r Naj Teč j i slovenski dnevnik n It Združenih drŽavah Velja za vse leto • - -Za pol leta ..... Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto 1 $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 GLAS NARODA list ^slovenskih .delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily la the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea S—3878 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. I, under Act of Gangren of March 3, 1879 TELEFON: CDllm MM NO. 176. — ŠTEV. 176. NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 29, 1931. — SREDA, 29. JULIJA 1931 VOLUME TTTrT — Il'lllt glZIZL PREDSEDNIK BAJE NI ZA SKRČENJE MEZD FARMERJIV WEST VIRGINIJI PRESKRBUJEJO PREMOG AR JE Z ŽIVLJENSKIMI POTREBŠČINAMI Po kabinetni seji je izdala vlada važno izjavo. — Pismo trgovinskega tajnika Lamonta glede tekstilne industrije v novoangleških državah si je javnost napačno tolmačila. — Železničarji bodo odločno nasprotovali skrčenju plač. — Strajkar-ji v West Virginiji so izposlovali ustavna pove-lja, da jih baroni ne morejo goniti iz hiš. 4 LETALCI NA POLETU PREKO ATLANTIKA Iz Amerike sta odletela dva enokrilnika proti Sovjetski Uniji oziroma turški republiki. poslal kongresniku WASHINGTON, D. C., 28. julija. — Po kabinetni seji je danes vlada ponovno poudarila svoje stališče napram krčenju plač. Takoj po kabinetni seji je bila izdana v Beli hiši sledeča izjava: — — Noben član administracije ni rekel, da je vlada izpremenila svoje stališče z ozirom na vzdržan je plač. V tem oziru je stališče vlade neomajno. Nadalje je izjavil delavski tajnik Doak: — — Nobena izprememba se ni izvršila. Pismo, ki ga je pisal trgovinski tajnik Lamont demokratskemu kongresniku Condonu v Rhode Island, si je javnost napačno tolmačila. V svojem pismu, ki ga je Condonu, pravi Lamont: — — Stališče predsednika Hooverja glede krčenja plač je splošno znano in splošno razumljivo. — Nihče ni mogel več storiti, da so se obdržale plače na prvotni višini. Na industrijalni konferenci, katero je sklical predsednik Hoover leta I 929, so zastopniki najrazličnejših industrij soglašali ž njim. Ker pa depresije le ni hotelo biti konec, in ker se nekatere korporacije v dobrih časih niso založile z rezervami, so dospele v jako težaven položaj. Mnogo jih je, ki so že skrčile dividende in plače. Nekatere bodo prisiljene znižati plače, ali pa zapreti svoje naprave, kar bo še povečalo število nezaposlenih. Izredno mi je žal, da se je kaj takega pojavilo, toda po mojem mnenju ni dolžnost vlade, da bi se vmešavala v take zadeve. Tudi se mi ne zdi, da bi vmešavanje vlade imelo kak poseben uspeh. WASHINGTON, D. C., 28. julija. — Uradniki organiziranih železničarjev so izdali danes izjavo, v kateri odobravajo zvišanje železniških pristojbin v vseh potrebnih slučajih. Odločno bodo pa nastopili proti skrčenju plač. Od več strani se namreč sliši, da nekatere družbe ne nameravajo zvišati pristojbin, pač pa mesto tega skrčiti plače. CHARLESTON, W. Va., 28. julija. — Po tukajšnji okolici so začele krožiti govorice, da bo pretežna večina premogarjev West Virginije te dni sklenila pogodbo z West Virginia Mine Workers Union, ne oziraje se, kakšno stališče bo zavzela največja premogovna družba Kanavah Coal Co. Naročila za premog neprestano prihajajo in jih je treba izpolniti. Pod spretnim vodstvom W. V. M. W. U. so štraj-karji premogovnim baronom že marsikatero z a- godli. V 1 04 slučajih so prosili za ustavna povelja proti eksmisijam stavkarskih družin, in skoro v vseh slučajih so sodniki ugodili prošnji. S tem je tudi preprečeno prihajanje skebov v premogarska naselja, ker baroni nimajo zanje potrebnih in primernih stanovanj. Strajkarjem največ pomagajo farmerji iz Fayette County in drugih okrajev. Preskrbujejo jih s sadeži, sočivjem in obleko. Dva unijska delavca' sta bila aretirana, ker^9fa oddala ve£ strelov na avtomobil napolnjen s reebi. Oba odločno tajita vsako krivdo. ROOSEVELT INŠPICIRA DRŽ. NAPRAVE Governer države New York je obljubil posvetiti večjo pozornost zavodom, v katerih so'nastanjeni slaboumni. Governer Roosevelt je obljubil po obisku Leichworth Village, Rockland County, večjo poras'ao denarja za slaboumne v državi New York. Governer se nahaja na inšpekcijskim potovanju po državnih zuvo- iVčeraj so odleteli štirje letalci proti Evropi. Poslužujejo se dveh Bella m ca enokrilnikov, ko jih eden je namenjen v Moskvo, drugi pa v Ca>-rigrad. Na prvem se nahajata Clye Pang-born in Hugh Hern don, na drugem dih. V pogovoru z upraviteljem, dr. Chaxlesom Little-om, je izjavil governer : — Država New York se je že dolgo iaisa brigala za oskrbo v blazni-cah in umobolnicah. Konečno je bil sprejet nov program mesto starih metod. Z uporabo posojil in direktnega obdačenja se je preskrbelo vsako leto veliko število novih postelj. pa Russel Boardman in John Po-lando. Razdalja med New Yorkom in Moskvo znaša 4700 milj, med New Yorkom in Carigradom pa 5000 milj. Zrakoplova letita, v velikih višinah. Ako boda letale5 dc-speli na svoj cil, bodo nadaljevali polet okolu sveta. — Leichworth Village in Wassaic uživata prednost. Potem ko je program za blazne napredoval, so n*a razpolago sred- j stva za zidanje zavodov za slaboumne. — Mislim, da je potrebno, da se preurediti Leichworth Village in Wassaic. Roosevelt je pričel včeraj popoldne svoje inšpekcljsgo potovanje po državnih zavodih. Razven Leichworth Village ije obiskal tudi državno bolnico v Haverstraw. Po obedu se je vrnil v Albany. USTAVODAJNA SKUPŠČINA NA ŠPANSKEM Socijalist Julian Besteiro je bil brez opozicije izvoljen predsednik o m skupščine. STIMS0N PRI H1NDENBURGU Ameriški državni tajnik ni hotel povedati, o čem se je posvetoval s predsednikom nemške r e-publike. BERLIN, Nemčija, 28. {julija. — Ameriški državni tajnik Stimson je ' vaeraj odpotoval od tukaij proti LINDBERGH PRIPRAVLJEN NA POLET Polkovnik Lindbergh in njegova žena sta dobila potrebne listine. — Maine prva etapa. Polkovnik Charles Lindbergh in njegova žena sta že pričela s pripravami za velik polet, ki ju bo pri-vedel v Daljni Iztok. To je včeraj zveier priznal v Washington u polkovnik Lindbergh sam. V pondeljek popoldne sta odletela v svojem hitrem aeroplanu Lock-head-Sirius, ki je opremljen s čolnom, preiti Long Island Sound, da dobita tam potrebne papirje in potne liste. Sinoči so dobili poročevalci United Press še enkrat poročila glede velike razdalje, ki leži pred njima. Pri poslovilnem banketu, katerega je priredil poslujoči državni tajnik Čakale, je bil navzoč tudi zastopnik iztočno-azijskega oddelka državnega departmenta ter različni poznavala severne Canade in Alaske. Prtljaga je bila že zjutraj oddana v par kovčegih, in skrbno so bila tudi spravljena živila, obstoječa iz različnih vojaških in mornariških racij. Lindbergh se je nato poslovil od vseh pilotov in monterjev, s katerima se je seziranil tekom bivanja na Glen Curtis polju. Mudila se bosta še dva dni v Washingtonu, pre dno nastopita potovanje v North Haven, Maine. Tam se nahalja poletno stanovanje očeta gospe Lindbergh, senatorja Dwighit Morrowa. Predno je odletel, je polkovnik Lindbergh še enkrat zatrdil, da