2. štev. p°žtn'"a p'««™ v Ljubljani, sobota 10. januarja 1925. . p— LetoV. n ■ im GLASILO NARODNO -SOČI JALISTIČNE STRANKE. Uredaiitvo in upravni«vo: Ljub^amt, Oradižče kt. 7, kvo. Telefon itev. 77. Izhaja vsako soboto. Mesečna naročnina: za tnzemstvo 6 Din, za inozemstvo 8 Din. lnserati se računajo po velikosti. Cene so naveden 11"1 ' 1.......=.... v oglasnem delu. Za bratski sporazum. Volja vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev je bila, da se združimo v eni državi. Ta volja še danes obstoja, prav tako trdno kot leta 1918, ko smo se iz-izrekli za jugoslovansko državo pod takratnim regentom Aleksandrom. Volja po združitvi v eno državo ni bila prisiljeno, ampak svobodno izražena. Z ustvaritvijo Jugoslavije se nam je uresničil stoletni sen po državni samostojnosti. Jugoslavija je združila v svojih mejah krvne brate in obenem Je združila pokrajine, ki po svoji gospodarski in geografski strukturi predstavljajo že vso čase nerazdružljivo enoto. Ni je sile na svetu, ki bi nam lahko ubila našo vero v jugoslovansko državo, saj je ta vera naše življenje, naša bodočnost in naša ljubezen do narodne grude in naroda. Ljubezni do naše Jugoslavije nam ne morejo ubiti tudi oni, ki nam zagrenjujejo življenje v naši državi. Prepričanja smo, da je Jugoslavija večna, dočim so vsi tisti, ki hočejo rušiti domovinsko ljubezen, zapisani poginu. Na bratskem sporazumu je bila ustanovljena naša edinstvena država, na bratskem sporazumu mora biti tudi urejena naša država. Kot nam ni nihče diktiral, da se priključimo Jugoslaviji, tako nam nihče ne sme diktirati, kako si naj uredimo notranjost države. Ravno glede ureditve naše države je pa nastal spor, ki zavira razmah države in onemogočuje bratsko sožitje Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupni domovini. Spor je označen z dvema besedama: centralizem in avtonomija. — Za centralizmom se skriva hegemonija Srbov nad Hrvati in Slovenci, gospodarsko in upravno gospodstvo Beograda. Z avtonomijo so pa izražene težnje po svobodnem kulturnem razmahu Srl?ov, Hrvatov in Slovencev, po gospodarski osamosvojitvi posameznih pokrajin in po upravni decentralizaciji. Skoraj vsi Slovenci in Hrvati ter veliko število Srbov so se izrekli proti centralizmu. Zastopniki teh Slovencev, Hrvatov in Srbov so imeli tudi v zadnji narodni skupščini večino. Skupščina večine državljanov Jugoslavije je pa bila z intrigami razgnana in nadomeščena z neparlamentarno in diktatorsko vlado. Če bi bilo po pravici, bi morala še danes zborovati skupščina in pripravljati teren, da se izgladijo vsi spori, ki so nastali med Srbi, Hrvati in Slovenci radi nesoglasij pri notranji ureditvi naše države. Ljuba Davidovič se je pa moral vsled višje sile umakniti Pašiču in Pribičeviču. Narod je poklican na volišča, da odloči, ali je za centralizem, ali za decentralizacijo državne uprave, ali je za sporazum, ali proti sporazumu, ali je za Davidoviča, ali za Pašiča - Pribiče-viča. Seveda bi narod lažje povedal svojo voljo, če bi vodila volitve pravična vlada. Sedaj pa vodi volitve vlada, ki ne štedi z odredbami, ki so proti zakonu, so nasilne in nedemokratične. — Vendar navzlic temu mora narod izpovedati svojo voljo. Mora za vsako ceno in naj se potem še tako znaša z bajoneti zavarovani P. P. režim. Mora v interesu države! Če bi bila narodu odvzeta pravica, da izrazi svojo voljo, potem si jo mora pač sam vzeti. Volja ljudstva je suverena. Danes se že ve, kakšna je volja ljudstva: Ogromna večina jugoslovan- skih državljanov je proti P. P. režimu, je za Davidoviča in za bratski sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci. Ogromna večina je proti centralizmu in za ljudsko samoupravo. Ta večina naj gre samo na volišče in rešena je država skrbi, da jo opropasti režim, ki danes vlada v Beogradu. Kriza v grafični Industriji. Že v članku »Mezdno gibanje grafičnega delavstva« smo naglasili vpliv splošnega ekonomskega stanja v državi na krizo v grafični industriji ter povdarili, da je stagnacija, v kateri se nahaja vsa jugoslovanska industrija, kriva tudi zastoju v grafični industriji. — S tem smo označili pravzaprav le glavni vzrok, katerega vpliv pa vsekakor ne bi mogel imeti tako velikih posledic, kakršne pač danes občuti grafična industrija. Prevrat in narodna osamosvojitev je donesla v narodno gospodarstvo docela novo življenje. Zlata doba je zacvetela posebno grafični industriji, ki je bila postavljena pred hvaležno nalogo, zadostiti vsej ogromni, na novo nastali potrebi po tiskovinah, ki so jih nujno rabili državni in privatni uradi in podjetja. Pravtako je vzcvetelo kulturno življenje za grafično industrijo, ki je bila takrat pravzaprav šele v po-četku tehničnega razvoja, vedno nove zahteve, ki jim skoraj ni bilo moč povsem zadostiti. To zlato dobo je večina podjetij izkoristila, da so se tehnično izpopolnila ter gospodarsko utrdila. V tej dobi pa so se razumljivo pojavili tudi konjunkturni lovci, povojni dobičkarji, ki jih je mikal takratni ugodni položaj grafične industrije, ter se skušali s tem stanjem okoristiti. Grafična podjetja so rasla kot gobe po dežju. Sicer v Sloveniji ne v toliki meri, ker je bila grafična industrija končesijonirana, v tem večji meri pa po ostalih krajih države, kjer je tiskarska industrija nekoncesijoni-rana. Začela se je prav nestrokovnjaška eksploatacija interesentov, brez vsakega ,-1qaflLgnsleka na bližnjo bodočnost in na stanje, aujno sledi takemu postopku. * ^^rekmalu so pa grafični industriji od-v”Yila velika naročila državnih in privatnih uradov, Sol in podjetij. V industriji je nastal zastoj vsled slabega državnega gospodarstva in vsled slabih političnih upravnih razmer. S temi pojavi v zvezi je umljivo nastala tudi stagnacija na knjižnem trgu. Prva etapa krize v grafični industriji je bila tu. Kriza je bila tem občutnejša zlasti še vsled tega, ker se je število grafičnih podjetij neprimerno pomnožilo. Ta prvi udarec je zadel silno in povsem nepričakovano. Začeli so se z vseh strani poizkusi, da se položaj omili. Ali tu ni bilo sreče. — Vlada, ki ima v prvi vrsti dolžnost ščititi narodno gospodarstvo, je kmalu pokazala popolno nerazumevanje svoje naloge. Situacija, v kateri se je nahajala vsa jugoslovanska industrija vsled zgoraj omenjenih vzrokov, je silila glavni del preostalih odjemalcev grafične industrije, t. j. in- dustrialce, da so začeli iskati možnost, da na čim cenejši način zadoste že itak do skrajnosti decimirano potrebo po grafičnih izdelkih. In tu je storilo grafično podjetništvo usodepoln korak: spustilo se je na polje nedostojne in umazane licitacije na nižje. Da je bila nesreča še večja, se je pojavil v tem konkurenčnem boju jugoslovanskega grafičnega podjetništva nov skrajno opasen tekmec — nemškoavstrijska grafična industrija, kateri je tehnična dovršenost in spe-cijelni gospodarski položaj mudil tem večjo konkurenčno zmožnost. Kriza se je povečala in prešla v drugo etapo. Ta novi opasni tekmec bi bil na mah odstranjen, če bi imela vlada za jugoslovansko grafično industrijo količkaj uvidevnosti in jo zaščitila s primerno carino. To se ni zgodilo. Velika carina je bila pač nastavljena na surovine in materijal, ki ga grafična industrija potrebuje, in ki se doma ne izdeluje v zadostni množini ali pa se sploh ne izdeluje, ugodnost nižje carine pa je vžival uvoz dovršenih grafičnih produktov, zlasti knjig. Pozneje je poslala vlada sicer nekoliko uvidevnejša in je dvignila carino na merkantilne tiskovine in v malenkostni meri tudi na knjige, ali istočasno je dvignila tudi carino na surovine in grafični materijal, tako, da je ostal efekt skoraj isti. Tako smo doživeli, da se izdeluje v Nemški Avstriji ogromna množina grafičnih izdelkov in se jih uvaža v Jugoslavijo, naša grafična industrija pa preživlja vsled pomanjkanja naročil težko krizo. — Število brezposelnega grafičnega delavstva se veča z vsakim dnem. Kako je nemško - avstrijska grafična industrija izpodrinila jugoslovansko grafično podjetništvo in preplavila jugoslovanski trg, opažamo na vsakem koraku. Koliko ljubljanskih trgovin, industrijskih podjetij in založništev se dosledno poslužuje nemško - avstrijske grafične industrije pri svojih naročilih. Taka je slika položaja jugoslovanske graf. industrije in sedanjosti. Na podlagi tega bo tudi izgledi v bližnjo bodočnost strašno slabi. Po objektivni presoji vseh momentov kriza v grafični industriji še ni niti dosegla svoje kulminacije. Sedanji spor med grafičnimi delodajalci in delojemalci je celo grozil, da jo v veliki meri pospeši, zlasti, če bi prišlo do odprte borbe. Vendar je ta nevarnost bržkone prešla, ker so zadnja pogajanja prinesla med njimi precejšnje zbližanje. To bi bilo tudi želeti! Denitko. T" Ljuoa Oduiaoitit Razpust HRSS. NSS in klerikalci. Pod tem naslovom Je »Jutro« priobčilo članek, ki je samo toliko omembe vreden, da ponovno ugotovimo, da »Jutro« ni zmožno stvarne polemike z NSS in da je edino »Jutro« argument