GLASILO DELAVCEV TITOVIH ZAVODOV LITOSTROJ

LETO XXIII
JUNIJ 1982
ŠT. 6
Glasilo delavcev Titovih zavodov Litostroj izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 6000 izvodov. Izdaja ga Odbor za obveščanje pri Konferenci OO sindikata Titovih zavodov Litostroj, ki je hkrati izdajateljski svet — Uredniški odbor: predsednik dipl. iur. Anton Tomažič in člani: prof. Hrabroslav Premelč, Tone Erman, Franc Kostevc, Marjan Sigulin, Toni Skušek, Srečko Pirc in odgovorni urednik Karel Gornik, urednik Marijana Meglič, tehnični urednik Estera Lampič, lektorica prof. Vesna Tomc.
Telefon uredništva 556021 (n. c.) interna 202, 246 — Tiska Tiskarna Ljubljana.
Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72
Naše turbine na Evfratu
HE HADITHA, ime, ki se vse bolj pogosto javlja na raznih proizvodnih materialih, je naša skupna velika naloga, istočasno pa tudi izziv celotnemu kolektivu, kaj in koliko smo zmožni narediti. Naloga ni lahka, posebno v sedanjih razmerah gospodarjenja, vendar bomo s skupnimi močmi izpolnili tudi to do sedaj najbolj obsežno izvozno naročilo.
--~ '
aBasi#—
Pozdravna brzojavka 12. kongresu ZK Jugoslavije
Delavci Titovih zavodov Litostroj iz Ljubljane pozdravljamo začetek dela 12. kongresa ZK Jugoslavije. Vsem delegatom in gostom želimo plodno in uspešno delo. Prepričani smo, da lahko od 12. kongresa pričakujemo kritično in celovito oceno razvoja samoupravne socialistične Jugoslavije v zadnjem štiriletnem obdobju. Prav tako pričakujemo, da bo kongres odločno začrtal nadaljnje smernice družbenoekonomskega in samoupravnega razvoja socialističnih odnosov v Jugoslaviji ter ponovno potrdil že uveljavljeno Titovo pot.
Naloge, ki jih bo opredelil 12. kongres ZK Jugoslavije bomo delavci Litostroja tudi v bodoče vestno izpolnjevali in vložili vse svoje sile za nadaljnji razvoj socialistične samoupravne Jugoslavije.
Ljubljana, 26. 6. 1982
Delavci
Titovih zavodov Litostroj
Lansko leto je bilo objavljeno kratko poročilo o sklenitvi pogodbe za dobavo opreme za hidroelektrarno Haditha v Iraku. Istočasno so bile navedene tudi vrednosti in Pogodbeni roki, vendar ve več o tem objektu samo nekaj članov kolektiva, ki so pripravljali proizvodnjo in montažo.
Bodoča hidroelektrarna bo zgrajena na reki Evfrat, 280 km severovzhodno od Bagdada. Celoten objekt obsega gradnjo nasutega jezu, dolgega 8 km in visokega 50—60 metrov, v katerem je Posebna zgradba strojnice za 6 Kaplanovih turbin s skupno proizvodno močjo 66.000 kilometrov. Ob vsaki strani bo po en temeljni izpust za prepuščanje vode za namakanje. Poleg same izgradnje strojnice so v sklopu objekta tudi vse druge zgradbe z opremo, ki je potrebna za normalno delo elektrarne, njeno vzdrževanje in za samostojno vodenje. Brano, izza katere bo nastalo jezero, dolgo 150 kilometrov, gradijo sovjetski strokovnjaki. Najbolj zahteven del kompletnega projekta je glavna zgradba strojnice. Nosilec pogodbe z iraškim naročnikom (Državna organizacija za jezove) je sarajevsko podjetje Hidrogradnja, ki bo izvajalo vsa gradbena dela ter uredilo celoten kompleks, vključno z zelenicami in komunikacijami. Za elektrostrojni del je nosilec Ingra Zagreb, v njej so vključeni dobavitelji opreme in izvajalci montaže: Litostroj, Metalna in Rade Končar. Kot projektant je v tej pogodbi še Energoprojekt Beograd. Kompletna Pogodba je zaključena ”pod ključ”, kar pomeni, da smo dolžni pbjekte z vso opremo projektirati, izdelati in poslati v obratovanje.
Kakor smo že pisali, je bila pogodba podpisana julija 1981, z obveznim rokom za dokončanje Vseh del v 54 mesecih, to je do decembra 1985. Pri tem je še dodatna zahteva: omogočati neoviran pretok reke skozi sekcijo, kjer bosta vgrajeni zadnji dve turbini v easu od junija 1984 do aprila 1985. E° tem roku bo potrebno do konca teta vgraditi razen sesalnih cevi vse dele obeh turbin in pripadajoče opreme ter jo poslati v redno obra-
tovanje. Vsa dela na gradbišču ravno zaradi rokovne in prostorske stiske zahtevajo in bodo vse bolj zahtevale zelo dobro soglasje planov posameznih dobaviteljev, kar še dodatno poudarja potrebo pravočasne izdelave v tovarni in pomembnost posameznika, ki lahko vpliva na izvedbo njemu zaupanega dela.
Približno 3,5 km od samega gradbišča je oddaljena kolonija, v kateri bo v konici delalo okoli 1500 jugoslovanskih in nekaj sto delavcev iz Tajske. Hidrogradnja ima za svoje delavce že v glavnem zgrajeno naselje, v katerem so vse sobe opremljene z napravami za regulacijo temperature. V naselju je tudi nova moderna jedilnica in posebej klubski prostori za družbene prireditve, opremljeni s televizijskimi sprejemniki. Poleg naselja Hidro-gradnje bo zgrajeno tudi naselje za montažno osebje dobaviteljev opreme. To naselje gradi podjetje
3.	maj iz Reke. Obsegalo bo 54 prenosnih montažnih objektov, v vsakem po 3 spalnice z dvema ležiščema, dnevno sobo, straniščem in tušem, vsi prostori bodo klimatizirani.
Poleg tega do še 14 objektov za družine ter poseben objekt, v katerem bo klub, pralnica in skladišče. Za prevoz na delo in z dela bodo skrbeli avtobusi. Ker je kolonija praktično na ravnem, neporaščenem prostoru, je namera vseh sodelujočih, da se v okviru možnosti uredijo čim bolj znosni življenjski pogoji, veliko pa bo odvisno tudi od posameznikov.
Naši monterji se bodo hranili v restavraciji Hidrogradnje, ki bo imela vse potrebne naprave za hitro pripravo svežih obrokov hrane.
V posebni koloniji bodo delavci iz Tajske, ki imajo za sebe organizirano kompletno bivanje s stanovanji in hrano.
Poleg same kolonije teče reka Evfrat, ki je precej motna in široka približno 400 metrov.
Litostrojev del opreme v teži približno 6100 ton vsebuje:
6 Kaplanovih turbin s premerom gonilnika 6,6 m, ki bodo na padcu 18—46,6 m dajale vsaka 110.000 kilovatov moči. Velikost posamez-
nih delov je temu primerna, saj bo turbinski predvodilnik imel zunanji premer 11,10 metra, lopatice vodilnika pa bodo visoke 2,33 m. Posamezna lopatica je skupaj s čepi dolga 4,30 metra, za eno turbino jo potrebnih 24 lopatic. Obloga sesalnih cevi je iz pločevine, ki je na notranji strani obložena z nerjavno prevleko. Zaradi velikih dimenzij bo izdelava sesalnih cevi v glavnem vsa na gradbišču.
Za turbine nam dobavlja naš stari znanec tovarna CKD Blansko gonilnike, gredi in oljne dovodnike v teži okoli 1800 ton. Za regulacijo bodo izdelani naši elektronski regulatorji AT 10 z vso pripadajočo opremo.
Poleg tega je še oprema za hlajenje, odvodnjavanje in drenaže (črpalke po 4001 na sekundo). Posebna zahteva je instalacija za izpodrivanje vode iz območja gonilnika (delovanje kot fazni kompenzator), kjer so potrebni posebno veliki kompenzatorji. Poleg drugega je tu še posebni oddelek za skladiščenje in prečiščevanje olja, razvod vode za gašenje, kompletna delavnica s stroji ter velika količina rezervnih delov, ki so že odrejeni v pogodbi. Za montažo opreme v strojnici Litostroj dobavlja dva mostna žerjava nosil-
nosti po 250 ton in nosilno prečko za prenos tovora do 500 ton.
Za izpolnitev naših pogodbenih obveznosti bo potrebno tesno sodelovanje vseh tozdov — od pogodbe, projektiranja, planiranja, preskrbe finančnih sredstev in nabave
materiala do izdelave polizdelkov, obdelave in montaže doma ter na gradbišču, vključno končno preizkušanje in predaja gotovega objekta naročniku. Pri tako obsežnem delu ni manj ali bolj važnih členov,
Z gradbišča nove jeklolivarne
V hali nove čistilnice — na gradbišču rekonstruirane jeklolivarne raste eden najpomembnejših objektov investicije: nova žarilna peč.
Po svojih dimenzijah (8 x 5 m svetlega volumna) spada med največje toplotno tehnične agregate v Jugoslaviji. V njej bomo lahko žarili vse velike ulitke in pretežen del velikih zvarjencev iz proizvodnega programa Litostroja.
Peč je dobavilo angleško podjetje Cooperheat, montira pa jo naše podjetje za gradnjo in vzdrževanje toplotnotehničnih naprav in agregatov VATROSTALNA, TOZD Jesenice.
Zaradi moderne zasnove nove peči, ki bo znotraj obložena s sintetičnim, v ognju obstojnim materialom, bo odpadlo pogosto in drago vzdrževanje peči. Po drugi strani bodo ti ognjeodporni materiali omogočali normalno izvajanje postopkov
toplotne obdelave do temperature 1050°C, kakršne potrebujemo pri postopkih poboljšanja visoko legiranih Cr-Ni in Mn-Cr litin.
Posebnost peči je spremenjen sistem kurjenja. Zaradi krožno postavljenih gorilcev se bo ob zgorevanju zemeljskega plina ustvarilo krožno gibanje zgorelih pliniv, ki bo zaradi velike hitrosti in turbulence gibanja omogočalo doseganje enakomernih temperatur žarenja v vseh območjih peči. Tako bodo dani pogoji za izvajanje najzahtevnejših toplotnih obdelav, ki jih naša proizvodnja zahteva in ki jih v sedanjih zastarelih žarilnih pečeh ne moremo izvajati. Kurjenje peči in regulacija temperatur sla v celoti avtomatizirana.
Predvideno je, da bo montaža peči zaključena v juliju letos.
S. Bradeško
N
a Sradbišču HE Hadithe je delo v polnem zamahu
KORENITA PREOBRAZBA DRUŽBE
Na temeljih ustave in zakona o združenem delu
BIA
V preteklem mesecu so zvezni svet za vprašanja družbene ureditve, zvezni svet za gospodarski razvoj in komisija za vprašanja gospodarske stabilizacije, ki so jo sestavili zvezni družbeni sveti, v posebni prilogi dnevnika Delo objavili izhodišča dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, ki bi morala biti deležna temeljite proučitve v vseh samoupravnih sredinah. Preučitve zato, ker so to resnično celovita izhodišča dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, ker nekateri še mnogokje mislijo, da bodo lahko z različnimi sklepi in ukrepi reševali dolgoročnejši razvoj.
”Prva skupina problemov in razvoj družbenogospodarskih odnosov, dosledno uresničevanje opredelitev iz ustave SFRJ, zakona o združenem delu, dokumentov 10. in 11. kongresa ZKJ in tretjega kongresa jugoslovanskih samo-
upravljalcev. To je še posebej poudarjeno zaradi tega, ker se v gospodarskem razvoju in v razvoju družbenogospodarskih odnosov zadnja leta kažejo zelo resni problemi, težave in pomanjkljivosti, ki terjajo ustrezno družbeno akcijo.
Obala reke Eufrat, katere vode bodo gnale turbine nove elektrarne
Naše turbine
(Nadaljevanje s 1. strani)
mogočne
e e •
saj celo posamezni član kolektiva s svojim delom lahko bistveno vpliva na uspeh ali neuspeh.
Po programu gradnje smo že dobavili na gradbišče prve dele za vbeloniranje, za namestitev te opreme na terenu že delata dva naša monterja. Sredi julija pa bo odšla na gradbišče prva skupina naših monterjev-varilcev, ki bodo montirali kompletne podeste in osnovo za izdelavo sesalnih cevi prvih dveh turbin. S tem odhodom se bo
Billi	...' "
I
........................Mlili/IIMiBSHM
Hi
tudi dejansko začelo naše delo na montaži, ki bo trajalo do konca 1985. icta. Jasno je, da bo v tem času potrebno skrbeti za zamenjavo monterjev, njihovo pravočasno pripravo za odhod na gradbišče in za nemoteno potekanje del v tovarni, saj bomo v konici potrebovali do 80 monterjev, kar ni malo. Zavedati se moramo, da je Haditha le eden od objektov, katere delamo.
1. Pavšelj
S



1	, »M-f-iv/:

k m
■ iv
Nova restavracija v naselju za gradbene delavce in monterje (Foto: M. Cepuran)
Najvišja vzpetina v bližnji in daljni okolici gradbišča HE Haditha. "Gora” je visoka približno 32 metrov in na njej še ni planinske koče. (Foto: M. Cepuran)
Druga skupina problemov zadeva vprašanja, povezana z materialnim razvojem. V sklopu tega bi morali zajeti vprašanja o splošni usmerjenosti tega razvoja, dinamiki in strukturi, upoštevajoč tudi nujno skladnost blagovno-denarnih tokov in drugih odnosov v družbeni reprodukciji’.
Program dolgoročne stabilizacije je izredno zapleten in težavna družbene naloga, ki jo lahko uresničimo pod pogojem, da bo delavec odločal o celotni družbeni reprodukciji. Poleg te opredelitve je potrebno temeljito obdelati program stabilizacije in si tako zastaviti cilje, poti in metode njegovega uresničevanja, da bodo spodbujali interes delavcev in njihove organizacije združenega dela, da bo torej njihova opora temeljni gospodarski subjekt v samoupravni socialistični družbi, ne pa predvsem moč države in njene metode ukrepanja.
Pri vsem tem pa ne gre samo za proučitev izhodišč, temveč tudi za ponovno osvežitev ustave in zakona o združenem delu.
V naših vsakodnevnih prizadevanjih, ki jih ni moč zanikati, pa očitno tudi najbolj odgovorni pozabljajo, da brez rednega, vsakodnevnega spoznavanja teorije in prakse ter izkušenj socialističnega razvoja, politike zveze komunistov in temeljnih usmeritev našega razvoja, izraženih v ustavi in zakonu o združenem delu, ne more biti kritičnega in ustvarjalnega delovanja.
Kako bi sicer med tekočimi nalogami poudarjali stimulativnejše nagrajevanje, večjo ekonomičnost in produktivnost, če pa je očitno, da nimamo povsod dorečenih celovitih dohodkovnih odnosov, v okviru katerih edino lahko rešujemo tudi delitev na primer osebnega dohodka po delu in rezultatih dela, ter ostalih ekonomskih kategorij.
Gre torej za popolno odločanje o dohodku, kakor ga predvidevata ustava in zakon o združenem delu — neposredno v temeljnih organizacijah združenega dela. Kako bi sicer lahko v raznih sklepih in ak-
G.medunarodna izložba alatnih Strojeva i alata
14-19. VI 1982.
ZLATIMA MEDALJA KVALITETE
ZA IZLOŽAK
SISTEM STROJEVA ZA OBLIKOVANJE DEFORMACIJOH HSC-1-16
ZPS, TZ "LITOSTROJ", Ljubljana
zagrebački velesajam
KOMISIJA ZA OCJE1MJIVA1MJE
f^~ h~
Na 6. mednarodni razstavi orodnih strojev BIAM ’82 v času od 14. — 19. 06. 1982 v Zagrebu je strokovna komisija za ocenjevanje razstavljenih izdelkov posvetila posebno pozornost našemu modularnemu sistemu gradnje strojev in nam podelila zlato medaljo za kvaliteto. Naš modularni sistem je še posebno pomemben za racionalizacijo proizvodnje, ker omogoča največ namenskih izvedb strojev pri najmanjšem številu sestavin.
cijah zanemarili vprašanja združevanja dela in sredstev v okviru interesne organiziranosti in preko odločanja v delegatskem sistemu! Praksa nam sicer kaže, da je to še zelo odtujeno delavcem in da delegatski sistem ne zaživi, kot bi moral, čeprav je to poleg osebnega odločanja in izjavljanja oblika uresničevanja oblasti delovnih ljudi.
Čeprav vse to v raznih oblikah in prilikah znova in znova poudarjamo tudi v naših razpravah, pa vendarle ta spoznanja odločno prepočasi prodirajo v našo zavest in v tem je tudi vzrok za našo premajh-
no učinkovitost. Zato je tudi v obravnavanih izhodiščih navedeno, da bomo morali nadaljevati s korenito preobrazbo družbe na temeljih ustave In zakona o združenem delu. Brez tega in mimo tega bi bilo iluzorno sestavljati kakršenkoli dolgoročni program stabilizacije.
