V torek,
četrtek in saboto
izhaja in velja:
Za celo leto . 7 for. 50 kr. „ pol leta . 3 „ 70 „
„ četrt leta 2 „ — „
„ mesec . . — „ 70 „
Po pošti:
Za celo leto 9 for. 50 kr „ pol leto . 4 „ 80 „
„ četrt leta . 2 „ — „
„ mesec . . 1— „ 90 „
„Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke 1“	Nar. pesem.
Št. 3«.
V Celovcu v četrtek 28. marca 1867.
Oznanila.
Za navadno dvestopno vrsto se plačuje: 5 kr., ktera se enkrat, 8 kr., ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; veče pismenke plačujejo po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr.
Rokopisi šene vračajo.
Tećajlftl«
Svoboda jo le za pridne in omikane deržavljane!
• V Londonu 22. februarja 1367.
Namerjam sicer v bodočih dopisih primerjati potrebam avstrijanskim ustavno in parlamentarno življenje angleško in to posebno v sedanji za Avstrijo tako važni dobi; pa dozdeva se mi vredno poprej tudi o tem premišljevati, kakšna, rekel bi, „posoda8 se mora pripraviti za to dragoceno blago, za svobodo, za pravo ustavo, ktere Avstrija tako živo potrebuje; kako se mora ustavno življenje početi in kedar se počne, kako jo treba delati, da zopet ne propade? Po mojih mislih na svetu ni nič absolutno dobrega, temuč vsako dobro je relativno in je le tedaj dobro, ako je na svojem mestu in ako se tako rabi, kakor je treba. Vprašam tedaj, ali je mogoče, da človek, ki so edino le po despotiškej sistemi in za despotizem in za vse pokorno služabništvo odgoji, bode se zmenil ali brigal mnogo za ustavno življenje? Vprašam dalje, ali je v Avstriji svobodi, svobodni konštituciji primemo, kakor se odgojuje vaša mladina? Praktično ali po lastnih skušnjah poznam zdaj šole avstrijan-ske in angleške in vidim obojih sad; vprašam še zato, ali se kaj stori, ali jo dopuščeno kaj storiti, da bi učitelj kazni ali po-svaritvi ne zapadel; da sc v srednjih šolah, posebno na gimnazijah, ki so pravi temelj najboljše odgoje in zibel vseh prav omikanih državljanov, mladina s takimi pojmi seznanja, ki so vsakemu državljanu za ustavno in ob-Čekoristno življenje potrebni? S tem pa nikakor nočem reči, da bi se na avstrijanskih gimnazijah nauk zanemarjal; ali je pa sistema, po kterej se uči, kar se uči in kako se uči, prava? Gimnazije so zibel, kakor sem ravno rekel, za najbolj omikano, tedaj bi morale biti tudi za najkoristnije državljane; taki so pa v konštitucijonalni državi ti, ki bi se v duhu prave svobode odgojili in potem v duhu prave konštitucije živeli. Ali pa je to tako v Avstriji? *Na odgoji je vse ležeče, ker ta stori še le človeka — človeka v pravem pomenu in mu vtisne značaj, kteri mu je po tem neizbrisljiv. Ako je tedaj Avstrija volje biti prav ustavna, mora biti odgojivanje tudi ustavi primerno, pa ne despotizmu in služenstvu. S tem pa zopet ne mislim, ako menim svobodno od-gojo, razuzdane, timveč nasproti v pravem pomenu svobodno, ki je stroga in resna, ki odgoja državljane prave, svobodne , ki so si svesti, da so državljani in živijo po zapovedi:	„Ne stori drugemu, česar nočeš,
da drug tebi no stori,8 kar jo svoboda. Odgoja za svobodno in pravo, ustavno življenje je gotovo mnogo mnogo teža, kakor za despotizem ali „očetovsko8 vlado; pa tudi mnogemu mnogemu številu ljudstva je de-spotična vlada veliko bolj prijetna in ljuba, kakor svobodna, ustavna, in ako ravno ti tudi po svobodi kričijo, delajo to le zato, kej^ je zdaj v „modi8, ker se jim ta prav lepit beseda dopada in pomena njenega nikakor ne razumejo. Nad tem so vendar nikakor ni čuditi. Naj pa še to stvar s jirifiko razjasnim. Kar je monarhija v Obširnem, to je vsaka famibja v ožem po-
menu; v absolutni monarhiji je zapovednik vladar, v lamiliji pater familias ali družinski oče; kakor se v absolutni ali despotični monarhiji državljani za nič brigati nimajo, temuč lo to storiti, kar jiin vladar zapove, torej samim za se misliti in skrbeti ni treba, tako v familiji oče za nedoraščene otroke svoje skrbi in kako brezskerbno in prijetno ti živijo! Koliko si jih ne želi vedno pod takim očetovskim krilom živeti! Vendar kakor otroci odraščajo, tako jih ali lastni nagon ali sila nudi, da se odtegnejo očetovi skrbi, da postajajo sami svoji ali svobodni. Kedar tako otroci sami svoji gospodarji postanejo, jim oče več ne zapoveduje pa tudi za nje več ne skrbi, bodi si dobro ali slabo. Ta samosvojnost ali svoboda, kakor je od ene strani prijetna, tako je od druge resna in zanikernim, nevednim in lenim neprijetna. Ali ni ravno tako tudi v državi? Zdaj bi „očetovska8 vlada avstrijanske države imela nehati, kor so se že njeni otroci ali državljani, nekteri bolj nekteri manj, iz detinstva izkopali in toraj ti, ki so skerbni in previdni; ti, ki so prepričani, da bi sami za se boljše skerbeli, kakor se je dozdaj za nje skrbelo; ti, ki so zvedeni in marljivi in svojo zvedenost in marljivost med seboj za svoje dobro in k svoji sreči obračati hočejo in nočejo, da bi se leni troti, s kterimi morajo biti v enem in istem košu, z njihovim trudom pitali; ti, ki hočejo napredovati kakor čas napreduje, ti hočejo biti sami svoji, hočejo biti svobodni. — Kakor tedaj je samosvojnost le tem otrokom prijetna, ki so imeli očeta, ki je slabo skrbel za nje ali ki so vrli, previdni in marljivi, vede, da jim jo bolj častno, boljše in koristneje, ako so sami svoji, —■ tako je samosvojnost ali svoboda, svobodna ustava le tem državljanom primerna, koristna, potrebna in častna, ki so za samosvojnost odrasli, se odgojevali in dozoreli, ki so vrli, previdni, marljivi in častni; takim državljanom pa, ki so le kakor troti pri drugih bu-čelab v košu, ki so nemarni, nevedni, leni, kterim ni mar za čast, ali vsaj za pravo čast ne, ktero čednost ali krepost daje, ki v državnih službah sicer znajo sejati, pa to ne glede na dobro ali blagor svojih sodržavljanov, temuč te le kakor pijavke pijejo in s krvjo njihovo se tako napojeni, svetijo; takšni državljani, ki hočejo brez svoje skrbi in brige živeti, ki nočejo za se misliti, ki zo daleč za napredkom in časom sedanjim zaostali in se nočejo truditi zopet ga doteči; vsem takim ljudem je samosvojnost, svoboda in ustavna vlada najvoča kazen, največa nesreča. Naravno jo zato, da se ta vrsta ljudi vedno upira in tudi bode upirala vsemu, kar je ustavnega in proti takšnim trotovskim interesom.	(Konec pride.)
