PROLETAREC JE DELAVSKI LIST 1A MISLEČE ČITATELJE I hit Issue contains J Ad%ertlilnr Maitn^Jw Matter olbo than AdvrtWttt- Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN Of J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST. — NO. 2237 Eater ed m »wood cUm uaiur, Dw 6. l*)7, al the po*i u*v« »t ('Jik«*o, 111., under th« Act of Coa«!«* of Murk 5. 1179. PROLETAREC, May 3«, 1951 Published Bi Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. LETO — VOL. 4« NAROČNIKOM V POJASNILO Citaite o staniu lista ter o njegovih finančnih in drugih težavah poročilo s seje uprav-nega odbora na drugi strani v tej številki. Dalje notice z upravniške mize ter "Nekaj o naših stvareh" na prvi strani. KO^IL^Illl.ll Zbira in presoja urednik milijonov ljudi. Sedaj si v nji stojita nasproti v glavnem ameriška in kitaiska armada. A odločilne bitke dosedaj in mogla iivojevati nobena. Kmalu v začetku leta 1950 so ameriški vladni krogi s se hA {ei°t vo,itvV parlament in avtoritete Jrumanom na če/u izjavili, da Koreja za Zed. države se boje, da pride v njih do boja na ulicah med pristasi skrajno .x . ' , ' . konservativne stranke, ki jo vodi general de Gaulle iu med ko- strafe9lino m VOtna, ZOtO se ne bomo tepli zan/O. Niti munisti. Gornje je slika iz enega prejšnjih izgredov dijakov, ne za Formozo. Ako bi nič ne rekli, bi storili pametno. RAZDEJANJE KOREJE Seoul, pred japonsko okupacijo glavno mesto Koreje, je imel že 1,750,000 prebivalcev, torej več kot jih ima Cleveland z okolico vred. To mesto oo imenu še obstoia. V sedanji vojni je bilo razdeiano. Sovražni si armadi sta se pomikale v bitkah preko njega sem in tja že petkrat. V aprilu in maju letos ie bil soet pozorišČe spopadov. Vodovodi, jlektrarne, plinarne, vse je uničeno. Vse mesto je razvalina. Ko je pred par meseci armada Združenih naro- Povest kako se naša dL°L r^t raildeir Zf* TlTntk°' vlada lahko zavzame ! r S,u*b<\zat0 se gr,zej° že se *ale obe "n^ji ameriški^ čas kih 100,000 prebivalcev. A vsled nedavnih bitk okrog lunsuiuviumc daJ da bi svo-e tekmece pred nUk. agenciJji elatnik je nam. njega so zopet bežali. za preganjanca Polotok Koreja je geograf ično precej podoben Italiji. ?^ovanijt Ajnerlčanov so v n ,.L .. • ' .'.T . i* i- • * Ji i i vzhodni blok silno ovirana. Pot- °o velikosti /e man/ši kakor Itali/a m tudi manjši kakor niškim agencijam je znano prav lugoslavija, a prebivalcev ima veliko več kakor slednja, tako kakor prosilcem, kako tež- Truman še kandidat, in če ne Namreč imela jih je pred lanskim junijem, ko se je spre- k° J* bilo dobiti vizo v držav- 1drugeg, bo nominirala ^ .1 w . f A. . . „ J; „ ...L* on nem department za potovanje demokratska konvencija. In ko- memla v bo/išče. Živelo ie v r)\i v miru približno 30 y Jugosiavijo _ češ vlJa. ga si bo republikanska izbrala da nam je sovražna, če greste Senatorja Tafta? On je že tri-tja, Zed. države vas v slučaju,!krat "andidiral, a konvencija je Ameriški politiki se toliko kar Dalla Torre uei, se niti v ka- blatijo vsled histerije, ki se jih toliški Italiji ne prakticira, da- prime pred vsakimi predsedni- si ima katoliško vlado, škimi volitvami. Sicer to niso Kongresnik Blatnik iz sever- le predsedmske volitve, ker ter- ne Minnesote pride redkokdaj min poteče vsem kongresnikom, i v splošni ameriški tisk. A ko je polovici senatorjem in nekate- v zbornici ostro prijel generala rim govemerjem. Vsi se boje MacArthurja. sta o tem poro- da vam bo delana krivica, ne bodo mogle ščititi. Torej vize ni bilo. Le redkokdo si jo je izvo- ki so zahtevali boljšo socialno zaščito, razgnala in v Parizu so tega vajeni. jeval. Nekateri so si takrat od dru«° leto generala MacArthur-jeze celo odpovedali ameriške- > nominirala? Ni verjetno, ker mu državljanstvu, samo da so amenskl volllci se navdušijo za mogli tja generale le kadar se vrnejo po Sedaj, ko je Titov režim z zmagah z bojišč, a v politične - » "•»■>"1 u^v.nv.»J«. uiouiin J nuni volilci čimbolj oblatili, a tudi reč MacArthurja obdolžil kriv« tekmeci so na delu. Veliko teh de velikih izgub, ki jih ima a-pclitikov, urednikov in drugih meriška armada v Koreji, dočim takih se najbolj zanima, ali bo MacArthur dolži Trumana krivim, ker mu ni pustil bombardirati Kitajske. Blatnik je bil v drugi svetovni vojni dodeljen ameriški zračni sili in bil za armado v inteligenčni službi. Torej se razume na špijonažo. Dejal je v kongresu, da MacArthur se ne, ker je prerokoval, da se Kitajska ne bo umešala v korejsko vojno in da bodo ameriški vojaki v Koreji za zadnji božič že lahko doma. V' obeh slučajih se je MacArthur debelo zmotil. vedno izbrala koga drugega, zdaj že dvakrat newyorškega governerja Deweyja. Bo morda Kitajska bila že v mnogih vojnah; se v vseh ohranila Zapadna Evropa v skrbeh.-Anglija obeta prenehati trgovati s Kitajsko Ameriki na ljubo.-Mao Ce-tung obljublja zmago "Velika debata", ki jo vrši potem tudi kopna armada v ve- Policija jih je kmalu Ker pa SO in potem besedo V Washingtonu prelomili, je ameriško vlado sprijaznjen, gre ^ "a ^ijo. Izjeme so Blatnik meni, da ako bi bili MacArthurjevi špijoni na Ki- _______________t_________________tajskem budni, bi lahko dogna- ne ovire. Mnoge ljudi iz števil-] k°nvencij, potem pa bo na-1 lit da se kitajska vlada resno « I K f • [ l— «----*---» n - sedaj Koreja ena izmed najbolj opustošenih dežel, kar lahko vsakdo v Jugoslavijo in jih je še bilo razdejanih v novejši zgodovini. tudi oha ne dela pri tem nobe" Ni porušen samo Seoul temveč skoro vsa korejska nih dežel je jugoslovanska via- daUevan v drugi obliki do volil- pripravlja intervirati' v Koreji mesta in tudi vasi so uničene. da tja povabila na svoje stroške Po kapitulaciji Japonske je bila Koreja na konte- in jih ** vabi v gosle To dela nega dne Tragedija v tej ameriški politiki je, da je tudi unij- .. , . . , ker smatra, da je*to Icelo"dober sko delavstvo v nji brez politic- renči zaveznikov onih dežel, ki so bile v vo/ni z n/o (z način odbijati propagando kom- "^veljave. Tako bo tudi v pri- Japonsko) razdeljena v dve okupacijski coni: severno informa proti nji sedaj v Zed. državah general MacArthur proti iTrumanovi administraciji, ker mu ni dovolila napasti kitajsko celino, liko večjem številu kakor jo sedaj imamo tam. General MacArthur se ponaša, da je on takorefeoč na svo- ima tudi v Evrooi in drugje nič j0 roko z ameriško sito ne sa-koliko pozornosti. j mo premagal Japonsko temveč "Ali Azija, ali Evropa" potem tudi pet let gospodaril v Tako je ta boj med MacAr- nji. Ukazoval ji je, kako naj thurjem in Trumanom označil se organizira in cesarja je po-en vpliven francoski list in o- nižal s tem, da mu je naročil gromna večina drugih je ena- ljudstvu pojasniti, da ni on kega mnenja. Gornje namreč nikakoršno božansko bitje. Ce-pomeni, ali se bodo Zed. drža- sar je moral k njemu, on mu ni Korejo ie zasedla sovjetska armada, južno pa naše čete. V slednji ie bilo tedai kakih 20 milijonov prebivalcev, v severni pa deset milijonov. Glavno mesto Seoul je bilo v ameriški coni. Deželo, ki ie geografiČno enota, so umetno razdelili s 38. prečnico. To so črte, kakršne vidite na globusih. Sov jet i so v svojem dolu ustanovili komunistično vlado, ob enom tudi armado ter jo oborožili * zaklenjeno japonsko munkijo. Po par letih oku-kacije ib jh sovjetske tete vrnile v Sibirijo. L* ruski svetovalci so ie ostali pri vladi severne Koreje. A ko se je sedanja vojna pričela, so tudi oni odšli. V ameriški okupacijski con« so naši oficirji podprli sloj, kateremu niso bile koristi ljudstva nič mar. Zato Torej kar se Jugoslavije tiče, nima američka vlada nič več vzroka odrekati vize, Tito pa tudi ne nadzirati posetnike, pa naj bodo člani našega kongresa, ali časnikarji, radio-komentarci ali kar že. Nekateri jo po vrnitvi pohvalno omenjajo, drugi ne, a vseeno se po Jugoslaviji eni kot drugi lahko svobodno gibljejo, najbolj pa tisti, ki so tamkot gostje vlade. Drugače, oziroma kot prej, pa je z ozirom na odnošaje z Zed. državami v Sovjetski zve- hodnjih volitvah. Sicer pa med voditelji unij ter med demokratskimi ter republikanskimi politišni ni dosti razlike, če sploh kaj. LOsservatore Romano, ki je vatikansko glasilo, piše, da se vojne proti komunizmu ne bo dobilo z municijo. Treba je proti njemu moralnih in socialnih vrednot, in ekonomski an-tagonizem se mora Iztrebiti ter ga nadomestiti s pravičnostjo in s sodelovanjem, če hočemo, da in ne bi storil varljive obljube našim vojakom, da bodo o božiču že lahko doma. Tako pa mnogih ne bo nikoli več domov, razen ako bodo pripeljani v rak-vah nazaj. _ . Senatna preiskava organiziranega kriminalstva je dosegla saj toliko, d# je policija čirom dežele nekoliko bolj budna in