URN_NBN_SI_DOC-Q9XUX7NI

SNEŽKI PAVLIČ V SLOVO M arija Pavlič, rojena Zidar- tako je zapisano na uradnih papirjih. Za vse, k i smo jo poznali, je bila zmeraj samo Snežka. Rojena je bila 8. oktobra 1927 v Ljubljani, um rla je 14. julija 1991 prav tako v Ljubljani. Med tema dvema datum om a je teklo življenje, ki je bilo včasih zelo lepo in včasih zelo bridko, kot je pač večina človeških življenj. Mladost v ugledni meščanski d ru žin i z vsem, kar sodi zraven: dobra vzgoja, udobno ž iv­ ljenje, brezskrbnost, pričakovanje, da bo zmeraj tako ali še lepše. Potem, ob koncu vojne, razpad tega sveta in razpad družine. Očim, ki ji je bil dober in drag kot oče, z njenima mlajšima bratcema em igrira. Snežko z na sm rt bolno materjo izselijo iz dotedanjega doma in jim a zasežejo imetje, da se morata brez vsega zateči k sorodnikom . M ati km alu umre, Snežka nekaj mesecev pozneje m aturira in mora odtlej sama skrbeti zase. Že njena prva zaposlitev je p ri knjigah in pod streho NUK-a, v tedanjem Federalnem zbirnem centru, ki je deloval v prostorih sedanjega časopis­ nega skladišča. Tu dela p rib ližn o leto dni, sredi 1.1947 odide v Beograd, k svojemu pravem u očetu, in je tu d i tam zaposlena kot knjižničarka pri Savezni planski kom isiji. Sredi 1.1948 se vrne v Ljubljano, dela samo eno leto v Mestni ljudski knjižnici, 1. septembra 1949 pa nastopi službo v N arodni in univerzitetni knjižnici, kjer ostane vse do svoje upokojitve 31. oktobra 1982, ves čas v stvarnem katalogu. Poleg redne službe se zlasti v prvem desetletju pridno ukvarja tu d i z društvenim in d ru g im strokovnim delom. V letih 1950 do 1953 in potem spet 1960 do 1961 je tajnica naše strokovne organizacije. Leta 1951 zbere in uredi skupaj z zdaj tu d i že davno pokojnim kolegom Josipom Rijavcem gradivo za publikacijo Slo­ venske knjižnice - Pregled ob štiridesetletnici slovenske knjige. Sodelujeta tu d i p ri izdaji popisa Knjižnice u Jugoslaviji /1 9 6 1 /, kjer sta odgovorna za slovenski del. To so suhi podatki, zunanji o k v ir nekega življenja. A kakšen je b il človek, ki se je prebijal skozi to življenje, kakšnega so ga videli kolegi in kolegice, kakšnega tisti, ki so m u b ili blizu? Ljudje, ki so srečevali Snežko v knjižnici, so jo poznali kot natančno, vestno in zanesljivo delavko, ki n ik o li ni silila v ospredje, a je bila eden tis tih n e p o g re šljivih zid a ko v, k i sestavljajo trd n e tem elje našega knjižničarstva. Njeno znanje jezikov, njena razgledanost po svetu kulture in svetu nasploh sta presegla običajne okvire njene formalne izobrazbe, in to svoje znanje in sposobnosti je znala bistro in koristno uporabljati pri svojem delu. Delo zanjo ni bilo lo "služba" in nabiranje let za penzijo. Vsako dobro opravljeno delo - in njeno je bilo zmeraj dobro opravljeno - ji je bilo v veselje in zadoščenje, z vsakim d obrim delavcem si je bila dobra, 147