oglašajte v
najstarejšemu
slovenskemu
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
OPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
Vol. xxix,—leto xxix.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA). OCTOBER 9, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 198
Jugoslavija vztraja svojem stališču
Sila ljudstva je važnejša od
sklepov konferenc, je izjavil Kardelj, • #
m iznova poudaril, da jugoslovanska vlada rie bo podpisala pogodbe
Pariz, s. okt.—jugoslovanski podpremier Edvard ^je danes mirovno konferenco iznova posvaril, da
vlad,
Ital:
_ maršala Tita ne bo podpisala mirovne pogodbe z 'JO, razen ako konferenca spremeni sedanje določbe ^ Uprave takozvanega svobodnega tržaškega ozemlja, sko se ne spremeni me le, katero predvideva takozvana '■^coska linija.
V8 w ^ 'judskih mas je večja od*~
sklepa, narejenega za sko klavzulo^ pogodbe, češ, da Grenčno mizo," je izjavil Italija ne more plačati državam, •g y* "Sklep, s katerim se ho- katere je napadla, več kot 325 y^oslovane držati izven me- milijonov dolarjev odškodnine, ''odne zemlje, ni samo (Iz Rima se poroča, da so Itali-temveč tudi ne more jani zelo zadovoljni, ker je bila
konferenca z njimi tako milost-Ina v zadevi vojnih reparacij).
Za pakt v sedanji obliki sta se danes izrekla britski zunanji minister Ernest Bevin in francoski predsednik Georges Bidault, medtem ko je senator Tom Con-nally to že včeraj napravil.
Bevin je med drugim tudi zanikal, da Anglija in Amerika nameravata Trst rabiti za svojo
. ------------vojaško bazo. Dejal je, da so
"^Griški delegat William ! bili Rusi tozadevno napačno po-
. v češkoslovaška se """žili napadu na pakt
na načrt pogodbe, ka-j® sestavila konferenca, Ig pridružila tudi poljski de-Češt*'	Rzymowski in
Vik	delegat Jura j Sla-
p ' sta osredotočila kritiko ^sem na predlagani osnutek
Th,
j® zagovarjal reparacij-1 učeni.
ve price nastopajo prt ^^yavnavi škofa Stepinaca
^ati zahteva, da se škofovega tajnika obesi na isto vrv, s katero je bila obešena njena hči
jjjv^AGREB, 7. oktobra—Neka mati je včeraj pri izdaj-te]^ procesu hrvatskih Ustašev in njihovih poniagačev pričanja proti ustaškemu polkovniku Eriku Lisacu pokazala vrv, s katero je bila. obešena njena hči Zahtevala, da se Lisaca obesi na isto vrv.
je bil tajnik nadškofa*
se nahaja z njim la zatožni klopi radi zloči-ljudstvu.
j)j. , izpričevanju matere je
Li sodišča škofa vpra , da-li ,..j_____J,
bill
se vedno smatra, da je
Og^y^j%ova dolžnost kot javne ^iji se je udeleževal poje-(}f 1*^ banketov z Lisacom in
ustaškimi kriminalci.
jjji Vest je mirna," je odvr-
.,»adškof.
ohi vest mora biti zelo s	^ko ste se lahko družili
ljudmi," je pripomnil
druga priča, po imenu "2°	je izjavila:
ni bila visoka duhov-

z ljudstvom? Zakaj so
Škof ni odgovoren za zločine duhovščine, pravi zagovornik
ZAGREB, 8. okt. — Odvetnik Ivo Politeo, ki zagovarja nadškofa Stepinaca, je danes v zaključnem govoru za obrambo izjavil, da se škofa ne more držati odgovornega "za zločine duhov? ščine širom Hrvatske" ter zahteval, da se škofa, ki je obtožen sodelovanja z Nemci in Ustaši, oprosti.
Ugovarjal je predvsem argumentu proskucije, da je Stepi-nac kot nadškof odgovoren za
(Dalje na 2. strani)
Ustaše? Zakaj še da-ijj ^Gjo povratek zatiranja
izk -vv -------- --------
Ujg. ^''iščanja? Zakaj ne razu napočila nova doba ? ker jim ni za korist in H<i, cerkve, temveč samo za Osebno lastnino."
J bila duhovščina ®^ni ljudstva?
druga priča, katoliški izjavil:
pj. ,P°Štujem svojo vero in 0(}p. ^•vnike cerkve, ampak če ljudje delajo proti to g lastnemu narodu, pa bil papež ali nadškof Stepi-Vo^' P^tem morajo dajati odgo-svoja dejanja."
Hitler baje imel tajnega sina z Goebbelsovo ženo
PREBIVALCI ALASKE SO VOLILI GLEDE DRŽAVNEGA STATUSA
JUNEAU, Alaska.—Včeraj so se vršile volitve, pri katerih so volili teritorialne uradnike in delegate za ameriški kongres. Imeli so tudi odločiti o važnem vprašanju, da-li naj postane Alaska ameriška država.
Ako se prebivalstvo Alaske izreče za ta predlog, bodo predložene prihodnjemu kongresu posebne listine, nakar bo Alaska dobila status države, bodisi 49, ali 50., kajti Havajski otoki so že pred časom vložili prošnjo za priznanje in sprejem v unijo Zedinjenih držav Amerike, ki istotako pride na vrsto v prihodnjem zasedanju kongresa.
MONAKOVO, 8. oktobra. — Žena Otona Meissnerja, ki je bil nemški državni tajnik od časa weimarske republike pa do poloma Hitlerjevega tretjega raj-ha, je danes izjavila, da je imel Hitler sina z ženo nacijskega propagandnega ministra Jo-sepha Goebbelsa.
Rekla je, da je bil sin rojen v marcu 1935 in da je umrl v samomoru Goebbelsove družine par dni pred padcem Berlina spomladi leta 1945.
Meissnerjeva žena je rekla, da je Goebbels vedel, da je bil Hitler otrokov oče in to tudi izkoristil, ampak da je bilo o tem znano malo drugim osebam. "Jaz sem edina še živa oseba, kateri je bilo to znano," je rekla ga. Meissner reporter ju Associated Pressa".
Sta več tednov bivala v istem letoviškem hotelu
Po pripovedovanju Meissner-jeve žene, sta bila Goebbels in njegova žena Magda tekom poletja 1934 sprta. Ona se je nahajala na počitnicah v letovišču Heiligendamm o b Baltiškem morju in bivala v hotelu, kjer je bil nastanjen tudi Hitler, ki jo je obiskoval v njenem apart-mentu tako redno, da je bilo razmerje med njima očitno.
"Pozneje so postali odnošaji med njima manj intimni," je rekla Meissnerjeva žena, toda ^ Hitler ji je ostal vedno naklonjen. To pojasnjuje njene pon&vne
(Dalje na 2. Strani)
Novi grobovi
JOHANA MELLE
Včeraj smo poročali, da je umrla Johana Melle, dodatno se nam poroča, da se je pokojnica nahajala v Ameriki od leta 1899. Bila je članica društva Marije Magdalene, št. 162 KSKJ; društva sv. Neže, št. 139 K of C., in podružnice št. 25 SŽZ. Tukaj zapušča soproga Johna, doma iz Podgore pri Vrhniki, pet sinov in dve hčeri: Mrs. Jennie Jelatz, Mildred, John, William, Joseph, Ermin in Victor, ter pet vnukov in V stari domovini pa brata Janeza. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 9. uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato v družinsko grobnico na Calvary pokopališče.
*
IGNAC STRUKEL
Danes zjutraj je preminil v New Jerseyu, Ignac Strukel, star 69 lat. Doma je bil iz Št. Ruperta na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 54 leti. Zapušča žalujočo soprogo, sina, hčer, vnuke, dva brata Leo in Vinka ter sestro, v
starem kraju pa brata.
*
POGREB FRANKA MARAS
Pogreb pokojnega Franka Maras se bo vršil v četrtek zjutraj ob 9:30 uri iz Schusterjeve-ja pogrebnega zavoda, W. 54 St. in Denison Ave.
Gradba nove Lakeland ceste se pričela
Prvi del nove Lakeland ceste se je pričelo graditi med E. 140 3t. in Coit Rd. Težka mašinerija je že v obratu in urezali so že novo 72 čevljev široko cesto.
Ta del ceste bo stal $572,000 n bo izgotovljen v enem letu. V kratkem se bo oddalo v delo drugi del ceste med E. 88 St. in Zloit Rd., najbrže še koncem tega meseca.
Mar se bo gonja proti Rusiji nehala?
V zadnjih mesecih se je v ameriških časopisih i u magazinih vršila silna gonja proti Rusiji, ki je nosila vse znake organizirane kampanje. Vsaka gesta Rusije se je v kričavih naslovih tolmačila v najslabši mogoči luči in ustvarja! se je vtis, da pride med Zed. državami in Sovjetsko mii-jo vsak čas do vojne.
Prvi znak, da ta gonja morda ponehava, se je pojavil te dni, ko se je začela priobčevati serija člankov, katere je napisal John Strohm, zastopnik ameriških farmerskih publikacij, ki je svobodno potoval po Rusiji, jemal slike in govoril z ljudmi, kakor je sam hotel.
Strohm poudarja, d^ mu sovjetska vlada ob odobritvi vize ni stavila nobenih pogojev, kaj naj si ogleda in kaj piše, razen da upajo, da bo svetu poročal resnico.
Na tej svobodni turi je omenjeni časnikar v Rusiji prepotoval na tisoče milj in ugotovil, da je rusko ljudstvo v minuli vojni neizmerno trpelo in da se skoro z nadčloveškimi napori trudi, da si pomaga iz vojnih razvalin; da je ljudstvo navzlic vsej propagandi v inozemstvu globoko verno in da je Vera v Rusiji popolnoma svobodna. Rusi so iz dna srca hvaležni Ameriki za pomoč med vojno & za re-lif potom UNRRA-e, piše Strohm, bolj kot kaj drugega pa želijo, da bi Amerika in Rusija živeli v prijateljstvu.
