Škodo v občini si je ogledal tudi minister Podobnik Minister za okolje in prostor Janez Podobnik se je v soboto, 6. oktobra, v naši občini skupaj s svojimi sodelavci udeležil delovnega sestanka v sklopu terenskih ojgledov v septembrskem neurju prizadetih območij po vsej Sloveniji. Zupan Anton Smolnikar mu je skupaj z občinsko upravo predstavil ukrepe občine, delovanje civilne zaščite na poškodovanih območjih in ocene škode, ki so v teh dneh narasle na že skoraj šest milijonov evrov. Minister, ki si je skupaj z občinsko ekipo ogledal dva zemeljska plazova v Stolniku, je zbranim obljubil, da bo vlada v prihodnje vzdrževanju vodotokov namenila več pozornosti in tudi finančnih sredstev. Več na 5- strani. S SKUPNIMI MOČMI DO NOVEGA ASFALTA V slogi je moč, ki je pripeljala do novega asfaltnega odseka - na fotografiji z leve: Marjan Semprimožnik, predsednik KS Motnik, Anton in Milka Kropivšek, župan Tone Smolnikar, Marija Tominšek, podžupan Brane Golubovič, Renata in Janko Podbregar (na sliki manjka njun sin Matjaž, kajti vas Vrhe šteje danes le šest prebivalcev). V petek, 5. oktobra, je na Vrheh (uradno je to Zgornji Motnik) potekala slovesna otvoritev novega, 860 metrov dolgega asfaltnega odseka ceste Motnik - Vrhe - Srobotno, ki bo odslej vsaj nekoliko olajšal življenje tamkajšnjim prebivalcem. Občina, krajevna skupnost in posamezniki so našli skupni jezik in naredili največ, kar je v danih razmerah mogoče z upanjem, da bo odsek v prihodnjih letih mogoče dokončati in se do Motnika končno spustiti po asfaltu. Več na 3. strani. MARINKA MOŠNIK Naslednja številka Kamniškega občana bo med vami v petek, 9. novembra. Članke in oglase lahko oddate do petka, 2. novembra; zahvale in oglase pa do torka, 6. novembra, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem, 1. nadstropje), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e.naslov: sasa.meiac@siol.net la hpto zimo in pomlad www.hp.commerce.si neguljcica sije sonce Novi vrtec na Kovinarski cesti v Kamniku, ki nosi ime po pravljični lepotici »Sneguljčici«, je s prvim septembrom sprejel pod svojo streho 130 malčkov v osmih oddelkih, slovesno odprtje pa dočakal pred dnevi, 4. oktobra. Kot so pokazali in povedali otroci, njihovi starši in vzgojiteljice, se po mesecu dni v prijetnih, barvitih in sodobno opremljenih prostorih odlično počutijo, vzdušje je prav domače in sproščeno, kar je bilo čutiti tudi ob spremljajočem programu slovesnega odprtja. Več na 3. strani. SAŠA MEJAČ NARAVOSLOVNA UČNA POT STARI GRAD V septembru je Občina Kamnik v sodelovanju z Zavodom za gostove RS uredila in uradno odprla naravoslovno učno pot na Stari grad. Pot, ki je dolga približno štiri kilometre in ima dobrih dvesto metrov višinske razlike, se začne v Novem trgu in poteka po gozdnih poteh na vzhodni strani Starega gradu. Na poti je dvanajst označenih točk, ki pohodnike opomnijo na lastnosti dreves in drugih prebivalcev gozda, povezanost žive in nežive narave, značilnosti gozdnih tal... Pot se mimo Starega gradu spusti do lepo urejenega vrta mlinčkov, nato pa do zaključne točke ob kamniški obvoznici. Na začetku in na koncu poti sta na lesenih kozolčkih nameščeni informativni tabli, na katerih je na ortofoto načrtu označena trasa poti in dvanajst značilnih točk. Več na 3. strani. NAS POGOVOR Kamničan na evropskem prvenstvu v košarki Na letošnjem evropskem prvenstvu v košarki smo svojega predstavnika imeli tudi Kamničani. 30-letni Miro Alilovič z Bakovnika je bil v Španiji namreč pomočnik selektorja slovenske reprezentance Aleša Pipana, če še ne veste! Tako smo Kamničani po Janku Naratu, ki je bil občasni član ekipe v devetdesetih letih, dobili še drugega predstavnika v reprezentanci tega najuspešnejšega slovenskega moštvenega športa. Tokrat v trenerskih vrstah. Pogovor objavljamo na 9. strani. VMW 1IA i?0 DOTESM Varčujmo z energijo! 3lotne De Dietrich A »sevalna jalke i h e e m i q u e ▼ tehnika STIEBEL ELTRON Podgorci počastili 700-letnico prve omembe Podgorja V soboto, 6. oktobra, je bil za Podgorce velik praznik. Na predvečer žegnanske nedelje, ki jo obhajajo vsako prvo oktobrsko nedeljo, so do kraja in še čez napolnili podgorski kulturni dom. Ta dan je namreč pomenil osrednji dogodek počastitve 700-letnice prve omembe vasi Podgorje kot Podiwuer, ki jo je v listini o prodaji svoje zemlje v Podgorju sestram sv. Klare v Mekinjah, spisani 21. novembra 1305, omenil Viljem Mekinjski. Osrednji dogodek je pomenila po 45-ih letih ponovna uprizoritev komedije domačina pisatelja Josipa Ogrinca Kje je meja, napisana pred 130-imi leti (prvič so jo Podgorci uprizorili leta 1962 ob odkritju spominske plošče na pisateljevi rojstni hiši). Pod vodstvom Anje Svetlin so komedijo iz kmečkega življenja v skupini Mladi Podgorci zaigrali Matjaž Ogrinec (pisateljev daljni sorodnik, rojen in živi prav tako na Medvedovi domačiji v Podgorju), Polona Golob, Romana Svetlin, Domen Virant in Tomaž Prezelj - na zgornji sliki. Več na 7. strani. FRANC SVETELJ Več toplote za enako ceno. plus futuj olJe kuriln° lW>l[ * lfiN^JtV0Sf' . 1 ^ ltKO«-lSTeC Naj k boljši kakovosti življenja prispeva tudi izboljšano kurilno olje. Novo aditivirano kurilno olje OMV futurPlus stane prav toliko kot običajno ekstra lahko kurilno olje, vendar zagotavlja več toplote. Inovativne rešitve skupine OMV odslej tudi v vašem domu. Za naročilo pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 2332. (C) 0S0 2332 Več kot gibanje. OMV Nacionalni prodajalec In distributer PNEUMATIC CENTER Perovo 27, Kamnik, Slovenija Vaš partner s profilom tel.; Ol/ 83 08 350 www.gume.si 2 18. oktober 2007 AKTUALNO Kamniški OBČAN REKONSTRUKCIJA KOKOŠJEGA HLEVA NA FARMI JATA EMONE Direktor Jata Emone Stojan Hergouth udeležencem ogleda kaže novo pridobitev za sušenje in odvajanje kokošjih iztrebkov in resnično vonja ni bilo zaznati. Ko bi bilo tudi ob starih hlevih tako! Dne 27.8.2007 je nekatere bolje obveščene krajane presenetilo naznanilo, objavljeno v » ne boste verjeli« Primorskih novicah, s katerim Agencija RS za okolje obvešča, da je JATA Emona d.d. z vlogo 2.4.2007 zaprosila za izdajo okoljevarstvenega soglasja za rekonstrukcijo obstoječega kokošjega hleva, gradnje prizidka in postavitvijo dveh dodatnih silosov za kokošjo krmo. S tem posegom bi v obstoječem hlevu »Podgorje A« povečali kapacitete s prejšnjih 43.776 na 92.160 mest za kokoši nesnice. Sledi novo presenečenje! Celotna rekonstrukcija je bila že izvedena leta 2005, vse brez gradbenega dovoljenja in ustreznih soglasij. Ogorčenje je bilo popolno. Med prvimi je KS Duplica pozvala krajane, da izrazijo pripombe na izdajo soglasja osebno z vpisom v knjigo pripomb na UE Kamnik ali pisno na naslov MOPE-ARSO, Vojkova 1/b 1102 Ljubljana. Tudi občina Kamnik je poslala protestno pismo na Agencijo RS za okolje, saj sama nima pristojnosti, da bi v teh primerih lahko ukrepala. V Jata Emoni so spoznali, da se stvari ne odvijajo po njihovem načrtu, zato so se odločili, da nas 9.10.2007 ob 17. uri povabijo na ogled in predstavitev načrtov okoljske problematike kokošje farme. Vabilo smo prejeli le dan pred sestankom. Vabljeni smo bili predstavniki občine Kamnik, predsedniki svetov KS Duplica, Podgorje in Šmarca skupaj z nekaterimi zainteresiranimi krajani. Vodstvo podjetja je opozorilo, da se z rekonstrukcijo in zaradi namestitve sodobne opreme obremenitve okolja ne povečujejo. Na zahtevo EU po redčenju gostote naselitve kokoši v hlevih so se odločili, da zmanjšajo število kokoši od skupno 340 na 315 tisoč nesnic. Prepričani so bili, da soglasja ne potrebujejo. Do sedaj jih nihče ni prijavil, niti jih niso obiskali inšpektorji. V dolgih letih delovanja se je nabralo veliko težav Opozorili smo, da nas najbolj moti smrad, ki se s pomočjo vetra širi tudi do mesta Kamnik, medtem ko je v ožjem naseljenem področju občasno stanje tudi nevzdržno. Občani nas opozarjajo na škodljivost občasno povečanih prašnih delcev. Če se razmere ne bodo uredile zahtevajo odškodnino v obliki rente. Vrsto let neuspešno opozarjamo inšpekcijske službe, da je potrebno zaradi smradu nemudoma ukrepati. Ko smo se želeli seznaniti s pravili in načinom odvoza kurjega gnoja, smo ugotovili, da jim najbolj ustreza odvoz s čim manjšimi stroški. Zaradi tega se v bližini nekaterih kmetijskih površin v okolici pojavljajo nekontrolirane deponije. Prevoz gnoja ni posebej zaščiten s ponjavami. Pri organizaciji odvoza se ne po- služujejo pravil in možnega dogovora z občani, da bi odvažali le v določenih dnevih, zato smo zahtevali temeljito reorganizacijo ravnanja. O tem nas morajo v najkrajšem času obvestiti. Razmisliti bi morali tudi o predelavi gnoja na čistilni napravi ali deponiji. Na ogledu prenovljenega hleva so nam prikazali ventilacijsko sušenje gnoja in njegovo odvajanje na deponijo, ne da bi zaznali najmanjši smrad. Stanje v starih hlevih nas je prepričalo, da mora podjetje Jata čimprej začeti s sanacijo vseh objektov s ustreznimi soglasji lokalne skupnosti in gradbenim dovoljenjem še pred letom 2012 kot je predvideno. Kdaj bomo Kamničani zadihali svež zrak brez primesi dupliške Jate je veliko vprašanje. Očitno je v zakonodaji še veliko manevrskega prostora in možnosti za iskanje lukenj. Rudolf Pfajfar Med ogledom farme Jata Emona na Duplici: objekti so zastareli in med seboj precej oddaljeni, kar onemogoča povezavo v nemoten enovit proizvodni proces. POJASNILA IN DEJSTVA V ZVEZI S PROBLEMATIKO KOKOŠJE FARME DUPLICA V zadnjem času je bilo v medijih zaslediti več vprašanj v zvezi z ekološko problematiko kokošje farme Duplica lokalno znane pod imenom »kurice«, kijev lasti družbe Jata Emona. V nadaljevanju želim pojasniti nekaj dejstev v zvezi s farmo in predstaviti prizadevanja družbe, da bi z zmanjšanjem neprijetnega vonja po kokošjih iztrebkih naredili farmo sosednjim naseljem bolj prijazno. Zgodovina Farma Duplica je bila ustanovljena leta 1963 na zemljišču, ki meri 120.000 m2. Do konca leta 1964 je bilo zgrajenih 12 hlevov s pomožnimi zgradbami za pakirnico s skladiščem, delavnico in administracijo. Tako takrat, kot še danes, je to največja kokošja farma v Sloveniji, za Jato Emono pa pomemben proizvodni program. V sedemdesetih je bila na farmi dograjena trgovina, v začetku osemdesetih pa povečana kapaciteta farme z izgradnjo hlevov na zahodnem delu zemljišča proti Podgorju. Do leta 1990 je bila zaključena tudi rekonstrukcija opreme v ostalih hlevih in farma je z novo opremo omogočala nazivni obseg reje 340.000 kokoši.. To je bil tudi največji zgodovinski obseg farme od ustanovitve pa do danes. Rekonstrukcija ne povečuje obsega reje Z vstopom v EU se je Slovenija obvezala, da bo od rejcev kokoši do konca leta 2005 zahtevala, da omogočijo kokošim v reji 560 cm2 stojne površine namesto 450 cm2 in da do začetka leta 2012 zamenjajo vso do tedaj dovoljeno opremo z novo, ki bo omogočala živalim več gibanja in naravnih vzorcev obnašanja (grede, posebna gnezda, večje kolonije, brskališča...). Zato smo že v letu 2003 pripravili načrt rekonstrukcije, ki je opredeljeval postopno zamenjavo opreme v obstoječih objektih in določili ciljni nazivni obseg reje na 314.000 kokoši od nekdanjih 340.000! Kot enega izmed ciljev prenove farme pa smo si zadali tudi zmanjšanje emisij smradu s takojšnim sušenjem kokošjih iztrebkov! Okoljsko soglasje se nanaša na čisto tehnologijo Rekonstrukcijo prvega objekta smo začeli načrtovati spomladi leta 2004, ko smo na UE Kamnik naslovili vlogo za določitev projektnih pogojev zaradi gradnje prizidka vzdolž obstoječega hleva. Prizidek Kamniški OBČAN - Izdajatelj Bistrica, d,o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 12.000 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19 860, e-mail: sasa.mejac@slol.net Uradne ure uredništva: sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure, torek in četrtek od 8. do 12. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., 18.10. 2007. smo potrebovali za namestitev opreme za sušenje gnoja in ne zaradi povečevanja števila kokoši!. V rekonstrukcijo smo namreč po načrtu vključili najsodobnejšo opremo sušenja kokošjih iztrebkov, ki preprečuje razvoj smradu, olajša njihovo skladiščenje, razvoz in raztros. Administrativni zapleti zaradi nejasne okoljske zakonodaje so pripeljali do skoraj dvoletne zamude pri izdaji okoljskega soglasja. Ker postopek izdaje okoljskega soglasja predvideva tudi udeležbo javnosti, smo bili dolžni objaviti strokovne podlage in študijo vplivov rekonstruiranega objekta na okolje. Objava javne razgrnitve v Primorskih novicah je med okoličani vzbudila sum, da prikrivamo povečanje obsega proizvodnje. Razlog je bil bolj banalen; med časniki, ki nam jih je Agencija RS za okolje in prostor dala na voljo za objavo, so bile Primorske novice najcenejše. Nikakor nismo ničesar prikrivali, saj se nismo niti zavedali, da bi uvajanje čistejše tehnologije lahko vzbudilo tako negativne odzive v okolju. Da smo v rekonstruiranem hlevu število kokoši glede na star obseg podvojili drži, a na farmi smo skupno število živali zmanjšali in jo uskladili z evropskimi predpisi. Okoljsko soglasje se torej nanaša na edini objekt s čisto tehnologijo, ki minimalizira emisije smradu v okolje. Če bi torej tisti, ki nasprotujejo izdaji okoljskega soglasja za ta objekt uspeli, bi v najbolj črnem scenariju bili prisiljeni opustiti rejo kokoši v najsodobnejšem hlevu na farmi. Upamo, da smo napako v obveščanju javnosti vsaj delno zakrpali s predstavitvijo farme in njenih tehnologij predstavnikom Občine in krajevnih skupnosti Duplica, Šmarca in Podgorje. Okoljsko dovoljenje in bodoči razvoj V EU obstaja direktiva IPPC, ki obravnava okoljsko problematiko obratov, ki bi lahko povzročili onesnaženje večjega obsega. Tej direktivi so podvržene tudi vse perutninske farme z več kot 40.000 kokošmi. V vlogo, ki je v obravnavi na Agenciji RS za okolje in prostor, smo zapisali kot ciljni nazivni obseg farme rejo 315.000 kokoši. Na tej številki gradimo razmislek o dolgoročnem obstoju farme v tem okolju. Farma naj bi v bodoče zajemala samo šest hlevov na zahodnem delu obstoječih zemljišč z novim pakirnim in distribucijskim centrom. Zaključek Farma Duplica na tem prostoru obstaja že skoraj 45 let. Največji obseg reje je bil pred petnajstimi leti in je v zadnjih letih upadal. V zadnjem letu in pol smo bili prepričani, da smo z rekonstrukcijo emisije smradu zmanjšali vsaj za tretjino. Kaj se je spremenilo, da je postala naenkrat tako moteča v okolju se sprašujemo vsi, ki smo odgovorni za njen nadaljnji obstoj in razvoj. Zavedamo se, da moramo najti odgovore in rešitve, sprejemljive za obe strani, če želimo obstati na tem prostoru. Opredeljenost za nadaljnji obstoj farme na tem prostoru nas napeljuje na nujnost povrnitve zaupanja okoliških prebivalcev, s katerimi si delimo prostor. Odgovornost je velika. Zavezuje nas skoraj pol stoletna tradicija in skrb za 70 zaposlenih, ki so vezani na delovanje te farme. Stojan Hergouth, direktor družbe Jata Emona Vi sprašujete, župan odgovarja Občan naselja Godič pri Kamniku J.Š. sprašuje, zakaj sta izvoza na regionalno državno cesto v Godiču in Stahovici še vedno zelo nepregledna, saj so se po posodobitvi regionalne ceste razmere na tem delu glede preglednosti še poslabšale. Kljub pisnim in ustnim opozorilom ter posredovanju republiškega inšpektorja za promet se razmere niso do sedaj še nič izboljšale oziroma uredile. Razmere na državni cesti Kamnik-Stahovica-Crnivec so zaradi velikega števila motornih vozil, posebno pa še tovornega prometa, ki se je it zadnjem obdobju dejansko močno povečal, zelo slabe. Posledica gostega prometa, ki poteka tudi po cesti skozi naselje Godič in Stahovica, je tudi poslabšanje varnosti tako za udeležence prometa na regionalni cesti, kot tudi vse tiste, ki še na tem območju vključujejo na regionalno cesto. Rekonstrukcija tega dela državne ceste pred tremi leti je sicer na eni strani pomenila izboljšanje samih voznih razmer, po drugi strani pa je tudi zaradi postavitve protihrupnih ograj na posameznih delih nastal problem slabše preglednosti pri vključevanju iz lokalnih cest na regionalno cesto. Ravno v konkretnem primeru, ki ga navaja občan, je zaradi navedenega pri izvozu na regionalno cesto preglednost izredno slaba. Dejstvo je, da je ob vse gostejšem prometu in slabi preglednosti vključevanje na regionalno cesto na tem delu zelo nevarno in je nedvomno potrebno poiskati najoptimalnejšo rešitev. Glede na to, da so državne ceste v neposredni pristojnosti države, lahko različne ukrepe ali omejitve izvaja le pristojna državna institucija, v konkretnem primeru je to Ministrstvo za promet. Lokalna skupnost lahko v okviru pristojnosti opozarja na problematiko in državnim organom tudi predlaga konkretne rešitve oziroma ukrepe, s katerimi bi se lahko stanje izboljšalo. O celotni problematiki so bile v preteklosti že informirane pristojne institucije države, povratnih informacij o tem, kaj konkretno je bilo storjenega za odpravo težav, zaenkrat šeni. V okviru občinskih strokovnih služb je bila tematika že obravnavana, ker pa gre za pristojnost države, bo končna odločitev na njeni strani. Vprašanje ustrezne ureditve varnega vključevanja na regionalno cesto Kamnik - Stahovica - Črnivec bo ponovno obravnavala pristojna občinska strokovna komisija, katere član je tudi predstavnik policije, ki bo skupaj s prizadetimi krajani oblikovala konkretne predloge za razrešitev problematike in jih tudi posredovala pristojnemu državnemu organu. V interesu nas vseh je, da storimo vse za boljšo varnost v prometu, zato so tudi številne naše aktivnosti usmerjene v to, da se irrši nenehni pritisk na pristojne državne institucije zaradi izvedbe vseh tistih ukrepov, ki pomenijo izboljšanje prometne varnosti na državnih cestah. Žal pa he moremo ustaviti velikih tovornjakov, ki tudi z velikimi hitrostmi in mnogokrat preobremenjeni mjbolj ogrožajo druge »nebogljene« udeležence v prometu. župan Tone Smolnikar V NEDELJO VOLIMO PREDSEDNIKA DRŽAVE V nedeljo, 21. oktobra, se bomo odločali o tem, kdo bo na čelu države za Milanom Kučanom in Janezom Drnovškom. Za predsedniško mesto se poteguje sedem kandidatov: Lojze Peterle, Mitja Gaspari, Danilo Turk, Zmago Jelinčič, Elena Pečarič, Monika Piberl in Darko Krajnc. Glede na dosedanje javnomnenjske raziskave in precejšnje število kandidatov, kar pomeni razpršenost glasov volivcev, bomo predsednika najverjetneje dobili šele v drugem krogu 11. novembra. A kljub temu je vsak glas pomemben že v prvem krogu, zato se vidimo v nedeljo na voliščih! Svoj glas pa lahko oddate še danes do 17. ure na volišču za predčasno glasovanje v občinski hiši, ki je bilo v torek in včeraj, ko je nastala zgornja fotografija, dobro obiskano. Upajmo, da to napoveduje dobro volilno udeležbo! Odgovorna urednica SAŠA MEJAČ Obvestilo kmetom Vse, ki razmišljate o dodatnem dohodku na kmetiji ali že imate registrirano dopolnilno dejavnost na kmetiji, vas vabimo na predavanje z delavnico: Dopolnilne dejavnosti na kmetijah -lažja pot do registracije, ki bo v torek, 6. novembra, ob 9.00 uri v prostorih Kulturnega doma Janko Kersnik v Lukovici. Uredba o vrsti dopolnilnih dejavnostih, zlasti na področju ne-gostinskih dejavnostih, in nova pravila na področju živil in njihove predelave nudita lažjo pot do razvoja in registracije dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Predavanje v obliki delavnice bosta vodili Marta Kos iz Kmetijskega zavoda Ljubljana in Gabrijela Salobir-Vilar iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Zbiramo prijave za pridobitev certifikatov (izobrazbe na področju kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah; turizem na kmetiji, predelava živihmleko, meso, ostalo...) -tel: 839 77 69, Marta Kos -svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetijah, Kmetijski gozdarski zavod Ljubljana. V vrtcu Sn Novi vrtec na Kovinarski cesti v Kamniku, ki nosi ime po pravljični lepotici »Sneguljčici«, je s prvim septembrom sprejel pod svojo streho 130 malčkov v osmih oddelkih, slovesno odprtje pa dočakal pred dnevi, 4. oktobra. Kot so povedali otroci, njihovi starši in vzgojiteljice, se po mesecu dni v prijetnih, barvitih in sodobno opremljenih prostorih odlično počutijo, vzdušje je prav domače in sproščeno, kar je bilo čutiti tudi ob spremljajočem programu slovesnega odprtja. Jelka Golob, v.d. ravnateljice VVZ Antona Medveda, je pozdravila zbrane, še posebej pa vse, ki so poskrbeli, da je hiša zgrajena po sodobnih standardih in zamisli arhitekta Andreja Kocjana, ki ji je vdahnil tudi prijetno arhitekturno svežino. »Včeraj sem ob prihodu v hišo ugotovila, daje vsak prostor resnično zaživel. Vsi zaposleni v tej hiši in ostali sodelujoči so zelo dobro opravili svoje delo, ker v hiši zares sije sonce«, je poudarila Jelka Golob in se ozrla v preteklost, ko so z ravnateljico Marinko Boroša in občinsko upravo raziskovali možne lokacije. Kot ugotavlja in potrjujejo Petletniki in šestletniki iz skupine Veverica so s prisrčno otroško pesmijo in plesom predstavili, kaj so se naučili v mesecu dni, odkar obiskujejo novi vrtec Sneguljčica. Organizacijska vodja enote Sneguljčica Branka Jerič pa je zbrane toplo pozdravila in predstavila življenje v vrtcu. odzivi, je Sneguljčica na Perovem v mirni, a hkrati urbano gosto naseljeni soseski, najboljša možna izbira. Ob tem je pohvalila dobro sodelovanje z ustanoviteljem - Občino Kamnik, kijev ključnih trenutkih ponudila potrebno podporo. Župan Anton Tone Smolnikar je v slavnostnem govoru poudaril, da ni minilo niti leto dni Župan Anton Tone Smolnikar je v manj kot letu dni po položitvi temeljnega kamna prerezal slavnostni trak (skupaj z Jelko Golob, v.d. ravnateljice VVZ A. Medveda) novega vrtca Sneguljčica, ki pomeni pomembno pridobitev na področju predšolske vzgoje v naši občini. od položitve temeljnega kamna za gradnjo novega vrtca do odprtja te pomembne pridobitve na področju predšolske vzgoje v kamniški občini. Odslej je kar 71% kamniških otrok vključenih v organizirano varstvo, kar je krepko nad slovenskim povprečjem (62%). Novi vrtec je skupaj s spomladi odprtim koncesijskim vrtcem Peter Pan znatno omilil prostorsko stisko v otroškem varstvu, saj na mesta v vrtcu čaka le še 60 otrok prve starostne skupine do treh let. Župan pa je ob tem opozoril na dejstvo, da otroško varstvo krepko bremeni občinski proračun, saj so samo v letošnjem letu iz občinskega proračuna zagotovili 3 milijone evrov za doplačilo oskrbnin otrok v kamniških vrtcih, zaradi novih zmogljivosti pa bo v prihodnjem letu potrebno zagotoviti vsaj še pol milijona evrov več. Vrednost investicije novega vrtca, brez zemljišča in projektov, znaša blizu 2 milijona evrov. Gradbeno obrtniška dela je izvajalo Kamniško gradbeno podjetje SGP Graditelj, notranja oprema s prijetnimi barvnimi ambienti in zunanja igrišča z igrali so avtor- S SKUPNIMI MOČMI DO NOVEGA ASFALTA Otvoritev odseka ceste Motnik -Vrhe - Srobotno V petek, 5. oktobra, je na Vrheh (uradno je to Zgornji Motnik) potekala slovesna otvoritev novega, 860 metrov dolgega asfaltnega odseka ceste, ki bo odslej vsaj nekoliko olajšal življenje tamkajšnjim prebivalcem. Navzoče je najprej pozdravil Marjan Semprimožnik, predsednik KS Motnik, ki je povedal, da je veselje delati tam, kjer ljudje radi sodelujejo. Župan Anton Tone Smolnikarje prerezal trak in s tem uradno predal cesto namenu. Povedal je, da je vesel, da so občina, krajevna skupnost in posamezniki našli skupni jezik in naredili toliko, kot je v danih razmerah največ mogoče. Tokratna investicija je skupaj s sofinanciranjem krajanov vredna okrog 97.000 EUR. Res pa je, da na asfaltiranje čaka še nekajkrat daljši odsek ceste in župan je izrazil upanje, da jo bo v nekaj letih tudi mogoče dokončati in se do Motnika končno spustiti Po asfaltu. Novo cesto je blagoslovil mot- niški župnik Franc Hočevar, ki je dejal, da upa, da se bosta z županom, s katerim že od leta 1994 skupaj odpirata nove odseke cest in nove pridobitve, tudi v bodoče pogosto srečevala ob takih ali podobnih priložnostih, ki bodo prinesli nekaj dobrega za kraj in ljudi. Učenci OŠ Šmartno - Podružnične šole Motnik so skupaj z učiteljico Vido pripravili prijeten kulturni program. Na melodijo pesmi Veselo v Kamnik so med drugim zapeli: »Danes smo se zbrali, da bi skupaj praznovali, ker po asfaltu že pripeljemo se na Vrhe...