Slovenijaizhaja vsaki teden dvakrat, in scer vsaki torek in petik. Cenazacelo leto po poštije4gold.40kr., za pol leta 2 gl. 20 kr., za ene kvatre 1 gl. 10kr. Ako se pa iz založnice v Lju-
Slovenija.
bljani na bregu hiš. št. 190 jemlje, se plača za celo leto 4 gl.. za pol leta 2 g]., za ene kvatre 1. gl. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še pol gold.
V petek 25. Prosenca 1850.
JLustrijansho cesarstvo.
Z Tersta 19. Jan. Vošilo bodi si krasno, in sladko, bo malo komu prijetno, ako se besedam djanja ne primerijo in prilezejo. Kdor svoji materi Sloveniji dobro hoče, naj namreč v sadajnem nestalnem valovju men in misel, izreke s. Avguština: »V potrebnem jedinost, v dvomljivem svobod-nost, v vsem pa ljubeznivost!" nikadar ne pozabi. Malo delavcov imamo v našem vinogradu, malo jih je, ki bi jim »zalivale prihodnega vnuka mar" bilo; in zlo treba je, da kar jih imamo, je podbujamo, in podpiramo, ne pa jim pogum podkopujemo, ali jih zatiramo. Ko to rečem, imam pred očmi dopis g. J—z Dunaja 1. Jan. t. 1. o g. Mačunovej Kre-stomatiji. Keršanska ljubezen, in ljubezen do naše matere Slave mi v tej važnej reči, ako bi ravno vsi vmolknuli, ne pripusti molčati, (er me k kratkemu zagovoru permora. — »Cvetje Jugoslavjansko" je mene in dosti drugih domorodeov jako razveselilo; ker smo toliko zlično knjigo želeli, ki bi nam ko v gledalu tečaj našega slovstva pokazala; in zavzeli smo se, da se je nekdo prederznul jo nalašno, komaj ko je na svitlo stopila, tako nemilo obsoditi, in svoji obsodi še pristaviti: »bolj natajnko razsodbo bolj zvedenim možem prepustim." Tak obsod ni možki; mogel bi nam misel vsiliti, da ne izvira iz prostega serca, in imenovati se obreka. Ne tajimo, da g. Macun ima v svojem krasoslovju, in v svojih pravilih kaj posebnega; piše jezik nenavaden, in na pervi pogled ne vsakemu razumljiv, pa ne smemo pozabiti, da po celini lahko ne orati, ne gaziti, da je lahko grajati in opravljati, težko pa kej boljšega napraviti. Le po stopincah se verh hiše pride! Bodimo našemu krepkemu rojaku hvaležni, da je nam toliko pripravne snove k prihodnemu poslopju našega naroda nabral; ne spotikajmo se nad kamenjem, ktero ni po našej glavi obdobljeno, ne nad lesom, ki ni po našej misli otesan, in gledajmo raji, kar je v težavnem delu dobrega. Bober je gotovo skor brez odločka ves praktični del. V le-pej zvezi se vene z vencom v tem zvitku prikaže, ki mora vsako rodoljubo oko razveseliti. Preteklost, zdajnost in prihodnost, vse kar nam mora biti drago in ljubo marljivi pisatelj obseže; nar lepši, in žlahtnejsi cvetlice,' ki so jih Vodnik , Jarnik, Pre-šern. Koseški in mnogo drugih mlajših prav čver-stili pesnikov nabrali, nam iz njega duhte; in ne more se zvediti, kaj neki najde g. J—v tej zberki ,.po slovenskej slovnici ne dosledno pisanega" — Če se kaj takšnega v njegovej theoriji, ki komaj dva pola znese, stakniti vtegne, al je li prav zavolj tega celo knjigo obsoditi, in zavreči, kakor da bi ne bila za šole? — Ravno ko to pišem, mi prinese prijatel pismo, ki ga mu je slavni g.P.J. Ša-farik 15. t. m. pisal. — Lejte! kaj ta mož, gotovo nar zvednejši in nar bistrejši sodnik našega slovstva, pravi: »Z radostjo sem zvedel da je pervi del knjige »Cvetje Jugoslavjansko" na svitlo prišel.