zavijanja in neresnica. Še nikdar ni NSS trdila, da je klerikalizem koristen za naše ljudstvo. Nasprotno. NSS je 'vedno povdarjala tako v resolucijah, kot na shodih in v javnih korporacijah škodljivost političnega klerikalizma, katerega zastopa pri nas SLS." Niti ene izjave iz vrst NSS ne more navesti »Jutro«, ki bi načelno zagovarjala klerikalizem kot tak. Nekaj drugega pa je, če smo povedali, da ni piškavega oreha vredna protiklerikalna, oziroma boljše rečeno farska gonja samostojnih demokratov. Da je naša trditev prvilna, dokazuje že samo dejstvo, da se pri nas klerikalizem vedno bolj širi in da vsa akcija samostojnih demokratov proti klerikalcem ni rodila niti najmanjšega uspeha. »Jutro« si naj zapomni, da samostojni demokrati ne bodo reakcijonarnega klerikalizma ubili z reakcijonarstvom, z gaženjem demokratskih načel, s terorjem in bajoneti. Napredna misel bo zmagala šele takrat, če se jo bo propagiralo in udejstvovalo s svobodo, socijalno enakostjo ii s pravim bratstvom, ki upošteva samo voljo in interes vsega ljudstva. Na vse te čednosti pa dosledno pozabljajo samostojni demokrati m jim je strankarsko profitarstvo začetek in konec politične modrosti. »Jutro« se raduje nad resolucijami naše bratske češkoslovaške soci jfilistične stranke. Zakaj te akademične radosti ne prenese tudi v prakso? JDS je bila že večkrat v položaju, da je odločevala v vladi. Zakaj demokratski ministri ne izvedejo v Beogradu ločitev cerkve od države, zakaj ne prekinejo diplomatskih stikov z Vatikanom? Od NSS ne morete zahtevati izvedbo protiklerikalnega programa, ker nima vlade v rokah, kot jo imajo samostojni demokrati. In še ena resnica je. Slovenskemu ljudstvu je zaenkrat podrejenega pomena neplodna samostojno demokratska farška gonja. Slovensko ljudstvo hoče najprej političnih svobodščin, hoče gospodarskega in so-cijalnega napredka. Ravno samostojni demokrati pa razumevajo svoje svobodomiselstvo na ta način, da so za politično diktaturo, za gospodarsko odvisnost od beograjskih bankirjev in za nadvlado posedujočih. Ali je potem čudno, če samostojna demokratska beseda o naprednjaštvu ne najde odziva med ljudstvom, ker je v resnici nazadnjaško!? Sicer so pa pri »Jutru« napisali članek o klerikalizmu in NSS samo zato, da so lahko povedali svojim maloštevilnim pfl-stašem, da hodijo NSS zastopniki h klerikalcem glede ljubljanskega mandata. Kot je svojčas lahko JDS zastopnik obiskal Jugoslovansko tiskarno, prav tako je .dovoljeno NSS, da to stori. Odločno pa bodi povedano »Jutru«, da se pri razgovorih z SLS ni šlo za afront proti »naprednjaštvu«, ampak samo za mandat v Ljubljani, ki bi naj ostal v naprednih rokah. Domišljavo »Jutro« če misli, da je gospod Mohorič edini naprednjak v Ljubljani! »Jutro« ne more navesti nobenega konkretnega dokaza, da je NSS dovolila katerekoli koncesije SLS. »Jutro« samo sumniči. Poklic »Jutra« je ta nečeden posel. »Jutro« se tudi zelo moti, če misli, da so volitve 8. februarja amen v očenašu za našo stranko. NSS bo ostala, če pri volitvah eventuelno tudi ne dobi niti enega mandata. Slabi pogrebci so pri »Jutru«. Vsak mesec enkrat pokopljejo NSS. Celo tako upoštevanja vredna je, da jo samostojni demokrati vsakih štirinajst dni vabijo za podporo in sodelovanje. Dokaz, da na »Ju-trovo« pokopavanje NSS, niti gospod minister Žerjav nič ne da. V prihodnji Številki objavimo kandidatno »listo bratskega sporazuma« s proglasom. Volilna vlada je s posebnim razglasom oz. obznano razpustila 1. januarja 15)25 Radičevo stranko. Po celi Banovini, v Dalmaciji, Bosni, Sloveniji — v vseh prečanskih krajih torej — vrže politične oblasti pre-Sskave pri pristaših razpuščene stranke. Glavne voditelje: dr. Mačka, Predavca, dr. Krnjeviča, Košutiča itd. so takoj zaprli In jih izroče sodišču. Hišne preiskave, so bile izvršene tudi pri dr. Lorkoviču, nekdanjemu predsedniku srbohrvatske koalicije v Hrvatskem saboru, dalje pri upokojenem rektorju zagrebškega vseučilišča dr. Poliču, pri dr. Bazali itd. Samega Radiča so v pon-deljek dopoldne aretirali v njegovem stanovanju v bivši Prpičevi palači. Vladi skoraj dnevno izdaja nekake vojne bolle-tine, kjer z veliko vnemo povdarja, i!a so se izvršile hišne preiskave v .Vojvodini, v Bosni, Dalmaciji, Sremu in Prekmurju brez vsakega incidenta in da se hrvatski '.:met, hrvatsko ljudstvo niti ne zmeni za te stvari. Resnica je, hrvatski narod je miren, hladen, — mrzel, da zebe! Nikdar nismo bili ne prijatelji, ne zagovorniki g. Stipice Radiča in njegovih metod. Vedno smo odklanjali njegove politične aspiracije in govoričenja o neki miro-tvorni čovječanski republiki in povdarjali osobito med duševnim in ročnim proletari-jatom na Hrvatskem, da je Radič za delovno ljudstvo hujše zlo od Pašiča. Vendar smo pa bili pri tem mnenja, da sq Radiča lahko onemogoči le s pošteno upravo in poštenim ravnanjem s hrvatskim ljudstvom. Proti Hrvatom se je nastopalo z vedno hujšim pritiskom in zapostavlje-njem. Ravno vsled pogrešue politike svoje-časne radikalno-demokratske koalicije je pri zadnjih volitvah tako narasel Kadit, vsled tega je danes on s svojo stranko dejansko reprezentant hrvatskega naroda. Vlada nastopa proti Radiču in njegovi stranki z raznimi obtožbami, ki ne morejo imeti verodostojnosti, ker so bazirane samo na zaključkih in domnevanjih brez pozitivnih dokazov. In še eno, vlada nastopi in razpusti stranko, ko je ta stranka vložila po svojih ljudeh kandidatske liste .skoraj v vseh okrajih. Kandidatske liste so na podlagi volilnega zakona od sodišč priznane in nihče jih uničiti ne more, ne sme po zakonu. Edino verifikacijski odbor novoizvoljene skupščine odloča o pravilnosti in pravo-močnosti pojedinih list in izvoljenih poslancev. Ako je torej Radič s celo svojo strankD, s celokupnim hrvatskim kmetskim ljudstvom, res boljševik in hoče razbiti našo skupno domovino, potem smo tudi mi zato, da se proti razbijalcem naše domovine nastopi s strogostjo zakona — a le, ako so dani dejanski dokazi, nepobitni dokazi, za to. A ker teh dokazov ni, ker nihče na svetu verjeti ne more gorostasnosti, da ne rečemo neumnosti, da hoče hrvatsko ljudstvo s silo razbiti našo državo, potem naj pomeni ta razpust samo partizansko nasilje partizansko eksultirane parlamentarne manjšine, ki je razbila parlament proti volji ogromne večine jugoslovanskega ljudstva in sedaj uporablja vsa sredstva, da sr s silo pribori pri volitvah večino. To pa je ono dejanje, ki je najhujše obsodbe vredno. Ne blagor države, ne zadovoljno in mirno sožitje Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupni, svobodni in pošteni državi, je ultima ratio naše volilne vlade, ne, nasilje nad celim hrvatskim narodom. Teror in ječe naj pomagajo P. P. vladi, da si med hrvatskim ljudstvom pribori nekaj mandatov. Interesantno pri celi stvari je dejstvo, da nosi obenana tudi podpise dveh Hrvatov iz bivšega Narodnega kluba dr. Šurmina in onega dr. Drinkoviča, ki je dne 12. maja 1921 v skupščini govoril proti ustavi, branil celo stališče Radiča in nato z enajstimi člani Narodnega kluba zapustil skupščino. Takrat branitelja ustavnih kulturnih in političnih pravic hrvatskega naroda, danes njegova izdajalca! Volina vlada je torej odločena s silo in teptanjem zakona nastopiti proti svobodnim volitvam in si na tak način pridobiti večino v novi skupščini. S tem bi bilo po koncepciji g. Pribičeviča spravljeno hrvatsko vprašanje z dnevnega reda in sveta sploh, češ, parlamentarna večina je tukaj, v tej je tudi par demokratskih »gospodov« Hrvatov in s tem je hrvatsko vprašanje »rešeno«. 2e 1. 1921 jx> odhodu Narodnega kluba so prečanski demokrati povdarjali, kadar so govorili med seboj, da so Srbi politično bolj žilavi, kakor Hrvati, radi tega, da se kakega ustavnega boja ni treba preveč bati, ker se bodo Hrvati v kratkem udali, ako bodo videli neizprosnost in odločnost Srbov. Ta argumentacija se je podkrepljevala s takozvano jugoslovansko »Či-njenico«, da je srbijanski kmet preživel zelo težko ustavno borbo pod Obrenoviči, a hrvatski kmet nima nobene politične šole in niti pojma o državi, ustavi, svobodi itd. S tb argumentacijo so tudi zmagali v demokratskem klubu in Pribičevič je bil priznan in uvaževan za specijalista za prečan-ske kroje. Dejanski je tudi on odločeval! Ta argumentacija je tudi sedaj bila odločilna, ko je vlada udarila po celokupnem hrvai-skem ljudstvu. In kakšne bodo posledice? Vsako nasilje rodi reakcijo. Za nas narodne socija-liste stoji nepobitno dejstvo, da se proti Hrvatom v naši državi vladati ne more In ne sme! In če bi tudi vsi Srbi in vsi Slo- venci bili edini in enotno strnjeni proti Hrvatom, bi pomenil tak poskus vladanja proti Hrvatom dejansko in politično blaznost. Ako pa gotovj srbski politiki mislijo, da je možno, da oni sami s pomočjo dveh ali treh hrvatskih in slovenskih takozvanlh »prvakov« morejo strahovati Hrvate in Slovence — je to še večja blaznost. Dejansko to ne pade niti na um nobenemu pravemu