«, povedali so nekaj lepih misli o tem, kako vsi potrebujemo ceste, da pa bomo vsi prišli na cilj, moramo spoštovati prometne predpise. Skratka - Klara, Tilen, Maja, Sebastijan, Saša, Simon in Lea so vsem navzočim, ki jih ni bilo malo, s svojo mladostjo in lepo besedo polepšali dan! Domačini so goste in vse, ki so na tak ali drugačen način pripo- sko delo kamniške arhitektke Mojce Hribar, opremo je dobavilo kamniško podjetje Bruma, d.o.o. Vrtec Sneguljčica z zanimivo arhitekturo in obsežnimi zunanjimi igralnimi površinami je zgrajen v dveh etažah (pritličje in nadstropje) in z osmimi sodobno opremljenimi igralnicami ter drugimi prostori in lastno kuhinjo zagotavlja organizirano varstvo za 130 do 150 otrok v osmih oddelkih. Vsaka igralnica ima dostop na zunanjo teraso, ki omogoča igranje na zraku tudi ob slabem vremenu. Terase se lahko »povežejo«, tako se lahko dobi tudi »te-kališče«. Za vzpodbujanje gibalnih aktivnosti otrok je na razpolago manjša telovadnica. Nad pokritim parkiriščem so zunanje igralne površine z blagim spustom, ki bo v zimskem času otrokom lahko nudil tudi zimsko veselje. Naj otroško veselje napolni prostore Sneguljčice sleherni dan! Besedilo in fotografije SAŠA MEJAČ Med 130 malčki, ki že od prvega septembra obiskujejo Sneguljčico, je tudi 18-mesečni Mark iz bližnje soseščine. Kot sta povedala mamica Polona in oči Dorde, njun Mark vsak dan z veseljem prihaja v vrtec v skupino Sončki, še posebej uživa v igri z žogo in avtomobilčki. Mlada starša upata, da bo prihodnje leto tudi njegov bratec Nik sprejet v ta prijeten vrtec. Mark pa se je ob našem pogovoru popeljal z avtomobilčkom po barvitih zunanjih terasah, ki omogočajo igro na zraku tudi ob slabem vremenu. NARAVOSLOVNA UČNA POT STARI GRAD Glavni namen projekta bo dosežen takrat, ko se bodo šolske naravoslovne učne ure zares dogajale v gozdu Pred skoraj desetimi leti je pet učencev Osnovne šole Toma Brejca (Blaž Jamšek, Kaja Jamšek, Maja Lengar, Marko Prnaver in Zala Šenk) pod mentorstvom prof. Mojce Rode Škrjanc in univ. dipl. inž. gozd. Miha Zabreta izdelalo raziskovalno nalogo z naslovom »Spoznavanje mojega kraja s popotno palico«, v kateri so na osnovi terenskega ogleda oblikovali traso učne poti in vsebino pomembnih točk. Naloga je bila odlična osnova za ureditev naravoslovne učne poti Stari grad, ki jo je v sodelovanju z Zavodom za gozdove RS financirala Občina Kamnik in je bila 21. septembra tudi uradno odprta. dejal, da bo glavni namen projekta dosežen takrat, ko se bodo šolske naravoslovne učne ure zares dogajale v gozdu. Po končanem kulturnem programu pa smo ob lepem sončnem vremenu krenili na pohod po učni poti. Za dokončanje projekta nas čaka še nekaj dela. V sodelovanju s predstavniki osnovnih šol in vrtca pripravljamo vsebino vod- V kulturnem programu so sodelovali šolarji iz Motnika: Klara Vrtačnik, ilen Borsič, Maja Poljanšek, Sebastijan Rot, Saša Piki, Simon Zupančič ln Lea Borsič. (foto: D. Zupančič) mogli k veliki delovni zmagi, ter vse navzoče bogato pogostili. Tudi harmonika je zapela... Na Vrheh (700 m) stojijo tri domačije: Anžetovčeva, kjer živita Anton in Milka Kropivšek; Sedmakova, kjer prebiva Marija Tominšek, in Andrejčkova, kjer živita Janko in Renata Podbregar s sinom Matjažem, ki obiskuje osmi razred devetletke. Najstarejši prebivalec 76-letni Anton Kropivšek je po slovesnosti dejal: »Asfaltirana cesta je za nas velikega pomena! Škoda le, ker v vasi ni mladine. Ko sem jaz gor rasel, je bilo samo pri naši hiši 14 ljudi, danes sva dva; pri Sedmakovih jih je bilo 12, danes je Micka sama. Takrat je bilo v vasi 30 ljudi, danes nas je le šest!« Marija Tominšek, bolj poznana kot Sedmakova Micka (o njej smo že pisali, ko je pri 64-ih opravila vozniški izpit!), se je asfalta iskreno veselila in si zanj tudi zelo prizadevala. Ko so delavci Komunalnega podjetja pripeljali stroje za asfaltiranje, je poklicala po telefonu in rekla: »Zdajpa verjamem, da bo res! Te ceste se bolj veselim kot majhen otrok novih smuči...!« Tudi 47-letni Janko Podbregar ni skrival zadovoljstva, da odslej okrog hiše ne bo več vode in blata. Sprva je malo okleval, bi pristopil ali ne, saj vsaka investicija požre veliko finančnih sredstev, pa še veliko različnih kablov in vodovje bilo potrebno prestaviti, toda zdaj sta z ženo Renato zadovoljna. »Če zdaj ne bi naredili asfalta, ga ne bi nikoli ali pa bog ve kdaj!« Naj jim cesta dobro služi, saj -motniški učenci so povedali: »BO PELJALA NOVA, SIVA CESTA, VSAK DAN KOGA NA VRHE; VERJEMI, DA SE DOBRO BOŠ POČUTIL, SAJ TAM DOMA PRIJAZNI SO LJUDJE...« MARINKA MOSN1K Pot, ki je dolga približno štiri kilometre in ima dobrih dvesto metrov višinske razlike, se začne v Novem trgu (mimo Zdravstvenega doma in spomenika pesniku Francetu Balantiču krenete mimo stanovanjskih hiš po poti naravnost proti gozdu) in poteka po gozdnih poteh na vzhodni strani Starega gradu. Na poti je dvanajst označenih točk, ki pohodnike opomnijo na najbolj pomembne lastnosti dreves in drugih prebivalcev gozda, povezanost žive in nežive narave, značilnosti gozdnih tal... Pot se mimo Starega gradu spusti do lepo urejenega vrta mlinčkov, nato pa do zaključne točke ob kamniški obvoznici. Na začetku in na koncu poti sta na lesenih kozolčkih nameščeni informativni tabli, na katerih je na orto-foto načrtu označena trasa poti in dvanajst značilnih točk. Ob odprtju naravoslovne učne poti 21. septembra so najmlajši učenti OŠ Toma Brejca z učiteljico Judito Babnik pripravili prijeten kulturni program. V imenu Občine Kamnik sta o namenu in pomenu projekta spregovorila Anton Kamin, vodja Oddelka za družbene dejavnosti, in podžupan Brane Golubovič. Zala Šenk, študentka krajinske arhitekture, pa je obudila spomine in nam povedala, kako so pripravljali raziskovalno nalogo. Z zanimanjem smo prisluhnili tudi Mihu Zabretu, vodji kamniške Krajevne enote Zavoda za gozdove RS, ki je med drugim Milan Grkman (drugi z leve), ki skupaj z Jožetom Gajškom (prvi z desne) ureja »mlinčkov gaj«, nam je povedal svojo pesem »Če hočeš biti mlad, vsaj enkrat na dan peš pojdi na kamniški Stari grad...« Naravoslovno učno pot so si ogledali tudi avtorji raziskovalne naloge z mentorico prof. Mojco Rode Skrjanc. Miha Zabret, najbolj zaslužen za ureditev učne poti in nastopajoči učenci OS Toma Brejca, ki so ob odprtju poti pripravili prijeten kulturni program. nika po učni poti in učne liste, ki bodo učiteljem in vzgojiteljem v pomoč pri izvedbi naravoslovnih učnih ur. Za vse ostale pohodnike pa bodo prav kmalu na voljo zloženke z osnovnimi podatki o poteku in glavnih značilnostih učne poti. Na Starem gradu, ki je najvišja točka poti, hkrati pa tudi enkratna razgledniška točka, bomo namestili dve panoramski tabli, na katerih bodo označeni planinski vrhovi in okoliški kraji. Ob poti pa bomo zaradi lažje orientacije dodali še nekaj smerokazov. Hvala vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri zasnovi in izvedbi projekta naravoslovne učni poti, še posebno pa lastnikom zemljišč, ki ste dovolili, da pot poteka po vaših gozdovih. Mihela Veternik, Občina Kamnik O naravoslovni učni poti Stari grad so povedali: Mojca Rode Škrjanc, ravnateljica OŠ Toma Brejca: »Zelo sem se razveselila pobude, da se bo uresničila idejna zasnova Naravoslovne učne poti Stari grad. Bila sem namreč mentorica mladim raziskovalcem, ki so vložili veliko energije v to raziskovalno nalogo. Danes spremljam projekt z vidika ravnateljice in vem, da bodo označeni kotički naše prečudovite narave marsikomu odkrivali nov svet-svet miru in zatišja pred vsakdanjim norim vrvežem.« Angelca Berlec, učiteljica geografije v OŠ Frana Albrehta: »Vesela sem, da smo tudi Kamničani dobili svojo gozdno učno pot, za katero gre največja zahvala g. Mihi Zabretu, Gozdna učna pot je v bližini šol in je namenjena tako najmlajšim učencem, kot tudi učencem predmetne stopnje. Na tej učni potije seveda največ tematike iz biologije oziroma naravoslovja, z veseljem jo bomo koristili tudi pri pouku geografije, saj je na Starem gradu čudovita razgledna točka in točka za orientacijo, na sami poti pa kraški izvir, kraška udorina,... Upam in želim, da bomo skupaj z učenci znali še boljprisluhniti naravi: šumenju vetra v vrhovih dreves, žuborenju potočka, ubranemu klopotanju mlinčkov, petju ptic,..., znali spoštovati in občudovati našo naravno in tudi kulturno dediščino, poskušali osveščati sebe in druge okrog nas, daje potrebno to naravno in kulturno dediščino varovati in ohraniti tudi našim zanamcem.« Andrej Perčič, predsednik KS Kamnik Perovo: »Z zadovoljstvom sem se udeležil odprtja naravoslovne učne poti. Delpoti tudi sam redno uporabljam pri hoji na Veliko Špico. Upam, da bodo otroci, pa tudi njihovi starši dobro izkoristili pot za spoznavanje življenja v gozdu in obenem še nekaj naredili za svoje boljše počutje.« Predstavitev Oddelka za premoženjsko-pravne in splošne zadeve Z novim oddelkom do še bolj učinkovitega dela občinske uprave V skladu z reorganizacijo in prizadevanji za še bolj učinkovito delo naše občinske uprave je Občina pred kratkim dobila nov oddelek za premoženjsko - pravne in splošne zadeve, ki ga vodi pravnica Maja Hauptman. »Doslej je bila namreč skoraj polovica vseh delovnih mest v občinski upravi sistemizirana v Uradu župana, ki so ga sestavljala zelo različna delovna mesta (od vložišča, pravne službe in prekrškovnega organa, pa vse do kadrovskih zadev, tajništva...). To se je izkazalo za slabost, saj posamezne delovne zadolžitve večkrat niso bile dovolj tesno povezane. Poleg tega je bilo v posameznih oddelkih sistemizirano tudi po eno delovno mesto pravnika, kar se je prav tako izkazalo za neustrezno, saj mora pravnik v občinski upravi zaradi narave dela poznati celotno delovno področje občinske uprave in se enostavno ne more specializirati le za področje dela enega oddelka,« je o razlogih za reorganizacijo občinske uprave povedala Hauptmanova in dodala, da dvanajst zaposlenih, kolikor jih je bilo s prejšnje sistematizacije dela prerazporejenih v novi oddelek, pokriva predvsem področje pravnih in stanovanjskih zadev, prekrškovnega organa, vložišča ter še nekatera druga splošna področja. Katera področja vaš oddelek sploh pokriva in s kakšnimi nalogami se ukvarja? Pravna služba v okviru oddelka skrbi predvsem za spremljanje zakonov in drugih aktov, ki vplivajo na delovanje občine, zastopanje občine v postopkih pred upravnimi in sodnimi organi, izdeluje strokovna mnenja in predloge, nudi pravno pomoč organom občine ter drugim oddelkom občinske uprave, vodi pa tudi upravne postopke na drugi stopnji, pripravlja zahtevnejše pogodbe in splošne akte ter nudi strokovno pomoč javnim uslužbencem pri vodenju upravnih postopkov iz njihove delovne pristojnosti. Prav tako sodi v delovno področje oddelka gospodarjenje oziroma razpolaganje z občinskim nepremičnim premoženjem (nakupi, prodajo, menjavo nepremičnin), vodenje postopkov dodeljevanja neprofitnih stanovanj in reševanje stanovanjske problematike občanov ter gospodarjenje z občinskim poslovnim fondom (oddajanje in najem poslovnih in drugih prostorov,...). Sestavni del našega oddelka je tudi prekrškovni organ, ki skrbi predvsem za nadzor nad spoštovanjem sprejetih občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti. V pristojnost oddelka pa sodijo tudi nekatere druge (splošne) naloge, kot je na primer izvajanje upravnega poslovanja (v oddelku je namreč organizirano tudi vložišče občine), skrb za informatizacijo občinske uprave ter nekatere druge splošne naloge skupnega pomena. Kje v delu občinske uprave se delo vašega oddelka najbolj občuti in kako? Kar zadeva notranjo organizacijo občinske uprave se delo oddelka najbolj občuti pri pripravi različnih pravnih mnenj, rešitev, pogodb ter občinsikih splošnih aktov (predpisov). Vsak oddelek sicer samostojno pokriva svoje strokovno področje ter tudi samostojno pripravlja predpise s svojega delovnega področja, nato pa pravna služba gradivo oziroma osnutek pripravljenega akta ali drugega dokumenta tudi pravno pregleda ter uskladi. Priprava in sprejem ustreznega predpisa včasih ne zadostuje za vzpostavitev primernega pravnega reda, zato je v oddelku, kot že rečeno, organiziran tudi prekrškovni organ, ki nadzoruje spoštovanje sprejetih predpisov. To je sicer nehvaležno in nepriljubljeno področje, vendar je nujno potrebno in eno izmed tistih delovnih področij našega oddelka, s katerim se občani največkrat srečujejo na različnih področjih: pri urejanju mirujočega prometa, odvozu opuščenih vozil, zagotavljanju prometne varnosti na javnih cestah, pomoči pri zagotavljanju varnosti in reda ob različnih javnih prireditvah... Eno izmed vidnejših delovnih področij oddelka je tudi upravljanje s stanovanjsko - poslovnim fondom. Tu gre predvsem za oddajo in upravljanje občinskih neprofitnih stanovanj ter poslovnih prostorov. Zavedamo se, da je v občini Kamnik še kar nekaj občanov, ki pričakujejo našo pomoč pri reševanju njihovega stanovanjskega problema in trudimo se, da v skladu z zakonskimi in finančnimi možnostmi naredimo kar največ na tem področju. Naš oddelek prvenstveno skrbi za to, da se vsi projekti občinske uprave izvajajo zakonito in v skladu z veljavnimi predpisi. V prvi vrsti smo (vsaj kar zadeva pravno stroko) servis in strokovna pomoč ostalim oddelkom in sodelujemo pri vseh večjih projektih oziroma nalogah. Pravna služba ob pojavu določenega problema pripravi pravno mnenje oziroma predlog za njegovo najustreznejšo rešitev. S svojimi mnenji in predlogi sodelujemo tudi Maja Hauptman je leta 1998 diplom irala na Pravni fakulteti v Ljubljani in se še istega leta zaposlila na Občini Kamnik kotpripravnica na Oddelku za okolje in prostor. Po uspešno opravljenem strokovnem izpitu je »prestopila« v Urad župana, leta 2004 pa je opravila tudi pravniški državni izpit. »Ustanovitev novega oddelka za občane občine Kamnik ne pomeni vidnih ali neposredno uporabnih sprememb, obljubljam pa, da se bomo s sodelavci trudili za zadovoljstvo občanov, saj se zavedamo, da lahko le zadovoljni uporabniki javnih storitev zagotovijo uspešno in učinkovito upravo,« pravi. pri samem vodenju določenih projektov, razpisov ali zahtevnejših upravnih postopkov. Omenjeno delo je z vzpostavitvijo enovite pravne službe postalo bolj organizirano in pregledno, poleg tega pa oddelek omogoča boljše pogoje za vse bolj potrebno timsko delo. Delovne naloge oddelka so torej odvisne od trenutne situacije in niso toliko projektno oziroma dolgoročno naravnane (če pri tem ne upoštevamo nekaterih sodnih oziroma upravnih postopkov, ki se vlečejo že leta in bi jih lahko s kančkom črnega humorja označili za »projekte desetletja«). Koliko opravka bomo imeli z vašim oddelkom navadni občani in pri kakšnih opravilih se moramo obrniti na vas? Občani se lahko na Oddelek za premoženjsko-pravne in splošne zadeve obrnejo s predlogi za prodajo, odkup, menjavo ali najem nepremičnin. Še posebej je tu izpostavljeno stanovanjsko področje oziroma dodeljevanje neprofitnih stanovanj v najem in reševanje stanovanjske problematike občanov. Ravno v zvezi z razpolaganjem oziroma upravljanjem z nepremičninami se občani najpogosteje obračajo na nas, v zadnjem času pa se vse več pogodb pripravlja Pot do Luč krajša kar za 15 kilometrov tudi v zvezi z dovoljenji za prekope občinskih cest oziroma za gradnjo komunalnih vodov (kar pride v poštev predvsem pri pridobitvi gradbenega dovoljenja). Delovne naloge, v katerih so udeleženi tudi občani naše občine, rešujemo kar se da ažurno ter v splošno korist. Je pa res, da določene naloge niso odvisne le od ažurnosti referenta, ampak od mnogih drugih dejavnikov (omejenosti finančnih oziroma proračunskih sredstev, nujnosti predhodne obravnave na Občinskem svetu, na stanovanjskem področju pa od omejenosti stanovanjskega fonda...). V takšnih primerih strankam pojasnimo, od česa je odvisen način in čas rešitve zadeve. Tudi redarska služba oziroma prekrškovni organ, ki skrbi za spoštovanje občinskih predpisov, je javnosti dobro znana. Občani se na to službo obračajo z najrazličnejšimi predlogi in pobudami, od pobud za odvoz opuščenih vozil, predlogov za spremembo prometnega režima na javni cesti, do pobud za ureditev mirujočega prometa, predlogov za ureditev preglednosti ob javnih cestah itd. V primeru kakršnihkoli kršitev občinskih predpisov je namreč prekrškovni organ zadolžen za to, da kršitev zazna ter jo primerno obravnava. V večini primerov se prvenstveno poslužujemo opozoril in predlogov k spoštovanju predpisov, šele, če se ugotovi, da opozorilo ne zadošča, izrečemo kazen oziroma globo. Je pa res, da tega načina dela v nekaterih primerih ne prakticiramo več. Tak primer je ureditev mirujočega prometa, kakršno smo uvedli pred leti. Ker je v Kamniku že splošno znana, v primeru teh kršitev ocenjujemo, da opozorila niso več potrebna oziroma ne služijo več svojemu namenu. Kakšne cilje ste oddelku, ki ga vodite, postavili do konca mandata? Kar zadeva delo oddelka, si želim, da bi medsebojni odnosi med sodelavci temeljili na sodelovanju, pomoči in razumevanju. To je po mojem mnenju podlaga za kakovostno delo. Prepričana sem namreč, da ob dobrih medsebojnih odnosih in kakovostnem delu tudi primerni rezultati ne bodo izostali. ZORAN JEREB Dobro sodelovanje KS Perovo z občino Kamnik Vse od začetka nastopa 4-letne-ga mandata člani sveta KS Perovo uspešno in plodno sodelujemo z Občino Kamnik. Začelo se je z otvoritvijo naših novih prostorov na Steletovi cesti 25, katere sta se udeležila župan Anton Tone Smolnikar in podžupan Rudolf Pfajfar, nadaljevalo s pomočjo pri opremi prostorov in podaritvijo pisarniškega pohištva ter računalnika, obiskom podžupana na našem rednem sestanku in predvsem dobrim sodelovanjem z vsemi zaposlenimi na občini. Na do sedaj že 14 poslanih dopisov z različnimi prošnjami in predlogi zelo hitro prejmemo pozitivne odgovore, poleg tega pa nam pri našem delu zaposleni tudi pomagajo in prijazno svetujejo. Za vse to smo županu, podžupanu in vsem ostalim zaposlenim na občini izredno hvaležni in upamo, da se bo tako dobro medsebojno sodelovanje nadaljevalo tudi v prihodnje. Ujma je KS Perovo prizanesla Vse od konca zime se je pod mostom čez Kamniško Bistrico med Potjo 27. julija in spomenikom padlima borcema Miklavčiču in Mlakarju kopičilo dračje. Med dračje se je naložilo še mnogo drugih odpadkov, v njem pa so svoje domovanje našle tudi podgane. Po daljših prizadevanjih smo konec julija poskrbeli za očiščenje struge, a žal Kamniška Bistrica dolgo ni ostala čista in bistra. 