raketirji so se potuhnili, dokler se veter proti njim ne polete. "Gemblanja" je vsled tega n enkrat veliko manj, a zatrto ša nL Tudi igra "feuago'Lje blanje". V Springfieldu, glavnemu mestu države Illinois, je bila ta igra že zgodaj lani pre- se sila nekega dne umakne pra- povedana tudi cerkvam. Goje jo vici. To je pisal urednik ome- le katoliške fare. V Chicagu se njenega vatikanskega lista, grof v njih bingo še vedno svobodno vrnil obiska nikoli. zi in v njenih zaveznicah. ^ # Rusija noče turistov od niko- Giuseppe Dalla Torre Značilno igra. Policija stopa na prste je bila vlada južne Koreje, ustanovljena po ameriških der, ker V vsakem smatra, da je ie. da je svoj članek napisal le nekaterim posameznikom ter direktivah, ne le nepriljubljena med maso pač pa tudi P°lenčni špijon. Niti jih nočejo radi spora, ki je v Zed državah grupam, a ne pa katoliškim fa- ................niono iai'07ni/»o oo^iuu« ;— nastal med Trumanom in gene- ram, ne Ameriški legiji. V lo- ralom MacArthurjem. Namen kalih obeh se vrše tudi druge članka ie ameriškim katoličn. I hnyarHno igre. Zveza protes- obsovražena. Njen predsednik je bil in je še Sygman "^ene"veznice' satelitke ime~ A pridobil Rhee (Ri).y Ko so Američani smatrali, da je stvar Koreje, Zanimiv npr je v tem oziru ga je (cesarja) za prijatelja Zed.j$0j fcor ^ njihove CO ne tiče rešena, SO poslali naše čete slučaj Roberta A. Vogelerja. L. držav in za, nas sistem' in z ^ . . jap0nsfc0# af/ „ domov 1949 se ie P^al « ameriškega njim vred vso japonsko vladu- [ poslaništva v Budimpešti na O- numumsntna viaaa severne kore/e si \e irvmanovo ^kem v svoj urad kakor često- ve zapletle v vojno z azijsko celino, kakor hoče MacArthur z napadom na Kitajsko, ali pa bo končno prevladal Truman, ki bi rajše koncentriral ameriško j°eo strujo. Torej čemu bi ^________ oboroženo silo za obvarovanje mu ne dalo mandata opravila e- izjavo, da Koreja Za Zed. države Sfrategično ni važna, krat prej. zapadne Evrope in Sredozemlja je ameriškim katoliča-1 hazardne igre. Zveza nom povedati, da se zgolj z tantskih cerkva je na katoliške MacArthurjevo taktiko, namreč fare že večkrat apelirala, naj samo z orožjem, komunizma ne bo porazilo. Ampak veliko tega, pred možno sovjetsko agresijo. Obojega Zed. države ne bi zmogle Naravno, da so v to vprašanje izredno zainteresirane vse države atlantskega pakta. Kajti čeprav MacArthur misli, da bi nako misijo na vprašujejo Trumanovi kanski sovražniki in demokrati. Tako bo ta "velika A zvečer ga ni bilo nehajo z "bingom", karnivali in »Konec na 6. strani) Kitajskem, dobro zapomnila. Vedela je, da dežela, ki je ena celina domov. Čudno' , je premišlje- mr - krit^med in *9<>dovinsko skozi stoletja združena gospodarsko in 'vala že™ Lufe' ki * Nekaj m umi n m. u ... j * • lepa. se mlada, energična in in- 9 politično, ne more ostati z neko prečnico prerezana na teligent * ' 1A aAAaLA^ M««.^ . . f__J _ *__Jt _ _ i# • « • «-« debata" j dvoje. Isto je vedela reakcionarna vlada iužne Koreje. (V ameriški javnosti je označe- Vprašanje med njima je bilo le, kdo naj druai del prvi vana za "great debate ) med • r o naših stvareh Na angleški strani v tej številki je članek, kako velike kor-. la je Dognala je, kje so ga vi- poracije iz svojih ogromnih profitov podpirajo z oglasi bizniški I deli zadnjič — torej v ameriš- t'*k rajše kot pa da bi plačale tisti denar zvezni vladi za dohod- energična Ina ženska. Poizvedova- vana za greai aeoaie ) mea nj)nflj. MacArthurjem ter Trumanom f* lahko premagal Kitajsko ter jo trajala dalje, svet pa je radi nje Komunistična vlada severne Koreje se je odloČila spravil na kolena zgolj z bojno v še večji napetosti. Da-li se je prva, pripravila napad jako posrečeno in prodirala proti " " ~ ~~ *" " jugu zelo naglo. Tedaj je naš predsednik Truman kot vrhovni po-Washingtonu, da je bila sk» z oboroženo silo, ali napad- veljnik ameriške oborožene sile ukazal generalu Mac- mornarico ter letalski silo, in s Ciang Kaiškovo invazijo — v Angliji dobro vedo, in Pantago nu v Kitajska že velikokrat premagana, a razpadla ni nikoli, kakor je npr. turško ali pa habsburško cesarstvo. Cim bi MacArthur zapletel Zed. države v vojno sirom A-zije, bi morala tja naša mornarica in zračna sila — pa bombe, razna druga muriicija, in v Kremlju vesele ali ne, je v prašanje. Vprašanje zanje namreč je, ali bi šli na pomoč Kitaj- li zapadno Evropo, ako se bi Arthurju ter drugim ameriškim častnikom na Japonskem (Dalje na 4. strani) (Konec na 4. strani) kem poslaništvu, nato je šla na ninski davek. Mnoge kompanije so si na račun vojne v Koreji policijo, kjer pa ji niso mogli, j profite zvišale za več kot 30 odstotkov. 2e prej so trošile — ali pa ne hoteli ji kaj točnega namreč med drugo svetovno vojno, za oglašanje veliko več kot povedati. A je vztrajala in na- kdaj prej. slednji dan so ji pojasnili, da je To je ne da bi pmiujale vse samo svoje produkte naprodaj, bil njen mož Robert A. Vogeler P*t l»a dale v liste kak članek iz tega ali onega časopisa, v kate- aretiran, ker je špijonaril v prid rem so si ga same naročile, potem pa ga v obliki oglasa pona tuje države. Vogeler je Američan, kakor njegova žena. Pred (Konec na 6. strani) Naraščanje histerije v ameriški politiki V tej Številki Nekaj člankov v tej številki je bilo napisanih že preecj časa tega. npr. o Avstriji, zato se ne vjemajo povsem s sodobnimi dogodki. Ponovilne oziroma ožje volitve za predsednika avstrijske republike so se vršile v nedeljo 27. maja. Izvoljen je bil socialist Teodor Koerner, star 78 let. Dobil je 2.172.806 glasov, in krščaHski demokrat lleinrich Gleissner 2,004.290. Toliko v dopolnilo k članku o Avstriji. V tej številki jc obilo zanimivega gradiva. Pret itajte ga. Več o raznih naših stvareh pa bo v prihodnji številki. Četudi med demokrati in re-jne nestabilnosti veliko kriv s publikanci ni nobene načelne tvojo doktrino in pospeševanja razlike, ie nastal med politiki oboh strank tako I jut boj, da je postala vsa , dežela nervozna. Vzroki so različni, med njimi vojna v Koreji, inflacija, vpitje proti komunistom, oboroževanje, pošiljanje naših vojakov v zapadno Evropo itd. Vojna v Koreji je med ameriškim ljudstvom zelo nepopularna, re je sploh kje vojna popularna. Republikanska kampanja proti Trumami je fanatična in če hi človek sodil po nji, bi mislil, da ie on (Truman) naj-hclj zločest in ohsovražen človek na svetu. Kartoni v njemu sovražnih listih, kakršen npr. je Chicago Tribune, ga predstavljajo za "mirkuco". Ilisteriki v kongresu zahtevajo, da se ga odstavi, ker da je nesposoben za predsedniško službo. Pokojni Roosevelt je bil, pa so v his- mrzle vojne z Runi jo, a prav tako so jo krivi histeriki, ki krite proti njemu. VVisronsinski senator republikanec McCarthy vpije ie mesece v kongresu, na shodih in v radiu. da so department! zvezne vlade natrpani s komunisti, posebno še državni oddelek (Department of State). In vendar je bil Truman tisti, ki je proglasil doktrino za boj proti komunizmu vsepovsod. Sel je v boj proti njemu v Grčijo, v Italiji je podprl konservativce in vlado finančno in s propagando, da bi komunisti ne zmagali, a tu pa jih po McCartijevih trditvah najema v vladne urade. Kako se to vjema? Aziji voditi po svoji glavi. Raz- noriral, a končno so iz Washing-boriti general je užaljen, poda- tona prišle vesti, da bo vsled jal ie izjave, v katerih trdi, ka- histeričnega boja proti njemu ko da je on v pravem, se dra-i resigniral. To je morda že sto-matiziral na shodih, najbolj pa ril predno bo ta list prišel či-ko je govoril na skupnem zase- tateljem v roke. danju poslanske in senatne Ameriški državni department (ali po evropsko, ministerstvo vnanjih zadev) je v vsej zvezni icrnice. S svojim bojem proti Tniniann in Achesonu nadaljuje. Bil je na zahtevo reptibli- administraciji najvažnejši. Zed. kancev pozvan pred senatni od- države RO mojfo*na ki g| H. sek za vojne zadeve, kjer so re- iadeva previeti vodstvo nad v,e. publikanci z MacArthurjem nii deže|ami. ki so 8V0bodne, to vred dokazovali da je glede voj- je< ki nijw> komunistl*ne. Proti ne taktike proti Kitajcem in a- komunističnim pa vodijo Zed. menške politike v Aziji Mac- države *mni9» vojno ,n v Kore. Arthur v pravem, ne pa Truman in njegov državni tajnik Acheson. In sploh da je ne« rodna Trumanova politika kriva sedanjemu neznosnemu stanju v Koreji. ji "vročo" vojno. Vse to se vrši v področju državnega depart-menta, s katerim sodeluje vojni department. In kadar ne gre kaj po sreči, sta glavna tarča - V to politično napetost piha tudi general MacArthur od kar Dean Acheson trn v peti. Boj je prišel iz Japonske. Truman ga proti njemu ni nič manjši Wa- Republikancem in tudi mno- napadov driavnj ujnik ln d. gim demokratom je posebno . .. . . 