Srbu, da o srbskem ljudstvu niti ne govorimo. Ta namera je marveč samo pri gotovem krogu izvoljencev, ki so se zbrali okoli g. Nikole Pašiča in hočejo za vsal«) ceno izvajati najogabnejšo kapitalistično diktaturo nad celo državo, nad Srbi, Hrvati in Slovenci. Ta krog — prvotno samih radikalov — je dobil sedaj nov pritok samostojnih demokratov pod vodstvom Pribičeviča. Vsakega iskrenega jugoslovanskega rodoljuba boli udarec po hrvatskem ljudstvu. Sigurno je, da je s tem prepad med Srbi in Hrvati le še poglobljen. In če vprašamo, ali je to v korist Srbov, Hrvatov In Slovencev, ali je to v korist jugoslovanski ideji, dobimo pri resnem in treznem preudarku samo en odgovor in ta je: odločen ne! To je čutilo tudi hrvatsko ljudstvo — zato je bil mir povsod pri prvih aretacijah, zato vlada tudi sedaj povsod mir in red. To pa je znak in dokaz, da se hrvatsko kmetsko delovno ljudstvo zaveda odločilnega boja in mirno in samozavestno prenaša vse vladine ukrepe. Zaveda pa se tudi dejstva, da mu stoje ob strani vsi pošteni Srbi in Slovenci. Volilna vlada je zagrešila velik greh nad jugoslovansko idejo in nad našo domovino. Naloga vseli pravili Srbov, Hrvatov in Slovencev, vseh iskrenih Jugoslovanov in njih sveta dolžnost je, da napnejo vse svoje ile, da dobi P. P. volilna vlada na 1 dan volitev zasluženo plačilo. Izseljevanje v Francijo. Gospod dr. Ivan Dimnik, odvetnik v Krškem nam je poslal zanimivo pismo, v katerem popisuje, kako je prišlo do izseljeniške akcije rudarjev na Francosko. Gospod dr. Dimnik je velik prijatelj našega delavstva in kot tak prav posebno znan v naših rudarskih revirjih. V naslednjem prinašamo v izvlečku pismo g. dr. Dimnika. »Jaz sem po lanskem štrajku, ko je trboveljska premogokopna družba odpustila na stotine rudarjev, pomagal tem brezposelnim revežem, da so dobili sltlžbe na Francoskem. Enako sem pomagal lansko zimo vestfalskim Slovencem, katerih je hotelo priti na tisoče v domovino, kjer bi ne dobili služb, da so prišli na Francosko. Vsi rudarji, ki so mi pisali iz Francoskega, so se hvalili, da jim gre zelo dobro ter imam celo kopo takih pisem, ki so jih pisali rudarji meni ali pa svojim rodbinam, v katrih se hvalijo, da se morejo pri enem plačilu obleči od nog do glave, da jedo boljše kot komisarji v Jugoslaviji in da so celi gospodje. Letošnje polletje mi je dr. Benkovič, ko sem prosil, da bi sprejel brezposelne, ob lanskem štrajku odpuščene rudarje, ki še niso mogli iti v Francijo, nazaj v službo trbov. prem. družbe izjavil, da bo trbov. prem. družba reducirala cel obrat na tretjino, ter da se mora plačilo doklad rudarjem odpraviti. V skrbi za rudarje sem pisal >So-ciete Nationale d’ Immigration Agricole et Industrielle« v Pariš, da bi ona spravila rudarje, ki so brez sredstev, z brezplačnimi transporti na Francosko. Družba je mojemu predlogu ugodila rada, ker so z našimi delavci na Francoskem vsi rudniki zelo zadovoljni. — Imenovana družba jes- zaračunala delavcu hrano in vožnjo na Francosko 150 frankov, dočim stane potovanje, ako potuje delavec sam na svoje stroške blizu 300 frankov, Teh 150 frankov mora delavec vrniti ob mesečnih izplačilih, ako pa ostane pri rudniku 6 mesecev, dobi vrnjen cel znesek. Ako pa hoče iti delavec pred potekom 6 mesecev od rudnika stran, mora teh 150 frankov vrniti. Tudi delavci, ki so šli s transporti, so zelo zadovoljni ter Vam pošiljam od njih priloženo 8 pisem, iz katerih razvidite, da se našim rudarjem na Francoskem zelo dobro godi. Omeniti mi je, da je v premogovnih rudnikih položaj za rudarje mnogo boljši, kakor pa v železnih rudnikih ter da imajo le rudarji kopači zelo dobre plače, dočim pa imajo začetniki manjše plače. Rudar kopač dobi takoj v začetku 24 frankov, pozneje do 30 in več frankov; začetniki pa okolu 18 do 20 frankov. V železnih rudnikih pa imajo začetniki 16 do 17 frankov, kopači pa od 20 do 28 frankov. Koliko pomeni ta plača, je razvidno iz tega, da stane hrana in stanovanje dnevno 6 do 9 frankov. Za začetnike, ki niso vajeni rudarskemu delu, je seveda rudarsko delo težko, zlasti v železnih rudnikih. Nekaj takih začetnikov je pisalo domov, kako se jim slabo godi. To sedaj na divji način izkoriščajo komunisti in prijatelji trboveljske premogokopne družbe, zlasti »Julro< in »Narod«. Ta dva lista sta pred par meseci sama prinašala anon-se nekega inž. Dekleva ter vabila ljudi na Francosko. Kakor se sliši, se večini teh ljudi, ki jih je spravil na Francosko po vabilih »Jutra« in »Naroda i inž. Dekleva, res slabo godi ter mnogi niso dobili službe. Rudarji pa, ki so šli s transporti zgoraj navedene francoske družbe, so dobili vsi svoje službe m pišejo nazaj, da se jim dobro godi; izjemo delajo le oni, ki težkemu delu niso vajeni in ki to, kar zaslužijo, sproti zapravijo. — Jaz sem se udeležil v septembru 1924 ankete, katero je sklical glede izseljeniškega vprašanja v Zagrebu, minister dr. Behmeu. Ta me je naprosil, da naj predloge, ki. sem jih ustmeno stavil, pošljem njemu pismeno. Tem mojim predlogom je mniistarstvo sedaj ugodilo v tem, da bodo posredovale rudarjem službe na Francoskem brezplačno državne borze dela, ki bodo imele v večjih industrijskih krajih svoje poverjenike, da se bodo mogli ljudje, ki hočejo iti na Francosko, pri njih vpisovati ali pa potom njihovih organizacij. Vse bo stalo pod kontrolo delavske zbornice in ministarstva za socijalno politiko. Jaz sem hotel s prva doseči, da bi delavci po svoji enotni organizaciji ali po združenih svojih organizacijah vodili celo akcijo, da bi pri tem sami pregledali delovni trg ter da bi lahko t&in potoma sami začeli vplivati na zboljšanje svojega položaja. Moje delo je bilo ogromno ter sem je vršil brezplačno. Francoskim rudnikom in imenovani družbi sem pisal naprej, da odklanjam za svoje delo vsako nagrado. Le kolikor sem imel izdatkoy v zadnjih mesecih za francosko družbo, mi je ta povrnila te moje čiste izdatke in stroške, ki sem jih napravil direktno v njen prid. Da mi pa družba nagrade ali plačila ne Ivo vsiljevala, ko sem dal izjavo, da vsako nagrado odklanjam, Je pa vendar samo ob sebi umljivo«. K pismu g. dr. Dimnika še pripominjamo: Z izseljeniško akcijo je imel gotovo g. dr. Dimnik najboljše namene in dosegel uspehe, ki jih ne zbrišejo vsa natolcevanja prijateljev trboveljske premogokopne družbe in komunistov. Obznana na Hrvatskem. Vse opozicijonalne stranke so po svojih zastopnikih podale izjave, kjer se izrekajo proti nastopu vlade glede razpusta Radičeve stranke. Večinski blok je imel v Beogradu več sej, katerih so. se udeležili Ljuba Davidovič, cir. Korošec, dr. Krsteij, dr. Spaho in dr. Behmen. Radičevce je na seji večinskega bloka zastopal Bačinič in Pavle Radič. Večinski blok je razpravljal o korakih, katere napravijo protivladne stranke za slučaj, če bo vlada onemogočila glasovanje za Radičeve kandidatne liste. Med tem je HRSS že skoraj v vseh okrajih, kjer -misli nastopiti, vložila kandidatne liste. Sodišča so kandidatne liste potrdila. Takoj po razpustu HRSS je vlada ukazala zapreti vse vplivnejše Radičeve politične prijatelje. Najpreje so bili aretirani narodni poslanci dr. Maček, Predavec, dr. Kr-njevič, dr. Štefan Košutič in ing. Avg. Košutič. Pripomniti je, da je dr. Maček podpredsednik narodne skupščine in član državnega odbora ter ga kot take ga ščiti imuniteta. V pondeljek je bil aretiran v bivši Prpičevi palači Radič, katerega je našla policija v skrivni sobici. Večje število pristašev HRSS Je bilo aretiranih tudi v Subotici, Osijeku, kakor tudi v Bosni, Hercegovini in v Dalmaciji. V šibeniških zaporih se baje nahaja okrog 300 seljakov. Zemljorad-niki so v okolici Šibenika razdelili na tisoče letakov, v katerih se izrekajo proti preganjanju HRSS in obsojajo nastop vlade. Vladno časopisje trdi, da je policija zaplenila razne spise, ki težko obremenjujejo zaprte pristaše HRSS. Vendar pa doslej ni bilo objavljenega ničesar drugega kot neko pismo, ki ga je pisal znani Aleksandrov Radiču, v katerem mu označuje ime svojega zaupnika. V vseh krajih, kjer je razširjena HRSS vlada poln mir in ravnodušnost nasproti ukrepom PP režima. V inozemstvu je način vladnega nastopa proti HRSS napravil najslabši vtis. Volilno glbsnje. Vladni krogi razširjajo vesti, da je situacija za nacijonalni blok kar najboljša. Objektivni opazovalci pa poročajo iz vseh delov države, da je ravno obratno res. Že po naravi demokratično jugoslovansko ljudstvo z ogorčenjem obsoja teroristične metode PP režima. Tudi tam, kjer sta imela doslej gospoda Pašič in Pribičevič svoje najtrdnejše postojanke, prehajajo v opozicijo najboljši možje. Posebno deprimijoče pa vpliva na razpoloženje PP pristašev to, da je nacijonalni blok razbit in o kompaktnem nastopu radikalov in samostojnih demokratov niti govora ne more biti. V Sloveniji ne pojde n. pr. s tako-zvanim nacijonalniin blokom, razen J DS . in maloštevilne peščice dr. Zupaničeve ožje družbe — nihče. Tako v Ljubljani, kot v ljubljanskem