nimata z ženo ni kakega trdnega načrta. Ponoči ne bosta letala. Gospa Lindbergh bo nastopala kot navii*atorica. ORGANIZACIJE DELUJEJO ZA SVETOVNI MIR Pariško zborovanje dela priprave za kongres, ki se bo vršil meseca novembra. PARIZ, Francija, 28. julija. — Petdeset organizacij, ki so si zadale nalogo, skrbeti za svetovni mir, je bilo zastopanih na zborovanju, ki se je vršilo pod predsedstvom lorda Cecila iz Anglije, da pripravijo vse potrebno za razorožitveno konferenco, ki se bo vršila prihodnjega novembra v Parizu. Imenovan je bil izvršilni octsek, kateremu pripadajo nemški, francoski, angleški, ameriški, poljski, švicarski, češki in holandski člani. Namen kongresa obstaja iz stremljenja, da se pripravi vse dežele do skrčenja oboroževanj. Pričakuje se, da bo mogoče tudi napotiti verske, politične in intelektualne organizacije k dobremu delu. Londonu, in sicer preko Amsterdama. Odpeljal se je v zrakoplovu. Prej je bil pol ure gost predsednika nemške republike Hindenburga. Časnikarjem ni hotel povedati, o čem je razpravljal z raznimi nemškimi državniki, ko ga je pa vprašal neki ameriški poročevalec, kako je bik) pri Hindenburgu, mu je odvrnil: nil: - Kot ameriški državljan bi morali vedeti, da se ne sme praviti naprej, kar je rekel predsednik. To je tudi moj odgovor. Ker zavzemam mesto državnega tajnika, moram biti skrajno previden. Po kratkem presledku je pa dostavil: — Gotovo ste uganili, da je bil obisk zelo prijeten. V nekem drugem slučaju je bilo aretirani!* šest št raj kar je v, čes, da imajo umor dveh stavkokazov na svoji vesti. Izsledili so jih s krvnimi psi. PATERSON, N. J., 28. julija. — Danes zjutraj ob desetih je na tisoče delavcev zapustilo tukajšnje pletilnice in pravijo, da se ne vrnejo prej na delo, dokler jim družbe ne zvišajo že parkrat skrčenih mezd. Stavka se vrši pod vodstvom akcijskega komi-fSjSKjJnited* Textile Workers in Associated Silk Worfc ers. V odboru je tudi nekaj zastopnikov Conference for Progresive Labor Action. BORBAS STROJNICAMI NA ULICI __t__ V italijanskem delu mesta so bili ranjeni štirje otroci. — Napadalci so pravočasno pobegnili. Sinoči je začel streljati nai 107 cesti med 2. in 3. Ave. neki moški iz avtomobila s strojno puško. Krogle so bile namenjene nekemu njegovemu sovražniku, ki se je pravočasno skril, zadele so pa štiri o-troko, ki so se igrali na ulici. Otroke so težko ranjene odnesli v bolnišnico. O napadalcu oziroma napadalcih zaenkrat ni še nobenega sledu. Policija je mnenja, da je bil to boj med gangsterji, ki se bavijo s prodajo piva. Meti nekaterimi italijanskimi in irskimi gangster j i vlada smrtno sovraštvo. FRANCIJA IN RAZOROŽITEV Francija sicer vpošteva važnost razorožitve, toda, dokler se bodo druge države oboroževale, se bo tudi ona. ARCOCHON, Francija, 28. julija. Vojni minister Andre Maginot -je imei tukaj pred največjo zvezo re-'zervnih častnikov govor, v katerem je rekel, da bo Francija prisiljena ojaičiti svoja oboroževanja. Posledica tega bo novo svetovno oboroževanje, katero hoče Francija nu vsak način preprečiti. Vojni minister je poudaril, da je (Francija privolila v splošno razo-roženje, da pa to ni uspešno, ker so druge sile rarvnotako prizadete. — Mi moramo imeti neizogibna jamstva, da se ne bo nikdar vej ponovilo kar se je nekoč. Drugače si ne moremo predstavljati, kako bi bilo možno splošno razoroženje. — Francija poedravlja vsako mednarodno prizadevanje, naj se oprosti svet bremen, ki jih nalaga svetovno oboroženje. RAZMERE V AMERIŠKIH _JETNISNICAH Dodatno poročilo ~Wick-ershamove komisije.—• Jetniki s e nahajajo v močnejših kletkah kot divje živali. WASHINGTON, D. C., 28. julija. V nadaljnjem poročilu glede razmer v ameriških jetnišnicah in kaznilnicah opisuje Wickershamova komisija vtise, ki jih je dobila o priliki svojih obiskov po teh zavodih. Žepne tatove in ponareja ice zapirajo v močnejše kleJtke kot so o-ne, v katere zapirajo lastniki cirkusov divje živali. Take celice so postavljene v skoro nepregledno dolgih vrstah. Da preprečijo pobeg, so graidili celice vedno iz tršega in zanesljivejšega materijala. To se je seveda zgodila z neizmernimi stroški. V takih kkitkah sta po dva jetnika, v nekateri celo trije. Tratfli mora spati na tleh. Postravai doloia, da mora imeti vsak jetnik štiristo kubičnih čevljev zraka. Ta določba je izpolnjena v sedemnajstih izmed stotih zveznih in državnih jetnišnic. Pripomniti je treba, da so zvezne jetinšnioe dosti bolj prenapolnjene kot pa državne. Po nekaterih zavodih je skoro šestdeset odstotkov več jetnikov kot je pa/ za jetnike določenega prostora. Vzrok tega prenapolnjenja je, da mora ostati veliko število kaznen-cev ves dan v celicah. Taki običajno niso koristno zaposleni, ker je premalo dela za vse. Glede jetnišnice v Joliet, 111., pravijo komisarji, da vladajo v nji naj-j slabše razmere. Če se kak jetnik ka} I pregreši, mu dajo na dan samo kvart vode in štiri unče kruha. Taki nesrečneži so po dvanajst ur na dan priklenjeni na vrata. ( Stražniki so izvanredno surovi, I toda tudi usoda jetniškega stražni-• ka nikakor ni zavidanja vredna. Za-' služ.Tjo manj, kot najslabši rokodelci ter so v službi po šestnajst ur na dan. Tudi stražniki so neke vr* ste jetniki. V Jcdietu je uveljovlje-no pravilo, da ne sme izpregovoriti stražnik z jetnikom niti besede. V New Yorku so se v zadnjih letih štirje stražniki usmrtili, deset jih je pa znorelo. Naročite se n« -Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Združenih državah. SPLETKE MONARHISTOV LONTXDN, Anglija. 27. julija. — Iz Madrida poročajo, da je bivši španski kralj Alfonso podpisal listino, v kateri se odpoveduje španskemu prestolu, da ga bo lahko zasedel njegov tretji sin Juan Carlos. Alf ores je dospel danes sem iz Pariza. Carlist Dotn J3ime, ki je bil dolgo časa prestolonaslednik, se je isto-tako odpovedal prestolu v prid Al-fonsovemu sinu. Vse kaže, da skušajo manarhisti po vsej sili spraviti Juana Carlosa na španski pre-stoL jMeglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslu« žujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošilja« janje denarja v staro domovino. • Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev t polnih zneskih, kakor so izkazani na Izdanih potrdilih. Naslovljencl prejmejo toraj denar frrz. kros ttuli *nTS. brsti ■adaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi površkiiee, k! so opremi] ms • pMptonwl naslovi)encev ln ilgom zadnjih pošt, katere dostavljamo pat0fe*s tel jem v dokaz pravilnega izplačila. Enake povratnice so selo potrebne sa posameznike v slnčajd tolar eče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih čajih tudi na sodni jI v stari domovini. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. T, --Telephone BArclay 7—0380 aH 0381 — MADRID, Španska, 28. julija. — I Včeraj je zaieia zborovati uStavo-j tvorna skupščina, koje naloga je, izvoliti novo vlado ter postaviti temelje španski republiki. Brez vsake opozicije je bil izvoljen predsednikom skupščine soci-ialist Julian Lesteiro. Nato je bil stavljen predlog, naj se izvoli predsednika, ki bi nasledil Niiaetu Alcali Zamori, načelniku provizoričnega režima. Kot taka pri-jdeta vpoštev Zaimora in Manuel B. Cossio. t Predsednik bo imel polnomoi imenovati in odstavl(ja.tl ministre, izdajati izvršilna povelja, ki morajo biti podpisana od odgovornih ministrov, ter izvajati normalne dolžnosti svojega urada. Po otvoritvi prve se je so korakali (poslanca mimo tribune začasnega predsednika. Vsak je obljubil, da bo lojalno izvedel svoj nrandat, ki mu jo bil poverjen. Prisegli niso. BONUS ZA PŠENICO I OTTAWA, Ont., 27. (julija. — Poslanska zbornica je sprejela danes predlogo ministrskega predsednika Bennetta, da se plača za vsak bu-šcdj pšenice, ki je pridelana v prerijskih provincah, po pet centov bonusa. S0CIJAL1STIČNI KANDIDAT IZVOLJEN MONTEREY, Mehika, 27. julija.— Industrijalec in lastnik renče Francisco Cardenas je bil izvoljen gover-nerjem države Nuevo Leon. Kandidiral je na socijalističnem tiketu. j "Glas Naroda" H OvtMd and Published by n ILOTKNIO PUBLISHING OOMFAIfY (A Oocpmttoa} . rtmnk hte, Pretlden! ^ BmedSk. Trem*, d ______________—__—----~~~~~ P Ptece of bosbw of Um corporation and addreaeee of above officers: ill W. na niti, hiifh »t Haamutan, New Ywt City, N. T. ^ "G LAB NABODA- y (Teiee tf Um PHfta) š _________ n iMMd Irary Diy Except Sundaja and HoMdaja_ d te eelo lato vel)* Itat n Ameriko.Za Me« York sa celo leto J7.00 " to ___~J*jOO Za pol leta...............$3JO d ta pol leta ___$3.00 Za taioaematvo sa celo leto —-47.00 n ga četrt leta Za pol leta ............... .....n __Bubecrlptlon Yearly $«.00.__k Adtertteement on Agreectaafc____ P "Gla* Naroda" izhaja vsaki dan tenemM nedelj In pravnikov. v -----—--- c Dopisi brca pnifptoa In oeeteoeti ae ne priobčujejo. Denar na] ee blagovoli pošiljati po Honey Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prafemoTda ee nam tudi prejšnje bivak*« nemarni, da Hitreje najde- n bo naslovnika.___P "QLAS NABODA", 111 W. MU» Street, New Yerfc, N, Y. Telephone: CHelsea S—3878 _______—n g POGLAVJE O GANGSTERJIH » ~ l Pred kratkim se je vršil v Troy, N. y., proces proti p prosiuleinu .gangsterju Ittainoiidu, ki ima na svoji vesti { ve<: grehov kot malokdo, ki je že leta in leta zaprt v Sing t Siiigu. I In kot je bilo pričakovati, je bil Diamond oproščen. l Državno pravdništvo m moglo prepričati porotnikov o j njegovi krivdi, čemur je sledilo oproščen je. i Sleherni pa, ki je količkaj verno zasledoval proces, * je prišel do zaključka, da so Diamondove priče pokrivem s prisegle ter mu izposlovale pot v svobodo. * Izid obravnave je vse strahovito razočaral S tem, * da je bil Diamond oproščen, so dobili gangsterji in rake- a tirji pogum za uganjanje nadaljnih zločinov. { Najhujši udarec je zadan državnemu pravdniku Ben- * net tu, ki je osebno vodil obtožbo. ^ Priznal je, da je bilo silno težko napotiti priče, da * so pričale proti Diamonds ter da je šest. uglednih prič j ovrglo alibi, ki ga je Diamond navedel. Navzlic temu je t j »a porota Diamonda oprostila. ( — Zatrdno sem pa sklenil, — je deja»l Bennett — ] I gnati stvar liaprej — kajti ne smete misliti, da sem iz- { gubil svoje zaupanje v narod newyorske države. < Državni pravdnik Bennett bo izvedel svoj sklep. To je posebno razvidno iz tega, da je začel preisko- } vati, koliko je resnice na govoricah, da je skušal Dia- ' mond podkupiti priče, ki naj bi podkrepile dokaze glede ] njegovega alibija. Ce so te govorice resnične afli ne, je mogoče dognati edinole jMjtom temeljite preiskave. < O rover Parks, ki je pričal, da so ga Diamond in ; njegovi tovariši mučili, je identificiral Diamonda kot ( > svojega napadalca. Sest prič državnega pravdništva je priseglo, da je videlo Diamonda ob oni uri v bližini mesta, kjer se je za-vršil zločin. Temu nasproti so pa izjavile razbremenilne priče, da se je nahajal Diamond v onem času v nekem hotelu v Al-! bany. Porotniki so verjeli Diamondovim pričam in so ga oprostili. Diamoml je bil oproščen. Državni pravdnik Bennett naj odkrije še tako lumparijo — Diamanda ne morejo še enkrat procesirati zastran istega zločina. \ Toda če bo dobil Bennett zadostne dokaze, bo naperil j'*na uova tožba zastran krive prisege. Predstaviti bi moral priče, ki bodo pričale, da jim F je Diamond plačal za krivo pričevanje. Ali mu bo to uspelo i Državni pravdnik je mnenja, da je bre^rižnost dr-] žavljauov tinta meja, za katero počenjajo gangsterji svo-' je zJočine. Kdo pa ščiti državljana pred maščevanjem gang^ter-ja, ki se ne plaši nobenega sredstva? To je najvažnejše vprašanje, s katerim bi se morale baviti varnostne oblasti. 1 SO-LETNICA ODPRAVE CENZURE V AVSTRIJI. Komaj je sesedel Jote« II. po svoji materi lete 1780 prestol, te je na-I stopil ■ Oakiii inlnil reformami. ; ki so mu te več let ratfUe po glavi, j II. julija 1781, torej pred 150 leti. je 18M i—r)rv proglas, da se odpra-I vt tlsfcrima omzura, ki se je svoji-I mi scamalol taranaml tako tet-I k» pilitekali ms jemo *tvljenje. L Cesarjev odlok je bil velikega pome-I m, čeprav ttokovna smUmia nI trm-jate dolgo, ted v udi msii «fesegu na. i* ntoo'knelS laknt &M v AngUjl ti dve driavi v kulturnem pogledu daleč pred Avstrijo, v teh zgodovin -sklh dneh je nastal v teabsburških deželah pravi literarni potop. Vsa Ibw je tkttala rfgorom, U-skovxta cenzura k tlom, Je .privrelo na dan. Karamo Je, da #e jtel aaafe, kdor je le znal, In pisnio se je o imun, o dratenlh namerah, o iMkto&ta in itvUjah, o modi, me-nUdh In nunah, o plemstvu In dn-bovtčini, o dutemUibem eelibatu ta o Zktth. vsak je empel pisati In tiskati po mili volji, samo da se Je VSE ONE ROJAKE SIROM ZDRUŽENIH I DRŽAV IN KANADE, KI SE NIMAJO PRI 1 NAS VLOG, VABIMO, DA SE PRIDRUŽI- | JO NAŠIM MNOGOŠTEVILNIM VLAGATELJEM I Denar je pri nap varno naložen in ga za-morejo vlagatelji dvigniti takoj, brez vsake odpovedi, kar je v mnogih slučajih zelo važno. Vloge obrestujem« po 4% Sakser State Bank n OOnUNDI 9TBKBT NEW TOKK, If. T. Mali Oglasi imajo velik uspeh H Prepričajte se! Španska (vlada stoji po trimeseč- ji nem truda polnem delu Se vedno : ravno tam, kjer je začela onega j de, ko je na "E1 EscoriaJu" zapta- j: polala republikanska zastava. Ni se i ji posrečilo rešiti še nobenega ve-! likih problemov, pred katere jo je stavil uspeh revolucije. Versko in šolsko, vojaško ki upravno vprašanje je ostalo še vedno nerešeno. Tudi najvažnejšega teh .problemov, ureditev agrarnih razmer, se je vlada upala samo plaho načeti. Ta nemoč, oziroma neodločnost, socijal-no ozračje, čegar izbruhe smo pred kratkim videli rra deželi v izgredih. proti cerkvi in ki se sedaj pojavlja v močnem stavkovnem gibanju po ( celi Španiji. j Nezadovoljstvo med fcmet&kimi masami neti in podpihuje agitacija proti veleposestvom. Stvar je v to- j liko lažju, ker živi španski kmet še danes v skoro srednjeveških raa-i merah, ko sta nad njim neomejeno. gospodovala plemič in cerkev. V Španiji ima še danes 11,000 pleme-nitašev in 200 tisoč duhovnikov in redovnikov 24,000,000 hektarov zem- | lje, ki leži po večini neobdelana ali pa jo oddajajo v zakup za oderuške cene. Skoro štirje milijoni kmetov j pa imajo komaj 12 milijonov hek- j tarjev zemlje, da ne zadostuje niti za na> j skromnejše življenje njihove družine. Zato ima