7• u i ln ker jima po svetu res ne gre vse po sreči, pa tudi do- teriji prav tako div jali proti nje-i je odslovil, ker je hotel vojno kor proti Trumanu. Zahteve, da ma ne, imamo sedaj v ameriški mu. Truman je sedanje politič-! v Koreji in ameriško politiko v naj se ga odslovi, je Truman Ig- politiki toliko zmede. lisne ena ali druga korporacija, kakor že v naprej domenjeno, v velebizniškem, nabolj razširjenem tisku širom dežele. Članek je lepo okrašen, razpodeljen preko cele strani, včasi s primernim kartunom. Navadnemu čitatelju se zdi stvar nedolžna, toda dotična družba je bržkone plačala za oglašanje tistega pisanja, ki se nje prav nič ne tiče, mogoče četrt milijona dolarjev, lahko tudi več — in vse to ob koncu leta odšteje od svojih dohodkov s pretvezo oglašanja in s tem ogoljufa zvezno vlado na davku. Ogoljufa? Ne, ker take goljufije so postavne. Razlika je le, da namesto vlada, dobe tisti denar velehizniški časopisi. Kon-grešniki in senatorji, ki se tega časopisja boje, nočejo zoper to raketfrstvo ničesar ukreniti, kakor tudi zoper velegangsterje ter "hoodiume" ne. S pomočjo teh ter drugih oglasov izhaja velehizniško časo-pisje v ogromnih nakladah, bogati da kaj in ob enem podraiuje naročnino. Toda tudi če so jo dvignili večinoma sto do dve sto odstotkov, bi še vseeno propadli, ako ne bi imeli oglaševalcev. Cim jih kak list ali pa revija izgubi, je konec. "Proletarec" kajpada nima podpore oglaševalcev, ker jih je premalo v njemu. Nekateri slovenski listi jih imajo precej. Mi smo skozi vso dobo odklanjali zavajalne medicinske oglase, ženftovanjske in druge take, ki so bili in so kvarni ljudskim ie-pom. Tudi mrtvaških oglasov nimamo, kar je dobro, ker čim več jih jc v listu, bolj te spominjajo tudi na njegovo smrt, ki nekega dne v eni ali drugI obliki prav gotovo pride. Veseli pa smo, kadar nam kako društvo, pevski zbor ali klub pošlje oglas, v katerem vabi na koncert, na veselico ali piknik, ker tam je življenje še v cvetju. Torej oglašajte svoje priredbe tudi v Proletarcu, ali pa, ako tega ne zmorete, nam pošljite vabila ter poročila o njih. Drago, kar znova prosimo ob tej priložnosti: poravnajte naročnino, ako vam je že potekla, ne da bi čakali opomina. Manjka nam delavcev, zastonjskih pa ne moremo dobiti, kakor smo jih ko je Proletarec začel izhajati in nato še v kakih nadaljnlll 30 letih. Sodelujte, pa bo vse dobro. V_______j PROLETAREC _____UST za loteiycse delavskega LJUPSTV^. IZHAJA VSAKO DRUGO SB KDO _ l«d»ja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Chicago, 111. ( I \s|| o H c.osi OY ANSKF SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih driavah za celo leto $3.00; za pol leta $1 75- za četrt leta $1.00, _ Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2 00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do p«tka __________popoldne za priobčitev v Številki naslednjega tedna. PROLETAREC Published bi-weekly by the Yugoslav Workmen's Publishing Co., Inc ______Established 1906 FRANK. ZAITZ. Editor SUBSCRIPTION RATES: United State* One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1 00 _ - Foreign Countries: One Year $3 50; Six Months $2 00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL, Telephone: KOckwell 2-2864 J. Sustarich, T. Hočevar. A. Rts-ner, J. Ogrin, J. Skavich, A. Jordan, Mrs. K. Plankar, skupaj, kot ze omenjeno, $44. Vpero v imenu lista iskrena hvala. Naj se tudi v drugih naselbinah potrudijo, pa ne bo list vedno v dolgu. Peter Benedict. S SEJE UPRAVE PROLETARCA, JSZ IN PROSVETNE MATICE Zastopniki unij so se vrnili v vladni mobilizacijski urad. iz katerega so pred več tedni izstopili v protest proti načelniku urada Chas. E. Wilsonu, češ, da nimajo pod njim niti posvetovalne besede, vso veljavo pa da imajo Wilsonovi industrijski tovariši. Charles E. Wilson je predsednik korporacije General Motors. Njegova plača znaša nad pol milijona dolarjev letno. In taki ljudje vodijo vse vladne urade. Unijski vodje pa so vanje imenovani za nekak privesek Pred-sednik Truman jih je končno potolažil in svoje pozicije pod Wilsonom so zopet sprejeli. Delo za Proletarca, kakršno res pomaga Sledeče ie dopis mnogoletnega prijatelja in podpornika Proletarca, Petra Henedicta: El Cajon, Calif. — Zelo sem pogrešal Proletarca, ko v času urednikove bolezni ni ifehajal. Upam, da v bodoče ga bomo prejemali saj enkrat na vsaka dva tedna. Umestno bi bilo v javnosti ponovno pojasniti, kakšna pota bi morali rojaki zavzeti po slo- venskih naselbinah, da se Prole- chl „,. _ Na bahnii;.u tarča obdr«. V današnjih raz- c e t živahno I>0. merah je nove naročnike vedno u u -u « . , težje dobiti, star, pa izumirajo, Tr'°h ' ^ u list Proletarev je našemu na- doravna-vc, in pa da naj postavijo gra-| divo, katerega je tam nekaj že tri tedne. Mr. Mesič je dejal, da bo to storil. Ko je bilo sklenjeno, da bo Proletarec izhajal vsak drugi teden, je nastalo za stavca Chas. Maršička manj dela. Baš nekako v onem času je bila tiskarna ob dve unijski glasili. Eno je bilo preseljeno v Denver. To je glasilo rudniških in topilniških delavcev. Drugo pa je bilo glasilo unij delavcev v tovarnah International Harvester kompa-nije, ki se je potem združilo z glasilom unije električarjev. Vse tri so bile iz CIO izključene, češ, da so pod dominacijo komunistov. Ker je tiskarna s temi spremembami imela začasno manj dela, je bil nekaterim, vštevši Maršičku, delavnik znižan na štiri dni v tednu. Zdaj mislim spet delajo po pet dni. Maršiček je med tem debil delo, tako mi je pravil, v svoji soseščini, kjer bo delal v tiskarni po pet dni. Kupil je hišo in je pojasnil, da ima vsled tega velike obligacije. Za nas je bilo vprašanje, kdo bo v Adriji zdaj stavil Proletarca. Našega jezika je zmožen v nji lastnik , a se je branil list še v nadalje tiskati, prvič ker je zaposlen z drugimi opravki, in drugič pa zaradi naše obligacije nji ter listovega nerednega izhajanja. O drugem sem vam prej pojasnil, namreč zaradi dolga. V upravništvu je delo jako zastalo. Ko je prišla sem za Chas. Pogorelcem An ne Beni-ger. se je naloge hitro privadila, ker je dobra knjigovodkinja in delala je dolgo za tiskarno SNPJ in Prosveto. Zna dobro oba jezika. Da je uredila zaostalo delo v našem upravništvu, ji je nekaj časa pomagala Ann San-j neman in potem tudi za kratko dobo ena Bergerjeva hči. Nato ji je zdravje opešalo in morala je skrbeti, da si ga popravi. Želela je. da naj jo razbremenimo te službe, ker bo morala biti precej časa v bolnišnici in doma. predno popolnoma ozdravi. Prišel je Clarence Zaitz, ki pa ni ostal dolgo. Nato sem prosil Antona Udoviča, da bi pomagal. Zelo je skrben, a delal je le ob večerih, kaj časa v nedeljo in ob sobotah. A v tovarni, kjer dela. so naročila narasla in delati je moral potem v nji vseh šest dni. A sem je še prihajal pomagati in jamral, da bi moral kaj popraviti na svoji hiši, pa nima nič časa. Moral je tukaj pustiti, ker mu vzamejo čas tudi društvene stvari in pa pevski zbor Prešeren, v katerem se u-dejstvuje. Tako sem spet ostal sam, pa žena mi pomaga, kolikor more. rem uradu Proletarca po pet in tek v mesecu. Odobreno. no, na kateri smo se prav dobro imeli. Sešli so se z več rojaki, s katerimi se niso videli že precej let. * Tudi na Proletarca nismo po- pich. Pod Martinjakovima so se obiski v družabnem klubu jako povečali. V Centru zborujejo zdaj štiri društva SNPJ,. namreč Slavi- zabili, ker v Fontani živi mno- Ja- Narodni vitezi, Nada in Pio- go naprednih rojakov in seveda neer- In Pa federacija SNPJ. tudi takih, ki so že* i wise stvari___________ brezbrižni. Naselili so se sem iz j streho! bi bilo treba urediti, ker je bilo v času predelave poslop- tudi več-, enkrat kar dvajset, ki Glede Koledarja navzoči ured- orezonzni. Naselili so se sem iz i^^^sX^^a r^ S^S^bi^ priporočajo da naj se te- raznih krajev. Proletarec Z tu «N Ljudje v starem k'raju lele, da iLrES^drXom. *a d«a ** le. ako ga bo -o8el I ^^ ^^o^l^V SOPROGA 0D5LA naj jim pošljemo te in te izvo- članom JSZ ali pa za soc. stran- kršiti. S tem predsednik Joško i 7alo t ™a al: V STARI KRAJ de koledarja, Proletarca tudi iz ko Oven sejo zaključi, s pozivom l« V i, pil'pevaJ" v tlskoLv™ __ 4 j prejšnjih let in knjige, ki smo T . Wi 4 „ da naj se vsi snidemo ni prihod vcnlo. kako i«trebno Minuli teden sta cxlšla v Ju- jih izdali. Nekdo me prosi da ^> Je,bll°' Jeur?kel FlllP Go' nji. P !Je ( e hocemo hst obdržati. goslavijo Frances in Etbin Kris naj mu pošljem izpolnjeno ! • zgodovino slovenskega časopisja tlfc}?' kl 50 *akole *astonJ P°"! v Ameriki. Vsi ti opravki stane- S° P°: _____________ .