in mariborskem volilnem okrožju enodušno izjavljajo radikali, da ne volijo JDS kandidatne liste. Radikali pravijo, da jih je JDS prevarila pri postavitvi kandidatov. Kar je radikalov na kandidatni listi JDS, prav nihče nima nobenega izgleda, da bi bil izvoljen. Socijalni demokrati v Sloveniji ne nastopijo enotno. Dr. Korunova — dr. Peričeva skupina kandidira zase in Bernotova skupina zase. Bernot bi bil za skupen nastop z dr. Korunom le pod pogojem, če bi njegovi prijatelji bili nosilci list v vseh treh volilnih okrožjih. Dr. Korun je odklonil Bernotov predlog. Vsled razdvojenosti socijalni demokrati ne dobe v Sloveniji niti enega mandata. Da ,je pri resnih volitvah preskrbljeno za humor, je znani Zagorski v Mariboru postavil lastno kandidatno listo. NSS vloži skupno s pristaši Davido-vičeve demokratske stranke listo bratskega sporazuma. Izgledi za velik uspeh list so kar najboljši, iz vseh krajev Slovenije prihajajo poročila, da lahko računa NSS ne samo z glasovi davl-dovičevih somišljenikov, ampak tudi z glasovi vseh naprednih Slovencev, ki ne soglašajo s politiko JDS. Proglas liste bratskega sporazuma bo objavljen začetkom prihodnjega tedna. V splošnem se lahko reče, da Je potek volilnega gibanja v Sloveniji izredno miren. S tem pa še ni rečeno, da izostane ostra volilna borba. Kako tudi? Saj so sedanje volitve izredne važnosti za bodočo državno politiko! VOLITVE. Zares originalna volilna kampanja. Gospoda okrog >Jutrana in bo sklicana najbrže 20. t. m. NEMČIJA. Zavezniške vlade so sporočile nemški vladi znani sklep, da ostane kdln-ska cona še nadalje zasedena, ker Nemčija ni izpolnila določb versaillske mirovne pogodbe, ki se tiče razorožitve. Nemčija je na noto zavezniških vlad odgovorila, da je neopravičena in da ji manjka vsak dokazilni materija! Novo izvoljeni nemški državni zbor je imel svojo prvo sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da se državni zbor od-godi za toliko časa, dokler ne bo sestavljena nova vlada. Nedolgo temu na svobodo izpuščeni .Hitler je trenotne politične zmede v Nemčiji izrabil v to, da je vprizoril v Monakovem puč s svojimi oboroženimi pristaši. Z geslom, da hoče ljudstvo oprostiti berlinske »Sodome in Gomore«, je s 600 možmi in s pomožnimi četami raznih nacijonalnih organizacij v Monakovem zasedel vsa javna poslopja iššt in proklamiral novo vlado, v kateri so general Ludendorff, general Lossov, Seiffer in kot politični svetovalec Hitler. Puč se lahko smatra že v naprej za ponesrečen. Zadnje volitve v državni zbor so jasno pokazale, da Hitler ln Ludendorff nimata ljudstva za seboj. — Tudi zavezniške vlade bi takoj intervenirale, kakor hitro bi smatrale, da bi bil Hitlerjev nastop dalekosežnejšega pomena. MIROVNI DOGOVOR NE VELJA ZA MADŽARE. Mihael Karoly. V utemeljevanju razsodbe se madž. kraljeva kurija v zadevi zaplembe premoženja grofa Mihaela Karelyja opira na to, da določbe trianonskega mirovnega dogovora, v smislu katerih se ne sme nikogar preganjati radi njegovega političnega udejstvovanja tekom svet. vojne, ne veljajo za ta slučaj. Karoly je baje zakrivil verolomstvo In razžanljenje veličanstva. Karoly da je baje s svojimi govori izvrševal razrušujoč vpliv na bojno fronto, da je izsilil od kralja svoje imenovanje ministrskim predsednikom m da si je prilastil najvišje pravice vrhovnega gospoda vojske z svojim pozivom k odložitvi orožja. Kralj da se je v posledici to situacije odrekel vladi, toda prestolu se v resnici ni odpovedal. Kurija je v revizijski obravnavi ugotovila stroške precesa za tožitelja na tisoč milijonov kron, za zastopnika obtoženci grofa Karolyja na dva tisoč milijonov m za kuratorja premoženja grofa Karolyja na sto milijonov kron. /Ht A VUtN J HM VESTNHK Jx osrednjega tajništva NSM. V smislu sklepa seje zastopstva NSM z dne 21. decembra 1924 se vrši dne 15. in 16. avgusta 1925 v Ljubljani kongres narod-nosocijalistične mladine. 2e sedaj moramo pričeti s predpripravami, da bo ta kongres res mogočna manifestacija naše misli, izraai naše moči in vemo zrcalo naše duševne sile in našega dela. V vseh organizacijah naj se delo podvoji, potroji, predvsem pa — poglobi. S kongresom proslavimo istočasno 40 letnico Pulpanovega rojstva. Gledd ostalih Oklepov seje zastopstva NSM, v kolikor se tičejo gospodarske osamosvojitve organizacije, se izdelujejo statuti, oziroma pravilniki, ki se bodo poslali posameznim organizacijam v pretres. Ponovno opozarjamo na zadnjo okrožnico. Statističnega pregleda članstva nismo mogli objaviti edino vsled lega, ker nam niso vse organizacije poslale zahtevanih podatkov. Brezplačen Srbo-hrvatski tečaj priredi »Bratstvo« v Mariboru. Prijave se sprejemajo do 8. januarja v društveni gostilni »Jadran«, Rotovški trg štev. 2 vsak večer od 7. do 9. ure. Bratstvo v Zagorju priredi svoj drugi letni občni zbor »Bratstva« v nedeljo dne 18. jan. 1924 v društvenem lokalu s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsed- nika br. Vinka Drolca. 2. Poročilo tajnika br. Franjo Juvana mlj. 3. Poročilo blagajnika br. Mirka Savška. 4. Poročilo drame br. Juvana Fr. načelnik drame. 4. Poročilo zborovodje br. Ludvika Mlakarja « taiabu- raškem zboru in o društvenem sekstetu. 5. Poročilo dv. gospodarja, pov. br. Alfonz Keršnik. 7. Poročilo o skavtih in o društvenem praporu poroča br. Medvod Andrej. —■ Več v prihodnji »N. P.«. — Bratstvo v Zagorju priredi sestanek vseh treh društev Bratstva: Loke, Kotredež in Zagorje v nedeljo dne 11. jan. 1925 ob 3. uri popoldan v društvenem lokalu »Bratstva« Zagorje. Opozarjamo vse članstvo, brate in sestre iz Lok, Kotredeša in Zagorja, da se sestanka sigurno vsi točno udeleže. Dnevni red: I. reduciranje naših bratov pri Rudniku T. p. d. Zagorje. 2. Delavska zbornica in proletarska mladina. 3. Rudniški vajenci, obrtna zadruga. (O vseh teh točkah poroča brat Drolc.) 4. čevljarski tečaj. (Poroču br. Ludvik Mlakar.) »• Zensko vprašanje. (Poroča sestra Anica Kosmus.) 6. Razno. Vsak bral in sestra naj agitira, da se sestanka vsi udeleže. Bratstvo v Zagorju ob Savi se zahvaljuje vsemu cenjemu občinstvu in vsem zunanjim delegatom za številen obisk pri krasni prireditvi »Silvestrovega večera«, V?em sodelavcem pri prireditvi najiskrenejša bratska zahvala za sodelovanje. Posebno se moramo zahvaliti 8■ Koroščevem orkestru, ki je žel obilo priznanja. — Odbor. Premog trbOVCrnonnalJskl! drva, koks, oglje, šleziiske brikete do- Hiriia« uubuana, Kr«i|a bavljaj)'*** *J**■ Petra trg 8, tel. 2*0-Plačilo tudi na obroka. M JTMM Krajevna organizacija NSS v Mariboru ima za časa volilne borbe vsako soboto v dvorani pri »Jadrunu« ob 8. uri volilni sestanek. Konferenca NSS za gorenjsko okrožje. V nedeljo 4. t. m. popoldne se je vršila na Jesenicah konferenca vseh naših organizacij gorenjskega okrožja, ki je v vsakem pogledu sijajno uspela. Prišli so zastopniki z Jesenic, Blejske Dobrave, Bleda, Bohinjske Bistrice, Radovljice, Kranja, Tržiča In iz Škofjeloke tako, da so bili obširni prostori pri Ravhekarju popolnoma zasedeni. Konferenco je vodil strankin podnačelnik tov. Rudolf Juvan, ki je najprej podal izčrpno poročilo o vseh predpripravah za naš nastop pri skupščinskih volitvah ter končno pojasnil sklepe zbora zaupnikov in osrednjega izvrševalnega odbora. Razpravljalo se |; o kandidatih za radovljiški, kranjski in kam niški okraj ter so bili vsi predlogi spretni soglasno. Konferenca je trajala od p 't do pol 7. ure zvečer nepretrgoma, kar je dokaz velikega razumevanja naših tovarišev ' za strankino delo in za bližajoče se volitve. Zbor ljubljanskih zaupnikov NSS. V petek 2. t. m. se je vršil v prostorih bivše restavracije Narodnega doma zbor ljubljanskih zaupnikov NSS, kateremu je predsedoval v imenu okrajnega odbora tov. Rudolf Est. Na zboru je tov. Rupnik poročal o našem nastopu pri skupščinskih volitvah m o predlogih za kandidate, na kar je sledila debata in so bili vsi predlogi okrajnega odbora soglasno sprejeti. Zbor zaupnikov je o;,lro obsodil lažnjivo pisanje nasprotnega časopisja in soglasno sprejel naslednjo resolucijo. »Zbor ljubljanskih zaupnikov zbranih na sestanku dne 2. januarja t. 1. soglasno zavrača lažnjive trditve tiska JDS. češ, da nasprotuje načelstvo NSS vstopu v »Nacijo-ualni blok« in ugotavlja, da j» temu vstopu enodušno nasprotoval celokupen zbor NSS, ki se je vršil 14. decembra 1921. Zbor ljubljanskih zaupnikov se popolnoma stri- nja z delovanjem načelstva stranke, kateremu izreku popolno zuupanjc. Resolucija je bila z odobravanjem soglasno sprejeta. Po debati o preddelu za bodoče volitve, je predsednik zaključil lepo uspelo zborovanje. — Blagajnik krajevne organizacije eelj- ske prosi tudi tem potom vse spoštovane tovariše, da storijo svojo dolžnost, ko jih obišče nabiralec udnine z nabiralnim imenikom. Zavedajte se, da je potreba enkrat na leto napraviti red ter.odšteti malenkostni prispevek. Zaradi tega pričakujemo, da bodo vsi člani sprejeli nabiralca — tovariša, ki vrši svoj posel