Imel sem priložnost jo pregledati, in svoj glas za njene vpeljanje vgimnazium oddati. Z veseljem do-čakujem druge dele, zlasti ilirske poezije, inserčne želim, da bi tak trud povsod po vrednosti spoznan bil." Veselujmo se tak lepega sadu tudi mi; ne dajajmo Nemcom, ali drugim narodom priložnosti, se nam posmehljavati, ter naše nejedinosti, in naših razpertij se radovati; temoč podpirajmo vsak po svojej moči pridne obdelovavce našega prostornega in lepega slovstnega polja, in tak pričakujemo, in nadjajmo se mirni sloveče prihodnosti, in hvale naših vnukov. —	R. —
Tudi nekaj od Krestomatije.
Ker smo tudi mi unidan v Sloveniji to reč ome-nuli in rekli, da nam sostava ne dopade, moramo pri tej priložnosti na kratko glavne vzroke, ki so nas k taki besedi primorali, na znanje dati, da se ne vidi, da smo tje v en dan govorili. — Častiti gosp. Macun nam ne bo zameril, ker je sam pisal, da mu bode vsaka opomba draga, ktero bo prejel, in pri drugem natisu se skerbno po njih ravnal. —
Ne moremo tajiti, da se v krestomalii mnogo lepega in krasnega najde. Kar je od Koseskega, Prešerna, Vodnika, Podgorskega itd.; vse je prav lepo; al to še ni dosti, ker, kar se za šole nameni, mora tudi šolam primerno biti. V tej zadevi posebno na dvoje opomnimo: najdli smo namreč v zbirki politiške pesmi n. p. Vodnikovo »Ilirja oživljena". Radi obstanemo, da je ta pesem zares lepa, al za šolo se nam ne zdi že zato, ker se v celem gimnazju od politike nič ne uči. Dolžnost učitelja je pa von-r der vsako reč na tanjko razložiti. Kako se bode tedaj učitelj pri razlaganju take pesmi obnašal? Ako ga učenci ne razumijo , je škoda za zgubljen čas, še večja škoda bi pa bila za učence, ako bi razumeli, ker bi se gotovo temu ali unemu nevarna politika po glavi mešati začela, ki bi znala marsi-kakeniu jamo skopati in ga v časno nesrečo zasuti. — Tudi smo zapazili kako pesmico od ljubezni n. pr. »Perva ljubezen" Prešerna. Tudi to se nam na pravem mestu ne zdi. Kako bo učitelj kaj tacega lahkokervnim mladenčem razlagal? Pa mi bo morebiti kdo odgovoril, saj so clo Heroide Ovidja v kre-stomatii. So, so, al vse tiste verstice, v kterih se od ljubezni itd. govori v so bile skerbno izpuščene. Da so take pesmi za mladost zlo škodljive, gotovo ne bode nobeden tajil. Tudi smo v nekteri pesmi slovniške pogreške zapazili. Vsak se ho sam spomnil, kolike važnosti so v šoli pogreški, kako ojstro se učencom prečertujejo. Ako zapazi učenec v knjigi, ktera mu ima v izgled biti, pogreške, bo križ čeznjo storil, in mislil, da sam boljše piše, ako od učitelja nalogo brez pogreška nazaj dobi. To je naše mnenje od te reči. Pa brez zamere.	Vred.