____ starani, novih pa nimamo. Naj Olje je "zlato" i,,«« _ . .M« niiiiaiiiu. r»ui Premog so včasi označevali za JXZZ' ,emvw se torej dela kakor se najboljše črno zlato ali pa za črn. dia- . ________________ m ..... . '. ... ... more. dokler se more. '»and Od kar pa je svet postal zicek in Andy Grum iz Detro.ta u ....... ,„,, ln „„ Nekaj bo treba ukreniti. Al, , motoriziran, je pa oljna indus- ter Peter Benedict J Rudman J",la »rjenopol inve- Razprava m je nadaljevala - i trija v važno.}, prekosila premo- $2 00. selosn.denje . pnjatelj, ter dru- da si dobimo pomoč, kv bo sposobna vršiti veliko tega dela in Začno s tem dopisom poši- tan. On je bil zadnjič tam po Ijam ček v vsoti $44. in pa ime- prvi svetovni#vojni, ko je bil v na prispevateljev, ki so sle- imenu tamošnje socialistične deči: stranke imenovan za poslanca v Po $5 so prispevali Anton An- ustavodajno skupščino. Želimo jima srečno pot in ve- vseh podrobnostih in nato je bi- S " v T J^T* Premo" D _________________. . ob" enem" s * tem ^>macala Tudi' lo ^^njeno. da se urednikov S,andard 9?1 ko™P*™Ja Po $1 so prispevali A Svete, dno sta odšla, sta povabila An- Z™™^™. . " predlog glede omenjene vsote '"^nrana * Ne,W J ^čnik, J Richtar. A Kichtar, gelo in mene, da ako prideva na tiskarni odobri, in glede pomoč-i! ^ 1fn,|rm\ela »ad# dobič-! Urko. F Stražar, F. Pikel. A. počitnice v Grand Haven, Mich., pa stori kolikor in kakor naj- v" ™ft*!*" Brat,ch' C Jurko^k- L Lipo- nama je njuna hiša na razpola- boljše more. \ B^lnik« M Mlzori' J ^ °d ^ do jezera Michigan n7{, .. , . * lani znasal $408.000.000. ali Lapp. F. Matjasich,- J. Pernat, je blizu in tam ie krasno milin F Zaitz predlaga, da naj ima- 139 milijonov dolarjev vžč ka- M Standohar, Mrs. Blasich, Mrs dolgo kZ«\Tee ^HvaU za vi mo v bodoče sejo vsak drugi pe- kor leto prej. Jankovich. T. Lazar. L. Parkell bUo ~ T Z gimi, ki jih bosta obiskala. Pre- Naš naslovnik naročnikov tudi potrebuje veliko dela, ker je zastalo. Naročnine je treba vpi-savati na tri kraje. FYecej kopij lista pošta vrača, za kar zalagam poštnino, ker jo je treba plačati tudi za vrnjene liste, in nekaj tednov lansko leto nekemu človeku po $1.30 ne da bi jaz listu kaj računal. Prej pa je te vsote Nakazoval Anton Udovich. Vse dnevne časopise ter skoro vse revije tudi plačujem iz svojega žepa, in pa voznine v tiskarno, na pošto in sploh kamor mi je treba iti po opravkih za list. Moja plača je $50 na teden, od katere dobim nekaj nad 42, tako da čistega ne dobim po odbitku omenjenih stroškov niti $40 na teden. m Ako bi mi mogli plačevati kot se spodobi, bi morda dobili tudi upravnika, dasi sedaj ne vem za nobenega takega. Vsakdo, ki ima sposobnosti, zasluži drugje toliko, da bi mu mi take plače, tudi ako bi bili v dobrem finančnem stanju, vseeno ne mogli dati. Tak je moj položaj po več kot tridesetih dela pri Proletarcu in po 43 letih mojega udejstvova-nja v našem delavskem gibanju. Hudo mi je, da dostikrat spati nemorem, ko premišljujem o vsem tem. Kako lahko bi si pomagal pred leti na boljše mesto, pa so mi bili ideali več kot vse drugo. Sedaj, seveda ne vem, ali naj bi začel misliti nase, ali se v teh težavnih okol-ščinah še boril, da ohranimo list. Brez pomoči vsega tega na-kupičenega dela ne bom zmogel. Treba bi bilo poslati vsem naročnikom ter drugim našim prijateljev pismo o položaju lista z apelom, da se bi vsi potrudili, ker zanj vsakdo lahko kaj stori, ako drugega ne, mu saj finančno lahko prvnaga. In to je sedaj zelo važno. Toda kje naj dobim čas. da napišem naslove? Skrajni čas je iti v kampanjo za oglase v prihodnji letnik koledarja. Kupe našega materi-jala v tretjem nadstropju (pod dvigniti dohodke, ali pa bo list prišel v tolikšne težave, da ga ne bo mogoče ohraniti. Ako se slednje zgodi, bo to za napredno slovensko ,,avnost velika izguba. S koledarjem bo letos veliko več dela tudi med zastopniki, zato ker lani ni izšel. Poizvedujem. kdo vse po deželi bi hotel nabirati oglase in tudi to vzame čas. Pa tudi z zbiranjem gradiva imam vsako leto večje težave. Sotrudniki so se pred leti z veseljem odzvali. Sedaj pravijoi saj imaš dovolj gradiva, ali da nima časa, aH pa da se je naveličal, ker je že v letih. Zelo bi potreboval počitnice Imel sem jih resnično samo ko sem bil v starem kraju, in pa decembra in januarja, ko sem bil v bolnišnici. Na prejšnjih i daljših potovanjih pa je šel z mano tudi pisalni stroj, da je dobivala tiskarna kopije, list pa je vlagal takrat v moji od sotnosti pokojni Joseph Kosak in Chas. Pogorelec je pomagal. Sedaj teh ugodnosti nimam. Tiskarna želi čimveč gradiva naenkrat, povedati ji v naprej koliko strani bo in napraviti vzorce (dummies). Hudo je iti v tiskarno, kjer imaš dolg in čutiš, da hočejo denar, potem pa bi se te izne-bili. Podal sem vam sliko, ki je pesimistična, a rekel bi z Ivanom Cankarjem, da "ker je vse izgubljeno, morda ni še vse izgubljeno." V času moje bolezni je opravila veliko poslov za list Angela, in to po svojih šihtih v najhujši zimi. Hodila je v urad, na pošto in kamor še je bilo treba, vse na svoj čas in na svoje stroške. Tone Udovich pa je skrbel, da se je vsaj upravniško delo nadaljevalo. . Hvaležen sem vsem in upam, da se bo ta vzajemnost nadaljevala. Seveda prejmem tudi taka pisma, ki so žaljiva, ker ljudje ne poznajo tega našega notranjega položaja. Priporočam,'da mi dovolite plačati tiskarni polovico na dolg, ker le pod tem pogojen, kot sem pojasnil že prej, bo gradivo postavljeno, a lista ne bo pred koncem maja. In pa da mi dovolite koga najeti, da razpošljemo pismo naročnikom, da uredimo knjige in pa da začnemo nabirati oglase v Družinski koledar. To je vse moje poročilo. Sledi razprava, ki se je vsi udeleže. Glede najetja kake dobre pomoči v upravništvo dvomijo, da bi mogel uspeti, ker take osebe ni na razpolago. ' A naj se poskusi. Angela Zaitz pravi, da je nas včasi delalo ob večerih v sta- *...............................................................i..........i................11 f v ortant Notice Peoples Gas Customers Z odobritvijo Illinoiskc trgovske komisije (Illinois Commerce Commission) bo Plinska družba v bodoče svojim splošnim odjemalcem* dostavljala račun vsaki drugi mesec namesto vsak mesec kot dosedaj. I)el naših odjemalcev so dobili enomesečni račun v maju. Drugim majski račun ni bil poslan. Po i. juniju pa bodo vsi dobili račun za dvomesečni čas. Poslan jim bo na isti dan kakor v prošlosti, le s to razliko— vsaki drugi mesec. Vsak odjemalec bo ali je že bil o tem pismeno ob-veščen. Nič sprememb v cenah, po katerih odjemalci prejemajo plinsko poslužbo Odjemalci bodo svoj račun odslej plačevali šestkrat na leto namesto 12krat. Ta praksa se uspešno izvaja ie v mnogih mestih. Račun za porabljeni plin našim 706,000 odjemalcem znaša povprečno samo od «0c do $3.01 na mesec. Plačevati tc račune vsaka dva meseca jc na splošno smatrano bolj prikladno in ekonomično. Dasi noš pregled izkazuje, da velika večina želi dvomesečno odplačevanje. je onim, ki hi radi stari sistem, na razpolago plačati svoj račun vsak mesec. Toda svojo željo morajo izraziti družbi pismeno v t>0 dneh (naslov 122 So. Michigan Avenue, Chicago 3. Illinois). Družba bo nato vse tako aranžirala, da jim bo ugodeno, da bo skozi prihodnjih 12 mesecev lahko plinski meter takega odjemalca izkazoval mesečni namesto dvomesečni račun. Velike komercialne in industrijske družbe, ki uporabljalo plin. so v teh naredbah ixvsete. ^ Odjemalci, ki frejejo svoje prostore s plinom, lahko uporabijo mesečni proračunski plan ali pa če hočejo plačevati na podlafl Interim Payment Statement v tistih mesecih, ko jim meter ne bo pregledan. The Peoples Gas Light and Coke Company We ore publishing this advertisement as an additional means of informing our customers t Miško Kranjec: Fara Svetega Ivana ROMAN (Nadaljevanje.) nam je v duše in videl, kakšne "Ali ste prijavili vso to ne- sirote smo. Ampak, najbolj ža umno kolobocijo? Hudiča ven- lostna sem pa vendar le jaz.' dar, zame lahko ima neprijetne Čez čas pa je spet nekam obu-posledice . . ." pan zaključil: "Države pa žal "Kam tiaj bi prijavil?" je tudi on ne bo rešil. In nihče vprašal Matija. , je ne bo. Ne, saj ni nikogar, ki Oblastem vendar . . ." bi jo reševal ... In to je tisto Klemene se je grenko na- žalostno smehnil. "Naše oblasti," je rekel, "dobro vedo, kaj se godi po naših mestih od Radgone do Celja, še za hujše stvari kakor zgolj za hajlanje. Saj je Kul-turbund dovoljen, gospod Plavšek. Se opomnili bi me zaradi prijave. Tu ni nikake pomoči in bodite brez skrbi, da bi se vam Ampak to ni delo, pa če vi mo-i sploh niso prišli. Kaplan je po' bodoče bolj redno obiskoval, ker drujete z njo ves dan! Tam so nekem dekletu izvedel, da za- ga rad bere, enako njegova že- • DOGODKI V SOLI I. "Kako je zdaj s to našo novo učiteljico?" je vprašal Zadravec kaplana v prvih decembrskih dneh. "Vidim, da cesto glavi skupaj tiščita." 