hvalevredno in požrtvovalno, dobrohotno. Potrebno je, da tozadevno spravimo račune v red in izročimo i centrali dolžni prispevek, ki jej gre. Upamo, da ne bode nikdo malenkosten in občutljiv ter da bode vsak rad storil svojo dolžnost. — Članski sestanki v Celju. Opozarjamo vse brate člane ponovno, da se vrši vsako soboto zvečer ob 8. uri članski sestanek v hotelu Balkan. Članstvo prosimo, da se teh sestankov redno udeležuje, ker se imamo z ozirom na predstoječe volitve vsakokrat mnogo važnega pogovoriti in se le na ta način odboru, oziroma funlccijonarjenv, ki vršijo vse priprave in dela za volitve, težavni in odgovorni posel v marsikaterem oziru olajša. Bratje, zavedajte se važnosti tre-notka, ki je pred durmi in žrtvujte sedaj Se teh par tednov kar je mogoče, da bode naša udeležba pri volitvah častna. Volilni shod priredi Celjska organizacija v soboto dne 24. januarja 1925. Na istem bode govoril nosilec liste za volilno okrožje Maribor - Celje in srezki kandidati Celjskega okrožja. Tovariši 1 2e danes Vas opozarjamo, da je nas vsakega sveta dolžnost, da se tega velikega volilnega zborovanja udeležimo polnoštevilno. Odredite si tako, da sigurno lahko pridete tudi vsi Savinjčani in šaleščani, kakor tudi iz okraja Laško - Brežice in Šmarje - Konjice. lz Zagorja. Premalo so znane javnosti razmere v tukajšnjem premogokopu, odkar je zasedel ravnateljski prestol pri T. B. P. Čoh - Slovan ing. F. Loskot, kateri pa s svojini nesocijalnim postopanjem prekaša celo svoje bivše kolege na tem mestu. Gospodje nacijonalisti, danes lahko vidite, da nas ta gospod ravnatelj hujše šikanira z svojimi metodami kot prejšnji ravnatelji po rodu Nemci, Madžari itd. Imenovani gospod ni vedel početi nič boljšega, kot da je začel premeščati delavce iz pisarn v jamo, iz delavnic v jamo in drugače. Svetujemo g. Loskotu, da naj bo uvidevaejfii, sicer se bomo z njim pogovorili pozneje na drugem mestu. Priporočali bi T. P. I)., da se zanima raje za to, kakšna stanovanja imajo rudarji, kako žive in kako trpe. Nič čudnega ni, če komunizem polagoma zopet vstaja. T. P. D. ga sama ustvarja. Ublažite razmere, dajte delavstvu poštenega kruha in konec bo komunizma. Občni zbor Narodno socijalne strokovne zvezo na Jesenicah. V nedeljo 4. t. m. dopoldne se je vršil v prostorih gostilne Ravhekar redni občni zbor podružnice NSSZ na Jesenicah. Zborovanje se je vršilo pod utisom podružnične petletnice ter Je bilo navzočih nad šestdeset članov. Občni zbor je vodil podpredsednik tov. Frbežar, ki je podal obširno poročilo, katero je bilo z odobravanjem sprejeto. Na to je poročal tajnik br. Božič, ki je temeljito orisal delovanje podružnice v pretečenem letu, iz katerega poročila je bilo razvidno, da je jeseniška podružnica zelo napredovala, tako po številu članstva, kakor tudi po svojem delu. Blagajniško poročilo je podal blagajnik br. Lausegar in je bilo tudi iz tega poročila posneti, da se nahaja podružnica tudi v lem pogledu v jako dobrem stanju. V im^nu osrednjega vodstva je na to poročal predsednik NSSZ br. Rudolf Juvan, ki je čestital podružnici na njenem velikem napredku. Opozarjal je na letošnji strokovni kongres, ki se 1)0 vršil na Jesenicah in na katerega bodo prišli tudi zastopniki Češke Obec Delnicke iz Prage ter priporojal, da se jeseniška podružnica dostojno pripravi na ta kongres, na katerem bomo najlepše proslavili svoj prvi jubilej t. j. petletnico obstoja jeseniške podružnice. Poročal je na to o skrokovnem gibanju v obče ln o važnosti strokovnih organizacij ter ugotovil KINO,IDEAL predvaja od četrka 8. do vštevši sobote 10. moderno salonsko dramo ON, ONA, ONO v nedeljo 11. t. m. pa do srede 14. t. m dražestna . LUCY DORA! N E v moderni drami »Plamen strasti«, v tej drami sodelujejo tudi še igralci Johanes Rieman, Hans Albers, Uka Griimig in Trude Wessely. uspehe našega dela na Jesenicah od ustanovitve podružnice do danes. Pri na to vršečih se volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: predsednikom br. Lojze Frbežar, v odbor pa sledeči bratje: Šorli Matej, Globočnik Andrej, Potočnik Franc, Zupan Tine, Grošelj Anton, Tičar Ivan, Erbežnik Ivan, Smolej Ivan in Lausegar Ciril; namestnikom pa Pikon France, Jamar Lfj-nard in Tavčar Julče; pregledovalcem računov sta bila izvoljena Štravs Franc in Lausegar Rado. Pri slučajnostih se je predvsem izvolil zaupniški zbor, na to pa je predsednik osrednjega vodstva izrekel iskreno zahvalo dosedanjemu tajniku br. Lojzetu Božiču za njegovo res požrtvovalno in nesebično delo v podružnici ter se v bratskih besedah poslovil od njega, ko odhaja v vojaško službovanje s željo, da bi čimpreje zdrav in čil zopet prišel med svoje jeseniške brate in prevzel funkcije naprej. Zborovanje je bilo zaključeno v splošnem navdušenju ter je občni zbor ponovno dokazal, kako zelo napreduje strokovna zavest jeseniških narodno-zavednih delavcev. Občni zbor podružnice NSSZ ua Blejski Dobravi. Isti dan se je vršil tudi občni zbor podružnice NSSZ na Blejski Dobravi, ki je bil tudi prav dobro obiskan in kateremu je predsedoval predsednik br. Stankovič. Po njegovem poročilu sta poročala br. tajnik in blagajnik, katerih poročilo je bilo z odobravanjem in soglasno sprejeto. Na to pa je poročal v imenu osrednjega vodstva predsednik br. Rudolf Juvan, ki je v daljših izvajanjih podal splošno sliko delavskega pokreta v Sloveniji in dokazoval potrebo naše strokovne organizacije. Pri volitvah je bil izvoljen predsednikom br. Legat Anton; v odbor pa sledeči bratje: Jakopič Janko, Štraus Leo, Bratuš Jakob, Art-nik Jože, Žirovnik France, Talar Peter, Zajc Avgust, Krmelj Anton in kot namestnika Šivic Ivan ter Artnik Edvard. Pregledovalca računov pa Artnik Ivan in Smolnikar Albin. Na to se je razvila obširna razprava o raznih aktuelnih in notranjih zadevah podružnice ter se je izrekla dosedanjemu predsedniku br. Stankoviču prav iskrena zahvala za njegovo večletno delovanje ter je obljubil, da bo tudi v bodoče delal z vso silo za procvit in napredek naše organizacije. Kakor jeseniška, tako se tudi podružnica Blejska Dobrava popolnoma zaveda svoje vzvišene naloge ter z veseljem ugotavljamo, da so naši gorenjski delavci na pravi poti za dosego svojih ciljev. Vsem podružničnim odborom NSSZ! Ponovno naprošamo vse odbore, da nam takoj dopošljejo obračune za leto 1924., da zamoremo pri centrali zakljhčiti račune. Tudi prosimo vse podružnice, da nam pošljejo kratek opis njih delovanja v minulem letu. To smo že z okrožnico naprosili, vendar pa se vse podružnice še niso odzvale tej okrožnici. Opozarjamo tudi na novo okrožnigo, ki jo prejmejo podružnični odbori v najkrajšem času. V7J77JP. HOVMCE - CENJENE NAROČNIKE, kateri so še vedno v zaostanku z naročnino za preteklo leto, nujno prosimo, da se takoj poslužijo položnice, ki so jo prejeli s prvo številko v decembru l■ l. Neprijetno nam je že neprestano opominjevanje. Vsakdo bi pač moral imeti toliko moralne zavesti, da izpolni svojo obveznost tudi brez opominjanja. Da je nekaterim 'naročnikom dolg narasel na znatni znesek, ni kriva uprava, temveč vsak sam, če ne mara plačevati naročnine sproti, ko dobi položnico. Sedaj je skrajni čas, da uredimo svoje račune, ne delajte nam težav. Poravnajte vsi takoj zaostanke, kakor tudi tekočo naročnino! * — Kralj in kraljica sta 6. t. m. došla na Bled, kjer ostaneta čez pravoslavni božič. — Porast naše valute zunaj in draginja doma. Naša valuta se je rapidno dvignila, tako da je notirala v Švici te dni žo 8, pa tudi v Ameriki se je uveljavila. Politiki močne roke in njihovo časopisje se zmagoslavno trkajo na prsa, kakor bi porast naše valute šel na rovaš politike nasilja. Da temu ni tako, to bo pokazala že bližnja bodočnost. Porast valute je povzročil siaš izvoz. To dokazuje dejstvo, da pri nas doma vzpri-čo dviganja valute raste draginja. Podražil se je kruh, prav občutno pa moka in tudi druge potrebščine. Kaj nam pomaga dobra valuta, ako pri .tem še bolj stradamo. — Novi listi. — Ob volitvah rastejo novi listi kakor gobe po dežju. V Novem mestu je pričel izdajati neki Murn »Republikanske novice«, ki bodo izhajale mesečno. To je organ druge republikanske stranke v Sloveniji. Katera je prava republikanska stranka nam ni znano — ali Pre-peluhova ali Murnova? — Dalje je pričel g. dr. Zupanič izdajati poseben list »Samouprava«, ki je glasilo najnovejše radikalne stranke, ki jo je gospod z 22. pripadniki ustanovil v Ljubljani. — Na drugi strani pa bo prvotna radikalna stranka zopet začela izdajati »Radikalski Glasnik«. — Znižanje prispevkov za zavarovanje delavcev pri okrožnem uradu so baje sklenili v Zagrebu s soglasjem ministrstva za socijalno politiko. — So pač volitve in delavstvu je treba natrositi peska v oči. Radovedni smo, kako bodo gospodje nakladili razliko od 6 na 5% zavarovalnino. Najbrž zopet pri zdravilih in pri bolniških prispevkih. Saj delavec ni nikdar — »resno bolan«!!! — Novi bankovci. — Te dni pridejo v promet novi bankovci