Španija zelo mnogoštevilen agrarni proletari-jat. Cenijo ga na kake tri milijone poljedelskih delavcev, ko jih mez- I de še vedno zaostajajo za predvojnimi, dasi ravno so potrebe vseh slojev med tem časom znatno poskočile. Ni čuda, da se glavni pokret vrši prati "mrtvi roki" cerkve, katere j bogastvo izvira iz časov darežljivo- \ sti habsburških in burbonskih via- \ dairjev. Ljudstrvo je dobro čutilo gospodarsko moč cerkve, spoznalo pa je tudi, da sta konservativnost in vsemogočnosta cerkve glavna vzroka, da je Španija tako daleč zaostala za drugimi evropskimi narodi. V špahski zgodovini vidimo često, kako se ljudska nevolja obrača proti cerkvi zlasti pa proti glavnim lastnikom cerkvenih latifundij, proti , samostanom in redovnikom obeh spolov. Že leta 1834 so se vršili hudi pogromi proti menihom, pri čemer je bilo osem samostanov porušenih in okoli 80 redovnikov ubitih. Marsikomu bo gotovo v spominu "krvavi teden" julija 1909, ko so množice porušile 36 cerkev. Enako je bilo ob zadnjih nemirih, ki jih je vlada sicer z vsemi sredstvi zadušila, vendar pa je narazpolože-L nje med narodom še vedno veliko, zlasti ker ga zna spretna propaganda izrabiti k hujskanjem kmečkega prebivalstva na nove nemire. Istočasno z agrarno revolucij o-_ rrarnim pokretom postajajo tudi delavske mase po mestih od dne do dne radikalnejše. Direktne komu-l nistične nevarnosti sicer še ni, zato „ pa postaja anarhistično sindikalno gibanje, kateremu rje Španija od nekdaj bila zibelka, zelo nevarno. I Pred šestdesetimi leti, ko se je soci-jalfczem začel uveljavljati v politiki, so v Španiji mnogo bolj prodirale ideje Bafcunina, kakor pa Marxove i? teorije. B&rcelona.1, središče španske industrije je postala ojnjišie anarhističnega sindikalizma. Socialistična stranka., ki ima svoj sedež v Madridu, se je širila samo po Ka-, stili j i in v severozapadni Španiji, nI pa mogla nikdar dobro pognati v Kataloniji; v Andaluziji se kastil-ki socijalizem in kaitalonski sindi-atbsem še danes borita za premoč. $ )očim je socijalistiina stranka sku- c ala orgunizatoričnim in političnim ^ >ctora doseči izboljšanje delavske- E fa položaja, je slndikallzem zavra- G sail vsako legalno pot ter propovedo- h ral direkne akcije, ki naj bi s tero- r cističnimi sredstvi hitreje dosegle ^ sti cilj. Leta. 1902 je prvič izbruh- I lila generalna stavka in do danes * e sindikalizem zadržal ansurhistič- s io lice. Leta 1910 je bila po fran- 1 Kjskem vzorcu ustanovljea dei. stro- 1 covna zveza, ki je stopila takoj od- c crito v borbo proti socijaltetični 4 rt-ranki. 1 Leta 1919 je sindikalistlčna omar- 1 lija dosegla svoj vrhunec in um o- 1 •i gospodarjev in delavcev nasprot- * aih organizacij so bili na dnevnem 1 redu. Sindikati so tedaj imeli svoje 1 jdame čete, tako zvane "pistole- 1 ros", ki so bile v strah in trepet Bar- 1 ielone. Ker državna zaščita ni nu- * iila dovolj varnosti, so gospodarji 1 aajeli in vzdrževali svoje "pistole- j ros" in borba hi trajala, do uniče- • nja, da ni Primo de Riveia z energičnimi sredstvi zatrl anarhistične 1 akcije. Tekom šestih let Riverove 1 vlade so anarhistični sindikati mno- ' gro izgubili na svoji moči in udarno- ' sti, kakor pa kažejo zadnji dogod- ' ki, so pod republikanskim režimom i že zopet nevarno zrasli. Sabotaža in 1 atentati so na dnevnem redu, da vlada resno razmišlja, ali ne bi ka- : zalo proglasiti nad vso Španijo obsedno stanje. Kakor po vsem tem izgleda, španska republika še vedno ni prestala svoje kritične dobe in vprašam je je, če se 'bo mogla z demokratičnimi in; parlamentarnimi metodami izvleči iz anarhije, ki ji grozi. PLAČAJ. ČEPRAV NISI KUPOVAL Bivši ravnatelj pariškega gledališča des Champes-Eiysees Andre Daven in zvezda* Moulin Rougea Yvonna Legeay *v 'divjem zakonu. Potem sta se pa ločila, toda ostala sta dobra prijatelja. Daven je prepustil svoji ljubici stanovanje, plačal je najemnino za celo leto vnaprej in ji dal še nekaj pohištva. Gospodična Ybonna si je pa hotela stanovanje na* novo opremita in ker je poznala dober okus svojega bivšega ljubika, ga je prosila, naj jo spremi v trgovino in ji pomaga izbrati pohištvo. Daven je ustregel njeni želji in v trgovini je tako temeljito delili nasvete, da je trgovec mislil, da je on sam kupec. Nakupila sta za 50,000 frankov pohištva, gospodična Yvonna je odpotovala na turnejo v Alžir, Daven je pa postal ravnatelj filmske družbe, s katero je odpotoval še dalje v Afriko. Tam ga je pičila strupena muha in Daven je dobil spalno bolezen. Ko se je zdramil, so mu iaročili račun pariške trgovine za pohištvo, dostavljeno njegovi ibdvši ljubici. Mož pa ni hotel plačati, češ, da je samo svetovad in izbiral, ni pa kupoval, j Zadeva je prišla pred sodišče, ki je j obsodilo Da vena in njegovo bivšo j ljubico, da morata plačati za» pohištvo 50,000 frankov. Toda Daven se i je pritožil in pravi, da pod nobenim 'pogojem ne bo poravnal računa. S0CIJALN0 VRENJE NA ŠPANSKEM MOJJOM ZA KOLONIJALNO RAZSTAVO Pariška kolonij alna razstava vzbuja zanimanje po vsem svetu. Kako ' cgromna je ta razstava, nam pri- : dajo stroški za njo. Generalni ko-h misarijat razstave je potrošil že pred ] otvoritvijo nad 300 milijonov fran- 3 kov, francoske kolonije pa nad 80 : milijonov. Všteti pa niso izdatki držav. ki se udeležujejo razstave vi posebnih paviljonih, niti stroški koncesljonarjev, in zasebnih raz-stavljalcev. Ureditev razstavišča, naprava cest, vodovod, električna razsvetljava, kanalizacija in druga dela v zvezi z razstavo so veljala 40 milijonov, pariški oddelek 23 milijonov, informacijsko poslopje 16! milijonov, poslopje kolonijalne u-metnosti 800,000, razstava Indokine pa 25 milijonov frankov. Živalski vrt m njega vzdrževanje do konca razstave bo stalo 4 milijone frankov. Več milijonov je moral investirati tudi pdjetnik, ki je dobil v najem oba otočka na jezeru. Težki milijoni so šli kot rečeno za razstave po-jedinih driuv. Vseh raastavljalcev je okrog 450. Privatni podjetnik je zgradil na , Tazstavi krožno železnico. Pred vra- . , ti Pariza je zraslo naravnost magično ogromno mesto, ki združuje v sebi vse, kar morejo pokazati francoske kolonije. Vse kaže, da bo razstava v glavnem obsegu ponovno [ ctvorjena prihodnje leto. Z nekaterimi podjetniki in raz-stavljalci se že vrše pogajanja, da 1 bi poskrbeli, da ostanejo njihove i atrakcije na razstavi čez zimo. 1 __________________ i L i PRVI VATIKANSKI JETNIK! _ ] 1 j Ko je bila po sporazumu italijan- * ' ske vlade z Vatikanom obnovljena ^ cerkvena država, je dobila nova država seveda, tudi kazensko pravo nad svopimi državljani. Zgodovinska "slava" biti prvi jetnik vatikanske države, »je pripadla nekemu obrtniku, ki je zakrivil manjši presto- ! pek in je bil obsojen na 6 tednov ■ . zapora. Pa niti te kazni ml ni bi-i lo trega odsedetd, ker ga je papež i' pomilostil. Znimivo je, kako je preživel prvi l vatikanski jetnik v zaporu tiste dni, - ko je pričakoval papeževega odloka - o pomilostitvi. Bivanje v zaporu je . bilo bolj idilično, kakor pravo jet- niško. Samo čez noč so ga zapirali v sobico orožniške straže, čez dan se 'je pa izprehajal po dvorišču, kjer se je zabaval z orožniki