180. Številko v soboto 13. avgusta 1921. LIV. leto LOlENSll *s»a|a vsak dan popoldne, tsvsessSl aedolle la praznik*. Inseratl: Prostor 1 m/m X 54 nI m ca male oglase do 27 ml m višina 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčliski in uradni oglasi 1 m/m K 2-—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K a*—. Poroke*, zaroke 80 K. Zenltne ponudbe, vsaka beseda K 2*—w Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede lneeratov nai se priloli snamka ta odgovor. Opr vnUtvo „Ilov. Naroda** In (llfarodna Tiskarna1' K na nora ntlea it 5, pritlično. — Telefon it 304. valja v Llnkljanl la [po posti i V ftaosoanatvoi celoletno......K 480 — polletno ....... „240-— 3 mesečno ...... „120-— ..........40 - Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki nai poSljeio v prvič naročnino vedno Saj/" po nakaznici. Na samo pismen* naročili brez noslatve denarja se ne moremo ozirati. MSlo renski H ar od' v J*goslavi|li celoletno naprej plačan . K 300-— polletno....... m 150-— 3 mesečno......H 75*— 1 - .....- 25- Uredništvo „Slov. Naroda« Rnallovn nlioa it S, I. nadsiropjo Telefon itor. 34. Dopise sprejema le podplanne BjaF"~ Rokopisov n zadostno franko v ane. Posamezna številka valia 1*20 K PoStnlna platana v gotovini. Za našo Koroško. Velik greh bi bil ako bi naši narodni in državni zastopniki le začasno pozabili neodrešene slo* venske Koroške. Nesramna krivica se je nam itak že s tem zgodila, da se je postavila usoda starega slo* venskega ozemlja na kocko plebi* scita, in to celo napram narodu, ko je leta 1914. strastno kričal po vojni in ubijanju! Antanta je bila naenkrat slepa in gluha za upraviš čene zahteve malih, dosedai zati* ranih narodov. Med tem, ko je (nam) prejšnja avstrijska vlada 1. 1918. pripoznala Dravo in Žilo za mejo slovenski samoupravi, nam antanta niti toliko ni prisodila. Skandal! Torej Drava kot meja med Nemci in nami je že delj časa igra* la važno vlogo v raznih načrtih. Zato bi se morale po vsej pravici tudi določbe zastran ljudskega sla« sovanja na to ozirati, da se pa niso ozirale, smatramo zgolj le za for* malni pogrešek. Prepričani pa smo da bi nam »naklonjena« antanta v slučaju, da bi mi zmagali v zoni A, Nemci pa v zoni B, odtrgala ozem* lje severno od Drave v prid Nem* ški Avstriji, češ, potegniti se mo* rajo naravne meje is teh in onih ozirov, osobito da bi celovška kot* lina ne bila preveč nenaravno raz* kosana. Zgodilo bi se v resnici ta* ko, zato bi že poskrbeli naši an* tantni »prijatelji«. Ako bi torej ve* Ijalo načelo proporca v navedenem slučaju, čemu bi se ne izvedel pro* pore v našem slučaju? Sploh bi mo* ral biti plebiscit bolj informativne* ga značaja, ki bi dal le podlago za končno veljavno ureditev razmer Tak plebiscit bi potekel bržkone mirneje ter ne bi zapuščal toliko maščevalnih strasti. In kar je glav* no, bil bi pravičen. Razume se sa* mo ob sebi, da bi morale glasovati večje skupine mešanega ozemlja hkrati, izid bi se pa moral prereše* to vati z ozirom na razne okolščine: zgodovino, prejšnji vladni sistem, nevarnost raznarodovanja, zaščito malih narodov itd. Seveda je to samo teorija. Ple* biscit v Zgornji Šleziji je bil v srni* slu versailleske mirovne pogodbe na primer zgolj informativen, kar pa, kakor nam kažejo pravkar se vršeče razprave vrhovnega zavez* niškega sveta v Parizu, prav nič ne moti Ajigležev in tudi ne Italija* nov, da bi ne delovali za to, da se vsa Zgornja Šlezija prisodi Nem* čiji. Torej je tudi informativen ple* biscit, ako so pri ljudskem glasova* nju prizadeti Nemci, v bistvu pro* blematičnega pomena. Ako bi tudi saintgermainska mirovna pogodba določala, naj slu* ži izid ljudskega glasovanja na Ko* roškem zgolj v informacijo zavez* niških razsodnikov, eno je čisto gotovo, da bi tudi v tem slučaju Angleška in Italija skrbeli za to, da bi Koroška pripadla — Avstriji. Trenotno nam še ni znano, kakšna bo definitivna razsodba vr* hovnega sveta v Parizu v šlezijskem vprašanju. Ker zastopa Francija z vso vnemo, odločnostjo in nepo* pustljivostjo poljsko stališče, se je nadejati, da bo ob koncu koncev vendar le prišlo do kompromisa med francoskim in angleškim stali* ščem. Računati je torej s tem, da se prisodijo Poljski vsaj tisti kraji ki so se pri ljudskem glasovanju iz* rekli za poljsko republiko, in tisti del industrijskega ozemlja, ki je v gospodarskem oziru za Poljske življenjske važnosti. Ako se to zgodi, potem ima naša diplomacija en vzrok več, da zrahteva — ne rečemo, revizijo ko* roškega vprašanja — marveč po* trebno korekturo naše meje na* sproti Avstriji. Zahtevati mora aplikacijo za« ključkov glede Zgornje Šlezije tu* di na koroški problem. Ako se vr* hovni svet postavi na stališče, da naj pripade ozemlje, ki se je v Zgornji Šleziji pri ljudskem glaso* vanju po pretežni večini izreklo za Poljsko, poljski ljudovladi, potem pač mora največji zavezniški forum ostati sebi cosieden ter se na našo zahtevo v koroškem vprašanju po* staviti na isto stališče, to je, pri* znati nam mora najmanj vso Koro* ško južno od Drave. Na naši diplomaciji je, da sku* ša v sedanjem, kakor se zdi, konč* no odločilnem momentu, rešiti ko* roško vprašanje nam v prilog. Pre* pričani smo, da bi bilo to vprašanje že zdavna rešeno nam na korist, ako bi nam zla usoda ne bila vzela dr. Vesnića, ki je temu vprašanju r.jsvečal vio svojo pozornost ter r svojim ugledom in vplivom dose* gel, da je bila v maju borba za Ko* roško za nas že takorekoč dobljena. Njegova nepričakovana, nekateri trdijo celo misterijozna smrt, je prekrižala vse naše že izgotovljene račune. Dva dni po njegovi smrti je veleposlaniška konferenca odbila našo noto glede Koroške. Vendar pa si ni upala obenem končnove* 1 javno potrditi rezultatov koroške* ga glasovanja. Iz tega sledi, da je koroško vprašanje še vedno odprto, na Če* mer ne more ničesar spremeniti niti dejstvo, da so se med tem iz Pari* za že celo zaukazala razmejitvena dela na Koroškem, ki se imajo pri* četi meseca septembra. Kakor stvari stoje, bi bilo žele? ti, da se čim najprej izpopolni me* sto našega poslanika v Parizu. Naj bo za Vcsničevega naslednika ime; novan ali dr. Spalaikovič ali Živojin Balugdžič — oba sta sposobna di* plomata — toda stori se naj to čim preje, najbolje takoj, da bomo ime; li v Parizu moža, ki bo nadaljeval Vesnićevo delo. Zdrauljenje plemenske psihoze. IL Zagrebški »Obzor« je na čla* nek »Riječi«, čegar vsebino smo po* dali, takoj izjavil, da je odločno proti vsakemu plemenskemu huj* skanju, da je res v interesu države, da se to hujskanje ustavi ter da ten* denco »Riječevega« članka povsem odobrava. Toda — zdaj prihaja vražje ko* pito — toda »Riječ« in vsi hrvatski demokratski listi — piše »Obzor« — ne smejo več pozabljati, da so hr* vatski in da morajo delati hrvatsko politiko. Ti listi pa pišejo kakor da niso hrvatski in kakor da ne pišejo za Hrvate. Ali zdaj — meni »Ob* zor« — demokratje vidijo, da srbski radikalci nočejo slišati o jugoslo* venstvu, ter so demokrati že občuti« li, da so preslabi, da bi privedli ju* goslovensko idejo do zmage. Treba računati z realnimi činjenicami, in demokratje že računajo. Gotovo bi kot Hrvatje uspešneje vplivali na plemensko psihozo; dokler pa vztrajajo demokratje, njih listi in politiki, v tem vprašanju ali nev* tralni ali celo proti Hrvatom, dotlei — piše »Obzor«— ni upati, da se ta psihoza izleči. Demokratje so brez vpliva na radikalce, zato bi bilo naj* bolje, da izstopijo iz koalicije z ra* dikalci; vsekakor pa naj bi še ost a* la osmerica hrv. demokratov ost a* vila Demokratsko stranko. Povsem neodvisni, bi imeli Hr* vati svobodne roke ter bi uspešneje delovali na ozdravljenju plemenske psihoze i med Hrvati i med Srbi. Tako svetuje »Obzor«.— Zdaj se je vnela med »Riječjo« in »Obzorom« polemika in debata. Ali se je veselimo. Ker je ton na obeh straneh miren, dostojen in stvaren, more ta debata roditi le ko* rist. Glavno je, da sta lista v bistvu soglasna, da priznavata opasnost na* raščajočega razkola in naglašata nujnost, da se plemenska psihoza začne zdraviti. Mi Slovenci smo bili dolga de* setletja v srbsko*hrvatskih razprti* j ah tisti tretji, ki je skušal miriti in spravljati. Vedno smo naglašali, da nam je Hrvat prav tako drag kakor Srb ter da si želimo edino tega, da sta nam Srb in Hrvat enako dobra brata. Večkrat smo se s tem stali; ščem zamerili na obe strani. A tega stališča ne ostavimo. Zato pa si tu* di sedaj dovoljujemo sledeče pri* pombe: Greši se na obeh straneh; kadar se tega zavesta Srb in Hrvat, takrat, a le takrat bo možno začeti z zdrav* ljenjem. Domišljavi in občutljivi sc srbski radikalci, a prav tako naduti omejeno domišljavi in občutljivi so nekateri Hrvatje. Na preteklost, na slavno zgo* dovino se sklicujeta Srbijanec in Hrvat, na preteklost, ki je napravi* la sedanjost križ čez njo. Gre le za bodočnost, ki naj se zgradi v seda* n j osti. Preteklost je v arhivu v svinjskem usnju vezana in z zlatom obrezana. Sedanjost je nova. čisto druga, zakaj Jugoslavija ali država SHS obstoja šele od 1. 