po 100 Din, ki bodo tako veliki, kakor so stari srbski bankovci po 100 Din. — Kdaj se vzamejo iz prometa sedanji bankovci ni znano. — Na naslov poštnega ravnateljstva. — Krajevna organizacija NSS v Mariboru, nas obvešča, da naši naročniki v Studencih pri Mariboru zelo neredno prejemajo »Novo Pravdo«. — Tako je n. pr. božična številRu, ki bi jim morala biti brezpogojno dostavljena v sredo 24. decembra, zadnji čas pa 26. decembra, — sploh' izostala. — Mi sfmo zadevo v upravi preiskali in ugotovili, da je bil list na vse naslove v Studencih od-poslan. Z ozirom na nanovo urejeni naslovni materijal, je vsaka taka pogreška v upravi izključena. Mogoče, da so se zopet pričele na pošti dogajati stvari, ki so nam znane izza časa, ko je prvikrat začelo razsajati strupeno strankarsko razpoloženje gotovih zapeljanih ljudi po državnih, uradih. Zakaj je bil red dosedaj in zakaj je postal nered ravno zopet sedaj? To dejstvo pove vse! Gotovo je, da ne bomo živeli vedno v volilni dobi in da se bodo morale želje vseh ljudi enkrat upoštevati. Na to opozarjamo tudi naše poštno ravnateljstvo. — Važno za invalide! — Vlada je odobrila naredbo o razdelitvi podpore v iznosu 100 milijonov dinarjev našim vojnim invalidnim. Uredba določa izplačalo v .odstotkih po nesposobnosti za delo. Samo za invalide oficirje bivše srbske in črnogorske vojske je napravljena izjema. Ti bodo dobili veliko večjo 'podporo, kakor drugi. — Zakaj to, in če že mora biti, če je to utemeljeno, zakaj se ni upoštevalo pri tem tudi moštvo? — K železniškim nesrečam na Silvestrovo. Na Silvestrov večer so se zgodile kar štiri nesreče na železnici, med temi ena v Sloveniji na postaji Sava, druga bolj tam na jugu. Veliko škode je nastalo v Novi Gradiški, kjer sta trčila dva vlaka in pri drugi, kjer je vlak zavozil v druge .stoječe vozove. Na Savi je vlak skočil s tira. Na progi Bi-hač-Novi se je utrgala velika skala, ki je poškodovala tir. — Piavijo, da človeških črtev ni. — Zalo pa pravijo, da so te nesreče zakrivili pijanci železničarji. Poslušal je nekdo tak pogovor v gostilni, kjer so sedeli za mizo rejeni ljubljanski veljaki, ki še niso okusili pomanjkanja in trpljenja in ki se tako radi ponašajo z delom za blagor ljudstva v znamenju jugoslovenske demokracije. — Rajši bi naj bili tiho ti lažide-mokrati, ali pa naj bi bili rekli, da so bili ti železničarji lačni, tako lačni, da se jim je delala tema. To bi držalo! — Največji most v Evropr bomo imfeli pri nas. Gradil se bo med Pančevom in Beogradom. Most bo dolg vsega skuj)aj 1500 metrov in bo zgrajen tako, da bo imel uve nadstropji. Železa bo v njem 30.000 ton. — Most bo veljal nad 600 milijonov dinarjev. — V Ljubljani pa dobimo za volitve najmodernejši kanal sveta. Ob obrežjih Ljubljanice bo pravcati raj, zasajena bo v njem vseprek posebna leska, na kateri bodo cveteli — cekini. — Tako poročajo vladni listi sedaj — ob volitvah. — Mednarodna razstava v Parizu. V času od aprila do oktobra se bo letos v Parizu vršila mednarodna razstava, kjer bo častno zastopana tudi naša industrija. Kdor bi se te razstave hotel udeležiti, naj to sporoči našemu uredništvu. Ljubljana. Kongres državnih nameščencev. — Savez organizacij državnih nameščencev je sklical za 11. in 12. januarja v Ljubljano kongres državnih nameščencev. Kukor poročajo iz Beograda je sedaj sklicani kongres preložen na nedoločen čas. — 0 pristnosti vina, ki se toči po Ljubljani bi bilo dobro, ako bi se prepričala pristojna oblast. — Gre se pred vsem za blago, ki nosi provenienco izven mej naših vinskih goric. — V Ljubljani se toči ponekod prava brozga. PIONIR. V slavnostni dvorani ljubljanske univerze se je dne 5. t. m. osnovala organizacija, ki utegne v kratkem zavzeti važno postojanko! v našem kulturnem pokretu. lz skromnega »Društva nameščencev avtonomnih socijaluili zavodov« se otvori nova organizacija pod nazivom: »Pionir« — društvo javnih in poklicnih delavcev socijatnega zavarovanja«. — Namen novemu društvu je, da unese v slovensko javnost, zlasti gospodarsko, ono zanimanje za socijalna vprašanja vseh panog, ki ga je pokazala češkoslovaška javnost povodom parlamentarne raz-j>rave glede zakona o socijalnem zavarovanju, skratka: dvigniti ves problem na višji nivo v znanstvenem in praktičnem oziru. Statute in program bomo še na tem mestu podrobneje razmotrivali in objašnjevali. Pripomnimo, da pristopajo lahko kot člani k novemu društvu posamezne osebe, ki javno ali poklicno delujejo v socijalni stroki, kakor tudi cele korporacije, ki se praktično udejstvujejo na tem polju. Interesenti bodo glede pristopa še izrecno upozorjeni in povabljeni, ko prične društvo z rednim poslovanjem. Organizacija je golo strokovna in znanstvena ter odkiauja v naprej vsak sum kake politične primesi. Akcijo in program novi organizaciji je pq najboljših inozemskih virih zamislil g. Ivo Štempihar, bivši načelnik oddelka v Pokojninskem zavodu za nameščence, ki je javnosti deloma znan že po številnih publikacijah socijalnopolitične vsebine. V svrho konšlfituiiranja organizacije je bil izvoljen sedemčlanski akcijski odbor, čegar član je javnosti tudi že znani socijalno-zavarovalui publicist dr. Joža Bohinjec, podravnatelj v Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Pripomnimo, da vlada v Zagrebu za novo organizacijo živahno zanimanje. Maribor. — Vprašanje na dr. Pivka, nosilca liste Nac. bloka v Mariboru. Splošno se smatra, da ste poštenjak. O tem tudi mi ne dvomimo, pač pa upravičeno trdimo, da ste pokazali veliko slabost, ker ste se uklonili PP režimu in postali njegov agitator kot nosilec kandidatne liste za mariborsko volilno okrožje. Znano Vam je, da se od državnih uradnikov in sploh uslužbencev zahtevajo podpisi za Nac. blok in da je besedilo do-tičnih listov tako, da kdor podpis odkloni, lahko pride v nevarnost, da se ga bo smatralo za protidržavnega elementa, kajti tam je izrecno rečeno: »Izjavljam, da sem pristaš jugoslovenske državne misli« itd. . . . Torej to je atentat ua svobodo prepričanja, da si večjega ne moremo misliti. Vprašamo dr. Pivka, ali se kot poštenjak in svobodomislec, za kar se je vedno prišteval, strinja s tem, da Nac blok kot vladna stranka na tak nemoralen način sili državne uslužbence, da glasujejo za koruptni in državi škodljivi režim? Za nas je ta odgovor važen, kajti ako se s takim postopanjem strinjate, Vas ne moremo smatrati več za poštenjaka in svobodomisleca, najmanj pa za kremenitega in neustrašenega značaja, kar bi moral biti vsak Sokol. Zato se tudi ne bodete smeli čuditi, ako bomo z Vami postopali tako, kakor taki možje po pravici zaslužijo. — Predavanje tov. dr. Rostoharja univerzitetnega profesorja iz Brna, ki ga je imel v mariborskem »Bratstvu« o socijaliz-mu, je krasno uspelo, ker je tov. predavatelj pokazal ta važni problem z vseh strani, svetlih in temnih. Navedel je tudi mnogo slučajev iz Čehoslovaške, ki dokazujejo kako daleč so že bratje Čehi pred nami na tem polju. Na koncu predavanja, ki mu je sledilo burno odobravanje, je sledila debata. Tov. profesorju smo zelo hvaležni in le želimo, da bi nas še večkrat razveselil s svojim poscitom. V--J .. * * .............. Našim rodbinam priporočamo našo pravo domačo KOLINSKO CIKORIJO, izvrsten pridatek za kavo. Celja. — Jugoslovanska hranilnica in posojilnica v Celju ojsozarja vse prizadete, da v kolikor se to še med časom ni zgodilo, da poravnajo svoje obveznosti v lastnem interesu, ker ne bi nikomur mogla prizanesti z neprijetnimi posledicami. Vlagatelji se lahko s svojimi vložnimi knjižicami zglasijo vsak dan dopoldie v pisarni, da se jim pripišejo kapitalizovane obresti. Poštno-hranil-niške položnice so brezplačno vedno na razpolago. Pri tej priliki ponovno vabimo vse cenjene člane in prijatelje, da se svojega zavoda zaupno jmslužujejo. Odbor se vestno trudi, vstrezati vselej in vsakomur kolikor najbolj mogoče. Agitacija. Poroča se nam, da vabi proti volji kmetov usiljeni kandidat gospod advokatski končipijent dr. Jaka Hodžar na svoje volilne sestanke tudi naše somišljenike. Mi to lahko razumemo, da mu je tega treba, kajti kmeti Hodžarja ne marajo, celska in okoliška nemškutarija mu sedaj tudi fige kaže, čejirav si je pri občinskih volitvah brusil za nje pete in akoravno za isto še naprej šmira giftno krotoi pyod strupenim imenom »Celjskih Novic«. Treba je torej iskati volilnih krogljic drugod. Pa ne boš Jaka na račun drugih po Beogradu krokal, kajti kmetje so si brco dobro zapomnili. Podsreda. — Sin umoril očeta in sestro. — Pred novim letom je v Podsredi izvršil Leopoid Dobravc zločin nad svojim očetom in sestro. Oba je umoril s sekiro, dobesedno jima je presekal glavi, sestro je povrh še zabodel z nožem. Vzrok: domači prepiri radi posestva, ki ga je od očeta hotel imeli oženjeni sin — morilec, a ga je oče med prepirom in tožbami izročil hčeri. Trbovlje. — Nov občinski gerent v Trbovljah. — Gospodje niso našli primerne osebe v Trbovljah, ki bi bila sposobna