Koliko ameriških listov priobča to serijo člankov, nam ni znano. V Clevelan-du izhajajo v dnevniku Press", ki je last Scripps-Howardovega sindikata, čigar pisanje, zlasti v zadnjih mesecih, je bilo dosledno sovražno napram Rusiji, Jugoslaviji in slovanskim narodom v obče.
Državna likerska agenta najdena kriva
Claude Fletcher, star 45 let, iz Cincinnatija, in Eugene -H. Hill, star 47 let, iz Youngs-towna, državng, likerska inšpektorja, sta bila na okrajni sodni-ji v Clevelandu pred sodnikom Frank J. Merrickom od porote, ki je sestojala iz 10 žensk in dveh moških, spoznana krivim sprejemanja podkupnine od gostilničarjev.
Obtožena sta bila, da sta iskala in sprejemala $500 podkupnine od Louisa Argenzio, lastnika gostilne na 2515 Scovill Ave., dne 3. marca letos in $100 podkupnine od organizacije Elks na 2115 E. 55 St., dne H. septembra 1945.
Sodnik ju je spustil na svobodo pod $1,000 varščine za vsakega in določil 21. oktobra za izrek obsodbe. V tem času si imata urediti svoje zadeve.
Posetite krasno igro
'Naš gospod župnik'
v nedeljo, 27. oktobra
katero podaja dramski zbor "IVAN CANKAR" v Slovenskem narod, domu na St. Clair Ave. Pričetek točno ob 6:30 zvečer Ves prebitek bo podeljen v sklad podružnice št. 39 SANSa
Ameriška armada pošlje B-29 bombnike na polet okrog sveta
Schacht aretiran od Nemcev proti volji ameriških oblasti
STUTTGART, 8. oktobra. — Včeraj je bil na ukaz državnega ministrstva Wuerttemberg-Baden aretiran in vržen v ječo Hitlerjev ekonomski minister Hjalmar Schacht, pod obtožbo, da je bil eden izmed vodilnih na-cijev.
Aretacija je bila izvršena proti volji ameriške vojaške vla-^ de, ki je izjavila, da naj bi se trije nacijski prvaki, ki so bili prošli teden v Nuernbergu oproščeni, pustili na prostem, dokler bi ne bili formalno pronajdeni krivim pred nemškim sodiščem.
Nekdanji nacijski finančni "čudodelnik" je obtožen na podlagi zakona za denacifikacijo, v smislu katerega se ga more obsoditi na 10 let ječe, izgubo imetja in odvzema pravice do kateregakoli urada pri državni upravi, ali v industriji. Von Papen še vedno "na "jerpergah" v nuemberški ječi
Ko je bil aretiran, je Schacht ogorčeno protestiral ter pokazal pismo ameriške vojaške vlade, ki mu je dovoljevala svobod-00	je v ameriški okupa-
cijski zoni. Aretacija je bila izvršena na domu nemškega premogovniškega magnata Paula Reuscha, ki je Schachtu dal začasen dom.
Bivši diplomat.Franz von Papen se še vedno nahaja "prostovoljno" v okrajni ječi v Nuernbergu, kjer čaka odgovora na prošnjo za naselitev v britski okupacijski zoni, kamor so ga ameriške vojaške oblasti pripravljene prepeljati.
Obstoji pa še vedno možnost, da bo von Papena zahtevala avstrijska vlada, radi vloge, katero je igral pri nasilnem "An-schlussu" Avstrije k ^tre'tjemu rajhu. Von Papen je bil takrat nemški poslanik na Dunaju.
Truplo ubitega duhovna najdeno blizu Gorice
GORICA, 8. okt. — Na glav-.lem stanu ameriške 88. divizije je bilo danes odkrito, da je bilo •5. oktobra najdeno truplo katoliškega duhovna Izidorja Savad-lava, ki je pred dvema tednoma brez sledu izginil. Savadlov je bil ustreljen.
Truplo je bilo najdeno v gozdu blizu vasi, ki jo Italijani na-zivajo Salona di Isonza, kjer je ubiti duhovnik živel. Vas se nahaja v ameriški okupacijski zoni Julijske krajine.
Škof Margotti razglasil interdikt nad vasjo
Ko je Savadlov izginil, je goriški škof Margotti razglasil nad vasjo "interdikt," s čemur so se tamkaj ukinili vsi cerkveni obredi.
V interdiktu je škof izjavil: "Ko se je Izidor Savadlav vračal proti domu, so ga ugrabili neki do sedaj še neznani kriminalci. Glas ljudstva daje misliti, da so bili med pomagači tega zločina mnogi prebivalci te fare, ki so par dni poprej podpisali grda pisma, ki so bila naperjena
(Dalje na 2. strani)
Demonstrativni polet ameriške zračne sile pa še čaka odobritve od strani državnega departmenta
WASHINGTON, 8. oktobra — Pomožni vojni tajnik Stuart Symington je danes naznanil, da se namerava poslati na polet okrog sveta skupino najtežjih ameriških bombnikov B-29, da pa se z ozirom na obstoječi mednarodni politični položaj še čaka na odobren je državnega departmenta.
Ako se polet uresniči, se ga*
bo udeležilo osem do 24 bombni-	j	trga
kov, m črta istega bo sledila	® ®
takozvani "Commando liniji," ki	leti ZaDOra
gre skozi Egipt, Arabijo. Indijo in Kitajsko, ne da bi se dotaknila Rusije.
Symington je rekel, da bi se za polet potrebovalo od enega
CAIRO, 111., 8. okt. — Bon Fishel, vodja velike skupine raz-pečevalcev avtomobilov na čr-jeTW na
kga, kdWmknd wtrnkkAda	axhUi obscen na
udavMa. Prn pddL amenšUh MOgkAeindvebUzapmm.
armadnih letal okrog sveta, ki je bil napravljen leta 1924, je
Fishel se je priznal krivim na obtožnico, ki mu je naštevala 30
trajal 175 dni.	i prestopkov in vodstvo tri-mili-
ffeki zastopnik dkšsivnejsa de-' rMwskese pnmieki na črnem tr-paMinerita je izjavil, da je na- 8^. icar je vršil, ko se je še na-
črt dobil odobritev "na splošno,", ^	^ot vojak v anie-
da pa mora department vzeti še armadi.
v pretres detajle nameravanega' Distriktni sodnik Fred L.
j Wham je odločil, da mora Fishel
Zadnji čas so anieri&ka. ar-'Presedeti v zapon, sediuijo ka-niačkia letala izvršila dh/oje re- =*0 za ono, ki mu je bila priso-
kcminih ixtkdkkv. frvisga iz Jlv-	I**	? jg#:
stralije v Columbus, Ohio, dru- troitu, Mich., ki tudi predvide-geqga pa k JlvstniHje prelko Se- dins leti zaftora. TaJkoj mora
™nMgak!Č%&vI%aa.	mado
__vsoto pa, ko se vrne iz jece. Po
Težka oškodba iz	prestani kazni v ječi bo postav-
^	Ijen za eno leto na parolo,
maščevanja	Fishel je oženjen in oče treh
Frank Wroblevsky, star osem otrok.
let, 424 E. 110 St., je bil z bici-1	-
klom povožen od nekega 11-let- štirih letih želi nega dečka, ki se maščeval nad razveljaviti zakon njim radi tega, ker je Wroblev-.
sky povedal materi, da je stary-1 Beatrice A. Smith, 18609 St. ši deček v juniju grozil njegovi Clair Ave., je včer^ vložila tož-štiriletni sestrici. Wroblevske- bo na okrajni sodniji v Cleve-mu je bila zlomljena kost in je landu, da naj se razveljavi njen
bil prepeljan v Garfield bolnišnico. Starejši deček pa je zaprt do zaslišanja pred mladinskim sodnikom, ki se bo vršilo 17. oktobra.
ZADUŠNICA
Jutri zjutraj, v četrtek ob 6:30 se bo brala zadušnica v cerkvi sv. Vida za pokojnega Joseph Soršek v spomin tretje obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže.
zakon, v katerega je stopila, ko je bila stara 15 let. Mrs. Smith je bila v avgustu stara 19 let in je bila poročena v Napoleon, O. Ženska tudi želi, da se ji vrne dekliško ime.
KLUB LJUBLJANA
Jutri večer ob 7:30 uri se vrši seja veseličnega odbora kluba "Ljubljana" na domu tajnice Mrs. Frances Julylia, 837 E. 209 St.. Vabi se vse, da se gotovo udeleže.
Podrobnosti glede eksekucij na smrt obsojenih nacijskih prvakov so še vedno tajne
NUERNBERG, 8. oktobra. — Ameriške armadne oblasti, ki nočejo dati v javnost ničesar glede obnašanja 11 nacijskih prvakov, ki čakajo ~ha izvršitev smrtne obsodbe, so danes naznanile, da bo zavezniški kontrolni svet imel v četrtek sejo, na kateri se bodo uredile podrobnosti eksekucij.
Pričakuje se, da bodo na smrt obsojeni naciji obešeni 16. oktobra na dvorišču nuernberške ječe, toda določeno še ni, koliko vislic se bo postavilo in tudi ne ura, ko se bodo usmrčenja izvršila.
Nepotrjene govorice pravijo, da bo eksekucije izvršil neki ameriški saržent, ki je že dospel semkaj in je nastanjen nekje blizu mesta.
Kakor se razume, bodo tru-
pla nacijskih prvakov pokopana daleč drug od drugega v ne-zaznamovanih grobovih, da se prepreči njih rabo kot propagandno sredstvo za oživljen je nacizma.
Včeraj popoldne je bila v ječi na obisku Goeringova žena Emmy, ampak ameriške oblasti niso hotele povedati, da-li se ji je dovolil pogovor z možem. Neki častnik je dal razumeti, da je govorila z jetniškim duhovnikom.
Pri usmrčenju bo navzočih osem časnikarjev, dva za vsako izmed štirih okupacijskih držav, ki so bili izbrani potom žreba. Za Zed. države sta bila na ta način izbrana J. Kingsbury Smith od "International News Service" in Arthur Gaeth od "Mutual Broadcasting" radijskega sistema.
