Celje, 13. junija 1968 — Leto XXII — št. 22 — Cena 60 par (din)
CELJSKI TEDNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA
DANES V CELJSKEM TEDNIKU:
Stran 5 Sinalco iz nove tovarne
Stran 6 Severni del Celja pod vodo
Stran 7 10 let prijateljstva celjskih in beograjskih šolarjev
Stran 8 Slovensko ljudsko gledališče na Sterijinem pozorju
Stran 9 Nedokončana pravljica — Moj prispevek »Viharju«
Stran 10 Naposled pomiritev zaradi pokopališča
Stran 11 Se bo »Elkroj« preoblekel?
Stran 12 Podpora javnosti dela — Drobne iz Konjic
Stran 13 Vreme ni dobdtek na tomboli — Po sili protestniki
Stran 14 Vse za izvoz
Stran 15 šmarske potegavščine — Eldorado za umetnine
Stran 16 Vedno sredi naprednega toka
Stran 17 Nogomet ne sodi v park
Stran 18 Potrebni so razvojni programi
Stran 19 Premogovništvo in perspektive
Stran 22 Lep in svež je bil ta šopek — šport
Imejte se lepo!
In ne pozabite na proizvodnost
in poslovnost!
(in ne pozabite na proizvodnost in poslovnost)
Meseci dopustov so pred vrati, saj smo praktično
še sredi junija. Ce ne bi bil tako moker, bi se
najbrž že marsikdo izmed nas namakal nekje ob
našem morju, užival v gorskem svetu ali pa...
No, da, takih, ki ne pojdejo v gore, še manj na
morje — ne mislite, da si ne želijo tega — tudi
letos bržkone ne bo malo. Kaj porečejo o bližnji
sezoni gostinci, o tem tokrat ne bi želeli razglabljati.
Vsem, ki pojdete na oddih in boste za štirinajst
dni ali za tri tedne obesili službene zadeve na klin,
kot se reče po domače, želimo na dopustu prijetno
počutje in da se zdravi spet vrnete med nas.
Razglabljanje o dopustniških mesecih pa naj ne
bi zajelo zgolj socialne in rekreacijske sfere. Tu so
še druge skrbi, ki jim glede na večletne izkušnje
v delovnih organizacijah posvečajo vse premalo po-
zornosti, čeprav zaslužijo konstantno skrb ne ozi-
raje se na letne čase. Gre zlasti za proizvodnost in
poslovnost. To oboje se v poletnem času zaradi
odsotnosti prevelikega števila kadrov iz proizvodnih
organizacij prerado zrahlja. Nastanejo zamude, za-
ostanki in obračuni s svojo neizprosno realnostjo
pokažejo korak nazaj ko je to že prepozno in na-
vadno zamujenega ni moč v celoti nadoknaditi.
S prihodom obdobja dopustov se preseli v mo-
žgane mnogih prepričanje, da pač nekaterih stvari
pred dopusti ne kaže zastaviti, ker enostavno
zmanjka človeških moči, fizičnih in uiriskih, za
realizacijo nalog in akcij. Navada je že, da z zah-
tevnejšimi stvarmi potlej počakamo na jesensko ob-
dobje in že je tu vrzel dobrih dveh, treh mesecev.
Izkušeni vedo, kako zahtevno je zagotoviti vse ele-
mente za kontinuirano proizvodnost in poslovnost,
kjer praktično ležijo vsi bistveni elementi zdrave
rasti. In ko se ta nit pretrga, jo je težko spet zve-
zati tako, da ne bi ostalo nič sledov vozlanja.
Pretrgane kontinuitete v proizvodnosti in poslov-
nosti nedvomno ne bi bilo v marsikateri prozlvodni
delovni organizaciji, če bi k načrtovanju dopustov
pristopili s pravo mero posluha in z zavestjo, da
hujši premiki v številu zaposlenih oz. že samo ne-
ustrezna odsotnost more povzročiti določene posle-
dice in slednje so prav gotovo najbolj zaznavne v
rezultatih zaključnega računa.
V sklopu programiranja dela in dopustov ni nič
manj pomembna ugotovitev na temelju izkušenj, da
je prav v poletnih mesecih odsotnih iz proizvodnih
organizacij največ vodilnih kadrov. Ti odidejo na
dopuste v prepričanju, da so pač pomembnejše
stvari odložene na obdobje po dopustih, vedo, da
tako menijo tudi nekje drugje in da v tem obdobju
tako ali tako ni tolikega pomena navzočnosti v de-
lovni organizaciji. Stvari so torej speljane naravnost
tako, da si ni treba poleti beliti glave s hujšimi
problemi ter da lahko človek odrine na dopust bolj
ali manj mirnih živcev.
Verjemite, ob vsem tem okrog dopustovanja le
ne bi smeli biti tako mirnih živcev, zakaj proizvod-
nost ne bi smela poznati dopustov, čas kani tudi
tu bistriti poglede in odnose, kar pa ni napak.
F. K.
DOBRODOŠLI DOMA!
Hitro se je obrnilo leto — in spet so med nami naši ljubi rojaki, ki prihajajo
na obisk k svojim dragim v stari kraj. Vsem izseljencem, ki nas bodo tudi
letos obiskali, naše prisrčne pozdrave in najlepše dobrodošlice iz odprtega
srca! — Več o naših rojakih po svetu berite na 4. strani današnje številke. Na
sliki: prihod rojakov na letališče Brnik.
POZDRAVLJENI
v mestu ob Savinji!
V ponedeljek bo iz Fryd-
lanta na Ostravici na češko-
slovaškem prispel tamkajšnji
najboljši pevski zbor »Jana-
ček« na obisk v Celje. S tem
bo vrnil obisk moškemu pev-
skemu zboru celjskega DPD
»Svoboda«, s katerim se je
pobratil minuli mesec ob go-
stovanju našega pevskega
zbora na češkoslovaškem, že
v torek se bo predstavil Celja-
nom z dvema koncertoma v
dvorani Narodnega doma —
dopoldan šolski mladini, zve-
čer pa še drugim občanom.
Dan kasneje bo obiskal še
Rogaško Slatino, kjer bo zve-
čer izvedel koncert
Pevci celjske »Svobode« bo-
do pobratinskemu pevskemu
zboru iz Frydlanta skušali vr-
niti prisrčen sprejem na če-
škoslovaškem, v imenu Celja-
nov pa jih bo pozdravila tudi
predsednica občinske skupšči-
ne Olga Vrabiič.	S. P.
OD BESED K DEJANJEM!
V torek je bila v Celju četrta seja občinske
konference Zveze komunistov. Na seji so obravna-
vali delovanje in učinkovitost komunistov v celjski
občini od prve občinske seje sem. Na temelju ugo-
tovitev so sprejeli stališča o bodoči usmerjenosti
občinske organizacije ZK, nadalje so v najvišjem
forumu v občini začeli razpravo o načrtu za nov
statut ZKS, osvojili sklep o ustanovitvi območnega
komiteja ZKS, izvolili delegate za VI. kongres ZKS
in člane za nov komite in ostale organe občinske
konference.
Ker o podrobnostih zaradi
zaključka redakcije ne mo-
remo poročati, se pit poro-
čanju omejimo le najbistve-
nejše zadeve. Osrednja toč-
ka dnevnega reda še posebej
aktualna, lahko rečemo samo
to, da zadnji dogodki pri nas
(mislimo predvsem na razne
pojave, ki izskakujejo iz nor-
malnih okvirjev) najbolj os-
veščene in prizadevne komu-
niste niso presenetili. Dej-
stvo, da je temeljni cilj tor-
kove konference bil ta, da si
komunisti v občini nalijejo
čistega vina, da ugotovijo do
kod so v reorganizacij skih
prizadevanjih prisili in kaj je
bilo od bogate vsebine druge
in tretje seje občinske konfe-
rence uresničeno. Tak obra-
čun je bil naposled že nu-
jen, kajti tudi za naše raz-
mere veljajo Titove besede,
ko je na televiziji govoril, da
so nekateri komunisti na se-
stankih in besedah za vse,
kar naj reformo hitreje ures-
niči in utrdi, da pa so pri
realizaciji spet drugačni,
včasih celo popolnoma na-
sprotnih mnenj in stališč.
Slep konference, da se mora
zveza komunistov odpreti
navzven, da se morajo komu-
nisti boriti za najnaprednej-
ša stališča v vseh oblikah in
na vseh nivojih družbenega
upravljanja in družbeno-po-
litičnega združevanja, če j«e
to zdaj obveznost in če bo
uvedena tudi učinkovitejša
kontrola nad izvajanji skle-
pov s strani organizacij v
celot: in posameznikov pose-
ben, potem bomo v prihodnje
priča sestankarskemu vzdušju,
kjer bo manj kritih na sploh,
kjer bo zmanjkalo časa sa-
mozadovoljnemu konformiz-
mu in kjer se bodo naposled
začela lomiti kopja med čla-
ni, ki so v besedah za, v deja-
nji proti in med člani, ki so
zares za, pa je nasprotni tok
preveč avtoritativen.
Da pa bi moglo 300 komu-
nistov v celjski občini uresni-
čiti naloge, da bi njih velika
večina mogla opraviti z naj-
različnejšimi odkloni med
posameznimi tovariši in ko-
rigirati tudi vsak sebe, bo
treba doseči ustrezno idej-
no-politično raven. Danes jo
premalo, če je kdo samo
privržen zvezi komunistov,
če je pripravljen sprejeti in
izvršiti vsako nalogo. Postal
bo tak član mrtev ud, kajti,
naloge in navodil za kon-
kretno rabo ne bo od niko-
der dobil. Receptov, razen
najsplošnejših stališč, za ži-
ve, konkretne primere ni. Te
je treba znati sproti izobli-
kovati in tudi hoteti.
J. Kr.
Za učitelje ni stanovanj?
Učiteljska stanovanja so v
nekaterih krajih še vedno ve-
lik problem. Tako je tudi v
Vitanju. Tu je zaposlenih
19 prosvetnih delavcev. Pred
leti so v kraju zgradili blok
s šestimi stanovanji, v ka-
terem so zdaj tudi tri uči-
teljska stanovanja. Kje to-
rej živijo ostali učitelji? Do-
mačinov je zelo malo. V glav-
nem so to mladi učitelji, ki
so prav v Vitanju prvič sto-
pili v razred. V začetku je
marsikomu težko, posebno
še, če je prišel iz mesta. To-
da počasi se navadi kraja
prijaznih ljudi. Marsikdo je
že sklenil, da bo ostal v Vi-
tanju, saj je prav tu prebre-
del prve težave službovanja.
Toda kje bo stanoval? Ne-
kaj časa se človek še zado-
volji s kakšno podstrešno so-
bico, v prepričanju, da je to
samo začasna rešitev. Toda
stanje traja in traja in tudi
prosvetni delavec se končno
naveliča obljub.
Pa poglejmo, kje danes
stanujejo vitanjski učitelji.
Poleg v bloku jih najdemo
še v obeh šolah — v učilni-
cah ali kabinetih, na krajev-
nem uradu in v zadrugi. Mar-
sikje niso urejene sanitarije,
niti ogrevalne naprave.
S podobnimi problemi se
srečujejo tudi ostali Vitanj-
čani. Ljudje se pritožujejo,
da stanovanjsko podjetje ne
popravlja stanovanj. Tudi na
zadnjem zboru volivcev so
na ta račun padle številne
pripombe. Takrat so ljudje
tudi zahtevali, naj posebna
komisija pregleda popravil
potrebna stanovanja in potem
tudi kaj ukrene. Vsa stanova-
nja so zdaj namreč v uprav-
ljanju stanovanjskega podjet-
ja Slov. Konjice. Podjetje red-
no pobira stanarino, stano-
vanj pa ne popravlja.
Pa tudi sicer imajo v sta-
novanjskem podjetju do pro-
silcev kaj čuden odnos. Nek
prosvetni delavec je vložil
prošnjo za stanovanje že me-
seca novembra, toda odgovo-
ra ni bilo. Da bi ne bil v ne-
gotovosti, se je nekaj mese-
cev kasneje sam napotil v
podjetje, da bi povprašal, če
je kaj možnosti, da bo sta-
novanje dobil. Kmalu pa je
obžaloval, da je sploh pre-
stopil prag. Direktor podjet-
ja ni bil z njim nič kaj pre-
več ljubezniv. Na koncu raz-
govora mu je dejal, da ima
s prosvetnimi delavci zelo
slabe izkušnje in da bodo
oni zadnji pri dodeljevanju
stanovanj. Zelo spodbudno za
učitelje, kajne?!
-javi
Razgovori z obrtniki
Občinska skupščina v Slo-
venskih Konjicah je pripra-
vila več razgovorov z zaseb-
nimi obrtniki. Ob tej prilož-
nosti bodo obravnavali izva-
janje davčne politike, plače-
vanje samoprispevka za Sol;
stvo, sprejemanje vajencev v
uk in nekatere zadeve v zve-
zi z vodenjem poslovnih knjig.
Nova proizvodnja
V podjetju »Komos« v Slov.
Konjicah so pred kratkim za-
čeli proizvajati avtomobilska
dvigala. Računajo, da bodo
te proizvode zlahka prodali,
saj so edini proizvajalci avto-
mobilskih dvigal v naši do-
movini.
VREME j
VREMENSKA NAPOVED ZA
CAS OD 13. DO 23. JUNIJA.
Prevladovalo bo'lepo vreme.
Krajevne nevihte pričakujemo
od 20. junija dalje.
dr. V. M.
KOMORNI MOŠKI ZBOR
V ROGAŠKI SLATINI
V polni dvorani zdravili-
škega doma je bil v soboto
zvečer otvoritveni koncert v
letošnji turistični sezoni v
Rogaški Slatini, s katerim je
celjski moški komorni zbor
Pod vodstvom Egona Kune-
ia počastil 50-letnico umetni-
škega dela znanega hrva-
škega skladatelja Jakova Go-
tovca.
Ko je zbor na začetku dru-
gega dela programa zapel tri
®iane Gotovčeve pesmi, je
Je predsednik komornega zbo-
ra, Gustav Grobelnik, orisal
Umetniško delo skladatelja in
°Pozoril, da je celjski ko-
morni zbor tudi z interpreta-
ciio Gotovčevih pesmi dose-
gi velike uspehe na tekmova-
njih in koncertih doma ter v
^jini. Prav zaradi tega je
čutil moralno dolžnost,
počasti pomemben delov-
ni jubilej znanega skladate-
lja.
Po čestitki in darilu ko-
mornega zbora so zatem
skladatelju čestitali še pred-
stavniki celjske občinske
skupščine, društva slovenskih
skladateljev, sveta kultur-
no prosvetnih organizacij ob-
čine Celje in domačega turi-
stičnega društva, ki je bi-
lo tudi organizator koncer-
ta. Na svojstven način pa so
Gotovcu čestitali tudi pionir-
ji rogaške osnovne šole, ki
so pod vodstvom dirigenta Čo-
ha zapeli na začetku uspele-
ga koncerta dve pesmi.
Za pozornost in čestitke se
je zahvalil Jakov Gotovac, ki
je hkrati izrekel laskavo pri-
znanje za umetniški nivo
celjskega komornega zbora.
M B.
tedenski
mozaik
Več kot deset hektarov zemlje?
Mnogi kmetijski strokovnjaki trdijo: danes zares
ni važno razpravljati o tem, ali bi spremenili
zakon o maksimumu obdelovalne zemlje. Mnogo
pomembnejša je modernizacija kmetijske proiz-
vodnje!
V ZDA lahko vsakdo kupi
orožje brez dovoljenja. Do-
bi ga celo po pošti, če ga
plača■ Neka televizijska
družba je hotela to jasno
ponazoriti..gledalcem. Naje '.a
je množico ljudi, ki so iz
trgovine z orožjem nosili
pištole, puške, bazuke. Na•
prodaj pa so tudi minome-
talci in celo topovi.,. Bol-
garijo je preplavil val »zgo-
dovinskega« nacionalizma.
Med drugim trdijo, da sta
bila brata Ciril in Metod
Bolgara. Celo na transparen-
tih sta se pojavila, le da
imata nekoliko pristrižene
brade. V Bolgariji uradno
preganjajo predolge lase in
brade. Kdo ve, še Marx ute-
gne postati žrtev ... Škotski
nacionalisti, ki so na nedav-
nih občinskih volitvah do-
živeli veliko zmago, so trd-
no odločeni odcepiti se od
Velike Britanije. Konserva-
tivna stranka jim je oblju-
bila delno samoupravo, oni
pa se na to smehljajo. Pre-
pozno ... Američani zelo pri-
tiskajo na grške polkovnike,
naj malo olepšajo svojo »de-
mokratično« fasado, ker Dan-
ska in Norveška grozita, da
bosta izstopili iz NATO, če
bo Grčija še članica. Pol-
kovniki odgovarjajo, da so
še razpisali referendum, če-
mu potem še volitve ... Ne-
ka revija iz San Francisca
je pred umorom Roberta
Kennedyja odsvetovala svo-
jim bralcem, da bi glasovali
za senatorja, češ saj ga bo-
do tako in tako ubili. »Zato
se ne splača tratiti glasov
za mrtvega človeka« ... Gu-
verner New Yorka Ročke fel
ler je dejal, da ima po Ken-
nedyjevi smrti novo odgo-
vornost, da se bori za izvo-
litev na položaj predsednika
ZDA. Kaže, da ni edini kan-
didat, ki je začutil novo
odgovornost...
Kmetijski strokovnjaki me-
nijo, da povečanje maksimu-
ma obdelovalne zemlje v
privatni lasti od 10 na 20 ali
več hektarov ne bi dalo ka-
kega posebnega rezultata za
povečanje pridelkov. Pač pa
se čedalje bolj zavzemajo za
druge, sodobne in sprejemlji-
vejše rešitve, zlasti za večjo
porabo visokorodnih vrst se-
men, umetnih gnojil, sred-
stev za zaščito rastlin in za
kmetijsko mehanizacijo.
To bi bil najneposrednejši
odgovor na predloge, ki jih
je čedalje večkrat slišati na
vasi — da naj bi se maksi-
mum zemlje v privatni lasti
dvignil od 10 hektarov na-
vzgor. Drugi spet menijo, da
je zakon o maksimumu, spre-
jet še leta 1953, v mnogih pri-
merih izigran in da bi bilo
treba znova preučiti lastni-
štvo obdelovalne zemlje v
privatni lasti.
Zakon je kršen
Moramo se spomniti, da je
zakon o maksimumu privat-
ne obdelovalne zemlje imel v
času, ko je bil sprejet, bolj
politični značaj. Ne tedaj, ko
je bil sprejet, ne kasneje, ni
dal kakšega večjega ekonom-
skega učinka. V vsej državi
je bilo odvzetih okrog 275.000
hektarov v glavnem drobnih
in razkropljenih parcel. Kasne-
je je bil zakon skoraj pozab-
ljen, tako da imamo gospo-
darstvo, ki nedoivoljno kori-
stijo zemljo nad določenim
viškom.
Tisti, ki so za to, da bi se la-
stništvo privatne obdelovalne
zemlje dvignilo nad 10 hekta-
rov, menijo: če danes kmet
uporablja vse vrste orodja
do največjih strojev, zakaj bi
potem velikost zemljišča ad-
ministrativno odrejali? Pove-
čanje maksimuma na 20 in
več hektarov, tako mislijo, bi
omogočilo sposobnemu kme-
tovalcu, da bi bolje uporabil
svojo delovno moč in pove-
čal število članov družine, za-
poslenih na obdelovanju zem-
lje, s čimer bi se ustavil pro-
ces odhajanja ljudi iz vasi.
Ostarele kmetije
Sprejem teh predlogov bi
spremenil sestav lastništva
privatnih gospodarstev, je pa
veliko vprašanje, če bi to res
povečalo proizvodnjo v kme-
tijstvu. O tem priča tudi
primer tako imenovanih osta-
relih kmetij v Vojvodini, ka-
terih zemljo nihče noče vze-
ti, ali pa le tiste parcele, za
kater je znano, da so zme-
raj dobro rodile.
V povečanju maksimuma
se skriva tudi nevarnost ne-
zaželenega povpraševanja po
najrodovitnejši zemlji, s tem
pa tudi različni špekulacij ski
pojavi: dviganje cen, nelo-
jalne licitacije in podobno.
Za celotno naše kmetijstvo,
skupaj s privatnimi gospo-
darstvi, je vprašanje, kako
čim bolj obdelati razpoložlji-
vo zemljo. Zato mnogi kme-
tijski strokovnjaki mislijo, da
danes ni važno ne aktualno
razpravljanje o spremembah
zakona o maksimumu. Po-
membnejša je modernizacija
proizvodnje; ta je v zadnjih
letih že dala vidne uspehe,
zlasti v poljedelstvu.
Sploh pa: zakaj kar 30 hek-
tarov zemlje, če se pa sesto-
ji iz majhnih, razmetanih in
izčrpanih parcel, in če se za
obdelavo ne koristijo predno-
sti, ki jih daje sodobno kme-
tovanje?
S. M.
TELEGRAMI
TEL AVI V — Predsednik izrael-
ske vlade Levi Eškol je pozval
2ide iz vseh krajev sveta, naj se
v večjem številu priseljujejo v de-
želo, da bo lahko »Izrael dobil šte
vilčno bitko«. •
LONDON — Britanski ministei
za trgovino je povedal, da je med
nedavnim obiskom v Moskvi pred
lagal, da bi Britanija zgradila v
Sovjetski zvezi tovarno avtobusov
in tovornjakov »Leyland«.
PARIZ — V francoskem glav
nem mestu vlada še vedno napeto
vzdušje. Študenti se še vedno na
barikadah spopadajo s policijo in
zahtevajo de Gaullov odstop. Vo-
litve v Franciji bodo 23. in 30. ju
nija.
LOS ANGELES — Eden izmed
novih ministrov saigonske vlade je
izjavil v Los Angelesu, da mora
njegova vlada prevzeti »mirovno
pobudo« s tem, da bi predlagala
pogajanja s Severnim Vietnamom
in južnovietnamsko osvobodilno
fronto. •
DUNAJ — Zahodnonemški zuna
nji minister Willy Brandt je na
predavanju dejal, da je ZR Nem
čija zainteresirana za ureditev od
nosov z Jugoslavijo »zlasti zaradi
njene pomembne vloge pri ureje
vanju evropskih in mednarodnih
problemov«.
LONDON — V Londonu so Uje
li Jamesa Earla Raya, ki je osum
ljen, da je v začetku aprila letos
umoril v Memphisu v zvezni dr
žavi Tennessee črnskega voditelja
dr. Martina Luthra Kinga.
SAIGON — Ameriški poveljnik
v Vietnamu general Westmorelanc
je izjavil, da je »skoraj nemogoče
zaustaviti borce PNO, da se ne bi
borili v Saigonu in ga vsak dan
obstreljevali z raketami«.
BERLIN — Voditelja zahodno
nemških študentov Dutschkeja so
prepeljali v Švico, kjer se bo na
prej zdravil za poškodbami mož-
ganov, ki so mu jih pred dvema
mesecema prizadejali atentatorjev)
streli.
KAIRO — Egiptovska agencija
MENA je sporočila, da so brata
morilca Roberta Kennedyja preč
nekaj meseci aretirali v Iraku, češ
da vohuni za Izrael.
ČLOVEK, KI PRIHAJA... Osamljeni mož, senator
Edward M. Kennedy stopa z letala proti avtu, ki ga
je čakal na letališču Barnstable v Hyannisu v državi
Massachusetts v ponedeljek, ko je za čez noč obiskal
starše v tem kraju in se nato vrnil v VVashington,
»Kennedyjeva misel ni umrla!« pravijo v Ameriki in
Edward je menda še sposobnejši od bratov!
Telefoto: UPI
tedenski zunanjepolitični pregled
Krogle, ki so pretrgale
življenjsko nit senatorja Ro-
berta Kennedyja, so sprožile
obsežno in globoko »spraše-
vanje vesti« po vsej Ameriki.
Ljudje so bili osupli in pre-
padeni. Prvi komentarji so
bili: »Strašno!« in »Ali smo
še civiliziran narod?« Neka
televizijska postaja je od-
dajala dve uri samo velik
napis »SRAMOTA!«
Ljudje seveda niso poza-
bili, da so Bobbyjevega bra-
ta predsednika Johna Ken-
nedyja ubili 22. novembra
1963, da so pred dobrima
dvema mesecema v Memphi-
su v zvezni državi Tennessee
ustrelili črnskega voditelja
dr. Martina Luthra Kinga,
da so doživele skrivnostno
in nasilno smrt številne pri-
če, ki so kaj vedele o umoru
predsednika Johna, da je
nasilje postalo nekaj vsak-
danjega v ZDA.
Predsednik Abraham Lin-
coln je bil ena izmed naj-
bolj znanih žrtev atentator-
ja v ameriški zgodovini. Le-
ta 1865 ga je ubil neki igra-
lec, ko je sedel v loži v gle-
dališču. V naslednjih štiri-
desetih letih sta postala žrtvi
atentatorjevih krogel tudi
predsednik James Garfield
in William MacKinley. Frank-
lin Roosevelt in Harry Tru-
man sta za las ušla smrti.
Smrt senatorja Roberta
Kennedyja je močno odjek-
nila tudi po svetu. ZDA so
ena izmed najmočnejših dr-
žav na svetu — skupaj z
ZSSR vsekakor najmočnejša
— in ljudem po svetu ne
more biti vseeno, če to de-
želo razjedajo notranja pro-
tislovja, ki potem pripeljejo
do takih in podobnih pu-
stolovščin, kakor je tista v
Vietnamu.
Dr. David Abrahamsen,
znanstvenik v središču za
proučevanje nasilja pri uni-
verzi Brandeis v Massachu-
settsu meni: »Mi imamo to
radi, radi se bijemo. Časi
našega pionirstva so zapu-
stili » nas občutek, da je
revolver simbol možatosti.«
Številni sociologi poudar-
jajo, da nasilje spremlja vso
zgodovino ZDA. Toda ta ugo-
tovitev je slaba tolažba. Mi-
lijoni Američanov se bojijo
prihodnosti in ne razumejo,
kaj se dogaja z njimi in nji-
hovo domovino kakor tista
ženska v katedrali svetega
Patricka v New Yorku, kjer
je ležalo Bobbyjevo truplo,
ki je začela kričati: »Zakaj?
Zakaj?«
V Franciji se je položaj
pomiril, odkar je predsed-
nik de Gaulle razpisal sploš-
ne volitve za 23. in 30. junij.
Vlaki spet vozijo in v tovar.
ne se spet vračajo delavci,
čeprav v nekaterih panogah
industrije, posebno v neka-
terih večjih podjetjih stavka
še traja. Pred avtomobilsko
tovarno »Renault« je celo
prišlo do spopadov med de-
lavci in policijo.
S ponedeljkom se je za-
čela v deželi predvolilna
kampanja. Degolistični ta-
bor se je zdaj prekrstil v
»zvezo za obrambo republi-
ke« in skuša pridobiti na
svojo stran tako imenovani
»demokratski center«, ki
zbira skrajnjo desnico, zna-
no po njenem antikomuniz-
mu. Sploh je geslo degoli-
stičnih sil: »Dol s komuniz-
mom! Komunistična dikta-
tura je največji sovražnik za
Francijo!«
De Gaulle dobro ve, da
KPF nima prav nobenega
namena začeti revolucije in
neustavno priti na oblast. To
bi bila že storila maja, ko
bi bila mnenja, da bi taka
pot pripeljala do zmage. Na-
sprotno, KPF in druge stran-
ke na levici nenehno opozar-
jajo volivce, naj ne nasedajo
provokacijam, ki bi utegnile
zaostriti položaj in morda
celo zvabiti armado na ulice.
Zato KPF svari pred ti-
stimi študenti, ki se niso
sprijaznili s »premirjem« ifl
še naprej pozivajo tudi K
fizičnemu boju proti de Ciaul-
lu in sedanji oblasti. Med
desničarskimi študenti, ki s©
spet dvignili glave, in ve-
čino drugih študentov priha-
ja do spopadov.
Še nikoli ni bilo toliko
kandidatov za mesta v bour*
bonski palači — v parlamen-
tu kakor zdaj. Za 487 sede-
žev se poteguje nič manj kot
kakih tri tisoč kandidatov.
Kaj bo de Gaulle storil,
če bo doživel poraz na vo-
litvah, je težko reči. Ni i®"
ključeno, da bi v tem P1'1'
meru desnica tvegala tisto,
kar je storila desnica v P®"
dobnem položaju v Grčiji-
Le da je tam ukrepala
pred volitvami, ker ji je bil®
popolnoma jasno, kako se
bodo volitve končale.
vica je izračunala, da ne
sme udariti — ne pred volit-
vami ne po njih. Toda »i11'
če ne ve, kaj vse še lahk®
prinese bližnja prihodnost.
Smrt
Kennedyja
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
m ODLOČNEJŠE PROTI SLA-
BOSTIM — Predsedstvo in izvršni
komite CK ZKJ sta minulo nede-
ljo obravnavala konflikte, do ka-
terih je prihajalo zadnji čas v na-
šem družbenem življenju. Ob tem
je po televiziji govoril predsednik
ZKJ Josip Broz Tito.
Med drugim je Tito dejal, da
so nedavne demonstracije beograj-
skih študentov samo del problemov,
ki se jih moramo nujno lotiti.
Prednost pa moramo dati temu, da
olajšamo položaj proizvajalcev v
podjetjih, da okrepimo vlogo sa-
moupravljanja, da ustrezneje ure-
dimo delitev dohodka med pod-
jetji in družbo, zmanjšamo nera-
zumne razpone med dohodki, pre-
prečimo neupravičeno bogatenje
posameznikov in pospešimo zapo-
slovanje. Tito je dejal, da je zad-
nji čas, da odpravimo počasnost
pri urejanju problemov. Dejal je,
da se z večino študentskih zahtev
strinja in da je bil tega mnenja že
tudi prej. Hkrati je poudaril, da
nismo imeli dovolj izostrenega po-
sluha za pripombe študentov. Opo.
zoril pa je, da skušajo javne pro-
teste zoper slabosti obrniti sebi
v prid nekateri elementi, ki niso
za reformo in samoupravljanje.
Ob koncu svoje izjave se je tov.
Tito obrnil k delavcem in študen-
tom, naj mu pomagajo pri ureja-
nju problemov.
študentje, delovni kolektivi in
jugoslovanska javnost so predsed-
nikova stališča in ocene zelo
močno podprli.
m ZBOR DELAVCEV V LITO-
STROJU — V ponedeljek dopoldne
so delavci v ljubljanskem Litostro-
ju prekinili delo. Povod je bila
delitev osebnih dohodkov za re-
žijske delavce. Popoldne se je ko-
lektiv sestal na zbor. Razprava je
pokazala, da kolektiv jezijo tudi
slabosti carinskega sistema, zakon
o kliringu ter visoki osebni do-
hodki v bankah, elektrogospodar.
stvu in zunanji trgovini. Sklenili
so, da bodo notranje slabosti sa-
mi odpravili, občinska skupščina
Ljubljana-šiška pa je zagotovila
polno podporo njihovim zahtevam
po ustreznejši ureditvi sistemskiji
rešitev.
■ NA BEOGRAJSKI UNIVER-
ZI — NORMALIZACIJA — Beograj-
ski študenti so prejšni teden, po
uličnih demonstracijah, začeli zbo-
rovati po fakultetah. V svojem pro-
gramu zahtevajo boljši materialni
položaj študentov na univerzi, svoj
dejanski vpliv na samoupravljanje
na univerzi, odpravljanje birokra-
tizma, dosledno nagrajevanje po
delu, hitrejše odpravljanje nezapo-
slenosti, ustreznejšo ureditev šti-
pendiranja.
Iz številnih podjetij poročajo,
da delavci podpirajo večino štu-
dentskih zahtev, protestirajo pa
zoper pritisk na urejanje proble-
mov z uličnimi demonstracijami
in podobne metode.
V četrtek so zborovali tudi ljub-
ljanski študenti, ki so prav tako
zahtevali hitrejše in ustreznejše
urejanje perečih družbenih proble-
mov. Hkrati so poudarili, da ma
rajo študenti tudi sami pri tem
bolj sodelovati kot doslej.
■ MANJ NEZAPOSLENIH —
Železarna Jesenice in še nekatera
druga podjetja na Gorenjskem le-
tos spet začenjajo zaposlovati več
delavcev, ki pa jih ne dobijo do-
volj v domačih krajih.
Nekatera podjetja in zasebni
obrtniki na Dolenjskem pa za ne-
katere poklice ne morejo dobiti
v uk vajencev (za zidarje, tesarje,
krojače itd.).
■	JAVEN OPOMIN AVTOMON-
TAŽI — častno sodišče republiške
gospodarske zbornice je po 9-urni
razpravi obsodilo ljubljansko Avto-
montažo z javnim opominom, ker
je »snubila« zase strokovnjake no-
vomeškega IMV.
■	27. APRIL — DRŽAVNI
PRAZNIK? — V republiški konfe-
renci SZDL so sklenili predlagati
republiški skupščini, naj bi ob
25-letnici zbora odposlancev slo-
venskega naroda v Kočevju, ki bo
jeseni, uzakonila 27; april (dan
ustanovitve OF) kot slovenski dr-
žavni praznik.
■	KRANJSKI JANEZI V JU-
DENBURGU — Udeleženci upora
»Kranjskih Janezov« v Judenburgu
maja 1918 bodo 30. junija obiskali
Judenburg. Sestali se bodo tudi
s starejšimi Judenburčani, ki so
pred 50. leti podpirali uporni 17.
regiment.
■	MOŠKA VODA — DOLAR
LITER — Podjetje »Deutsche-Slo-
venijales« je sklenilo z rudnikom
magnezita Kladanj v Bosni pogod-
bo, po kateri bo to mešano pod-
jetje dobilo vse pravice za prodajo
kladanj ske termalne vode v svetu,
razen v Jugoslaviji. To vodo, ki naj
bi povečevala spolno sposobnost
moških, bodo prodajali po dolar
liter.
■	TURIZEM NA 40 SPLAVIH
— V Ožbaltu nad Mariborom gra-
dijo 40 rane (splavov), na katerih
si bodo številni turisti iz Jugosla-
vije, Avstrije, Madžarske in Italije
privoščili od 28. junija do 4. julija
zanimivo potovanje po Dravi.
■	HUDA NEURJA — Prejšnje
dni so bila huda neurja v okolici
Kamnika, Krvavca, Kopra in po-
nekod v Bosni. Voda je spet divja-
la v Celju, marsikje pa je zalila
ali zasula s plazovi tudi cestne od-
seke. Tudi na Medardov dan se
vreme še ni spreobrnilo. Bomo
letos sušili seno na peči?
Predsednik Tito:
»Odpravimo
počasnost!"
2
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTN/K: vsaktetrtek 60000 izvodov!
O samoupravljanju
v družbenih dejavnostih
Republiški svet Zveze sindikatov Slove-
nje in republiški odbor Sindikata delavcev
družbenih dejavnosti Slovenije sta na skupni
plenarni seji 30. maja 1968 obravnavala pro-
blematiko samoupravljanja v zdravstvu,
šolstvu, kulturi, upravi in drugih družbenih
dejavnostih. Pri tem sta na podlagi predhod-
njh strokovnih raziskav, uvodnega referata
ter razprave sprejela tele ocene in stališča:
Samoupravljanje v družbe-
pjjj dejavnostih razumemo
sindikati predvsem kot celo-
vjt družbeno-ekonomski od-
n0S in obenem kot način ter
sredstvo za uresničevanje so-
cialističnih družbenih načel
in ciljev. Na tem področju je
^ločilnega pomena družbe-
ni interes o obsegu, vrsti in
kakovosti dela, zato mora sa-
moupravljanje funkcionirati
skladno s tem interesom.
Vsebina in oblike samouprav-
ljanja v družbenih dejavno-
stih morajo ustrezati naravi
vsake posamezne dejavnosti
in specifični organizaciji nje-
nega dela. Prav zaradi tega
sindikati zavračamo meha-
nično prenašanje modelov sa-
moupravljanja in izkušenj iz
gospodarskega na negospo-
darsko področje oziroma iz
ene dejavnosti na drugo in
se zavzemamo za take rešit-
ve, ki v celoti upoštevajo vse-
binske in organizacijske po-
sebnosti posamezne dejav-
nosti.
Pri urejanju samoupravlja-
nja v družbenih službah je v
različnih oblikah večkrat pri-
sotno napačno pojmovanje o
»produktivnih« in »nepro-
duktivnih« dejavnostih, o
»proizvodnem« in »potrošni-
škem« delu družbe. V resni-
ci pa je delo delavcev, ki so
zaposleni v družbenih dejav-
nostih, neobhodni sestavni
del celotnega družbenega de-
la, in sicer v tolikšni meri,
kolikor na podlagi družbene
delitve dela te službe prispe-
vajo k družbeni reprodukciji
(enostavni in razširjeni) v
znanstveni, vzgojni, kulturni,
zdravstveni in drugih sme-
reh. izraz tega je tudi doho-
dek družbenih dejavnosti, ki
pomeni plačilo (povračilo) za
opravljeno družbeno potreb-
no delo in ustrezen družbe-
noekonomski odnos. Ker trž-
ne zakonitosti na tem pod-
ročju delujejo samo posred-
no in v bistveno omejenem
obsegu, je za zdravstvo,
šolstvo, kulturo, upravo itd.
Potrebno uveljavljati zavest-
no družbeno vrednotenje in
družbeni dogovor oziroma
_družbene odločitve o vrsti,
obsegu in kvaliteti potrebne-
ga dela, o družbeno nujnih
stroških in o drugih elemen-
tih dohodka.
Samoupravljanje v družbe-
nih dejavnostih je, kljub te-
mu da je šele na začetku svo-
jega razvoja, že postalo last
večine delavcev tega področ-
ja in se postopoma uveljavlja
kot temeljni odnos med ljud-
mi. Zato se sindikati v repub-
liki, občinah in v vsaki de-
lovni skupnosti odločno za-
vzemamo za čim bolj ustrez-
no uresničevanje samouprav-
ljanja in za njegov nadaljnji
razvoj. Za sindikat ni dileme,
ali poglabljati in razvijati
vsebino, obliko ter metode
samoupravljanja (skladno z
opuščati organizirane napo-
re za napredek na Jem pod-
ročju. Zaradi tega smo nepo-
značajem dejavnosti) ali pa
rešitev le v neposredni inter-
mirljivi nasprotniki vseh ten-
denc, ki v teoriji ali v praksi
vlečejo rnzvoj v etatistično
smer, to je smer, ki ne-
gira samoupravljanje in vidi
venciji države, pa tudi na-
sprotniki liberalistično-anar-
hističnih konceptov (izločeva-
nje tega področja iz celotne-
ga družbenega dela in njego-
vo avtonomiziranje). V o-
kviru samoupravljanja se za-
vzemamo za odgovornost vsa-
kega za svoje delo, za red v
medsebojnih odnosih. in za
kvalitetno in racionalno de-
lovanje vsake službe in vsa-
kega posameznika. Samo-
upravljanje ni samo pravica,
ampak je tudi dolžnost.
Vsaka sodobna družba po-
trebuje čedalje bolj razvito
in boljše organizirano zdrav-
stveno službo, šolstvo, kultu-
ro, socialno varstvo in druge
družbene dejavnosti in od-
merja tudi čedalje večja sred-
stva zanje' Tako tudi naša
družbena skupnost vlaga
znatne napore in sredstva za
razvoj družbenih služb in za
ureditev njihovega gmotnega
položaja.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Korenine spopadov so globlje
Kaj povzroča v zadnjem času napetosti v našem družbenem življenju? - Reforma je
mnogo bolj zahteven, zapleten in dolgotrajen proces, kot si to mnogi še vedno pred-
stavljajo - Brez popuščanja je treba zahtevati od odgovornih ljudi, od najmanjše de-
lovne organizacije do najvišjega organa v državi več prizadevnosti, gibčnosti, res-
nične odgovornosti in zlasti tudi učinkovitosti predvsem v dejanjih in ne le v besedah!
Zadnji čas pretresajo naše
družbenopolitično življenje
stavke v posameznih podjet-
jih, med zdravstvenimi in
prosvetnimi delavci, zlasti pa
so vznemirile javnost štu-
dentske demonstracije v Beo-
gradu.
Odkod te napetosti? Le-teh
si ni moč v celoti' razložiti
le z raznimi samovoljnimi
ukrepi, prepoznimi izplačili
osebnih dohodkov, neobve-
ščenostjo in podobnimi prob-
lemi, ki so navadno le ne-
posreden povod raznih kon-
fliktov, medtem ko korenine
teh pojavov tičijo mnogo
globje. Ti globji vzroki pa
so protislovja v našem druž-
benem razvoju, s katerimi
tudi socializmu ni prizaneče-
no.
Poglavitna protislovja so v
našem gospodarstvu, ki ga
krotoviči nuja, da se hitro
usposobi za uspešen boj na
mednarodnem trgu. Po sta-
rem ni več možno gospo-
dariti, če hočemo naprej, po
novem pa v marsikaterem
podjetju še ne morejo, ne
znajo, ali pa niso dovolj pri-
zadevni, ker jih trda stvar-
nost morda še ni izmodrila.
Ta prehod na sodobnejše,
učinkovitejše gospodarjenje
je seveda izredno zahtevna in
zapletena stvar. Samouprav-
ljalcem v gospodarstvu osta-
ja na razpolaganje manjši
del sredstev, kot je bilo do-
govorjeno ob uvedbi refor-
me. Lani in letos so se nam-
reč spet povečala sredstva
federacije, ki ima mnoge ob-
veznosti in je torej te stvari
možno spreminjati le posto-
poma, Podjetja pa nujno po-
trebujejo več sredstev za
svojo modernizacijo. Huda
ovira pri prehodu na moder-
nejše gospodarjenje pa so
tudi premajhna sposobnost in
prizadevnost vodstvenih lju-
di v nekaterih podjetjih,
stara miselnost in nezadost-
na gibčnost ter sposobnost
nekaterih tudi višjih, vse tja
do zveze, ki imajo na skrbi
izpolnjevanje gospodarskega
sistema.
Vse to kaže, da je reforma
mnogo bolj zahteven, zaple-
ten in dolgotrajen proces, kot
smo si morda predstavljali
pred tremi leti, ko smo jo
uvajali, šele zadnji čas se
spet pojavljajo znaki, da bo
proizvodnja začela bolj oživ-
ljati. V takih razmerah, ko
tudi narodni dohodek nara-
šča za zdaj šele malenkost-
no, pa ne le gospodarstvo,
marveč tudi šolstvo, zdrav-
stvo in druge dejavnosti zah-
tevajo in dejansko tudi po-
trebujejo mnogo več sredstev
kot prej.
Protislovja v našem druž-
benem razvoju še bolj zaost-
rujejo in zapletajo nekatere
nerealne in skrajnostne zah-
teve, na drugi strani pa
so se nakopičili tudi pojavi
in slabosti, ki upravičeno
zbujajo nejevoljo ljudi. Ome-
nimo samo nekatere! Ob tem,
ko mnogi drugi upokojenci
komaj životarijo in jim ni
moč v kratkem času pove-
čati pokojnin, ko imajo pro-
svetni delavci v podjetjih
zelo nizke prejemke, neka-
teri ljudje bogatijo — ne s
svojim delom, pač pa z iz-
koriščanjem soljudi in druž-
be. Medtem ko nekatera pod-
jetja slabo gospodarijo zara-
di nesposobnega vodstva, se
mnogi mladi ljudje ne mo-
rejo zaposliti, štipendiranje
je neurejeno, zato je malo
študentov iz socialno šibkej-
ših družin.
Svoj vpliv na naša dogaja-
nja imajo globoka družbena
vrenja in napetosti po Evropi
in drugod po svetu, še po-
sebno pa v Franciji in če-
škoslovaški, kjer študentje in
sploh delovni ljudje niso za-
dovoljni s sedanjimi družbe-
nimi odnosi ter iščejo podob-
ne poti, na katere smo pri
nas stopili z razvijanjem sa-
moupravljanja.
Vse to razgibano družbeno
dogajanje, ki smo mu priča
zadnji čas, mnoge vznemirja
in bega, tudi marsikaterega
komimista, ki ne vidi v tem
logičnega soočenja protislo-
vij, ker jih je moč uspešno
razvozlavati samo tako, da
gremo z reformo in samo-
upravljanjem dosledno na-
prej. Vsa zadnja dogajanja
kažejo, da smo prišli dotlej,
ko ni več možno idilično so-
žitje med preživelim in no-
vim, marveč moramo nove-
mu pomagati, da pride hi-
treje do sape in moči. Vsa-
ko popuščanje bi nas zaneslo
nazaj, v naročje birokratskih
družbenih odnosov.
Hkrati pa si je treba pri-
znati, da smo nekatere zade-
ve urejali prepočasi, prema-
lo odločno in premalo učin-
kovito. To velja zlasti za ne-
katere ljudi v vodstvenih
organih, ne le v delovnih or-
ganizacijah, marveč na vseh
ravneh. V naši politiki imamo
jasna načelna stališča, kako
urejati razne probleme, po-
gosto pa manjka konkretne
akcije, zato je med stališči in
prakso večkrat velika razli-
ka, kar ljudi upravičeno je-
zi. To seveda po svoje močno
prispeva k temu, da prihaja
do napetosti, ki se tu pa tam
sproščajo v eksplozivnih ak-
cijah, kakor so stavke, de-
monstracije in podobne ob-
like pritiska prizadetih na
urejanje zadev mimo samo-
upravnih poti. Hkrati, ko
razumemo nejevoljo prizade-
tih delovnih ljudi, pa je
treba jasno povedati tudi to,
da so take oblike pritiskov v
našem samoupravnem siste-
mu nesprejemljive, ker ško-
dimo sami sebi, če zanikamo
samoupravljanje, mu jemlje-
mo ugled in s tem napeljuje-
mo nehote vodo na mlin ti-
stim silam, ki bi rade
odvzele veter z jader refor-
me in nadaljnje krepitve so-
cialistične demokracije ter
hočejo čas in razvoj obrniti
nazaj. Ne pozabimo, da je
bilo na nedavnih študentskih
demonstracijah slišati med
mnogimi upravičenimi zah-
tevami pomešane tudi gla-
sove posameznikov, ki so
želeli te demonstracije spre-
meniti proti našemu družbe-
nemu sistemu! KonflikJte
rešujmo torej v naših samo-
upravnih organih, od delav-
skih svetov do zvezne skup-
ščine, sproti, preden se na-
kopičijo, brez popuščanja pa
zahtevajmo od odgovornih
ljudi na vseh ravneh mnogo
večjo prizadevnost, gibčnost
in učinkovitost predvsem pri
dejanjih in ne le na bese-
dah. Vsi pa smo dolžni pri
tem sodelovati.
MIRO ZAKRAJšEK
Promet slovenskih
pošt hitro narašča
V aprilu je bilo v Slove-
niji 18,333.000 telefonskih im-
pulzov in 517.000 ročno po-
sredovanih telefonskih pogo-
vorov (pri prvi številki po-
meni to 4 milijone več kot
lani aprila, hkrati pa prav
toliko kot povprečno vsak
mesec). Hkrati je bilo 501.000
brzojavnih impulzov in 86.000
ročnih brzojavov. Če primer-
jamo obseg ptt storitev za 4
letošnje mesece z enakim
razdobjem lani, vidimo, da
je bilo opravljenih poštnih
storitev za 4 odstotke več,
brzojavnih impulzov 11 od-
stotkov več, brzojavk 1 od-
stotek več, telefonskih im-
pulzov 28 odstotkov, med-
tem ko je bilo za 31 odstot-
kov manj ročno vzpostavlje-
nih telef. pogovorov.
Vedno več
tožb na
gospodarskih
sodiščih
Lani so gospodarska sodi-
šča v Sloveniji rešila kar
86.340 različnih tožb (kar je
najvišja številka v vsem do-
sedanjem razdobju!), že prva
dva letošnja meseca pa sta
pokazala, da bo letos verjet-
no takih tožb nad 100.000. V
dveh mesecih so gospodar-
ska sodišča rešila namreč že
11.200 zadev (lani v enakem
času pa le 6.890 zadev). —
Največ tožb je s področja bla-
govnega prometa, sledijo spo-
ri iz gradbeništva, obrtnih in
drugih storitev in tožbe za-
radi dolgov iz prometnih sto-
ritev. Od skupnega števila
vseh vloženih tožb odpade
na te 3 skupine kar 96 od-
stotkov vseh gospodarskih
sporov. — Poravnav doseže-
jo na gospodarskih sodiščih
zelo malo (komaj 0,2 odstot-
ka), v skoraj 95 odstotkov pa
ugodijo tožbenemu zahtev-
ku, medtem ko so le nekaj
manj kot 4 odstotke tožb
tožniki umaknili.
Od vloženih tožb je skoraj
68 odstotkov iz Slovenije, iz
Hrvatske 15,2 odstotka, iz
Srbije 12 odstotkov, iz BiH
3,1 odstotka, iz Makedoni-
je 1,2 odstotka in iz črne go-
re 0,6 odstotka. Seveda odpa-
de najvišji odstotek tudi na
»domače« tožene stranke:
kar 95,8 odstotka »obtožen-
cev« je iz Slovenije.
Thomasova žlindra
zdaj tudi iz Skopja
Naši kmetje radi uporab-
ljajo Thomasovo žlindro, zna-
no staro umetno gnojilo. Le-
tos julija jo bo začela poši-
ljati na naš trg tudi železar-
na v Skopju, ki bo do konca
leta proizvedla že približno
20.0001, tega gnojila, kasneje
pa tudi do 100.000 ton žlin-
dre. Gnojilo bo železarna do-
bivala kot stranski proizvod,
bo pa zelo bogato s fosfor-
jem.
Kmetijski nasveti
Škrlup jabolk in hrušk
Sadno drevje ima zelo veliko škodljivcev in bolezni,
toda v naših razmerah sta najhujša ameriški kapar in
škrlup ali fuzikladij. O kapar ju smo spregovorili ob času
zimskega škropljenja, za škrlup pa je najbolj primeren
ta čas.
■	Drobna, krastava jabolka, razpokana in pokrita s
črnimi pegami, so posledica delovanja škrlupa, gljivične
bolezni, pred katero ni varno nobeno drevo. Prija ji de-
ževno vreme in pomoč kaparja, ki drevje oslabi, da ni
več tako odporno. Kali bolezni prezimijo v odpadlem
listju, ki ga malomarni sadjarji pustijo po sadovnjaku.