Avstrijansko cesarstvo.
Iz Dunaja. (Politišlci obzor; dunajska slov. mladež; slovesnost na slavo Strossmajerju:) — Tužno mora postati pri srcu vsakemu Avstrijanu, ki resnično ljubi svojo očetnjavo, ako pregleda današnje stanje mile nam Avstrije. Tako daleč je
prišla že po bistroumnem in »previdnem ravnanju nemških prvakov, da prav za-prav le še nekako skrivoma obstoji, njeno ime pa se zmirom bolj in bolj spodriva ter se že skoro nikjer več ne bere in ne sliši, /ato pa se slišijo in berejo druga imena, ki so dandanes nekterim žalibog važniša postala, kakor jim je Avstrija sploh; sliši in bere se zmiraj le o „Cislajtaniji8 in „Ogrskem8. Kar pomenja beseda Cislajtanija, to je slavni dr. Rieger v češkem zboru izvrstno povedal. Enako neumno in neprilično pa je tudi to, ako uemški časnikarji iz same skrbi, da bi se Ogrom ne zamerili, o Ogrskem zmiraj le kakor o drugem ali morda še celo prvem samostalnem delu Avstrije tako spoštovavno govore, da rajši mesto občne besede, če tudi o občnih zadevali govore, vedno le „Ungarijo8 in „Cislajtanijo8 ženejo. Litava zdaj toliko imenovana je zares tako majhna in malovažna reka, da še vredno ni, takega pomena jej dajati, ker tudi v jako malem delu meji omenjeni polovici Avstrijo in še tam ne povsod natanko. Da, bolj ko se Nemcem dokazuje, da je cela reč z Ogri le prazna in za blagor Avstrije malo pridna, bolj meljejo zmirom le eno in isto, ter se še ne sramujejo reči, da Slovani hočejo Avstrijo razdreti, akoravno so jo sami že razdrli ali vsaj razdvojili.
Da se v Avstriji res godi, kar dandanes nikjer drugod ne, temu je dokaz tudi sa-mosvojna vpeljava, posebno pa silna izpeljava nove vojaške postave in preziranje tega, kar so skoro vsi deželni zbori sklenili prositi, da naj se namreč čaka, da jo potrdi državni zbor. Državni zbor nam je sila potreben; čemu pa so razpustili tri deželno zbore in čakati moramo spet na deržavni zbor? So li morda mislili, da bo ljudstvo pri drugi volitvi može, kterim je prvokrat z vo-litvijo svoje zaupanje tako sijajno pokazalo, zategadel popustilo, ker so zanj delali, kar so mogli? Morebiti si zvolilo one, ki mu jih dvalistični Beust-ovi podporniki na vsak način priporočujejo! Gotovo so se pri tem jako zmotili, in trdno upamo, da bomo zopet iste može, ali še več naših v omenjenih zborih pozdravljali. Potem bo slavni Beust in njegova stranka imela naj boljši dokaz, kako umno in premišljeno dela in kako zlo je treba, da deržavni voz krene na drugo pot. Kako pa bi se tudi dalo misliti, da bi mož, ki še malemu Saksonskemu ni mogel zadostiti, že od nekdaj posebno pa dandanes tako zapletene in težke Avstrijanske zadeve dobro izpeljali? čudež božji bi se moral zgoditi.
Pa potrpimo, naj nam zadostuje svest, da je našo postopanje in da so naša dela pravična in da bo bodočnost kazala, kdo je narobe politiko delal in Avstrijo podkopa-val? Pa obernimo naše oči na bolj vesele reči! Ozrimo so nekoliko po slovanski mla-deži, postavim po slovanskih slušateljih dunajskih višib šol! Vsakemu rodoljubu mora srce radosti skakljati, gledajočemu njeno obnašanje. Že večkrat se je pisalo „Slovencu8, da se vsi Slovani pogosto shajajo, ter se zares kakor bratje zabavljajo in ljubijo. Tudi 18. t. m. smo se zbrali na poziv vrlega hrvaškega društva „Velebit-a8 vsi Slo-
vani, da bi vsi skupaj praznično obhajali god slavnega škofa Strossmeyer-ja. Kakor navadno se nas je kmalo toliko zbralo, da nam je še v precej prostorni dvorani prostora manjkalo. Ali to ni najboljše znamenje, da smo med sebo složni, ter priznamo očitno, da je tisto, kar je bratom Hrvatom naj ljubšo, tudi nam enako ljubo, in da ne spoštujejo samo oni Strossmeyer-ja kakor prvaka svojega, kakor solnce med zvezdami, ampak da so vsi drugi Slovani ž njimi enakih misli! To so pa še tudi dobro pokazali navdušeni govori, ki smo jih slišali od vseh strani, in brezkončni „Živijo“-klici na zdravje Stross-meyer-jevo. Bog daj, da bi tudi mi Slovenci imeli take može, kterc bi v vsem primerjati smeli s slavnim Strossmeyer-jem! Itazuu tega pa, da se združujemo vsi Slovani ter gojimo slogo med sebo, sklenili smo Hrvati, Srbi, Bulgari ih mi Slovenci, da so bomo tudi mi za se v vsakih treh tednih shajali, da se še boljše spoznamo med sebo in se seznanimo z literaturo in zadevami Jugoslovanstva po-prek. V četrtek 21. t. m. imamo prvi shod. Bog daj da dosežemo svoj namen v korist sobi, našemu ljudstvu in mili naši majki Slavi! Živila! '	F. iz Viša.
-----5<X-- *
Slovensko dežele.
Iz Celovca. (Volitve; — Ogcrsko;— naše stanje.) Več kot 4 milijonov ljudi na Češkem in Moravskem jo že odgovorilo na vprašanje , kaj da kaj mislijo o Beustovej politiki. Volile so na češkem in Moravskem kmečke občine, mesta in tergi in sicer tako, da vsem „Verfassungsfreundom" gotovo že-
Besednik,
Obrazi iz Ljubljane.
10. marca.