STR4N 2
ENAK0PR5VN0ST
9. oktobra, 194#
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING ft PUBLISHING CO. *231 ST CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto)___
For Half Year—(Za pol leta)___
For 3 Months—(Za 3 mesece)____
.$7.00 . 4.00 . 2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: ■ (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto)___
For Half Year—(Za pol leta) _
For 3 Months—(Za 3 mesece) _
_ 53.00 . 4.50 . 2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
For One Year—(Za celo leto)__$9.00
For Half Year—(Za pol leta)____ 5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
Sodnijski proces proti slovenskim izdajalcem
(nadaljevanje)
Po prihodu v Ljubljano je pričel takoj sodelovati z italijanskimi civilnimi in vojaškimi oblastmi, s komandantom XI. Corpo d'Armata generalom Robotijem, generalom Orlandom, "visokim komisarjem" Graziolijem in drugimi. Dne 3. junija 1942 je sprejel mesto ljubljanskega župana in po okupatorjevih navodilih organiziral v Ljubljani okupacijske ukrepe in odredbe italijanskega fašističnega za-sužnjevalca. V ta namen je kot župan mesta Ljubljane vohunil za okupatorja, uvajal v urade italijanski jezik, propagiral fašistični duh itd.
$---
Spomladi leta 1942 so domači
terega je Savadlav razpečaval v okolici.
Katoliški kurat pri 88. diviziji, stotnik Louis Baznik iz Clevelanda, Ohio, ki je bil osebni prijatelj Savadlava, je rekel, da je slednji vztrajal na razpe-čavanju lista, dasiravno je vedel, da se nahaja v nevarnosti.
Škof Margotti je danes rekel časnijcarjem:
"Vsi duhovniki so izpostavljeni temu, ker se ne morejo strinjati s komunizmom in ker vršijo svojo dolžnost. Vsak duhovnik, ki vrši svojo dolžnost—to se pravi, da razgalja komunizem —je v nevarnosti."
RES ČUDNE RECI SE DOGAJAJO
Nedavno so se vrnili v Združene države trije ameriški vojaki iz Jugoslavije, ki so se pritožili, da so bili v priporu v ameriškem veleposlaništvu v Belgradu, češ da so osumljeni udeležbe umora nekega ruskega častnika v Beogradu. Novinarjem so izjavili, da jim o umoru ni ničesar znanega, še manj pa da so bili pri njem udeleženi, aretirani in pridržani v priporu pa so bili le za pretvezo, da je bilo pravemu krivcu pod zaščito ameriškega poslanika Pattersona omo-. gočeno pobegniti iz Jugoslavije. V primeri z drugimi važnimi dogodki, ki dobivajo več ali manj publicitete v ameriškem tisku, se zdi ta zadeva malenkostna. Značilno pa je, da spričo toliko Jugoslaviji nenaklonjene publicitete ameriške novine omalovažujejo vesti, ki bi znale naše ameriške diplomate v Beogradu predstaviti javnosti v drugačni luči kot si pa želijo.
Manevri veleposlanika Pattersona niso nič novega za one, ki so zasledovali njegovo diplomatsko karijero. Človek, ki je na vse mogoče načine manipuliral, da bi odprl vrata za povratek skrahirane jugoslovanske in z njo ameriške in britanske reakcije h jugoslovanskemu koritu, ne bo preko noči spremenil svojih namenov. Uradno lahko podaja.vse mogoče izjave in se hinavsko laska Titovi vladi. Neuradno pa se poslužuje vseh sredstev, da otežuje prijateljske stike med Ameriko in Jugoslavijo in izziva jugoslovanske še neprekaljene mlade diplomate k drastičnim dejanjem. Ce bi se kaj takega odigralo v jugoslovanski ambasadi v Washingfbtiu, bi reakcionarno časopisje natisnilo na prvi strani s štiri palce velikimi črkami: Tito ščiti morilca. — Faktično pa nismo v jugoslovanskih listih či-tali niti besedice o tej zadevi.
■ Čudno, kaj?
Niti nismo presenečeni ob vesti, da je jugoslovanska vlada zahtevala prenehanje poslovanja informativnega urada pri ameriški amabasadi v Beogradu. Svojo zahtevo opira na dejstvo, da so v ambasadi bili mimeografirani Hearstovi članki, v katerih se blati "komunistična" Jugoslavija in propagira proti nji.- Pattersonov informativni biro v Beogradu ni samo pisal o Ameriki, temveč je med jugoslovansko reakcijo širil tudi tako propa('gando proti Jugoslaviji, kot si jo je zamislilo ameriško reakcijonarno časopisje s Hfearstom na čelu. Dasi so diplomatski odno-šaji med Ameriko in Jugoslavijo silno omajani (ker so jih Jugoslaviji nasprotni elementi namenoma hoteli razmajati) in nadaljni neprijateljski incidenti niso zaželjeni, je jugoslovanska vlada pač povzela pravilne korake, ko je ustavila nadaljevanje take propagande. To je bilo ponovno opozorilo ameriški vladi, da Jugoslavija ne bo dopustila kateremu koli, da bi ruvaril proti nji na njeni lastni zemlji. Prepričani smo, da to opozorilo ni šlo kar meni nič tebi nič mimo ostalih zavezniških vlad, ki tudi niso Jugoslaviji naklonjene.
In Hearstovi kolonarji so zavriščali: Tito zapira "čitalnice" in preprečuje jugoslovanskemu ljudstvu, da bi se "izobraževalo."
Ali je čudno, da Jugoslavija ne mara take "izobrazbe"?
Associated Press poroča iz Washingtona 2. oktobra, da jo bilo prošnja za ameriško državljanstvo odklonjena "Byrnesovemu osebnemu pilotu in trem drugim jugoslovanskim letalcem," ki sedaj služijo kot oficirji v ameriški armadi.
Dejstvo, da je Byrnesov osebni pilot "nedržavljan," obenem pa bivši jugoslovanski oficir—"človek brez domovine," ki se ne mara vrniti v Jugoslavijo, je zanimivo za slehernega Amerikanca. Piše se Vojislav N. Skakič in je rtar 37 let. Oficir v ameriški avijaciji je postal šele avgusta 1945 in ravno tako Miloš M. Jelič, 33 let, Zivko T. Mi-lojkovič, 33 let, in Dejon D. Radič, 35 let. Državljanstvo jim je bilo odklonjeno, ker niso ameriški prebivalci.
Kdo so omenjeni štirje fantje? Bivši jugoslovanski oficirji, ki so verjeli propagandi jugoslovanske reakcije v Jugoslaviji in inozemstvu, da bodo Amerikanci in Angleži okupirali Jugoslavijo, jo očistili partizanstva in Tita ter odprli deželo Petrovi kraljevi vojski in njegovim protiljud-skim pajdašem in izkoriščevalcem. Na nekam podoben način so računali tudi domači izdajalci v Ljubljani in Zagrebu. Toda to je že zgodovina. Za nas je važnejše vprašanje, zakaj si je državni tajnik Byrnes izbral enega teh
okupatorjevi sodelavci na čelu s soobtoženim Rozmanom, kaplanom Križa jem, advokatom dr. šmajdom, industrijalcem Avsenekom, advokatom dr. Marjanom* Zajcem in drugimi ustanovili z okupatorjevim soglasjem "Odbor vaških straž," ki je bil organizator edinic Bele garde. Ta odbor, ki je zasedal v škofijskem dvorcu v Ljubljani, je-pošiljal k obtoženemu Rupniku svojega člana dr. Zajca in je obtoženi Rupnik odbor podprl z navodili in nasveti.
Predlaga poostritev borbe proti Slovencem
Da bi 2boljšal in utrdil kviz-linške formacije M V AC (Milizia Voluntaria Anti Communista), je obtoženi Rupnik takoj, ko je postal župan mesta Ljubljane, predložil Robottiju obširen pismeni "Načrt za uničenje partizanske aktivnosti" s predlogom, naj okupator ojači svoje vojaške posadke po deželi, uvede s pomočjo duhovnikov in žtipa-nov široko vohunsko mrežo in postavi oddelke MVAC pod svoje neposredno poveljstvo, da bi tako uspešnejše lahko vodil borbo in izvajal svoje osvajalske namene proti našemu narodu.
Obtoženi Rupnik je dne 3. avgusta 1942 predložil generalu Robotiju spise1\ interniranih jugoslovanskih oficirjev ter predlagal, naj jih okupator loči od onih, ki so ostali zvesti narodu, in jih uporabi v sestavu italijanske vojske.
Reorganizira civilno upravo za Nemce
Tako po kapitulacije Italije 8. septembra 1943 se je obtoženi Rupnik javil v službo nemškega okupatorja, ki ga je postavil za "šefa pokrajinske uprave Ljubljanske pokrajine." V "Ljubljan-Ijanski p&krajini" je reorganiziral civilno upravo in policijo ter preko njih z nacističnimi in terorističnimi metodami izvajal okupatorjeve ukaze. Pri tem je bivši belogardistični propagand-ni-obveščevalni centei^ "Odbora vaških straž," tako zvani "U-7," /ključil v sestav "Pokrajinske uprave z nazivom "Informativ-li urad."
V okvirju "informativnega urada" je bila ob sodelovanju 'laplana Glavača osnovana posebna tajna obveščevalna služba "T09," ki je z mrežo špijonov vohunila med prebivalstvom. Zbrani podatki so kot najzaup-nejša poročila izhajali v biltenu "Vesti," ki so bili dostavljeni v porabo Hacinovi policiji, Roes-nerjevenrlu štabu, domobrancem^ Boobtoženemu Rozmanu in Ge-stapu.
Organizral je poseben "Propagandni oddelek," ki ga je po združitvi z "Informativnim ura-
"Propagandni oddelek je po nacističnem sistemu organiziral tako zvano "protikomunistično akcijo," katere namen je bil netiti bratomorno klanje in razbijati borbeno enotnost slovenskega naroda proti okupatorju.
Kot šef "Pokrajinske uprave" je septembra 1943 imenoval za šefa policije soobtoženega Kacina in po njem organiziral tako zvano 'politično policijo" in kasneje "specialni vod" te policije. Vsi oddelki policije so bili pod nadzorstvom soobtoženega Roesnerja in zveznega vodje Ge-stapa, Dusche. Tako je ta gesta-povska policija s slovenskimi izdajalci v sestavu "Pokrajinske uprave," katere šef je bil obtoženi Rupnik, izvajala teroristične metode v Ljubljani in na podeželju ter pri tem kot podaljšana roka Gestapa izvršila tisoči najtežjih krvavih zločinov nad našim narodom.