Brez stalnega škropljenja proti bolezni si sodobnega
sadjarstva ni mogoče niti misliti. Ponekod imajo že celo
organizirano posebno službo, ki opozarja na pojav bole-
zni v posameznih krajih, škropiti je treba že takrat, ko
se brsti odpirajo, ponavljati pa je treba vsake dve. do
štiri tedne.
Proti škrlupu uporabljamo lahko tudi bordojsko bro-
zgo, vendar je nevarnost, da listje ožgemo. Bolje je upo-
rabljati bakreno apno ali žvepleno-apneno brozgo. Od
novejših pripravkov so se obnesli: dithan M 45, delan,
orthocide, faltan, melpreks, cineb, maneb, kaptan, dition.
V cvetju škropimo v jutranjih urah, da ne oviramo čebel.
■	Tudi jablanova plesen je nevarna bolezen, ki se rada
razširi v plantanžnih nasadih. Če škropivu proti škrlupu
primešamo še kak žvepleni pripravek, npr. cosan, škro-
pivo učinkuje hkrati tudi proti plesni. Med boleznimi naj
omenimo še sadno monilijo, ki povzroča sadno gnilobo.
Zanimivo je, da ta bolezen nastopi, čeravno proti njej
škropimo; to pomeni, da boj z njo še ni dobljen.
■ Med škodljivci so nevarni: jabolčni zavijač, listne
uši, hruševa boljšica, brstni sukači, svetožerji in še druga
golazen. Proti njim škropimo z raztopino parationa 20.
diazinona 20 ali gusationa! Pri škropljenju je treba biti
pazljiv, ker so ti prinravki zelo strupeni za človeka in
živali.
Inž. M. L.
fiimmmmmmmmmmm!mmiiwmrmM
»»
O DELU SLOVENSKE IZSELJENSKE MATICE IN O SLOVENSKIH IZSELJENCIH PRED SEZONO NJIHOVIH OBISKOV V DOMOVIM,
S ponosom reči smem, SLOVENEC SEM...
Slovenec sem, Slovenec sem,
tako je mati djala,
ko me fe dete pestovala...
S ponosom reči smem:
Slovenec sem, Slovenec sem!"
Ob proslavi deset letnice
SLOVENSKEGA DRUŠTVA
"SYDNEY"
na
SLOVENSKEM TABO"
MARAYONG-u pri BLACK I v. ,
N.S.W. — AUSTRAL1JA
21. januarja 1968. '
DOMOVINI!
Tebi Mati,
ki si tako daleč od nas,
pošiljamo topel pozdrav
iz večkrat tako hladne tujine!
Zbrani v Tvojem imenu na
SLOVENSKEM TABORU v Avstraliji,
se Te spominjamo še s prav posebno
ljubeznijo in Ti obljubljamo,
da bomo naredili vse, kar zmoremo,
da bo ljubezen do Tebe vedno živa
v naših srcih in da bodo Tvoje ime
z istim ponosom in spoštovanjem
izgovarjali naši otroci,
kot ga danes izgovarjamo ml!
Pozdravljena Slovenija iz globine
naših src!
Tvoji v Australiji.
O tem, da najdeš Slovenca že v vseh državah po svetu in na vseh
kontinentih, se že skoraj ne splača pisati. To vemo vsi, če ne drugače
pa vsaj iz pripovedovanj drugih, ki so se z našimi rojaki srečali na
Japonskem, v Južni Ameriki ali kjerkoli na svetu. Vedno manj je tudi
Slovencev, ki nimajo sorodnikov v tujini, nekateri starejše tete in stri-
ce, drugi mlajše sestre in brate ali sinove in hčere. Zakaj se izselju-
jemo? Ni vedno vzrok samo to, da nam domača zemlja ne da kruha!
Marsikdo ni prisiljen odpotovati po svetu, pa gre vseeno, ker ga eno-
stavno nekaj tja vleče. Mnogi si žele videti tuje dežele, naučiti se
tujega jezika, mnogi obljubljajo, da se bodo kmalu vrnili, potem pa
jih tujina vsrka vase in nikoli več ne vidijo domačega praga. Niso pa
redki tudi primeri, ko so se ljudje vrnili v domovino po 55 ali celo
60 letih življenja v tujini, pa so govorili tako lepo slovensko kot prej
in se spominjali vseh lepih mladostnih doživetij doma. Mnogi stari izse-
ljenci se zgarani vračajo, drugi mlajši pa odhajajo. Pravijo, da oni niso
izseljenci, da odhajajo le začasno, pa kljub temu vemo, da jih bo tudi
izmed njih veliko za vedno ostalo v tujini. Saj so vendar tudi oni stari,
ki v tujini živijo že po 50 let in več, pred odhodom govorili, da gredo
le za nekaj let.. .
Nekaj tisoč naših rojakov
prispe vsako leto na počitni-
ce v domovino. Iz evropskih
dežel prihajajo pogosteje,
mnogi vsako leto, iz prek-
murskih krajev pa poredkeje,
nekateri le enkrat v življenju.
Večina pa le ima bolj ali
manj stalne stike z domovi-
no, če ne drugače vsaj prek
pisem. Nemajhno število po-
sameznikov, posebej še šte-
vilnih izseljenskih društev,
klubov in organizacij z vse-
ga sveta pa ima tudi tesne
stike s Slovensko izseljensko
matrico iz Ljubljane. Naj da-
nes posebno pozornost posve-
timo temu društvu, ki mu
je glavna skrb in naloga
vzdrževanje stikov z vsemi
našimi ljudmi, ki živijo na
tujem. »
Na nedavnem občnem zboru Slo-
venske izseljenske matice so od-
borniki ocenili njeno delo v pre-
teklem obdobju kot zelo uspešno,
dali pa so tudi vrsto nasvetov,
kakšno naj bi bilo delo Matice v
prihodnje, posebno z ozirom na
to, da se redčijo vrste starih iz-
seljencev, vedno bolj pa se veča
število njihovih potomcev, ki mor-
da slovenskega jezika ne znajo
več, še vedno pa tudi narašča
število naših ljudi, ki se začasno
zaposlujejo v tujini in tam osta-
jajo po nekaj let. Delo matice
naj se tako usmeri predvsem na
mlajše generacije, naše in tuje
državljane, v sedanjih razmerah
zaposlovanja doma, ko so ljudje
marsikdaj prisiljeni zaposliti se v
tujini, pa je treba vso skrb in
pozornost posvetiti tudi tem lju-
dem. Naj Še omenimo, da je bila
Slovenska izseljenska matica prva,
ki je začela opozarjati na težave
in probleme naših v tujini zapo-
slenih delavcev. Do danes se je
njihov položaj že nekoliko izibolj-
šal: doma je bilo izdanih nekaj
novih predpisov, ki so normalizi-
rali zaposlovanje v tujini, naša dr-
žava pa je z državami, kjer so
zaposleni naši ljudje, sklenila ne-
kaj novih sporazumov in konven-
cij. Pri tem je bil posebno po-
memben sporazum o zaposlovanju
ln konvencija o socialnem zava-
rovanju z Avstrijo, sporazum s
Francijo in Švedsko, vse pa kaže.
tla bodo v kratkem normalizirane
tudi razmere naših delavcev v
Zvezni republiki Nemčiji.
Izven Slovenije dela sko-
raj 50.000 naših delavcev
V tem času je na delu v tujini
kakih 40 do 50 tisoč slovenskih
delavcev, ki so marsikje prepušče-
ni samim sebi. Mnogi ne obvlada-
niti jezika dežele, kjer so za-
posleni, zato jih tuji delodajalci
marsikje lahko izkoriščajo po svoji
volji. V vrsti držav naši delavci
tudi nimajo svojih društev in
klubov, kjer bi se srečevali in se
pogovorili o vsakdanjih težavah
in skrbeh. Slovenska izseljenska
matica si zato prizadeva, da bi
se društva ali klubi naših delav-
cev organizirali povsod tam, kjer
živijo naši ljudje v večjem šte-
vilu. Ta družabna središča naj
bi se oblikovala po potrebah in
željah samih delavcev, Matica pa
bi jim pomagala predvsem pri
organizaciji kulturnega in družab-
nega življenja.
Ena izmed najvažnejših nalog
Slovenske izseljenske matice je tu-
di izdajanje publikacij, ki so na-
menjene izključno slovenskim iz-
seljencem in vsem delavcem, ki
so zaposleni v tujini. Kako sta
Matičini publikaciji — Rodna gru-
da in Slovenski izseljenski koledar
— priljubljeni, priča množica pi-
sem, ki vsak dan prihajajo od
bralcev z vseh strani sveta, v
katerih se zahvaljujejo za številne
novice iz domovine. Slovenska ti-
skana beseda jim pomeni dragoce-
nost, na katero so navezani bolj
kot na karkoli v tujini. Mnogi na-
ročniki se prek pisem obračajo
na uredništvo, ko iščejo kakršne-
koli informacije ali kadarkoli jih
kaj teži. Mnoga taka pisma zvene
tako toplo in prisrčno, kot bi bila
pisana najbližjim sorodnikom. Ra-
zume se, da tudi uredništvu taki
stiki veliko pomenijo, zato se
trudi, da jih obdrži in skuša z
revijo in koledarjem ustreči čim
več željam.
Izseljenska društva -
družabna središča
Omenili smo že, da obstoje
v vrsti držav številna sloven-
ska izseljenska društva, orga-
nizacije in klubi. Omenili bo-
mo samo nekatere, saj nam
prostor ne dopušča, da bi se
ustavili pri vsakem posebej.
Najstarejše slovensko izse-
ljenske organizacije in dru-
štva so v Združenih državah
Amerike, kamor se je v pre-
teklih deseletjih izselilo tudi
največ naših ljudi. V ZDA je
največja slovenska organiza-
cija Slovenska narodna pod-
porna jednota, ki ima okrog
60.000 članov; njen sedež je
v Chicagu, tu pa tiskajo tu-
di njeno glasilo »Prosveta«,
ki je znana tudi v domovini.
Ta organizacija — znana je
tudi samo s kraticami S. N.
P. J. — deluje na osnovi za-
varovanja za primer bolezni
ali smrti, ukvarja pa se tudi
s kulturno in družabno dejav-
nostjo. V Ennon Valleyu, v
državi Pennsylvanija, je v
zadnjem času zgradila tudi
veliko počitniško naselje
(Campsite, rekreacijski cen-
ter), kjer člani lahko uživajo
poceni počitnice. Posebne
ugodnosti nudijo upokojen-
cem in mladini. Slovenska
narodna podporna jednota je
zelo dobro organizirana in
ima svoje krožke po vseh
ZDA. Posebno pozornost po-
svečajo zlasti mladini, ker
se zavedajo, da je predvsem
v njej bodočnost te organi-
zacije. Mladino združujejo tu-
di v raznih pevskih in dram-
skih krožkih, izdajajo pa tu-
di mladinsko revijo »The Voi-
ce of Youth«, ki pa je več-
jidel že pisana v angleščini.
Dokaz za to, da so potomci
slovenskih staršev v Ameriki,
že tretja ali četrta generaci-
ja, še vedno navezani na slo-
vensko besedo in pesem, je
tudi letošnje gostovanje mla-
dinskega pevskega zbora krož-
ka štev. 2 SNPJ iz Clevelanda
v Sloveniji. Ta zbor je letos
praznoval svojo 30-letnico. V
njem poje prek 60 otrok, v
Slovenijo pa jih bo dopotova-
lo okrog 30. Nastopili bodo v
Ilirski Bistrici, Sežani, Kam-
niku, Brežicah in na izse-
ljenskem pikniku 4. julija v
škof j i Loki. Zbor vodi priza-
devna mlada zborovodkinja
Cilka Valenčič.
Še o naših ljudeh v ZDA,
Kanadi in Južni Ameriki
V Združenih državah deluje še
vrsta drugih podpornih organiza-
cij: Ameriško-slovenska katoliška
jednota, Ameriška bratska zveza,
Ameriška dobrodelna zveza, Slo-
venska ženska zveza in druge, ki
imajo celo vrsto društev v vseh
ZDA, skupno s SNPJ pa imajo
prek 180.000 članov.
Zelo pomembno nalogo oprav-
ljajo tudi slovenske radijske ure
in slovenske šole, kjer se potomci
slovenskih izseljencev učijo osnov
slovenskega jezika. Ne smemo pa
pozabiti tudi slovenskih pevskih
zborov, saj nas je pesem tako
družila v preteklosti, pa tudi danes
se ob njej sprostimo in razveseli-
mo. V Clevelandu, največji sloven-
ski koloniji v svetu, je bilo v
preteklem letu aktivnih še 14 slo-
venskih pevskih zborov. V tem
mestu deluje tudi cela vrsta slo-
venskih narodnozabavnih ansam-
blov, ki so slovenske melodije ta-
ko približali vsem prebivalcem
ZDA, da je marsikdo zvedel za
Slovenijo šele prek živahnih polk
in valčkov.
Pa pustimo ZDA in omenimo še
nekatere dežele: podobno kot ZDA
je tudi Kanada izrazito priseljen,
ska dežela. Tudi sem se Slovenci
priseljujejo že od začetka stoletja
pa do danes, saj je v tej prostra-
ni deželi še dovolj prostora. Skupaj
s predvojnimi, povojnimi in z no-
vejšimi slovenskimi izseljenci je
danes v Kanadi okrog 40.000 Slo-
vencev. Tudi tu je vrsta sloven-
skih organizacij in društev, še
vedno pa nastajajo nova.
V	Južni .Ameriki sta Slovence
pritegnila zlasti Urugvaj in Argen-
tina: slovenskim naselbinam v
teh deželah dajejo pečat slovenska
pokrajinska obeležja. V Argentino
so se predvsem priseljevah Pri-
morci v času fašizma in Belo-
kranjci, v Urugvaju pa je pre-
cejšnje število Prekmurcev. Večina
je naseljena v glavnih mestih —
v Buenos Airesu oziroma v Monte-
videu, niso pa tudi prav redki, ki
so zašli za delom daleč v notra-
njost dežel. Svoja društva organi-
zirajo povsod in v Buenos Airesu
je do konca leta 1966 izhajal tudi
edini slovenski list v Latinski
^Ameriki »Lipa«, ki pa so ga tam-
kajšnje oblasti prepovedale, ker
je menda prinašal preveč novic
iz Jugoslavije. Slovenska povojna
politična emigracija uživa vso pod-
poro oblasti in izdaja v Argentini
vrsto časopisov in drugih publika-
cij, ki so vse protijugoslovansko
usmerjene.
Tudi v Avstraliji živi
20.000 Slovencev
V	Avstralijo se je največ
Slovencev (danes jih je tam
okrog 20.000) priselilo po voj-
ni, ko so prišli tja za boljšim
zaslužbom predvsem iz neka-
terih zahodnoevropskih držav,
v zadnjem času pa nekateri
odhajajo tja neposredno na
povabilo sorodnikov ali znan-
cev. Večina se je naselila v
okolici večjih mest, Melbour-
nea, Sydneya>, Pertha in dru-
gih. Tudi tu naši ljudje usta-
navljajo svoja društva, gra-
dijo svoje domove in v njih
razvajajo slovensko družbe-
nost. Edini slovenski list, ki
izhaja v Avstraliji (»Misli«),
je protijugoslovansko usmer-
jen. Iz Avstralije prihajajo
zadnja leta naši ljudje sku-
pinsko na obisk in počitnice
v domovino in tako z njo na-
vezah tesnejše stike, kot so
jih imeli v preteklosti.
V preteklosti, pa tudi še
danes so Slovencem za izse-
ljevanje ali za začasno zapo-
slitev najprivlačnejše evrop-
ske dežele, ker so pač naj-
bližje domovini. Od tod lah-
ko prihajajo na počitnice
vsako leto, mnogi tudi po
večkrat. Avstrija, Nemčija,
Švica, Švedska, Francija, Bel-
gija, Holandija — tja je
usmerjeno oko našega člove-
ka, ki se je odločil, da si po-
išče delo na tujem ...
Slovensko društveno življe-
nje je že od pred nekaj de-
setletij najbolj razvito v
Franciji. Slovenci so se ta-
krat naseljevali predvsem v
raznih rudarskih krajih v po-
krajini Moselle, Loraine, v
Pas-de-Calais, Nord in drugih.
Rudarje so Francozi pred-
vsem potrebovali in tudi da-
nes se v francoskih rudnikih
zaposli še precej naših mlaj-
ših ljudi. Društva starih iz-
seljencev, prav tako po ve-
čini rudarjev, so še v Bel-
giji in Holandiji, povsod dru-
god pa za ta društva in klu-
be obstoje skoraj le želje, v
zadnjem času je dokaj raz vi.
to klubsko življenje v Švici,
kaže pa, da se bo razmahnilo
tudi drugod, saj so prvi ko.
raki vidni tudi že v Avstriji
Nemčiji in na Švedskem.
»I am proud to be a
Slovenian ...«
Številni stiki Slovenske iz.
seljenske matice s prvimi ge-
neracijami naših izseljencev
po vsem svetu, ki so ob ne-
štetih priložnostih v. preteklo,
sti in tudi v današnjem času,
pokazali svojo veliko ljube-
zen in navezanost na rodno
deželo, so se v zadnjem času
še utrdili in okrepili. Matica
pomaga slovenskim rojakom
pri urejanju njihovih osebnih
zadev v domovini, posreduje
pri organiziranju njihovih po.
čitnic, zlasti pa jim pomaga
pri organiziranju njihovega
kulturnega in družabnega živ-
ljenja in jim v ta namen po-
šilja razno gradivo, filme, no-
te, dramska besedila idr.
Mlajšim, v tujini rojenim po-
tomcem slovenskih Izseljen-
cev, pomaga tudi pri učenju
slovenskega jezika in v ta
namen pripravlja tudi učbe-
nike slovenščine na ploščah
po sodobni metodi.
Slovenski izseljenci so del
slovenskega naroda. Pogosto
prihajajo s tujim potnim li-
stom na obisk v domovino.
Pa niso tujci, četudi ne zna-
jo več slovenskega jezika. La-
ni so mnogi ameriški Sloven-
ci prihajali na obisk v Slove-
nijo z okroglo tablico, pripe-
to na prsi, na kateri je pisa-
lo »I am proud to be a Slo-
venian — S ponosom reči
smem, Slovenec sem«. Mlada
Američanka slovenskega ro-
du, ki je bila prvič pri nas,
nam je na vprašanje, kaj se
čuti po narodnosti — Ameri-
čanko ali Slovenko, po angle-
ško odgovorila. »I am Slove-
nian«. Popolnoma nam je ra-
zumljivo, zakaj skoraj vsi slo
venski pevski zbori po svetu
tako radi pojejo znano
sem, ki je v domovini že
skoraj več ne pojemo:
»Slovenec sem, tako je
ti d'jala...« Zato naši izse-
ljenci, ki pridejo na obisk
v domovino, niso običajni
turisti; Slovenija jim pomeni
rodno deželo, ki je niso vi-
deli že toliko let, ali rodno
deželo njihovih očetov, de-
dov ali pradedov, ki je nis®
še nikoli videli.
Lepote naše dežele jih z3*0
toliko bolj prevzemajo in se
jim toliko bolj vtisnejo v
spomin. Tudi mi vsi jim n10"
ramo zaželeti iskreno dobro-
došlico!
Jože Prešeren
Tri mlade ameriške Slovenke. Z leve proti desni: Ivanka Majer, pevka pri zboru
Glasbene matice v Clevelandu in hčerki znanega glasbenika Martina Serro (Cerar)
iz Herminieja v Pennsylvaniji. Linda Serro (v sredini) je bila leta 1967 Miss Slo-
venske narodne podporne jednote. (Foto: Jože Prešeren)
SLOVENSKA
IZSELJENSKA
MATICA
4
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK - vsak četrtek 60.000 izvodov!
]Vaš komeniar:
Kako dolgo
še po starem?
poslovno združenje za obrt,
,ostinstvo in komunalo v Ce-
jL je že pred letom organi-
ziralo komercialno službo, da
Ijj svojim članom, v glavnem
manjšim obrtnim delovnim
organizacijam, pomagalo pri
prodaji njihovega dela in iu-
delkov, skratka pri večjem
jj, solidnejšem uveljavljanju
na trgu. Minili so namreč ča-
ji. da lahko čakaš na kup-
c3 doma; prišli smo v ob-
dobje, ko je treba delo in
izdelke ponuditi in jih pribli-
žati širšemu krogu odjemal-
cev.
Poslovno združenje pa se
^ odločilo za to službo tudi
zavoljo tega, da bi pomagalo
tistim kolektivom — in teh
je ogromna večina —, ki ni-
majo lastne komercialne ali
prodajne službe, ki si spričo
svoje organizacije in možno-
sti ne morejo privoščiti še
potnikov, komercialistov in
slično. In končno, poslovno
združenje je bilo ustanovlje-
no zato, da dela na tem pod-
ročju. O tem govori tudi na-
ziv te organizacije.
Moramo reči, da se je po-
slovno združenje pri tem
močno zavzelo in že v krat-
kem času zabeležilo takšne
uspehe, ki govorijo, da je tre
ba s tem delom nadalje-
vati in ga širiti. Izredno p i-
membna je ugotovitev, da ie
letošnji obseg dela za več
kot dva odstotka večji, kot
je znašala skupna lanska re-
alizacija! Vse to pomeni, da
je tudi udeležba nekaterih
obrtnih kolektivov na doma-
čih in tujih sejmih rodila za-
želene uspehe.
Navzlic vsemu temu pa
ugotavljamo, da v mnogih
kolektivih gledajo na to služ-
bo - nezaupanj "i, da v mnogih
obrtnih delovnih organizaci-
jah še prevladuje stara mi-
selnost in da se težko sreča-
jo z dejstvom, da se morajo
oni približati kupcu in da
obratna pot danes skoraj ni
več vzdržna. Vse to se kaže
tudi v tem, da mnogi obrtni
kolektivi ne spoštujejo do-
bavnih rokov, ki so jih
obljubili svojim odjei al-
cem. In še več, velikokrat se
celo zgodi, da se podjetja za
takšno nesolidnost niti ne
opravičijo. Razumljivo je, da
prihaja komercialna služba
poslovnega združenja zaradi
tega v težak položaj in da
potniki težko potrkajo dru-
gič na vrata podjetja oziro-
ma kupca, ki je imel s prvo
pogodbo slabe izkušnje.
Po vsem tem bi lahko zelo
preprosto sklepali, da se
mnogi še ne zavedajo odgo-
vornosti, ki jo imajo pred
kolektivom za utrditev eko-
nomskega položaja pod-
jetja, za njegovo uveljavitev
na domačem in tujem trgu,
za iskanje vseh možnosti za
prodajo svojih izdelkov.
Poslovno združenje pa je
šlo v svojih prizadevanjih
še naprej. Tako namerava or-
ganizirati službo za prevzem
vseh zaključnih del v grad-
beništvu. Tudi v tem se ka-
že skrb za organiziran in eno-
ten nastop obrtnih delovnih
organizacij na tržišču in ne
nazadnje za to, da s pove-
čanim obsegom dela zlasti
terciarne panoge gospo-
darstva rešujejo problem ne-
zaposlenosti.
M. BOŽIČ
Sinalco iz nove tovarne
Minulo sredo so v Žalcu ob
navzočnosti približno 200 po-
vabljenih predstavnikov iz
Jugoslavije in tujine odprli
novo, povsem avtomatizirano
tovarno brezalkoholnih pijač
po licenci zahodno nemške
družbe Sinalco iz Detmolda.
Otvoritve so se udeležili med
drugimi tudi generalni direk-
tor družbe Sinalco, lastnica
tvrdke Winterwerb Streng, ki
proizvaja pralne in polnilne
avtomate ter z jugoslovanske
strani član IS SR Slovenije
in predsednik komiteja za
kmetijstvo in gozdarstvo
Franc Razdevšek in član IK
CK Zveze komunistov Slove-
nije inž. Andrej Marine.
Direktor kmetijskega kom-
binata Žalec inž. Milovan Zi-
dar je ob otvoritvi nove pro-
izvodnje poudaril, da se je
kolektiv kombinata odločil za
to investicijo zato, ker po-
trošnja brezalkoholnih pijač
v državi nenehno narašča in
še zlasti zato, ker so lanske
raziskave tržišča pokazale,
da je prav pijača Sinalco do-
bila največje ocene in jo po-
trošniki tudi najbolj kupuje-
jo. Proizvodne naprave nove
tovarne bodo dovoljevale tudi
pripravo brezalkoholnih pijač
iz lastne surovinske osnove,
torej iz sadja, ki ga doslej ži-
vilska predelovalna industri-
ja ni v zadostnih količinah
predelovala.
Zmogljivost tovarne Sinal-
co v Žalcu je razmeroma ve-
lika, saj zmorejo avtomatske
naprave za pranje steklenic,
polnilnica in pasterizator pri-
praviti v 1 uri 13.000 stekle-
ničk Sinalce. Po potrebi bo
lahko tovarna obratovala v
dveh izmenah in tako pripra-
vila za tržišče mesečno tudi
6 in več milijonov stekleničk
Sinalce in Sinalco kole. Pi-
jače ima trajnost 1 leta, kar
je še zlasti pomembno za tu-
ristično sezono.
Nov objekt Sinalco, za ka-
terega je generalni direktor
družbe iz Detmolda dejal, da
predstavlja pravcat spomenik
mednarodne kooperacije ter
da hkrati simbolizira izredno
invencijo jugoslovanskega go-
spodarstva, so zgradili v re-
kordnem času 120 dni. Tako
sam objekt kot oprema pred-
stavljata zadnjo besedo teh-
nike na tem področju. Gra-
dilo je celjsko podjetje In-
grad, načrte pa so izdelali v
Projektivnem ateljeju v Vele-
Pogled v notranjost nove polnilnice SINALCO.	(foto: B. Strmčnik)
NA KRATKO
Priprave za planinski
tabor
Pisali smo že, da bo osred-
nja proslava 75-letnice slo-
venskega planinskega dru-
štva letos 3. in 4. avgusta v
Logarski dolini. Gre torej za
osrednjo manifestacijo slo-
venskega planinstva, ki za-
hteva obilo organizacijskih in
tehničnih priprav.
Olani odbora za pripravo
tega tabora so se odločili, da
bo prireditveni prostor na Lo-
garjevem travniku pred pla-
ninskim domom, torej na de-
sni strani ceste, ki pelje iz
Solčave v Logarsko dolino.
Tu bo postavljen velik oder
pa tudi okoli deset paviljonov
za prodajo hrane in pijače,
spominkov in drugega. Razen
tega so poseben prostor dolo-
čili za tabornike in one, ki
bodo prve dni avgusta tabo-
rili v Logarski dolini, torej
predvsem člani planinskih
društev.
Priprave tečejo v redu, lah-
ko bi pa še bolje, če bi imrf
odbor na voljo dovolj finanč-
nih sredstev. Denarja pri-
manjkuje na vsakem koraku,
zato bi bila pomoč gospodar-
skih organizacij in drugih več
kot potrebna.	-mb
Celeia širi dejavnost
Dejstvo je, da se je kollitiv ho-
tela Celeia v zadnjem času uve-
ljavil in da skuša s svojim de-
lom dokazati, da bo sčasoma spo-
soben samostojnega življenja h rez
dotacij, ki doslej še vsako leto
krijejo večji ali manjši poslovni
primanjkljaj.
Prav zaradi tega je ta kolektiv
razširil svojo dejavnost. Tako je
prevzel postojanko pri Celjski
koči, odprl bife v Hrastniku, se
dogovorili, da bo vodil bife na
ljudskem kopališču ob Ljubljan-
ski cesti itd. V teku so tudi raz-
govori o združitvi oziroma pri-
pojitvi Kladivarjeve restavracije
hotelu Celeia. S tem, da je pre-
vzel bife na kopališču, so nasta-
li tudi pogoji za razgovore o so-
delovanju z avto moto društvom
Šlander, ki bo blizu kopališča
zgradil motel.
K prizadevanjem za dosego več-
jega prometa sodi tudi skrb po
organiziranju številnih družabnih
prireditev. Že doslej je bilo ne-
kaj zelo uspelih ne samo v Ce-
lii, marveč tudi pri Celjski koči.
In tudi nedavno gostovanje Ivice
Šerfezija v Celju je pod okriljem
tga kolektiva lepo uspelo.
Skratka, kolektiv hotela Celeia
širi svojo dejavnost, da bi se po-
stavil na lastne noge in si ustva-
ril boljši ekonomski položaj.
M. B.
Okrepčevalnica
pri Rinki
Celjsko planinsko društvo
se je odločilo zgraditi blizu
slapa Savinje pri Rinki, novo
okrepčevalnico, ki bo spričo
svoje lege zaslužila posebno
pozornost. Zgradili jo bodo
na skali, odkoder bo lep raz-
gled v okolico. Poleg bifeja
bo še velika terasa, ki bo za-
radi bližine slapa Rinke še
posebej privlačna.
Pravijo, da bo nova okrep-
čevalnica odprta do planin-
skega tabora v Logarski doli-
ni, torej do konca julija le-
tos.	-mb
Zaključeni izleti
zagorske šolske
mladine
Pred kratkim so na vseh za-
gorskih osemletkah zaključili le-
tošnje majske izlete. Žal tokrat
vreme ni bilo naklonjeno mla-
dim ljudem, saj so številni šo-
larji videli kraje, ki so jih na-
meravali obiskati bolj ali manj
samo iz avtobusov. Več sreče so
imeli vsi tisti učenci, ki so šli
ša potovanja. Zagorski šolarji so
tisti, ki so se odpravili na dalj-
na izlete prve dni junija ali vsi
ob letošnjih majskih izletih ob.
iskali številne kraje na Sloven-
skem in si ogledali njih zname-
nitosti.
Celje dobi dom upokojencev
Prizadevanja za gradnjo doma
upokojencev v Celju dobivajo vse
bolj konkretno obliko; gradnja te-
Sa doma je pravzaprav postala
dejstvo. Za uresničitev te nalo-
5? so pri društvu upokojencev
imenovali tudi poseben odbor, ki
Sa vodi tov, Travner. In ko smo
5a vprašali, kako daleč so pri.
prave, je dejal:
— Kdaj bo zgrajen dom upoko-
jencev je težko reči, dejstvo pa
# le to, da je dločitev o njego-
vi gradnji sprejeta in da so tudi
sredstva za ta dela zagotovljena.
Računamo, da bomo imeli do
la[TO. leta na voljo okoli pol mi-
ujarde starih dinarjev. Zaenkrat
"nanjo 190 milijonov, deset od-
stotkov tega zneska smo doslej
fazdelili posameznikom za reše-
*an.jp stanovanjskih problemov.
Večino teh sredstev so dobili
upokojenci, nekdanji borci NOV.
Za gradnjo doma pripravljamo
program, ki je že v končni fazi.
Naročili smo tudi idejni projekt
ter si zagotovili lokacijo. Raču-
namo, da bomo meli jeseni že
glavni načrt in da bi takoj za-
tem začeli z gradnjo.
—	Kaj pravzaprav nameravate
zgraditi?
—	Najprej to, potrebe so večje
kot pa so naše možnosti. Zato
smo se odločili za gradnjo v fa-
zah. Nameravamo zgraditi več ob-
jektov. Prvi osnovni objekt bomo
postavili v Čuprijski ulici, kjer
bo treba porušiti Borlakovo hišo.
Tu bi bili tudi tako imeovani
klubski prostori, poleg jedilnice,
kuhinje, sob za spanje, in po-
dobno. Z gradnjo tega doma bi
prevzeli tudi skrb za druge upo-
kojence, ki bi kakršnokoli pomoč
potrebovali pa ne bi stanovali v
bo kapaciteta razmeroma majh-
na in bo v njem le okoli 80
postelj. Računamo na patronaž-
njem. Saj je treba povedati, da
no, socialno, zdravniško in po-
dobne službe. Seveda vsega tega
v prvi fazi ne bo; vse te službe
nameravamo organizirati pozneje
in če bomo imeli na voljo dovolj
finančnih srdstev.
V tem domu bo moči dobiti
vso oskrbo, lahko pa tudi samo
delno. Računamo, da bo možna
tudi takšna varianta, da bo ne-
kdo imel v domu samo sobico,
in podobno. Vanj pa bomo se-
medtem ko se bo hranil drugje
ve sprejemali samo tiste p* bo-
do lahko s svojimi pokojninami
plačali zahtevano oskrbo.
Kot rečeno bomo najprej zgra-
dili upravni oziroma centralni
objekt, v kolikor pa bo na raz-
polago dovolj sredstev, bomo po
zneje zgradili še enega in to v
bližini prvega. Gre namreč za
dejstvo, da so že zdajšnje po.
trebe vec kot 200 postelj.
—	In kako je s sredstvi?
—	Kot rečeno bomo imeli sa-
mi do 1970. leta na voljo okoli
500 milijonov starih dinarjev, ra-
zen tega pa bo moralo tudi sta-
novanjsko podjetje prispevati del
svojih sredstev.
Gradnja doma upokojencev v
Celju je torej stekla, čeprav še
ne na gradbišču, pa vendar. To
je vsekakor izreden prispevek k
reševanju življenjskih problemov
mnogih upokojencev in invalidov.
Zato bi bilo prav, da bi prav
ta čas izkoristili za proučitev vseh
vprašanj, ki se v tej zvezi po-
javljajo.	M. B.
Anton
Šporer
>>Ja, res je, kmalu bo pre-
dlo 23 let, odkar sem po-
Konjičan. Konec junija
so me demobilizirali iz
nato pa so me imeno-
Va'' za pomočnika uprav-
na takrat ustanovljenega dr-
snega posestva v tem
*estu sredi gornje Dravinj-
ske doline.«
Tako sva s Tonetom špo-
arjem začela najin razgovor.
J.P|ttkaj je prišel v času, ko
0 ustanavljali prva držav-
na podjetja in tu je ostal do
svoje upokojitve. Ljudje da-
leč naokoli ga poznajo kot
pridnega, poštenega in de-
lovnega človeka, ki sam ni-
koli ni silil v ospredje, pa je
vendarle opravljal zelo po-
membne dolžnosti v politič-
nem in gospodarskem življe-
nju konjiške komune.
»Za zdaj sem še edini, ki
je bil v povojnih letih kar
trikrat župan — namreč
predsednik nekdanjega kra-
jevnega ljudskega odbora,« je
s hudomušnim zadovoljstvom
dodal Tone Šporar. Ob seda-
njih rotacijah in reelekcijah
ga pri tem rekordu verjetno
ne bo nihče dohitel.
»Moje županovanje se je za-
čelo tam nekje v letu 1948
in je trajalo precej let, prav
v času, ko mo preživljali
najtežje čase zaradi odkupov,
obveznih oddaj, izterjave dav-
kov in podobno. To so bile
zelo odgovorne naloge, ki pa
smo jih zelo uspešno reševa-
li. Nikoli ne bom pozabil,
kako smo nekoč izvedli ob-
vezno oddajo živine. Na kra-
jevni ljudski odbor sem skli-
cal vse odbornike-kmete, se
z njimi lepo pogovoril o nji-
hovih zadolžitvah in možno-
stih, pa je oddaja potem vse
leto v redu potekala.
Sicer pa tovariš Tone ni
bil aktiven le v organih obla-
sti, prav tako je delal tudi
v političnih organizacijah.
Bil je prvi sekretar krajev-
nega komiteja ZK v Slov. Ko-
njicah, pomagal je pri delu
OF in nato SZDL, še pose-
bej pa je sodeloval pri or-
ganizaciji Zveze borcev, kate-
re predsednik je že deset
let.
Vse te naloge so ga teme-
ljito seznanile z ljudmi in
kraji v gornji dravinjski do-
lini ter južnozahodnem
delu Pohorja. Med ljudi v
teh naseljih ga je največ-
krat pripeljala pot kot funk-
cionarja Zveze borcev, ko je
mnogokrat urejal različne za-
deve — od priznanja dvojne
dobe, do priznavalnin in po-
dobnih stvari.
Bližnjo in daljno konjiško
okolico pa je tovariš šporar
mnogokrat prehodil tudi kot
lovec. »V bivši Jugoslaviji
sem delal kot gozdni in le-
sni delavec ter sem mnogo
hodil po gozdovih. To se je
nadaljevalo, tudi, ko sem je-
seni 1943 odšel v partizane.
Vse to mi je pomagalo, da
sem dobro spoznal življenje
v gozdu in zato ni čudno,
če sem postal še lovec. V je-
seni nikoli ne izostanem od
lova, pa tudi pozimi rad po-
gledam v gozdove, če je kje
potrebna moja pomoč.«
Ker je znano, da so vsi lov-
ci vesele narave in znani ša-
ljivci, velja to tudi za na-
šega Toneta. Rad je v druž-
bi med veselimi ljudmi, ki
jih pove marsikatero okrog-
lo tudi iz svojih lovskih
doživljajev.
»V mladih letih sem kot
harmonikar kar precej hodil
po gostijah v krajih okrog
Novega mesta. Mojo zadnjo
harmoniko pa so mi kmalu
po odhodu v partizane odne-
sli beli in tako sem ostal
brez nje. Verjeli ali ne, no-
vo sem si kupil šele po 23. le-
tih in kar hitro sem prišel
v stari tir ...«
Vse to in še številne dru-
ge stvari mi je povedal To-
ne Šporer, ki je kot rojen
Dolenjec po skoraj četrt sto-
letja postal pravi štajerc.
Morda mu konjiška okolica
prija prav zato, ker ga spo-
minja na vinorodno novome-
ško področje.
V. L.
OBBIAZI
13. JUNIJA 1968

"tednik*** 5
nju — inž. Janez žerovnik.
Ob otvoritvi so tuji predstav-
niki dali laskava priznanja
investitorju in izvajalcem, da
je primer take gradnje in
njegova dovršenost lahko za
vzor v mednarodnih razsežno-
stih. Tik preden je predsed-
nik občinske skupščine Žalec
Joško Rozman prerezal ob
vhodu v tovarno razpet trak,
je k doseženemu uspehu ko-
lektivu kombinata čestital.
Po svečani otvoritvi in ogle-
du proizvodnje Sinalce so se
gostje zbrali na terasi Hme-
zada k pogostitvi. W-TO JE
izvedlo gostinsko podjetje
»Hmeljar« iz Žalca.
F. K.
Severni del Celja pod vodo
Koledarsko točna, a mnogo manj pogubna repriza katastrofalne
poplave iz leta 1954
Delovni ljudje z mnogo izkušnjami preprečili večjo škodo
Včeraj popoldne je na moč
deževalo, zlasti pa nad raji,
kjer se zbirajo vode Koprivni-
ce, Sušnice, Ložnice in Hudi-
nje. Ob 6.30 uri je zavijanje
siren opozorilo Celje na ne-
varnost, no takrat je bilo re-
čeno, da je Hudinja pri Voj-
niku nevarno narasla. Med
tem pa se je stemnilo in voda
je začela zalivati naselja se-
verno od savinjske železnice.
2e popoldne je Koprivnica
prestopila levi breg in se raz-
lila po spodnjem delu Nove
Vasi. Toda ponoči je proti 8.
uri prestopila tudi desni breg
in umazana ter ostro zadahla
voda se je razlila po celotnem
Dolgem polju severno od sa-
vinjske železnice.
Dasiravno še ni povsem po-
zabljena poplava iz leta 1954,
včerajšnja repriza po štiri-
najstih letih in dveh dneh, ni
povzročila nobene panike.
Ljudje so bili opozorjeni, po
hišah so dežurali odrasli, no
pa tudi otrok ni manjkalo
med tistimi, ki so iz potrebe
bredli in mešali kalno vodo.
Da se je voda tako močno
razlila po Dolgem polju je
deloma vzrok tudi nasip, ki
je bil začasno ustvarjen ob
izkopavanju jarka za kanaliza-
cijo ob Dečkovi cesti. Zatega-
delj je od vseh stavb na Dol-
gem polju bil najbolj priza-
det Zavod za požarno varnost,
kjer so še zjutraj bili avto-
mobili in naprave v garažah
in skladiščih v vodi. Voda je
vdrla tudi v kotlarno tovarne
AERO, vendar so delavci
sproti črpali vodo. Tudi v
METKI so poskrbeli, da voda
ni povzročila škode, enako
tudi v POHIŠTVU. Povedati
je treba, da smo lahko videli
direktorje in vodilne usluž-
bence vseh ogroženih podjetij
v kolektivih. Veliko srečo je
imel Merxov »Market« na Dol-
gem polju, kjer je le malo
manjkalo, da bi voda pod
vrati vdrla v prodajalno in
skladišče.
Na splošno rečeno je ško-
da tudi na tem predelu nekaj-
krat manjša od one pred šti-
rinajstimi leti, čeravno na to-
krat poplavljenem območju
stanuje nekajkrat več ljudi.
Koliko stanovanj je bilo po-
plavljenih trenutno še ni zna-
no, je pa voda vdrla domala
v vse kleti in kletne prostore,
če ne direktno s poplavljenih
cest in ulic, pa je udarila iz
kanalov v stavbe nazaj.
Na Dolgem polju se voda
tudi danes zjutraj, ko se je
zdanilo, ni odtekla. Kersni-
kova je vse do avtobusnih ga-
raž bila še vedno kot vodni
kanal, ne pa cesta. Poplavne
vode sicer niso odnašale zem-
lje, so pa vrtnine po vrtovih
deloma uničene, vsaj tiste,
ki jih zaradi umazane in go-
tovo tudi okužene vode ni Vw,
mogoče porabiti.
Večina ljudi, s kateri,*
smo ponoči govorili, pri^
va, da bi bila ta noč ponov
no katastrofalna za Celje *
bi vodni sistem skozi in okov
mesta ne bil tako urejen ko!
je. Savinja, Voglajna in
niča so regulirane in so zi^o.
gle odvesti večji del hudourne
vode. Ker regulacija še ^
povsem končana, občani ver.
jamejo, da se Celju v bodo!
če s strani poplav kaj huj.
šega ne more zgoditi.
J. KRAšOVEc
Žebljica
Celjska delavska univerza
je pripravila seminar, na ka-
terem so nameravali obrav-
navati aktualna vprašanja v
zvezi s sprejemanjem pri-
pravnikov v delovne organi-
zacije. Kot na mnogih semi-
narjih pa je bila tudi tu ude-
ležba zelo revna. Udeležilo se
ga je namreč le sedem pred-
stavnikov podjetij iz petih
občin. A to je še veliko; lah-
ko bi se tudi zgodilo, da bi
prišlo recimo pet predstavni-
kov iz sedmih občin!
ODBOJKA
Domači derbi v slovenski
odbojkarski ligi se je konča)
z zasluženo zmago Partizana
iz Braslovč z rezultatom 34
pa čeprav so Gabrčani do.
bro začeli in obetali prese-
nečenje.
Tako imata zdaj obe ekipi
po dve točki in tičita na
osmem (Gaberje) oziroma d«,
vetem (Braslovče) mestu.
Novo oziroma drugo ^nia-
go v prvenstvenem boju pa
so si priborile igralke celj.
skega Partizana, ki so v ne.
deljo doma premagale mari-
borskega Branika s 3:0. Zdaj
so na drugem mestu s štiri-
mi točkami.	—an
PREJ IZ KONJIC
Avtobusno podjetje Izletnik
iz Celja je pred kratkim
uvedlo novo avtobusno pro-
go iz Poljčan v Slovenske Ko-
njice in nazaj. V Konjice pri-
pelje avtobus kmalu po pol
deveti uri, vrača pa se ob
10.35. Ta zveza je zelo ugod-
na, saj je bilo še do pred
kratkim treba čakati na vrni-
tev iz Slovenskih Konjic sko-
raj do poldneva.
LJUDJE IN DOGODKI — LJUDJE IN DOGODKI — LJUDJE IN DOGO
V nesreči nisi sani
Življenje je polno malih
in velikih tr?,gedij. Mihael
švent iz Kla v,a pri Dobr-
ni jih je doživel kar več.
Leta 1942 so mu ubili edi-
nega brata, 16-letna sestra
pa je takoj po osvoboditvi
umrla za posledicami in-
ternacije. Sam je preživel
4 težka leta kot zapornik
v meljski kasarni v Mari-
boru in nato v Rajhenbur-
gu, od koder so ga poslali
v zloglasen zapor v Pe-
trin j ski ulici v Zagrebu.
»Star sem bil 17 let,«
pripoveduje, »ko so me za-
radi sodelovanja s parti-
zani izdali. Ker niso iz
mene izvlekli niti besede,
so me nečloveško mučili.
Najhuje je bilo v zaporu
v Petrin j ski ulici. Dnevno
smo dobivali obrok nesla-
ne vode, v kateri je plaval
kakšen ' košček krompirja
ali fižolov olup. Ležali smo
na golem betonu in se po-
krivali s svojimi suknjiči,
kajti odej ni bilo. še danes
po 23 letih se spominjam
pesmi, ki smo jo peli, po-
tem ko so po nas s težki-
mi koraki hodili ustaški
krvniki:
»U Petrinjskoj kružim,
batine služim i tako do-
džem u treči kat.
Ja nikog nemam, samo
jednog referenta koji me
tenta, da priznam sve.
Ja priznat neču, rajši
umret ču i tako ostat ču
vjeran j a.«
Vse, kar smo pretrpeli,
smo pač morali pretrpeti,
da bi nam bilo kasneje
bolje in lepše.«
Potem je prišlo petnajst
srečnih let. Mihael švent
si je ustvaril dom in dru-
žino. »Zgradili smo si novo
hišo,« je rekel, »zaradi
obeh otrok, da bi imela
v življenju več kot smo
imeli mi. In ko sva z ženo
že mislila — zdaj bova
lahko tudi midva uživala
plodove svojega trdega de-
la, je nenadoma umrla,
Nikoli ni bila pri zdrav-
niku. Umrla je, ko bi pba
otroka, ki hodita v šolo,
najbolj potrebovala mater.
Hiša se mi zdi prazna, os-
tale so samo še slike ...«
In vendar v nesreči ni
ostal sam. številni dobri
sosedje so razumeli, kaj
pomeni izgubiti ženo in
mater in so mu, da b* bila
bolečina manjša, nesebično
pomagali.
»Hvaležen sem jim,« pra-
vi Mihael Švent, »zlasti
Pungerškovim, saj so mi
dali največ kolikor so mo-
gli. Ne vem, kako bom
zmogel davčne obveznosti,
kajti tudi moje zdravje je
načeto. In niti zdravstvene
knjižice mi ne potrdijo,
dokler ne poravnam zao-
stanka. Nekaterim pa je
vendar lepo. Kot na pri;
mer tistemu emigrantu, ki
je med vojno odnesel zlat-
nino mojih staršev, zdaj
pa se brez sramu in težke
vesti, ker je bil tudi nem-
čur, vozi z limuzino na
obisk. A to, kot pravijo,
je zastarelo ...«
Da, marsikaj je prehitro
zastarelo. Nesreča pa je J
tem, da vsaj spomini ni-
koli ne ostarijo.	dhr
Hoja po glavi
Moj sosed, ki stanuje nad
menoj, ni uvideven. Ne pozna
hišnega reda, če pa ga že po-
zna, ga ne upošteva. Ne ve, da
stanovanje v modernem bloku
ni vila, v kateri lahko človek
počne kar ga je volja, ne da
bi mu bilo treba imeti ob-
čutke kakšne solidarnosti.
Prav tako mu ni popolnoma
jasno, da je v bloku več sta-
novalcev, ki imajo pravico
vsaj do mirnega počitka v
nočnih urah.
Ko pride namreč moj so-
sed ponoči domov (a domov
prihaja skoraj vedno zelo
pozno), si najbrž misli, da
ni noč, ampak je dan; naj-
prej prične premikati pohi-
štvo —- verjetno mu gre na
živce, da bi spal vedno ra
istem mestu, nervira pa ga
najbrž tudi, da bi bilo pohi-
štvo tako nepremično; — po-
tem se nekoliko sprehodi in
mi hodi po glavi v čevljih,
nato pa stopi v kopalnico in
spusti v kad vodo, ki teče
in buči kakor Niagarski sla-
povi. Tako noč za nočjo.
Ne bi mogel reči, da lega
svojega soseda ne razumem,
saj sem ga dolgo prenašal
z največjo potrpežljivostjo. Do-
stikrat sem ga v postelji pri-
čakal s kakšno knjigo, zakaj
vedel sem, če zaspim, mi bo
stopil zdaj na ta zdaj na dru-
gi koncec kakšnega živca in
se bom zbudil. 'Zadnjič pa mi
je bilo vseeno dovolj. Skle-
nil sem, da ga naslednjega
dne pričakam in ga ljubez-
nivo opozorim na nekoliko
tišji odnos do mene in dru-
gih stanovalcev.
»Veste, sosed,« sem rekel,
»ni lepo, da človek zaradi
vas skoraj nobeno noč ne
more zaspati.«
»Zaradi mene?« se je za-
čudil.
»Da. Vsak večer okrog enaj-
ste pričnete rogoviliti in ro-
govilite tja do ene zjutraj.
Včasih morda tudi manj.«
»Jaz?« se je znova začudil.
»Mi smo popolnoma mirni.
Oprostite, to slišite od kod
drugod.«
»Oprostite,« sem rekel, »to
slišim nad svojo glavo. Ho-
dite mi tako rekoč po glavi.
Kaj počnete, sami najbolje
veste, kar zadeva mene, pa
vem, da imamo hišni red,
ki ga je treba upoštevati
Zato vas prosim, da ga upo
števate.«
Bil je nekoliko užaljen.
Ko sem mu dopovedal, da
ne bi imelo smisla, da bi s
posebnim detektorjem za iska•
nje nočnih razgrajačev odkri-
val različne poke in dnWe
glasove tam, od koder ne
prihajajo, je priznal, da ie
morda res nekoliko preglaseiu
s čimer moti sostanovalci
da pa se bo popravil.
Naj mi ne zameri, če ga s
tem spominjam na njegovo
obljubo, kajti bojim se, da j°
bo pojedel — včeraj mi ie
namreč natanko opolnoči
pet stopil na glavo.
Njegov miroljubni sosed
SOSED SOSEDU ...
Hudalesov
Zlati
krompir
Mariborska založba Ob-
zorja je pravkar izdala
zbirko Zlati krompir, ob-
segajočo 27 pohorskih pri-
povedk in pravljic, kakor
jih je po svoje povedal
pisatelj Oskar Hudales,
gurnjesavinjski rojak in
do 1. 1941 prosvetni dela-
vec v šmartnem ob Paki.