„Spiit kommt ihr, doch ihr kommt ge-wiss“! Kdo? bodo vpraševali radovedni Ljub-ljančanje. — Nemškutarji, ali kakor sem slišal Moravčana izgovarjati: meškutari, pridejo danes na vrsto. To ti je brate posebna „species animalium bipedum", da s Platonom govorim, in vredno je izslcdovati njihov rod. Pravi „meškutarji11 so polutani; ali jim je oče Nemec in mati Slovenka, ali pa vice versa. Edina hči kakošnega bogatega Kranjca (kterega predod je še reščeta prodajal, ali pa krošnjo nosil, in ker je samo o čebuli in le o božiču o špehovki živel, sc zelo obogatil), vzame si za moža kakšnega škri-ca. Ker ima velik naslov, postavim k. „ Registratureinreichungsprotokollssubstituts -adjunct", in zvezde na kolerju, sabljico kraj suhih beder, zna galantno govoriti, (leklamo-vati, na glasoviru igrati, pesničiti, z eno bo-sedo, ker je „gebildet", vzame ga moja mlada Kranjica za moža in rodi „nemšku-tarja"!
Gospa „Registratureinrcichungsprotokoll-substitutsadjunctin" pride v družbo gospa „Regierungscomissionsdelegationsrathin, Miinzamtsinspectionsofficialin", in kakor sc vse te visokopostavljenc ženke velijo; tukaj se popolnoma spremeni v Nemkinjo, slovensko le še govori z deklo in branjevkami, bere: „Gartenlaube", roman „Soli in Haben“, namesto „Novic" — „Laibacharco", posebno duhapolni „Laibacherčin" Feuilleton, in postane črez noč sovražnica slovenske narodnosti. Tako odgojuje potem svojega sinka, oče mu prepove v šoli se slovenski učiti, ker njegova „Muttersprache ist deutsch"! Sinček so izšola v družbi, ktera se pozdravlja z „gut heilom", so napoji čerstvega nemškega duha, postano v Ljubljani: „Exhibi-tenprotokollsfubrungsingrosisstenpraktikant",
----- 150 -
lodec poka in slabo de. Delalo se je na volilen na vso strani, po postavnih in nopo-stavnih potih, po vseh uradnijah, ustmeno in pismeno, z lepo in z gordo:	pa vso je
bilo zastonj, narod češki je tordno stal kot siva skala in pred celim svetom zagermel: Mi nočemo Beustove politike, ktera Avstrijo seka na dva kosa, jo terga in slabi, jemlje deželam in kraljestvom starodavno pravice in svoboščine in dva naroda postavlja nad vse druge. Pričakujemo vsako minuto telegrame iz bele Ljubljane, ki bodo nam gotovo prinesli veselo novico, da so tudi Slovenci na Kranjskem izvolili svoje stare poslance in tudi obsodili s Cehi vred Beustovo politiko. Kaj pa potem?! Po naših mislih je Beust, ki ne pozna dobro avstrijanskih razmer, deržavni naš voz zapeljal v globoko močvirje, in Bog daj, da bi nam časa ne zmanjkovalo srečno iz blata potegniti ga. Kajti kolo časa se hitro in čudno suče! Na Ogerskem se na videz še dobro kaže, pa premalo jo, kar Ogcrsko kraljestvo celej der-žavi prepušča; preveč se je Ogrom dovolilo in rade volje no dajo trohice več iz svoje pesti. Levičnjakom ali tigrom pa je še to vse premalo; ti nočejo z nami nobene druge zveze, kakor to, da imamo mi in oni enega in istega vladarja. Kje jo pa po tem takem edina in močna Avstrija?! In treba nam jo bode; kajti na vse kraje okoli nas se napravljajo čudno reči, ki nam kažejo veliko nevarnost za našo Avstrijo. Bismark je spravil pod prusko palico že vso Nemčijo in tako nabral armado, ki šteje več kot 1 milijon vojakov, Prašamo, ali jo Bismark Avstriji prijatel? — Italija se dalje bolj in bolj druži in veže, zraven pa še ni pozabila, da tudi na Primorskem, v Dalmaciji in na Ti-roljskem toliko in toliko Italijanov živi. Ali
ker kot rojen Ljubljančan dobro zna kranjski, saj ga je pestema Vičanka naučila ali pa mu je kakšen profesor „zeugniss ausšto-lja.1 “ 1 Naš polutanček sedaj od dno do dno narašča v naj hujšega nemškutarskega zmaja, in pervo svojo moč pokaže v dopisih v „Tricstcrco" ali „Klagenfurterico".
Druga „species" nemškutarjev so rodi iz čisto slovenskih rodbin. Oče irt mati sta zrastla pod Krimom, v Ljubljani si kupila hišo, napravila oštarijo, nemščino, le oče tolče za silo.
Sinka dasta učiti se kakošnega rokodelstva v Ljubljani pri kakošnem rokodelcu, lcteri jo iz „rajha" doma, ali v Ljubljani se obogatil, večkrat Kranjico z bogato doto za ženo dobil, vendar ni sc nič akliinatizoval in naturizoval.
Slovenski fantič so nauči nemščino mod noprcnehanim psovanjem: „du dummer bin-discher Bua"; dobi svoj „Freibrief", mojster njegov mu reče, naj potuje v Wirrtcmberg, tam se bodo kaj prida naučil. Naš „gscll" prime za palico, pošlata vse kljuke, pride celo v „jottliclrcs Berlin", in so naziza tako nemško kulture, da, ko domu v Ljubljano pride in ga ljuba mamka po slovenski pozdravi, od jeze zarenči: „Bos Mutter, dieso Sprolr kon i nit hercn!" Ta ogiblje so vseli narodnih družb, pomiluje svojo rojake, kteri so med Sokolci in ne med Turnerji, razši-ruje po vseh oštarijah nemškega duha, in neprecenljivo nemško kulturo, sc smeje, če njegovi verstniki gredo ob nedeljah ali vsaj o veliki noči k očetom frančiškanom; domači zvonovi zvonijo po celi slovenski deželi, žulji kranjskoslovci:skih kmetov jih kupujejo — ali njemu tujščina prijetnišo zvoni, kakor glas domačega jezika, kakor zvon domačega narodnega delovanja.