1918. Zato bo domišljavost utemeljena šele v daljni bodočnosti na temelju se* dan j osti. To je eno. Drugo pa je, da ne jemljemo nikomur veselja, če se zove Hrvata ali Srba ali Slovenca, samo, da se hkrati tudi čuti Jugoslo* vena. Zaradi državnega imena se pamemten človek ne razburja. Nam Slovencem je čisto vse* eno, ali se zove naša država Jugo* slavlja. Velika Srbija, Velika Hrvat* ska, Eshaezija ali Balkanezija? glavno je, da smo enotna država, v kateri vladajo red, mir in kultura. Nam Slovencem je čisto vseeno, ali se vojska komadira po srbsko ali hrvatsko ali slovensko, samo da je vojska dobra. Vseeno nam je. ali se uradu je srbski, hrvatski ali slo ven* ski, samo da se uraduje dobro, toč* no, urno in brez korupcije. Vseeno nam je, dali se moli pravoslavno ali katoliško ali mohamedansko ali zu dovsko, samo da je narod srčno blag in plemenit. Zahtevamo le, da smo SHS pred zakonom, na vseh mestih in v vseh kategorijah ena* kopravni, da odločuje !c talent, marljivost in poštenost. Po svojih šolah, v svojem slovstvu bomo go* jili svobodno slovenščino. goje naj Hrvatje svojo hrvaščino in Srbi nai goje svojo srbščino! Kakor pa smo se prej prisiljeni učili nemščine, ta* ko sc hočemo poslci svobodno in 3 radostjo učiti srbščine in hrvaščino — v cirilici in latinici. To učenje nam je dane°. prav tolika radost in tolik ponos, kolikor nam je bilo pre-j učenje nemščine, madžarščine ali laščine v muko in sramoto. Prav isto naj store Srbi in Hrvatje in po* lagoma sc zli jemo! Pritrievati pa moramo ^Riječi« da jc iugoslovenstvo novinstvo, sla« sti srbiiansko in deloma tudi hrvat* sko, zelo ignorantno. slabo ali pr?r nič informirano ter da je velik del iugoslovcnskega novinarstva za svoj poklic povsem nesposobno Res je, da srbijanski in nekateri hrvatski časniki ne goje iugosloveiH ske informacijske naloge niti za-' dostno, da je nekaterim listom v Beogradu, Skopi ju. Nišu. Novem Sadu, Osijeku, Sarajevu. Mostaru in Dubrovniku do Zagreba ali do Ljubljane bolj daleč nego li do Lon« dona ali Washingtona. Slovenski časniki, dnevni, to* denski in mesečni, storijo za gpo* znavanje Hrvatov in Srbov kolikor največ morejo, a se očividno trudi* jo, da bodo mogli storiti več in več. Resnici na ljubo moramo z veseljem konstatirati, da je med hrvatskimi polit, dnevniki baš »Obzor« gleoe točnih informacij glede delovanja Slovencev na političnem, kultur* nem in socijalnem polju skoraj vzoren. Takisto pritrjujerno »Rifcči* da bi morali srbijanski politiki in kulturni delavci prihajati med Hr* vate in Slovence; a zahajati bi mo* rali prav tako Hrvatje in Slovenci med Srbijance. Ne poznamo se, za* to se drug drugega bojimo in se včasih iz nerazumevania celo zamr* zimo. Treba bo prirejati kongrese žurnalistov, pisateljev, umetnikov odvetnikov in notarjev, ženstva, di* jakov, kmetov, trgovcev in obrtni* kov! Treba bo aranžirati učna poto* vanja! A brez napirničarjenja, brez veseljačenja — resno, stvarno, brat* ski. Mi vsi si želimo intimnega, za^ upnega razgovar jan ja, pronicanja duše v dušo, odkrivanja srca srcu. Spoznavanje je vedno pogoj prija* teljstva in včasih celo ljubezni. In resnica je, da se v vsakda* njem življenju pripeti tolikokrat, da sta si dva človeka, dokler sta si Alfonz Daudet: 39 Tartarin na planinah Roman. Prevel dr. Ivo šorli. A, vraga, bo hodil za njo! Saj se je te eksaltirane ženske že skoraj bal! In potem ga je tudi ves ta vonj po smrti zelo iztreznil. Se* veda, preveč strahopetno se pa tudi ni smel izviti. Položil je torej roko na srce in z gesto kakega Abenceraga je začel: — Vi me poznate, Sonja---■ Toda bilo ji je dovolj. »Čenča!« ga je prekinila in skomizgnila z ramami. In že je izginila ponosna in visoko vzrav* nana med rožnimi grmi, ne da bi se le enkrat — Ćenča! Samo to, a to tako zaničljivo, da je ubogi Tartarin še pod svojo brado zar* del in se ves plašen ozrl, ali sta bila vsaj sama na vrtu in ju pač nihče drugi ni čul. No, po sreči se našega Taraskonca nobena reč ni prijela za dolgo. Pet minut je stopal že spet lahkih korakov po montreuxških obronkih na potu v hotel Miiller, kjer so ga njegovi planinci gotovo že težko pričakovali. Vsa njegova oseba je dihala pravo veselje, da se je odkrižal nevarne zveze. Spontano pa je spremljal z odločnim kimanjem najprepriče* | valnejša mesta iz svojega govora, ki ga Sonja ni hotela poslušati in ki ga je zato zdaj sam sebi govoril; Pej, da, kar se tiče carizma, je gotovo res da---Saj ne pravi, da ne. Toda preiti od naklepov kar k dejanjem — orpo! In hm — streljati na despote---Kaj pa, če bi se naposled vsi tlačeni narodi zatekli k njemu recimo, kakor Arabci k Bombonnelu, ko se je plazil panter okrog njih tabora — daj, kam bi človek prišel!... Tu je kočija, ki mu je divje pridirjala na* sproti, kar na sredi prekinila njegov samogo* vor. Komaj je še utegnil skočiti na tlak. »Pazi vendar, surovina!« Toda njegova jeza se je v hipu izpremenila v največje pre* senečenje: »Ka*aj? Oštja! Ali je mogoče? Co!---« Stavim glavo, da ne uganete, kaj je zagle* dal v tem starem landauerju! Pomislite: od* poslanstvo, celo odposlanstvo — Bravido, Pa« scalona in Excourboniesa! In sicer vse tri stlačene tesno na sedež od zadaj in vse tri blede in raztrgane, kakor da so pravkar ušli iz kakega tepeža — njim nasproti pa dva orožnika s puškama, v rokah. In vsi ti trdi in nemi obrazi v ozkem okvirju vratc, kakor da jih mučijo težke sanje! Tartarin stoji nepremično vkovan v zem* ljo, kakor takrat s Kennedvievimi krampeži na ledu, in strmi za to v diru bežečo fanta* stično kočijo, za katero se s svojimi torbicami na hrbtu besno podi tropa šolarčkov. No, predno se zave, mu zakriči nekdo skoraj v uho: »Tu je pa četrti!« In že ga zgra* bijo, uklenejo in zvežejo ter tudi njega pori« nejo v voz, poln žandar j ev pod poveljstvom častnika, ki drži svojo velikansko sabljo kar med nogami, da se ročaj dotika že same vo* zove strehe. Tartarin hoče govoriti, razložiti. Ni dvo* ma, da gre za kako nesporazumljenje. Pove svoje ime, odkod je ter se sklicuje na svojega konzula in nekega švicarskega trgovca z me* dom po imenu Ischener, ki ga je spoznal na beaucairskem semnju. Vse zaman — niti be* sede ni iz ust njegovih varuhov. — Tu se Tar« tarin naenkrat spet spomni Bomparda in ču* dodejstev, ki mu jih je ta pripovedoval. In ker že niti ne dvomi več, da se gredo kaj ta* kega, pomežikne oficirju in se zasmeje: — To je pej za kratek čas, ne? He*he*he saj dobro vem, da je samo — za kratek čas. Meni ni treba praviti, da--- — Tiho! Drugače vam dam zamašiti usta! krikne častnik in tako strašno zavrti oči, ka* kor da hoče nasaditi ubogega jetnika na ko* nec svoje sablje. Ta zdaj res umolkne in molče gleda tja ven, kjer beže mimo okna koščki jezera, vi« šoki mokrozeleni hrib je in hoteli s strehami v različnih barvah in z zlatimi, na milje daleč vidnimi napisi. Kakor na Riciju, je pobočje tudi tu polno košev in oprtnikov, ki sc tudi tu pomikajo gor in dol, in kakor na Rigiju. pleza tudi tu do Glisne takale nevarna meha* nična igrača, smešno majhna vznenjača. In če je treba še česa, da bo slika »Rezine Mon* tium« popolna, pere in biča tudi to pokrajino isti gosti dež. Oblaki leže na valovih, jezero in nebo sta samo eno. Zdaj zagrmi voz čez neki dvigalni most in drdra med majhnimi trgovinami s krzna^ rijo, žepnimi nožki, zaklopčniki in glavniki skozi nizka grajska vrata na starinsko, od trave razjedeno dvorišče. Okoli in okoli stoje okrogli stolpi v obliki škatelj za začimbo in od črnih tramov podprti hodniki. Kje smo? osupne Tartarin. Toda že mu je vse jasno, ko sliši, kaj govorita orožniški poveljnik in grajski vratar, debel človek s čepico na glavi in šopom zarjavelih ključev v rokah. — Hm... v posebno celico, v posebno celico... Ampak posebne celice so že oni drugi napolnrli, in res ni prazna nobena več. Moral bi ga vtakniti v Bonnivardovo . .. .— Pa ga vtaknite v Boanivftrdovol Zanj bo že dobra! ukaže stotnik. In povelje se izvrši... 10 2 stran »SLOVENSKI NAROD", dne 13. avgusta štev. ISO tuja, neverjetno antipatična. Slu* čajno se spoznata, ostrmita, spri* jazneta, sprijateljita in vzljubita. Tak proces se izvrši tudi med SHS. Seznanimo se, razumejmo se, uvažujmo vrline in hibe drug drugega — ker vsi jih imamo na pretek! — in ne dvomim, da se ze« dinimo duševno in srčno. Samo začnimo z zdravljenjem plemenske psihoze! Zlasti naj sa* čno oni, ki so poklicani prvi: poli« tiki, ekonomi, trgovci, industrij ci, ženske, mladina, a pred vsemi mi — časnikarji, pisatelji in umetniki! Iz egoizma vsaj začnimo: zakaj, če se razdru žimo, ubijemo svojo lastno svobodo ter se vrnemo v sužnjost! Herman Wendel o naši državi. i— Beograd, 12. avgusta. (Izv.) Naš dopisnik je včeraj dopoldne imel priliko, se razgovarjati z na* šim nemškim prijateljem g. Her* manom \Vendlom, ki prihaja v spremstvu svojega tajnika, litijske* ga rojaka g. dr. Lajovica, v našo državo, da še podrobneje upozna delo ujedinjenja in krajevne raz* mere. Herman Wendel je mlad mož izredne inteligence. Govori prav dobro naš srbohrvatski jezik, čim mu je naš dopisnik omenil »Slo* venski Narod«, je g* Wendel pri* pomnil, da ga dobiva in vedno rad čita. Potuje po naši državi že v tretiič, zadnjič je bil septembra lanskega leta. Pred vsem potuje Wendel v Bosno in Hercegovino, katerih krajev še ni videl. Od tam v Črnogoro, katero je bil obiskal že za časa Nikole, in potem v Dalma* cijo. »Potujem v te kraje, da vidim, kako je narodno in državno ujedi* njenje tu vplivalo na ljudske mase in ljudsko dušo«, tako se je izrazil o namenu svojega potovanja. »Iz Dalmacije nameravam potovati preko Trsta v Slovenijo. V Ljub* Ijani ostanem dva do tri dni. Od* idem tudi v Litijo, da posetim rojstni kraj mojega tajnika dr. La« jovica. Vse vtise opišem v drugi moji knjigi: »Von Maribor bis Mo* nastir«. Vaš dopisnik je pristavil: »Sli« šim, da nameravate poseritt tudi ministrskega predsednika g. Niko* le Pašiča.