Ljubljana. »Novice" so lansko leto med mnogo važnimi sostavki tudi govorile, kako bi se dale po deželi bukvarnice napraviti. To ni bilo zastonj govorjeno. Na Dobrovi je že pred tremi
tedni častita duhovšina 50 gld. nabrala za osnovo te tako potrebne naprave. To je že lep denar, ki bo gotovo stoterne obresti dajal. Pa mi ne hvalimo same te naprave na Dobrovi, ampak tudi mnogo drugih, ktere je za prid in blagor svojih farmanov vneta duhovšina vpeljala. Poglejmo le na šolo. Okolj 90 učeneov jo mende obiskuje in vsi se prav pridno uče. Take naprave so na cente zlate rude vredne. Da bi pač vsi, kteri take reči podpirati in v življenje vpeljati zamorejo, take lepe izglede posnemali, kako srečna bi bila pač o kratkem času naša dežela! Ali, žali Bog! koliko jih je, ki se za kaj tacega ne zmenijo, kterih bog je lastni trebuh; ako se sorodnemu bratu dobro godi ali ga nadloge stiskajo, tega jim ni mar, da je le zanje dobro. Svojemu bližnjemu kaj dobrega brez plačila storiti to bi bilo preveč, in vonder taki možje naj več od keršanske ljubezni govoriti vedo, mende zato, ker menijo, daje le tisto keršanska ljubezen, kar se njim dobrega stori. Mnogo krajev je še po deželi, kjer ni šole, in bi se vonder z majhnim trudom napraviti dala. Slovenci ne bodimo leni, da enajste ure ne zamudimo!
*	En domorodni gospod iz Istrije je nam pisal, da slovansko mornarsko terminologijo nabira, in da jo hoče nam poslati. Prav všeč bode nam to, pri nas o teb rečeh kaj malo vemo; tudi za slovenski slovnik bo koristno.
*	Pretekli teden je prejšni deželni poglavar, grof Welsersheimb Ljubljano zapustil in se na Dunaj podal, kjer bo službo pri ministerstvu dobil.
'* Včeraj ob desetih je prejel pater Benvenut v hiši mestne gosposke očitno častno zlato svetinjo.
Mnogo ljudi se je zbralo k tej svečanosti. Deželni poglavar ga je vpričo množice nagovoril, in njegove zasluge na duhovnem polju živo opomnul. Potem gospod Benvenut besedo povzame in obljubi, da bode tudi v prihodnje njegova naj veča skerb, se za blagor človeštva truditi. Ko izgovori, mu od vsih strani gromeči živio, živio, živio! zadoni.
*	Cesar je 7. Jan. t. 1. Dr. LeonardaKIo-futarja na ljubljanskem liceumu za učitelja sve-tega pisma novega zakona zvolil.
Cel j o ve c 17. Januarja. Po pooblastenju gospoda ministra denarstva je koroški deželni poglavar začasne vradnike pri c. k. davknih uradnijali že postavil.
Terst. 4. bataljon gradiškanskega mejnega polka je dobil povelje se v Palmanovo podati; na-mest njega pride 4. bataljon Leopold obeh Sicilij v Dignano, Polo, Pazen in Galezano.
Štajarska. 19. dan t. m. je nadvojvoda Janez s svojo rodovino v Gradec donui prišel Gra-čani so ga hotli z veliko slovesnostjo sprejeti, pa g. nadvojvoda si je vse praznovanje prepovedal. „Tiho sim se od Vas ločil, tiho čem spet k Vam priti," je rekel nadvojvoda. — Tudi za Štajarsko kronovino je deželna vstava od Cesarja razglašena. Enako drugim deželnim vstavam je tudi ta osnovana. Štajarska dežela pošlje 60 poslancov na deželni zbor: 20 poslancov volijo z nar vikšim davkam obloženi, 20mesta in tergi, ki so posebno zaznamovani, 20 pa vse druge srenje skupej. Navadni sedež deželniga zbora je Gradec, — Cesar ga zamore pa tudi v kakšno drugo mesto poklicati.
(Novice.)