Tretja „species meškutarjev" so rodi po gradili, čelii jih imenujejo „Karabačni-kovi sini." Oče in mati sta čista Kranjca. Preded je bil „kostnar ali šofar", vtikal je noporednežo v klado, bil jo varuh stolice, zraven tega skrben oskerbnik grajščinski. Njegov gospodar „kavalir na palec", je večidel živol v Boču ali v Benetkah, dobival
to ni nevarno za Avstrijo? — Ravno naznanjajo časniki, da so dežele Serbska, Gorška. Romanska in Černogorska med seboj sklonile r neko zvezo, kterej glava in duša je menda Rusija sama. — Tudi Bulgari so pri sultanu i prošnjo vložili, naj se napravi posebna bul garslca kraljevina, ki bode le na tankej niti 1 visela pri sedanj oj Turčiji. Tako reči sc snujejo okoli Avstrije, — ni se tedaj čuditi, i da se bojimo hude, nevarne nevihte.
Ničesar pa bi so no bali, ko bi bila Av- j strija znotraj lopo uravnana, in narodi vsi zadovoljni in pomirjeni. Kar pa Nemcem po glavi roji, ni nobena skrivnost: „Nobene Prusije, nobeno Avstrijo več, — le zedinjena Nemčija mora biti", tako so klicali in javeljne ne bomo preveč rekli, ako terdimo, da ravno to velja tudi še danes. Madjari so za zdaj, ko jim vse po volji gre, res zadovoljni, veseli in navdušeni. Pa — ali ni bila taka tudi i leta 1848. Začetek je bil nebeško 'lop in vesel, konec pa kervav in žalosten! In naj da so Madjari vsi Židane voljo, kaka pa je z drugimi narodi ogorske krone? Kaj pravijo Ilervatje, Slovaki, Serbi in Romani? To jo gotovo, da zadovoljni niso! — Naj se toraj močni in jasni glas dežele češke, moravske, kranjske in tiroljske ne presliši in politika naša zasuče na boljšo pot!
Iz Beljaka. (Krajnci pazite!) Tudi k nam je prinesla ljubeznjiva tetka „Lai-bacherica" v svojem naročji čudno ptičico i iz bele Ljubljane. Pa kaj bo počela sirotica ptujka v krajih, kamor tetka zahaja, ker je ne razumijo ptice, ki so so izvalile v njej sorodnem gnjezdu? Sanja so jim sicer, da poje enake viže, vendar jo plašno hodijo od I strani pogledovat, ker je no umejo ter jej! torej tudi prav ne upajo. Že je enkrat tu-kajšni nemški liberalizem sebi v zobe pljunil,
srajco iz Pariza in hlače iz Londona in ves! omehkužen pride črez nektora leta v svojo! domovino. „Forboltar" (v to čast jo avan-ziral med tem naš „brič") mu pove, da je grajščina prišla na kant, žalost našega „kad valirja" prestavi v večnost, pri dražbi kupi j „Ferboltar" grajščino, sežgo svoje irhaste hlače in sc ohleče v kavalirjeve. Postane grajščak, pozabi kranjščino in svoj rod, postane trd Nemec, kolikor se to v eni generaciji storiti da, in pošlje svoje sinove v Gradec ali na Dunaj. Ti kakor grajščakovi sini sc dajo zapisati v dijaške družbe: „Tartarus, Silesia", „Frankoma" itd. in izšolani pridejo domu celo potujčeni, so jezijo črez narodno1 gibanje, zasmehujejo mlado slovensko slovstvo, ne morejo zapopasti, kako se nekteri fantasti prederznejo celo narodno politiko delati, kandidujejo za deželnega poslanca in drugega ne govorijo, kakor „ja in nein*, v deželnem zboru.
Zopet še najdeš v Ljubljani drugo „species nemškutarjev". Ti so bili v mladosti goreči myodnjaci, ali ker njihov egoizem ni našel zadostenja, šli so v nasprotni tabor. V tem besnijo proti svoji domovini, in ker jih želja za neumerljivostjo neskončno pika,' prizadevajo si — Herostratovo slavo zadobiti.
Tukaj imaš brato spot nekoliko obrazov iz Ljubljane, v kteri sedaj vse politizu-jo, narodnjaci in federalisti v enem, „verfas-sungstreue" in meškutarji v drugem taboru. Slednji imajo dobre vohune, in želeti bi bilo narodnjakom večo previdnosti in manj od-kritoserčnosti, zakaj vsaki večer „Klub" ne-narodnih že zve, kar so narodni sklenili! Marljive roke popisujejo vsa pomenkovanja narodnjakov v svoj dnevnik, kterega posnetki so vsak teden pošiljajo vredništvu nove „Prcsse" itd, ktera potom iz njih kuje vvod-no članke.
Toliko za danes. Kadar bode Ljubljana zopet mirniša, bodem nadaljeval svoje študije in ti zvesto priobčil vse zanimive prikazni. Z Bogom! Vos tvoj
Dalibor.
ko jo v kavam mirno lezočega „Slovenca11 j kratko malo obsodil „ad lcones“. Ta kukavica, ki jo jo tetka iz Ljubljane prinesla, da bi se tukajšni čuki od nje kukati učili, bo morda vendar le našla milost, sc ve da le pri čukih, sokoli pa jej bodo branili, da ne I prikuka med nevedne in priproste ptičice, ki še ne znajo ločiti kukavične zalege od nedolžnih jajčič. Ravno je nek jezičen dohtar nomškuta-rsko kukavico v roči svaljkal in videlo sc mu jc, da le nekaj besedi umi, kar nenadama tudi meni v roke prileti. Pri tej priči mo vpraša dohtarjev tovarš:	„Ver-
stehen Sie slovenisch? Sie sind ja doch kein Krainer." — „In Yillacli braucht man ebon kein Krainer zu sein, um slovenisch zu ver-! stehen; es wird \vohl auch in Moskau und in Stillwater verstandon, doch muss ich Ihnen I gestehen, dass ich zufallig einer bin", tako sem mu odgovoril. Potem se vsedem ter začnem kukavico skubiti. Ko sem bil z delom pri kraju, čutil sem, da me serce boli. Razne misli mi rojijo po glavi, razni občutki navdajajo persi. Dozdeva so mi, da vidim pred sebo moža, ki je od zmerzlino otorpnjeno kačo djal v nedrijc, da jo ogreje, ona pa nelivaležnica mu zasadi svoje strupeno želo v serce; za njim vidim volka, ki jc oblečen v jagnjetovo kožo; za njim kačo, ki se plazi med žlahtnimi cvetlicami; za njo prideta Judež in Efijn.lt, ki peljeta v sredi med sebo glasovitega Herostrata. Ko ves osupnjen gledam to britkih solz vredno procosjo., ki se ko bi trenil v tla progrezno, vidim nad jamo vstajati lep okinčan spominek, okoli njega pa se vlači ostudna megla, ki puhti izpod spominka tor priča, da pod njim čudno gomzi v plesnobi in gnjilobi — jaz pa se stisnem z mezincem in palcem za nos ter — zginem!
o Iz Ljubljane. Dr. (Čudili plod nemške, Kultura) *) NemšlmtaTska'tfdg¥amn6št in neotesanost'jo pri nas do vrha prikipela, kajtiprederznili so sc v pruski plači stoječi nemconi na najvrliša poštenjaka prečastite naše domorodno konzistorije dva lista i pisati, v kterih so jima grozi, da, ako v J štirih dnevih ne izstopita iz narodnega vo ■ j lilnega odbora, smeta se nadjati najhujšega!?