18. septembra je po močnem deževju voda zelo narasla, dosegla nivo mostu in s seboj prinesla ter ob stebrih mostu odložila več dreves in vejevja. A glede na dogajanje po Sloveniji smo lahko veseli, da Kamniška Bistrica na območju naše KS ni prestopila svojih bregov ter povzročila katastrofe, kakršna je bila leta 1990. Po neurju so nas okoliški prebivalci opozorili na več težav, ki jih opažajo med dolgoletnim življenjem ob reki. Stebri mostu čez Kamniško Bistrico so spodjedeni, kanal Mlinščice je poškodovan, na določenih predelih struge K./Bistrica ob večjem deževju nevarno preti, razpokana je cesta Poti 27. julija in najbližja hiša ob reki, ki jo zaradi poškodovanega kanala večkrat zalije tudi voda. Vsekakor bo potrebno v prihodnje tej problematiki nameniti več pozornosti. O spletni strani Trenutno v svetu KS veliko časa namenjamo ureditvi spletne strani in storili bomo vse, da jo boste videli še v tem letu. Na njej boste spoznali vse člane sveta KS, se seznanili s pristojnostmi KS in z aktualnim dogajanjem, prebrali sklepe sej, izvedeli, kaj o nas pišejo mediji in našli še mnogo drugih zanimivih podatkov o KS in Perovem - veste, da se Perovo prvič omenja že leta 1241, da sta bili na Perovem dve pomembni graščini, ki stojita še danes, da je tu živel Josip Broz Tito, da sta prvi okupatorjevi žrtvi na Kamniškem padli na Perovem ? Seveda vsega ne bi zmogli sami, zato nam pri pripravi pomaga več prebivalcev KS Perovo, za kar smo jim izredno hvaležni. Veseli bi bili tudi kakršnekoli nove pomoči. Vozimo po kolesarskih stezah Ob ureditvi Steletove in Ljubljanske ceste je Občina Kamnik poskrbela tudi za ureditev pločnikov in kolesarskih poti. Žal pa člani KS in številni vozniki opažamo, da večina kolesarjev kljub temu vozi po cestišču. S tem povzročajo težave voznikom avtobusov in tovornjakov, ki kolesarjev zaradi ozkega cestišča ne morejo prehiteti in tako povzročajo zastoje. Največje težave pa predstavljajo večjim intervencijskim vozilom, ki ob svoji nujni vožnji na kraj nesreče ali požara, kjer ljudje potrebujejo pomoč, ne morejo tako hitro, kot bi lahko. Prav bi bilo, da bi vsi ob rekreacijski vožnji s kolesom mislili na to in bi s kolesi varno vozili po ustrezno označenih kolesarskih poteh. Urbanistična delavnica - vodni in obvodni svet Kamniške Bistrice Občina Kamnik v sodelovanju z družbo Populus d.o.o. pripravlja urbanistično delavnico - vodni in obvodni svet Kamniške Bistrice. Za krajane krajevnih skupnosti Perovo, Duplica in Zaprice bo delavnica potekala v četrtek, 8. novembra, ob 18. uri v prostorih Gasilskega doma Kamnik na Livarski ulici 1. KATJA TROTOŠEK, tajnica KS Perovo Medobčinski nabavni grozd na pol poti V četrtek, 11. oktobra, je bila slovesno odprta rekonstruirana cesta Kranjski Rak v smeri proti Volovljeku - občina Luče. Cesta je pomembna pridobitev ne samo za krajane in obiskovalce Velike planine, temveč tudi za nadaljnji razvoj turizma na Cesto so poleg župana občine Luče Cirila Rosca in podžupana občine Kamnik Rudolfa Pfajfarja odprli tudi poslanci Državnega zbora, predstavniki ministrstva in izvajalci del. celotnem kamniško-savinjskem delu. Asfaltirana in z odbojnimi ograjami urejena cesta nam skrajša pot do Luč kar za 15 kilometrov. Primerna je tudi za kolesarje z boljšo kondicijo in je vredna ogleda, še posebej, če bomo ogled povezali z obiskom Velike planine ali Savinjskega kota. Spomladi smo poročali, da je Občina Kamnik v začetku letošnjega leta začela projekt ustanavljanja medobčinskega nabavnega grozda. Medobčinski nabavni grozd naj bi na pripomogel k racionalnejši porabi občinskih javnih sredstev. Osnova projekta je bila v prenosu uporabljenih rešitev, ki jih na Nizozemskem uresničuje fundacija BIZOB, v slovensko okolje. Šlo je za meddržavni projekt, ki ga je finančno pokrivalo Ministrstvo za gospodarstvo Kraljevine Nizozemske. Aktivno je sodelovalo tudi naše Ministrstvo za finance. V dosedanjem obdobju je bilo več sestankov in delavnic z udeležbo predstavnikov občin Domžale, Kamnik, Lukovica, Mengeš in Trzin z direktorjem BIZOB-a g. M. Stuijtsem in njegovimi sodelavci. Splošne ugotovitve oz. zaključki so bili, da je načeloma projekt izredno zanimiv in primeren za implementacijo v Sloveniji. V nadaljevanju, ob predstavljanju konkretnejših elementov projekta, pa so se pričele kazati določene omejitve, ki so povzročale zelo počasno napredovanje stvari (razlike med Nizozemsko in Slovenijo na zakonodajnem področju in na nabavnem trgu ter predvsem politična »okupira-nost« občin z regijskimi procesi). Tudi izračunavanje predvidenih učinkov (cost - benefit) na pilotskih skupinah blaga je zaradi slo- venskih specifik izkazalo manjše razlike oz. prihranke, kot se je predvidevalo. Ne glede na to ocenjujemo, da ima projekt številne dobre ideje in uporabne rešitve, da bi ga bilo postopoma mogoče uresničiti tudi v našem okolju. Dosedanje skupno delo na projektu je povzeto v dveh priročnikih in predlogu poslovnega načrta. Te tri dokumente je te dni predsednik fundacije BIZOB A.P.T. Veltman predal županu A.T. Smolnikarju. Dokumenti dokaj nadrobno predstavljajo metodiko oz. dobro prakso nabavljanja v javnem sektorju in prepričljivo nakazujejo na racionalno rabo javnih sredstev. Župan je v zahvali predsedniku BIZOB-a povzel bistvene ideje projekta in omenil, da kot član predsedstva Skupnosti slovenskih občin načrtuje, da bi bili dosedanje delo na projektu in predvidena ekonomska perspektiva projekta predstavljeni skupnosti. Iz več razlogov smo se na Občini Kamnik odločili, da v tem trenutku s projektom počakamo. Kljub koristim, ki bi ga projekt nudil občini Kamnik in sosednjim občinam, je stališče, da projekt »zamrznemo« do priprave oz. izboljšave potrebnih institucionalnih in drugih osnov, kar se predvideva ob zaključku procesa regionalizacije države. Ob tem bi tako v Kamniku kot najbrž tudi v drugih občinah, ki so doslej v pripravi projekta aktivno sodelovale, poskušali že sedaj čim učinkoviteje, čeprav posamično, uporabiti elemente projekta in s tem ustvariti določene prihranke pri trošenju javnih sredstev. Namreč rešitve, ki jih projekt predvideva, so v dobršni meri približane preizkušenim in uveljavljenim metodam dela v privatnem sektorju, kar daje dodatno garancijo kvaliteti in uporabnosti projekta. mag. JOŽE TOMELJ Občina Kamnik Predstavniki Fundacije BIZOB, Ministrstva za finance in Občine Kamnik. Škodo v občini sije ogledal tudi minister Podobnik Minister za okolje in prostor Janez Podobnik se je v soboto, 6. oktobra, v naši občini skupaj s svojimi sodelavci udeležil delovnega sestanka v sklopu terenskih ogledov v septembrskem neurju prizadetih območij po vsej Sloveniji. Župan Anton Smolnikar mu je skupaj z občinsko upravo predstavil ukrepe občine, delovanje civilne zaščite na poškodovanih območjih in ocene škode, ki so v teh dneh narasle na že skoraj šest milijonov evrov. Minister, ki si je skupaj z občinsko ekipo ogledal dva zemeljska plazova v Stolniku, je zbranim obljubil, da bo vlada v prihodnje vzdrževanju vodotokov namenila več pozornosti in tudi finančnih sredstev. Minister se je na lastne oči prepričal, kakšno škodo je septembrsko neurje povzročilo v Stolniku. Župan je ministru uvodoma pojasnil, da je na terenu pri pregledu in ocenjevanju škode delovalo več občinskih komisij, v katerih so bili tudi strokovnjaki za zemeljske plazove in vodotoke ter predstavniki zavarovalnic. »Ena ekipa je delovala na območju Motnišni-ce onkraj Kozjaka v Špitaliču in Motniku, druga v sprednjem delu Tuhinjske doline, tretja pa na območju Bistrice, Nevljice in Črne. Ocene škode še niso dokončne in še naraščajo, a podatki, ki smo jih zbrali do konca tega tedna, kažejo, da je škode že za več kot šest milijonov evrov,« je poudaril župan in izrazil pričakovanje, da bo vlada obravnavala občino Kamnik enakovredno drugim poplavljenim območjem, kljub temu, da so bili po mnenju župana naši kraji v medijih v minulih tednih zelo zapostavljeni. Občinska uprava je ministm in njegovi ekipi pripravila obsežno in pregledno gradivo nastale škode, iz katerega je razbrati, da je septembrska ujma v naši občini poplavila 72 stanovanjskih in sedem gospodarskih poslopij, zgradbe treh javnih zavodov in treh podjetij, poškodovala šest kilometrov državnih in 35 kilometrov občinskih cest, osem mostov ter tri kilometre vodovodnega omrežja, poplavila več kmetijskih površin ter sprožila kar 22 zemeljskih plazov. Iz poročila je prav tako razbrati, da bo največ sredstev, kar 2,7 milijona evrov, potrebnih za sanacijo vodotokov, dva milijona za sanacijo gospodarskih objektov, 200 tisočakov za popravilo cest, 600 tisoč evrov škode pa naj bi bilo na stanovanjskih objektih. Številne najnujnejše ukrepe je občina postorila že sama, občinski svetniki pa so na zadnji seji zagotovili tudi 178.000 evrov iz tekoče proračunske rezerve, a občina brez pomoči države posledic neurja ne bo mogla sanirati. Na vladi je zato že posredoval tudi naš poslanec Rudi Veršnik. »Zavedamo se, da je občina Kamnik vodarsko in plazovno zelo obremenjena in po naših informacijah je samo na kamniških vodotokih škode za 3,7 milijona evrov. Do konca minulega tedna (do 6. oktobra, op. p.) je bilo v vaših krajih preko obeh koncesionarjev narejenih za 80.000 evrov interventnih del, skoraj 46 tisočakov smo namenili za najnujnejšo sanacijo plazov, slabih 43 tisoč evrov pa še za cestno infrastrukturo,« je povedal Janez Podobnik in dodal, da bo vlada v proračunu za naslednji dve leti vzdrževanju vodotokov namenila dodatnih šest milijonov evrov. Minister je tudi pohvalil hitro, učinkovito in dobro organizirano posredovanje občine in civilne zaščite ter zagotovil, da državni uradniki ne delujejo na podlagi objav v medijih, zato je bojazen pred zapostavljenostjo pri dodeljevanju državne in tudi evropske pomoči bojda odveč. Po delovnem sestanku se je minister skupaj z županom, predstavniki občinske uprave in novinarji kljub močnemu dežju odpravil še na teren in se na last- ne oči prepričal, kakšno škodo so zemeljski plazovi povzročili v Stolniku in kako zaskrbljeni so tamkajšnji prebivalci. Eden od večjih plazov še vedno grozi domačiji s hišno številko trinajst, kjer sta ministra pričakala Ivanka in Ivan Kosirnik. »Za plaz nam je tisto noč, ko se je utrgal, najprej povedal sosed, ker cesta, na kate- Zakonca Kosirnik skrbi, da bo plaz odnesel hlev in hišo. ro se je usula zemlja, ni bila več prevozna. Od takrat nas je zelo strah, predvsem ob takšnem deževju, saj lahko odnese še hlev z vsemi stroji in celo hišo. Škode je gotovo zelo veliko, koliko, pa mi ne znamo oceniti. Treba bo čim-prej popraviti, najbolje bi bilo po vsej dolžini postaviti podporni zid. Upamo le, da se bodo obnove lotili čim prej, tako, kot so nam obljubili,« je povedala Ivanka Kosirnik, ki jo je obisk ministra precej presenetil. Le streljaj stran sta se na pobočju pred stanovanjsko hišo družine Klemenc sprožila še dva plazova, ki sta skoraj v celoti odtrgala tudi del ceste, ki pelje do hiše. »Zelo lepo se nam zdi, da nas je danes obiskal minister, še lepše pa bi bilo, če bi temu sledila tudi dejanja in bi mi lahko čimprej spet imeli dostop do hiše, saj druge poti do doma nimamo. Seveda nas skrbi, ob takšnem dežju pa sploh, saj ne vemo, kaj vse plaz še lahko potegne za sabo...«sta zaskrbljena Bogdan in Fanika Klemenc. Besedilo in foto: JASNA PALADIN Zakonca Klemenc od ministrovega obiska pričakujeta tudi čimprejšnje ukrepe. Zemeljski plaz pri družini Klemenc. O črnem torku, 18. septembra, in življenju danes Napisanega in povedanega je bilo že ogromno. Podane so že ocene škode, očitki letijo na vse strani, da seje ponovila zgodba leta 1998... življenja pa ne moremo opisati zgolj s številkami. Odpravili smo se na teren v Motnik, del občine, kije bil med bolj prizadetimi po zadnjem neurju. Kako poteka življenje danes? Kaj je že sanirano? Kaj načrtujejo v prihodnosti? Pogovarjali smo se z Marjanom Semprimožnikom, predsednikom sveta KS Motnik in predsednikom Gasilske zveze Kamnik. Komunalno podjetje Kamnik. Povsem dmgače pa je z ARSO, saj so pristojni prišli le pogledat in niso storili kaj dosti. Krajani pa so si pomagali med seboj, vsak po svojih močeh. To je v navadi, da se takoj pristopi in pomaga Stvari so se začele umirjati okoli 10. ure zvečer, gasilci pa Kje ste bili v torek pred ne-irjem? Kako se je vse skupaj načelo? Vse skupaj se je začelo v petek ngodaj popoldne, ko smo bili gasilni obveščeni, da je pri hišni številki iela 18 potok prestopil bregove, tro pozneje je potok prestopil iregove še pri usnjarstvu Grad. /se skupaj se je odvijalo zelo biro. Zaradi narasle gladine in na-tesenega materiala voda kmalu ti tekla pod mostom ampak nad ljim, hiše v okolici struge so bile »plavljene... Kaj ste pomislili v prvem renutku, ko ste videli naraslo Sprehodimo se čez most, kjer ob strugi že opazimo sanirano brežino. Če mdo in poplavljene objekte? tega ne bi naredili, bi naslednji naliv spodkopal hišo na desnem bregu. Da se bo ponovila zgodba iz leta 1998. Morda je bilo tokrat več na- vse sanirano (zadnje stvari pred smo zadnjo intervencijo opravili v lesenega blata, poškodbe pa so dvema letoma), a se je vse skupaj soboto ob 6. uri popoldan, lile podobne. Takrat je bilo sicer ponovilo na istih mestih. Kje pa je bilo največ škode? Se vam zdi, So bili kakšni problemi s pitno da je pomoč vodo, elektriko? prišla dovolj Finančno prav gotovo usnjar-hitro? Kdo stvo Grad, ker je popolnoma uniči- je pomagal lo proizvodnjo. Seveda pa je škoda prebivalcem velika tudi na vseh ostalih objektih, v prvih urah poplavljeni so bili kletni in spodnji po neurju? prostori hiš ob potoku. Na pomoč S pitno vodo in elektriko krajani so takoj pri- na srečo nismo imeli težav, skočili motni- Kaj je že sanirano, je KS Mot- ški gasilci, tudi nik dobila finančno podporo? občina je takoj Več ali manj je že vse sanirano, V' občini Motnik je neurje največ škode povzročilo v pomagala, na trenutno nam je ostala le še cesta Usnjarni Grad, kjer sta voda in blato popolnoma uni- tem mestu bi doenelnse, k,ersetscemoidealno :ila proizvodnjo. rad pohvalil rešitev. Gospod trenutno do hiše ne more z avtom in hodi peš. Obiskali smo kmetijo ob cesti, Bela 18, kjer je bila na »sodni dan« prva intervencija, in se pogovarjali z gospodarjem Jernejem Resnikom: »Od leta 1998 smo opozarjali, ampak se ni naredilo popolnoma nič. Edina razlika med takratnimi in zdajšnjimi poplavami je ta, da so tokrat res vsipriskočili na pomoč, da smo odpravili najhujše posledice. Stvari se prelaga-,odlaša, prenaša odgovornost, nihče ne ve, kdo je pristojen za določene stvari (predvsem potoke), ki so v katastrofalnem stanju. Stvari se urejajo le takoj po neurju, kasneje pa se na vse pozabi. Nikoli ne naredijo celovitega projekta, kako bi se stvari oziroma sanacije lotili. Prav zato se problemi ponavljajo...« Cesta še ni sanirana Odpeljemo se še proti edini cesti, ki še ni prevozna, kjer gospod Peter Smrkolj do kmetije del poti še vedno prepešači. Pred pustošenjem so po njej vozili tovornjaki, ki so odvažali les. Danes to ni več mogoče. Vsi si želijo, da bi bila cesta čim prej prevozna in da bi se tudi njegovo življenje vrnilo na stare tirnice. Naj za konec spomnimo: Povodnji leta 1998 so bile hudourniškega značaja in so prav tako prizadele območja občine Kamnik, še posebej območje Motnika kot posledica neurejenih in neočiščenih strug vodotokov. Kako so struge očiščene danes, skoraj deset let po takratnem neurju in 14 dni po zadnjih poplavah? Tekst: Mirta Kadivec foto: P.O. sleci*'*' 'h^ " ^r^e’ kierj.e odtrgalo del cestišča, ki je začasno saniran z nasutjem peska. »Nihče ne ve, kdaj bo asfaltirano, niti kaj se bo zgodilo ob na- Z Marjanom Semprimožnikom (na desni) smo obiskali kmetijo ob cesti Bela 18, kjer je bila na »sodni dan« prva intervencija, in se pogovarjali z gospodarjem Jernejem Resnikom. ODPRT RAČUN ZA ODPRAVO POSLEDIC NEURJA V OBČINI KAMNIK Občina Kamnik, ki je bil prizadeta v septembrskem neurju, je odprla poseben podračun, na katerega lahko tisti, ki želijo v tej nesreči pomagati, svoje prispevke nakažejo na račun št: 01243 - 6000000291 (OBČINA KAMNIK - ODPRAVA POSLEDIC NEURJA 2007). SLOVENSKA VOJSKA VABI NA PROSTOVOLJNO SLUŽENJE VOJAŠKEGA ROKA TERMINI: 14. 1. 2008 25. 2. 2008 19. 5. 2008 Dodatne informacije: Izpostava za obrambo Domžale, tel.: 01/7214-255 pisarna Kamnik, tel.: 01/8391-323 S 18. oktober 2007 ZANIMIVOSTI »Novo upanje« - reformacija za vsakogar Praznovanje z zborom »New Hope« iz ZDA Spet je leto naokoli. Z državnim praznikom hovo življenje. Ravno to je doseglo reformacijsko in vrsto slovesnosti bomo 31, oktobra počastili gibanje v času Martina Luthra in Primoža Trubarja spominski dan - Dan reformacije, še posebej vse ter drugih reformatorjev, protestantske cerkve pri nas. V Kamniku smo Reformacija seje začela na predvečer vseh sve-izkoristili priložnost in povabili 31-člansko za- tih, 31. oktobra 1517, v Wittenbergu v Nemčiji, sedbo New Hope, ki prihaja iz ene od največjih kjer je doktor svetopisemskih ved Martin Luther protestantskih cerkva v Kaliforniji, ZDA. Oktobra javno napadel zlorabe in nauk tedanje Cerkve, letos bo nastopala že četrtič na slovenskih tleh. V čeprav je bil tudi sam njen uslužbenec. Svoje preteklih letih je nastop Nevv Kopa obiskalo na ugovore je pojasnil v 95-in Tezah in s tem pozval tisoče obiskovalcev. Še več si jih je nastop ogle- k disputaciji o njihovi resničnosti. Kot orkan je izdalo na nacionalni TV. Njihova letošnja turneja, bruhnila reforma in ustvarila povsem prečiščeno ki bo med 19. in 29. oktobrom, bo posebna tudi in novo cerkev, protestantsko, kije temeljila na zato, ker se bo zasedbi pridružilo deset Sloven- resnici evangelija in ljudem dala novo upanje. Za cev. Turnejo začenjajo prav v našem Kamniku 19. osrednji osebnosti slovenske reformacije veljata oktobra, ob 19. uri v Domu kulture v Kamniku. Primož Trubar in Jurij Dalmatin s prvimi prevodi Vstop je prost! Svetega pisma v slovenš čino. Sveto pismo kot pra- Zbor prepeva biblijsko sporočilo upanja v na- vo knjižnico v malem in svetovno uspešnico vseh šem jeziku. Posebnost je v tem, da niti eden od časov z zgodovinskimi pripovedmi, razburljivimi pevcev iz Kalifornije ne govori slovensko. Ven- dogodivščinami, ljubezenskimi zgodbami, pismi, dar, da bi izrazili spoštovanje do našega jezika apokaliptičnimi videnji, prerokovanji, poezijo in in kulturne dediščine, predvajajo koncerte v slo- filozofskimi spisi lahko spoznamo na razstavi v venščini. Pravilno izgovorjavo slovenščine so se Matični knjižnici Kamnik z naslovom Sveto pismo učili več mesecev, - knjiga knjig, ki je na ogled še do nedelje, 21. S črnsko duhovno glasbo želi skupina navdušiti oktobra. poslušalce in v njih zbuditi novo upanje za nji- . DANIJEL HAMP x________________________________;------;---—--------------—- Vabilo na Montessori potovanje V našem vrtcu bomo v tem šolskem letu pripravili »Program za otroke in starše«, ki bo voden po načelih Montessori pedagogike. V program ste vabljeni starši s svojimi otroki v starosti od 1 do 2,5 leta. Starši boste pri nas s svojimi malčki aktivno preživeli 1,5 ure na teden. V tem času se boste posvetili svojemu otroku, opazovanju njegovega razvoja, otroci pa bodo eksperimentirali z didaktičnimi materiali Montessori pedagogike in tako pridobili nove izkušnje v zanj posebej pripravljenem okolju. Tako za otroka, kot starša je lahko to bogata izkušnja odkrivanja novih potencialov preko dela z materiali, medsebojnih interakcijah v skupini otrok ter izmenjavi izkušenj med starši. Enkrat mesečno bo delavnica samo za starše. Na teh delavnicah si boste izmenjali izkušnje, glede na teme, ki vas bodo zanimale. Program bosta pod mentorstvom mag. Melite Kordeš Demšar, montessori pedagoginje za starost od 0 - 3 let in od 3 - 6 let, vodili in izvajali dipl. vzgojiteljici Anita Bertoncelj in Karmen Kosmatin, ki se izobražujeta na mednarodnem izobraževanju, ki ga organizira Ur|ulinski zavod (Ul. J. Turnograjske 8,1000 Ljubljana) in sta v procesu pridobivanja naziva montessori vzgojitelj za otroke v starosti 0 - 3 let. predšolskem obdobju, kar je bilo Maria Montessori - ambasadorka otroštva in velika učiteljica Maria Montessori: »Pomagaj mi, da naredim sam«. Maria Montessori se je rodila v Italiji, v Anconi leta 1870. Ko je bila stara 12 let, so se njeni starši preselili v Rim, da bi tam imela boljše pogoje odraščanja in šolanja. Spodbujali so jo, da postane učiteljica, saj je bila to takrat edina možnost kariere za žensko. Ona se je odločila drugače: za študij medicine, ki ga je končala leta 1896 kot prva ženska v Italiji. Kasneje je študirala filozofijo, psihologijo in antropologijo, predavala na ženski fakulteti v Rimu in delala v klinikah in bolnišnicah Rima. V času, ko je delala na psihiatrični kliniki, je študirala dela Itarda in Senguina, da bi lažje pomagala tamkajšnjim otrokom. Zanje je izdelala nove materiale in zapisovala svoja opazovanja. Ti dve leti je sama imenovala kot pravo »diplomo« svojega vzgojno izobraževalnega dela. Čudila se je temu, da so se otroci lahko naučili marsikaj, kar se je prej zdelo nemogoče. Leta 1907 je prevzela vodenje vrtca v revnem delu Rima, v San Lorenzu. Na voljo je imela nekaj pisarniškega pohištva, ki ga je preoblikovala za potrebe otrok. Edini pripomoček za vzgojo in izobraževanje je bil material, ki ga je uporabljala za delo z duševno prizadetimi otroki. Prišlo je do vznemirljivega razvoja otrok. Spoznala je, da lahko otrok razvija vse notranje potenciale le v zanj dobro pripravljenem okolju, ki mu omogoča zbranost, samostojnost, svobodno izbiro dejavnosti ter red. V takem okolju so otroci postali zbrani, delovni, veseli, vljudni, naučili so se pisati, brati in računati že v posebej za čas, v katerem je Maria Montessori začela svoje delo, nedoumljivo. O delu Marie Montessori se je hitro razvedelo povsod po svetu. Obiskovalci z vsega sveta so prišli v njene vrtce, da bi se lahko s svojimi očmi prepričali o resničnosti novic o teh »izrednih otrocih«. Maria Montessori je začela življenje svetovnih popotovanj z ustanavljanjem vrtcev in centrov za usposabljanje vzgojiteljic po svetu. Maria Montessori je umrla na Nizozemskem leta 1952. V svojih zadnjih letih je prejela mnoge častne nazive in pohvale za svoje delo povsod po svetu. Kje, kdaj, kako...? Informativno srečanje bo za vse starše otrok v sredo, 24.10. 