Da bi okrepil vojni potencial nemškega in italijanskega okupatorja in da bi dušil osvobodilno borbo slovenskega naroda, je obtoženi Rupnik izvajal preko plenjenje ljudske in državne kvizlinškega upravnega aparata imovine. Ukazoval je zaplembo imovine borcev Narodno- osvobodilne vojske in Partizanskih odredov Jugoslavije in njihovih rodbin ter vseh onih, ki so na kakršen koli način pomagali osvobodilni borbi slovenskega naroda.
Dne 23. septembra 1943 je obotoženi Rupnik ustanovil vojaško formacijo "Slovenische Landeswher" — (Slovensko do-mobranstvo), ki je z okupatorjem pomagalo zatirati narodno osvobodilno gibanje, izvajalo brezprimeren teror nad ljudskimi množicami, izvršilo na tisoče najbolj krvavih zločinov in ščitilo važne objekte, ki so služili okupatorju za nadaljevanje vojne proti zavezniškim armadam.
(Nadaljevanje sledi)
-y—
RADA BI ZVEDELA
kje se nahaja Rozi Oštir, rojena Račič, p. d. Franckova Rezka iz vasi Drnovo fara Lesko-vec "^ri Krškem. Pred 40 leti je stanovala v Joliet, 111. Imam važ.ie novice iz domovine za njo. EMA OKICKI, rojena Pav-šič, 726 E. 155 St., Cleveland, Ohio.
TRUPLO UBITEGA DUHOVNA NAJDENO BLIZU GORICE
(Nadaljevanje s 1. strani)
proti njemu. Ta interdikt je razglašen zato, da zločin ne bo ostal nekaznovan."
Ubiti je razpečaval Ust med prebivalci fare
Vojaška policija 88. armade pravi, da so bila dotična pifsitia dom" decembra 1944 preimeno-i poslana naročnikom nekega eIo-val v "Informativni oddelek."' venskega katoliškega lista, k:i-
NOVE PRIČE NASTOPAJO PRI OBRAVNAVI ŠKOFA STEPINACA
(Nadaljevanje s 1. strani)
zločine, katere so izvršili posamezni katoliški duhovni na Hrvaškem.
Neki drugi obrambni odvetnik, Natko Kotičič mu je sledil s polurnim govorom. Dejal je, da evidenca, katero je predložila prosekucija, ni dokazala, da je Stepinac odredil masno spreo-bračanje pravoslavnih Srbov v katoličane. Apeliral je na sodni-jo, da izreče "pravično sodbo." Prosekucija sumirala evidenco proti obtoženemu nadškofu
Snoči je državni tožilec sumi-ral dokazilni material proti Ste-pinacu v govoru, ki je trajal šti- i ri ure. Obtoženec je ves čas j mirno poslušal. Izraz na njego- j vem licu se tudi ni spremenil, ko 1 je prosekutor predlagal, da sod-' nija štiri izmed 18 obtožencev, oprosti.	I
Za Stepinaca je zahteval "pra-, vično kazen v soglasju z njego-' vimi dejanji." Nadškofa o pro-, se'cutor označil kot vedi tel ja ' kriminalno organizacije, ki je, planirala vstajo proti vladi mar- j šala Tita v nadi, da si zasiguraj pri tem intervencijo iz inozem- j stva.
*
Stepinac bo umrl kot miičenik, pravi kardinal Speliman
NEW YORK—Kardinal Spell-man je imel v nedeljo na veliki katoliški slavnosti govor, v katerem je izjavil, da bo nadškof Stepinac sigurno obsojen na smrt ter apeliral na 50,000 zbranih vernikov, da molijo zanj in za druge katoliške duhovne, ki so v Zagrebu na zatožni klopi.
Kardinal je po opisu Stepinaca kot "mučenika" izjavil, da so nadškofa posadili na zatožno klop "satanski sovjetski kleče-plazci," ter naznanil, da se bo prihodnje šolsko poslopje, katerega bo zgradila new-yoTŠl:a nadškofija, imenovalo po nadškofu Stepinacu.
lasem, ki so bili naravno pepel-ni, umetno platinum barvo.
"Ko se je ga. Goebbels pozneje iznova sprla s svojim možem, je imela razmerje z nekim uradnikom propagandnega ministrstva in hotela dobiti raz-poroko od Goebbelsa. Hitler je temu najprej nasprotoval, pozneje pa je dal dovoljenje. Goeb-belsova žena pa se je med tem premislila in se vrnila k možu."
Ga. Meissner, koje lasje so skoro popolnoma beli, ima eno-sobno stanovanje v Neuhausu na gornjem Bavarskem. V nasprotju z razkošjem, v katerejn je nekoč živela, bivata ž njo tudi njena sestra in hči. Njen mož se nahaja v Dachau-u, kjer čaka obravnave pred sodiščem za denacifikacijo.
kraljevaskih oficirjev za svojega osebnega pilota, ko je imel na izbero na tisoče in tisoče domačih pilotov?
Mar je bivši jugoslovanski kraljevi oficir kot Byrnesov pilot kaj pripomogel do sedanjih odnosa j ev med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in vlado Združenih držav? Jugoslavijo smo že itak prisilili, da nam nezaupa. Uposlitev jugoslovanskega kraljevaša na tako važnem mestu sigurno ni doprinesla kakega zboljšanja v teh odnošajih. Res čudne reči se "dogajajo!
Mirko G. Kuhel, tajnik SANS-a;
HITLER BAJE IMEL TAJNEGA SINA Z GOEBBEL-SOVO ŽENO
(Nadaljevanje s 1. strani) |
obiske v Obersalzbcrg, kjer jc| imel Hitler svoje 'orlovsko gnez-! do.'
"Ga. Goebbels je pdlebno ljubila Hitlerjevega otroka in tudi Hitler je obdržal aktivno zanimanje za svojega sina." Goebbels je znanje uporabil proti Hitlerju
Ga. Meissner, ki trdi, da je otroka često videla, pravi, da je bil zelo podoben Hitlerju, zlasti po obliki glave in očeh. Njegovo ime je bilo Holmuth. Goebbel-sova žena je imela skupno pet otrok. Zadnjega in najmanjšega otroka je imela zopet z Goeb-belsom.
Ker je Goebbels vedel, da je Hitler imel otroka z njegovo ženo, je to uporabil proti njemu, je dejala ga. Meissner, in se varno udajal škandaloznemu načinu življenja. Rekla je dalj3, da Hitler ni bil zvest nobeni ženski in da je imel celo tekom svoje dolge afere z Evo Braun odno-šaje tudi z drugimi ženskami. Zena nameravala dobiti razporoko <)(] Goebbelsa
"Hitler je imel najraje blon-dinke. V želji, da mu ustreže, je (jroebbelsova žena dala svofim
UREDNIKOVA P^A
Plesna zabava Cerkljanov
Cleveland, O. — Člani in čla-nice društva "Cerkniško jezero" št. 59 SDZ so še pred meseci sklenili, da se ima vršiti zabava in ples v soboto 12. oktobra v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Na zadnji mesečni seji se je ukrenilo vse potrebno glede te prireditve.
Igrala bo Vadnalova godba, ki je zelo dobra in vsem priljubljena. Največ težav bo s kuhinjo, ampak sestra Škerl, ki ima v oskrbi kuhinjo s sestro Wise, nam je obljubila in nas je zagotovila, da bo preskrbela meso za okusne sendviče, pa rtla-gari če vse mesto prehodi.
Naša zapisnikarica, sestra Branisel, John Vičič, Andy Jerman in Brundula bodo pa točili in postregli s pijačo. Kot vse izgleda, bo v soboto zopet večer veselja in zabave za vse Cerkljane in za njih prijatelje. Naravno, največ užitka bo za mladino, katera se vedno v velikem številu udeleži naših prireditev.
Pričakuje se od vseh članov i n članic društva, d a storite svojo dolžnost in se vsi udeležite te prireditve, ki je namenjena, da se okrepi društvena blagajna.
Prijazno ste vabljeni vsi ostali člani in članice Slovenske dobrodelne zveze in vsi ostali rojaki in rojakinje ter prijatelji Cerkljanov. John Šorc, .ki je tako srečno prestal bolezen pljučnico, je rekel, da se veselice za enkrat še ne bo mogel udeležiti," ž.li pa društvu uspeh in obilo zabave.
Torej na veselo svidenje v soboto 12. oktobra zvečer. Ob tej priliki se bomo tudi malo pogovorili, kako bi pridobili društvu vsaj 50 novih članov in v kampanji odnesli prvo nagrado. Za odbor,
John Rožanc, predsednik.
kler bodo tuji interesi stezovali roke po njenem ozemlju in blatili njeno dobro ime. Njih W za pravico je tudi naš boj, zato pa*sezite po vstopnicah, katere krožijo med društvi in posamez-niki in pridite v velikem številu, saj se gre — za našo pravdo.
Na Zahvalni dan pa bo posebna atrakcija "Zarje". Zbor čb ti slavnostni priredbi strese iz rokava nekaj izrednega. Danes naj bo o tem le nakratko in zaupno povedano na uho, da # zbor pripravlja z izvlečkom ^ opere "Prodana nevesta", kate r o misli predstaviti v sloven skem jeziku. Na vsporedu bo o tudi nove partizanske pesmi opereta, dvodejanka "Čevljar in vrag". O vsem tem podrobno in več pozneje. Danes naj bo n® Vas samo apel, da zaznamujete ta dan "Zarji". ,
Zbor gostuje in je že gostov^ v ti sezoni pri dr. "AJjraševic S. N. D., 29. septembra, pri . "Vipavski raj" št. 312 SNPJ ; njih 30-letnici 27. oktobra, Slov. nar. ^talnici ob njeni 4 letnici, dne 10. novembra. samezni pevci nastopijo tu pri Progresivnih Slovenkah Euclidu 20. oktobra.