Horvaška. Slav. Jugu se iz Vukovara piše, da so kmetje v grajšinskih gojzdih mnogo škode storili z izgovorom, da jim je ban v to pravico po-
delil; ko jih je sodnik zavolj tega poklical, so se vstavili in nakonjke streljali in v turnu gerške cerkve se je k napadu zvonilo. Vojaki so se z krog ležečimi oddelki zjedinili in so puntarje razpodili in mir vstanovili.
*	Od pešnega polka nadvojvoda Leopolda je v Brescii 27 vojakov svetinjo zadobili, ker so se v celej talijanskej vojski hvalevredno obnašali, posebno ker so se v bitvi pri Novari prave junake skazali.
*	15. Januarja se je v Zagrebu snidel zbor horvaško-slavonskih zemijakov, v kterem se je po-inenkvalo, na kterej poti bi se naglo zemlišno od-škodvanje doveršilo. V dosega tega namena se je odbor sostavil, kterega naloga je svoje mnenje izreči v kvalitativni in kvantitativni zadevi odškodvanja. Predsednik tega odbora je gosp. grof Žiga Vojkfv. Udi so sledeči gospodi: Dragotin Jelačič, Ludovik Jelačič, Hercberg. Gjorgjevič, Lud. Vukotinovič in Berlič je aktvar. Odbor 'bo do 9. februarja svoje seje imel, potem pa bode z novega zbor skupej poklican.
Serbska. Zemun. 3. Januarja je bila zadnja seja oskerbovavnega zbora. Spisi raznih oddelkov in narodna denarnica se bo v poslopje patri-jarha v Karlovce prenesla. Udi oskerbovavnega zbora in drugi vradniki bodo še tri mesce plačilo dobivali.
*	General Kusevič je pešce in konjke iz okolice Pančeve v mesto poklical, ker mu je lažnjiv glas na uho prišel, da se hočejo Serbi, kakorkoli bode Donova zamerznula, vzdignuti, c. k. vojake zapoditi in lastno deržavo vstanoviti. Donova je že zamerznula in potniki se čez led vozijo, Serbi so pa vedno mirni. To dokaže, da je govorica lažnjiva.
Dalmacia. 5. Januarja sta Custoca in Curta-tone v Zader priplavala, na barkah je bil 2. pešni bataljon Hess; in drugi dan zjutraj sta se podala v Boce in Kotar, potem ko sta še eno kompanijo lov-cov saboj vzela. Ti vojaki so namenjeni k tistemu 6000 mož močnemu oddelku, ki ima nalogo od c. k. vlade, mir in red v kotarskem okrožju spet vstanoviti. Prebivavci tega okrožja, posebno srenje Zupa, so namreč zavolj njih silne revšine in ker jim Černogorci vedno poropajo, kar le imajo, rekli, da niso v stanu davkov plačati, kakor se je to že tudi tistikrat godilo, koso še Benečani gospodovali in potem, ko so pod Francosko vlado padli. Av-strijansko poglavarstvo je poskusilo davke pobrati, ali na veliko oporo je naletelo; nobeden več ni hotel od cesarja postavljenim vradnikom pokoršine ska-zati, in začeli so svojevoljno vradnike postavljati. V zadnih nevarnih letih za Avstrijo jim je bilo popolnoma odpuščenje podeljeno. Ker pa vonder cesarskih vradnikov niso hotli vbogati, je bilo sklenjeno jih z oboroženo desno k pokoršini prisiliti. — Zraven pešeov je tudi že mnogo topničarjev poveljo dobili v ti kraj se podati in tudi več c. k. bark. Za posebni vzrok tega dela derže tudi to, ker tamošni prebivavci v dunajski in kromeriški deržavni zbor niso hotli voliti; iz druge strani se pa sliši, da šoti vojaki namenjeni unstran turške meje se podvati.
Ceska. Akademiško starašinstvo je sklenilo, prošnjo pravdoslovskih nčeneov za napravo čeških pravdoslovskih šol z lastnim dopisom na ministerstvo kolikor mogoče podpirati.