Pohorci, ki so še do ne-
davnega živeli precej od-
maknjeni od slabih in do-
brih vplivov sodobne ci-
vilizacije trdno na svojih
tleh, so mogli ohraniti
mnogo pripovednega izro-
čila, izoblikovanega v dol-
gi preteklosti po prepro-
stih ljudeh. Ti so sicer
naravne pojave tolmačili
kot dobro ali zlo igro
temnih ali svetlih sil, ki
jih je rojevala nebrzdana,
bogata ljudska fantazija.
Mnogo tega je bilo zad-
njih sto let zapisanega
teko, kakor je prihajalo
iz ust Pohorcev, marsikaj
skopo prikazanega pa je
izpod peresa sodobnega
pripovedovalca izšlo pri-
krojeno z razširjenimi o-
pisi in tudi še p.ovimi za-
pleti v dogajanju. Razni
■prirejevalci ljudskega pri-
povedniškega blaga so se
tu uveljavili z zelo neena-
kim uspehom.
Toda Oskarju Hudalesu
lahko priznamo, da je s
svojim dobrim okusom,
s spoštovanjem ljudskega
izročila, s svojo literarno
izkušenostjo bil pri tem
svojem delu zares uspe-
šen. Tako njegova zbirka
vsebuje pohorske pripo-
vedke in pravljice, ki so
usklajene vsaka v sebi,
skladno ubrane pa so tu-
di v svoji celoti.
Mied prebiranjem knjige
se nam javlja občutek,
kakor da stojimo še sredi
davne samotne preteklo-
sti, ko nas obdaja divja
narava, ki je njena skriv-
nost resda mogla buditi
strah v nemočnem člove-
ku. V molk tega zagonet-
nega sveta, med črtna
jezera in globoke gozdove,
v tuljenje viharjev si je
ljudska domišljija postav-
ljala pravljična bitja, da
je njihovim silam priso-
dila vso sicer nerazumlji-
vo igro mogočne narave.
Tako se v teh zgodbah
pojavljajo zeleni gozdni
mož, povodni mož, graj-
ski ljudje, kmetje vand-
rovec in drvar. Ne manj-
kajo dobre vile, kraljiči-
na, palčki, desetnica, vrag,
razbojniki...
Pripovedke in pravljice
si je skozi stoletja ustvar-
jalo naše ljudstvo tudi
zato, da je v njih našlo
uteho sebi ob svojem
trpljenju. Vsaj tu je lah-
ko dalo zmagovati pravici
nad krivico, dobroti nad
zlobo, siromašnemu člo-
veku nad nasilnim boga-
tinom, ko je vsakemu zlo-
činu morala slediti divja
kazen. Revnemu človeku
so se tu odpirali skriti
zakladi, tudi »divja jaga«,
kače in še drugo zlo ni
moglo dobiti trajne moči
nad mjim.
Mnogo teh zgodb je ve-
zanih za določene kraje
Pohorja in doline ob
njem. Tu živi narava z
ljudmi in značilnostmi,
tako da nam iz knjige kar
veje duh pohorskih goz-
dov, jezer in globač, če-
prav s patriarhalnim pri-
okusom, vendar svež in
krepak.
Knjiga je sicer označe-
na kot izdaja Mladih ob-
zorij, a bo kakor mladini
dobrodošla tudi odrasle-
mu človeku, ki bo našel
v njej svoj užitek. K temu
daje zelo učinkovit pri-
spevek akad. slikar Janez
Vidic, ki je knjigo ilust-
riral in opremil. Ta umet-
nik in mojster tehnike je
ustvaril celostranske po-
dobe, ki z izredno posre-
čeno domiselnostjo ka-
rakterizirajo pohorske
ljudi tudi v stiku z baj-
nimi bitji.
Vsekakor najnovejše
Hudalesovo knjižno delo
še krepkeje potrjuje pi-
sateljeve lepe kvalitete, s
katerimi se je pred več
kot 30 leti pričel uveljav-
ljati med slovenskimi na-
prednimi pisatelji. S te-
matiko, ki se ji je posvetil
tokrat, je dokazal, da zna
tudi na tem literarnem
območju biti živ, močan
in uspešen.
F. R.
6 *** tednik	celje
____*
13. JUNIJA 1968
DESET LET
PRIJATELJSTVA
osnovne šole »Goce
pelčev« iz Beograda
jn I. osnovne šole
iz Celja
y soboto, 25. maja, je bil
„red šolo »Goce Delcev« sre-
Jjj zemunskega parka vese-
li zbor pionirjev dveh repub-
jjjj. Srečali so se pevci zbo-
fa i osnovne šole iz Celja in
pionirji odreda »Olga Pe-
jrov« lz Zemuna. Poleg vese-
lja in sreče potekle so tudi
solzice žalosti, ker vsi pio-
nirji niso mogli popeljati na
s¥oje domove goste iz Celja;
bilo je manj gostov kot so
lil, pričakovali. Izmenjali so
pozdrave in čestitke za dan
mladosti, a potem so pionir-
ji ves dan preživeli skupaj v
0gledu Beograda in njegovih
znamenitosti. Zvečer so zopet
skupaj gledali zaključno sve-
čanost na Stadionu JLA. To
je bil izreden dogodek za ma-
le Celjane, ki so to priredi-
tev doslej gledali le na ma-
lem ekranu.
V nedeljo so pionirji ze-
munskih šol napolnili dvora-
no Doma kulture. Prišli so
n3 proslavo, da čujejo dva
pevska zbora, ki s svojo pe-
smijo izražavata ljubezen do
domovine, bratstva in enot-
nosti in vere v bodočnost.
S toplimi besedami jih je
pozdravila ravnateljica šole
tov. Slavka Cvetkovič in jim
predala pozdrave za vse pio-
nirje I. osnovne šole s ka-
tero že deset let uspešno so-
delujejo.
•V ponedeljek popoldne je
zopet zaorila slovenska pe-
sem v dvorani novega, prele-
pega Doma pionirjev v Beo-
gradu. Koncert je prirejen
za pionirje petih osnovnih
šol beograjske občine Voždo-
vac. Koncert so poslušali
mnogi člani Okrajne zveze
pionirjev, uprave Doma pio-
nirjev in znani pevovodje
beograjskih otroških zborov.
Med njimi je bil tudi kom-
pozitor in pedagoški svetnik
tovariš Božidar Stančič. Beo-
grajčani so navdušeno poslu-
šali slovenske tovariše in jih
nagrajevali s frenetičnimi
aplavzi. Svoj bogat in zahte-
ven program so posredovali
zrelo in na zavidni umetniški
višini. Vsaka pesem je bila
napovedana s kratko vsebi-
no in pojasnilom, kar je
omogočilo srbskim pionirjem,
da se vživijo v slovensko pe-
sem. Vodja zbora, tovariš Jo-
že Ko res, je bil deležen veli-
ke pozornosti in simpatije.
Njegov siguren in prijeten
nastop je bil vsekakor eden
°d osnovnih elementov za
popolni uspeh mladih pev-
cev. Velika košara rdečih
nageljnov, darilo Doma pio-
nirjev, in šopek rož osnov-
ne šole »Veselin Masleša« pa
tf bila zahvala beograjskih
Pionirjev za prijetno umetni-
ško uživanje.
..Po koncertu je bil pravi
iiv-žav pred Domom pionir-
jev. Beograjčani so hoteli,
da se osebno spoznajo s slo-
vanskimi pevci. Izmenjali so
naslove in obljube, da si bo-
do dopisovali. Celjski sprem-
ljevalci so jih kar težko lo-
c,li od beograjskih vrstnikov.
Ganljivo je bilo gledati pio-
"lrje, kako se spoznavajo in
J^ko se spoznavajo in kako
*e'ijo navezati prijateljske sti-
s'ike. Dobri naši otroci, vsaj
^ še niso »zastrupljeni« s
s°vinizmom!
v Pionirji iz šole »Goce Del-
Cev« so se hoteli oddolžiti
Svojim prijateljem in so jim
Med vsak njihov nastop za-
P^i nekaj svojih pesmi. V go-
Voru so dejali, da jim bodo
Ivanka Milovanovič-Staša
j^smi povedale kar z bese-
"ami ne morejo izraziti.
„ S plesom in tovariškim ve-
Cerom se je končalo trodnev-
1,0 bivanje pevskega zbora
i/ osnovne šole v Beogradu.
J°nirjem obeh šol bo to sre-
nje ostalo v trajnem spo-
^nu.
ZA LJUBITELJE NARAVE
Hortenzije
Vrtnarije nudijo cvetoče hortenzije že od mar-
ca dalje. To so sil jene rastline, ki jih v zadnjem
času močno izpodrivajo azaleje. Pri običajni oskr-
bi, cveto hortenzije od junija dalje in ostajajo
pomembne poleti cvetoče lončnice. To so pre-
težno križanke, ki so jim vrtnarji vsilili stasito
rast in veliko belo, roža ali rdeče obarvano cvetje
(modro barvo dobe rožnate in rdeče sorte, če
jih gojimo v kisli zemlji).
Direktnega sonca hortenzije ne marajo. Naj-
boljše uspevajo v polsenčnem prostoru zlasti med
cvetenjem. Zaradi velike listne površine in zelo
velikih razcvetij porabijo mnogo vlage ter zah-
tevajo izdatno zalivanje. Horten/jie cveto na
toletnili poganjkih, ki so se razvili spomladi iz
idr a vi h popkov močnih, lanskih mladik. Pri
oskrbi med letom, ko nam hortenzije cveto,
moramo misliti že na naslednje leto ter vzgojiti
(pri mlajših tri, pri starejših pa tudi več) nekaj
krepkih mladik ki bodo cvetele v naslednjem
letu.
To dosežemo z zalivanjem in rednim štirinajst-
dnevnim dognojevanjem, ki ga ponavljamo od za-
četka rasti tja do druge polovice jidija. Proti
jeseni naj rastline zaključijo rast (prenehamo z
salivanjem) in odvržejo listje. Tako pripravljena
mnogo bolje prezimi.
Večina hortenzij je občutljiva na mraz, zato
jih na prostem zavarujemo pred pozebo,	tiste
v posodah pa prenesemo v prostore kjer ne zmr.
zuje.	L.D.
Pustimo, naj cveti za vse...
Poletni čas je spet odprl
vsa vrata v naravo in zato je
vedno več ljudi, ki v prostih
urah pohitijo v ta privlačni
svet. Ob tem pa bi rad ne-
kaj povedal v imenu vseh
prizadetih, mislim lastnikov
vrtov. Neštetokrat se nam-
reč zgodi, da sprehajalci, zla-
sti še otroci ob cestah, kole-
sarskih stezah in hodnikih,
sploh pa nekoliko izven me-
sta, trgajo cvetje in rastlinje,
ki jim je dosegljivo. Verje-
mite, človeka zaboli, ko vidi
to početje mladine in celo
odraslih.
Vsak ljubitelj cvetja kaj
hitro opazi polomljen grm,
za katerega se je toliko tru-
dil, da bi mu bil v okras
krog dBma in v okras celot-
ne okolice. Mar ni bolje, če
pustimo cvetje v naravnem
okolju, naj cveti nam vsem,
naj cveti za vse, ki hodijo v
naravo na sprehod, kajti ra-
stlinje in cvetje je tisto, kar
nas vleče v narav, kar krasi
deželo in mesto.
I. ŠPILER,
Zg. Hudinja 34
Tekmovanje
za najlepši kraj
Kot vemo teče letos tek-
movanje za najlepši kraj Slo-
venije. Skupaj s turističnim
društvom je tudi Hortikul-
turno društvo Laško p odvze-
lo akcije za ureditev kraja.
Podobne akcije so se lotili
tudi v Velenju. V zvezi s tem
je Turistična zveza celjskega
območja opozorila vse po-
membnejše kraje naj se za
to akcijo pripravijo.
Ženske med
najdelavnejšimi
Zapisali smo, da sodi hor-
tikulturno društvo v Laškem
med najaktivnejša in tudi
številčno najmočnejša dru-
štva v republiki saj šteje
blizu 450 rednih članov. —
ženske so najštevilnejše v
društvu in tudi med najde-
lavnejšimi, je pred kratkim
povedal predsednik HD Hin-
ko Vimer. Pri vseh akcijah
le-te izredno pomagajo, razen
tega pa so jim tudi priprave
za cvetlično razstavo glav-
na domena.
Ribiči brez lastnih prostorov
Že res, da je ribičem me-
sto ob vodah, toda za svoje
društveno delo, za dejav-
nost ribiške družine, kot je
na primer v Laškem, vendar-
le potrebujejo vsaj skromen
prostorček. V Laškem so ga
ribiči nekoč imeli, nazadnje
npr. v poslopju občine, ki
pa so ga morali izprazniti,
pohištvo pa znositi na pod-
strešje. Družina je tako že
nekaj časa brez svojega ko-
tička, kar ji zelo otežuje de-
lo in stike navzven. Laško je
navsezadnje turistični kraj
in ribištvo del turizma. Zato
ribiči pričakujejo podporo v
svojih prizadevanjih, da bi
vendarle dobili vsaj skromen
prostor za društveno dejav-
nost
Kapusova muha
Povzroča zlasti na rani cvetači
in ranem zelju precejšnjo škodo.
Sadike se po sajenju vrastejo.
pozneje pa zastanejo v rasti, po-
rumenijo in se posušijo. Napade-
ne sadike z lahkoto izruvamo iz
zemlje, ker so brez korenin. Na-
gniti koeeni pa so preriti z ble-
dobelkastimi, breznožnimi, do 8
milimetrov dolgimi ličinkami.
Ličinke se izležejo iz belih do
1 mm dolgih jajčec, ki jih odlaga
kapusova muha koncem aprila na
kocene ali v neposredno bližino
sadik. V 4 do 10 dneh se iz jaj-
čec izležejo ličinke, ki ostanejo
na kocenih 3 do 4 tedne, jih
običajno uničijo, nato se zahu*
bijo v zemlji.
Najbolj zanrsljivo uničimo jaj-
čeca in ličinke z zalivanjem, ki
ga opravimo takoj ko opazimo
jajčeca ali prve ličinke in nato
še dvakrat ponovimo v razdobju
od 10 do 14 dni. K vsaki sadiki
prilijemo pol do 1 del 0,15 pro-
centne raztopine parationa (15
ccm na 101 vode) ali podobnega
insekticida.
Največ nagrad za Celjanke
Tekmovanje dijakinj štajerskih administrativnih šol
Kot vsako leto, tako so se
tudi letos pred zaključkom
rednega šolskega dela sreča-
le dijakinje štajerskih admi-
nistrativnih šol, to je Mari-
bora, Ptuja in Celja na tra-
dicionalnem tekmovanju v
strojepisju in stenografiji.
Tokratno srečanje se je
končalo s popolnim uspehom
celjske administrativne šole,
ki je od desetih nagrad od-
nesla kar pet priznanj: dve
v stenografiji in tri v stro-
jepisju. Celjska administra-
tivna šola je v stenografiji
zbrala 19 točk pred Maribo-
rom 14 in Ptujem 12, v stro-
jepisju pa 21 pred Mariborom
16 in Ptujem 8.
Med posameznicami so se
izmed Celjank najbolj izkaza-
le v stenografiji: Zdenka
Vrenko kot plasirana z
99,88 o/o pravilnostjo pri
hitrosti 200 zlogov na minu-
to ter Bojana Baje s četrtim
mestom in 99,47 odstotka
pravilnostjo; v strojepisju pa
Ljuba Rozman z drugim me-
stom s hitrostjo 291.3 čisti-
mi udarci na minuto (0.7
udarca za prvoplasirano Ma-
riborčanko), Simona Pešec s
tretjim in Ljubica Kolenc s
četrtim mestom.
V vsaki disciplini je pet
prvoplasiranih tekmovalk
prejelo darila. Med njimi je
bilo tudi zagotovilo ptujske-
ga trgovskega podjetja Izbi-
ra, da zaposli v strojepisju
najhitrejšo ptujsko tekmo-
valko.
Po ustaljenem redu je pri-
hodnje leto organizator tega
vzgojnega in spodbudnega sre-
čanja celjska administrativna
šola.
MALA ANKETA
Delegati za VIII. kongres
Zveze mladine Slovenije
21. in 22. junija bo v Velenju VIII. kongres Zveze mla-
dine Slovenije, ki se ga bo udeležilo od 350 do 400 ljudi.
Z delom bodo pričeli v petek dopoldne v Kulturnem do-
mu v Velenju na plenarnem zasedanju nato pa bo kon-
gres delal po komisijah in sicer komisija, ki bo razprav-
ljala o vlogi in nalogah mladine pri uresničevanju gospo-
darske reforme; komisija o socialistični vzgoji mladine in
komisija, ki bo razpravljala o osnutku statuta ter vlogi in
nadaljnjem razvoju ZMS.
Iz Celja bo odšlo na kongres sedem delegatov. Petini
izmed njih smo zastavili nekoliko standardno vprašanje:
Kaj kod mlad človek in delegat pričakuješ od VIII. kon-
gresa ZMS?
JOŽICA ŽGUR, dijakinja
šole za zdravstvene delavce:
Pričakujem predvsem to, da
bomo na kongresu sprejeli
tako zamisel spremenjene
mladinske organizacije, ki bi
bila družbeno bolj učinkovi-
ta in ki bi zadovoljevala in-
terese ter potrebe sodobne
mladine. Predlog novega sta-
tuta to v marsičem zago-
tavlja, od vodstev in članov
ZM pa bo odvisno, v kokšnj
mer: bomp novo podobo ZM
uresničili v življenju.
DARINKA MASTNAK, ak-
tiv ZM Ingrad: Delo mladin-
ske organizacije je v zad-
njem času nazadovalo, aktiv-
nost mladih je upadla, zato
so potrebne korenite spre-
membe pri organizaciji ZM.
Ob dosedanji obravnavi
predloga statuta in podanih
resolucij lahko rečem, da od
kongresa pričakujem mnogo
in smatram, da je kongres
pomembna prelomnica za mla-
dinsko organizacijo in njene
člane.
VIKTOR KRAJNC, aktiv
ZMS Zlatarna Celje: želim in
pričakujem, da bi bila na
kongresu podana odkrita
mnenja in stališča mladih.
S konkretnimi predlogi pa bi
določili oziroma spregovorili
o mestu mladih v samo-
upravljanju na vseh področ-
jih. Ne samo v tovarnah,
temveč tudi v širših druž-
benih skupnostih. Mladi bi
radi prispevali svoj delež.
Upam, da bo kongres naka-
zal za to konkretne smer-
nice.
JANEZ SELINŠEK, aktiv
ZMS železarna štore: Mno-
go pričakujem od kongresa
in sem prepričan, da bodo
razprave mladih konkretne i1
odkrito o vseh tistih stvareh,
ki danes težijo mlade ljudi.
Taksne pa naj bi bile tudi
razprave o drugih naših pro-
blemih, ki izhajajo iz refor-
me in podobno. Pričakujem,
da bodo mladi tudi govorili
o integraciji delovnih organi-
zacij.
30RIS ROSINA, Služba
družbenega knjigovodstva:
Sodeč po resolucijah, ki so
sestavni del predkongresnega
materiala, se bo kongres lo-
til ključnih vprašanj, ki dar
nes prizadenejo mladino, že-
lim, da bi kongres resnično
konkretno razpravljal o
vprašanjih, ki so zajeta v re-
solucijah in da bi materiali,
ki jih bo pozneje izdal CK
zajemali konkretne rešitve za
najbolj ključna vprašanja
mladih, tu mislim predvsem
za zaposlovanje in drugo.
M. S.
Elnotna je želja vseh: na kongresu moramo mladi kon-
kretno razpravljati o resničnih težavah mladih ljudi in
sprejeti konkretne smernice. Jasno je, da kongres ne bo
mogel rešiti vseh problemov mladih, dal pa bo o njih
jasno sliko in možne rešitve. Izvajanje tega pa bo na
mladih in drugih ljudeh naše socialistične družbe.
13. JUNIJA 19G8
J223-J cslP
tednik*** H
V šolstvu
precejšna
stiska
Ob odsotnosti večine
predstavnikov izvršnih od-
borov sindikalnih podruž-
nic vzgojno izobraževalnih
ustanov je bilo v Celju
posvetovanje, ki ga je pri-
redil občinski odbor sin-
dikata delavcev družbenih
dejavnosti in na katerem
so obravnavali probleme
v zvezi s šolstvom. Če-
prav bi se spričo tako
skromne udeležbe lahko
vprašali, kakšen smisel
ima posvetovanje v takš-
nih okoliščinah, je res,
da je bilo aktualno.
Predvsem so nam neka-
teri podatki odprli širši
vpogled v naše nacionalne
in seveda občinske raz-
mere. V Sloveniji bi na
primer za sanacijo šolstva
potrebovali blizu 20 mili-
jard starih dinarjev. Oseb-
ni dohodki prosvetnih de-
lavcev zaostajajo v repu-
bliškem merilu za dohod-
ki enakih kvalifikacij v
gospodarstvu za 25 od-
stotkov, v celjski občini
pa za 8 odstotkov. To po-
meni, da bo verjetno v
celjski občini pri uresni-
čevanju znanih stališč iz-
vršnega sveta SRS manj
problemov ali jih bo vsaj
laže reševati. Osnovna mi-
sel s tem v zvezi je bila
ta, da je letošnji gmotni
položaj ohraniti na lanski
ravni, oziroma da se ne
sme poslabšati. Nestrpno
pa bi bilo pričakovati ta-
kojšnjo rešitev, kajti šol-
stvo bomo sanirali šele
do 1970. leta.
Podrobnejši podatki ka
žejo, da bodo gmotne raz-
mere v osnovnem šolstvu
v letošnjem letu na ravni
lanskega leta, medtem ko
se bodo dohodki v sred-
njem šolstvu povečali za
5 odstotkov, kolikor bodo
občinske skupščine porav-
nale 97 milijonov starih
dinarjev dolgov. Vse do-
datne obveznosti izhaja-
joče iz novih zakonskih
predpisov bo seveda kriti
iz dodatnih virov. Pose-
ben problem pa je struk-
tura osebnih dohodkov
prosvetnih delavcev. Ti
dohodki so namreč v ob-
čini zelo različni in iz-
ražajo predvsem neure-
jene notranje odnose v
okviru samoupravljanja ka-
kor tudi pomanjkljive kri-
terije pri vrednotenju
prosvetnega dela. dhr
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
NA STERIJINEM
POZORJU
Kritike o predstavi Cankarjevih Hlapcev
Slovensko ljudsko gledali-
šče Celje, ki je na trinajstih
igrah Sterijinega pozorja so-
delovalo (že četrtič) z otvori-
tveno predstavo Cankarjevih
Hlapcev v režiji Mileta Kora-
na, je kljub neuradni konku-
renci doseglo enega svojih
uspehov. O tem pričajo števil-
ne gledališke kritike, iz kate-
rih povzemamo krajše od-
lomke.
DNEVNIK:
»V ansamblu SLG je imel
režiser zveste sodelavce ...
Njegova zamisel o prelivanju
enega dejanja v drugo brez
običajnega spuščanja zastora,
njegova povsem nadrealistič-
na kompozicija spopada uči-
telja Jermana z okoljem, je
bila vizualno brezhibno ure-
sničena ...
Mile Koran je še enkrat
pogumno zgradil predstavo iz
Cankarjevega teksta ter pri
tem ostal bližji današnjemu
gledališkemu prepričanju o
potrebnosti scene kot pa Can-
karjevemu realizmu...«
MIODRAG KUJUNDŽIČ
VEČERNJE NOVOSTI:
»V mejah svojih možnosti
je igralski ansambel discipli-
nirano izpolnjeval režiserjeve
ideje. Posebno so izstopali
Branko Grabar kot Jerman,
krčevit, eksploziven, morda
včasih preveč poudarjen;
Stanko Potisk kot župnik,
Pavle Jeršin kot Komar in
Sandi Krošl kot Hvastja ...
Takšno intepretacijo je Ko-
ran dosegel s skrbno izdela-
nimi detajli, ki ne izstopajo
iz celote, pač pa jo zaokro-
žajo...«
ŽARKO JOVANOVIČ
POLITIKA:
»Zvest sebi se režiser Mile
Korun tokrat ni zadovoljil z
izdelanimi obrazci in tradi-
cionalno odrsko interpretaci-
jo Cankarja ... Kakor ta-
krat, ko je režiral Cankarje-
vo Pohujšanje, se je Korun
pogumno izpostavil tveganju
posodobljanja in raziskova-
nja ... V primerjavi s Pohuj-
šanjem v dolini šenflorjan-
ski se je Koranov eksperi-
ment s Hlapci pokazal manj
plodonosen .. .« M. NERVIČ
DELO:
» ... Novosadski gledalci in
gostje so razmeroma lepo na-
napolnili veliko dvorano Srb-
skega narodnega pozorišta
in treba je poudariti, da so
celjski gledališčniki popolno-
ma dostojno začeli letošnje
XIII. jugoslovanske gledali-
ške igre. Seveda je največ
pazljivosti vzbujala režiser-
ska in z njo vred prevred-
noteno idejno umetniška za-
snova predstave. Razdejanje
Jermanovega mita — če je
dovoljeno s to lapidarno oz-
načbo opredeliti izpovedno
idejo nove postavitve Hlap-
cev — je potekalo v dovolj
intenzivni igri, tako kot do-
ma pa je tudi tu ločilo duho-
ve in sprožilo številne polemič-
ne komentarje...«
VASJA PREDAN
Goce Kalajdžiski razstavlja v Kompolah
V likovnem ateljeju Pevi v
Kompolah od 8. do 23. junija
razstavlja slikar Goce Kalaj-
džiski.
Goce Kalajdžiski je po rodu
Makedonec. Tam se je rodil,
obiskoval osnovno šolo, potem
pa je diplomiral na šoli za
umetno obrt v Beogradu na
Akademiji za likovno umetnost,
kjer je lani absolviral. Več let
je bil angažiran pri restavra-
torskem delu v Republiškem
zavodu za zaščito kulturnih
spomenikov Makedonije. Zdaj
živi v Jurkloštru, kjer poučuje
likovni pouk na osnovni šoli.
Kljub temu, da se z mislimi
in slikarstvom vedno vrača
nazaj v svojo Makedonijo, se
je slikar za stalno naselil v
Sloveniji. Spoznal jo je kot
vojak, jo vzljubil in zato skle-
nil, da tu ostane. Z veseljem
vzgaja kmečke otroke in jim
posreduje osnovne zakonitosti
umetnosti. V prostem času pa
intenzivno slika. Velika platna
izražajo njegovo širokopotez-
nost in optimističen pogled na
svet. O tem govore tudi slike
same, barva in motiv, in ču-
titi je navdih melanholije.
Barva res ni preveč zastrta
(zlasti bi to človek pričakoval
v njegovem ciklusu o potresu
v Skopju), toda slikar pravi,
da je topla barva značilnost
makedonskega podnebja, čutiti
je tudi njegov nagib k make-
donskemu srednjeveškemu sli.
karstvu in vpliv njegovega re-
stavratorskega dela na tehniko
samo. To pa je prej ko ne čar
njegove umetnosti.
To bo letos četrta razstava
v Kompolski galeriji. Otvori-
tev je bila v soboto, 8. junija
ob 18. uri, odprta pa bo do
23. junija 1968. V načrtu te
galerije je do poletja še raz-
stava slikarke-naivke iz Pi.
rana.	V. P.
Slovenski pregnanci v Srbiji
Razstava v muzeju revolucije v Celju
V dejavnosti celjskega Mu-
zeja revolucije imajo razsta-
ve brez dvoma izjemno me-
sto, saj pomenijo tudi najbolj
živ in neposreden stik javno-
sti z zgodovinskimi doku-
menti. To velja seveda prav
tako za Slovenske pregnance
v Srbiji 1941—1945, razstavo,
ki so jo priredili v počasti-
tev Karavane bratstva in
enotnosti in ob obletnici pre-
seljevanj slovenskega življa s
štajerske in Gorenjske.
Dokumentarno gradivo, ki
ga je za področje Gorenjske
največ zbral in ohranil Va-
lentin Razberger iz Žirovnice,
in s štajerskega območja se-
veda Muzej revolucije, je
obiskovalcem prikazal del
nacističnega germanizatorske-
ga načrta, kakor ga je v zna-
nih smernicah aprila 1941 ob-
razložil Himmler. Po zelo te-
meljitih seznamih, ki so jih
že pred vojno pripravili nem-
ški kulturbundovci, pred voj-
no pa jih še dopolnili, naj bi
z nemške okupacijske cone
pregnali 260 tisoč ljudi, v
glavnem inteligenco in vse
tiste prebivalce, ki so se tu
naselili po letu 1914. Iz do-
kumentov je videti, da so bi-
li to »Nemcem sovražni pra-
sci«, kot so med drugim
označevali narodno zavedne
uradnike, uslužbence in sploh
ljudi na vidnejših položajih.
S tem, da so jih nameravali
odstraniti, so hoteli sloven-
ski narod obglaviti in ga na-
rediti pokornega. Načrt, kot
vemo, se ni posrečil. Kljub
temu pa je okupator od 6.
junija do 10. julija 1941 izse-
lil z 18 transporti 6720 ljudi,
od tega 4470 s štajerskega in
2250 z Gorenjske in Koroške.
Izseljenci so smeli vzeti s se-
boj le najnujnejše potrebšči-
ne (50 kilogramov in 500 din),
medtem ko je njihovo imet-
je, ki je preseglo milijardo
dinarjev tedanje vrednosti,
poseben urad nacistične obla-
sti zaplenil »za potrebe utr-
jevanja nemštva« na okupi-
ranem področju.
Slovenske pregnance je z
velikim razumevanjem in
ljubeznijo sprejel medse
bratski srbski narod. Veči-
del so se vključili v osvobo-
dilno gibanje. Pfecej naših
pregnancev je bilo v srbskih
partizanskih enotah. Leta 1941
so v Užicu ustanovili sloven-
sko četo Ivana Cankarja, t
je štela 59 borcev in bori
(od teih jih je preživelo le
11), istega leta pa slovensko
brigado Franca Rozmana, v
kateri je bilo 600 borcev, od
teh 482 sposobnih za vojno.
Razstava nam je približala
eno pomembnih poglavij ^
naše nacionalne zgodovine, v
katerem je hitlerjevski naci-
zem uveljavljal svoje znan®
metode, a je v svoji »nadeto
veški bistroumnosti« na srečo
marsikaj spregledal, med
drugim tudi to, da bo s pr*
seljevanjem Slovencev v Srbi-
jo dejansko samo pomnoži
tamkajšnje sile v boju proti
samemu sebi.	d^
Zapoznelo o akademiji gimnazijcev
Debel teden je že mimo od
dne, ko so se celjski gimna-
zijci predstavili širši javno-
sti s tem, da so v gledališki
hiši ponovili akademijo, ki je
bila prvič uprizorjena na gi-
mnaziji v Celju, drugič pa na
gimnaziji v Šentvidu pri
Ljubljani.
Ker pa je pozno še vedno
bolje kot nič — besedica o
prireditvi. Dijaki gimnazije
niso tvegali, da so šli na
profesionalni oder. Akademi-
ja je bila na višini z ozirom,
da je osnovna naloga dijakov
učenje programske snovi, pe-
sem, glasba, dramatika, po-
ezija pa dopolnilo.
Akademija je bila po zgra-
dbi klasična: prikaz dejav-
nosti dijakov izven urnika.
Vse to so nam predstavili v
reporterskem okvirju. Vse-
binsko pa je bilo veliko pe-
strosti. Pesem je bila od za-
bavnih pesmi razpeta prek
črnskih duhovnih pesmi do
zborovskega petja, kajti gim-
nazijski zbor je po treh le-
tih spet zaživel. V programu
je našel prostor tudi Nušičev
»Analfabet«, ki ni bil niti
najmanj analfabetsko podan,
nastopili sta dve mladi avto-
rici s svojo ldriko, očem za
pašo pa so nastopile mladin-
ke z ritmično vajo, dekliška
in fantovska vrsta pa sta
hkrati prikazali parterno in
telovadbo na bradlji. No, da
o pevkah zabavnih melodij
ne govorimo — te vedno
vžgejo.
Razumljivo — občinstvo
je bilo predvsem sorodstvo
in znanstvo nastopajočih.
Bolj koristno bi bilo, če bi
prireditev videli tisti, ki ima-
jo vedno toliko pripomb »o
plovbi sodobne mladine«, -ec
Razstava slikar j evega znanja
Ob razstavi Dušana Premrla v Napotnikovi galeriji
Spet me je pot zanesla v Na-
potnikovo galerijo v Šoštanju!
Da bi pogledala kakšna je njena
rast in kaj se poleg te njene os-
novne rasti še dogaja!
Pa sem se spet spomnila na
prve začetke! Na tiste, ki jim
nismo botrovali mi, pač pa oni,
ki so morali ustvarjati in ob-
enem vzgajati svoje okolje, da je
po dolgem času začelo pravilneje
vrednotiti umetnika in njegovo
ustvarjalnost. In danes lahko
odkrito priznamo, da je samo iz
tako ustvarjene pogojenosti mo-
gla vzcveteti vsa likovna dejav.
nost v tem mestu, vse želje po
njej in vsa hotenja po spoznava-
nju umetnostnih vrednot!
Cela vrsta ljudi se plemeniti
in bogati ob ustvaritvah, ki jih
nudijo umetniki na razstavah s
pomočjo Napotnikove galerije. Se
posebno je vse to dragoceno za
doraščajoče ljudi ki so v neneh-
nem stiku z likovno umetnostjo
in je zanje postal Šoštanj mesto
velikih, nekdaj nedosegljivih do-
godkov.
Vsem tem danim možnostim je
priključena še skrb za temeljito
likovno vzgojo na šoli, ki po pe-
dagoških načelih seznanja in vg-
di mladino na pot likovne este-
tike in praktičnega dela. •
Zdaj likovno vzgaja in tehnično
uči šoštanjske učence slikar Du-
šan Premrl. V Šoštanj je prišel
pred letom dni iz Tržiča, kjer je
živel pred in po končanem štu-
diju na ljubljanski Akademiji za
likovno umetnost.
Sam pravi, da je v Šoštanju
zadovoljen, da je našel primerno
sredino za svoje delo v šoli in
za slikanje. Uči likovno vzgojo
in ker je pred akademijo končal
Šolo za oblikovanje, tudi tehnič-
ni pouk. če vemo o slikarju
Premrlu in o danih pogojih, s
katerimi se je srečal v Šoštanju
vsaj to, bomo še z večjim razu-
mevanjem ocenjevali njegova sli-
karska prizadevanja.
S sedanjo razstavo se Dušan
Premrl predstavlja sredini v ka-
teri živi. To prvo srečanje jav-
nosti z njegovimi deli je nekaj
posebnega, ne tako, kot smo ga
vajeni običajno. Slikar je namreč
nehote združil v eksponatih do-
kaz svojega vsestranskega znanja,
obenem pa nakazal kaj ga je,
kaj ga in kaj ga bo kot slfctarja
zanimalo.
Marsikdo med nami je prav go-
tovo že imel v rokah knjigo z
njegovim ovitkom in opremo;
prav gotovo si je ovitek ogledal
— manj gotovo pa je, če si je
zapomnil, da je to ali ono knjiž-
no opremo naredil Dušan Pre-
mrl.
Velik del svojega znanja iz
uporabne in čiste grafike, pa tu-
di iz slikarstva je namenil knjiž-
nim ovitkom in opremam ter pla-
katu, zato zdaj razstavlja celo
vrsto uspelih realizacij na knjiž-
nih ovitkih! Na njih so združeni
literarni, tehnični in slikarski
elementi z risbo, barvami, oblika-
mi in kompozicijami na dvodi-
menzionalnih danostih ob izkori-
ščanju določene površinske struk-
ture. Vsi, na ta način upodoblje-
ni knjižni ovitki, od onega za
antične pripovedke do tistega za
Goyeve Caprichos kažejo kultivi-
ran nivo, za to zvrst potrebne
slikarske moči.
Razstavljeni filmski plakat je
namenjen vsebini filma in deko-
raciji, obiskovalcem kinematogra-
fa pa v informacijo; ker ima po-
leg poenostavljene likovne rešitve
vse te lastnosti, je učinkovit in
s tem tudi kot plakat uspel.
V ostalih razstavljenih delih pa
spoznamo čisto drugi slikarski
svet Dušana Premrla. Če je prej-
šnji svet tisti, ki je človeku na-
menjen, je drugi — človek sam!
Na oljih, akvarelu, risbah in v
grafiki se namreč vrstijo člove-
ški liki — poodbe različnih zna-
čajev in razpoloženj ter starost-
nih obdobij — kar nam omogoča
spoznavanje vsega, kar je tipične-
ga in individualnega v večkrat
nepoznanih portretirancih, obe-
nem pa tudi omogoča spoznava,
nje likovnega prepričanja slikar-
ja samega. In nehote pomislimo
na podobe nekdanjih mojstrov
portretne umetnosti! Pri teh bi
namreč najlaže našli sorodne ve-
zi med psihološkimi in slkarski-
mi momenti, ki nakazujejo smer
oblikovnih ter umetnostnih izho-
dišč osebne slikarske govorice.
Ta izhodišča izvirajo iz prirojene
umetniške nadarjenosti, potrebne-
ga slikarskega znanja in želje po
ustvarjanju — ob tem pa je po-
trebno še poznavanje človeka I*
čut za njegovo skrito emocion*
no doživljanje. In te, za usp®
slikarski portret potrebne elenjJ
te je Dušan Premrl želel zdru-
žiti na svojih portretih! S P*®"
finjeno risbo, mehko UtograflJJ
umirjeno barvano skladnostjo JJ
poveduje svojo lirično slikarsjtj
govorico svoja hotenja in ustv«£
jalna prizadevanja. V upodoB*
tvi teh hotenj in prizadevanj T
skrito toliko moči, da se č's|:
nehote zadržimo ob posainefl^
podobah ljudi in ugotavljamo.4
se ne srečujemo s površno, ^Tj
formalno obravnavano slikars**
interpretacijo. Ta ugotovitev P
prinaša zadovoljstvo in zaupaj
v ustvarjalca, zlasti še, če veni .
da niso taka hotenja in prizaLJ
vanja samo naključje, tci«*®"
plod, pod težkimi pogoji pf'^®
ljenega znanja, izpovedne ,
nosti in človeške plemenitosti ■ •
Dušan Premrl o tem ne
rajši slika in z barvo prip«vc0jj
je. o ljudeh, ki ga zanimajo-
razstavo je Dušan Premrl d«'*
zal, da je prišel v Šoštanj ts
da bi likovno estetsko
mlade ljudi, ob tem pa še sli*?!
in s tem pokazal kaj zna in ®J|
dela ter na ta način dopr'"^x
tudi svoj delež k rasti Nap0™
kove galerije.
MILENA MOS*0*
A kad. slikar Dušan Premrl: Podo-
ba stare žene (litografija)
8 ***lednik
kultura
13. JUNIJA 1968
Odklonjen predlog
^lesarji na ožjem celj-
jn področju so zadnje ted-
z velikim zanimanjem
"e ernlja1' razprave in sklepa-
n3 občinskih skupščinah,
• se je odločalo o tem, ali
^do v bodoče še smeli vo-
po cesti I. reda, ki z dveh
1r»ni v!,ada v Ce,Je> a,i ne-
gtrckovnjaki Uprave javne
rIiosti v Celju s0 skrbno
Analizirali stanje na naših
še posebej z vidika,
kako vplivajo na promet-
ne nesreče takoimenovana po-
časnejša vozila. Ugotovitve so,
pokazale, da so ta vozila vse
prepogosto vključena v pro-
metne nesreče, še posebej
ob prometnih konicah, ko ko-
lesarjev pravzaprav kar »mr-
goli« po cesti, kot temu pra-
vimo po domače. Strokov-
njaki so v posebni dokumen-
taciji in s strokovnimi ute-
meljitvami predlagali, da se
počasna vozila (kolesarji, vpre-
ge, itd) izločijo z glavne ce-
ste na obvoze, kjer je gosto-
ta prometa mnogo nižja in
preteče nevarnosti manjše.
Prometne strokovnjake je pri
tem nedvomno vodila samo
skrb za čimvarnejši promet.
Javne razprave med občani
so sprožile dokaj nasprotujo-
ča si stališča; medtem ko so
nekateri pozdravljali tak
predlog (saj med drugim po-
meni vsako leto toliko in to-
liko manj MRTVIH KOLE-
SARJEV) ga je večina z vso
močjo svojih argumentov
ovrgla. No zavrnila ga je tu-
di celjska skupščina, enako
pa je storila tudi žalska, ki
omenjenega predloga ni spre-
jela.
Nedvomno, da pomeni, pre-
usmeritev za kolesarje z as-
falta na grbav in preluknjan
makadam, precejšnjo izgubo,
saj bi se podaljšal čas po-
tovanja in hitreje bi se iztro-
šila kolesa. Res pa je tudi
to, da so počasna vozila v
prometnih nesrečah kar moč-
no zastopana, zaradi česar je
popolnoma razumeti predloge
strokovne skupine pri UJV
v Celju. Za enkrat in do na-
daljnjega ostane torej — VSE
PO STAREM!
Češki
gostje
V drugi polovici avgusta
prišli v Žalec na obisk
■jani čeških sindikatov, ki
bodo s tem svojim obiskom
1 Sloveniji, vrnili lanskolet-
^ obisk članov sindikata iz
2aica. Gornje pridejo iz če-
;j-ega hmelj skega središča —
2VTCA in bodo v SRS osta-
jj ^ teden.
petindvajsetčlanska delega-
ta bo imela sledeč program
bivanja v naši socialistični
republiki: 22. avg. si bodo
ogledali Agrokombinat v Ma-
riboru in tovarno dušika v
jasah; 23. avg. si bodo ogle-
dali gozdni obrat v Šem-
petru, nato pa bodo odpoto-
vali v Logarsko dolino. Na-
slednji dan, 24. avg. si bodo
ogledali Kmetijski kombinat
2alec, od koder bodo odpo-
tovali na naš Jadran in 25.
avgusta preživeli tam en
dan počitka. 26. avgusta
bado odšli še na Gorenjsko,
na Bled in v Bohinj, nato pa
bodo naslednji dan odpoto-
vali nazaj na Češko.
Izvolitve in imenovanja
Odborniki skupščine občine Ža-
lec so na zadnji seji opravili
tudi nekatera imenovanja in iz-
rolitve. Sklad za štipendiranje
mladih talentov v občini Žalec
je dobil svoj upravni odbor, v
katerem so: CAC.LIC FRANC, od-
bornik, poslovodja pri Savinj-
skem magazinu. Tovariš CAGL1C
je bil izvoljen za predsednika
tega sklada, člani pa so: MUR
VINKO, predsednik Občinskega
komiteja ZMS Žalec; SEDMAK
FRANC, pedagoški svetovalec iz
Šempetra: JELEN FRANC ka-
irovik v tovarni nogavic LAS-
TOVKA na Polzeli. V upravni
odbor sklada bodo izvolili svo-
jega predstavnika tudi štu-
dentje vključeni v klub študen-
tov občine Žalec.
V	komisijo za ocenitev škode
Po elementarnih nezgodah (za-
^di priznanja davčne olajšave)
so bili imenovani: GLUŠIČ IVAN,
taetijski inšpektor, ki je tudi
Predsednik komisije; MERZEL
\RANC, načelnik oddelka za geo-
-stsko in katastrsko službo; CI-
LENšEK KAREL, šef odseka za
dohodke.
V	komisiji za licitacijo nepre-
mičnin je bil razrešen dolžnosti
"»na komisije PLAUSTEINER
MARJAN, za novega člana pa
je bila imenovana MARIJA SE-
NICA, diplomirani inženir agro-
nomije v upravi skupščine. Skup-
ščina je imenovala tudi svojega
predstavnika v komisijo za upo-
rabo sredstev namenjenih za re-
ševanje stanovanjskih problemov
upokojencev in invalidov — ime-
novan je bil AŽNIK VLADO, dela-
vec oddelka za splošne zadeve in
družbene službe. Nastala je tudi
sprememba v svetu za kmetij-
stvo in gozdarstvo. Dolžnosti čla-
na je bil razrešen STANE SMID,
na novega člana pa je bil ime-
novan KOPŠE HERIBERT, goz-
dar iz Žalca. Tudi v svetu za de-
lo so bile izvedene kadrovske
spremembe. Dosedanjo članico
MARINO OŠTIR je zamenjala
ČRČEK BRIGITA, socialna delav-
ka na osnovni šoli v Žalcu.
Za novega predsednika sveta
za industrijo in obrt je bil iz-
voljen PILIH JOŽE, direktor
»GRADNJE« Žalec, tovariš RE-
HAR ALBIN pa je bil predsed-
niške funkcije razrešen. Ker je
bil tovariš PILIH član sveta že
doslej, je bil na novo izvoljen
v ta organ RUDI CIZEJ. obra-
tovodja obrata AERO v Šempe-
tru.
ODMEVI NA NAŠE PISANJE
Moj prispevek k „Viharju"
Malce bolj ob strani sto-
jim, ne mešam se rad v tuje
stvari, rad pa opazujem, gle-
dam in razmišljam. Prisluh-
nil sem vašemu »Viharju v
.. .« in poglejte kaj sem iz-
tuhtal:
Kšeft je kšeft, je že tako.
Zakaj toliko prahu, če je
Stanovanjsko prodalo hišo
Zarji in hvala bogu, da jo je,
drugače vsaj vedeli ne bi pri
čem smo; zdaj vsaj vemo, to
pa je tudi že nekaj! Vemo na
primer to, da se je Zarja ob-
vezala, da bo vsem sedanjim
koristnikom preskrbela us-
trezne funkcionalne prostore.
Tovariši ali veste kaj to po-
meni, kaj pomeni to v na-
šem prenatrpanem Žalcu,
da lahko nekdo zapiše in
podpiše tako obljubo. Ali bo-
mo kaj kmalu imeli reelek-
cijo, kajti očitno lahko pravi
človek na pravem mestu ve-
liko pomeni!
Tisto o konfekciji pa o na-
ročenih strojih. Ali se ne bi
tovariš novinar malo pozani-
mali pa k temu ugotovili še
to, da je prvotno bilo tako,
da je bila konfekcija v Za-
bukovici, tu šele kasneje.
Stroji so bili menda naroče-
ni za gor, pa s to vašo »Vi-
harno hišo« nimajo menda
skupnega, povrh vsega pa se
še sliši, da so itak imeli na-
men upravo postaviti sem
notri, češ da jih tam doli
stranke ne najdejo, za stran-
ke pa je zelo važno kje in
kakšna je uprava! Pa še ti-
sto o odpuščanju, osebno
mislim, da se s takimi stvar-
mi samo pritiska na javnost,
kot temu rečemo, v Zarji pa
že vedo kaj delajo.
Sedaj pa še malo računa-
nja. Za stavbo bodo v dese-
tih letih plačali 60 milijonov.
Bi hoteli poslati enega vaše-
ga k JUTEKSU, da bi tam iz-
vedel koliko so oni plačali
za lepo, pa še specialno ha-
lo; pa čisto nova je in funk-
cionalna -» sporno hišo pa
bo potrebno celotno renovi-
rati in jo prilagoditi za delo.
Tista Juiteksova hala je bila
menda kar za tretjino cenej-
ša, to pa menda ni kar ta-
ko in bi preostali denar lah-
ko Zarja kaj koristno upo-
rabila. No seveda za novo-
gradnjo je potreben investi-
cijski elaborat s prepričljivi-
mi rentabilriostnimi izra-
čuni, sicer danes pri banki
ne opraviš nič, so že taki ča-
si, da čisto za vsako stvar pa
vendarle nimamo čisto od-
prtega »žaklja«. Da se ne bo-
mo narobe razumeli! V Zar-
ji kar dobro gospodarijo, sa-
mo tokrat so se malo zalete-
li, pa še to v čisto napačno
stran. Toda kljub temu drži,
da obljubiti in dati je dvoje,
pri nas pa smo navajeni vse
preveč obljubljati. Mislim, da
bi bilo dobro, če pri Zarji
uvidijo, da so njihove oblju-
be prevelike, ki jih v Žal-
cu ni mogoče uresničiti, pa
še predrage so, zato pa jim
svetujem, da naj se malo
»preračunajo«, pa bodo kaj
kmalu ugotovili, da se marsi-
kaj drugega mnogo bolj iz-
plača.
J. LOKAČ
Minuli torek je bila v Žalcu odprta nova tovarna priznane in kakovostne pijače
Sinalke. Predstavniki tujih tvrdk so bili navdušeni nad zgrajenim objektom in
so izrazili prepričanja, da se bo obojestransko sodelovanje tudi v bodoče raz-
vijalo kar najbolje. Pogled na Sinalco, v ozadju novo skladišče hmelja.
(F. B. Strmčnik)
Žebljica
Rarpisi so pač razpisi,
enkrat za direktorja, diu
gič za vratarja, biti pač
morajo in v njih morijo
biti postavljeni pogoji,
da na eni strani ljudje
vedo, kaj se za določeno
delovno mesto zahteva in
da na drugi strani kandi-
dati vidijo, kaj morajo
znati.
Za RAČUNOVODJO v
neki žalski delovni skup-
nosti so predvideni vsi
pogoji, ki zadevajo stro
kovnost in prakso, poleg
njih pa je dobesedno še
naslednja zahteva ... »po-
leg tega pa mora kandi-
dat opraviti avdicijo, na
kateri mora pokazati
ustrezne organizacijeske
in moralne sposobnosti
za to delovno mesto.«
Rad bi bil poleg, ko
bodo morebitni kandida-
tinji za to delovno mesto
na avdiciji preizkušali
njene moralne sposob-
nosti .
NA KRATKO
Križnikov izvir
Na zadnji seji skupščine oboi.
ne so odborniki razpravljali tudi
o prošnji, da bi Trboveljčanom
odstopili »Križnikov izvir« za po-
trebe vodovoda za Trbovlje. Skup-
ščina je sklenila, da zadolži pred-
sedstvo skupščine, da organizira
posvet s predstavniki Trbovelj, na
katerem je potrebno najprej re-
šiti vprašanje gradnje zajetja v
dolini Reke za potrebe vodovo-
da Prebold—Tabor, šele nato je
možno razpravljati o dokončnem
odstopu omenjenega izvira.
Seja odbora
Občinski odbor sindikata druž-
benih dejavnosti je na svoji zad-
nji seji obravnaval probleme s
področja samoupravljanja, ter
prišel do ugotovitve, da je na-
daljnji razvoj samoupravnih od-
nosov na tem področju resno
oviran zaradi še vedno neureje-
nega sistema financiranja. Na po-
dročju osnovnega šolstva naj se,
po mnenju odbora, sredstva v
okviru SRS združijo, ker je
problem nacionalnega pomena.