4 Kako to mislite, gospod kaj zgodilo. - Samo nikomur! Je vPra*al kaPla» tega ne pripovedujte, da namreč nisem in ne bom prijavil. Zaupam vam, da boste molčali, naj imajo vsaj malo strahu. Če bi jih ovadil in bi videli, da bi ne uspel, bi postali le še drznej-ši. Tako pa se me bodo vedno bali. Rajši se malo potvarjaj-te, tarnajte in jih plašite, morda si bosta vsaj Podlesek in Kuhar premislila . zardel. "No, tri mesece je že tu. na šoli pa je — se mi zdi — ostalo vse pri starem." "Čudežev ne more delati", je tiho rekel kaplan. "Sama je, proti vsem sedmim, ki je otežujejo delo, kakor morejo. Mi preveč zahtevamo od naših ljudi!,M "Pojte no!" je vzliknil gospod župnik. "V zmoti ste, ljubi ko znanje, dokazi, prepričevanje! Mi pa takoj žandarje! A če naš človek nima ob sebi žan darja, mu ne gre! — Govoril sem takrat z Rozmanom in mu povedal, kar mu gre. Mogoče da se onim res izogiblje, a sem ga vendar še ni bilo! Orumenel, odpadel list, ki gnij^. Drugi so še hujši. Povejte mi vi, ki ste mladi, zakaj bežijo od nks? Kaj jih vleče na ono stran? Saj se tam ne cedi ne med ne mka nam samo pred-prepozno, Saj tiste se ne ukvar- laga in predlaga, za kar ducate jajo z znanostjo, torej mora ona, predlogov, ki so odbornike samo Klemenčeva imeti na sebi ne- preplašili. Ančka se je morala kaj drugega, kar privlačuje!" umakniti iz odbora. To ni bil "Saj dela " je opravičil kaplan Ančko. "Pri prosveti je, zdaj uči otroke. Naposled, v nekaj mesecih ne more ne vem kaj napraviti. Povrhu pa si mlad človek spočetka težko pridobi ugled. Počakajte vendar eno leto!" "Dobro, pa počakajmo," je odvrnil župnik. "Ampak povem vam, da pri oni, Klemenčevi, nismo čakali eno leto! Veste, to je nesposobnost ... a naj ostane." Kaplan je strt odhajal od m uspeh, prej vse kaj drugega. Župnik je že imel prav, toda mar je sam s kaj večjim uspehom posegel vmes? Ali ni moral preklicati svoje pridige na začetku šolskega leta? Magdič pa se je vselej diplomatično iz-vil, tudi po porazu, in k taki "diplomaciji" je navajal tudi Ančko. Zakaj Ančka sama je sprevidela, da nikamor ne pride z vso tisto šaro, s katero so jo bili v Mariboru oborožili za boj pri Svetem Ivanu. Celo osmešila se je. In njeni obiski pri kaplanu so postali spotakljivi. na. Se bo zgodilo. John Vidmar njega, zato ker se mu je zdelo, | Manca je kar vedala , nj() da je imel župnik v nečem ven- da zna kaplan "romant^no j/u. darle prav. bitr> naRar j(? Am,ka do ^ H- zardela. Ančka se tej "roman- Kaplan in Ančka sta se pri- tični ljubezni" ni mogla odpo- no kakor nobenkrat. John Zornik iz Detroita je poslal iz Livingstona je poslal $5 za že precej oglasov za v prihodnji naročnino, za nazaj in naprej, i Družinski koledar. Frank S m r r d u, Plymouth,! Josephine Cvelbar piše: "Po-MicJh., je poslal $1 listu v pod- šiljam ček v znesku $40 Prole-poro. Frank Vidmar, San Fran-i tarcu v podporo, ki jih je odo-eiseo, Calif., je poslal za naroč- j brila vzhodno-ohijska in zapad-nino in listu v podporo $5. no pennsylvanska federacija SNPJ ob obstoju njene 15-let-Mary Marinsek, Gallup, New nice. Hvala za prispevek in za Mexico, je poslala štiri celolet- priznanje Proletarcu. Mnogi tu ne obnovitvene naročnine in $5 niso omenjeni iz onih tednov, v tiskovni sklad, skupaj $17. Te ker Anton Udovich ni pisal be-naročnine in prispevke v tiskov- ležk, zato ker list ni izhajal tiste ni sklad so ji izročili Matilda čase. A vknjiženo je vse. Če Bubanj, John Novak, Mary Ma- pa je kje kaka pomota v naslo-rinsek in Jennie Marinsek. O- vu, ali kaka druga pomota, nam menja, da je čitala v Prosveti o smrti Antona Udoviča. Mislila sporočite in se bo vse uredilo. Vsem pošiljateljem in zastop- je, da je to bil naš upravnik. | nikom iskrena hvala za sodelo-Oni Udovich, ki je preminul, jej vanje, bil naš zastopnik v La Sallu in okolici, o čemur smo v Prole- pravljala na kožičnico. Bilo je potrebno, ker je kaplan čutil, da Ančka pri prosveti nikakor ni uspela, kakor je on želel, kar vedati, kljub temu. da je nje na naloga pri Svetem Ivanu bila drugačna. Njen podoficir, ki ga je bila ukradla sosedi šivilji, pa je prikril župniku. Ančka je bil v Beogradu, njen študent se je z vso vnemo vrgla na pro- z mariborskih ulic se je odselil tarcu tedaj poročali. Ta naš tukajšnji Tone Udovich pa je še živ in zdrav. Anton Penko, Somerset, Colo., je obnovil naročnino, naročil eno knjigo "Za lepše dni", ki jo je spisala Anna P. Krasna, in 60c v tiskovni sklad, skupaj $5. Parkview Laundry v Chica- i- sveto, a jo je v dveh mesecih v Ljubljano, življenje pri Sve- gu v Proletarcu že dolgo ogla-i. skoraj pokopala. Pri igri, ki jo tem Ivanu pa je bilo tako praz- še. Maja je nam poslala ček za H IP hotpla 11 r* i t i in netala cama nn in im icf a in mIa« C •)<_' T- _____«• Mislim, da je največ kriva ta je hotela učiti, je ostala sama,1 no in pusto, in njej sovražno. O g n >t r-f ki t\ 4 \m 1 • ^ . .. .. ___* 1 ti . • . I m ■ • • . sodobna znanost, ki je vsa pre pojena z materialističnim duhom. Ne v veri, ljudje iščejo* v znanosti odgovora svojim vprašanjem. Človeka ni več ustvaril bog, ampak se je razvil —." na sejo pa nedavno odborniki Nadaljevanje sledi Z UPRAVNIKOVE MIZE $26. To pralnico našim rojakom zelo priporočamo. Njen lastnik je Slovenec. "Iz Proletarec ima še vedno mno- opice Kljub temu, da ga je Klemene brat- Sedem ljudi ji nasprotuje! pomiril, je Plavška peklo v srcu. Pa pozabljate, da ji pomaga vsa Izpolnjeval pa je njegovo naro- država. prosvetni oddelek, ,nad-čilo zastran tarnanja. Med pre- ^rnik, župnišče, pa še žandarji, , feransiranjem je tako vzdiho- če Jih potrebuje! Nesposobnost, saI Jodko zuPnlR- val, da je Podleska docela zme- brat! Zakaj pa se ne vpra- Samo pripovedujem vam o, Peter Benedict šal, in je ta posled še zgubil in *ate' kdo vse nasprotuje Kle- tem Ne smemo se smejati. Tisoč Calif. Vsako priliko porabi, da moral dati Plavšku nekai ciea-: menčevi? Jih boste našteli ma- m tisoč, da, desettisočletja stare kaj nabere v tiskovni sklad lilo več kakor sedem! Pri nas- človeške lobanje se bistveno sta. Zadnjič je poslal vsoto menda?" je vpra- j go prijateljev. Eden izmed njih, ki ima dopis v tej številki, je v E1 Cajonu, nekaj ciga ret, nato pa že ves besen vzkliknil: 4 Prekleta baba, saj boš sca-gal! Hudič te vzemi!" Anton Zornik iz Herminija, Pa., se je oglasil z vsoto $5. Na-Vincent Jelercic iz Willarda, ročnina je za Petra Breganta v Na prvi strani v tej številki pišemo o oglasih. A pripetilo se je, da jih imamo v tej številki prilično več kakor povprečno. To je dobro, ker čeprav ni naš list tak, da bi od oglasov živel, vendarle, vsak cent, ki ga prejmemo za oglase, nam ga j »omaga vzdrževati. In Proletarec je vreden ohranitve. Martin Mihclich ima v tej številki oglas za stvari, ki jih prodaja. Potrebne so vsaki hiši in vsaki gospodinji. Pokličite ga, kadar kaj rabite. Proda vam stvari po isti ceni, a ob enem podprete svojega rojaka v borbi za preživljanje. Dasi nam gre težko, vendar nismo tako pesimistični, kakor protnikih eden sam lahko vse razlikujejo od naših. Dokazuje-doseže, kljub vsem oviram, sploh razvoj vseh stvari iz kljub vsem pretnjam o preme- najnižje stopnje proti višjim o "Aber jaa" je pridejal Sušnik stitvi »n celo odpustitvi. Mi pa blikam. Dovolite, da povem do kraja, ko ste me že vprašali. Treba je priznati, da včasih od- $44. ki so jo zbrali na zabavi v Fontani. Imena in vsote so v Be-nedictovem dopisu. Enako se že leta in leta trudi za ta list Anton Shular v Kan divje, "saj kar pezdi od strahu."! s*™0 božamo svoje ljudi, poslušaj ti tudi," mu je odvrnil šamo njihove vzdihe in že ne Plavšek misliš, da ti bodo vzeli pokoj... _ .... ________ no! In to veš, da jo lahko!" moremo dati v mesto. Na kaj Prvem človeku, rajskem vrtu,1 jn v prejšnjih časih je dobil tudi "Crknil ne bom!" je odvrnil drugega niti ne mislijo! In ne I prepovedanem sadu in kači. i novih naročnikov. Sedaj se jih tšnik znajo ničesar! Ljubi brat, v ne- Prav tako Je s svetom, še huje lavšek. "Kaj se boš delal ju- vemo, kje ob železnici bi zanje krijejo neverjetne stvari. Naš sasu. Obiskuje rojake po svo-aka, ko vem, kako ti je, če po- Pozidali kako solo, da bi se lah-; Pentatevh se je spremenil v na-j jem okraju, da kolekta potekle lisliš, da ti bodo vzeli pokojni- ko vozili v mesto, če jih že ne vadno pravljico, ni več govora o naročnine, prodajal je koledar Sušnik "Ti £e ne, ko imaš posestvo. Pa tudi Podlesek bo še živel, čeprav mu zaprejo trgovino. Vseeno mu pa vendar ni. Trgovina je trgovina. Nese, nese!" "Ti!" je tedaj vzkliknil razdraženo Podlesek, "zdaj pa, če ti uide še en sam tak slinav vz-dihljaj, te bom vrgel ven! Prekleti hudič, saj si mi vzel vso voljo s tem cucljanjem žalosti. Pojdi domov, pa se spravi soprogi v naročite, da te bo božala, siroto! Le kaj se vrtiš tu!" 