*	Vojaki se še zmiraj vozijo po železnici v Prago in od tod hodijo na Saksonsko mejo.
*	Češko glediše zlo napreduje, vedno se kaj novega igra. Čehi imajo že mnogo iger.
*	17. Januarja je bil pervi rigorozum v češkem jeziku v Pragi.
*	V Pragi spet kolera vstaja, od6.—13. Januarja jih je dvajset na tej bolezni zbolelo: 5 se jih je ozdravilo, 9 umerlo, drugi so še bolni.
*	Ravno smo dobili naznanilo, da so Češke Narodny noviny za čas obsede, 19. Januarja prepovedane bile.
Češko prednašanje od gospoda Dr. Frvča o sodniškem redu je kaj razumno in praktiško. Rednih poslušavcov je 68.
*	Cesar Ferdinand je družtvu Izraelitov v Pragi 100 gld. podaril.
*	V seji pražkih mestnih odbornikov 17. Januarja je mestni poglavar naznanil, da po predlogu Dr. Pinkasa storjen sklep, zadevajoč prošnjo, da bi se deželni zbor poklical in da bi v Pragi stan obsede nehal, ni bil poterjen, ker so od deželnega poglavarstva dva ukaza prišla, v kterem opomne, da mestni odborniki nimajo pravice čez take reči sklepati, da naj se prihodnjič v take reči ne spu-šajo. Kar pervo zadene, da se je zbor prederznul se v reči vtikati, ki njemu ne pristoje, je bilo odgovorjeno, da so odborniki nasledniki prejšnih občinskih predstojnikov, in daso torej oni pooblastenci cele Prage, kakor so bili občinski predstojniki, da so njih pisma in poslanci povsod, tudi pri cesarju za opolnomočne celega mesta spoznani bili. Nazadnje se proti tem zavarjejo, da se zbor prederzne v imenu dežele govoriti, ker so to le želje pražkih prebivavcov.
Galicia. Blizo Černovica se je 10. Januarja strašni vmor pripetil. En mlad kmetiški fant, ki je že dolgo z neko kmetiško deklico v ožji zavezi bil, jo je vmoril. Z sekiro, ktero je že dolgo popred za to nabrusil, ji je glavo odsekal, in jo še potem na štir vogle razcepil. Pa to mu še ni bilo zadosti. Šel je v hlev in enemu konju sprednje noge in pa rep odsekal. Vjeli so ga in zaperli.
Austrijanska. Na Dunaju se novica raznaša, da Leo Thun iz ministerstva stopiti hoče. Mislimo, da se tov ne bode poterdilo.
*	Čudno je, da od cesarja že poterjena vrav-nava ministra vojske, še ni bila vradno naznanjena; temu se je toliko bolj čuditi, ker so že zadevajoči konceptni praktikanti dekrete za konceptne adjunkte dobili. —
*	V vsih kronovinah, ker so že davkne gosposke postavljene je bilo tistim, kteri jih odrajtati morajo, zapovedano, direktne davke 1. februarja 1850 novim gosposkam plačati; pri tem se opomne, da se davki tisti gosposki odrajtajo, v kteri občini tista reč leži, od ktere se imajo odrajtati.
*	Dunaj. 18. Januarja je začela dvorna žen-darmerija svoja dela opravljali.
*	Civilno in vojaško poglavarstvo na Dunaju je že nekterim učiteljem dovolilo, spet v vseučeliš-nem poslopju svoje učenje pričeti.
*	Line. Ministerstvo je katolško družtvo v Lincu za politiško naznanilo in zapovedalo, da se ima postavam podvreči, ki so takim zborom predpisane, al pa politiško polje zapustiti. Družtvo šteje krog 6000 udov.