Enako pismo jc doletelo tudi na svetlega
-	kneza in škofa, naj z vso mogočo cneržijo
-	na to delajo, da so prečastita naša duhov-i ščina pri volitvah nikakor ne sme udeleževati,
temuč meze in z zvezanimi rokami naj pro-) pusti sebe in slovenski narod ustavoljubccm j in njihovim priveržencem v obdelovanje • in pripravljanje godnosti za pruske j krokodilove zobe. Vsak teh svedokov j nemško izobraženosti pa se je končal s tri-i kratno slavo na zedinjeno veliko nem-v čij o, segaj očo od severnega do jadranskega morja, se ve da pod pruskim klo-
-	bukom. Datirana so bila ta pisma iz Trsta, ,i toda kaj pa da v Ljubljani narejena in brez d podpisov, ker ti nemški vitezi žalostne po-
stave imajo pač velik g .... , vendar v h istini jako malo korajže; zarad tega pri-t krivajo vedno svoja nepoštena lica poštene-i’ mu svetu, ker le na skrivnem enako lupežhi-J kom in zavratnim morilcem grozilna ])isma L- med značajno duhovništvo pošiljajo. To pa s- še ni vse!
i Znani glasoviti rcnegati in pritepljoni tujci, lcteri pri nas v nemškutarski politiki zvonec nosijo, podali so se pretečeni teden k svetlemu knezu in škofu, da bi Oni pismeno in ostro prepovedali svojim podložnim duhovnikom, naj bi se ali popol-noma volitve zderžavali, ali pa agitovali za ro izveržonco in odpadnike našega naroda, h Daljo so ti rogovileži, prištevši svitlega kneza in škofa k svoji, to je nemškutarski i3 stranki, v svoji neomejeni nesramnosti za-i- ktevali, naj bi jih naš vladnika ne le pod-j- pirali djansko po okrožnicah, temuč tudi z obilo novci jim pod ramo sogli, ker agi-tovanje neki sila veliko denarja stanc!!
*) Ta dopis smo prejeli iz verjetne roke, — pa vendar ; smo pripravljeni preklicati ga, ako ni res. Vredu.
Molče poslušajo vladika prečudno družbo, ko pa govonvk neha, vladika zopet molče v nek' )i.,zuico sežejo ter oni čudni plod nemške omike, prelepo brezimno pismo na dan izvlečejo ter ga čitati ponudijo pruskim agitatorjem rekoč, da obžalujejo njihov osebni trud o tej zadevi, kor že pismo dosti jasno govori, kaj da Jim jc storiti. Izgovorivši te besede se „agentom" priklonivši zapusto knezoškof sprejemno dvorano in začudeno deputacijo, ktera jo z nekoliko daljšimi obrazi zapustila škofovo palačo, nego jih je pri svojem dohodu imela. V resnici pa mora tako in enako djanje vsacemu rodoljubu globoko v srce segati, ker vidi, kako pro-derzni so v naši lastni domovini tujci in domače izdajice, kako posebno prvi pod očmi visoke vlade naj svetejše pravico gostoljubnosti z nogami teptajo in z vso mogočo silo na to delajo, da bi našo prelepo kranjsko deželo germanizovali in tako ugodno naredili za strahovite prusko zobe in nemški protestantizem.
Vidi se pa tudi jasno iz vsega tega oni hvalisani nemški liberalizem, kteri pri vsaki priliki, kjer ni v gotovi večini, ves policijski in birokratični aparat na pomoč kliče, da bi s pomočjo tacih zaveznikov še dalje pri nas vladal — in domačinom kruh iz ust trgal. Saj je celemu svetu znano, kako zelo hrepenijo tukajšni „ustavoljubci" po tisoč forintnili stoleh v dež. odboru.
Na nogo tedaj vsi vrli sini matere Slave, uikarte se dati v kozji rog vgnati tacim in in družim škricem—nemconom, kteri svojo podporo najberže od Gustav-Adolfove družbe na Nemcih dobivajo, ampak delajte pošteno in brez strahu v smislu narodnega napredka in resničnega blagra naše mile domovine; kajti kakor je istina, da je vsak človek sam kovač svojo sreče ali nesreče, ravno taka jc pri posameznih narodih, in kakor si bodemo postlali, tako bodemo ležali!
Ti pa mila narodna duhovščina, ktera si skoz toliko stoletij edini resnični prijatelj našega zapuščenega ljudstva bila, ne zapusti ga tudi sedaj in nikoli ne, ampak ostani vedno zvesta voditeljica in braniteljica našega naroda ter podučuj in izobražuj ga, da bode tisto stopinjo omike dosegel, ktero mu hočejo po sili in z zvijačo kratiti rcnegati in tujci. Dog pomozi!
V Ljubljani 22. marca A. D. (Glas nemških časopisov o zadevi gosp. dr. Kluna.) Žalosten dokaz puhlosti istega tako hvalisanega nemškega liberalizma je notrpno ali intolerantno postopanje ravnateljstva dunajske kupčiske akademije proti učenemu g. profesorju Dr. Klunu. Da so vsi slovanski in slovanskim prizadevam prijazni časopisi to nezaslišano postopanje obsodili, jo naravno; kajti velika netrpnost proti Slovanstvu se kaže v njem. Da se „Neuo freie Dresse" in njene nesramne pajdašice ali naravnost vesele tega posilstva ali pa hinavsko molče, o tem se tudi ne čudi noben človek. Nahajamo pa vendar še nemške liste — hvala Bogu! — kterih isti „liberalizem" še ni tako okužil, da bi molčali nasproti tako netrpne-mu, neliberalnemu postopanju. Naj pa navedem tukaj le nekoliko stavkov iz člankov, ktere o tej zadevi, ki gre po vseh časopisih, donašajo nemški listi, ki niso nikakor prijazni nam Slovanom, v kterih pa vendar ni še zamrl čut za pošteno in pravično ravnanje.