Programa stabilizacije ni mogoče omejevati samo na gospodarsko področje in gospodarske odločitve in ukrepe, temveč mora vsebovati socialne in družbenopolitične odločitve in ukrepe ter na temelju tega celovit delovni program vseh družbenih dejavnikov.
M. Sigulin
Seja komiteja posvečena zaostrenim gospodarskim razmeram
Komite občinske konference ZKS Ljubljana-Šiška je na svoji 7. seji 10. junija 1982 obravnaval aktivnost osnovnih organizacij ZK pri uresničevanju resolucijskih usmeritev na področju gospodarske stabilizacije, s poudarkom na sprejemanju in dopolnjevanju planskih dokumentov in samoupravni integriranosti združenega dela.
Pri tem je komite OK ZKS, izhajajoč tudi iz "Operativnega načrta ukrepov in aktivnosti za zagotavljanje odplačevanja posojil, najetih v tujini in za ohranjanje proizvodnje" ponovno opozoril na dosledno izvajanje stališč in sklepov 3. seje občinske konfcence ZKS Ljubljana-Siška in kongresnih usmeritev.
Osnovne organizacije ZK morajo na podlagi ocene razmer v lastnem okolju takoj izdelati akcijsko naravnane zaključke in jih vnesti v program svojega političnega delovanja. Komunisti so dolžni znotraj družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov zagotoviti aktivnost, katere cilj je realno seznanjanje delovnih ljudi in občanov z družbenoekonomskim položajem v Jugoslaviji, Sloveniji in znotraj temeljnih samoupravnih organizacij.
Resnost položaja povsod terja enotno in intenzivno politično akcijo.
Vsaka osnovna organizacija ZK mora nakazovati rešitve in uresničevati svojo usmerjevalno vlogo za reševanje težkega gospodarskega in političnega položaja.
Pri tem so bistveni cilji:
—	izpolnjevanje dospelih obveznosti do tujine,
—	povečevanje dosedanjega obsega izvoza na konvertibilno področje in zmanjševanje uvoza,
—	ohranjanje obsega proizvodnje oziroma povečevanje proizvodnje, blaga in storitev za izvoz,
—	zagotavljanje najnujnejše oskrbe občanov z najnujnejšimi proizvodi,
—	usklajevanje vseh oblik porabe v resolucijskih okvirih,
—	dosledno spoštovanje družbenih dogovorov na področju delitve in razporejanja dohodka v OZD,
—	zagotavljanje dela in zmanjševanje problemov, ki jih bodo
povzročile omenjene uvozne možnosti in preusmerjanje proizvodnje.
V vseh temeljnih samoupravnih okoljih je treba oblikovati operativne štabe, ki bodo na osnovi ocene lastnega položaja konkretizirali usmeritve iz operativnega načrta in 3. seje OK ZKS Ljubljana-Šiška, predlagali ustrezne ukrepe in preko samoupravnih organov skrbeli za njihovo izvajanje v neposredni praksi.
M. S.
naloge komunistov pri uveljavljanju političnega sistema
SOCIALISTIČNEGA SAMOUPRAVLJANJA
Poglobljena razprava
S ponovnim izpostavljanjem nekaterih najpomembnejših slabosti v dosedanji praksi, ki zavirajo hitrejše uveljavljanje samoupravnih socialističnih družbenoekonomskih odnosov ter političnega sistema socialistične samoupravne demokracije na vseh področjih dela in življenja delovnih ljudi in občanov v občini ter nalogami pri utrjevanju in razvijanju delegatskega sistema, ki so opredeljena v resoluciji 9. kongresa ZKS, je na 4. seji občinske konference tekla poglobljena razprava.
Aktivno delo upravnega odbora
Minilo je le nekaj mesecev od ustanovne seje upravnega odbora naše delovne organizacije in delegati so se že srečali s težavnimi nalogami. Gotovo je najzahtevnejša in najodgovornejša naloga spremljanje izpolnjevanja plana v letu 1982. Omenjeno problematiko obravnavamo skoraj na vsaki seji upravnega odbora. Novost pa je obravnava samoupravnih aktov s področja sodelovanja in združevanja dinarskih oziroma deviznih sredstev z drugimi organizacijami združenega dela. Samoupravni sporazumi s tega področja zahtevajo izredno široko obravnavo ne le v samoupravnih organih, temveč tudi v strokovnih službah. Do sedaj se je izkazalo, da je v tem trenutku takšna pot obravnave in sprejema samoupravnih sporazumov pravilna, zato jo je treba dosledno upoštevati tudi še naprej. Uresničevanje omenjenih sporazumov narekujejo težki pogoji gospodarjenja v jugoslovanskem gospodarstvu.
S. Mrkun
Zato so člani ZK v osnovnih organizacijah dolžni in odgovorni, da takoj začnejo oblikovati svoje lastne akcijske programe v katerih morajo čim bolj konkretno opredeliti najpomembnejše naloge ter osebno zadolžiti posamezne člane.
1.	Zagotoviti je treba takšno organiziranost in stopnjo usposobljenosti članstva, da se bo stalno Potrjevala vodilna idejnopolitična vloga ZK na vseh področjih družbenega delovanja.
2.	Potrebno je stalno spremljanje in ocenjevanje uveljavljenih oblik samoupravnega organiziranja delavcev, dajanja pobud za, njihovo dograjevanje, še zlasti z vidika utrjevanja z ustavo in zakonom o združenem delu opredeljenega družbenoekonomskega položaja delavcev. Ob tem gre še posebej za nudaljnje razvijanje procesov osebnega izjavljanja delavcev ter delovnih ljudi in občanov, kakor tudi delegatskih načinov odločanja v TOZD in DS kot temeljnih celicah samoupravnega organiziranja.
3.	Z organizirano družbenopolitično akcijo v vseh oblikah samoupravnega in družbenopolitičnega organiziranja delovnih ljudi in občanov je treba zagotoviti izpopolnjevanje metod in vsebine dela. Tako bomo celovitejše uveljavljali in povezovali neposredne interese ter pobude delovnih ljudi in občanov. Ob tem mora biti še posebej konkretno opredeljena odgovornost članov ZK, delegatov v temeljnih delegacijah, delegatov ZK v sindikatu, SZDL in družbenopolitičnem zboru, na sestankih osnov-nih organizacij ZK in organov ZK. Prav tako je treba opredeliti naloge ln odgovornost komunistov v strokovnih službah, upravnih organih ln Poslovodnih organih za zagotav-hanje pogojev delovanja delegacij 'n delegatske skupščine.
Se posebna skrb in ustrezna družbenopolitična akcija mora biti usmerjena v zagotavljanje pogojev Uveljavljanja temeljnih delegacij in konferenc delegacij v okviru celot-uuga samoupravnega mehanizma v r°ZD in DS kot njihov integralni ''len.
Zagotoviti moramo, da se o vseh pomembnejših vprašanjih organizira širša razprava v sindikatih in SZDL.
S stalnim spremljanjem dela temeljnih organizacij, kjer se oblikujejo in izražajo samoupravni interesi, se mora krepiti odgovornost družbenopolitičnih organizacij za uresničevanje neodtujljivih pravic delavcev in občanov pri odločanju.
Idejnopolitična akcija mora biti usmerjena v uveljavljanje temeljne delegacije kot organa samoupravljanja in pri tem zagotoviti neposredno povezavo med ostalimi samoupravnimi organi v organizacijah združenega dela.
4.	Člani ZK se morajo zavzemati za hitrejše izvajanje programov usposabljanja članov delegacij in za sprotno preverjanje vsebine in kvalitete programov, ki morajo rasti iz konkretnih izkušenj dosedanje prakse delegatskih načinov odločanja in upoštevati življenjske interese ter potrebe delovnih ljudi v TOZD oziroma KS.
5.	Akcijski programi osnovnih organizacij ZK morajo poleg konkretnih nalog in zadolžitev posameznih članov predvideti ukrepe za njihovo dosledno uresničevanje, predvsem kar se tiče ugotavljanja politične odgovornosti v primerih neaktivnosti ali slabega dela.
6.	Člani ZK, ki delujejo v skupščinah, njihovih izvršnih in upravnih organih ter strokovnih službah pa tudi v organih družbenopolitičnih organizacij na ravni občine, so dolžni in odgovorni, da na področju nadaljnjega utrjevanja in uveljavljanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja oblikujejo skupni program družbenopolitičnih aktivnosti za leto 1982. Takšen program mora biti usklajen v okviru občinske konference SZDL in sindikata ter usmerjen k razreševanju najbolj aktualnih problemov, za katere se živo zanimajo delavci, delovni ljudje in občani.
Z ustrezno in usklajeno družbenopolitično akcijo vseh organiziranih socialističnih sil in ob upoštevanju že sprejetih stališč je treba doseči, da bodo delegati v skupščinah izvedli razprave ter sprejeli konkretne odločitve o metodah in oblikah svojega delovanja v občinski skupščini ter skupščinah SIS, o pogojih in načinih priprave procesov delegatskega načina odločanja od vsebine gradiv, njihove obravnave v temeljnih, samoupravnih sredinah, usklajevanja različnih interesov in stališč do sprejemanja končnih odločitev in preverjanja njihovega uresničevanja v praksi, c vlogi sredstev javnega informiranja in njihovi odgovornosti pri celovitem obveščanju delovnih ljudi in občanov za sprejemanje odločitev v skupščinah, o uveljavljanju ustavne vloge in položaja zborov skupščin, predvsem zbora združenega dela in zborov uporabnikov SIS, o načinu organiziranja, metodah in vsebini dela izvršnih ter upravnih organov skupščin ter njihovega hitrejšega prilagajanja potrebam delovanja delegatskih skupščin.
V vse te razprave bi se morale tvorno vključiti vse družbenopolitične organizacije, še posebej pa socialistična zveza in sindikati.
7.	Z vso odgovornostjo je treba uresničevati vlogo in položaj družbenih svetov, pri katerih mo-
Umrl je profesor Albert Struna
Umrl je univerzitetni profesor dipl. inž. dr. h. c. Albert Struna, dolgoletni sodelavec naše delovne organizacije, ki je bil naš svetovalec na področju mazanja in gradnje hidravličnih strojev. Že z njegovim odhodom v zasluženi pokoj, še bolj pa z njegovim prezgodnjim odhodom iz naših vrst, je bilo pretrgano izjemno plodno sodelovanje f akultete za strojništvo v Ljubljani z Litostrojem, ki se je dolga leta odražalo in se še odraža v uspehih domače industrije na področju gradnje vodnih turbin in črpalk za objekte doma in v tujini.
Strokovna mnenja, nasveti in aktivna podpora profesorja, tako osebju Litostroja kot tudi investitorjem širom po Jugoslaviji, sodelovanje pri reševanju najtežjih, tudi havarijskih problemov so skupaj z neposrednimi, pristnimi in tudi sicer človeškimi odnosi ter z izrednim smislom za humor mnogo prispevala k razvoju Litostroja in ravni, ki jo zavzemamo na tem področju.
S posebnim spoštovanjem se ga spominjamo tudi njegovi učenci in sodelavci iz Litostroja, ki delamo praktično v vseh temeljnih organizacijah, še posebno pa tisti, katere nas je on osebno usmerjal na — zaradi specifičnosti narave dela — zelo zanimivo področje hidravličnih strojev.
Glede na vse njegove izredne zasluge kot enega nestorjev strojništva na Slovenskem in priznanega poznavalca slovenske tehniške besede ter tehniškega zgodovinarja, ga bomo obdržali v svetlem spominu!
ramo udeleženci v delovanju teh svetov zagotavljati ustrezno kakovostno kadrovsko zastopanost ter vključevati strokovne in znanstvene organizacije pri njihovem delu. Pri tem je potrebno preučiti pobudo za ustanovitev družbenega sveta za delovanje upravnih organov v DPS.
8.	Uresničevanje že sprejetih smeritev glede odgovornosti in aktivnosti vodstev družbenopolitičnih organizacij pri zagotavljanju vloge družbenopolitičnega zbora skupščine zahteva še zlasti usmerjeno aktivnost pri obravnavanju posameznih vprašanj iz programa dela družbenopolitičnega
zbora ter uresničevanje odločitev v katerih sprejemanju je sodeloval ta zbor in uveljavljanje OK SZDL in njenih organov kot konference delegacij družbenopolitičnega zbora skupščine.
9.	Člani ZK smo se dolžni zavzemati, da se na vseh področjih družbenega dogovarjanja in odločanja uveljavljajo načela ustanov-nosti, zakonitosti in javnosti dela. Sprožiti moramo pobude za ugotavljanje politične odgovornosti posameznikov, ki pri svojem deiu in ravnanju ne bodo upoštevali sprejetih sklepov in usmeritev.
Sprejeti novi mladi komunisti
V	četrtek, 27. maja letos, je bila v okviru praznovanja tedna mladosti v izobraževalnem centru svečanost, združena s sprejemom mladih komunistov v vrste zveze komunistov. Obenem so bile podeljene tudi knjižne nagrade komunistom za njihovo tridesetletno družbenopolitično aktivno delo.
Na svečanosti so s prisrčnim programom sodelovali učenci osnovne šole iz Šentvida, ki so goste prijetno Presenetili z izbranim programom.
Sledila sta krajša nagovora zbranim članom in kandidatom o pomenu nenehnega sprejemanja novih članov v vrste zveze komunistov in o aktualnih nalogah v občini, ki sla ga imela sekretar komiteja občinske konference ZKS Ljubljana-Šiška Zoran Kos in sekretar OO ZK TOZD Prodaja Ivan Pavšelj.
V	nadaljevanju je prejelo članske izkaznice 34 novih članov, tridesetletni člani pa knjižna darila za dolgoletno uspešno delo v vrstah zveze komunistov.
Svečanost je bila zaključena v prijetnem tovariškem vzdušju z obljubo, da se prihodnje leto ponovno srečamo.
M. Sigulin
M. S.
Obisk udeležencev mednarodnega seminarja OZN
V	Ljubljani je bil od 17. do 26. maja mednarodni seminar Organizacije združenih narodov z naslovom "Sodelovanje ljudi v upravljanju". Seminar je organiziral "Jugoslovanski center za teorijo in prakso samoupravljanja Edvard Kardelj v Ljubljani". Seminarja se je udeležilo nad 60 predstavnikov različnih držav članic organizacije združenih narodov.
V	dodatnem programu tega seminarja so udeleženci obiskali nekatere večje organizacije združenega dela v Ljubljani, med njimi tudi Litostroj.
V	petek, 21. maja 1982, je tako skupina šestindvajsetih udeležencev iz različnih držav obiskala našo delovno organizacijo. Najprej so si gostje ogledali nekatere proizvodne obrate, nato pa so se s predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij naše delovne organizacije pogovarjali o razvoju, delovanju in dosežkih samoupravljanja pri nas.
K. G.
Slava mu!
1
OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATOV
Vodijo nas novi predsedniki
Že v prejšnji številki smo predstavili nekaj novih predsednikov osnovnih organizacij sindikata, danes pa vam predstavljamo še ostale. Ostali so nam še štirje predsedniki, ki pa jih bomo predstavili prihodnjič.
Kovinarji so tekmovali
Od 10. do 13. junija letos je v občinah Krško, Črnomelj in Novi mesto potekalo 6. proizvodno-delovno tekmovanje slovenskih kovinai jev, na katerem je sodelovalo okoli 260 tekmovalcev.
Tekmovalci so zastopali 45 občin, iz katerih je svoje teoretično ii praktično znanje pred zaključnim tekmovanjem merilo okoli 8000 tekmo valcev-kovinarjev.
Proizvodna delovna tekmovanja so brez dvoma pomemben člen 1 verigi prizadevanj za boljše in kvalitetnejše delo, za iskanje novih tehnič nih in tehnoloških rešitev, za osvajanje novih znanj ter utrjevanje vez med znanostjo in prakso.
Na 6. proizvodno-delovnem tekmovanju slovenskih kovinarjev si se tekmovalci-kovinarji pomerili v 13 poklicih. Svoje znanje so izkazal tudi naši delavci v naslednjih panogah: varjenje TIG, varjenje MAG varjenje RKO, plamensko varjenje, livarstvo, kovaštvo, rezkanje it strugarslvo. Uvrstitev naših tekmovalcev je bila solidna.
Ob delovnem tekmovanju kovinarjev so bile organizirane tudi razstavi inovacij, likovnikov, nastop literatov in podobno. Nastop literatov it razstavo so obiskali tudi številni gostje, med katerimi je bil tudi starosti kovinarjev Franc Leskošek-Luka. Tovariš Leskošek je za svoja prizade vanja za uveljavitev tekmovanj kovinarjev, v času ko so se le-ta šel* razvijala v Sloveniji, prejel skulpturo kovinar z značko in listino Organizacijski odbor 6. proizvodno-delovnega tekmovanja kovinarje’ Slovenije pa je isto priznanje podelil tudi muzeju ”25. maj” v Beogradu v spomin na prvega kovinarja Jugoslavije JOSIPA BROZA TITA.
S. Mrkun
Vojko STADLER, TOZD ICL
Tovariš Stadler je na naši šoli zaposlen šest let, po poklicu pa je učitelj za strokovno teoretične predmete kovinarske smeri. Ob tem, da je predsednik sindikata, je tudi član delavskega sveta tozda IC.