V trenutnih pogojih je stanje
še vedno tako, da ima isti šol«
ski program v vsaki komuni na-
še republike svojo eeno.
Zaskrbljeni tekstilci
Zaradi neurejenih razmer na po-
dročju uvoza surovin, so v zad-
njih dneh predvsem zaskrbljeni
tekstilci, ki predelujejo juto. Na-
povedani uvozi jute iz Pakista-
na, znajo povzročiti določene te«
žave. Tovrstna proizvodnja je še
vedno predimenzionirana in pre»
malo povezana. Tekstilni delav-
ci z velikimi napori komaj da
zadržujejo osebne dohodke na lan.
skoletni ravni.
Nezaposlenost
Po uradnih podatkih, o tem
smo že poročali, je na področju
občine nezaposlenih 371 delavcev,
vendar mnogi ugotavljajo, da je
ta številka mnogo večja in se
giblje med 700—800, kajti mno-
go je takih, ki niso ustrezno
prijavljeni pri pristojnem Zavo-
du za zaposlovanje, pa se jih
ne upošteva kot nezaposlene. Le.
tos bodo prišli s šol novi mla-
di ljudje, ki pa se bodo le b
težavo vključili v gospodarstvo,
saj je število novih učnih mest
zelo omejeno, nižje celo od manj
razvitih občin.
Kadrovska struktura
Kot povsod so tudi na področ«
ju občine Žalec težave s kadrov-
skimi strukturami, saj kažejo
analize podatkov, da manjka pre.
cejšnje število delavcev odgovar-
jajočih izobrazbenih in kvalifika-
cijskih kategorij. Od 6ti delovnih
mest. kjer se zahteva visoka Ifc-
obrazba je kar 63 odst. delavcev
takih, ki na teh mestih delajo
le te nima. Od 103 zahtevanih de-
lavcev z višjo izborazbo, jih je
trenutno 41 odst. takih, ki zahte«
vam delovnih mest ne odgovarja-
jo. Na delovnih mestih za sred-
nji kader je skoraj tričetrt delav-
cev (73 odst.) brez potrebne Iz-
obrazbo, med poklicnimi delavci,
ki jih je 1457 pa polovica takih,
ki nimajo ustrezne poklicne šo-
le.
Ali res odpusti
Običajno govorimo, da v posa-
meznih podjetjih odpuščajo za-
poslene delavce in da danes »pa-
metni ljudje« le redko zapusti-
jo svoje delovno mesto. Podat-
ki kažejo, da temu ni tako. V
žalski občini je preko 50 odst.
vseh prenehanj delovnega raz-
merja na željo delavca samega,
ena četrtina tistih, ki so odšli iz
podjetij so imeli pogodbe samo
za določen čas. Zaradi ukinitve
delovnih mest in zaradi omeji-
tve obsega proizvodnje, torej za-
radi določenih težav, je bilo od-
puščenih 10 odst., medtem, ko
je okoli 7 odst. tistih, ki se upo-
ko je. Torej bolj kot o odpušča-
nju lahko govorimo o odhajanju.
»Obsojamo metodo«
Predsedstvo občinskega sindi-
kalnega sveta Žalec je imelo svo.
jo redno sejo minuli teden, na
kateri so obravnavali situacijo,
ki je nastala v zvezi s študent-
skimi neredi, člani predsedstva
so bili enotni v tem, da je po-
trebno take metode obsoditi, če-
prav so mnoge zahteve študentov
upravičene, njihovi problemi, pa
so že dolgo znani. Način, ki so
se ga poslužili šudentje je po-
trebno obsoditi, saj nam ne
manjka metod, da v naši demo-
kratični družbi sproti rešimo vse
probleme.
OGLAŠUJTE
V CELJSKEM
TEDNIKU
Nedokončana
pravljica
Nekoč je v nekem kraju
živel REŽIJSKI ODBOR, ki
je bil izvoljen z namenom,
da bo prevzel vse organiza-
cijsko in drugo delo pri iz-
gradnji stadiona. Vsi, ki so
bili zbrani v tem odboru so
med seboj živeli složno in z
veseljem so opravljali svoje
težko delo, pri katerem jim
je manjkalo predvsem de-
narja.
.Stadion je, veste otroci, ve-
lika reč, še posebej, če po-
stavite ob njem precej veli-
ko stavbo in še kegljišče. Nič
hudega, če vam zmanjka de-
narja za kakšno dokončitev
pri igrišču, se bo že kje vze-
lo, so modrovali, dokončati
moramo kegljišče. Rasel je
stadion, raslo kegljišče, nov-
cev pa je bilo vedno manj
— požrli so jih računi, pa
plača, pa honorarji, pa na-
grade — skratka nesreča je
v tem, da jih je bilo prema-
lo, kaj bi s tistim kam so bli
djani. Minil je čas, stvar pa
se je ustavila. Pa so djali ne-
kateri, da bi vendarle bilo
mogoče vse skupaj dokonča-
ti, saj bi vsi nedvomno zmo-
gli tistih nekaj dnarcev, ko-
likor jih še manjka, da se
delo dokonča.
No, no, potreben denar bi
se že našel, so rekli tam,
kjer skrbijo za to, kako se
trosijo skupni denarci, sa-
mo poprej bi bilo potrebno
sestaviti obračun doseda-
njih izdatkov, brez tega
bo težko šlo ...
In tako kakor so živeli ne-
koč, žive tudi še danes. Vsi
— stadion, košarkarsko igri-
šče in kegljišče pa formal-
nopravno še nerazrešeni RE-
ŽIJSKI ODBOR, ki ne sesta-
vi obračuna svojega dela, da
bi ga potem vsaj razrešili
lahko ...
To prav gotovo veste, dragi
otroci, da pravljice s stvar-
nim življenjem nimajo nič
skupnega. V njih se lahko
vse zgodi kar hočete; v vsak-
danjem življenju pa ni tako,
tam veljajo določeni odnosi,
načela in obveze. Ker pa je
v naši PRAVLJICI veliko re-
snice je zato SLABA pravlji-
ca; pravljice morajo biti za-
nimive in napete, naša pa je
suhoparna in ostaja nedokon-
čana, kakor je nedokončano
ostalo delo REŽIJSKEGA OD-
BORA za izgradnjo stadio-
na v Žalcu ...
l3- JUNIJA 1908
iflfec	lednih*** 9
NA KRATKO
NOV ASFALT SKOZI
STARO VELENJE
Na zboru volivcev v starem
Velenju so že večkrat opo-
zorili na ne vzdržnost ceste,
ki drži skozi staro Velenje.
Sedaj pride tudi ta cesta na
vrsto za asfaltiranje.
JEZA NA RAČUN
DIMNIKARJEV
V Topolšici in okolici se
gospodinje zelo jezijo nad
opravljenimi uslugami dimni-
karskega podjetja. Dimnikar-
ji prihajajo ob nepravem ča-
su, ko gospodinje kuhajo in
za neopravljeno delo zahteva-
jo plačilo. Lahko bi se o ča-
su čiščenja bolj dogovarjali
in bi bilo vsem prav. Nasploh
pa z uslugami na tem ob-
močju niso zadovoljni, prav
tako tudi ne z obračunava-
njem kilometrine za moped,
ki je po mnenju občanov
previsoka.
VEČ ZADEV V PRI-
STOJNOSTI KS ŠOŠTANJ
Tako kot doslej, bo tudi v
bodoče krajevna skupnost v
Šoštanju imela na skrbi šte-
vilne zadeve s področja ko-
munalnega urejanja. Tu so
ugotovili, da je to delo v re-
du opravljeno. KS bo tako
skrbela za čiščenje javnih
površin v mestu; za urejanje
in vzdrževanje javnih par-
kov in zelenic, za vzdrževa-
nje in upravljanje ulic, trgov
in cest v naselju, kakor tu-
di za tržnico na drobno in
za varovanje vozil na javnih
parkirnih prostorih. Za od-
voz smeti bo skrbelo kot do-
slej komunalno podjetje iz
Velenja, za oskrbo z vo-
do pa »Kleparstvo-vodovod«
Šoštanj.
LEP SPREJEM UDELE-
ŽENCEV KARAVANE
BRATSTVA
IN ENOTNOSTI
Tudi v velenjski občini se
je pred dnevi mudila skupi-
na udeležencev karavane
bratstva in enotnosti. Goste
iz Srbije so v Velenju prisrč-
no sprejeli in jim za čas bi-
vanja razkazali znamenito-
sti tega novega rudarskega
mesta. Večja skupina srb-
skih gostov je obiskala tudi
kolektiv termocentrale v Šo-
štanju.
ŠOLA M. PINTARJA
TOLEDA
Učenci osnovne šole »M. Pintar-
ja-Toleda« v Velenju pripravljajo
za zaključek šolskega leta v šol-
skih prostorih zanimivo razstavo
starin, ki so jih na območju svo-
jega kraja zbrali med letom. Naj-
zanimivejše eksponate s te raz-
stave, ki pa bo zajela tudi neka-
tere druge dejavnosti iz šolskega
dela, bodo odstopili velenjskemu
muzeju.
NOVIH 12 RUDARJEV
Tehniška srednja šola rudarske
smeri, ki deluje v sklopu rudar-
skega šolskega centra, bo letos
dala drugo generacijo rudarskih
tehnikov in sicer 10, ki so šolo
obiskovali redno ter 2 izredna.
Vsi absolventi že imajo zagotov-
ljeno zaposlitev. Za novo šolsko
leto 1968/69 so na šoli predvideli
vpis 25 novincev.
UO TD VELENJE
ŽE DELA
Novi upravni odbor Turističnega
društva Velenje je že začel z de-
lom. Na nedavni seji so med dru-
gim sklenili, da se Velenje vključi
v republiško tekmovanje za naj-
lepši kraj. V zvezi s tem so opo-
zorili na ureditev in čistočo me-
sta in nekaterih postojank v ne-
posredni bližini. Potrdili so tudi
program letošnjih turističnih pri-
reditev. Le-te se prično z dosiq|
največjo tradicionalno tombolo, to
bo tu 16. junija. Prav tako pa so
na nedavni seji UO TD Velenje
sprejeli letošnji proračun dohod-
kov in izdatkov.
SEDAJ MODERNIZACIJA
(ilede števila trgovskih lokalov
v Šoštanju ni večje zadrege, kajti
lokali so tako krajevno kot po
dejavnostih razmeroma prav po-
razdeljeni. Dosti bolj problematič-
na je ureditev trgovskih lokalov.
Podjetja sedaj čakajo obsežne na-
loge, da čimprej modernizirajo
svoje prodajalne in jih s tem na-
pravijo za kupce bolj privlačne.
Tudi to je namreč za promet po-
membno dejstvo.
MUZEJ SE JE UVELJA-
VIL: Čeprav obstaja de-
jansko šele leto dni, se je
velenjski premogovni mu-
zej razmeroma solidno
uveljavil. Lani ga je obi-
skalo več ko 6.200 obisko-
valcev. To število se bo
verjetno znatno povečalo,
ko bodo uresničili nekate-
re nove zamisli in pričeli
z rekonstrukcijo gradu, za
kar so priprave v teku.
Slika prikazuje enega iz
med mnogih eksponatov
ki govori o slovenski ru-
darski preteklosti. — (Na
(Foto: Pajk)
Naposled pomiritev
zastran novega pokopališča
# Oba zbora občinske skupščine Velenje sta v ce-
loti potrdila akte, ki urejajo pokopavanje po-
smrtnih ostankov občanov na novem cSntralnem
pokopališču v Podkraju pri Velenju. Končno je
vendarle zmagala realnost; pogled na sedanjost
in bodočnost doline sta na tehtnici interesov in
zakulisnosti prevagala. Novim razmeram in na-
vadam se bo treba s časom prilagoditi.
0 Odborniki so pred sklepanjem o štirih pomemb-
nih aktih obiskali novo pokopališče in si tod
ogledali objekte in ostale prostore, tako da sta
bila odločanje in razprava nekoliko olajšana.
O S pogrebi na novem pokopališču bodo začeli z
julijem letos.
% Razen v izjemnih primerih, se bo vsak pogreb
odraslega občana začel z žalostinko in poslovil-
nim govorom zastopnika oblasti, šele potlej se
bodo začele ostale pogrebne svečanosti in cer-
kveni obred.
0 Razen na cestah IV in nižjega reda drugje po-
grebni sprevod ni dovoljen.
Večini naših bralcev so
znane dolgotrajne in dokaj
burne razprave o odločitvi
za centralno pokopališče ša-
leške doline v Podkraju pri
Velenju, ki je postalo stvar-
nost veliko prej kot so ljud-
je pričakovali. Znano je tudi,
da se šoštanj ski konec ni-
kakor ni strinjal, da bi tudi
s tega območja pokopavali
svojce na novem pokopali-
šču. Predlagali so izgradnjo
lastnega pokopališča nekje v
bližini šoštanja in tudi, da
bi o izgradnji centralnega
pokopališča izvedli referen-
dum. Predlog z enega zbora
volivcev v zvezi s tem so od-
borniki skupščine občine Ve
lenje obravnavali in ugotovi-
li, da ni razloga za razpis
občinskega referenduma. Tu-
di višji oblastni organi v zve-
zi z odločitvami zastran po-
kopališča niso bili v ničemer
kompetentni, kajti izgradnja
novega pokopališča je pote-
kala po vseh izredno strogih
predpisih in je tako tudi
izvedena.
Precej razprav o novem po-
kopališču je bilo zadnje me-
sece tudi med odborniki
skupščine. Povdariti moramo,
da je obveljala zmernost in
treznost v presoji mnogih
stvari in da so prav odbor-
niki s svojimi konstruktivni-
mi in kritičnimi predlogi pri-
spevali k razbistritvi mnogih
stvari, ki so sicer bile ka-
men spotike. Odraz vseh raz-
prav, tako na terenu kot v
skupščinski dvorani, so tudi
posamezni akti, sprejeti mi-
nuli teden na skupnem zase-
danju obeh »borov Skupšči-
ne v Velenju. Tudi nekaj
predlogov je bilo, da se ne-
katere stvari do julija urede
in pospešijo.
V odločbi o opustitvi po-
kopališč v Velenju in Šošta-
nju je v III. delu med dru-
gim zapisano, da vse stroške
izkopa in prenosa posmrtnih
ostankov, grobnic in nagrob-
nih spomenikov na central-
no pokopališče v Podkraj no-
si Rudnik lignita Velenje kot
povzročitelj ugrezanja zemlji-
šča. V odločbi o ustanovitvi
centralnega pokopališča v
Podkraju je rečeno, da se
pokopališče odpre 1. julija le-
tos ter zajema sledeča mesta
in okoliše: mesti Velenje in
šoštanj, ter okoliška naselja
Družmirje, Gaberke, Lokovi-
ca, Preloge, Ravne, Skorno
pri Šoštanju, Sv. Florijan,
Topolšica, Pesje, Podgorje,
Podkraj, Kavče, Paski KOz-
jak, Paka pri Velenju, šalek,
Konovo, Bevče in del Lopat-
nika. — Skupščina je spreje-
la tudi odlok o pokopali-
škem redu in organizaciji
pogrebov in obsega 29 členov.
Le-ta precej nadrobno obrav-
nava mnoge stvari, ki seveda
veljajo samo za novo pokopa-
lišče. Pogrebno službo oprav-
lja komunalno obrtni center
kot upravljalec pokopališča.
In na koncu še par besed o
cenah za pogrebne storitve
na novem pokopališču, h ka-
terim je dala soglasje tudi
občinska skupščina Velenje.
Najemnina grobov se bo pla-
čevala za dobo 10 let in zna-
ša za grobnico 300 N din, za
družinski grob z betonskim
okvirjem 250 N din, za dru-
žinski grob brez betonskega
okvirja 40 N din, za enojni
grob 20 N din in za otroški
grob 15 N din. Cene so dolo-
čene tudi za različne druge
storitve kot so izkop groba,
dekoracija, mrliški oder, pre-
voz, urejanje pokojnika in
podobno. Stroški bodo ne-
dvomno po novem nekoliko
večji od dosedaj običajnega
načina pogrebov, čas kot vi-
dimo prinaša mnogo spre-
memb in v tem primeru tu-
di pogrebna služba ni izvzeta.
K.
O MARŽAH RAZPRAVA
PRELOŽENA
Na zadnji seji občinske
skupščine Velenje bi morali
razpravljati in potrditi no-
ve marže v trgovini. Ker za
sejo ni bilo pripravljenih pi-
smenih materialov, pač pa so
prišli na zasedanje samo
predstavniki trgovine, da bi
podrobnosti v zvezi s tem
raztohnačili odbornikom, se
večina odbornikov obeh zbo-
rov ni strinjala, da bsi na isti
seji zadevo obravnavali in je
bila zato odložena za pri-
hodnje zasedanje.
Rizik v mejah občine
Pred podpisom pogodbe o
financiranju zdravstvenega
varstva za leto 1968. so se
morali v velenjski občini ne-
davno odločiti za »izičnost v
okviru regionalne skupnosti
zavarovanja ali pa za rizič-
nost v okviru občine. Svet za
zdravstvo in svet ra gospo-
darstvo sta po temeljitem
pretresu soglašala, da naj
za letos ostane, podobno kot
lani, ločen obračun, torej ob-
činska rizičnost. V drugač-
nih pogojih bi namreč lahko
prišlo do postopnega ukinja-
nja že razvitih zdravstvenih
služb na območju občine
kar bi pomenilo v zdravstve-
nem varstvu velenjske obči-
na precejšen korak nazaj
v škodo zavarovancev.
Vinograd z novo zidanico v
Malih Dolah nad Vojnikom
prodam. Idealno za vikend
Celjanov. Dostop z avtomobi-
lom. Vprašati pri Zdravku
Brunek, Ljubno ob Savinji.
Huda luknja ob cesti Velenje—Slovenj Grad# '
ostala tudi za letos — kot že dve in več dese»^
sem — neurejena. Napori Velenjčanov in ,
gradčanov so očitno bili preslabotni, da bi akcjJ3 ^
ureditev podzemne jame Hude luknje obrodil8 j,
dove že v tej turistični sezoni. Zares škoda, d* .
tudi v tem letu tekla reka turistov mimo tak®' ^
vlačne in zanimive turistične znamenitosti. C I
F. Kr.)
KOMUNALA:
LETOS 116 MILIJONOl
ZA NOVOGRADNJE
Komunalno Obrtni center v
Velenju bo letos glede na
predvidene vire sredstev v le-
tu 1968. in iz ostanka sredstev
minulega leta razpolagal s
121 milijoni S din za različ-
ne komunalne ureditve in od-
plačilo anuitet. Slednje zna-
šajo 14 milijonov, tako da bo
za razširjeno reprodukcijo
ostalo v letu 1968. 107 milijo-
nov S din, na območju »Kle-
parstva-vodovod« šoštanj pa
še 9,2 milijona S din.
Tako naj bi v tem letu po
programu komunalno obrtne-
ga centra in Kleparstva-vodo-
vod šoštanj opravili novo-
gradnje sledečih komunalnih
naprav: vodovodni rezervar
Kanovo, (9 milijonov), črpali-
šče Konovo (5 milijonov), vo-
dovod Paška vas (3 milijone),
zajetje novih virov vode (51,5
milijona), vodovod za novo
naselje Selo I. (7 milijonov),
vodovod za zapadni del Pes-
jega (11,3 milijone), podalj-
šek kolektorja za Selo (10,5
milijona), pretok v Pako ob
Kidričevi cesti (1,2 milijona),
odvod meteornih voda v sta-
novanjskih zaselkih Šmartno
III. Stara vas in Selo I (9
milijonov) zamenjava vodo-
vodnega omrežja 5,5 milijo-
nov) in kanalizacija na Kaju-
hovi cesti v Šoštanju (3,7 mi-
lijonov S din).
Za investicijsko vzdrževa-
nje komunalnih naprav v
obeh mestih in obrobnih za-
selkih je komunalni obrtni
center Velenje predvidel za
letos 14,5 milijona S din,
»Kleparstvo — vodovod« Šo-
štanj pa 3 milijone S din,
torej skupno 17,5 milijona
din. Večidel tega denarja je
rezerviranega za nepredvide-
ne okvare na vodovodnem in
kanalizacijskem omrežju, ki
jih nikoli ni mogoče naprej
predvideti, vendar
kažejo, da je takih ^
med letom kar precej j, |
je treba v takih primer
lo naglo ukrepati. S srw,
za investicijsko vzdrže?
bodo letos financirali p,? '
vila kanalizacijskih in ?
vodnih jaškov, nadotJ
tev manjkajočih pokrov^
še nekatera druga vzdrfe
na dela. Obe komunalni i>
nizaciji bosta v tem ietu
di pripravili dolgoročni,
gram investicijskega ^
vanja.
Realizacija zastavlja
programa je delno odvj
tudi od discipline uporab
kov naprav, zakaj če ^
le4;i redno plačevali
ke, bosta obe organizaciji
di lahko v redu delali. '
TUDI OTROŠKO
VARSTVO V OKVIRt
IZOBRAŽEVALNE
SKUPNOSTI
Iniciativni odbor za ®
novitev skupnosti otrošfe
varstva je svoje delo začt
analizo sedanjega stanja i
področju otroškega varstrt
občini in z nekaterimi d t
gimi pripravami za ustan:
tev skupnosti za otroi i
varstvo. Ker pa je pri s i
jem delu ugotovil, da
naloge te skupnosti bile v i
redni tesni zvezi z nalogi
temeljne izobraževalne ski
nosti, je predložil, da
opravljanje nalog otroški
varstva v občini prevzela
meljna izobraževalna sk
nost. Tudi finančno pošlo
nje bi bilo za obe podio
ločeno. Predlog je zelo ni
len in utemeljen in kotli
kaže bo tudi v življenju uri
ničen.
10 ***1ednik	vetehje
13. JUNIJA tf68
Bo zmagal razum
ali zakon ?
Nekateri Nazarjani so poskušali
špekulirati z lokacijami za gradnje
Skoraj v vseh Krajih, ki so zanimivi za gradnjo
stanovanjskih hiš, je cena parcel poskočila za ne-
kajkrat. Glede na to, da je vrednost teh zemljišč
lahko tudi donosna zadeva, so nekateri lastniki za-
čeli navijati cene, ki so tako ponekod, dosegle že
nesprejemljivo višino.
Na mozirskem področju je eden izmed krajev,
ici je izredno ugoden za gradnjo individualnih hiš
v neposredni okolici Mozirja. Poleg tega pa tudi
Nazarje. V nekaj letih je v Nazarju zraslo na de-
setine novih hiš, ki so nekdanjo vas spremenile v
kraj, ki dobiva vse bolj urbano podobo.
Urbanistični načrt, ki je bil razgrnjen te dni
predvideva še nadaljnjo rast tega kraja. Ne glede na
to pa je bilo že doslej mnogo občanov, ki bi v Na-
zarju radi gradili. Zategadelj je cena parcel za grad-
njo močno poskočila. Nekateri lastniki so to veliko
število ponudb napeljali na svoj mlinček in posku-
šali z zemljo špekulirati. Računali so pač, da bo
cena za prodajo zaradi velikega povpraševanja še
naprej rasla. Zaradi tega je izbilo na dan mnogo te-
žav in zapletenosti, ki so se slabo odrazile tudi na
komunalno ureditev novega dela naselja. Zategadelj
je dobrodošel zakon, ki po sprejetju zazidalnega
načrta omogoča tudi razlastitev proti pravični od-
škodnini. S tem zakonom, če bi bila nujnost, bi re-
šili vprašanje mešetarjenja in pa neurejene grad-
nje. Zato ga bodoči graditelji individualnih stano-
vanj skh hiš — pozdravljajo.
Organizacijska
kratkovidnost?
Bo res dvoje osrednjih in tradicionalnih
prireditev ter proslava 75. obletnice PD
na isti dan?
•	DAN HMELJARJEV, PLOSARSKI BAL
IN PROSLAVA PLANINCEV BI NAJ BILA NA
ISTI DAN.
•	KDO NAJ POPUSTI, ČE ŽUPNIKOVA
KOZA ZAIDE V KLJUČARJEV ZELNIK?
•	TOŽIMG^ jjK-AKO NI PRIREDITEV, KI
BI POPESTRILE NAŠ TURIZEM, NATO PA
ZAPOJEMO VSI V ISTI ROG, ISTEGA DNE
OB ISTEM ČASU — ISTIM LJUDEM.
Pravijo, da se na napakah
čimo. Kaže pa, da bi mora-
i potem imeti pri nas že ne
em koliko doktorjev zna-
losti...
Že lani smo pisali in se
praževali, če je umestno, da
mamo na področju Savinj-
ke doline dvoje velikih pri-
editev hkrati. Nekateri, s ka-
erimi smo se o tem pogovar-
iali so menili, da je to orga-
lizacijska napaka, ki se ne
>i smela več ponoviti. To
?a predvsem zato, ker prav
' Savinjski dolini in bogve
koliko prireditev, ki bi pri-
^nile občinstvo v dolino
l'u moramo odšteti se-
reda srečclove in tombole,
^ kar brste). In tako se je
Sodilo, da je bil Flosarski
W Ljubencev (ki je starej-
na isti dan kot praznu-
je hmeljarjev v Braslov-
, Nekateri trezneži so se od-
li za tisti ponarodeli re-
, in se sprijaznili z dej-
da bo pač šla »gora
» Mohamedu« in se začeli
Rajati. Pogajanja so še v
*»u, vendar ne kaže, da bi
L___
»našli skupni jezik« in pri-
reditve lepo razporedili v do-
ločeno zaporedje. Ne. Do da-
nes je še trdno določeno,
da bo Flosarski bal, Prazno-
vanje hmeljarjev in Praz-
novanje 75-obIetnice Planin-
skega društva Slovenije v
Logarski dolini vse na isti
dan!
Z določenega vidika je to
zelo ekonomično, kajti mno-
go hmeljarjev spoštuje flosa-
rijo in je vnet oboževalec
planin, zato bodo lahko vse
prireditve deležne njihovega
obiska. Po drugi strani pa je
marsikateri hribolazec vnet
oboževalec hmeljevk, pa bo
obiskal njih, torej je volk
sit in koza cela. To pa je bi-
stveno, kajti vse drugq, je po-
stranska stvar. To, da so te
prireditve zaradi ljudi in ne
zaradi sebe samih, se boste
z mano strinjali. Glede raču-
niče pa: bo že nekako, saj je
tudi doslej bilo ...
človek se mora včasi tu-
di ob enem samem gramu
smeha razjokati od žalosti.
Takšno je pač življenje, kaj
hočemo ...	J. Sever
Se bo Elkroj preoblekel?
•	TUDI MAJHNI NAJDEJO SVOJ ŽIV-
LJENJSKI PROSTOR OB VELIKIH, TREBA
JE LE PRISLUHNITI POTROŠNIKU.
•	ELKROJ IMA CELOTNO LETNO PRO
IZVODNJO ŽE PRODANO, ZATO NE MORE
SPREJEMATI NOVIH NAROČIL, ČETUDI SO
TA IZ DRŽAV S TRDNO VALUTO.
•	REŠITEV BI BILA V NOVIH PROSTO
RIH OB ZAPOSLITVI NOVIH LJUDI, ŽAL PA
NI DENARJA... IN KER NI DENARJA, NE
BODO ZAPOSLILI TOLIKO, KOLIKOR BI
JIH LAHKO...
Na našem področju, na mo-
zirskem pa sploh, je malo
obrtnih podjetij, ki bi žive-
la enaindvajset let, se ohrani-
la pri življenju, ne da bi se
pri tem spreminjala in kljub
vsemu še dobro gospodarila.
V mozirski občini že nekaj
let nakazujejo možnosti za-
poslovanja ob nerazviti indu-
striji, v tercialnih dejavno-
stih, predvsem v obrti in go-
stinstvu.
Ta nakazovanja so postala
že refren, ki je pogosto «ot
izpeta pesem, diši po nave-
ličanosti, saj dalj kot do na-
kazovanj še niso prišli, če-
prav se obrt, predvsem pri-
vatna, postavlja na noge. In
prav v tem okolju dela in
živi podjetje ELKROJ. To je
obrtno podjetje, ki kljub te-
mu, da živi že enaindvajset
let do nedavna zaradi politi-
ke gospodarjenja ni uspelo
—	Gostinci na širšem celjskem
področju so nekaj let zavidali po-
ložaj in možnosti za razvoj vam
gostincem v mozirski občini. Mo-
zirska občina je imela veliko me-
rico posluha za probleme gostin-
stva, zato je bila tudi njena davč-
na politika temu primerna. V zad-
njem času pa slišimo pripombe,
da se je ta politika spremenila?
® Dejstvo je, da politiko, tu
mislim na davčno, ne kreira sa-
mo občina. To smo občutili letos,
ko je republika ovrgla nekatere
olajšave gostincem, da ne bi pla-
čevali vseh dajatev. Gostincem na
mozirskem področju so lahko za-
vidali ostali gostinci le v letih, ko
so bili boljši kreditni pogoji in
manj dajatev.
—	Kot lahko vidimo, pri vas
ravnokar delajo zidarji. Saimi ste
nam povedali, da boste preuredili
kuhinjo, točilnico in zamenjali
gradbeno pohištvo. Ali vse to fi-
nancirate samo z lastnim denar-
jem?
® Gostinstvo je donosna pano-
ga. Toda ne toliko, da bi bila
upravičena bojazen o bogatenju.
Mi smo vzeli pol milijona starih
dinarjev turističnega kredita, da
bi uredili prostore. Seveda je to
mnogo premalo. Treba je bilo do-
dati še lastni denar, kajti samo
s tem ne moreš, kot pravimo »hu-
diču odtrgati repa«. Nujno je
vedno znova vlagati, če se hočeš
vključiti v turizem tako, da sebi
in družbi nekaj pomeniš.
—	Kolikor vemo, ste vi že deset
let v gostinstvu. Kaj menite ali so
se pogoji v teh letih imnogo spre-
menili? Nekoč je bilo v Lučah 11
prebiti okvire podeželskega
obrtništva.
Danes to specializirano
podjetje, proizvajajo in vzdr-
žujejo le proizvodnjo konfek-
cijskih hlač, ima možnosti
(glede na tržne razmere) da
bi k dosedanjim devetdese-
tim zaposlenim na novo za-
poslilo še do 40 ljudi! Ko
smo rekli, da bi to dovoljeva-
le tržne razmere, smo hote-
li s tem povedati, da drugi
pogoji niso tako idealni. Gre
namreč za to, da proizvod-
nja v obstoječih poslovnih
prostorih ne prenese poveča-
nega števila zaposlenih.
Zategadelj razmišljajo o
novogradnji. Ta pa se je za-
radi nesprejemljivih kredit-
nih pogojev, ki jih nudi današ-
nja politika bank, brez po-
moči drugih — spremenila le
v — adaptacijo. Kolektiv je
ob novem vodstvu in spre-
menjeni proizvodni politi-
ki uspel zbrati 83 milijonov
starih dinarjev obratnih sred-
stev. Za novogradnjo bi rabi-
li 100, za opremo 30, približ-
no toliko starih milijonov pa
tudi za obratna sredstva ob
dosedanji politiki kreditira-
nja kupcev, ki je nujno.
Kot rečeno, bi v teh no-
vih prostorih lahko dodatno
zaposlili od 30 do štirideset
ljudi! Na področju gornje
Savinjske doline pa ta šte-
vilka že pomeni pomemben
faktor, žal, kot kaže, iz tega
ne bo nič. Razgovori s ko-
munalnim zavodom za zapo-
slovanje iz Velenja, ki po-
sluje tudi za potrebe na
področju mozirske občine
in pa razgovori o pomoči in-
dustrije niso rodili tistih
rezultatov, ki bi pomenili za
Elkroj in gospodarstvo na
področju Mozirske občine
veliko pridobitev v obliki
novih delovnih mest. Zate-
gadelj se je kolektiv odločil,
da bo pač s svojim denar-
jem adaptiral obstoječo stav-
področju Mozirske občine
bo, Žuntarjev mlin v Nizki,
ki so ga nekateri priporočali,
ne predstavlja rešitve, in ta-
ko menjal, če se izrazimo z
izrazom iz njihove obrti — le
hlače. Suknjič, ki bi bil bi-
stven pa ostaja še naprej
isti, star.	J. Sever
Družba nima
posluha ?
Razgovor z Elo Veninšek v nekdanjem
Boltinu v Lučah
ODKAR SMO UGOTOVILI, TEGA JE ŽE
DOLGO, DA JE TURIZEM LAHKO TUDI DO-
NOSNA ZADEVA, POUDARJAMO IN GOVORI-
MO, KAKO ŠE MARSIKAJ NISMO IZKORI-
STILI. GLEDE NA TO, DA SO GOSTINCI
MED NOSILCI NAŠEGA TURIZMA, SMO OBI-
SKALI ELO VENINŠEK V LUČAH, DA BI
NAM POVEDALA, KAKO DRUŽBA V RESNI-
CI POMAGA K RAZVOJU TURIZMA PRI NAS.
TU MISLIMO NA POLITIKO KREDITIRANJA,
IN ČE HOČETE, TUDI NA DAJATVE ...
gostiln in so vsi lepo živeli.
® Pred desetimi leti je bilo več
prometa s pijačo, zdaj v zadnjih
letih pa z jestvinami. Drži, da je
bilo pred vojno v Lučah več go-
stiln, in da so lepo živeli. Toda
pri tem ne smemo pozabiti to, da
so imeli skoraj vsi gostilničarji še
postranske obrti: mož je bil me-
sar, žena je imela gostilno; naš
oče so imeli trgovine, mama pa
gostilno . . . Danes pa smo odvisni
samo od prometa v gostilni. Res
pa je, da je v zadnjih letih pro-
met mnogo večji. Naših dvanajst
postelj, ki jih imamo je za letoš-
njo sezono že razprodano. Žal je
ta naša sezona zelo kratka.
—	Kaj menite, kako bi to krat-
ko sezono podaljšali?
Manjka nam kopališče, kul-
turno razvedrilo.
— Kdo bi naj ta problem reševal?
9 Vi bi verjetno radi izvedeli,
kaj mi gostinci doprinesemo k te-
mu, da bi bilo drugače? Pošteno
vam povean, če bi jaz najela sku-
pino godbenikov, lahko čez nekaj
mesecev gostilno zaradi izgube za-
prem. Z glabo je tako: ali dobro
ali pa nič. Dabra pa je za naše
razmere predraga. Pri nas se še
vedno zadovoljujemo s tem, da
gost ki pride, pusti pri nas pač
toliko, kolikor pusti. Samo gostin-
ci te nezainteresiranosti ne more-
mo spremeniti. V turizem pri nas
pa se prepočasi, če se sploh vklju-
čujejo ostale dejavnosti. Drugje
so ljude bolj iznajdljivi.
$ Kaj lahko trenutno ponudite
gostu razen dobre hrane in pija-
če?
9 To, kar že od nekdaj: mir,
sprehode in lepe pejsaže, Mi ve-
mo, da je to premalo za tiste go-
ste, ki bi radi tudi razvedrila. Za-
to pa so naši gosti že od nekdaj
le starejši ljudje. Gostinci vemo,
kaj nam manjka in česa smo kri-
vi mi, pa tudi to kako bi naj
bilo. Toda to sega nazaj v prvo
vaše vprašanje. Nam namreč ne
rešujejo problemov izjave, kako
je širša družba zainteresirana za
razvoj turizma, ker smo zanj za-
interesirani tudi mi, ki od njega
živimo. Toda ta ista družba razen
parol z ničemer ne spreminja svo-
je politike. Menim, da bi morala
družba pomagati k temu razvoju
s tem, da kreditira, da uvaja
olajšave. Zmotno bi bilo misliti,
da gostinci čepimo na denarju.
Če ga imamo, ga vlagamo nazaj,
to pa lahko vidi vsak, ki je bil
pri nas pred leti in zdaj.
—	želeli bi slišati vaše mnenje,
zakaj v zadnjem času nekateri go-
stinci zapirajo gostilne?
9 Jaz tega ne bi mogla in ne
morem narediti. Drži, da so v go-
stinstvu venomer neke investicije,
toda škoda je, da dobre gostilne
zapirajo, druge pa ostajajo. Te
namreč ne bodo nosilec tistega,
katerega del bi naj bilo tudi go-
stinstvo.
— In zakaj je tako?
Zdi se mi, da občina preveč
gleda samo na to, da bi bilo čim-
več gostišč in s tem priteklo v
občinsko blagajno več denarja. To
je mogoče celo prav, ni pa prav,
da ne gledajo na kvalifikacije teh
gostincev.
J. SEVER
V Solčavo
in Logarsko dolino
Dvorana zadružnega doma
v Solčavi je bila dne 2. ju-
nija nabito polna. V njej se
je zbralo preko 200 krvoda-
jalcev-odlikovancev iz Celjske
občine, ki so prišli na skup-
ni izlet. Po skromni pogostit-
vi je udeležence pozdravil
dr. Petrovič, ki je v resnično
prisrčnih in domačih bese-
dah poudaril pomen krvo-
dajalstva ter se zahvalil
vsem, ki so tako nesebično
postali zdravstveni sodelavci,
saj bi brez njihove pomoči
ostala zdravstvena zna-
nost brez moči. Besede pol-
ne zahvale in priznanja so
našle ustrezen domev v pre-
prostih ljudeh, ki ne pozna-
jo omahljivosti, če je v ne-
varnosti življenje človeka. Z
aplavzem, ki je veljal tudi še-
fu transfuzijske postaje prim.
dr. štrausovi, ki je prav tako
s kratkim nagovorom potrdila
besede dr. Petroviča, so se
krvodajalci zahvalili za izre-
čeno priznanje.
Za prijetno vzdušje je po-
skrbel Solčavski trio. Ob zvo-
kih domače glasbe so se kr-
vodajalci veselo zavrteli. Tu-
di vreme, ki dopoldne izletni-
kom ni bilo naklonjeno, se je
med tem spremenilo.
|NA KRATKO
Sezona se je začela
V	Gornje Savinjski dolini
lahko srečamo, kljub slabe-
mu vremenu prve večje sku-
pine tujih turistov. Kot smo
izvedeli, so to večidel tujci,
ki so prvič prišli v ta del
naše domovine. Po navadi
ostajajo v tem alpskem svetu
do deset dni. žal jim muha-
sto vreme ni preveč naklo-
njeno.	-ez
Nadaljujejo z delom
Pred dnevi so začeli pri-
padniki armade nadaljevati
gradnjo ceste iz Bistre na
Koroški strani, pod Oljševo
proti Sv. Duhu. Po izjavah
poznavalcev, bi naj prva vo-
zila krenila po tej cesti, ka-
teri Gornje Savinjski turistič-
ni delavci pripisujejo velik
pomen, že letošnjo jesen.
ez
Nazarjani o ureditvi
kraja
Danes zvečer bo v Nazarju
zbor volivcev na katerem bo-
do Nazarjani razpravljali o
urbanističnem in zazidalnem
načrtu Nazarij. Načrt je raz-
grnjen že mesec dni. Po
tem načrtu bi naj bilo na
področju Nazarij dvoje sate-
litskih stanovanjskih naselij,
eno na Dobletini, drugo pa
ob obrtnem centru ob Savinji.
-ez
Javna razprava
o zdravstvenem
zavarovanju
V	ponedeljek je občinska
konferenca SZDL v Mozirju
organizirala javno razpravo o
vprašanju sistema zdravstve-
nega varstva in zavarovanja.
Udeleženci so razpravljali o
tezah, ki jih je Zvezna skup-
ščina poslala v javno obrav-
navo, na katerih ba naj ob-
čani že pred sprejetjem izo-
blikovali svoja stališča, k: bi
jih lahko na to upoštevali.
-ez
Priprave na Flosarski
bal
Na Ljubnem so turistični
delavci začeli s prvimi pri-
pravami za tradicionalno tu-
ristično prireditev — Flosar-
ski bal. V minulem obdobju
so turistični delavci in organi-
zatorji ob pripravah ostajali
osamljeni. Letos pa kaže, da
so tudi drugi, med njimi tu-
di gostinci, dojeli pomen te
osrednje turistične prireditve
na Ljubnem in se vključili v
priprave.
Težave s pretvornikom
Solčavani in okoliški prebi-
valci so z veliko muko in z
lastnim denarjem zgradili ter
opremili televizijski pretvor-
nik, s pomočjo katerega lah-
ko danes tudi v tem kraju
gledajo televizijski program.
V praksi vzdržuje te pretvor-
nike RTV Ljubljana, toda
solčavskega še ni prevzela.
Izgovarjajo se baje na to, da
so na pretvorniku še neke
pomanjkljivosti.	er
Radi bi benzinsko
črpalko
Občani Gornjega grada in
njih krajevna kupnost se
trudijo, da bi ustvarili pogoje
za gradnjo bencinske črpalke
v Gornjem Gradu. Z ureditvi-
jo ceste čez Črnivec računa-
jo, da se bo promet močno
povečal, zato bi bili pogoji
za ekonomično poslovanje čr-
palke. Zdaj morajo po gorivo
za svoja vozila in veliko šte-
vilo kmetijskih strojev v Na-
zarje.	-ez
Goljufica Greta Grejan obsojena
Za denar je goljufala takšne, ki so sami pomoči potrebni
L* zadnjih letih na celj-
?6rn področju nismo nalete-
la primer tako nizkotnih
^Sibov in goljufij, kot jih
j? izvršila 24 letna GRETA
REjan, doma iz Družmir-
?Pri Šoštanju. Kljub temu,
a, •5® PO zaporih presedela že
J^j let, in da je meč pra-
J®® v zadnjih letih nenehno
5 * nad njo, je nadaljevala
s starim načinom življenja,
čutenjem in goljufijami.
J*0* rečeno si je žrtve iz-
med ljudmi, ki so z
koto nasedali njenim prav-
uarn, to tembolj, ker se je
aJala za socialno delavko.
Obiskovala je namreč starej-
še upokojeno© isi invalide ter
jim natvezila, da jim bo po-
ceni organizirala kurjavo za
zimo, da jim bo poma-
gala urediti preskrbo v do-
mu onemoglih itd. Pri tem
seveda ni pozabila na predu-
jeme, odnašala je tudi po-
slednji dinar, ki so si ga
uspeli prihraniti.
V času, ko ni našla ustrez-
nih žrtev med upokojenci je
obiskala na slepo stanova-
nja. če je doma zatekla
otroke ali gospodinjske po-
močnice, se je izdajala za pri-
jatelja staršev, oziroma go-
spodarjev in terjala doplači-
la za storjene usluge, tveziia
je, da jim je urejevala pot-
ne liste, ali pa prosila na ta
račun posojilo, češ, da je za-
šla v denarne težave, in da
bo v nekaj urah ali dneh,
denar vrnila. Tako je ogolju-
fala okrog 20 žrtev v Celju,
Rogaški Slatini, Mariboru,
Ljubljani in na Gorenjskem,
dokler je niso v Dobrni pri-
jeli. Sodni senat jo je obso-
dil na dve leti in pol stroge-
ga zapora, ker pa je bila pre-
je kaznovana in ni odsedela
8 mesecev, so kazen združili
na tri leta strogega zapora.
[^l^JUNIJA 1968
moBtrjfe
tednih *»» 111
NA KRATKO
REGRESI
Razen kovaške industrije
Zreče in še nekaterih drugih
manjših delovnih organizacij
bodo tudi letos člani de-
lovnih kolektivov konjiške
občine dobili dodatke za le-
tovanja. Prispevek delovne
organizacije k stroškom pen-
ziona se giblje med tisoč do
tisoč dve sto starih dinarjev
dnevno. Mnogi člani delovnih
kolektivov pa bodo lahko le-
tovali tudi v lastnih obmor-
skih počitniških domovih.
SPET V ROVINJ
Občinski sindikalni svet je
na svoji zadnji seji odločil,
da prispeva 60 tisoč starih
dinarjev v sklad za letovanja
socialno in zdravstveno ogro-
ženih otrok. Tudi letos bo
namreč iz konjiške občine le-
tovalo precej najmlajših ob-
čanov v medobčinski počitni-
ški bazi v Rovinju.
SLANA
NI PRIZANESLA
Tudi na območju krajevne
skupnosti Tepanje je majska
slana uničila precej posev-
kov. Komisija, ki si je ogle-
dala prizadeta polja, je ugo-
tovila, da je poškodovanih
kakih 40 odstotkov pšenice in
prav toliko koruze. Priporo-
čila je pristojnim organom
občinske skupščine, da to
dejstvo upošteva pri odmeri
davkov.
TUDI V VITANJU
SE BODO KOPALI
Podobno kot so v Ločah
zajezili Žičnico, bodo to sto-
rili v Vitanju s Hočno. Tako
se bo v koritu nabralo neko-
liko več vode in kopanje v
topli zajezeni strugi bo goto-
vo prijetno. Kopališče v Vita-
nju bo verjetno zgradila mla-
dina s prostovoljnim delom.
URESNIČENA
PRIČAKOVANJA
Občani Slovenskih Konjic
so gotovo opazili, da je grad-
bišče nove osnovne šole v
občinskem središču v zadny'h
tednih zelo zaživelo. Kaže, da
bo do jeseni le usposoblje-
nih prvih šestnajst učil-
nic, kar je bilo še pred krat-
kim zelo nerealno upa-
nje. Republiška izobraževal-
na skupnost pa je zdaj le
odobrila 120 milijonov dinar-
jev kredita in dela lahko na-
daljujejo s pospešeno nagli-
co. Tudi krajevni samopri-
spevek je že rodil prve rezul-
tate. Dohodek iz te obvezno-
sti konjiških občanov bo to-
rej že letos pokazal svojo
praktično korist.
POMANJKLJIVE
VOLITVE
Med ostalimi nepravilnost-
mi, ki so očitne v zreški ko-
vaški industriji, se je izkaza-
lo, da tudi volilni postopek
pri zadnjih volitvah v samo-
upravne organe ni bil po-
vsem zakonit. Volilna komi-
sija pri občinski konfe-
renci Socialistične zveze v
Slovenskih Konjicah bo zato
to domnevo posebej proučila.
Čeprav je sleherna ugotovi-
tev zdaj že »post festum«, pa
je lahko opomin za prihod-
njič in vsem drugim.
DELO SEKCIJ
čeprav se bliža obdobje po-
čitnic, je v programih sekcij
občinske konference Sociali-
stične zveze v Slovenskih
Konjicah že nekaj zanimivih
načrtov. Tako bo danes tudi
razprava o predlogu stališč
socialistične republike Slove-
nije za izpopolnitev sistema
zdravstvenega varstva in za-
varovanja prebivalstva, ki ga
pripravlja sekcija za uveljav-
ljanje samoupravljanja na
področju socialnega zavarova-
nja in zdravstva pri občinski
konferenci Slov. Konjice.
Vsak dan drobita Anica in Fanika peščeno pot v šolo
v Špitalič. In po njej spet domov, tja v eno od ohra-
njenih zgradb ob žičkem samostanu. Med razvalina-
mi torej živi mlado življenje, ki mu za zdaj še ni
dosti mar za zgodovino in preteklost. Pa tudi pri-
hodnost se verjetno ne bo ustavila med starimi
zidovi. In naši niladi deklici bosta čez leta vsak dan
— kot zdaj — ubirali neko pot, toda skoraj gotovo
ne isto. (Foto: I. Burnik)
OBČINSKA KOMITEJA ZKS IN ZMS O PROBLEMIH MLADIH
Še več skupnega dela
Možnosti zaposlitve za okrog 40 mladih pripravnikov
Pred dnevi je bila v Slovenskih Konjicah skupna
seja občinskega komiteja Zveze komunistov in Zve-
ze mladine. Razpravljali so o materialih zadnjega
plenuma Centralnega komiteja ZKS, ki govorijo o
mladini v samoupravnih odnosih in o nalogah ko-
munistov pri tem. V razpravo so vnesli tudi misli
o gradivu za bližnji kongres Zveze mladine Slove-
nije, ki bo v Velenju. Razprava je bila dobra pred-
vsem zaradi svoje precejšnje konkretnosti, saj so
govorili o številnih nerešenih problemih, ki tarejo
mlade ljudi konjiške občine.
Ko so v razpravi ugotav-
ljali, da se vsak dan vozi v
šole druge stopnje — v Ce-
lje in Maribor — več kot 120
dijakov iz konjiške občine, so
ostro obsodili neurejene raz-
mere pri povračilu stroškov
prevoza, že dalj časa želez-
niška podjetja regresirajo
prevoze dijakov, pri avtobus-
nih podjetjih pa takih prime-
rov ni. Občina je lahko zago-
tovila za prevoze le minimal-
na sredstva, tako da veliko
dijakov sploh ni deležno
družbene podpore — ne v tej,
ne v drugi obliki. Delegati,
ki bodo konjiško mladino za-
stopali na bližnjem kongre-
su Zveze mladine, namerava-
jo o teh problemih resno
spregovoriti in to tudi zaradi
tega, ker republiški predpis
določa, da mora ta sredstva
zagotoviti republiška izobra-
ževalna skupnost.
Ustanovitev sklada za šti-
pendiranje izredno nadarje-
nih otrok v občini so ocenili
kot velik korak naprej pri
usmerjanju štipendijske poli-
tike. Predvsem je pomembno
štipendiranje posebej nadar-
jenih otrok.
Kljub temu, da je pred me-
seci začel veljati zakon o ob-
veznem sprejemanju priprav-
nikov na delo, stvari ne
tečejo gladko. V konjiški ob-
čini se bo zdaj te akcije lotil
mladinski komite skupaj s
kadrovsko komisijo pri ob-
činskem komiteju Zveze ko-
munistov, zastavili pa jo bo-
do tako, da bi v občini snr
jeli na delo letos kakih v
do 40 pripravnikov.
Tudi pomlajevanje Zv^
komunistov je ena od nalj
ki se je bodo v prihodnji
mesecih še bolj organiziraj
lotili. V zadnjem času so #
cer sprejeli v Zvezo kornu^
stov okrog 20 mladincev
vendar s tem še niso za^
voljni. Razprava je tekla ^
di o tem, da je mladina prfr
malo revolucionarna ter da
določenih primerih kaše pre
malo zanimanja; pri uspo!
sabljanju pa jim ne pomaga,
jo dovolj tudi člani Zveze ko.
munistov. To še zlasti velja
za osnovni organizaciji v
čah in Zrečah.