za gerenta. Šli so ponj v Rimske Toplice. Zakaj' to? — Ali res noče noben demokrat v Trbovljah več ])arirati? Ali je res, da samo na ta način lahko zavlečete občinske volitve, ki so bile že razpisane zu 1. marca. — Novemu gospodu gerentu želimo obilo1 sreče pri zavlačevanju. Za naše delavstvo je vse eno, kedaj bodo volitve — naši računi so že davno sklenjeni. To naj vsa demokratska gospoda z gerentom vred vzame kar na znanje. Odločevalo bo ljudstyo, ne pa Trboveljska družba in njeni poslušni pandurji. Mi tej gospodi ne bomo šli na noben Um! — Brezsrčnost. Trboveljska premogo-kopna družba je ravno ob božičnih praznikih dvignila zopet svoj krvavi bič in ž njim brezsrčno udarila rudarja Martina Illasta-na, očeta štirih malih otrok s tem, da ga je pustila nasilno vreči iz stanovanja na cesto. Mož, ki je dolgo let služil družbi in pustil vso svojo moč nenasitnim kapitalistom, je za nagrado vržen na cesto z otroci vred. Prizadeti rudar ni naš član, vendar pa se nam zdi potrebno, da javno ožigosamo" ta brezsrčni čin TPD. četudi bi bil prizadet! rudar zagrešil ne vem kakšni zločin, ntso nič zagrešili nedolžni otročiči, ki morajo v zimskem času zmrzovati na planem. Nas je sram take brezsrčnosti v današnjem baje kulturnem času. — Smrtna nesreča. Dne 5. januarja se je v trboveljskem rudniku smrtno ponesrečil 25 letni rudar Ivan čater, ko je spravljal vozičke v šaht na dvigalo. Po nesreči Je pri tem opravilu padel čater z vozičkom vred v več metrov globok jarek, kjer je mrtev obležal z razbito glavo. Paznikom bi priporočali, da drugič zaposle pri takem delu izkušenejše delavce, da se ne zgodi ponovno nesreča. Preostalim Čaterjevlm naše odkrito sožalje ob težki izgubi. — Pri dnevnem kopu v Agnezu se je pripetila druga nesreča še isti dan in sicer sl Je delavka Karolina Karlič zlomila nogo. RADGONA. — Umor v Radgoni. — Tukajšnji kolodvorski restavrater je o božiču ubil svojo ženo v navzočnosti treh nedorastlih otrok. Presekal ji je s sekiro glavo. Po zločinu je sam skočil v Muro, a so ga rešili.' Stav. 1. Mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in razmnoževalnih strojev -------------------- se nahaja v Ljubljani, šelenburgova ulica šlev. 6, I. nadstr., vrata štev. 10., LUD. BARAGA. ============================ TabornISkl red. Ta prvi pravilnik našega dela je izdan kot pripomoček za ustanavljanje in organizacijo družin in rodov, zadrug in žup. Izdelan je na temelju Setonove ureditve po rodovih in prikrojen našim razmeram. Po njem naj se ravnajo vsi člani Združenja, vsi slovenski gozdovniki. Dodana so mu navodila za ustanavljanje rodov in prevod Setonove črtice iz življenja kanadskih indijanskih gozdovnikov. V mesecu prebujenja 1926. Načelstvo: Združenja slov. tabornikov. NAS ZAKON.- I. SILA DUHA. 1. Bodi odločen, ker odločnost je najvišja krepost 2. Bodi skromen, manj govori, več misli. 3. Bodi poslušen, predvsem glasu svoje vesti. II. LEPOTA TELESA. 4. Bodi čist, i sam in skrbi, da bo čista tvoja okolica. 5. Spoštuj svoje telo, ki je hram tvojega duha. 6. Ohranjuj prirodo in pazi, da jo sam in drugi ne pustošijo. III. MIŠLJENJE - BESNICA. 7. Govori resnico in drži dano beseda 8. Bodi pošten in mrzi hinavščino; tudi z nepravilnim Izpolnjevanjem jialoge se pregrešiš nad to čednostjo. 9. Bodi moder, spoštuj skrivnosti življenja in vsemira, resnost naj te spremlja na potu življenja. IV. UDEJSTVOVANJE Z LJUBEZNIJO. 10. Bodi ljubezniv, stori svojemu bližnjemu dobro in ne misli na povračilo. 11. Raduj se življenja, ne glej na slabe, temveč samo na njegove lepe strani. Uživaj razumno, kar ti nudi. 12. Bodi brat vsakomur, ne le v besedi, temveč v delu za njegovo srečo, ne samo v taborišču, ampak tudi v ostalem življenju. TABORNIŠKI BED. 1. Kdo lahko postane član? Član ZST (Združenja slovenskih tabornikov) je lahko vsakdo, ki zadosti sprejemnim zahtevam za novinca in je izpolnil sedmo leto starosti. En teden po prijavi razpravlja rodov svet o sprejemu. O sprejemu odloča večina glasov; pri enakosti glasov za in proti, odloči glavar rodu. Pri razpravljanju ne sme biti priglašenec navzoč. V slučju, da je odklonjen, se lahko čez pol leta znova priglasi k istemu rodu. Ce je bil sprejet, si svobodno izbere družino, ki ga sprejme s privolitvijo ostalih v svoj krog. Sprejem v družino naj bo vezan na nekatere pogoje, zato da bi vstop v organizacijo učinkoval na novinca res z dojmom izpolnjenega mladostnega hrepenenja In navdušenja. Novinec mora biti član kake družine, samo osamljeni člani, v krajih kjer še ni rodu ZST, se priglasijo k najbližjemu rodu, zadrugi ali župi; če pa to ni mogoče, tedaj naravnost k centrali Združenja. Osamljeni tabornik je straža organizacije. Vsak, kdor se priglasi v organizacijo, izpolni dvojno člansko prijavnico, katero, ako še ni dopolnil 14 let, podpišejo tudi njegovi starši. Tajnik rodu pošlje nato eno prijavnico načelstvu župe, drugo pa načel-i stvu Združenja. Kdor je vstopil v rod je novinec. Pravi tabornik postane šele po izpitu in svečani zaobljubi, pri kateri postane brat vsem gfc-zdovnikom. Rok za položitev taborniškega izpita Je navadno 3 mesece, v "taboru 14 dni. Ne sme pa biti daljši kot eno leto, ker je tedaj novinec pokazal, da nima resnega stremljenja, da bi postal gozdovnik in mora biti po preteku enega leta izključen. Čez eno leto se lahko znova priglasi, ako ima dobro voljo. 2. USTANOVITEV DRUŽINE. Sest do dvanajst (navadno 8) članov tvori eno družino. To je delovna edinica ln naj bodo zato, če jo le mogoče, vsi Člani približno iste starosti, stanujejo vsi blizu skupaj in se čestokrat shajajo. Družina si voli za dobo enega leta svojega vodnika, ki je napravil vodniški izpit Ako ni takega, je izvoljeni dolžan, da ga napravi tekom 6 mesecev. Izvolitev vodnika in ostalih čini-teljev družine mora odobriti rodov svet. Činitelji, ki jih izvoli družina, so: Vodnik družine vodi in ureja vse njene sestanke in izlete v smislu gozdovniškega programa, pazi, da se vestno izpolnjuje naš zakon (vzgajati družino) in zastopa družino v rodovem svetu. Mora biti energičen ln priljubljen. Njegov namestnik ga zastopa v njegovi odsotnosti z vsemi pravicami in dolžnostmi. Tajnik družine vodi njeno kroniko ln zbira spomenike (slike, fotografije, listine itd.) Tajnik mora imeti nekoliko umetniškega čuta in vplivati v smislu gozdovniške umetnosti na člane družin in njihova dela. Biti mora tudi dober pripovedovalec. Prva naloga družine je, da si izbere kraj in čas svojih sestankov. Najmanj enkrat na teden napravi družinski posvet ali izlet. Sestanki (posveti) naj bodo, če je le mogoče v prosti naravi. Vsaka družina si izbere kako žival (medved, volk, bober, jelen, srnjak, lisjak. Jastreb, ris, osel, sokol, petelin, bivol, lev, tiger itd. itd.) za svoj znak (totem). Ime naj pa bo primerno zmožnostim članov družine. Dobri tekači si izberejo jelena, plaveči bobra, močni medveda ali leva, prebrisanci lisjaka, plezalci risa itd. Dekliške družine si izbero za svoj znak kako rastlino, bodisi cvetko ali drevo. Družine sl izbero lahko tudi svojo posebno geslo. Predpogoj vsega dela v družini pa Je, da vlada med posamezniki resnično prijateljstvo in bratstvo. f&ajinsftteni morilec dehlet. (Nadaljevanje.) Edvard zatisne oči za nekaj sekund. Da, ta deklica je zvedela za skrivnost njegovega groznega prijatelja. Koraki, katere je njegov prijatelj dozdevno večkrat slišal v vili, niso bili domneva, vse je izdino. V du vidi že hišo na zapadnem obrežju obkoljeno od policije, Bessy in Toma z njegovo ženo aretirane, podmornico v rokah oblasti, nikake rešitve več. — O, rešitev je še ena. Če se kmalu ne povrne, pride ponj Jak, da ga reši. Toda, ali bo njegov prijatelj vse to zvedel? »Prišli ste semkaj, da me umorite. Tudi to mi jo znano, nič mi ni ostalo prikrito'« Pri teh besedah seie v omaro, bodalce se zasveti v njeni roki. — Edvard nič ne odgovori. Čemu tudi, saj je itak brez vsake koristi. črnec, ki je bil v službi lepe ženske, jo namreč prisluškoval razgovorom, ki jih je imel mož s krinko a svojim služabnikom, pa tudi onim, ki jih je imel z Edvardom. Brez dvoma je tudi slišal, da namerava Jak usmrtiti lepo sosedo. Tereza Gardiner se sedaj vsede. »Ali veste, kaj storim z vami?« nadaljuje. >0 ne, tega ne uganete — sedaj vas usmrtim ter tako maščujem one, ki so postale žrtev vaše maščevalnosti.« Edvard molči; prapravlja se na smrt, kateri ne more uteči. Da, hoče se žrtvovati za tajinstvenega moža s krinko, saj bo gotovo skrbel za njegovo Bessy ter maščeval njegovo smrt. Zato molči Edvard z naravnost junaškim samozatajevanjem. Da gn lepa vdova smatra za Jaka, to bo rešilo ostale. Tereza nastavi sedaj bodalce na Edvardove prsi. »En sunek in končano je, strašni maščevalec je mrtev. S par vrsticami obvestim oblastvo, kje se nahaja Jakova hiša, kje njegovi pomagači, kje njegova ladja. In nikdo ne zve, da je tukaj storil neslaven konec svojemu življenju. Moji zvesti črnci izkopljejo v nočni tišini na vrtu grob za njegove zemeljske ostanke, kjer bo počival lepi, ponosni mož pozabljen na vekomaj. Jaka ni več med živimi, Tereza je maščevala mrtve!