Delo sindikata v tozdu IC je v primerjavi z ostalimi tozdi dokaj specifično. Čeprav šteje kolektiv skoraj 100 zaposlenih, od tega največ učiteljev (60) in vzgojiteljev, ostalo pa je tehnično osebje, je osnovna naloga sindikata priprava, oblikovanje in sprejem novega statuta šole in drugih samoupravnih aktov, vključevanje učencev v pripravo aktov in njihovo sodelovanje v vseh samoupravnih organih, iskanje dobre kadrovske zasedbe učiteljev glede na obseg in programe dela in podobno.
Z usmerjenim izobraževanjem se je na šoli povečal tudi vpis učencev, zato bodo morali preiti na izmenski pouk. To pa seveda terja zaposlovanje dodatnih učiteljev. Ker je bilo potrebno novemu načinu izobraževanja prilagoditi tudi učilnice, so že uredili tri specializirane učilnice za fiziko, biologijo in kemijo, ki so skupaj stale 5,200.000. — dinarjev.
Člani osnovne organizacije sindikata si prizadevajo za uveljavitev svobodne menjave dela z interesnimi skupnostmi in za poglobitev svobodne menjave dela z uporabniki, za uveljavljanje načela delitve dohodkov po obsegu in za kvalitetno izboljšavo pravilnikov.
Seveda pa ima sindikat tudi čisto "življenjske” naloge. To je skrb za varstvo pravic delavcev, skrb za izboljšanje delovnih pogojev v delavnicah, skrb za reševanje socialne problematike delavcev in podobno. Tudi na šoli je bil sindikat nosilec volitev, organizator referenduma, prizadeva si za vključevanje učencev v delo družbenopolitičnih organov itd.
Kot učitelju na šoli tovarišu Stadlerju že delovne naloge vzamejo veliko časa, tako da mu ga za opravljanje skoraj vedno zmanjkuje. Zato so v delo sindikata močno vključeni tudi ostali člani lO, kar pa je seveda tudi pogoj za uspešno delo celotnega sindikata.
Fadil ZEC, TOZD OB
V petnajstletnem delu, ki ga tovariš Zec opravlja kot strugar v Litostroju, je imel tudi že nekaj pomembnih družbenopolitičnih funkcij. Med drugim je bil 1 ekretar aktiva mladih komunistov, delegat pri konferenci sindikata, sekretar
pri IO sindikata tozda in podobno. V tem pasu si je pridobil tudi že precej izkušenj pri družbenopolitičnem delu, zato mu je opravljanje sedanje funkcije precej olajšano.
Že v prejšnjem mandatu so se člani sindikata v tozdu Obdelava dogovorili, da bo delo kolektivno. Na tak način je lažje delati, saj predsednik vsega ne zmore sam, tako pa tudi določa poslovnik. Večina dela je tako razdeljena na ožje vodstvo, naloga predsednika pa je, da delo vodi, usklajuje in poprime tam, kjer je potrebno.
Trenutno se člani sindikata v Obdelavi pripravljajo na kongres ZSS, v ospredju pa je tudi socialna varnost delavcev. Tovariš Zec je tudi omenil, da si moramo vsi skupaj prizadevati, da bomo začeli živeti od svojega lastnega dela, pomagati bomo morali predvsem delavcem z nižjimi osebnimi dohodki, saj so trenutno najbolj ogroženi. Tako je v letošnjem letu komisija za socialno varnost razdelila že pet enkratnih pomoči v skupni vrednosti enega starega milijona.
Zelo delovne so tudi ostale komisije — še posebno kadrovska, ki je v pripravah na volitve evidentirala kar 300 kandidatov. Ena glavnih odlik pri delu komisij je, da je tudi tu delo kolektivno, znajo pa tudi prisluhniti željam delavcev in jih upoštevajo, če je le možno.
Ob komisijah je dobro zastavljeno tudi delo sindikalnih skupin. Vodje skupin prenašajo informacije med delavce, tesno pa sodelujejo tudi z vodstvenimi delavci v tozdu. To je še posebej izrazito pri zasedanjih disciplinskih komisij, saj poverjenik, ki sodeluje na teh sestankih, kršitelja in okoliščine še najbolj pozna. Zato tudi lahko zavzame najbolj pravilno stališče.
Ob koncu je tovariš Zec omenil, da osnovna organizacija sindikata dobro sodeluje tudi z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in še posebej z mladinsko organizacijo. Osnovna naloga sindikata pa je po njegovem mnenju skrb za pravice delavcev in pomoč pri razreševanju vsakodnevnih problemov in težav.
Ivan KRIŽMAN, TOZD PPO
Med predsedniki sindikata je tovariš Križman eden najstarejših Litostrojčanov. V Litostroju je zaposlen že več kot dvajset let, po poklicu pa je strojni delovodja. V tem času je že bil sekretar OO ZK, namestnik predsednika DS tozda in zdaj je že tretjič član DS DO.
Sindikat v tozdu PPO dokaj uspešno sodeluje z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami
in z vodstvenimi delavci, o skupnih akcijah pa se dogovarjajo na tedenskih političnih koordinacijah.
Splošne naloge sindikata so bile določene na 9. kongresu ZSS, sicer pa je po besedah tovariša Križmana največ tekoče problematike. Predvsem so to stanovanjski problemi, težave pri izpolnjevanju planskih nalog, veliki problemi so z nagrajevanjem, delovno disciplino, socialno politiko in podobnim.
Največkrat zadnje čase uravnavajo problematiko izpolnjevanja gospodarskega plana. Na žalost pa največkrat ostaja le pri govorjenju.
Precej težav pri delu sindikata pa nastaja čisto po nepotrebnem. To so na primer premalo natančno določeni sklepi ali navodila strokovnih služb, ki si jih je pogosto moč razlagati po svoje. Zaradi tega morajo spreminjati razne sklepe ali pa izgubljajo pritožbe na sodišču združenega dela. Vse to nalaga izvršnemu odboru zelo odgovorno nalogo, da k obravnavi samoupravnih sporazumov ali aktov pritegnejo čim večje število delavcev in vzbudijo njihovo zanimanje, saj delavci pogosto šele, ko so prizadeti, podrobneje preberejo različne pravilnike in podobno.
OO sindikata v tozdu PPO načeloma dela po akcijskem programu, ki ga je sprejel že stari IO, med trenutnimi nalogami pa je akcija NNNP 82, kjer sindikat tesno sodeluje z mladino in ZK.
Govoreč iz izkušnje predsednika, pa tudi delegata in samouprav-Ijalca, se je tovariš Križman pritožil tudi nad predolgimi in pogosto nerazumljivimi gradivi, ki prihajajo med delavce. Po njegovem mnenju bi bilo dosti bolje, ko bi sindikalna gradiva prihajala na konferenco sindikata, od tam pa prečiščena, skrajšana in predvsem razumljiva v osnovne organizacije sindikata.
Tudi tovarišu Križmanu odvzema ta funkcija precej časa, še posebej, ker je njegovo delo v celoti vezano na proizvodnjo. Zelo veliko pa mu pri delu pomagajo ostali člani IO sindikata. Pravi, da nekateri sindikat še vedno razumejo kot nekakšno sindikalno ustanovo (ki naj skrbi za ozimnico, denarno pomoč in podobno), kljub temu pa se delavci vedno bolj zavedajo njegove prave vloge. Tovariš Križman si predvsem želi, da bi se izboljšali odnosi v proizvodnji in da bi vsi delavci spoznali, da je sindikat njihova organizacija, da lahko oblikujejo politiko in njegovo delo. Do najrazličnejših kritik v zvezi z delom sindikata prihaja prav zaradi nepoučenosti, najraje pa kritizirajo prav tisti, ki najmanj delajo in so običajno tudi najmanj zainteresirani. Glavna naloga sindikata pa bo v tozdu PPO vsaj še nekaj časa izpolnjevanje planskih nalog in
ureditev sistema nagrajevanja po delu.
Že prve razprave kažejo na to, da bo potrebno spremeniti nekatere naše samoupravne sporazume, n. pr. pravilnika o stanovanjski problematiki in o osebnih dohodkih, ker le-ti niso usklajeni z družbenim dogovorom.
To so nekatere naloge, ki jih sedaj rešujemo, vendar mislim, da je v tem trenutku poglavitna naloga realizacija plana ter poslovnega uspeha.
Težav, s katerimi se na tem področju srečujemo, se zavedam, zavedajo se jih tudi vsi delavci v našem tozdu. Storili bomo vse, da to prebrodimo, vendar se morajo tega zavedati tudi naši predhodniki v proizvodnem programu.
Imam občutek, da na tem področju vse preveč obljubljamo, valimo krivdo na druge in s tem prikrivamo svoje nedelo. Skratka: potrebno je tudi ukrepati proti tistim, ki se ne zavedajo ali pa se nočejo zavedati težavnosti sedanjega trenutka, saj to predvidevajo naši samoupravni akti.
To so sicer trenutno naši najtežji problemi, vendar so pogoj in osnova za razreševanje ostalih osnovnih nalog sindikata, kot so socialna politika, družbeni standard, razporejanje dohodka in druge.
Pri teh osnovnih nalogah imajo sindikalne skupine in komisije pri IO veliko vlogo, njihovo delovanje je čutiti v večji meri kot v preteklem obdobju.
Povezava naše sindikalne organizacije s samoupravnimi organi ir. vodstvom je stalna in poteka preko koordinacije dogovorov in na sejah vseh teh organov. Mislim pa, da bo potrebno v teh trenutkih gospodarskih težav to sodelovanje razširiti in usmeriti v celotno DO bolj, kot je to bilo do sedaj.
Mogoče sem v nekaterih razmišljanjih bil nekoliko oster, vendar mislim, da le s skupnim angažiranjem vseh delavcev osnovne organizacije sindikata, ostalih organov in vodstev, nastale težave in naloge, ki smo si jih zadali, lahko uspešno rešimo.”
Mijo STANKO — TOZD MONT
Tovariš Stanko opravlja dela in naloge delovodje elektro montaže, v Litostroju že od leta 1962. Funkcijo predsednika OOS opravlja že drugo mandatno obdobje, kar je vsekakor potrdilo, da mu je okolje, v katerem deluje, zaupalo in ga s tem spodbudilo k še bolj ustvarjalnemu delu na področju družbenopolitičnega življenja.
Pri tem mu je bilo v veliko pomoč tudi družbenopolitično usposabljanje v šoli pri RS ZSS.
Ta strokovna podlaga, povezana z izkušnjami iz preteklega mandata, mu bo, kot je dejal, v veliko pomoč pri nadaljnjem delu. Zastavljene naloge so sicer osnova za delo, vendar če se pokaže, da nekaj, kar je zapisano, ni dobro, je po njegovih besedah potrebna takojšnja akcija sindikata, da se spremeni pravilnik, dogovor ali pa celo samo program delovanja sindikata.
”Pri razreševanju tovrstne problematike se v naši osnovni organizaciji najbolj angažirajo predvsem sindikalne skupine komisije OOS pa tudi ostale družbenopolitične organizacije.
Trenutno imamo v obravnavi po sindikalnih skupinah problematiko nagrajevanja delavcev na terenskih montažah, ker se je izkazalo, da obstoječi pravilnik ne ustreza sedanjemu stanju.
Razpravljamo tudi o družbenem dogovoru v zvezi z našimi samoupravnimi akti.
(Nadaljevanje na 5. strani)
k
| Priprave na kongres ^ Zveze sindikatov
Vsebinske in organizacijske priprave na 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije in 9. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije so se začele že z občnimi zbori osnovnih organizacij sindikata in skupščinami občinskih in mestnih organizacij zveze sindikatov. Vodilo za oba kongresa pa so brez dvoma tudi sklepi 9. kongresa Zveze komunistov Slovenije, poročilo o delu in aktivnostih Zveze sindikatov Slovenije in stališča ter sklepi vseh treh konferenc, ki so se odvijale med zadnjima kongresoma.
Prav vsi ti omenjeni dokumenti morajo glede na zaostrene gospodarske razmere dobiti posebno mesto pri obravnavi in naj bodo osnova za pripravo in sprejetje Posameznih ocen aktivnosti in trenutnega stanja. Zato je nujno, da ocenimo delovanje in dejavnost sindikata, ob tem pa upoštevamo tudi ugotovitve, sprejete na občnih zborih osnovnih organizacij sindikata v začetku letošnjega leta.
Poseben poudarek pa je potrebno dati predvsem naslednjim strateškim področjem našega nadaljnjega samoupravnega razvoja:
L razvoju družbenoekonomskih odnosov in utrjevanju položaja delavcev v združenem delu in v celotnem političnem sistemu,
2.	stabilizaciji gospodarstva in s tem družbenosocialnega položaja delavcev,
3.	učinkovitosti sindikatov kot najbolj množične organizacije delavskega razreda pri razvoju samoupravljanja in gospodarske stabilizacije.
Razprave morajo biti temeljito organizirane, vključiti moramo kar največ delavcev, ki bodo sodelovali pri oblikovanju novih akcij za razreševanje nastalih problemov in si prizadevali za naš celovit razvoj v naslednjem obdobju.
Razprava, ki mora poglobljeno potekati v juniju, juliju in v začetku avgusta, mora v celoti odgovoriti na vprašanja učinkovitosti in prizadevanj za uveljavitev delavcev pri odločanju o vseh vprašanjih družbenoekonomskega in političnega razvoja. Sindikat je na tem področju že vodil stalen boj za krepitev samoupravnih odnosov in manjši vpliv administrativnih — državnih ukrepov.
Skladno s temi cilji sta bila pri delu stalno opredeljena vloga in pomen delavca kot nosilca odločanja o vseh pomembnih skupnih in splošnih zadevah ter interesih. Obenem so bila usmerjena prizadevanja za sprejemanje in uresničevanje takih stališč, ki naj čimbolj odsevajo skupne in splošne interese delavcev.
Zaostrene družbenoekonomske razmere so predvsem v zadnjih dveh letih zahtevale od zveze sindikatov vse več naporov za reševanje aktualnih nalog in problemov. Tu in tam se je pojavljalo mnenje, da zaostritve pri gospodarjenju v organizacijah združenega dela, zniževanje osebnega standarda delavcev, pa tudi slabša preskrba in druge težave narekujejo zvezi sindikatov, naj skrbi predvsem za socialno varnost delavcev. To pa je bilo v praksi preseženo, saj se je spopadala tako z gospodarsko
rastjo kot socialno politiko in s tem uveljavljala celovito vlogo. To pa je bil tudi eden od vzrokov za množično mobilizacijo delavcev za uresničevanje oblasti pri ustvarjanju in razpolaganju s pogoji in rezultati svojega dela.
Tudi delo sindikata v TZ Litostroj je bilo usmerjeno na vsa omenjena področja aktivnosti. Zato je potrebno pri obravnavi gradiva za kongrese poglobljeno in celovito oceniti tudi lasten razvoj v štirih letih, predvsem pa oceniti, kje so odprta vprašanja, ki se jih bo potrebno še bolj zagnano lotiti, če bomo želeli napraviti v prihodnjem obdobju nov korak v razvoju delovne organizacije. Osnovne organizacije zveze sindikatov bodo morale pri obravnavi izpostaviti piedvsem specifične probleme, da bomo ob zaključni razpravi na konferenci osnovnih organizacij sindikata z združitvijo vseh stališč in ocen po posameznih osnovnih organizacijah oblikovali celotno skupno poročilo o delu in oceno stanja ter nakazali najpomembnejša vprašanja delovne organizacije. Glavna smer delovanja v prihodnjem obdobju pa naj bi bili prav tisti problemi, ki bodo posebej opredeljeni v dokumentih konference osnovnih organizacij delovne organizacije.
Obeta se nam torej vroče poletje, obilo dela in malo časa za dopustovanje, saj moramo vse dokumente obravnavati do avgusta, ko naj bi jih na razširjeni seji obravnaval občinski sindikalni svet. Do konca septembra bo na podlagi pripomb dokončno oblikovan predlog poročila, vzporedno z oceno lastnih razmer o delu med kongresoma. Potrebno bo obrav-
v Vodijo nas novi predsedniki
'v (Nadaljevanje s 4. strani)
'£ r»
i,	“ratislav STOILJKOVIČ, TOZD Nabava
V L.itostroju je zaposlen od leta '975, sedaj pa je vodja oddelka v n Pripravi dela. Pred izvolitvijo za Predsednika OO sindikata je bil tovariš Stoiljkovič zelo aktiven pri e	delu mladinske organizacije, zatem
c	Pa tudi namestnik predsednika IO
sindikata. Delo so si v osnovni s	organizaciji sindikata v Nabavi
I-	zastavili čisto na novo. Sprejeli so
-	nov akcijski program, v katerem je rečeno, da morajo delavci kot no-
č	silci delovanja v Zvezi sindikatov
izražati svoje težnje v okviru na-j^ga sistema samoupravljanja. Ena 3 bistvenih nalog sindikata je tudi ta, da se mora kot družbenopolitična ?	organizacija boriti za uveljavitev
takšnega družbenoekonomskega t	Položaja, ki bo vsem delavcem
t	zagotavljal, da bodo lahko na pod-
-	a8t svojega dela enakopravno od-
i	točah o vseh zadevah družbene
-	reprodukcije. Člani sindikata mo-
i	raj° sodelovati tudi pri izdelavi
rneril za pridobivanje in razporeja-nJe dohodka, kot člani sindikata tozda Nabava pa morajo pravočas-no skrbeti za nabavo potrebnega rrtateriala za nemoten potek proiz-v°dnje. To pa ne pomeni zgolj Nabavo materiala, temveč oskrbo-v’anje z materialom z minimalnimi stroški in s čim racionalnejšo organizacijo dela.