« G. \Vendel: »Poznam g. Paši* ca še izza balkanske vojne, ko sem bil vojni dopisnik nemških listov. Pašiča smatram in cenim za velike« ga državnika in dobrega politika. Ministra Pribičeviča poznam že od lanskega leta, ko sem ga videl pri Kol are u.« »Kakšno mnenje imate o naši državi?« G. Wendel je odkrito izjavil: »O Vaši ujedinjeni, lepi domovini zamorem misliti samo dobro, trd« no sem uverjen, da postane Vaša država ena najmočnejših v oered* nji Evropi.« Politične ositi. == Klerikalno jugoslovenstvo. Mariborska »Straža« ostro napada »Narodno odbrano« o kateri tendenciozno trdi, da je zanetila evropsko katastrofo, pri tem pa gotovo misli na katastrofo habsburške monarhije, ki ie bila poleg Vatikana vrhovna zaščitnica slovenskega protinarodnega klerikalizma. Kako nesramne so »Stražine« besede: »Postali smo pokorn'e duše, ki se prilagode vsakokratnim razmeram ter okol-nostim in to je na žalost vsa karakteristika velikega dela naše inteligence. Kjerkoli Ie moremo, tam izruvamo iz lastnega telesa vsaj majhno kost — svojo individualnost, svojo slovensko posebnost« Gospodje okoli »Straže« pač žalujejo za svojo individualnostjo pred tronom apostolskega veličanstva, pred katerim so se klanjali kakor sužnji, ker so vedeli, da bo plačala njihovo klečeplazenje zavedna slovenska Inteligenca, ki se v veliki večini nikdar ni mogla prilagoditi avstrijskim razmeram. In ti ljudje, ki so se pod Avstrijo pred Habs-buržani valjali v prahu in blatu kot psi, si upajo sedaj govoriti o — pokornih dušah! Popolnoma naravno, da se naši klerikalci ne morejo strinjati z idejo narodnega in državnega uiedtnienja, kajti časi, ko je klerikalizem zastopal Slovence, so minuli za vedno. Sicer pa pisava naših klerikalnih listov dovoli lasno priča, da ostane klerikalec internacionalen tudi v nacionalni državi. Kakor ne izgubi zamorec nikdar svoje črne polti, tako tudi klerikalec ne more spremeniti svojega črnega mišljenja. Pri vsem tem pa hočejo klerikalni voditelji poudarjati svojo jugoslovenstvo. Ali so slovenski in hrvatski klerikalci sploh Ju-gosloveni? Po imenu in državljanski pripadnosti, po prepričanju pa gotovo ne! = Pašić, Pribičević, Protlč. »Jugo-slovenski List« piše med drugim: Ni dolgo od tega, ko se je debatiralo o predlogu, naj se poveri ministru Pribi-čeviču diktatura. Ta predlog ni bil sprejet in je itak odveč, dokler imamo tako vojsko in energično vlado, katere desna roka je Pribičević. Dobro je, da *e v teh časih ravno Pribičević sledil Draško-viću. Pribičević ie do sedaj pokazal, da ima železno voljo in nezlomljivo energijo. In v današnjih Časih morajo biti taki ljudje na krmilu države. Kdor postane pri nas minister, mora biti pripravljen na vse napade in natolcevanja. Katerega so bolj napadali kakor Pašića, Protića in Pribičeviča? In vendar so ti trije najboljši naši državniki, ki delajo, da preprečijo zlo. Ako je res, da je pravi politik tvorec svoje generacije in domovine, potem štejemo med te naše tri državnike. Ves narod in ves svet vesta, kaj ie pomenil Pašić za našo drŽavo med vojno in po vojni. O sedanjem PribiČeviću In nekdanjem Protiću pa se mora reči, da sta državnika, ki moreta v težkih časih rešiti narod. Oni se ne umaknejo niti za pedenj, izpostavljajo se največjim nevarnostim In stavliajo na kocko svojo popularnost med masami, a vse to za blagor in moč države. Pribičević ni za prvorazredno politiko kakor Pašić, toda on je za prvorazredno administrativno misijo. Ne proučavamo ga iz gotovih brošur in časopisnih Člankov, ampak iz njegovega dela za narod. Protić pa je izvrsten diplomat in dober administrator. Sme se upati, da bo državni interes približal vse tri državnike. Na Prlblče-vića gledaio vsi, ki pričakujejo osvobo-jenje države od njenih rušllcev, ker ga poznajo kot nezlomljivo energijo, ker ga nt sovražijo zaman komunisti, klerikalci in frankovci. Zato ga spoštujejo tudi njegovi politični nasprotniki. V sedanjih razmerah je sreča, da je Pašić na čelu vlade in Pribičević minister za notranje posle. To najbolje dokazuje jeza komunistov, klerikalcev in frankovcev. V najusodnejšem Času težke državne krize imamo močno vlado s Fk&ićein in .fttticevičena. = Minister za vere Jovanovič ie odpotoval v Dubrovnik, kjer ostane deset dni. = Srbsko junaštva Španska Ima v severno-zapadni Afriki malo kolonijo, v kateri prebiva domače arabsko-musli-mansko pleme Kabili. ki se neprestano bori za svojo svobodo. Nedavno so napadli pod vodstvom svojega vojskovodje Mirze špansko garnizljo v Nekuri in pobili vse vojaštvo, nakar so korakali proti glavnemu mestu Melili. Poveljnik tega mesta general Silvester je izdal svoji vojski tole kratko povelje: Junaki, domovina vas kliče v smrt in vi morate to storiti. Opominjam vas, da so bili že pred vami taki junaki in to so bili Srbi! Vzemite jih za vzgled in boste večno živeli. Po tem povelju ie dal general uničiti vse vojaške utrdbe in izvršil samomor. Ta dogodek je pretresel vso Špansko, ki je poslala proti Melili generala Beregcra z mnogoštevilnim vojaštvom. — »L' agonia del eo m u ni smo Juge-slavo« Pod tem naslovom piše neki TJ. Urbani v fašistovskem glasilu »II Po-polo di Trieste«, da je v Jugoslaviji komunizem, toliko kakor mrtev. In to je edina resnica ki je v vsem dolgem članku. Ker vse drugo pa pTeobvladuje želja, da pokaže Jugoslavijo v najslabši luči in pri tem se ne ustraši niti takih gorostaanoeti, da pravi, da je ves zakon proti komunistom porojen samo iz maščevalnosti Pribičeviča, ki se hoče maščevati nad Hrvati in Slovenci, ker so glasovali proti ustavi. Dasi naradi, moramo vendarlo pripomniti kot opomin slovenskim listom, da opira Urbani svoj trditve na citato slovenskih listov, kateri so ti slovenski listi, ki so voda na fašist©vski mlin, pač ni treba navajati. »II Popolo di Triestec od 6. avg. ima vsa ta imena. — Češki glas o posledicah italijanskega Imperijalizma. »Narodni Listv« poročajo iz Trsta, da se že kafeio posledice nesrečne italijanske politike predvsem v Trstu, kjer je velika brezposelnost. Delo počiva tako v velikih podjetjih, kakor v malih obrtnih delavnicah. Delodajalci morajo zato odpuščati svoje stare, izkušene in dobro kvalificirane delavce, ki zapuščajo v gručah Trst in potujejo v Jugoslavijo s trebuhom za kruhom. List pravi, da so to le posledice nenaravne aneksije primorskega ozemlja. Aneksija tega ozemlja po Italiji je uničila tržaško gospodarsko Življenje. = Neverjetna vest »Matin« fcoroča iz Aten, da je bivši bolgarski car Ferdinand skušal izzvati v Bolgariji revolucijo, da pa so oblasti pravočasno zvedele za to namero in prisilile Ferdinanda, da je nemudoma zapustil bolgarsko ozemlje. =s Angleško poslaništvo v Budimpešti. Angleška vlada ie sporočila kot prva od zavezniških držav madžarski vladi, da želi obnoviti z Madžarsko di-plomatične odnošaje. Angleška misija v Budimpešti se spremeni v poslaništvo. Za poslanika bo imenovan dosedanji komisar Hohler. =Ljenln na Angleškem? Moskovski listi poročajo, da odpotuje Ljenin na zdravniški nasvet na Angleško. Svoje potovanje hoče tudi politično izrabiti Odpptuie okoli 20. t. m. Prvi teden prebije v Londonu, potem odide na Škotsko. Angleška vlada mu ne bo delala nikakih neprilik. = Zkmističnl kongres. 1. septembra se prične v Karlovih varih kongres zionistične svetovne organizacije. Kongresa se udeleži okoli 600 delegatov. Za časa kongresa bo izhajal poseben zionistični dnevnik. = Italijansko časoelsie o francoskem stališču ▼ goraještozljskem vprašanju. »Tribuna« piše v uvodnem članku, da stoji Italija v gorniešlezijskem vprašanju o_dločno na strani Anglije in ncavJ. da Italija ymfot na bo ctlvliaU vojnega duha »gotovega naroda«, ki je obsojen, da mora nositi večno prisilni jopič. O sankcijah v renskem ozemlju piše: Ali ima ententa interes na tem, da stalno straži Nemčijo in da provzro-či eventuelno vladno krizo, ki bi lahko spremenila nemško politiko v nevarno smer? Dr. Garzilli, član Italijanske vojaške komisije v Gornji Sleziji piše v dnevniku »Epoca* o poljski mizeriji in nemški disciplini. Po njegovem mnenju bi mogli napraviti Nemci iz Gornje Slezije najbogatejšo evropsko pokrajino. »Corriere d' Itajia« želi vkljub strahu pred nemško konkurenco nedeljivo Gornjo šlezijo, ker bi drugače Italija ne mogla dobivaU premoga. aa Prvi katoliški monarh v Vatikanu. Iz Rima poročajo, da sta zaprosila romunski kralj in kraljica, ki obiSčeta v začetku septembra Rim, avdijenco pri papežu. Romunski kralj bo torei prvi katoliški monarh, ki bo sprejet po letu 1870 v Vatikanu. = Japonska se odreka otoku Yapu? Poročajo, da ie iaponska vlada podpisala listino, S katero se odreka Otoku Ya- j klonltve. Po končanem sprejemu jc napra-pu. O tem strategično važnem otoku v Tihem oceanu, kabelskem središču, se je bil razvil nevaren spor med Japonsko in Zjedinjenimi državami. Iz nale