Na seji so sprejeli torej
vrsto.zaključkov, ki bodo go.
tovo obema organizacijama ,
pomoč in orientacijo prj
reševanju problemov, s
katerimi se mladi ljudje ko-
njiške občine vsak dan sre.
čujejo.
P. B.
IZVRŠNI ODBOR SZDL O GOSPODARSKIH VPRAŠANJIH
Podpora javnosti dela
Prejšnji teden je bila v
Konjicah seja izvršnega od-
bora občinske konference So-
cialistične zveze, člani odbo-
ra so razpravljali o nekaterih
aktualnih gospodarskih vpra-
šanjih v občini in o tekočih
nalogah sekcij pri občinski
konferenci Socialistične zve-
ze. Med vprašanji, ki so
vzbudila največ zanimanja,
so bili integracijski nameni
nekaterih konjiških delovnih
organizacij. Tako se pekarna
Rogla dogovarja o integraciji
z ljubljanskim podjetjem ži-
to, kar je opravičljivo tudi
zato, ker bi na ta način omo-
gočili obnovitev strojnega
parka v pekarni, modernejšo
peko in tudi večjo proizvod-
njo peciva. Referendum v pe-
kami Rogla bo že v kratkem.
Pred tedni pa so se o mož-
nostih združitve pogovarjali
tudi predstavniki kmetijske
zadruge, Dravinjskega doma
in gostinskega podjetja, šlo
je za upoštevanja vreden
predlog, ki pa mu seveda
manjkajo še vse ekonomske
analize, ki morajo biti temelj
vsake razprave o integraci-
jah.
Predsednik občinske konfe-
rence tovariš Franjo Maro-
šek in tudi nekateri člani iz-
vršnega odbora so se zavzeli
za nadaljevanje integracij-
skih procesov v občini. Ven-
dar morajo biti integracije
predvsem ekonomsko uteme-
ljene, in kadar gre za delov-
ne organizacije, ki imajo ši-
rok družben pomen, tudi jav-
nosti dobro obrazložene.
Potem, ko je izvršni odbor
politično ocenil vzroke preki-
nitve dela v kovaški industri-
ji v Zrečah, je razpravljal tu-
di o pobudi kmetov-koope-
rantov za njih boljše sodelo-
vanje s kmetijsko zadrugo.
Skupina kmetov, ki se je
najprej zglasila pri predsed-
niku občinske skupščine, se
je nato o tem predlogu pogo-
varjala tudi s predstavniki
kmetijske zadruge. Vzrok za
tak predlog kmetijskih pro-
izvajalcev je bilo njihovo ne-
zadovoljstvo zaradi nizke od-
kupne cene živine in visoke
prodajne cene mesa. Zahteva
kmetov po večjem sodelova-
nju pri upravljanju zadruge
in delitvi dohodka, ustvarje-
nega iz kooperacijske proiz-
vodnje, se zdi upravičena.
Zato je gotovo na mestu od-
ločitev zadruge, da sprejme
pobudo svojih kooperantov
in ustanovi poseben poslovni
odbor, ki bo imel možnost
vplivati na gospodarjenje z
živino oziroma na razvoj te
dejavnosti na območju konji-
ške kmetijske zadruge. Tudi
izvršni odbor občinske kon-
ference Socialistične zveze je
dobro ocenil ustanovitev
omenjenega odbora pri kme-
tijski zadrugi.
Izvršni odbor občinske
konference Socialistične zve-
ze se je odločil razpravljati
o gospodarskih vprašanjih,
ki smo jih našteli, predvsem
zato, ker je o njih javnost
premalo obveščena. Javnost
dela pa je v našem družbe-
nem sistemu zakonito zago-
tovljena.
I. B.
NA OBISKU PRI PREDSEDNIKU KRAJEVNE
SKUPNOSTI V TEPANJU
Podvojeni milijoni
Na pragu poletja zamre družbe-
no delo v še tako prizadevnih
podeželskih krajevnih skupnostih.
Začnejo se druga, za življenje go-
tovo še pomembnejša opravila.
Zato se je v tem obdobju težko
pogovarjati o sedanjem delu kra-
jevne skupnosti. Marsikje pa ima-
jo veliko povedati o minulih me-
secih in o načrtih za prihodnjo
jesen.
V Tepanju imajo dobro organi-
zacijo Socialistične zveze, priza-
devne prosvetne delavce in zato
tudi delavno prosvetno društvo,
imajo pa tudi krajevno skupnost
in iznajldijivega predsednika Ja-
koba Faktorja. Zaradi poletja ga
seveda nismo našli v kakšni pisar-
ni pri pripravljanju množičnega
sestanka, temveč na polju pri
okopavanju koruze. Sprva malce
v zadregi, nato pa zelo sproščeno
sva se pogovarjala.
»Verjetno velja tudi za tepanj-
sko krajevno skupnost, da ji naj-
več preglavic povzročajo ceste.
Kako se znajdete z dobrim milijo-
nom dotacije ob vseh krajevnih
potrebah?«
»Če bi morali plačati vse, kar
je na naših cestah potrebno ure-
diti. si s tem denarjem ne bi
mogli kaj dosti pomagati. Tako
pa živijo pri nas k sreči pridni
ljudje, ki nam z delom in pris- [
pevki omogočijo, da milijon do-
tacije kar hitro podvojimo. Po.
glejte, v zadnjem obdobju sni«
obnovili cesto od Tepanja do Uri
od Tepanja v Perovce, kar je ok
tem, da je treba vzdrževati vsi
ceste na območju šestih vasi, a
kar lepo delo. Prepričan pa sem.
da bi naredili še več, če se nam
dotacija občinske skupščine ne bi
iz leto v leto manjšala. Toda saj
čldvek "tudi to razume, če ni od
kod vzeti, pač ne moreš dati.«
»Je poleg cest še kaj, kar I
radi uredili?«
»Najhuje je z vodo. Ljudje sicer
imajo vodnjake, vendar ,je voda
zelo slaba. Kadi bi napeljali vo-
dovod iz zajetja v Žičah, pa le-
tos menda še ne bo mogoče, ško-
da, saj bi kmetje gotovo sami
zbrali kakih 40 procentov potreb-
nega denarja.«
»Koga pa bi v Tepanju najbolj
pohvalili?«
»No, to pa ni lahko reči. h
prosvetno društvo že sami veste.
Letos so pripravili kar dve i?ri.
Imamo pa tudi odlično gasilski
društvo, ki nikoli ne stoji ob
strani pri krajevnih akcijah.<
KOLEKTIV KOVAŠKE INDUSTRIJE V ZREČAH
JE ZA PRISILNO UPRAVO
Neutemeljen dvom v podatke
Majska prekinitev dela v
kovaški industriji v Zrečah
je dobila svoj epilog v prvih
dneh tega meseca. Na sestan-
ku članov kolektiva, ki se ga
je udeležilo približno 500 de-
lavcev, je namreč predsednik
komisije, ki jo je na predlog
kolektiva kovaške industri-
je v Zrečah sestavila občin-
ska skupščina Slovenske Ko-
njice, tovariš Jakob Zidan-
šek, poročal o finančnih in
drugih ugotovitvah komisije,
člani komisije so na zahtevo
delovnega kolektiva preverili
podatke o ekonomskem polo-
žaju podjetja, kajti delavci
so na zboru, ki so ga imeli
na dan prekinitve dela, dvo-
mili v resničnost številk, ki
jim jih je posredovalo vod-
stvo podjetja. Toda tudi ko-
misija je ugotovila, da je
podjetje prezadolženo in da
je poslovanje v prvih štirih
mesecih letošnjega leta za-
ključilo s 35 milijoni starih
dinarjev izgube.
Predsednik komisije je
med drugim poudaril, da tež-
ke ekonomske situacije v
podjetju gotovo ni kriv samo
kolektiv, temveč da je na to
dejstvo prav odločilno vpliva-
la tudi znatno večja obreme-
nitev do družbene skupnosti,
Sar pa je značilno za vse na-
še gospodarstvo. Prav tako
je komisija ugotovila, da je
pomanjkanje naročil, ki je
bilo za proizvodnjo v kova-
ški industriji v Zrečah zelo
usodno, minilo in da bi v pri-
meru realizacije proizvodne-
ga programa podjetje lahko
prebrodilo sedanje ekonom-
ske težave. To pa seveda ne
pomeni, da bi bilo s tem re-
šeno tudi vse drugo, kar j«
v kovaški industriji narob«
ali slabo. To zlasti velja »
delovne odnose, katerih iz'
boljšanje je prav tako temelj'
ni pogoj za večjo ekonom-
sko stabilnost in delovno sto-
rilnost.
Delovni kolektiv je na se-
stanku razpravljal tudi «
svoji nadaljnji usodi.
obeh možnosti — ali posku-
šajo urediti svoje zadeve s»-
mi, ali pa dobijo prisil"0
upravo — so izbrali posl^'
nje. O tem bo seveda do-
končno odločila občinsk3
skupščina, ki pa bo gotovj*
upoštevala odločitev koleK,:"
va, ki si s tem verjetno
izbral najlažje poti.
NEPRIJETNO, TODA...
Deljena mnenja o prestavitvi ceste
skozi Konjice
Čeprav so n »pravičenosti pre-
stavitve ceste prvega reda. ki se
zdaj vije skozi Slovenske Konjice,
razpravljali že na zborih volivcev
in marsikje drugje, se sveta za
gospodarstvo in družbeni plan
ter svet za komunalne zadeve ob-
činske skupščine tudi na zadnji
seji nista mogla dokončno odlo-
čiti.
Nova cesta naj bi tekla po Novi
ulici, mimo kmetijske zadruge čez
Dravinjo in bi se priključka se-
danji cesti v bližini lesnega obra-
ta. čeprav je bilo doslej že veliko
takih, ki so takšno rešitev ozkega
prometnega grla v Slovenskih Ko-
njicah zelo zagovarjali, pa je bilo
prav toliko zagovornikov sedanje-
ga ovinka. Ovinek sredi mesta bi
po njihovem zagotavljanju lahko
kmalu postal iclo zanimiv, saj
mu zaradi ravnih cest v bodočno-
sti kmalu ne bo enakega.
Toda bistvo problema je ven-
darle — denar. Računajo, da bi
obvoznica veljala več kot 140 mi-
lijonov starih dinarjev, od katerih
bi polovico prispeval republiški
cestni sklad, ostalo pa konjiška
občinska skupščina. Ker bi za
svoj delež morala najeti posojilo,
bi si svoje že zdaj- visoke letne
anuitete povečala še za dobrih
1" milijonov starih dinarjev. Za
njen proračun je to velik znesek,
na kakšno večjo pomoč gospodar-
stva pa je težko računati. Upošte-
vaje dejstvo, da bo v prihodnjih
letih iz republiškega cestnega skla-
da verjetno mnogo težje dobiti
posojilo kot letos, sta se sveta
dogovorila za ponovni sestanek s
predstavniki večjih delovnih orga-
nizacij, na katerem naj bi ugoto-
vili realne možnosti za odplačilo
anuitet. Ta razgovor bo verjetno
dal tudi dokončen odgovor na
vprašanje, ali se bomo v prihod-
nje še vozili mimo Slovenskih Ko-
njic. kadar bomo hiteli v Ljublja-
no ali v Maribor.	V. L.
NOVO SPECIALIZIRANO SKLADIŠČE AVTOMOBILSKIH
REZERVNIH DELOV NA LAVI!
Trgovsko podjetje CELEIA COMMERCE Celje, Gledališka ul. 2;
obvešča potrošnike, delavnice in podjetja, da je v prostorih bivse
vrtnarije na Lavi v Celju, odprlo novo specializirano grosistieno i'1
detajlistično skladišče za vse vrste rezervnih delov, gum in opreme
za avtomobile FIAT, FAP in TAM.
Izkoristite ugodno možnost za nakup uvoženih rezervnih delov, gu*11
in druge ov^eme za dinarje.
Se priporoča CELEIA COMMERCE Cel j-
*** "tednih _sla£<>nslu> konjjivv
13. JUNIJA lf6S
V kratkem — kadri,
prihodnjič — kmetijstvo
Na dnevnem redu dveh prihodnjih sej občinske konference ZK
občinskem komiteju
7iCS v Laškem 80 povedali,
1 bosta prihodnji dve seji
bčinske konference ZK po-
svečeni dvema izredno aktu-
alnima in perečima vpraša-
njema.
Na Prvi seJ1 ,v prihodnje in
j0 bo kmalu, bodo razprav-
ljali-0 vprašanjih kadrovske
politike. V prvi vrsti se bodo
pa tej seji posvetili kadrov-
skim vprašanjem v organiza-
ciji ZK sami, kajti od spo-
lnosti in delavnosti vodil-
nih kadrov v ZK zavisi uspeh
organizacije v občini. Komu-
nisti pa seveda ne bodo mo-
gli mimo kadrovskih vpra-
šanj tudi na drugih področ-
jih na območju občine —
skratka, sprejeti je treba ja-
sen in metodološko izvedljiv
program in načrt kadrovske
politike.
Druga seja, bržčas bo v je-
seni, bo posvečena kmetij-
stvu ali z drugo besedo vasi.
Laška občina ima izredno
malo nižinskih kmetov, pre-
težno so tu hribovske kmeti-
je, ki pa se v sodobnih raz-
merah intenzivnega kmetij-
stva, težko prebijajo skozi te-
žave. Posebno skrb bodo mo-
rali posvetiti problemom vi-
šinskih kmetov, ki so zadnje
čase še posebej prizadeti.
Ker v občini ni med kmeti
komunistov, ker jih je tudi
pri kmetijski zadr*gi samo
nekaj, bodo člani komiteja
in ustreznih komisij organi-
zirali posvetovanja v raznih
krajih, da bi tako od kmetov
samih dobili čim več gradiva
za sejo konference, na kateri
bodo morali biti sprejeti skle-
pi in stališča za politično ak-
cijo komunistov v občini.
-ec.
Karlo
Kržan
V Vrhovem pri Radečah
„a vsak pozna, tudi kratko-
hlačniki, kajti v trgovini ka-
jnor hodijo kupovat lizike,
je Karlo Kran poslovodja.
Svoje priljubljenosti pa si
ni pridobil, zato ker streže
2a pultom ... Toda raje kar
začnimo z njegovimi dejanji.
Enainštirideset let ima. S
štirinajstimi leti je moral v
internacijo na Nemško. Po
vrnitvi domov, je dve leti ho-
dil v šolo, potem pa v uk za
trgovca, če odračunamo dve
leti vojaščine. V Vrhovo
je prišel kmalu na položaj
poslovodje, kar je še sedaj.
Drugače pa je režiser in
igralec. Vsako leto je zreži-
ral kakšno igro. Najprej so
jih prirejali kar pod kozol-
cem, pozneje v šoli, zdaj
pa... no to je že druga zgod-
ba. Pred leti se je lotil zah-
tevnega dela Miška Kranjca
»Pot do zločina«.
Ko jim je bil kozolec pre-
zračen, šolski prostori pre-
tesni, se je Kržan lotil in or-
ganiziral s pomočjo gasilske-
ga društva gradnjo novega
gasilskega doma, kjer je tu-
di prostrana dvorana za pri-
reditve.
Vrhovo je oddaljeno od že-
lezniške postaje, ki je on-
stran Save v Bregu. Spet je
pokrenil akcijo. Zgradili so
vlečnico čez Savo. Najprej
je bila na ročni pogon. Zdaj
jo poganja elektrika.
Elektrika. Ta je bila pre-
šibka. Spet je Kržan organi-
ziral akcijo za postavitev
transformatorja. DES iz Kr-
škega so veliko pomagali va-
ščani s prostovoljnim delom.
Potem je prišla na vrsto
voda. Lani avgusta so imeli v
Vrhovem svečano otvoritev
vodovoda s 60 priključki. Kar-
lo Kržan se je zgaral, saj pra-
vi, da je v tistih petih mesecih
shujšal za sedem let.
In načrti?
Zaenkrat zgraditev mrliške
vežice.
STANKO SKOČIR
Še nekaj dni jih loči od
dneva, ko bodo v tankih
knjižicah dobili ocene, ki
bodo dokaz njihove mar-
ljivosti. No, med deklicami
menda ni takšnih, ki bi bi-
le vesele, če bi učitelji po-
zabili napisati spričevala.
Vreme ni dobitek
si a ioiifbol«
#	CE BO ŠLO V TRETJIČ,
BO POLOM
#	IN VENDAR, TOMBOLA
BO!
2e drugo nedeljo je deže-
valo kot iz škafa in spralo
Laščanom tombolo. Olepševal-
no in turistično društvo je
skoraj na robu obupa. V ne-
deljo pred štirinajstimi dne-
vi je ob napovedani uri vli-
valo kot za stavo, uro pozne-
je pa se je deloma zvedrilo in
posijalo celo sonce. Računali
so, v enem tednu se bo nebo
ocedilo, toda ne. V nedeljo
je spet padalo-, ne tako si-
lovito, vendar vztrajno. Ljud-
je, ki se jdm menda priredite-
lji smilijo ali pa jih žene po-
hlep po »Škodi 100 MB« in
drugih lepih dobitkih, so to
nedeljo še bolj trumoma pri-
hajali kot prejšnjo, oborože-
ni z dežniki, dežnimi plašči,
prenosnimi stolčki, obuti v
nepremočljivo obutev... Bi-
lo jih je za polno dvorano,
če bi bila tombola v domu
»Partizan«. No tombola seve-
da ni prireditev, da bi bilo
dovolj ljudi, kolikor jih gre
v manjšo dvorano.
»Morda je bilo tombolskih
listkov prodanih za dober
milijon,« je povedal nekdo,
ki je obveščen. To je seveda
premalo, saj samo avtomo-
bil stane dva okrogla miljonč-
ka. Ljudje pač najraje kupi-
jo tombolske listke kar na
prireditvi, ko si ogledajo do-
bitke in jih zapelje zgled dru-
gih.
Res Laščani nimajo sreče z
vremenom, če bi bilo glav-
ni dobitek na kakšni tombo-
li, bi jim lepo vreme prav za-
res privoščili. Saj tudi kmeč-
ki dan ni mogel uspeti, saj
je tako vreme bolj »kmečka
žalost« kot pa kaj drugega.
Ko bi vsaj Celjani prihod-
njo nedeljo ne imeli svoje
tombole, morda vreme tret-
jo nedeljo bo? Prirediteljem
se je težko odločiti, ali naj
počakajo s tombolo do ob-
činskega praznika? Res je še
nekaj nedelj vmes, nevarnost
pa je tudi, da preveliko stave
na en sam dan, na dan, ko je
v Laškem praznik »Piva in
cvetja« lahko pomeni polom.
Koliko je samo bilo škode
in* jeze lani, ko je zmočilo
ohcet, svate in gledalce?
A vendar tombola bo, to
je zanesljivo. Vprašanje je
le to nesrečno vreme in pre-
govor, da gre v tretje rado.
Sicer pa imamo tudi bolj op-
timističnega pri roki: Konec
dober — vse dobro!
Pregnal jih je dež
NA KRATKO
Sindikalne športne
igre
Sindikalne podružnice so
zadnje čase poživile svoja
prizadevanja za telesno re-
kreacijo svojih članov. Ena
izmed oblik takega rekrei-
ranja je brez dvoma šport.
Med sindikalnimi podružni-
cami je veliko takih, kjer se
že pripravljajo za tekmova-
nja, ki bodo v septembru in
sicer iz namiznega tenisa, ma-
lega nogometa, streljanja in
šaha.
Malo možnosti
za tedenski in letni
oddih
V laški občini že dolgo u-
gotavljajo, da kolektivi, niti
občina, ne razpolagajo z ve-
liko možnosti za tedenske in
letne oddihe. Koča na šmo-
horju in bazena v Rimskih
Toplicah ter Radečah so
edine točke. Občinski sindi-
kalni svet se v sodelovanju s
sindikalnimi podružnicami
trudi, da bi v bližini večjih
naselij bilo več možnosti za
oddih ob koncu tedna, s hra-
stniško počitniško skupnost-
jo pa se dogovarjajo za ko-
riščenje njihovih počitniških
domov za letne dopuste.
Komunisti v Jur-
kloštru o težkih
razmerah .. .
Pred kratkim so se v Jur-
kloštru sestali komunisti te-
ga kraja. Sestanka se je ude-
ležil tudi sekretar občinske-
ga komiteja tovariš SREČ-
KO.
Člani ZK so med drugim
poročali tudi o izredno tež-
kih življenjskih razmerah po
majhnih kmetijah, ki so jih
še zlasti prizadele razmere
okoli prodaje in cen klavni
živini. Te težavne razmere so
še tolkiko bolj pereče, ker v
večini primerov gre za dru-
žine, znane zaradi svojega so-
delovanja z osvobodilnim gi-
banjem med zadnjo vojno.
V občini že 191
nezaposlenih
Trenutno je v Laški občini
registriranih že 191 občanov,
ki iščejo zaposlitev, številka
se stalno polagoma veča. Mo-
čno se utegne povečati ob
koncu šolskega leta, ko bodo
šolo končali učenci osmih raz-
redov. ... In spet obstaja
bojazen, da ponovno zaposlit-
ve ne bodo dobili tisti mladi
ljudje, Jd so zaposlitve naj-
bolj potrebni. ..
Mladinski pevski zbor
odhaja v Avstrijo
Pevski zbor osnovne šole
v Laškem je povabljen na
gostovanje v Avstijo. Zbor,
ki ga vodi uspešni Julij GO-
RIC, bo v kratkem odpoto-
val v sosednjo državo. Za
to priložnost so mlade pevce
oskrbeli tudi z enotnimi oble-
kami. Blago za hlače in krila
je po znižani ceni dala »VOL-
NA« v Laškem.
Okolje Merxove
trgovine urejajo
Laščani so bili veseli nove
samopostrežne trgovine v sre-
dišču mesta, manj pa so bili
veseli neurejenosti njene oko-
lice. Te dni bodo končali ure-
ditev pločnika in celotne plo-
ščadi. Je že skrajni čas, saj
je pred vrati občinski praz-
nik, turistično sezono pa je
tako samo dež zavrl do teh
dni.
Naročite si svoj
lokalni list
na
DOMAČI
NASLOV
i
JUNIJA 1968
lasha__-tednih »»»13
Po vsej sili protestniki
Pred dnevi je bil v Laškem sestanek
prosvetnih delavcev, ki so spričo nerožna-
tih izgledov za finance izobraževalne skup-
nosti v občini želeli dobiti odgovor na naj-
bolj pereča vprašanja. Da je bil tak sesta-
nek po iniciativi prosvetnih delavcev skli-
can, je prav in v redu. Najbrž komuni-
stom iz učiteljskih vrst ni uspelo, da bi
svojim kolegom raztolmačili vzroke, zara-
di katerih je do finančnih težav prišlo. Te
vzroke so na nedavnem posvetovanju ob-
činskega aktiva komunistov prosvetnih de-
lavcev, ki je bilo v Radečah, do podrobno-
sti analizirali.
Denimo, da prosvetnim delavcem niso
bili znani poglavitni vzroki, ki izhajajo iz
novih predpisov, po katerih je bilo treba
ustanoviti po šolah več oddelkov, povečati
prispevek v obvezno rezervo, povečati pri-
spevke od nadurnega dela itd. Sestanek je
bil končno potreben tudi zato, da bi s
skupnimi močmi našli način in pota, kako
premostiti vrzel, ki je kljub nespremenje-
nemu proračunu za šolstvo v primerjavi
z lanskim letom zazijala zaradi ravno ome-
njenih predpisov.
Na sestanku, ki so ga organizirale sin-
dikalne podružnice, so osvojili tudi neka-
tere zahteve, ki so jih posredovali skup-
ščini občine Laško:
• Postavljena je bila zahteva, da naj
se v globalu povečajo sredstva za šolstvo
za 25 odstotkov, da se od 1. januarja da-
lje izplačajo osebni dohodki, kakršni so
bili v decembru lani.
•	Nadalje so na sestanku izjavili, da se
v celoti strinjajo s stališči izvršnega sveta
SRS in s predlogom družbenega dogovora
o razreševanju perečih problemov šolstva.
•	Ostro so na sestanku protestirali pro-
ti delitvi dohodka med politično-teritorial-
nimi skupnostmi, z ugotovitvijo, da občine
dobijo po tej delitvi mnogo premalo, da
bi lahko krile svoje potrebe.
Tako. Z vsemi predlogi in zahtevami
ter stališči se je treba strinjati, čeprav je
vprašanje, kje vzeti, zlasti je to uganka za
občino, kot je Laško. No nekaj se je že
našlo, s tem, da bo tisto manjkalo drugje,
vse pa prav gotovo ni v moči nerazvite
komune. Pa vendar — občinska skupščina
lahko posreduje dalje, se bori ob širši
podpori občanov.
Toda k vsemu pa se je pritihotapila
senca po sili protestništva. Nekaj laških
učiteljev je iz protesta zapustilo sestanek
z utemeljitvijo, da ni bil sprejet njihov
predlog, da mora občina na zahteve od-
govoriti do 10. junija, marveč da je bil
sprejet za pet dni daljši rok.
Takšno prisiljeno demonstratorstvo bo-
de v oči, zlasti zato, ker je med spreje-
timi stališči tudi tisto o neustrezni delitvi
nacionalnega dohodka na škodo občine ...
Toda ne. Lop po občini, ki ni nič*drugega
kot skupnost delovnih ljudi v komuni —
v dobrem in slabem.	J. KRAŠOVEC
NA KRATKO
Seja mladih
V	ponedeljek so se v Šent-
jurju pri Celju sestali člani
Občinskega komiteja Zveze
mladine in se pogovorili o
tekmovanju med aktivi v no-
gometu, odbojki in šahu. Za
člane ZM, ki so obiskovali
letos mladinsko politično šo-
lo in šole za življenje v šent-
jurski občini bodo organizi-
rali ekskurzijo v Ljubljano,
letališče Brnik in Veliko Pla-
nino. Na seji so govorili tudi
o povečani aktivnosti mla-
dih v organizaciji Rdečega
križa.
Razgovori z mladinci
V	Šentjurju pri Celju so
v dneh pred 25. majem spre-
jeli v mladinsko organizacijo
245 pionirjev. Na Občin-
skem komiteju Zveze mladi-
ne so se odločili, da bodo ime-
li z vsemi novimi mladin-
ci daljše razgovore o vlogi
ZM in nalogah njenih članov.
Pomenek na črpalki
Benzinska črpalka v Šent-
jurju že dela 14 dni, zato smo
uslužbenca Petra Kovača vpra-
šali, kakšen je promet?
»Na dan pride v blagajno
od 5 do 6 tisoč N dinarjev,
saj samo benzina prodamo
800 do 900 litrov dnevno.«
Povedal je še, da precej
več kupujejo benzina tisti, ki
vozijo proti Rogaški Slatini,
kot iz obratne smeri. V sezo-
ni bo črpalka odprta od 6.
do 20. ure.
Rekonstrukcija ceste
še nekaj dni in v Šentjur-
ju se bo pričela dolgo priča-
kovana rekonstrukcija asfalti-
rane ceste, ki vodi skozi spod-
nji trg. Cesto bodo popolno-
ma obnovili od križišča do
osnovne šole Šentjur. Predvi-
deli pa so tudi ukrep, ki je
vsekakor zelo pameten. Za-
htevali so od vseh tistih, ki
so zainteresirani za priključ-
ke pod cesto, da te takoj pri-
javijo in uredijo, da ne bo
poznejših izkopavanj. Vseka-
kor dobra praksa, ki bi jo
lahko prevzela nekatera naša
večja mesta.
Vodovod za Grobelno
Na Grobelnem so formirali
režijski odbor za rekonstruk-
cijo vodovoda, čeprav sodi
Grobelno k šmarski občini je
del terena, kjer žive zainte-
resirani prebivalci, pod šent-
jursko občino. Občani so se
dogovorili, da bodo zaintere-
sirani posamezniki prispeva-
li v denarju 2000 dinarjev in
precejšnje število delovnih ur.
Nova gostilna
v Dramljah
V	Dramljah so imeli do-
sedaj samo eno gostilno, ki
pa ni bila najbolje urejena in
ni mogla ustreči nekoliko za-
htevnejšemu gostu. Resnično
je bilo čudno, večja sloven-
ska vas in samo ena gostilna!
In kot je bilo pričakovati se
je stanje spremenilo. Kot
smo izvedeli na Olepševalnem
in turističnem društvu v Šent-
jurju bo v Dramljah kmalu
odprt nov gostinski lokal.
Zadovoljni trgovci
in potrošniki
Kot gobe po dežju rastejo v Šentjurju nove
in obnovljene trgovine
»če se združita, potem ne
bo nobene konkurence več
in bo to slabo za potoršni-
ka. Tako bo zopet potrošnik
tisti, ki vedno potegne krat-
ko.«
Tako so v glavnem meni-
li odborniki skupščine obči-
ne Šentjur, ko so lani raz-
pravljali o priključitvi trgov-
skega podjetja Resevna Šent-
jur trgovskemu podjetju
»Merx« Celje. Precej je bilo
hude kirvi tiste dni v Šent-
jurju, kar je tudi razumljivo.
Vsi so sklepali tako — če mi
v Šentjurju ni všeč, grem v
Celje in bom tam kupil. Se-
daj pa ne bo več nobene
razlike. Pri tem pa so mno-
gi pozabili, da bo precejšnja
razlika v izbiri in tudi na ti-
ste, ki niso imeli vsakodnev-
ne možnosti kupovati v Ce-
lju. Tako je 1. januarja letos
le prišlo do priključitve in
Resevna je postala »Sektor
prodaje na malo — Šentjur«.
Obiskali smo vodjo sektor-
ja v Šentjurju tov. Adrineka,
da bi nam povedal, kako biv-
še podjetje po pol leta čuti
priključitev k večjemu in
močnejšemu podjetju.
»Komercialno gledano na
našo integracijo je bila ta iz-
redno pozitivna. Pokazalo se
je kot resnično pravilo, da je
možen razvoj trgovine samo
v velikem podjetju. Podjetje
»Merx« Celje bo in je delno
že investiralo za gradnjo no-
vih in modernizacijo starih tr-
govin v občini 260 milijonov
starih dinarjev, kar gotovo
ni malo in sama Resevna te-
gs v tako kratkem času ne
bi mogla doseči.«
In res. V Ponikvi gradijo
novo blagovnico, ki jo težko
pričakujejo vsi občani, saj
bo po velikosti in predvide-
nem asortimanu presegla obe
sedanji manjši trgovini. Tu-
di na Planini pri Sevnici že
nekaj mesecev gradijo novo
blagovnico, ka bi naj bila go-
tova do 22. julija. V Šentjur-
ju bodo na križišču odprli tr-
govino pohištva. Lokal so po-
polnoma preuredili. V Loki
pri žusmu se občani pona-
šajo s preurejenim lokalom,
kmalu ga bodo uredili tudi
na Dobju pri Planini. Skrat-
ka trgovina v šentjurski ob-
čini cvete.
In občani? Ogromna veči-
na je zelo zadovoljna, saj se
prijetneje počutijo v preure-
jenih trgovinah z večjo izbi-
ro blaga. Kaj pa cene? Tudi
te so zelo ugodne za potroš-
nike. Blago ima povsod po
šentjurski občini — ne glede
na oddaljenost naselja — iste
cene kot v Celju. Vsekakor ze-
lo pohvalno. Zadovoljni so
trgovci in občani, pa tudi ti-
sti, ki so bili za priključitev
Resevne k Merxu. M. S.
Tik po odprtju obnovljene poslovalnice v Loki. Na
sliki kontrolor podjetja Tine Zabukovšek in poslo-
vodja Mirko Mastnak.
IZDELKI LI ROHOR ŠENTJUR CENJFNi po EVROPI
Vse za izvoz
LESNA INDUSTRIJA BOHOR ŠENTJUR PRI
CELJU JE SKROMNO PODJETJE, ČEPRAV DE-
LOVNI KOLEKTIV S SVOJIM DELOM DOSEGA
PRECEJŠNJE USPEHE. ŽE SEDAJ VEČINO SVO-
JIH IZDELKOV IZVAŽAJO, UPAJO PA, DA BO
IZVOZ DO LETA 1970 DOSEGEL 80 ODSTOTKOV
NJIHOVE PROIZVODNJE
TRIJE OBRATI
Lesna industrija Bohor za-
posluje 340 ljudi, večinoma
polkvalificiranih delavcev,
skladiščnikov, hlodovinarjev
in drugih. Proizvodnja, ki so
jo v zadnjem času zelo mo-
dernizirali, saj so prešli z
obrtniškega dela na industrij-
sko proizvodnjo in poizkuša-
jo uvesti tekoči trak, poteka
v treh obratih. Največji je
šentjurski, kjer predelujejo
trd les in furnir. V Mestinju
je obrat za predelavo trde-
ga lesa in končnih proizvo-
dov, medtem, ko je obrat v
Kozju predvsem uslužnostne-
ga pomena z žago za potrebe
okoliških kmetov in seveda
za lastno proizvodnjo. Kljub
temu, da je obrat Kozje naj-
manjši je sorazmerno najbolj
rentabilen, za njim šentjur-
ski in šele na zadnjem me-
stu obrat Mestinje. Zakaj
prav Kozje? Zaradi žalostne
resnice, da je polproizvod les-
ni industriji Bohor še ved-
no laže plasirati na trg kot
gotovega. V Mestinju so pre-
cej časa izdelovali zelo pe-
ster asortiman proizvodov,
sedaj pa se čedanje bolj us-
merjajo na specializirano
proizvodnjo delov pohištva.
Povprečni osebni dohodek
zaposlenega v LI Bohor je bil
lani 789 dinarjev, letos pa ga
bodo povišali za približno
štiri odstotke. Radi bi dose-
gli, da bi bil že letos povpre-
čen osebni dohodek v pod-
jetju 840 dinarjev. Večina čla-
nov kolektiva je zaposlena v
proizvodnji v obratih, saj
imajo na upravi samo devet
ljudi. Računovodja Vlado Ce-
rar nam je ob tem dejal: »Pri
nas so samo ljudje, ki delajo
in točno vedo, kaj morajo
narediti.«
LANI ČEZ MILIJON
DOLARJEV
Trenutno LI Bohor izvaža
največji del gotovih proizvo-
dov, to so deli pohištva, med-
tem ko na domači trg plasi-
ra malo izdelkov. Lani so z
izvozom ustvarili 1,200.000 do-
larjev, izvažali pa so v Itali-
jo, Francijo, Zahodno Nemči-
jo, čehoslovaško, Vzhodno
Nemčijo, Sovjetsko zvezo,
Poljsko in na Bližnji vzhod.
Tudi letos v glavnem izvaža-
jo v iste države kot samostoj-
ni izvozniki in uvozniki. Naj-
več pa bodo letos prodali
kupcem v Italijo, Nizozem-
sko in Zahodno Nemčijo. V
Italijo potuje predvsem ža-
gan les, drugam pa deli po-
hištva. Pri trgovanju so zelo
uspešni, saj so letos pridobi-
li povsem nove kupce v Ita-
liji in Nizozemski ter skleni-
li z njimi pogodbe, tako da
je letošnja finalna proizvod-
nja povsem prodana. Perspek-
tiva podjetja v celoti sloni"
na izvozu.
PERSPEKTIVA,
KLIRING,
MODERNIZACIJA
Do leta 1970 bi moral izvoz
doseči 70 odstotkov celotne
proizvodnje, dohodek podjetja
pa bi se po perspektivnem
planu razvoja dvignil s seda-
njih dveh milijard na tri. Ta-
ko predvideva plan razvoja,
v podjetju pa so prepričani,
da ga bodo s trdim delom in
dobrim poslovanjem tudi
uresničili. Kot pravijo, jim
kliring pač mnogo bolj ško-
duje kot koristi, ker imajo
vezana sredstva in morajo
kredite najemati pod zelo
težkimi pogoji.
Kljub težavam — o njih
ne govorijo radi — pa skuša-
jo proizvodnjo v podjetju
čimbolj modernizirati. Lani
so zato uvozili strojno opre-
mo. V Avstriji so kupili por-
talni žerjav in zanj odšteli
40 milijonov SD, za opremo
nove furnirnice pa so plačali
12 milijonov. Tekoči trak, ki
ga uvajajo, bo še povečal nr
hovo proizvodnjo. Na
skrbno gospodarjenje s SrJ
stvi kaže tudi uvoz, saj w
no uvozijo stalno le za
dolarjev in še to samo rep^
dukcijski material za vzdr^
vanje strojev.
M. Seni<;at
TEHNIŠKA
SREDNJA
ŠOLA
KRŠKO
BO SPREJELA V ŠOLSKE^
LETU 1968/69 v prvi letnik
naslednje število učencev:
1.	v prvi letnik TSŠ — stroj
nega oddelka 60 učencev
2.	v prvi letnik TSŠ — elek.
tro oddelka 60 učencev
3.	v prvi letnik poklicne šole
kovinarske stroke 60 učen.
cev
KANDIDATI MORAJO
POSLATI NA UPRAVO ŠOLE
NASLEDNJE DOKUMENTE;
a)	prošnjo (obrazec 1,20 DZS)
s kolkom za 50 para
b)	spričevalo 8. razreda os.
novne šole
c)	mnenje šole
d)	zdravniško spričevalo
e)'dopisnico	s svojim naslo-
vom
Kandidati za sprejem v 1.
letnik TSŠ (strojni in elek-
tro oddelek) bodo opravljali
22. junija 1968 ob 8. uri test
iz slovenskega jezika, tujega
jezika (angleščine ali nemšči-
ne) in iz matematike, če b«
prijav več, kot je razpisanih
mest, bodo odklonjeni tisti,
ki bodo test najslabše opra-
vili in imajo slabše uspehe iz
osmega razreda osnovne šo.
le.
Kandidati za sprejem v pr-
vi letnik poklicne šole mora-
jo poleg že navedenih doku-
mentov poslati tudi učno po-
godbo, ki so jo sklenili s
podjetjem.
Prvi letnik poklicne šole
bo začel pouk 5. septembra.
TURISTIČNI ŠENTJUR
Ples ob bazenu in tujske sobe
Tudi v Šentjurju pri Celju
se zavedajo, da je mogoče s
turizmom pridobiti lepa sred-
stva, samo težko je ustvariti
pogoje, da bi bil priliv takš-
nih sredstev čim večji.
Na turizem so dejansko pri-
čeli misliti v Šentjurju šele
lani, ko so ustanovili Olepše-
valno in turistično društvo,
člani društva so takoj priče-
li z delom. S podiranjem sta-
rih plotov se je podirala tu-
di stara miselnost. Vsi so bili
enotni: Šentjur moramo čim-
bolj odpreti za zunanje obi-
skovalce. In nastal je bazen,
mini kavarna in vrtovi okoli
hiš. Turistična sezona pa je
pred vrati.
Zunanji zgled Šentjurja še
vedno moti »žabjek«, precej
močvirnat teren, ki ga bodo
skušali zasuti in preurediti v
otroško igrišče. Pet občanov
bo odprlo tujske sobe, teh bo
na razpolago deset, kar jim
je bilo omogočeno s turistič-
nim posojilom. Tako bo Šent-
jur razpolagal s precejšnjim
številom prenočišč za turiste,
Ko bo primerno vreme, bo-
do odprli bazen, vsako sobo-
to pa bo ob bazenu ples.
Tako so se v Šentjurju pri-
pravili na letošnjo turistično
sezono. Ni veliko, zato pa bo
vsako leto boljše. Že sedaj
mnogi mislijo na preuredite?
Mini kavarne v hotel, na novo
jezero pri Slivnici in urejeva-
nje vikend hišic in podobno.
Glavno je, da so začeli.
Seja skupščine občine
V torek; 18. junija, se bodo ponovno sestali odbor-
niki obeh zborov skupščine občine Šentjur pri Celju.
Seja bo zelo zanimiva zaradi vrste poročil, ki so jih
odbornikom pripravile razne strokovne in druge služ-
be.
Predstavniki sveta za socialno varstvo bodo podali
mnenje oziroma poročilo o problematiki socialnega
varstva in invalidskih zadevah na področju občine.
Drugo poročilo bo o borcih NOB ter njihovih težavah,
od obdavčitev do priznavalnin. Zanimiva bo tudi raz-
prava o škodi, ki jo povzroča kmetijskim posestvom
cinkarniški plin, saj bodo odborniki govorili tudi o
odškodnini in posledicah, ki jih ima plin za šentjur-
sko kmetijstvo. Strokovnjaki bodo podali poročilo o
higiensko tehničnem varstvu v občini za leto 1967. V
sporazumu s Kmetijskim kombinatom pa so strokov-
ne službe pripravile gradivo o popisu kmetijskih go-
spodarstev. Tako bodo zbrali v občini zanimive podat-
ke o površini obdelovalne zemlje, kmečkih gospodinj-
stvih, staležu živine in podobnem. Poleg tega bodo od-
borniki razpravljali tudii o vrsti raznih odlokov.
Regulacija hudournika
Trnava
Delavci celjske Vodne
skupnosti regulirajo hudour-
niški potok Trnava v Mozir-
ju. Potok je doslej ob nara-
slih vodah ogrožal in pre-
plavljal teren in objekte ob
Weekend naselju in kopali-
šču. Z regulacijo Trnave in
ureditvijo letoviščarskega na-
selja se Mozirjani resno pri-
pravljajo na letošnjo turistič-
no sezono.	-js
Urejeni vrtovi
Spodnji del trga Šentjurja
se je v v nekaj tednih zelo
spremenil, na boljše seveda,
in to brez velikih investicij.
Morda gre največ zasluge za
to Olepševalnemu in turistič-
nemu društvu Šentjur, ki je
takoj po ustanovitvi pričel z
urejanjem mesteca. Vrtovi
ob glavni ulici v Šentjurju
so v zadnjih dneh res izred-
no lepo urejeni.
14 *Mlednik
Šentjur
13. JUNIJA 1968
ŠMARSKI GASILCI
NEKOČ IN DANES
Društvo bo kmalu praznovalo 90-letnico
počasi sem se vzpenjal iz
gmarja proti Miklavžu. Bila
je vroča nedelja. Zemlja je
■bila suha, razpokana. Streljaj
pred menoj so gasilci naglo
polagali cevi. »Napolnili bo-
jno vodnjak, ker je zmanjka-
lo vode,« mi je pojasnil eden
od gasilcev. Ko je voda ste-
kla, sem se zapletel v pogovor
s predsednikom društva. Fric
Drobne je član šmarskega
društva od 1924. leta, vodi pa
ga že deset let. Njegova žena
je bila kot aktivna članica
dvakrat odlikovana, njegov
sin pa je poveljnik čete.
»Kmalu bomo praznovali
90 letnico,« je rekel. »Prvi ga-
silski dom je bil v baraki za
staro pošto. Leta 1905 so se
gasilci sprli z nemškim po-
veljnikom in se razšli, toda
kmalu zatem je zbral doma-
čin Miha Skale iz Belega 30
prostovoljcev, ki so zgradili
nov gasilski dam v bližini se-
danje mlekarne v Šmarju. V
kasnejših letih so kupili ne-
kaj skromne opreme, šele
pred tremi leti pa s samopri-
spevkom članov in občanov
veliko motorno črpalko, na-
to pa še Tomosovo prenos-
no brizgalno. Gasilci je ne
morejo prehvaliti, saj je ka-
kor nalašč za te hribovite
kraje. Zato so kasneje kupili
še eno brizgalno iste znamke,
s pomočjo občinske gasilske
zveze pa nekaj novih tlačnih
cevi.«
Šmarsko društvo šteje 32
članov, med najbolj prizadev-
nimi pa so, kot je dejal Fric
Drobne, Rudi Pogelšek, ki je
aktiven že 44 let, Ivan Art-
nak z 38 leti gasilskega staža,
Alojz Jesenko, Peter Klenov-
šek, Alojz Lorger, Jože Vreč-
ko, Franc in Jože Guzej, Franc
Novak in Božo Kunstič. Pod-
pornih Članov je 35, med nji-
mi trije častni člani — Mari-
ja Hrašovec^ dr.Viktor Lorger
in Viktor Rom, od 1905. leta
pa sodelujejo Ringer, Kampuš
in Peperko.
»Dejansko ne moremo niko-
li zbrati vseh aktivnih čla-
nov,« je rekel predsednik dru-
štva, »ker so skoraj vsi zapo-
sleni kot industrijski delavci
zunaj Šmarja. Kljub temu in
kljub skromnim sredstvom
se uspešno zoperstavljamo
rdečemu petelinu. Predlani
je na primer okrog 3.30 zju-
traj udarila strela v Heričev
hlev na Ješovcu. Skoraj v tre-
nutku je bila vsa stavba v
ognju. Domačija je v hribu
ni skoraj pet kilometrov od
gasilnega doma, pa smo ven-
dar pravočasno prihiteli in
obvarovali svinjski hlev in hi-
šo. čeprav vsi gasilci čez dan
trdo delajo, smo vedno na
mestu, kjer nas potrebujejo.
V sušnih časih pomagamo pri
črpanju vode v presahle vod-
njake. Letos smo jih »napo-
jili« 19. Za svoje delo ne za-
htevamo ničesar.«
Pogovor je stekel še o dru-
gih težavah, med drugim o
cestah v šmarski občini. Te
so, kot je dejal Drobne, ze-
lo boleče tudi za gasilce. Mno-
go je namreč krajev, ki sploh
nimajo prevoznih poti za mo-
torni promet. S tem je pri-
bližno talko kakor pred 200
leti! Težave in problemi so
seveda tudi z opremo. Nujno
bi bilo vsaj dopolniti nekate-
re predpise, ki bi omogočili
ugodnejše pogoje za nakup
opreme. Tako je društvu
eden njegovih bivših gasilcev,
ki je že delj časa v inozem-
stvu, podaril avtocisterno za
300 litrov vode, društvo pa je
ne more prevzeti, ker nima
denarja za plačilo carine! In
pri tem gre navsezadnje za
koristi naše skupnosti!
»Omenil bi le še godbeni-
ke, ki jih požrtvovalno vodi-
ta Ivan Strašek — Inkret in
Tine čujež,« je ob koncu de-
jal Fric Drobne, »vendar pa
želita, da bi prevzel strokov-
no vodstvo kvalificiran kapel-
nik. A ni človeka, ki bi vodil
gasilsko godbo ...«
J. Keber
Ekipa gasilcev in gospodarja pri vodnjaku.
ELDORADO
STARE KULTURE
Kulturna dediščina je odraz
raz ustvarjalnosti nekega na-
roda v preteklosti. Spoštova-
nje in ohranjanje starih umet-
nin pa je odraz visoke kul-
turne zavesti in razvitosti lju-
di. Da smo na šmarskem kul-
turno bogati, o tem ni dvo-
ma, saj smo med najbogatej-
šimi v Sloveniji. 2al pa so
mnogi spomeniki stare kultu-
re premalo ohranjeni, pre-
slabo vzdrževani in dostikrat
lahek plen tatov. Letno izgi-
ne tudi po trideset vrednih
del. Kljub prizadevanju zavo-
da za spomeniško varstvo so
restavrirani in s primerno •
razlago opremljeni le redki
spomeniki. Vedno smo namreč
pred problemom, ki ga ne bi
smelo biti: denar.
Najstarejši spomenik je na
Sv. gorah, kjer sta 2 kapeli iz
10. stoletja. Predstavljata naj-
starejšo arhitekturo na Slo-
venskem po naselitvi Slova-
nov. Tu je tudi najstarejša
plastična upodobitev človeka
— relief v kamnu. Druga ka-
pela na Gorah pa je bila po-
slikana v 15. stoletju. Iz iste-
ga stoletja imamo tudi got-
ske freske v Dreveniku, iz 16.
stoletja pa freske v podruž-
nici sv. Barbare, na Tinskem,
v Kozjem in Dobrinju. V Ro-
gatcu je dom najslavnejše-
ga slovenskega baročnega sli-
karja Antona Lerchingerja, ki
je poslikal vrsto objektov, kot
so Marija na Pesku, cerkev
in lekarna v Olimju, rokokoj-
ske freske pri Roku idr.
Na šmarskem imamo tudi
gradove, trge in mestne hiše.
Grad v Podsredi je primer
grajske arhitekture iz 12. sto-
letja. Po izročilu naj bi bi-
lo v Lembergu kar 7 gradov,
vendar so doslej odkrili ostan-
ke le dveh. Zanimiva je Slad-
ka gora. Rogatec, Lemberg
in Podsreda so vse do danes
ohranili staro zasnovo trga.
Zanimivi so tudi prangerji ali
sramotilni stebri. Na celjskem
področju so štirje, od tega tri-
je pri nas: na Pilštanju, v
Podsredi in Lembergu.
Tudi iz mlajše dobe je ve-
liko zanimivosti. Takšen je
n.pr. Tempel v Rogaški Sla-
tini ali pa sprehajališče
(Wandlban), oboje iz 19. sto-
letja.
Vsi ti kulturni spomeniki
predstavljajo ogromno kultur-
no in materialno bogastvo
in nesluten vir turizma. Le
urediti jih je treba, opremi-
ti z razlagami in turistični-
mi vodiči, speljati do njih
ceste in bogato se nam bo
obrestovalo. Doslej so uredili
le redke objekte, kot n.pr.
Olim je.	J. Lipnik
NA KRATKO
Stanovanja
za prosvetne delavce
V	šmarski občini počasi
urejajo stanovanjske razmere
prosvetnih delavcev. Medtem
ko so problem v Kozjem že
rešili, so stanovanja v Rogat-
cu in Bistrici ob Sotli v grad-
nji. S tem seveda kriza še
ne bo rešena, menijo pa,
da bi jo lahko bistveno omi-
lili, če bi tudi učitelji s svo-
jim deležem sodelovali pri
gradnji stanovanj.
Šolska oprema
Lani so v šmarski občini
porabili za šolsko opremo
140 tisoč starih dinarjev, kar
je sicer nekaj več kot leto po-
prej, a še vedno premalo.
Potrebe so namreč velike, s
sredstvi pa dejansko le skro-
mno nadomeščajo zastarelo
opremo. Računajo, da bodo s
samoprispevkom dobili letino
kakih 600 tisoč din in bo ta-
ko v prihodnjih letih tudi
za opremo več denarja.
Atvomatično kegljišče
V	nedeljo so odprli v Ro-
gaški Slatini moderno dvo-
stezno avtomatično kegljišče
(pri bencinski črpalki). Po-
leg mini golfa je to že drugi
objekt, ki služi za razvedrilo
obiskovalcem. V otvoritveni
tekmi sta se spoprijeli keglja-
ški moštvi KK — Celje in
KK — Kovinar — Partizan
iz štor. Igralci obeh moštev
kakor številni gledalci so se
zelo laskavo izrazili o kako-
vosti kegljišča, ob katerem
je tudi bife.	S. Č.