ali pa igral z njimi karte. Prvemu vatikanskemu jetniku se torej ni godilo slabo. Slabše se bo najbrž godilo onim jetnikom, ki pridejo v vatikansko jet-nišnico, katere pa še niso zgradili. SLUČAJ LEPRE V KRALJEVO! Na kliniko univerze v Kraljevem so te dni prinesli delavca, ki kaže sumljive znake gobavosti. Zdravniki so možat preiskali in u-go to vili, da gre res za primer lepre. Bolnika so po predpisih izoltrali, da ne okuži drugih. IŠČEM DELO na farmi pri kakem slovenskem farmarju. Sem 46 let star, zdrav in sposoben za vsako delo. Pišite na: "Farmar", c o Glas Naroda, 216 W. 18. St., New York City. <2x 2S&29) LOV KA KAČE ZARADI USNJA | V Ameriki in tudi drugod so še vedno v modi čevlji iz kačjega usnja. Velikansko število pitonov in I tudi kuščarlc plačuje to modo vsa- | ko leto s svojimi življenjem, a malokdo ve, da izvirajo te živali večinoma z Jave, iz lovišča bratov Ba-tatov. t Batati so Arabci in imajo svojo strojarno v Frankfurtu, trgovino kačjega usnja v New Yorku. član te družine, Esra Bitat, vodi na Javi lov, pri katerem mu pomaga pet ali šest doma-činov za smešno dnev- ^ no "piičo" 25 centov. Glavno njih delo je v tem, da polagajo pasti za J vodne kače in da ubijajo kače pito- ; ne z u danem s palico po glavi.-Manjše pitone lovijo po tako zvani tobačni metodi. Razburijo 'jih, da od- 1 prejo žrelo, pa jim hitro natresejo * tobaka vanj. S tem jih tako zme- : . šajo, da jih lako ujamejo žive. Ve- 1 , like pitone lovijo samo ponoči. Esra 1 se vozi s čolnom po reki navzdol in 3 ■ razsvetljuje z bleščečim žarometom - obrežna drevesa. Pitoni, ki ležijo na kakšni nižji veji, se zganejo in ker k so oslepljeni od svetlobe, jih Esrcvi spremljevalci na bregu lahko ubije-. jo z udarcem po glavi. Često pa u-r darec ni smrten in plazilka plane z ■ nevrjetno hitrostjo na tla. Tedaj jo ■ je treba pobiti z drugim udarcem. > a ker grozi nevarnost, da se ovije kakšnemu svojemu zasledovalcu o- - koli telesa, morajo biti ti priprav- ■ ljeni, da jo v skrajnem primeru u-smrtijo z nožem. Po navadi pa je j koža z nožem ubite živali tako po- ! škodovana, da nima nobene vrednosti več. Najjveč kar ulovijo v modne s vrhe, kukakor rečeno, na Javi, vendar se razteza njih pas tudi čez ves Borneo, deloma celo do Indokine. Mačja zvetsoba. Nič posebnega ni pri naših pro-. metnih sredstvih če se človek pre-. seli nekaj tisoč kilometrov iz svo-. jega domačega kraja. Pač pa je taka selitev usodna za živali, kakor je mačka. Gre za izredno izkušeno staro mačko na parniku, ki je vse nezgode niso mogle spraviti iz ravnotežja, temveč je našla navzlic veliki daljavi pot nazaj v svoj dom. Pairnik "City of Canterbury" je imel krasno mačko, ki je pridno lovila in pokončavala miši na njem. Nekega dne se je parnik ustavil v natalskem pristanišču, da bi naložil premoga. Istočasno je pa odplul iz pristanišča parnik "Armadale Castle". Komaj je drugi parnik odplul, sq pogrešili na prvem parniku mačko. Zaželi so jo iskati in kmalu se je izkazalo, da jo je videl neki mornar blizu parnika "Castle". Mačko so torej smatrali za izgubljeno. Toda motili so se, ker niso računali z mačjo zvestobo. Čez nekaj mesecev je pristal parnik "City" v Kapstaxitu. V smeri od Dubana je pa priplui v pristanišče parnik "Castle" in se zasidral dobra dva kilometra od prvega parnika. In kmalu je posadka prvega parnika z daljnogledom opazil«, kako plava nekaj od parnika "Castle" in se previdno izogiblje vsem oviram. Spoznali so glavo pogrešane mačke. Naravni nagon je malčki povedal, da se je njen parnik ustavil v pri-, fttanišču. Posadka je zvesto mačko , z veseljem sprejela. Čim je zlezla , na krov, jo je ubrala naravnost v kuhinjo, kjer je bila dobro pogoščena. NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 29, 1M1 b> lmmbct mmro mm — c. ■. m. I Peter Zgaga | SAJ NI TAKO HUDO .. Prejšnji teden me je pričakalo na pisalni mizi pismo s sledečo vsebino: — Upam, da ste se zopet privadili šumenja in ropota mesta in se sprijaznili z usodo, ki Vas je tako bogato obdarila (vsaO po mojem mnenju) z razburljivim poklicem žurnalista, namesto z lepim, četudi nero-manti^nim pskllcem farmarja. Ker nočem nobenemu dolžan ostati, posebno pa ženski ne i pisala je namreč nežna ženska roka), bom skušal odgovoriti na pisemce. Odkritosrčno Vam povem, moja lepa prijateljica, da sem že večkrat mislil, kako lepo in prijetno bi bilo, če bi farmal v gorenjem delu države New York, pa sem se že dve leti zaporedoma na svoje lastne oči prepričal, da mi to nikdar ne bo i t mogeče. Za forme je le tisti človek, ki je l kolikortoliko zrastel na/ kmetiji in . mu je kmetijstvo takorek-cč že v . krvi. Le taki lj-udje so za farmo in pa — nemara se boste začudili — in J pa newyorski slamnikarji. > Tudi newyorški slamnikarji so za farmo. Dogodili so se namreč slu-^ čaji, ko je prišel iz New Yorka slovenski slamnikar na farmo, pa je koj prvi dan več vedel o farmanju kot vsi poljedelci, ki so tam že po dfset ali petnajst let. " j Prve dni je vedel vse, kmalu nato mu je pa začel spomin strahovito pešati in mu je opešal tako, da ob koncu prvega leta ni vedol prav niče sar. Zatem se je zna čel znova uči-:ti, in šele tisto, česar se je naučil, s mu je ostalo v glavi. Tcda jaz in farma, cenjena gospodična! To je približno istotako kot če bi Vas pDsadili k box mašini in Vam dali kito lepega majlanda v roke. Po hudem trudu in naporih bi si-|cer nekaj zverižili skupaj, toda ti-e sto "nekaj" bi bilo podobno vsem drugim stvarem na svetu, edinole o slamniku ne. Kako bi revež farmal, ko niti konja ne znam za preči, farmski stroji ima/jo pa tako čudne sedeže in tako visoka opirali&a za noge, da bi se moral neprestano grizti v kolena. In nadalje ne poznam razlike med o vsem in pšenico. Čudne in usodepolne zmešnjave in zaonenjave bi se vršile. Moji konji bi se gostili z rmeno pšenico, jaz revež bi pa glodal črn in resast ovsen j ak. In ne vem, kda»j je treba orati, kdaj seuati in žeti, da je jeseni kaš-ča polna pridelkov in da še nekatf za prodaj ostane. i Lep je farmerski poklic, kdor ga razume, pa tudi romantičen je, čeravno Ste Vi, gospodična, drugačnega mnenja. V kleti nekega farmerja sem videl tri sode dve leti starega tepko v-■ca, ki se je iskril v stekleni majol-ki kot čisto zlato. Ce to .ni romantika, gospodična, , se drznim -trditi, da nimate o ro-(mantiki posebno točnih in jasnih pojmov. ' No, seveda, vse pa tudi na farmah ni romantično. Nekoč sem stopil v t neko stvar, ki je hi ha sicer romantično mehka, imela je pa silno ne-r romantičen duh. Kar se pa* mene zadene, nisem z . nobeno stvarjo praiv bogato obdarjen. I Kdor izvršuje poklic žurnalista že r skoro dvajset let, najbrž ne bo sma-! tral tega poklica za kake peeebno ! darilo usode. Žurnalizem ni — že vsaj zame — | nobena rasburljivost. Zapisati je ; treba, kar vidiš, sti&š in čutiš, pa i še tega ni treba vselej vsega zapi-| sati. In pri tem ni absolutno nobene i razburtjivosti. Včasi grem v Downtown, posecHm I dve aH tri ure med rojaki, pa se jih i nabereftz* polno malho, da jih imam j za per tednov dovolj. Dobrih deset dni sem bil na far-| mah, pa sem toliko videl in doživel, i da kar naenkrat ne morem