Dunajska „Debatte" pravi: „V tem postopanji obžalujemo eno novo poskušajo, da bi se omejila osebna svoboda, ta najdražji dar svobodnega ustavnega življenja. Gotovo nam ne bode nihče očital, da smo prijazni kranjskemu slovenizmu, ali tukaj gre za princip, kteri mora biti svet vsem prijatlom ustavne prostosti. Kako nizke zaumeno ima ravnateljstvo, ako sme ono učitelju zaukazati, naj voli med tem, ali da stopi iz službe, ali pa da ne prevzame eno istih najviših časti, ktere deli zaupanje sodržavljanov! .... Ne eno besedo no najdejo
tukajšni protektorji liberalizma, da bi obsodili („Verdammung“)vtako neustavno, neliberalno postopanje! če tudi z očitnim do-padajenjem ne pozdravljajo tacega ravnanja, vendar se zagrinjajo v previdno molčanje, ktero nam pa glasno priča politično hinavstvo teh krivih prerokov."
Tako „Debatta", ki očitno pravi, da nam u i prijazna. Graška „Ta ge sp o st" pravi: „V tem postopanji se taže velika netrpnost. Federalistični časopisi že hudo grajajo netrpnost nemškega akademijskega ravnateljstva. Tem grajam ne da se nič nasproti staviti, v tem slučaju imajo federalisti prav."
Dunajska „Reform", ki jo semtertje slovanskim prizadevam pravična, piše o tej zadevi: „Ustavoljubna stranka („ Vorfassungs-partoi") doprinesla je djanje terorizma, kte-rega bi nihče ne imel za mogoče, proti slavno znanemu profesorju dr. Klun u. Ali hočemo o tej nezaslišani dogodbi še soditi? Preverjeni smo, da vsak človek, ki ima še kaj občutka za pravico, bode postopanje ravnateljstva obsodil („verdammen") in da bodo le tisti časnikarji zadovoljni s tem, kteri so že koj pri prvi volitvi precej jasno zahtevali, da naj se dr. Klun iz službe dene. S takim orožjem se bori stranka, ktera se imenuje nemška in liberalna! Ona noče samo dušno se boriti s svojimi nasprotniki, tudi fizično jih hoče vničiti. Ta stranka oskrunja („scliiin-det") nemško omiko, ona doprinaša veleizdajstvo proti svobodi („Hochver-ratli an der Frcilicit"), in dela s svojim ošabnim in brezsrčnim terorizmom proti Nenemcem le na razpad Avstrije".
Iz Kastve v Primorju 8. marca A. R. (Beseda. Kranjcem!) 27. febr. je napravila naša mlada čitalnica prvo krasno besedo z deklamacijami, povanjem in plesom. Ob 7 u. zvečer so sc jeli zbirati udje in gostovi iz bližnjih in daljnjih krajev, kakor iz Liburnije, iz Jelšan, iz Reke itd. Vsi so komaj pričakovali, da se prične tolikanj zaželena veselica. Zdaj stopi gosp. E. J. pred zbrano domoljubno množico ter jo pozdravi v imenu čitalnice s srčnim govorom , kterega so spremljali navdušeni živioklici. Potem so sledile deklamacije, koje so naši dijaci iz reško gimnazije izvrstno deklamovali, da jim tu očitno pred vsem svetom „slava" zakličem. Tudi petje je bilo jako lepo in ni ga bilo ni konca ni kraja. Potem pa smo so radovali pri čaši dobrega vinca, mladi svet pa je plesal, da je bilo veselje! Zares, kar starodavnaKastva stoji, ni bilo gotovo tako krasne veselice in tako veselih gostov skupaj, kot ta večer. Napitnic se je tudi sila veliko čulo in veselica je trajala do belega dne. — Dolgo smo se res mučili, dokler da je bila čitalnica osnovana, ali zdaj je naše veselje tolikanj veče in iz srca želimo, naj bi si tudi drugod po Istri čitalnice osnovali in tako laškim kaziuam v okom prišli ter pokazali, da po Istri ne žive samo Lahi, ampak tudi Slovenci in drugi Slovani. Ajdmo bratjo u ime Boga, samo da je sloga! — H honcu naj še bra-tomKranjcem zakličem: Dobro srečo 2G., in 27. marca! Iz srca vam želimo sijajno zmago!
Iz Vidma blizo Krškega. J. Ml..........
(Od vsaccga nekaj!) Pred včeranjim so se volili na Krškem izbiralci in ponosno smemo reči, da so izvoljeni bili samo narodnjaki. Da so uradniki mnogo „loparjev" imeli ter se tu in tam slinili le pravih cesarskih izbiralcev dobiti, mi ni treba praviti; še posebno g. predstojnik, ki jo letos še sedel v ljubljanskem zboru, je podučeval ljudstvo pred volitvijo z nedokazanimi razlogi, namreč „da dozdanji poslanci niso hoteli voliti v državni zbor na Dunaj, kjer bi so bili posvetovali, kako bi so ustava za celo cesarstvo (?!) osnovala!" In ta mož še se nadja, da ga bodo Ločani za svojega poslanca zopet izvolili! — Smešno se nam je zdelo, da smo Dežmanovo brošurico „Pazite Kranjci" tudi na Štajersko dobili; bistveni zadržaj je
— 152 —
že bil dosti prerešetarjen — sploh pa se kaže razun notranjih protigovorov tudi očitno, da je g. Dežman pravilno slovenščino zelo zelo pozabil, ker mi je znano, da je nekdaj pravilneje pisal in govoril. To je napredek nemškutarskega Slovenca, ki je toliko vnet za materni jezik „kranjski11. Zdaj pa še moram g. —čič povedati, naj pusti neškodljive mu sosede takraj in unkraj Save pri miru in naj ne izliva svojega „nemškutarskega“ žolca čez eno ali drugo osebo, ki je nad vsem dopisom Slovenčenim nedolžna; kako pa on slovenščino in pravico ljubi, kaže očitno njegovo najnovejše početje, da so ne-kteri Videmčani pod njegovim ščitom učitelju zabranili plačo, ker ne uči vse — nemški! Njegovi na pol nemško blebetajoči pajdaši so danes šli celo k okrajnemu uradu v Brežce, naj se vpelje nemški jezik kot učni na čisto slovenskej učilnici samo slovenskih občin. S tem misli gospod župan Staroveški vpeljavati in podpirati — samovlado!
„Jeli wollt, es ware Sclavenzeit,
Und Alles schon — voriiber11!!! —
Ptuj e dežele.
Trojedina kraljevina.