2007, v prostorih WE Tinkare, Klavčičeva 1 ob 17.00 uri. Prijavnice bodo na voljo na informativnem srečanju in na upravi VVZ. Prijava v program bo mogoča do zapolnitve prostih mest oz. do 30.10.2007. Program bo potekal od novembra do konca meseca maja v prostorih WE Tinkara, Klavčičeva 1, Kamnik. Srečanja staršev, otrok in vzgojiteljic bodo ob torkih od 17.00 -18.30 ure. Delavnica za starše bo vsak tretji četrtek v mesecu od 18.00 -19.00 ure. V program bo vključenih največ 10 otrok z njihovimi starši. Pri vpisu (izbiri) otrok moramo upoštevati spolno in starostno različnost vključenih otrok. Prednost bodo imeli otroci, ki ne obiskujejo vrtca. Več informacij o samem programu in izvedbi lahko dobite tudi na e-naslovu: in-fo@vrtec-kamnik.si Informativno srečanje je za vse starše lepa priložnost, da se seznanijo z novostjo, ki jim morda odpira novo prihodnost. mesečni koledar 2007 NOVEMBER četrtek, 25. oktober ob 19:00 GALERIJA DOMŽALE razstava japonskih fotografov kluba Arc-en-Ciel iz Tokia fotografska razstava sobota, 27. oktober ob 10:00 Mini teater, Ljubljana Po bratih Grimm: Volk in kozlički lutkovna predstava a 8., 9., t2. in 13. november ob 20:00 £ Mestno gledališče ljubljansko c Denise Chalem: Reci moji hčeri, ^ da sem šla na potovanje 4» drama c sreda, 14. november ob 19:00 " Dobrodelni koncert za žrtve poplav nastopajo: učenci Glasbene šole Domžale koncert sobota, 17. november ob 10:00 Škuc gledališče H.C. Andersen: Kraljična na zrnu gr aha predstava za otroke četrtek, 15. november ob 19:00 - GALERIJA DOMŽALE Boštjan Jurečič: Prekleto, prepovedano II. odprtje razstave INF0 in REZERVACIJE: tel. 72250 50 Q Kulturni dom Franca Bernika Domžale Zaključek akcije POLETNO DRUŽINSKO BRANJE V kamniški knjižnici smo že 4. leto pripravili nagradno bralno akcijo POLETNO DRUŽINSKO BRANJE. Namen akcije je spodbujanje branja celotne razširjene družine... od otrok do mam, očetov, dedkov, babic, stricev in tet. Čeprav se v vsaki družini najde kdo, ki mu branje ne diši že iz šolskih klopi, pa se prav pri naši akciji pogoste izkaže, da so velikokrat otroci tisti, ki spodbudijo starše, da se jim pridružijo pri branju in ponovnem spoznavanju bogastva pisane besede. V petek, 14. septembra, smo za vse tiste, ki so se do določenega datuma prijavili in prinesli izpolnjene izkaznice, pripravili zaključno prireditev. V goste smo povabili priljubljenega mladinskega pisatelja Primoža Suhodolčana, ki je vse prisotne zabaval s pripovedovanjem svojih doživetij in nezgod, ki mu služijo tudi kot osnova za njegovo pisateljsko delo. Letos je v akciji sodelovalo (rekordnih) 35 družin. Pri branju so se najbolj izkazali otroci, saj so prebrali in pregledali 1349 knjig, odrasli pa 162 knjig. Prav posebej želimo poudariti, da smo bili navdušeni nad risbicami in utrinki, ki so jih udeleženci akcije oddali skupaj s seznami prebranih knjig. »Kdo je izpustil duhove: zelo grozljivo je, če spoznaš, da si duh«, je zapisala Laura Ahlin svoj bralni utrinek in v nadaljevanju pravi, da ni imela niti ene nočne more kljub temu, da je prebrala kar nekaj knjig, ki jih je našla na polici z grozljivkami za otroke. Na prireditvi smo sodelujočim v akciji razdelili nagrade. Naša knjižnica je za vse otroke natisnila majice z logotipom bralne akcije, za vse družine oz. starše pa priročne cekarje prav tako z logotipom, ki ga je prav za to priložnost oblikovala Saša Kerkoš. Letošnje leto so vsi udeleženci (tako otroci kot starši) prejeli KRVODAJALSKA AKCIJA 24., 25. IN 26. OKTOBRA Kar nekaj čas je že minilo, odkar smo se oglasili v našem Kamniškem Občanu. Med tem časom smo na Debeli rtič in v Savudrijo odpeljali 137 otrok, otroci so uživali, vzgojitelji tudi, mnogi so si obljubili, da se drugo leto ponovno vidijo. Pomagamo tudi našim socialno ogroženim občanom, saj smo jim samo v mesecu septembru razdelili preko 6.500 kg pomoči v prehrambenih artiklih, ki jih kupujemo z lastnimi sredstvi, določen del prehrane pa pridobimo s strani Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Staršem šolajočih otrok smo ponudili preko 843 različnih šolskih pripomočkov, od zvezkov, barvic, svinčnikov, do radirk in drugega. Kot vsako leto, smo tudi letos dodatno usposobili ekipo prve pomoči Civilne zaščite, ki prihaja iz Šmarce. Ekipa se je udeležila regijskega preverjanja usposobljenosti ekip in med 9. ekipami dosegla zelo dobro 5. mesto, pri čemer je potrebno poudariti, da so bile razlike v točkah izredno majhne in bi se kančkom sreče lahko uvrstili višje. Seveda smo bili in smo še v stikih s kolegi iz poplavljenih področjih, po svojih močeh smo jim in jim bomo še pomagali. Pomagate jim lahko tudi vi, najbolj potrebujejo denar. Ni važno, koliko nakažete in na kateri humanitarni račun nakažete, važno je, da pomagate, če seveda lahko. In kaj bomo delali v mesecu oktobru? Pripravili in izvedli bomo 3. letošnjo krvodajalsko akcijo, ki bo potekala 24., 25. in 26. oktobra med 7. in 13. uro v Domu kulture Kamnik, Fužine 10. Rednim krvodajalcem se lahko pridružite tudi tisti, ki krvi še niste darovali, stari morate biti 18 let, imeti več kot 50 kg, pred odvzemom se morate počutiti zdrave, zaužiti morate lahek, nemasten obrok, s seboj na odvzem pa prinesti osebni dokument. Upamo, da se v čim večjem številu odzovete povabilu na krvodajalsko akcijo. OZ RK Kamnik knjižne nagrade, ki so jih prispevale založbe Mladinska knjiga, Didakta, Učila, Družina, Rokus, Obzorja in Tehniška založba. Nagrade Term Snovik in Arboretuma Volčji Potok pa so si prisotni lahko priborili z malo sreče in znanja v nagradnem kvizu, v katerem so odgovarjali na vprašanja, povezana z branjem. Prav tako je nagrade za vse prispeval Me- dobčinski muzej Kamnik. Kljub temu, da so bile nagrade res lepe, smo prepričani, da so bralci največ pridobili prav z branjem in dragocenim druženjem s svojimi najbližjimi. Premalokrat se namreč zavedamo dejstva, da je v knjigah neizmerno bogastvo, ki je dosegljivo vsem. Naše druženje smo zaključili s povabilom k sodelovanju tudi prihodnje leto. Risbice in bralne utrinke ter slike s prireditve si lahko ogledate v galeriji slik na naši spletni strani www.kam.sik.si. MAJAŠ. RAJH Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center Glavni trg 2 1241 Kamnik tel: +386 1 831 82 50 faks: +386 1 831 81 92 e-mail: kamnik@razvoj.si www.kamnik-tourism.si KOLEDAR PRIREDITEV MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17, www.kam.sik.si Vsak drugi četrtek od 19. do 20.30 v čitalnici: Sproščanje in meditacija Vodi: Vera Prelovšek (inf.: 041 631 868) Vsak ponedeljek v mesecu od 18. do 19. uri: Pravljična urica v pravljični sobi Vodi: Ema Vidic. Vstop prost Vsako sredo v mesecu od 16.30 do 18.30: Vila Čira-Čara (ustvarjalne delavnice za otroke od 5. leta dalje) Vodi: Rosana Kleindienst Premk (inf.: 040 838 570) Vsako sredo v mesecu od 10. do 11. uri: Bibe: igralne ure s knjigo v pravljični sobi (za predšolske otroke) Vodi: Helena Sterle. Vstop prost. Vsako sredo v mesecu od 18. do 19. uri: Pravljična urica v knjižnici Komenda Vodi: Barbara Zlobko. Vstop prost OB TEDNU VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA: Petek, 19. 10. 2007, ob 19. uri: Ustvarjalni mozaik: predstavitev študijskega krožka Beseda v barvi in obliki, ljubiteljev sobotnih ustvarjalnih druženj, razstava likovnih del (do 19.11.2007). Glasba: didjeridoo in vocal - Mateja Kunstek, kitara - Kajetan Dolinar. Vodi: Rosana Kleindienst Premk. Študentski klub Kamnik in Matična knjižnica Kamnik vabita: Sreda, 24. 10. 2007, ob 19.30, v dvorani knjižnice Potopisno predavanje: IRAN - država na razpotju Predavata: Andrej Herakovič & Gašper Kleč. Vstop prost. Študentski klub Kamnik in Matična knjižnica Kamnik vabita: Sreda, 7.11. 2007, ob 19.30, v dvorani knjižnice Potopisno predavanje: Finska - dežela hudomušnih ljudi. Predava: Mateja Erčulj Vsak tretji četrtek v mesecu ob 17. uri (18.10., 15.11. in 20. 12. 2007): Knjižne čajanke v sodelovanju z Mladinsko knjigo. Predstavitve knjig, pogovori o knjigah, o tem, kako brati in se pogovarjati o prebranem. Vodi: Ivanka Učakar. Vstop prost. V sodelovanju z Andragoškim centrom Slovenije in VVZ Antona Medveda Kamnik: Vsak četrtek od 17. do 18.30: Branje za znanje in branje za zabavo: program za spodbujanje družinske pismenosti in pomena branja za otrokov razvoj v predšolskem obdobju. Brezplačne delavnice za starše 4-6 letnih otrok. Informacije: 01 831 12 17. Petek, 26.10. 2007, ob 19. uri: FILMSKA ŠOLA VZGAJANJE POGLEDA. Vodi Dušan Rutar. Torek, 6.11.2007, ob 19. uri v dvorani knjižnice: MEDSEBOJNA DELITEV - KLJUČ ZA PRIHODNOST. Predavanje ob izidu knjige Pravična delitev dobrin. Predava: Rok Kralj. Vstop prost. Petek, 9. 11.2007, ob 19. uri: FILMSKA SOLA VZGAJANJE POGLEDA. Vodi Goran Peršin. RAZSTAVA SVETO PISMO - KNJIGA KNJIG NA OGLED do 19. 10. 2007. MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Muzejska pot 3, 1241 Kšmnik, tel.: 8317 647,8317 662 www.muzei-kamnik-on.net Sobota. 20. 10. ob 19.30 v salonu gradu Zaprice Koncert cikla Študent&Muzika: VEČER SLOVENSKE LJUDSKE PESMI (Pija Brodnik - sopran, Metod Palčič - tenor, Vlasta Doležal Rus - klavir). Vstop prost. Petek. 9. november 2007 ob 20. uri v salonu gradu Zaprice JazzZaprice 2007: koncert ALEŠ HADALIN - glas Vstopnina: 5 €, mladina brezplačno. Kulturno društvo Priden možic DOM KULTURE KAMNIK www.domkulture.ora. 041/360-399 ali 01/839-76-06 Petek 19. oktober, ob 19. uri Kalifornijski pevski zbor: NEVV HOPE koncert črnske duhovne glasbe ter modemih in tradicionalnih pesmi z dramo za izven, vstopnine ni! sobota. 20. oktober ob 19. uri ŠKD Mekinje, Dramska skupina: ZAKONCI STAVKAJO, veseloigra sreda, četrtek, petek. 24.. 25. in 26. november od 7. do 1JL ure Rdeči križ Slovenije: KRVODAJALSKA AKCIJA sreda. 31. oktober, ob 21. uri KAMERAD KRIVATOFF: internetni koncert Podgorci počastili 700-letnico prve omembe Podgorja Ogrinčeva Kje je meja in razstava o zgodovini dolge vasi... V soboto, 6. oktobra, je bil za Podgorce velik praznik. Na predvečer žegnanske nedelje, ki jo obhajajo vsako prvo oktobrsko nedeljo, so do kraja in še čez napolnili podgorski kulturni dom. Ta dan je namreč pomenil osrednji dogodek počastitve 700-letnice prve omembe vasi Podgorje kot Podivraer, ki jo je v listini o prodaji svoje zemlje v Podgorju sestram sv. Klare v Mekinjah, spisani 21. novembra 1305, omenil Viljem Mekinjski. Poleg številnih krajanov in drugod po svetu živečih Podgorcev so ta pomemben dogodek počastili tudi župan Tone Smolnikar, podžupan Brane Golubovič, častni občan občine Kamnik in podgorski rojak dr. Mirko Juterš-ek, znani raziskovalec geograf in kamniški rojak prof. dr. Vladimir Klemenčič, g. Samir Amarin, generalni konzul Kraljevine Jordanije, ki je od nedavnega tudi sorodstveno povezan s Podgorjem, in drugi. Ob tej priložnosti so v kulturnem domu odprli razstavo o zgodovini Podgorja skozi sedem stoletij, ki sta jo v sodelovanju s člani sveta KS Podgorje, ki ga vodi Aleš Stražar, pripravila Anja Svetlin in Franc Svetelj. V treh delih so prikazani deli najstarejše zgodovine Podgorja, gospodarjenja z zemljo, čebelarstva, znani Podgorci, ki so ime Podgorja ponesli v svet in zgodovina nekoč zelo delovnega prosvetnega društva. Razstavili so tudi nekaj starih predmetov (vrčev, pinjo, likalnik, petrolejko, 130 let star bobrovec ...), kočijo, traktor itd. Nekdanji gradbenik Andrej Glažar pa je predstavil maketo podgorske cerkve. Slovesnost je s staro podgorsko fantovsko himno začela za to priložnost sestavljena skupina domačih pevcev Podgorskih fantov - Jože Prezelj ml., Peter Prezelj, vodja Janez Maleš, Tone Tomec, Jože Ogrinec in Janez Prezelj (ti sicer pojejo v raznih kamniških pevskih zborih). Po pozdravu Aleša Stražarja, predsednika sveta KS, so svoj pogled na podgorsko zgodovino predstavili Anja Svetlin, čebelar Anton Tomec, Franc Svetelj in prof. dr. Vladimir Klemenčič. Zbranim Podgorcem pa je s posebno zahvalo za njihova prizadevanja ob jubileju čestital župan Tone Smolnikar, ki je obudil svoje mladostne spomine in še posebej omenil povezanost Smolnikarjeve družine s Podgorjem ter Nekaj kamenčkov iz podgorske zgodovine 19. in 20. stoletja: - 1826 rojen Luka Svelec Podgorski, pisatelj, politik notar - 1844 rojen Josip Ogrinec, pripovednik, dramatik - 1865 rojena s.Felicita Terezija Kalinšek, avtorica prve Slovenske kuharice - 1893 rojen dr.Blaž Svetelj, strokovni pisatelj, geograf in stenograf - 1907 ustanovitev čebelarske opazovalne postaje v Podgorju - 1912 rojen Maks Bergant, umetnik, rezbar - 1939 ustanovitev prosvetnega društva Podgorje - 1940 J.Kersnik Testament - prva igra PD Podgorje (Kamniški dom) - 1954 Kmečka ohcet (predstavitev ženitovanjskih običajev na Radiu Ljubljana) - 1962 Prof.dr. V. Klemenčič objavi študijo o kmetijski izrabi tal v Podgorju - 1962 izgradnja kulturnega doma - 1962 odkritje spominske plošče J. Ogrincu - igra Kje je meja - 1963 Podgorska ohcet (največja podgorska folklorno turist.prire-ditev)-stadion Mekinje - 1968 asfaltiranje ceste skozi vas - 1970 otvoritev vodovoda - 1996 odkritje spominske plošče Luku Svetcu na Kulturnem domu - 1999 odprtje kanalizacijskega omrežja obljubil nadaljnjo pomoč občine Kamnik pri dokončni ureditvi kulturnega doma, športnega igrišča v Dobravi in prenove pred 40-imi leti asfaltirane ceste skozi vas. Za obuditev spomina na Tavčarjevo igro Cvetje v jeseni, ki so jo Podgorci odigrali leta 1955, pisatelja Josipa Ogrinca Kje je meja, napisane pred 130-imi leti (prvič so jo Podgorci uprizorili leta 1962 ob odkritju spominske plošče na pisateljevi rojstni hiši). Pod vodstvom Anje Svetlin so komedijo iz kmečkega življenja v skupini Čez dan je številne mlade pritegnila otroška delavnica Jesen prihaja pod vodstvom Mateje Osolnik. je z znano melodijo iz istoimenskega filma poskrbela mlada citrarka Monika Virant iz Volčjega Potoka. Osrednji dogodek pa je bila po 45-ih letih ponovna uprizoritev komedije domačina Mladi Podgorci zaigrali Matjaž Ogrinec (pisateljev daljni sorodnik, rojen in živi prav tako na Medvedovi domačiji v Podgorju), Polona Golob, Romana Svetlin, Domen Virant in Tomaž Prezelj. Med številnimi obiskovalci sta si razstavo, ki bo na ogled še do nedelje, 21. oktobra, ogledali tudi 87--letna Zinka Stražar Romšak, ki je leta 1940 odmevno odigrala vlogo po-tovke Lavrinke v Kersnikovemu Testamentu ... ... in 84 letna Ivanka Bergant, sestra rezbarja Maksa Berganta, čigar življenje in bogata kulturna dediščina sta bila prav tako predstavljena na razstavi. ic j:- o rok Domači župnik g. Jože Razinger je tudi letos povabil na slovesno praznovanje zakonske pare iz župnije Šmartno, ki so v tem letu praznovali okrogli jubilej svoje poroke. Sicer so posamezni zakonci v župniji letos že praznovali zlato in biserno poroko. Pred cerkvijo se nas je zbralo kar 22 parov zakonskih jubilantov, ki smo praznovali 10, 20, 25, 30, 40, 50 in kar 60 let skupnega zakonskega življenja. Mateja nam je Pripela poročne šopke. Ko nas je župnik povabil v cerkev, smo šli v parih °b poročni koračnici. Praznovanje se je pričelo s sveto mašo, lepim in čustvenim nagovorom župnika, ki se je zahvalil R°gu in nam, da že vrsto let ob lepih in manj yP'b trenutkih vztrajamo v svetem zakonu. Mešani pevski zbor, otroški pevski zbor ob spremljavi kitar, organista Roka in dirigentke Mirjam so izredno lepo popestrili slovesno Praznovanje. Po končani slovesnosti smo se otografirali in odšli v veroučno učilnico na Prigrizek in kozarček pijače. Ob druženju, epetu, obujanju spominov in tudi novih I oznanstev smo si obljubili, da se ob nasledim okroglem jubileju spet srečamo. ŠTEFKA LEGEDIČ < PRODAJA ČEBULIC V VRTNEM CENTRU ARBORETUM VOLČJI POTOK svoj arboretum na svojem vrtu! BOGATA PONUDBA SPOMLADANSKIH ČEBULIC: 120 SORT TULIPANOV... www.arboretum-vp.si Za vse obiskovalce prireditve je bila dvorana premajhna, zato so mnogi, žal, morali ostati zunaj. Zato so se igralci odločili Ogrinčevo igro v kratkem ponoviti. Kot kamniški rojak je prof dr.Vladimir Klemenčič že pol stoletja povezan s Podgorjem, saj je bilo zanj to »naselje nekaj posebnega« in po njegovi zaslugi je šel glas o Podgorju in njegovi izrabi kmetijske zemlje širom po Evropi. V soboto popoldne pa so na svoj račun prišli tudi najmlajši, ki so pod mentorstvom Mateje Osolnik v otroški delavnici ustvarjali likovna dela na temo Jesen prihaja... Slovesnost so zaključili Podgorski fantje z Zdravljico in s kupico nazdravili jubileju. Ob zvokih domačih harmonikarjev ter ob dobrotah, ki so jih napekle marljive gospodinje, članice društva podeželskih žena iz Podgorja in Volčjega Potoka, in domačem sladkem moštu so se obiskovalci slovesnosti v dvorani in zunaj nje ob baklah pomenkovali in obujali spomine še dolgo v sobotno noč... Posebej velja omeniti in pohvaliti veliko razumevanje podgorskih obrtnikov in podjetnikov ter seveda gospodinj, ki so poleg prispevka občine Kamnik pomagali uresničiti zamisel o počastitvi podgorskega jubileja. F. SVETELJ mm m§em w mmm §mm Barvitost jeseni se odraža tudi v naših programih, ki smo jih pripraviti za vas. v vodi... ^ r • PLAVALNA URA - vsak ponedeljek ob 20. uri s p • VODNA AEROBIKA - vsak torek ob 20. uri • VODENA VADBA V BAZENU - dvakrat dnevno ob to. in 18. uri • NOČNO KOPANJE - sreda, petek, Sobota (od 20. do 22. ure) • TEDENSKI IN CELOLETNI PLAVALNI TEČAJI - skupinski, individualni « N0|E VODNE ATRAKCIJE ; Vodnl trampolin, preproga za hojo po vodi obvodi... • ORGANIZACIJA ZABAV ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE V RESTAVRACIJI POTOČKA • SEMINARSKA PONUDBA % • ORGANIZACIJA ROJSTNODNEVNIH ZABAV ZA OTROKE POD VODSTVOM IZKUŠENIH ANIMATORK - možnost jahanja ponija! • TEČAJ NORDIJSKE HOJI • skupinski, individualni • RAJSKI APARTMA ZA IZBRANCE • EKSOTIČNE KOPELI ZA RAZVAJANJE % Pričakujemo milijontega obiskovalca! Morda boste to prav vi? Jeseni pa se bodo najmlajši spoznali tudi s Palčkom Snovičkom! Vašega malčka lahko v času "krompirjevih počitnic" razveselite s petdnevnim taborom Palčka Snovička. Plavalni tečaj, ustvarjalne delavnice in še več čaka vašega malčka na taboru od 27.10. do 3L 10.! Tabor je primeren za otroke od petega do enajstega leta. Več informacij o zanimivem programu dobite na www.terroe-snovik.si. Cena paketa je 105 evrov. Svojega malčka vpišite v KLUB I in, mu zagotovite številne ugoc Prijavnice vas aikalo-na 'c-ch v TeL: 01 83 44 ioo e-maih lnfb@terme-snovilcsl www.terme-snovik.sl terAče ’ Svet TltRM \t.N01 užitkov PREBUDI BOJEVNIKA V SEBI KLIČITE 01 831 93 39 ZA MESEC GRATIS VADBE info@lesmtits.si www.lesmitis.si 8 18. oktober 2007 ČLANI TURISTIČNEGA DRUŠTVA »GORA SV. MIKLAVŽ« IZ HRUŠEVKE NA TRIGLAVU! Turistično društvo »Gora Sv. Miklavž« iz Hruševke je v avgustu organiziralo pohod na Triglav, organizacijo pa zaupalo avtorju tega teksta. Pohoda se je udeležilo 26 članov in simpatizerjev društva, za varen vzpon pa sta skrbela dva izkušena gorska vodnika, ki sta hkrati tudi gorska reševalca. Vznemirjenost in veselje busom do avtobusne postaje v zaradi samega pohoda je bilo Kamniku. Njen dragi, ki je že očitno, na začetku pa smo bili bil v avtobusu, jo žal ni videl, priča še posebej čustvenemu ona pa je mahala in vzdihova-izlivu nežnosti soproge ene- la, nekateri pohodniki pa so ga izmed pohodnikov. Znana bili pripravljeni staviti, da so tuhinjska gostilničarka se v v njenih očeh videli tudi nekaj Tuhinju kar ni mogla posloviti kapljic. Njeno razlago, da je od dragega in je peljala za avto- dragemu pripeljala pohodne palice, ki jih je pozabil doma, smo seveda sprejeli le kot izgovor. Vožnja iz Kamnika do Krme bi bila dolgočasna, če za krmilom avtobusa ne bi sedel Knavsov Lojze. Med vožnjo, na makadamskem delu pa je s spretnimi manevri uspel dodobra pretresti mehurčke predvsem ženskega dela pohodnikov. Zaradi tega smo se pri Kovinarski koči v Krmi razkropili po grmovju in se skušali znebiti odvečnega dela tekočine v 'i Mercator Center Kamnik vabi s prijetnimi dogodki in najboljšo ponudbo v petek, 19. oktobra, od 17. do 19. ure Otroška ustvarjalna delavnica Zapestnice prijateljstva v soboto, 20. oktobra, od 10. do 12, ure Prireditev za otroke OBISK BOTRA JESENKA v soboto. 27 oktobra, od 10. do 12. ure Zabavna prireditev JESENSKA ZABAVA ob narodnozabavnih zvokih, pečenem kostanju in otroških delavnicah v soboto. H. novembra, od 10. do 12. ure Zabava s Podokničarj em Ugodna ponudba sveč in zemlje prepričanju, da se pri vzponu pozna vsak odvečni gram teže. Natovorili smo (pre) težke nahrbtnike in se pod strokovnim vodstvom Matjaža in Lojzeta odpravili proti mogočnemu očaku. Med potjo je bilo slišati kar nekaj zanimivih komentarjev. Tako je najboljši bagerist iz Hruševke ugotovil, da je sama pot sicer dobra, vendar bi po njegovem mnenju nekaj kirurško natančnih posegov rokice njegovega bagerja zadevo spremenila na boljše. Na poti proti Staničevi koči smo se razdelili v dve skupini. Lojze je manjšo skupino peljal naravnost proti Kredarici, ostali pa smo pridno in poslušno sledili Matjažu do Staničeve koče. Tik pod Staničevo kočo se je pohodnik, ki sicer dobršen del življenja preživi ob zvokih žage za razrez lesa, čudil kako in komu je uspelo posekati vsa drevesa okoli Staničevega doma in na poti na sam Triglav tako, da so ostale same skale. Po prihodu na Kredarico je bilo med pohodniki čutiti mešane občutke zmagoslavja zaradi vzpona na Kredarico in skrbi glede naskoka na vrh. Matjaž in Lojze sta, kot izkušena gornika, v hipu prepričala vse omahljivce, da tik pod vrhom pa le ne bodo vrgli puške v koruzo. Klini in jeklenice so že na samem začetku nekaterim pohodnikom povzročili hude preglavice. Tako je Nej-ko že na začetku skoraj obupal, vendar mu je nekaj spodbudnih besed soproge dalo krila in smo ga komaj prepričali, da ni začel prehitevati ostale pohodnike po levi in desni proti vrhu. Po uspešnem in srečnem vzponu na vrh je sledil krst, saj je večina pohodnikov prvič v življenju v živo videla Aljažev stolp. Krst sva opravila z Mat- jažem, dobil pa sem občutek, da sem bil pri krstu bolj nežen kot Matjaž. Ob krstu so deževale obljube pohodnikov in verjetno se lahko z Matjažem sedaj mirno sprehajava po Tuhinjski dolini brez denarnice v žepu. Povratek na Kredarico je minil brez zapletov. V domu pa je prišla do izraza dobrosrčnost ljudi iz Tuhinjske doline. Dobrote iz nahrbtnikov so poskrbele, da smo hitro pozabili vse morebitne težave in bolečine v nogah. Spanje na skupnih ležiščih je posebna avantura in izkušnja. Naslednje jutro smo v prijetnem vzdušju, ki ga ni zmotil niti dež, začeli spust proti Pokljuki. Na Pokljuki nas je že čakal voznik avtobusa Knavsov Lojze, ki je s seboj pripeljal tudi primerno količino ohlajene tekočine. Med vožnjo od Rudnega polja proti domu je za prijetno presenečenje poskrbel naš vodnik Lojze. Odpeljal nas je na obisk k svoji znanki Rozi, ki je v hipu osvojila srca vseh in ne samo moškega dela pohodnikov. Kruh z zaseko, ocvirki, vino, pivo, predvsem pa njena dobrosrčnost so pripomogli, da smo pozabili, da je med pohodom sploh deževalo. Med vožnjo proti Tuhinjski dolini Rozi sicer ni bila v avtobusu, vendar do Kamnika nismo pozabili njenega veselega obraza. Za drugo prijetno presenečenje je poskrbela tudi gostilničarka iz samega začetka te zgodbe. Vesela, da smo ji pripeljali dragega nazaj, je pripravila pravo gostijo, s posameznimi dodatki ali »rundami« pa so pripomogli Rafko, Matjaž in mnogi drugi. Knavsov Lojze je dokazal, da ni samo odličen voznik avtobusa ampak tudi dober godec. Ob zvokih njegove harmonike so nekateri pohodniki preizkusili tudi svoje pevske sposobnosti. Preden smo se razšli, smo enoglasno sklenili, da naslednje leto prijetno druženje ponovimo. JELENKO MILIČ Domžale Masljeva 11,1230 Domžale, Ol 724 16 56 »Kamnik Ljubljanska c. 21A (TPC Duplica) tel. Ol 831 17 96 www.simax-slo.com PRTLJAŽNIKI AVTOPEU - AVTOMIHAMIKA VULKANUERSTVO NA ZALOGI PNEVMATIKE Sjcivcl1 Nogomet na Korošici Tradicionalna tekma na »najvišji ravni« - 1800 metrih nadmorske višine med Kranjci in Štajerci se je odvila že 29. leto po vrsti v nedeljo, 7. oktobra, na Korošici. Nastopili sta izbrani moštvL ki sta predstavljali Kranjce in Štajerce. Pri tem je bilo vse v duhu časa, kar pomeni, da v moštvu Kranjcev niso igrali samo »čisti« Kranjci in v moštvu Štajercev ne samo »čisti« Štajerci. Sicer pa, če pogledamo naša slovenska moštva v ekipnih športih - koliko pa je v njih res pravih Slovencev in Slovenk, rojenih v Sloveniji? Po postavitvi golov in izbiri moštev se je tekma začela točno opoldne in trajala dvakrat po deset minut Pri spravljanju žoge skozi vrata so bili uspešnejši člani moštva Kranjcev, ki jim je to uspelo kar dvakrat. Prvič v zgodovini te tekme se je zgodilo, da jo je vodila sodnica in to zelo uspešno. Naslednja tekma bo prihodnje leto v nedeljo, 5. oktobra. ^ Bojč Novi Peugeot 308 že v našem salonu * PEUGEOT RODEX d.o.o., Rovska cesta 2,1235 Radomlje - tel.: 01/722 77 98, www.rodex.si aZ, vamL že 35 let. Vabljeni v otroški svet: • igrač, vrhunske otroške opreme, • otroške kozmetike, • modnih otroških oblačil, • otroške hrane. e • • e e e • • • e e e • • • • • • • e e e e • • • • • • • 18. oktobra vabljeni na : OTVORITEV Pikapolonice l V DOMŽALAH, Ljubljanska c. 151. Pikapoka bo z baloni in bonboni obdarila malčke. Otroške delavnice: Hama, Abrick ter Play Doh ... • Vabljeni tudi v Pikapolonico v Kamniku. *••••• e•e e•#•••••••••••••••••• Naš pogovor: Miro Alilovič, košarkarski trener Kamničan na evropskem prvenstvu v košarki Na nedavno končanem evropskem prvenstvu v košarki smo svojega predstavnika imeli tudi Kamničani. 