Gradnja cest
Občani šmarske občine so
bili zelo aktivni pri gradnji
in rekonstrukciji cest. Za
motorni promet so seveda s
pomočjo republiškega cestne-
ga sklada, občine in delovnih
organizacij osposobili za pro-
met 20 kilometrov cest od
skupno 55 kilometrov. Celot-
no vrednost opravljenega de-
la cenijo na več ko 1 milijon
600 tisoč din, pri čemer so
občani prispevali 1 milijon
I 300 tisoč. Zgradili so tudi 8
železobetonskih in 2 lesena
I mostova.
TRC. PODJETJE
CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO,
DA SMO V BIVŠI POSLOVALNICI
»SOLČAVA« UREDILI NOV MODERNI
ODDELEK ZA VELIKO IZBIRO NAJ-
NOVEJŠIH VZORCEV ZA OBLEKE,
POSTELJNEGA PERILA, ZAVES, PRE-
GRINJAL IN PREPROG.
Priporočamo se za cenjeni obisk
KOLEKTIV POSLOVALNICE
Volita
CELJE
Izvoz
Realizacija storitev v terci-
arnih dejavnostih je bila la-
ni za 38 odstotkov večja kot
leta 1965, medtem ko je izvoz
blaga v industriji in kmetij-
stvu v primerjavi z istim le-
tam manjši za 27 odstotkov.
Do spremembe odnosov v
korist neblagovnih dohodkov
je prišlo, kot so pričakovali,
zaradi večjega dotoka inozem-
skih turistov.
VEDNO VEČ
ZASEBNIKOV
V zadnjih dveh letih se Je v
šmarski občini močno razmahnil
zasebni gostinski sektor. Po na-
črtu naj bi to gostinstvo razvijali
predvsem v krajih, kjer ni pogo-
jev za rentabilno poslovanje druž-
benih gostinskih obratov. V Bistri-
ci in Podplatu so na primer druž-
beni gostinski obrat prenehali de-
lati, prevzeli pa so jih zasebniki.
Tudi v Rogaški Slatini prodira
privatna iniciativa. Poleg treh za-
sebnih gostišč se pojavljajo novi
interesi. Se večji razmah privatne-
ga sektorja, kot menijo, pa neko-
liko zavirajo tak« imenovani črni
vinotoči. Doslej nezakonite pro-
daje alkohola niso mogli uspešno
zavreti, ker je dokazen postopek
zelo zamotan, kazni pa skromne.
V občini je bilo v zadnjih letih
19 zasebnih gostinskih obratov, od
katerih jih je 10 prenehalo delati,
za prav toliko, računajo, pa se
bo število povečalo v prihodnjih
letih.
Od zasebnega gostinstva pred-
vsem pričakujejo, da se bo vklju-
čilo v pospeševanju turizma, pri
čemer bodo morali lastniki mi-
sliti tudi na prenočišča. Pijača in
hrana so namreč za turizem pre-
malo. S prenočišči razpolaga zdaj
le malo zasebnih gostincev.
PRVO ZGODBO SEM ZAPISAL TAKO, KOT JO JE PRIPOVEDOVAL
AVGUST ANDERLUH
Zavedna šmarska krava
Šmarčani so veseli in dobrodušni ljudje.
Eno je zanesljivo, da ime Šmarje ne pri-
haja od šmarnice, kajti njega dni, so bile
»tam gor pri svetem Rok' še gaurce sim
pa taj« z dobro žlahtno trtico, šmarčani
bi ne bili to kar so, če vsakodan koga
na drobno in vsake kvatre koga na de-
belo ne bi potegnili, če so potegnjeni,
stoično prenašajo poraz, še več, navihano
su muzajo, kajti »posojilo se vračila ve-
seli«.
NE VERJEMITE ŠMARČANU NJEGOV
DOBER DAN ZA DNE POČAKAJTE VE-
ČERA!
Bilo je tistega leta, ko so bili še ob-
vezni odkupi in ko so ravno bile volitve
v republiško in zvezno skupščino, kar
pomeni, da je moralo biti spomladi.
Pri Habjanu, v gostilni seveda, kje pa
drugje, je kmetič naročil polič vina, mor-
da tudi gulaž, kdo bi se spomnil? Ko je
vse lepo pospravil in plačal, se je poslo-
vil.
Zunaj pa, oj, groza! Krava, njegova
mirna pohlevna kravica, ki jo je bil pri-
vezal zunaj k ranti, je izginila. Ne, ne.
Ušla že ni Ukradel jo je nekdo, ukra-
del... In brž se je kmetič napotil k mi-
ličnikom ...
XXX
V	sejni sobi v stari hiši, kjer je nekoč
bila skupščina še »ta majhne« šmarske ob-
čine, so ravno sejali borci. Ko so sejo
končali in se odpravili, je prvega, ki je
stopi skozi vrata, vrgo nazaj. Najbrž je
revež mišlil, da se mu je zbledlo.
V	sobi ob sejni sobi, v pisarni samega
referenta za odkupe Roka čakša je stala
in neizmerno debelo gledala krava.
Zdaj je bila pojasnjena tatvina, vendar
je bil hujši problem, kako spraviti rogačo
spet po lesenih, strmih in zavitih lesenih
stopnicah iz prvega nadstropja v pritličje
in po kamnitih stopnicah na piano? No
Slo je tako. da so jo napol nesli, ji pre-
stavljali noge na stopnice, da so kravici
zakrivali oči in se sikratka prijetno nate-
lovadili.
XXX
Zgodba se je hitro razvedela. Razvedela
se je zlasti zato, ker je bil na tisti seji
tudi predsednik občine Avgust Anderluh.
K njemu naj bi se med drugim prišla
predstaviti najzavednejša krava s šmar-
skega, ki se je kar sama javila v pisarno
referenta za odkupe. Tako je namreč na-
slednji dan med poročili o poteku volitev
v Sloveniji, poročal tudi ljubljanski ra-
dio, kajti dober glas gre v deveto vas ...
Je bilo kaj, kar sem pozabil zapisati?
Menda ne. Tega, da so se še dolgo sme-
jali po Šmarju, da so tudi kmetje ob
zgodbi o zavedni kravi nekam ravnoduš-
ne j še vozili svoje pridelke na odkupne
postaje. Tudi to drži, da je zaradi zave-
dne krave šel po grlu še marsikateri po-
lič od tistega popoldneva, ko je žejni in
morda tudi lačni kmetič pri Habjanu
malce posedel in ni slutil, kaj se dogaja
z njegovo kravico, ki jo je bil privezal
zunaj k ranti...
O, pač! Pozabil sem zapisati, kdo je
bil tisti, ki je to izredno aktualno pred-
volilno burko spravil na šmarsko sceno,
človek, ki bi si ga morali predstavljati
kot dolgočasnega, večno žalostnega in od
ljudskih nesreč hudo prizadetega. To je
bil grobar BRUMEC. Ne vem, če so mu
kdaj vrnili potegavščino. Pri njem se to
ne izplača, kajti zadnjo »besedo« ima po
poklicni dolžnosti vedno spet on ...
Ilustriral: VLADO SMEH
Zapisal: JURE KRAŠOVEC
13, JUNIJA 1968
šmarjjv	tednik *** 15
.................................................
NA KRATKO
Seja splošnega zbora
Pred dnevi se je v Hrast-
niku sešel splošno politični
zbor. Na seji so obravnavali
in razpravljali o sklepih 2.
posvetovanja, analizi izvaja-
nja srednjeročnega plana raz-
voja občine Hrastnik za raz-
dobje 1966—1970 in oceno mož-
nosti nadaljnjega izvajanja te-
ga programa, problematiko
zaposlovanja v občini in pro-
bleme štipendiranja ter pred-
log za ustanovitev enotnega
sklada za podeljevanje štipen-
dij. Seje se je udeležilo okoli
60 ljudi, med njimi odborni-
kov občinske skupščine, pred-
sedniki svetov, člani Izvršne-
ga odbora občinske konferen-
ce SZDL, občinskega sidnikal-
nega sveta, člani Izvršnega
odbora občinske konference
SZDL, občinskega sindikalne-
ga sveta, člani predsedstva
Združenj borcev NOV, pred-
sedniki krajevnih skupnosti,
predsedniki DS in drugi. O
razpravi in sprejetih sklepih
tega zbora bomo podrobneje
poročali v naslednji številki.
Priprave na zbor
slovenske mladine
na Kalu
16. junija bo na kalski pla-
nini nad Hrastnikom pomemb-
no predkongresno srečanje
slovenske mladine. Organiza-
tor srečanja — občinski mla-
dinski komite v Hrastniku
pričakuje, da se bo zborova-
nja udeležilo najmanj dva ti-
soč mladih ljudi iz vse Slove-
nije in zlasti iz revirjev, Žalca,
Laškega in Litije. Mladinsko
vodstvo je že izdelalo podro-
ben program srečanja. Med
drugim bo na Kalu že 15. ju-
nija zvečer uvodna priredi-
tev, na kateri bodo sodelo-
vali taborniki vseh treh zasav-
skih revirjev in nekatere kul-
turne skupine. Naslednji dan,
16. junija bo najprej veliko
zborovanje, na katerem bo
predvideno govoril predsednik
CK ZMJ Janez Kocijančič.
Po zborovanju bodo izvedli
krajši kulturni program, za-
tem pa se bodo mladi ljudje
pomerili v nekaterih šport-
nih tekmovanjih.
Domov so prinesli
polno lepih vtisov
Zanimivega srečanja nekda-
njih taboriščnikov in zapor-
nikov na Borlu pri Ptuju se
je udeležilo tudi okrog 55 biv-
ših taboriščnikov iz občine
Hrastnik. Udeleženci iz Hrast-
nika so odpotovali na Bori
s posebnim avtobusom, orga-
nizacijo potovanj pa je pre-
vzela komisija za zadeve biv-
ših internirancev pri občin-
ski zvezi združenj borcev
NOV Hrastnik. Na Borlu pri
Ptuju so se nekdanji hrastni-
ški interni ranči prvič po dol-
gih letih ponovno srečali s
svojimi sotovariši v tabori-
ščih in zaporih širom po oku-
pirani Evropi v letih
1941—1945. Snidenje je bilo
nadvse prisrčno in prijatelj-
sko. Hrastniški taboriščniki
so prinesli domov vse polno
vtisov in sklenili, da se bodo
prihodnjič še sešli s svojimi
nekdanjimi sotrpini z vseh
delov Slovenije.
Pripravljeni za spre-
jem mladih delavcev
Odbor za izvedbo srečanja mla-
dih proizvajalcev iz jeseniške Že-
lezarne, kranjske »Save« ljub-
ljanskega »Litostroja« in podjet-
ja Feralit iz Žalca z mladimi
delavci hrastniške Steklarne, dne
16. junija je v glavnem zaključil
priprave na to množično telesno-
vzgojno prireditev. Mladi tekmo,
valei se bodo pomerili na delno
preurejenem igrišču za Savo v
skoraj vseh disciplinah. Za to
množično prireditev in prijatelj-
skega sodelovanja med delavsko
mladino je v hrastniški steklar-
ni veliko zanimanje, posebno še,
ker ho verjetno nastopilo okrog
350 tekmovalcev. To tekmovanju
se bodo vsi zbrali v domu TVD
Partizan, kjer bodo imeli zaba-
vo s plesom in tovariški razgo-
vor.
Vštric s prizadevanji
Zagotovo je v sedanjem ob-
dobju najpomembnejše izva-
janje sprejetih planov gospo-
darjenja in poslovanja. Tega
se, kot j. videti v Hrastniku
zelo dobro zavedajo. Od ugo-
dne realizacije zastavljenih
planov bodo odvisni vsi drugi
načrti v občini, vključno pro-
računska potrošnja in ne na-
zadnje uresničevanje srednje-
ročnega programa negospo-
darskih investicij. Maja so
hrastniške delovne organiza-
cije v glavnem zadovoljivo,
gospodarile. Steklarski ko-
lektiv je proizvedel okoli 1712
steklenih izdelkov, prodali pa
so za 6 milijonov 750.000
din blaga. Realizacija je za
okoli 4 odst. nad planom. V
podjetju poudarjajo, da so
pred kratkim morali začeti z
večjimi popravili ene peči, v
kratkem pa bo sledil še re-
mont druge peči. To bo ne-
koliko vplivalo tako na izvoz,
kot na realizacijo. Maja so
izvozili za okoli 145.000 do-
larjev steklenih izdelkov, kot
zmeraj doslej, največ v Zve-
zno republiko Nemčijo in
ZDA. čeprav po vsej verjet-
nosti tudi ta mesec ne bodo
zmogli v celoti realizirati
plana izvoza, bodo poleti re-
zultati ugodni.
Kljub neugodni sezoni, so
tudi hrastniški rudarji uspeli
celo nekoliko preseči meseč-
ni operativni načrt, in sicer
za okoli 2 odst. ali 1710 ton.
V zasavskih premogovnikih
poudarjajo, da jim razmero-
ma počasno popravilo ne-
katerih naprav v trbovelj-
ski termoelektrarni povzroča
precejšnje preglavice pri pro-
daji premogovega prahu ozi-
roma drobnih vrst premoga,
čeprav so do konca junija
znatno pocenili premog za ši-
roko potrošnjo, odziv ni to-
likšen, kot so predvidevali.
V Tovarni kemičnih izdel-
kov so tokrat uspeli skoraj
sto odstotno realizirati me-
sečni plan in realizacijo. Ma-
ja so prodali za 3 milijone
700.000 din izdelkov. V pod-
jetju skrbno nadaljujejo z ra-
cionalizacijo poslovanja. Tudi
v podjetju »Sijaj« so v glav-
nem zadovoljni z majsko rea-
lizacijo. Skupno so v prvih
petih mesecih letos dosegli
nekoliko nad 5 milijonov din
realizacije, to pa je za okoli
10 odst. več, kot je bilo
predvideno. Podoba je, da
se v hrastniških delovnih or-
ganizacijah nekoliko zmanj-
šujejo tudi zaloge gotovih iz-
delkov. V Steklarni so imeli
konec maja le okoli 1620 ton
blaga, kar je manj kot eno-
mesečna proizvodnja. Opo-
zarjajo pa na velike zaloge
repromateriala oziroma suro-
vin, ki so po splošni oceni
previsoke in je v njih veza-
nega preveč denarja. Vsekakor
bodo morali temu vprašanju
posvetiti večjo pozornost, saj
gre za obračanje kapitala.
Razen tega imajo v podjetju
večletne izkušnje z zastojem
prodaje stekla v poletni Sezo-
ni. Zato so se tudi odločili
za remont dveh peči, da bi
takoj septembra imeli vse
pripravljeno za redno proiz-
vodnjo.
V Hrastniku pričakujejo
ugodne polletne rezultate. Za
predvidevanji zaostaja za zdaj
samo tovarna kemičnih izdel-
kov, kjer pa imajo vse možno-
sti doseči letošnji proizvodni
in finančni načrt, ki je do-
kaj višji kot lani.	-a-
Na cesti iz Dola proti Hrastniku je takle oster in
nepregleden ovinek. Že ogledalo bi veliko pripo-
moglo k preprečevanju nesreč.
OB ZAKLJUČKU LETOŠNJEGA MARKSISTIČNEGA KROŽKA
V HRASTNIKU
Pomembno dopolnilo
izobraževanja članov ZK
Čeprav v Hrastniku letos
niso povsem zadovoljni z idej-
nopolitičnim in ideološkim iz-
popolnjevanjem članov ZK,
so kljub temu prepričani,
da je delo marksističnega
krožka nekoliko izpopolnilo
vrzel v letošnjem izobraževa-
nju komunistov. Ustrezna ko-
misija pri sekretariatu občin-
ske konference ZKS bo si-
cer temeljiteje raziskala
vzroke zastoja v letošnjem
izobraževanju komunistov in
hkrati analizirala delo mark-
sističnega krožka in pred-
lagala ustrezen načrt za
prihodnjo sezono.
Marksistični krožek v
Hrastniku je nedvomno po-
stal ena izmed dodatnih in
bistvenih oblik idejnopolitič-
nega in ideološkega usposab-
ljanja vodstvenih članov ZK
pa tudi mlajših komunistov,
ki se šele pripravljajo na
sprejemanje pomembnejših
družbenopolitičnih opravil in
funkcij. Krožek je bil vsesko-
zi doslej zamišljen kot obli-
ka teoretičnega pa tudi
praktičnega usposabljanja ko-
munistov. To svojo funkcijo
je krožek skoraj v celoti do-
segel. V minulem obdobju
se je v krožku zvrstilo devet
izbranih poglavij iz zaklad-
nice marksizma, leniniz-
ma, družbeslovne misli jugo-
slovanskih avtorjev, pred-
vsem pa vloge ZK v seda-
njem obdobju našega druž-
benopolitičnega razvoja, ak-
tualna vprašanja religije,
mednarodnega delavskega gi-
banja in z drugih področij.
Kot kaže so letos posvetili
največjo pozornost aktualnim
vprašanjem, zato so teoretič-
no misel nekoliko zanemari-
li. Krožek naj bi vzpodbujal
k razpravam in dialogom,
predvsem pa omogočal ko-
munistom kasnejše samoiz-
obraževanje in izpopolni^
nje.
V tej zvezi ne bo otUej;
opozoriti, da tudi letos ni^
uspeli v okviru krožka
noviti posebne knjižni^
posebnega oddelka, kjer h-'
bila članom ZK, tako u^'
ležencem krožka, kot aril
gim dosegljiva literatura ,
tega področja. To je vseh.
kor minus, saj v Hrastni^
nimajo oddelka pri občinskj
knjižnici, kjer bi na knjižne
police uvrstili družbenoslov,
no literaturo in čtivo. p^
programiranju dela krožka zj
prihodnjo sezono bi kazai0
temu vprašanju posvetiti po.
sebno skrb.	-—m^
KAKO KAŽE Z LETOVANJEM HRASTNIŠKIH
DELOVNIH LJUDI
Odhod prvih.. •
Poročali smo že, da so v
tej revirski občini zgodaj po-
mladi začeli obsežne priprave
na letošnje letovanje delov-
nih ljudi. Upravni odbor po-
čitniške skupnosti pri občin-
skem sindikalnem svetu je
pravočasno obvestil vse sin-
dikalne organizacije o pogo-
jih letovanja in predlagal naj
bi delovni ljudje ne odlašali
s prijavami za oddih v Vrsar-
ju in drugod. Dejansko so za
julij in avgust oddana vsa le-
žišča v počitniškem naselju v
Vrsarju, medtem ko za junij
in september ni pravega raz-
položenja. Po vsej verjetnosti
je zlasti za letovanje v juniju
osnovni vzrok minimalnih
prijav — slabo, deževno vre-
me. Za september pričakujejo
več prijav kasneje. Te dni bo
odpotovala na zaslužen oddih
prva skupina hrastniških ste-
klarjev. Podjetje je pred me-
seci kupilo nek počitniški
dom v Portorožu, ki so ga
minule dni preuredili in
usposobili za sprejem prvih
gostov. V Steklarni je za le-
tovanje v Portorožu veliko
zanimanje, zato pričakujejo,
da bo dom polno zaseden vse
do konca letošnjega septem-
bra. Nekoliko manj je dosiej
prijav za letovanje v Bohinju.
To je razumljivo^ če upošte-
vamo, da doslej steklarji ni-
so imeli svojega počitniškega
doma ob morju. Ne glede na
to pa pričakujejo, da bo dom
v Bohinju privabil vse tiste
proizvajalce in njihove druži-
ne, ki jim oddih v Bohinju
pomeni dejanski počitek in
osvežitev.
Hrastniške delovne organi,
zacije so zelo različno prispe-
vale za letošnje letovanje
svojih zaposlenih ljudi. Pone-
kod so za te namene izločili
več, drugod nekoliko manj
denarja. Bistveno pa je vse-
kakor to, da je sindikalna
počitniška skupnost omogo-
čila vsem delovnim ljudem,
da plačajo stroške letovanja
v več obrokih. S tem so de-
jansko omogočili desetdnevni
oddih vsem tistim delovnim
ljudem, ki bi v nasprotnem
primeru težko zmogli plačati
naenkrat vse stroške letova-
nja. Sicer pa so tudi v Hrast-
niku letos predvideli preven-
tivno zdravljenje in dopuste
za vse tiste člane kolektiva,
ki jim je oddih nujno potre-
ben, pa ne bi zmogli plačati
teh stroškov.	-n-
Razgovori v aktivih
ZK
Te dni so imeli aktivi ZK »
hrastniških delovnih organizaci-
jah sestanke, na katerih so izčrp-
no govorili o stališčih IK CK
ZKS v zvezi z vzroki prekinitev
dela in nekaterih deformacij »
naši družbi. Komunisti so samo-
kritično obravnavali omenjena sta.
lišča na svojem konkretnem p«;
dročju, zlasti tam, kjer so ali bi
morali biti aktivni. V razpravi so
opozorili, da sprejeta stališča, ki
so sestavni del 11. seje CK ZKS
obvezujejo vse člane ZK, da se
odločno zoperstavijo vsem nepra-
vilnostim in slabostim v podjet-
jih in v širši, občinski skupnosti
Idejnopolitična vloga članov ZK se
bo morala okrepiti zlasti v orga-
nih samoupravljanja in v družbe-
nopolitičnih organizacijah. O raz-
govorih bomo še poročali.
IZ ZGODOVINE RUDARSKE GODBE IZ HRASTNIKA
Vedno sredi naprednega toka
Na straneh našega časni-
ka smo že pred nekaj
tedni zapisali, da bo julija
letos rudarska godba na pi-
hala DPD »Svobode I« Hra-
stnik praznovala 115-letnioo
svojega obstoja. Tokrat smo
se odločili pobrskati po nje-
nem arhivu in opisa.ti njen
razvoj in delo.
Začetki organiziranega de-
lovanja te pomembne kultur-
ne skupine segajo že v leto
1849, vendar je sodelovalo
tedaj v sestavu godbe samo
pet članov. Kljub temu je
skupinica zaigrala nekaj ko-
račnic ob otvoritvi tedanje
Južne železnice, torej ko je
skozi zasavske tesne prvič
•popeljala »luka matija« na
progi Dunaj — Ljubljana —
Trst..
Rojstno leto godbe je prav-
zaprav armo 1853. Tedaj je
godba štela 21 mož, imela
stalnega oziroma prvega red-
nega kape ln: ka in dobila
ime: RUDARSKA GODBA!
Prvi kapelnik je bil Jernej
Puncer, rojen 5. 8. 1817 v
Šentjerneju ob Taboru. Ta
j>3 služboval pri hrastniškem
rudniku kot jamski nadzor-
nik. V prvih letih po usta-
novitvi je godba igrala samo
koračnice in plesne melodije
na raznih zabavah in prosla-
vah. In spremljala na zadnjo
pot umrle rudarje.
VKLJUČITEV GODBE
V NAPREDNO
DELAVSKO GIBANJE
Godba na pihala se je
kmalu vključila v napredno
delavsko gibanje. Zunanji od-
raz je bilo vsekakor sodelo-
lovanje ob praznovanjih de-
lavskega 1. maja in drugih
rudarskih manifestacijah.
Ker v sosednjih Trbovljah
tedaj še niso imel: godbe,
so godbeniki nastopali tudi
v tem kraju. Kasneje pa se
je godba lotevala tudi težjih
koncertnih skladb. Glasbila
so si morali skraAa. člani
godbe nabavljati sami. šele
leta 1895 je glasbila kupil
rudnik, vendar so jih morali
godbeniki odplačevati ob-
ročno.
Z ustanovitvijo delavsko-
izobraževalnega društva »Svo-
boda«, po prvi svetovni voj-
ni, v letu 1922 je godba po
stala prvi član nove organi-
zacije. S tem je vpliv napred-
ne delavske miselnosti med
godbeniki močno narastel.
Na aletu »Svobod« v Celju,
leta 1935 je seve sodelovala
tudi hrastniška godba na pi-
hala, razen tega pa je zme-
ra,j' igrala na zletih trbovelj-
skih, zagorskih in hrastniš-
kih rudarjev na Mrzlici, kjer
se je kovala razredna delav-
ska enotnost.
Sicer pa kaže omeniti iz
zgodovine te kulturne sku-
pine še eno zanimivost. Na
znanem narodnostnem tabo-
ru v Žalcu, leta 1868, torej
pred sto leti, je igrala tudi
hrastniška godba. Zavoljo te-
ga sodelovanja so člane god-
be kaznovali. Rudniška go-
spoda jim je naaložila občut-
no globo: vsak član godbe jo
moral plačati pet goldinar-
jev, enotedensko plačo. Ven-
dar tudi to ni omajalo god-
be v njenem prepričanju, da
mora služiti svojemu na-
rodu.
DELO GODBE MED VOJNO
Napredna miselnost in de-
lavska ter narodna zavest
je prišla do polnega izraza
tudi v najtežjih časih našega
obstoja, med ljudsko revo-
lucijo. Godbeniki so se vklju-
čili v narodnoosvobodilno
gibanje skraja s tem, da so
zbirali denar in drugo za
nastajajoče partizanske od-
rede. Vendar je okupator
posumil in aretiral nekaj
godbenikov. Sicer pa so bili
med prvimi borci za osvo-
boditev godbe tudi nekateri
člani te skupine: Oto Med-
ved, Ludivik Mlinarič, Stanko
škrlir, in Ernest Bizjak. Te-
danji kapelnik godbe Jože
Brun se je vključil v narod-
noosvobodilno gibanje in bil
poslan na Dolenjsko. Tam
so mu naložili nalogo, naj
se vrne v Hrastnik in skuša
mobilizirati vso godbo. Od-
govorna dolžnost vsekakor.
Toda Brun je prišel nazaj s
prepričanjem, da mu bo
uspela prva, odgovorna nalo
ga. Brun je povabil na Kal
nad Hrastnikom dva člana
godbe: Jožeta Kumlanca in
Ernesta Ačkuna. Zaupal jiff^
je, kaj mora storiti pa tudi
kaj je nj.ihova dolžnost.
Na eni izmed vaj sta Kun>
lanc in Ačkun obrazložil4
godbenikom svojo in Bruno-
vo nalogo, člani godbe niso
pomišljali. še isti večer so
se dogovorili za skupen cd-
hod med borce NOV. To &
je zgodilo 11. julija 1944. Ne-
kateri godbenik: so po P0;
prej izdelanem načrtu vzel'
glasbila s seboj. To ni bl°
tako nevarno za tiste godb0"
nike, ki so imeli manjše &
strumente. Dosti težje ^
mnogo bolj nevarno pa je
bilo ponesti v noč veli^
glasbila. Tedanji godbe1,1,
dom je namreč stal kom^J
za slab streljaj daleč straj'
od poslopja, kj-er je bil sed^
»werkschutzov«. Razen tega J
ob progi stalno patrulj ira'a
nemška policija. Vendar 90
člani godbe uspešno in sef
ne brez nevarnosti odstrani
tudi te težave.
(Nadaljevanje sN*^
16 »»»-tednih	_ hrastiiiW
13. JUNIJA 1968
Nogomet ne sodi v park
»Zagorskemu parku vzdolž ceste Zmage
arozi opustošenje!« Pa: »Kaj storiti, da bo
00 preprečili poškodovanje edine zelene
oaZe vzdolž glavne zagorske ulioe?« In:
))gaman smo potrošili toliko denarja, saj
^kateri brezvestneži dan za dnem uniču-
:0jo nasade!«
Takih in podobnih tožb smo slišali še
yeč iz ust velikega števila Zagorjanov, ki
jim ni vseeno, kaj bo z njihovim parkom?
jji jim vseeno zato, ker dobro vedo, da je
morala občinska skupščina za njegovo ure-
ditev odšteti precejšen kup denarja.
Res, umestne pritožbe. Ljudje ne vidi-
jo, da se gredo otroci v parku nogomet.
Opažajo, da posamezni »jezni mladeniči«
sedajo namesto na klop, na naslonjala
tlopi. Mirno in neprizadeto, kot da je to
samo po sebi razumljivo, in bog obvaruj
^ bi jih kdor koli smel za to ošteti. Pa
se je zadnjič predrznil občan pobarati ne-
kaj fantov, če ne bi raje igrah nogomet
na igrišču! Kaj hujšega — mož je dregnil
v sršenje gnezdo, še dobro, da se ga niso
fizično lotili, ker jih je zmotil pri njiho-
vem dragem opravilu.
Kaj storiti? Kaj ukreniti, da bi park
ohranil podobo parka? V predalu enega
izmed oddelkov na upravi občinske skup-
ščine hranijo odlok o teh stvareh. Odlok
o komunalni ureditvi, odlok o javnem re-
du in miru. Kdo ga naj izvaja? In: kako
ga izvajati? Odgovor je lahko en sam: ta-
sti, ki so za to poklicani, eksemplarično
in brez milosti. Ne glede ali gre za tega
ali onega. Cas bi bil, da se navadimo spo-
štovati sprejete odloke, sprejete uredbe,
kajti v nasprotnem primeru grozi zagon-
skemu parku, za katerega ureditev so samo
lani porabili okoli 16 milijonov SD resnič-
no opustošenje.
Poznamo nekaj mest in mestec na Slo-
venskem, kjer so se odločno lotili prega-
njanja vseh škodljivcev in motilcev javne-
ga reda in miru. Pri tem so jih podprli
vsi, ki jim je pri srcu izgled njihovih kra-
jev. Tudi Zagorjani podpiramo vse ukrepe,
da bi park postal to, za kar je namenjen.
Prostor oddiha, prostor, kjer se bo delov-
ni človek spočil in užival ob zelenju in
cvetju in občudoval blagodati narave.
Sprejet finančni načrt vzgoje in izobraževanja
Na minuli seji skupščine temeljne izobraževalne
skupnosti so udeleženci obravnavali poročilo o delu
tega organa družbene samouprave, potrdili program
vzgojno-izobraževalne dejavnosti v občini, sprejeli
merila za delitev denarja vzgojno-izobraževalnim
zavodom in sprejeli finančni načrt TISA Zagorje za
letos — Govorili so še o nekaterih drugih, aktualnih
vprašanjih vzgoje in izobraževanja v tej revirski
komuni.
Skupščina izobraževalne
skupnosti v Zagorju zagotovo
nima lahkega dela. V minu-
lem obdobju so člani skup-
ščine morali posvečati naj-
večjo pozornost in skrb ma-
terialnemu stanju in prili-
kam na področju vzgoje in
izobraževanja. Spričo znanih
finančnih prilik je morala
skupščina vsa ostala vpraša-
nja in zadeve nekoliko zane-
mariti, zlasti pa je morala
potisniti ob stran program-
ske, organizacijske in druge
zadeve.
Za letošnje finansiranje
vzgoje in izobraževanja in so
finansiranje trboveljske gim
nazije, štipendije in sofinansi
ranje strokovnih šol bo m
voljo 3,664.936 din. Dopolnil
na sredstva Republiške iz
obraževalne skupnosti so i
celoti namenjena za delm
povečanje osebnih dohodkom
prosvetnih delavcev na osnov
nih šolah, posebni osnovn
šoli in vzgojno varstvenemi
zavodu. Pri obračunu za me
sec maj so šolniki v Zagorji
prejeli razen rednih meseč-
nih osebnih dohodkov še raz-
liko za čas od 1. januarja do
konca maja letos. Mesečno
povišanje osebnih dohod-
kov pa ne presega 9 odstot-
kov, ker izobraževalna skup-
nost SRS ni mogla dati več
dopolnilnega denarja za so-
finansiranje redne dejavnosti
šol v tej revirski občini.
Zagorska izobraževalna
skupnost v celoti podpira
zadnje ukrepe Izvršnega sve-
ta Skupščine SRS. Ti skle-
pi, ki jih bo morala potrditi
še Skupščina SRS so nalete-
li v revirjih na splošno po-
zornost. šolniki so prepriča-
ni v nujnost realizacije ome-
njenih sklepov. Vsi predlaga-
ni ukrepi bodo namreč logič-
na posledica vseh tistih po-
treb in zahtev, ki jih sloven-
ski prosvetni delavci že vr-
sto let upravičeno zahtevajo.
Skupščina zagorske izobra-
ževalne skupnosti je na svo-
ji seji sklenila predlagati
občinski skupščini prolonga-
cijo anuitet za zagorsko
osnovno šolo. O tem bodo
odborniki razpravljali na
prihodnji seji. Sicer pa smo
zvedeli, da bodo odborniki
na eni izmed prihodnjih sej
ponovno obravnavali aktu-
alna vprašanja vzgoje in izo-
braževanja in se med dru-
gim seznanili tudi z učnimi
rezultati v šolskem letu
1967/68. Govoriti pa bodo tu-
di o izvajanju načrta izgrad-
nje novih šolskih prostorov
in dosedanjemu zbiranju kra-
jevnega samoprispevka za te
namene.	—a—
REPUBLIŠKA REVIJA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV
JE POKAZALA
Napredek zborovskega
petja je razveseljiv
Republiška revija mladin
skih pevskih zborov ni imela
poudarek zgolj na prikazova-
nju rezultatov mladih pev-
cev. Po svoje je k vsebini te
množične prireditve prispeva-
lo več posvetovanj zborovodij
2 uglednimi slovenskimi vo-
kalnimi pedagogi. Na vseh
Ugovorih je prevladovala
odkrita izmenjava mnenj, kri-
tičen pristop in želja za hi-
trejšim napredkom na tem
Mročju kulturnega ude j stvo-
ra najmlajših. Ne glede
113 to, da so na vseh posve-
čanjih ugotavljali razvese-
w napredek mladinskega
zborovskega petja, kaže po-
^bej omeniti nekaj predlo-
g0v. ki jih bo komisija za
Celinske pevske zbore mo-
upoštevati pri svojem
^odnjem delu.
Predlagano je bilo tesnejše
delovanje te komisije z vse-
pevovodji na Slovenskem,
^misija naj bi prirejala ob-
pne seminarje za zborovod-
£ mladinskih in otroških
pSkih zborov. Prihodnjo
ePubliško revijo kaže pri-
bijati najmanj leto dni.
j.a Posvetovanjih so se zavze-
la ^ razširitev mladinske vo-
rj^e literature in končno
penili potrebo, da bi na
^ naših šolah delovali vo-
ansambli. Ob zaključku
v Zagorju ob Savi so,
^ drugim, ugotovili, da je
j. občinskih revijah v Slove-
J* : "delovalo okrog 40.000
pevcev. Nedvomno le-
^ Številka. Vendar so opo-
da jo je moč preseči.
Do aJ ob tej priložnosti še
omenimo dejstvo, da
s!te^stvo celjskega mladin-
festivala natanko lete
P^d naslednjo manifesta-
cijo mladinskega zborovskega
petja v Celju že izdalo bro-
šuro z nekaterimi propozici-
jami za sodelovanje na festi-
valu od 30., maja do 1. juni-
ja 1969. To„ nedvomno zgo-
vorno kaže, s kolikšno odgo-
vornostjo se odbor tega festi-
vala loteva prihodnje prire-
ditve.
Zaključek republiške revije
mladinskih pevskih zborov v
Zagorju ob Savi je bil nad
vse slovesen. Popoldan zad-
njega dne revije je nastopilo
nekaj odličnih vokalnih an-
samblov, ki so razvneli po-
slušalce. Posebno pa so Za-
gorjani zaploskali množične-
mu nastopu mladih pevcev
pred centralnim spomenikom
NOV v središču rudarskega
Zagorja. Združeni zasavski
pevski zbori in nekaj drugih
vokalnih ansamblov je ob so-
delovanju rudarske godbe na
pihala zapelo od vsega srca.
Simbolično dejanje pred obe-
ležjem NOB je izzvenelo v
počastitev vseh tistih, ki so
darovali svoja življenja za to,
da lahko današnja mladina
prepeva in se veseli življenja
v svobodni skupnosti enako-
pravnih jugoslovanskih naro-
dov.
»Take prireditve zgovorno in
prepričljivo dokazujejo in
prikazujejo težnje mladih«! je
dejal ob sklepni slovesnosti
Jurče Vreže. »Z ljubeznijo do
pesmi najbolj toplo in nepo-
sredno vplivajo na lastno do-
zorevanje v humane in celo-
vite osebnosti sedanje in bo-
dočih generacij.«
Revija je mimo. Ostal pa
bo prijeten spomin na veliko
doživetje, na veličasnost
množičnega petja. Dodajmo
še sklepno misel: splača se
pomagati mladim pevcem na
poti za nadaljnji napredek
zborovskega petja na Sloven-
skem. Splačalo bi se naši
slovenski televiziji posredova-
ti vsaj nekaj posnetkov s te
množične manifestacije slo-
venske mladine slovenski jav-
nosti. Mladim v oporo, sta-
rejšim v dokaz, da je mla-
dinsko zborovsko petje na
Slovenskem na velikem poho-
du. Zakaj ni bilo tako, nam
ni znal nihče pojasniti...
-c-
SLOVESEN SPREJEM NOVIH ČLANOV
V ZK V ZAGORJU OB SAVI
POMLAJEVANJE ZK
MAJ BO SKRB VSEH ČLANOV
Nobenega dvoma ni, da je
obnavljanje in pomlajevanje
ZK bistveni in sestavni del
vsebinske preosnove ZK. žal
ta spoznanja vse prepočasi
prodirajo v organizacije in
aktive ZK pa tudi vodstva
drugih naših osrednjih
družbenopolitičnih organiza-
cij pri nas. še venomer pre-
vladuje miselnost, da naj
se s tem ukvarjajo v prvi vr-
sti mladi komunisti sami. Po
teh sodbah imajo pač mladi
člani ZK največ možnosti
vplivati na svoje sotovariše,
znance in prijatelje in jih
pridobivati za delo v ZK.
Take in podobne sodbe pa je
in jih še bo demantirala
praksa pa tudi osnovna za-
hteva, da starejši komunisti
niso nič manj dolžni skrbe-
ti za pomlajevanje ZK. V Za-
gorju ob Savi so v obdobju
po začetku uveljavljanja re-
organizacije ZK zelo dosti
pridobivati za delo v ZK
Posamezni člani občinskega
vodstva ZK so se in se še
zavzemajo za to, da bi spre-
jemanje v vrste ZK postalo
vsakdanja dolžnost in delo
vseh komunistov. Žal doslej
v tem še niso povsem uspeli.
Pred kratkim so v tej re-
virski občini spet sprejeli v
vrste ZK 20 mladih judi,
neposrednih proizvajalcev iz
zagorskih podjetij, vajencev
in dijakov. Vsi novosprejeti
komunisti so jasno in od-
ločno izrazili željo, delati v
ZK in se zavzemati za ure-
sničevanje njenih ciljev. Kot
venomer doslej, so tudi to-
krat pri sprejemanju mla-
dih imeli največ zaslug čla-
ni ZK mladinske organizaci-
je. Za to njihovo delo jim je
dati vse priznanje, saj se za-
vedajo, da je ta dolžnost
sestavni del njihove vsakda-
nje aktivnosti. Novospre-
jetim mladim članom ZK
pa želimo, da bi se marlji-
vo izpopolnjevali in se vklju-
čili v vrste tistih mladih ko-
munistov, ki se marljivo
udejstvujejo v družbenopoli-
tičnem življenju te revirske
občine.	—n—
Medijske toplice
pripravljene
Termalno kopališče Izlake,
ki leži slabe 4 km od Tro-
jan oziroma 6 km od Zagor-
ja, je že vrsto let priljublje-
na izletniška točka. Novi
upravljalec kopališča in ob
njem stoječega hotela, SAP
Ljubljana, se za letošnjo se-
zono temeljito pripravlja.
Kopališče so odprli 1. maja.
Bazene so prevlekli s cinka-
litom in ne več z apnom, ko-
palcem pa je na voljo tudi
bife.
Hotel Medijske toplice ima
30 postelj, v restavraciji pa
prostora za 350 gostov ter
okoli 50 sedežev v bližnjem
gostišču Obrezija. Več pro-
stora pa je seveda tudi na
vrtu hotela.
Naročite
svoj list tf
na domači ™
naslov 0
i
Pod črto
Zakaj tolikšne razlike?
Na račun SAP Ljubljana,
enote Zagorje ob Savi smo te
dni slišali nekaj hudih obtožb.
Pritožujejo se starši vseh ti-
stih otrok, ki se dan za dnem
vozijo v to ali ono trboveljsko
srednjo šolo. SAP ima na
svojih progah v Zasavju ozi-
roma v Zagorju in v Trbov-
ljah sistem dvojnih cen za
prevoze ljudi oziroma dija-
kov. Na lokalnih progah ve-
lja ena, na medkrajevni pro-
gi druga cena. Tako bo zdaj
naneslo, da bo npr. dijak iz
Izlak plačal za vožnjo do Tr-
boveljske komunale in nazaj
okrog 5,20 din ali skoraj to-
liko, kot stane vožnja potni-
ka, ki se pelje od Zagorja do
Ljubljane. Ni treba kdo ve
koliko računati, da lahko
ugotovimo, da bo prevažanje
dijaka iz Izlak do Trbovelj
stalo mesečno reci in piši
okoli 250 din.
Vprašajmo se, kdo bo zmo-
gel tolikšne izdatke samo za
vožnjo? Ne poznamo meril, ki
so napotile SAP Ljubljano,
enoto Zagorje ob Savi, da se
je lotil takega dvojnega vre-
dnotenja cen svojih uslug.
Zagotovo pa pri tem ni upo-
števal da bo s tem prizadel
veliko število zagorskih in
izlaških dijakov oziroma nji-
hove starše. Neizpodbitna re-
snica je, da se bo število di-
jakov, ki so se doslej vozili
vsak dan v šolo v Trbovlje,
zanesljivo zmanjšalo. Gre za
otroke delavskih staršev, ki
že tako komaj zmagujejo stro-
ške šolanja. Tele dni gre si-
cer šolsko leto h kraju. Toda
kako bo čez dva meseca, ko
se bodo ponovno odprla vra-
ta vseh zasavskih učilnic?
Mnogi zagorski starši bodo
morali temeljito premisliti ali
bodo sploh utegnili vpisati
svoje otroke v to ali ono tr-
boveljsko srednjo šolo, pa
čeprav so se na vso moč pri-
zadevali, da bi te vzgojne
ustanove ostale v središču
zasavskih revirjev. Znano je
namreč, da so bile nekatere
srednje šole v Trbovljah
vprašljive.
Seveda nihče ne pričakuje
od SAPA, da bo igral vlogo
socialne ustanove. Saj gre za
podjetje, ki ima zagotovo po-
dobne težave, kot jih ima ve-
čina naših delovnih organiza-
cij v Zagorju ob Savi. Mor-
da pa ne bi bilo odveč po-
novno oceniti realnost dvoj-
nih cen in najti tak izhod, ki
bi bil sprejemljiv tako za
SAP, kot za številne starše v
Zagorju in na Izlakah. Ver-
jetno bo imel pri tem tudi
SAP korist, saj mu je dosti
do tega, da bi na teh progah
vozili polni avtobusi.
Prizadeti starši
............." .............................
NA KRATKO
Posvet sekretarjev
aktivov ZK
Pred kratkim je bil na se-
dežu občinskega vodstva ZK
sestanek sekretarjev aktivov
ZK zagorskih delovnih orga-
nizacij. Udeleženci so govorili
o stališčih seje IK CK ZKS
z dne 27. maja v zvezi z ak-
tualnimi družbenoekonomski-
mi in političnimi vprašanji in
negativnih pojavih v naši
družbi. V razpravi so izčrpno
preučili ta stališča in sklenili
pripravili redne sestanke akti-
vov ZK v podjetjih. Na njih
bodo konkretizirali stališča
IK CK ZKS in jih soočili z
lastno prakso. Posebno po-
zornost bodo posvetili delu
komunistov v organih samo-
upravljanja in družbeno poli-
tičnih organizacijah.
Ušli nevarni poplavi
Nevihte v posameznih krajih
Slovenije niso prizanesle manjšim
zaselkom v občini Zagorje ob
Savi. Pred kratkim so bili v do-
kajšnji nevarnosti prebivalci Kan-
drš, Vidrge in nižje ležečih kra-
jev pri Mlinšah nad Izlakami.
Nekje na območju Peč se je
namreč utrgal oblak, zaradi če-
sar je naglo narasel potok Kan-
dršica. Prebivalci pravijo, da je
potok narasel za najmanj meter
in pol. Pobesnela voda je napra-
vila največ škode na Vidrgi, v
gostinskih prostorih pri Vidrgar.
ju, kjer je na mah povzročila
manjše razdejanje. Voda je poško-
dovala tudi del ceste Vidrga—Za.
savska gora in Vidrga-Mlinše-
Izlake. Na srečo so bili delavci
popoldanske izmene Tovarne elek.
troporcelana na Izlakah pravo-
časno obveščeni o preteči nevar-
nosti. Kot bi trenil so zgradili
obrambni nasip ob strugi potoka
in s tem preprečili vdor vode v
proizvodne prostore. Občinska
skupščina je imenovala komisijo,
ki bo ocenila škodo na travni,
kih, posevkih in v posameznih
hišah.
Javna tribuna SZDL
o sistemu zdravstva
Pred kratkim je Izvršni
odbor občinske konference
SZDL priredil javno tribuno,
na kateri so govorili o pred-
logih sistema zdravstvenega
varstva in zdravstvenega za-
varovanja prebivalstvp. Ude-
leženci so dobili tudi predlo-
ge stališč o teh vprašanjih.
V razpravi so skoraj v celoti
osvojili predlagana stališča
in dali nekaj pripomb na ne-
katere ostale zadeve s tega
področja. O predlogih bomo
še poročali.
Nevarno križišče
Na križišču v Toplicah v Za-
gorju je prišlo doslej že do zelo
nevarnih situacij, ki pa so se
na srečo končale brez večjih ne-
sreč. Pred dnevi je neprevidnost
skoraj plačal mopedist, ki je vo-
zil za avtobusom podjetja SAP.
Ta se je umikal nasproti voze-
čemu vozilu nekoliko nazaj mo-
pedist pa je napačno ocenil raz-
daljo. Lažje poškodovanega voz-
nika mopeda so morali prepelja.
ti v zagorsko bolnišnico. Ome-
njeno križišče v Zagorju šteje
med nevarna mesta, zato bi ga
kazalo posebej zavorovati.
\
Osrednja proslava
krvodajalcev
Pred dnevi je bila v zagor-
skem delavskem domu osred-
nja proslava krvodajalcev ob-
čine Zagorje, združena s kraj-
šo kulturno prireditvijo, na
kateri so sodelovali učenci
osnovne šole heroja Ivana
Skvarča iz Zagorja. Občinski
odbor RK je ob tej priložno-
sti podelil tri diplome, tri
zlate in 110 srebrnih značk
zaslužnim darovalcem krvi za
potrebe svojih bližnjih. Ome-
nimo naj, da je letošnja ak-
cija za odvzem krvi v Zagor-
ju ob Savi lepo uspela, kar
gre zasluga skoraj vsem kra-
jevnimv organizacijam RK,
številnim aktivistom te člove-
koljubne organizacije pa tu-
di vsem tistim samoupravnim
organom in vodstvom podje-
tij, ki so pokazali lepo razu-
mevanje za to akcijo. Na
proslavi so se predstavniki
občinskega odbora RK zahva-
lili za pomoč in sodelovanje.
l3- JUNIJA 1968
arif/or/c ob suvi
tednih*** 17
NA KRATKO
Pomemben uspeh
združenja »Rudis«
Poslovno združenje RUDIS,
rudarsko industrijska skup-
nost Trbovlje, je doseglo po-
memben uspeh pri licitaciji
za izgradnjo novih objektov
rudarsko topilniškega kombi-
nata Bor. V hudi mednarod-
ni konkurenci so uspeli pri-
dobiti dela pri izgradnji no-
vega jaška, globokega 500
metrov.
Trboveljsko poslovno zdru-
ženje RUDIS bo opravilo po-
trebna dela v sodelovanju z
nekaterimi domačimi izvajal-
ci, kot z gradbenim podje-
tjem Tehnika iz Ljubljane,
zavodom za raziskavo mate-
riala in konstrukcij Ljublja-
na, oddelkom za socialna ru-
darska dela Zasavskih premo-
govnikov ter investicijskimi
biroji Trbovlje in z inozem-
skimi tvrdkami iz švedske in
Zahodne Nemčije,
Seja začasnega sveta
novega zdravstvenega
doma
Začasni svet novega zdrav-
stvenega doma Zasavje je
imel te dni prvo sejo, na ka-
teri so izvolili za predsednika
sveta dr. Engelberta Burjo
ter imenovali vodje posamez-
nih služb. Pregledali so osnu-
tek začasnega statuta novega
zdravstvenega doma Zasavje
ter osnutek nove organizacij-
ske sheme. Ob tem so meni-
li, da je treba pospešiti dela
v zvezi s pripravo vseh po-
trebnih aktov za začetek red-
nega poslovanja novega zdrav-
stvenega doma Zasavje, ki bo
imel sedež v Trbovljah, orga-
niziran pa bo po teritorial-
nem načelu, se pravi, da bo-
do dohodek ugotavljali in de-
lili na nivoju posameznih te-
ritorialnih enot.
Diplomski koncert
Prejšnji ponedeljek zvečer
so bili Trboveljčani priče po-
membnemu kulturnemu do-
godku. V predavalnici delav-
skega doma je bil diplomski
koncert Menči Jarčeve in Fi-
lipa Križnika, absolventov
klavirskega oddelka srednje
glasbene šole iz Ljubljane, in
to iz razreda prof. Jelke Su-
hadolnik-Zalokarjeve.
Prisrčen nastop
cicibanov iz Revirjev
V nedeljo, 2. junija dopol-
dan, je bilo nadvse prisrčno
v gledališki dvorani delavske-
ga doma v Trbovljah, kjer se
je zbralo skoraj 250 ciciba-
nov iz vzgojno varstvenih
ustanov iz Zagorja ob Savi,
Trbovelj in Hrastnika. Pri-
pravili so prvi skupni nastop;
otroci, stari od 3 do 6 let, so
zapeli 24 pesmi, vsi skupaj
pa še dve pesmi. Cicibane je
med nastopom spremljal or-
kester Boruta Lesjaka.
Zapišemo naj, da je bila
na nedeljski prireditvi prvič
izvedena skladbica Janeza Ku-
harja, »Naša pesmica«, ki je
bila napisana nalašč za na-
stop revirskih cicibanov v Tr-
bovljah.
