USPOSABLJANJE MLADIH - Tudi letos so bili mladi iz velenjske in mozirske občine na obrambnem usposabljanju na Slemenu. V 18 dneh so se naučili veliko novega. Spoznali so osnove našega splošnega ljudskega odpofa in sploh kako se je treba upreti morebitnemu sovražniku. Več o tem poročamo na zadnji strani. Prodajni center Prevalje Vse za vas in vaš dom Iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje za 8. oktober! Skupščina občine Velenje Izvršni svet skupščine občine Velenje Občinska konferenca SZDL Velenje Občinski komite ZKS Velenje Občinski svet ZSS Velenje Občinski odbor ZZB NOV Velenje Občinska konferenca ZSMS Velenje Občinska konferenca ZRVS Velenje Občinski štab TO Velenje Ko ob občinskem praznika delamo oceno našega dela v preteklem letu, lahko ugotovimo, da smo v veliki meri izvršili naloge, ki smo si jih postavili pred letom, še posebej pa v letu 1983, ko je bila občina Velenje in njeno gospodarstvo iz znanih razlogov v najtežjem položaju. Kljub smelemu načrtovanju bi bili po ocenah načrt za leto 1985 v celoti uresničili za tričetrtle-tje, če nas ne bi znova neprijetno presenetilo stanje v energetiki. To pa seveda ne glede na to, da izpolnjujemo letne plane proizvodnje premoga in energije. Ob nepričakovanih izgubah preko 3,8 milijard din v RLV in TES je slika gospodarjenja v občini popolnoma izmaličena. To ni slabo samo zato, ker tako stanje povzroča večje stroške, ker onemogoča, da bi zagotovili vsaj minimum za zagotovitev jutrišnje proizvodnje. Samouprava v energetskih DO je samo še farsa kljub temu, da letos v RLV beležimo jubilej 35-let samoupravljanja. Takšne so posledice v energetiki, še hujše pa so v občini. To nam onemogoča, da bi imeli jasne kriterije za ocene in odločanje. Onemogoča nam, da bi tam, kjer se še vedno ne obnašamo stabilizacijsko, odločneje zahtevali spremembe. Kljub temu, da že kasnimo s sprejemanjem dolgoročnih in srednjeročnih planov, še vedno nimamo trdne osnove za realno načrtovanje. Onemogoča nam, da bi vložili vse sile in moči za razreševanje problemov, ki resnično so in bodo ostali naloga samo naše družbenopolitične To sem želel posebej poudariti, ker smatram, da je to pomembno za občino, še posebej sedaj, ko smo pred sprejemanjem dolgoročnih načrtov. Prepričan sem, da je za našo DPS zadnja možnost, da s temi načrti, s konkretnimi nalogami in konkretnimi odločitvami, ki mo- rajo imeti materialno podlago, začnemo spreminjati našo usodo, Zato pozivam vse delovne ljudi in občane, posebej pa delavce'energetskih DO, da odlo- : čno spregovorimo o tem na svojih samoupravnih organih in zborih občinske skupščine. Ko sem že pri načrtovanju naše bodočnosti, bi rad poudaril še to, da je pred nami in širšo družbenopolitično skupnostjo naloga, da v Gorenju razrešimo še zadnjo obvezo, ki smo jo prevzeli s sanacijskim programom; to je razbremenitev deviznih in dinarskih obvez do Jugobanke. Prepričan sem, da so bili sicer vsi napori v Gorenju, občini in Sloveniji zaman. Ta kolektiv si brez tega ne more omogočiti potrebne tehnološke posodobitve, ki je nujno potrebna za obstoj na svetovnem tržišču. Upoštevaje vse to sem prepričan, da smo lahko ponosni na naše delo v preteklem obdobju, da bomo med prvimi, ki bodo z rezultati dokazali, da smo sprejeli izziv ZK — naslonitev na lastne sile. Prepričan sem, da bomo to dokazali z vso resnostjo pri sprejemanju naših planov. Pri volitvah, ki so pred nami, da bomo izbrali takšne ljudi, ki jim zaupamo, in ki bodo storili še več, da se občina Velenje še hitreje vključi v slovenski in jugoslovanski prostor ter na ta način sprosti vse svoje sposobnosti in še boljše izkoristi možnosti za svoj lastni razvoj. Prepričan sem, da bodo to lahko storili samo mladi. Vsem občanom in delovnim ' ljudem občine Velenje čestitam k občinskem prazniku. Predsednik skupščine občine Velenje Janez Basle cena ^^voo! glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva movo veienje, 3. oktobra 1985 ■ številka 38 (792) S RELIEFI — Blizu 40 učencev iz velenjske občine in iz elj, Prebolda ter Podvelke se je zbralo na letošnji Mali Na-ovi kiparski koloniji konec prejšnjega tedna v Zavodnjah. s so .mladi, seveda po Revija slovenskih kotalkarjev Dan pionirjev, 29. september, so pionirji velenjske občine preživeli na različne načine. Vsi učenci osnovne šole Gustava Šiliha so s" posebnim vlakom odpotovali v Kumrovec, rojstni kraj tovariša Tita in gotovo nam. bodo o njihovih lepih vtisih kaj napisali do naslednje številke Našega časa. Učenci osnovnih šol Antona Aškerca in Bratov Mravljakov pa so za svoj praznik odšli na kotalkališče, kjer so jim domači kotalkarji pokazali svoje znanje na kotalkah. Vse tiste, ki niso mogli prejšnji teden videti njihovega zanimivega prograiria vabi klub na kotalkališče v nedeljo 6. oktobra na revijo vseh slovenskih kotalkarjev in njihovih sovrstnikov iz Opčin pri Trstu. 2. stran -k OD ČETRTKA DO ČETRTKA Titovo Velenje * 3. oktobra 1985 Izobraževanje Višja stopnja zaradi naraščajočih in obsežnega programa S podelitvijo Sihnovin plaket, značk in priznanj ter priznanj občinske izobraževalne skupnosti in s prijetno in nadvse doživeto monodramo Zlatka Šugmana Fraklova vrnitev, se-je v četrtek iztekla seja občinske izobraževalne skupnosti. Letošnje najvišje priznanje pedagoškim delavcem Silihovo pla- keio z nagrado, ki jo podeljujejo za dolgoletno uspešno in življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja so prejeli Franjo Slemenšek, vodja osnovne šole Gustava Šiliha, Zdenka Slomšek, znana, sedaj že upokojena pedagoška delavka in Alma Žvan, učiteljica z osnovne šole Bratov Mravljakov. Podeljenih lajst značk in enajst Šilihovih priznanj ter tri priznanja občinske izobraževalne skupnosti. Pred tem svečanim delom pa je imela skupščina tudi svoj, bolj zahtevni, uradni del, na katerem so delegati med drugim spregovorili o finančnem poslovanju te skupnosti v letošnjem prvem polletju. Ocenili so, da je bil sicer zahtevan program dobro uresničen, da so bili delno popravljeni tudi osebni dohodki pedagoških delavcev, žal pa je bilo to potrebno storiti na račun tekočega vzdrževanja šolskih zgradb. Ker je ta primanjkljaj potrebno nadomestiti in ker je v novem šolskem letu tudi več oddelkov osnovne šole ter nazadnje tudi zato, ker je potrebno storiti na račun tekočega vzdrževanja šolskih zgradb. Ker je ta primanjkljaj potrebno nadomestiti in ker je v novem šolskem letu tudi več oddelkov osnovne šole ter nazadnje tudi zato, ker je potrebno ustrezneje razrešiti vprašanje osebnih dohodkov pedagoških delavcev, je bil na seji skupščine sprejet rebalans plana skupnosti ter predlog za povišanje prispevne stopnje. Občinska izobraževalna skupnost bo tako dobila dodatnih 152 milijonov din, ki bodo zagotavljali kvalitetnejše delo in manj problematično poslovanje, še vedno pa tudi tako ne bodo izpolnjene vse najnujnejše potrebe te skupnosti, oziroma njenih izvajalcev. Delegati so na četrtkovi seji potrdili tudi osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za novo srednjeročno obdobje, ki pa bo gotovo doživel še nekatere spremembe, saj so delegati že na seji podali nekaj( pomembnih pobud. B. Z. Nove cene v vrtcih Delegati občinske skupnosti otroškega varstva so na zadnji seji med drugim potrdili tudi nove cene v vzgojnovarstvenih ustanovah. Tako bodo starši, ki niso upravičeni do znižanih plačil plačevali v ta namen za otroke do šestih let starosti od 1. oktobra dalje 8.442 dinarjev (za de-veturno prisotnost), za male šolane pa 6.592 dinarjev. Seveda velja še naprej lestvica znižanih plačil za starše z nižjimi osebnimi dohodki. S prvim septembrom pa naj bi se povečale družbeno denarne pomoči za otroke socialno šibkejših družin. Žal občinska skupnost otroškega varstva ne razpo- laga z zadostnimi finančnimi sredstvi, zato je mogoče te pomoči povečati šele s 1. novembrom. Vendar pa so bili delegati občinske skupnosti otroškega varstva nad tem ogorčeni. V ta namen namreč odvaja ta skupnost kot pomoč manj razvitim občinam sredstva solidarnosti — kar okoli 4 milijone dinarjev letno. Te »dotirane« občine bodo lahko družbeno denarne pomoči povečale s 1. septembrom, velenjska, ki sredstva daje, pa tega ne more. Prav zaradi tega so tudi sprejeli sklep, da sredstev solidarnosti ne bodo odvedli, dokler ne bodo zadostili lastnim potrebam. (mz) Kakšna bo končna gradbena cena stanovanj? pojasnilo k Članku V 36. številki Našega časa je bil objavljen članek z naslovom Kakšna bo končna gradbena cena stanovanj. Menimo pa, da je za razumevanje te problematike premalo celovit, zato želimo bralce seznaniti še z nekaterimi dejstvi. V zadnjem srednjeročnem obdobju, ko se srečuje naše gospodarstvo z velikimi težavami, ki se še toliko bolj odražajo v gradbeništvu, si je Vegrad kljub vsemu prizadeval, da je gradil stanovanja za delovne ljudi in občane Velenje in Mozirje, poceni. To dokazuje tudi to, da je cena zgrajenih stanovanjskih površin v teh dneh občinah v tem času v Sloveniji na 55. in 58. mestu med šestdesetimi slovenskimi občinami. Vedno smo bili torej pripravljeni graditi poceni, to pa ne pomeni, da lahko gradimo v lastno škodo. Želimo le, da se nam prizna poštena gradbena cena. Ker smo se dogovorili, da dogovotje-na cena v stanovanjski soseski Šalek III ni ustrezna, smo problematiko naslovili na gradbeni odbor in odbor podpisnic samoupravnega sporazuma za izgradnjo te soseske. Kasneje pa je bila imenovana tudi arbitražna komisija, ki je izračunala gradbeno ceno, ki pa je kasneje eden izmed članov (predstavnik investitorja) ni potrdil, ostala dva pa sta jo potrdila. Naj navedemo še, da nam je bila za stanovanjski objekt vse- ljen maja odobrena cena v višini nekaj več kot 39 tisoč dinaijev za kvadratni meter, poprečno pa so se takrat gibale cene v republiki okoli 60 tisoč dinaijev. Mi smo zahtevali za kvadratni meter 46.585 dinaijev, arbitražna komisija pa je izračunala 46.261 dinaijev. Za stanovanja ki jih bomo predali investitoiju oktobra znaša naša gradbena cena 60.444 dinaijev, arbitražna komisija je izračunala 58.024, Joslej pa so nam potrdili 51.024 dinarjev. Naj za primeijavo navedemo, da je znašala poprečno v Sloveniji izhodiščna gradbena cena janu-aija letos 53.300 dinarjev, konec junija pa že 75.500 dinarjev. Glede zamud pri gradnji moramo povedati, da z deli nismo pričeli tako kot je bilo v pogodbi določeno zaradi nepravočasnega zagotovila finančnih sredstev, poleg tega pa so bili delovni pogoji v zimskem času tako neugodni, da so nam bili spremenjeni roki dokončanja del, odobreni. Delavci Vegrada smo še naprej pripravljeni graditi v občini Velenje stanovanja kar se da poceni, vendar pa mora biti vsem jasno, da ne v lastno škodo. Vsekakor se bomo še skušali z investitorjem dogovoriti, da nam prizna realno ceno za zgrajena stanovanja, saj smo prepričani, da smo do tega upravičeni in pri tem pričakujemo razumevanje. Vodstvo DO Vegrad Povečana in prenovljena tržnica V proslavo občinskega praznika je trgovsko podjetje ERA vtkalo svoj novi uspeh — povečano in prenovljeno TRŽNICO. Ob prebujanju rudniške dejavnosti in ob prvih zametkih novega Velenja je bil v letih 1956—57 zgrajen prodajni center, ki ga je vodilo trgovsko podjetje Tabor iz Grosuplja. 1959. leta je ta objekt odkupilo domače podjetje Bazen^ ki je leta 1966 spremenilo Tržnico v prvo samopostrežno trgovino v našem, naglo se razvijajočem mestu. V krajevni skupnosti Desni breg z devet tisoč prebivalci je bila Tržnica z 240 kvadratnimi metri prodajne površine, edina trgovina z živili, kjer so zaposleni ustvaijali mesečno po 4 milijarde dinaijev prometa. Da je bilo tako stanje že nevzdržno, za zaposlene kot za krajane, je razumljivo. Ko je podjetje ERA ustvarilo potrebno finančno osnovo, se je lotilo povečave in prenove prodajnega prostora. Za 160 kvadratnih metrov je večja samopostrežna, vsa nova oprema in funkcionalna razmestitev ustvarja ugoden občutek kupcem in zaposlenim. Vsi, ki smo vezani na to trgovino, se veselimo te pridobitve. Ne bi bilo pošteno, če ne bi ob tem svečanem trenutku, dali priznanje vsem tistim zaposlenim, ki so z vso odgovornostjo v resnično kratkem času dokončali veliko delo. Vse priznanje zasluži tudi RLV Gradbena dejavnost, da je delo opravljeno v pogodbenem času, kar ni v navadi pri drugih tovrstnih podjetjih. Krajevna skupnost Desni breg prilaga šopku čestitk za občinski praznik še želje, da bi vsi, ki bodo prihajali v ta oskrbovalni lokal, z vsemi zaposlenimi družno ohranjali sedanji izgled objekta, kjer naj bi v plemenitih medsebojnih odnosih, poleg materialnih dobrin, našla svoje mesto tudi človeška toplina. KS Desni breg' S podelitvijo priznanj prizadevnim pedagoškim delavcem v občini Velenje, se je pričel svečani del četrtkove seje skupščine izobraževalne skupnosti. Občinska konferenca ZSMS Mozirje Volilna in programska seja Mladi Zgornje Savinjske doline so najprej ocenili delo konfe-i renče in vseh njenih organov v preteklem obdobju. Po razpravi o svojem delu so sprejeli še programske usmeritve za delo konference v naslednjem letu, na podlagi obojega pa bodo oblikovali akcijske načrte posameznih Modni salon Velenje za občinski praznik Nova sodobna krojilnica V tem velenjskem kolektivu se vseskozi zavedajo, da jim le sodobna oprema zagotavlja nadaljnji uspešen razvoj. Prav zaradi tega dejstva in zato, da bi izpolnili želje zahtevnih kupcev, so v letu dni zgradili novo moderno opremljeno krojilnico, ki jo bodo v naslednjih dveh letih dopolnili 'Se z računalnikom za potrebe programiranega krojenja. Hkrati so zgradili tudi novo skladišče za reprodukcijski material in novo industrijsko prodajalno. Skupna vrednost opreme, opravljenega dela oziroma novih pridobitev ocenjujejo na 75 milijonov dinarjev. Industrijsko prodajalno bodo izročili namenu jutri (petek) ob 12. uri. Kot zanimivost naj povemo, da bo vsak kupec na dan otvoritve prejel praktično darilo M cluba. svetov in komisij ter osnovnih organizacij. Ob ocenih vseh nalog, ki so jih opravili bolj ali manj uspešno, velja poudariti, da je delo konference tudi v tem obdobju temeljilo predvsem na posameznikih. Dejstvo namreč je, da je bila kadrovska politika v preteklosti usmerjena preveč kratkoročno, predvsem pa v mašenje (pre)po-gostih kadrovskih praznin. Najpomembnejša naloga mladih, ki Praznik krajevne skupnosti Šoštanj Obnova osrednjega spomenika NOB Zveza združenj borcev NOV Velenje in krajevna skupnost Šoštanj so podvzeli akcijo za obnovo centralnega spomenika NOB v Šoštanju, na katerem so izpisana imena vseh padlih borcev, talcev, internirancev in izseljencev, ki so izgubili svoja življenja v borbi z okupatorjem z območja bivšega občinskega okoliša občine Šoštanj. Obnova spomenika bo gotova do praznika občine Velenje. Hkrati bo krajevna skupnost Šoštanj in ZB NOV Šoštanj proslavila krajevni praznik mesta Šoštanj v spomin na dva velika dogodka v času okupacije naše domovine, ko so borci I. Štajerskega bataljona v noči od 7. na 8. oktober 1941 za nekaj ur osvobodili mesto Šoštanj in ustrahovali okupatoija in njegove somišljenike. To je bil velik podvig partizanov, ki je dvignil moralo borcem in zavednim Slovencem za borbo proti okupatoiju. V spomin na drugi zgodovinsko pomemben dogodek pa bo 8. oktobra ob 16. uri proslava krajevnega praznika mesta Šoštanj v spomin na deset talcev, ki jih je okupator pripeljal iz mariborskih zaporov in jih 10. oktobra ustrelil na mestu, kjer stoji spomenik talcem. Komemorativni program pri spomeniku talcev v Šoštanju bodo izvajali učenci in učitelji COŠ Bibe Reck iz Šoštanja in delavska godba na pihala Zarja. Ob tej priliki bodo položili žalne vence k spomeniku talcev, centralnemu spomeniku NOB, parti- 12. oktobra ob 17.30 bo v Šoštanju svečana seja skupščine krajevne skupnosti. Od 7. do 12. oktobra je v Šoštanju teden športa. zanski grobnici, na grob narodnega heroja — pesnika Karla Destovnika-K^juha, revolucio-narja in borca Bibe Recka ter k vsem drugim obeležjem iz NOB v mestu Šoštanj. Združenje borcev NOV Šoštanj vabi vse svojce ustreljenih talcev in vse svojce padlih borcev, talcev, internirancev in izseljencev, ki so izgubili življenja in so njih imena izpisana na spomeniku, da se udeležijo komemora-tivne svečanosti, ki bo 8. oktobra ob 16. uri pri spomeniku talcev na cesti talcev v Šoštanju. Miloš Volk bo zagotovila tudi boljše delo, torej je zagotoviti