Tudi v Nabavi temelji delo sindi-ata na IO in na komisijah. Glede a Jo, da je to šele začetek, je to-'ariš Stoiljkovič dejal, da so komi-dobro zastavile.
at n ^.no ie čutiti, da so v njih tll'ni mladi ljudje, ki so polni aua in volje do dela. Nekoliko
slabše je s sindikalnimi skupinami, ker se člani sindikata očitno še ne zavedajo prave vloge in načina dela teh skupin. Kot predsednik in član sindikata pa upa, da bo počasi tudi na tem področju več uspeha.
Precej dobra je povezava sindikata z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v tozdu. Sindikat je običajno nosilec vseh pomembnejših akcij, trenutno pa je ena njegovih ključnih nalog dograjevanje sistema nagrajevanja po delu. To je eden bistvenih pogojev za nadaljnje delo.
Ena posebnih značilnosti IO sindikata Nabave je odločitev članov, da so vsi njihovi sestanki v popoldanskem času.
To je zlasti v sedanjem času zelo pohvalno, lahko pa bi bilo za zgled tudi ostalim. Tovariš Stoiljkovič tudi pravi, da ga ta funkcija sicer precej obremenjuje, vendar še zdaleč ne toliko, kot vse ostale funkcije izven tovarne. Pri delu mu pomagajo tudi ostali člani IO in tako ni razloga, da delo ne bi bilo uspešno opravljeno.
Janez HRIBAR, TOZD PRODAJA
V Litostroju je zaposlen enaindvajseto leto. Dela kot planer L v centralno planski koordinaciji tozda Prodaja.
Delo v družbenopolitičnem življenju mu ni tuje. Že kot mladinec je delal v mladinski organizaciji, osnovni organizaciji ZK in tako so ga sodelavci izvolili za predsednika OO sindikata tozda Prodaja.
Sindikalna organizacija stoji pred pomembnimi nalogami v zahtevnem času ekonomske stabilizacije. Da bi pridobil potrebno znanje za delovanje, se je udeležil dvodnevnega seminarja v občini Ljubljana-Šiška. Seminar je bil 5. in 6. aprila 1982, organizirala pa ga je Delavska univerza Boris Kidrič. Na tem seminarju so obravnavali aktualne naloge zveze sindikatov v občini, vlogo in naloge sindikatov pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike in zagotavljanje socialne varnosti delavcev, uresničevanje stališč
26. maja smo si lahko tudi v Litostroju ogledali razstavo ”Tito z nami v Ljubljani”. Razstava je bila v avli in spodnjih hodnikih izobraževalnega centra. Trajala je nekaj dni, ogledalo pa si jo je veliko Litostrojčanov in dijakov naše šole. Za nas so bili najbolj zanimivi posnetki tovariša Tita v Litostroju, z veseljem pa smo si ogledali tudi ostale fotografije (Foto: M. M.)
navali tudi resolucijo za 10. kongres ter spremembe in dopolnitve statuta Zveze sindikatov Slovenije, saj vsi dokumenti sodijo kot izho-
dišče za obravnavo na kongresu, ki bo od 11. do 13. oktobra letošnjega leta v domu Ivana Cankarja v Ljubljani.
Portret
Janeza
Žnidaršiča
Ko smo se na seji uredniškega odbora našega glasila pogovarjali o ponovni uvedbi rubrike Portrel, smo obnovili tudi načela, da v njem predstavimo človeka, ki je že dolgoleten Litoslrijčan, kljub temu pa neznan, razen ožjemu krogu sodelavcev. Takšen je Janez ŽNIDARŠIČ, ki je prišel kot mlad fant nabirat znanje v naš Izobraževalni center leta 1949, tam se je izučil za strojnega ključavničarja, pozneje pa je uspešno opravil tudi visoko kvalifikacijo.
glede pridobivanja dohodka ter načel delitve po delu in rezultatih dela, obveščanje v organizacijah združenega dela in Zvezi sindikatov Slovenije. Zelo zanimiv seminar, vendar je bilo premalo časa za tako obsežne teme.
TOZD PRODAJA ima v okviru DO specifične in izredno zahtevne naloge, saj se v tem tozdu delo tako rekoč začne in konča. Konferenca OO sindikata v povezavi s samoupravnimi organi bo nadaljevala svojo aktivnost pri uresničevanju ciljev gospodarske stabilizacije.
Izkušnje nas učijo, da so pri stabilizacijskih posegih nujna tudi odpovedovanja, po mnenju tovariša Hribarja pa moramo glede na delitev dohodka bolj enakomerno in bolj smotrno razporejati vse oblike porabe, pri tem pa upoštevati delavce in njihove družine, ki so materialno najbolj ogroženi.
Osnovna naloga tozda je pridobivanje naročil, predvsem naročil iz uvoza na konvertibilni trg.
Prav iz zahtevkov dela pa mora sindikat v tozdu Prodaja najti in uporabiti vse oblike in metode svojega dela, da bi bili delavci seznanjeni z uveljavljanjem in nujnostjo take družbenoekonomske politike, enako pa velja tudi za dobro organizacijo kot celoto.
Skoraj vsa gradiva in samoupravne akte DO in TOZD, katere dobijo iz občine, obravnavajo po sindikalnih skupinah, vodja posameznih skupin pa o tem poroča na seji izvršnega odbora. Izvršni odbor zavzame stališče, katerega posreduje konferenci sindikata in samoupravnim organom.
Tovariš Hribar meni, da je delo predsednika OO sindikata zelo zahtevno, ker so nekatera gradiva za obravnavo zelo obširna in poslana v zadnjem trenutku. Zato mu ostane zelo malo časa, in si želi, da bi ta gradiva prejemali bolj prečiščena.
M. M.
Janez ŽNIDARŠIČ je imel težko otroštvo. Komaj osem let je imel, ko se je začela II. svetovna vojna, katero je kol otrok močno občutil, saj so ga skupaj z njegovimi starši, bratom in sestro izselili iz rojstnega kraja Studenca pri Sevnici v taborišče v Nemčijo. Ločeno od staršev je v taborišču v Leipzigu preživel polni dve leti, nato pa je sledila nova izselitev v Francijo, katera pa je bila boljša toliko, ker so ga izselili skupaj s starši.
Janez že vsa leta dela v montaži. Prva leta je delal pri montaži Kaplanovih gonilnikov, sedaj pa je preizkuševalec turbinske opreme.
Kol večini delavcev, ki dela v montaži, tudi Janezu ni prizaneseno s terenskim delom. Dela! je na različnih objektih širom po Jugoslaviji in tudi v tujini je bil večkrat po nekaj mesecev, predvsem v afriških deželah. Nazadnje pa je bil v Nepalu, ker je pomagal pri montaži dveh 100 kW turbin, ki so ju jugoslovanski narodi podarili tej azijski državi.
Ker vsako terensko delo predstavlja spremembo življenskega ritma, Janez nima rad terena. Na terenu ga ne moti le neurejeno življenje, huje je to, ker je ločen od skrbne žene in devetnajstletnega sina, ki pravkar uspešno končuje srednjo medicinsko šolo. Sploh pa je Janez rad doma, kjer se najbolje počuti.
Ljudje imajo radi pridnega in zagnanega človeka, takega kakršen je Janez, ki že preko 30 let uspešno in vztrajno pomaga s svojim delom pri napredku in uveljavitvi našega kolektiva doma in v tujini. Janez je priljubljen pri svojih sodelavcih, saj ima velik čut za solidarnost. Nikoli mu ni težko pomagati nekomu, ki potrebuje njegovo pomoč. Prav zato pa ga močno moti pohajkovanje po naši delovni organizaciji. Spominja se let, ko so brez posebnega plačila delali podnevi in ponoči, pa tudi ob sobotah in nedeljah; delo je pač moralo biti opravljeno.
Janez pa ni priden le na svojem delovnem mestu, tudi doma rad poprime za delo, zlasti okoli hišice, ki jo ima na Dolenjskem in kamor se z družino zapelje konec tedna.
Tak je Janez ŽNIDARŠIČ. Veliko bi lahko še napisali o njem, a naj bo tokrat dovolj. Zaželimo mu dobrega zdravja, kar je pogoj, da bo s svojimi pridnimi rokami še dolgo let med nami.
S. Mrkun
REPUBLIŠKO PRIZNANJE MLADINCEM TOZDA OBDELAVE
Visoko priznanje za delavnost
Mladinci tozda Obdelava se lahko pohvalijo s priznanjem, kakršnega mladina Litostroja še ni dobila. To je republiško priznanje ZSMS za dolgoletno aktivno delo osnovne organizacije, nanaša pa se predvsem na prejšnje mandatno obdobje.
Pravzaprav je bil za nagrado prvotno predlagan koordinacijski svet ZSMS Litostroj, ker pa le-ta priznanja ne more dobiti, je bila kasneje za priznanje predlagana OO ZSMS TOZD OB, ki je imela v svojih vrstah najbolj delavne mladince.
O delu in uspehih te osnovne organizacije sta spregovorila nekdanji predsednik Miloš Rusič in ena najbolj delovnih mladink Silva Chrysanthis.
Osnovna organizacija mladine v tozdu Obdelava je najbolj številčna v Litostroju. Lahko se pohvalijo, da so se v preteklih letih vključevali v vsa dogajanja, spremljali in obravnavali so vse pomembnejše pravilnike in samoupravne akte, vključevali pa so se tudi v vse akcije v tovarni, občini, mestu in drugod.
Ena uspešno izpeljanih akcij, ki pa v mnogih tozdih ni uspela, je bila akcija "Mladi delavec — sa-moupravljalec”, zelo uspešni pa so bili mladinci Obdelave tudi na mladinskih kvizih ”Tito-revolucija-mir”. Že na tovarniških tekmovanjih so dosegli dobra mesta, enkrat pa so se uvrstili tudi na občinsko tekmovanje.
Priznanje za svojo delavnost so posredno dobili mladinci tozda Obdelava lansko leto, ko so bili soorganizatorji sprejema štafete mladosti, katere pot je tekla skozi Litostroj in tudi obdelovalnico, uspešni pa so bili še na vrsti drugih področij: vsako leto se aktivno vključujejo v vse akcije ob dnevu mladih Šiškarjev, kjer sodelujejo na kulturnih in športnih prireditvah, bili so eni najuspešnejših pri stalni akciji zbiranja odpadnega papirja.
vsako leto se 2 do 3 mladinci udeležijo republiških in zveznih mladinskih delovnih akcij, eden njihovih mladincev se je lani udeležil tudi izredne delovne akcije na Kosovem. Nekateri pa so tudi dobri in aktivni športniki — kar trikrat po vrsti so bili prvaki v medtozdovskem prvenstvu v malem nogometu, zelo uspešni pa so tudi kot organizatorji in tekmovalci v namiznem tenisu, streljanju, košarki, odbojki in kegljanju.
Človek se pri vseh teh uspehih nehote vpraša, kako je mogoče, da so mladinci ponekod tako delavni, ponekod pa skoraj nič. Miloš je povedal, da je to predvsem posledica dolgoletnega uspešnega dela. Ti uspehi ne pridejo čez noč. Zelo delovno je celo predsedstvo, mandat predsednika pa traja le eno leto. Prav tako delo tudi ni odvisno le od dela posameznih komisij, temveč se v posamezne akcije vključuje širši krog mladincev — pač po interesih, ki jih zanimajo.
Zelo dobro je tudi sodelovanje mladine z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi v tozdu ter z vodstvom. Vsi jih podpirajo pri akcijah, ki se jih lotevajo, sindikat pa jim je ob moralni pomoči nudil tudi finančno. Tako so si lahko kupili športne drese, to pa je gotovo pripomoglo k še boljšemu sodelovanju med obema organizacijama. Lahko tudi
, er MfcUtarjbMHjr
P LA K ET O zveze socialisiifiie mladine Slovenije
kV V fOvO Obdelava,iitostroj
. .i i.'Vilna prizadevanja in doselene uspehe pn urvmdmmiu programske in akcijske usmerim* organizacije
'IV./>i UvtanJ mo/ toiS-
omenimo, da je v družbenopolitičnih organizacijah v tozdu Obdelava vključenih kar 30 odstotkov mladih, kar se vsekakor pozna pri njihovem delu in aktivnosti. Zato so se mladinci pred dvema letoma tudi močno in zelo zavzeto vključevali v akcijo za doseg plana, ki je imela tudi svoj naziv ”12 — 12" (12 ur dela — 12 ur počitka).
Seveda pa ne bi bili pravi mladinci, ko ne bi poskrbeli tudi za razvedrilo in povezovanje z ostalim mladinci izven tovarne. Tako so se znotraj tovarne tesneje povezali s tozdom Nabavo in ZSE, navzven pa dobro sodelujejo z mladinci iz Dekorativne, IMF in vojašnico Boris Kidrič. Z njimi organizirajo različna športna in družbena srečanja, preko katerih so se še bolj okrepile prijateljske vezi.
Mladinci tozda Obdelava so s svojim delom torej lahko za zgled tudi vsem ostalim. Njihov način dela kaže, da delo nikakor ni preveč zahtevno niti pretežko. Je resno in odgovorno — usmerjeno v gospodarska in družbenopolitična dogajanja, po drugi strani pa sproščeno in živahno in zelo družabno. Prave meje med njimi ni, saj je nobeden ne postavlja. Verjetno pa je tudi tu ključ uspeha. Vseh akcij se lotevajo skupaj, skupaj pa tudi proslavljajo svoje uspehe. Želimo si le lahko, da bi jih posnemali tudi ostali, mladincem tozda Obdelava pa za priznanje čestitamo in jim želimo veliko uspehov pri delu tudi vnaprej!
Turnir v malem nogometu ob dnevu mladosti
Vsako leto imamo mladi svoj praznik, in sicer na dan, ko se je rodil naš predragi tovariš Tito. To je 25. maj — dan mladosti. Radostni smo in ponosni, da lahko rečemo: "To je naš praznik, dan veselja, bratstva in enotnosti, dan, ko čutimo, da je še vedno med nami tovariš Tito, kateri nam kaže pot." Mladina Litostroja je svojo srečo izkazala s sodelovanjem na proslavi 25. maja v Beogradu.
Da pa bi ta praznik proslavili še v kakšnem drugem duhu, smo se odločili, da izvedemo turnir v malem nogometu med ekipami naše DO. Moram reči, da tako hitre izvedbe tekmovanja nismo pričakovali. Vse je bilo pripravljeno v dveh dneh. Želimo, da postane turnir tradicionalen, da bomo na njem izkazali bratstvo in enotnost, pa tudi športni tekmovalni duh. Organizacijo turnirja so prevzeli mladinci OO ZSM TOZD OBDELAVA in OO ZSM TOZD NABAVA pod pokroviteljstvom KS ZSMS TZL.
Prijavilo se je 21 ekip iz različnih tozdov. Nekateri tozdi so imeli celo pp 5 ekip. Najbolj vznemirljiv dan je bil prav gotovo tisti, ko so žrebali ekipe. Nekateri so imeli veliko sreče, saj so bili prvo kolo prosti in se niso borili od vsega začetka za prehodni pokal.
Tekmovanje je potekalo 27. in 28. maja ter 2. junija, ko je bil finale. Igrali smo na igriščih OŠ Hinko Smrekar in ICL. Boji so bili zagrizeni, kot da bi igrali za prvenstvo. Seveda pa ni šlo brez pri-
pomb in pritožb, med drugim tudi za sodnike. Toda vedeti moramo, da to niso bili profesionalni sodniki, pač pa delavci, ki delajo v naši delovni organizaciji in se spoznajo na nogomet. So pa tudi že naši stari znanci, saj so sodili že na mnogih naših turnirjih. Mislim, da zaslužijo vso pohvalo, saj njihovo delo ni bilo prav nič hvaležno.
Poskrbeli smo tudi za žejo, prodajali smo pivo in sok. Na koncu prvega dne pa smo poskrbeli tudi za čistočo okoli igrišča, saj je bilo veliko odpadkov. V finale, ki je bil
2.	junija, so se uvrstile 3 ekipe in sicer ICL, PZO I in PUM III. Omenjene ekipe so igrale vsaka z vsakim. Najprej so igrali ICL proti PUM III. Rezultat je bil 5 : 0. Nato so igrali PZO I proti PUM III (rezultat 12 : 1). Na koncu pa so se pomerili ICL IN PZO I ter igrali neodločeno 1 : 1. Iz navedenega je razvidno, da je bila zmaga tesna, toda nekdo mora biti prvi. Zmagala je ekipa TOZD PZO I zaradi boljše razlike v golih. Prvo-uvrščena ekipa je prejela prehodni pokal, pokal za prvo mesto in
diplomo za najbolj fair igro. Najboljšo igro je prikazala ekipa ICL — zato sta Bojan LOVRENČIČ kot najboljši igralec in Anton OVČAR kot najboljši vratar prejela diplome. Cela ekipa pa je dobila pokal v trajno last. Ekipa TOZD PUM III je prejela pokal v trajno last za doseženo tretje mesto.
Povedati moram tudi, kdo je bil najboljši strelec. To je bil igralec iz ekipe PZO I Dobrivoje DAMJANOVIČ, za kar je prejel zasluženi pokal.