Iz Zagreba. —r. (Kako je pri nas?) Preden je dvalizem v Pesti dvakrat zakikirikal, so našega „Pozor-a“, ki se proti njemu rogobori, že trikrat zaporedoma pod ključ djali. Beust in Kussevich ga ne trpita v svojih portfeljih, češ, da jim v listnici prevelike zmešnjave dela. To trikratno „Pozo-rovo“ zasačenje je jasno znamenje, da so ga menda celo na smrt obsodili. „Pozor11 se da ugonobiti, to je res; javno mnenje pa, ki ga „Pozor" zastopa, vodi in rektificira, to javno mnenje se pa ne da v železje zakovati. Pa naj nas le stiskajo, le naj nas še bolj gnjotijo, — to je naši sveti, naši pravični stvari bolj v prid, kakor v škodo. Iz vsega se pa vidi, da se Avstrija še ni odkrižala tisto stare Metternihove politike, ki jo Lombarde, Benečane tako dolgo stiskala, da jih je nazadnje celo od sebe odtisnila. Ko nas je Schmerling v „rajhsrat" zganjal, popevali smo:	„Neka
Sehmerling vojsku kupi — Iiajhsratistah silni broj; — Kad na našu zemlju stupi — Probit će ga smrtan znoj! Tudi tačas, kakor danes, so djali: „Pozor" je vsemu temu kriv, če „Pozora" več ne bo, bodo se djali Hrvati v rajhsrath spraviti. In res, „Pozor" je vzel grehe tega sveta na-se, zadavili so ga, — ne dolžnega, ne krivega — in vrednika za železne rešetke vteknili; ali Hrvati zato vendar niso šli, kamor so jih tako željno vabili, v rajhsrath. Dan danes nas vlečejo v Pešto, pa ker se temu upiramo, mislijo, da je spet „Pozor", ta ubogi „Pozor", temu kriv! Do imenovanja ogerskega ministerstva je bilo tukaj pri nas posebno med prostim svetom dosti madjarskih privržencev. Prosti svet je mislil, da bo z madjarsko vlado kar zginila draginja, in da bo kakor pred dvajsetimi leti zopet govedina po grošu funt, in vrč vina po dva groša, da bo kupčija s tobakom in s soljo spet svobodna! Zdaj pa, ko ta svet vidi, da tudi ogrsko ministerstvo ne more vsega tega v prejšno stanje nazaj pripeljati, so se marsikteremu oči odprle, tako da v združenji z Madjari več škode kakor koristi vidi. Bog nas je s težkimi časi obiskal, pa vendar ne obupamo, ker pravica je na naši strani! Mi nočemo postati gvano (tičji gnoj) za čudsko madjarsko pleme, ki hoče svojo kri z našo pognojiti, da mu zarod bujneje izraste, mi pa da zginemo iz vrste narodov. Dosti naj boi
Prusija. Ves svet se čudi in govori o novej zvezi s Parsko in Badensko, nadalje z Virtcmberško in Darmštadtom — v Beusta pa je menda to kakor z jasnega treščilo. Zdaj bo vendar enkrat tako ali tako nemški politiki konec!
Turčija. Zdaj bo vsa druga, ko se enkrat zveza Srbov, Črnogorcev, Romanov in Grkov v djanju kazati začne in jim bode Rus na strani stal! — Bul g ari tirjajo od sultana zlasti narodno in ustavno vlado, krščanskega namestnega kralja, ki naj ima samo bulgarske svetovalce, ki bodo od narodne skupščine izvoljeni. — Tako pritiskajo zdaj Turku z orožjem pa s prošnjami!
Italija. V Florenciji je kralj 22. t. m. novi parlament odprl ter v prestolnem govoru po-vdarjal zlasti to, naj poslanci skrbijo, da se Italija znotraj uravna in utrdi, — pa tudi o nekih dolžnostih je zinil, tako da ne bo še mogoče davkov zmanjšati. — Da bi pač Avstrija pazila!
Francoska. Vlada menda zdaj res ne ve, kako in kaj. Francozi so nastopili svojo politiko, Napoleon pa pravi, da je njegova najboljša. Javeljne bo pa vse tako ostalo, posebno ker tudi Bismark ne da miru in zmiraj kaj novega na dan izvleče. — Napo-leončok je menda nevarno bolen.
* 13. t. m. je umrl mnogozasluženi župnik in slovanski rodoljub, g. Pavel Travenščak v Leskovcu nad Karlovcem. Rajni je bil tudi velik prijate! in podpornik slovenske literature, zato mu želimo ifl dna žalostnega srca večni mir in pokoj! Večna m® pamet!
Prazne službe.
Gozdnarska v Petrinji (vojaška granica), 700 gld. s prostim stanovanjem itd. do konca aprila pr' petrinjski županiji; — oficijalska pri pošti v Požunu (GOO gld. in ravno toliko kavcije) do 9. apr. p®1 poštn. vodstvu v Požunu; —• vseučiliščna štipendij1! (na leto 97 gld.) do 10. apr. pri dunajski vseučilišča) konzistoriji;—dve štipendiji na leto po 210 gld., k' sedmograške komercijalne zaloge za tehnikarje, do 15. apr. pri sedmogr. dež. namestniji v Kološvaru; — orglarska v Unterinnu pri Bolzanu (250 gld. * prostim stanovanjem) do okr. šolskega nadzorništva v Bolzanu do 15. apr.; — profesorska na mariborski gimnaziji za klasične jezike in slovenščino (840 gld-). do 10. apr. pri dež. namestniji v Gradcu; — sl. _«"• okr. komisarja (945 gld.) potem sl. fin. koncipist* (840, 735 ali 630 gld.), do 2G. marca pri lin. dež. vodstvu v Brnu; sl. vajenca pri dež. blagajnici v Pragi (300 gld.) in druga pri oskrbnižtvu porodnišnice in najdenišnice v Pragi (300 gld.), obe do >-apr. pri češkem dež. odboru v Pragi.
Razne novice.
*** Iz Ljubljane: (Baron Bach.) Naš deželni namestnik Njih ekscelencija baron Bach se jo vrnil že iz Dunaja. Govori se, da pride v Trst, na njegovo mesto pa grof Hohenwart. ki je zdaj na Koroškem I To jo j>a menda le govorica.
*** (Javna pohvala). „Laibacher Zeitung11 od 20. marca prinaša v uradnem listu imena tistih podpornikov šolstva, ki so leta I860 se posebno trudili za povzdigo ljudskih šol. C. k. deželna vlada jim zato izreka javno pohvalo za njih zaslužno in vspešno delavnost.