kadre, ki se bodo pripravljeni spoprijeti z vsemi težavami in za to žrtvovati del svoje ustvarjalnosti in prostega časa. Izvolili so tudi novo vodstvo občinske konference. Predsednik konference bo tudi v naslednjem obdobju Andrej Ermenc, podpredsednik bo Peter Žvipelj, mesto profesionalne sekretarke občinske konference pa je prevzela Jasna Miklavc. Šaleška dolina Program prireditev ob občinskem prazniku , PETEK, 4. oktobra ob 10.00 Otvoritev industrijske prodajalne Modnega salona na Koroški cesti ob 16.30 Slavnostna seja delavskega sveta DO RLV ob 110 — letnici rudnika in 35. obletnici uspešnega dela samoupravnih organov — Dom kulture Titovo Velenje NEDELJA, 6. oktobra ob 7.00 Občinsko tekmovanje gasilskih enot CZ v Šaleku ob 8.00 Občinsko tekmovanje v SLO in DS rezervnih vojaških starešin ob 8.00 Tradicionalni mednarodni balinarski turnir Balinarskega kluba Velenje ob 8.00 Orientacijsko tekmovanje za pokal Planinskega društva Velenje ob 9.30 Slavnostna seja občinske skupščine v Domu kulture v Šmartnem ob Paki ob 11.30 Otvoritev novega otroškega vrtca v Šmartnem ob Paki ob 12.30 Otvoritev agencije Ljubljanske banke — Temeljne banke Velenje v Šmartnem ob Paki ob 13.30 Moto cross tekmovanje za državno prvenstvo in pokal Titovega Velenja na Trebeliškem ob 15.00 Zaključek izgradnje toplovodnega omrežja v krajevni skupnosti Konovo TOREK, 8. oktobra ob 16.00 Komemorativna svečanost pri spomeniku talcev v Šoštanju ob 11.00 Tekmovanje v jadranju na deski na Velenjskem jezeru PETEK, U. oktobra ob 18.00 Otvoritev razstave inovacij in podelitev priznanj inovatorjem v avli občinske skupščine SOBOTA, 12. oktobra ob 7.30 Republiško tekmovanje gasilskih enot za memorial Matevža Haceta na stadionu v Titovem Velenju ob 16.00 Zaključek tekmovanja in parada gasilskih enot ter razglasitev rezultatov na Titovem trgu Avtoreli za prvenstvo Slovenije ob 8.00 Srečanje brigadirjev v Šmartnem ob Paki ob 19.00 Slavnostni koncert Delavske godbe »Zaija« v Domu kulture v Šoštanju NEDELJA, 13. oktobra ob 8.00 Avtoreli za invalide občine Velenje £oktobraJ98g__*JTto^ INTERVJU Pogovor s predsednikom Izvršnega sveta skupščine občine Velenje »Izvršni svet in gospodarstvo morata usklajeno dihati« Pred lami je občinski praznik. Za obdobje od lanskega praznika lahko gotovo trdimo, da je bil to čas velikih preizkušenj. V vseh okoljih smo si morali prizadevati za izboljšanje stanja in za zagotovitev pogojev za uspešnejši razvoj. Pomembno vlogo pri tem so vsekakor imeli člani pred slabim letom izvoljenega izvršnega sveta skupščine. Kakšno je bilo delo izvršnega sveta skupščine. Kakšno je bilo delo izvršnega svet«, s katerimi vprašanji se je nhadal in še o nekaterih dragih vprašanjih sveta skupščine občine Velenje. NČ: Tovariš Arzenšek, meseca novembra ste prevzeli dolžnost predsednika izvršnega sveta skupščine občine Velenje. Čemu ste v tem obdobju namenili največ pozornosti? MIRAN ARZENŠEK: »Predvsem gospodarjenju. Moram reči, da smo se člani izvršnega sveta zelo vključili v razreševanje težav v Gorenju, od letošnjega marca in aprila naprej tudi zelo prizadevno v razreševanje gospodarskega položaja v energetiki, pred nami je bilo kup nekopiče-nih nerešenih nalog na področju samoupravnih interesnih skupnosti, še posebej komunalne dejavnosti, šolstva in zdravstva, pač nalog ki so bile načrtovane za to srednjeročno obdobje zlasti pa v resoluciji za letošnje leto. V zadnjem času pa seveda veliko pozornosti namenjamo sprejemanju in pripravi planskih dokumentov. Tu so še naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. Tako da lahko rečem, da je bilo dela res veliko in je terjalo od vseh nas prav gotovo kar največjo zavzetost.« NČ: »KAKŠEN JE BIL NAČIN DELA IZVRŠNEGA SVETA IN KAKO OCENJUJETE NJEGOVO UČINKOVITOST? MIRAN ARZENŠEK: »Sam vsekakor težko ocenjujem, ali smo bili dovolj učinkoviti pri svojem delu, ali ne. Res pa je, da smo si vseskozi prizadevali, da ustvarimo pristnejši stik s celotnim gospodarstvom. Prvi stik je preko članstva, potem so neposredni stiki, ne samo s poslovodnimi delavci ampak tudi s celotnim okoljem, kjer se težave pojavijo. Tu mislim na neposredne obiske v združenem delu. Glede na težave pa smo seveda imeli največ pogovorov v Gorenju in REK. V prihodnje bomo morali imeti še več takšnih stikov in to z vsemi kolektivi, da bosta izvršni svet in gospodarstvo usklajeno dihala.« NČ: Kako si zamišljate to usklajenost? MIRAN ARZENŠEK: »Menim, da bi morali poglavitne probleme s katerimi se srečujemo skupaj razreševati in skupaj o njih razmišljati, ne pa tako, da mi prej pripravimo neke rešitve, neke alternative in jih nato damo našim sogovornikom v razmislek. Skupaj moramo prihajati do rešitev. Takšen način dela moramo še poglobiti in razširiti. Člani izvršnega sveta in tudi drugi predstavniki družbeno politične skupnosti pa se bomo morali še bolj aktivno vključevati tudi v razprave in dogovaija-nja v delegatski skupščini.« NČ: Ko govorimo o gospodarskih težavah ne moremo obiti Gorenja, kjer so se razmere v zadnjem letu normalizirale, vendar je bilo po- trebnih še zelo veliko dogovarjanj za kritje nepokrite izgube iz preteklosti in za zagotovitev uspešnega na- daljnjega razvoja tega industrijskega giganta. Z vodstvom Gorenja uspešno sodelujete in skupaj z njimi tudi razrešujete pereča vprašanja. Kako ocenjujete sedanje stenje v Gorenju? MIRAN ARZENŠEK: »Če ocenjujem sanacijo Gorenja in tudi njeno drugo fazo, ki vključuje njegovo modernizacijo, mislim, da nismo skupno z Gorenjem in tudi z republiko dosegli dogovorjenega. Tu gre za breme, ki se bo gotovo čutilo še v prihodnjem letu. To pa je nevarnost, da Gorenje v obdobju 1985 — 86 ne bo dobilo močne osnove za modernizacijo tehnologije in pa zagona, da bi lahko prebrodilo naslednje breme, ki se bo pojavilo od prihodnjega leta naprej. Konec naslednjega leta in v letih 1987 in 1988 bo moralo Gorenje začeti vračati kredite za sanacijo. 11 seveda niso majhni in če ne bo moglo uresničiti ciljev opredeljenih v sanacijskem programu in do konca razviti programov, bo Gorenje seveda to obdobje težko preživelo. Zato je sedaj naša največja naloga, da skupno z republiko dosežemo uresničitev vsega dogovorjenega.« NČ: V drugem našem največjem kombinatu v sozdu REK imajo letos zelo velike likvidnostne težave in v tem času zelo veliko izgubo. Kako se vključujete v razreševanje te problematike? Kaj storiti, da se to vprašanje končno vendarle razreši, in da se pojavijo stvarne ekonomske osnove, saj je nesprejemljivo, da na eni strani rudarji presegajo načrtovano proizvodnjo, na drugi strani pa so v izgubi? MIRAN ARZENŠEK: »Resnično v kombinatu izgube v tem času niso majhne, če ne bi nič ukrenili pa bodo ob koncu leta še precej, precej večje. Mi aktivnosti skupno z REK pa tudi z drugimi tako v dolini kot republiki vodimo že od aprila naprej. Gre za skupne razgovore v okviru republiškega izvršnega sveta, sekretariata za finance, v EGS... Prvi rezultati so samo v tem, da so likvidno- stne težave v REK nekoliko manjše in da se vendarle zagotavlja, da bomo še letos v republiki dokončno dorekli, kako in na kakšen način realno zagotoviti dohodkovne odnose v tem delu gospodarstva. Seveda je skrajni čas, da se dogovorimo glede stvarnega pokrivanja stroškov izkopa premoga in proizvodnje električne energije.« NČ: Kako pa je bilo v ostalem delu gospodarstva? MIRAN ARZENŠEK: »V ostalem delu gospodarstva beležimo nekaj pozitivnih premikov. Lani novembra smo uvedli ukrep družbenega varstva v Inženiringu, kjer so imeli od 80 do 90 milijonov izgube. Danes lahko rečemo, da je Inženiring v celoti saniran. Izguba je pokrita, program se je utrdil, kadrovsko'^o se ustalili, razmišljajo pa tudi o poslovnem povezovanju. Obstoj Inženiringa je za nas velikega pomena. V občini moramo obdržati program in ga nadalje razvijati. Velike težave imajo tudi v HPH. Menimo, da je najustreznejša njihova vključitev v Vegrad, saj je združevanje zmogljivosti in znanja v gradbeništvu proces, ki ga skušamo v občini uveljavljati že dalj časa. Za ostala delovna okolja lahko rečemo, da težave dokaj uspešno premagujejo. Vegrad smelo razmišlja o novih programih v obdobju manjših investicijskih vlaganj se uspešno preživljajo. V Modnem salonu nadaljujejo trend razvoja in uspešnosti, podobno v Sipaku. Dolgoletne težave so premagali tudi v TUŠ. To je seveda le nekaj specifičnih DO, v katerih izstopajo pozitivni in negativni trendi. NČ: Med osrednjimi nalogami izvršnega sveta je v tem času sprejem planskih dokumentov za naslednje srednjeročno in dolgoročno obdobje. Ugotavljamo, da se nosilci načrtovanja ne vključujejo dovolj prizadevno v njihovo pripravo, ponekod pa sploh ni bilo nobenega odziva. Kako pospešiti akcijo in zagotoviti pripravo dobrih planskih »ktov? MIRAN ARZENŠEK: »Prvi dokumenti, ki smo jih dali v obravnavo, to so bile najprej smernice za pripravo osnutka temeljnega srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana občine Velenje, so še povsem nedorečeni, pripravljeni v strokovnih krogih. V njih še ni mnenj in stališč združenega dela, kar pa je seveda nujno. Tako še nimamo dokončnih srednjeročnih in dolgoročnih usmeritev Gorenja, planiranje v REK je omejeno le na 4,9 milijonov ton nakopanega premoga letno, manjkajo pa razvojna razmišljanja, ki so ali bodo v sklopu REK. Premalo pogumno se obnaša preostali del gospodarstva. Nekateri trdijo, da ni možno načrtovanje zaradi nenehnega spreminjanja zakonodaje. Takšnih zagovorov ali opravičil seveda ne moremo sprejemati kot edi- ni vzrok. Razvojne usmeritve moramo začrtati na osnovi stvarnih možnosti. Tu pa so vsekakor pomembni kadri, ki jih v občini ni tako malo, nenazadnje je v dolini približno 250 ekonomistov, kar je vsekakor spoštovanja vredna številka. Zaradi nepovezanosti, niti tehniki niti ekonomisti in drugi strokovnjaki niso primerno vključeni. Sicer pa nismo v preveliki zamudi pri sprejemanju planskih dokumentov. Na osnovi sprejetih smernic na seji skupščine občine Velenje je v tem trenutku v pripravi osnutek dogovora o temeljih novega srednjeročnega plana. Temu bo sledila razprava o osnutku dolgoročnega plana. Pred tem pa bodo v vseh delovnih okoljih pogovori, prav tako v sisih in KS z osnovno nalogo, da uskladimo ustvaijeno s porabo. Zadnji dve leti namreč ugotavljamo, da so potrebe v občini veliko večje kot ustvarimo. Storili bomo vse, da bodo planski dokumenti kvalitetno pripravljeni, in če bo potrebno bomo njihovo obravnavo tudi podaljšali. Seveda ne zaradi neaktivnosti, temveč zaradi kvalitetne vsebine. Proti okoljem, kjer ne bo pripravljenosti za pripravo skupnih planov, bo vsekakor treba ukrepati, kajti zavedati se moramo nujnosti sprejetja teh dokumentov, ki morajo vsebovati, kaj smo sposobni in česa nismo sposobni narediti. Danes med drugim že lahko ugotavljamo, da ustvarimo toliko denarja, da na primer več kot 100 stanovanj na leto ne moremo zgraditi. To pa so številke, o katerih moramo-razmišljati oziroma nam ta ocena kaže, da se je trend hitrega razvoja ustavil. Zavedati se moramo, da bo novo srednjeročno obdobje za občino Velenje obdobje naše gospodarske utrditve in hkrati osnova za nadaljni razvoj do leta 2000.« NČ: Za uspešen nadaljni razvoj je gotovo pomembno tudi povezovanje na vseh ravneh? MIRAN ARZENŠEK: »Že sedaj lahko ugotovimo nekatere uspešne povezave v občini. Vsekakor pa bomo morali v dolini enkrat dokončno doreči te oblike povezovanja ali pa ga dati z dnevnega reda. Mislim na povezovanje npr. vseh avto-parkov in mnogih drugih programov in dejavnosti, saj bi združeni lahko dosegali več. Povezovati se moramo tudi širše. Gorenje je na tem področju že veliko naredilo. Resna so razmišljanja o povezavi Inženiringa s Hmezadom, možnosti so na področju gostinstva in turizma. S tem bi pridobili nekaj znanja in dosegli, da se v organiziranem sistemu turistični tok usmeri tudi v našo dolino. Povezovanje je zamišljeno še v zdravstvu, kjer je bilo že precej dogovorjenega, vendar pa se v zadnjem času kaže tudi rušenje tega dogovora. Ugotavljamo, da so prisotni lokalni interesi drugje, ne pa pri nas, kot se nam večkrat očita. Ta povezovanja pomenijo skupno usklajevanje nekaterih razvojnih usmeritev in ne pomenijo razprodaje dosežkov, ki smo jih v občini dosegli. Vsekakor pa moram poudariti, da dobro sodelujemo s sosednjimi občinami in skupno razrešujemo vprašanja pri pripravi planskih dokumentov. To velja tako za slovenjegraško, celjsko kot žalsko občino. Posebej seveda ne omenjam dolgoletnega sodelovanja z mo-zirsko občino.« NČ: Naš pogovor smo začeli z občinskim praznikom. Ob vsem kar ste povedali, bi še kaj dodali? MIRAN ARZEN- ŠEK: »Občinski praznik je podobno kot novo leto — trenutek, ko naredimo presek, kaj smo naredili dobrega, kaj slabega. Skupaj moramo ugotoviti, da smo v zadnjem enoletnem obdobju vendarle ogromno naredili pri odpravljanju hudih težav v gospodarstvu. Tudi zaradi medsebojnega zaupanja. To se je pokazalo predvsem spomladi, ko smo glasovali za četrti krajevni prispevek. Ponovno je bila potrjena zavest nas vseh, zaupanja v vse nas in samega sebe. Enako se je to zaupanje potrdilo v proizvodnji, tako v energetiki, kot v ostalem delu gospodarstva, skozi dokazano marljivost, delavnost, skozi skupno delo v krajevnih skupnostih, v prizadevanjih in pripravljenosti za odpravljanje najbolj žgočih razmer ter za zagotavljanje standarda, ki si ga zasluži delovni človek. Prepričan sem, da bomo tako delali v naslednjem srednjeročnem obdobju in naprej do leta 2000. Skratka, velika pripravljenost delovnih ljudi, občanov in njihova solidarnost so največji porok za naš skupni napredek. Ob želji, da še bolj smelo zakorakamo naprej, čestitam vsem ob našem prazniku, 8. oktobru.« 4- stran ★ HSS CS5 PRAZNIK OBČINE VELENJE Titovo Velenje ★ 3. oktobra 1985 Srebrni grb Angeli Vutkovič Srebrni grb občine Velenje bo prejela Angela Vutkovič, upokojena predmetna učiteljica iz Titovega Velenja. Prejela ga bo za izredne uspehe pri razvoju in napredku krajevne skupnosti Desni breg v Titovem Velenju in občine Velenje kot celote ter za vsestransko aktivno, požrtvovalno in uspešno delo tudi na drugih področjih družbenega življenja. Angela Vutkovič seje rodila4. junija 1911. leta v kraju Šmaije pri Slivnici. Pred vojno je dokončala.učiteljišče in poučevala v osnovnih šolah. Vsa leta okupacije je aktivno in organizirano sodelovala v narodnoosvobodilnem gibanju, predvsem na Dolenjskem in Kozjanskem. V prosvetno-pedagoški službi je ostala tudi po osvoboditvi, vse do upokojitve. V našo občino se je z družino preselila koncem petdesetih let. Vseskozi je poučevala na osnovni šoli Karel Destovnik-Ka-juh v Šoštanju, kjer je bila več let tudi pomočnik ravnatelja. Tu je kot predsednica gradbenega odbora zelo uspešno vodila adaptacijo in razširitev poslopja te šole. V krajevni skupnosti Titovo \elenje Desni breg sodeluje od leta 1972, ko je bila ta skupnost ustanovljena. Krajevna skupnost zajema pretežno območje, na katerem se je prva leta po osvoboditvi začelo graditi novo Velenje. Angela Vutkovič se je z vso zavzetostjo in elanom lotila dela pri napredku krajevne skupnosti. Občane je prepričevala, da je možno bolj razvite krajevne skupnosti dohiteti le z lastnimi silami in zavzč-tim delom. V krajevni skupnosti in njenih družbenopolitičnih organizacijah je prevzela odgovorne funkcije. Med drugim je bila imenovana za predsednico gradbenega odbora za izgradnjo otroškega vrtca Tinkara, za podpredsednico odbora za gradnjo prizidka k domu za varstvo odraslih ob Kidričevi cesti, za predsednico odbora za izgradnjo toplovodnega ogrevanja v krajevni skupnosti, za predsednico odbora za napeljavo telefonskega omrežja. Kot taka je skrbela za izdelavo investicijske in gradbene dokumentacije za zbiranje potrebnih denarnih sredstev, pridobitev mnogoštevilnih dovoljenj in soglasij, nakup materiala po najugodnejših cenah, nadzirala gradnjo in podobno. Vse to je opravljala brezplačno. Angela Vutkovič je veliko storila tudi za izboljšanje zunanjega izgleda mesta Titovo Velenje, saj je kljub pomanjkanju sredstev poskrbela za hortikulturno ureditev več predelov v mestu, še zlasti pa na desnem bregu ter za ureditev okolice šolskih in drugih javnih poslopij. Brez dela in zavzemanja za lepše življenje delovnih ljudi ne zna živeti. Zato smo prepričani, da bo s to aktivnostjo