hrallculne. — Prenos kosil Petra Petovića-Njeguša. Vsled odloka ministrstva za vero ae vrši danes 12. t. m. prenos kosti pesnika »Gor. Venca« vladike Petra Petroviča Njeguša iz eetinjskega mo" naetira na Lovčen. Kakor je znano Je naš veliki penlk vladika Rade želel, da počiva njegovo truplo v cerkvici na Lovčenu, odkodter so ga 12. avgusta 11+16 avstrijske okupacijsko oblasti dale prenesti v cetinjeki monastir. Prenos se bo izvršil na najsvččanejši način. — Za razvoj tujskega prometa. Odsek za tujski promet v ministrstvu za trgovino in industrijo namerava v Zagrebu, Sarajevu in Splitu otvoriti informacijske oddelke, kakršna poslujeta dosedaj samo v Beogradu in Ljubljani. — Slstemlzlranle plač duhovnikom. Ministrstvo za vere je poslalo zakonodajnemu odseku v pretres načrt zakona o regulaciji graotnesra položaja du-hovništva. S tem zakonskim načrtom se predvidevajo sistemizirane plače duhovnjkov. — Stavbena dela v Beogradu. Po poročilu stavbnega oddelka beogradske občine se sedaj gradi v Beogradu več novih in popravlja več starih poslopij, vseh skupai 1500, Ako ne varajo znaki, bo produkcija stanovanj prihodnje leto še večja._ neodrelena doma- Kr. namestnik na službenem potovanju. —d Novomesto, U. avgu&u. Go*&od pokrajinski namestnik Hribar ae je danes cb polsedmih zjutraj odpeljal iz Ljubljane v Novomesto, kamor Jo prispel cb O Na pod klor se je peljal pokrajinski namestnik, sta bila Trebnje in Mirna peč v zastavah. Uto-tako je Novomesto, kjere se ie vršil slovesen sprejem, v zastavah. Pred glavarstvom ie pozdravilo 2. pokrajinskega namestnika mnogobrojno občinstvo, narodna društva. Sokoli, Sokoliće in sokoliti nara?ća]. Oospo-du pokrajinskemu namestnika se je najpiej javil vladni svetnik In vodta ckr. glavarstva dr. Vončina. Hčerka g. vladmjja svetnika je izročila soprogi g. ministra šopek v pozdrav. Nato je pozdravil pokrajinskega namestnika na čelu občinskega odbora župan Ro'zma n, za njim prost dr. C 1 b e r t imenom novomeškega kaplteljna in dr. V a S i č kot starosta Sokola. Neka Sokolića je s po-j zdravnim govorom poklonila g. namestniku I šopek. Po zahvalnem odgovoru je g. namestnik odšel na glavarstvo, kjer Je do opoldne sprejemal običajne deputacije in po- vil posete pri predsedniku okrožnega sodišča dr. Polenšku in proštu dr. Elbertu. Ob trinajstih je priredil banket, na katerem je v svojem govoru proslavljal pomen Vidovega dne za srbski in za naš trolmeni ujedinjeni narod ter končno napil našima najvišjima predstavnikoma državne edinosti kralju Petru L In regentu prestolonasledniku Aleksan- dru. Za ministrom ja najpreie govoril župan Rozman, potem prost dr. E bert In končno še dvorni svetnik Suklje. Popoldne ob 17.30 *e Je g. pokrajinski namestnik odpeljal v Toplice, ki so bile v zastavah. Pri vhodu v Toplice Je bil postavljen slavolok, d namestnika je pričakovalo številno domače občinstvo. Sokoli in Sokoliće, bralno in pevsko društvo, šolska mladina in požarna hramba. Kot prvi ga je pozdravil /uran Pečjak, nato župnik P r z a r, starosta Sokola dr. Ko n v e 11 n k a, nadučitelj Gre-gore v imenu učiteljstva ter Bralnega in pevskega društva,narednik gasilnega društ\ a Pel k o in upravitelj Invalidskega doma R e 5. Učenka topliške šole Je I pozdravnu nagovorom poklonila šopek gospodu ministru ln učenec iste šole gospe ministrovi. Ob devetnajstih Je g. namestnik priredil z gospo soprogo Čajanko. Med čajanko so se mu poklonili nekateri okoliški župani in župnik Vole iz Soteske Imenom duhovščine. Ob 21.30 se Je g. pokrajinski namestnik vrnil Iz Toplic, ki so bile slavnostno razsvetljene, V Novomesto. Tudi v Novem mestu so bile vse hi cer s pomočjo madžarskega vojne* ga ministra generala Tanczosa, biv* Šega majorja prof. Jankoviča Zank* la, barona Glogovca, generala Laxc. Biljana Petrasa in drugih. Galigardi, ki je imel iz Gradca najbližje zveze z Jugoslavijo, je imel nalogo, da vzdržuje zvezo z onimi elemnti v Jugoslaviji, ki se strinjajo z izdainiško frankovsko pobijejo fašisti, ce izpregovori par slovenskih beedi. Sejem ki se vrši pod 7TBJ" v^iTwn*'ŽVpCilo aAmtst £ znakom vlade pouličnih nemirov, pač ni i f*^0" VeIlf ° ,?teY?10xr ar^i A priporočljiv in naj bodo besede prire- | bilo razpostavil enih v naši dr. diteljev seima še tako sladke. Prav is- ] zavi Z nalogo, da Sini O mržnjo pro* kreno bi zato želei, da bi naši trgovci j ti državi in proti Srbom, predvsem BK*me* bisiiteU veled svpje »IsotB^ttJLpa^msAJM&taBB&L ligardi se je v Gradcu ob različnih prilikah hvalii s povoljnirni uspehi te akcije. Galigardi je v Gradcu o prilik ki izrazil tudi svoje mnenje, da bi v slučaju uspešnega atentata na prestolonaslednika Aleksandra, bil že dva dni zatem v Zagrebu na me* stu ki mu je že določeno. Podobne stvari je izjavil tudi major Janko* vič, ki je razkril, da bi v slučaju, ako bi atentat na prestolonasledni« ka uspel, vkorakala madžarska voi* ska v Hrvatsko. Nekateri podatki govore rudi o tem, da so se obrnili na Radiča, ki pa je odgovoril, da bo vodil sam brez posrednikov poga* janja, ko bo prišel v Pra^o. Ker pa Radič ni mogel priti v Prago, so se vršila pogajanja posredno. Po iz j a; vah bivšega poročnika Lukeša se je o tej stvari razgovarjal eden izmed bližnjih pristašev Radiča, s kate-* rim se je dosegel tudi nekak spora* zum. Kar se tiče zveze Galigardija z našimi korrjunisti, se nadaša, da se je ta zveza vzdrževala s pomoč* jo nekega medicinca v Gradcu, ro* dom iz Beograda, ki je znan kot komunistični agatator. Pri hišni preiskavi v Galigardi j evem stano* vanju v Gradcu so našli pisma tega medicinca in tudi dvoje pisem ko* munističnega polanca Triše Kaclo* roviča, znanca Galigardija izza ča* sa avstrijske okupacije. Kompromitirane osebe. — Beograd, 11. avgusta. »Epo= ha« poroča iz Gradca: Pri preiskavi GaJigardijevega stanovanja v Grad* cu, ki jo je izvršila avstrijska poli* cija v prisotnosti naših policijskih organov, so se našli dokumenti, s katerih je jasno razvidno, da je bil Galigardi v zvezi z našimi komu* nističnirni organ. Med Gagliardi* jem in našimi komunisti ie fungiral kot posredovalec njegov intimni prjiatelj medicinec, ki ie žal nase gore list. Sin je načelnika mi stva pošte in brzojava v Beogradu, ki je naši policiji že znan kot neva* ren komunistični agitator. Zveza tega medicinca z Gagliardijcm je bila ugotovljena na podlagi pisem, ki so se pri preiskavi našli v Gag* liardovem stanovanju. Pri preiskavi sta se tudi našli dve pismi, l:i iih je pisal bivši komunistični poslanec Triša Kaclerovič, s katerim se je Gagliardi seznanil, ko je bil v času avstrijske okupacije »diktator« v Kragujevcu. Medicinec, ki je vzdr* zeval zveze med Gagliardijem in komunisti, se nahaja šc na svobodi y južni Srbiji. »Pravda« priobčile iz Gradca od nekega tamkajšnjega dijaka tole pismo: »Gradec je po* stalo središče vohunov in agitator* jev, ki se od tukaj pošiljajo v našo kraljevino. Glavni organizatr-rotniškega dela jc zloglasni Gagli* ardi. Ta živi v svoji vili, ki ie nai* luksurjozneje opremljena, in razno* lag z velikimi denarnimi sredstvi. Skupno s Slavikom urejuie in izda* j a litografovani list »Korespon* denz« v nemškem jeziku. V tem li* stu se priobčujeio vsi za nsšo A.~* žavo neugodni članki in notice na* ših in tu tih listov, v redakciji pa se fabriciralo nainepovoljnejše vesti o položaju in razmerah v naši kra* Ijevini. Okrog Gagliardiia je zbran cel štab agitatorjev in zarotnikov. Denarja imajo v obilic! na razpola* go. Dobivajo na ga z Dunaja, iz Pe» ste in Trsta. Denarna redstva dobiš vajo tudi od zapeljanih Hrvatov iz Amerike. V naročje Gagliardije* ve organizacije so se vrgli tudi raz* d«5ejrterii in politični fmJi 180. štev. slran 3. granti, ki se nahajajo v Gradcu. Raj žalostne j še jc, da je Gagliardi pridobil tudi zase večje število na* lih dijakov, ki se nahajajo v Grad* zu brez vsake kontrole. Gagliardi vzdržuje intimne zveze z Radičev* ci in komunisti v naši kraljevini. Umor ministra Draškoviča ga jc silno obradoval. Sam Gagliardi za« trjuje, da je vedel za priprave aten* tata tako na Draškoviča, kakor nc regenta Aleksandra. Na drugem mestu piše »Pravda«: ♦Na Madžarskem obstoja organizacija, Id si je nadela ime »Arnold«. Šef te organizacije je kapetan Zoltan Deklova.Ta organizacija pošilja agente v našo dr- žavo, ki imajo nalogo, da skušajo Iz- | nov, ki študira vprašanje o preskrbi šol zvati ustajo. TI agenti Imajo potne liste s cenejšimi učili in samoučili. Točka s falsificiranim žigom »Llka-Krbava«. v »možitev učiteljice je izzvala daljšo pre-zadnjem času pa »Delnice« in »Dolnja cel živahno debato, to na zategadelj, Tuzla«. Ti agenti prihajajo s čolni preko ker se nekatere učiteljice može z ijud-Drave in Mure. Enaka organizacija ob- mi, ki ne delajo časti učiteljskemu sta-stoja tudi v Veliki Kaniži. Tej organiza- nu. Storili so se tozadevtu sklepi, v kočiji je ime »Sirol«. Njen Sef pa le kape- Ukor spadajo v področje višjega solske- tan Kirolvt, kateremu je podrejen kapetan Imre iz madžarskega vojnega ministrstva. Ta organizacija vodi protidr-žavno propagando v PrekmurJu in Me- djlmurju. PREPOVED AVSTRIJSKE VLADE. n^A^ 19 Hrv l ft*A. i se ustanove v državi Se trt nad/orovalne T ! i. Tf^«o£«., - nI komisije dela in to v Sarajevcm. Tuzli ka deželna vlada ie po nalogu t