Nam vsem je še prav živo spominu, kako prisrčno sta pela partizanske pesmi Jen"'® Fatur in Tony Perušek za sa shoda v Euclidu, kjer govorila dr. Neubauer in Kraigherjeva. Tako ganljivo s pela, da sta izvabila iz slehe^^ ga navzočega solze iz oci ^ Jennie je še od ge. KraigW^r^ ve dobila gorak poljubček, to še ni bilo vse. Ga Kraig^® ^ jeva je še o tem pisala v do# vino Jennieni in Tonetovi ma®"^ kar je za naša pevca še naku^ den šopek.	,
Leo
casta
Dru?ivo "Cerkniško jezero
šl. 59 S. D. Z.
, Prav veselo in luštno bo' v^^ boto večer 12. oktobra, venskem delavskem domu
Waterloo Rd. Društvo
v Slona
'Cerkni®' ko jezero" je sklenilo, da pripravi najlepši večer, ki si morete zamisliti. Vas P"" vljudno vabim vse člane in nice in ostale rojake od blizu daleč, da se prav gotovo žite naše jesenske veselice, plesalce smo najeli najbou godbo, Johnny Vadnal, in gov orkešter. Ta vam je P"'- ' da se boste prav pošteno plesali. Vstopnina je 65c. Zac tek ob'8. uri zvečer.
Kako pa znajo Cerklanje streči pri bari in v kuhinji, žs imeli priliko sami se pr®P čati. Ravno tako bo tudi v s"
lati"
do*
boto. Predsednik John RoZ' nam je obljubil, da bo vsega volj. Kar on obljubi tudi vedu izpolni.
Obenem vabim vse člane šega društva na sejo, ki se vršila drugi teden v četrtek
Igra "SANSa" in 30 letnica "Zarje" .
Cleveland, O. — Naši širši javnosti v okolici je potrebno poročati o dveh zelo važnih priredbah, kateri se završita na odru Slovenskega narodnega doma prav v bližnji bodočnosti. Prva je igra "Naš gospod župnik", katero predstavi dramatično društvo "Ivan Cankar" v nedeljo 27. oktobra pod avspi-cijo podružnice št. 39 SANS. In! druga j e posebno zamišljena koncertna priredba, povezana z 30-letnico "Zarje" na Zahvalni dan 28. novembra.
Igro "Naš gospod župnik" bodo podali vešči Cankarjevi igralci pod vodstvom njih agilne članice in tajnice SANSove podružnice št. 39 Antoinette' Simčič. Pričetek bo qb 6:30 zvečer. Ves prebitek te priredbe je namenjen podružnici št. 39 z^ gmotno in moralno pomoč našim ljudem v domovini. Čeravno je nudil SANS s svojimi aktivnimi podružnicami že veliko opore naši rojstni in prerojeni domovini, naše delo še ni končano in ne bo toliko časa končano, do-
oktobra. Žal, da se člani
tak"
malo zanimajo za svoja društ^^ Toda čim več članov je na
tva^' po-
ji tem lažje je ukrepati s' v korist društva in zveze skusite priti na prihodnjo seP gotovo vam ne bo žal in tako ^ boste privadili, da boste red prihajali. Na koledarju zazn^ movajte vsak tretji četrtek mesecu, v opomin, da se vrsi ^ sti dan seja vašega društva. Še seje so kratke, po seji se r razvije domač pogovor, vca je pa Š3 kaj drugega zraven-
Tako smo na zadnji seji, se je vršila 19. septembra P^^^ znovali rojstni dan našega I""® , sednika John Roženca in % stre Julie Sluga. John naO^ povedal, da je že čez pol ® letja! Julije pa nismo nič vp . šali, ker ženske se ne spo®" spraševat po njenih letih.
Če js vaš rojstni dan vo*^ bru, pridite na sejo, da skup^^ zapojemo "Happy Birthday You".
Torej še ekrat vljudno val da se vidimo na veselici 12-
bil"' oK"
tobra in potem na seji l7- " tobra.
U. Branisel, zapisnika'"'*'
J
♦
9. oktobra, 1946
enakopravnost
8TRAN 3
Mlinarjev Janez
Spisal: F. Kočevar
(Nadaljevanje )
Pametna bodi, Marjetica!" jo pouči Janez, "kako li hočeš ti, nema devica, z menoj v krvavi oj! Rožica ni, da bi cvetela na zeleni planjavi. Nikakor ni mogoče. In poglej očeta, kako se dne do dne bolj starajo, jih hočeš samega pustiti na stata leta? Pokopali bi jih s tem svojim sklepom. Ne, ne, iz tega bo nič. Veruj mi, da me v Vojski ne bo konec, če je božja Volja, kajti poprej mi more so-vra^ik sam pasti pod mojim predno pride meni do
živega."
v ^^rjetica je bila, kakor so
finske večinoma, precej svoje-
g^ega značaja in se torej ni-
^ or ni dala utolažiti. Ljube-
svojega ženina je bila
nejša od one do ljubega oče-
■ Stari Pengar to vidi, prime
®vojo hčer za roko, rekoč: "Uto-
se vendar, dete moje, saj
^ ločitev za večne čase!
° jše čase bomo doživeli, če
S da, in tedaj boš blagoslav-
^ ^ dan, kadar se bo Janez
*cal s slavo ovenčan iz boja
°niov. Mladenič je še in mla-aeiiič -
hiora na tujem stopiti v
° ko dobo, ako noče sloveti za ^apečnika. Saj sem šel tudi jaz f^jnkim grofom Hermanom ^ Ogrsko v turške boje, pa endar še živim!"
® je pomagalo. Marjetica ^oguiuno dvigne objokano ob-si obriše s predpasnikom ° zne oči, kakor da bi se sra-jokala in pravi: • torej brez mene v boj, če ® Biora tako biti! Pameten in bodi, in veruj mi, da
imam rajši, da si v tuji zemlji pokopan, kjer te je posekal sovražni meč, kakor pa, da bi te objela kot tu sem pribeglega plašljivca!"
Navdušen stisne Janez Marjetico še ednoč na kipeče srce, objame in poljubi in komaj da se Marjetica zave, sedi že Janez v sedlu na svojem konju. Lepa žival zarezgeta, ko čuti dobro znanega gospodarja na sebi v sedlu. Oči se ji svetijo in hrčki razpihnejo. Ponosno dvigne glavo in se radosti špenja kvišku, kakor bi hotela reči: Kateri konj nosi lepšega junaka od mojega?
"Preden odrinemo, še vina semkaj za srečno pot. Brez šent-janževca ni slovesa!"
Bližnji sosedi hite ponj in ga donašajo kar v vedričih. Fantje zapojo junaško pesem. Janez dvigne poln požunec in pravi: "Z Bogom, Teharjarii! Svoje poštenje vam zastavim, da vam pripeljem vaše sinove le proslavljene in zmagovite domov, sicer nas vseh slmpaj ne bo več!" Nato izpije polni požunec do poslednje kaplje ter ga vrže visoko preko vaške lipe. Sedaj stopi še poslanec sv. očeta k njemu ter mu seže v roke ter podeli vsem skupaj sv. blagoslov. Končno ga poslanec še povpraša, na čim bi ga v bodoče lahko spoznal, ako bi se morda zopet kje srečala v življenju ?
"Častiti gospod," odgovori Janez, "mene pozna vsa naša okolica le po ukan ju. Kadar opravim zjutraj svojo molitev, zaukam Bogu na čast, da mi je dal zdravo grlo in tako čist glas.
Podnevi ukam, kadar se mi po-' ljubi, pred sovražnikom, in v boju ukam, ker sem si svest božje pomoči i n gotove zmage. N a ukanju me boste torej spoznali sredi boja."
"Z Bogom, z Bogom!" se ču-je sedaj od vseh strani in fantje spodbode jo čile svoje konje. Podkove se zabliskajo in veter odnese fante na brzih konjih, da se je kar prah dvigal za njimi in doma ostalim še dolgo ča-Isa kazal sled, kam je odšla vrla teharska četa. Že daleč so bili za dobravo, peket konjskih kopit se je pa vedno še slišal na Teharje, kadar je veter ugodno potegnil in marsikatera mati in marsikatera nevesta je pošiljala k večnemu očetu gori nad oblake vroče molitve za srečen po vrat.
Lahko kakor divji lovci so šli čez drn in stfn, rove in zapreke preskakavajoč. Bilo jih je kakih petdeset skupaj, vsi pogumni, vsi veseli, eden bolj slave in boja željen, kakor drugi. Pridirjali so že onstran Blagovne, ko še nekdo v eni sapi za njimi pridrvi, že od daleč kričeč, naj ga vendar počakajo.
Janez ustavi četo, da jih za-kasnjenec dohiti. Ko jih ta do-jde, vidijo, da je došli šibek komaj štirinajst let star deček. Janez to vidi, ga strogo posvari, rekoč: "Vrni se domov! Mlado fante, nisi še zrelo za boj! Zakaj nas ustavljaš?"
"Saj še komaj hlače nosiš," dostavi šaljivo šimkov Tone, "pa hočeš že na boj. Le vrni se in doma krave pasi, za boj še nisi! Sedaj nas pa nikari ne mudi, temveč hitro obrni konja i n doma vse lepo pozdravi, poseb-lio pa mojo Micko v Trnovljah!"
"Laže se, kdor pravi, da sem še deček" — jim odvrne fantič razžaljen. "In kaj to, če mi še ne raste brada, imam pa to likanj več poguma! Le brez skrbi me vzemite s sabo, ne bom vam delal sramote, ne!"
NI NOBENIH SKRAJŠANIH POTOV
DO DOBRE PLINSKE KURJAVE
# Izberite si grelnega kontraktorja, ki je na dobrem glasu z ozirdm na inštalacijo dobrih grelnih naprav. Pomnite, da je dobra grelna oprema brez vrednosti če ni pravilno inštalirana.
Naj vaš grelni kontraktor napravi pregled vašega doma na listinah, ki jih mi radevolje damo na razpolago, in recite mu, da jih naj nam izroči v proučitev. Družbino poročilo o proučitvi bo poslano vam kot tudi grelnemu kontraktor ju. To poročilo bo vam dalo informacije, ki jih potrebujete o vašemu grelnemu sistemu in bo označilo vsako korekturo, ki je morebiti potrebna, da bo vaša grelna oprema uspešno delovala. Ta posluga je brezplačna.