nadaljevala tudi v bodoče. • Nagrada »8. oktober« Ivanu Klobčarju Po poklicu je diplomirani ekonomist. Opravlja dela in naloge pomočnika direktorja za ekonomsko področje v GIP Vegrad Titovo Velenje. Kot strokovnjak na ekonomskem področju je vrsto let kreativno deloval v raznih telesih republiške skupščine, zbornic, bank, komiteja za družbene dejavnosti v občini ter izvršnem svetu. Že v času konjukture i ekstenzivnega gospodaijenja v Jugoslaviji je opozarjal in javno nastopal v cilju streznitve ter uveljavljanja ekonomskih zakonitosti gospodarjenja in potrošnje na sploh. S tem in vestnim delom je že v preteklem času opozarjal na potrebe stabilizacije gospodarstva ter s tem doprinesel k smotrnejšemu gospodarjenju z ustvaijenim dohodkom v DO Vegrad, kakor tudi v širši družbeni skupnosti. Tudi v tem času je med aktivnejšimi za dosego ciljev ekonomske stabilizacije gospodarstva in je nedvomno tudi zaslužen, da je Vegrad v času stagnacije gradbeništva ostal med uspešnimi delovnimi organizacijami v občini. Draganu Rogiču Dragan Rogič se je izučil za poklc strojnega ključavničarja, nato pa je ob delu končal tehnično srednjo šolo in diplomiral na Strojni fakulteti v Ljubljani. Kot direktor DO REK SIPAK vodi to delovno organizacijo od njene ustanovitve dalje. Delovna organizacija SIPAK je bila ustanovljena leta 1971 s ciljem razvojnega programa nadomeščanja proizvodnje uvozne opreme ter zagotavljanje možnosti zaposlovanja delavcev invalidov. Vsi dosedanji poslovni rezultati dokazujejo pravilnost usmeritve. Proizvodni trend je vseskozi v porastu. Od ustanovitve pa do danes se je število zaposlenih povečalo od 5 na 206 zaposlenih, celotni proizvodni program s področja sistemov pakiranja oziroma povezovanja je delovna organizacija razvila na osnovi lastnega znanstveno raziskovalnega dela. Oprema, ki jo proizvajajo, je bila v preteklosti izključno uvožena, danes pa potrebe na domačem tržišču v celoti pokrivajo. S svojim aktivnim delom je kot direktor tudi vseskozi prispeval k hitri rasti razvoja delovne organizacije. S svojim odnosom do sodelavcev in odgovornim čutom do samoupravnega in družbenopolitičnega delovanja je ogromno prispeval k današnji stopnji razvoja delovne organizacije. Z nenehnim spodbujanjem k razvoju novih programov s področja sistemov povezovanja je dosegel, da je bil takšen razvoj opravljen v sorazmerno kratkem času. Domu za varstvo odraslih Dom, namenjen varstvu in oskrbi starejših v naši občini, je bil zgrajen z namenojn, da prežive jesen življenja v urejenem okolju tudi tisti starejši občani, ki zaradi bolezni ali drugih razlogov ne morejo živeti sami oziroma v svoji družini. Dom je bil predan svojemu namenu v drugi polovici leta 1976. V naši družini je vedno več ljudi, ki so za svoje osnovne življenjske pogoje delno ali v celoti odvisni od pomoči svoje okolice. Primerna skrb zanje je v tako družbeni skrbi, ki tem ljudem nudi oskrbo, varstvo in nadzor brez presledka. Za povprečno število 185 oskrbovancev skrbi 48 delavcev raznih poklicev. Približno 54 % oskrbovancev je lažje ali težje bolnih in so priklenjeni na posteljo ter potrebujejo nujno zdravniško nego, za kar je dobro poskrbljeno, kajti povezava z Zdravstvenim centrom Velenje deluje v obojestransko zadovoljstvo. V domu vlada izredna čistoča, red in disciplina. Delo, ki ga opravljajo delavci v domu, je težavno in terja velike duševne in telesne napore. Gospodarjenje v domu je urejeno na principu samofinanciranja — stanovalci doma svojo oskrbo plačujejo in tile stvari na tem področju kolikor toliko urejene. Zato je nerazumljivo, da hočejo nekatere ustanove svoje delovanje financirati iz ve-čih virov. Utemeljitve prošenj so odvisne od spretnosti prošnikov, tokrat pa se je manipuliralo s termini in ime Občinska KULTURNA skupnost je za kaj takega zelo primerna, saj pod plašč kulture lahko obesimo skoraj vse, kar nam pade na misel. Ni čudno, da se na naslov OKS javlja tudi na novo zgrajena Glasbena šola, kot zelo kulturna ustanova, jaz osebno pa pričakujem, da Se bo v prihodnje na OKS javila s svojimi potrebami DO, ki skrbi za zelenice in sadi po njih rože, kajti tudi sajenje rožic je po takšnih kriterijih jako kulturno dejanje, Najbolj žalostno od vsega pa je to, da smo skoraj vsi, ki smo polemizirali na to temo, bili označeni kot veliki sovražniki Glasbene šole in kar je še bolj absurdno, celo za nasprotnike Rudarske godbe, čeprav ta godba ni niti enkrat omenjena v celem gradivu za 12. sejo OKS in ni bilo potemtakem niti najmanj potreb, da se karkoli spregovori o omenjeni godbi. Šlo je pač za polemiko, ali se naj ena ustanova financira iz enega vira in če je to res šola, bi bilo logično, da se sredstva zanjo najdejo pri Občinski skupnosti za izobraževanje. Za konec se marsikdo sprašuje, zakaj je potrebno to pisanje. Pravzaprav se sprašujem tudi sam. V odgovor sebi in vam pa ponujam malo spremenjeno, mano parolo: Proletarci vseh dežel, v molku ni napredka! P. Rezman »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje,- propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogdan Mu-gerle,, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Planinc (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titivo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 40 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 1800 dinarjev (na mesec 160 dinarjev), za tujino 3315 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Ntnaročenih rokopisov ii fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenj sekretariata za informacije u vršnega sveta Skupščine SI Slovenije, številka 421-1/72 o 8- februarja 1974 ne plačuje t( meljni davek od prometa proii vodov. 3. oktobra 1985 ★ Titovo Velenje_ RAZPISI, OBJAVE _fiaS C8S * stran 7 OD TU IN TAM • OD TU IN TAM Podružbljanje prometne varnosti na OŠ XIV. divizije Ob praznovanju Dneva pionirjev so tudi na osnovni šoli XIV. divizije svečano in delovno preživeli prejšnji petek. Na pionirski odredni konferenci (odred nosi ime po legendarnem borcu Alfonzu Sarhu) so se zbrali vsi učenci in učitelji ter spodbudno število predstavnikov krajevne skupnosti, DPO, društev in drugih občinskih organizacij ter delovne organizacije Projektivni biro, s katero ima šola sporazum o medsebojnem sodelovanju. Po poročilu o opravljenem delu so učenci razrešili star odbor in izvolili novega. Ravnateljica te šole, tovariši-ca Marija Kovačič, je prikazala nekaj modelov samoupravnih oblik, ki so logične za osnovno pojmovanje. Nazorno podane primere je predstavila z miselnimi vzorci in tako izkoristila priložnost za praktično predstavitev novejše oblike podajanja snovi in učenja. Pionirska organizacija vse bolj računa na sodelovanje z zunanjimi organizacijami, strokovnjaki in kolektivi, ki lahko nudijo pomoč in popestrijo vzgojno izobraževalni proces. Zato je bilo razumljivo, da so bili že ob načrtovanju prisotni predstavniki, ki so obljubili pomoč in podali ideje za tovrstno sodelovanje. Predstavniki šole so se zahvalili dosedanjim mentorjem in organizacijam, ki so strokovno in nesebično pomagali pri pouku že do sedaj. Ce je podružbljanje vzgojno izobraževalnega dela nuja, potem je najboljše čimprej pritegniti zunanjo strokovno pomoč. Tako menijo na šoli XIV. divizije in smelo načrtujejo sodobne oblike pouka. Jože Miklavc market — AVSTRIJA — PLIBERK VAM NUDI SENZACIONALNO (Cene v oklepaju 30 cene brez Izvoznega davka, 4e nakupite čez 1.000,— šil.) REKLAMNO PRODAJO ___1 ai a a •L- U SJ CJ CJ o p- J a 4J S 90 Prometna varnost Mesec dni od začetka šolskega leta je minil tudi v znamenju večje budnosti glede cestno prometnih razmer in skrbi za varnost v cestnem prometu. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki je z obsežno akcijo ukrenil vse potrebno, da bi vzbudil pri voznikih večjo pozornost v zvezi z nevarnostjo za otroke v prometu, je dosegel ponovno lep uspeh. Čeprav gre za kampanjsko akcijo, ki bi se naj s časom spremenila v odgovornejše obnašanje vseh | prometnih udeležencev, je podatek, da se na cestah v času prihoda in odhoda v šole in vrtce ni ponesrečil noben otrok, razveseljiv. To ugotovitev greni le dejstvo, da je prišlo do dveh resnejših Ikodb na cesti, ko so bili teleženi otroci — v času ko so pod nadzorom (?) staršev ali skrbnikov. Neuradne ugotovitve kažejo na to, da niso bili povzročitelji nesreče tudi krivci, pa tudi ne gre pripisovati le njim. Prizadevanja za večjo varnost v cestnem prometu morajo slej ko prej prerasti v samozavestno aktivnost vsakega posameznika, predvsem staršev, voznikov, vzgojiteljev ter učiteljev. Posamezne strolcovne in druge ustanove lahko le gasijo pereče stanje (slabe) prometne preventive, ne morejo pa ozdravljati in-dolentnega odnosa do varnosti ter skrbi za ohranjanje življenja, ki je vse prepogosto ogroženo prav na cesti. Zaključek informacije in poziva naj bi bilo kritično opozorilo nekaterim (ne)od-govornim v dogovoijeni akciji izgradnje prehoda za pešce in osvetlitve s pripadajočo cestno prometno signalizacijo pri osnovni šoli v Paki. Dolžnosti so bile dogovorjene, utripajočega opozorilnega semaforja pa še ni. Ko smo pred tremi meseci v Na- šem času objavili dogovor o odpravi potencialne črne točke, smo bili prepričani, da bo akcija uspela. Ce smo zapisali, da je na preizkušnji odgovornost posameznikov in organov ter služb v OZD in pri SO Velenje, lahko, žal, ugotovimo, da preizkušnja ni uspela. Ko smo skušali izvedeti," kje Vse se je zataknilo, nismo dobili nobenih pravih odgovorov. Zvedeli smo le, da osnovna šola še vedno upa, da bo prišlo do ureditve prehoda, da je SPV Velenje kot pobudnik plačal 100.000 dinkot startno akontacijo (to je bil tudi zadnji denar tega občinskega organa) na žiro račun KS Paka, in da je dogovorjena akcija zapisana na zapisniku, ki je kdo ve v katerem predalu. Odprimo ta predal, preden bo prepozno. Jože Miklavc Pojasnilo v zvezi s plačevanjem davka na posest stanovanjskih stavb Na zadnjih sejah zborov občinske skupščine dne 23. in 24.9. 1985 je med drugim bil obravnavan tudi osnutek družbenega dogovora o usklajevanju davčne politike v SR Sloveniji za obdobje od leta 1986—1990. Iz razprav je bilo zaslediti, da je največ nejasnosti v zvezi z obdavčitvijo stavb, vsled tega podajamo naslednje pojasnilo. Po zakonu o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82 in št. 9/85) plačujejo občani davek od premoženja, če posedujejo: 1. stavbe, dele stavbe, stanovanja in garaže (v nadaljnjem besedilu stavbe) 2. prostore za počitek oz. rekreacijo 3. plovne objekte dolžine nad 8 m Osnovo za davek od premoženja navedenih v prvih dveh točkah predstavlja vrednost stavbe oz. vrednost prostora za počitek in rekreacijo, s tem da je pri stavbah iz obdavčitve izvzeta vrednost 160 m1 stanovanjske površine, kar pomeni, da se obdavčujejo le stanovanjske hiše in stanovanja, ki predstavljajo nadpovprečno vrednost in presegajo družbene standarde oziroma potrebe občanov. Davka od premoženja, ki se plačuje na posest stavb so začasno oproščeni prvi lastniki novih stavb in sicer za dobo 10 let. Oprostitev se prizna tudi za popravljene in obnovljene stanovanjske hiše, če se je zaradi popravila ali obnove vrednost stanovanjske površine povečala za več kot 50%. Za začetek dobe 10 letne oprostitve se smatra prvi dan naslednjega meseca po izdaji dovoljenja za uporabo stavbe oz. od pričetka uporabe stavbe, če se stavba prične uporabljati pred izdajo dovoljenja. Začasno oprostitev .uveljavlja zavezanec z vlogo, ki jo vloži pri davčnem organu. , Če je zavezanec v letu pred letom, za katero se odmetja davek stalno prebival v svojem stanovanju z več kot tremi družinskimi člani, se odmerjen davek za vsakega naslednjega družinskega člana zniža za 10 %. Prehodne oprostitve se ne priznavajo za prostore za počitek oz. rekreacijo in ne za poslovne prostore. Potrebno je poudariti da se davek ne plačuje od poslovnih prostorov, ki jih lastnik uporablja za opravljanje gospodarske oz. poklicne dejavnosti. Po določbah odloka o davkih občanov (Uradni veštnik občine Velenje št. 6/85) se za koristno stanovanjsko površino šteje tlorisna površina sob, predsob, kuhinj, hodnikov, vež, stopnišč, garaž in drugih zaprtih prostorov stavbe. Vrednost stavbe se ugotovi na osnovi podatkov o povprečni gradbeni ceni za 1 m1 koristne stanovanjske površine, upoštevajoč normalno stopnjo opremljenosti, po gradbeni izvedbi stavbe in po letu gradnje oz. letu rekonstrukcije. Vrednost koristne stanovanjske površine se zmanjša: pri kletnih prostorih za pri ložah pri balkonih pri mansardnih prostorih ' pri garažah kot samost. objekt 7 .5 % 30% 75% 20% 50% Glede na gradbeno izvedbo se na vrednost m2 stanovanjske površine uporabi količnik 1 oz. 0,70 oz. 0,60 — odvisno od tega, ali so zidovi opečni, delno betonski, delno iz kamna ipd. Od ugotovljene vrednosti stavbe se odšteje obraba stavbe (amortizacija), ki se izračuna po Rossovi formuli. Tako ugotovljena osnova se nato samo pri stavbah zniža še za vrednost 160 m2 koristne stanovanjske površine, kar predstavlja odmer-no osnovo za davek. Stopnje davka od premoženja so progresivne in so odvisne od višine odmerne osnove, kot sledi: Davek na posest stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž se plačuje po naslednjih stopnjah: osnova din stopnja % nad 1.000.000 do 1.000.000 0,10 nad 2.000.000 do 2.000.000 0,20 nad 4.000.000 do 4.000.000 0,30 nad 6.000.000 do 6.000.000 0,45 nad 8.000.000 do 8.000.000 0,65 nad 10.000.000 do 10.000.000 0,85 1,00 Od prostorov, ki so namenjeni za počitek oziroma rekreacijo, se davek plačuje: osnova din nad 1.000.000 nad 3.000.000 nad 6.000.000 nad 10.000.000 do 1.000.000 do 3.000.000 do 6.000.000 do 10.000.000 Od poslovnih prostorov se plačuje davek: osnova din nad 1.000.000 nad 2.000.000 nad 3.000.000 nad 4.000.000 nad 5.000.000 do 1.000.000 do 2.000.000 do. 3.000.000 do 4.000.000 do 5.000.000 stopnja % 0,20 0,50 0,80 1,10 1,50 stopnja % 0,15 0,35 0,55 0,75 1,00 1,25 V nadaljevanju podajamo praktični primer izračuna davka na posest stavb za stanovanjsko hišo v skupni izmeri 231 m2, od katere je 46 m2 balkonov in kleti, z gradbeno izvedbo ob uporabi količnika 0,7, za leto izgradnje 1971 (n = 14 let) in ak-toriem amortizacije ,06376. Povprečna gradbena cena za leto 1985 (Uradni vestnik občine Velenje št. 2/85) — zmanjšana za stroške komunalnega opremljenja zemljišča znaša 36.282 din. 185 m' x 36.282 din = 6.712.170 din 46 m2 x 36.282 din = 1.668.972 din -SKUPAJ = 7.129.413 din 1.251.729 din (75%) = 417.243 Vsoto pomnožimo s faktorjem gradbene izvedbe, odštejemo amortizacijo in dobimo osnovo, od katere je pri stavbah potrebno odšteti še 160 m2 stanovanjske površine, tako da dobimo odmerno osnovo za davek in sicer: 7.129.413 x 0,7 = 4.990.589 • 4.990.589 - 318.119 = 4.672.390 = (osnova) 4.672.390 - 3.236.287 = 1.436.104 = (odmerna osnova) Po predhodno navedeni lestvici znaša stopnja davka pri osnovi nad 1.000.000 din v višini 0,20% kar pomeni, da znaša davek za podano stavbo 2.872 din. Pri obrazložitvi smo se opredelili le na poglavje davka od premoženja, ker je v zvezi s tem bilo postavljenih največ vprašanj in upamo, da smo vsaj delno prispevali svoj delež k boljšemu razumvevanju zakonskih določil. Sicer pa ne gre zanemariti dejstva, da po naših ocenah uprava za družbene prihodke ne razpolaga z dejansko evidenco prostorov za počitek oz. rekreacijo v občini Velenje, vsled česar pozivamo vse občane (lastnike le teh), da se zglasijo pri tukajšnji upravi in čimprej vložijo davčne napovedi (v kolikor to še niso storili). Zakon o davkih občanov sicer ne navaja, kaj se šteje za stavbo, vendar se na osnovi komentaija za to smatra vsak objekt, ki se uporablja za stanovanje, poslovni prostor, garažo ali za kakšno drugo trajno uporabo, ne pa raznih provi-zorijev, šup, vrtnih lop itd. — iz česar izhaja, da se prostori vr-tičkarjev ob jezeru ne obdavčujejo. Nadalje pozivamo vse občane, predvsem pa hišne svete, ki zasledijo primere legalnega oddajanja sob v najem, da nam podajo prijave o teh občanih ter na ta način prispevajo svoj delež k preprečevanju bogatenja na račun drugih. Glede na to, da se v zadnjih časih pojavlja znatno veliko število opravljanja gospodarskih dejavnosti brez ustreznega dovoljenja (šušmarji), naprošamo vse občane za pomoč pri odkrivanju le teh, kajti tudi ti doprinašajo svoj delež k naraščanju