Du- . ga sveta. Učiteljskim organizacijam se naroča, naj pazijo, da ne bodo posamne učiteljice škodovale z lahkomiselnimi možitvami ugledu učiteljskega stanu. — Nadzorovalo« komisij« dela. Po naredbi ministrstva za socialno politiko jerska nja prepovedala časopisju poročati o aretacij] Manka Gagliardija. Hpel na naSe narodno obdnstuo! Vabimo vse sokolski misli naklonjeno občinstvo iz vzhodne Ljubljane, da izvoli v dneh svečane otvoritve našega sokolskega telovadišča na trm Tabor razobesiti zastave in okrasiti okna. Potrebujemo vaše moralne opore, pozdravite nase sokolske goste, veselite se z nami vred z Vašo pomočjo in z našim trdim delom doseženih uspehov. Sokolstvo in sokolska vzgoja je danes državna zadeva. Sokolstvo vrši od svojega pričetka pred 60 leti zvesto in ndano svoje vzvišeno poslanstvo: zbli-žanje, ujedinjenje, kortsolidiranje moči slovanskih plemen, odklanjajoč ^sako internacionalo, ki bi slabila kulturne in gospodarske koristi našega ljudstva. V tej smeri koraka Sokol krepko naprej. Njegova pot je danes vzporedna s potjo, koder hodi in se razvija naš najvišji ideal: naša mlada svobodna država. Pokažite 14. in 15. avgusta, kdo ste prijatelji Sokolstva In naših teženj, da vidimo one, ki sovražilo nas bi naše Ideale. V Ljubljani, 8. avgusta 1921. Za odbor Sokola 1. J. Ažman Dr. P. Pestofalfc tajnik starosta Dnevne uestl. V Ljubljani, 12. avgusta 1921. — Napredne, politične, kulturne, gospodarske Itd. organizacije In društva, ki se hočejo udeležiti serenade v proslavo 70letnice dr. Tavčarjeve dne 27. avgusta 1./., naj izvolijo poslati svoj* prijave čim naj preje tajništvu J D S, Narodni dom. 1. nad str. — Nadomestne volitve ga komuni-tične mandate. Prvotno se je poročalo, da se bodo vršile nadomestne volitve za razveljavljene N komunistične občinske mandate šele koncem tega ali začetkoma prihodnjega leta. Kakor smo se sedaj informirali, pa te vesti niso točne. Nadomestne volitve se bodo vršile, kakor čujemo, že 20. septembra t 1. Imeli bomo torej tudi v Ljubljani fce prihodnji mesec nadomestne volitve. Ker izjavljajo komunistični volilci, da ne bodo volili socijalnodemokratskih kandidatov, so trudita tako narodna socijalna, kakor klerikalna stranka, da bi jih pridobili na svojo stran, češ da sta jim po programu in delovanju najbližji. Za katero izmed teh dveh strank se bodo odločili komunisti, bodo pokazale volitve. — Nov župan ali vladni komisar? Včeraj smo ffe poročali, da je narodno socijalna stranka sklenila, da naj od-dado njeni pristaši v občinskem zasto-pu ljubljanskem pri novo odrejeni vo-litvi župana svoje glasove znova g. Pesku. Ako bodo isto storili tudi klerikalci in socijalni demokrati, bo za župana znova izvoljen g. Pesek in vlada bo prišla v mučen položaj, da se ali pokori volji klerikamo-narodnoeocijalne večine ali pa da odgovori na to z razpustom občinskega veta. Kakor smo informirani, se ni nadejati, da bi vlada kapitulirali pred g. Peskom. V tem slučaju je torej treba računati s tem, da bo občinski svet razpušeen in da bo po-verf?na občinska n prava vladnemu komisarju. Nove volitve se bodo potem vršie na podlagi novega občinskega volilnega reda, ki je že predložen zakonodajnemu odboru in o katerem bo narodna skupščina razpravljala že v jeseni. Ta zakon predvideva široko samoupravo velikih mest kakor Beograd, Zagreb in Ljubljana ter določa zanje tudi poseben volilni red. — Vse odseke pripravil a! nega odbora za ženski kongres vabimo, da se zanesljivo udeleže seje v soboto. 13. t. m. ob 3. pop. v prostorih Splošnega slovenskega ženskega društva na Rimski cesti. — Volilni imeniki za volitev pri-sednikov in namestnikov v obrtno in vsklieno sodišče so na vpogled v tajništvu JDS, Ljubljana, Narodni dom I. nad. med uradnimi urami od 9—12 in od 3—6. Opozarjamo na važnost ln poživljamo, da se pristaši demokratske stranke prepričajo, ali so vpisane ali ne, — Vest s sodišča. Predsednik kr. višjega deželnega sodliča g. dr. K a v C n ! k Je nastopil daljši dopust. Zastopa ga podpredsednik g. dr. R o g I n a. — Medicinca Ivanu O razna, ki j a bil kot vojni ujetnik v Sibiriji prisiljen, da Je moral vstopiti v rusko boljjevlško vojsko, se Je posrečilo sporočiti, da se nahaja zdrav v Moskvi, kjer le velika lakota. — Dan Ju gosi o venske Matice na Bleda dne 14. avgusta 1.1. Dopoldne: prodaja cvet-Iilc, popoldne: javna tombola pred zdrav, domom, javen koncert In ljudska zabava. Za tombolo je nabranih nad 200 dobitkov. Glavni dobitki tombole bodo: Teliček, Jagnje. prešiček, krasne Japonske vaze, sodček piva, zaboj steklenic vma, 1 kub. meter trdih drv, sukno za obleke Itd. Zvečer umetniški koncert v dvorani zdraviškega doma. Sodelujejo ze. operne pevke Irma PolaVovt, Rezl-k* Thalerjeva, koncertna pianistka Pana Oolfa-Koblerjeva, g. operni pevec Nikola Zec, konzervatorist Pade Alameovič, pianist g- Prof. Ernest Krauth, deklamira g. Serne-čeva; poje blejski oktet — Prošnje za podelitev državljanstva po bile v Ljubifani kakor pri poL oblastvih na deželi zelo številne. Obstoja nevarnost, da bi bil vsled povr-Sneera reševanja teh prošenj po pokra* llnaki vladi marsikdo prejet v škodo domačih naših ljudi, ki so pristojni v 1 'uhli&jv* q&» tTtjKa2 eU «lc***^ mesto. Zato opozarjamo vlado, naj vestno in natanko proučava razloge, iz katerih bi se t dni opcijskim prošnjam smelo ugoditi. Zdaj sili seveda vse v Ljubljano in Jugoslavijo v obče, preje je pa že marsikdo odšel čez m^jo, a se je sedaj vrnil, ker mu tu bolj kaže. V Avstriji, na Madžarskem in drugod postopajo s takimi prošnjami zelo rigorozno, ne kaže torej, da bi bili bas mi v tem oz i m popustljivi. Stanovanjska mizerija je bila v Li ubijani žo dozdaj nezaslišana, če bo šlo tako naprej, že domač človek spon kmalu ne bo dobil v Ljubljani stanovanja, ker bo to zasedel kak dobro situiran verižnlk ali spekulant, ki op tira tudi iz spekulacije za Jugoslavijo! Torej pozor! — Slovenski arhitekt profesor Joža Plečnik. Te dni so češkoslovaški časnikarji na povabilo graščinske uprave Lana pri Kfivoklatih posetili bivšo furstenberško graščino s parkom, gozdom, polji, gozdarskimi in gospodaski-mi poslopji. Češkoslovaška republika je kupila to 4725 hektarjev razsežno posestvo za 25 milijonov. Včasih so tu re-zidirali Furstenbergi, prijatelji Viljema IT in Franc* Ferdinanda: zdaj postane krasna graščina letovišče č. s. preds'ed-nika dr. Masarvka in obitelji. 500 delavcev je v 10 tednih graščino in poslopja prenovilo; dela je vodil stavbni svetnik Fiala, vsa dela pa so se izvršila po načrtih Slovenca, srh. prof. Jože Plečnika. >N»r. Listvc poročajo obširno o umetniško zasnovanih in dovršenih adaptacijah, in >Prager Tag-blati« imenuje našega rojaka >najbolj nadarjenega arhitekta češkega, ki pa je Jugosloven«. Prof. Plečnik jo postal, kakor znano, profesor na slovenski tehniki v Ljubljani. Pričakovati je, da bo najblagodejneje vplival na našo stavbno umetnost. Prof. Plečnik pride v Ljubljano v dobi, ko se začenja znova razvijati naše stavbno delo. — Iz seje višjega šolskega sveta. Tečaj za telovadbo se je orvoril v Ljubljani za učitelje in v Mariboru pa za učiteljice. V vsakem tečaju je 38 učiteljev, oziroma 38 učiteljic Prvi semester se bo v bodoče zaključil z 31. januarjem. Na I. deško meščansko šolo v Ljubljani je imenovan Zavrl Albin, na II. deško meščansko šolo Kune Ivan in Medic Pavel, na I. dekliško meščansko šolo Kalin Ivana in Miklavc Marija, na II. dekliško meščansko šolo Kraker Angela in Novak Marija. Na 2. mestni dekliški meščanski šoli v Ljubljani se otvori nastavni razred. Stavi se tro-predlog za službo ravnatelja na drž. ženskem učiteljišču v Mariboru. Službe (3) na meščanski šoli v Ljutomeru se Iznova razpišejo, ker nI nobenega prosilca. Sprejme se predlog za oddajo stalne službe za zgodovino na drž., realni gimnaziji v Ptuiu. Stavijo se predlogi o oddaji ravnateliskega mesta na drž. realni gimnaziji v Ljubljani, rav-natelfskega mesta na drž. realni gimnaziji v Novem mestu in ravnateliskega mesta na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani. Dalje se sprejme predlog o oddaji stalnega učnega mesta za slovenščino in nemščino na drž. ženskem učiteljišču v Ljubljani in za oddajo stalnega učnega mesta za zgodovino in zemljepis na tem zavodu. Izključijo se ena učenka ln dva učenca na drž. realni gimnaziji v Ljubljani ln en učenec na drž. gimnaziji v Kranju. Stavijo se predlogi o Imen ova ju okrajnih šolskih nadzornikov na bivšem štajerskem In za skupnega šolskega nadzornika za meščanske Iole v Sloveniji. Prošnji, da bi se razveljavilo Imenovanje nadudteUa v Lečah, se ne ugodi. Učiteljica Ema Kotnik-Ruh se premesti v Št. Andraž pri Polzeli. Razpisane službe na bivšem štajerskem niso pilile v razpravo, ker se o njih predlogih okrajnih šolskih svetov nI pravilno sklepalo, Ferdo Br> bič In njegova soproga se premestita v Maribor. Dovoli se začasna namestitev učiteljic Kvss, Trstenjak in Čulk na isti šoli z očetom, ozirom z materjo: Glinškova pride izjemoma zopet nazaj I Minister za promet je določil, da se na k očetu, če prosi za to. Dovoll'o se in- i na&ih nrogah dodajo brzovlakom Ste vo-dividualne ooletne šolske oprostitve, ne | zovi 3. razr., da se na ta način po- in Banjaluki — Sprejem v Inženirsko podčastniško Solo v Zagrebu. Z odlokom ministrstva za vojno in mornarico je določeno, da se sprejme letos v inženirsko podčastniško šolo v Zagrebu 150 gojencev. — Nova sodna in politična uvrstitev treh občin. Občini Dol in Dolsko, ki sla do sedaj spadali k sodnemu okraju brd-skemu, sta stalno pridelj^ni sodnemu okraju ljubljanskemu, občina Velika vas, ki Je istotako spadala k sodnemu okraju brdskemu, pa Je etano prideljena sodnemu okraju litijskemu. Politične občine Dol, Dolsko in Velika vas so SO izločile iz političnega okraja kamniškega. Politični občini Dol in Dolsko sta prtdeljeni političnemu okraju ljublj. (okolica), politična občina Velika vas pa je prideljena političnemu okraju litijskemu. — Kongres »Saveza jngosl. ženskih dmstev.