vsega j razporediti, ampak ho prišlo sčaso-I ma vse na vrsto. Na vetseHci, pikniku ali banketu j vkiitn dekle, koje tapota me tako j prevzame, da imam takoj m par j kolon materijala. i Včasi pa še tega ni potreba. Drobno ptocmce s par vrsticami i vsebine zadostuje, sedem k atol. ki I evo Vam, gospodična. — kolona l je petaa. - - l A S llftOBA^ ' NSW TOU, VHMXSDAT, JULY 29, 1931 ■ O j KRATKA DNEVNA ZGODBA RSi DBGBT aLOTim DIO* ill i ^ JAROSLAV HASEK: ZGODOVINSKE ANEKDOTE Končno jc bila mlada vdova hranllnlftkega ravnatelja z gospodom Kolocsm sama. Ostali izletniki iz njune družbe so se razkropili po brezovem gozdiču, gospod Koloc in gospa Ludova pa sta sedla na majhno pečino ki je ttriela nad jaso. Medtem ko je gospa Ludova s soln-čnikom brskala po travi, Je gospod Koloc listal po svoji beležnici. Naposled Je bele±nico zaprl ln dejal: — Milostiva, meni so zelo všeč zgodovinske anekdote. Druge anekdote nimajo zame nikake vrednosti in žal mi je le, da vas je gospod h ro.nadka v vlaku dolgočasil s tako neslanimi šalami. Zgovinske anekdote pa, narobe, nimajo samo zgodovinske vrednosti, ampak je v njih vselej kako zdravo jedro. Znam na primer, prekrasno zgodovinsko anekdoto. Francoski državnik Lou-vois Je imel tajnika, kateremu je nekoč narekoval sila važno depešo za nekega lnooemskega poslanika. Glasila se Je nekako takole: — Čudili se boste, da qb tej priliki narekujem odgovor tuji osebi, toda povedati vam moram, da je moj tajnik velikansko tele, ki ne razume niti besedice od tega, kar piše. — To Je krasna zgodovinska a-nekdota, milostiva! Gospod je z rokami objel kolena ln z zanosom gledal v dolino. — Ali je to vse, kar ste ml hoteli povedati, ko ste me vabili semkaj? — je vprašala mlada vdova. Gospod Koloc je zmajal z glavo. — Nak, znam še druge. Nekoč so danskemu kralju Kristijanu IV. predlagali, naj si po tedanjem običaju omisli dvornega norca. In veste, kaj je kralj Krisitjan IV. odgovoril? — Skoda denarja. Kadar povabim plemstvo na večerjo in 3a pustim, da se dodobra napije, imam itak dovolj norcev okoli sebe! — Ali ni to izvrstna anekdota? Toda ta, ki jo vam bom zdajle povedal, ta je naravnost sijajna! Vojaki, ki so spremljali voz Katarine de Medici, so govorili o njej nekoč prav robato in nesramno. Kardinal Lo-tarinškl, ki je sedel poleg nje, jim je zagrozil, da jih bo dal bičati, če ne bodo molčali. Katarina pa je dejala: — Kar pustite Jih, naj govorijo. Poznim rodovom hočem pokazati, kako zna žena, kraljica in Italijanka v eni osebi brzdati svojo jezo. Gospod Koloc si je veselo mel roke. — Zgodovinske anekdote ljubim nad vse, — Je dejal, — pripovedu- jem pa jih naj raj i pod milim nebom, v božji naravi. Tako Je vse bolj naravno, kakor pa če razkladaš take reči po zakajenih krčmah. Najrajši pripovedujem svoje zgodovinske anekdote na razvalinah starih gradov. Prvič je tam vse tako strašno tajinstveno, drugič pa vlada povsod naokrog največja tišina. Najbolje bi bilo seveda, če bi pripovedoval zgodovinske anekdote tam, kjer so nastale, toda za to imam vse premalo prilike. Pomislite, milostiva, kako bi bilo lepo, če bi se midva vozila v gondoli in bi vam jaz pripovedoval anekdote iz zadnjih časov beneške republike. Na primer, tisto, kako je beneški! vojskovodja na očitek, da so njegovi vojaki raztrgani in zanemarjeni, odvrnil: — Na sebi imajo obleke, ki so jih odvzeli sovražniku. Gospa Ludova je vstala ln rekla, da mora Iti, zakaj družba bi utegnila biti v skrbeh zavoljo nje. — V mojem varstvu ste, — je dejal gospod Koloc s poudarkom, — bodite prepričani, milostiva, da trenutki, ko človek posluša zgodovinske ankedote... — Omedlela bom, — je dejala gospa Ludova in sedla v travo. Reši telo bolezenskih glivic .Nu*a-Ton# ottsU tivot boleEenalcih glivic, katrre nl&be tivce. mlftice in dru-(ff zivljenske organe, ki povsrofajo ve-* llko botosni In rev*£ln«. f'1«U kri. odpravi zaprt nk-o. glavobol, napetosti In te- lr«l^n«> Iirri-d«* Ko at* JemaJi Nuga-Tonr nekaj <'asa a* bodete gotovo počutili mo/noj*i in prenovljenim ln vafte upanje bo počitno In oaveiujote. Prav gotovo ■i nabavite steklenico Nuga-Tone. Na prodaj Je v lekarnah. Ako ga va* lekarnar nima, recite mu naj ga naroči xa va« od trgovca na debelo. —Advt. — Omedleli boste, — je dejal gospod Koloc radostno. — Ali veste, kaj je Ludovik XV. dejal pred svojo smrtjo, ko je zdravnik izjavil, da vse vkup ni drugega, ko majhna omedlevica? — Pri kraljih -ni nobena stvar majhna, je dejal Ludvik XV. In Izdihnil. Njega dni je živel v Parizu markiz de St. Hubert, ki ga je nekoč nekdo z gorjačo oplazil po hrbtu, pa ga zato markiz ni pozval na dvoboj. Ko je nekega dne na kraljevem dvoru nanesel pogovor na ta slučaj, je pripomnil takratni minister Laborou: — Tako je pameten, da ga prav nič ne briga, kaj se godi za njegovim hrbtom. — In zdaj, milostiva, vam hočem povedati anekdoto o angeškem kralju Henriku Vin, ki je dal obe svoji $eni obglaviti in se potem potegoval za sestro danskega kralja.... Gospo Ludovo je pričela tresti mrzlica in na čelo so ji stopile potne kaplje. — Gospod Koloc, — je vzdihnila, — ne, prosim vas, ne.... Gospod Koloc pa je ves žareč od veselja dejal: — Kdaj se vam bo spet nudila prilika slišati izbrane zgodovinske anekdote? Če nočete slišati anekdote o angleškem kralju Henriku VIII., vam bom povedal sijajno a-nekdoto o avstrijski cesarici Ani. Malo pred svojo smrtjo, ki jo je dohitela 20. januarja 1666., je nekoč zaspala in ko se je zbudila, je dejala 1 dvorni dami de Motlevlile: — Nočem spati, zakaj zgodi se lahko, da med spanjem umrem, ne da bi o tem kaj vedela! — To je zares čudovita anekdota, milostiva.... — Gospod Koloc, — je dejala gospa Ludova šepetaje, — malo vo- DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" am Sta mat «k anutvo, pat pa vri Sfevand ▼ vaH ofcoHd, CK ZA OGLASE 90 ZURNE 1 - . de bi rada, prinesite mi je kozarec.... Po teto besedah je omedlela. Gospod Koloc je šel torej po vodo. Spotoma je z enim samim pogledom preletel opazke v svoji belei-nici, v kateri je imel napisane zgodovinske anekdote. Na stezi k potoku je srečal gospodično Zerovnie, ki je spadala k njegovi družbi. — Gospa Ludova je omedlela, — ji je dejaL — Jaz gremo po vodo. in spotoma je gospod Koloc pripovedoval: — Mnogo lepih zgodovinskih a-nekdot je, gospodična. Tako so, na primer, na nekem balu vprašali saškega volilnega kneza Friderika III. po imenu neke selo našminkane dame. Odgovoril je: — Nisem poznavalec slikarij. — Na vsem Češkem ni boljšega poznavalca zgodovinskih anekdot od mene, gospodična. Če vam bom, na primer, pripovedoval anekdoto o španskem In-fantu Karlu m.... Gospodična Zerovnie je pogledala ognjevite oči gospoda Kol oca in nuni ah omedlela. Tedaj se je pojavila gospa Saalo-va. Iskala je svojega moža, ki se je i?gubil nekje v lesu. Gospod Koloc ji je tekel naproti. — Milostiva, — je« dejal, — gospodični Zerovnie nisem mogel povedati anekdote o španskem in-fantu Karlu III. prav do kraja. Saj boste boste tako ljubeznivi ln boste napravili to vi namestu mene. Gre namreč za to, kako je moral infan-tu vselej kdo stoje čitatl kako knjigo, da je laže spal. Nekoč čitalec ni mogel več