socialnih razlik v naši občini, po drugi strani pa povzročajo nezadovoljstvo med zavezanci, ki sicer svoje obveznosti napram družbi izpolnjujejo. - Uprava za družbene prihodke s. su,m ★ nas cas PRAZNIK OBČINE VELENJE Titovo Velenje * 3. oktobra 1985 MERX fijSfi POTROŠNIK vas vabi, da obiščete Novo restavracijo Blagovnice Gorica v Titovem Velenju — restavracija ima na voljo 228 sedežev — dve posebni sobi s po 20 in 30 sedeži — sprejemajo tudi naročila za zaključene družbe (svatbe, preznovanja obletnic in za ostala praznovanja) — informacije po telefonu na številki 853-745 — obratovalni čas restavracije vsak delovni dan od 10. do 22. ure, ob sobotah od 12. do 01. ure — v mesecu oktobru »DANCE CLUB« ob petkih, ob sobotah PLES — igral bo ansambel »ODMEV« SPECIALITETE KUHINJE: — puran, jagnjetina z ražnja, goveji prašniki, ocvrte dagnje, odojek, školjke-buzara, lignji, škampi-buzara, ocvrti žabji kraki in še mnoge druge speciali-tete — abonetska kosila — 12 vrst koktailov ter bogata izbira vseh drugih pijač Vabi vas nova restavracija Blagovnice Gorica v Titovem Velenju ter vam ob tej priliki iskreno čestita ob 8. oktobru — prazniku občine Velenje! Izlefrailc Prometno gostinsko in turistično podjetje IZLETNIK CELJE — TOZD POTNIŠKI PROMET — TOZD DELAVNICE — TOZD GOSTINSTVO — TOZD TURISTIČNA AGENCIJA ISKRENO ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OBČINE VELENJE OB NJIHOVEM PRAZNIKU — 8. OKTOBRU TER JIH VABIMO V NAŠO PRENOVLJENO POSLOVALNICO. KI IMA PROSTORE NA AVTOBUSNI POSTAJI V TITOVEM VELENJU! Savinjsko—Šaleška gospodarska zbornica Titovo Velenje Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje čestitamo za 8. oktober — praznik občine Velenje in jim želimo tudi v prihodnje novih delovnih zmag in pridobitev! t KLJUČAVNIČARSTVO in drobni kovinski predmeti VIKTOR JEVŠNIK Selo 14 63320 VELENJE Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje iskreno čestitamo ob njihovem prazniku - 8. oktobru! Zdravstveni center Velenje tozd Splošno zdravstvo Velenje tozd Splošno zdravstvo Mozirje tozd Zobozdravstvo tozd Naravno zdravilišče Topolšica tozd Lekarna DSSS Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje iskreno čestitamo ob 8. oktobru — prazniku občine Velenje! ROŽIC FRANJO kardaljcv^trg tf 03320 telefon: 854 7S8 Pridružujemo se čestitkam vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje ob njihovem prazniku — 8. oktobru! zavarovalna skupnost triglav n. .»l 0. uubuana OBMOČNA SKUPNOST CELJE, n. sol. O. - 63001 Celje. ul. XIV. divizije 4 ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV- OBMOČNA SKUPNOST CELJE, ULICA XIV. DIVIZIJE 4, 63001 CELJE Priporočamo se za sklepanje,različnih oblik zavarovanja, ki nudijo skleniteljem popolno gospodarsko varnost! Svoje usluge nudi zavarovalna skupnost TRIGLAV — Območna skupnost Celje na sedežu DELOVNE SKUPNOSTI v CELJU ter prek krajevnih predstavništev: TITOVO VELENJE, ŽALEC, MOZIRJE, ŠMARJE PRI JELŠAH, LAŠKO, ŠENTJUR PRI CELJU, SLOVENSKE KONJICE ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV -OBMOČNA SKUPNOST CELJE iskreno čestita vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje za njihov praznik — 8. oktober! (BDOB) KINO TITOVO VELENJE Vsem obiskovalcem kinopredstav v Titovem Velenju, Šoštanju, Šmartnem ob Paki in Brasiovčah ter vsem drugim delovnim ljudjem in občanom iskreno čestitamo ob prazniku občine Velenje — 8. oktobru! Sestavljena organizacija združenega dela Gorenje Izvoz-pomembna komponenta razvoja poslovnega sistema Gorenje Gorenje, sestavljena organizacija združenega dela Titovo Velenje, je eden najpomembnejših gospodarskih dejavnikov v SR Sloveniji in SFR Jugoslaviji, posebej v elektrokovinski industriji. 19.000 delavcev Gorenja je leta 1984 proizvedlo za 98,5 milijard dinarjev izdelkov, na tuje pa prodalo za 117 milijonov dolarjev izdelkov. Planska usmeritev 1985: vrednost proizvodnje 138,7 milijard dinarjev, izvoz 140 milijonov dolarjev. Temelji poslovnega sistema Gorenje so bili postavljeni 1953. leta z ustanovitvijo Kovinskega industrijskega podjetja v vasi Gorenje pri Titovem Velenju, kolektiva z 11 zaposlenimi, predhodnika Gorenja TGO, Tovarne gospodinjske opreme Velenje. Gorenje TGO se je leta 1984 samoupravno in poslovno preobrazilo v 4 delovne organizacije (Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema. Gorenje Procesna oprema, Gorenje Elektronika Široka potrošnja); tradicijo Gorenja TGO nadaljuje delovna organizacija Gorenje Gospodinjski aparati Titovo Velenje. S smiselnim povezovanje^ Gorenja TGO z drugimi delovnimi^ organizacijami po Sloveniji in Jugoslaviji je začel nastajati poslovni sistem Gorenje. Leta 1974 je bilo ustanovljeno Gorenje, Združena industrijska podjetja Velenje (sestavljalo ga je 6 delovnih organizacij), ki se je leta 1978 preoblikovalo v Gorenje, sestavljeno organizacijo združenega dela Velenje (12 delovnih organizacij). Po opravljeni samoupravni in poslovni preobrazbi delovnih organizacij Gorenje TGO in Gorenje Promet Servis v letu 1984 sestavljajo poslovni sistem Gorenje: a) proizvodne delovne organizacije (ki uresničujejo proizvodno programske celote: gospodinjski aparati, notranja oprema, elektronika široka potrošnja, poslovna oprema, komunikacijski sistemi, tehnološka oprema, sistemi za avtomatizacijo, kmetijska tehnika, živilska tehnika): Gorenje Gospodinjski aparati, Titovo Velenje (delovna organizacija z 8 tozdi v Titovem Velenju, Nazarjah, Rogatcu in Črnomlju; 5.000 zaposlenih; največji jugoslovanski proizvajalec izdelkov bele tehnike); Gorenje Notranja oprema, Titovo Velenje (delovna organizacija z 2 tozdoma v Titovem Velenju in Gorenju; 600 zaposlenih; proizvodni program: talne keramične ploščice, kuhinjski in kopalniški elementi); Gorenje Procesna oprema, Titovo Velenje (delovna organizacija s 3 tozdi v Titovem Velenju in na Ptuju; 980 zaposlenih; proizvodni program: orodja, namenski stroji in naprave, krmilniki, mehanizirani posluževalniki in roboti za površinsko obdelavo, računalniška periferija, • mikroračunalniki, mikroprocesorji in sistemi za vodenje tehnoloških procesov, medicinska elektronika, biro oprema, črnobeli televizijski sprejemniki); Gorenje Elektronika Široka potrošnja, Titovo Velenje (enovita delovna organizacija; proizvodni program: barvni televizijski sprejemniki, glasbeni stolpi, zvočne omarice, šasije, teletekst); Gorenje Muta. Tovarna poljedelskega orodja, kmetijskih strojev in livarskih izdelkov Muta (delovna organizacija s 4 tozdi t.300 zaposlenih; največji slovenski proizvajalec izdelkov male kmetijske mehanizacije ter kmetijskega in vrtnega orodja; največji proizvajalec jeklenih čistilnih sredstev v Jugoslaviji in eden večjih v Evropi, eden večjih jugoslovanskih proizvajalcev izdelkov sive litine); Gorenje Fecro, Tovarna nerjaveče opreme za kmetijstvo in živilstvo Slovenj Gradec (enovita delovna organizacija; 420 zaposlenih; proizvodni program: sodobna oprema za pridobivanje in molžo mleka, bazeni za hlajenje mleka in naprave za izkoriščanje sekundarne toplote, tehnološka oprema za klavni-ško in mesnopredelovalno industrijo, tehnološka oprema za industrijo za predelavo rib, kose); Gorenje Elrad, Tovarna elektronike, elektromehanike,' anten in kablov Gornja Radgona (delovna organizacija z 2 tozdoma; 1.200 zaposlenih; vodilni jugoslovanski proizvajalec izdelkov, komponent in sistemov za prenos avdio in video signalov; pomemben jugoslovanski proizvajalec tunerjev in koaksialnih kablov); Gorenje Metalplast, Industrijsko podjetje Ruše (enovita delovna organizacija;* 300 zaposlenih; proizvodni program: sanitarni program — izplakovalniki in sanitarni set, plastinjaki, stalni koope-racijski posli za proizvajalce bele tehnike ter za elektro in gradbeno industrijo); Gorenje Glin, Lesna industrija Nazarje (delovna organizacija s 4 tozdi; 1.100 zaposlenih; proizvodni program: razrez hlodovine, masivne stenske obloge, okna in balkonska vrata, opremljena s senčili, surove in oplemenitene iverne plošče, predelava oplemenitenih ivernih plošč v pohištvene sklope in obloge); Gorenje MIV, Metalna industrija Vranje (delovna organizacija z 2 tozdoma; 1.200 zaposlenih; proizvodni program: peči in štedilniki na trda goriva z reguliranim izgorevanjem, peči na nafto in plin, grelna telesa za etažno ogrevanje na trda goriva); Gorenje Varstroj, Industrija in montaža Lendava (delovna organizacija s 3 tozdi; 1.050 zaposlenih; proizvodni program: varilni aparati; električni stroji in naprave; proizvodnja in montaža toplovodnih, hladilnih in zvočnih instalacij; proizvodnja in montaža vodovodnih, toplovodnih, plinskih, aklimat-skih in ventilacijskih naprav ter izolacij; proizvodnja in montaža sanitarnih kabin in gradbenih elementov; proizvodnja izolacijskih in drugih elementov iz umetnih mas); Gorenje Petar Drapšin, Industrija nameštaja Kikinda (enovita delovna organzaci-ja; 320 zaposlenih; proizvodni program: kuhinjsko pohištvo, kombinirano predsobno in kopalniško pohištvo, delo po naročilu); Gorenje Mural, Tvornica aluminijskih radijatora i odljevaka Mursko Središče (enovita delovna organizacija; 240 zaposlenih; proizvodni program: aluminijasti radiatorji, tlačno vlivanje in izdelava kalupov, strojna obdelava, izdelava lahkih konstrukcij); Gorenje Tiki, Elektrostroj-no podjetje Ljubljana (enovita delovna organizacija; 500 zaposlenih; največji jugoslovanski proizvajalec eleVtri-I č:-ih grelnikov vode). Delovna skupnost skupnih služb Gorenje SOZD Titovo Velenje Delovna skupnost Splošni posli Gorenje SOZD Titovo Velenje Delovna skupnost Informatika in organizacija Gorenje SOZD Titovo Velenje Izpopolnjevanje in nenehno dopolnjevanje programov, hkrati pa snovanje in načrtovanje novih programov, je v proizvodih izražena vizija poslovnega sistema Gorenje. S širjenjem koope-racijskega sodelovanja pa vse pomembneje vpliva tudi na prestrukturiranje spremljajoče industrije. Že dobri dve desetletji je Gorenje Elektromotori, Fa-brika elektromotora Gjako-ve—Dakovica (delovna organizacija z 2 tozdoma; 650 zaposlenih; proizvodni program: elektromotorji za pralne stroje, industrijski elektromotorji, elektromotorji za hermetično zaprte kompresorje, industrijska obnova elektromotorjev); b) skupne izvedbe: Gorenje Commerce, Notranja in zunanje trgovina Tito-voVelenje (enovita delovna organizacija s 14 predstavništvi in 38 razstavnoprodajni-mi centri v Jugoslaviji ter 8 predstavništvi oziroma podjetji na tujem; 1.200 zaposlenih); Gorenje Servis Titovo Velenje (enovita delovna organizacija z 80 sevisnimi centri in izpostavami širom po Jugoslaviji; 1.500 zaposlenih); Gorenje Raziskave in razvoj Titovo Velenje (enovita delovna organizacija; 40 zaposlenih; dejavnost: znanstvenoraziskovalno delo in strokovna dela pri reševanju tehnoloških problemov, projektiranje); Gorenje Interna banka Titovo Velenje (enovita delovna organizacija; 50 zaposlenih) c) delovne skupnosti skupnih služb: izvoz (Gorenje je leta 1961 prodalo na tuje prvih 200 štedilnikov) pomembna komponenta razvoja poslovnega sistema Gorenje, ki ima predstavništva oziroma podjetja tudi v Zvezni republiki Nem čiji, Avstriji, Franciji, Veliki Britaniji, na Danskem, v Italiji, Avstraliji in na Češkoslo vaškem. Gorenje izvozi, na primer, nad 60 % vseh proizvedenih gospodinjskih aparatov, na tehnološko najzahtevnejših tržiščih pa se vsako leto pojavi z novimi izdelki. Sicer je Gorenje doslej prodalo na Poljsko tehnologijo za proizvodnjo pralnih strojev in hladilnikov, na Kitaj sko pa tehnologijo za proz-vodnjo hladilnikov. Za novo tovarno štedilnikov v Elster-bergu v Nemški demokratični republiki pa je izdelalo orodja za predelavo pločevi ne in plastike. V Gorenju namenjajo v zadnjem času posebno po gorenje Sestavljena organizacija združenega dela. Titovo Velenje proizvodnja Gorenje Gospodinjski aparati, Titovo Velenje Gorenje Notranja oprema, Titovo Velenje Gorenje Procesna oprema, Titovo Velenje Gorenje Elektronika Široka potrošnja, Titovo Velenje Gorenje Muta, Tovarna poljedelskega orodja, kmetijskih strojev in livarskih izdelkov Muta Gorenje Fecro, Tovarna nerjaveče opreme za kmetijstvo in živilstvo Slovenj Gradec Gorenje Elrad, Tovarna elektronike, elektromehanike, anten in kablov Gornja Radgona Gorenje Metalplast, Industrijsko podjetje Ruše Gorenje Varstroj, Industrija in montaža Lendava Gorenje Petar Drapiin, Industrija nameštaja Kikinda Gorenje Mural, Tvornica aluminijskih radijatora i odljevaka Mursko Središče Gorenje Tiki, Elektrostrojno podjetje Ljubljana Gorenje Glin, Lesna industrija Nazarje Gorenje MIV, Metalna industrija Vranje Gorenje Elektromotori, Fabrika elektromotora Gjakov6-Dakovica Gorenje Bira, Tvornica rashladnih aparata u osnivanju Bihač skupne izvedbe Gorenje Commerce, Titovo Velenje Gorenje Servis, Titovo Velenje Gorenje Raziskave in razvoj, Titovo Velenje Gorenje Interna banka, Titovo Velenje delovne skupnosti skupnih služb gorenje sozd DSSS Gorenje SOZD, Titovo Velenje DS Splošni posli Gorenje SOZD, Titovo Velenje DS Informatika in organizacija Gorenje SOZD, Titovo Velenje zornost raziskovalno razvojni dejavnosti in množični inventivni dejavnosti. Poleg Gorenja Raziskave in razvoj delujejo tudi 4 raziskovalne enote (Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema, Gorenje Procesna oprema, Gorenje Varstroj); na ustanovitev raziskovalnih enot pa se pripravljajo tudi v drugih delovnih organizacijah. Vse večji razmah dobiva tudi množična inventivna dejavnost. Rezultate množične inventivne dejavnosti predstavi Gorenje Vsako leto tudi na Jugoslovanski razstavi izumov, tehničnih izboljšav in novosti RAST YU na Reki. Skupina strokovnjakov Gorenja Procesna oprema je letos prejela nagrado Sklada Borisa Kidriča za izume in tehnične izboljšave. Leta 1985 so bile podeljene tudi prve Gorenjeve nagrade za najboljše inovacije za izboljšanje kakovosti, in sicer hkrati s prvimi priznanji za visoko kakovost in za izboljšanje kakovosti v okviru prizadevanj za zagotovitev 100 % kakovosti proizvodov-Gorenja. Kmalu po preselitvi v Velenje (1960. leta) je Gorenje TGO zgradilo prve nove tovarniške prostore v tamkjaš-nji industrijski coni (1964. leta). Po letu 1970 pa je začelo pospeševati tudi razvoj manj razvitih območij v SR Sloveniji. Tako so začele z delom nove Gorenjeve tovarne v Nazarjah (občina Mozirje), Rogatcu (občina Šmarje pri Jelšah), na Ptuju in v Črnomlju. Aktivno pa se Gorenje vključuje tudi v prizadevanja za pospeševanje razvoja manj razvitih republik in pokrajine Kosovo. Tako je sovlagalo v 1. fazo izgradnje tovarne elektromotorjev za kompresorje v Dakovici (letna zmogljivost 500.000 elektromotorjev), letos paje bil podpisan nov samoupravni sporazum o združevanju dela in srestev za 2. fazo tovarne elektromotorjev (povečanje prozvodnje elektromotorjev od 500.000 na 1,500.000 elektromotorjev za kompresorje letno). Skupaj z občino Bihač pa gradi Gorenje v Bihaču novo tovarno hladilno-zamr-zovalnih aparatov, ki jo bodo svečano predali svojemu namenu novembra letos. V njej bodo na leto izdelali 600.000 hladilno-zamrzovalnih aparatov, zaposlovala pa bo 1.080 delavcev. Gorenje pa vseskozi ni le gradilo proizvodne dvorane in snovalo nove načrte, pač pa je krepko poseglo tudi v razvoj posameznih mest oziroma krajev, kjer so tovarne tega poslovnega sistema. Delovnim ljudem in občanom Šaleške doline čestitamo za 8. oktober — praznik občine Velenje! Delavci Gorenja 10. stran ★ f!3S C9S NAŠI KRAJI IN LJUDJE Titovo Velenje * 3. oktobra 1985 Šmartno ob Paki Kulturni dom — ponos kraja in krajanov V vrtcu trenutno 93 malčkov 3 V središču Šmartnega ob Paki se bohoti nov objekt — otroški vrtec, ki so ga starši, otroci in seveda vzgojiteljice težko pričakovale. Tudi vrtec je ena od pridobitev-tretjega samoprispevka v tej krajevni skupnosti. O poteku izgradnje smo v našem tedniku že poročali in zapisali tudi nekaj številk. Tokrat pa želimo malo pobliže predstaviti življenje in delo v novem vrtcu. Razposajen živ-žav, radostni obrazi otrok in njhovih tovarišic so ob obisku povedali vse. Zadovoljstvo in srečo je bilo moč »razbrati« z njih. Kako tudi ne, saj se sedaj lahko po mili volji igrajo v svetlih in prostranih igralnicah, tovarišice pa imajo veliko boljše delovne pogoje. To nam je potrdila tudi vodja šmarškega vzgojnovarstvenega zavoda Marinka Globačnik: »Naši vtisi so enkratni in jih težko prav opišemo. Svoje programe vzgojiteljice veliko lažje uresničujemo v zadovoljstvo vseh. Otroci ima: jo več možnosti za zaposlitve. Povsem drugače je izvajati dejavnost v novih kot pa v utesnjenih prostorih. Resnično smo težko čakali na vrtec in ne zaman.