* Nase slovensko ienstvo so pridno pripravlja, da sprejme čim pri-srčneje srbske in hrvatsko delegatke ob priliki zborovanja ženskega »Saveza. < Pripravljalni odbor je dobil že precejšnje število sob za goste, od katerih pridejo v poštev v prvi vrsti seetre-do* lega tke iz Srbije in Hrvatske. Slovenlce ki pridejo iz raznih krajev Slovenije-, morajo si same zasigurati prenočišče, eaj ima vsaka gotovo kako znano ali prijateljsko rodbino v Ljubljani. — Avtomobil ni promet na progi Ljubljana - Celje so bo otvoril v nedeljo dne 14. t. m. z dvema avtobusoma, ki bosta vozila po starem voznem redu t. i. odhod Iz Ljubljane ob 6.30 zj. in ob 15.30 pop. odhod iz Celja ob 6.30 zj. in ob 13.30 pop. Vožnja bo trajala vsakokrat približno tri ure. Cena: za Vak km "K 2. V soboto 13. t. m. bo odhajal prvi voz iz Ljubljano v Celje ob 13.30 pop. izpred ^Flgovca« na Dunajski efesti. — Poštna zveza Kamnik - Motnik. Vzpostavljena je zopet poštna zveza med Kamnikom in Motnikom skoz tuhinjsko dolino. — Razpis tobačnih trafik v PrekmurJu. V »Uradnem listu« št 93 so do dne 31. avgusta razpisane tobačne trafike v nastopnih krajih: v Murski Soboti št 34 in 111, št. 243 in 356, št 17(5 ln 179 (po dve teh trafik se združita v eno samo novo traJiko); v davčnem okraju Murska Sobota: v Pokovcih št 67, v Budlncih št. 40. v Oočanlb št 42 in 61 (obe trafiki se združita v eno samo novo trafiko), v Peskovclh St 2 in 9 (se prav tako združita); v Dolnji Lendavi Št. 84 In št 343 (vsaka zase); v davčnem okraju Dolnji Lendavi: v Dolnjih Seliščih št. 39, v Butvarjevclh št 44, v Žitkovelh št 17, v Radmožancih št 29, v Lipovcih št. 30, v PetešoVcih St. 34. v DolnJH Bistrici št 52 !n 58, v BogoJInf št 73 fn 134 ter v Debrovni-ku št 244 in 247 (po dve izmed teh trafik se združita v eno samo novo trafiko). — V vojno obrtno šolo v Kragujevcu sprejmo 100 gojencev. Prošnje je vlagati do 25. t. m. Podrobnosti so izvedo pri »Vojno-tehničnem zavodu« v Kragujevcu. — Uredba splošnega preg+ieda invalidov, ki je stooila v vejavo dne 21. julija t. L, je izšla v »Uradnem listu< št. 96. Za našo slabotno dfcco. Padi velikega Števila slabotne dece je ministrstvo za prosveto odločilo, da bi ta deca ne zastala v šolskem pouku, da zgradi v okolici Novega Sada sredi gozda šolo, v kateri bi se mogla slabotna deca solati, obenem na tudi krepiti svoje zdravje. — Ponarejeni (tal. bankovci. Opozarjamo občinstvo, da le vse polno laških bankovcev ponarejenih, vsled Česar naj bodo pri prejemanju laških lir sila previdni. — Raspis tobačnih trafik. V »Urad nem listu« št. 96 razpisuie finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani tobačne trafike v nastopnih krajih: v LJubljani na Dolenjski cesti št. 12; v davčnem okraiu Liublfana okolica: v Sodinii vasi št. 16 in v Mateni št. 81; na Primskovem Št. 85 ln 69 pri Kranju (obe trafiki se združita v eno samo novo trafiko); vPafolč*h§t.26 v brdskem davčnem okraju: v Dolenjih Ponikvah št 4 v trebanjskem davčnem okraju; v Aslki vasi St. 2 v kočevskem davčnem okraju; na Rakeku *t 48; v \o%. davč-okrajn: v Dolenjem Ix>g*tcn št 40, v Gorenji vasi št. 2, na Kalen St. 2 ter na Uncu št. 10 in 58 (obe trafike se združita v eno samo novo trafiko.) — Zakon o raščitl lavni varnosti In reda v državi je priobčen v 95. Številki »Uradnega lista«. — Nekaj onih abiturijentov. ki nameravajo študirati v Ljubljani filozosiio kot stroka se uljudno vabi, da se z glase na univerzi v seminarju za filozofijo od 9. do 12. dopoldne. — lajava. Ovime izjavljujem zahvalu Banki Beogradska zadruga d. d., koja mi je prigodom moje nesreče od groma cehi štetu potpune ! kulantno ispatila. — Svakom gospodaru prepo-ručara ovaj naš potpuno domači zavod osigurania. — U Gudovcu, dne 25. jula 1921. Milan Adžaga. — Tretji razred na brzo vlakih. — Potres v Skoplju. Iz Skoplja javljajo, da sn tam zvečer 10. t. m. u i krat čutili močne potresne sunke, ki so trajali po nekaj sekund. Zadnji sunek je bil najmočnejši in je povzročil nekaj neznatno škode. Vročina In suša, —d Beograd, 11. avgusta. Danes je bila v Beogradu največja vročina v tej sezoni. Beograjski observatorij je zaznamoval danes ob 14 .na solncu 64 stopinj C, v senci pa 42 stopinj C. ~ Kultura. KnjiževDo-umernlski natečaj. Umetniški oddelek ministrstva za prosveto razpisuje na podstavi odločbe gospoda ministra za prosveto z dne 19. junija t 1., U br. 1660, natečaj za najboljšo dramo, opero, povest, pesem In kiparski projekt Javnega spomenika. Pogoji tega natečaja so: 1. Drama je lahko tragedija aH komedija lz življenja našega naroda kateregakoli kraja ln okolja z dejanjem iz sedanjosti aH minulosti, v prozi ali v verzih, neomejena glede števila dejanj. ?>anio da mora IzpolniU ves večer. Nagrada je 7000 dinarjev. 2. Opera mora biti zajeta iz življenja našega naroda v kateremkoli kraju, iz minulosti ali sedanjosti, neomejena glede Števila dejanj, samo da mora Izpolniti ves večer. Glasba v operi mora izražati duha naSe nacionalne umetnosti. Opero ln besedilo vloži za nagrado kot enotno delo skladatelj. Rokopis opere mora biti napisan s tinto; predložiti Je orkestralno partituro in klavirski izvadek z besedilom. Nagrada 10000 dinarjev. 3. Povest mora biti zajeta iz življenja našega naroda v kateremkoli kraju ln okolju, iz sedanjosti ali mlnu-losU. Nagrada 2000 dinarjev. 4. Lirska p e s*n i t e v. Nagrada 1000 dinarjev. 5. K 1-parski projekt Tema: Spomenik »Neznanemu junaku«. Spomenik je mišljen za prost In odprt prostor. Maksimalna višina s podstavkom vred 8 metrov. Model v maJcu, ki se predloži na natečaj, mora biti izdelan v razmerju 1 : 10 s podstavkom vred. Nagrada 10.000 dinarjev. Natečaja se smejo udeležiti samo spisi in skladbe, ki se še niso objavili aH Izvajali. Rok za vlaganje rokopisov, skladb in modelov je do dne 1. septembra 1922. Rokopisi, skladbe in model! se izročajo do tega roka umetniškemu oddelku ministrstva za prosveto. Konkurenti lahko predlože svoja dela s popolnim Imenom ali s psevdonimom. Razsodišča za posamezne vrste de! določi naknadno gospod minister za prosveto. "~' Soholstuo. — V nededjo dne 14. avgusta v«i v ftoštanj na župni zlt Celjske Sokolske Župe! Narod na plan! — Izkaznice za polovično vožnjo v Domžale ob priliki prvega nastopa sokolske-ga odseka v Dobu, v nedelio, 14. avgusta 1921 se izdajajo v soboto, dne 13. avgusta od 5. do 7. v Narodnem domu, cdborova soba. Bratska društva in občinstvo opozarjamo na našega najmlajšega brata; pohitimo tja in upoštevajmo njihovo mldo, a veliko obetajoče delo. Zdravo! Predsedstvo Sokolske župe v Ljubljani. — Telovadno društvo SokoJ v Ljubljani poživlja svoje članstvo, da se korporativno udeleži sprevoda bratskega Sokola I ob priliki otvoritve telovadišča na trgu Taboru v ponedeljek, dne 15. avgusta 1921. Zbirališče na Taboru ob pol enajstih na tekallšču (severna podclžna stran). — Sokolska slavnost v Rogaški Slatini. Dne 31. julija je nastopil v Rog. Slatini Sokol Ljubljana s prostimi vajami in telovadbo na orodju. Telovadba se je vršila pred zdraviliškim domom pod vodstvom brata dr. M u r-nika s tako Die_ciznost o, da so bili gledalci naravnost očarani in so navdušeno pozdravili vsako vajo z gromovitim plosKaniem, Ljubljanske Sokole je sprejela Rog. Slatina dostojno. Na kolodvoru jih je pričakoval domaČi Sokol, odkoder sq se napotili — z vojaško Eodbo na Čelu — ored zdraviliški dom, kjer iih je pozdravil prvi narodni župan Ro/raške Slatine, g. Viljem Bizjak v imenu domaČe občine. V imenu slatin-skesra Sokola jih ie pozdravil podsta-rosta, brat dr. Franjo Koltcrer. V lepih, sokolskih besedah se ie zahvalil za sprejem brat dr. M urnik, ki je v kratkih besedah orisal pomen sokol-stva za naš ujedinjeni narod. — Sokol L Bratje! Sestre! Po svojih društvih se je prijavilo ež H*po Število gostov, ki pribite k naši slavnostni otvoritvi. Mnogokatori od njih gostujejo oba dni pri nas. Tem jo treba pro-skrbeti prenočišča. Odbor Sokola I. prosi vsakogar, ki bi mocrel za slavnostne dni odatopiti kako prenočišč'e bodisi brezplačno ali proti primerni odškodnini, da to javi odboru. Prijavo sprejema društveni podstarosta vsak dan od 6. do 7. »večer v S. Gregorčičevi knjižnici. Zdravo! Drašfoeng oesfl. — MoSkl zbor »Ljubljanske** Zvona«! Danes, v petek ob nol 8. zvečer vaja za sodelovanje ob nriliki slavnostnih dni Sokola I. Polnoštevilni! Odbor. — Gasilska slavnost v Trbovljah. Ker dnevno prihajajo pisma in vprašanja radi slavnostnega razvitja gasilnega prapora v nedeljo, dne 14. t. m. na naa naslov, opozarjamo vsa bratska in druga društva, da priredi to slavlje Prostovoljno rudniško gasilno društvo rbevlje I. Nae'elstvo prost, gasilnega društva Trbovlje. — Otvoritev Umetniške razstave bratov Kralj se vrši v nedeljo, dne 14. t m. t Akademskem domu, Miklošičeva cesta Št. 5. — Gasilno društvo v Dobrepoljah javlja vdeležancera slavnosti 20 letnice dne 14. avg., da odhaja poseben vlak iz ItafffiBiisSSa poročila. VLADNI DELOVNI PROGRAM. — Beograd, 11. avgusta. (Izvir.)' Dan«?w je hil sostaniek radikalnih in de-t luokratč-kih delegatov, da razgovarjajo o nadaljnjega delovnem programu vlada, Ladikalci so izjavili, da se naj najpre-je razpravlja vprašanje, katere zakona naj narodna skupščina vzame v pretres. Podali so mnenje, da je treba, da reši narodna skupščina to-le nujno zakone: 1) budget, 2) zakon o samoupravi mest, 8) zakon o invalidih, 4) zakon o uradniški pragrnatiki. 