'Vrgel ga bom iz stanovanja", je dejal odločno Sušnik, misleč Klemenca. "Zdaj ga še draži", je odvrnil Podlesek. "Rajši se mu nasmej prijazno!" "Smehljanje tebi prepuščam, ti to dobro znaš!" Ko se je Plavšek ob treh vračal s svojim Jutrom, se je moral smehljati. Ni si mogel kaj, da si ne bi dejal: "Ta bi nas pa res lahko ug-nal! Moram mu pomagati! Zna pa, zna! Pozna nas! Pogleda j vednosti so zgledni! Kadar govorim z njo, se mi dozdeva če-dalje bolj prazna. 2e prav in lepo, da hodi k obhajiju, včasih smo celo hudiča z molitvijo ugnali v kozji rog, danes pa nasprotnika ne moremo več, se mi zdi. Treba je znanja!" "Naše najmočnejše orožje je še vedno Križani!" je vzkliknil kaplan. "Kakor da bi sam ne vedel!" je namršil obrvi župnik. "Samo vi pozabljate, da je Križani v svojem dvanajstem letu ugnal pismarje v templju z znanjem, z modrostjo, in kasneje jih je še večkrat, kadar so ga izkušali! Meč v muzeju ni mkada sila. In naš Križani je tak meč. — Ta reva mi tako preprosto govori, da bi ji moral vsako stvar po praviti. Mi bi danes morali imeti mnogo znanja, pa se mi zdi, da imamo samo oblast. Ne vem, koliko zna ona tam, ali kar je nekoč povedala (Magdič je spet videl, kako župnik nc more pozabiti tiste konference!), je bilo iz vsega čutiti samozavest in ne- vesoljstvom, kjer je naše sonce samo eno izmed mnogih, ki so še večja in sijajnejša. Življenje se brezpogojno ne izključuje tudi na drugih svetovih. Priznati je treba, da sta danes vera in znanost v popolni neskladnosti in če se človek odloči za novih naročnikov, v Kansasu več ne dobi. Kar je tam starih naročnikov, ga še imajo, drugi so ali prestari, da bi ga še imeli, ali so pomrli, ali pa se izselili. Tone pravi v eni prejšnji številki, v komentiranju Ovnovih razgovorov, da bi bilo dobro, če bi list izhajal na Wis. je obnovil naročnino. Jo.., Um versa lu, za ostalo vsoto pa- John Krebel v Clevelandu Mihe ic, East Helena. Mont., je Zornik zeli koledar za leto 1949 Mal6 jih jc ki bi za ProleUrca poslal naročnino in $2 listu v m 1950 ker je svoja dva prodal tolikoJ storil kakor on Pa je podporo. 2eli pojasnila. Anton a *>* rad popolno zbirko te knji- ob , Ccmu:> Zakaj w Udovich bo stvar preiskal in od-! & da. m zdrav; pljuča umaknili, namesto čvrsto skle- do™"1- mU "a8aJaJo m noge mu peša- niU syoje gile? Saj nas . ma_ jo. Hudomušno omenja, da on lo a le stroški So višji kot pa Neki naročnik odpoveduje ne bo dočakal revolucije. Anton jih moremo z rednimi dohodki list. in za vzrok navaja, "da ako; Zornik je na svoji dolgoletni a- zmagovati A to je bilo ze ne bi bilo Rusije oziroma Stali-j Raciji veliko prehodil in pre- ^^ (xJ januarJja 1906 dal£ na, Tito bi moral še sedaj škarpe(» a . a zd*J P™!, da more pre- Mar ne w wlo yndnQ ^ šivat." Drugi pa se jezi, ker bo stati na poti samo se tretjino sHi nadaljevati? Kdo ^ vam Tito izpustil vse duhovnike, in casa A bl1 J«? ze bolj bolan ka ko dobi še dodatno posojilo, bo k°r je zdaj, pa je le okreval, tudi nadškofa Stepinaca izpu Apolonia Bratanic v Milwaukeeju pravi, da lista sploh ne prejema, dasi je poslala vsoto zanj. Bo preiskano in pojasnjeno. bo nadomestil "Proletarca"? stil. Prijema nas tudi, ker smo tako malo proti papi ob enem odvrnili nevarnost, kl prati vreli svet jn ^tranjep0,iti^0 ner, jma nedvomno vse pred- la biti v prijateljstvu z Japon- (Nadaljevanje s 1. strani i v enak položaj kakršen je sedaj v porušeni, izkrvavljeni življenje Avstrije.' nosti v kampanji). sko, Zed. države pa so bile še in v Koreji iti v "policijsko akcijo" proti napadalcem iz Koreji. severne Koreje. Od kraia se ie našim četam slabo godilo in so bile vedno bolj potiskane proti juqu in izgledalo je že, da se bodo morale iz Koreje umakniti. Armada južne Koreje pa je bila med tem že skoro čisto razbita. Naše čete so pravočasno dobile ojačanje v moštvu BODOČNOST AVSTRIJE ZA VSO EVROPO VA2N0, TODA SE NEUREJENO POGLAVJE Vojne v Evropi je že vec let'nekdaj z vsem ognjem podpirale ustno reformo, to pot precej Medtem pa je 17. feb. letos Po časopisnih vesteh bo to de- prešibke, da bi se toogle v A-zakon že stopil avtomatično v želni glavar Zgornje Avstrije ziji kosati z evropskimi velesi-veljavo in se je s tem začela Vendar, kakor javlja socialde-• lami. predvolilna kampanja, zaenkrat mokratski tisk, se je polastila Boksarska vstaja še zmerna, vendar v zvsemi zna- Ljudske stranke zaradi kandida- a polagoma so se na Kitajki, da se bodo dneva volitev, 6.! ture dunajskega župana Koer- skem uveljavile tudi Zed. dr-maja, občutno stopnjevala. nerja precejšnja nervoza. Vod- žave. Ako je kak belopoltni Socialnodemokratska stranka stvo OEVP je baje začelo poga- človek ubil Kitajca, ali posilil je na zvezni konferenci na Du-ijanja s takoimenovano Zvezo kitajsko dekle ali ženo, ali kaj . konec toda Avstrija je od biv „--------------- ... _ , v letalstvu in mornarici. Severokorejska armada se /e žih zavezniških sil še vedno oku- j jasno dala vedeti, da bi ji bilo zaobrnila in se umikala hitreje kot pa je prej prodirala. pirana. Z vzrok, da z njo ni še ljubše, če bi izvolil predsednika j naju, 23. feb. že postavila svoje- neodvisnih, naj bi ta na volitvah ukradel Kitajcu, ga kitajsko so- AA~rAr*h..r 10% iV ononn/ elm«-« tilt do mandžu- vse urejeno, dolžita Washington države parlament in bi ne bile ga kandidata in sicer 78-letnega v maju podprla kandidaturo dišče ni smelo soditi in prijet Oenera/ macAnnur jO /e pognal SKoro n* ao manwiu < London Moskvo . potrebne splošne volitve. dunaskega župana Theodorja Ljudske stranke. Trdijo, da so je bil le od policije velesil kav- rske meje, tedaj pa SO jI prisil na pomoč kita/skl pro- Av$t uk zu Hit_ Gotovo je, da v današnji Av- Koernerja. Ne glede na to, da zastopniki "Zveze neodvisnih" kaške rase in sojen na sodišču Stovoljci". Tako je bila armada Združenih narodov — j dobila demokratično via- striji lahko računa na izvolitev je v današnji Avstriji docela pokazali pripravljenost opustiti 0nih velesil, ki so vladale Ki- • ----— -- ------ - samo predstavnik ene od obeh| nadomestila umrleg predsednika samostojno kandidaturo, v koli- tajsko. najmočnejših strank, Avstrijske republike socialista dr. Karla kor bi Ljudska stranka s svoje L. 1900 je nastala na Kitaj- ljudske Avstrije (SPOe> in da Renenrja, je vendarle kandidat, strani bila pripravljena plačati skem proti imperialistični kon- neka tako imenovana nadstran- ki so ga izbrali na dunajski kon- dolgove VdU. troli in izkoriščanjem revolta, karska oseba ne bi imela kakrš- ferenci, ena najbolj priljublje- Naj bodo že te vesti o poga- ki se je je označevalo za "bok- nih koli resnih izgledov na us- nih oseb Avstrije, znan po svo- janjih, ki meje na kupoproda- sarsko vstajo." peh. Po vsej verjetnosti je Oe- ji skromnosti in demokratičnih jo, točne ali ne, vendarle kaže- Vse evropske velesile, Zed. i VP prav zato do zadnjega težila težnjah, po splošnem mnenju, jo, da bo v naslednjih tednih države in tudi take dežele, brez za odločitvijo, ki naj bi padla v najboljša izbira, ki jo je vod- prevladovalo v rtotranjepolitič- velike mornarice, kakor sta bi ------• i ... . .i 111 Ja ui»uita uciuuMouviiu * »« takozvana — spet potisnjena umikati se v isto smer iz j0. A ostala je okupirana ter raz katere je prišla. deljena pod okupacijske oblasti Tako se ta "policijska akcija" v Koreji vleče že Amerike, Anglije in Sovjetske blizu eno leto. Predsednik Truman je izjavil, da je intervencijo tako hipoma odredil zato, da južno Korejo čimprej obva- Avstriji sovražna, je zavzela po ruje o red komunističnim agresorjem, šele nato je vpra-! »kreganju s kominformom zveze. To je zanjo nevzdržno. Jugo-I slavija, ki je bila tik po vojni r ----------------1----- --------r jako toleratno stališče Za *» n»J Ul v — j- j- • — r" * . ..................vcimc mwiidiitc, Artivui si* ui- šal organizacijo Združenih narodov, da naj mu jo odo- 1 , J J med 7aradj parlamentu. V parlamentu nam- Stvo SPOe mogle napraviti, nem življenju Avstrije vpraša- \e Avstro-Ogrska in Italija, sta breza skupno voino proti napadalcu. Nedvomno bi se- slovenskega dela Koroške ter reč razpolaga z večino čeprav Theodorja Koernerja. ki so ga nje volitev novega predsednika se udeležile intervencije v nji. mM ' . __i____i______Ix-Tu ne absolutno, in bi mogla zato izvolili za dunajskega župana republike. Borba bo vsekakor Vstaja je bila zadušena, Kitaj- verna Koreja ne napravila tega koraka brez odobritve vojnih odškodnin Moskve. Niti ne bi šla v to vojno Kitajska brez spora- Sreča za Avstrijo je bila, da zuma s Kremliem. i s Kremliem. ' so Prišli v°jm do vehke ve_ stvom. V skrajnem primeru, če celo vodstvo avstrijskih komu- W vrtini U> udoleienih na strani Združenih ljave V nji socialidemokrati #ter, ne 2 y -Zvezo neodvis- nistov, vendar se jim je sedaj V korejski VO/m /e udeleženih na stranildruienin kr^anski socialisti. dasi so v nih" ki bi nedvomno veliko prej zameril, ker so mu predvsem iov s svojimi četami sedaj 15 držav. Ladn/a \e po- njj vedno močne tudi skraj- pristaia na predsedniškega kan- pri srcu koristi Avstrije in noče narodov slala tja malo posadko Etiopija. To je prvič po več ko ne reakcionarne ter nacijske^ tisoč letih njene zgodovine, da je šla v kako bitko izven ®truje. Komunistična stranka v afriškega teritorija. nJl Je šlbka- Vendar____________ . Po vojni je postal predsednik sporazumni rešitvi za stenami laže doseči neko sporazumno re- soglasno, z glasovi vseh strank, | oštra, posebno še zaradi tega,, ska pa je morala 1. 