« V šmarškem vrtcu je našlo drugi dom 93 otrok; 28 jih je v mali šoli, v skupini otrok starih od 5. do 7. leta jih je 26, trije manj v skupini od 3. do 5. let, najmlajših, od 1. do 3. let starosti, pa je 16. Vrtec ima štiri igralnice, garderobi, skupni prostor, ki ga bodo lahko izkoristili ob raznih priložnostnih proslavah in prireditvah krajani, kuhinjo, kabinet, pralnico in likalnico. Za brezskrbno igro in kar najlepše varstvo otrok pa skrbi 10 zaposlenih. Vrtec je odprt od 5. ure zjutraj do 15. ure popoldne. Poleg redne dejavnosti bodo vzgojiteljice vzgojnovarstvenega zavoda Mojca v Šmartnem ob Paki pripravile še številne prireditve za starše in otroke, ki niso vključeni v dejavnost. Poleg proslav ob pomembnejših praznikih bo otroke obiskala tetka Jasen, malošolčki se bodo predstavili ob dnevu republike, razveselili svoje mamice za 6. marec, načrtujejo tudi izlete, ob 1. maju nameravajo obiskati delovno organizacijo. Starši pa bodo poleg ogleda prireditev lahko prisluh- 6. oktober — praznik KS Šmartno Slovesna seja in športna srečanja Lep dan je bil lani, 6. oktobra, ko je bilo v krajevni skupnosti Šmartno v Titovem Velenju nadvse svečano. Krajani so postali bogatejši za lep objekt — dom krajanov Šmartnega. Ob tej priložnosti so na svečani seji skupščine krajevne skupnosti sklenili, da bodo odslej praznovali 6. oktobra kot praznik krajevne skupnosti. Kako bodo praznovali letos? »Na razširjeni seji predsedstva-krajevne konference SZDL, na njej so bili prisotni tudi predstavniki družbenopolitični hor-ganizacij in organov krajevne skupnosti, smo sklenili in dali pobudo, da bi bila naša svečanost že v soboto, 5. oktobra Sklicali bomo svečano sejo skupščine na kateri bomo nekaterim najzaslužnejšim krajanom podelili priznanja, mladinska organizacija pa je sprejela obvezo, da bo pripravila športno srečanje na igrišču osnovne šole Veljka Vlahoviča. Vsebina tega športnega srečanja je sicer opredeljena, naj pa zaenkrat ostane skrivnost. Čepa bomo uspeli, bomo pripravili tudi tek ali pa orientacijski pohod po ulicah naše krajevne skupnosti,« nam je povedal Karel Seme, predsednik krajevne konference SZDL Šmartno v Titovem Velenju. mkp 15. junij je bil za krajane in seveda tudi kulturnike iz Šmartnega ob Paki nadvse po-meben dan. Tega dne so se namreč uresničile njihove dolgoletne želje — svojemu namenu so predali obnovljen kulturni dom. Pozabljena sta bila trud in napor, težave, izrečene kdaj pa kdaj ostre besede. Šmarčani so predali obnovljen kulturni dom mlajšim rodovom z naslednjim sporočilom: nadaljujte bogato kulturno tradicijo kraja. Želimo, da bi v tej lepi stavbi našli pravo toplino doma. Sicer pa danes pisati o tem, kaj pomeni ta pridobitev za člane Gledališča pod kozolcem, pionirsko in mladinsko gledališko skupino Gledališča pod kozolcem, pevce, folkloriste, literate, likovnike, je odveč. Ni jim treba na vajah gostovati, prav tako se jim ni treba bati, da bodo pod njihovimi koraki popustile trhle deske. Ne le kulturnike. Te pridobitve so na moč veseli tudi krajani. Poleg kulturnih prireditev naj bi bil dom nekakšno zbirališče krajanov, središče dogajanja v tej krajevni skupno- sti. V prelepi modri dvorani naj bi bili občni zbori, sestanki, služila naj bi tudi za drage priložnosti. Prav tako šmarškim tabornikom, mladincem, članom krajevne organizacije Rdečega križa, ki so v obnovljenem kulturnem domu našli streho nad glavo. Torej pisana druščina, ki bo z malo razumevanja in dobre volje razgibala življenje v .tretjem središču Šaleške doline. Tako bogata in pestra dejavnost kot je v Šmartnem ob Paki ima daleč naokoli le malo sebi enakih. Šmarški kulturni obljubljajo, da bo tako tudi v prihodnje, saj jim bo doseženo raven sedaj precej lažje »obdržati«, poleg svoje dejavnosti nameravajo krajanom pripraviti razna gostovanja drugih skupin. Z mnogimi društvi jih že sedaj vežejo prijateljske vezi. Avlo kulturnega doma bodo lahko s pridom izkoristili likovniki za organizacijo raznih razstav, malo dvorano literati, pa pevci folkloristi in morda še kdo. Žal, v modri dvorani še ni filmskega platna za predvajanje kino predstav, ki jih zlasti mladi v kraju močno pogrešajo. Svoja prizadevanja pa kulturniki sedaj usmerjajo tudi v rešitev vprašanja o vzdrževanju tako lepega objekta. Do letošnjega občinskega praznika pa naj bi bile odpravljene vse pomanjkljivosti za pridobitev potrebnega uporabnega dovoljenja. Sezona kulturnih in tudi drugih prireditev počasi »prihaja« na oder. Prav bi bilo, da bi vse, ki bodo prestopili prag kulturnega hrama v Smartnem ob Paki znali ceniti to pridobitev, saj je bil denar za njegovo obnovo težko pridobljen, in ohranili opremo ter inventar takšen, kot je v njem danes. Pa naj končamo tale članek z mislimi, ki so jih ob otvoritvi doma izrekli šmarški kulturniki: »Ko imaš streho nad glavo, imaš dom. Ko imaš dom, imaš varno in toplo zavetišče. Ko imaš toplo zavetišče, lahko vanj povabiš iskrenega prijatelja. Imeti veliko iskrenih prijateljev pa je največ, kar lahko človek zaželi človeku. Dobro došli prijatelji v našem domu.« V novih prostorih je dovolj možnosti za igro in za uspešno izvajanje vzgojnovarstvene dejavnosti. To dovolj zgovorno kažejo tudi veseli obrazi malčkov. nili še raznim zdravstvenim predavanjem. Čeprav so se krajani tretjega središča Šaleške doline odločili za to naložbo v ne najbolj ugodnem trenutku, so danes lahko vsi skupaj pridobitve nadvse veseli in nanjo tudi upravičeno ponosni. Pogledu na razposajene malčke v prostorih novega vrtca razjasni vsak še tako mračen pogled in žalostni obraz. Kaj je lepšega kot srečno in brezskrbno otroštvo, pa čeprav je treba za to veliko dati in žrtvovati. Ob letošnjem tednu otroka ter praznovanju občinskega prazni- ka bodo krajani in vsi, ki so pomagali pri njegovi izgradnji, vrtec svečano predali svojemu namenu. širita spisek uresničenih nalog. Temu pa je treba dodati še nekatera rešena komunalna vprašanja in razširjeno telefonsko omrežje. Sadovi složnega dela in prizadevanj vseh družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in seveda krajanov, ki kljub obilici dela doma najdejo čas za marljivo vključevanje v napredek svojega kraja. »Tudi v prihodnje nas čaka veliko dela, zlasti na komunalnem področju. Uspešni bomo, če bomo pristopili k reševanju težav složni in enotni prav vsi, saj s samoprispevkom zbran denar za uresničitev vseh naših želja ne bo zadoščal,« je med drugim dejal Ivan Kono-všek. Ob tej priložnosti so krajani predali svojemu namenu prvi in četrti posodobljen odsek ceste Križnik—Penk, razširjeno telefonsko omrežje ter tri avtobusna postajališča. Podelili so tudi priznanja vsem, ki so prispevali svoj delež k napredku kraja. Tamkajšnji ženski in moški pevski zbor ter pioniiji pa so pripravili krajši kulturni program. Morda ne bo odveč, če k temu članku zapišemo še tole. Čeprav je to bil njihov praznik, praznik njihove krajevne skupnosti, so bili krajani kar malce razočarani. Sobotne slovesnosti se namreč od mnogih povabljenih ni udeležil niti eden predstavnik družbenopolitičnega življenja naše občine, prav tako ne sosednjih krajevnih skupnosti. Dovolj vredne so se »zdele« pridobitve, ki so jih predali svojemu namenu, le šoštanjskim termoelektrarnam, saj so na to slovesnost poslale svojega predstavnika. , m Kulturni dom ni spremenil Praznik krajevne skupnosti Lokovica Pridobitve razvoj »Zbrali smo se, da skupaj proslavimo naš krajevni praznik. Proslavljamo ga 27. julija v spomin na dan, ko je okupator izgnal 40 domačinov. Večino v celjski Stari pisker, od tam pa v razna koncentracijska taborišča. Med njimi se nihče ni vrnil na svoje domove.« S temi besedami je zbranim krajanom na sobotni slovesnosti ob praznovanju letošnjega krajevnega praznika spregovoril predsednik skupščine krajevne skupnosti Lokovica Ivan Konovšek. Krajani Lokovice ga letos praznujejo nekoliko kasneje. Kljub velikim prizadevanjem in dobri volji niso namreč uspeli uresničiti zastavljenega programa. »Danes lahko rečemo, da smo ob izteku srednjeročnega obdobja 1980—85 načrtovane naloge vsem težavam navkljub uresničili in tako postali bogatejši za mnoge pridobitve.« Hitrejši razvoj beleži ta krajevna skupnost od izgradnje Šaleške magistrate dalje. Krajevna skupnost se je razširila, vanjo so se preselili novi krajani, največ iz Družmirja in si tu ustvarili nov dom. Spremenile so se tudi potrebe in želje krajanov. Onesnaženost pitne vode je narekovala izgradnjo novega vodovodnega omrežja v dolžini 4,8 kilometra. S sredstvi samoprispevka, pomoči širše družbenopolitične skupnosti in seveda z veliko udarniškega dela so to pridobitev, na katero je danes priključenih 50 gospodinjstev, predali svojemu namenu lani. Tudi otroško in športno igrišče Člani moškega in ženskega pevskega zbora so pripravili skupaj s pionirji krajši kulturni program. samo svojega videza, ampak tudi polepšal središče kraja. • PRIREDITVE • PRIREDITVE • PRIREDITVE Iščemo najstarejšo fotografijo Godba Zarja na Zletu Svobod v Celju leta 1935 Znamenitega zleta Delavsko prosvetnih društev SVOBOD, ki je bil v nedeljo 7. julija 1935. leta v Celju se je poleg številnih delavcev iz takratne tovarne usnja Franc Woschnagg iz Šoštanja, udeležila tudi Delavska godba ZARJA, ki je bila ustanovljena na pobudo usnjarjev v tovarni že leta 1925. Godbo je takrat vodil znani in dolgoletni kapelnik Josip Mazej. Kot je razvidno iz fotografije je godba Zarja korakala in igrala pred številnimi delavskimi prapori in njihovimi društvi. Na desni strani fotografije se v ozadju vidi še portal nekdanje pravoslavne cerkve v Celju, ki je bila na sedanjem Šlandrovem trgu in so jo ob okupaciji Nemci leta 1941 porušili. Zanimivo je še, da je godba sodelovala tudi v bogatem kulturnem programu z izvedbo znane revolucionarne melodije — MARSEJEZO. Ko so se godbeniki z večernim vlakom v nedeljo zvečet vrnili po zletu domov so se takoj priključili stavkajočim delavcem v tovarni usnja, ki je stavkalo od sobote 6. do četrtka 11. julija. Ob zaključku naj zapišem še to, da se je tudi letošnjega zleta Svobod v Celju ob njegovi 50-le-tnici dne 4. julija udeležila tudi godba Zatja tokrat pod vodstvom kapelnika Branka Škruba. V. Kojc Slovenska pokrajina Petra Adamiča Petek, 4. oktober, ob 19.00, knjižnica Titovo Velenje otvoritev razstave slik akademskega slikaija Petra ADAMIČA iz Ljubljane. V programu sodelujeta Volodja Balžalor-sky, violina in Edi Terbovc, klavir. Razstava bo odprta do 22. oktobra. Možnost odkupa nekaterih razstavljenih slik. Glasbeno . praznovanje Torek, 8. oktober 1985, ob 19.30, dom kulture Titovo Velenje slavnostna prireditev v počastitev občinskega praznika in 40 letnice osvoboditve. Dekliški pevski zbor CSŠ Titovo Velenje se bo predstavil s posebnim programom ob '20-letnici svojega delovanja. Dirigirala bosta Danica Ptrečnik in Ivan Marin. Glasbena šola Velenje pa bo ponovila Radovana Gobca: PASTIRČEK. Dirigiral bo Ivan Marin. Režija: Bogomir Veras. Zborovodja: Alenka Janič. Korepetitor: Marija Skornšek. Koreografija: Dragica Mavec. Vstopnice po 250 din! Foto klub Zrno 54. razstava Galerija Mesnica v središču Titovega Velenja, je prejšnji petek spet spremenila svojo podobo, saj so člani fo-tokluba Zmo odprli novo razstavo fotografij. Tokrat se mimoidočim predstavlja eden vodilnih slovenskih fo tografov mlajše generacije s kombiniranimi fotografijami. Otvoritve razstave se je udeležilo kar precej ljubiteljem fotografije, pa tudi drugih občanov, ki jih je pot slučajno zanesla -qtiimo. In morda je tudi koga izmed njih že pritegnilo fotografiranje. Z enako pozornostjo kot so si ogledali fotografije, so zbrani prisluhnili velenjskemu lite-ratu Petru Rezmanu, ki jim je predstavil nekaj pesmi iz svoje pesniške zbirke, (vos) Balkanski špijon V domu kulture v Titovem Velenju bo v četrtek, 10. oktobra, ob 19.30, gostovalo gledališče »Teater u gostima« s predstavo Dušana Kovačeviča: BALKANSKI ŠPIJON. Režija: Relja Bašič. Igrajo: Fa-bijan Šovagovič, Ana Karič, Marija Kohn, Renata Jurkovič, Stjepan Bahert, Relja Bašič, Vlatko Dulič, Duro Utješanovič. Vstopnice po 250 din prodajajo v knjižnici Titovo Velenje. Plesv pesem in beseda Petek, 18. oktober 1985, ob 19.30, dom kulture Titovo Velenje PLES, PESEM in BE- SEDA, humanitarna prireditev za pomoč lačnim v Afriki. Vstopnina 200 din! Gostovanje gledališča Sreda, 23. oktober 1985, ob 19 JO, dom kulture Titovo Velenje Gostovanje Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta. Etore Petrolini: CHICC-HIGNOLA. Režija: Mario Uršič. Igrajo: Silvij Kobal, Miranda Caharija, Mira Sar-doč in drugi. Vstopnice po 250 din prodaja v knjižnici v Titovem Velenju od 14. oktobra dalje. Sindikati in šolska mladina imajo popust. Moskovski virtuozi Četrtek, 24. oktober 1985, ob 1930, dom kulture Titovo Velenje Koncert MOSKOVSKIH VIRTUOZOV, Sovjetska zveza. Dirigent: Vladimir Spivakov. Moskovski virtuozi uživajo na svetovnih koncertnih odrih sloves najboljšega ansambla te vrste. Ansambel sestavlja dvajset vr- hunskih moskovskih glasbenikov, ki jih je okrog sebe zbral violinist Vladimir Spivakov in tako oblikoval komorni orkester izjemnih izvajalskih in programskih zmogljivosti. Vstopnice 200 din, od 14. oktobra dalje. Šolska mladina in sindikati imajo popust. Moje prvo berilo Petek, 25. oktober 1985, ob 19.00, knjižnica Titovo Velenje otvoritev razstave »Moje prvo' berilo« zbirke 650 abecednikov in prvih čitank iz vsega sveta, ki so jo pripravili: Marjan Marinšek, akademik dr. Janez Milčinski in Slovenski šolski muzej. Raz- stava je posvečena 40-letnici Združenih narodov. V programu sodeluje Osnovna šola iz šmartnega ob Paki. Razstava bo odprta do konca novembra 1985, vsak delovni dan od 9.00 do 18.00, v četrtek in soboto do 13.00. KINO • KINO • KINO • KINO. FILMSKI SPORED KINO VELENJE REDNI KINO VELENJE Četrtek, 3. 10. ob 18. in 20. uri SANJARJENJE NEKE ŽENSKE — brazijski, erotski. V gl. vi.: Sonia Broya. Petek, 4. 10. ob 18. in 20. uri JEZUS KRISTUS — SUPERSTAR — ameriški, glasbeni. V gl. vi.: Ted Neely. Sobota, 5. 10. in nedelja 6. 10. ob 18. in 20. uri ROPARJI ATLANTIDE — italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Christopher Connelly. Nedelja, 6. 10. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA — tokrat jo je finančno omogočil — REK DO — SIPAK — POREDNI MORITZ — nemški, otroški — vstopnine ni. Ponedeljek, 7. 10. ob 10., 18. in 20. uri in torek ob 18. in 20. uri PAR — NE PAR — italijanski, akcijski. V gl. vi.: Bud Spencer. Sreda, 9. 10. ob 10., 18. in 20. uri in četrtek, 10. 10. ob 18. in 20. uri ČRNI PETEK ZA GANGSTERJE — angleškj,' gangstrski. V gl. vi.: John MacKenzi. Petek, 11. 10. ob 10. uri STREIKEN - ameriški, akcijski. V gl. vi.: Stiv Zendar. KINO DOM KULTURE VELENJE Nedelja, 6. 10. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA POREDNI MORITZ — nemški otroški. Vstopnine ni tokrat jo je finančno omogočil REK DO SIPAK VELENJE. Ponedeljek, 7. 10. ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE MI IGRAMO JAZZ — ruski, glasbeni. Četrtek, 10. 12. ob 20. uri FILMSKA PREDSTAVA ODPADE. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 5. 10. ob 15.30 OTROŠKA MATINEJA - POREDNI MORITZ — nemški otroški. Vstopnine ni. Film je tokrat finančno omogočil REK DO SIPAK VELENJE. Sobota, 5. 10. ob 19.30 SANJARJENJE NEKE ŽENSKE - brazilski, erotski. V gl. vi.: Sonia Broya. Nedelja, 6. 10. ob 17.30 in 19.30 PAR - NE PAR — italijanski, akcijski. V gl. vi.: Bud Spencer. Ponedeljek, 7. 10. ob 19.30 ROPARJI ANTLANTIDE — italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Christopher Connelly. Sreda, 9. 10. ob 19.30 JEZUS KRISTUS - SUPERSTAR -ameriški, glasbeni. V gl. vi.: Teed Nelly. KINO BRASLOVČE Nedelja, 6. 10. ob 19. uri JEZUS KRISTUS — SUPERSTAR, ameriški, glasbeni. Sreda, 9. 