PRIPRAVE TRBOVELJSKIH KOMUNISTOV
NA VI. KONGRES ZKS:	V
Te dni konference ZI^
Sekretariat občinske konference Zveze t
munistov Trbovlje je na zadnji seji obravnav
reorganizacijo Zveze komunistov v zasaw
revirjih in v Trbovljah ter priprave na VI. O
gres Zveze komunistov Slovenije.
Na seji so se dogovorili, da bo-
do izdelali podrobnejšo oceno o
reorganizaciji na trboveljskem ob-
močju, v kateri naj bi še zlasti
skušali oceniti dosedanje delo kra-
jevnih organizacij ZK in izobliko-
vati ustrezne predloge za podra-
žitev dela in uveljavljanje novih
oblik in metod. O tem bi spre-
govorili na občinski konferenci
ZK, ki se bo sešla predvidoma 21.
junija, obravnavala pa bo tudi ne-
katera aktualna gospodarska vpra-
šanja ter stališča o konkretnih
nalogah članov ZK v tej zvezi.
Na zadnji seji sekretariata občin-
ske konference ZK v Trbovljah so
se pogovarjali tudi o pripravah na
bližnji kongres slovenskih khmuni-
stov. V tej zvezi so sprejeli pro-
gram aktivnosti Zveze komunistov
na trboveljskem območju ter iz-
delali predlog kandidatne liste za
delegate VI. kongresa ZKS. V Tr-
bovljah bodo izvolili 9 delegatov,
na kandidatni listi pa je 14 čla-
nov ZK. V ožjem izboru za delega-
te za VI. kongres Zveze kni*
stov so Marjan OROŽEN, 3
tar komiteja revirske konfej 1>
Zveze komunistov, Ivo VOZEr^
socialni delavec iz strojne tova 11
inž. Mirko MLAKAR, direkto^
paracije, Janez OCEPEK, šef
strukcije iz cementarne, Slava p?
NAR, učiteljica, Janez Hoč*
strugar iz mehanike, Alojz KOt?
direktor podružnice kreditne ^
ke in hranilnice Ljubljana,
NERAD, šef splošnega sVki„
strojne tovarne, Ivo MIGLII, '
kretar sekretariata občinske i*
ference ZK, Albin HAUPTmJJ
šef splošnega sektorja SGP j.,
je, Alojz SOTLAR, kadrovnjt"
rudnika Trbovlje, Franc BAl!j(i»
obratovodja termoelektrarne ?
Jože KERSTEIN, šef oddelka' 4
šne bolnice in Franc šTOJs
čunovodja cementarne.
V teh dneh so v Trbovl«
konference organizacije ZK, >
katerih obravnavajo oceno ^
ganizacije ZK v zasavskih revirji
Seja občinske skupščine Trbovlje ob prazniku središča rudarskih zasavskih
revirjev — 1. junija
SVEČANO PROSLAVLJEN OBČINSKI PRAZNIK OBČINE TRBOVLJE — 1. JUNIJ
Potrebni so razvojni programi
Jože Laznik na slavnostni seji občinske
skupščine: Težav v nekaterih delovnih kolek-
tivih ni kriva reforma, pač pa nizka produk-
tivnost, stare navade in miselnost ekstenzivne-
ga gospodarjenja!
Prejšnjo soboto so v Trbovljah slavili ob-
činski praznik. Obujali so spomine na revolu-
cionarni spopad delavskega razreda revirjev s
fašistično Orjuno 1. junija 1924, ocenjevali na
predek v gospodarstvu in na negospodarskem
področju ter skušali izoblikovati najpomemb-
nejše naloge za prihodnje razdobje.
1. junija, na sam praznik, je bila v preda
valnici delavskega doma slavnostna seja občin-
ske skupščine Trbovlje; seje so se udeležili
prvoborci iz Trbovelj in predstavniki sosednjih
občin. Slavnostni govor je imel predsednik ob
činske skupščine Trbovlje Jože Laznik.
Predsednik Jože Laznik je
najprej govoril o dogodkih
izpred štiriinštiridesetih let,
ko je doživela orjuna v re-
virjih odločilni poraz. Potem
pa je govoril o uspehih, ki
so jih dosegli v Trbovljah,
in o nalogah, ki stojijo v pri-
hodnje pred celotno občin-
sko skupnostjo. Med drugim
je dejal:
»V skladu s konceptom
razvoja našega gospodarstva
je vidna ustvarjalna moč na-
šega delovnega človeka in
ogromen napredek industrij-
ske proizvodnje v Trbovljah,
Beležimo vrsto družbeno go-
spodarskih uspehov, tako v
proizvodnji, gospodarjenju in
na področju samoupravnih
odnosov. Narodni dohodek, na
primer, se je letno povpreč-
no povečeval kar za 13 od-
stotkov. Kljub nekaterim go-
spodarskim težavam se je tr-
boveljsko gospodarstvo že
močno vključilo v medna-
rodno delitev dela.
Izvajanje gospodarske in
družbene reforme oz. pre-
obrazba gospodarjenja pa na-
rekuje tudi trboveljskemu go-
spodarstvu intenzivnejše pri-
lagajanje proizvodnje v po-
sameznih dejavnostih. Z re-
formo smo prešli v gospo-
darsko politično akcijo, s ka-
tero ustvarjamo nove kvali-
tete gospodarjenja v siste-
mu samoupravljanja, v učin-
kovitejšem vključevanju v
mednarodno delitev dela in
trajnejše pogoje za izboljša-
nje življenjske ravni delov-
nih ljudi.
V nekaterih delovnih ko-
lektivih nastopajo težave, ki
jih posamezniki skušajo na-
prtiti reformi, vendar teh te-
žav ni v celoti kriv nov na-
čin gospodarjenja, pač pa zla-
sti še nizka produktivnost,
navade in miselnost eksten-
zivnega gospodarjenja. Take
pojave pa ne bomo mogli re-
ševati in jih tudi ne izkore-
niniti, če kolektivi ne bodo
poiskali ustrezne poti v obli-
ki skupnih naporov oz. sode-
lovanja v tehnoloških in dru-
gih procesih. Možnosti razvo-
ja pogojujejo na?emu go-
spodarstvu zlasti skupna pri-
zadevanja za poslovno sode-
lovanje, kooperacijo in inte-
gracijo, pa tudi druge obli-
ke sodelovanje v proizvod-
nji in nastopanja na tržišču.
Neupoštevanje teh intencij je
že povzročilo težave v neka-
terih delovnih organizacijah.
Zato menim, da bomo mo-
rali biti pri uresničevanju
teh ciljev zelo ofenzivni do
tistih, ki nimajo širšega kon-
cepta nadaljnjega lastnega raz-
voja, ki se vdajajo samoza-
dovoljstvu ter se bojijo stro-
kovnih kadrov itd. Za uspeš-
nost akcije v tej smeri pa bo
potrebna večja sinhronizacija
prizadevanj ter jasen kon-
cept, predvsem zaradi tega,
ker se mnogokrat skriva za
samoupravljanjem zaostala
miselnost z vsemi poznejši-
mi posledicami.
Vprašanje zaposlovanja na-
sploh pa bomo morali v na-
slednjem obdobju načrt-
no obravnavati in reševati.
Vsi dosedanji napori so po-
kazali za zdaj samo manjše
rešitve, vendar bo mogoče
probleme v tej zvezi celovi-
teje reševati le s skupnim
prizadevanjem in napori pri
odpiranju in vlaganju investi-
cij v nova delovna mesta.
Kljub težavam v proizvod-
nji in gospodarjenju so bili
doseženi pomembni uspehi v
gibanju fizičnega obsega pro-
izvodnje v vseh panogah go-
spodarstva, prav tako tudi v
povečanju celotne vredno-
sti proizvodnje, uslug in sto-
ritev. Upoštevati je treba, da
se je v zadnjem času pove-
čal celotni dohodek za 12 od-
stotkov, in to ob istem števi-
lu zaposlenih in ob nespre-
menjenih proizvodnih kapaci-
tetah. Iz tega izhaja, da sta
se ekonomičnost in produktiv-
nost že dvignili na primerno
raven. Ugodni rezultati pa
so bili doseženi tudi v bla-
govni izmenjavi s tujino, saj
se je izvoz v zadnjem času
povečal za 18 odstotkov.
Skupnost pa je posvetila
posebno skrb družbenim
službam in komunalni ure-
ditvi mesta. Z uspelim refe-
rendumom se bodo povečale
zmogljivosti šel in izbolj-
šali pogoji za izobraževanje
naših otrok, ob reševanju
splošne družbene problemati-
ke se je namenilo komunal-
nemu urejanju Trbovelj pre-
cej več pozornosti kot v
prejšnjih letih. Z uvedbo sa-
moprispevkov in drugimi obli-
kami zbiranja srelslev bo
dobilo mesto lepšo zunanjo
podobo.
Dosedanja investicijska vla-
ganja so bila usmerjena v
izboljšanje proizvodnih k;
pacitet oziroma v novo graj
njo v elektro industriji. \
osnovi obstoječih kapacitet
proizvodnji in p red vid«
nih povečanih zmogljivosti
v elektroindustriji, rudarsh
in lahki industriji je prieaks
vati, da se bo trgovsko p
spodarstvo okrepilo ter d
bodo v delovnih organizac
jah postopoma rešili težat
in tudi probleme, ki se pt
rajajo v zvezi z zaposlovi
njem, posebej še ženske di
lovne sile. Sicer pa se bo pri
izvodnja povečevala v pn
hodnje za nad 12 odstotkm
Nadaljnja rast proLvo nj
pa bo omogočila normale
družbeno-gospodarski razvi
občine.
Nekatera vprašanja i
ostala res da še nerešena i
na sejah občinske skupščin
jih bomo morali v prihodnj
temeljiteje obravnavati.«
Delegacija odbornikov, v ki
teri so bili Cvetka Miller, K
ro Šuštar in Ciril Potisek, j
odnesla vence k spomenik
žrtvam orjune, do spomii
ske plošče Francu Fakin
in drugih obeležij v Trboi
ljah.
Po seji so si odborniki i
gostje ogledali novo ter®
elektrarno Trbovlje II, ki b
začela poskusno obratovati
prvi polovici oktobra.
—nk-
Jože LAZNIK, predsed-
nik trboveljske občinske
skupščine, govori na slav-
nostni seji.
RAZŠIRJENA SEJA KOMITEJA REVIRSKE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV
Urejati pereča vprašanja
Povečati je treba dejavnost organizacij in aktivov ZK in sindikalnih podružnic v delovnil
Komite revirske konference Zveze komunistov je
že na seji sredi meseca maja poudaril, da bo treba
v zasavskih revirjih prenesti težišče borbe za kar
najbolj dosledno in učinkovito uveljavljanje načel
gospodarske in družbene reforme ter reorganizacije
Zveze komunistov v delovne organizacije; komu-
nisti pa naj bi bili pobudniki poglobljenih razprav
o perečih problemih znotraj posameznih delovnih
organizacij in za njihovo reševanje.
Podobno ugotovitev smo
slišali tudi na četrtkovi raz-
širjeni seji komiteja revirske
konference Zveze komunistov,
na kateri so govorili o skle-
pih oziroma stališčih zadnje
plenarne seje CK Zveze ko-
munistov Slovenije. Prevla-
dalo je mnenje, da je treba
v občinah Trbovlje, Hrastnik
in Zagorje ob Savi povečati
dejavnost organizacij in akti-
vov Zveze komunistov ter
sindikalnih podružnic v delov-
nih organizacijah, hkrati pa
izdelati akcijske programe za
razreševanje vseh tistih vpra-
šanj, na katere opozarjajo
delovni ljudje in ki zadevajo
delitev dohodka, odnose,
utrjevanje samouprave, vzgo-
jo kadrov in podobno. Pri
razreševanju teh problemov
se lahko pomembno uveljavi-
jo sindikalne organizacije.
Sicer pa je treba omeniti,
da so v posameznih občinah
že izoblikovali konkretne ak-
cijske programe za razreše-
vanje posameznih perečih
problemov; tako je v Zagorju
ob Savi tamkajšnji občinski
sindikalni svet pozval občin-
sko skupščino in vodstva
družbeno političnih organiza-
cij za sodelovanje v konkret-
ni akciji za urejanje perečih
problemov v nekaterih delov-
nih organizacijah. V Trbov-
ljah pa pripravlja sekretariat
občinske konference Zveze
komunistov gradivo o položa-
ju gospodarstva, ki bo pred-
loženo v obravnavo občinski
konferenci Zveze komunistov,
in sicer hkrati z ustreznimi
konkretnimi zaključki.
Ena od bistvenih ugotovi-
tev s četrtkove seje je tudi,
da so deiovni ljudje in druž-
beno politične organizacije iz
zasavskih rudarskih revirjev
že doslej večkrat opozarjali
na nujnost hitrejšega ureja-
nja posameznih vprašanj,
vendar pa se poraja vpraša-
nje, zakaj smo nekatere pro-
bleme reševal^ tako počasi,
in to na vseh ravneh.
Komite revirske konference
Zveze komunistov Trbovlje je
na zadnji razširjeni seji ob-
ravnaval še zadnje dogodke
na beograjski univerzi. De-
lovni ljudje iz revirjev meni-
jo, da so nekatere zahteve
študentov upravičene, pred-
vsem tiste, v katerih se za-
vzemajo za hitrejše reševa-
nje nekaterih vprašanj v zve-
zi z družbenim in materi«
nim položajem študentov <*
sploh učeče se mladine in1
odpravo konzervativnih &
mer in odnosov na unive^
Vendar pa so študentje v P'
zadevanjih za uveljavitev »
zahtev doslej sodelovali P11
malo aktivno, saj se je,
je znano, za urejanje teh P
rečih vprašanj že dalj ^
zavzemala tudi Zveza
nistov.
Obsojajo pa delovni lju(J:
iz zasavskih rudarskih
jev način, ki so si ga
študentje iz Beograda
sego postavljenih ciljev- ^
sti še rudarji opozarjajo.
je naše premogovništvo
več let v nezadovoljivem •
loža ju in da še niso j35*1,
izoblikovana stališča S-
nadaljnjega razvoja, a v^,
skušajo vse nastale Pr°(
me, ki niso majhni,
vprašanja v zvezi z n3 ,
njim razvojem, reševati
povsem demokratičen 11
ter po samoupravni P0^"^
Dopisujte
v vaš
Tednik
118 ***1ednik
Trzmrurnm
13. JUNIJA
Odpravljati vzroke
naraščanje števila vzgojno zanemarjenih
otrok
Do pred nekaj leti v Trbovljah mladinski
prestopniki niso predstavljali posebnega prob-
lema. Stanje pa se je zdaj precej spremenilo,
saj zavzema mladinsko prestopništvo čedalje
večji obseg. In kar je še posebej zaskrbljujoče:
niladi opravljajo kazniva dejanja v družbah.
-je več je tudi pobegov
poletni kov od doma, in to
radi neurejenih družinskih
j^er; na to vplivajo pre-
staršev, alkoholizem,
P1^ ravnanje z otroki, strah
kaznijo zaradi slabih
jLn v šoli in podobno. Do
1965 v Trbovljah pobe-
li 0d doma dejansko niso
Lnali; v prvih štirih mese-
ci) letos pa so zabeležili že
17 pobegov od doma in
. pobegov iz zavodov. V zad-
r;eni času torej v Trbovljah
narašča število »ubežnikov« in
pjladoletnih prestopnikov, ki
j; jih bilo treba oddati v
pjojne zavode. 1965. leta, na
primer, je bilo v vzgojnih za-
rodih 21 mladih Trboveljča-
dov, predlanskim 34, lani pa
if 38. To seveda terja tudi
Pitna sredstva iz občinske-
p proračuna; samo letos bo-
jo morali plačati za stroške
jjnladoletnikov v vzgojnih in
drugih zavodih okrog 20 mili-
jonov starih din. Vendar pa
nstrezne službe poudarjajo,
da bodo ti stroški naraščali
v prihodnje, ker se veča
število moralno in vzgojno
ogroženih otrok ter zane-
marjenih in ekonomsko ter
zdravstveno ogroženih otrok.
Porast števila vzgojno in
moralno ogroženih ter zane-
marjenih otrok v Trbovljah
terja, da bo treba v prihod-
nje začeti preprečevati zlasti
nastajanje motenj, in to s
pravočasnim vključevanjem
mladih v organizirano otro-
ško varstvo, z oddajo v rej-
ništvo, z zagotovitvijo celo-
dnevnega bivanja otrok v
osnovni šoli ter z večjo skrb-
jo za to, kako bodo mladi
preživeli prosti čas. Vse to bi
utegnilo v naslednjih letih
vplivati, da bi bilo izdatkov
za zavodsko varstvo otrok
manj, tako pridobljena sred-
stva pa bi lahko koristneje
porabili za financiranje raz-
nih oblik dejavnosti za mlade.
Sicer v Trbovljah menijo,
da bi bilo treba v prihodnje
zagotoviti širšo mrežo pro-
stovoljnih socialnih delavcev,
da bi lahko uspešneje šli v
akcijo za odpravljanje mla-
dinskega prestopništva, treba
pa bi bilo okrepiti tudi soci-
alno službo na občkii. (š)
Odlikovani gasilci
Poročali smo že, da je te
dni slavilo prostovoljno ga-
silsko društvo Trbovlje
mesto 80-letnico delovanja.
Sklepna prireditev ob tem
jubileju je bila v nedeljo, 2.
junija, v novem gasilskem
domu v zgornjih Trbovljah.
Na prireditvi so podelili ga-
silcem odlikovanja. Gasilska
zveza Slovenije je potem, ko
je pregledala uspehe dela
društva in posameznih čla-
nov, odlikovala z gasilskim
odlikovanjem I. stopnje Fran-
ca Fakina in Ernesta Oplot-
nika, z gasilskim odlikova-
njem II. stopnje Ivana Grač-
nerja, Franca Razpotnika,
Ivana Jermana in Rajka Biz-
jaka, z gasilskim odlikova-
njem III. stopnje pa Blažeta
Petana, Karla Bibiča, Jakoba
Kovčeta in Jožeta Mišulina.
Občinska skupščina Trbov-
lje, pokrovitelj slavja, pa je
odlikovala prostovoljno gasil-
sko društvo Trbovlje — mesto
ter šest članov tega društva
za dolgoletno požrtvovalno
delo v gasilstvu. Odlikovani
so bili: Jože Pistotnik, za 50
let dela v gasilski organizaciji,
Jakob Kovče (44), Franc Raz-
potnik (44), Ivan Jerman
(41), Rajko Bizjak (38) in
Ernest Oplotnik (36).
Prostovoljno gasilsko dru-
štvo Trbovlje — mesto pa je
dodelilo ob tej priložnosti
spominske diplome dvema
častnima predsednikoma tega
društva, in sicer Francu
Gučku, ki slavi letos 80-letni-
co rojstva, in Florjanu Ber-
gerju.	(š)
Mucin dom
Učenci z osnovne šole
lAiojza Hohkrauta« iz
rbovelj so ob koncu maja
tvakrat nastopili v domu
»tobode — Zasavje. Pod
'odstvom tovarišice Geni
&kove so se predstavili
fočinstvu z mladinsko igri-
* »Mucin dom«.
Zadnja guma
Wnik osebnega avtomobila
«NC OSENAR je vozil iz Ce-
li1 Proti Ljubljani, ko je jia
r^kem pri bencinski črpalki
jjj^lo zadnjo desno gumo. Vo-
G Jf s hitrostjo približno <0
£«n*trOV na uro. Vozilo je prl-
f° zanašati po cesti, nato pa
j potegnilo na travnik pod
kjer se je prevrnilo pre-
'trehe in obstalo ob žični
Jjjli na boku. Škodo so ocenili
»000 dinarjev.
Letos Tudi ..Mala šola"
Otroška varstvena ustano-
v Trbovljah ima zdaj 6 od-
i/0v; zadnji oddelek na Ke-
L/Vem so uredili šele pred
. ^ dni, vendar je že zdav-
. •1 Premajhen, da bi lahko
vse malčke, ki bi jih
jjjpice rade pošiljale v vr-
i..: Na Kešetovem bo zato
j. a y doglednem času od-
J še en oddelek, nov od-
Pa bodo morali urediti
■J Vevškem. V vrtcu »Mar-
nLa« v "zgornjih Trbovljah, v
^ ^ dijaškem domu, pa
Id, st°poma preurejajo pro-
^ Hi jih namenjajo za po-
Id? otroškega varstva. Ta-
1 bilo vsaj za zdaj zado-
Hv'v° poskrbljeno za var-
V Predšolskih otrok. V
»Marjetka« delujeta tudi
I^J^elka za varstvo šolo-
V^^h otrok; sicer imajo
oddelke tudi na
»tj./^jskih osnovnih šolah,
r Pa čas varstva ne mo-
Prilagoditi delovnemu
l(iviti2aPoslenih, niti ne zago-
Prehrane šolarjem.
V otroški varstveni ustano-
vi v Trbovljah so v letošnjem
letu, in to s prvim marcem,
prvikrat v popoldanskem ča-
su organizirali »malo šolo«, s
čimer so vključili v sistema-
tično predšolsko vzgojo vse
tiste malčke, ki so jih letos
vpisali v prvi razred osnovne
šole, da bi jih na ta način
tudi pripravili na šolo. Z no-
vim šolskim letom pa želijo
organizirati redno delo v »mali
šoli« in vanjo vključiti vse ti-
ste mlade Trboveljčane, ki
bodo potem čez leto dni prvič
prestopili šolski prag.
Otroška varstvena ustano-
va v Trbovljah je odprta sko-
zi vse dni v letu; za varstvo
in prehrano, to je za malico
in kosilo, prispevajo starši
največ po 80 novih dinarjev
na mesec.
Sicer pa ustanova, kolikor
je mogoče, upošteva želje
staršev. Zato je zdaj tudi že
začela zbirati prijave za celo-
dnevno varstvo.	-š-
ŠTUDIJE, KI JIH BODO LAHKO S PRIDOM UPORABILI
TUDI DRUGOD
Premogovništvo in perspektive
Zasavski revirji so preko zavoda socialistič-
ne republike Slovenije za mednarodno tehnično
sodelovanje uspeli, da bo iz sredstev Programa
za razvoj pri Organizaciji združenih narodov
financirana izdelava tistega dela programa re-
gionalnega razvoja zasavskega bazena, ki zade-
va premogovništvo v zasavskih revirjih ter nje-
govo perspektivo, in pa probleme nadaljnjega
razvoja termoelektrarne in industrije, ki je ve-
zana na premogovnike.
Znano je, da se je znašlo
premogovništvo v zad-
njih dveh desetletjih zaradi
vedno večjega prodora ple-
menitih goriv v precejšnjih
težavah, zlasti še v tistih dr-
žavah, kjer je temeljila ener-
getska bilanca na premogu.
To problematiko rešujejo ali
z intervencijami družbe ali
pa z družbenim usmerja-
njem.
Zasavski rudarski revirji
imajo ekonomsko osnovo
prav v premogovništvu, ob
katerem so se razvile tudi
druge gospodarske panoge.
Navzlic hitremu razvoju dra-
gih gospodarskih panog in
spremenjenim strukturnim
odnosom pa je premogovni-
štvo v revirjih še vedno naj-
pomembnejša gospodarska pa-
noga; težave, ki se pojavlja-
jo v premogovništvu, pa se
odražajo tudi v vseh tistih
delovnih organizacijah, kate-
rih proizvodnja je posredno
oziroma neposredno vezana
na premogovnike. Ker pa je
mogoče podobno problemati-
ko opaziti tudi še v nekate-
rih drugih premogovnih pod-
ročjih pri nas, bi lahko štu-
dijo, ki jo bodo izdelali v
sklopu programa regionalne-
ga razvoja zasavskega ba-
zena, s pridom uporabiti tu-
di drugod.
V študiji o zasavskih pre-
mogovnikih in perspekti-
vi njihovega razvoja želijo
analizirati in oceniti tiste
oblike energije, ki jih bodo
uporabljali v prihodnje, ter
kje je v energetski bilanci
mesto Zasavskih premogovni-
kov, s kakšnim obsegom pro-
izvodnje in asortimentom.
Preučili bodo organizacijsko
shemo združenih premogovni-
kov ter tehnologijo metod
odkopavanja in transporta.
Zraven tega bodo preučili či-
ščenja Save, pozabili pa ne
bodo tudi na obravnavo vpra-
šanj v zvezi s prekvalifika-
cijo rudarjev ob zmanjša-
nem obsegu proizvodnje in
delovnih invalidov ter zapo-
slovanje odvisne delovne sile.
S študijo o problemih na-
daljnjega razvoja termoelek-
trarne in industrijo, ki je ve-
zana na premogovnike, pa že-
lijo odgovoriti na naslednja
vprašanja: kakšno je mesto
termoelektrarne Trbovlje v
elektroenergetskem sistemu,
kakšne so možnosti za izkori-
ščanje tople vode iz termo-
elektrarne, kakšne so možno-
sti za predelavo pepela iz
termoelektrarne in kakšno
tehnologijo naj bi v tej zve-
zi uporabljali, kako usmeri-
ti proizvodni program stroj-
ne tovarne Trbovlje spričo
stanja v premogovništvu, po-
dobno pa tudi tovarne TEVE
— Varnost v Zagorju ob Sa-
vi ter kakšne so potencialne
možnosti za preusmeritev ru-
dniških delavnic v industrij-
sko servisna podjetja. —N—
Separacija in drobilnica peska v Krškem, za katero je trboveljska strojna tovarna
izdelala in montirala celotno opremo za drobljenje in sejanje peska.
ŽRTVE
PROMETA
Trije trčili
Na desni strani ceste proti
štoram je stal v Prožinski va-
si parkiran osebni avtomobil
MIRKA TURKA, ko je iz štor
zgodaj zjutraj pripeljal avto-
bus z voznikom - ZVONKOM
KOKALJOM. V bližini par-
kiranega avtomobila je pripe-
ljal nasproti avtobusu mope-
dist IVAN ŠKET, ki je pre-
hiteval osebni avtomobil in se
zaletel v prednji del avtobu-
sa. pri trčenju se je hudo
poškodoval in so ga nezavest-
nega odpeljali v celjsko bol-
nišnico. Ko je voznik avtobu-
sa videl, da je prišlo do trče-
nja, je močno zavrl, v zad-
nji del avtobusa pa se je za-
letel zaradi prekratke var-
nostne razdalje z osebnim av-
tomobilom IVAN KOROŠEC.
Pri1" trčenju si je poškodoval
hrbtenico sopotnik v osebnem
avtomobilu ANDREJ PRE-
VOLNIK.
Zaletel se je
v tovornjak
Proti Laškemu je vozil s to-
vornjakom STANISLAV KO-
ŠTOMAJ. V Laškem je s
stranske ceste pripeljal kole-
sar JAKOB KAČUN in se za-
letel v zadnji del tovornjaka.
Dobil je kompliciran zlom
prstov na levi roki in rani na
obrazu in kolenu.
Benzin na travniku
Tovornjak s prikolico — ci-
sterna. ki ga je upravljal
KRUNOSLAV CVENCEK, je
vozil po cesti II. reda iz Bi-
strice ob Sotli proti Šmarju.
V Hrastju se je utrgal ročaj
ustja prikolice, ki se je tako
odpela. Prikolica je sama
peljala še 44 metrov po ce-
sti, 13 metrov po jarku in se
nato prevrnila na travnik. V
cisterni je bilo 20.000 litrov
86-oktanskega bencina, kate-
rega je izteklo 5 do 6.000 li-
trov. Samo na prikolici je
škode za 10.000 dinarjev.
Mopedist padel
Iz žič se je proti Sloven-
skim Konjicam, peljal mope-
dist ALBIN AJDNIK in pa-
del. Dobil je odrgnine po de-
sni strani glave in verjetno
tudi pretres možganov. Odpe-
ljali so ga v celjsko bolniš-
nico.
Trbovlje - partizanski vrh
PRIČAKOVANJA, DA BODO ŽE V LETOŠ-
NJEM LETU ZAČELI Z DELI PRI IZGRADNJI
ŽIČNICE TRBOVLJE—PARTIZANSKI VRH,
DO OSREDNJEGA TURISTIČNEGA IN RE
KREACIJSKEGA SREDIŠČA ZASAVSKIH RU
DARSKIH REVIRJEV, SE NE BODO URES
NIČILA.
Zapisati je sicer treba, da
je bilo opravljenih že doslej
precej del. Tako so trbovelj-
ski investicijski biroji opra-
vili vse geodetske meritve,
Transturist škofja Loka — od-
delek za žičnice, je tudi že iz-
delal idejni projekt, občinska
skupščina Trbovlje pa je do-
ločila rezervat za gradnjo
žičnice.
Zataknilo pa se je ob vpra-
šanju, kdo naj bo investitor.
Ljubljanski SAP je bil še lan-
sko leto pripravljen sam pre-
vzeti izgradnjo žičnice, kar bi
bilo tudi prav, saj opravlja
na področju občin Trbovlje,
Hrastnik in Zagorje ob Savi
večino avtobusnega prometa
in bi bilo torej samo ob sebi
umevno, da se vključi zdaj
tudi v večji meri v razvijanje
turistične dejavnosti. Ljub-
ljanski SAP je zdaj priprav-
ljen sofinancirati gradnjo žič-
nice iz Trbovelj na Partizan-
ski vrh, drugega investitorja
oz. soinvestitorja pa za zdaj
še ni in torej lahko ta čas le
ugibamo, kdaj bo naposled
prišlo do gradnje. V letoš-
njem letu skorajda gotovo
da ne.
Upoštevaje oblikovitost te-
rena, nadmorsko višino in
namen žičnice je prevladalo
strokovno mnenje, da bi bila
najprimernejša sedežnica s
trajno pritrjenimi sedeži na
transportni vrvi krožnega si-
stema. Projektanti škofjelo-
škega Transturista so izdelali
tri variante v tej zvezi; grad-
nja enosedežnice s 165 pritr-
jenimi sedeži, zmogljivosti od
270 do 380 oseb na uro, bi
veljala okrog 1,700.000 novih
din; gradnja enosedežnice z
213 sedeži in z zmogljivostjo
od 350 do 500 oseb na uro,
pa bi veljala nad 1,800.000
novih din; gradnja dvosedež-
nice s 150 dvojnimi sedeži in
z zmogljivostjo od 450 do 700
oseb na uro, pa bi veljala
okrog 2,200.000 novih din, V
cene pa niso všteti stroški
geodetskih meritev, geolo-
ških raziskav, ureditev zem-
ljišča okrog postaj, postavi-
tev postaj in ureditev okolice
trase. Celotna izgradnja žični-
ce Trbovlje — Partizanski vrh
bi po prvi varianti, se pravi
enosedežnica s 165 sedeži, ve-
ljala skupaj nad 2,500.000
novih din.	(š)
Razgovor o kmetijstvu
Član izvršnega sveta skupščine
Slovenije, inž. Franc Razdevšek,
se je pred dnevi pogovarjal v
Trbovljah s predstavniki občin-
skih skupščin, kmetijskih zadrug
in kmetijskih proizvajalcev iz Tr-
bovelj, Hrastnika in Zagorja ob
Savi o stanju v kmetijstvu v za-
savskih revirjih in o možnostih
za nadaljnji razvoj. V razgovoru,
v katerem so sodelovali še pred-
stavniki republiškega sekretariata
za gospodarstvo, kmetijskega in-
stituta iz Ljubljane in gozdnega
gospodarstva Ljubljana, je pre-
vladovalo mnenje, da naj bi kme-
tijstvo v prihodnje bolj skušalo
zadostiti potrebe lokalnega trži-
šča, se pravi, da naj bi v večji
meri prešlo na blagovno proiz-
vodnjo, bolj pa bi se moralo
vključiti tudi v turistično dejav-
nost. Sicer pa bi bilo treba iz-
boljšati odnose med kmetijskimi
zadrugami in zasebnimi kmetij-
skimi proizvajalci ter preučiti,
kakšna naj bo v prihodnje orga-
nizacija kmetijskih zadrug. Pri
tem bi bilo treba zlasti ugoto-
viti, če so sedanje kmetijske za-
druge dejansko žarišče vsega na-
predka v kmetijstvu oziroma če
bodo v prihodnje tudi dejansko
sposobne uveljavljati programe
nadaljnjega razvoja kmetijstva.
Prijetno počutje in
eleganco vam daje
samo konfekcija
»ELEGANT« Celje
DELO
VSAK
BRALEC DELA
LAHKO PREŽIVI
LETNI ODDIH
ZASTONJ!
UDELEŽITE SE
NAGRADNEGA
RAZPISA
KOMPAS - DELO
»POLETNE
POČITNICE«
KOMPAS
Dopisujte
v vaš
tednik
5 JUNIJA 1968
spari - branika - trbavlje	tednik *** 19
M A L I
OGLASI
Vsaka beseda v malem
oglasu stane 0,50 Ndin (za
naročnike) in 0,60 Ndin
(za vse druge). Ob posre-
[ do vanju naslova v upravi
lista zaračunamo še do-
datnih 1,00 Ndin; za ogla-
se pod šifro pa po 2.00
Ndin
Male oglase sprejema-
mo načelno v upravi lista
vsak teden do 10. ure »
soboto Izjemoma spreje-
mamo naročila za male
oglase iz oddaljenih kra-
jev. bolnišnic, zavodov in
podobno tudi v pismih, če
nakaže naročnik istočasno
ustrezno vsoto denarja
C. TEDNIK. OGLASNI
ODDELEK IN SPREJEM
RADIJSKIH OBJAV TER
ČESTITK Celje, Gregor-
čičeva 5, pritličje desno;
telefon 31-05.
PRODAM
PARCELO na Lopati ob cesti pro-
dam. Marija Cocej, Lopata 10.
MAJHNO vikend hišico in 1029 kv.
m zemlje prodam. Cena 19.000
ND. Vprašajte pri Verbič, Celje,
Košnica štev. 5.
TOVORNI avto TAM — 3 tone
prodam. Naslov v" upravi lista.
ENOSTANOVANJSKO hišo z veli-
kim vrtom v bližini Celja pro-
dam Naslov v upravi lista.
AVTO Opel Olimpia letnik 52 ge-
neralno popravljen prodam. —
Franc Povše, Šmartno ob Paka
125.
PAR konjskih komatov in konjski
obračalnik za seno prodam. Na-
slov v upravi lista.
SPALNICO — orehov furnir 4 D
»Meblo«, in dnevno sobo pro-
dam po zelo ugodni ceni. —
Ogled je mogoče vsak drugi dan
po 14 uri razen ob nedeljah. Na-
slov v upravi lista.
MIZARSKI skobelni stroj, porav-
nalnik in debelinkar nemške
znamke (600 širine) prodam. —
Kari Krklec, Žiče — SI. Konjice.
12 AROV sadovnjaka primerno za
vikend nedaleč od Savinje v
bližini Letuša prodam. Naslov v
upravi lista. '
4 OKENSKI velik kozolec s šesti-
mi zidanimi opečnimi stebri —
10 x 5 m, pokrit z opeko, pro-
dam. Trnovlje 148. Celje.
FIAT 600 — 58.000 km, uvožen,
prodam Ogled — Celje, Na oto-
ku 3/11.
NOVO hišo z njivo in vrtom ob
cesti prodam ali zamenjam. Ne
zamudite nakupa! Ivan Žibret,
Liboje 58 — Petrovče.
NSU Prima 170 ccm ugodno pro-
dam. Edi Antloga, Vel. Pireši-
ca, Petrovče.
ALT saksofon, os za mizarski sko-
belni stroj in žago za razrez hlo-
dovine prodam. Ivan Rek. Mali
vrh — Šmartno ob Paki.
STAREJŠO hišo z vrtom v Vojni-
ku prodam. Pismene ponudbe
pod »3.000.000«.
»REKORD« 57, radio »Blaupunkt«
za avto. prodam, škorc. Celje,
Cesta na Dobravo 62.
MOTOR JAWA prodam ali zame-
njam za moped. Naslov v upravi
lista.
DNEVNO sobo poceni prodam.
Hribernik, Celje, Veselova 8.
KUPIM
DOBRO ohranjen pianino kupim.
Horvat, Celje Ul. Prekomorske
brigade 12.
MANJŠO kmečko skrinjo kupim.
Naslov v upravi lista.
ZAPOSLITEV
DEKLE išče kakršnokoli delo za
8 ur dnevno. Naslov v upravi li-
ZVD PARTIZAN Celje — Gaberje,
razpisuje prosto delovno mesto
hišnika. Vse informacije — pri
društvenem gospodarju Trebič-
niku. Mariborska c 42
STANOVANJE
MATI padlega borca išče prazno
sobico. Ponudbe pod »Rada ba
se vrnila med Celjane«.
VELIKO SOBO, opremljeno ali
prazno oddam. Naslov v upravi
lista.
DVA fanta sprejmem na stanova-
nje v bližini mesta. Naslov v
upravi lista.
OPREMLJENO sobo oddam v Žal-
cu. ali sprejmem izobraženo
upokojenko za skupno gospodinj-
stvo. Naslov v upravi lista.
MLAJŠO upokojenko sprejmem na
stanovanje — kot sostanovalko.
Naslov v upravi lista.
RAZNO
OPRAVLJAM vsa tesarska in krov-
ska dela solidno in po konku-
renčni ceni. Naslov v upravi li-
sta.
MOŠKI srednjih let s premože-
njem, želi spoznati sebi enako
tovarišico v svrho ženit ve. Pis-
mene ponudbe pod »Resničnost«.
ŽENSKA 39 let — zaposlena, želi
spoznati prijatelja približnih let
za skupne izlete. Pismene ponud-
be pod »Planine vabijo«.
NUJNO potrebujem 7000 Ndin po-
sojila za dobo 6 mesecev. Nu-
dim 25 odst. obresti. Garancija
hiša. 2 ha zemlje in tovorni av-
tomobil. Naslov v upravi lista.
KOVACNICO dam v najem zaradi
bolezni. Franc Cestnik. Prebold
1 (nasproti samopostrežne trgo-
vine).
67-LETNI upokojenec gre v skup-
no gospodinjstvo k eni ali dve-
ma osebama — na manjše po-
sestvo. Naslov pustiti v upravi
lista.
GRADITELJI HIŠ — POZOR! Iz-
delujem aluminijaste karnise,
okvire za rolete, razne ograje in
opravljam vsa stavbena kju-
čavničarska dela. — Priporoča
se: Miloš Klinar Celje Vrunče-
va 14 — Tel. 30-51.
»M pp, a oseD o.A.,
Priporočam cenjenim stran-
kam. da pravočasno oddajo v
popravilo šolske aktovke in
torbe. Popravila opravljam
hitro in po konkurenčnih
cenah.
JAKLIČ FRANC
TORBARSTVO
Celje, Tomšičev trg štev. 9
Ob bridki izgubi moje ljublje-
ne mame
MARIJE
KOS
se iskreno zahvaljujem vsem
sorodnikom, prijateljem, ko-
lektivu Sekcije za vzdrževanje
proge Celje in sostanovalcem,
ki so jo spremili na njeni
zadnji poti in darovali vence.
Žalujoča hčerka
OGLAŠUJTE V CT
ZASAVSKI PREMOGOVNIKI TRBOVLJE
RUDARSKI ŠOLSKI CENTER
ZAGORJE OB SAVI
RAZPISUJE
VPIS UČENCEV
v I. letnik poklicne šole
za poklic kvalificiranega rudarja — kopača
POGOJI:
—	uspešno zaključenih najmanj 6 razredov osem-
letke
—	primerno zdravstveno stanje
—	starost od 15 do 17 let
Učenje traja tri leta. Center ima svoj internat
s popolno oskrbo. Učenci prejemajo v času izuče-
vanja nagrado po pravilniku o nagrajevanju učen-
cev.
Prijave sprejemamo do 31. julija 1968.
GLASBENA SOLA V CELJU
Sprejemni izpiti za nove učence bodo v petek, 21. junija
ob 9. in ob 15. uri. Novinci morajo pri sprejemnem izpitu
dokazati:
a)	da imajo dovolj razvit posluh in ritmični čut,
b)	da znajo zapeti vsaj 2 narodni pesmi,
c)	da so primerno stari, fizično in duševno zdravi.
Pravilno izpolnjeno prijavnico (tiskovine dobite v šolski
pisarni) sprejemamo do 20. junija 1968.
Nove učence sprejemamo za sledeče instrumente oziroma
predmete:
violina, čelo, kontrabas, klarinet, oboa, trobenta, rog, po-
zavna, kitara, flavtica, solo petje in nauk o glasbi.
Podrobne informacije so na razpolago v pisarni glasbene
šole.
Ob nenadni in bridki izgubi ljubega moža
in skrbnega ata
JANEZA KUKOVIČA
ŽELEZNIŠKEGA UPOKOJENCA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prija.
teljem in znancem, vsem darovalcem vencev jtl
cvetja. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Moserju
godbi ŽPD »France Prešeren« iz Celja, kolektivu
in pevskemu zboru tovarne ALPOS Šentjur, pey.
skemu zboru iz Šentvida, kolektivom »Agropromet«
»Kolarstvo in mizarstvo«, Železniške postaje Celje
ter vsem govornikom.
Vsem še enkrat prisrčna hvala.
ŽALUJOČA ŽENA, OTROCI
IN DRUGO SORODSTVO
TEHNIŠKA SOLA V CELJU
KIDRIČEVA 3
bo sprejela za šolsko leto 1968-69
150 NOVINCEV IN SICER:
90 NA STROJNI ODSEK,
60 NA GRADBENI ODSEK.
PRIJAVE ZA VPIS sprejema šola do 24. junija.
Za vpis predložite naslednje listine:
—	spričevalo o dokončani osnovni šoli
—	izpisek iz rojstne matične knjige
—	izpolnjen obrazec 1,20 (DZS), kolkovan z novih
din 0,50.
POGOJ ZA SPREJEM je uspešno dokončana osem-
letka in starost do 18 let.
Preizkus znanja iz matematike bo 25. junija ob
8. uri, iz slovenskega jezika ob 10. uri.
Med šolanjem lahko učenci stanujejo v domu Vere
Šlandrove, Celje. Ul. 29. novembra 16.
Oskrbnina mesečno je 216,00 Ndin.
Šolski industrijsko
kovinarski center Store
OBJAVLJA
za šolsko leto 1968-69
vpis 80 učencev v I. letnik poklicne šole —
kovinarske stroke
Pozivamo vse tiste mladince, ki so uspešno končali osen
letko in ki čutijo veselje do poklicev kovinarske strok
da se prijavijo do 24. junija 1968.
Za vpis predložite naslednje listine:
—	originalno spričevalo o uspešno dokončanem osma
razredu osnovne šole
—	lastnoročno izpolnjen obrazec 1,20 (DZS) kolkovi
z 0,50 Ndin
—	zdravniško spričevalo in
—	izpisek iz rojstne matične knjige
Preizkus znanja iz matematike bo 25. junija ob 8. uri.
slovenskega jezika ob 10. uri.
UPRAVA ŠIKC ŠT0RJ
OBVESTILO
OBVEŠČAMO, da poslu-
jemo od 5. junija 1968. da-
lje v novih poslovnih pro-
storih — CESTA V TR-
NOVLJE — telefon 31—64.
Uprava posluje za stranke
vsak ponedeljek in četrtek
od 7.—14. ure.
VETERINARSKA
POSTAJA CELJE
POLJE »OMEGA«
8. Pošast se je obrnila kot bik v areni in krenila
naravnost nad Jeana. S svojimi bodičastimi nogami
je začela spretno plezati po deblu navzgor in nato
po ploščati zeleni veji proti Jeanu!
Ni veljalo mnogo premišljati! Jean se je nekaj
časa umikal proti koncu veje — nato mu je zmanj-
kalo tal. Nerodno je odskočil in se ujel v vejevje
pod seboj. Razbremenjena veja se je pri tem spro-
žila in tudi napadalec je izgubil ravnotežje. Padel
je za Jeanom; le malce vstran na ploščat, lepljiv list.
Nastal je trenutek napete tišine. Z enim skokom
bi bila pošast pri Jeanu, ki je nemočno visel v ve-
jevju. Toda ni se ganila! Bila je — prilepljena na
mastni površini lista! Šibko je krilila z nogami, list
pa — bil je živ — se je začel na robovih kriviti.
Preteklo je nekaj trenutkov in črno bitje je postalo
ujetnik roparskega lista.
Prizor je bil pošasten. Jean je pozabil, da visi v
vejevju. Strmel je v nevarno rastlino. Ostri, bodiča-
sti robovi lista so se tesno sklenili. Gosta leplJ .
tekočina se je pricedila prav do robov. V ^
utonilo telo črnega vojščaka; dve, tri črne nožic®
nemočno visele iz železnih klešč razbojniške raS )l0f
Peter je medtem prišel iz ladje in pomagal Jerl
iz vejevja. Spreletelo ju je grenko spoznanje:
s cvetlicami posuti planet ima tudi svoje prebiv?^
In ti prebivalci niso bili, sodeč po sprejemu, kJ
ga pravkar doživela, niti najmanj gostoljubni!
Vesoljca sta se jela previdno ozirati naokr°»'
20 ***"tednik
aglusi
13. JUNIJA 1968
MIROSLAV SVENDRLIK:
ZGODOVINSKI MLIN
sa je, da sem m,
Lftrod palcem nekaj več
D^J^i In šinilo mi je v
/P cLa ga vložim v kaj
v ^ak materi-
ftbjekt.
iP' jjj imel nekaj odvečne
kaj bi si najraje
p^L sem vprašal prija-
pf'gošolaka.
star mlin!« je odgo
j^ot bi ustrelil. »Veš,
:e dandanes grozno v
^ Kdor le more, si kupi
i^nilin, da bi daleč od
^»šlcega direndaja užival
prosti čas. To je ču-
■(jo: P°d 0,1111,01111 ti žubori
rt malo proč šumi dre-
gozd, ti pa lepo se-
mlinu in premišljaš,
P je vse na tej zemlji
in minljivo ...«
^ra misel,« sem mu po-
oj »namreč tole o minlji-
Zfr vsega. Samo ne vem,
bč bil za to potreben
0 minljivosti lahko
rtffldšljaš, kjer se td zlj«ubi.«
,2e, ampak najlepše je v
peca mlinu,« je ugovarjal
^telj. »Okolje je kot na
£ Zato te nagovarjam.
utega imajto mlini zani-
ftVo preteklost. Doktor Vid-
^ je kiupil mlin, čigar
gtnico so leta 1709 razgla-
& za coprnico in sežgali
B grmadi. Mlin tenorista
Milja so pred sto leti za-
jeli Prusi in zapretili mli-
grju, da ga bodo spekld na
gšnju. Starec jim je od
trahu odšel v sveta nebesa.
)6i dragi maj, češki mlini
o kompletna zgodovina. V
ekateriih se še dandanašnji
^ prikazujejo duhovi. Le
upi si mlin, ne bo ti žal!«
Predlog je bil vabljiv, pa
en začel stikati za primer-
en mlinom. Zvedel sem, da
e pri mestecu Trjapka pro-
|jja mlin, Karbalec mu pra-
jjjo. Bes nisem vedel, ali je
rišel v češiko zgodovino in
kakšen zločin se je zgodil
v njem. Bom šel pa na sle-
po srečo v kupčijo, in ri
skiral, sem si mislil. Umet-
niška inteligenca je daines
vsa neumna na mline, in če
bom predolgo mencal, mi
bo mlin splaval po vodi.
In tako sam se lepega dne
odpeljal v Trjapko. Infor-
macija, ki sem jo v mestecu
dobil o mlinu, je bila pravi
podatek: okrog mlina, tako
so mi povedali, je čudovita
narava, fantastičen kotiček
miru in tišine. Glede zgo-
dovinskih zločinov v mlinu
sicer nihče ni vedel ničesar
zanesljivega, nihče pa te
možnosti ni izključeval. In
tako sem jo mahnil v Kar-
balec. Povem vam, pravcati
mlin iz bajke, žava priča
srednjega veka. Če tukaj* ni-
so pobijali in .pekli hudo-
delci in rokovnjačd, potem
niso sploh nikjer. Zadovoljen
od prvega vtisa, sem veselo
stope! proti vratom. Tedaj
pa me je ustavil starec v
ponošenem plašču.
»Hej, kam, vi?« me je
vprašal starec in me sumlji-
vo pogledal.
»V mliri, strne. Ratd bi ga
kupil, saj je naprodaj, ne?«
»To drži,« je reikel starec,
»ampak dvomim, da ga boste
kupili, ko zveste, kaj se je
v njem zgodilo.«
»Kaj pa je bilo taikega?«
sem se kar v:ied od neuča-
kanosti, da zvem za zgodo-
vinski zločin, po katerem bo
moj mlin deležen zaslužene
slave.
»Ja, stvar je taikale,« je
začel starec z votlim glasom.
»Mlinarica se je zaljubila v
drvarja Buhto. No, Buhta je
ustregel njeni zaljubljenosti.
Ampak njun odnos ni ostal
dolgo skrit: prej ko v štiri-
najstih letih je mlinar vse
zvedel. V jezi je s polenom
Buhti razbil glavo, nato je
pograbil mlinarico in jo tre-
ščil pod mlinski kamen.
Potlej je odšel na podstreš-
je in se obesil na tram.«
»Čudovito!« sem se razve-
selil. »Pa so o tem kakšni
zgodovinski dokazi, je kje
zapisano? Ni vse skiupaj le
lari fari?«
»Bodite prepričani, da je
OREHI
Montesquieu je s svojo knji-
go »Duh zakonov« povzročil
pravo revolucijo duhov.
Nekega dne se je prepiral
s parlamentarcem iz Borde-
auxa zaradi filozofskega iz-
reka. Omenjeni politik je ho-
tel imeti po vsej sili prav in
se je nazadnje povzpel do na-
slednjega dokaza:
»če ni vse natančno tako,
kot vam pravim, vam dam
svojo glavo!«
Montesqieu reče mirno:
»Sprejmem jo; majhni da-
rovi utrjujejo prijateljstvo.«
XXX
»Tega pa res ne razumem,«
se pritožuje Petra, »zakaj se
zadnje čase Anica tako čudno
vede in zahteva, da jo kli-
čemo Anabela!«
»Kaj Se ne veš?« ji razlaga
Tončka, »da je cma tudi ena
izmed tistih, ki se je zato
slekla, da bi se naučila fil-
mati?«
XXX
Neki znan slovenski slikar
se je znašel v družbi, kjer
je bila tudi najbolje raščena,
najbolje oblečena in naj glob -
je »izrezana« Slovenka. Kma-
lu je ugotovila, kako jo sli-
kar, ki ga ni poznala, stro-
kovno ogleduje, zato ga je
vprašala: »Kaj pravite k moji
novi obleki?«
»Lepo, lepo,« je odgovoril
duhoviti slikar. »Samo že za
en gumbek niže, pa bomo
imeli piknik na prostem!«
res. Ce je stari Tomaček
potrdil, je sveta resnica.«
»Odlično, stric! Grozno ste
me razveselili. Kupil bom
ta mlin.«
»Ne oziraje se na tri ubo-
je?« se je začudil starec.