izdrtati in se je zgrudil. To je izvedela infantova mati Katarina in ukazala svojemu sinu, naj toliko časa stoje čita biblijo, da bo zaspala. Toda tudi infant ni mogel izdržati in se je zgrudil. Od tedaj je vedel, da mora s podaniki ravnati človeško. To je sijajna zgodovinska anekdota, milostiva. Lahko vam jih povem na stotine, na primer, tisto o arabskem kalifu O-marju.... Gospod Koloc je poiskal še gospodično Cedlov. Ta je omedlela šele po četrti zgodovinski anekdoti, zakaj venomer je upala, da ji bo gospod Koloc vendarle razodel svojo ljubezen. Ko so se gospodje vrnili iz gozda, so na štirih različnih mestih ležale štiri nezavestne dame, ki so jih ob imenu "Koloc" popadali histerični krti. Gospod Koloc pa je med tem stal pred krčmarjem "Požganega mlina", ki je ležal iztegnjen na tleh. Tekel je bil namreč v krčmo po konjak ln ob tej priliki povedal krč-marju tri zgodovinske anekdote:— eno o kralju Frideriku Velikem, eno o carju Petru Velikem ln eno o knezu Metrternichu. Krčmar, pravi prav cati velikan, je mahoma ko klada telebnil po tleh. Gospod Koloc je zdaj kot človek, nevaren zdravju svoje okolice interniran v nekem zavodu. Njegove zapiske so sežgali, toda to nič ne pomaga, zakaj on zna 4690 izvrstnih zgodovinskih anekdot na pamet. Prevel B. Z. ZNAMENITI KUHARJI Izumitelj vseh. prikuh, ki jih pozna francoska kuhinja, je Grimod de la Reymiere. Ta mož je bit po-t3m.ee zelo bogate rodbine, ki je slovela od roda do roda zaradi svojega rjLzum£v.^nja za dobro jed Oče tega moža je nekoč stopil na nekem svojem potovanju v podeželsko gostilno in šel kot odličen poznavalec kuhinje kar naravnost v kuhinjo. Tam se je silno zaljubil, ko je videl na mizi 7 puranov, še bolj pa se je začudil, ko je zagledal svojega sina v kuhinji In izvedel, da je sin naročil kar 7 puranov! Sin pa je očeta potolažil s temi besedami: "Purana venda-r nihče ne je celega, ampak od puram sne, kdor kaj razume, samo mali zadnji konček. Teh 7 končkov pa je ravno za skromen prigrizek!" Princ Scubise, po katerem se imenuje tudi sloveča omaka, je imel odličnega kuharja. Nekega dne je nameraval princ prirediti veliko večerjo in je poklical kuharja, naj mu predloži svoj -program". Kuhar je res napisal dolgo vrsto jedi, na prvem mestu pa je stalo zapisano — 50 gnjati. — AH si pameten? — je zadel icai princ, — mar hočeš nasititi moj cel polk? — Ne, gospod. — je odvrnil kuhar, teh 50 gnjati ne bo prišlo na mizo, ampak samo ena gnjat — vse drugo bom pa prinesel na mizo v eni sami skodelici. Princ je nato odobril račun za 50 gnjati. Tudi slavni virtuoz na klavirju Paderewski je znan kot ljubitelj dobre kuhinje in ž njim je vedno potoval pa svetu tudi njegov francoski kuhar. Paderewski je imel navado, da je kuharja po vsakem obedu javno pohvalil, kar se je kuharju silno dobro zdelo. Enkrat pa se Je zgodilo, da Paderewski ni pohvalil tudi juhe. Ves užaljen je stopil kuhar k Paderewskemu in ga je vprajšal: — Gospod, kaj W vi Tekli, če bi kritika samo 3 točke vašega programa pohvalila, četrte pa ne? UMETNA BELJAKOVINA IZ PREMOGA PLATONOVA GROBNICA SKORO NAJDENA NOVOSTI ITALIJANSKEGA KAZNILNIŠKEGA ŽIVLJENJA K poročilu o podaljšanju poslovanja izrednega tribunala zai zaščito države v Italiji dostavljajo, da so nameravane že neke druge reforme v italijanskem kaznilniškem. življenju. Po novih določbah bo odpravljen samoten zapor. Uvedlo se bo fcxtt splošno delovno dattnofct. Zaslužek kazneacev se bo uporabljal za odškodninske svrhe, so. poravnavo todbenih stroškov in bbj preživljanje obsojencev. Predvideno je tudi zaposlovanje zločincev po prestani basni. Nekateri grški -arheologi so napravili senzacijonatlno najdbo. Odkrili so razvaline slavne Platonove akademije, ki si jo drugi raziskovalci zaman iskali že toliko desetletij. Njene ostanke so cdkopali 2 km SEverozapadno od Aten in odkrili so tudi cesto, ki je v Platonovih časih vodila do nje. Po nekem izročilu je veliki filozof tudi pokopan na tem kraju. Doslej so izkopali več stvari, med drugimi dobro ohranjene reliefe, ki kažejo, da Platonova grobnica res ne more biti daleč. ŠTIRI RUSKE ODPRAVE V POLARNE KRAJE Kakor poročajo iz Leningrada, odrinejo te dni od tam štiri ekspedi-cije, ki jih je crganiziral tamošnji Za ved za raziskovanje severa. Ledclcmilec "Sedov" bo raziskal Ekoraj povsem neznana ozemlja med Vranglovim otokom in Novosi-birskim otočjem ter bo skušal najti d-mnevano Deželo Andrejeva. Druga ekspedicija pojde zamenjati člane meteorološke postaje v Nanseno-vi deželi, tretju bo raziskala polotok Čukeev. četrta pa glede zemeljskih zakladov gorovje Kara-Ulak v kctlini reke Lene. Na glavni skupščini Društva za tehniko premoga v Dortmundu je poročal poslovolja prof. dr. Glunt o pozornost vzbujajočih izsledkih v kemiji premoga. Povedal je, da se je po desetletnih naporih vendar posrečilo izdelati iz premoga sintetično beljakovino. Že danes moremo iz premoga, iz koksa po nekih novih procesih priti do snovi, ki jih narava uporablja pri graditvi živalskega in človeškega telesa. Posrečilo se je namreč premostiti zev med premogom in tistimi kemičnimi spojinami, ki so gradniki beljakovin. Seveda je še preura-njeno govoriti kar o umetni pretirani s temi snovmi, ki se dobivajo po novi metodi iz premoga. Povsem gotovo pa je že sedaj, da so podani začetki pridobivanja umetnih hranil iz premoga. To kratko poročilo profesirja Glunta je izzvalo silno senzacijo ne le pri kemikih, temveč tudi pri biologih. Že zelo stara so prizadevanja kemikov, dobiti v laboratoriju beljako-yine in je že pred dobrimi 30 leti dunajski kemik Lilienfeld izdelal v laboratoriju snovi, katere so kazale znake beljakovin. Pokazalo pa se je, da so te snovi le nekaki sestavni deli beljakovin. Beljakovinska molekula j e namreč silno zamotano sestavljena ln sestoji iz 50 odstotkov ogljika. 7 odstotkov vodika, 15 odstotkv dušika, 25 odstotkov kisika in 2 od-stc'ka žvepla. Vsi poizkusi sintetične izdelave beljakovin so se gradili na ogljiku. Znameniti poskusi slavnega kemika Emila Fisherja so naposled tudi dognali posamezne gradnike beljakovin. Vendar se pa se ni dalo iz aminokislim, to je 19 duš;čnatih ogljikovih spojin, ki so gradniki beljakovin, izdelati celo beljakovinsko molekulo. Sedaj pa se je menda vendar posrečilo v la- boratoriju društva za raziskavanje premoga v Dortmundu razne aminokisline tako spojiti, da tvorijo beljakovinsko molekulo. S tem Je dosežen pač eden največjih uspehov teoretske kemije, ki bo pokazal raziskovanju belakovin novih pot. Razumljivo je, da se je moral u-porabiti ogljik za izdelavo beljako-vinastih snovi in da je bilo uprav spoj en je žvepla s temi snovimi tisti most, ki je privedel do pravih beljakovin. Sanja biologov in naravoslovcev, da bodo izdelovali živ (proapplazmoi v laboratoriju, be je približala iz kraljestva utopije v možno dosegi j vost. Prvi korak, sintetičnega izdelovanja beljakovin se je posrečil. Čeprav se je izkazalo pred leti uspelo sintetično izdelovanje sladkorja zaenkrat nepraktično, je tudi sintetična izdelava beljakovin zaenkrat še samo ponosno delo človeškega duha, vendar je pa verjetno, da bo praktična u-porabljivost umetnega izdelovanja