10. ob 20. uri - PAR - NE PAR - italijanski, akcijski. V gl. vi.: Bud Spencer. Po 10. jubilejnem klubskem festivalu, bil je februarja letos, so člani Kino kluba Gorenje s svojimi filmi sodelovali tudi na številnih festivalih doma in v tujini. Pomembno seveda je, da so s teh filmskih manifestacij prinesli nekaj lepih priznanj. Aprila so se najprej udeležili mednarodnega festivala amaterskega filma na Jesenicah. V konkurenci 128 filmov iz 17 držav je Matjan Mo-čivnik z animiranim filmom »Moč cvetja« v tej zvrsti dosegel 2. mesto. Njegov film so na svoj festival povabili organizatorji mednarodnega festivala v avstrijski Vrbi, na katerem je bilo v konkurenci 132 filmov iz 22 držav. Tudi tu animiranka »Moč cvetja« ni ostala praznih rok. Avtor je prejel eno izmed srebrnih nagrad in nagrado za idejo. Na željo organizatotjev so film'predvajali tudi na filmski reviji v Montecatiniju v Italiji. Septembra so se člani Kino kluba Gorenje udeležili tudi letošnjega republiškega festivala amaterskega filma v Ljutomeru in se ga bodo zaradi dveh osvojenih zlatih plaket še dolgo radi spominjali. Aktivnost kluba seveda ni omejena le na sodelovanje na festivalih, saj člani nenehno ustvatjajo nove filme. Vedno so tudi pripravljeni pomagati vsem, ki so se znašli sami na začetku filmske poti, ali tistim, ki se ne morejo odločiti za pot samostojnega filmskega ustvarjanja. Zato vabijo vse, ki jih njihovo delo zanima, da se jim pridružijo. 3. oktobra 1985 * Titovo Velenje nas cas * stran 11 KULTURA Predsedstvo krajevne konference SZDL Šalek-Gorica je 25. septembra razpravHa-lo o propadanju gradu Salek, po katerem nosi ime naša dolina, pobudo za to razpravo pa Je dalo turistično društvo Salek-Gorica. Od gradu se je v današnji razvalini ohranil le še stolp, ki je v tlorisu trikotne oblike in sega do višine petih nadstropij.' Odbor za restavriranje so ustanovili že leta 1960 z nalogo, da spodbudi odgovorne ustanove za nujno obnovo gradu, oziroma za ustavitev nadaljnjega propadanja. Odboru tega ni uspelo, zato je ob pomoči gasilskega društva Salek organiziral nekaj akcij in opravil najpotrebnejša očiščevalna dela okrog gradu. Danes razvaline gradu že ogrožajo varnost ljudi, ki stanujejo ob njegovem vznožju. Zaradi udrtih poti in padajočega kamenja je ogrožena tudi varnost obiskovalcev gradu. Predsedstvo krajevne konference socialistične zveze je zato ugotovilo, da je zaščita gradu NUJNA zato je še enkrat zaprosilo kulturno skupnost, da v svojem programu za leto 1986 predvidi sredstva za zaščito gradu (približno 5 milijonov dinarjev) in sredstva za obnovo gradu v svojem srednjeročnem programu. Če to resnično ne bo možno, bomo grad porušili in tako zagotovili varnost ljudi, ki tam živijo in varnost obiskovalcev gradu. Predsedstvo KK SZDL Šalek—Gorica Kino klub Gorenje Lepa priznanja 12. stran * nss c35 PRAZNIK OBČINE VELENJE Titovo Velenje * 3. oktobra 1985 m^mmmm ^^^mam RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT TITOVO VELENJE DO RUDNIK LIGNITA VELENJE tozd Jama Preloge tozd Jama Pesje tozd Jama Škale tozd Jamska mehanizacija tozd Jamski transport tozd Priprave tozd Klasirnica tozd Zunanja dejavnost tozd Gradbena dejavnost tozd Mizarska dejavnost tozd Izobraževanje delovna skupnost Zračenje delovna skupnost Kopalnica delovna skupnost Skupnih služb DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ tozd TEŠ / tozd TEŠ II tozd Vzdrževanje tozd Inženiring delovna skupnost Družbena prehrana delovna skupnost Skupnih služb DO ELEKTROSTROJNA OPREMA tozd Strojni obrati tozd Elektro obrati tozd Vodovodno-toplovodni obrati tozd Krovsko-ključavničarski obrati delovna skupnost Skupnih služb DO SIPAK tozd Plastični izdelki tozd Kovinski izdelki in galanterija delovna skupnost Skupnih služb DO AVTOPREVOZNIŠTVO IN SERVISI DO ELEKTROFILTRSKI ELEMENTI DO TISKARNA delovna skupnost Družbeni standard i delovna skupnost Zavarovanje delovna skupnost Avtomatska obdelava podatkov delovna skupnost Skupnih služb V letu 1974 so se delavci tedanjih delovnih organizacij Rudnika lignita Velenje in Termoelektrarna Šoštanj samoupravno odločili združiti delo in sredstva obeh organizacij združenega dela in tako postavili temelje za na-daljni uspešen razvoj energetske baze, pomembne za ožjo in širšo skupnost. V nadaljnjem procesu razvoja proizvodnih odnosov in nujnosti dohodkovne povezanosti znotraj kombinata so se delavci delovne organizacije REK Velenje v letu 1978 odločili tudi za formalno spremembo — za prehod na višjo obliko združevanja dela in sredstev — za preimenovanje v sestavljeno organizacijo združenega dela Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje, ki je združil v naslovu navedene delovne organizacije in delovne skupnosti. V SOZD REK Titovo Velenje so tesno dohodkovno povezane delovne organizacije osnovne proizvodnje kombinata: Rudnik lignita in Termoelektrarne. Ti dve organizaciji hkrati predstavljata hrbtenico kombinata, še več: zaradi potreb osnovne proizvodnje pridobivanja in prede- lava lignita ter proizvodnja električne in toplotne energije so se razvile tudi ostale delovne organizacije. Delovna organizacija Rudnik lignita Velenje je največja v kombinatu. Združuje delo in sredstva dvanajstih TOZD s 5.500 zaposlenimi delavci. Letna proizvodnja dosega okrog 5 milijonov ton izkopanega lignita. Skoraj 75 % celotne količine pokurijo v kotlih Termoelektrarn v Šoštanju. Z dodatno dobavljenimi količinami premdga iz drugih republik pridobijo letno »krog 3.600 KWh električne energije. Elektrostrojna oprema Preloge, Titovo Velenje, se je razvila zaradi potreb vzdrževanja elektro strojnega parka v rudnikih. Iz malih priročnih delavnic so se hkrati z ra-stom Rudnika lignita, razvijale dejavnosti, ki danes obsegajo proizvodnjo strojev in opreme za rudarstvo in gradbeništvo ter projektiranje in vzdrževanje. V letu 1981 so odprli novo stran v procesu razvoja. Skupaj z angleško firmo Dowty in v kooperaciji z delovno organizacijo Bratstvo iz Pucareva v BIH so pričeli š proizvodnjo samohodnega hidravličnega podporja in druge opreme za jamske rudnike premoga v Jugoslaviji. Delovna organizacija SIPAK, Titovo Velenje, je bila ustanovljena leta 1971, z namenom omogočiti zlasti delavcem rudarjem, z zmanjšano delovno sposobnostjo, lažje fizično delo. Dejavnost Sipaka obsega proizvodnjo plastičnega traka za vezanje ter ustreznih ročnih strojč-kov, plastičnih kozarcev in podobno. V zadnjih petih letih je Sipak posvetila posebno pozornost razvoju lastnega avtomatskega stroja za pakiranje s trakom. Kot edini proizvajalec tovrstnih strojev v Jugoslaviji uspešno nastopa doma in na tujem. Delovna organizacije Elektrofiltrski elementi Šoštanj uporablja kot osnovne surovine odpadni elektrofitr-ski pepel iz Termoelektrarn v Šoštanju. S svojevrstno tehnologijo proizvajajo razne gradbene materiale: zidake, malte in podobno. Za pokrivanje potreb na področju storitev, transportnega in potniškega prometa, tiskarskih storitev, avtomatske obdelave podatkov, prehrane delavcev in skrb za družbeni standard so se razvile delovne organizacije Avtopre-vozništvo in servisi ter Tiskarna, ter delovne skupnosti Družbeni standard in Avtomatska obdelava podatkov s sedeži v Titovem Velenju. tobru — prazniku občine Velenje . ■ ■ . in občanom občine Velenje Družbeno politične organizacije in samoupravni organi Rudarsko-elektroenergetskega kombinata ? ^um Frane Leskošek-Luka Titovo Velenje kovinotehna kovinotehna Vaš poslovni partner doma in v tujini 9 Vaš pošlo Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje iskreno čestitamo za njihov praznik — 8. oktober! kovinotehna kovinotehna Ohraniti moramo sloves solidnega graditelja Številni objekti, zgrajeni v občini Velenje, so rezultat skupnega dela naših temeljnih organizacij združenega dela: Gradnja Velenje, Vemont, Zaključna dela, Mehanizacija, Keramičarstvo, Projektivni biro in Gradbenik z Ljubnega. V Titovem Velenju in okolici smo postavili številne industrijske objekte, hale in skladišča, zgradili smo šole, vrtce, bazene, poslovne stavbe, objekte družbenega standarda, gradimo pa tudi stanovanjske soseske. Gradnja soseske Šalek III je v polnem razmahu. Stanovanjske komplekse pa gradimo tudi izven meja občine Velenje; v Beogradu, Zagrebu, Žalcu, Ljubljani in drugje. Po vsej Jugoslaviji smo se uveljavili tudi z industrij- Gip Vegrad Titovo Velenje skimi montažnimi sistemi, ki omogočajo gradnjo vseh vrst objektov. S sistemom Velak (lahke betonske konstrukcije) smo postavili številne farme in proizvodne objekte v drugih republikah kot na primer farme v He-tin Žitištu, Tordi, Itebeju, Bečeju, Bosanskem Petrov-cu, Kulen Vakufu, Crvenki itd. S sistemom Vemont smo zgradili že preko 460 tisoč kvadratnih metrov različnih industrijskih objektov. Ponosni pa smo tudi na številne objekte, ki smo jih zgradili s prostorskimi elementi DOM 101, med katerimi velja posebej omeniti objekte za Luko Koper. Vso pozornost namenjamo delavd Vegrada razvojno raziskovalni in inventivni dejavnosti. Z lastnim znanjem želimo gradnjo kar najbolj racionalizirati. Na tem področju beležimo lepe uspehe, saj smo z lastnim znanjem v zadnjem času razvili uspešne industrijske programe, izdelali pa smo tudi nekaj lastnih strojev. Posebej ponosni smo tudi na delovno zmago tozda Vemont. Delavci tega tozda so namreč pred nedavnim v Kotor Varošu postavili objekt »energano« iz armirano betonske konstrukcije višine 26 metrov. To je sedaj najvišji objekt v Jugoslaviji zgrajen z industrijskimi elementi. Delavci Vegrada se zavedamo, da so pred nami še vedno težki časi, vendar upamo, da bomo z našo dosedanjo strategijo, uspešni tudi v prihodnje. Se naprej bomo razvijali naše industrijske programe in gradili po vsej Jugoslaviji, storili pa bomo tudi vse, da bomo na tujih trgih, kjer smo si pridobili sloves kvalitetnega graditelja, delali še v večjem obsegu kot doslej. Za Luko Koper smo s prostorskimi elementi DOM 101 zgradili zelo lep gostinski obrat z zaklonišči in ambulanto Ob 8. oktobru — prazniku občine Velenje delavci Vegrada čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom, našim poslovnim partnerjem — investitorjem pa želimo veliko delovnih uspehov. l: Prvi objekti v soseski Šalek III so že vseljeni Skupaj z Gradisom gradimo za REK klasirnico V Trzinu smo zgradili šolo in telovadnico dr\ KS> KOM PAS JUGOSLAVIJA Herbz POSLOVNA ENOTA TITOVO VELENJE, Stari trg 36 a telefon: 855-552 in 854-626 KOMPASOVA ZIMA 85/86 JESEN- ZIMA - POMLAD 85/86 OBA PROGRAMA ŽE V Elkroj Tozd Konfekcija Šoštanj Tozd Konfekcija Mozirje Tozd DSSS LJUBLJANSKA BANKA Temeljna banka Velenje Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje I iskreno čestitamo za 8. oktober — praznik občine I___ Velenje! Ob 8. oktobru — prazniku občine Velenje čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje! ~PRAZNIK OBČINE VELENJE ""veienje ★ 3. oktobra 1935 PRODAJI — organizacija izletov za zaključene skupine — OO Sindikata in maturante — obiski strokovnih sejmov — letalske vozovnice — Rent-a-car KOMPAS JUGOSLAVIJA ČESTITA OBČANOM OBČINE VELENJE OB NJIHOVEM PRAZNIKU! r - --------1 GOSTINSTVO PAKA, p. o. | Titovo Velenje, Rudarska 1 ^ I VABIMO VAS NA PRIREDITEV, V SOBOTO, 5. OKTOBRA, V PROSTORE KAJU- ^ HOVEGA DOMA V ŠOŠTANJU. I NASTOPIL BO LADKO KOROŠEC IN NJEGOVI GOSTJE VLJUDNO VABLJENI 1 ^ Prireditev namenjamo v počastitev praznika občine Velenje. Ob tej priliki iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine j L^rrrrr.___i Ui I* velenjska kooperacija gradbeno-obrtna zadruga p. a titovo velenie, celjska 36 a velenjska kooperacija gradbeno-obrtna zadruga p. o. titovo velenje, celjska 36a velenjska kooperacija gradbeno-obrtna zadruga p. o. titovo velenje, celjska 36 a ISKRENO ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OBČINE VELENJE ZA PRAZNIK OBČINE VELENJE — 8: OKTOBER! I™ velenjska kooperacija gradbeno-obrtna zadruga p. o. titovo velenje, celjska 36 a velenjska kooperacija gradbeno-obrtna zadruga p. o. titovo velenje, celjska 36 a Naravno je, da se v procesu razvoja in rasti vsakega subjekta v dločenem trenutku ozremo tudi nazaj na prehojeno pot. Običajno so to pomembnejši mejniki, faze razvoja pa tudi obletnice. 40 let prvorojenca slovenskega gradbeništva je gotovo prava priložnost, da obudimo spomine na preteklost, pregledamo dosežene rezultate, ocenimo uspehe in neuspehe, da bo naš jutrišnji korak v prihodnost še čvrstejši in cilji jasnejši. Uredba o ustanovitvi gradbenega podjetja Gradbena direkcija Slovenije — krajše GRADIŠ, ki jo je izdala vlada LR Slovenije 4. oktobra 1945, in združeni ostanki predvojne ter medvojne gradbene operative s skromno zapuščino sredstev za delo ter stroji in mehanizacija, ki smo jo dobili v uporabo od 1. inženirske brigade VII. korpusa NOV in POS, so formalni in materialni začetki razvoja slovenskega gradbeništva. Obnova porušene domovine in kapitalna izgradnja gospodarstva v novo nastali družbeni ureditvi so od mladega Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje iskreno čestitamo za njihov praznik 8. oktober! kolektiva zahtevali ogromne napore. Skromno materialno osnovo za delo je-nadomestila obilica pridnih rok in delovna zanesenost številnih strokovnjakov, ki so v razpoloženju splošnega idealizma mlade družbe zgradili praktično vse gospodarske, energetske, prometne in javne objekte povojne graditve v Sloveniji: HE Moste, Medvode in Mariborski otok, cesto Lju- 40 let Gradisa bljana—Vrhnika, industrijske gigante: Tovarno avtomobilov Maribor, Litostroj, Kidričevo, to vse so bili temeljni kamni in_ usmeritve nadaljnjega razvoja. Ob njih in z njimi je zrasel tudi kolektiv Gradiš, ki je smelo krenil po poti tehničnega, tehnološkega in organizacijskega razvoja. Obsežne, raznovrstne in tehnično zahtevne naloge so bila trda šola za vedno številnejši in kvalitetnejši kvalificirani in strokovni kader strok. V gospodarskem načrtu za leto 1985 imamo planirano za 2,7 mrd del v domovini, ter okoli 40 mio $ izvoza blaga in storitev. . Do danes smo zgradili: — vse energetske objekte v Sloveniji, vključno z NE Krško in rudnikom urana Žirovski vrh, — več kot 150 tovarn in velikih skladišč, — več kot 1000 stanovanj letno, — 200 km avtomobilskih cest, GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE LJUBLJANA Izkušnje iz znanja, pridobljena v času intenzivne povojne izgradnje, so predstavljale ne samo osnbvo za lasten ustvarjalni razvoj, ampak tudi največjo kvaliteto, ki Gradiš postavlja v vrh slovenskega in jugoslovanskega gradbeništva. Če so kvantitetni kazalci našega razvoja — obseg del in število zaposlenih — nihali v odvisnosti od splošnih gospodarskih gibanj, pa je neprestano rasla produktivnost, kakovost izvedbenih del in strokovnost našega kadra. Naša pot je bila povezana z nenehno skrbjo za razvoj gradbene tehnologije, uvajanje sodobne mehanizacije in opreme, večanje števila in strukturne usklajenosti strokovnega kadra, tipizacijo tehnoloških postopkov ob istočasnem organizacijskem prilagajanju industrijskemu načinu proizvodnje nekaterih polizdelkov in izdelkov. Širili smo poslovno, tehnično in znanstveno sodelovanje z domačimi in tujimi firmami in znanstvenimi institucijami. Naša organiziranost in notranji odrtosi so se razvijali v skladu z razvojem družbenoekonomskih odnosov in samoupravljanja v naši družbi. Danes je Gradiš kolektiv s čez 7000 delavci. V svojih vrstah imamo 328 delavcev z visoko in višjo izobazbo, 216 delovodij in 1802 kvalificiranih delavcev raznih — 70% vseh mostov in viaduktov v Sloveniji, — več tisoč hotelskih ležišč, — okoli 700.00P m2 hal po sistemih lastne zasnove, -=- 2000 m luških obal in ostalih, objektov v lukah Koper, Izola in Bar, . — številne javrte in poslovne objekte. Vzporedno z rastjo kapacitet in razvojem na področju gradbene dejavnosti smo vlagali znatna materialna sredstva, predvsem pa lastno znanje v proizvodnjo predvsem gradbene mehanizacije in opreme. Gradbena opetativa celotne Jugoslavije ceni in uporablja naše betonarne (kapaciteta 100 mVh in ve6) in asfaltne baze (kapaciteta do 80 t/h). Pomemben dosežek na tem področju je lasten razvoj in proizvodnja prvega jugoslovanskega finišerja K-6. Doslej smo pfoizvedli 600 kompletnih betonarn in jih nad 20 prodali tudi v tujino. Od skupaj 150 izdelanih in prodanih asfaltnih baz delajo tri na naših gradbiščih v tujini. V dveh letih proizvodnje smo kupcem prodali 30 finišerjev, od tega dva v tujino. Pomemben je naš delež v lesnopredelovalni industriji. Poleg osnovne predelave lesne mase v gradbeni les proizvajamo razne vrste tesarskih lesenih konstrukcij, stavbno pohištvo in montažne objekte. Razvili smo lastno Gradisovo