Dajte vašo grelno inštalacijo pregledati ko je gotova, da boste sigurni, da se je vse detajle pregleda in specifikacij za grelno opremo upoštevalo. Tudi v tem, smo vam pripravljeni pomagati.
THE east OHIO GAS COMPANY
Fante posili smeh. "Čigav pa si?" ga vpraša Janez, ki ga hi prav nič mogel spoznati.
"Oglarjev Miha sem iz Pečov-nika. Danes zjutraj sva imela z očetom nekoliko računa skupaj, prav po domače so me hoteli namazati z leskovim oljem, jaz pa sem jim ušel — brez potice; kar za zidom sem jo poce-dil. Ves ljubi dan sem se potikal po vasi, ker sem se bal domov, kajti očetove leskovke prav nič ne maram. Zato sem brž, ko ste vi odšli, tekel na Pengarjev pašnik, skočil na to-le kobilico in Ž3 sem tu. Stara je že skoraj kakor zemlja, vendar pa še dviguje prav čvrsto kopita. Pengarjevi je pa tudi ne bodo kdo ve kako pogrešali, saj imajo boljših konj zadosti, in po dokončanem boju jim pripeljem kljuse nazaj, prej ko ne debelejše, nego je sedaj. Med tem se bo očetova jeza razkadila. Vi pa, če me že nočete med se, mi nikakor ne morete ubraniti, da ne bi smel jezditi nekoliko za vami, kajti domov se ne vrnem za celi svet ne več! Le enkrat v življenju je žvižgala leskovka po moji zadnji strani života in že tedaj sem sklenil: "Sedaj prvič in poslednjič!"
"Vrni se, vrni!" mu veleva Janez resnobno, "kobilico jahaj zopet lepo na Pengarjev pašnik, očeta pa prosi odpuščanja in pri vogljarstvu mu pomagaj, pa
Opremljeno sobo
se odda v najem poštenemu fantu ali dekletu. Naslov se poizve v uradu tega lista.
Posestvo v Floridi
izven mesta, po zmerni ceni v prijazni slovenski naselbini, kjer se prideluje zelenjavo in sadje celo zimo. Ed. Defies, R. 1, New Smyrna Beach, Fla.
NAPRODAJ JE
CIHKULARNA 2AGA
Za podrobnosti pokličite IV 6172
vse bo dobro. Za nas nisi in tudi nimaš pravega orožja!"
"Kdo pravi da ne? Kaj pa je to-le? Ali ne poznate ostre de-vače ? Desetletno smreko sem podrl z njo v treh udarcih in turška črepinja menda tudi ne bo trša od nje!"
Miha je spravil na tak način vse fante v smeh. Niso mu mogli ubraniti, da bi se jim ne pridružil, zato mu reče Janez: "Naj bo v božjem imenu, hodi za nami, če si že res tako močan, kakor si silen. Ne morem si pa kaj, da bi ti še enkrat ne zatrdil, da se mi zdiš ravno zrel za kakega Turka, ki te bo snedel na kislem zelju".
(Dalje prihodnjič)
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
Raton, New Mexico. — Dne 18. septembra je umrl John De-lost, star 79 let, doma iz Korit-nice pri št. Petru na Krasu, po domače Puškar. Zapušča sina Rudolpha in hčer Ivano Logar v Denverju, dalje več vnukov in tri polbrate: Josepha v Aguil-arju, Colo., Franka in Jerneja Krulca pa v Veroni, Pa.
Rock Springs, Wyo. — Dhe 28. septembra je po dolgi bolezni za rakom umrla Jera Ber-toncelj, rojena Kokelj, stara 70 let, doma iz Stare Loke pri
Odda se soba
Odda se lepa, čista soba poštenemu fantu, pri mirni družini. Kopalnica in druge udobnosti. Vpraša se na 726 E. 155 St.
škofji Loki. Pokojna je bila v tukajšnji okolici dobro znana. Tukaj zapušča moža, tri sinove, dve hčeri in sestro, v Chicagu pa dve sestri.
Izurjeni DIE-REPAIRMEN
in
PUNCH PRESS OPERATORJI
DOBIJO DELO
Dobra plača od ure za dobre delavce.
Varnostne naprave na vseh strojih
GEOMETRIC STAMPING CO.
nil East 200 St.
ZA 2 DRUŽINI
V slovenski naselbini
5 sob in kopalnica v vsakem stanovanju; klet'pod vso hišo, fornez na premog; velike sobe. Nič garaže. Se lahko takoj vselite. Izvrstna prilika za bivšega vojaka.
Poizve se pri
TISOVEC REALTY
1366 Marquette Rd., EN 4936
ZA PREKLADANJE TOVORA
Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St. in Broadway
Plača 93%ic na uro Čas in pol za nad 8 ur
Zglasite se pri Mr. George J. Wulff *
Nickel Plate R.R. Co.
E. 9th & Broadway
POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM
Delajte v čisterii, prijetnem ozračju.
Morate biti vešči angleščine.
Samo čedne, snažne in vešče žene v starosti 20 do 35 let se naj priglasijo.
Plača $29 za 40 ur dela. Dobi se obede in uniforme.
LAKESHORE E. 140th BEVERAGE
Pivo prodajamo v zabojih — Vino, Cordials, Mehka pijača
Dovažamo na dom — 14018 Lakeshor^ Blvd., KE 7373
Trgovina odprla od 10. zj. do 10. zv.
Pomivalke posode
dobijo dobro delo polni ali delni čas. Tovarniška kafeterija. Plača do ure. Dobi tudi obede in uniforme. Pokličite HE 4444 in vprašajte za Mrs. Guenther.
B. J. RADIO SERVIGI
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo jamčeno
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAPC AVE.	ENdlcott 0583
Avtomobili ta bolniški voe redno In ob vsaki url na razpolago. Ml smo vedno pripravljeni z naJboljSo j)ostre4bo. OOLLINWOOD8KI DBAD:
«52 East 152hd Street	Tel: KEnmore SlU
KROMATICNE HARMONIKE
na 46 ključev v 4 vrstah in s spremembo, tfer 132 basov v 6 vrstah, se proda za polovično ceno. Poizve se na 876 E. 200 St., pri Mary Sedmak, ali Mary Rozman.
MRS. INGER
5152 Superior Ave.
BREZPLAČNO PRIVATNO
POSVETOVANJE Z VSAKIM HOROSKOPOM
Priznana vedeževalka vam bo dala nasvete o življenju, ljubezni, poroki, razporoki in trgovstvu. Vsa posvetovanja so Čisto privatna. Med 10. zj. in 8. zv. vsaki dan in ob nedeljah.
KOROŠEC WINERY
6629 St. Clair Ave. - EN 2233
Pri nas dobite
^NAJBOLJŠE VRSTE MOŠT IN SODEi
Se priporočamo zd naročila Cene zmerne
Vas muči glavobol?
Nabavite si najboljše tablete proti glavobolu v naši lekartii.
Cetia 50 centov
Mandel Drug Co.
LODI MANDEL PH. C. Slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd. IV. 9611
Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10 zvečer. Zaprta veš dan ob sredah.
RAZPIS SLU2BE
Direktorij Slovenskega delavskega doma,
15335 WATERLOO ROAD
Cleveland 10, Ohio
RAZPISUJE SLUŽBO
oskrbnika poslopja
Vse pismene ponudbe naj se pošlje na predsednika gospodarskega odbora Mr. Matt Petrovicha, 15335 Waterloo Rd., Cleveland 10, Ohio, in to najkasneje do 19. OKTOBRA.
Za direktorij Slov. deL doma
VINCENT COFF, tajnik
Zglasite se pri
THE OHIO BELL ' TELEPHONE CO.
Soba 901
700 Prospect Ave.
®SX3®®®(šXs)®®®S^
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
HNI MOJI ZA VINO!
Samo dober ohijski mošt
Pri nas dobite tudi sode. Pripel jamo na dom. Se priporočamo, da obiščete
naso vinarno.
NOniNGHAM WINERY
17721 Waterloo Rd.
IV 2724
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrfižba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 East 61 Street HE 2730
k
(SPTRAN 4
ENAKOPRAVNOST
9. oktobra, 1946
PISMA IZ STAREGA KRAJA
Korls+olovci v Jugoslaviji morajo na prisilno delo
• Ivap šobar iz sv. Jakoba trga št. 4, Ljubljana, je pisal svoj' teti poznani Mrs. Frances .Gor-janc na 19314 Arrowhead Ave. mnogo zanimivosti o razmerah sedaj prevladujočih v Jugoslaviji katere boste razvideli iz sledečih vrstic:
"Ljubljana, 5. avg. 1946.
"Draga teta!
"Še nikdar Vam nisem pisal nobenega pisma a v nedeljo, ko sem bil doma in sem bral Vaše pismo, ki ste ga pisali Viktorju, kjer sem videl, kako ponosni ste na slovenske partizane, sem se odločil, da Vam pišem. Brez dvoma ste že precej informirani, kako je bilo v naših krajih v času vojne, koliko so naši narodi trpeli pod Italijani, Nemci in domačimi izdajalci, belogardisti.
"Najbrže Vam je tudi znano, kakšne so danes razmere pri kakšne so danes pri nas razme-' re, ko se je vse ljudstvo vključilo v novo borbo, v borbo za čim hitrejšo obnovo svoje v vojni toliko uničene domovine.
Zato Vam o teh stvareh ne bom mnogo pisal.
"Kakor veste sem bil tudi jaz in vsi moji bratje v partizanih. Jaz sem bil komisar bataljona in sem bil v mnogih bitkah s sovražnikom v Sloveniji in na Hrvatskem. Borba je bila strašna in težka, toda borili smo se hrabro in odločno, ker smo vedeli, da se ne gre samo za življenje poedincev, temveč za obstoj in svobodo vseh naših narodov. Če se ne bi bili narodi Jugoslavije takoj in tako junaško postavili proti okupatorju in domačim izdajalcem, bi bili danes že najbrže večina izbrisani iz sveta. Zato je bila edina' n^ša rešitev borba, borba za naš obstoj, za našo svobodo, da bomo kdaj živeli lepše in mirnejše življenje, kot smo ga. In samo ta naša neizprosna borba nam je omogočila da imamo to kar imamo, to je; našo svobodo in oblast. Oblast, ki ni nič več v rokah nekih privilegiranih gospodov, temveč v rokah vsega ljudstva. In z istim jyjiaštvom, kot se je borilo naše ljudstvo proti sovražniku,- se danes bori za obnovo svoje porušene domovine.