1901 pod-šitev s socialdemokratskim vod- bi verjetno pred leti pozdravilo ker mora biti novi predsednik perialističnim silam, stvom. V skrajnem primeru, če! celo vodstvo avstrijskih komu-j izvoljen z absolutno večino. Na Med tem je raslo na Kitaj- zadnjih parlamentarnih volit- pisati protokol, v katerem se je vah, oktobra 1949 L, je Ljudska se bolj podala v zasužnjenje im-pristala na predsedniškega kan- pri srcu koristi Avstrije in noCe stranka dobila nekaj nad mili-iskem veliko socialistično giba-didata meščanske OeVP kakor trobiti v informbirojevski rog | jon in 800 tisoč glasov, skoraj inje pod vodstvom Sun Yat Sena. pa socialdemokratskega vodstvo. Kandidat Ljudske stranke še dve sto tisoč več kot socialde- Zmagalo je z upori, pa tudi le-iz te težnje po ni *nan. (Op. — To je bilo po- mokrati, tokrat pa bo moral iz- galno, toda imperialistične dr-šitvi za stenami ročano v Ljudski pravici dne voljeni kandidat dobiti čez dva žave so si svoje privilegije na se izgube v Koreji na obeh straneh že nad dva milijona — namreč toliko je bilo ubitih, ranjenih ali pa pogrešanih od dneva ko se je pričela vojna pa do časa, ko ga je Tru- •'emalVTz ^'velike"vojne ^d-, zveznega man odslovil iz vseh služb, ki jih ie imel na daljnem škodnine. sprejet v parlamentu. 'oje privilegiji Kitajskem obvarovale z oboroženo silo iij pa ker so podpirale kitajsko reakcijo. Sun Yat Sen je umrl, njegov glavni naslednik Čiang Kaišek pa je revolucijo izdal in tako je spet vse obrežje znova postalo "guber-nija" zapadnih sil, Mandžurija pa je prešla pod oblast carske Rusije. t _ ________Prodiranje Japonske dajatvami v veliko pomoč do-1 ^^"B^do'jedobil te Za-|~ T. , J, ~ ~siZn7) ' EvTood 'uvideh da "bo^to Po t'zma«i" v Prvi sve" cim so druge zavezniške sile, v» yezniiki nadxQrni svet ki bi mo- A 1 NajdaIJevanJf s slran,) avropci, uviaeii so aa do io nemškimi po- nrvi vr i > PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8, ILL. Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno TELEFONI: CAnal «-7172—«-7173 ZED. DR2AVE IN TUDI DRUGE DE2ELE ZAPADNEGA BLOKA SEDAJ JUGOSLAVIJI V VSEH OZIRIH VELIKO POMAGAJO Ze kmalu po pričetku mrzle politiko vodi proti njemu so-vpjne. med USA in USSR ni vražno pratf tako kakor jo ko-imel noben list v Jugoslaviji za minform s kremlom vodi proti Ameriko dobre besede. Vsi so bili urejevani v smislu sovjetske propagande proti zapadne-mu imperializmu in osobito Zed. države so bile napadane v njih in pa Anglija. > Ko pa je kominform — kar v bistvu pomeni Moskvo, Tita in njegovo "kliko" obsodil za "izdajalce ljudske demokracije" in nato jih še označil za fašiste, se jo Jugoslavije iznašla hipoma v veliki politični in še bolj pa v ekonomski krizi. Boj kremla proti "Titovi fašistični kliki" je v začetku zelo presenetil tudi ameriške in druge komuniste, tiste namreč, ki o stvari niso bili v naprej poučeni. Jugoslovanski komunistični listi v Zed. državah, v Kanadi in drugje v inozemstvu Titu. To so okolščine, ki so vodile zapadni blok v pobotanje s Titom. Ne le to, tudi veliko propagandne podpore mu nudijo. In to v današnjem svetu v obeh ozirih veliko šteje. Prej omenjeni list — ki je kot že rečeno komunistično glasilo, toda ne po mnenju kominforma, ki ga ima '.a izdajalskega kakor vse druge v Jugoslaviji, piše o zbližan ju i zapadom sledeče: V posledicah suše, ki nas je lani prizadela, kakor tudi v zaostrenem mednarodnem položaju, so si obetali sovražniki socialistične Jugoslavije novega zaveznika. Nevarnost pred vojno in lakota naj bi pomagali torej opraviti tisto, česar 400 milijonov dolarjev povzročene škode so morali spremeniti taktiko na zaradi ekonomske blokade in mah in spremenjena je bila v i propagandna vojna nista mogli Jugoslaviji. Stalinova slika je opraviti — odvzeti našim naro- šla s sten po vsi Jugoslaviji kot dom neodvisnost in jim "tako za stavo — Titova je ostala. preprečiti nadaljnjo graditev so- Toda ako je Titov režim ho- cializma. Tak je bil račun vo- tej ostati na krmilu, je moral diteljev kominforma. njim ena- hiteti dobiti zaščito in ekonom- ka pa so bila tudi upanja neka- sko podporo kjerkoli je bilo mo- terih skrajno reakcionarnih vr- goče. Ves povojni jugoslovanski hov v kapitalističnih državah, ekonomski sistem je bil takoj Toda le račun, krčmarja zopet od začetka zidan po sovjetskih nikjer. načrtih. Ambicioznim partiza- Jugoslavija je za premagova- nom, ki so v vojni veliko pretr- nje težav, povzročenih s sušo. peli in povzročali navdušenje uspela dobiti brez političnih zanje celo konservativnemu koncesij do sedaj naslednje: Churchillu, in kmalu nato tudi 69,4 milijona dolarjev brezplač-Rooseveltu, se je zdelo, da v ne pomoči od ZDA, dvoje poso-Jugoslaviji ni naroda, ki bi mo-, Jil v skupnem znesku 5 milijo-ral tudi po zmagi samo uboga- nov funtov šterlingov od Angli-ti. In tako se je vse to pričelo je, posojilo pod izredno ugodni-najprvo za kulisami, danes pa je mi pogoji od Norveške in zago-to odprto polje. tovilo Francije, da nam bo po Jugoslavija pod Titom smatra svojih močeh tudi ona prisko-USSR pod Stalinom za svojo so- čila na pomoč, vražnico in kominform pa Tita Razen tega zavzema v števil-in "njegovo fašistično kliko" za nih državah vse širši obseg sa ) izdajalce. moiniciativna akcija za zbira- A reči so se obrnile tako, da nje pomoči našim narodom, poje Jugoslavija prestala komin- , tom kulturnih, socialnih, ver-formin napad in se celo zavzela skih in drugih organizacij. V zmagati v tej "mrzli" vojni z vrsti teh so: "Zadruga za ameri-Moskvo za svojo ekonomsko ob- ške pošiljke v Evropo" — CARE, novo. Tako se je ta neenaka "Hrvatska bratska skupnost" borba večala in večala in lani kot največja dobrodelna orga-pa je Jugoslavijo zadela še silo- nizacija Amerikancev jugoslo-vita suša — in vlada v Beogradu vanskega porekla, mnoge pro Gornje je slika oljne refinerije Anjjlo-iranske oljne družbe. O tej refincriji pravijo, da je največja na svetu. Spodaj so stavkarji in drugi Iranci, ki demonstrirajo proti angleški družbi. Taki nemiri so se dogodili tudi v glavnem mestu Teheranu. Perzijska /hornica je sklenila vse oljne naprave v Perziji ter oljna ležišča podržaviti. Angleška vlada je protestirala in preti Iranu s hudimi posledicami (morda z invazijo), ako ne spremeni svojega sklepa. A ne izgleda, da bo pri razljutenih Irancih kaj dosti dosegla. En iranski premier je bil v tej krizi umorjen, drugi je kmalu za njim vsled bojazni pred atentatom pustil vlado in tretji je pred atentatorji v enaki nevarnosti. Angleži trdijo, da je • ranska vlada v tej situaciji brez moči, ker je izgubila kontrolo nad ljudstvom. Položaj je neprijeten tudi za Ameriko, ker ima v Sredozemlju, posebno v Saudi Arabiji velike oljne koncesije. v industrijsko razvitih kapitali- mačih potreb tudi pospešen iz-j stičnih državah. voz nekaterih asortimentov Pravilni oceni našega vodstva, 'Predvsem — petkrat povečana da obstajajo v svetu navkljub Proizvodnja svinca od 11.000 sovjetskemu revizionizmu moč- ton v letu 1939 na 57 000 ton v ne sile miru in socializma in da letu ličinka 1776 ton v letu ima državno kapitalistični sis-! 1939 na 8000 v letu na 8800 ton tem v buržoaznih državah tudi v letu ,949; nadalie ž,ve8a svojo progresivno stran, sta bi-! bra-zelezne rude-cementa-hme" stvenega pomena za pravilno! 