***(„Laibachcrca11 in njena nesramnost!) V listu od 22. t: m. prizadeva si oficijelna „Laiba-cherca" motiti ljubljanske volilce z nesramnim sumničenjem jasne izreke gosp. dr. Kluna: Da na vsaki način prevzame mandat, ako mu Ljubljanski volilci skažejo zopet svoje zaupanje. „Laibachcrca11 pravi, da se ne vjema to s tem, kar je pisal dr. Klun ravnateljstvu akademije, da si namreč pridržuje svojo pravico na postavni poti pridobiti. Kako se predrzne „Laibachcrca11 sumničiti jasno izrečene hesede, in segati v privatne pravice gosp. dr. Kluna? Ali misli, da je gosp. dr. Klun kakšen „hausknccht11 ravnateljstva, kteremu so kar odpove meni nič tebi nič na 14 dni! Se ve da g. dr. Klun bi bil moral „Laibacherci" telegrafirati, da z „zapo-kanim kofrom ali krnirjem" čaka na dunajskem kolodvoru, da se lcoi odpelje za vselej, ko izve, da je izvoljen. Gosp. profesor gotovo ve sam najbolje, kakšen je njegov kontrakt in se bo držal svoje pravice. Na vsak način pa prevzame poslanstvo, to je jasno izrekel, in če tudi službo zgubi. Zavrniti moramo tedaj javno tukaj nesramnost „Laibacherce", ki jasne besede sumniči, da bi volilce motila! To ni pošteno!
*	O nekem znanem in zdaj jako veljavnem gospodu na Dunaju se piše, da ima 50.000 gld. plače na leto, da z nezacolanim šampanjcem svoje prijati« gostuje in da z ruskimi rublji dolgove na Saksonskem plačuje. Kdo bi bil neki to?!
*	Knez Colloredo-Mannsfeld je znan kavalir avstrijski. Govori se o njem, da je pred nekaj leti trikrat zaporedoma o novem letu poklonit sc prišel Njih veličanstvu ter mu vselaj rekel: „Kure Ma-j ostat, ich bin Fiirst in Ihrcm Reiche und erlaube mir treugehorsamst zu melden, dass in Oesterreich miser ah el regiert wird,“ t. j.: Vaše Veličanstvo, jaz sem knez v Vaši državi in se drznem preponižno naznaniti, da sc v Vaši državi kukavno t. j. prav slabo vlada. — Prišlo jo potem 1. 1860 in ž njim oktoberska diploma ter upanje, da bode vendar enkrat boljši. Morda bi pa tudi zdaj prav dobro tacega neustrašenega moža potrebovali?!
*	Kakor „Slov11, sprva je tudi „Primorec" v. 1. 6. od 17. marca naznanil, da sc jo baron Kellerspcrg pri svojem odhodu iz Trsta samo Lahom pismeno poslovil. — Pozneje je vendar došlo tudi slov. pismo. — Kako je pa to, da „Osscrvatoru. Tr.“ zdaj več uradnih razglasov v slov. jeziku ne donaša? Če še tudi baron Bach v Trst pride, ali so bode potem res na vse kriplje spet nemškovalo, da bode narejena nemčija od severnega do jadranskega morja. Oh, kakšna slepota!
Očitne dražbe.
Na Koroškem: Šuštarjeva kajža v Lovankalt c. 300 gld., dr. 30. marca, 4. maja in 1. jun. ob I®1 pri okr. gosp. v Doberlivesi; Harihova grajščina v Strpnjivesi, c. 335 gld., dr. 9. apr., 7. maja in 5. ju®' ob 10. dop. na domu, okr. gosp. v Pliberku; — Kaj" zerjeva kmetija na Gruči, c. 1393., dr. 26. marc»i 25. apr. in 24. maja ob 11. dop. pri okr. gosp. v šj-Pavlu; — Rafleneva km. v Ettendorfu z vso potrebi' čiuo, c. 2208 gld., dr. 28. marca, 27. apr. in 25. maj* ob 10. na domu, okr. gosp. v št. Pavlu; Strekarjef' km. v Mecingu, c. 2830 gld-, dr. 1. apr., 1. maja i*1 1. jun. ob 10. dop. pri okr. gosp. v Trgu; — Trat' tenbuharjeva km. h. št. 12 v Šercbodnu, c. 4685 gld-1 dr. 24. apr., 25. maja in 28. jun. ob 11. dop. pri oW-gosp. v Beljaku; — Illcceljnova kajža v Gravačab c. 800 gld., dr. 3. apr., 3. maja in 3. jun. ob F’ dop. pri okr. gosp. v Trgu.
Na Kranjskem: Kmetija v Gostečah, c. 39n gld., dr. 6. apr., 8. maja in 8. jun. od 9 — 12. dop-pri okr. sodn. v Ljubljani; — kmetija z vso potrebščino v Novi vasi, c. 1263 gld., dr. 3. apr., 3. maj* in 4. jun. ob 9. dop. pri okr. gosp. v Ložu; — k® v Ratežu, c. 1407 gld., dr. 1. apr., 1. maja in 3. ju®-ob 9. dop. pri okr. gosp. v Novem mestu; — km.v Mengšu c. 819 gld., dr. 8. apr., 8. maja in 8. ju®-ob 9. dop. in sicer prvi dve pri okr. gosp. v Kam®* ku, 3. pa v Mengšu.	.
Na Štajerskem: Kmetija v Ormužu c. 260" itd., dr. 29. apr. in 31. maja ob 10. dop. pri okt-gosp. v Ormužu; — kmet. v Untervogau-u c. S31 gld., dr. 1. apr., 2. maja in 3. jun. ob 9. dop. D* domu, okr. gosp. v Lipnici: — Neupaurovo posest®0 v št. Petru, c. 2826 gld., dr. 27. marca, 27. apr. i® 24. maja ob 9. dop. in sicer pri dve pri okr. sod®-v Gradcu, 3. pa na domu; — Hagcnauerjcvo posestvo v št. Petru c. 4666 gld. dr. 27. marca, 27. apr-in 1. jun. ob 9. dop. pri okr. sodn. v Gradcu.
„Zukunft“
pričenja 1. aprila novo naročbo. Vsakdo je preverjen in dobro ve, kako zelo koriste® je Slovanom zlasti na Dunaju nemšk listi zatorej je pa tudi, ker ga že imamo, svet® dolžnost podpirati ga, posebno v dandaiK' šnjih na vse strani tako važnih okoliščina}® „Zukunft" donaša mnogo izvirnih dopisov}2 domačih pa tudi tujih dežel, posebno pa*2 Beligrada, Sarajeva, Bukurešta, Aten in C»' rigrada. Velja pa za mesec dni 1 gld. 40 kf-t za četrt leta pa 4 gld.
Izvirna telegrama „Slovencua.
Tržič 27. marca ob 1. u. 30 m. pop--Slava gg. volilcem! Zmagali srno ! Dr. Prevc® j je dobil 107, dr. Gauster pa 101 glas.
Ljubljana 27. marca 3. u. 30 m. pop-; Dežela je slavno zmagala. Vsi stari poslan01 so zopet izvoljeni. V Kranju: Jugovi®-Večina jo gotova v zboru. Ljubljana izdana 1
Izdatelj in odgovorni vreduik J. Božič. Tiskar J. pl. Kleinmayer. Odgovorni opravnik R. Bortsohingor.