"Nikjer na svetu se toliko ne obnavlja, kot ravno pri nas. Sigurno Vas zanima, kako je kaj življenje sedaj tukaj pri nas. Ljudje so zadovoljni razen nekaj izjem, ki so preje na račun ljudstva dobro živeli, a danes tega ne morejo v^č, ker pri nas velja načelo: kdor ne dela naj
tudi ne je! Danes ni več kapital tisti, kateri bi delavca izkoriščal, kot ga je preje, ko je bil v rokah posameznih kapitalističnih mogotcev. Kapital je danes podržavljen in ker je država ljudstvo, je ta kapital last vsega ljudstva.
"Danes se imamo samo našim oblastem zahvaliti, da smo tako srečno prebredli vse težave, ki so nastale po vojni. Tako je bila naša država najbrže edina, ki se ji je posrečilo, da se ni razvila črna borza, kot se je povsod drugod. Pri nas se je ljudem, ki so hoteli na račun pomanjkanja raznega blaga dobro živeti, takoj stopilo na prste in danes zato, ker so mislili, da bodo na račun ljudstva dobro živeli, vihtijo krampe in
spodarskem in finančnem polju' že mnogo izboljšalo. Povprečna plača delavcev je 3,000 do 3,500, din na mesec. Nekateri rudarji ^ pa zaslužijo tudi do 8,000 dini na mesec. V primeri s plačami v stari Jugoslaviji, so sedaj petkrat večje, dočim so stvari, kij jih človek rabi sedaj samo eden^ do dvakrat dražje, kot so bile pred vojno. In še sedaj se stalno' znižujejo. Danes je edino naš dinar izmed vsega denarja na svetu več vreden, kot je bil pred vojno. Znižale pa so se plače višjih uradnikov, to je vse tiste gospode, ki je preje dobro živela.
"Take so približno prilike sedaj pri nas. Sicer ne vem, če Vas bo vse to zanimalo. Ali kakor sem si ustvaril sliko iz Vašega pisma, mislim da Vas bo. Vidim, da so pri Vas v Ameriki tudi taki ljudje, kateri bi raje videli, da bi ostalo tako, kot je bilo preje, ko so imeli oni vso oblast in so delali kakor se jim je poljubilo. Tistim je enkrat za vselej odklenkalo. Tudi tukaj pri nas so še taki, ki jim ni da-inašnji položaj po volji in bi ra-
NAZNANILO IN ZAHVALA
V blag spomin
prve obletnice smrti pokojne soproge in matere
MARY PREMRO
rojena Mohorčič
ki je za vedno zatisnila svoje mile oči dne 9. oktobra 1945
Draga pokojna soproga in dobra mati, počivaj v miru v ameriški zemlji, spomin na Te bomo ohranili dokler se ne snidemo nad zvezdami!
Žalujoči ostali:
ANTON, soprog FRANK in MARTIN, sinova
Cleveland, O., 9. oktobra 1946.
lopate in morajo državi brezplačno delati. Delati morajo zai^%bi'tudi''danes moili deIa. tiste, ki so jih mislili izkoristi-L; intrige na račun ljudstva. 11
"Da, bili so časi, ko se je tem "Pri nas se take ptice ne za-	godilo, kot so sami ho-
pira v zapore, kjer nikomur nic Lglj ^ gg^^j ^dijo tisti zlati ne koristijp, temveč se jih poš- ker danes imajo besedo ti-Ije na prisilno delo, da tako z j jjj morali preje delati in delom popravijo to, kar so za- g^^ti, kot so oni hoteli. Sloven-
grešili. Take so danes prilike pri nas, ko je ljudstvo vzelo oblast v svoje roke. Mnogo se je pri nas izpremenilo in če bi hotel človek vse to popisati, bi moral napisati cele knjige.
"Vsi smo med vojno mnogo pretrpeli, mi ki smo bili v vojski in civili doma, ker v tej vojni ni bilo razlike med vojakom in civilbm. Posebno mnogo so pretrpeli naš ata, ki so bili velikokrat zaprti in pretepeni in so le redko kdaj spali pod streho. Res, veliko je bilo trpljenje, a danes, ko vidimo, da vse te naše žrtve niso bile zaman, ponosno zremo na našo slavno borbo, ki jo je občudoval ves svet. Mi smo za to, da te naše pridobitve ohranimo in radi tega smo pripravljeni če bo treba še na nove žrtve.
"Danes se je tudi že na go-
ci smo ponosni, da imajo tudi v inozemstvu, predvsem pa v Ameriki naše rojake, ki so ves čas naše borbe toliko pomagali rojakom v stari domovini, moralno in materijalno in nam tudi sedaj pomagajo, kolikor je pač v njihovi moči.	|
"Vemo, da imate tudi tam ljudi starega klerikalnega kova, ki gledajo na naš položaj popolnoma z drugimi očmi, kot bi morali. Gledajo na nas z željo, da nam mnogo škodijo in nalašč nagajajo. Tako vidimo, da tudi Vi vodite proti njim tako borbo, kot jo vodimo mi. To je reakcija, ki nam hoče na vsakem koraku škodovati in mi kot vi tam onkraj luže se bomo borili z vsemi silami, da jo uničimo. Ponosni smo, da imamo tudi v Ameriki ljudi, ki čutijo z nami!
"Ivan Šobar."
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE
Ponatis Iz "Slovanskega poročevalca"
MANIFESTACIJA V BREŽICAH
Dne 2. avgusta so se v Brežicah zbrali prebivalci tistih krajev k manifestaciji za priključitev Trsta k Jugoslaviji. Ko so zapeli tečajniki učiteljskega tečaja "Pesem o svobodi", je govornik Mers v kratkem govoru orisal borbo ljudstva Julijske krajine za priključitev k FL RJ. Tovarišu Kardelju je bila poslana resolucija, nakar se je po mestu razvil sprevod, v katerem so ljudje navdušeno manifestirali za priključitev Trsta, Gorice in Julijske krajine k Jugoslaviji.
v
NAJNIŽJA STAROSTNA DOBA VAJENCEV
Glede najnižje starostne dobe, ki jo morajo doseči vajenci za začetek učne dobe, je zvezno ministrstvo za delo, na podlagi člena 2. zakona o vajencih, izdalo razpis z dne 23 julija 1946, ki se glasi:
"Odredba člena 2. zakona o vajencih, ki med ostalim govori tudi o starosti vajencev, se mora najstrožje izvajati, brez vsake možnosti popuščanja in v vsakem primeru. Konkretno pomeni to, da nihče ne more postati vajenec, ki ni dovršil 14 leta starosti. Izraz "dovršil" je treba razumeti v polnem obsegu — mladinec sme začeti učno dobO' s tistim dnem, ko je dopolnil 14. leto. Ne sme se dogajati niti to, da bi se dovolil vajeniški odnos osebi, ki bo v teku koledarskega leta stara 14 let.
Zakon priznava samo pismene pogodbe in mora zato vsak
vajenec, ki je dovršil 14 leto skleniti pismeno učno pogodbo,; ker ustne pogodbe niso do vol je--
ne."	J
*
ZVU ŠIKANIRA TRŽAŠKE DELAVCE
Dopisnik Tanjuga iz Trsta po-1 roča, da je radi velike brezposel- j nosti delavstva v Julijski Kraji- j ni odšlo mnogo delavcev na de- \ lo v Jugoslavijo, odkoder pošiljajo potom "Centroproma", ki ima svoj tekoči račun pri Industrijski banki v Ljubljani, svo-' jim družinam vzdrževalnino. Že skoraj poldrugi mesec pa druži-1 ne teh delavcev niso prejele na-j kazanih vsot, ker finančni oddelek zavezniške vojaške uprave noče izdati "Centropromu", ki ni denarno, temveč le trgovsko jodjetje, dovoljenja, da bi se po- { služil tržaškega denarnega za-/oda. Kljub neštetim posredovanjem zavlačuje ZVU potrebno dovoljenje in se poslužuje vseh mogočih izgovorov: enkrat, da so izgubili prošnjo, drugič, da so izgubili seznam, potem zopet nočejo sprejeti odgovornih funkcionarjev na razgovore itd.
Namen zavezniške vojaške uprave je popolnoma jasen. S takim početjem hoče izpodriniti enotne sindikate in izvajati gospodarski pritisk na delavstvo in njihove družine z gladom, kar se je pokazalo tudi že pri splošni stavki in pozneje, ko je policija* po navodilih ZVU plenila živež, ki so ga kmetje darovali stavkujočim delavcem.
Kdor je človekoljub, daruje za otroško bolnico v Sloveniji
Globoko užaloščeni in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tuž-no vest, da je nenadno umrl naš ljubljeni soprog, sin in brat
Jojslepf) ilifelatiču
1905
Zalisnil je svoje blage oči dne 16. septembra. Pogreb se je vršil dne 20. septembra iz August F. Svetkovih prostorov v cerkev sv. Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od tam na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku.
Blagopokojnik je bil rojen 1. decembra 1905 leta v Burdine, Pa.