30-letni Miro Alilovič z Bakovnika je bil v Španiji namreč pomočnik selektorja slovenske reprezentance Aleša Pipana. Tako smo Kamničani po Janku Naratu, ki je bil občasni član ekipe v devetdesetih letih, dobili še drugega predstavnika v reprezentanci tega najuspešnejšega slovenskega moštvenega športa. Tokrat v trenerskih vrstah. Miro je profesionalno sicer vezan na košarkarski klub Geoplin Slovan iz Ljubljane, kjer deluje od leta 2000. Je vodja mladinskega pogona, bil je tudi pomočnik trenerja prvega moštva Toma Mahoriča. Prvo moštvo je po odstopu Mahoriča kot zelo mlad trener leta 2002 vodil tudi sam. Že štiri leta sodeluje tudi v slovenski reprezentanci mlajših članov do 20 let. Leta 2004 je kot pomočnik trenerja Ivana Sunare osvojil naslov evropskih prvakov. Od leta 2005 pa je prvi trener te reprezentance, s katero je lani v Turčiji osvojil evropski bron, letos pa na domačih tleh z enim samim porazom peto mesto. Alilovič se lahko pohvali tudi s tremi naslovi najboljšega trenerja mlajših selekcij po izboru Združenja trenerjev pri Košarkarski zvezi Slovenije. Letošnje poletje je bilo za vas zelo naporno. Po klubski sezoni ste na evropskem prvenstvu v Novi Gorici in Gorici najprej kot selektor vodili izbrano vrsto mlajših članov do 20 let. Nato ste se kot pomočnik selektorja Aleša Pipana udeležili še evropskega prvenstva članov v Španiji. Pravzaprav je bila letošnja sezona zame glede tega enaka kot pretekle štiri, ko sem se že ude- leževal reprezentančnih akcij. Tako, kot prej, sem delal skozi celo leto, brez dneva dopusta. Po poletnem delu v reprezentanci so me seveda takoj čakale klubske obveznosti v Geoplin Slovanu. Naporno je, toda ko se tega ritma navadiš ni težko. Trenersko delo opravljam z veseljem in zato ni težav. Izkušnje z vodenjem članske ekipe ste sicer že imeli. Toda sodelovanje v državni reprezentanci na elitnem evropskem tekmovanju je le nekaj povsem novega. Z reprezentanti ste praktično vrstnik, nekateri nosilci igre so celo starejši. Kako je, glede na vašo mladost, z avtoriteto pri takih zvezdnikih kot so Nesterovič, Smodiš, Lakovič? Nobenih problemov ni, lahko mi verjamete. Fantje, ki igrajo v vrhunskih evropskih in ameriških klubih, so pravi profesionalci. Poznajo in cenijo moje delo ter moje rezultate z mlajšimi selekcijami. Z večino reprezentantov se poznamo že dalj časa. Tako sem na primer leto in pol v Slovanu treniral Jaka Lakoviča. V preteklosti so bili moji varovanci bodisi v klubu bodisi v reprezentanci do 20 let, med drugimi tudi Jaka Klobučar, Sandi Čebular, Gašper Vidmar ter brata Lorbek. Tudi Goran Dragič, ki je na mojo pobudo prišel k Slovanu, je dve leti treniral pod mojim vodstvom. Katera letošnja evropska izkušnja vam je v trenerskem smislu bolj pripomogla k vašemu razvoju. Evropsko prvenstvo mlajših članov pri nas ali Evropsko prvenstvo članov v Španiji? Obe izkušnji sta pozitivni in dobrodošli. Seveda kot trener več izkušenj pridobiš, če si prvi vodja, glavni v štabu. Delo prvega trenerja in pomočnika se seveda razlikuje. Tako sem ogromno izkušenj pridobil skozi triletno vodenje slovenske reprezentance mlajših članov do dvajset let. Biti pomočnik selektorja članske reprezentance pa je v smislu pridobivanja izkušenj prav tako zelo pomembno. Kakšne naloge ste imeli v Španiji? V pripravljalnem obdobju pred prvenstvom sva s skupaj z Aleksandrom Sekuličem, ki je prav tako opravljal nalogo pomočnika, izvajala treninge po navodilih selektorja Pipana. Med samim prvenstvom pa je bila moja in Aleksandrova naloga predvsem analiza tekmecev. Gre za iskanje prednosti in slabosti nasprotnikov ter na podlagi tega priprava obrambne in napadalne taktike. Trenerski posel je zelo stresen, prav gotovo ne preveč »zdravju prijazen«... Če le pomislimo na tekmo proti Rusiji na evropskem prvenstvu mlajših članov ali pa na napete končnice nedavnega članskega evropskega prvenstva. Kako se trener po takšni tekmi umiri in umirjenost prenese na igralce ter jih motivira za nadaljevanje? Zagotovo je stres pri trenerskem poslu velik. Še posebno pri košarki, ki je zelo specifična, saj se spremembe dogajajo v sekundah. Trenerji imamo na Plavalni tečaji za najmlajše v pokritem bazenu ZUIM prvenstvih vedno »v glavi«, da gre za turnirski sistem in je zato potrebno takoj po tekmi, takoj ko prideš iz garderobe misli in napore usmeriti v naslednjo tekmo, na naslednjega nasprotnika. V ligaškem tekmovanju je tovrstna praksa tako za trenerje kot igralce nekoliko težja, saj je med posameznimi tekmami več časa in potem premlevaš, analiziraš napake... Kako pa vi umirite napetost po stresnih tekmah? Odmislim košarko. Preberem kakšno knjigo, najraje z zgodovinsko tematiko. Ogledam si zanimiv film, skratka potreben je preklop od košarke. Boste v strokovnem štabu članske reprezentance tudi v dodatnih kvalifikacijskih tekmah za Olimpijske igre, ki bodo na sporedu prihodnje leto? Selektor Pipan je po evropskem prvenstvu izjavil, da boljšega strokovnega štaba še ni imel. Prikazali smo lepo košarko, zastavljeni cilj smo v Španiji dosegli. Tako menim, da bo na kvalifikacije odšel isti strokovni štab. Seveda pa vseeno ne bi prehiteval z napovedjo. Počakati je potrebno do decembra, ko bo znano prizorišče, dokončni datum turnirja in tudi odločitev strokovnega in izvršnega odbora Košarkarske zveze Slovenje glede vodenja reprezentance. Verjetno ostajam tudi na čelu mlade reprezentance. Dejstvo je, da je v Sloveniji vedno manj pravih mladih trenerjev, ki bi se bili pripravljeni učiti in napredovati. Vsi takoj razmišljajo le o plačilu. Sam sem se na začetku, ko sem bil Mahoričev pomočnik pri Slovanu, tudi dvakrat ali trikrat na dan vozil s Kamnika v Ljubljano, si pri očetu sposojal denar za bencin... Danes so drugi časi, tega entuzi-azma je pri mladih manj, posledično pa pada tudi kvaliteta dela z najmlajšimi selekcijami. Zdaj ste trener mlajših selekcij pri Slovanu. Kdaj pa vas lahko ponovno pričakujemo na klopi katere od članskih prvoligaških ekip? Grem korak za korakom. Pri delu z mladimi sem se dobro uveljavil in še vedno delam z odličnimi posamezniki z velikim potencialom. Čez dve ali tri leta pa vsekakor. Imam šele tri- V mesecu oktobru je mesto Kamnik končno dočakalo pokrit zimski bazen, ki je zgrajen v sklopu Zavoda za usposabljanje invalidne mladine in je bil v prvotnem načrtu namenjen samo za terapevtske vaje gojencem iz zavoda. Z velikim razumevanjem ravnateljice ZUlM-a Zdravke Slavec do vseh, ki močno pogrešamo pokrit zimski bazen v Kamniku, smo lahko Pričeli tudi s plavalnimi tečaji. Z vaditelji, s katerimi se lahko Pohvalimo, da so vsi nekdanji plavalci Plavalnega kluba Kamnik, smo 8. oktobra organizirali Prvi termin v novem bazenu, ki meri v dolžino 16 metrov. Za naše malčke bo tudi v najhladnejših dneh lepo poskrbljeno, saj je temperatura vode 32° C, tla okoli bazena pa imajo talno ogrevanje. Garderobe in tuši so praktični in zelo uporabni tudi za naše male plavalčke. Vaditelji ob vsaki tečajni uri pričakajo otroke pri vhodu na bazen, jih pospremijo v garderobo, preoblečejo v kopalke in jih celo uro pridno učijo novih vodnih veščin. Tečajniki so veseli tudi novih majic z maskoto naših tečajev pingvina Ringa. Več informacij o naših aktivnostih najdete na naši spletni strani vvvvvv.plaval-niklub-kamnik.si. VLADO VUČKO Vprašanje - hitri odgovor: projekt@izi-mobili.si MENGEŠ, Slovenska c. 96 tel.: 01/723 73 20 faks 01/723 71 37 www.izi-mobili.si 12. okfofcra je minilo leto rini, odkar je odprla vrata naša popolnoma prenovljena trgovinica lPax. Poleg nagroknili, okrasnih, dišečih in ilrugili vrst sveč imamo v naši ponudili tudi čokoladne dobrote. liža se 1. november — dan mrtvili, zato smo za vas pripravili pester izbor nagrobnik sveč po ugodnik cenak m S — 15% popust! KORAK PRED DRUGIMI - TRADICIJA OD LETA 1701 SVEČARNA STELE Glavni trg 16, Kamnik, ^ 831-16-84 ODPRTO: 81, - 12b IN 14'- -18'*, SOBOTA OD 8'* -121*. OD 22. 10. - 50. 10. ODPRTO NON STOP OD 8h DO 18\ 31. 10. OD 81' DO 151-. deset let, vemo pa, da so najboljša trenerska leta pri štiridesetih, petdesetih. Kateri tip košarke vam je bližji? Ameriški ali evropski? NBA košarke ne spremljam tako podrobno. Evropska košarka mi je bližje. Sledim trendom, redno se izobražujem. Nenazadnje bom v naslednjih letih iskal tudi delo v tujini, že letos sem prejel nekaj ponudb. Kaj pa izobraževanja in izpopolnjevanja v tujini? Letos sem bil predavatelj na slovenskem poletnem seminarju v Portorožu. Po evropskem prvenstvu mlajših članov pa sem odšel na Kreto, kjer sem se kot slovenski predstavnik udeležil predavanj na seminarju »FIBA Europe coach clinic«. Glavni predavatelj na tem seminarju je bil ugledni trener Svetislav Pešič. V prihodnje si želim izpolnjevanja tudi na kateri od uveljavljenih ameriških univerz, kjer gojijo košarko, ki je bližje evropski. Kateri trener pa je pa je tisti, ki vam je po trenerski filozofiji najbližje? Željko Obradovič in Bogdan Tanjevič. Omeniti pa moram še Toma Mahoriča, ki je bil moj mentor v času, ko sem bil njegov pomočnik in me je ogromno naučil. Na Fakulteti za šport ste okusili teorijo, pri Slovanu in v reprezentanci prakso. Kaj je po vašem mnenju tista bistvena lastnost, dodana vrednost, ki naredi dobrega trenerja? Na fakulteti sem dobil ogromno teoretičnega znanja, ki je pomembno. Toda med teorijo in prakso je velik prepad. Praksa je bistvena. Poleg teorije in prakse pa je tista bistvena lastnost, ki je zelo pomembna - osebnost trenerja, njegov karakter in talent. Torej enako kot za igralce velja tudi za trenerje. Ali morda spremljate tudi kamniško in komendsko košarko? Delno jo spremljam, z mojim klubom smo proti kamniškemu igrali tudi prijateljski tekmi. V svoji ekipi pa imam tudi mladega Kamničana Luko Hrena, ki je velik talent. Preden se je preselil k Slovanu je treniral v Komendi pod vodstvom Braneta Kuzme. V Komendi zelo dobro delajo z mladimi košarkarji. Če mi bo čas dopuščal, si bom leto^ ogledal tudi katero od tekem kamniške Calcit Mavrice v domači športni dvorani. Ker smo ravno pri Kamniku, bi se ob tej priložnosti zahvalil še mojima športnima pedagogoma z Osnovne šole Marije Vere Borisu Trobentarju in Milanu Kerecu ter mojemu prvemu košarkarskemu trenerju Andreju Vidicu za mentorstvo ob mojih športnih začetkih. DAMIJAN RIFL Žan uspešno zaključil teniško sezono Z nastopi na zaključnih turnir- goriji mini tenis. Tako je kronal jih t. i. mastersih se je v Kopru kon- uspešno sezono, v kateri se je v čala teniška sezona. Žan Žmavc, kategoriji mini in midi tenis kar član TD Pod skalco, se je tudi trinajstkrat povzpel na stopnič-na zadnjem turnirju uvrstil med ke. S temi dosežki sodi med naj-najboljše štiri tekmovalce v kate- perspektivnejše mlade teniške igralce v Sloveniji. V prihajajoči sezoni 2008, ki se že približuje, so pred Žanom novi izzivi, saj bo poskušal svojo nadarjenost pokazati tudi na velikem igrišču. Vsi skupaj - sotekmovalci, trenerji in starši mu želimo, da bi bil tudi v naslednjih sezonah še naprej tako uspešen. Ob njegovi zavzetosti in odločnosti pa o tem ne dvomimo. Žan s svojimi letošnjimi lovorikami. TD Pod skalco Kdor ne spoštuje preteklosti, ni vreden prihodnosti V Kamniškem občanu 4. oktobra 2007je bil objavljen članek župana Antona Toneta Smolnikarja z naslovom: »BO MEŠČANSKA KORPORACIJA KAMNIK NEKOČ POSTALA LASTNIK OBČINSKE HIŠE, MALOGRAJSKEGA STOLPA, BO ZGRADILA ŽALE,... ?« Ker je gospod župan že sam ugotovil, da lahko MEŠČANSKA KORPORACIJA KAMNIK (v nadaljevanju MKK) NEKOČ postane lastnica odvzetega ji premoženja, mu lahko potrdim. Najbrž se gospod župan zaveda, da je v Evropi lastnina svetinja in da bo resnica prej ali slej odpravila zavajajoč, nepošten in nekorekten pogled na MKK. Ker je gospod župan zaprosil za obrazložitev nekaterih dejstev, jih bom kar naštel oz. pojasnil: 1. Dokazljivo je, da je zgodovinsko gledano MKK ena najstarejših korporacij v Sloveniji, ki je bila vseskozi tesno povezana z razvojem in zgodovino mesta. Dokazljivo je, da je MKK obstajala že v davni preteklosti in bi živela v neki obliki zanesljivo še naprej, če jo ne bi v letu 1941 nemški okupator ukinil in zaplenil njeno celotno premoženje. 2. Dokazljivo je tudi dejstvo, daje po koncu 2. svetovne vojne takratni resurs - Ministrstvo za gozdarstvo 20. februarja 1946 vrnilo celotno premoženje MKK, ki ga je nemški okupator že v letu 1941 vpisal na mesto Kamnik. Tako je bilo premoženje MKK zopet vrnjeno in vpisano v zemljiško knjigo, med katere sodi tudi občinska hiša, malograjski stolp in zemljišče na Žalah. Dokazljivo je, da je v tem letu tedanja jugoslovanska oblast z agrarno reformo zopet MKK odvzela oz. nacionalizirala že vrnjeno premoženje MKK. j. Dokazljivo je, da je Upravna enota Kamnik v celotnem upravnem postopku ugotovila, daje bila registracija agrarne skupnosti opravljena v skladu s 7. členom Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti pravilna. Izdana je bila ODLOČBA o vpisu MKK v register agrarnih skupnosti v Sloveniji, ki je postala pravnomočna z overitvijo na Okrajnem sodišču v Kamniku 31. maja 1995. 4. Dokazljivo je, da se kljub zahtevi MKK, da se vnese plomba v zemljiško knjigo, to ni bilo narejeno, kar MKK povzroča veliko neprijetnosti s strani zavezancev, ki odprodajo parcele in nepremičnine, ki so v denacionalizacijskem postopku. Pomembno dejstvo je tudi to, daje Upravna enota Kamnik že v letu 1998 izdala tri delne ODLOČBE o vrnitvi podržavljenega premoženja MKK. Na izdane odločbe so se zavezanci, med katere spada tudi občina Kamnik, pritožili. Na podlagi teh pritožb je tekel pravdni postopek do leta 2005, ko je Vrhovno sodišče RS ugotovilo, da MKK ni aktivno legitimna, ker je MKK namesto skupne lastnine zahtevala nazaj svoje premoženje v obliki solastnine. Po Zakonu pa se vrača samo tisto, kar je bilo nacionalizirano, torej je to skupna lastnina, Dokazljivo je, da v teh letih pravdanja z zavezanci ni imela MKK nikakršnega vpliva na dolgotrajnost postopka. Pri aktivni legitimni pravici je pomembno, da zahtevek vložijo osebe, ki jim je bilo premoženje odvzeto, če pa so te osebe že pokojne, pa morajo to storiti njihovi pravni nasledniki. Dokazljivo je, da so to v letu 1993 storili člani MKK, ko so na Upravno enoto Kamnik vložili zahtevek za vrnitev odvzetega premoženja. I. POSTOPEK REGISTRACIJE AS MKKJE BIL PRAVILEN Kljub ugotovitvi, da je bil postopek registracije MKK pravilen, se zavezanci za vrnitev nacionaliziranega premoženja MKK vedno znova vračajo na izhodišče z razlago, da ni več mogoče sanirati »statusno« spremembo oz. iz solastnine preiti nazaj na skupno lastnino, kar je storila MKK sedaj na predlog UE Kamnik. Naštel bom nekaj dejstev, ki do sedaj niso upoštevani. Izhajal bom iz PRAVILNIKA o bistvenih sestavinah pravil agrarne skupnosti ter o vsebini registra agrarnih skupnosti in njihovih članov , kije bil objavljen v Uradnem listu pod št. 71-3351/2000 in velja od 11.08.2000 dalje. Kajti, če natančno pregledamo 4. člen navedenega PRAVILNIKA bomo ugotovili, daje iz prikaza vsebine registra razvidno, da sprememba lastnine ni konstitutivne narave. Zato je dokazljivo, da gre pri ponovno vzpostavljeni agrarni skupnosti MKK za isti pravni subjekt, registriran z odločbo št. 028-56/95-30 z dne 15.05.1995, ki ima isto matično in davčno številko. Da je temu tako seje prepričal tudi upravni organ, ki sedaj vodi postopek, saj je po vpogledu v dokumentacijo registracije pri Upravni enoti Kamnik sprejel odločitev, da je agrarno skupnost MKK po ZPVAS pravilno ponovno vzpostavljena. II. PONOVNO NA ZAČETKU POSTOPKA Ker Upravna enota Kamnik (I. stopnja) ni že v začetku postopka oz. vračanja premoženja MKK opozorila predlagatelje na določene pomanjkljivosti, ki sta jih Upravno in Vrhovno sodišče RS tekom dolgotrajnega postopka ugotovila, je logično, da ne morejo pravnih posledic nositi člani MKK v tem denacionalizacijskem postopku. Na odpravo pomanjkljivosti je Upravna enota Kamnik opozorila člane MKK šele v ponovljenem postopku, ko je povabila MKK na dopolnitev vloge - zahteve za denacionalizacijo: Na podlagi tega poziva so člani MKK te nepravilnosti pravočasno in v celoti odpravili z dopolnilno vlogo in zahtevanimi dokazili dne 11.10.2006, na katere se sklicuje tudi župan občine Kamnik. Tako so s potrjenim notarskim zapisom pod opr. št. .S'V' 823/06z dne 05.10.2006 denacionalizacijski upravičenci zgolj popravili sporazum o ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti MKK in sicer tako, da seje namesto solastniške skupnosti oblikovalo skupno lastniško skupnost članov MKK. Že prej je iz navedenih PRAVIL registracije agrarnih skupnosti razvidno, da ta sprememba ni konstitutivne narave. Torej lahko iz navedenih dejstev ugotovimo, daje trditev zavezancev, da člani MKK niso aktivno legitimirani, nepravilna. III. P REKLU ZIJA - IZGUBA PRAVICE DO UVELJAVLJANJA ZAHTEV Naslednje pomembno dejstvo je, daje za končanje denacionalizacijskega postopka v primeru MKK, drugostopenjski upravni organ (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) ugotovil, da denacionalizacijski upravičenci MKK niso prekludi-rani, ker drugače Ministrstvo ne bi vrnilo zadeve z obrazložitvijo nazaj na I. stopnjo. Ali drugače povedano, če ne bi drugostopenjski upravni organ upošteval dejanskega stanja, bi lahko odločil, daje MKK v tem postopku izgubila pravico vračanja nacionaliziranega premoženja, kar vseskozi zahtevajo zavezanci. Stališče, da se ne vrača premoženja MKK, kot bi radi zavezanci, bi lahko pred tem sprejela tudi Upravno in Vrhovno sodišče RS, a nista. To pomeni, da so vsi ti organi šteli, da nepravilno ravnanje upravnega organa ne more iti v breme denacionalizacijskih upravičencev. Zato je pravilno postopal tudi II. Stopenjski upravni organ, kije dal v obrazložitvi posamezne odločbe I. stopenjskemu upravnemu organu napotke, katere pomanjkljivosti v tem pravdnem postopku je treba odpraviti na strani denacionalizacijskih upravičencev MKK. Če zavezanci za vračanje premoženja MKK ugotavljajo, da je II. stopenjski upravni organ presegel svoja pooblastila, ker je dal I. stopenjskemu upravnemu organu napotilo, kako odpraviti pomanjkljivosti v primeru denacionalizacijskega postopka MKK. Potem bi morali zavezanci izkoristiti možnost pritožbe na te odločbe, ker to 'odprto PISMO VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE Bodo kamniški muzej in obsežna kmetijska zemljišča pod njim vrnjena sinu kamniškega župana od leta 1940 - 1945? Občina Kamnik se je 5.9-2007 udeležila ustne obravnave, ki jo je v zvezi z denacionalizacijo nepremičnin gradu in posestva Zaprice razpisalo Ministrstvo za kulturo, ki vodi denacionalizacijski postopek v zvezi z omenjenimi nepremičninami. Za grad Zaprice, skupaj s pripadajočimi zemljišči, je denacionalizacijski zahtevek podal Klaus Rechbach, sin pokojne Elizabete Rechbach, kateri je bilo premoženje zaplenjeno in preneseno v državno last, ter Hermana Rechbacha, kijev letih 1940 do 1945 v Kamniku opravljal funkcijo župana. Predlagatelj zahteva vračilo nepremičnin v naravi, zaradi česar se utegne zgoditi, da bo Medobčinski muzej Kamnik - muzej Zaprice za vedno zaprl svoja vrata. Gre za nepremičnine, ki sestavljajo javno infrastrukturo na področju kulture ter so bile v skladu z veljavnimi predpisi razglašene za kulturno zgodovinski spomenik. Kulturni center Kamnik je danes medobčinski muzej, ki se ukvarja z varovanjem dediščine za območje občin Kamnik, Domžale, Trzin, Lukovica, Mengeš, Moravče in Komenda, in sicer na področju arheologije, zgodovine, likovne umetnosti, itd. in je kot tak nepogrešljiv v kulturnem življenju kamniške in okoliških občin. Župan Herman Rechbach obsojen na 15 let strogega zapora, 5 let mu je bila kazen znižana Baron in baronica Rechbach sta bila 1.1946 zaradi sodelovanja z okupatorjem pravnomočno obsojena na odvzem političnih in državljanskih pravic ter odvzem prostosti oz. zaporno kazen. Večina tovrstnih obsodb tistega časa je danes seveda vprašljiva in sporna, pa vendar: sprašujem se, na kakšen način in ali sploh sta lahko zakonca Rechbach prispevala svoj delež k narodnoosvobodilnemu boju? Ali sta pravno ter moralno upravičena (po svojih pravnih naslednikih) zahtevati vračilo slovenskih nepremičnin v skladu z določbami Zakona o denacionalizaciji? Dejstva bližnje preteklosti govorijo sama zase - človeka, ki naj bi bila upravičena do lastništva na gradu Zaprice ter ostalih pripadajočih nepremičninah, sta v času okupacije mesta Kamnik nedvomno uživala precejšnjo naklonjenost nemškega Rajha. Kako bi si sicer človek lahko razlagal dejstvo, da je Herman Rechbach županoval Kamniku celotno obdobje okupacije? Njegova žena Elizabeta Rechbach, za katero pooblaščenka vlagatelja ga. Silva Novak v denacionalizacijskem postopku ves čas vztrajno poudarja, da je bila v času podržavljenja slovenska oz. jugoslovanska državljanka, je 1.1958 to državljanstvo »prostovoljno« izgubila, saj se je preselila v Avstrijo, kjer ji je bilo podeljeno avstrijsko državljanstvo. Zakonca Rechbach sta do svoje smrti živela v Avstriji, kjer še danes živi tudi njun sin, vlagatelj denacionalizacijskega zahtevka. Tako se danes vodita dva denacionalizacijska postopka: Ministrstvo za kulturo vodi postopek v zvezi z vračilom gradu Zaprice s pripadajočimi zemljišči, Upravna enota Kamnik pa vodi postopek v zvezi z vračilom kmetijskih zemljišč, ležečih JV od omenjenega gradu. V tem, oceniti, v kakšni fazi je postopek vračanja. Ko so se namreč na občinsko upravo začela vrstiti vprašanja občanov, ali je res, da je UE Kamnik nekatera zemljišča v denacionalizacijskem postopku že vrnila v naravi denacionalizacijskim upravičencem, je Občina Kamnik trditve želela preveriti pri upravnem organu, ki zadevo vodi, vendar je Upravna enota Kamnik zavrnila zahtevo Občine Kamnik za pregledovanje, prepisovanje in preslikavanje dokumentov te upravne zadeve, kar je spričo dejstva, da gre za zemljišča na območju občine Kamnik, vsaj vprašljivo, če že ne nesprejemljivo. Tako v tem sestavku ne morem niti potrditi niti zanikati trditve, da se omenjene nepremičnine dejansko zares že vračajo v naravi pravnim naslednikom zakoncev Rechbach (navkljub dejstvu, da je Bila denacionalizacijska zahteva za vračilo nepremičnin v naravi že enkrat zavrnjena). Vprašanje, na katerega želijo odgovor tudi številni Kamničani: ali je bila v povojnem času izdana kakršnakoli odločba, ki bi razveljavila pravnomočno obsodbo župana Rechbacha in njegove soproge? To vprašanje zastavljam Vladi Republike Slovenije. Naj omenim, da je tudi Vrhovno sodišče v minulem desetletju z odločbami zavračalo vračanje tega premoženja sinu Klausu Rechbachu. Pomembno je vprašanje, ali veljavna zakonodaja zares dovoljuje vračanje oz. izplačilo protivrednosti tudi potomcem tistih, ki so po znanih zgodovinskih dejstvih sodelovali z okupatorjem in bili na seznamu nemških državljanov oz. vseh, ki so si pridobili pod okupacijo po svoji lastni prošnji naziv »volksdeutsche.