*	Line. Škofijski ordinariat je občinskemu sve-tovavstvu prepis nekega na gledišnega vodja Stockl poslanega pisma naznanil, v kterem ga živo opomina, nespodobne igre „Monch und Soldat" zanaprej ne več igrati, in želi, da bi občinsko svetovavstvo si prizadevalo, da bi očitno glediše ne bilo v pohujšanje ljudstva. Občinsko svetovavstvo se je tedej čez to posvetovalo, in škofijskemu ordinar-jatu takole odgovorilo: Po sklenitvi večine sveto-
vavcov opomnemo visokočastiti škofijski ordinariat, da v igri „Monch und Soldat" tako hudih lastnost ne najdemo, kakoršne on vidi, posebno kar ker-šansko vero zadene, in da toraj želji visokočasti-tega škofijskega ordinarjata zadovoliti ne moramo, da bi zanaprej to igro prepovedati mogli.
Ogerska. Madjarski časopis „Figyelmez6" je bil prepovedan, in vrednik, gospod Vida, je dobil povelje v 4 dneh Pest zapustiti. On je rojen Sce-kler, njegov dom je torej na Sedmograškem.
*	V časopis Hirlap se piše, da se okrog Neu-hausel-a mnogo ogerskih razglasov bere, in da je pisavec sam enega zapazil, kije bil na cerkvi nabit. V tem razglasu je nek pooblastenec svojim pri-jatlom naznanil, da se bode v enem ali poldrugem mescu republikanski ples z novega začel, in jih ob enem opomina, ene dve mili od mesta proč se podati, da bodo gromenje Albionskih topov culi.
*	Marsiktera gosposka na Ogerskem je koristne naprave preskerbela, da bi se pogostem ropanju v okom prišlo; v Szarvasu se je napravila straža, ki šteje 140 mož.
*	V Giinsu je bilo 13. Januarja 8 izmed tistih divjakov obešenih, ki so 12. kozoperska 1848 v Giinsu 42 vjetih Horvatov grozovito umorili.
Erdeljsko. Na Erdeljskem goveja kuga silno živino mori, nekterim kmetom je že vso živino pobrala, že čez 14.000 goved je mende podavila.
Tuje dežele.
Nemška. Hamborški demokrati sosklenuli, da se pri volitvah za nemški zbor v Erlurt ne bodo vdeležili, ker ne spoznajo novih volitnih postav, in ne zbora. Ta zbor se bode, kakor se sliši, 15. marca pričel.
Hamborg. 13. Januarja so se v predmestju Pavli spet pruski vojaki in mornarji hudo zbili, mnogo je bilo hudo ranjenih.
Iraška. Ne apel. Vpeljanje novih davkov in razpušenje narodne straže je v Sicilii bil vzrok, da se je ljudstvo tu in tam vzuigvati začelo. Vlada je bila v strahu in je veliko vojakov v Palermo poslala.
Turška. 5. Januarja. Zadeve zavolj begunov ki so na Turškem, so z Avstrijo in Rusijo poravnane. Angleške barke so se namenile v Malto nazaj podati, francoske so se v Smyrnovernule, ker bodo več časa ostale. Fuad Effendi se vsak dan nazaj pričakuje. Gerški poslanec Bicos Nerulos je umeri. —
Francoska. Policijski vodja je vkazal vsim bukvoprodajavcom, pripomoči, da bi se bukvarnica za zaperte napravila.
Amerika. Predsednik svobodnih amerikanskih deržav takole piše od ogerskih in austrijanskih zadev: Med zadnjimi boji Austrije in Ogerskega se je zdelo, da bodo zadnji zmagali in samostojnost zadobili. Kakor so tudi tistikrat reči stale, sim vonder za svojo dolžnost deržal, ker sim sočutje celega amerikanskega naroda poznal za madjarsko reč take vravnave napraviti, da, ako bi bilo Ogrom po sreči steklo, bi bil pervi madjarski narod v zvezi rodov za samostojnega pozdravil. V ti namen sim takrat enemu opravniku v Evropi povelje dal, Ogersko za samostojno spoznati, ako bode Ogrom mogoče samostojnost doseči. Ker je Rusija Austrijan-com v pomoč prišla, je upanje za Madjare poderto. Združene deržave se nikdar niso v boj mešale, ali sočutje naroda je bilo vedno za hrabri narod, kise je vzdignul, akoravno zastonj, za svobodo.