Ekipne uvrstitve:
1. mesto	PZO I
2. mesto	ICL
3. mesto	PUM III
4. mesto	PPO I
5. mesto	OB — težka
6. mesto	PTS
7. mesto	OB — orodjarna
8. mesto	MONT OB — 12 polje OB — brusilci
11. mesto	IVET II
12. mesto	PZO III
13. mesto	PPO III PFSR — Nabava PZO II
16. mesto	IRRP IVET I
18. mesto	PUM II
19. mesto	PUM I
20. mesto	OB — vrtalci
21. mesto	TVN
Turnir je v celoti uspel. Najbolj so bili seveda zadovoljni tekmovalci iz ekipe PZO I, saj so osvojili največ priznanj. Za omenjeno ekipo so tekmovali: DJUHERIČ, SABLJIČ, DAMJANOVIČ, OME-RAGIČ, MUHERIČ, GUZJAN in HODŽIČ.
25. maj -dan mladosti
Koordinacijski svet OO ZSM Litostroj je tudi letos odločil, da se nekaj predstavnikov udeleži sklepnih slovesnosti ob dnevu mladosti na stadionu JLA v Beogradu.
Na pobudo republiškega komiteja OO ZSMS smo se organizirali po občinah. Mladinci ljubljanskih in okoliških občin smo se zbrali na glavni železniški postaji, kjer so nas tudi letos s smehom in pesmijo pospremili na posebni vlak za Beograd. Pred Zagrebom se nam je priključila še kompozicija, ki je pripeljala mladince iz Maribora in vse severovzhodne Slovenije.
Na vlaku smo obnovili stara in navezali številna nova prijateljstva, ki so se čez dan še poglobila. Vožnja je potekala v prijetnem vzdušju pogovorov o delovanju
v nekaj minutah napolnil do zadnjega kotička.
Uro pred začetkom, ko so začeli prihajati nastopajoči, se je zaslišala sprva pretrgana, tiha, nato pa vse glasnejša, enotnejša pesem "DRU-ŽE TITO, MI TI SE KUNEMO". dokler je ni prevzel po nekaj taktih ves stadion. Zatem se je utrgal silovit aplavz, ki je dvignil razpoloženje na takšno raven, da so se poslednje pesmi porajale druga za drugo, brez presledka, do uradnega začetka manifestacije dneva mladosti. Na njej je letos sodelovalo rekordno število nastopajočih.
Veličastna prireditev ob dnevu mladosti v Beogradu, ki smo se je udeležili tudi litostrojski mladinci (Foto: B. Hrovat)
Brezskrbno potepanje po beograjskih cestah in parkih pred začetkom osrednje večerne prireditve (Foto: B. Hrovat)
osnovnih organizacij, o šoli, o delu v tovarnah.
Navsezgodaj smo prispeli v Beo-giad, nakar smo si šli ogledat hišo cvetja in Muzej 25. maja. Po ogledu muzeja smo imeli nekaj prostih ur za ogled Beogiada. Med ogledom mestnih znamenitosti smo srečevali skupine mladincev, ki so neprestano prihajale v naše glavno mesto.
Zgodaj popoldne smo se začeli zbirati v parku poleg stadiona JLA, prihajalo je vse več mladih iz vse Jugoslavije.
Ko so odprli vrata, se je stadion
Čestitamo prvim trem uvrščenim ekipam, pa tudi vsem ostalim, saj so se trdo borili od začetka pa do konca. S tem turnirjem je mladina Litostroja proslavila svoj praznik mladosti in upam, da ga bomo odlsej organizirali vsako leto.
M. Pešec
Mladino naše republike so zastopali mladinci in mladinke iz Kopra in ostalih priobalnih mest.
Ob začetku prireditve smo uživali v naravni razigranosti pionirjev in sproščenem izvajanju likov mladincev in mladih, v elegantnem nastopu pripadnikov JLA.
Vrh prireditve je bil skupni nastop vseh, predstavljal je bratsko sožitje in enakopravnost vseh narodov in narodnosti, povezan s prihodom štafete mladosji, ki jo je predsedniku CKO ZSM J Bogiču Bogičeviču izročil Ciril Zaplotnik, kmetovalec iz okolice Kranja.
Prireditev so prekinile ovacije TITO, TITO! in Ml SMO TITOVI, TITO JE NAŠ! Sledili so jim govori, ki jih je vsakih nekaj minut prekinila pesem, posvečena Titu ali revoluciji.
Okoli desetih smo med pokanjem raket zapustili stadion.
Uro zatem smo že sedeli na vlaku, ki nas je odpeljal nazaj v Ljubljano.
Borut Hrovat
Soinvestitorstvo -kaj je to?
Samoupravne stanovanjske skupnosti ljubljanskih občin so 14. maja 1^82 v posebni prilogi ljubljanskega Dnevnika objavile enomesečni razpis vključevanje soinvestitorjev v družbeno usmerjeno stanovanjsko grad-njo v Ljubljani. Razpis vsebuje elemente in pogoje za vključevanje delav-cev soinvestitorjev v družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo do leta 1985, v določenih primerih pa tudi za naprej.
Namen novega načina vključevanja soinvestitorjev v stanovanjsko graditev je, da se uveljavijo novi družbenoekonomski odnosi na področju stanovanjske graditve, odpravi gradnja stanovanj za trg, v prvi vrsti pa naj bi soinvestitorji z aktivnim vključevanjem in združevanjem lastnih sredstev omogočili normalen potek že začetih gradenj Nr zagotovili tudi pričetek gradenj novih stanovanjskih objektov v skladu s plani stanovanjskih skupnosti. Samoupravno organizirani delavci soinvestitorji lahko vplivajo na roke in ceno pa tudi kvaliteto stanovanjske gradnje ter se neposredno dogovarjajo z izvajalci del o vseh vprašanjih gradnje.
Delavci se kot soinvestitorji prijavijo prek svoje temeljne organizacije ali delovne skupnosti, ki je udeleženec razpisa. S prijavo se temeljna organizacija ali delovna skupnost zavezuje, da' bo prek LB Stanovanjsko komunalne banke Ljubljane zagotavljala pooblaščenemu investitorju delež sredstev za nemoteno financiranje priprav in Pričetek gradnje pa tudi sredstva za nadaljevanje gradnje v skladu z dinamiko porabe po potrjenem investicijskem programu. Stanovanjske skupnosti ljubljanskih občin so investkorska opravila zaupal ZAVODU ZA IZGRADNJO Ljubljane, ki ima sedež na Kersnikovi ulici 6.
Razpis za vključevanje soinvestitorjev v stanovanjsko graditev torej nalaga temeljnim organizacijam oziroma delovnim skupnostim v zvezi s stanovanjsko gradnjo vrsto obveznosti. Predvsem so temeljne organizacije dolžne ugotoviti obseg stanovanjskih potreb delavcev, Preveriti morajo svojo finančno sposobnost za dajanje ustreznih Posojil za gradnjo, preverjati motnjo sposobnosti delavcev za soinvestiranje (pregled namenskega varčevanja), če kupujejo najemna
stanovanja pa tudi sposobnost delavcev za plačilo lastne udeležbe. Ker mora vsak soinvestitor ob prijavi imeti že zagotovljena vsa potrebna sredstva je nujno, da se temeljna organizacija povezuje z organizacijami združenega dela, kjer so zaposleni zakonci, da zagotovi njihovo sodelovanje.
Ugotavljanje stanovanjskih potreb za temeljno organizacijo ali delovno skupnost nedvomno ne predstavlja posebnega problema, saj so nam običajno naše potrebe dobro znane. Vemo tudi s kolikšnimi sredstvi za stanovanjsko graditev v temeljni organizaciji v določenem obdobju lahko razpolagamo, precej manj pa imamo vpogleda v sposobnost posameznika, da z lastnimi sredstvi gradi željeno stanovanje, še manj vpogleda pa imamo v sposobnost drugih organizacij združenega dela, ki naj pri investiciji sodelujejo z določenimi sredstvi.
Ugotavljanje naštetega zahteva bistveno več časa, kot nam je bil na voljo po razpisu. Pa tudi sicer imamo delavci v Litostroju vrsto pripomb, ki se nanašajo na objavljeni razpis. Predvsem se nam zdi popolnoma nerealna predlagana cena za kvadratni meter stanovanja, ki naj bi nam služila za izdelavo finančnih programov, saj že današnja cena stanovanj daleč presega predlagani znesek, ki bo ob dokončanju gradnje nujno precej višji. Prav tako menimo, da je bil čas za objavo razpisa neprimeren, saj je večina OZD po zaključnem računu za leto 1981 že raz-podelila vsa razpoložljiva sredstva za stanovanjsko graditev. Predvsem pa menimo, da je obveščanje v tem primeru skoraj docela odpovedalo, saj smo o načinu in pogojih vključevanja soinvestitorjev v stanovanjsko gradnjo v združenem delu izvedeli šele z objavo razpisa. Pogoji za vključevanje soinvestitorjev se namreč precej križajo z obstoječo samoupravno prakso,
Mami je rekla, da prinesi plačo domov, čeprav sta skregana!
zato je nujno, da še pred objavo razpisa pogoje uskladimo. Ker to ni bilo storjeno, se v temeljnih organizacijah na silo prilagajamo pogojem, po katerih naj ugotovimo reševanje stanovanjskih potreb svojih delavcev.
O razpisu za vključitev delavcev soinvestitorjev je razpravljala tudi stanovanjska komisija pri delavskem svetu delovne organizacije ter sprejela sklep, da je potrebno ustrezno dopolniti samoupravne akte. Glede samih pogojev razpisa pa je ugotovila, da delavec le z večletnim varčevanjem lahko začne reševati svoj stanovanjski problem. Strokovni službi je zadala nalogo, da ugotovi možnosti za gradnjo stanovanj na območju Litostroja oziroma v bližnji okolici s tem, da bi bila investitor delovna organizacija.
Na pobudo Litostroja je Zveza sindikatov Slovenije, mestni svet Ljubljana, organiziral posvet o načinu vključevanja soinvestitorjev ter o usklajevanju s samoupravno organiziranostjo združenega dela. O rezultatih posvetovanja bomo prizadete delavce pravočasno obvestili.
H.	Colja
Nastop združenih pihalnih orkestrov v Proseku pri Trstu
OBISK PIHALNEGA ORKESTRA LITOSTROJ PRI ZAMEJSKIH SLOVENCIH
V soboto, 29. maja 1982, je Pihalni orkester Litostroj, ki ga vodi dirigent Blagoje Ilič, gostoval s koncertom pri zamejskih Slovencih v Italiji. Tako je vrnil obisk Godbenemu društvu iz Proseka pri Trstu, ki je lansko leto imelo koncert pri nas.
Najprej sta oba orkestra na poti skozi Prosek igrala koračnice in s tem vabila ljudi na prireditev, potem pa sta skupaj zaigrala nekaj skladb. Sledil je glavni del — koncert litostrojskega pihalnega orkestra. Slišali smo polko Vilka in Slavka Avsenika Gremo na Gorenjsko, Logarsko dolino skladatelja Emila Glavnika — rapsodijo, zgrajeno na tematiko slovenskih ljudskih pesmi, skladbo Dimitrovci češkega skladatelja Antonina Žvačka in Paradni dixiland — moderno ameriško skladbo. V Proseku je gostoval tudi solist ljubljanske opere Franc Javornik in je ob spremljavi pihalnega orkestra zapel dve pesmi: Delavec Danila Bučarja in pa slovensko narodno Ti si urce zamudila.
Po koncertu je igral za ples in zabavo narodno zabavni ansambel Veseli Šentvidčani, ki deluje kot sekcija litostrojskega pihalnega orkestra.
Vesna Tomc-Lamut
Usmerjeno izobraževanje v naši občini
Pretekli mesec je razpravljala občinska konferenca ZK Ljubljana-Šiš-ka o tem, kako uresničujemo usmerjeno izobraževanje v naši občini. V ospredju razprave je bila povezava vzgojnoizobraževalnih organizacij srednjega usmerjenega izobraževanja z družbenim okoljem in še posebej z združenim delom.
Podružbljanje vzgoje in izobraževanja je temeljna značilnost sprememb, ki jih postavlja v ospredje reforma na področju usmerjenega izobraževanja. Za vzgojnoizobraževalne organizacije usmerjenega izobraževanja je naj-pomembnejša povezanost z organizacijami združenega dela — uporabniki v gospodarstvu in na drugih področjih dela. Pri pod-ružbljanju vzgoje in izobraževanja pa ne gre le za preseganje odtujenosti vzgojnoizobraževalnih organizacij od združenega dela-uporabnikov, ampak tudi za uveljavljanje pravic in odgovornosti delavcev v združenem delu, da postanejo nosilci celotne izobraževalne politike, njeni konkretni načrtovalci in usmerjevalci ter skupaj z vzgojnoizobraževalnimi organizacijami tudi izvajalci. Torej gre za skupne naloge.
V razpravi je bilo ugotovljeno, da smo v naši občini glede tega dosegli že pomembne rezultate. Od vseh štirih vzgojnoizobraževalnih organizacij usmerjenega izobraževanja so bile tri že ves čas tesno povezane s konkretnimi uporabniki, za katere izobražujejo mladino in odrasle. To so Šolski center za strokovno izobraževanje delavcev v organih za notranje zadeve v Tacnu, Železniški šolski center in Izobraževalni center Litostroj. Vse te vzgojnoizobraževalne organizacije so ustanovili neposredni uporabniki, razvijale so se na podlagi njihovih potreb. V reformo vstopajo s številnimi, že razvitimi elementi usmerjenega izobraževanja, med katerimi je giavni prav tesna povezava z OZD-uporabniki. Imajo razvejane razne oblike vseh vrst usmerjenega izobraževanja za mladino in odrasle. Te vzgojnoizobraževalne organizacije z reformo ne spreminjajo svojih temeljnih
usmeritev dosedanjega izobraževanja, čeprav to še ne pomeni, da se pri njih z reformo ne bo nič spremenilo.
Največje, bistvene spremembe doživlja z reformo gimnazija Ljub-ijana-Šentvid, ki je bila v mreži srednjih šol usmerjenega izobraževanja v Ljubljani opredeljena za izvajanje vzgojnoizobraževalnega programa elektronika. S tem se pri njej razvija proces neposrednih odnosov z OZD, ki bodo uporabniki kadrov tega programa. To pa so OZD v naši občini in v ožji ljubljanski regiji.
Ob nalogah pri uresničevanju vloge obeh dejavnikov — vzgojnoizobraževalnih organizacij in OZD-uporabnikov — v usmerjenem izobraževanju se pojavljajo številni problemi. V razpravi so bili v ospredju naslednji:
— Načrtovanje izobraževalnih potreb v OZD za usmerjanje mladine v vzgojnizobraževalne programe je še marsikje naravnano na trenutne in ne toliko na srednjeročne in dolgoročne potrebe po raznovrstnih kadrih. To načrtovanje se večkrat tudi ne sklada z načrtovanjem v posebnih izobraževalnih skupnostih.
— Pri štipendijski politiki so opazne težnje za sklepanje štipendijskih pogodb čim pozneje in ne že v začetku usmerjenega izobraževanja. Tako je očiten razkorak med razpisi za vpis in razpisi za štipendije.
— V OZD je premalo prisgtno usmerjanje delavcev v izobraževanje iz dela, marsikje pa tudi izobraževanje ob delu in usposabljanje delavcev v smislu stalnega, permanentnega izobraževanja.
— Za izvajanje proizvodnega dela učencev v OZD bo treba pravočasno urediti vprašanje prerazporeditve del in nalog in
nadaljnje pedagoško usposabljanje inštruktorjev glede na to, da se bo v naslednjih letih število učencev, vključenih v proizvodno delo povečalo, in bodo inštruktorji opravljali svojo nalogo celo leto.
Neurejeno je tudi vprašanje nagrajevanja učencev, če le-ti prispevajo delež k dohodku OZD.
Poleg navedenega je bilo v razpravi naglašeno kadrovsko vprašanje za zagotovitev strokovno teoretičnega in praktičnega pouka na dosedanji gimnaziji Ljubljana-Šent-vid in še posebej nerešeni materialni pogoji v tej vzgojnoizo-braževalni organizaciji (delavnice za praktični pouk in kabineti za strokovno teoretični pouk).
Po razpravi so bili sprejeti zaključki, ki obvezujejo člane ZK v vzgojnoizobraževalnih organizacijah in v OZD uporabnikov, da ocenijo izvajanje nalog, ki jih imajo v zvezi z usmerjenim izobraževanjem. Na tej osnovi je treba konkretizirati nadaljnje naloge. Vzgojnoizobraževalne organizacije srednjega usmerjenega izobraževanja naj v analizi uspešnosti vzgojnoizobraževalnega dela za šolsko leto 1981/82 posebej poglobljeno izpostavijo ugotovitve o izvajanju vzgojnoizobraževalnih programov, posebej pa oceno uveljavljanja vzgojne funkcije šole in samoupravne vloge učencev v upravljanju vzgojnoizobraževalne organizacije ter v vzgojnoizobraževalnem
procesu"	H. Premelč
POSTANI
kšvoMlALec
Kisik v centralnem omrežju
Kot zadnji od tehničnih plinov v naši delovni organizaciji je pričel na delovna mesta v TOZD PZO, OB, TVN in MONT dotekati kisik iz novozgrajene uplinjevalne postaje, ki je postavljena na zelenici med čistilnico livarne sive litine in obdelovalnico.