5) zakon o zavarovanja delavcev, 6) zakon za poljedelce in druge. Demokratjo so v načelu osvojili ta nacrt. Splošno se- povdarja čimprejšnja rešitev agrarnega vprašanja. PREDSEDNIK MASARVK PRIDE V BEOGRAD? — Praga, 12. avgusta. (Izv.) V me-rodajnih krosih se govori, da odpotuje predsednik Masarvk tekom tega meseca najbrž v Beograd, kjer se bo sestal z ministrskim predsednikom Fašićenv, Predsednik Masarbk pdpotuje iz Beograda v Pariz. PORAZ ALBANCEV. — Beograd, 12. avgusta. (IzvJ Iz Albanije prihajajo vesti, da so Miriditi popolnoma porazili četi tiranske vlade. Albanci evakuirajo vsa glavni mesta. — d Beograd, 11. avg. Iz Ska, dra poročajo, da so Miriditi prcC nekoliko dnevi zavzeli kraj OroS in sicer po hudem boju, v katerem je padlo 50 vojakov tiranske vlade in v katerem so dobili 200 ujetnikov, med njimi nekoliko častnikov in uradnikov. GIBANJE ALBANSKIH TOLP OB KASI MEJI. — Beosrrad, 11. avgnsta. (Izvir.) Iz Prizrena javljajo-. Pred nekaj dnevi je bilo opažati zelo sumljivo gibanja albanskih tolp ob vsf^i nas i fu-Ani meji naj»rain Albaniji. V nas-_> oz^mljo so mod amavtsko preMvastvo Albanci vrgli zelo veliko množino raznili letakov, ki poživljajo Araavfe na upor proti našim oblastem in vojski. RAZPUST BOLGARSKE VOJSKE. — Beograd, 12. avgusta. (Izvir.)' Kakor Javljajo iz Sofije, je vojni minister Dimitrov odredil razpust l*>i-gar8ko vojske v 4 etapah. Dne 1. sept. bo razpusčenih prvih 7000, 10. sept, drugih sedem, 20. sept. tretjih sedem ra 50. sept. zadnjih sfedera tisoč mož. USTANOVITEV VINI CARSKE SOLE. — Beograd, 12. avgusta. (Itvir.) Poljedelsko ministrstvo je izdelalo nacrt za ustanovitev veliko vinicarske šole. Mesto za šolo še ni določano. V poštev pridete mesti Maribor ali pa Mostar. PRELOM MED ZAVEZNIKI RADI ŠLEZIJE? — Pariz. 12. avgusta. (Izv.) V včerajšnji seji vrhovnega svtae je izjavil Llovd George, da mora vsled irskegsj vprašanja odpotovati v London, kjer so mora udeležiti ministrske seje. Splošna se je razširila govorica o prelomu med zavezniki. To vest potrjuje tudi iz j avaj angleških delegatov, ki so izjavili, da spremijo Llovd Gcorga v London. Briand je izjavil zastopnikom časopisja, da upa na končni sporazum med zavezniki. Danes dopoldne se vrši francoski ministrski svet, ki ho sklepal o zadržanju francoskih delegatov. OSTAJA PROTI BOLJŠEVIKOM. — Stockholm, 12. avgusta. (IzvJ Iz Pevala poročajo o hudih obupnih' bojih med četami sovjetske vlade. Troc-kii je kot vojni minister podal demisijo. Komunisti, ki pripadajo skrajni le-viic, so zapustili svoja mesta. Zdi so, da hočejo s tem povzročiti resno vladno krizo. Gospodarske uestl, Borze. — d Zagreb, 11. avgusta. Devizo? Dunaj 16.00—17.70, Berlin 206.50—207, Italija 729—731, London izplačilo 613 do 614, London ček 608—0, New Torki kabel 167.50—168.50, ček 165—167. Pariz 1315—1320, Praga 209—210, ftviral 2810—2840. Valute: Dolarji 163.50 do 165, avstrijke krono IS—0, ubij i 18—20, 20 kron v zlatu 560—565, napoleondo* 562—568, nemške marke 210—212. roi munski leji 0—212, souvereign 640—(\ italijanske lire 723—729. — d Curih, 11. avgusta. Devize* Berlin 7.32^, New JYork 594, London* 21.70, Pariz 46.45, *Milan 25.90. Praga 7.65, Budimpešta 1.70, Zagreb 8.60, Dw naj 0.80. — d Dunaj, 11. avgusta. Devize, Zagreb 597—601, Beograd 2381—2401, Berlin 1197—1203, London 3575—3595, Milan 4290—4310, New York 984—988, Pariz 7660—7700, Paga 1212—1218, Cu«. rih 16.425—16.475. Valute. Ameriški dolarji 975.50—979.50, nemško mark« H97—1208, angleški funti 3560—3580. francoski franki 7630—7670, italijanska lire 4290—4310. jugoslovenski dinarji (tisočaki) 2371—2391, švicarski franki 16.400—16.450, češkoslovaške kron« 1212—1218. — g Banka eeSkosoovaških legio-narfev. L. 1919 so ostanovili čehoslova-ški oficirfi in vojaki v Sibiriji svojo banko z nkciisko glavnico 14 milijonov frankov. Ta banka je začela pred krafc kim poslovati v Pragi in disponira v zvezi s pridruženimi denarnimi zavodi s 100 milijoni domačega ln 53 mi. kron stran. 4. _ 9L'I. are-*, rou. hilDstriia v mezHbl dolini. i. Vsaka industrija nastane tam. kjer so zanjo dani ugodni predpoc goji. Vsako podjetje raste in se razvija v svoji okolici, kjer ima na primer zadostne vodne sile, doma* če, isvežbano delavstvo, premog itd. na razpolago. Ako bi se dobro idočo tovarno premestilo v drugi kraj, bi to pomenilo novo podjetje, ki bi se moralo v spremenjene raz* mere še le uživeti. To je jasno vsa* komur, tudi če ni sam industrijalec. V mežiški dolini je industrija že zelo stara in daje vsemu kraju prav poseben značaj. Najobsežneje še podjetje je svinčeni rudnik v Me* žici in Črni, ki je sam na sebi zani* mivost prve vrste in kojega narod« nogospodarski pomen se je jasno pokazal za časa vojske. Le tisti, ki na svoje oči vidi, kako se tukaj de; la, ki se pelje z električno rudniško železnico kilometre in kilometre daleč v temno osrčje sive Pece, ki opazuje delavce, kako zmagujejo trde skale s svedri in kladvi, ki jih goni komprimirani zrak, more ne« koliko presoditi, kako ekonomično se tukaj izrablja naravno bogastvo. In način, kako se ruda spravlja v pripravnico in pralnico, kjer se lo* či kamenje od svinca potom stro* jev in vode, da končno priteče či* sta kovina iz orjaških plavžev, vzbuja občudovanje vsakega mo« trilca nad harmoničnim delom na« rave in človeške tehnike. Okrog ti* soč delavcev je v rudniku zaposle« nih z dobrimi plačami in snažnimi stanovanji. Letna produkcija sicer zaostaja za ono v prejšnjih letih vendar presega lepo število 800 va* gonov. Narodnogospodarski pomen rudnika je njegov sedanji vodja g. rudarski svetnik B. Cihelka prav dobro obrazložil v Narodno*gospOs darskem Vestniku št. 5, str. 41—42 t. 1. Ni čuda, da hočejo lastniki, znana »Bleiberger Berg\verksunion«» izviti rudnik naši državi iz rok, pa naj bo potem Angležev, ki so baje pokupili veliko množino delnic in sedaj posredujejo v Beogradu, da dobe vodstvo v svoje roke. Zelo se je bati, da se ministrstvo uda sladkim besedam bogatih Angle* žev, ki so ob priliki svojega kratkega bivanja v Mežici sipali denar s polnimi rokami, ga dajali za uboge in delavcem na roke ter hodili celo z debelimi svečami za katoliško procesijo, seveda samo v namenu, da si pridobe zaupanje ljudstva. Možati nastop državnega upravite* lja ie njih nakane sprečil, upajmo da bo znala isto storiti tudi vlada v Beogradu. Če obstoji pri rudniku v Meži* ci in Črni nevarnost, da preide zo* pet v nam sovražne tuje roke, pa je žal drugo, nič manj važno pod« jetje v mežiški dolini, namreč je* klarna na Ravnah, naravnost ogro* žena na nadaljnem obstanku. Je* klarna, last grofov Thurnov, obsto* ja skoraj že 150 let in je uživala vedno najboljši sloves. Nastala je leta 1774 iz združitve dotedanjih guštanjskih kovačnic. Izdelovalo se je s početkoma samo poljedelske orodje, lopate, cepini, 1. 1854 pa so se uvedle peči za pudlanje in pro* izvajati se je začelo pudlano bre* sciansko (milansko) in azzalonsko jeklo (jeklo v zabojih — Kisten« stani), s katerim si je pridobila je* klarna svetovno znano ime. V času vojne se je moralo proizvajanje pudlanega jekla ustaviti, ker ni bi= lo dobiti v to potrebnih vrst surove; ga železa in premoga, izdelovalo pa se je nadomestno bresciansko (mi: lansko) in azzalonsko jeklo v zabo> jih, topUniško jeklo (Tiegelguss« stahl) in od 1. 1888 naprej martino* vo jeklo. Potom topilnih peči j se je začelo izdelovanje raznovrstnih jekel za orodje in strojne dele naj; višje trajnosti, in jeklarna je stopi* la v krog onih maloštevlinih svojih vrstnic, v katerih se izdeluje tako* zvano žlahtno jeklo. Topilnica se jc tako razširila, da je bila sposobna izdelovati vsako vrsto topilniške^a jekla. In njeno blago se je povsod najbolje uvedlo in se izvažalo celo v dežele, ki imajo same bogato raz* vito jekleno industrijo. Z uvedbo martinovih peči se je pričela produkcija artilerijske municije v največjem obsegu. V predvojni dobi je jeklarna na Rav« nah zalagala skoraj izključno sama vso avstrosogrsko vojno mornarico s topniškimi izstrelki in je postala merodajna glede na kakovost naj* različnejših vrst od najlažjega do najtežjega kalibra. Z obratom v martinovi peči se je pričelo tudi iz* delovanje jekla za koee kakor tudi za vagonske vzmeti v večjem obse# gu. Jeklo za kose se je oddajalo naj* več na Tirolsko, Nižje in Gornje Avstrijsko, Štajersko. Koroško in Kranjsko. Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Ivan Podržaj. licem telita jeltaiali pno* Ponudbe na upravo lista pod .Takoj" 5521 Hlad trgov, pomoćnih, Izurjen v tptcerijiki stroki, ilče službe v mesta ali na deželi. Vstop lahko takoj. Ponudbe ni poštno ležeče Vaše St. 3, polta Medvode. 5524 Spretna prodajalka se takoj sprejme. Prednost imajo one, ki so izvežbane v prodaji čevljev. I. BLAS, trgovina s čcvSfl, LJubljana, Pod Tran-eo M. 1. 5515 Prodam posestvo obstoječe iz hiše z vsemi pritiklinaml, nekaj njiv in hoste ob južni železnici v bližini večjega trga. V hiši dobro vpeljana gostilna. Naslov pove upravniStvo Slov. Naroda. 5446 Proda se pohištvo Proda ae majhen hotel z restavracijo, s prodajalno mešanega blaga, krasnim vrtom ?jr? skoio vse novo radi rodbinskih razmer takoj ali pozneje za vseliti. Cena zmerna. Naslov pove upr. Slov. Nar. 5516 Erakotska al. 10. 5509 izurjena, ki je izvrstna računarka, se sprejme takoj proti dobri plači v restavraciji J. STIKLER. glavni kolodvor v Mariboru. 5501 Kupim ▼sako množino sena In slamo. JOSIP TUBE Vidovdan-ska oosta it. 3 5571 Bančni pisarniški in jtnnoranjskl prostori u Beogradu. V sredini mesta dam v najem ogel Kosovske in Vlajkovićeve ulice nasproti narodnega parlamenta v hiši kojo želim 1922 na štiri nadstropja zgraditi. Reflektanti naj radi sestave načrtov do 25. avgusta t. 1. označijo potrebne prostore in ponudijo mesečno najemnino. Pojasnila daje arhitekt Ing. KABERAVEK, VARAaDIN. Mestni pogrebni zavod. Neizprosna, kruta smrt nam je ugrabila najinega edinega sinčka, oz. bratca Pa velika ▼ starosti 5 let v četrtek, dne 11. avg. opoldne. Pogreb nepozabnega našega ljubljenčka bo v soboto, dne 13. avg. 1921 ob 3. pop. iz mrtvašnice v deželni bolnici na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 11. avgusta 1921. Globoko žalujoči starši: Ivan in Pavla ZanoSkar, Begi ca, sestrica. Zahvala. Za izraženo sočutje ob priliki smrti in pogreba naše iskre-noljubijene soproge in mamiee, gospe Minke Pavčie ae tem potom najpriarčneje zahvaljujemo. Iskrena hvala darovalcem cvetja in gg. sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prt-hiteli od blizu in daleč, da počaste rajnico na njeni zadnji poti. Bog plačaj 1 V LJUBLJANI, dne 11. ivgusta 1921. ObltolJ Pavcioeva. Pozor 1 Pozor 1 Trgovina alt gostilna zraven um Inde v najem ali se kupi kje v prometnem kraju v mestu ali na deželi, eventualno zanjo pripravnn hiša, Ponudbe pod .Pridnost 5528" na upravo Slov. Naroda. 5528 Hiša naprodaj. Prodam enonadstroono hišo s hlevom in gospodarskimi poslopji v lepem kraju Wizu Bleda. V hi$i je dobro vpeljana gostilna, dobro idoča lesna trgovina, električna razsvetljava, vodovod v bližini. Hiša je nova. vsa v dobrem staniu. Cena 150.000 dinarjev. N»slov pove uprava Slov. Naroda. 5457 (uirčke) kupuje po najvišji dnevni ceni tvrdka Mihael Oraahtn v Višnji gori. 5512 Išče se za takojšen vstop bilance zmožen kn'igOTOdJa ali kniigoTOdkinJa in dobra pisarniška moč za trgovsko podjetje. Ponudbe na poštni predal št. 14 v Celju. 5527 Sprejme se marljiv spreten trgovski pomočnik flektira se le na boljšo starejšo moč. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod .Pomočnik/5543*. 5543 3 pari prvovrstnih konj za gozdarstvo z vso opremo in k tem spadajočiml vozovi so vsled razdružitve lesne tvrdke na orodaj. Konji se lahko vsaki dan ogledajo v Domžalah. Poizvedbe v Domžalah na novi pošti. 5507 Banka Nikola Boškovic al v Beogradu. Bančni oddolOk i vrši vse bančne posle; sprejema hranilne vloge z odpovedjo In brez nje, otvorja tekoče račune na podlagi blaga in prvovrstnih trgovik'h menic, kupuje ln prodaja vse vrate valut, efektov in devi*. Blagovni oddoloki ima v zalogi in prodaja samo na veliko: vse vrste ključavničarskega blaga, ključavničarski materijal za gradnje, vse vrste orodja, pocinkano in čino pločevino, armature od medi, cevi za vodovod, jeklo za vozne vzmeti, osi, jeklena In železna žica, kutVnjsko železno posodje, solingensko blago, vse vrste vijakov, poljedelski stroji In orodje, guma Denlop za avtomobile, konjak ortlnalni francoski .MARTEL", ,HENES5Y" .FRAPEN- sodo Kaustik ličje prfma .TAM ATA V A*, vse po originalnim tvorniških cenah. Prodaje izvirno pl-zenjsko pivo iz slovite plzenjske pivovarne. 4911 Vdova, 37 1« Staraf varčna ter zelo izurjena v gospodinjstvu, išče mesto gosBodinje ali oskrbnice na kakem posesvu. — Cenjene ponudbe proiim pod šifro .Marljiva gospodinja/5563* na upiar. Slovenskega Naroda. 5563 Mi se p r o d a i a 1 k a za mešano trgovino na deželi v prijaznem kraiu. Biii mota ve§ča vseh v mešano stroko spadajočih predmetov ter dobra manufakturistinja. Naslov pove upr. Slov. Nar. 5518 Za 2 čtaa se išče učitelj, kateri bi poučeval latfino. Plača po dogovoru. Naslov v uprav. Slov Naroda t 1. po značko: .Takoj/ 5549'. Hiša z vrtom v dobrem stanju, pripravna za obrt, ob cesti in v najpr imetneišem kraju rudnika. Vode-Trbovlje, se proda takoj. Na-s.ov pove uprav. Slov. Naroda. 5555 Movo prispeli cerkveni zvonovi iz pravega orrna, 10 letno jamstvo na zalogi okrog 50 komadov različne velikosti pri (,ni*fatlnra" d. d. Zagreb, lUoa »r. 134. Tate!. 1—99. Zahtevajte cenik i 5338 za p. n. trgovce ima v zalogi L'mb-ijanaka komercijalna drniba, L oblfana, Bieiweii3va 18. 4009 Išče so mesein* soba s posebnim vhodom eventualno z oskrbo, ali pa marrše stanovanje z opravo ali brez oprave proti zelo dobri najem nini. Ponudbe na poštni prodal *t 33. 4F05 Ha predat OO! dobre gostilne, trgovine, mlini, lepa kmetijska posestva vsake vrste, vtleposestva in mala posestva, hile, vile i. t. d. obrnite se na Karala Breznika, Celje Dolgopol e ul. 3. 5381 Prva specijalna trgovina z rokavicami in parfumi nudi: rokavice za dama in gospode, kakor tudi lino orno, rasnobar-vne francosko dasa-ako nogavice- Hijfifltiii fraacoskl parfaml. Oueldy Pariš: Vasthi, An t ar, Lo Bols Saoro, La Vielette, En de Colome O. Bračko, Ljubljana Dunajska cesta štev. 12 Dobro ohranjen kratek klavir predvojne dobe »e ugndno proda. Naslov pove uprava SI. Naroda. 5519 Sobo s pohištvom ali brez niega, s hrano »li biez nje, veliko ali majhno, ceno ali drago, išče gospod, i'onudbe na uprav. 5l'-v. Naroda pod .Usluga/5547' life se mesečno soho za mirnega samskega gospoda Lltogra-fični zavod čemažar in drug, Cesta na Južno Železnico. 5530 Proda so dnbro ohr: njen slanino Verfcle, Stari trg 28. 5514 Sfuffla gre na dom. Cenj. ponudb« pod .Si-vil a/5561" na uprav. Slovenskega Na-roda. 5561 Prodajalko »prejme takoj modna trgovina Kette Ljubljana. 5372 Opravilna štev. P I 142 21—7 4545 Razglasitev preklica. S sklepom okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 8. julija 1921, opravilna številka L I 146/21—7 je bil Avgust Tomaži*, posestnik In trgovec prej stanujoč v LJubljani, Dunaj« Ska cesta St, 9 zaradi umobolnosti popolnoma preklican. Za skrbnika je bil postavljen g. MU]utin Zamik, magistra tal ravnatelj v LJubljani. Okrajno sodi&če v LJubljani, oddelek 1, dne 5. avgusta 1921. Nakup slame. Poživljajo se interesenti, da stavijo pismene ali ustmene ponudbe intendanturi Dravske divizijske oblasti vojnom okrugu u Mariboru za prodaje ovsene (zobeno), Jeomenove, pšenične in rione slamo franko intendantsko slagalište. Prevzema se vsako količino slame v preSanera ali nepresa-nem stanju. Prvenstveno se kupuje ovsena in ječmenova slama in nato tudi druga. 20. avgusta se bodo zaključevale pogodbe v divirijtki intendanturi v Ljubljani in vojnom okrugu u Mariboru. Kavcija 5%. Uslovi so pri navedenih uradih. Komanda Dravske divi si Jako oblasti E brol 12.378. Vlastelinstvo Vojvode Esxterhazyia n DolnjoJ Lendavi treba sa odma don gospodorslifl činovnika (vi) I Jednog glavnog knjigovodju. Plata sa pravom na mirovinu po dogovoru prama službenoj pragmatici. Natjecatelji moraju biti podanici kraljevine S.H.S. Prvenstvo imadu Srbi, Hrvati i Slovenci. Osim državnog po mogućnosti vladanje madjarskog ili njemačkog jezika. Ponude sa svjedoćbama slati na adresu Dr. Vilim Nemethv pravni -Tnc'i V Vojvode Eszterhazvja, Dolnja Lendava (Prekmurje). Steiaj. Direkciji državnoga dobara „Belje* potrebna su dva lekarn, i to jedan za sedištem u Laku (Feherceglak, žel. stanica Pelmono-štor), i jedan a Albertfalu (žel. stanica LaSkafalu). Dosadašnja plata bila je 4000 dinara godišnje, stan, osvet-Ijenie, ogrev i sve ostale beneficije u pogledu ishrane koje imaju i ostali činovnici. Osim toga kola i konja, i pravo na tantijemu. Ponude sa naznačenjem plata slati generalnoj direkciji državnih dobara do 20. avgusta o. g. Istoj direkciji potrebna su i dva veterinara (marvena lekara), koji imaju iste beneficije i ista sediŠta. Ranije plate nije bilo, pošto su marveni lekari bili pod ugovorom i honorarni, a sada se predvidja 2.000 dinara godišnje. Ponude slati do 20. avgusta. Iz kancelarije generalne direkcije državnih dobara, br. 3124 od 6. avgusta 1921 godine u Beogradu. i Jadranska banka sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Q. Prevzama vso bančne poalo pod najugodnejšimi pogoji. II II ■ Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Krr =5j, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Slbenlk, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu. ja k jjoaujiiia in tisk »Narodna tiskarna«. Za inserauU del odaovorea Valentin Kopitar 82A 09