— 32 —
Leiioznaiiiko polje«
JVaroffne pripovedke iz Mistriske doline.
Spisal Janez Tcrdina.
VI.
Gradič.
Še pred nekaj letmi se je druga hiša od Men-giške cerkve „gradič" imenovala. Zdaj se je pa že to ime bolj pozabilo, kar hiša verlemu Slovencu Andreju Daniču sliši. Veliko čudnih reči se od tega gradiča čuje. Gotovo je, da je ena naj starših hiš vasi, zakaj ko so klete in druge shrambe popravljali, so našli vse sorte dnarjev, ki so nekdaj veljali , clo nekaj rimskih je bilo vmes. Od veliko pripovedk, ki si jih od tega pohištva ljudje pravijo, povem le eno:
V petnajstem stoletju je bila naša domovina v žalostnem stanu. Le malo vasi je bilo, ktere ni turška serditost pokončala. Glavni vzrok je bila žalostna nesložnost med grajšaki in podložnimi. Ko je nevarnost prišla, so se uni v svoje terdne gradove splazili, tako da je cela teža vojske večidel na slabo orožane kmete padla. Ko je sovražnik privihral, so ti svoje hiše popustili in se na gore podali, kjer se zberejo, potem pa v boj gredo, da bi vraga zopet odgnali. Tudi Mengiška vas se je pri nekem turškem napadu spraznila. Ljudje so odnesli , kar se je dalo in so jo v Rašiški gojzd po-tegnuli. Tu je bilo zavetje vsih pobegnencev, ki so dan na dan vkup vreli. Že jih je toliko, da sklenejo, se vzdignuti in sovražnika zgrabiti. Pa njih špegoni jim kmalo žalostno novico prinesejo, da je toliko Turka, da bi gotova poguba bila, se v boj spušati. Samo v Mengšu jih je okrog 1000 bilo. V vsako hišo se jih je naj menj 6 vsedlo, pa tudi po deset in še več. —
Kakor je že omenjeno bilo, so se že takrat grajšaki in kmetje hudo prepirali. Ti so svoje dolžnosti slabo opravljali, večkrat jih clo popolnoma zanemarili. To je plemenstvo tako razkačilo, da so podložne povezovali, jih tepli in v ječe zapirali. Slasti se je gospod Rombihel čez ravnanje kmetov serdil in jih tako ostro kaznoval, da so ga sploh le „gromabik" imenovali. Ker pa tudi terpinčenje ne zda, je Rombihel meni nič tebi nič 30 naj ter-dovratnejim kmetom vse posestvo vzel in jih z Mengša sognal. Ker nimajo nič, z čem bi se živeli, se pogovore, si skupej potrebno hrano iskati. Nekaj časa so se po Rašici klatili in se od ropa preživeli. Pa poznej so se tega življenja naveličali in radi bi bili kam za hlapce šli, ako bi bili le smeli. Pa grajšaki, kterem so zdaj to zdaj uno odvzeli , so jim smert na kolesu prisegli. Ne ostane jim tedej druzega, kakor se še zanaprej od plena živeti, dokler bi se boljša priložnost pokazala.
