeli, na svoje noge pa se postavljajo tudi upokojenci v Radencih. Trenutno jih je od tam pri nas 160', skupno pa kar 300, tako da bodo gotovo lahko uspešno delovali v okviru svojega društva. V kratkem bomo z akcijo nadaljevali še v vseh ostalih krajevnih skupnostih. Ko malce presahne množica jesenskih opravil, bomo najprej obiskali upokojence v Apaški dolini v obeh krajevnih skupnostih: Apače in Stogovci.« .
V društvu so v zadnjem času tudi obudili športno in rekreacijsko dejavnost in skrbijo za razvedrilo in popestritev jeseni svojih članov tudi po tej plati. Sami so organizirali regijsko tekmovanje upokojencev — ribičev, sodelovali so na streljanju z zračno
puško, na republiškem tekmovalnem srečanju gobarjev, radgonski »kartaši« pa so v Lendavi osvojili prvo mesto v regiji. To, razni izleti in seveda društvena okrepčevalnica na Simoničevem bregu pa so tisto, kar večino radgonskih upokojencev najbolj dfUži.
»Ja, prav z vzdrževanjem te okrepčevalnice, ki je zaradi velikega števila stopnic za . mnoge težko dostopna, je največ težav. Na mesec moramo za to skupno odšteti 10 tisočakov, kar je veliko. če vemo, da se vzdržujemo le z lastnimi sredstvi in sredstvi (sto dinarjev letno po članu) spiza. Zato smo nemočni ob vse težjem položaju nekaterih naših članov, ki jim pokojnine skoraj več ne zadoščajo, da se prebijejo iz meseca v mesec. Naša socialno-stanovanjska komisija sicer letno obdari in obišče najbolj bolne in onemogle, več pa — žal — ne moremo storiti,« je še dodal Jože
Kos.
V. Paveo
Aktivnost mladih v KS »Boris Kidrič”
Vloga in pomen mladine v KS ..Boris Kidrič” sta se z letošnjim šolskim letom zelo spremenila. Mladi so se precej zavzeli za uspešno organi
zacijo dela. Osnovna organizacija šteje 94 mladink in mladincev, oa tega 41 aktivnih. Kot skoraj vse druge O O ZSMS,v občini, se je tudi ta spoprijela z mnogimi problemi današnjega časa/Največkrat se pojavi problem financiranja. Pri tem pa jim pogosto priskoči na pomoč krajevna skupnost.
V oktobru so dobili svoje prostore v Stari ulici, v katerih uresničujejo svoje interese na področju kulture, glasbe, športa, politike in drugih dejavnosti. V organizaciji je veliko zanimanja za razne športne dejavnosti, predvsem velja to za mali nogomet. Prav zaradi tega se hočejo v naslednji sezoni vključiti v občinsko ligo. Aktivnost se kaže tudi v tem, da mladi uspešno organizirajo razna srečanja s starejšimi občani. Izvajajo tudi razne kvize znanja, turnirje v tenisu, šahu itd. Zavzeli so se tudi za izdajo glasila ,,Mladinski poročevalec, ki izhaja enkrat mesečno.
V zimskem času pa bi radi izvedli tudi turnir v malem nogometu v dvorani. Pomembno pa je omeniti, da je ta problem ključni za nadaljnji razvoj dela organizacije, saj bi na ta način pridobili finančna sredstva za nadaljnji razvoj. Težava pa je v tem, da jim Srednješolski center tehnično pedagoške usmeritve M. Sobota ne ugodi prošnji za uporabo športne dvorane.	j0£e Irgolič
Več gostov iz ZRN
Pred, kratkim so se v Radencih mudili predstavniki za-hodnonemških zveznih železnic oz. njihove potovalne agencije. Ta že od lani uspešno sodeluje z Moravskimi Toplicami. Zdaj so se dogovorili, da bodo goste pošiljali tudi v Radence. V prihodnjem letu bi tako prišlo iz ZRN okrog 2.500 gostov.
Poleg uspešnega prodora na Finsko se torej obeta tudi več organiziranih skupin iz Zahodne Evrope, (po Radenskem vestniku)