montažno hišo. V tej dejavnosti smo dosegli tudi pomembne izvozne dosežke pri izgradnji objektov na potresnih območjih v Italiji in stanovanjskih naseljih na gradbiščih naših gradbenih TOZD v tujini. V dveh temeljnih organizacijah opravljamo projektantsko dejavnost. Po lastnih projektih smo zgradili ranost je prilagojena našim dejavnostim in regijskemu pokrivanju tržišča v Sloveniji. Pa vizija? Trenutek, v katerem živimo, gradbenikom še posebej ni naklonjen. Pa vendar. Dejstvo, da smo takih kriz v dosedanjem razvoju prehodili že. veliko, in dejstvo, da smo po zaslugi ogromnih naporov naših delavcev in strokovnjakov zgradili solidne temelje ne samo Gradisa, ampak tudi TOZD GRADBENA ENOTA CELJE n. sol o. številne stanovanjske komplekse, industrijske in javne objekte, pomemben pa je naš prispevek projektiranja in razvoja premostitvenih objektov. Brez pretiravanja in samohvale lahko rečemo, da se na tem področju uvrščamo med zelo redke jugoslovanske gradbenike, ki so te storitve uspeli plasirati na mednarodnem trgu. Za eno največjih gradbenih firm v ZRN projektiramo objekte v ZRN in v deželah Bližnjega vzhoda. Danes smo organizirani kot DO s 16 temeljnimi organizacijami in tremi delovnimi skupnostmi. Organizi- slovenskega gradbeništva v celoti, nas kljub vsemu navdaja z optimizmom. Zavedamo se svoje moči, pa tudi slabosti. Naša moč je v znanju in izkušnjah na tehničnem, tehnološkem in organizacijskem področju, predvsem pa v ljudeh, ki jih čustvo povezuje v 40 let skupno prehojene poti. Strokovnost, rok in kakovost — to le komercialno geslo, ni ampak globlja usmeritev." i tehnologi v katere bo vlože-' nega še več lastnega znanja in okrepili in razširili začeto proizvodno kooperacijo s tujimi partnerji. Svojo organiziranost bomo še naprej prilagajali zahtevam po večji poslovni učinkovitosti in boljši izra-abi vseh proizvodnih eler mentov, ki so nam na voljo ob istočasnem utrjevanju in razvijanju samoupravnih odnosov. Posebno pozornost bomo namenjali racionalni organizaciji poslovnih funkcij v okviru Inženiringa, DS Skupne službe in DS Interne banke. Naša prihodnost temelji na še boljšem delu doma, zlasti pa na večjem obsegu del v tujini. Če temu prida-mo še spoznanje, da se bo jugoslovansko gradbeništvoy v bodoče doma, predvsem pa na tujem lahko uspešno uveljavljalo le z najmodernejšo organizacijo, pripravo, izvedbo in spremljavo projektov, pa tudi kot enakopraven udeleženec v verigi izvajalcev investicijskih del v tujini ali kot povezovalec v kompleksnejših izvedbah, je naša pot jasna. zavestna Na področju kovinsko-predelovalne, gradbene in lesne industrijske dejavnosti bomo nadaljevali z razvojem novih izdelkov in 16. stran ★ f|aS 088 PRAZNIK OBČINE VELENJE Titovo Velenje -k 3. oktobra 1985 KOLEKTIV TOZDA VELEBLAGOVNICE NAMA TITOVO VELENJE ISKRENO ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OBČINE VELENJE ZA 8. OK-^TOBER - PRAZNIK OBČINE VELENJE ^J TRGOVINSKA IN PROIZVODNA DO ERA Delavci in kooperanti DO ERA čestitamo vsem delovnim ljudjem in občanom za njihov praznik, posebno pa še poslovnim partnerjem in potrošnikom Vabimo vas v našo prenovljeno samopostrežno trgovino »Tržnica« na Kidričevi cesti. Se priporočamo! TRGOVSKO PODJETJE nama LJUBLJANA _ _ ___ __ fliUOft AVTO MOTO DRUŠTVO ŠALEŠKA DOLINA AVTO MOTO V-—- DRUŠTVO IN 10 LET MOTOKROSS PRIREDITEV NA RCT f-\ AMD Šaleška dolina iskreno čestita vsem cfplovnim ljudem in občanom za praznik občine Velenje — 8. oktober! v _/ kom in Crveno zvezdo, obenem pa si bodo ogledali še otok Vis s Titovo špiljo. Društvo ima svoj sedež na Prešernovi cesti 9, kjer je tudi eden od najbolje urejenih prometnih kabinetov namenjen za predavanje cestnopro-metnih predpisov kandidatom, ki želijo narediti vozniški izpit Omenjeni prometni kabinet pa koristijo še v druge namene. Tu organizirajo tečaje iz programa prve pomoči, vsak petek pa so tudi teoretični izpiti za voznike motornih vozil. Kabinet pa si pogosto ogledajo predšolski in šolski otroci v okviru programa prometne vzgoje za otroke v VVZ in osnovnih šolah. V okviru šolske dejavnosti nudi Avto moto društvo kandidatom za voznike ugodnosti za člane društva oziroma njihove ožje svojce. Pri obiskovanju tečaja cestnoprometnih predpisov in pouku praktične vožnje dobijo člani do 10 % popusta oziroma lahko šolnino praktične vožnje plačujejo obročno. Posojilo v višini 30 ur praktične vožnje je brezobrestno in brez pologa. Posojilo je širokega značaja, saj lahko posojilo vzamete tudi za svojega otroka, ki hodi it v šolo ali posojilo ponudite v koriščenje nekemu drugemu ožjemu sorodniku, naredijo pa tudi izjemo, da fant vzame posojilo za svojega dekleta ali mož za ženo in seveda tudi obratno. Takšna ugodnost je za člane AMD Velenje edinstvena v SFRJ, saj posojila nudijo tudi pri drugih Avto šolah samo z visokimi obrestmi. V Avto šoli se prizadevni inštruktorji s še nekaterimi člani ukvarjajo tudi z preventivno dejavnostjo. Njihovi člani sodelujejo s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in postajo milice Titovo Velenje. Ob Staro gospodarsko poslopje na Trebeliškem pred obnovitvijo iz katerega je nastal po obnovitvi današnji DOM MOTO CROSS 1 no potovanje kombinirano vlak-avto-bus je ie sedaj veliko zanimanje. V zimskih mesecih organizirajo dvodnevne smuke na Voglu in Kanina. Hkrati organizirajo ogled motokros prireditev pri dragih klubih. Poleg motokrosa pa sc pri društvu, ukvarjajo tudi še z drago zvrstjo mo-to-sporta, in sicer avtorelijem. V letošnjem letu je prav njihov član zmagal na dveh pomembnih prireditvah, in sicer na turističnem raliju treh dežel (Avstrije, Italije in Jugoslavije) minuli teden pa še na reliju Titovih mest, katerega je organiziralo AMD Titovo Užice. Ta uspeh je dosegel dolgoletni inštruktor Detela Ladislav. ' Ob prazniku rudarjev 3. julija leta 1975 so na Rekreacijskem centru Trebeliško prvič zabrneli motorji na travnatem in strmem pobočja tedaj še propadajočega zemljišča in stavbnih objektov. Po prvi uspeli prireditvi so prizadevni člani domačega avto moto društva pričeli gradnjo Rekreacijskega centra Trebeliško, ki je do danes dobil popolnoma drugačno sliko. Poleg velikega doma MOTOKROS je urejen še mali dom, v katerem lahko posamezne skupine organizirajo v lastni režiji praznovanja ali srečanja v ožjem krogu. Za popoldanska srečanja delovnih ljudi je poskrbljeno z uticami, v katerih si iahko sami pripravijo jedila na žara. Lepo urejen je tudi prostor za kampiranje in eventuelne zabave s plesom. Ljubitelji narave lahko prosti čas izkoristijo tudi za sprehod na trim stezi. Poskrbljeno pa je tudi še za J mnoge druge možnosti zabave in razvedrila. Urejeno je strelišče in prostor za rusko kegljanje. Rekreacijski center je v neposredni bližini Titovega Velenja v krajevni skupnosti Paka. Že tradicionalno, tokrat petič pripravljajo športni funkcionarji za občinski praznik finalno motokros prireditev ekipnega prvenstva 1985 in bo veljalo za NAGRADO TITOVEGA VELENJA. Organizator je že prejel prijave za tekmovanje od 10 jugoslovanskih klubov. Obiskovalce prireditve bo organizator nagradil z žrebanjem vstopnic. Med najbolj zanimive nagrade vsekakor spada triin-poldnevno potovanje z ogledom le-. gendarne Kozare, mesto Split z ogledom nogometne tekme med Hajdu- koncu šolskega leta so prav pod mentorstvom njihovih inštruktorjev in športnih funkcionarjev ter sodelovanju še zunanjih sodelavcev od ZŠAM, AMTK in Postaje milice izvedli republiško tekmovanje za dijake srednjih šol ia učence osnovnih šol. Avto moto društvo ŠALEŠKA DOLINA Titovo Velenje pa v krog dejavnosti vnaša še drage aktivnosti poleg že omenjenega turistično rekreativnega značaja, ki ga izvaja na RCT in šolsko dejavnostjo v centru mesta. Med omembe vredno je včla-njevanje v društvo in njihova akcija včlanjevanja. V letošnjem letu so prizadevni aktivisti včlanili že skoraj 3000 članov in tako za več kot 40 % prekoračili načrt članstva za leto 1985. To število je določeno na republike, in sicer zajema 25 H lastnikov motornih vozil. Tako je društvo z že 143% članstvom daleč na prvAn mestu v okvira Slovenije in Jugoslavije saj takšnega uspeha ne beležijo ni' kjer v Jugoslaviji. Za svoje člane pa društvo organizira vsako leto izlete in ekskurzije. Komaj so se vrnili s Češkoslovaške že načrtujejo obisk pri članih pobratenega društva Split. Kot že omenjeno bodo hkrati obiskali legendarno Kozaro, otok Vis. Hkrati pa si bodo udeleženci ekskurzije ogledali nogometni derbi med HAJDUKOM in »CRVENO ZVEZDO«. Za omenje- * 3. oktobra 1985 ★ Titovo Velenje PRAZNIK OBČINE VELENJE nas cas * Stran 17 ft emona KfllEII j/ki KomBinnT PTUJ TOZD TRŽNICA TITOVO VELENJE INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA TOZD Tovarna usnja Šoštanj Proizvajamo: — vegetabilno strojeno usnje — oblačilni velur in podloge iz svinjskih kož — krom strojeno usnje — goveje gornje usnje, boks — zaščitna sredstva NOVO! — proizvodnja sedežnega pohištva v kombinaciji les-usnje Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje iskreno čestitamo za praznik občine Velenje — 8. oktober! U 00 za komunalno In stanovanjsko oskrbo Vekos n. sub. o. Titovo Velenje, Koroška 37 b Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje ter našim uporabnikom iskreno čestitamo ob 8. oktobru — občinskem prazniku! PREKORŠEK TATJANA MESNICA-DELIKATESA Kardeljev trg » Titovo Velenje ISKRENO ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OBČINE VELENJE OB NJIHOVEM PRAZNIKU - 8. OKTOBRU! PETROL PETROL LJUBLJANA DO TRGOVINA TOZD TRGOVINA NA DROBNO CELJE Mariborska 91, Celje Pridružujemo se čestitkam delovnim ljudem in občanom občine Velenje za 8. oktober — občinski praznik! ©OBRTNO ZDRUŽENJE TITOVO VELENJE mladinska knjiga n soi.o. tozd knjigarne in papirnice ljubljana BAJRANI ZABEDIN Slaščičarna »VARDAR« TITOVO VELENJE V imenu vseh svojih članov — samostojnih obrtnikov čestita vsem organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim in vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje ob 8. oktobru — prazniku občine Velenje! PRIDRUŽUJEMO SE ČESTITKAM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OBČINE VELENJE OB 8. OKTOBRU - PRAZNIKU OBČINE VELENJE! čestitamo delovnim ljudem in občanom občine velenje za njihov praznik — 8. oktober! Iskreno čestita vsem delovnim ljudem in občanom ob 8. oktobru — občinskem prazniku! knjigarna, Papirnica in galerija titovo velenje ts. stran * nas cas KRIŽANKA Titovo Velenje* 3. oktobra 1985 Rešitve pošljite do sobote 12. oktobra 1985 na Uredništvo Našega časa, Foitova 10,63320 Titovo Velenje z oznako »8. oktober«. Izžrebali bomo pet pravilno rešenih križank: 1. nagrada 1.000 dinarjev, 2. nagrada 800 dinarjev, 3. nagrada 700 dinarjev, 4. nagrada 600 dinarjev in S. nagrada 500 dinarjev. voz. s PLOHOM LEToVISCE emmovso- OKRA KAVA V STENOGRAFIJI slavni ir. izdelova-l£c6dsll (antonio) 2H/EC. PISATEO TLEMIN& bru^o ihe-ZAČRNITO1 ZEMLJEVIDA knjiga Domače ŽEN-IME MEHKOW TA PREJA IVAM ERJAVSC NAHOD SREBRO &ELRAZ-ŽAQAVIdSA DEBLA ZVEN&c. C LAS TRSTftŽVE-PIENE K1SL. .WA6RADA' ZA KRŠITEV SREDIŠČE IMOTSKE-SR PDLJA RUDNIK V BOaNl ALKOHOLNA PI7AČA QROBODO»1 SUWQ AMToN ČEHOV BOJNI Pohod (POPIS) SKI PESNIK CttHAN mt>vi6) Prebivalec I5TR£ ZNAK ZA PREPLAH ssanto SlAVk£> ŠIANDER brezvetrje KRILATI DEC-IU KOHJUUK-C^A MARTItJ JEVNItCAR TAK Z VELIKIM naplavilo MAKED. ( BraN Ko) SobOBNI HEMStU Pl^TCL? (HELMUT) KRAVJI MLADIC, KARU/ftC Perzija DELAVEC, vciorje VINO^RAl AVTORicA i) SCENARIJ 7APoNSIU POLITIK. (KMUiEI) .fblKHO. zaua\»-|a kratica Zasodel. IMRAZ.V03 REK A V bosni VRSTA HRUŠKE kratica ameR. Pomoli Porušeni b/rdPi PoZ.vier.vojm EL0OHL-VRElUNfc-W) I&IANEC^ l-SEkSE- tarozn lT|ty&\IE> FRAN (L. 6R6F0V5m NAZIV SRE&IŠCE TR.tEftRT-MAJA U)T-ETGATO* SBTOflL: RMDI j kosmac, ihemoVa- *nov odbora sl.?isatel7 (etbtn) MShlftSE KAVlED KOMUN I JO INSZ.' smučar sailer ?cvks|NL O&mocjfe GArPRJN - DASmim 5LOV. PISATELJICA IN |U)UBAJ NA&iMe — .REK€. ONE -Mi LAK STEVH&) „ P££> CRJ4CEV Del prsnega kosa akl.tlltf, IbOL oames) MORSKA (Me^cA SMT1 BARVA Pismena Rosoias d06ojor vinorodna ra-stt4wa KRATKOTRAJNO cuvtvo VZ.VO]) stari bel. MARIBORA 1tauj. IALESNJ^ 1esli Rik.voj-SKOVODJA 'Ravnik 3 ti Igralka m na TINSKO JEZERO KRAMPU PRIMSK0- TATVINA DEL E60N "TOM^ SUMU oče. VRsrA RAZSTRE.-UVA NAjueqi OTOK. V MALIM, smnDIH DELfcTo-APARATA ZkAMK/i \TAL.AV-TOMOCUO> ZELO TR.DA ItoVlK/A (T*) SLAVito pra5 IZOSTAJANJE, 0J>-SOTKIOST STARo-ZIDOVA KRALJ TR.TILM Komik načelnik bancmime Lovro kjumAr sov;. SKAK^ SPAUtO SLO\J. I^RALUA CMN7A Sob.'SLOV ImatbmvI riKtivAjj) TVORIA V PANJU DEL 7ADPNICE mesto v lut. ba- DONAVI fbGLAVAR VOLKOV V KNJIGI 0 DŽUM6L1* KANADSKI p0pb/ve KOStteK vo&imj luTU. >S»I>TE-KAN7E ,IU)2N0 VNET7E WXAS>,PR\ 7A6EVW)t PLAHA ŽIVAL CfcUlRU. AMTO(4 msuam tino kozje usnje KESTo V SR^ai, OB uau<- MATlcNA Pou ti Eno ZATOČišfe NUblST blMNlMA ZASttRUk MŠA umrlega MUrA^ ORKA Stevnjk PDCAWA SKLA66A mrjlo «oZj>NI posek PRIMOMK AIARodcN CANKAR Sot>o&uA EUEIUKOM Naprava SEVERI N 3ah ČRKIO&OR. LETOVIŠČE zveza utvara ^UEplLo) PP&IAR/!) LOOLo T0VARNAV KAMMIKU PRISTROtl, NAPRAVA irotJe pav&ek. OOlSOREfE McKA2A Zlato osefcNi ZAIMEK. doma Ei ni NA NOVI IZELAN0I7I LITIO it. reva KROVSTVO KLEPARSTVO KLJUČAVNIČARSTVO no z. IA rčIANIE Kopir "PRANC. Mol. IME OSEL] I SfrMEc, LUKA V IZRAELU 3. oktobra 1985 ★Titovo Velenje ' NAŠ OBVEŠČEVALEC nas cas ★ stran 13 ■■■■MHHBHHBi Na podlagi določil Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pavic (Uradni list 26/84) ter priporočil ustreznega organa Skupnosti socialnega varstva Slovenije je skupščina Občinske skupnosti otroškega varstva Velenje na seji, dne 26. 9. 1985 sprejela SKLEP O spremembi sklepa o družbeni pomoči družinam z otroki v letu 1985 (Naš čas št. 13/85). I. Vrednost družbene pomoči v denarju se poviša za 30 % od 1. 12. 1985 dalje. Skupščina pooblašča Svet za uveljavljanje denarnih in materialnih pravic, da določi zgodnejši datum povišanja, če bodo to dopuščale finančne možnosti. « II. Center za socialno delo Velenje, ki opravlja strokovne naloge po sporazumu, je dolžan izračunati povišanje pomoči za vsakega upravičenca posebej ter to sporočiti izplačevalcem pomoči (delovne orgnizacije in Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja) s posebnimi seznami. Novih ugotovitev oziroma sklepov ni potrebno izdajati. III. Popravi se II. točka prvotnega sklepa tako, da se v drugem odstavku črta 2. alinea »stroški v pripravi na šolo«. IV. Popravi se VII, točka prvotnega sklepa tako, da se spremeni dohodek, ki je merilo za upravičenost do subvencije za šolsko prehrano od 1.9. 1985 dalje: Dohodek Prispevek staršev osov 1. DO 7.000 din 2. 7.000 - 8.500 din 3. 8.500 - 9.500 din 4. 9.500 - 10.500 din 5. Nad 10.500 din 25 % 50 % 75% 100 % 100% 75 % 50 % 25 % V. člen Sklep stopi v veljavo 8 dni po objavi v tedniku »Naš čas«. Številka: 12-5/85 Datum: 26. 9. 1985 PREDSEDNICA SKUPŠČINE Herma GROZNIK, 1. r. "I I Rudnik lignita Velenje n. sol. o., Titovo Velenje Rudnik lignita V#l#nJ# Kadrovska aluiba Komisija za delovna razmerja pri DS DSSS OBJAVLJA dela oz. naloge PLANIRANJE IN ANALIZE PogoJi: — visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri — 3 leta delovnih izkušenj — pasivno znanje tujega jezika Kandidati naj vložijo pisne prijave z ustrezno dokumentacijo v 8 •dneh od dneva objave na naslov: Kadrovska služba DO RLV, Prešernova 10, Titovo Velenje. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijavljene kandidate bomo obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. Srečno! koledar KOLEDAR IMEN: ČETRTEK, 3. oktobra 1985 -TEREZIJA PETEK, 4. oktobra 1985 FRANC SOBOTA,.5. oktobra 1985 -MARCEL NEDELJA, 6. oktobra 1985 -VERA PONEDELJEK, 7. oktobra 1985 - dan ART. JLA TOREK, 8. oktobra 1985 -BRIGITA SREDA, 9. oktobra 1985 — ABRAHAM M ALi OGLAS! PRODAM RAČUNALNIK K Spectrum 48—K. Telefon 18-501. MIREN FANT IŠČE SOBO v tovem Velenju ali okolici. Te-fon 857-574. PRODAM TELICO - DO-RO MLEKARICO težko SO kg. Informacije po telefonu S2-824. IŠČEMO INŠTRUKTORJA i učenje električnih orgel na do-u. Kličite popoldan 855-106. KUPIM MAŠINO ZA AUDI • 80. Radko Jovanovič, Jenkova >, Tito'vo Velenje ali po telefo-i 857-820. ZAPOSLENO DEKLE NUJ-'O NAJAME stanovanje, garso-jero ali sobo v Titovem Velenju, onudbe pošljite na upravo lista od šifro »POMOČ«. UGODNO PRODAM OSEB-(I AVTO ZASTAVA 101, letnik )78 (december). Informacije po ilefonu 062/845-156. PRODAM BENCINSKI GREGAT »BEAN« 1,5 M. In->rmacije 853-632 zvečer. PRODAM NADSTROPJE V ENODRUŽINSKI HIŠI V PE-JU. 110 m1 stanovanjske površine, del vrta in garaža. Franc Žer-doner, Špeglova 38, Titovo Velenje. PRODAM BARVNI TV SE-LECTOMATIK. Cena 8 M. Štefan Bedek, Kersnikova 15/37, Titovo Velenje. »SHARP» STOLP, deklariran, nov, prodam. Telefon 857-897. PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE IN DELE ZA WARTBURG UGODNO PRODAM. Telefon 855-631. UPOKOJENCA ZAPOSLIM ZA NEKAJ UR NA TEDEN. Je lažje delo. Telefon 855-975. GIBANJE P POROKE: Stanislav Cvikl, roj. 1951, rudar iz Brdc nad Dobrno in Dragica Kline, rojena 1966, čistilka iz Paškega Kozjaka 56. Aleksander Bizjak, rojen 1960, strojni tehnik iz Lokovice in Tatjana Pirtovšek, rojena 1966, šivilja iz Podgorja. Borut Ograjenšek, rojen 1960, rudar iz Hrastovca in Alenka Krevh, rojena 1966, gradbeni tehnik iz Hrastovca. Matjaž Zupane, rojen 1961, gradbeni tehnik iz Titovega Velenja in Damijana Gričar, rojena 1960, dipl. pravnik iz T. Velenja. Drago Trunkl, rojen 1959, strojni tehnik iz Titovega Velenja in Irena Koren, rojena 1962, komercialni tehnik iz Podgoija. ZTKO Velenje Trim kolesarjenje Vsi na kolo za zdravo telo! To pravilo gotovo že dobro poznate. Če se ga tudi držite, potem je tole povabilo Zveze telesnokulturnih organizacij občine Velenje na trim kolesarjenju kot nalašč. Vsi, ki bi radi sodelovali na nedeljskem trim kolesarjenju, se lahko prijavijo na štartu od 8. do 9. ure. Po 9. uri prijav organizator ne bo več sprejemal. Udeleženci bodo vozili v koloni s spremstvom na lastno odgovornost in po cestno-prometnih predpisih. Pot, dolga je 26' kilometrov, bo vodila od skupinskega štarta izpred Rdeče dvorane v Titovem Velenju mimo nove Name, stare Name, Stare vasi, Hrastovca do Skal, kjer bo pred gasilskim domom kontrolna točka, udeleženci pa se bodo lahko okrepčali s čajem. Od Škal bodo trimovci nadaljevali pot mimo Gaberk, Ravn, proti Šoštanju, kjer bo pred domom TVD Partizan druga kontrolna točka. Za tem bodo kolesarji krenili še po cesti za Topolšico, do ceste za Skorno do Penka in proti novi cesti, kjer bo pred vstopom na Šaleško magistralo še ena kontrolna točka. Čez Lokovi-co, Pesje pa bodo udeleženci pripeljali na cilj pred Rdečo dvorano v Titovem Velenju. Vsi skupaj bodo nato pospremili do doma še kolesarje iz Škal in Šoštanja. Otroci, mlajši od 14. let, se lahko trim kolesarjenja udeleže le v spremstvu polnoletne osebe. Če bo deževalo, bo prireditev naslednjo nedeljo ob istem času. 5 8 1 1 1 i Š 2 I 1 r 1 i 1 I ! :] I j I DELOVNA ORGANIZACIJA ZA ZBIRANJE IN PREDELAVO ODPADKOV surovina maribor . tozd r« Surovina TOZD Radij« Mariboraka 44 Radlje ob Dravi Komisija za delovna razmerja Objavlja prosta dela in naloge na PE Titovo Velenje 1. ADMINISTRATOR MATERIALNEGA POSLOVANJA Pogoji: SS ekonomske smeri 1 leto del. izkušenj ali Administrativna šola 3 leta del. izkušenj Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskus-' nim delom, ki traja 3 mesece. Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: Surovina PE Titovo Velenje, Cesta Talcev 45. O izbiri bomo kandidate obvestili v zakonitem roku. OGLAŠUJ □ RADVANJE Maribor, Strefiška 16 a PO ZNIŽANIH CENAH IN Z BREZPLAČNIM PREVOZOM D0160 km MONTAŽNI STR0P0VI »NORMA« S POPUSTOM PRODAJAMO TUDI TRAJN0ŽARNE PEČI ii Telefon (062) 39-914 Rudnik lignita Velenje S n. sol. o., Titovo Velenje DO Rudnik lignita Velenje Kadrovsko-splošni sektor Delavski svet TOZD Zunanja dejavnost RAZPISUJE dela in naloge VODJA TOZD ZUNANJA DEJAVNOST Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — najmanj srednja strokovna izobrazba — strokovni izpit — 3 leta delovnih izkušenj — sposobnost dela z ljudmi, vodenja in organizacija dela v TOZD Kandidati naj vložijo pisne prijave z ustrezno dokumentacijo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Kadrovska služba DO RLV, Prešernova 10, Titovo Velenje z oznako »za razpisno komisijo«. Izbran delavec bo imenovan za dobo 4 let. Prijavljene kandidate bomo obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. Srečno! ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi dragega moža, očeta, brata Ivana Jezernika *29. 5.1944 t23. 9.1985 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v času njegove težke in zahrbtne bolezni in vsem, ki ste nam stali ob strani, ko smo jemali zadnje slovo od njega. Zahvaljujemo se Gasilskim društvom in družbenopolitičnim organizacijam občine Velenje, sostanovalcem na Stantetovi 16, vzgojiteljicam Lučke in Lukca ter TOZD Jama Škale. še posebej gre zahvala predsedstvu Zveze borcev, bivšim sodelavcem iz skupnih služb REK—RLV, družinam Laznik, Ladinik, Jager, Praprotnik, Kandolf ter prijateljem in znancem, katerih tolažba nam je pomagala premagovati neizmerno bolečino. Verjamemo, da bo pokojni Ivan še dolgp v vaših srcih in mislih. ŽALUJOČI: žena Romana s sinovi, sestre z družinami in ostalo sorodstvo i. * & Vprašal rože sem na gredah, kje doma si bila li pa so glavice sklonile in so rekle, da te ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice Marije Pergovnik iz Topolšlce, ki nas je v 80. letu starosti zapustila. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala infekcijskemu oddelku kliničnega centra v Ljubljani za skrb in nego, govornikoma Mariji Stakne in Edu Fenku, Gasilskemu društvu Topolšica ter č. duhovniku za svečan obred. VSI NJENI RABITE] Bil je lep sončen dan, ko smo prišli v učni vzgojni center za obrambno usposabljanje mladine na Slemenu. Takšen kot vseh osemnajst dni, ki so jih mladi iz velenjske ter mozirske občine preživeli na tem območju naše občine. Tabor je bil prazen. Ne povsem. —r~ Ob vstopu vanj je stala mlada stražarka, v taboru so bili dežurni. Lepo je dišalo tudi o vojaškem pasulju iz poljske kuhinje. Vsi ostali pa so bili na jasi, nekaj stran od tabora, kjer so pod vodstvom starešin vadili »oddelek v napadu«. »Že nekaj let organiziramo skupaj usposabljanje za mladinke in mladince iz velenjske ter mozirske občine, ki ne obiskujejo šol srednjega usmerjenega izobraževanja. Takšno skupno usposabljanje je seveda cenejše. Mladi obeh občin pa se tako tudi med sabo spoznajo,« nam je na .začetku povedal komandant centra Stane Škoberne. V tem centru se mladi pripravljajo za morebiten oborožen odpor, saj jih podrobno namreč seznanijo z osnovami splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite ter sploh z vsemi temeljnimi vrednotami socialistične morale. Njihovo življenje je bilo seveda pestro, saj so bili praktično zaposleni ves dan. V popoldanskem času so pripravljali tudi razne kulturne, športne in druge dejavnosti. Med drugim so poslušali predavanja iz prve pomoči. Na koncu so njihovo znanje iz V napada takšnega usposabljanja, pokazali so dobro znanje, kar se je najbolj odrazilo pri streljanju. Njihova poprečna ocena iz streljanja je bila kar 3,65. To pa je za mladino, ki se je šele tu prvič seznanila z orožjem, velik uspeh,« nam je še povedal Stane Škoberne. Omenil je tudi, da so letos navezali stike z mladimi iz Žalske občine, ki prav tako vsako leto organizirajo takšno usposabljanje in to skupaj s trboveljska mladino. Delegacija mladih iz velenjske in mozirske občine jih je obiskala v njihovem centru na Vranskem, nekaj dni za tem pa so jim mladi iz Žalca in Trbovelj, vrnili obisk. In kaj so nam povedali mladi vojaki in vojakinje? ',:■:;:: .............................. Velenje:Split 20:20 Igralke Velenja so v drugem kolu nepričakovano izgubile točko proti sicer vedno neugodnim Splitčankam. Se 12. minut pred koncem srečanja so vodile kar s S zadetki. Zatem pa so zaigrale brezglavo in po nepotrebnem izgubile drugo točko. Res pa je, da sta k temu precej pripomogla tudi sodnika, ki sta v zadnjih minutah srečanja zelo čudno sodila. Izključila sta kar dve domači igralki in sta »zaslužna«, da so si gostje v zadnjih minutah priigrale točke. Zadetke za Velenje so dosegle: D. Golič 7, Misaljevič 5, Podr-zavnik 4, Rcdnak 3, S. Golič 1. Tekmovanje v Škalah V nedeljo, 22. avgusta, je krajevna organizacija ZRVS skupaj s TVD Partizan organizirala prvenstvo, oziroma tekmovanje s področja znanj in spretnosti, ki so pomembne za SLO in DS. Tekmovanje je bilo ločeno na družinski (rekreativni) in tekmovalni del. Ocenjeval se je čas pohoda, telesna zmogljivost ter znanje iz naslednjih veščin: domet ostrostrelnega orožja, obrambni in varnostni načrt KS, pravice in dolžnosti NZ, kako poznaš svojo KS, poznavanje taktičnih znakov, veščine iz prve pomoči in nevarnost gozdnih ožarov. V rekreativnem delu so sodelovale družine s tremi člani, vaški odbori, TVD Partizan ... Zmagala je družina Beškovnik pred ekipo TVD Partizan in drugo etapo Podlubele. V tekmovalnem delu pa so sodelovali gasilci, taborniki, lovci, mladinci... Zmagala je ekipa lovskega društva Skale, druga je bila ekipa ZRVS Skale in tretja OO ZSMS Skale. Prve tri ekipe v tekmovalnem delu se bodo udeležile občinskega prven-stva. E. Kumer Velenje:Rače 20:11 V mladinski vzhodni Ijgi so mlade igralke Velenja zlahka premagale gostje. Zadetke za Velenje so dosegle: Duntkovič 7, Zidar 5, P. Pavlica 3, Delič 2, Drolc, Časi in Ivič po 1. Ponikve: Šoštanj 21:26 V Slovenski rokometni ligi so roko-metaši Šoštanja s 26:21 slavili zasluženo zmago na gostovanju v Ponikvah. Gostje so namreč že na začetku srečanja pokazali, da so prišli po obe točki in do konca niso dovolili nikakršnega presenečenja, saj so se jim domačini na zadetek razlike približali le enkrat v začetku drugega polčasa. Najboljša strelca pri Šoštanju sta bila Gjurin in Vogler s po 8 zadetki. V naslednjem kolu igrajo Šoštanjčani doma z Usnjarjem iz Litije. Rogaška:Elektra 60:95 V predzadnjem kolu so mladinci Elektre nastopili v Rogaški Slatini in, visoko zmagali. V zadnjem kolu se bodo jutri, v petek, ob 18. uri doma pomenli s trboveljskim Rudaijem, ki so ga v prvem delu premagali v go-steh. Z zmago bi si zagotovili prvo mesto in s tem lažjega nasprotnika v polfinalu. V Rogaški Slatini so nastopili: Se-všek 2, Lipnik 13, Pečovnik 6, Kitak 18, Dumbuya 24, Rotovnik 4, Brešar 10 in Zakeršnik 18. Kegljanje Derbi 19. kola v prvi medobčinski kegljaški ligi med ekipama štorskega Kovinarja in Šoštanja so zasluženo dobili kegljači Šoštanja z rezultatom 3.204:5.118. Šoštanjčani so srečanje, dobili veliko težje, kot kaže razlika 86 kegljev, V naslednjem kolu bodo šo-štanjski kegljači nastopili v Mozirju. Zmago so Šoštanju zagotovili Križovnik 884, Glavič 877, Sotler 870, L. Fidej 860, Jovanovič 858 in S. Fidej 855 kegljev. Šahovske novice Šaleško šahovsko društvo je po poletnem premoru znova pripravilo hi-tropotezni turnir za prehodni pokal društva. Tokrat se je 20 šahistov pomerilo na Trebeliškem, zvrstili pa so se takole: Vedenik in Rajkovič 14,5 točke, Skok 14, Goršek 13,5, Matko in Stropnik 13, Alič 12,5 itd. Tradicionalnega hitropoteznega turnirja dvojic za Smonov memorial v Slovenj Gradcu se je udeležilo 24 dvojic, nied njimi tudi štiri iz Šaleškega šahovskega društva, ki so se tudi tokrat dobro odrezale. Zmagala sta Ravenčana Peruš in Buijak, ki sta zbrala 27,5 točke, druga sta bila Goršek in Speh iz Titovega Velenja s 25 točkami, tretje do peto mesto sta delila Matko in Rajkovič, deseta sta bila Kovačič in Stropnik in 15. Brešar in Vedenik. Šahovski klub Žlatibor iz Titovega Užica je ob 40-letnici osvoboditve mesta organiziral šahovski turnir, na katerem je nastopilo 84 šahistov iz vseh Titovih in pobratenih mest. Med njimi je bil en mednarodni mojster, 5 mojstrov in 35 mojstrskih kandidatov. Šahovsko društvo iz Titovega Velenja je zastopal mojstrski kandidat Drago Kristan, ki je s 6,5 točke osvojil odlično 15. mesto, zmagal pa je mednarodni mojster Cabrilo, ki je v 11 kolih zbral 9,5 točke. D. Kristan Invalidski šport MEDNARODNI USPEH STANETA BRGLEZA Na povabilo zveze invalidov župa-nije Szolnik (Madžarska) je pretekli teden sodeloval član DI Velenje, Stane Brglez na tekmovanju, ki ga je tamkajšnja zveza priredila ob dnevu invalidov. Tekmovanje je obsegalo pismeno izdelavo testov ter avtomobilsko, spretnostno vožnjo. Čeprav je bila konkurenca huda, je znani in dolgoletni voznik avtorallya uspel, tudi s pomočjo tolmača Franja Mašeka, med 25. tekmovalci osvojil prvo mesto in si tako v trajno last pridobil zares lep pokal. Srečanje z invalidi mesta Szolnok, ki je okoli 90 km oddaljeno od Budimpešte, so naši invalidi izkoristili tudi za srečanje v namiznem tenisu, kjer pa niso uspeli. Delegacija naših invalidov pa je sodelovala tudi na uradni proslavi ob madžarskem dnevu invalidov, kjer so našim sosedom izročili sliko rudarja, |d ga je izdelal Tone Tratnik. V kulturnem programu je spet požel največ aplavza Stane Brglez, ko je zaigral venček naših narodnih na freitonari- STRELCI SPET ODLIČNI Strelci DI Velenje so premočno zmagali na medregijskem tekmovanju v Ravnah na Koroškem in tako dobili pravico do udeležbe na republiškem tekmovanju. Preteklo nedeljo so na republiškem prvenstvu v Novi Gorici ponovno dokazali, da so res najboljši. Opravičeno pričakujemo, da nas bodo dostojno zastopali tudi na državnem prvenstvu. V Novi gorici je v zaključnem delu sodelovalo 14 štiričlanskih ekip. Posamezniki v ekipi Velenja so najbolje streljali in so tako dosegli: Hinko Bola 177 krogov, Franjo Jožica, Irena in Jože iz mozirske občine, so popestrili marsikateri večer MATJAŽ KOROŠEC: »Doma sem iz Šoštanja. Trenutno sem še brezposeln. Upam, da se bom zaposlil v Nivoju. Tukaj sem preživel lepe dneve, veliko novega sem izvedel in bom vsekakor z lepimi vtisi odšel domov.« SIMONA ANDREJC z Raven: »Zaposlena sem v Gorenju. Na začetku mi je bilo kar hudo. da bom morala na usposabljanje, vendar sem se s tem sprijaznila. Zdaj, ko se bliža konec, pa se mi zdi, da bo kar prehitro minilo. Bila sem med najboljši mistrelkami. Prav zaprav to ni nič posebnega,če je puška dobra. Sleme bom, zapustila z lepimi vtisi, moj krog prijateljev in prijateljic pa je sedaj veliko večji.« Žučko 177 krogov, Peter Jovanovič 174 in Dragutin Safarič 172 krogov. Vrstni red ekip je bil: DI Velenje 702 krogov, 2. DI Nova Gorica 668 krogov, 3. Hrastnik 667 krogov. TUDI KEGLJAČI IN BALINARJI USPEŠNI Balinarji DI Velenje so že na tekmovanju v celjski regiji dokazali, da so najboljši. Zato so si pridobili neposredno pravico nastopa na republiškem tekmovanju. Kegljači pa so pretekli teden na medregijskem tekmovanju dokazali, da so po kategorijah invalidnosti najbolj homogena ekipa in so se uvrstili tudi na republiško prvenstvo. Tako se bosta obe ekipi v nedeljo, 6. oktobra, pomerili v Ljubljani z drugimi regijskimi prvaki za naslov najboljše ekipe v Sloveniji. Tako lahko rečemo, da so športniki DI ob svojem prehodu v petnajsto leto organizirane rekreacije in športa v Šaleški dolini dosegli svoje največje uspehe. Moštveni prvaki io v namiznem teni- su, ribolovu in streljanju. To bodo najbrž tudi v plavanju. Končno pa so tudi kegljači in balinaiji v samem republiškem vrhu. MEMORIAL KARLA PINTARIČA Ob občinskem prazniku bodo orga-nizatoiji DI Velenje, ki jim vseskozi pomagajo člani AMD Šaleška dolina, priredili že trinajsti avtoreli invalidov občine Velenje. Letos bodo to prireditev posvetili spominu na dolgoletnega in prizadevnega člana IO, Karla Pintariča, ki se je prejšnja leta udeleževal te prireditve, a je lani žal preminul. V nedeljo, 13. oktobra, bo tako spet dan invalidov, ko bo več ekip invalidov iz delovnih organizacij preizkuša-, lo svoje znanje v pravilni spretnostni vožnji in pri tem tudi vozili skozi kraje znane iz NOB. Letos bo prvič sodelovala na tem reliju ekipa iz Szolno-ka, ki tako vrača obisk gostiteljem iz Velenja. -trih Predsednik županijske zveze invalidov v Szolnoku, dr. Lanczi Ferenc izroča Stanetu Brglezu priznanje in pokal, (foto Mašek) Matjaž Korošec Stane Škoberne V učno vzgojnem V počastitev praznika občine Velenje prireja 6. OKTOBRA 1985 OB 14. URI Avto moto društvo Šaleška dolina FINALNO MOTO CROSS PRIREDITEV EKIPNEGA PRVENSTVA SFRJ za nagrado Titovega Velenja in Državno prvenstvo v Moto crossu za razred do 80 ccm Pokrovitelj: Izvršni svet SO Velenje Simona Andreje prve pomoči preverili na izpitih. To znanje jim bodo upoštevali, če se bodo odlo-čii za opravljanje šoferskega izpita. * »Moram jih pohvaliti, saj so spoznali pomembnost Priprava za odhod