« Ob tem pa ne gre prezreti tudi dejstva, da obstaja dokument, ki ga je takratna direktorica Muzeja Zaprice Mirina Zupančič v okviru denacionalizacijskega postopka leta 1993 posredovala Ministrstvu za kulturo, kjer med drugim piše: »Ob enem izmed obiskov na gradu Zaprice je baron Rechbach zadovoljen povedal, da je dobil za grad izplačano vojno odškodnino, da sije s tem denarjem na Dunaju ustvaril novo, lepo življenje (po smrti žene Elizabete 10.4.1964, se je baron drugič poročil)«. Glede na zgoraj navedeno, pozivam občane Občine Kamnik, ki so morda seznanjeni z dogajanjem v vojnem in povojnem obdobju v zvezi z navedeno zadevo, da podajo komentar oz. navedejo morebitna dejstva in dokaze, s katerimi razpolagajo; oboje lahko občani posredujejo preko spletnega naslova www.kamnik.si kot komentar k članku, na elektronski naslov obcina@kamnik.si ali se pisno obrnejo na naslov Občine Kamnik. Vsaka informacija ali dokaz bo koristna pri razjasnitvi okoliščin podržavljenja gradu Zaprice ter ostalih nepremičnin. Z združenimi močmi bomo morda le uspeli ohraniti ta biser kulturne dediščine v službi slovenskega naroda. ŽUPAN TONE SMOLNIKAR _______________________________________________________J niso storili, so postale 19.11.20-05 pravnomočne. IV. ZAKLJUČEK Pri razmišljanju župana Anton Tone SMOLNIKAR-ja me je najbolj presenetila njegova trditev, da je vse premoženje last občanov, kot da še vedno živimo v komunističnem sistemu oz. da je tudi lastnina še vedno družbena. Ali pa bi rad s takim pisanjem v občini Kamnik ustvaril negativno mnenje do članov MKK oz. pravnih naslednikov te dediščine. Kajti iz dosedanjih izkušenj, ki so nastale v dolgotrajnem pravdnem postopku vračanja denacionalizacijskega premoženja je tudi članom MKK postalo jasno, da zavezanci oz. uporabniki te lastnine vseskozi iščejo le pravne možnosti, da se denacionalizacijski postopek čim bolj zavleče. Po pravici povedano, so zavezanci za vračanje premoženja MKK v teh prizadevanjih dokaj uspešni (zavedajoč se, da sodni mlini meljejo zelo počasi), saj na tak način zavlačujejo oz. podaljšujejo možnosti izkoriščanja lastnine, ki jim sploh ne pripada in seji bodo zelo težko odpovedali Opomba: Konkreten odgovor o Žalah, občinski stavbi in malograjskem stolpu pa bo dal gospodarski odbor MKK v naslednji št. Kamniškega občana. Predsednik MKK: Milan DELSINGER REFERENDUM BO OČITNO EDINA REŠITEV Pred nami je čas, ko se bodo ustanovile pokrajine in tudi kamniška občina bo morala biti del ene pokrajine. Temelj za ustanovitev pokrajine in združitev občin v njej pa morajo biti izkazani skupni interesi ljudi, ki živijo v istem prostoru. Nikakor ne smemo zanemariti tudi prostorskih in zgodovinskih dejstev. Vsi ti skupni interesi se bodo izvajali s prenesenimi funkcijami s strani države. Predlagana rešitev za ustanovitev Kamniško-Zasavske pokrajine pa teh kriterijev ne izpolnjuje. Res ne vem, kakšne skupne interese in povezave imamo z občinami iz Zasavja. To, da prevlada kriterij števila prebivalcev neke pokrajine nad vsemi ostalimi skupnimi interesi, je nesprejemljivo. Glede na »pokrajinski golaž«, ki se kuha, vidimo v Civilni iniciativi za razvoj Kamnika in Zboru za Kamnik edino rešitev priključitev gorenjski pokrajini, zato.predlagamo izvedbo referenduma, da se občani sami odločijo, ali so »Gorenjci ali Zasavci«. V imenu Civilne iniciative za razvoj Kamnikain Zbora za Kamnik ROBIN MAJNIK Lastninjenje zavarovalnice Triglav V zadnjem času se veliko piše in govori o lastninjenju zavoda Triglav. Zelo se čudim posameznikom, ki vehementno branijo lastninjenje Triglava samo preko podjetij in države, ker se nočejo zavedati, da so upravičeni lastniki zavarovalnice Triglava tudi številni posamezniki. Upravičenih lastnikov je preko 30%, kar pomeni preko 750.000 državljanov. Državni svet je upravičeno uspel, daje državni zbor razpisal referendum o zakonu, ki za večino ni spremenljiv. Predlagam vsem občanom in občankam, da se množično udeležimo referenduma in da glasujemo proti zakonu, ki ne upošteva pravic 75-0.000 upravičencev do ustrezne lastnine ali deleža v delnicah. Zakaj bi se morali upravičenci - občani odreči približno 1230 €, ki naj jih Triglav upravičencem izplača ali pa dodeli v delnicah, do česar so upravičeni. Za marsikoga, predvsem za upokojence, je znesek pomemben k skromni pokojniki oziroma k nizki plači. Zakaj naj bi država ta sredstva dodelila kateremukoli skladu Republike, ker ni nobenega upravičenega razloga. Izgovori, da nimamo ustreznih seznamov, so puhli. Verjetno je res, daje problem v tem času umrlih zavaro- vancev. To se da rešiti s pozivom zavarovalnice, da dediči umrlih prijavijo zavarovalnici Triglav deleže upravičencev po smrti. Prepričan sem, da to za družbo ne more biti problem ob IT tehnologiji. Država oziroma njeni organi lahko razporedijo samo tista sredstva, ki bi ostala po ugotovitvi dedičev, za kar mora Triglav pozvati upravičence. Ob lastninjenju zavarovalnice Triglavje prav, da ustrezen delež 1230 € dobijo upravičenci - zavarovanci, ne pa le država oziroma podjetja. Pomanjkljivi seznami so lahko problem, ne more biti pa to razlog, da se prikrajša številne upravičence. V kakšni državi pa živimo! Prepričan sem, da bo referendum uspel v smislu, da bomo volivci glasovali proti zakonu, ki želi ta sredstva dodeliti raznim skladom Republike. Številni zavarovanci so vplačevali zavarovanja v Triglavu, danes so to pretežno upokojenci in ni nobenega razloga, da država ne dodeli sredstev ali delnice ob lastninjenju vsem upramčencem. Starejši smo svojprispevek k razvoju družbe dali, sedaj pa zahtevamo pravično lastninjenje tudi zavarovalnice Triglav na osnovi ustavnih pravic. VINKO GOBEC ZAHVALE OB NEURJU IN POPLAVAH Zahvaljujemo se sosedom Hribar in Urh za vso pomoč, ki so nam jo nudili ob hudi poplavi 18.092007. Prav tako se zahvaljujemo tudi članom PGD Motnik za izredno požrtvovalnost in pomoč pri odpravi posledic nesreče. Zupančičevi iz Motnika Tudi pri nas je pustošilo neurje. Radi bi se zahvalili vsem, ki ste nam s kakršnokoli pomočjo pomagali. Hvala gasilcem GD Špitalič in sosedom za nesebično pomoč. Vsak, ki je v času neurja pomagal, je žrtvoval tudi svoje življenje. Zato res hvala vsakemu posebej. Hvala tudi vsem, ki ste nas poklicali, nas bodrili, pa niste mogli do nas. Hvala tudi tistim, ki ste pomagali pri čiščenju naslednje dni. Družina Piskar iz Špitaliča Zahvaljujeva se vsem za požrtvovalnost in dragocen čas, ki ste si ga vzeli za pomoč pri odpravljanju posledic poplave, ki so nas prizadele. Volovšek Jože in Meta Ob hitri pomoči in ukrepanju pri sanaciji plazu se zahvaljujemo županu občine Kamnik Tonetu Smolnikarju, direktorju občinske uprave Vladimirju Korošcu in njunim sodelavcem, Civilni zaščiti, PGD Kamnik. Hvala tudi podjetju PUH, g. Tomažu Geju, delovodji in sodelavcem za hitro opravljeno sanacijo plazu. Potočnik, Gradišek, Stolnik št. 12 POGLED IZ POSLANSKE KLOPI KAJ PRINAŠA ZAKON O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU ZAVAROVALNIC? PODRAŽITVE VRTCEV ZAENKRAT NE BO Občanke in občani bomo v novembru, na dan predvidenega drugega kroga predsedniških volitev vprašani, če smo za uveljavitev pred časom sprejetega Zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. Na referendumu ne bo šlo za odločanje o tem, ali posameznemu državljanu - zavarovancu Zavarovalne skupnosti Triglav iz leta 1990 - razdeliti 1000 ali celo 1300 EUR, kot sporočajo nekateri mediji in nekateri svetniki Državnega sveta. V Zakonu o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic iz leta 2002 (ZLPZ-1) to ne piše in tega jim ni mogel obljubiti nihče. Zakon o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic je le določil možnost v posebnem zakonu urediti uveljavitev lastninskih upravičenj do nakupa bodisi (a) delnic, (b) pokojninskih bonov ali (c) zavarovalnih polic. Hkrati je ZLPZ-1 določil, da bo kriterije za ugotavljanje upravičenj fizičnih oseb (do nakupa delnic....) potrebno določiti v posebnem zakonu v roku 12 mesecev. Že tedaj je bilo namreč ugotovljeno, da v arhivih Zavarovalne skupnosti Triglav ni popolnih in točnih evidenc o vseh vrstah zavarovanj po vseh zavarovancih. Prav tako se je vedelo, da večina državljanov po dvanajstih letih v osebnih arhivih ne hrani več dokumentov o stroških plačanih zavarovalnih premij, saj se v socializmu res niso mogli nadejati, da bi iz tega naslova lahko postali delničarji svoje zavarovalnice. Tudi pravne osebe - zavarovanci niso dobili po Zakonu o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic delnic Zavarovalnice Triglav d.d. zastonj ali z razdelitvijo kapitala. Pravne osebe kot upravičenci za nakup delnic po ZLPZ-1 - pravne naslednice družbenih pravnih oseb zavarovancev iz leta 1990 - so morale najprej dokazati, da so leta 1990 vplačale pravočasno in skladno z zavarovalno polico zavarovalno premijo, dokaz o tem pa je moral obstajati tudi v evidencah Zavarovalne skupnosti Triglav. Njihova pravica do nakupa delnic je bila ugotovljena skladno z razmerjem med individualno vplačano premijo in celotnim deležem, ki je pripadel premijam pravnih oseb (razen oseb javnega prava - njihov delež je bil ugotovljen v višini 15,4 %). Delnice so morale pravne osebe odkupiti po ocenjeni vrednosti zavarovalnice na dan 1. januarja 2001, ki jo je ugotovilo mednarodno podjetje za ocenjevanje zavarovalnic. Cena delnic po cenjeni vrednosti pa se je morala revalorizirati še z indeksom cen življenjskih potrebščin od dneva cenitve do dneva plačila kupnine za delnice. Kupnina od prodaje delnic pravnim osebam se nakazuje v proračun Republike Slovenije. Slovenska odškodninska družba je stroške postopka odprodaje teh delnic zaračunala pravnim osebam, kupcem delnic. Torej: pravnim osebam ni delila delnic Zavarovalnice Triglav brezplačno! Vlada v prejšnjem mandatu v roku 12 mesecev (2002-2004) ni predlagala sprejema posebnega zakona za uresničitev upravičenj fizičnih oseb iz Zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. Tega nista storila niti finančni minister mag. T. Rop niti dr. D. Mramor, ker sta ugotovila, da ni verodostojnih podatkov za pravično dodelitev upravičenj posameznim fizičnim osebam - nekdanjim zavarovancem in da bi tako množično uresničevanje ZAKAJ TAKO DRAGO OTROŠKO VARSTVO ? V veliko veselje mi je, da sem s svojim glasom proti 3,9 % podražitvam otroškega varstva v kamniški občini prispeval k temu, da se je trend podražitev otroškega varstva končno ustavil. Nikakor ne moremo mimo dejstva, da je otroško varstvo v občini Kamnik med najdražjimi v Sloveniji. Predlagatelj je že v svoji utečeni navadi utemeljeval podražitve na osnovi zahtev podzakonskih aktov in velikih stroškov delovne sile, to je vzgojiteljic. Z njihovimi argumenti za podražitev se ne morem strinjati, saj menim, da se v nobenem primeru ne bi smeli sklicevati na visoke stroške plače vzgojiteljic, ker svoje delo opravljajo dobro in kvalitetno in bi jih za njihovo uspešno delo lahko samo pohvalili. Pozitivni zaključni račun WZ Antona Medveda in predlagana podražitev Zaradi slabo pripravljenega gradiva, ki smo ga svetniki dobili tik pred samo sejo, sem predlagatelju, to je vodji Oddelka za družbene dejavnosti, g. Kaminu, postavil vprašanje, kakšen je bil zaključni račun poslovanja VVZ Antona Medveda za leto 2007 in zakaj le-to ni v pripravljenem gradivu. Nad odgovorom g. Kamina, da je VVZ Antona Medveda v letu 2007 posloval uspešno in mu je ostalo od 8 do 10 milijonov SIT, sem bil presenečen, saj kot vodja oddelka ni vedel točnega odgovo-ra- Nikakor pa mi ni jasno, zakaj Predlaga podražitev otroškega varstva, če jim v VVZ Antona Medveda na koncu leta ostajajo tnancna sredstva. Če ostanek de-lrJa na koncu leta zaokrožimo na 10 milijonov SIT in jih prera-Cprr T EUR t0 znaša 40.000,00 n R' ( f ietu 2007 prištejemo še k!Snek *redstev iz leta 2008, za k rtTa lahko predvidevamo, da enak. smo prišli že do 80.00- 0,00 EUR. In ko si izračunamo, koliko denarja predstavlja predlagana 3,9% podražitev, ki znaša 113 000,00 EUR, lahko pridemo do zaključka, da bi občina morala iz proračuna doplačati 33 000,00 EUR, kar pa ne bi smelo biti problem, saj po novem dobi 10% več primarnih sredstev. Če upoštevamo vsa zgoraj navedena dejstva, predlog podražitve ni upravičen. »Nekateri Občinarji si očitno predstavljajo, da so kamniški starši, ki imajo otroke v vrtcih, vsi po vrsti sami milijonarji, njihove denarnice pa so brez dna.« Svetniki LDS so podprli podražitve otroškega varstva Še bolj od same razprave je bil zanimiv rezultat glasovanja, neodločeno, 12:12. Opozicijskim svetnikom SDS in NSi so se pri glasovanju proti podražitvi vrtca namreč pridružili še svetnica SMS, pridruženi član LTS Tone Šuštar in celo en »pravi« svetnik iz vladajoče LTS (Osolnik). Svetniki LDS so glasovali ZA PODRAŽITEV. Na to dejstvo bi rad opozoril Kamničane, saj je v zadnji številki Kamniškega občana g. Mark Ago-vič, ki piše članke za LDS, na 11. strani v svojem članku navedel, da (citiram): »Povišanje cen so na glasovanju svetniki zavrnili, kar pomeni, da bo morebitni primanjkljaj v celoti pokril proračun.« Tako pisanje je v celotnem kontekstu zavajajoče, saj bi si iz tega lahko tudi mislili, da so bili svetniki LDS proti podražitvam. »Predrznost je, da najprej namerno narediš napako in kljub pomanjkljivim argumentom glasuješ za podražitev. Vrhunska predrznost pa je, da se nato še javno hvališ s tem, da si glasoval proti podražitvi vrtcev. Cirkusantstvo brez primere, ni kaj...« Občinski svetnik SDS ROBIN MAJNIK teh upravičenj povzročilo nesorazmerne visoke stroške. Do enakih spoznanj je prišla tudi sedanja Vlada RS. Za uresničitev ideje Zakona bi morali voditi 750-760.000 upravnih postopkov z državljani. Stroške bi morale -enako kot pravne osebe - nositi fizične osebe. Ker vse fizične osebe - upravičenci, ki bi jih lahko identificirali, nimajo denarja ali ga ne želijo nameniti za nakup delnic bi le-te obiskovali bogati državljani - trgovci s terminskimi pogodbami, ki bi na ta način neupravičeno prišli do velikih deležev kapitala pod tržno vrednostjo. Zato se je sedanja vlada oziroma koalicija po temeljitih proučevanjih odločila, da je družbeno ekonomsko najprimernejša rešitev, če kapital Zavarovalnice Triglav, ki je bil v letu 2002 načelno obljubljen za privatizacijo (nakup) fizičnim osebam zavarovancem, ostane v končni lasti Kapitalske družbe, vse pravice iz lastništva tega 35 % deleža celotnega kapitala pa gredo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V Zakonu je v šestem odstavku 21. člena določeno: » Kapitalska družba mora pravice izhajajoče iz imetništva delnic, ki jih je prejela po tem zakonu, izvrševati z namenom zagotavljanja sredstev za pokojninsko blagajno« Koristi od te rešitve bodo imeli tako vsi današnji upokojenci in vsi današnji davkoplačevalci. Vsi dohodki od tega kapitala bodo namenjeni pokojninski blagajni, zato bo potrebno plačati posredno manj davkov za pokojninsko blagajno. RUDI VERŠNIK, poslanec SDS v DZ Politična jesen se je v Občinskem svetu začela z navidez mirnim dnevnim redom. Pa ni bilo tako. Zaradi gromozanskega neurja smo v naši občini doživeli eno hujših katastrof. Po županovem poročilu o nastali škodi se je razvnela precej burna debata o tem, kaj vse bi bilo potrebno storiti, da do takih poplav v bodoče ne bi prišlo več. Ideje so bile bolj ali manj dobre, seveda pa se je več ali manj vse končalo pri denarju. Najbolj nas seveda skrbi, da bo občinska uprava že čez nekaj mesecev pozabila na težave z našimi vodotoki, ko pa bo prišla naslednja huda ura, bomo spet obravnavali podobne težave. V SDS bomo vsekakor na to temo organizirali eno izmed okroglih miz, kjer bomo lahko od samih prizadetih najbolje slišali, kakšne težave imajo in skupaj s stroko mogoče vsaj malo pripomogli, da se podobne poplave ne bi več dogajale - ne glede na količino padavin. Teh padavin pa je v zadnjih desetletjih vedno več. Osrednja tema tokratne seje Občinskega sveta je bil vsekakor predlog občinske uprave o dvigu cen v vrtcu Antona Medveda. Zadeva je zelo kompleksna, zato jo bom skušal v kratkem opisati. Na začetku je potrebno poudariti, da je cena varstva v VVZ A. Medveda sedma najdražja v Sloveniji. Zato smo v SDS predlagali, da naj občinska uprava naredi primerjavo cen z najcenejšimi vrtci v Sloveniji in ne kot ponavadi z najdražjimi. Pri določitvi cen je potrebno primerjati tudi cene našega zasebnega vrtca Peter Pan. Cene v obeh zavodih so enake. Ker pa je vsem jasno, da otroški vrtec Peter Pan dela z nekim dobičkom, mora za to razliko biti cena vzgojnega programa v VVZ A. Medveda nižja. Prav tako v ceni oskrbe v vrtcu A. Medveda nimajo vštete amortizacije, kar pomeni, da se stavbe obnavljajo iz drugih proračunskih postavk, v zasebnem vrtcu Prostor in šola Čeprav v občini še vedno ostaja veliko okoljevarstvenih problemov in se, žal, porajajo celo novi, se bomo tokrat nekoliko posvetili šolstvu. Ne bomo polemizirali o javnem in zasebnem, ne o najnovejših zakonih o šolstvu. S pozitivnim razmišljanjem bi radi prispevali svoj delež k lažji in smotrnejši odločitvi o lokaciji gradnje nove ali novih šol v Kamniku. Sedanja postavitev dveh šol na enem mestu, ki ga obkrožajo ceste in na jugu omejuje industrija, prav gotovo ni posrečena rešitev. Seveda je bila v času gradnje situacija popolnoma drugačna. Stavba, v kateri je OŠ Toma Brejca, je nastajala med drugo svetovno vojno, OŠ Frana Albrehta pa je odprla svoja vrata leta 1963 in bila zaradi potreb gimnazije tudi zvišana za eno nadstropje. Leta 1980 je zaživela športna dvorana. Žal so zunanje športne površine ostale le na papirju. Povezovalna cesta pa je naredila stanje takšno kakršno pač je - šolski prostor omejen s cestami. Ob upoštevanju dejstva, da se število prebivalcev in s tem motornih vozil nenehno povečuje, se rešitev ponuja sama. Zaradi slabega prostorskega (ne)planiranja in močnega gradbenega lobija smo v Kamniku postavljeni pred dejstvo, da nam bo primanjkovalo vzgojno izobraževanih kapacitet. Ob splošnem upadanju natalitete v Sloveniji bomo v Kamniku postavljeni pred velike naloge zagotavljanja dovolj prostora na področju predšolske in šolske vzgoje, zdravstvene oskrbe in še bi lahko naštevali. Kako zanimivo, popularno in lahkotno je bilo zgraditi veliko število stanovanjskih enot, ob tem pa prepustiti mestu zagotovitev prepotrebnih infrastrukturnih pogojev. K sreči je gradnja megalomanskih šolskih centrov preživeta (vsaj upamo tako), kar zopet govori v prid dveh normalno velikih objektov. Seveda je zelo zanimiva izbira predvidene lokacije. Večina razmišljanj se nagiba dejstvu, da mora biti šolski objekt čim bližje urbanim okoljem. Predvsem zaradi lažjega dostopa. Vprašanje pa je, ali je v bližini urbanih naselij tudi primeren prostor za tak objekt. Naša razmišljanja se nagibajo gradnji šolskih in predšolskih objektov v mirno obrobje mesta. Ker ne poznamo vseh potrebnih podatkov (demografski podatki, katere lokacije so sploh možne itd), si ne upamo predlagati kje je to. Snovalcem bi predlagali, da si ogledajo vsaj OŠ na Bledu, kjer bi prav gotovo našli potrditev razmišljanjem o umiku na mirno obrobje. Še na en problem moramo opozoriti. Čeprav bo že izgradnja golih zidov in nabava najosnovnejše opreme »požrla« veliko denarja, si prav gotovo ne smemo dovoliti starih napak. Naši otroci si zaslužijo dobro in sodobno opremljeno šolo. K vsaki šoli tako sodi tudi primerno velika telovadnica in seveda tudi zunanje športne površine. Ob koncu naj vas povabimo na tradicionalni kostanjev piknik v soboto, 27. oktobra, ob 10. uri pred kavarno Veronika, ko bomo izmenjali mnenja in poglede na to in drugo okoljevarstveno problematiko. MIHA PROSEN, Zelena stranka Kamnik pa je ta del vštet v osnovni ceni. Glede na dejstvo, da je otroški vrtec A. Medveda veliko večji od otroškega vrtca Peter Pan, je vsakomur jasno, da so režijski stroški v zasebnem vrtcu (gledano na enega varovanca) mnogo večji od stroškov v VVZ A. Medveda. Povedati je potrebno tudi to, da je VVZ A. Medveda zaključil poslovno leto 2006 s približno 40.000 evri presežka. V SDS nam je povsem jasno, da morajo plače zaposlenih v VVZ A. Medveda rasti v zakonsko predpisanih mejah. Jasno nam je tudi, da so drugi stroški (hrana, voda, odvoz smeti,...) sedaj precej večji kot v preteklem letu. Vendar pa smo mnenja, da obstaja dovolj notranjih rezerv, tako da dvig cen v naslednjem letu ni potreben. Vrtec A, Medveda bo po našem mnenju brez težav pokril povečanje lastnih stroškov, prihranili pa bodo tako starši kot občinski proračun. V letu 2007 smo v občini Kamnik dobili več denarja s strani države. Del tega denarja brez težav namenimo tudi predšolski vzgoji, zato tudi ob morebitnem povečanju cen predlagamo, da bi te stroške pokrila občina in ne starši iz svojih žepov. Glasovanje v Občinskem svetu je bilo proti povečanju cen v VVZ A. Medveda. Upamo lahko, da bo občinska uprava skupaj z vodstvom zavoda pripravila boljše argumente, ko bo naslednjič želela povišati cene v vrtcih, ne pa da bo dvig cen temeljil na predvideni rasti inflacije v Re- publiki Sloveniji. Obenem bi rad izrazil naše veselje, da nismo bili sami v naših razmišljanjih glede dviga cen v vrtcih. Ko smo že pri cenah, moram omeniti tudi nezaslišano visoke cene kosil v kamniški gimnaziji. Cena kosila je z novim šolskim letom 4,59 eur. Sam sem primerjal cene v gostinskih lokalih in prišel do spoznanja, da so v gostinskih lokalih, ki prinašajo dobiček, kjer je v cene vštet DDV, kjer te postrežejo pri mizi (ne samopostrežne restavracije), povsod nižje od omenjenih cen. Od tod je vsekakor upravičeno razburjanje staršev otrok, ki obiskujejo našo gimnazijo. Upam, da bodo cene prehrane v javnem zavodu preverili še enkrat in jih tudi drastično zmanjšali. Veseli me, da se polemika okoli izgradenj novih šol FA in TB lepo odvija. Posledice odločitev bodo močno vplivale na sedanje proračune, same izvedbe pa bodo v ponos (upam, da ne v posmeh) še veliko generacijam. Zato pozivam vse občanke in občane, ki imajo svoje mnenje o izgradnji šol, naj z objavo člankov v Kamniškem občanu prispevajo k pestrosti mnenj. Nove šole niso in ne smejo biti sredstvo za nabiranje političnih točk nobene stranke ali liste, niti g. župana. Z novimi šolami moramo doseči to, da se bodo naši otroci lažje in več naučili, saj je dobra izobrazba najboljša popotnica za boljše življenje. ROBERT KOKOTEC SDS Kamnik AKTIVNOSTI