V dolžnost si šle jemo, da se lem potom iskreno zahvalimo vsem onim, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti dragega pokojnika. Ta dokaz vaše ljubezni nam je bil v veliko tolažbo ob tej težki izgubi. Zahvalo naj sprejmejo: Mr. in Mrs. Vinko Starman, Mr. in Mrs. Charles Starman, Mr. in Mrs. Tony Subec, Mr. in Mrs. Hafner in družina, Mr. Urban Praznik, Mr. in Mrs. Mathew Podnar, Mr. in Mrs. Joseph Ule, Mr. in Mrs. Anton Praznik in hčerka, Mr. in Mrs. Joseph Skidel, Mr. in Mrs. Charles Travarca, Mr. in Mrs. Ray Damato, Mr. Jim Jerele, Mr. in Mrs. Albert Jerele, Mr. in Mrs. Frank Yankovic, Mr. S. Cerne, Mr. F. Yankovic, Mr. G. Kuk, Mr. J. Vad-nal, Mr. J. Hokavar, ^r. E. Habat, Mr. J. Kozel, Mr. P. Bastasic, Mr. P. Sokach, Mr. F. Modic, Mr. J. Trolli, Mr. P. Mocilnikar, Mr. J. Kacic, Mr. M. Kling, Mr. T. Lovsin, Mr. F. Petrich, Mr. C. Smith, Mr. F. Kling, Mr. R. Roberts, Mr. F. Piccirillo, Mr. J. Medves, Mr. J. Stradiot, Mr. F. Mahnic, Mr. T. Vadnal, Mr. J. Francel, Mr. E. Sesek, Mr. W. Lovsin, Mr. R. Perme, Mr. J. Pecon, Mr. S. Slapic, Mr. L. Trebar, Mr. A. Nagel, Mrs. C. Slapnik, Mr. F. Barbie, Miss A. Gruden, Mr. in Mrs. R. F. Zakely in hčerka, Mr. in Mrs. Frank Zakely st., Mr. in Mrs. Frank Zakely ml., Mr. in Mrs. Adolph Zakely, Mr. in Mrs. John Omerza, St., Mr. in Mrs. Frank Ule, Mr. in Mrs. Polosky, Mr. in Mrs. Andy Ule..
Mr. in Mrs. Albert Ule, Mr. in Mrs. John Habat, Mr. in Mrs. Anton Kolenc, Mr. in Mrs. John Koss, Mr. in Mrs. Frank Petrovich in otroci iz Penna., Mr. in Mys. Mike Podnar, Mr. in Mrs. Louis Ogrinc, Mr. in Mrs. John Hokavar, Mr. in Mrs. Joseph Kusar in sin, Mr. Frank Zivoder in sin, Mr. in Mrs. John Demshar, Mr. in Mrs. John Ter ček, Mr. in Mrs. Joseph Pozelnik, Mr. in Mrs. Steve Zimerman, Mr. in Mrs. Anton Mehle, Mr. Lefty Kovach, Mr. in Mrs. Henke in družina, Mr. Edward Stoer, Mr. George Kovitch in družina, Mr. Frank Kovitch in družina, Mr. Frank Bogolin in družina, Mr. in Mrs. Ted Rossman, Mr. in Mrs. A1 No vine, Mr. in Mrs. Tony Novinc, Mr. in Mrs. Louis Novinc, Mr. in Mrs. Joseph Novinc, Mr. in Mrs. Mike Sego, Mr. in Mrs. Math Pakiz, Mr. in Mrs. Hokavar, Mr. in Mrs. Matt Smith, Mr. in Mrs. Ed Hoffert, Mr. in Mrs. C. Jezerc. Mr. in Mrs. A. Vidic, Mr. Frank Petric, Mr. Joseph Kling, Mr. Ed Juratovec, Mr. J. Palmer, Mrs. L. Hanna, Mr. J. Belding, Mr. L. Brainard, Mr. Charles Malner in Cinders, Mr. Pogacan, Mr. Mike Morel in Cotts, Mr. Frank M. Malner ml. in Rocky, Mr. in Mrs. Frank Jelerčič, Mr. in Mrs. Rudy Jelerčič^ Mr. in Mrs. Al. Jelerčič, Mr. Pete Srnick, Mr. Emil Vegel, Mr. Adolph Srnick, Employees of Yankovich Bar, Fisher Body, Ferro Machine Steel & Tube Co., Foote Burte Veterans Club, Sewing Club, Employees of Thin Wall Dept. Graphite Bronze Co., Boys from the Finishing Floor, Bowling Center E. 185 St., Local 1179 Steel & Tube, društvo Strugglers st. 614 SNPJ, The Friendly Club, Musicians' Union Local No. 4, Len-Bar Tavern.
Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika. Bog plačaj 1 Zahvalo izrekamo sledečim:
Mr. in Mrs. Louis Starman, Mr. Andrew Omerza, Mrs. Andrew Plesz, Mr. in Mrs. J. March, Mr. A. J. Germek, Mr. in Mrs. Rudy Yereck, Mr. in Mrs. Jos. Krall, Mr. in Mrs. Ed. Kovač. Mr. Peter Gričar, Mrs. Mollie Vidmar, Mrs. Alich,
Mr. in Mrs. William Bradač. Mr. in Mrs. Tom Kletecky, Mr. in Mrs. L. Andolek, Mr. in Mrs. Paul Janc, Miss Martha Muller, Mr. in Mrs. S. Jamnik, Mrs. Ray Blake, Mr. in Mrs. Kusar st., Mr. Emeric Kordon, Mrs. R. Slapnik, Mr. in Mrs, J. Mochan, Mr. in Mrs. F. Omerza, Strancar in družina, Mr. John Pekol, Mr. Anton Kordan, Mr. Joseph Kordan, Miss Nancy Zakely, Mr. in Mrs. M. Preskar, Mr. in Mrs. Joe Hribar, Mr. in Mrs. E. F. Podnar, Mr. in Mrs. Andrew Ulle, Mrs. L. Ogrinc, Mr. in Mrs. Arteno, Mrs. Polonia Cvelbar, Mrs. Frances Baltess, Mr. in Mrs. J. Rozance, Miss Helen Pierce, Mr. in Mrs. L. Kau-sek, Mr. in Mrs. Frank Koss, Miss Jean Russ, Mr. in Mrs. J. Centrik, Mrs. Herman Stupica, Mr. in Mrs. A. Gerchman, Mr. Frank Zorman.
Mr. in Mrs. M. Germ, Mr. J. Resnik, Mrs. Mary Turk, Mrs. Frances Dolinar, Mr. in Mrs. L. Gliha, Mr. in Mrs. A. Gorenc, Mr. Joseph Jenko, Mr. in Mrs. Joseph Omerza ml., Mr. Joseph Codo-sky, Mr. Joseph Mestic, Mr. in Mrs. J. Luckanc, Mr. F. Kuhel, Mr. in Mrs. Stanley Polosky, Mr. Joseph Pelko, Mr. in Mrs. Jack Skerjanc ml., Mr. L. Svorgo, Mr. in Mrs. Tino Modic, Mr. J. Malonich, Mr. in Mrs. A. Vesel, Mr. in Mrs. Siska in družina, Mr. in Mrs. Rachel Strainic, Mr. in Mrs. John Jenko, Mr. in Mrs. J. Lasicky, Mr. in Mrs. G. Leseflsy, Mr. in Mrk. R. Gregory, Mr. in Mrs. Felix Korošec, Mr. in Mrs. Smith, Mr. in Mrs. V. Grdolnik, Mrs. Mehle, Mr. in Mrs. S. Podnar, Mr. in Mrs. Joe Stimac, Mr. in Mrs. Baznik, Mr. L. Sod j a, Mr. in Mrs. F. Petrovich, Mr. in Mrs. Stanley Andolek, Mr. V. Intihar, Mr. in Mrs. F. Lapuh, Mr. in Mrs. A. Tavzel, Mr. in Mrs. Jas. Mocilnikar, Mrs. Lipovec, Demshar družina, Mr. John Skufca, Mr. in Mrs. F. Zakely St., Mr. Ferdinand Demshar, Mrs. Scufca, Mrs. Carl Urzen, Mr. in Mrs. F. Kramer, Mr. in Mrs. J. Habat, Mr. John Omerza, Mr. H. Batich, Mr. in Mrs. J. Bolden, Mr. in Mrs. Mervar, Mr. Louis F. Rayer, Mr. Joseph Somrak, Mrs. Spetzig, Mrs. Struna, Mr. L. Plesec, Mr. in Mrs. Joe Trolli, Mr. in Mrs. M. Gerl, Mr. in Mrs. Travarca, Mrs. Rhoda, Mr. H. Mehle in Mrs. A. Vadnal.
Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu in sicer: Mrs. A. Praznik, Mr. Mathew Podnar, Mr. Joseph Ule, Mr. Louis Starman, Mr. Frank Yan-kovič, Mr. John Hokavar, Mr. Joseph Kusar, Mr. Chas. R. Kaušič, Mr. Frank Petrovich, Mr. R. F. Zakely, Mrs. Sophie Sorcan, Mr. Joseph Codoskir, Mr. C. Ulle, Mr. Joseph Stimac, Mr. Pete Bastasic, Mr. Michael Kling, Mr, S. T. Polosky, Mr. Ray J. Damato,
Zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so se prišli poslovit od pokojnika, ko je ležal na mrtvaškemu odru ter vsi oni, ki so ga spre j mili na njegovi zadnji zemeljski poti na pokopališče.
Hvala Mr. in Mrs. August F. Svetek za izvrstno voden pogreb in najboljšo vsestransko postrežbo. Hvala tudi čst. g. g. duhovnu cerkve sv. Marije za opravljene cerkvene pogrebne obrede in tolažilen govor. Zahvalimo se tudi pogrebcem, ki so nosili krsto.
Tako nenadno je prišla ločitev, da ne moremo doumeti vse to. Mlad, poln življenja, vesel z veselimi si bil vedno. Odšel si k počitku z načrti za prihodnji dan. Zaspal si—a to spanje je bilo pri-četek večnega sna, iz katerega se nisi nikoli prebudil. Odnesli so Te in položili poleg Tvoje drage matere, kateri si sledil po kratkih treh mesecih.
Za Teboj žaluje Tvoja soproga, kateri si bil vedno dober in zvest, kakor tudi Tvoj oče, bratje in sestre. Spominjali se Te bomo vedno z ljubeznijo v naših srcih, dokler bodo utripala in dokler se ne snidemo enkrat tam, kjer vlada večni mir in Blaženstvol
Spa vaj mirno—snivaj sladko!
Žalujoči ostali:
ANTOINETTE, soproga JOSEPH, oče
EDDIE, ERNIE, ELMER, bratje;
HELEN, MARGARET, MILDRED, MARIE in GLADYS, sestre
Cleveland, Ohio, dne 9. oktobra 1946.