TOZD PUM in PTS pa bosta kisik dobila iz uplinjevalne postaje na južni strani novozgrajene jeklo-livarne. Zaradi rekonstrukcije so dela na tem področju zakasnila in tako predvidevamo, da bosta oba tozda dobila kisik nekoliko kasneje.
Sedanja preizkusna faza uporabe kisika iz centralnega omrežja omogoča kontrolni pregled tanka za tekoči kisik, kateri se mora izvršiti med normalnimi obratovalnimi pogoji celotnega sistema.
Že prva uporaba kisika iz centralnega omrežja naznanja, da se izpolnjuje dolgoletna želja kolektiva na tem področju. Sedaj bo postopno odpadlo vsakodnevno prekladanje in prevažanje številnih jeklenk za kisik, kar je vedno predstavljalo težko in nevarno delo. Pričakujemo tudi, da bo delo s sedanjim kisikom, ki ne vsebuje vlage, bolj kvalitetno, posebno pri rezanju pločevine. Prav gotovo bo za vsakega, ki ga zanima uporaba in manipulacija s tehničnimi plini, koristna obrazložitev, kako se tekoči kisik pri temperaturi -183°C
LEGENDA:
A — notranja posoda D — pomožni uplinjevalnik I — izolacija O — zunanja posoda
UPLINJEVALNA POSTAJA ZA KISIK
Uplinjevalne postajo za kisik predstavlja skladiščni tank z ustreznimi armaturami in instrumenti, atmosferski uplinjevalnik ter vezni razvod na omrežju porabnika. Celotna zasnova uplinjevalne postaje je razvidna iz priložene sheme. Podatki skladiščnega tanka:
—	proizvajalec UNIS-TPO Goraž-de (po licenci LINDE, Miinchen, ZRN)
—	naj večji obratovalni tlak 16,3 bar
—	prostornina notranje
posode	63591
—	polnilna prostornina 60001
—	toplotna izolacija	vakuum
+ perlit 300 mm
—	regulacija tlaka	avtomatska
—	preizkusni tlak	22,5 bar
Podatki atmosferskega uplinje-valnika:
—	tip	1M72F4
—	največji obratovalni tlak 29,4 bar
—	imenska zmogljivost
uplinjevalnika	600Nm’/h
Tekoči kisik (02) iz Ruš dovažajo v posebnih avtocisternah s prostornino 6do lOm , ki so opremljene s poseb-
prevaža, prečrpava in postopno uplinja.
nimi črpalkami na električni pogon za prečrpavanje tekočega kisika iz avtocisterne v skladiščni tank uplinjevalne postaje. Tekoči kisik se samodejno pretaka iz skladiščnega tanka uplinjevalne postaje v atmosferski uplinjevalnik, kjer se uplini in gre v plinskem stanju v razvodno omrežje. Regulacija tlaka je avtomatska, tako da stalna prisotnost strežnika postaje ni potrebna, temveč je potreben le redni nadzor. Dolžina avtocisterne je 8 do 10 m. V času pretakanja (približno 40 minut) mora biti avtocisterna vedno postavljena tako, da ima v primeru potrebe možnost takojšnjega odvoza od uplinjevalne postaje.
DELOVANJE
Iz funkcijske sheme je razvidno, da ima uplinjevalna postaja dva uplinjevalnika. Glavni uplinjevalnik (V) je atmosferski uplinjevalnik z imensko zmogljivostjo 600 Nirr/h. Drugi, manjši atmosferski uplinje-
V — glavni uplinjevalnik SV — varnostni ventil RV/D — varnostni ventil pomožnega uplinjevalnika C — priključek za polnitev
Zadovoljni smo, ker je odpadla vsakdanja nevarna manipulacija s kisikovimi jeklenkami. Tudi rezanje s kisikom iz centralnega omrežja je bolj kvalitetno (Foto: E. L.)
valnik (D), je uplinjevalnik za vzdrževanje tlaka v tanku in je montiran na spodnjem delu tanka. Tank se polni s tekočim kisikom iz avtocisterne preko črpalke, ki je na vozilu, fleksibilne cevi, ki se priključi na polnilni priključek (C/l) in ventila za polnjenje tanka od spodaj (1), oziroma ventila za polnjenje tanka od zgoraj (12). Pri pretakanju je tlak, ki ga ustvarja črpalka, višji od tlaka v skladiščnem tanku.
Varnostni ventil tanka (SV) je nastavljen že pri proizvajalcu tanka in ga sme vzdrževati samo pooblaščena oseba. Enako velja za varnostni ventil pomožnega uplinjevalnika (RV/D).
Avtomatski regulator tlaka (PCI) v tanku in avtomatski ekonomizer (PC2) lahko v skladu z obratovalnimi navodili nastavlja pooblaščena oseba uporabnika, vendar s poprejšnjim dogovorom s pooblaščeno osebo lastnika uplinjevalne postaje. Avtomatski ekonomizer (PC2) mora biti nastavljen za 0,5 do 1 bar nad željenim obratovalnim tlakom v tanku, ki je nastavljen z avtomatskim regulatorjem tlaka (PV1)
Primer:
Pri navedenem položaju ventilov je skladiščni tlak napolnjen do polovice, avtomatski regulator tlaka (PCI) je nastavljen na delovni tlak 12 bar, avtomatski ekonomizer (PC2) pa na 13 bar. V tem primeru bo kazalec merilca nivoja (Ll) kazal do 50-odstotno polnitev (1/2
LITOSTROJ
vsebine), kazalec manometra (Pl) pa bo kazal 12 bar. S tem tlakom pritiska plinasta faza kisika na gladino tekočega kisika, ki gre z dna tanka skozi sifonsko cev in ventil v dovodu tekočine h glavnemu upli-njevalniku (V), kjer se s pomočjo toplote iz zraka uplini in nato prehaja preko razvodnega kolekto-rja v omrežje do potrošnih mest. Na potrošnih mestih je na voljo plinasti kisik s praktično enakim tlakom 12 bar (če padec tlaka v cevovodih zanemarimo), kot je v tanku. S porabo plinastega kisika iz razvodnega omrežja se bo znižala gladina tekočega kisika v tanku in bo zaradi povečane prostornine plinaste faze v tanku tlak padel pod 12 bar. V tem trenutku bo reagiral avtomatski regulator tlaka (PCI), ki bo dal prosto pot plinastemu kisiku iz uplinjevalnika za vzdrževanje tlaka v tanku (D) nad gladino tekočega kisika. Zaradi tega bo tlak narastel nazaj na 12 bar. Zatem se bo avtomatski regulator tlaka (PCI) zaprl in tako dobimo prvotno stanje. Avtomatski ekonomizer (PC2) reagira takrat, ko iz razvodnega omrežja ni odjema kisika (nedelje, prazniki). Toplotna izolacija tanka ni idealna, zato se po določenem času nekaj tekočega kisika le uplini in tlak v tanku se bo povišal na 12,5 ali 13 bar. Avtomatski ekonomizer (PC2) bo takrat reagiral in spustil nekaj plinaste faze iz tanka skozi proti-povratni ventil (NRV) v glavni uplinjevalnik (V) ter v razvodno omrežje do zapornih ventilov na potrošnih mestih.
Varnostni ventil (SV) bi deloval takrat, če bi tlak še naprej naraščal preko največjega obratovalnega tlaka 16,3 bar, kisik pa bi v tem primeru izhajal na prosto.
F. Dvorak
Operacija polnitve tanka s tekočim kisikom. S pomočjo posebne črpalke, ki je montirana na prevozni cisterni, se tekoči kisik prečrpava iz cisterne * tank na uplinjevalni postaji (Foto: E. L.)
Kaj pa HE Mavčiče?
Ko je sonce zjutraj vstalo, sem dajal mu hvalo...
Tako je pred več kot sto leti zapisal pesnik Sorškega polja — Simon Jenko ”Šmonca’\ Ni se dosti spremenilo od takrat tam okrog — vse do pred nekaj leti, ko je začel v sicer hrušču odmaknjenem kraju veselo žgolenje obsav-skih pernatih prebivalcev preglaševati ropot gradbenih strojev, pa brnenje kamionov in škripanje nakladalnikov.
Začela se je gradnja elektrarne Mavčiče, ki naj bi bila prva v bodoči verigi elektrarn tja do Bregane na meji s sosednjo Hrvatsko.
Žal se je prvotni delovni zalet zaradi finančnih težav ustavil že kmalu na začetku zemeljskih del, povsod v spremljajočih dejavnostih pa močno upočasnil. Tako je komaj moč računati na začetek obratovanja v letu 1985.
Brez dvoma bi podobna usoda zadela tudi drugo slovensko energetsko investicijo, če ne bi bila pred Mavčičami približno za leto dni in je začetek njenega obratovanja postavljen v konec leta 1983, dokaj realen. Seveda velja to le za prva dva agregata, kajti s tretjim se neverjetno skrbno ukvarjajo bančni gospodarstveniki že poldrugo leto, kljub temu, da doslej še nismo slišali o ekonomsko neuspešni investiciji v vodno energetiko.
Pri vsej ekonomiki se namreč še nismo naučili, da je poceni le tisto, kar je zgrajeno hitro. Zakaj bomo zaradi odmikanja rokov in upočasnitve del kilovatne ure plačevali še dražje? V Sloveniji je že sicer energija dražja zaradi neugodnega razmerja med zmogljivostmi vodnih elektrarn in termoelektrarn, saj približno 70 odstotkov odpade na proizvodnjo v termoelektrarnah, energija v le-teh pa je kljub manjšim stroškom gradnje občutno dražja od energije, proizvedene v vodnih elektrarnah.
Kakšne so torej utemeljitve za upočasnitev gradnje in kdo prevzema odgovornost za izgubo težkih denarjev zaradi odtekle vode, povečanih stroškov, višje cene energije? Proizvajalci opreme, ki jim je s takim načinom dela naloženo le še dodatno breme, bi radi pošten odgovor in čistega vina, preveč je bilo še do nedavna očitkov na račun kasnitev, za katere sami niso bili prav nič krivi.
ETO
Elektrarna puv»= > a vendarle raste

•udi
rodni,, < 7
tok /P z,
„r	CeiJeiši
» ----------—■
.iaro0- • -	/O,
TSSaeČsS
M,vW,ivw»ojv-uarn. Si
NKlSjs.
‘v

Vrvni boben za navijanje žične vrvi
V prejšnji številki smo predstavili ogrodje mostu polarnega dvigala, ki ga izdelujemo za Sovjetsko zvezo, sedaj pa predstavljamo enega izmed najvažnejših elementov istega dvigala, ki je zanimiv po svoji velikosti in elegantni izvedbi. Boben ima premer 2 m, celotna dolžina pa je 10 m. Zanimivo je tudi to, da se nanj lahko navije 1200 m jeklene žične vrvi debeline 38 mm, ki tehta preko 6 ton.
Teža bobna presega 21 ton. Izdelan je iz kvalitetne jeklene pločevine, debele 50 mm, katera je zvita v plašč ter zvarjena. Izdelava zvarjenca zahteva uporabo zahtevne tehnologije, ker vse zvare defek-loskopsko pregledamo.
Žal nam razpoložljivi strojni park sedaj še ne omogoča obdelave bobna doma, zato ta poteka v kooperaciji z delovno organizacijo
3.	maj iz Reke.
Ker ima to dvigalo dva dviga vam predstavljamo enega izmed njiju, in sicer maček za 160-tonski dvig, ki je v fazi montaže. Boben, ki je na mačku, je na zgornji sliki desni.
Za primerjavo velikosti smo med bobna za polarno dvigalo postavili še bobenček, kakršnega največ uporabljamo po naših obratih, njegova nosilnost pa je približno 15 ton (Foto: E. L.)
J. Pogačar
Knjižna razstava
V počastitev 9. kongresa Zveze komunistov Slovenije je bila v avli Izobraževalnega centra razstava. Znanstvene in tehnične inovacije Pospešujejo razvoj in napredek gospodarstva, ki sta jo priredila Centralna tehnična knjižnica, Univerza Edvarda Kardelja v Ljub-Uani in Titovi zavodi Litostroj. Razstavo je 14. aprila ob 13. uri odprl s krajšim govorom namestnik Predsednika republiškega komiteja za kulturo in znanost dipl. inž. tovariš Erik Vrenko, strokovno pa Je povabljencem in obiskovalcem Predstavila razstavo prof. Mara Žlajpah.
Posebno prijetna je bila likovna popestritev, saj so bili ob zunanjem zidu desne avle izobešeni portreti pomembnih slovenskih tehnikov.
Razstava ni bila namenjena samo Litostrojčanom temveč vsem, ki se zanimajo za strokovno literaturo in žele izpopolniti svoje znanje, seveda pa tudi učencem šišenskih šol
in drugim, ki so si razstavo lahko ogledali pod strokovnim vodstvom.
15. in 16. aprila pa je imel v kinodvorani Izobraževalni center dipl. inž. Franc Špiller-Muys pre davanje za inženirje — tehnike z naslovom:	Interne nomenklature
materiala in njen pomen za materialno poslovanje.
Želeli bi, da se taka oblika sodelovanja vsaj nadaljuje, še raje pa, če bi se lahko razširila tudi na druga področja.
Franc Rihtaršič
Čistilna akcija v Fiesi
Obiskovalec je bil na razstavi Sami prijetno presenečen nad njeno Pestrostjo, saj ni videl le knjige, toziskovalne naloge in revije, tem-Več se je dodobra informiral tudi o ^mem delu in organizaciji Cen-ralne tehnične knjižnice (CTK).
Zanimivo je bilo spoznati prikaz ^DOK dejavnosti in njeni avtornatizaciji v CTK, ter sistem Področja znanstvenih informacij v Nš Sloveniji.
. Pozorni raziskovalec razstave si J,e lahko ogledal tudi referatne časopise in najpomembnejše raču-nalniške izpise SD1 informacij iz Magnetnih trakov COMPENDEN <ZDA) in RSWB (ZRN).
bla razstavi je sodeloval tudi Li-Ostroj, ki je na panojih prikazal ^v°je inovacijske dejavnosti ter ehnične in tehnološke izboljšave iz
Proizvodnje.
Kakor že nekaj let nazaj je tudi letos TOZD ZSE (sindikat in mladinska organizacija) organiziral akcijo čiščenja v počitniškem domu v Fiesi 5. in 6. junija.
Žal nam ni uspelo v našem tozdu privabiti dovolj udeležencev, zato so nam sodelavci iz ostalih tozdov z dobro voljo priskočili na pomoč.
Čeprav je bil odhod v soboto že ob 5. uri zjutraj, zamudnikov ni bilo.
Bila je sončna sobota, ko smo se peljali proti Fiesi. Po več ali manj prijetni in veseli vožnji smo prispeli do našega cilja.
Samotna in zapuščena Fiesa je v trenutku oživela. Po dobro pripravljenem zajtrku smo pričeli z delom.
Pridnih rok ni manjkalo, dobre volje pa tudi ne. Vsak s svojo metlo, krpo, koso in drugimi čistilnimi pripomočki smo se porazgubili po domovih in okrog njih, v želji, da bi čimprej naredili, kar je bilo treba. Kmalu se je dalo videti, da je naša stara Fiesa še kako prijetna, ko jo očistimo in olepšamo.
Ker je bilo vreme lepo in sončno smo veliko dela opravili že prvi dan. Tako se je na marsikaterem obrazu pokazala utrujenost, na nežnih rokah pa tudi kakšen žulj.
Kljub temu, da je bilo v marsikaterih očeh čutiti zadovoljstvo nad opravljenih delom, po večerji ni bolo pravega navdušenja za zabavo. Zato so nekateri odšli na krajši sprehod, drugi pa počivat.
Seveda pa je nekatere zamikal tudi nočni Portorož, Piran, njihov zabavni utrip.
Ob veseli glasbi je bilo pozabljeno celodnevno delo. Po pripovedovanju je bilo kar veselo.
Seveda. smo bili v nedeljo ob dogovorjeni uri vsi pri zajtrku ter pripravljeni za še preostala dela. Z novimi močmi smo pohiteli z delom, ostalo pa nam je tudi nekaj časa za kopanje in sončenje. Dela je bilo veliko, saj smo morali očistiti in pripraviti vse tri stavbe za prve goste ter urediti vso okolico domov. Vendar se z združenimi močmi, dobro voljo ter skupnimi napori naredi marsikaj. In tokrat nam je to uspelo.
Vožnja proti domu je bila vesela, vseskozi nas je spremljala pesem in tudi takrat ni manjkalo dobrih humoristov. In prav je tako, kajti zadovoljnji smo, da koristno združimo s prijetnim.
Naj se ob koncu zahvalim vsem udeležencem akcije za njihov trud in delo, ki so ga vložili. S tem smo omogočili svojemu sodelavcu prijeten oddih v Fiesi.
Še enkrat vsem iskrena hvala!
L. Klemenčič
BIAM ’82
14. junija je bila v Zagrebu otvoritev mednarodnega sejma tehnike, kjer je sodeloval tudi Litostroj.