NOVE SLOVENIJE V OKTOBRU Matej Slapar postal predsednik regijskega odbora podmladka V Domžalah je potekala regijska konferenca podmladka NSi, Mlade Slovenije, iz vzhodno ljubljanske regije. Osrednja točka konference je bila izvolitev novega vodstva regijskega odbora, saj je dosedanjemu potekel mandat. V ostri konkurenci za mesto predsednika regijskega odbora je Mateja Tonina, ki zaradi številnih drugih obveznosti ni ponovno kandidiral, nasledil Matej Slapar. Teja Krt je postala sekretarka odbora, Domen Gruden in Jošt Svetec pa člana odbora, vsi izhajajo iz kamniškega občinskega odbora podmladka. Mojca Kucler Dolinar je najmlajša ministrica Mojca Kucler Dolinar je bila v Državnem zboru RS z 48 glasovi podpore izglasovana za novo ministrico za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Čeprav Mojca Kucler Dolinar ne prihaja iz Kamnika je z našim mestom na nek način vseskozi povezana. Tako se je februarja udeležila letnega občnega zbora našega občinskega odbora, s Kamnikom pa je povezana tudi preko predsednika občinskega odbora OO NSi Kamnik Mateja Tonina, ki je z njo, kot strokovni sodelavec poslanske skupine, v času njenega imenovanja vsakodnevno tesno sodeloval. Kot nam je Kucler Dolinarjeva pred časom povedala, redno spremlja tudi našo spletno stran www.nsi-kamnik.net, zato je preko nje seznanjena tudi z dogajanjem v Kamniku. Predstavniki Nove Slovenije na sprejemu nemškega veleposlanika Ob največjem nemškem državnem prazniku, 3. oktobru - Dnevu nemške enotnosti, je nemško veleposlaništvo v Ljubljani v Stanovski dvorani ljubljanskega gradu organiziralo slavnostni sprejem za nekatere poslovne partnerje, sodelavce in prijatelje iz Slovenije. Na osebno povabilo nemškega veleposlanika dr. Hansa Joachima Goetza sta se sprejema udeležila tudi člana NSi Kamnik - dr. Damjan Hančič in Mateja Slapnik. Na sprejemu pa smo srečali še nekatere druge Kamničane. Vprašanja predsedniškim kandidatom zastavljali tudi Kamničani Televizija Slovenija se je v predsedniški predvolilni oddaji, kjer so nastopili vsi kandidati za predsednika RS, odločila popestriti dogajanje z vklapljanjem z dveh prizorišč v živo. Eno takšno prizorišče je bilo tudi v Kamniku, kjer so se v Domu kulture zbrali občani različnih političnih prepričanj in skupaj z občinskim vodstvom predsedniškim kandidatom zastavili nekaj zanimivih vprašanj. Vprašanje o medijskem mrku ob nedavnih poplavah v Tuhinjski dolini je zastavil tudi predsednik OO NSi Kamnik Matej Tonin. Več o dogajanju v Kamniku si preberite na www.nsi-kamnik.net Nova Slovenija Kamnik Predsednik občinskega odbora OO NSi Kamnik Matej Tonin dobro sodeluje z novo ministrico za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojco Kucler Dolinar. CALCIT KAMNIK NA VRHU Dejavnosti mladinske sekcije kamniškega pododbora ribiške družine Domžale Nad ribištvom se navdušujejo tudi mladi Odbojkarji Calcit Kamnika so po treh krogih Državnega prvenstva v odbojki poleg Salonita še naprej neporažena ekipa. V drugem krogu so Kamničani v gosteh brez težav s 3:0 premagali ekipo Pomurja in tako dokazali, da v letošnji sezoni upravičeno računajo na visoko mesto v ligi. Pri Kamničanih se ni poznala odsotnost poškodovanega Turka, saj ga je odlično nadomestil Jernej Potočnik. V tretjem krogu smo bili po dolgem času zopet priča lokalnemu derbiju med Calcitom in Olimpijo. Tokrat so Kamničani veljali za favorite tek- Bojan Kristan seje že v prvih tekmah dokazal kot odlična okrepitev Calcita v letošnji sezoni. me in so to tudi upravičili, saj so Ljubljančane visoko porazili s 3:0. Skrbi pa dejstvo, da se je na tekmi poškodoval še drugi korektor Potočnik, ki ga je na tej tekmi odlično zamenjal Jani Malovič. Sicer pa so prav vsi Kamničani odigrali odlično in na koncu zasluženo prejeli bučen aplavz ponovno polne kamniške dvorane. V četrtem krogu Kamničani gostujejo pri Svitu, kjer pričakujejo nov trojček točk. Pravi derbi pa se obeta v sredo, 24. oktobra, ob 20. uri, ko bo v kamniški Športni dvorani gostoval Salonit. Dekleta želijo krojiti vrh lestvice V novo sezono so v drugi ligi štartala tudi dekleta, ki bodo v letošnji sezoni poizkušala krojiti vrh lestvice, kar so dokazala že na prvi tekmi, ko je v Kamniku je gostovala visokoleteča ekipa Šempetra, ki odkrito naskakuje prvo ligo. A se jim je skoraj zalomilo že v Kamniku, ko so igralke Calcita povedle že z 2:1 v setih, a nato popustile in dve točki sta odšli na Štajersko. Na Štajersko pa potujejo v naslednjem krogu tudi Kamničanke, saj bodo gostovale pri Formis Bellu. Z odliko so dva kvalifikacijska turnirja odigrale kadetinje, ki so se s štirimi zmagami že uvrstila v A ligo. Malce težja naloga pa čaka kadete, ki so na prvem turnirju v Stranjah zabeležili zmago in poraz. Cicol. Mladinski sektor je pomemben del vsake organizacije in tudi ribiška družina Domžale - pododbor Kamnik se lahko pohvali z dokaj dejavnim podmladkom. Vsako leto priredijo več srečanj na ribnikih in tekočih vodah, že tradicionalno pa se udeležujejo čistilnih akcij na Nevljici in Kamniški Bistrici. Tudi ribiška tekmovanja jim niso tuja, redno sodelujejo na tekmah po vsej Sloveniji in dosegajo zavidljive rezultate (leta 2004 so na ribiški tekmi na Črnelu, kjer je tekmovalo 14 mladincev, dosegli drugo in tretje mesto, leta 2006 pa je mladinec Jan Hujič skupaj z domžalskimi ribiči osvojil naslov prvaka ljubljanske regije). Vsako leto organizirajo ribiško tekmovanje na ribniku Križ, kjer poleg prikaza sposobnosti v ribolovu pripravijo tudi piknik, ob katerem včasih poteka srečelov, kjer si z malo sreče udeleženci tekme lahko pridobijo tudi kakšno uporabno pripravo za privabljanje ribic. Lansko leto so uspešno opravili članski izpit in prestopili med člane ribiške družine kar trije mladinci, kar je povzročilo manjše število mladih ribičev. Ker bi v kamniškem pododboru radi pridobili čim več podmladka, se lotevajo različnih promocijskih dejavnosti. Že izkušeni ribiči s seboj na ribolov večkrat pripe- ljejo svoje sinove, mlade fante iz soseščine ter njihove prijatelje in marsikoga ta dejavnost pritegne, saj ugotovijo, da je čas v naravi veliko bolje izkoriščen kot ob gledanju televizije ali za računalnikom. Mentor mladinskega sektorja kamniškega pododbora Anton Pančur si želi tudi sodelovanja s kamniškimi osnovnimi šolami, skupaj z mladinci bi pripravili naravoslovni dan na temo ekologije, skupaj pa bi lahko očistili kakšen potok in tako naredili nekaj dobrega za naravo, katere del so tudi ribe. Ker v mladinskem sektorju prevladujejo fantje so dobrodošle tudi mlade »ribičke«. Da pa bi mladinci, ki bi pristopili na novo, pridobili čim več izkušenj, so jim ribiči pripravljeni nuditi tudi individualna mentorstva tako na tekočih vodah, kot tudi na ribnikih, s tem bi jim pomagali ujeti tudi kakšno kosilo, ki bi razveselilo njihove mame. V ribiški družini poudarjajo, da bodo veseli prav vsakega novega člana, ne le mladincev, saj si želijo predvsem druženja in ozaveščanja ljudi o pomembnosti varovanja narave. Za pristop v ribiško družino se lahko obrnete na naslov Ribiška družina »Bistrica« Domžale, Krakovska 18, Domžale ali rta telefonsko številko 031/842 316. Pa dober ulov! Ribiči želijo v ribiške vrste privabiti čimveč mladih, že od osnovnošolskih let. Na sliki so mladi ribiči, ki so se pomerili v ribiških spretnostih na mladinski tekmi na kriškem bajarju. Kegljanje Kamničanke so dobro prestale evropski krst Igralke Ete so se v Augsburgu na NBC pokalu dobro borile, saj so za četrtim mestom, ki je vodil v polfinale, zaostale le za 9 kegljev. Tako so na koncu zasedle 6. mesto. Trenerka Dani Volčič je postavila sledečo postavo: Majda Lužar je metala prva in podrla 528 kegljev, druga je bila Damjana Pirman, ki je podrla 557 kegljev. Tretja še isti dan je šla na stezo Alenka Jakša ter podrla 550 klinov, četrta naša Brigita Rozina pa je podrla 560 kegljev. Po prvem dnevu smo zasedali 6. mesto. Drugi dan po prihodu na kegljišče (tekmovanja so se namreč začela že zjutraj ob 7,30) smo bili v igri tudi za tretje mesto. Simona Hren je s 565 keglji izničila vso razliko in s peto uvrščeno ekipo smo bili izenačeni, za en klin smo zaostali za četrtim mestom, za tretjim pa 13 klinov. Potem je šla na stezo Boža Habat in podrla 556 kegljev. V igri za polfinale smo bili do zadnjih metov in na koncu smo z grenkim priokusom zasedli 6. mesto. V glavah so se nam rojile izpuščene priložnosti, vendar smo prizorišče zapustili zadovoljni. Ponosno smo zastopali barve našega kluba, sponzorja in na koncu tudi našo majhno domovino. Šele v tujini se zaveš, kako majhna in lepa je naša Slovenija. Sedaj poznajo Eta Kamnik tudi v tujini, saj so nastopile ekipe iz 11 držav iz vse Evrope. Zmagale pa so igralke iz Zagreba z našo Andrejo Razlag. Hvaležni pa smo družini Vidic iz Augsburga za nesebično pomoč, uredili so nam zelo ugodno preničišče in nas vodili po velikem Augsburgu. Začela se je Občinska liga Prejšnji teden seje začela tudi Občinska liga. Rezultati prvega kola: ŠD Soteska : Mladinci 5:3, DU Kamnik: Kegelj team 6:2, Alu Alprem : Kam Bus 6:2, Zarja ele.: Calcit 2:6. Eta je tekmo z ŠD Policist preložila zaradi NBC pokala. V prvem kolu so se izkazali Torkar s 563, Hančič J. s 554, Hančič V. s 535, Grubar A. s 531, Traven s 525, Alpner s 516, Jordan s 514 in Grkman s 510 podrtimi keglji. Kegljaški Klub Kamnik LEON PIRMAN Tekmovali v odbojki, košarki, nogometu, namiznem tenisu, kegljanju, pikadu, krosu in vlečenju vrvi OŠ Stranje Kulturni dan v kamniški knjižnici Športna zveza Kamnik, katere status v prihodnje še ni povsem dorečen, je prejšnji vikend uspešno organizirala 6. igre članov Sindikata KNG, ki se jih je udeležilo blizu tisoč udeležencev. Skupaj s kamniškimi klubi, ki so trenutno včlanjeni v Športno zvezo in Gol Športom, so organizirali tekmovanje v odbojki, košarki, nogometu, namiznem tenisu, kegljanju, pikadu, krosu in vlečenju vrvi. Po odlično izpeljanem tekmovanju in borbenih igrah so skupno prvo mesto zasedli člani sindikata KNG Helios pred domačini iz KIK-a. Sicer pa Predsedstvo Športne zveze tudi v poletnih mesecih ni mirovalo, rezultat njihovih prizadevanj pa je dejstvo, da se je sko- raj 80 % vseh klubov že včlanilo v Športno zvezo, še nekateri pa bodo to storili kmalu, tako, da želje po včlanitvi ni izrazilo le nekaj klubov oz. društev. S tem se je še enkrat več pokazalo, da si kamniški klubi želijo povezovati med seboj in s tem tudi odločati o razvoju kamniškega športa. Športna zveza Kamnik tudi v prihajajoči sezoni organizira športno vadbo za »seniorke«, ki se odvija ob ponedeljkih ob 17.00 in športno vadbo za predšolske otroke, ki se odvija ob sredah ob 17.00. Če se želite tudi ve udeležiti vadbe ali želite svojemu otroku nuditi druženje z vrstniki lahko pokličete na gsm: 041/760-469 ali pa se kar prijavite na enem izmed treningov. Cicol. V dneh od 17. do 20. septembra so imeli učenci predmetne stopnje kulturni dan v Matični knjižnici Kamnik, kjer so spoznavali različne vsebine. Osmošolci so kulturni dan naslovili z Jože Plečnik in Kamnik, devetošolci so obiskali še frančiškansko knjižnico, sedmošolci z Zgodbe mojega kraja, petošolci pa s Kamniške povedke. V povzetkih kulturnega dne smo zbrali naslednja mnenja, vtise in poročilo: 17.9. smo učenci 9- razredov OŠ Stranje imeli kulturni dan z naslovom Jože Plečnik in Kamnik v Matični knjižnici Kamnik. Tam nas je najprej Milena Kodra s pomočjo diaprojekcije seznanila z Jožetom Plečnikom in njegovimi stvaritvami v Kamniku. Jože Plečnik se je rodil 23. 7. 1872 v Ljubljani. Njegov oče je VENGUST ^ RADO ZNOVA DRŽAVNI VETERANSKI PRVAK V TENISU KATEGORIJI NAD 55 LET Na igriščih Slovana v Ljubljani je potekalo državno veteransko prvenstvo v vseh kategorijah od 35 let dalje. Kamničan Rado Vengust je vnovič dokazal, kdaj je najmočnejši. Tekmovalcem ni prepustil niti niza. Tako je Rado samo nadaljeval serijo veteranskih zmag. Že leta 1989 je v Zagrebu igral finale nad 35 let, kar je bilo v tedanji Jugoslaviji skoraj sanjsko. Rado je v samostojni Sloveniji tako odigral 17 državnih prvenstev in od tega 15-krat zmagal in 2-krat izgubil v finalu. Dosežek, ki bo ostalim težko ponovljiv. Rado Vengust je tudi na evropskih in svetovnih prvenstvih igral odlično ter dosegal vrhunske rezultate. V Argentini, Španiji, Avstriji ter na Nizozemskem, a žal nehal tekmovati izven Slovenije zaradi visokih stroškov mdolgihodsotnostL^ bil mizar, mati pa je bila zelo verna. Plečnik ni končal gimnazije, kar ni bil ravno uspešen začetek, danes pa ga vsi poznamo kot izjemnega arhitekta. Umrl je 7. 1. 1957 v Trnovem. Za Plečnika je značilno, da je navdih za svoje stvaritve črpal iz zgodovine, ljudske ustvarjalnosti in antike. Med drugim je zaslužen za železniško postajo v Kamniku, opremo za Lectarjev hram, nagrobnika dveh družin, ureditev Glavnega trga ter za prenovo in povečavo cerkve sv. Benedikta v Zg. Stranjah ter lovsko kočo kralja Aleksandra v Kamniški Bistrici. Po tej predstavitvi smo se razdelili v štiri skupine in poprijeli za delo. V čitalnici smo v Slovarju simbolov poiskali pomen nekaterih motivov, ki jih je arhitekt pogosto upodabljal. Tako smo izvedeli, da npr. ptič simbolizira razmerje med nebom in zemljo, lahko je tudi sinonim za napoved ali sporočilo neba. V digitalni knjižnici smo si ogledali fotografije Plečnika in članke o njem, nato smo na CO-BISSU (virtualni knjižnici) poiskali število knjig o Plečniku ter se podali med police, kjer smo ta dela tudi poiskali. Odkrili smo, da je bil tudi ilustrator, saj je ilustriral Finžgarjevo Makalonco. Pod vodstvom Milene Kodra smo se nato odpravili na ogled Plečnikovih del: železniško postajo, hišo in vodnjak na Glavnem Poletje je končano, v planinah je že nekajkrat zapadel sneg. Sicer ga je precej pobralo, vendar vsako novo poslabšanje vremena in ohladitve napovedujejo prihod zime. Dan je že precej krajši, jutra so že zelo hladna in marsikje je že lahko po skalah led ali požled. Tudi vse to je potrebno upoštevati pri načrtovanju in izvedbi naših tur v planine. Poleg tega so zaprte tudi vse višje ležeče koče (na Kamniškem sedlu in Cojzova koča na Kokrskem sedlu, Kranjska koča na Ledinah). Kocbekov dom na Korošici, Češka koča na Spodnjih Ravneh in Koča na Klemenci jami pod Ojstrico bodo odprti ob koncih tedna še oktobra, če bo zelo lepo vreme. Frischau- trgu, most čez Nevljico pa smo si ogledali kar z avtobusa na poti domov. Sledil je ogled frančiškanske knjižnice, kjer smo se seznanili z mnogimi zanimivostmi: od pisnih podlog, 1. in 2. izdaje Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske, Pen-tatevha ali Peteroknjižja, restavriranja knjig, do tovorjenja knjig v sodih, inkunabul ali prvotiskov ter skriptorijev, kakor imenujemo prostore, kjer so menihi prepisovali knjige. Občudovali smo Dalmatinovo Biblijo in bogato okrašene inicialke (začetne črke v rokopisih, tisku). Ogledali smo si še Plečnikovo kapelo božjega groba. ALENKA KODRA Osmošolci so menili takole: Simon Kregar: »Meni se je zdel kulturni dan zelo zanimiv j ker sem se veliko naučil o Jožetu Plečniku in njegovih delih. Bili smo pa vsi mokri, ker je ta dan močno deževalo.« Vesna Vrhovnik: »Na tem kulturnem dnevu sem izvedela veliko novega o Matični knjižnici Kamnik, kaj vse nam pon uja, pa tudi o Jožetu Plečniku. Bilo mi je všeč, saj rada spoznavam nove stvari.« Lucija Gabrovec: »Name pa je prav poseben vtis naredila Plečnikova kapela božjega groba, kjer fov dom in dom na Menini planini bosta odprta ob koncih tedna predvidoma tudi čez zimo. Dom na Gospincu je zaprt, bo pa spet odprt med smučarsko sezono. Na Mali planini sta pa stalno pdprta Domžalski in Jarški dom, Črnuški leseni tramoviponazarjajo Kristusove jasli, občudovali smo kljuko na vratih in kovinske lučke.« Učenci 7. razredov pa so dobili veliko informacij o znamenitem Kamničanu Rudolfu Maistru, o njegovem življenju in delu, iskali preko COBISSA gradiva o Maistru po različnih kriterijih, njegova dela in dela o njem pa iskali v različnih oddelkih knjižnice. Petošolka Sandra Kregar pa je takole doživela kulturni dan v Matični knjižnici Kamnik: Najprej nas je gospa Tatjana, kije po poklicu knjižničarka, vljudno sprejela in nas povabila v dvorano. Tam sta bili teta Pehta in zeliščarka. Povedali sta veliko zanimivega in poučnega o zeliščih. Pogovarjali smo se o Veroniki, divjih možeh in belih deklicah. Te zgodbe nam je gospa Tatjana tudi prebrala. Dobili smo učne liste in vprašanja o knjigah. Ogledali smo si tudi knjižnico, ki je zelo velika in ima veliko knjig. Bilo mi je všeč. Po kulturnem dnevu pa se je učiteljica slovenščine odločila, da bodo učenci 5. razredov sodelovali na literarnem natečaju o škratih. Učiteljice in učenci OŠ Stranje se zahvaljujemo vodstvu in bibliotekarkam Matične knjižnice Kamnik za odlično izvedbo kulturnega dne. MIRA PAPEŽ, vodja kulturnega dne dom pa ob sobotah in nedeljah, kakor je tudi odprto gostišče Zeleni rob na Traticah, ki bo spet stalno odprto med smučarsko sezono. V kamniškem koncu so zimske sobe, ki omogočajo zasilno prenočitev, na Kokrskem in Kamniškem sedlu, na Korošici je pa samo prostor, ki omogoča bivakiranje v majhni sobi. V prijeten kolektiv REDNO ZAPOSLIMO NATAKARICO ali NATAKARJA Informacije po tel.: 051/300-357 Repnik Majda s.p., Vrhpolje 186 PLANINSKE KOČE ZAPIRAJO SVOJA VRATA KOŠARKARSKE NOVICE v LOVŠE TEDEN OTROKA V KAMNIKU V tednu od 1. do 6. oktobra smo namenili več pozornosti otrokom in tistemu, kar imajo otroci radi. V dopoldanskem času smo povabili otroke iz vrtcev in šol na Šutno, kjer so prisluhnili in zapeli z ljudskimi pevkami Predicami, zaplesali ob zvokih harmonike, se srečali z zdravniki klovni iz projekta Rdeči noski, se spoznali z zmajčkom, ki »dela« re- vijo Zmajček. Na svetovni dan živali smo otroke povabili k trgovini Gardeno, kjer so se srečali s hišnimi ljubljenčki in pravili kako skrbeti zanje, zbrali smo in še zbiramo hrano za zapuščene živali, Najmlajši iz vrtca Mojca so v meglenem jutru spontano zaplesali ob zvokih harmonike in »vili kačo« po Sutni. Veseli zmajček je otrokom razdelil »svojo revijo« - Zmajček, z njimi telovadil in plesal, zato so si otroci iz O.S. 27. julij zaželeli skupinske, zmajske slike. gasilci pa so nam prijazno odprli vrata gasilskega doma, nam predstavili delo gasilca in opremo. Le sobotni otroški boljšjak je »odnesel dež«. Napovedujemo delavnice in praznovanje NOČI ČAROVNIC pred Domom kulture v Kamniku v sredo, 31. oktobra, od 17. ure dalje. Vabljeni čarovniki, čarovnice, duhci, vampirji, vile... Jarška cesta 11, 1230 Domžale; Tel: 01/729-9000 Cesta Staneta Žagarja 65b, 4000 Kranj, Tel: 04/280-9000 SREČANJE USPEŠNIH MATURANTOV PRED ZAČETKOM ŠTUDIJA 25. septembra se je šolska avla ŠCRM Kamnik spremenila v svečano dvorano, saj je gostila maturante, ki so uspešno opravili maturo v šolskem letu 2006/07. Še enkrat so prišli na kraj, kjer se niso učili le za ocene, marveč tudi za življenje. Podelitev se je pričela s petjem maturantske himne Gaudeamus in celotna avla je zaživela v neki posebni luči, energija pa je bila popolnoma drugačna kot na običajen šolski dan. Poleg maturantov in celotnega profesorskega zbora ŠCRM-ja so se v avli zbrali tudi direktorica ŠCRM Kamnik Veronika Matjašič Kališnik, ravnateljica ekonomske šole mag. Tatjana Novak ter župan občine Kamnik Anton Smolnikar. Tako kot vsako leto sta ravnateljici obeh šol nagovorili maturante s spodbudnimi besedami, zaželeli sta jim uspešnost na študijski poti in jih spodbudili, naj ne obupajo, temveč sanjajo svoje sanje ponosno, optimistično,... Za popotnico v prihodnost pa je v imenu Občine Kamnik spregovoril župan Anton Smolnikar. Iz svojih izkušenj jim je povedal, da je treba imeti v življenju poleg znanja tudi iznajdljivost in sposobnost. Vsem pa je zaželel jasne in dosegljive cilje. Čeprav bi od novopečenih študentov pričakovali nekoliko več zbranosti in poslušnosti, so bili s svojim klepetom bolj podobni prvošolcem, a jim tega ne moremo zameriti, saj so se nekateri srečali prvič po najdaljših počitnicah v njihovem šolanju. Marsikateremu maturantu so šolski prostori, kjer so preživeli in pretrpeli veliko skupnih uric, obudili veliko prijetnih in manj prijetnih spominov. Šolski center Rudolfa Maistra je konec lanskega šolskega leta dobil kar 12 zlatih maturantov, kar je tri več kot leto prej. Deset zlatih maturantov je bilo gimnazijcev, dva zlata maturanta pa je imela tudi ekonomska šola. Zlat maturant gimnazije, ki je dosegel vseh 34 točk, je Matej Mavrič iz 4.a, prav tako pa so svoje razrede pozlatili tudi: Nejc Gantar - 4.A, Martin Hergouth - 4.B, Klara Kropivšek - 4.D, Tomaž Rifl - 4.A, Maruša Pfajfar - 4.C, Manca Behrič - 4.B, Katja Kostelac - 4.Č, Tina Poljanšek - 4.A, Nina Urh - 4.A. Zlati maturantki ekonomske šole pa sta bili Suzana Sušnik in Petra Opara iz 4.H. Z vsemi točkami pri matematiki so se izkazale Tamara Galjot, Manca Homar in Tadeja Spruk, Mateja Jagodic pa pri filozofiji. Odličen uspeh na poklicni maturi pa sta dosegli Martina Jeras in Maša Jerovšek iz 4.I. Vsi najboljši dijaki so dobili knjižne nagrade, stisk roke ravnateljice, župana in razrednika ter bučen aplavz sošolcev. Po podelitvi so bili vsi skupaj povabljeni k prigrizku v šolsko jedilnico, kjer so dobili priložnost za klepet o preživelem poletju. Veliko dijakov je bilo s svojim dosežkom zelo zadovoljnih, marsikdo pa si je potihem želel, da bi tudi sam stal med zlatimi maturanti ali pa vsaj dosegel boljši uspeh. Za uresničitev takih ciljev pa niso dovolj le želje, temveč trdo delo in vztrajnost. Vsi nagrajeni si zaslužijo pohvalo, saj so za dosego svojih ciljev morali prehoditi pot poštenega dela, vztrajnosti in zavedanja, da je znanje za življenje zelo pomembno. Urša Jerman in Nika Matičič, 3.č. V popotnico letošnjim maturantom so povedali: Veronika Matjašič Kališnik, direktorica ŠCRM Kamnik: »Letos sem izredno zadovoljna z maturanti, saj se jih je kar deset pozlatilo, največ doslej. Vedno smo veseli, če so naši dijaki uspešni. Tudi profesorji so zadovoljni z maturanti, saj so dobro sodelovali. Vsem želim, da bi postali dobri in uspešni ljudje. Zagotavljam, da bodo akademske vode naporne, želim, da hodijo v krogu in krog zaključijo z uspehom. Naj ostanejo takšni kot so, naj se jim uresničijo sanje. Zaključujem z mislijo, da je izobraževanje rodilo množice, ki znajo brati in znajo presoditi, kaj je vredno brati.« Tatjana Novak, ravnateljica ekonomske šole: »Ponosna sem na maturante in dosežen uspeh, ki je daleč nad povprečjem. Obdobje na začetku šolanja je bilo malce raztreseno, s skupnimi močmi smo rešili vse težave, kot kamenček na kamenček gradili svojo podobo, naj se sedaj ta vizija uresniči. Maturantje, sanjajte svoje sanje. Zaupajte misli, da se vedno, ko se ena vrata zaprejo, druga odprejo. Zavedajte se, da je vsak trenutek dragocen, zato živite polno življenje. Generacija 2007 srečno, vsi držimo pesti.