Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejemali vol]»: Z» oelo leto predpl»č»n 1Г» irld., гл pol let» H gld., г» četrt leta 4 irld., ia en iiiw 1 cid. 40 kr. T administraciji prej r mu a velJA: Z» celo leto iS (tld., /.» pol leta f> eld., ix četrt leta 8 irld., ia en цмдос 1 eld. V Ljubljani na dom poäiljnn volj:. 1 gld. -O kr. ve« n» leto. Potuunouno številke veljajo 7 kr. Naročnino prejem» opravniitvo (administracija) ln ekupedlcija, Scincniike ulice it. 2. Naznanila (Inierati) «o »prejemajo in velja trlutopn» pelit-vrst»: 8 kr.. če «e tlika enkrat; 12 kr. ee se tulca dvakrat, 16 kr., če se n«k» trikrat. Pri večkratnem tiskanji «e cen» primerno unanjia. Itokoplsl se ne vračajo, nefraiikuvnriii pi«aia te no «prejemajo. VrednlšHo je v Seineniikih ulicah h. št. 2. I/.lilija vsak dan, iivzemU nedelje in praznik», ob ',0. uri popoludoo. V Ljubljani, v sredo 12. januvarija 1887. Letnik XV. Deželni zbor kranjski. (Deseta se j a, 12. januvarija.) Prebere in potrdi se zapisnik zadnjo seje, potem se došle vloge razdeld. Zakon o vpeljavi samostojue deželne naklade od porabljenih žganih pijač in poročilo deželnega odbora glede določitve te deželue naklade se izroči finančnemu odseku, ravno tako poročilo deželnega odbora o prošnjah okrajno-cest-nega odbora Ribniškega zarad podporo za plačevanje štirih cestarjev, zarad opustitve initnine v Podklanci in zarad vzdržavanja Turjaške ceste. Poslanec dr. Papež poroča o različnih prošnjah za varstvo viooreje, posebno na Dolenjskem, proti trt ni uši. Dotično poročilo in nasvete gospodarskega odseka smo včeraj objavili. K tej točki so oglasi poslanec Pfeifer govoreč : .Slavna zbornica! Prošnje dolenjskih občin iz Belokrajino, iz Novomeškega, Kostanjeviškega in Krškega okraja ter Dunajskega društva proti „Philo-xeri" so tako neprecenljive važnosti za našo deželo, da bi nevestno izvrševal «vojo poslaniško dolžnost, ko ne bi na tem mestu izpregovoril nekoliko besed, ker gre za velikansko izgubo, ki preti glavnemu ediuemu premoženju naših vinorejskih pokrajin. Vsakega, ki ceniti zrni nedolžuo vinsko trto, mora v srce zaboleti, če vidi, da ima ta žlahna rastlina toliko sovražnikov; tem tesneje pa uam prihaja pri srcu, če gledamo z lastnimi očmi, da naši vinogradi neizprosljivo zapadajo ostudni ušivi živalici — ki jo s prostim očesam ne moremo videti — in da je dosedaj za nas izgubljena vojska, ktero smo pričeli proti trtni uši — pač žalostno, da dosedaj nobeno orožje ni ugnalo podzemeljske pošasti, še celo batftlijoni ušinili komisijonov kapitulirali so pred tem ušivim sovražnikom! Žalibog, vsi dosedanji poskusi uničiti, trsno uš in zabraniti nje razširjenje, ho brezvspešni; sicer se po dosedanjih skušnjah vsaj to dosežo z nekteriuii sredstvi, da v njih trsna uš pogiue, ali pa izgine, na primer poplavljauje vinogradov (tako imenovano eubmerziranje, če se namreč voda napelje v vino- grade, kar je seveda izpeljivo le pri vinogradih v planjavi ob vodi ležečih), potem obdelovanje 8 svižem (Flugsand). Imenovana sredstva — če bi se tudi obnesla — pač naša vinoreja ne more prenašati zavoljo velikanskih stroškov — omenim tukaj, da sem pričel pri enem mojih v preteklem letu okuženih vinogradov poskušnje s svižem, kterega bo potrebuje na en oral približno 325.000 kilogramov ali blizo 5000 mernikov; stroški za vožnjo sviža k vinogradu, potem, da se odkoplje in odstrani zemlja okoli posamezne trte in trta zasiplje s svižem, znašajo za vsako trto 8 do 10 krajcarjev, toraj za en oral čez 500 gold. — ta poekušoja je vsled ogromnih stroškov tako silno draga, da se pač ne izplača pri naših vinogradih. Ce po tem takem ni mogoče, zadušiti trsno uši, ne ostaja druzega, nego, da se z ušivim mrčesom nekoliko sprijaznimo ua ta način, da zasajamo take trte, kterih uš ne more uničiti, in to so uektere amerikanske trte Kolikor dalj časa roke križem držimo, toliko težje bo ohraniti naše vinograde, ker se trsna uš silno širi in ker je lahkeje majhen del vinograda — če je okužen — polagama sproti zasajati z ameri-kanskimi trtami, kakor pozneje, če je že cela parcela okužena. Po tem takem treba pospeševati edino do zdaj znano, primerno najcenejše sredstvo proti trsni uši: zasajanje amerikanskih trsov, da se pridobe dejanske poskušnje, kako se bodo obnesle amerikanske trte v tem ali onem podnebji? v težki, lahki ali peščeni zemlji? ali bodo občutljive proti peronospori? itd. — pride toraj v poštev mnogo različnih merodajnih od-nošajev, od kterih je odvisna vsa prihodnost našo vinoreje, tako, da je naša sveta dolžnost, podpirati vse, kar gre v boj proti trsni uši. Radi tega hvaležno pozdravljam današnje nasvete, ki merijo na to, podpirati Dolenjske občiue in protitilokserno Dunajsko društvo v hudem boji proti ušivi živalici. Od naše ne bogate dežele in od imenovanega društva dobivalo se bo tedaj brezplačno nekaj amerikanskih trt: vsaj nekoliko tolažbe za ubogega vino-tarja, da bode svoj borni vinograd zasadil v prvem letu z amerikanske trto, v drugem letu požluhuil amerikansko trto s cepljeno domačo trto, v tretjem in četrtem letu mimo pohlevno pričakoval sadu — kdo bo v tako srečnem položaji, toliko let prenašati ogromue stroške brez. dohodkov ? — na to vprašanje pač ni težko odgovarjati; in država, ki ima radodarne roke za............ pripravljena je prodajati umcrikuuske trte po krajcarji in po pol krajcarja! — kar jo brž ko ne naredba poljedelskega ministerstva modrijana, ki pri zeleni mizi broz truda prideluje vino, ne zmeneč se za to, če ua Dolenjskem propade in usahne vinarstvo — mož pač ne zna, koliko stroškov stane obdelovanje vinograda, jest bi mu privoščil 20 oralov zdravih povrh pa še 20 oralov ušivih vinogradov proti temu, da meni pripušča svojo mastno letno plačo, med tem pa se uči preganjati uši. Mogoče, da današnje razprave ne bi bilo, če bi šlo za gorice v jutrovi deželi. Slehrni izmed Vas moja gospoda, — ki se pečamo z vinorejo — skuša, koliko truda, skrbi in novcev prizadeva zdrav vinograd, ki skoz celo dolgo leto nikdar ui vareu pred svojimi sovražniki: mraz, ožig. toča, peronospora, oidium, filoksera itd., tako da so je res čuditi, če ee hoče še kdo ukvarjati z nehvaležnim vinarstvom, ali pa še na novo zasajati vinograd v sedajnem času, ko kršenih in uekršenih špekulantov „talmi vino" — pri kterem se srce nikdar ne ogreva — vedno bolj epodriva pošteno vinsko kapljico. Naj bi ne prišel dan, ko se bo ponujala brezplačno amerikanska trta, vrh tega pa še denarna podpora zbeganemu vinotarjti — takrat utegne biti prepozno in odklenkati prežlahui kapljici, ktero bi privoščil tudi poznejšim rodom, da v nji potope moreče skrbi in nadloge revnega življenja. Konečno priporoča, da naj se podpore, ki jih nasvetujo gospodarski odsek, plačujejo iz deželuo-kulturnega, ne iz deželnega zaklada. Dr. Vošnjak je za njim omenjal važnosti ainerikanskih trt iu povdarjal, da bi bilo za vi-norejce jako koristno, ko bi se njim, ki marljivo sade trte, pripoznavala posebna darila, kakor so n. pr. dele za umno živinorejo itd. V tem smislu je bil govornik stavil predlog že v državnem zboru, а ni našel dovolj podpore. Drug njegov predlog, ki ga je bil ravno tam sprožil, je nameraval varstvo LISTEK. „Pro Slavia" ali nekaj o beneških Slovencih. (Dalje.) Poleg te tesnosrčnosti pri pravdanju se tudi pri njih nahaja še stara slovanska iskrena gostoljubnost (Radogostje), kar sem tudi že sam skusil. V od-potnih seliščih uiti uimajo pravih ključavuic; hiša, klet, kašče so, rekli bi, kakor brez vrot, kajti redko-kedaj jih zapirajo, marveč jih le komaj pripirajo. — Kakor Slovani sploh, ljubijo tndi oni ples in godbo pa narodno petje, ki silno deluje na njih živahno domišljijo, ki je, kakor eliktrizovana po godbi, ter mladina, (da bi jo Vi videli, bi se morali pač nehote smejati!) se sučo zdaj z močnim zagonom, zdaj le se nagloma ustavi; vsa je kakor elastična (raztegljiva) in občutljiva. Takšna je moč harmonično doneče sipe! — Vkljub U>mu, da so njih jeiiL, kakor sem že omenil, iz znanih vzrokov nekoliko razloči, ') zlasti v noglaševanju besed, (naglašajo navaduo zadnji slog); vendar-le je še bogat v besedah, gibčen in mehek pa prijazno milo doueč v njih ustih ter posebno pripraven, da zamore izraževati in čisto dopovedovati najmočnejše strasti, kakor najbolj pleme-uite občutke. Opomniti je, da črki Ij izrekujejo samo za j, mesto trdega J imajo večinoma mehki hrvaški