« Take in podobne misli roje v tem hipu lepi vdovi po glavi, ki se medtem s svojim krasnim obličjem skloni v ne-.posredno bližino Edvardovega obraza. Nepremične so poteze njegovega obraza, ponosen, neuklonljiv, kot je bil v življenju, hoče tudi umreti. >Zakaj me ne prosite milosti?« vpraša nenadoma lepa Tereza. Oči se ji svetijo v čudnem sijaju. Zaničljiv nasmeh se pojavi okrog Edvardovih ustnic. »Oh, prosite vendar!« nadaljuje Tereza z mehkim glasom. Priporočamo ttrdko Ljubljana, blizu Preierno-vega spomenika za vodo. Nojcenejsi nakup nogavic, 2epnih robcev, brisalk, klota, belega in rujavega platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Soiingen škarij za priKro-jevanje in za obrezovanje ut. NA VELIKO IN MALO. »Saj se vedno zatrjuje, da je žensko srce mehko, vsak čas pripravljeno, da odpusti, da pozabi. Poskusite vendar omeli-, čati moje srce!« »Nikdar!« odvrne Edvard odločno. Na lahko pritisne bodalce na njegovo prsi, Edvard čuti njegovo ostrino. Ne da bi trenil z očmi čaka hladnokrvno na svoj konec. Ostro upira Tereza vanj svoje oči, v katerih se zopet pokaže izraz, ki si ga ni mogoče tolmačiti. Edvard je zatisnil oči, tedaj pa zasliši žvenketajoč šum bodalca, ki leži na parketnih tleh. Začuden odpre oči ter opazi, da Je Tereza s svojim obrazom sklonjena nad njim. Svoje vroče, po ljubezni koprneče ustnice pritiska na njegova usta s svojima mehkima rokama ga objemlje in stiska k sebi. »Ne umorim te,« šepeče strastno, *saj te tako strastno ljubim, ti ponosni mož! Ljubim te že od dneva, ko sem te prvič videla; moje grožnje so bile le kazen za to, ker si me hotel umoriti!« Kak čudežen preokret, kako zagonetna ženska duša! — Ravnokar mu je še grozila s smrtjo, sedaj ga z naravnost blazno strastjo stiska k sebi. Zopet ga poljubuje divje, vroče, potem pa prične odvezovati s svojimi belimi, tenkimi prsti poveze, s katerimi ima Edvard zvezane svoje ude, ter jih vrže daleč po sobi. Potem pobere še bodalce ter ga položi na divan tik njega. »Na, vzemi orožje!« reče ter si prekriža roke preko valujočih prsi, -»sedaj me lahko usmrtiš — prost si!« Počasi se dvigne Edvard, pri čemur čuti grozne bolečine po udih, ki so bili tako trdno zvezani z žico. »Kako,c izpregovori počasi, v negotovosti, da li sanja ali čuje, »hočete — Jaku prizanesti?« »Da, kajti ljubim te. Hotela sem ti le pokazati, da sem močnejša od tebe. Nikdar mi ni prišlo na um, da bi te izdala, čeprav bi te lahko!« Dolgo ji Edvard nepremično zre v oči. »Čudna deklica!« vzklikne komaj slišno. Oči se ji svetijo. »Ti ljubiš že drugo, kajneda?« izprfe-govori nekam mračno. Edvard ostrmi. Pa ne da bi vedela Tereza o Bessy?!. »Ne pozabi, da je vsem tvojim razgovorom s služabnikom prisluškoval moj Črnec. Moji črnci so mi na življenje in smrt udani; nikdar te ne izdado, preje store to tvoji tovariši. Toda moraš biti moj, to hočem doseči!« Edvard nič ne odvrne, dočim ona z močnim glasom nadaljuje: »Pusti me Izgovoriti! Vem, da ljubiš drugo žensko, in ravno zato ti dam čas za pomislek. Medtem se imaš odločiti, če hočeš pripadati meni ali ne. Hočem, da si moj, moj moraš biti!« »Ali se me ne bojite?« odvrne Edvard, ki iz začudenja nad nenadnim preobratom — pred par trenutki še v smrtni nevarnosti, sedaj pa že zopet prost — skoro ne more govoriti Iz govorenja strastne ženske pa vendarle uvidi, da ne ve, da je poročen z Bessy. »Jaz naj se bojim?« odgovori skoro zaničljivo. »Poglej tu sem, dvoje puškinih cevi je namerjeno naravnost na tvojo glavo. Če bi me hotel tudi sedaj, ko sem ti darovala življenje, vendarle usmrtiti, tedaj bi počila iz stene tamkaj dva strela, ki bi te ubila. Toda vse sem to ukrenila le radi obrambe v sili, kajti ti nisi zločinec, ampak le maščevalec. Vedno sem slutila, da mora za imenom Jak tičati nekaj izvanrednega.« Edvard se sedaj dvigne z divana, dasi to radi bolečin na udih stori le z največjim naporom. .»Ali ste mislili, da vas bom skušal usmrtiti, ko me oprostite spon, s katerimi sem bil zvezan?« »Ne, sicer bi bila drugače ravnala, ln ljubim te tudi, kar sem ti že priznala — tudi ti me moraš vzljubiti!« »Nemogoče! Moje srce je oddano dami, kteri sem prisegel zvestobo.« »To sem si mislila,« dč Tereza mirno in vendarle važno. »Toda čuj, kaj ti sedaj povem. Tvojo skrivnost poznam. Odslej te bom nadzirala, ne da bi kaj slutil, dragec. Uvideti moraš, da je Tereza Gardiner vredna, da postane tvoja življenjska družica!« Edvard hoče odgovoriti, toda z malo ročico mu da znamenje, da naj molči. ________________(Nadaljevanje.)__________ Ogovora! urednik: Franjo Rupnik. Tiska tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani. Izdaja konzorcij »Nove Pravdec Zanimivosti. Čez Saharo v avtomobilih. Pred pravilno avtomobilsko ekspedicijo pu največji puščavi sveta. Dne 28. otokbra je odšla iz Colome ekspedicija šestnajstih oseb na osmih Ci-trooenonih avtomomobilih, ki si je stavila nalogo izvršiti velikansko pot čez ogromno saharsko puščavo. Dne 24. novembra je ekspedicija prispela v Niamcy (Niger) in po trodnevnem odpočitku se je podala na vzhod in dosegla 1. decembra Zinder. Na poti v Tesani jo je pozdravilo štiri tisoč jezdecev sultana Barme. Predno je prispela ekspedicija k Čadskemu jezeru (pri mestecu Nove Guiany), je morala napraviti 600 km najtežavnejše jx>ti. V celoti je ekspedicija prepotovala 9930 km, s čemur Je ab-solvirala prvo etapo svojega potovanja. Brzojav, ki ga je odposlala ekspedicija o dosegi svojega prvega cilja, se glasi: »Dne 14. decembra je naša ekspedicija dosegla Čadsko jezero. Tako je uresničena avtomobilska zveza od Sredozemskega morja tja do srednjeafriških jezer prvič po izključno francoskih tleh. Opustivši Alžir, smo dosegli prvi cilj našega potovanja čez Saharo, Sudan, francosko zapadno Afriko in Nigersko kolonijo. Kakor znano, pripravlja izdelovatelj ibugoStiPt COLOM B UNI 1 EIGotea * a In ■ Seloh Iomuen 8 A c f* A R A tcmaut POUftfM woVa % MIAM N/6ER/A Citrooe, za tekoči mesec (januar) avtomobilsko turistično ekspedicijo do Colom-Tim-bukta in nazaj. Gospodarstvo, Kurz dinarja stalno raste in bc še nekaj časa naraščal. To je popolnoma naravna posledica izvoza, ki je, ali pa bo v krat--kem dosegel vrhunec. Ni pa tako naravno, da kljub naraščanju kupne moči dinarja, narašča v podvojeni meri draginja. — 2. januarja je notiral dinar v Curihu 8 za de-vizo Zagreb. Nedeljskemu (4. t. m.) »Jutru-: je zanimivo, da je dinar tako znatno poskočil baš v času, ko so se podvzele stroge mere proti razvratnim elementom v državi. — (Kakšen ej razvratni element«, vedo seveda samo »Jutrovk žargonisti!) — Nedvomno se ti energični ukrepi ugodno tolmačijo v inozemskih finančnih in gospodarskih krogih, ki morejo dobiti zaupanje pač le v valuto države, kjer vlada red ...« Nam pa je zanimivo dejstvo, da rastejo z dinarjem vred tudi cene življenjskih potrebščin, namesto da bi padale. Ko bo po končani izvozni seziji zopet rapidno padel dinar, se bodo tudi cene zopet še bolj rapidno dvignile. Zakaj? Zato,, ker vlada v naši državi vzoren red in največja svoboda v izmozgavanju pretežne večine prebivalstva — i delovnih slojev. Koliko je vreden dinar? Prej: Ta teden teden dinarjev 100 švlc. frankov stane 1245’— 1257’— 100 franc, frankov » 345 — 350 — 100 laških lir » 68 5] 275-- 100 Čeških kron » 19275 197- 100 avst kron » 0 09 0.092 100 ogrskih kron » 0 087 0 09 100 bolg. levov » 46-69 50‘— 100 dolarjev » 6375 — 6390’— 100 angl. funtov » 30375 — 30550 — CuriSka borza, 7. jan. 31. dec. švicarskih frankov 100 dinarjev je stalo 8 20 7-90 100 franc, frankov » 27 67 27 82 100 laških lir M 21 65 21-70 100 čeških kron » 1548 15 53 100 avst. kron » 0-0072 0*0072 100 ogrskih kron » 0-007 0007 100 bolg. levov » 3 75 3-75 100 dolarjev » 513 5 514 — 100 angl. funtov » 24465 2430-- Hojboljil ilcolnl stroji so edino Josip Petelin« znamke ..Grltzner" in Jdler1* %Jg Tjw M MB -M ■B VeCletno jamstvo. Delavnica za popravilo strojev. Pouk v vezenju brezplačen. Ljubljana biliu PraScrnovaga spomenika za vodo. Glasbene Instrumente In potreb-Ulne kupite najbolje In najce-neneje pri M. MUŠIČ, Ljubljana, šelenburgova 6 Kupujte pri tvrdkah, ki Inserlrajo v naiem listu I Franc Szantner Ljubljana, Šelenburgova ulica 1 špecijallst za ortopedična In anatomična obuvala ln trgovec s čevlji, sprejema tudi vsa popravila. ISfam pisarniške službe najraje kot obClnskl tajnik in sicer radi stanovanjske krize kje na deželi. Sem zmožen vsakovrstne pisarniške službe v raznih strokah, le stenografije ne obvladam. Star sem 41 'let, oženjen in brez otrok. — Nastop 1. maja 1925. Naslov pove uprava »Nove pravde« v Ljubljani, Oradlšče štev. 7. I » S. .2 JI *i 03 OŠ (0 .■5 g cn -C M o 5 s v o o jQ CA > a> o o cp b0~ ® c£ 2 c X 03 E N C 4> O. a 1 S y O iz x — N ► a ,2! v M J > N EBS8 rrj rn toro s Bil imsaH ‘eueijgnn )IAOiVN&3S aO eu|AQBJi ensipneiuo)!