teh dveh važnih snovi v doglednem čahu prinesla velik preobrat v prehrani človeštva. Seveda je še daleč do tega, da bi človek lahko vso svojo beljakovinsko hrano kar v žepu nosil v obliki tablet. Sintetična izdelava sladkorja ln beljakovin bo imela pa gotovo za posledico, da se bo posrečilo še druge komplicirano sestavljene kemične snovi u-metno izdelati in bo lahko fiziolog v zvezi s kemikom naposled nemara tudi rešil zadnjo skrb človeštva — skrivnost življenja. ČESA ŽVALI NE TRPE Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. MOUTVENKI SVETA URA v platno vez.................s0 v fino usnje vez ............1.50 v najfinejše usnje vez 1.80 v najfinejše usnje trda vez ....................................1H SKRBI ZA DUŠO v platno ve«. __________JO v fino usnje vez ............1.50 v najfinejše usnje vez 1.80 v najfinejše usnje trda vez.....................................UO RAJSKI GLASOVI v platno ves._____JI v usnje vez.....................1.21 v fino usnje vez.........lja v najfinejše usnje vez. 1.60 v bel celluloid ves.......1.50 KVIŠKU SRCA v imitirano usnje vez. -00 v usnje ves. ----------- .80 v fino usnje vez. _____1.— v najfinejše usnje vez. 1.2t v najfinejše usnje trda vez ...............................L5I v bel celluloid vez.______1J80 NEBESA NAŠ DOM v ponarejeno....................L— v najfinejše usnje ves 1.51 v najfinejše usnje trda vez .................................Ul MARIJA VARffiNJA fino vez -----------------------lJSt v fino usnje ...............„...U# v najfinejše usnje trda vez _________________________________JU Hrvatski moUtvoriki: UJ*» stmmU. fina ves.........L- w ..............Uit *aajfinejl ..ves <.............IM ImsIn mMU. v platno ...... JI dna ves .............. tac, najflsojis f« ..........UM . Angleški molitveni*!: CUlTa Prsretfcoek: v barvaste platnic* v—se •• JO v belo kost vesano ..........1.10 Ceme Culo Me___________ JO fino vezano.............. .35 mm ef Was v: fino vesano_____M v smje vesano •«•• TO feeiol|m, Cherbourg. Bremen Olympic. Cherbourg Yolendum, Boulogne sur Mer, Rotterdam 8. avgusta: St. Louis. Cherbourg. Hamburg l.apland, Cherbourg, Antwerprn 12. avgusta: Hamburg. Cherbourg. Hamburg Mauretania, Cherbourg America. Cherbourg, Hamburg 13. avgusta: General von Steuben, Boulogne sur Mer. Bremen 14. avgusta: I'ennluiKl. Cherbourg. Antwerp^n Augustus, .Xitpoll, Uenova 15. avgusta: Paris. Havre Columbus, Cherbourg. Bremen Homeric, Cfit-rbourg Statendam, Boulogne sur Mer. Rotter-dam 19. avgusta: Deutschland. Cherbourg. Hamburg Aquitauia, Cherbourg Leviathan, Cherbourg President Kousevelt, Cherbourg. Hamburg 20. avgusta: DresJtn. Bremen 21. avgusta: Sa.turnia, Trst Bremen. Cherbourg. Bremen Majestic, Cherbourg Belgt-nland, Cherbourg, Antwerpen New Amsterdam, Boulogne sur Mer, Rotterdam 22. avgusta: France. Havre Milwaukee, Cherbourg, Hamburg 24. avgusta: Reliance, Cherbourg, Hamburg 25. avgusta: Europe. Cherbourg, Bremen 26. avgusta: He de France, Havre New York, Cherbourg, Hamburg Berengaria. Cherbourg George Washington, Cherbourg, Hamburg 27. avgusta: Berlin, Boulogne sur Mer, Bremen 28. avgusta: Olympic, Cherbourg Rotterdam, Boulogne sur Mer, Rotterdam 31. avgusta: Republic. Cherbourg, Hamburg PARNIK I Z ZNAKOM oznafil skppnl Izlet v Jugoslavijo. v - 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot «a potovanja na ogromnih oarnlklht Ue de France 1. aug.; 26. aug. (11 A. M.) 14.30 P. M.) PARIS 16. augusta; 2. septem. (1 A. M.); (10 P. M.) FRANCE 22. augusta; 8. sept. (Noon) (5 P. M.) NajkraJSa pot po telesukL Vsakdo J« v poaebnl kabini * vsemi modernimi udobnoa:*nl. — Pijuta in slavna fran-coaka kuhinja. isrtdnu nizka cena. Vpra&ajt« kateregakoli pooblaščenega agenta ali FRENCH LINE 1« STATE STREET NEW YORK, N. Y. POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov NAJSTAREJŠI PONAREJENI BISERI. Britski muzej fbo priredil razstavo egiptekih starin, na kateri bodo videti tudi najstarejši nepristni biseri. Našla jih ije Bruntonova odprava v badasnjskem. ozemlju čisto slučajno. Umrlo je v tem ozemlju neko dekle, pa so jo hoteli svojci navzlic predpisom pokopati v puščavi. Ko so kopali grob, so naleteli na staro egiptsko grobišče, v katerem so bili pokopani ljudje iz ubož-nejših sletjev. Bruntonova ekspedi-cija je odkopala kakšnih 800 grobov, ki segajo iz najstarejših časov okoli leta 5500 pred Kr. do dobe 11. dinastije. V grobovih so našli polno lončenih dzdeloikov in zelo spretno ponarejene bisere. V enem samem grobu jih je bilo na pr. 20,000 na kupu in delavka, ki jih je v Londonu nazn±2avaiLa na nit, je rabila za to več mesecev. Ker so tmefle zelo tanke luknioe, je morala to delo opravljati s posebno iglo. Te male kroglice so zelo spretne imitacije pravih biserov in zlatih kroglic. Napravljene so fes steklene mase, ki je prevlečena z grumijo podobno plastjo. Zlat sijaj so jim dajali talko, da so vložili zlato mrenico med zunanje steklene plasti CALIFORNIA Fontana, A. Hoehevar San Francisco, Jacob Laushln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. Safti* Salida, Louis CosUrllo Waisenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph B'.ish, J. Bevčlč, Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND Steyer, J. Černe Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Frank Gouže, Frank Pucelj Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia, Frank Hrvatlch MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panl&n Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderick NEW YORK Gowanda, Karl Strnisha Little Falls, Frank Masle 4 Ah CENA DR. KERKOVEGA BERILA JE ZN1ZANA Angleško-slovenskc / Berila XKVGUBB BLOTBfl B1ADKK) gtui MUM $2.— omo Barberton, John Balant, Joe Hltl Cleveland, Anton Bobek, Cbas. Karlinger, Jacob Resnik, Math Slapn.k, Frank Zadnik Euclid. F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain. Louis Balant in J. Kumše Nlles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Kikelj OREGON Oregon City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA Ambridge,-Frank Jakše Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro, vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan, čič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamln . Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe_ renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprivšek Midway, John Ž ust Moon Run, Frank Podmllšek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdlrc Steelton, A. Hren Unity Sta. in okolico. J. Skerlj. Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jov&n Willock, J. Peternei UTAH Helper, Fr. Krebs WEST VIRGINIA Williams River. Anton 8vet WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren Sheboygan, John Zorman WES T ALUS Frank Skok WYOMING Rock Springs. Louis Taucher Dlamondvllle. Joe Rollch hmrtnm c* »rt KNJIGARNI GLAS NARODA 11« West IB ItnM Ntw Irt Otty Vsak zastopnik Izda potrdilo sa svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda": Za eno leto «L; za pol leta $3.; za štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50. New York City je 97. eelo leto. Naročnina za Evropo t* 17. za celo leto.