« Župan Tone Smolnikar: »Nazadnje smo se srečali, ko so maturantje ozaljšani plesali pred zaključnimi izpiti, sedaj pa opazujem te uspešne maturante. Več kot očitno je, da je še danes kamniška gimnazija trda, neizprosna, a uspešna. Tudi sam sem bil nekoč maturant in se po maturi nisem želel več vrniti v prostore šole, danes menim drugače, saj ostajajo le lepi spomini. Maturantom želim veliko sreče in zadovoljstva v novih iskanjih in izzivih, naj se učijo in uživajo življenje, saj bo v prihodnosti pomembno tako bogato znanje kot tudi iznajdljivost.. Lepo se imejte bruci!« Zapisala BOJANA KLEMENC g: www.euroncap.com I ☆☆☆☆☆ | | TOVOTA VARIŠ velikimaii Variš Terra + www.toyota.si Tako malo je potrebno, da bi imeli tako veliko! Veliko opreme za malo ceno - že od 10.100 EUR!* •Informativna cena za Variš Terra + (51kW / 69KM) s tremi vrati. <© TOVOTA Mlajši pionirji Naši najmlajši tekmovalci so v dosedanjih tekmah pokazali velik napredek pri košarkarski tehniki, na tekmah pa izredno borbenost. Zaradi obveznosti trenerja Igorja Kralja je taktirko prevzel Marjan Košak. Kadeti so letos iz pionirjev preskočili starostno skupino višje in letos od njih ne pričakujemo visokih tekmovalnih rezultatov. Pod vodstvom Davida Šučurja bodo letos nabirali izkušnje za naslednjo tekmovalno sezono. Starejši pionirji Pod vodstvom Igorja Kralja nadaljujejo z uspešnimi nastopi v 2.SKL. V svoji skupini delijo prvo mesto, že prihodnji teden bodo na Jesenicah igrali odločilno tekmo za sam vrh. Mladinci -I so se skupaj s trenerjem Marjanom Košakom in pomočnikom Anžetom Železnikom pokazali za izredno kompaktno ekipo s tekmovalnim žarom in borbenostjo. Trenutno so v samem vrhu skupine 2.SKL. SEMAFOR Člani, 2.SKL, l.krog Pakman Celje : Calcit Mavrica 87-47 (24:18, 17:7, 20:6, 26:16) Mladinci Krško : Calcit Mavrica 68-90 (13:29,13:19,18:25, 24:17) Calcit Mavrica : Rudar Trbovlje 81-56 (18:10, 12:17, 24:16, 27:13 Zagorje : Calcit Mavrica 64-61 (13:11, 14:18, 11:10,26:22) Kadeti Calcit Mavrica : Petrofer Krvavec 54-82 (20:16, 17:17, 6:30, 11:19) Ježica : Calcit Mavrica 104-57 (24:14, 23:19, 33:12, 24:12 Mlajši pionirji Rudar Trbovlje : Calcit Mavrica 37-23 (18:5, 10:10, 9:8,1:1) Calcit Mavrica : Zagorje 33-17 (11:10,14:4, 8:3,1:1) Parklji Ljubljana : Calcit Mavrica 23-42 (4:16,10:12, 9:14,1:1), Starejši pionirji Šenčur: Calcit Mavrica 36-50 (6:17, 6:6, 7:16,17:11) Calcit Mavrica : Europcar Krvavec 40-32 (12:5, 4:3, 8:10, 3:9, 13:5). Calcit Mavrica : Kranjska gora 52-43 (20:8,13:11, 10:6, 9:18) VOZNI RED • Člani, 2.SKL ČALCIT MAVRICA : Ruše, petek, 19. oktober 2007 ob 20:00 ^ALCIT MAVRICA Podčetrtek T. Olimia, petek, 2. november 2()07 ob 20:00 Madinci, 2.SKL ALCIT MAVRICA : LASTOVKA, nedelja, 28. oktober 2007 ob 17:00 Mlajši pionirji ALCIT MAVRICA : PARKLJI B, nedelja, 21. oktober 2007 ob 9:00 Člani pod taktirko Boštjana Ivačiča in Marjana Košaka napovedujejo uspešno premierno sezono v 2.SKL. Članska ekipa je rahlo prenovljena. Iz ekipe, ki ji je uspel preboj v 2.SKL, je odšel sdrno Miha Lebar (Trzin), prišli pa so Borut Štrukelj (Litija), Marko Borko, Žiga Ivačič, Dušan Trifunovič (vsi iz Lastovke). V pokalu SPAR so se prebili v 3.krog tekmovanja, kjer jih je izločil trboveljski prvoligaš Rudar. Kljub temu smo z uvrstitvijo zadovoljni, saj so se uvrstili med 24 najboljših ekip v slovenskem pokalnem tekmovanju. Prvo tekmo v 2.SKL proti Pakmanu Celje so sicer na gostovanju katastrofalno izgubili, upamo, da se slab dan letos ne bo več ponovil. Košarkarska šola Najmlajši se spoznavajo z osnovami košarke vsak torek od 17. do 18. ure v Športni dvorani in ob sredah od 18. do 19:30 na OŠ Marije Vere. Več preberite na http://www.drustvo-mavrica.si 14 18. oktober 2007 ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN Policijski nadzori v oktobru Kot smo izvedeli s Policijske postaje Kamnik bodo v oktobru policisti izvajali poostrene nadzore na območju Občine Kamnik in Komenda. Posebno pozornost bodo namenili morebitnim alkoholiziranim voznikom, še zlasti v nočnem času 20. in 26. oktobra. Hitrost oz. neprilagojena hitrost je glavni krivec velikega števila prometnih nesreč na naših cestah, zato po tudi tokrat pod drobnogledom kamniških policistov, ki sicer izvajajo vsaj dva nadzora tedensko, skrito meritev pa naj bi izvedli 29. oktobra. Poleg poostrenih nadzorov pa bodo policisti kontrolirali tudi uporabo varnostnega pasu, ustreznost prevozov otrok in ravnanje pešcev v prometu. OPOZORILO ZA OBČANE in OBČANKE! Povečano število vlomov v avtomobile in vnovčenj ukradenih bančnih kartic 5 Policijske postaje Kamnik smo prejeli opozorilo, da je v zadnjem času na območju Tunjic, Komende (pri pokopališču) in Kamniške Bistrice več vlomov v osebne avtomobile. V vseh primerih je storilec razbil steklo na avtomobilu in iz vozila odtujil torbico z dokumenti in denarjem, ki je bila puščena v vozilu na vidnem mestu. Občane opozarjamo, da torbic in ostalih vrednejših predmetov ne puščajo v vozilih na vidnem mestu, niti ni priporočljivo, da jih zaklepajo v prtljažnik vozila, ker jih storilec najverjetneje opazuje. Prav tako občane in občanke opozarjamo, da listke z napisano PIN kodo bančne kartice hranijo ločeno in ne v denarnicah poleg bančnih kartic, saj najpogosteje storilci po vlomu z ukradeno kartico opravijo dvig denarja. Saša Mejač ŽALNE SLOVESNOSTI OB DNEVU MRTVIH Združenje borcev za vrednote NOB Kamnik vabi občane, še posebej pa svojce padlih v NOB, umrlih v koncentracijskih taboriščih in talcev ter preživele borce in druge udeležence NOB, da se ob dnevu mrtvih udeležijo ŽALNIH SLOVESNOSTI: V ČETRTEK, 25. OKTOBRA: - Mali Rakitovec ob 16. uri pri spomeniku padlih v NOB; V PETEK, 26. OKTOBRA: - Duplica ob 9. uri pri spomeniku padlih v NOB; - Šmarca ob 10. uri pri spomeniku padlih v NOB; - Rudnik ob 10.30 pri spomeniku padlih v NOB; - Motnik ob 10.30 pri spomeniku padlih v NOB na pokopališču; - Špitalič ob 11. uri pri spomeniku padlih v NOB na pokopališču; - Kamniška Bistrica ob 10. uri pri grobišču padlih v NOB v Zg. Stranjah; - Črna ob 11. uri pri spomeniku padlih v NOB, pri »Jami«, - Komenda ob 11. uri pri spomeniku padlih v NOB v Mostah; - Srednja vas in Sela ob 16. uri pri spominskih ploščah padlim v NOB pri šoli Sela,- - Nevlje ob 16. uri pri spominski plošči padlim v NOB pri OŠ Nevlje; V TOREK, 30. OKTOBRA: - Kamnik ob 16. uri pri grobišču padlih v NOB na kamniških Žalah, v nadaljevanju pa pri spomeniku padlih v I. svetovni vojni; V ČETRTEK, 1. NOVEMBRA: - Tuhinj ob 9. uri pri spomeniku padlih v NOB, na Prevojah v Zg. Tuhinju. Umrl Jožko Kramar, salezijanec, misijonar iz Smarce septembra je v Trsteniku v 89. letu umrl Jožko Kramar, dolgoletni misijonar ki ga je življenjska pot skoraj sedem desetletij vodila po brezpotjih med preprostimi ljudstvi Indije, Burme, Filipinov in Papue Nove Gvineje. Na svoji poti je zgradil mnogo šol in delavnic in tako mnogim mladim utrl pot do poklicev in do kruha. Jožko Kramar se je rodil v Šmarci 5. marca 1919. Po končani osnovni šoli v Kamniku je šel na Rakovnik z namenom, da bi se izučil za tiskarja, vendar je na pobudo takratnega ravnatelja Ivana Zajca postal salezijanec. Ko je leta 1935 napisal prošnjo za delo v misijonih, je bil sprejet in njegova prva misijonska pot ga je peljala v severno Indijo. »Tako se je začela moja misijonska pot, dolga 68 let. Res je, da bi se mogla na prvi pogled zdeti vrsta let med 1935 in 2003 neskončno dolga, toda, če se pri tem razdajaš z ljubeznijo, kot to dela vzgojitelj za svoje prijatelje, čas Jožko Kramar mine kot bi trenil« je zapisal Kramar v svoji zadnji knjigi (napisal je več knjig in slovarjev) Tultul Med bojevniki Simbu. Daljši pogovor z našim rojakom smo objavili pred nekaj leti tudi v Kamniškem občanu ob priložnosti med enim njegovih redkih obiskov v domovini. F.S. Drevo za Zemljo V času globalnega segrevanja planeta, ki nas že »kaznuje« z različnimi naravnimi katastrofami, je eden od načinov boja proti podnebnim spremembam tudi ohranjanje in posaditev novih dreves. Po vsem svetu potekajo različne akcije sajenja dreves za ohranitev našega planeta, ena izmed njih je ENO - Environmental Online. Mednarodno akcijo ENO Tree Planting Day (Dan saditve dreves), ki poteka vsako leto 21. septembra, organizira in koordinira šola Palauo-to iz Finske. Šole po vsem svetu so vabljene, da posadijo vsaj eno drevo, obenem pa gre tudi za simbolično oheležitev Mednarodnega dneva miru, ki se odvija prav na ta dan. V okviru šolskega in domskega parlamenta ZUIM Kamnik smo se tudi letos priključili tej akciji in posadili drevo - okrasni dren, ki nam ga je podarilo podjetje Drevesnica Strgar iz Črnuč. Ob tem smo pripravili tudi kratek kulturni program. Letos je bilo po vsem svetu v okviru te akcije posajenih približno 125.000 dreves v preko sto državah. Mogoče je naš prispevek skromen, a skupnimi močmi vendarle lahko naredimo veliko. In spremenimo svet. Rok Kralj, mentor šolskega parlamenta srednje šole ZUIM Kamnik S- 03/83 94 602 041/689 865^*| Gostišče GTC 902 ČRNIVEC Tiroseh 73 Sobotni večeri pri nas so prijetni - ob dobri hrani, živi glasbi in plesu. To je tudi odlična priložnost za praznovanje rojstnih dni, obletnic, Abrahamov ... Sprejemamo rezervacije za MARTINOVANJE ob živi glasbi ansambla Beli cvet v soboto, 10. novembra ^ DECEMBRSKE ZAKLJUČKE ob petkih in sobotah, SILVESTROVANJE ter NOVOLETNI PLES z ansamblom Bratov Poljanšek Vabljeni tudi na nedeljska m praznična kosila. Spominski park borcev za severno mejo na obrežju Savinje Stilizirane upodobitve Maistra in njegovih borcev v parku na Ljubnem ob Savinji. Člani Zgornjesavinjskega društva General Maister s predsednikom Iztokom Podkrižnikom so v soboto, 8. septembra, slovesno odprli na Ljubnem park borcev za severno mejo. Na slovesnosti, ki je pritegnila člane društev general Maister iz vse Slovenije (tudi iz Maistrovega rojstnega Kamnika) in številne domačine, je o vlogi Maistrovih borcev spregovoril ministre za šolstvo in šport dr. Milan Zver. Poudaril je pomen domoljubne vzgoje mladih v vrtcih in šolah in med drugim dejal: »Takšni prostori, kot je vaš park, lahko neopazno in najgloblje pomagajo privzgojiti ljubezen do lastne dežele in začnejo odpirati tudi radovednost otroške duše za zanimivo preteklost.V Ljubnem ste našli način, da tudi tako pritegnete turiste, športnike ali zgolj sprehajalce. Prav Rudolf Maister nam je lahko vzor kot velik športnik, obenem pa kulturnik, pesnik, narodni buditelj v besedi in dejanju...« Spominska maša v Kamniški Bistrici Čestitkam ob ureditvi lepega spominskega parka Ljubencem in Zgornjesavinjčanom, od koder se je v vrstah Maistrovih borcev za severno mejo borilo preko dvesto prostovoljcev, se je pridružil tudi predsednik Zveze društev generala Maister mag. Milan Lovrenčič. V skrbno pripravljenem in izvedem recitalu so zgornjesavinjski kulturniki z godbeniki Slovenske vojske predstavili zgodovino naših bojev za slovensko zemljo in njeno osamosvojitev. Nad prireditvenimi prostorom pa sta letali Pilatus prikazali svoje veščine. Spominski park leži na obrežju Savinje ob vstopu v Ljubno na površini 1500 m2. Zasnovan je kot abstrakten tridimenzionalni prostor s travnimi ploskvami grebenov, okoli katerih so sprehajalne poti. Gre za zelo abstraktno ponazoritev grebena severne meje, za katero so se borili Maistrovi borci.Na površini ob cesti stoji žična skulptura več stiliziranih vojakov, lik generala Maistra in konja. F. Svetelj V sredo, 31. oktobra, ob 14.30 uri bo v kapelici Lurške matere božje v Kamniški Bistrici maša za vse vojne in povojne žrtve v kamniški dekaniji. Slovesno somaševanje bo vodil dr. Janez Juhant, univ. prof. Teološke fakultete v Ljubljani. Kot že petnajst let zapored bodo tudi ob tej sveti daritvi molitve in prošnje namenjene vsem 1160 padlim iz kamniške in komendske občine ter seveda tudi več tisoč žrtvam pobitih v povojnih pobojih v naših krajih. Samo v dveh velikih množičnih grobiščih, v Dolskem placu in v nekdanji drevesnici na Kopiščih, leži okrog 3000 žrtev, predvsem črnogorske in srbske narodnosti. Ob slednjem se bomo tudi letos dobre pol ure po maši zbrali še k skupni molitvi in prižgali sveče. V tistih dneh, ob Vseh svetih, bomo ob molitvi prižgali svečke tudi na vseh ostalih množičnih grobiščih, tako v Smovcu pri Že-jah, v Kuharjevem borštu pri Mostah, v Sveščevi Jelši blizu Komende, na treh grobiščih (označenimi z železnimi križi) v Podgorju, ob železnem križu na Cuzakovem travniku (v tovarni Trival), vjevni-ku pod Sidolom, na Macesnovcu, blizu Kraljevega hriba,... Da bi le kmalu tudi v naši dekaniji prišlo do strokovne raziskave teh grobišč in posledično do skupnega groba z ustreznim spomenikom! Organizacijski odbor MALI OGLASI INŠTRUIRAM matematiko in fizi-ko. Tel: 723-81-57, 041/322-571. PRODAM uležan hlevski gnoj in bukova drva z dostavo. Tel.: 040/330-900. Iščemo skladiščni prostor na Duplici za dolgoročni najem. Tel.: 041/399-244. ZAPOSLIMO delavca v skladišču. Inf. po tel.: 041/628-290 GARAŽO, zidano prodam v Kamniku, v sklopu niza šestih garaž, pred stanovanjskim blokom na Steletovi ulici št. 19 (v bližini nov vrtec). Cena po dogovoru. Drago, telefon 031/683-759 - po 16. uri. Informacije: 031/497-247. Oddamo ljubke mladičke ovčarke Kale in ovčarja Pakrosa z rodovnikom. Mladički so stari 7 tednov in čakajo dobrega lastnika pri Avtoličarstvu in avtokleparstvu Papež na Podjelšah. Inf. 041/ 683 016 RAČUNOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE za fizične in pravne osebe iHIBOSdo... Kamnik. Zikova ul. 4 tel.: 01/831-45-15, 031/305-451 PRVI MESEC BREZPLAČNO! KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na telefonsko številko 01/56-55-120. IGROPROMET CERKLJE | U. 4. okt. 10, Cerk je, te ,: 04/252 64 40 1 J’ ' . Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure | UGODNA PONUDBA: - ŽITA (komza, oves, ječmen, pšenica, sojine , ipine, sončnične tropine, krmilne moke) i - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, I kokoši nesnice, prašiče, govedo - tovarniške cene I - sprejemamo naročilaza kokoši pred nesnostjo, j ... . I VSE ZA KOLINE: naravna in umetna čreva, špile, kolofonija, začimbe MOKA tip 500, SLADKOR - UGODNE l JABOLKA ZA OZIMNICO IN ZA PREŠANJE Si onfpS - : jh im -===r DOM V KAMNIŠKI BI6TDICI V prijetnem ambientu vam postrežemo raznovrstno domačo hrano, nedeljska kosila, ob žlahtni kapljici odprtih vin ... Vabljene zaključene družbe do 70 oseb na osebna praznovanja kot tudi prednovoletne zabave. Na voljo prenočišča. Informacije: s 01/83 25 544, 031/684 147 Dom je odprt tudi v zimski sezoni. Ob ponedeljkih zaprto. KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA z.o.o. Kamnik, Trg talcev 1 Tel.: 831-76-28, GSM: 041/612-646 Iz našega pestrega programa: * SADIKE odporne sorte jablan, svetovanje, vse za sadje in vrt, * AKTUALNO V OKTOBRU - mačehe, resa in ostalo cvetje, pesek za grobove, sveče ... * NAKUP REPROMATERIALA: - JESENSKA AKCUA GNOJIL, PESNI REZANCI...; * ODKUP ŽIVINE -UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI Za informacije o odkupu živine pokličite na tel.: 041/612-646 ali v Zadrugo na 01 831 26 28. Spoštovani! Ko ob izgubi vašega J najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge | na voljo Neprekinjeno l. Noč in Dan! -k" ^ ti—.. Nudimo vam kompletne pogrebne storitve hitro, kvalitetno, n s posluhom V __________________{( POGREBNIK I POGREBNE STORITVE V Dvorje, d.o.o. DVORJE št 13. * 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 I||i Ne jokajte na mojem grobu, ni me tam, ne spim. Sem v pomladni sapi vetra, v zimskem snegu se iskrim, sem sončni žarek v žitnem polju in dežna kaplja na jesen. Sem zjutraj ptica v mirnem letu, zvečer kot zvezda zažarim. Prosim, ne jokajte na mojem grobu, nisem tam, ne spim. V SPOMIN 22. oktobra minevata dve leti, odkar nam je kruta usoda mnogo prezgodaj vzela našega MITJA BALANTIČA s Tunjic Hvala vsem, ki ga skupaj z nami nosite v srcih, v njegov spomin prinašate cvetje in prižigate sveče. Njegovi naj bližji Oktober 2007 Ti ne veš, kako pogrešamo te mi, spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti. Hvala ti, mami za rojstvo - življenje. Hvala za čast, za ljubezen, skrbi. Hvala za bisere, vtkane v trpljenje. Mami, naj večna ti lučka gori. ZAHVALA V 73. letu je za vedno zaprla oči naša draga žena, mami, babica, sestra, svakinja in teta CILKA ŽEBOVEC iz Rudnika pri Radomljah Ob boleči izgubi naše drage mami se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, krajanom, znancem in mnogim prijateljem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče, ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala gospodu župniku Dularju za lepo opravljeno pogrebno slovo, pevcem Tunjiškega okteta, g. Marjanu Sitarju za odigrano pogrebno melodijo, fovorniku g. Radu Suhadolniku za poslovilne besede in praporščaku upokojencev. Hvala dr. Majdi Ambrož za nesebično pomoč Pn zdravljenju. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iz srca hvala. Mami, pogrešamo Te! Z neizmerno bolečino: možv Vinko, sin Vinko, hčerki Majda in Mojca z družinama, sestri Štefka in Zofka ter drugo sorodstvo Oktober 2007 i 1 1 1 1 1 1 1 1 r SALON KERAMIKE URAL Bolkova 12, Homec -PARKETARSKA DELA -SLIKOPLESKARSKA DELA - KNAUFSTENE IN STROPI -PVC IN ALU OKNA IN VRATA - MIZARSKA DELA adJkptAcij Telefon jfaljcs: MA 01 KOPALNI /7 ADAPTIRAMO CELOTNA STANOVANJA IN HIŠE 1 7£i 24, GS 1E 041/39^4 AKCIJA! Ostanki keramičnih ploščic po 3€/m2 NIZKOGRADNJE, asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov in pranih plošč, izdelovanje betonskih in kamnitih opornih zidov - »škarp« Adrovič & Co., d.n.o., Kamnik, Jerovškova 10 Tel.: 01/83 94 614, 041/680-751. STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik OD 18. DO 31. OKTOBRA 1 0% POPUSTA ZA SUŠILNE STROJE (popust velja pri plačilu z gotovino) •LIKALNIKI -15% več na www.pemecom.si • SVETILA -15% •POSODA -1 AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z fiOTOVINO 00 PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI _____________________________ • BREZPLAČNA DOSTAVA • BANK KREDIT 1+3 DO 1+24! Človeško življenje ni kratko, ker traja, kolikor traja, ampak zato, ker mine. ZAHVALA Mirno je zaspal in odšel od nas dragi mož, oče in dedi RUDI AJDOVEC Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom iz Župančičeve 6 ter Znojil, sodelavcem Titana in Kliničnega centra za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. patru, pevcem ter flavtistu za lepo opravljeno zadnje slovo. Vsi njegovi Oktober 2007 ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale teU 7212 990 ,, \ . ■ . , -■ j Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18b torek, petek 9b-12b Ko ljubezen svojo vso si razdala, o, mama trudna tiho si zaspala. ZAHVALA 14. septembra se je izteklo življenje naši ljubljeni mami FANI ZLATNAR Od nje smo se oslovili 18. septembra 2007 na kamniških Žalah. Hvala vsem, ki z nami delite bolečino. Vsi njeni Radomlje, september 2007 Poletela si gor proti nebu in potonila v temni ocean. Odtlej eno je sonce več na nebu in eno na zemlji manj. Odslej boš živela v naših srcih - tu ostajaš večna! ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustila 'tT/Mmsilk “*drasa "b£rmama in AVGUSTA KLADNIK - MEDI iz Kamnika Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste našo mamo 6. oktobra pospremili na zadnjo pot. Zahvaljujemo se tudi vsem za darovano cvetje in sveče ter besede tolažbe. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Vsi njeni Oktober 2007 Kako prazen je dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega glasu, smehljaja, le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA V 64. letu življenja nas je za vedno zaustil dragi mož, ati, dedek, tast, brat in stric IVAN PAVIČ iz Sel pri Kamniku 14A Iskrena hvala sorodnikom, sosedom iz Sel, nekdanjim sosedom iz Mekinj, prijateljem, sodelavcem in znancem za pomoč, izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče, za sv. maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in trobentaču. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Vsi njegovi Oktober 2007 Ni več trpljenja, ni bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. ZAHVALA V 78. letu življenja nas je po dolgotrajni bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, pradedek, brat in stric JANEZ ŠUŠTAR iz Šmarce Hvala vsem in vsakomur posebej, ki ste mu stali ob strani, ko je bil boj s težko boleznijo. Hvala osebju ZD Kamnik, dr. Dolenčevi, patronažni službi Kamnik in KC Ljubljana, osebju oddelka abdominalne kirurgije. Zahvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali sveče, cvetje in izrekali sožalje. Hvala gospodu župniku Janezu Gerčarju in pevcem kvarteta Krt za lepo opravljen pogrebni obred in zapete pesmi. Vsi njegovi September 2007 X Mercator Hipermarket f&lsečL PIZZERIA ELITA Z VAMI V JESEN - VELIKA IZBIRA JESENSKIH MOŠKIH IN ŽENSKIH OBLAČIL TER POSTELJNINE! * MOŠKE OBLEKE ŽE OD 125,15 € DALJE * DARILO ZA NAKUP NAD 77 € Obiščite nas, pričakujejo vas prijazne prodajalke! svojo garderobo! dflD . r Trgovina z obutvijo ANATOMSKO OBLIKOVANA OBUTEV PRIZNANIH BLAGOVNIH ZNAMK od it 16 - 46 * CICIBAN * GE0X * SUPERFIT *NIKE *FRODDO Velika ponudba šolskih in sobnih copat VINTERSPORT www.clark.si CLARK < ^^■k,CLK jeans Pla£ai1dobis 2 *Akcija plačaš 1 dobiš 2 velja za kolekcijo . CLKjeans do . razprodaje zalog. verjetnih, vi 19,' p\ačaš + qratvsv since 1903 Izberite kvalitetno obutev iz naše pestre ponudbe. V KORAK Z ZDRAVJEM! v mmmmm w, nmiMMMM ^ (3 Q)OC2 PE MERCATOR) ' ---- 1 w w w w CENTER KAMNIK) ČISTILNICA IN PRALNICA tel. 01/8311741 www.dzs.si * * MHk * mK*______ ! S VBBSS ;ii V'i| i k : Mg Mg j n jg ; ■ || vedno nekaj zame BBfj fen: @ ACCESSORIES •/> Nove punce in novo vodstvo vas vabijo v salon/ tudi brez naročanja. Novosti so manikura, poslikava nohtov, ličenje, darilni boni in še kaj. —, _ Q, izvabljeni k frizerju tudi v nedeljo do 13h. olllIHLt FEAvnčvE g Marija www.alpina.si mEssnn opsikr www.mestna-optika.si tV5)(5v» •-* «^>ICMefA7JM4G^ Fabiani nogavice, MC Kamnik, tel.: 01 839 53 10, www.fabiani-nogavice.si .J? ■r J m Mi iennilca Podarite sebi ali vam najdražjim katero od prelepih cvetlic, rezanih ali v lončku. Ne pozabite na posebno ponudbo tega meseca in ugodne cene. 1 Butik cvetlic Kalia, WWW.kalia.si Telefon: 830 9752 Ohicutm. KAMNIK nooiič Butik za Male Živali Strokoven nasvet In širok Izbor hrane, opreme In vsega kar potrebujejo vaši ljubljenci ' ZOOTIC Kamnik, tel.: 01 / 839 52 16 www.zootic.si ^ itibra! .....s