»Saj prav zaradi njih. Dva
uboja in en samomor! Kaj
si morem želeti lepšega? In,
če je zgodovinsko izpriča-
no ...«
»Čuden patron ste,« je za-
mrniral. »Takega še nisem
srečal. Menda vas sam obup
žene, da hočete kupiti ta
mlin.«
Nasmehnil sem se in vese-
lo pomahnil z roko.
»Kaj hočemo?« sem mu re-
kel pomirljivo. »Dandanes
se nam take zgodovinske re-
či ne zdijo strašne. Za inte-
lektualnega kupca je to prav
zanimivo. Le pomislite, ži-
veti v mlinu, kjer se pomoči
gotovo zmeraj pojavlja duh
tega nekdanjega mlinarja in
straši! Pantastično!«
»I, kakšen duh, bog vas
nima rad!« se je začudil sta-
rec .»Saj. mlinar še zmeraj
visi na tramu. Jaz pa čakam
in stražirn, dokler ne pride-
jo miličniki.«
Proga Beograd-Bar
Proga Beograd — Bar ,'e
dokončno opravila izpit tudi
pred tistimi, od katerih volje
in prepričanosti je bila nje-
na usoda precej odvisna.
Mednarodna banka za obno-
vo in razvoj je nedavno odo-
brila Jugoslaviji namenski
kredit 50 milijonov dolarjev
za dograditev te proge, o
kateri se je nekaj zadnjih
desetletij toliko govorilo, pi-
salo in razpravljalo kot o
nobenem drugem objektu na-
šega gospodarstva. Proga
Beograd — Bar je postila
malone narodna legenda.
Sedaj so kupi elaboratov,
dokazov in doktorskih diser-
tacij o potrebi zgraditve te
proge postali z odlokom
banke zanimiv arhiv. Prvi
vlak bo zapeljal po tej progi
leta 1972. Dotlej pa je treba
obdržali tempo začetih del,
da bo o pravem času do-
grajena ta proga, ki bo tekla
skozi najbolj pisana področ-
ja naše dežele.
Ljudska
modrost
Grdi dnevi so često šteti,
lepi zelo malo v misel
vzeti.
Ako greš volku naproti,
pokliči psa s seboj!
Dobro doma, kdor ga
ima.
Ako človek ne more biti
lep in bogat, kakor bi rad,
lahko je dober in pošten.
Kjer kuga razsaja, tam
smrt raja.
Bolj če bo pridna pozi-
mi predica, dlje bo rožlja-
la pod palcem petica.
Ako bi sirot ne bilo, žar-
ko sonce ne bi svetilo.
Bolje bobova slama ko
prazne jasli.
Ako bi se ljudje za ne-
besa tako pulili kakor za
denar, ti bila že davno
premajhna.
Bolje dajati kakor je-
mati
Pahljača velikega poglavarja
svilnata dolga peresa z barvo temnih
Vngozdov so pripadala rajski ptici, raj-
ki so jo ujeli nekje na obrežju
Mlantika v eni od dežel zahodne Afrike.
Sedaj je to pahljača in pogled nanjo mi
^ičara čas, preživeti v podnebju sončne
mke, pričara zelene kokosove palme, vi-
travo, velike cvetove, ki dehtijo samo
tonoči, nasmejane lepe otroke črne Afrike
''noja mala prijatelja Ncimu in Mbalo.
Morda ju nikoli več ne bom videla.
^ zato: kadar si zaželim, ju vidim — v
!Pominu, tudi če ne pogledam na pernato
Pijačo na steni moje sobe. Poslušam,
tofco poje Mbala. črne kodraste lase ima
Netene v deset kitk, Jci ji štrlijo na vse
ro?ii. Deklica ima glas kot ptica, tenak,
^(enafc, kot da se bo sredi pesmi zdaj
Tra? pretrgal... Mbala je pela staro afri-
uspavanko, katero jo je naučila sama
'Jarna- Zraven je plesala po afriško, se
^tila v pasu desno in levo, naprej in
ibh*' Prave rtelike plesalke na va-
l}l slavnostih v njeni vasi blizu starega
Benina.
-^timu ni pel, pač pa samo enakomer-
j, to nepogrešljivo natanko ploskal z
jjf^. ko je njegova sestra pela in ple-
zame, za gostjo. V hladu pod palmo
belem pesku ležali šolski zvezki in
e. Otroka sta končala pouk in prišla
jj °bisk kot vsak dan, kar je naša ladja
iJdf&na v Papui, pred Lagosom. Vide-
nj STno se na plaži, na bregu oceana,
0se ° popoldne, in skupaj čakali, da je
kar Pustila ™ mokrem pesku rakce in
vfce. Ncimu je nabiral biserne po-
krovčke, morska ušesa in si delal ogrlico.
Mbala se je veselo zasmejala, kadar so
ji rakci zlezli po hrbtu.
Nekega dne sem zaman čakala brata
in sestro, da bi prišla pod palmo. Tudi
drugi dan ju ni bilo. Tretji dan je prišla
samo Mbala. Ni nesla knjige in tudi ni
veselo pozdravila »Oj-ko*. Povedala je, da
mora takoj domov in da naj grem z njo,
če morem.
Dolgo sva hodili, dokler ni za nama
ostalo mestno naselje in sva prišli v buš
— džunglo. Mbala je molče korakala pred
mano in spretno z golimi rokami razmi-
kala velike liste praproti in ovijalk.
V »bušu« je bilo veliko koč, zgrajenih
iz zemlje in slame. Koče so bile lepo
razvrščene, ograjene z bambusom. V
majhnih dvoriščih so med belimi kokoš-
mi začudeno meketale koze.
Mbala je na nekem dvorišču poklicala
nekoga iz koče. Prišla sta njen brat in
mati pa me odpeljala v kočo. Na postelji
iz morske trave je sedel močno shujšan
moški — oče mojih malih prijateljev. Po-
vabil me je, je rekel, da se mi zahvali
za prijateljstvo, ki sem ga izkazala nju-
nima otrokoma, ki sta mu vse, kar ima
na tem svetu. Ncinu in Mbala sta mu
povedala o naših sestankih pod palmo.
In zato hoče gostinji iz daljnega sveta
podariti za spomin pahljačo iz perja raj-
ske ptice, saj njemu tako ne bo več po-
trebna.
Tako sem dobila pahljačo pravega afri-
škega poglavarja.
BLAŽENKA STEJIČ
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK vsak četrtek 60.000 izvodov!
VSAKI PETI KILOMETER
V PREDORU
Proga bo dolga 476 kilo-
metrov. Sto kilometrov je
že zgrajene. To sta odseka
od Beograda do Vreoca in
od Bara do Tit "rada. Lepo-
to krajev, skozi katere bo
tekla proga, naj pokaže Ie
dvoje podatkov: skupna dol-
žina vseh mostov na progi
bo 16 kilometrov, skupna
do!žina vseh predorov pa
skoraj 100 kilometrov. Petino
svoje dolžine bo proga torej
peljala skozi predore planin-
skih vrhov Povlena, Maljena,
Zlatibora, Sinjajevine ...
Proga bo elektrificirana.
Za graditelje bo najtežji od-
sek od Kolašina do Titogra-
da, ker bo treba premagati
neprehodne soteske in visoke
gorske prevale, preden bo
prišla na ravnino okrog
glavnega mesta Črne gore.
ZVEZA LONDON — MOSK-
VA
Zadnji dve leti so strokov-
njaki Mednarodne banke
preživeli veliko dni na trasi
te proge in osebno prever-
jali vsako potankost, vsak
podatek o ekonomičnosti nje-
ne zgraditve. Najprej so ra-
ziskali rezerve rudnega bo-
gastva ob trasi, nato mož-
nosti za razvoj kmetijstva i i
turizma, ugotavljali vire
energije in ocenjevali gozdno
bogatstvo, ki bo navezano na
progo.
Zamisel o graditvi te pro-
ge je stara že 90 let. To
je bila avstrijsko-srbska va-
rianta, po kateri naj bi ta
»železna cesta« povezala Beo-
grad z Metkovičem in Gru-
žem prek čačka, Užic in
Višegrada. Kasneje so se po
raja'e nove in nove variante
in leta 1909 je bilo na med-
narodni konferenci v Parizu
sklenjeno, naj se London
skozi Pariz, Rim, Bari, An-
drijevico, Prokuplje, Niš.
Prahovo, Bukarešto in Kijev
poveže z Moskvo.
Tedaj se je začela mučna
zgodovina te proge z vedno
novimi variantami, s kopi-
čenjem elaboratov, študij in
načrtov.
Po mnogih neuspešnih po-
skusih je bila 31. marca 1940
dokončno uzakonjena trasa
te proge od Beograda do
Tivta, dolga 537 kilometrov.
Začeta dela je ustavila druga
svetovna vojna. Po osvobo-
ditvi je bila trasa premak
njena na Bar, z deli pa so
začeli leta 1953. Leto kasneje
so graditev ustavili, ker ni
bilo sredstev.
Danes je vse to postalo
v pravem smislu zgodovina
proge, po kateri bo po sko-
raj devetdesetih letih od
Beograda do Bara zapeljal
prvi električni vlak čez štiri -
leta.
Z. Zlata novic
Lep in svež je bil ta šopek
ZAPIS O PRVI MEDNARODNI OTROŠKI OLIMPIADI V ATLETIKI
Lep in pisan je bil ta šo-
pek mladih ljudi, ki jih je
v sredo in zaradi dežja še v
četrtek dopoldne povezala
atletika. Lep in svež je bil
kot roža, ki jo pobožaš v
zgodnjem jutru. To so bili
mladi in zdravi ljudje, polni
veselja in življenja. Nič jih
ni motilo, če se v govoru ni-
so mogli najbolje sporazume-
ti, zato pa so si bili enotni
v tem, da je tudi takšna pri-
reditev pomembna vez prija-
teljstva med narodi.
Prva mednarodna olimpia-
da mladih v Celju je uspela;
uspela tako po udeležbi kot
organizaciji in namenu. Zato
prava škoda, da je močan
dež prekinil tekmovanje pr-
vega dne in so morali prire-
ditev končati naslednje do-
poldne v okrnjenem sestavu.
Ekipe iz Vidma, Zagreba in
Kranja so namreč morale od-
potovati in se posloviti prej,
kot so se ostali.
OLIMPIJSKI SIJAJ
Začelo se je tako kot na
pravi olimpiadi. Najprej mi-
mohod vseh mladih v značil-
nih dresih. Ko so korakali
mimo tribune, jim je godba
železničarskega prosvetnega
društva France Prešeren igra-
la Kekčevo pesem »Dobra vo-
lja je naj bolj a ...«
Komaj so se zvrstili na sre-
dini stadiona Borisa Kidriča
in dvignili celjsko olimpijsko
zastavo, je pred več kot 2000
gledalcev pritekla zadnja sku-
pina nosilcev olimpijskega
ognja. Bili so mladi in med
njimi nekdanji olimpijec,
Stanko Lorger. Počasi so se
bližali prostoru, kjer je bila
postavljena olimpijska žara,
delo Vinka Pevcina.
Na stadionu je završalo,
ljudje so zaploskali in se ve-
selili. Zagorel je celjski olim-
pijski ogenj, ki so ga prines-
li s Starega gradu in otroci
so potrdili obljubo o častni
športni borbi. Vse tako kot
na pravi olimpiadi.
In tako je prišel še zadnji
delček slavnostne otvoritve,
Pred mikrofon je stopila
predsednica celjske občinske
skupščine Olga Vrabičeva in
med drugim rekla — igre se
lahko začnejo.
In potem še pisani balonč-
ki Menca, ki niso hoteli prav
v zrak ...
18 MEDALJ ZA MLADE
IZ BRNA
Tako se je začelo veliko
tekmovanje mladih ljudi.
Na startu so bili mladi iz
Brna, Gradca, Vidma, Lausan-
ne, Beograda, Zagreba, Trbo-
velj, Kranja in Celja. Manj-
kali so le mladi Francozi.
Med tekmovalci so največ
uspeha poželi mladi iz Brna.
Kar osemnajstkrat so se po-
vzpeli na slavnostni oder. Nič
čudnega! Prišla je namreč
ekipa, ki ima v osnovni šoli
atletiko kot obvezen pred-
met. Bili so najbolje priprav-
ljeni in opremljeni! škoda,
da so drugi dan manjkali pio-
nirji iz Vidma, ki so že prvi
dan zablesteli. Tudi pri njih
se pozna sistematično delo.
če bi mestne reprezentan-
ce razvrstili po številu osvo-
jenih medalj, bi dobili tak
vrstni red: 1. Brno, 18, 2. Ce-
lje 9, 3. Videm, 8, 4. Beograd
6, 5. Gradec 4, 6. Lausanne
4, 7. Kranj 2 ter Trbovlje in
Zagreb brez olimpijskega od-
ličja.
...IN DOMAČINI?
Mladi člani eeljske repre-
zentance so osvojili devet
medalj, od tega Sever jeva in
Krajnc zlati. Poleg tega so
postali nosilci štirih srebrnih
in treh bronastih. Vsekakor
lep uspeh!
Značilno je, da sta zlati od-
boji dobila tekmovalca na
najdaljših tekaških progah,
Sever jeva v teku na 300 in
Kranjc v teku na 600 metrov.
Najboljši pa smo bili pri sko-
ku ob palici, kjer so dobili
srebrno in bronasto medaljo.
IGRE TUDI
V PRIHODNJE
Pobudo o organizaciji med-
narodnih olimpijskih iger za
mlade, lahko bi rekli za otro-
ke, saj je bila starostna meja
ustavljena pri petnajstih le-
tih, so pozdravili predstavni-
ki vseh udeleženih reprezen-
tanc. ' Seveda pa so se mne-
nja križala glede imena. Če
naj bo olimpiada, potem bi
morali zajeti širši krog ude-
ležencev. Ali naj bo povsem
tem evropski kriterij mladih
v atletiki? Ne glede na to so
se strinjali, da je treba ide-
jo negovati in izpopolnjevati.
Dogovorili so se, da naj bo
čez dve leti enaka prireditev
v Vidmu, 1972. leta pa v Grad-
cu. Hkrati so imenovali po-
seben odbor, ki bo skrbel za
izvedbo iger. Za predsednika
so imenovali pobudnika te
prireditve, prof. Metoda Kle-
menca iz Celij?/, za člana pa dr.
Lista iz Gradca, prof. Berne-
sa iz Vidma ter g. Braun-
Schweiga iz Lausanne.
LASKAVA PRIZNANJA
Pobudnikom in organizator-
jem prve mednarodne otro-
ške olimpiade v atletiki so
izrekli vsi udeleženci laska-
va priznanja. Bile so to iskre-
ne čestitke. Tako je v četrtek
zjutraj potrkalo drobno de-
kletce na vratih stanovanja
prof. Klemenca. V roki je dr-
žala šopek nageljev. Bila je
članica ekipe iz Lausanne. Ta-
ko se mu je na izreden, pri-
srčen in topel način zahvali-
la v imenu vseh za pozor-
nost in gostoljubje. Rdeči na-
gelj pa govori o ljubezni!
Mladi iz Brna so se težko
poslovili od Celja. Odšli so
zadnji, v petek zjutraj.
Pred njimi pa so se poslo-
vili tudi drugi. Poslovili v
prepričanju, da so našli v Ce-
lju prave prijatelje.
Tako je prva otroška olim-
piada dosegla svoj namen, in
prav je, da se vtisne v nepo-
zaben spomin.
M. Božič
Celjski olimpijski ogenj je prižgan .
GOSTINSKA SOLA
CELJE. Titov trg 3
razpisuje
za šolsko leto 1968-69 vpis v gostinsko šolo:
60 UČENCEV ZA POKLIC KUHAR
60 UČENCEV ZA POKLIC NATAKAR
Pogoji za vpis v triletno gostinsko šolo so:
1.	dokončanih 8 razredov osnovne šole
2.	zdravstveni pogoji za delo v gostinstvu
3.	uspešno opravljen preizkus znanja iz slovenščine in
računstva
Zdravstveno sposobnost za delo v gostinstvu se dokaže
s posebnim zdravniškim spričevalom. Zdravniški pregled
organizira šola.
Prijavo za vpis pošljite upravi šole najkasneje do 20. ju-
nija in ji priložite: spričevalo o dovršeni osnovni šoli,
mnenje šole in izpisek iz matične knjige.
Preizkus znanja bo v torek. 25. junija 1968 ob 7. uri.
NOSILCI
MEDALJ
Pionirji:
60 m ovire: 1. Grandis
(V) 9.1, 2. De Anna (V)
9.3, 3. Krušič (C) 9.4; 100
m: 1. Buoher (G) 11.7, 2.
Palluelk) (V) 11.8, 3. Ko-
hu»t (B) 12.0; 600 m: 1.
Kranjc (C) 1:28.8, 2. Pote-
aim (G) 1:29.6, 3. Marchi
(V) 2:30.8; 4 x 100 m: 1.
Brno 49.0, 2. Gradec 49.1,
3 .Lausanne 49.5; skok v
daljino: 1. Kohut (B) 577,
2. Golič (C) 543, 3. Krejči
(B) 541; višina: 1. Havra-
nek (B) 160, 2. Cadetto
(V) 160, 3. Čech (B) 150;
palica: 1. Kancler (B) 260,
2.	Tkalčič (C) 255, 3. Štu-
hec (C) 235; kopje: 1. Čech
(B) 42.47, 2. Banja (B)
41.58, 3. Kotnik (C) 41.19;
krogla: 1. Skopec (B)
13.36,	2. Skok (C) 13.23,
3.	Kovarik (B) 12.69.
Pionirke:
60 m: 1. Klemene (K)
8.1, 2. Ruchonnet (L) 8.2,
3. Nejezchlebova (B) 8.3;
60 m ovire: 1. Drinsi (V)
9.6, 2. Caissone (V) 9.8, 3.
Vidovič (K) 9.8; 300 m: 1.
Sever (C) 45.3. 2. Petrovič
(BG) 46.4, 3. Zejčič (BG)
46.6; 4x60 m: 1. Beograd
32.0, 2. Celje 32.1, 3. Lau-
sanne 32.5; daljina: 1. Pu-
oikova (B) 489, 2. Hlav-
kova 481, 3. Prim Marie-
Franoe (L) 459; višina: 1.
Kovrlija (BG) 150, 2. Ber-
nes (V) 145, 3. Kasiljevič
(BG) 145; kopje: Tomič
(BG) 31.67, 2. Jandova (B)
29.94, 3. Dvorska (B) 28.78;
krogla: 1. Miokova (B)
11.37,	2. Thielbeer (G)
11.18, 3. Soukopova (B)
10.92.
Kratice: V — Videm, B
— Brno, L — Lausanne,
G — Gradec, BG — Beo-
grad, K — Kranj, C —
Celje.	B.
Sindikalni
šport ]
v celjski občini je v tek,
pisan program sindikalnih *tfc
iger. Tekmovanje v nogomet'
zaključki fazi. Tekme n0"*,
vse bolj napete, igralci
vet borbeni in v nekaterih „ ^
rih celo nedisciplinirani. 7n S
za letošnje tekmovanje v noe ^
je, da postaja vse bolj tclf^N
ne narave, dosti manj I)a 0tK
acijske. Zalo smo večkrat
ljubim protestom, ker je ni^
ta al! oni registrirani igra,rfj
sodnik (republiški) »nima
sojenjem itd. Kaže, da se bo
d i kalnem nogometnem tekmov^
treba dobro pogovoriti in niu
ti mesto ki mu pripada. Ali
bo to rekreacija ali pa naj
takšiio podobo, kot vsako h 5,1
organizirano prvenstveno ti>l<3
nje?
Tekmovanje se odvija v Uvel
gah. v prvi vodi po preUzaa„1
kolu štorska železarna z tlvanaf
mi točkami, sledijo: Ktol—Zicna i
EMO 11, Libela 1«, železnic,
/latama 8. Izletnik Ji. Kovinotl
6, Klima 5 in prosveta 2 tcki^l
V drugi skupini je na čelu |J
vice Ingrad z desetimi toric J
sledijo: Cinkarna 10, Aero 8, (3
ski tisk in Tebnoinercator ng«
Tkanina 4, Avto Celje in KiSJ
signal po 2 točki.	1
Te dni je bilo končano teb,
vanje v namiznem tenisu. w
pilo je dvajset ekip ki so bile ri
zdeljene v dve ligi. Vsega sku»
je nastopilo okoli sto igralcev! £
je tekmovanje proti koncu posj
10	neresno in preveč je bilo tkj
ki so srečanje prepuščale breji
re.
| * V finalu so se pomerile enali
plasirane ekipe obeh lig. i*0 on
j čenih borbah je zmagal Oljj
tisk v postavi Gajšek, Hoje, ci
i pinšek pred Kovinotehno (0f*
Markovič Kačnik) Cinkarno ki
i iezarno. Peto mesto je osvojila L
: bela šesto EMO, sedmi je bil I
grad, osma pa Tkanina. Vrsii
red ostalih je bil: 9. Elektro, 1
Klima, 11. Cinkarna II, 12. Ko;
notehna II. 13. EMO II, 14. pr
i sveta, 15. in 16. Aero ter Zan
za zaposlovanje, IT. in 18. Topi
in Gradiš ter 19. in 20. zlatarna
: Avto Celje.
Glede na te rezultate, se je prt
deset ekip uvrstilo v prvo lit
; ostali pa bodo prihodnje leto i|i
11	v drugi skupini.
Pretekli teden je bilo tudi Id
movanje v odbojki. Prijavilo i
je devet moštev, ki so igrali v t«
skupinah. Po finalnih igrah pa
se uvrstila takole: 1, Ingrad 12
nik, Golner. Aškerc, Sorčan.Cn
in Žnidar), 2. Klima 4. Aero, i
5. železarna in Libela, 6.—7. Km
notehna in občina.
Tone Gori
NIČ NOVEGA j
V NOGOMETU
Naslov seveda velja za cei j
sko nogometno podzvezo, k;;
se tekmovanje bliža konc (
saj bo treba zaigrati sffi
še eno redno kolo in neki
odloženih srečanj, ki se v z« i
njem času čedalje bolj ko? ^
čijo.
V prvenstvenem boju eni ^
stega kola ni bilo presen 3
čenj, če izvzamemo dejstt
da je bila tekma med Voji
kom in Šentjurjem pri
nju 2:1 za Vojnik prekin?
na v 68. minuti, ker so go5 ^
je iz Šentjurja zapustili i?
šče. Tako je spet prišlo t
zapetljaja, ki ga bo mori
obravnavati pristojna kom*
j a. Naj bo tako ali dru?
če, prav bi bilo, da bi komi*
ja zavzela zelo odločno stal
šče, saj postaja že neresft
če pride do takšnih in I"
dobnih prekinitev. Ali je
to edini način reševanja sp®
nih zadev?
Tekme enajstega kola ®
se končale takole: Ljubno '
Rogatec 5:2, Brežice — ^
5:2, štore — Laško 2:0, *
novo — Celulozar 1:1, P°L<<
la — Osankarica 0:4 in
nik — Šentjur 2:1 po 63. 51
nutah igre.	i
Šah:
ŽALEC — LEOBH*
- $
Prejšnjo nedeljo' so ^
šahisti dodali številnim ^r
51*
hom še enega, saj so v
čanju z igralci Leobna
ja) na devetih deskah ^
gali z rezultatom 5:4.
Tudi v brzoturnirju, ,
ga odigrali po ševniškert'
stemu, so premagali
tokrat s 49,5:31,5 točke, j
RADIO LJUBLJANA
FT daN: poročila ob 5.15,
8.00, 10.00 12.00, 15.00.
I, 7,q 30 in 22.00. Pisan glasbe,
od 4.30 do 8.00
14. JUNIJA: 8.08 Glas-
neja. 9.25 Slovenske na-
*	»izvedbi tria Frank in pev-
pe *l5 pri vas doma. 11.00 Po-
11\ Turistični napotki za tu-
r; |2 30 Kmetijski nasveti
f • Alojz Muster: Izkušnje z
tal v mladih nasadih,
ura j a v kraj. 13.30 Pripo-
^ vam ■ - - 14.33 Naši poslu-
"i" sgstitajo in pozdravljajo.
' Turistični napotki. 15.25
'Lni intermezzo. 16.00 Vsak
•	va«. 19-00 Lahko noč, otro-
>fl5 Minute s pevcem Ladom
čarjern. 20.00 Glasbeni cock-
3115 Oddaja o morju in po
15. JUNIJA: 8.08 Glas-
matirieja. 9-25 Dvajset minut
^^mtiloni Jožeta Privška in
danskim jazz ansamblom,
rpri vas doma. 11.00 — Po-
lj' _ Turistični napotki za
^»oste. 11-20 Kar po domače.
12.30 Kmetijski nasveti — inž. Mi-
ha Ogorevc: Arboreti Evrope, ža-
rišča vrtne kulture. 12.40 Popevke
iz studia 14 — 13.30 Piporočajo
vam. 15.20 Glasbeni intermezzo.
15.45 Naš podlistek — Wiech: Vi-
sla gori. 17.05 Gremo v kino. 17.35
Igramo beat! 18.15 Pravkar prispe-
lo. 18.50 S knjižnega trga. 19.00
Lahko noč, otrobi! 20.00 Plesni in
Revijski orkester RTV Ljubljana z
vokalnimi solisti. 21.30 Iz fonote-
ke radia Koper. 22.10 Oddaja za
naše izseljence.
NEDELJA, 16. JUNIJA: 6.00—
8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska
igra za otroke — Michael Man-
fred: »Timpetil. mesta brez star-
šev«. 9.05 Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo. — I. 10.00 Še
pomnite, tovariši . . . Zlatko Boga-
taj: čez Srem proti Sloveniji.
11.00—1120 Poročila — Turistični
napotki za tuje goste. 12.10 Naši
poslušalci čestitajo in pozdravlja-
jo — II. 13.40 Nedeljska reporta-
ža. 14.00 Čez hrib in dol. 14.30 Hu-
moreska tega tedna — Damon
Runyon: »Broadwayska romanca«.
15.05 Popoldne ob zabavni glasbi.
16.00 Radijska igra — Paul Wil-
lems: »Kožuhar«. 19.00 Lahko noč,
otroci! 19.15 Glasbene razglednice.
20.00 »V nedeljo zvečer«. 22.15 Se-
renadni večer.
PONEDELJEK, 17. JUNIJA: 8.05
Glasbena matineja. 9.15 Iz albu-
ma skladb za mladino. 10.15—
12.00 Pri vas doma — vmes ob
11.00—11.20 poročila — Turistični
napotki za tuje goste. 12.30 Kme-
tijski nasveti — inž. Jože Span-
ring: »Pennquad« prva tetraploid-
na žlahtna sorta ajde. 12.40 Maj-
hen koncert pihalnih orkestrov.
13.30 Priporočajo vam . . . 14.35
Naši poslušalci čestitajo in poz-
dravljajo. 15.20 Glasbeni intermez-
zo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05
Operni koncert. 18.15 »Signali«.
18.35 Mladinska oddaja: »Interna
469«. 19.00 Lahko noč. otroci! 19.15
Minute s pevko Eldo Viler. 20.00
Koncert Simfoničnega orkestra
RTV Ljubljana. 22.10 Radi ste jih
poslušali.
TOREK, 18. JUNIJA: 8.08 Oper.
na matineja. 9.15 Kaj pojo otroci
pri nas in po svetu. 10.15 Pri vos
doma. 11.00 Poročila — Turistič-
ni napotki za tuje goste. 12.30
Kmetijski nasveti — dr. Dragan
Josipovič: Bolezni pri vzreji perut-
nine. 12.40 Iz kraja v kraj. 13.30
Priporočajo vam ... 15.20 Glasbe-
ni intermezzo. 15.40 V torek na
svidenje! 16.00 Vsak dan za vas.
17.05 Igra simfonični orkester
RTV — Ljubljana. 18.50 Na med-
narodnih križpotjih. 19.00 Lahko
noč, otorci! 19.15 Minute s ansam-
blom Jožeta Kampiča. 20.00 Od
premiere do premiere. 21.15 Para-
dapopevk. 22.15 Skupni program
JRT — studio Beograd.
SREDA, 19. JUNIJA: 8.08 Glas-
bena matineja. 9.15 »Cicibanov
svet«. 10.15 Pri vas doma. 11.00
Poročila — Turistični napotki za
tuje goste. 12.30 Kmetijski nasve-
ti — Jurica Zadravec: Značilnosti
vinogradništva in vinarstva v
Franciji. 12.40 šest oktetov — šest
umetnih slovenskih pesmi. 13.30
Priporočajo vam . . . 14.35 Naši
poslušalci čestitajo in pozdravlja-
jo. 15.40 Slovenske narodne v pri-
redbi L. M. škerjanca. 16.00 Vsak
dan za vas. 17.05 Mladina sebi in
vam. 18.45 Naš razgovor. 19.00
Lahko noč. otroci! 20.00 Anton
Foerster: »Gorenjski slavček«. 22.10
S festivala jazza.
ČETRTEK, 20. JUNIJA: 8.08
Operna matineja. 9.15 Uspehi glas-
benih šol v preteklem- šolskem le-
tu. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Po-
ročila — Turistični napotki za tu-
je goste. 12.30 Kmetijski nasveti
— Dr. Jožica Urbas: Za prirejo po-
membne dedne lastnosti prašičev.
13.30 Priporočajo vam . . . 14.05
Izbrali smo vam. 17.06 četrtkov
simfonični koncert. 19.00 Lahko
noč, otroci! 19.15 Minute s pevko
domačih pesmi in napevov. 21.40
Majdo Sepe. 20.00 četrtkov večer
Glasbeni nokturno. 22.10 Komor-
no-glasbeni večeri.
TELEVIZIJSKI
SPORED
PELJA, 16. VI.
10 KMETIJSKA ODDAJA V
MADŽARŠČINI (Beograd)
DOBRO NEDELJO VOŠČIMO
B Z ANSAMBLOM JOŽETA
KHEŽETA IN HENČKA BUR-
KATA (Ljubljana)
jO KMETIJSKA ODDAJA (Za-
f POPOTOVANJE JAMESA CO-
0CKA — serijski film (Ljub-
ljana)
FILM ZA OTROKE (Ljublja-
na)
,c NEDELJSKA TV KONFE-
RENCA (Zagreb)
H AVTO—MOTO DIRKE V
PRELUKI — prenos (Zagreb)
TV KAŽIPOT (Ljubljana)
10 ILEGALA — poljski serijski
film (Ljubljana)
K FILMSKA BURLESKA (Ljub-
ljana)
jj PROPAGANDNA ODDAJA —
S PROPAGANDNA MEDIGRA—
(Ljubljana)
K TV DNEVNIK (Beograd)
»CIKCAK (Ljubljana)
£ TV MAGAZIN (Zagreb)
S KOŠARKA EVROPA : CRVE-
NA ZVEZDA (Beograd)
» ŠPORTNI PREGLED (JRT)
itTV DNEVNIK (Beograd)
KEDEDEK 17. VI.
£ MADŽARSKI TV PREGLED
> (Beograd)
»POROČILA (Zagreb)
to MALI SVET — oddaja za ot-
roke (do 17.30) (Zagreb)
H 0 POGOVORNEM JEZIKU —
oddaja iz cikla slovenščina
(Ljubljana)
« KARAVANA PRIJATELJSTVA
- propagandna oddaja (Lju-
bljana)
REPORTAŽA — TV Sarajevo
(Zagreb)
^ANTOINE SHOW — zabav-
no glasbena oddaja (Ljublja-
na)
jjrv DNEVNIK (Ljubljana)
CIKCAK (Ljubljana)
ČETRTEK, 20. VI.
17.10 POROČILA (Ljubljana)
17.15 TIKTAK: Suzankin svet. II.
del (Ljubljana)
17.30 PIONIRSKI TV STUDIO —
(Ljubljana)
18.00 PO SLOVENIJI (Ljubljana)
18.15 KARAVANA PRIJATELJSTVA
— propagandna oddaja (Lju-
bljana)
18.20 V NARODNEM RITMU (Beo-
grad)
18.45 PO SLEDEH NAPREDKA —
(Ljubljana)
19.05 ZABAVN OGLASBENA OD-
DAJA (Beograd)
19.45 VIJAVAJA (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30 CIKCAK (Ljubljana)
20.35 NA POTI OD GORICE DO
GORICE (Ljubljana)
21.15 BALETNA ODDAJA (Ljublja-
na)
21.45 POROČILA (Ljubljana)
PETEK, 21. VI.
17.50 DEČEK IZ DŽUNGLE — se-
rijski film (Ljubljana)
18.15 KARAVANA PRIJATELJSTVA
—	propagandna oddaja (Lju-
bljana)
18.20 MED PESMIMI IN KORAČ-
NICAMI — koncert zabavnih
orkestrov JLA (Ljubljana)
19.05 BREZ PAROLE (Ljubljana)
19.35 MOJA PESEM NI LE MOJA
PESEM — Kajuhov muzej
v Šoštanju — oddaja iz cikla
Človek in kultura (Ljubljana)
19.55 VIJAVAJA (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30 CIKCAK (Ljubljana)
20.35 DALJNA OBZORJA — amer.
celovečerni film (Ljubljana)
22.25 POROČILA (Ljubljana)
SIMFONIČNI KONCERT —
(Beograd)
SOBOTA, 22. VI.
18.25 DISNEYEV SVET — serijski
film (Ljubljana)
19.15 KARAVANA PRIJATELJSTVA
—	propagandna oddaja (Lju-*
bljana)
19.20 SPREHOD SKOZI ČAS (Lju-
bjana)
19.45 VIJAVAJA (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.15 Karlovy Vary: FESTIVAL ZA-
BAVNIH MELODIJ ZA ZLA-
TI KLJUČ — prenos (IV)
21.45 A. S. Puškin: STOTNIKOVA
HČI — nadaljevanje in ko-
nec (Ljubljana)
22.45 TV KAŽIPOT (Ljubljana)
23.05 POROČILA (Ljubljana)
Visoko kvalitetna
sodobno embalirana
Zahtevajte jo
v naši trgovini!
Jeseni bo pri CANKARJEVI ZALOŽBI izšla knjiga,
ki se je bodo iskreno razveselili vsi planinci,
alpinisti in ljubitelji naravnih lepot
Dr. Miha Potočnik
SREČANJA Z GORAMI
Tu so izbrani planinski spisi dr. Mihe Potočnika, predsednika Planinske zveze
Slovenije. Avtor je svoja srečanja z gorami opisoval skozi 40 let in so tako njegovi
spisi dragocen in pomemben dokument o razvojni poti slovenskega alpinizma iz
časov po smrti dr. Klementa Juga, predvsem pa iz desetletja pred drugo svetovno
vojno. Z njimi je kot vodilna osebnost pospremil razcvet našega alpinizma po osvo-
boditvi in potrdil njegovo veljavo v dobi naših velikih odprav v visoka gorstva
Azije in Južne Amerike. Kot alpinist, gorski reševalec in organizator .našega planin-
stva sodi dr. Miha Potočnik prav gotovo med vodilne osebnosti našega polpreteklega
in sedanjega planinskega življenja. V knjigi sami pa se bo avtor pokazal kot pro-
nicljiv opazovalec, rahločuten in spreten stilist, tako da bo njegova knjiga izbranih
planinskih spisov nedvomno veliko in lepo doživetje za vse ljubitelje gora ter po-
membna novota na slovenskem knjižnem trgu.
Knjigo je uredil prof. Tine Orel, urednik Planinskega vestnika.
Potočnikova knjiga, tiskana na peresno lahkem papirju, opremljena s celostranskimi
slikami naših gora na umetniškem papirju, vezana v elegantno platno, s ščitnim
ovitkom, bo imela okrog 350 strani in bo izšla jeseni.
Kdor knjigo naroči in plača do 30. septembra, jo bo prejel za 40,00 Ndin, po izidu
pa bo znatno dražja.
Knjigo lahko naročite v najbližji knjigarni, pri vsakem planinskem društvu, pri
Planinski zvezi Slovenije ali s spodnjo naročilnico na naslov
CANKARJEVA ZALOŽBA
Ljubljana, Kopitarjeva 2
Naročilnica za Potočnikova »SREČANJA Z GORAMI«
Podpisani (a ): .................................................................................................................-..............-.............................
zaposlitev: ....................................................................................................................................................................-......
nepreklicno naročam Potočnikovo knjigo »SREČANJA Z GORAMI« po subskripcijski
ceni 40,00 Ndin.
Knjigo bom plačal najkasneje do 30. septembra:
—	takoj po prejemu položnice v celoti,
—	v dveh obrokih po 20,00 Ndin. (Ustrezno podčrtajte!)
Ce do tega roka knjiga ne bo plačana, pristanem, da mi jo izroči založba ob izidn
po knjigotrški ceni.
Podpis
20.35 Noel Coward: BEŽNo SRE-
ČANJE — TV drama (Zag-
reb)
21.45 SPEKTAKULARNE MOŽNO-
STI SODOBNE GLASBE —
oddaja Pota sodobne glasbe
(Ljubljana)
22.15 KNJIGA Z DEVETIMI
STRANMI — oddaja TV Sa-
rajevo — nagrajena na festi-
valu JRT (Zagreb)
22.45 POROČILA (Ljubljana)
TOREK, 18. VI
18.00 OBREŽJE — oddaja za itali-
jansko narodnostno manjšino
(Ljubljana)
18.20 KARAVANA PRIJATELJSTVA
— propagandna oddaja (Lju-
bljana)
18.25 SLOVENSKI ANSAMBLI TE-
KMUJEJO — posnetek fdnal.
ne prireditve (Ljubljana)
19.55 VIJAVAJA (Ljubljana)
20.00 T V DNEVNIK (Ljubljana)
20.40 CIKCAK (Ljubljana)
20.45 V SOBOTO ZVEČER V NE-
DELJO ZJUTRAJ — angleški
celovečerni film (Ljubljana)
22.15 POROČILA (Ljubljana)
SREDA, 19. VI.
17.05 MADŽARSKI TV PREGLED
(Beograd)
17.20 POROČILA (Beograd)
17.25 ODDAJA ZA OTROKE — TV
Sarajevo (Be«grad)
17.45 KJE JE, KAJ JE (Beograd)
18.00 PO SLOVENIJI (Ljubljana)
18.15 VIJAVAJA (Ljubljana)
18.20 ZDRUŽENJE RADOVEDNE-
ŽEV — oddaja za otroke
(Zagreb)
19.05 ZABAVNO GLASBENA OD-
grad)
19.45 TV PROSPEKT (Zagreb)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30-G. Donizzetti: ZVONČEK —
opera (Ljubljana) (JRT)
21.25 PERRY MASON — serijski
fdlm (Ljubljana)
22.15 ZADNJA POROČILA (Ljublja-
na)
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK-- vsak četrtek 60.000 izvodov !
Besedo ima:
Toni
Hercfeler
»Tako, pa si bom od-
dahnil za nekaj časa! Naj-
bolj kislo jabolko zadnjih
let smo v Velenju pogolt-
nili, čeprav je precej ča-
sa tičalo v grlu. (Nekate-
rim celo do sredine lan-
skega leta), šalo na stran.
Saj veste kaj menim; no-
vo pokopališče v Podkra-
ju namreč. Vse je ureje-
no tako, da bomo našli
svoj zadnji dom na eni
izmed teras ali ob kaki
cipresi.. Tisto »Občani ša-
leške doline, združite se!«
bo uresničeno vsaj pod
cipresami v Podkraju.
Tu v Velenju smo torej
za eno skrb revnejši in
verjemite, da je tak obču-
tek kar prijeten. Celjani
se najbrž s tem ne bi mo-
gli pohvaliti; to še zlasti
ne po zadnji poplavi pred
dnevi, ko jim je zalila na-
rasla Sušrvica Novo vas
in del Dolgega polja. Mi-
mogrede naj še poprej
povem, da tu ne raste pe-
ter šil j, temveč sta na
tem območju dve izredno
veliki soseski z več tisoč
prebivalci.
Presneta Sušnica je zle-
zla čez breg ravno ponoči;
no, proti večeru in mar-
sikoga zmotila pri tele-
viziji. Bržkone je bil to
tudi vzrok, da so se člani
štaba za zaščito pred ele-
mentarnimi nesrečami ta-
ko dolgo zbirali. Prav te-
žko pa bi televizijo spra-
vili v vročo zvezo z dejst-
vom, da so kar tri sirene
tisti večer zatajile! Je že
tako, da je kovačeva ko-
bila bosa ravno takrat, ko
bi morala potegniti oko-
van voz. Naslednji dan je
v Celju za hip pokukalo
sonce in prav tedaj so se
strokovnjaki spravili na
popravilo siren. To so ime-
li Celjani kar debelo uro
brezplačnega koncerta.
Poučeni so zaupali, da so
sirene sedaj v redu. Dok-
ler ne bo končana regula-
cija Sušnice in Koprivni-
ce je kar prav, da so
vsaj sirene brezhibne in
zavijejo Se ob pravem ča-
su.«
FINALE ATLETSKEGA POKALA SLOVENIJE
Dvakrat AD Kladivar
Finale atletskega pokala
Slovenije za člane in članice
se je končalo s popolno zma-
go atletov in atletinj celjske-
ga Kladivarja. Čeprav so ne-
kateri predvidevali ogorčeno
borbo za prvo mesto, so se
Celjani v obeh skupinah
brez posebnih težav povzpe-
li na najvišjo stopnico in ta-
ko znova dokazali, da vsaj
v Sloveniji nimajo enako-
vrednega tekmeca.
Četudi zaradi slabega vre-
mena in razmočenih naprav ni
bilo vrhunskih rezultatov,
vendar kaže omeniti Maleto-
vo zmago v hoji na 5 m, dve
zmagi Kocuvana, enak uspeh
Važiča, Žuntarjev tek na naj-
daljši progi, špilarja in ne
nazadnje Sveta, ki je osvo-
jil prvo mesto v teku na
3.000 metrov čez ovire.
Pri ženskaj je znova pred-
njačila Lubejeva, ki je
osvojila tri prva mesta. Po-
leg štafete 4 x 100 metrov si
je zmago priborila tudi
Urankarjeva v teku na 800
metrov. Odlična pa je bila
tudi mladinka Maroltova.
Končni vrstni red ekip:
MOŠKI: 1. AD Kladivar
489.5 točke, 2. Olimpija 436,
3. Triglavv 174 itd. ŽEN-
SKE: 1. AD Kladivar 260,
2. Olimpija 163, 3. Maribor
162 itd.
M. B.
TURISTIČNI NAPOTEK
Ce se hočeš za en dan ali
nekaj ur znebiti mestnega
vrveža in brnenja avtomobi-
lov, se podaj v miren kraj,
kjer ni ropota, v Kalobje pri
Šentjurju.
Najboljši kažipot: s celj-
ske avtobusne postaje vozi
avtobus na Planino. Vstopi
vanj in prosi sprevodnika, da
ustavi v Trški gori. Od tam
je zmerno strma cesta, ki vodi
med prijaznimi domačijami,
njivami in gozdovi in v do-
bri uri in pol hoje prideš na
vrh, odkoder imaš krasen
pogled na vse strani tja do
Svetine, Šentjurja, št. Vida,
Ponikve itd. Pod tabo pa
kraljuje partizanska Resevna.
Tu si lahko po nizki ceni
privoščiš okrepčilo v prijaz-
ni gostilni Erjavec, ki se lah-
ko s svojimi cenami in či-
stočo primerja z marsikate-
rim lokalom v mestu.
Ko si se odpočil, okrepčal
in navžil svežega zraka, se
podaj po ne preveč strmi po-
ti proti št. Jakobu, do Salo-
birja, kjer lahko do 15. ure
čakaš na avtobus. Sicer pa
lahko stopiš tudi do št. Jut-
ja, od koder je več avtobus-
nih zvez do Celja.
Pohiti v ta miren in nepo-
kvarjen kraj in ne bo ti žal.
TONE GROBELNIK
NOGOMET
Važna zmaga
Z zmago 2:1 nad
no si je moštvo Celj^
varja znova priborilo
mesto na lestvici sj0 ^
nogometne lige, ki ga
vsej verjetnosti obdrži
di po zadnjem kolu. *
vsekakor pomemben J
ki zna pripeljati celj^
gometaše v višji ra«g
movanja, v kolikor bo V
organizacije sploh priš]0°
Trboveljski Rudar je'.
bil z mariborskim j,"
čarjem 2:1, prav tako u*
nik doma v igri z Mur0 "
sokim rezultatom 2:7. 1
V	zadnjem kolu bo v
nar gostil Celjane, Koj*,
Hrastnik, medtem ko j
trboveljski rudarji doma
li z Novo Gorico.
V	vzhodni skupini |j,
za najboljša mesta še ni
čana, četudi se zdi, da $
naslov prvaka priborila i
ta, medtem ko bosta Ve|
in Steklar na drugem in 3
jem mestu.
V	nedeljo pa so jj,
Šmartno-Grafičar 1:0, žafc
Branik 3:4, Steklar—Vel,
1:2, šoštanj—Drava 0]
Olimp—Nafta 2:4.
ROKOMET
CELJE ALI ORMOŽ
Tekmovanje v slovenski ro-
kometni ligi je dobilo poseb-
no mikavnost saj bo prvak
znan šele po zadnjem kolu in
to po srečanju edinih tekme-
cev za to mesto, Celjem in
gormožem. Celjani imajo pred
to odločilno tekmo točko
prednosti in boljši količnik
med danimi in prejetimi go-
li, zato bi jim za osvojitev
naslova republiškega prvaka
zadostoval že neodločen izid.
Toda, pri vsem tem je treba
povedati, da bo tekma v Or-
možu.
V	predzadnjem kolu so
ljani premagali Dravo s
5, velenjski Rudar T
9:8, trboveljski Rudar pa i
nico 24:11.
V	zadnjih tekmah se b
poleg Ormoža in Celja
srečali: Slovenj Gradec-
dar (Velenje) ter Tržič-
dar (Trbovlje).
KOŠARKA
Zmaga Celja
V	osmem kolu slovenske
košarske lige so Celjani iz-
bojevali pomembno zmago v
Ljubljani, kjer so odpravili
Trnovo s 60:55. Tekma med
Krojem in šoštanjsko Elek-
tro se je končala z zmago
Škofjeločanov 69:59. Rudar
pa je premagal Nanos 66:61
Po tem kolu je Elektra na
šestem mestu z osmimi toč-
kami, Celjani na osmem s
šestimi, Rudar pa na dru-
gem z dvanajstimi.
V	zadnjem kolu prvega de-
la tekmovanja se bodo Celja-
ni doma srečali s Tolminom
Vrhnika bo gostila Rudarja,
Elektra pa Maribor. —m
Tednikovi
plošča
i
število naročnikovi '
šega TEDNIKA na
res lepo narašča in'
rjemite nam, da src
tega zelo veseli. Not
dobitnika TEDNIKOV
PLOŠČE STA naša n01
naročnika EDO OBRA
štore 47 in DRAGO S.
DEK, Sp. Zreče 46 P
šta Zreče.
AVGUSTA PEČNtt
pa obveščamo, da ®
prisluhne Radiu Ca
v sredo, 19. junija, 1
i mu bomo zavrteli »
lodijo Temna noč,
si jo je izbral.
Križišče pred Pošto že urejujejo. Z njim bo preure-
jen tudi vijadukt, ki je eden izmed mnogih ozkih grl
pri poveeaaiem prometu v Celju. Neobzirni vozniki
tovornjakov s prikolicami in brez njih večkrat ne
znajo ali pa nočejo oceniti višino tovora ali vozila,
kar potem povzroči dolge kolone. Upajmo da bo ta-
kih zastojev čimmanj in da bodo kmalu gotova dela
pri ureditvi križišča. (Foto: MILAN BRENC)
Poplava na Dolgem polju je bila podobna oni izpred
štirinajstih let tudi po tem, da je voda udarila med
hiše ponoči. Pred samopostrežno trgovino »Mera« so
vso noč stali možje, med njimi tudi direktor in stra-
žili, če bi voda vdrla v notranjost. K sreči ni. (Izrab-
ljam priložnost, da povem, da tista o »industriji v
Novi vasi«, ki je bila objavljena v Delu, ni moje
maslo.) (Foto: J. Krašovec)
še en posnetek s prve mednarodne otroške
piade v atletiki. To pa so člani častnega odb<J
sredini Olga Vrabičeva, predsednica celjske oW
skupščine, na levi Sonja Ocvirkova, predsednic®
ta za telesno kulturo pri skupščini občine Ccj*j
desni pa Zoran Jerin, odgovorni urednik Te""
tribune, ki je bila pokrovitelj pomembnega ?>re
(Foto: M. Božič)
TEDNIK - Uredništvo ln uprava Celje, Gregorčičeva 6. poštni predal Idi Urejuje uredniški odbor Glavni urednik TONE SKOK odgovorni urednik BERNARD STBtf^j
Časopis Je ustanovil okrajni odbor SZDI Celje. Izhajal je kot oNova pot« »Na delo« »Naše delo« (1945) kot »Celjski tednik« (1948—1950) nato kot »Savinjski vestni*' j
1954) (n od 1955 ponovno kot »Celjski tednik« S 1 januarjem 1966 so ga ustanovne občine Celje, LaSko, Mozirje, Slovenske Konjice Sentjui pri Celju Šmarje pr, Jelša-S \
TEDNIK Izhaja ob Četrtkih Izdaja: CP »DELC« - delovna enota »Informacije - propaganda« Celje Tisk ln klišeji CP »DELO« Rokopisov ne vračamo Cena posameznLj
60 par (60 starih din), letna naročnina 30 novih (3000 starih) din. polletna 15 novih <1500 starih) din, tujina 60 ( 6000) Tekoč- račun; 507 1 1280 — telefoni; v
2.3-59. mali oglasi ln naročnine 31 05, ekonomska propaganda 30 85 Radio Celje 20 OS	i