Takrat je v gradiču nek bogat seljan al pro-stak živel — Skit po imenu. Seljani so bili taki kmetje, ki so kuplene lastnine imeli, in niso bili nobeni grajšini podložni. Ta prostak Skit je imel veliko shramb, slasti grozno veliko podzemelsko klet, ki se je skor pod celim pohištvom stegnulo. Vrata, ki so v to klet peljala, so bila majhna in se niso od zunaj clo nič poznala. Ko se novica sliši, da se Turk bliža, je Skit sklenul ne z drugim vred
pobegnuti temuč zavetje v kleti iskati. To je bilo toliko ložej , ker je bila klet od zgorej skoz eno lukno nekoliko razsvitlena in ker je z bližne rupe (štirne) cev vanjo peljala, po kteri se je z majhnim trudom dobra voda dobila. Vso boljšo robo in hrano tedej seljan noter znosi in neprestrašeno prihod sovražnikov čaka. Le včasi klet zapusti, da bi si divjačine poiskal. Slasti v Rašici je bilo take reči veliko, tje je Skit naj rajši zahajal. Primerilo se je enkrat, da je na velicega medveda pomeril, pa strel je spodletel in divja zver grozovito na strelca plane. Če je ravno močen možak bil, bimu bilo vender odklenkalo, ako bi ne bil medveda nekdo od zad vstrelil. To je bil eden 30 zgnanih kmetov, ki je nevarnost Skita vidil in mu ravno o pravem času na pomoč prišel. Seljan je bil tako hvaležnega serca, da se je vsih pregnanih vsmilil, ter jim na ponudbo dal, če hočejo z njim vred v podzemeljskem kletu živeti, ki bodo z vsim potrebnim preskerbljeni in popolnoma v zavetju pred Turki. Kmetje so bili koj zadovoljni. Šli so s Skitom.
Kmalo potem so Turki prišli in vas posedli. Njih zapovednik je bil nek terd kervoželjen in skop mustačar — Aftal po imenu. Kakor je bil na Kristjane serdit, ravno tako ojster je bil prot svojim podložnim. Le po dve uri je vsaka tropa na dan spati smela in gorje temu, ki bi bil kako zapoved prelomil. Tud od Turkov je bil tedej Aftal sovražen, radi bi bili vidili, da bi poginul; pa vender so se ga tako bali, da pri vsib nečloveških poveljih zapovednika besedice ne zinejo. — (Konec sledi.)
Nenavadne besede v prevdarek.
Rolšnjak, je razpoka pri srajci spredej pod vratam (in tudi še nekaj stanii prec pod razpoko, ki trebuh krije.) Govori se: za bolšnjak seči; ta srajca ima velik bolšnjak; Lipavci (in tudi drugi) češnje za (ali v) bolšnjak berejo. (Morde od bolhe (?) —
Bu zaradi ti se, p. dans se mi vse buzaradi, to je kazi.
Cvirnati jo (?) hitro teči, posebno če je od kterega napaden ali nagnan.
C edin (okrog Beča na Notr.), pomeni čer-nega vola.
Čežin (okrog Križa) je zvonček, s kterim strežnik pri maši pozvanja, in zvoniti s tim zvon-čikam se pravi čežinati.
Č m o k je na obeh konceh ubito jajce, posebno, če se o veliki noči pri štrucanji (turčanji, til-čanju^ ubije (čmokati).
Čofotati od rib, platschern (?)
Die su«lslawisclie Zeitung
(Verantwortlicher Redakteur und Herausgeber Jos. Praus), erseheint taglich und wird Punkt 6 Uhr Afcends ausgegehen. Kostet fiir Agram: Halbjihrig 4 fl. — Vierteljiihrig 2 fl. C. M. Mittelst Post bei taglicher Zusendung: Halbjahrig 5 fl. 10 kr. — Vierteljiihrig 2 fl. 35 kr. C. M. — Die PrSnumerationsbetrage tverden an die Expedition der siidslawischen Zeitung in unfran-kirten Briefen eingesendet. — Fiir Zustellung des Blattes ins Haus wird halbjahrig 36 kr., vierteljahrig 18 kr. C. M. ent-richtet, eben so viel fiir die Couvertirung. — Inserate jeder Art werden mit 2 kr. C. M. fiir die einspaltige Zei>e bereehnet. — Hedaktions-Bureau und Expedition: Obere Stadt. IVIarkus-Platz.