V paviljonu 11 A smo razstavljali linijo za tlačno litje ter linijo za oblikovanje, izsekavanje in krivljenje. V paviljonu 8 pa smo razstavljali linijo za globoki vlek. Sejem je bil odprt do 19. junija 1982. (Tekst in foto: B. Jereb)
HE Tikveš podvojen
Prve dni maja nas je doseglo sporočilo, da sta oba agregata druge faze HE TIKVEŠ uspešno prestala skoraj enoletno poskusno obratovanje in bila predana v redno obratovanje.
Ta vsekakor pomemben gospodarski uspeh domače industrije je bil posvečen osmemu kongresu ZK Makedonije, ki je zasedal v tem času.
Zmogljivost elektrarne je z novim agregatom povečana za 30 — 40 milijonov kilovatnih ur električne energije letno. Posebej pa velja poudariti, da vgradnja novih agregatov omogoča mnogo racionalnejšo izrabo vodnih količin, kar je važno za oskrbo namakalnih sistemov.
Omeniti je potrebno še to, da je celotno montažo opreme opravil kupec s svojo lastno montažno skupino in je Litostroj montažo le nadziral.
Vsem sodelujočim naše prisrčne čestitke!
ETO
M. Matijaš: BRALKA
To je ena od fotografij z razstave čeških fotoamaterjev, ki je bila v Litostroju sredi junija. Razstava fotografije je plod dogovorov litostrojske delegacije, ki je oktobra lani obiskala češko delovno organizacijo ČKD Blansko. Predstavniki so se med drugim dogovorili, da bodo vzpostavili tesnejše sodelovanje tudi na kulturnem področju, zato so konec junija organizirali podobno razstavo v Blanskem tudi naši fotoamaterji.
Starejši od Litostroja
Danes, po 35 letih izgradnje in obstoja Titovih zavodov Litostroj, je med nami ostala aktivna le še peščica tistih naših sodelavcev, ki so pričeli s svojim delom v Litostroju še pred njegovo otvoritvijo
1.	9. 1947. Lahko jim rečemo, da so starejši od Litostroja in da so mu z veliko privrženostjo ostali zvesti do današnjih dni. Med njimi je bil tudi tov. Korošec, ki se je zaposlil v nastajajočem Litostroju že 1. 9. 1947. Od takrat pa do danes mu je ostal zvest, v vseh teh letih je opravljal številne odgovorne delovne naloge — od vodje statistike do šefa biioja za evidenco.
Pri tem svojem delu je vzgojil vrsto mladih in sposobnih strokovnjakov. Bil je nosilec in organizator uveljavljanja moderne evidence in poentaže v proizvodnji. Kasneje v letu 1955 je postal sekretar delovne organizacije in nato šef splošnega sektorja.
V tem času je posvečal ves svoj trud in izkušnje razvoju samoupravljanja, obenem pa vgrajeval napore za nadaljnji razvoj delovne organizacije, še posebno v izgradnjo restavracije, kakršno imamo danes.
Velike delovne izkušnje, ki jih je pridobil kot pravno-ekonomski izvedenec in kasneje kot tehnični delavec, so bile vzrok, da je leta 1969 postal pravni svetovalec generalnega direktorja DO.
Tovariš Karel Korošec je bil ves čas svojega dela v Litostroju zelo priljubljen, skromen sodelavec, vedno in ob vsakem trenutku je pomagal, svetoval in izkušnje prenašal na mlajše sodelavce.
Največ svojega dela in truda pa je v vseh obdobjih razvoja Litostroja vložil v razvoj samoupravljanja, saj je kot izkušen pravnik s svojim izvirnim in kreativnim delom pripravljal osnovne in druge samoupravne splošne akte, ki so in bodo trajni dokumenti našega samoupravljanja in razvoja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov.
Težko je z nekaj stavki opisati več kot 35-letno delo tovariša Korošca v Litostroju, saj je bil v celotnem obdobju izgradnje, razvoja in rasti delovne organizacije vedno z vso svojo energijo, znanjem in izkušnjami vpet v težke in zahtevne naloge, ki jih je opravljal.
Tako je delaven, tih in skromen reševal številne zapletene probleme, ki so se porajali v različnih obdobjih našega razvoja. Vedno nas je presenečal z dobrimi rešitvami in predlogi, ki so največkrat pomenili odločilne razvojne korake Litostroja.
Za svoje delo v Litostroju je tovariš Korošec prejel številna priznanja in odlikovanja.
Največje priznanje zanj pa je predvsem to, kot je povedal sam, da je lahko več kot 35 let z veseljem delal v Titovih zavodih Litostroj.
Sodelavci Litostroja
V	mesecu maju se je upokojil naš dolgoletni sodelavec tovariš Slavko KOKOT.
V	Litostroju se je zaposlil 27. julija leta 1963. Delal je kot elektrikar v obratu elektro vzdrževanje strojev in naprav v tozdu IVET.
Zdravje mu na žalost ne dopušča, da bi dočakal redni pokoj, zato je bil maja invalidsko upokojen.
Želimo mu, da bi se v pokoju čim bolje počutil in da bi prijetno preživljal zasluženi počitek ter nas večkrat obiskal!
Zadnji dan v maju smo se v tehnološki službi livarne poslovili od našega dolgoletnega sodelavca Franca PIVKA.
Že njegova osebna številka 52 nam pove, da je bil eden najstarejših Litostrojčanov.
V livarno je prišel leta 1948 in nam je bil vsem vzor discipliniranega in vestnega sodelavca.
Svoje naloge je opravljal tako samostojno, da smo včasih komaj opazili, da dela med nami.
Veseli nas, da odhaja v pokoj tako zdrav in čil; tako počutje mu želimo še mnogo let v domačem krogu.
Sodelavci
V	mesecu maju smo se poslovili od našega dolgoletnega sodelavca tovariša Milana KRALJA.
V	Litostroju se je zaposlil 8. maja 1954. leta. Delal je kot elektrikar v obratu elektro vzdrževanje strojev in naprav v tozdu IVET.
Tovariš Milan je delal v dežurni službi naše delovne organizacije, zato je pogosto delal tudi ob prostih dneh in praznikih, torej tudi tedaj, ko je večina Litostrojčanov počivala.
Od nas odhaja sorazmerno še zelo mlad, ker ima nekaj let benifici-rane dobe. Želimo mu, da bi tako čil in zdrav kot je sedaj, še dolgo in srečno preživljal leta v krogu svoje družine in da bi še prihajal med nas, svoje sodelavce.
30. aprila 1982 je odšel v pokoj tov. Franc PAVLIN, skupinovodja talilcev v livarni sive litine. Tov. Pavlin je bil član našega kolektiva od 1950 in je s svojim delom sodeloval pri razvoju Litostroja. Kot topilec je delal na vseh talilnih agregatih v livarni: na kupolki, EFCO peči in indukcijski peči. Posebno pri uvajanju indukcijske peči je prišla v poštev vsa njegova samoiniciativnost in dotedanja strokovna praksa. Pri delu ni bil sebičen, rad je pomagal sodelavcem in skupno s strokovnim vodstvom vzgojil vrsto novih topilcev in nakladalcev. Hvaležni smo mu za njegovo dosedanje delo in zato mu želimo še veliko sreče in zadovoljstva v prijateljski družbi ribičev in družine.
Sodelavci
Sodelavci
V	mesecu marcu je bil invalidsko upokojen naš sodelavec tov. Franc HRIBAR.
V	Litostroju se je zaposlil 24. 7. 1969 kot čistilec-ročni v livarni sive in specialne litine. Svoje delo je opravljal vestno, dokler ga bolezen ni prisilila k daljši odsotnosti — moral je na zdravljenje in končno se je moral posloviti od sodelavcev in Litostroja.
Ob odhodu v invalidski pokoj mu želimo, da preživi še veliko zdravih in veselih let v krogu družine in prijateljev.
Sodelavci
Elektrikarji
V maju smo se poslovili od našega dolgoletnega sodelavca Draga NEGOVANO VIČ A, žeijavarja v livarni sive litine. Skoraj 33 let je delal v Litostroju na različnih delovnih mestih. Večji del časa je delal kot žerjavar v livarni na takšnih delovnih mestih, kjer se je zahtevala visoka strokovnost in znanje. Z njegovim odhodom smo izgubili dobrega delavca in tovariša. Žeiimo mu še dosti srečnih in zdravih let skupaj z družino.
Sodelavci
Iz zdravstvenih razlogov se je predčasno upokojila lov. Derviša VELIČ, delavka v TOZD IC. Tov. Veličeva je delala s prekinitvijo 19 let v Litostroju, od tega 4 leta v TOZD IC. Sodelavci se ji zahvaljujemo za njeno delo in ji želimo veliko zdravja.
Prav tako se je iz zdravstvenih razlogov predčasno upokojila tov. Vida JEŽEK, delavka v kuhinji doma učencev TOZD IC. 19 let je vestno opravljala svoje delo v domu učencev Izobraževalnega centra. Zahvaljujemo se ji za njeno delo in ji želimo veliko zdravja.
Sodelavci
V spomin
10. junija smo se na ljubljanskih Žalah poslovili od dolgoletnega sodelavca Andreja JESENOVCA, tehnologa L v TOZD TVN.
Spominjali se ga bomo kot prizadevnega rezkalca v mehanski obdelavi, kot uspešnega delovodjo ter v zadnjih letih kot odličnega tehnologa NC strojev. Svoje bogate izkušnje ter znanje je zelo uspešno posredoval mlajšim sodelavcem. Nikoli ni nikomur odrekel svoje pomoči. Izredno rad je stopil za stroj ter prisluhnil njegovemu ropotu. To je bila njegova ljubezen.
Ko smo v lanskem letu skupaj z njim praznovali 30 let uspešnega dela v naši delovni organizaciji, nihče ni niti pomislil, da nam ga bo bolezen iztrgala iz naše sredine. Poln načrtov se je od nas poslovil v 44. letu starosti.
Tovariš Andrej je bil primer delovnega, poštenega in naprednega človeka. Zaradi tega je užival velik ugled med sodelavci in takšnega se bomo tudi vedno spominjali.
Sodelavci
Zahvale
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem mojim nekdanjim sodelavcem za lepa darila, ki so mi jih izročili. Posebej se zahvaljujem tudi tovarišu Perku za poslovilne besede. Vsem skupaj želim še veliko uspehov pri nadaljnjem delu, želim, da bi še naprej ostali tako enotni in složni, kot doslej.
France Pivk
Ob tragični smrti moje mame Nežke Rokave se zahvaljujem za izrečena sožalja znancem, prijateljem in poslovnim partnerjem.
Posebno se zahvaljujem sodelavcem v TOZD Prodaja za izkazano pozornost in pomoč.
Ob prerani in boleči izgubi mojega moža Andreja JESENOVCA se najlepše zahvaljujem sodelavcem TOZD TVN, OB in PUM za cvetje, moralno in materialno pomoč.
Iskrena hvala tudi govorniku za poslovilne besede, litostrojski godbi, pevcem, šolarjem ter profesorjem IC in OŠ Hinka Smrekarja, stanovalcem bloka Goriška 55, 57 in 59 ter vsem ostalim, ki ste bili v težkih časih z nami in ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti.
Žena Anica, sinova Andrej in Marjan ter drugo sorodstvo
Zahvaljujem se vsem sodelavcem v livarni sive litine za lepe želje ob moji upokojitvi in za darilo, ki mi bo drag spomin.
Še naprej želim lepe uspehe pri nadaljnjem delu vsem v tozdu PUM in vsej delovni organizaciji.
Franc Pavlin
Angelca Nemanič z družino
Iskreno se zahvaljujem sodelavcem tozda Montaže za darilo, ki mi bo drag spomin. Obenem se zahvaljujem za lepo darilo tudi sindikalni organizaciji ter tovarišu Mrežarju za občutene besede, ki mi jih je izrekel ob poslovitvi. Vsem skupaj želim še veliko zdravih in srečnih let in veliko uspeha pri nadaljnjem delu.
Josip Knez
Ob smrti mojega očeta Alojza KOLEŠE se iskreno zahvaljujem sodelavcem v težki obdelavi za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Silvester Koleša
Ob upokojitvi se iskreno zahvaljujem svem sodelavcem tozda PUM — modelna mizama za lepe želje in za darilo, ki me bo vedno spominjalo na ta dogodek.
Posebej se zahvaljujem vodji obrata Vikiju Pogačniku za pri-srčne besede ob odhodu.
Alojz Funkcij
OGLAS
Prodam trisobno starejše stanovanj6 v slrogem centru Ljubljane. Ker je sta' novanje — čeprav lastniško — zasedeno (z odločbo), je nakup najugodnejši i* imetnika dvosobnega najemnega stanovanja, ki ima s tem možnost stranko preseliti. Stanovanje je veliko 81 ml' cena zanj pa je 80 starih milijonov-Nakup je ugoden predvsem za interesente, ki želijo pridobiti več stanovanjske površine, obenem pa bi lahko poceni postali lastniki velikega in lepo ohranjenega stanovanja. Informacij6 lahko dobite na telefonu 246.
Varnostne čelade
Litostrojčani že dolgo časa razmišljamo o potrebi uvedbe varnostnih čelad. To našo dilemo je razrešil republiški inšpektor za delo s svojo odločbo z dne 2. 4. 1982. Odločba zahteva obvezno nošenje varnostnih čelad pri določenih delih in v določenih obratih.
Ta varnostni ukrep naj bi odpra-yil ali vsaj zmanjšal število poškodovanih glav, ki se v zadnjih letih gibljejo med 20 in 30. Glede na ostale poškodbe (oči, roke, n°ge ipd.) ta številka ni ravno zaskrbljujoča, vendar se moramo zavedati, da prav poškodbe glave rade pustijo trajne posledice. To so *e zdavnaj spoznali delavci v železarnah, rudnikih, gradbeništvu 'Jd., pri njih je nošenje varnostnih eelad samoumevni preventivni ukrep. Pri izvajanju tega ukrepa so [es dosledni v železarni Jesenice, kamor brez varnostne čelade na žlavi sploh ne smeš vstopiti. Za to skrbijo njihovi vratarji, ki te že na tovarniškem vhodu počakajo s čelado v roki.
Nošenje varnostnih čelad v tovarnah, kjer obstojajo nevarnosti
to čelada, rokavice, očala, glušniki, maske ipd., dodatno obremenjujejo človeka pri delu. Na žalost se temu v nekaterih proizvodnih procesih ne moremo izogniti, zato morajo ta sredstva postati sestavni del dela v tem procesu.
V našem proizvodnem procesu nastopajo številne potencialne nevarnosti za poškodbe glave. To se kaže v tistih 20 do 30 poškodbah glave na leto, do katerih pride pri opravljanju del na delovnih mestih s povečano nevarnostjo ali celo pri nevarnih delih. Poškodbe glave na nevarnih delih so seveda v veliki manjšini.
Samo na kratko si oglejmo proizvodne procese v naših obratih. Večino transportnega materiala in proizvodov opravijo mostni in drugi žerjavi. Delavci so pri tem
So te le prepričali, kaj? Jaz je ne dam na glavo. Živ ne!
Za Poškodbo glave, je torej sam umevna stvar, Litostrojčani pa J0 šele pripravljamo. V razg onh s številnimi sodelavci sem s Sa marsikaj. Nekateri kar odkri Povedo, da je to neumnost, da Koda denarja ali celo na glas ra 'sljajo: "Jaz čelade že ne bo nosil! Če že 20 let delam brez nj °m pa še naprej. Svojo gla' toam sam čuvati!” Tako ra misljanje je seveda lahko kratkej ! a*la- Če si bo čez nekaj časa -variš poškodoval glavo, bo s eda skušal svoj tozd olajšati : v®kaj starih milijonov v obliki o odnine zaradi posledic nesre Pr> delu. Zgodi pa se lahko, da Priložnosti ne bo imel, če bi bi p0^k°dba prehuda.
Na srečo pa nismo vsi enakej , oljenja. Večina ta ukrep od ava in nas, ki se poklici s * varjamo z varstvom pri del IgJasuie’ kje smo bili dosedaj. s 'rni vprašanji nas dejansl rajajo v zadrego, saj se nisrr arn ' v 'astni hiši dogovoril jn.pak smo čakali na zahtev lnspektorja
Vsi J
Vsak Se dobro zavedamo, c o osebno sredstvo, pa naj 1
transportu močno izpostavljeni raznim nevarnostim od glave do stopal. Nevarnosti predstavljajo viseča bremena, pomožna priveza sredstev in deli žerjava (na primer kavelj), ki te lahko oplazijo po glavi. Prav tako so glave močno izpostavljene poškodbam pri montaži raznih sklopov, delovnih priprav in naprav ter opreme. Pri teh delih lahko že manjši vijak ali orodje, ki pade iz višine nekaj metrov, močno poškoduje glavo. Iz svoje prakse bi lahko naštel vrsto primerov, za katere lahko trdim, da bi čelada preprečila poškodbo glave. Tako si je delavec na primer močno poškodoval glavo, ko je po končanem delu vstal in z glavo udaril ob svetilko. Rezultat tega je bilo več šivov in daljša bolniška.
Pa še to: dodeljena varnostna čelada bo sicer postala stalna spremljevalka naših sodelavcev, ki opravljajo nevarna dela v proizvodnih obratih ali se v teh obratih nahajajo, s tem pa ni rečeno, da mora biti čelada na glavi cel delovni dan, temveč samo takrat, ko ocenimo, da obstaja nevarnost za poškodbo glave. To je pri vseh delih pri nadtalnem transportu,
Na gradbišču severne ljubljanske obvoznice (Foto: E. L.)
Novo v naši soseščini
V letu 1980 je SIS za gradnjo cest pričela z gradnjo severne mestne obvozne ceste, ki poteka od Šmartinske do Celovške ceste. Junija 1981 je bil spuščen .v promet odsek od Črnuč do Tomačevega s povezavo na Titovo cesto.
Prve dni maja so uradno pričeli z izgradnjo odseka od Titove ceste do Djakovičeve ceste. Severna mestna obvoznica bo štiripasovna, širina pasov bo 3,5 metra. Gb straneh bosta še obojestranska vozna pasova širine 3,5 m za vključevanje in izključevanje prometa s priključkom. Celoten pododsek ceste poteka v ukcpu 6—7 metrov. Vsi priključki na severno mestno obvoznico so izvennivojski. Na pododseku Titova cesta — Djako-vičeva cesta je več nadvozov za prečkanje cest in železniške proge Ljubljana—Kamnik. Nadvozi bodo zgrajeni na Titovi cesti, Slovenčevi cesti, Saveljski cesti in na železniški progi Ljubljana—Kamnik. Vse te ceste bodo priključene na severno mestno obvoznico z uvoznimi in izvoznimi klančinami. Gradnja pododseka bo potekala tako, da bodo v letu 1982 zgradili vse nadvoze, dostopne poti k nadvozom in izvedli vse izkope za obvoznico. V letošnjem letu bodo pričeli tudi pripravljalna dela na pododseku Djakovičeva cesta — Celovška cesta in Titova cesta — Šmartinska cesta. Vsi pododseki na cesti se bodo gradili fazno, in sicer: Pododsek — Titova cesta — Djakovičeva cesta
Djakovičeva cesta — Celovška cesta
—	Titova cesta — Tomačevo
—	servisne ceste
Izgradnja celotne obvoznice je odvisna predvsem od dotoka finančnih sredstev. V okviru pododseka Titova cesta — Djakovičeva je bil predviden začasen priključek na Djakovičevo cesto, vendar ga ne bomo naredili, ker moramo nujno takoj nadaljevati gradnjo pododseka Djakovičeva cesta — Celovška cesta. Priključek na Djakovičevo cesto bo izveden v končni obliki kot je predviden s projektom.
Nova severna obvoznica bo imela tudi servisne ceste, ki bodo potekale nivojsko južno in severno od obvoznice. Na delu ceste med Saveljsko in Djakovičevo na severni strani ni možna izgradnja severne servisne ceste zaradi premajhnega odmika od vodarne Kleče. Po projektu ima severna mestna obvozn;ca kolesarske in peš poti, ki bodo razsvetljene.
Vzporedno z gradnjo mestne obvoznice poteka tudi gradnja razbremenilnega kanala po sredini obvoznice. Kanal bo odvajal meteorno vodo z območja Celovške ceste in predela Šiške v Savo.
Odvod vode iz obvoznice predstavlja le manjši del zmogljivosti kanala. Zbirni kanal bo služil namenu tudi ob večjih nalivih kot razbremenilnik obstoječega kanalskega sistema.
In kako se bo naša delovna organizacija vključevala v promet, ko bo obvoznica dokončno zgrajena?
V	smeri proti Titovi cesti se bomo vozili po dvosmerni servisni cesti do Saveljske ceste, kjer se bomo po klančini spustili na obvoznico in nadaljevali pot proti Štajerski. Iz štajerske smeri oziroma od Titove ceste se bomo peljali do Saveljske ceste, kjer se bomo po klančini pripeljali do nadvoza, prečkali bomo nadvoz in po dvosmerni servisni cesti pripeljali na Djakovičevo cesto.
V	smeri proti zahodu oziroma proti Celovški cesti bomo na koncu Djakovičeve po nadvozu prečkali obvoznico in se po klančini vključili v promet na obvoznici. Iz smeri zahoda oziroma Celovške ceste se bomo po izvozni klančini pripeljali na Djakovičevo cesto.
Za potniški in tovorni promet naše delovne organizacije bo nova mestna obvoznica velika pridobitev, ker bo odpadlo dolgo čakanje pri semaforu na Celovški cesti in mučna vožnja po obstoječi stari cesti proti Štajerski. Težki tovorni promet iz naše delovne organizacije pa bo še naprej potekal po posebnem načrtu.
N. Jug
%' -r
Trasa severne obvoznice
delu na višini ali v tesnih prostorih
v prisiljenem položaju.
Kje bo obvezna uporaba čelade, bodo jasno opozarjale opozorilne table na vhodnih vratih v tem prostoru. Tisti, ki bo vstopil v tak prostor, bo moral sam oceniti, ali obdrži čelado na glavi ali pa jo lahko brez posledic sname. Če bo v takem prostoru tekel proizvodni proces, bo seveda potrebno čelado obdržati na glavi, ker jo bodo nosili tudi delavci v takem obratu.
Čelade, za katere bomo izdali nekaj manj kot 30 starih milijonov, morajo služiti svojemu namenu. Investicija bo povrnjena, če bo ena sama čelada od 2000 nastavljenih preprečila ali omilila težko poškodbo glave. Mislim, da sem s tem povedal dovolj, čeprav človeških žrtev ne moremo enostavno preračunavati v dinarje.
M. Jurjavčič
HE Čakovec pred vrtenjem ...
Po delovnem programu skupin, ki končujejo montažo posameznih naprav na novem energetskem objektu na Dravi, je predvideno, da se bo prvi agregat zavrtel konec tega meseca. Seveda gre za poskusno vrtenje, ki naj pokaže, če je oprema v redu zmontirana in sposobna za poskusno obratovanje.
Preskušanje in meritve na tej elektrarni bodo gotovo zahtevale daljši čas kot pa na klasičnih dravskih turbinah, kajti gre za noviteto — cevno turbino moči 39.777 kW. Investitor je zaradi tehnične zahtevnosti in pomanjkanja ustreznih referenc domače industrije zaupal konstrukcijo tujemu dobavitelju, z Litostrojem pa je sklenil kooperacijsko pogodbo za izdelavo dela opreme in celotno montažo obeh turbin. Doslej največja litostrojska cevna turbina obratuje na HE AJB1 (4100 kW). Prav gotovo si bodo naši strokovni kadri na HE Čakovec pridobili dragocene izkušnje za samostojno nastopanje pri nadaljnjih delih v hrvaškem predelu Drave.
VE/TI IZ PROIZVODNE
TOZD PPO
Temeljna organizacija PZO je v kumulativi za preteklih pet mesecev letošnjega leta dosegla svoj plan s 106,3%, plan za mesec maj pa s 100,9 %. V primerjavi s planom za isto obdobje lanskega leta pa smo ga dosegli 99,7-odstotno. Že od sredine lanskega leta naprej nam primanjkuje nekaterih vrst pločevine, prav tako se vsakodnevno pojavlja pomanjkanje dodaj nih materialov in praškov za strojno varjenje. Težave imamo tudi z osnovnimi premazi za zvarjence. Za vse naštete materiale moramo plačevati devizno participacijo, če hočemo dobiti vsaj nekaj potrebnih materialov.
Zaradi stalnega pomanjkanja repromaterialov večkrat ne moremo plana izpolniti in delavcev v neposredni proizvodnji polno zaposliti, zato prihaja do negodovanja in upadanja discipline.
Svoje rokovne obveznosti, ki jih imamo za skupni proizvod, izpolnjujemo po najboljših močeh. Pri tem nas še najbolj ovira pomanjkanje pločevin za posamezne izdelke. Dobava pločevine za nekatere zvarjence kasni tudi po več mesecev, ko pa pločevina pride, moramo v najkrajšem možnem času izdelati tudi zvarjence. Tako smo v zares kratkem času (6 tednov) izdelali rotacijski mlin za HE Krivelj, težak 60 ton. Pohvaliti velja tudi ključavničarje, ki so plašč mlina sestavljali, kot tudi varilce, ki so mlin zavarili brez napak. Elek-trouporno kemično obdelavo je uspešno izvedel "Zavod za zavari-vanje i toplinsku tehnologiju, laboratorij za toplinska merenja Zagreb” v vsega štirih dneh, kar je izredno malo. Če bi morali plašč odpeljati na žarenje v "Energoin-vest” v Sarajevo, bi Lil samo čas prevoza v eno smer enkrat daljši, da ne štejemo še časa za toplotno obdelavo in transport nazaj. Torej je prihranek časa očiten.
V izdelavi je trenutno ogrodje polarnega dvigala za P-92.146 za ZSSR, ki ga moramo izdelati do konca julija.
Dela do sedaj potekajo dokaj v redu, bojimo pa se, da preostala pločevina, ki jo še moramo dobiti z Jesenic, ne bi prišla do nas s preveliko zakasnitvijo.
Z deli na spiralnem ohišju za THIS ABBAY smo v rahli zamudi, sicer pa dela potekajo dobro. Za viličarsko proizvodnjo nam trenutno manjka 600 profilov za vodila, vse iz uvoza.
Pričenja se čas dopustov, ko delovna vnema nekoliko popusti, vseeno pa se moramo zavedati, da si prevelikega odstopanja od planov ne smemo privoščiti. Tudi v naslednjih mesecih so planske zadolžitve velike in bo do konca leta težko nadomestiti morebitne izpade.
S. Guzelj
TOZD PUM
Splošna proizvodna problematika, ki zaradi pomanjkljive materialne oskrbe tare celotno delovno organizacijo, ne prizanaša tudi našemu tozdu. Zaradi tega ne moremo izdelati ulitke, ki so potrebni za kompletiranje posa-
K.G.)
meznih naročil. Trenutno moramo izdelati več ulitkov, ki so zelo zahtevni, zato je potrebno omogočiti nabavo vseh legirnih surovin, kajti izdeiava le-teh je dolgotrajna in vsako pomanjkanje pomeni kas-nitev izdelave ulitkov.
Proizvodnja že nekaj mesecev poteka zadovoljujoče, izdelujemo pa le ulitke, za katere imamo razpoložljive surovine. To nam omogoča stalno prilagajanje organizacije dela.
V	modelni mizami že nekaj časa izdelujemo velike modele za naše največje turbinsko naročilo HE Haditha (Irak). Posebno pozornost vzbuja model za šestinko spodnjega vodilnikovega obroča. Zelo zanimiva je tudi izdelava velikega Francisovega gonilnika za HE Jajce. Poleg navedenega izdelujemo modele tudi za veliko ohišje diesel-skega motorja ter zelo zapletene modele pregradnih statorskih vodilnikov parnih turbin za naročnika Jugoturbino iz Karlovca.
V	livarni sive litine pa izdelujemo že nekaj časa prototipne ulitke glav dieselskih motorjev za težko gorivo. Kljub prizadevanju posameznikov pa delo ne teče tako, kot je predvideno. Potrebno bi bilo, da pri izdelavi novih zahtevnih ulitkov sodelujejo vsi dejavniki, z vso vnemo, vendar nekateri še vedno neprizadeto čakajo, da se bo kaj zgodilo. Zato je nujno potrebno, da odgovorni izvajalci opravijo vsa dela v določenih rokih. Omeniti moramo, da tudi sedaj izdelujemo postopni ulitek 12-cilindrskega ”V” motorja, ki naj bi kot razvojna naloga livarn služil za razširitev celotnega programa izdelave dieselskih motorjev. Proizvodnja sive litine poteka normalno, večinoma izdelujemo ulitke za
proizvodnjo dieselskih motorjev in reduktorjev. Izdelava ulitkov specialnih litin poteka po ustaljenih progi amih, vendar pa se moramo večkrat prilagoditi možnostim izdelave zaradi oskrbe s potrebnimi surovinami.
Vedno se zafrkavajo in mi kaj obesijo na hrbet!
Proizvodnja ulitkov jeklene litine je trenutno zelo pereča, posebno hitimo z izdelavo velikih bagerskih reduktorjev za MIN Niš. Težave nam povzroča zelo velika pripeče-nost peska v ulitkih velikih zobnikov, kar nam povečuje obseg dela, s tem pa tudi kasnitev rokovnih obveznosti. Poleg tega pa moramo zelo hiteti z izdelavo ulitkov izvoznih naročil turbinske proizvodnje za naročnika TIS Abbay in HE Svven Lake (ZDA). Čim prej moramo izdelati tudi vse ulitke za sedmo polarno dvigalo za SZ ter pričeti z izdelavo ulitkov za oba žerjava za HE Haditha.
Na področju izdelave ulitkov blagovne proizvodnje pa imamo zelo zanimivo izdelavo ulitkov velikih ohišij parnih turbin za Jugoturbino, pa tudi izdelava ulitkov naših stalnih naročnikov poteka v okviru naših možnosti oziroma njihovih zahtev.
A. Gruden
LITOSTROJ
Petek ni slab začetek
Kako so stari Egipčani prenašali velike skalne gmote za gradnjo piramid, nam ni povsem jasno. Prav tako si težko predstavljamo, kako so domačini postavljali ogromne kipe na Velikonočnih otokih. Vsa ta in druga transportna čuda so se dogajala v času, ko še ni bilo bencinskih hlapov in ropota motorjev. V tem mesecu in v tem letu pa smo bili priča podviga transporta mlina iz pločevinarne v obdelovalnico. Težav sto in še ena povrhu, vmes pa petek! Vse je izgledalo nemogoče. Vrata prenizka, vagončki previsoki, njihova nosilnost majhna, mlin pa težak in ogromen. Pa so staknili glave v obdelovalnici (več glav več ve!) in iznašli edinstven transportni podvig po principu obesi in nesi... Res je, da se tak način uporablja, vendar v popolnoma druge namene in ne v teži šestdeset ton.
Ko so mlin obesili na nesrečno cev, se je ta zvila kot vzgojna palica v roki policaja. Nekaj sodelujočih je dobilo potne srage, drugi
pa rahlo živčnost. Pa podloži tu, podloži tam, vrvi gor, dvigni in spet podloži in ni trajalo dolgo, ko se je gmota premaknila z mesta, čeprav samo en centimeter nad tlemi. Tovariš Sitar si je obrisal potno četo kar z rokavom, ne da bi snel čelado. To isto so naredili njegovi fantje, ki so se oddahnili šele, ko je bil mlin na zaželenem mestu.
Tako je bilo tistih sto težav odpravljenih. Le ena se je še pojavita v obliki množice firbcev, ki so brez čelad veselo komentirali in motili delo ter strokovno ugotavljali, da je to velika neumnost in da bo hudič vzel kolesa, ko se bo začel transport. Le stave so še manjkale.
Tis>i petek na srečo ni bil tako črn. Mlin pa se veselo vrti na štirinajstem polju. Koliko nam bo namlel dobička ali izgube, bo znano potem, ko bo za njim spuščena tovarniška zapornica. Nekaterim pa je znano že sedaj.
J.	Virag
Pa še zares
Da bi kar najbolj skrajšali čas obdelave III. plašča mlina za Veliki Krivelj, ga je bilo potrebno pripeljati iz pločevinarne v obdelovalnico na 14. polje, kjer lahko vsaj z velikim vodoravno-vrtalno rezkai-nim strojem izvršimo del obdelave, to je izvrtamo izvrtine in pripravimo boben za improvizirano struženje.
Obdelava mlina na montažnem prostoru žerj avarske montaže v srednji hali PZO je dolgotrajna, saj bi tam delali z naj preprostejšimi osnovnimi — obdelovalnimi sredstvi, a v tem času to ni niti mogoče, ker na tem prostoru tozd Montaža montira polarni žerjav. Zato bi obdelava mlina čakala na izpraznjeni prostor dlje časa.
Nalogo za prevoz mlina smo si zadali že takrat, ko je prispela pločevina za izdelavo zvarjenca in smo poslušali nenehne prošnje naročnika za čimprejšnjo dobavo.
Konstrukcija orodja je predvidela in skonstruirala najcenejšo in za prevoz najhitrejšo varianto, tako da je bilo mogoče po progi peljati plašč mlina samo 30 mm nad tlemi. Plašč mlina s premerom 4810 mm, dolžine 6570 mm in teže 60 ton je bilo potrebno peljati skozi vrata s svetlo višino 4880 mm. Brez velikega ceremoniala in kratkotrajne ter maloštevilne lito-strojske radovednosti je bil boben pod streho 14. polja obdelovalnice
v rekordnem času — priprava 3 ure in prevoz 10 minut.
Priznanje in zahvalo vsem, kateri so konstruktivno sodelovali in pomagali pri zasnovi in realizaciji prevoza plašča mlina, posebno konstrukciji orodja, transportni ekipi tozd OB, sodelavcem iz PZO in IVET, ki so opravili to zahtevno delovno nalogo in s tem omogočili, da bo plašč mlina gotov v predvidenem roku.
Maks Kričaj
POPRAVEK
V majski številki časopisa je v članku "Litostroj pri investicijskih delih v Egiptu", ki je bil objavljen na zadnji strani, prišlo do neljube napake. Napaka je nastala pri prevodu naslova investitorja, ki se v originalu glasi "The Egyplian Public Authorily for Drainage Projects” pri ministrstvu za irigacije — v prevodu pa to pomeni Egiptovski državni urad za drenažne projekte pri ministrstvu za namakalna dela.
Za napako pri prevodu se opravičujemo.
Uredništvo