'J3 in drugih na svetovnem trgu razumevanje sodobnih gospo- »^anih proizvodov >. Le vrsta ta-darskih odnosov med industrij- kih gospodarskih uspehov, do-sko razvitimi in zaostalimi dr- sezenih kljub ogromni škodi za žavami. Tako silijo danes visoko radl ekonomske blokade, je lah-razvita proizvajalna sredstva v ko P^spevala k temu, da sta nekaterih kapitalističnih drža- nam P°nudili Anglija in soraz-vah k različnim oblikam pomoči merno mala Norveška posojilo iz gospodarsko zaostalim deželam, lastmh p<>bud._ ki brez podpore n§06 v stanju kupovati proizvodov njihove te- Pionirski slovenski žke industrije. Kakšen obseg je poleg posojil zavzela brezplač- StdVeC Joseph K O SCI k na pomoč, je vsaj delno razvid- • ■ no iz primera Združenih držav prOItlinUl Le-te so v času od 1. julija 1945 Dne 28. aprila je v Samsuli v - Kitajska bild že v mnogih vojnah in se v vseh ohranila (Konec s 4. strani) dor jem Rooseveltom ne posredovale. L. 1919 je Kitajska izgubila vnanjo Mongolijo, ki so jo v ruski civilni vojni okupirali "beli", to je, protiboljševiški Rusi. Ko so bili beli poraženi, je sovjetska armada okupirala to v-nanjo Mongolijo, jo ločila od Kitajske ter ji dala svoj vladni sistem. L. 1931 je Japonska udarila v kitajsko Mandžurijo ter jo o-svojila. Bila je pod njeno oblastjo do konca druge svetovne vojne. Sedaj je spet kitajska provinca, toda Rusija ima v nji velike koncesije, skoro tolikšne, kot jih je bila deležna pod carji. Toda teoretično se jim je po zmagi kitajske komunistične revolucije odpovedala in dela z Mao Ce-tungom vzajemno. Japonska ob svoj najboljši plen Kot že omenjeno, je Japonska osvojila Mandžurijo zase l.j 1931, ji postavila za "cesarja' nekega potomca stare kitajske dinastije, toda imel je v vladi ■ toliko veljave kakor lanski sneg. | Snega vsako zimo v Mandžuriji veliko zapade. Ta dežela je jako obsežna ter fia prirodnih bogastvih izredno bogata. Pod Japonsko je bila industrializirana in modernizirana tudi v drugih ozirih, kar koristi sedanji Kitajski, tik po japonski kapitulaciji pa je imela Rusija dobiček od tega. Zasedla je Mandžurijo in si za vojno odškodnino vzela iz nje za milijone do- j larjev strojev iz Japonskih tovarn, ki bi sedaj zelo prav pri-! šli komunistični Kitajski. Rusija je bila v vojni z Japonsko samo dva dni. Japonska je nekaj let po ab-, sorbiranju Mandžurije začela z osvajanjem obmorske Kitajske ter jo osvojila. L. 1944 je usta-; novila v tej svoji Kitajski "vla- do sodelovanja za vzajemni a-j zijski življenski prostor", a leto pozneje ji je general MacArthur narekoval "mir", v katerem je brezpogojno kapitulirala in tako je bila s tem tudi ob vse svoje osvojitve na Kitajskem. Vojna je bila končana, kar se Japonske tiče, toda ne na Kitajskem Borba med Ciang Kaiš-kom ter kitajskimi komunisti se je nadaljevala. L. 1949 je v nji; komunistični vodja, general Mao Ce-tung skoro že popolnoma zmagal in nekaj mesecev pozneje je zavladal nad vso Kitajsko. Mnogi po svetu so mislili, da je prišel za to zbičano deželo končno vendarle zaželjeni mir. A sedaj je znova v vojni, in ako bo v tej ' veliki debati" v naši deželi prevladal general MacArthur, bodo na njena mesta padale vsake sorte bombe kakor še nikoli toliko. A Mao Ce-tung pravi, da kakor niso mogle streti Kitajsko prijšnje vojne, tako je tudi sedanja ne bo. Edino razsodno bi bilo pobotanje, a svet je še vedno tak, da noče ne razumeti tega pravila, ne odpraviti vzrokov za vojne. Tone Seliikar se zahvaljuje Pred tedni nas je Tone Seliškar prosil, da naj mu pošljemo razne letnike Ameriškega družinskega koledarja, enako tudi Angelo Cerkvenik. Zavoje sta-! rih letnikov imamo na kupih v tretjem "floru" (pod streho) in odpirati te zavoje in zbirati iz njih zaželjene letnike vzame čas. Anton Udovič si ga je vzel in napravil pakete, Angela Zaitz pa jih je odnesla na glavno pošto v mesto. Seliškar je poslane mu koledarje že prejel. Ker je njegovo pismo o tem zelo zanimivo, ga tu priobčujemo. Glasi se: Dragi Frank Zaitz, z velikim navdušenjem sem prejel Družinske koledarje in se Ti zanje toplo zahvaljujem! Njihovo bogato gradivo mi bo s pridom služilo pri se- stavljanju moje knjige o ameriških Slovencih in Ameriki. U-yam, da se je Tvoje zdravje med tem zboljšalo?! Pri meni se menjava, včasih je boljše, včasih slabše. Morda se bom zdaj na pomlad dodobrega popravil, vsaj zdravniki tako pravijo. Me pa ta bolezen zelo ovira, da ne morem tako delati kakor bi rad. Vedno so kake motnje. Vi tam pa z vso vnemo izdelujete tanke in kanone. Vaši ljudje zato dobro zaslužijo, toda koliko krvi se bo zaradi tega prelilo, je pa drugo vprašanje. Bodočnost ni nič kaj rožnata zaradi tega in ni izključno, da bodo v USA izdelani topovi grmeli tudi na naših tleh — z oboje strani. Mar ni to žalastno: komaj je minila druga svetovna vojna, že se pripravljamo na trjetjo in vsaka je bilj strašna. Jugoslavija je izgubila v zadnji vojni 1,700,000 ljudi! Z našimi rojaki v Ameriki i-mam mnogo dela. Pišejo mi od vseh strani in samo za odgovarjanje bi moral imeti svojo tipkarico. Slovenska izseljenska matica je bila, tako se vsaj meni zdi, prepozno ustanovljena. Ogromno je bilo zamujenega zarad tega. Morda pa bo le imela še kaj uspeha. Bomo kmalu videli. V Urugvaju na primer živi v mestu Montevideo čez 600 slovenskih družin. £ilno so bili veseli, ko so prejeli prvo pošiljko slovenskih knjig. Letos bom šel verjetno za nekaj tednov v Nemčijo med westfalske Slovence. Tik pred nosom jih imamo, pa se nič ne brigamo zanje. Vse to mi daje ogromno dela, tako da do svojega literarnega dela sploh ne pridem. Vesel bom, če mi boš kaj pisal. Prijateljsko pozdravljam Tebe in Angelo. , T. Seliškar. Ako ste prejeli poseben zavoj te številke, prosimo vas, da jo razdelite med rojake in priporočite jim, da naj se naroča na Proletarca. do 31. marca 1949 podarile v najrazličnejše svrhe 11.823.371 dolarjev. Brezplačna pomoč Ju- Floridi preminul Joseph Košak, znan mnogiro Slovencem po A-meriki. Star Jef bfl 77 let, rojen se je odločila kljub vsemu vz trajati rajše kot pa kapitulirati. Najprvo ji je bila v tej borbi potrebna pomoč v živežu in in-dustrialno s kake druge strani. Države kominforma so jo bojkotirale docela in zapad je pomislil: Ali naj komunista Tita, testantske organizacije v ZDA ("Lutheran World Relief", "Lutheran World Federation", "The methodist church" i. dr.), društvo "Prijateljev Jugoslavije — Francija", "Ameriško-jugoslo-vanski odbor za pomoč v hrani" v Chicagu, švedsko društvo "Re- oziroma njegov odpor proti šite otroke", ameriška organiza-kremlu podpremo in čemu? čija "Mladina vseh narodov" V Washingtonu so argumen- norveško društvo "Pomoč Ev tirali in še argumentirajo, da ni Tito prav nič boljši kakor Stalin. Pravijo, da se na komu- ropi i. dr. Po zadnjih vesteh se je CARE obvezala, da bo poleg uslug, ki jih nudi z organi- niste ni zanesti, neglede v kak- zacijo transporta, tudi sama sne barve se oblečejo. Toda v Washingtonu in v Londonu je prevladala misel, da je treba Titovo Jugoslavijo v tej njeni krizi podpreti in to sedaj dela jo, kar priznava ne samo zapadni tisk temveč tudi Titov v Jugoslaviji. Ljubljanski komunistični dnevnik Ljudska pravica ima o tem prevratu članek, ki je bil pred tremi ali štirimi leti še povsem nepričakovan. Namreč tak prelom med Stalinom in Titom. Kajti Tito je do takrat veljal za najjačjega Stalinovega zaveznika. Sedaj ga na shodih napada in svojo vnanjo zbrala pol milijona dolarjev ter nam tako prihranila del izdatkov za prevozne stroške. Vrednost do sedaj sprejete in najavljene pomoči različnih organizacij je ceniti na preko 250 milijonov dinarjev. Pomoči in posojil pod sprejemljivimi pogoji nam ni omogočila le ena okolnost, temveč vrsta okolnosti. Le-te so predvsem rezultat našega ugleda in gospodarskih uspehov, rezultat stremljenja progresivnega človeštva za ohranitvijo miru in končno tudi rezultat sodobne družbeno-ekonomske stvarnosti SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE goslaviji v znesku 69,4 milijo- >v Ljubljani nov dolarjev znaša torej 170-ti Ko je bj, dnevnik G)as naro_ del ali 0.62 ■ navedene vsote. da na višk je kojni Kožak Značilno za povojno obdobje je dela, y Sakserjevi tiskarni. Bil ud. to da so na primer posoji-; je forman „ njl u N Vorka oo* ££-foo^ f V '"'T l'aSU * j« vrnil v Ljubljano in obra-l 994,565.398 dolar,ev. torej manj tova, ,am JilnoJ Po ,e. kakor brezplačna pomoč. ( uh je pnžel nazaj v Ame£ko inj Da posojila in pomoči vsebu- spet delal nekaj ačsa v New jejo možnost izsiljevanja razli- Yorku, potem pa v tiskarni Na- čnih — tudi političnih koncesij rodnega vestnika v Duluthu, v prid upniku, se zavedajo jugo- Minn. Bil je tudi njen upravi- slovanski narodi iz prakse v biv- telj. Ker se list ni izplačeval je ši Jugoslaviji, a po osvoboditvi prenehal. Od tam je Jos. Košak iz odnosov s Sovjetsko zvezo, s svojo prvo ženo, ki je bila tu- Vendar s tem ni rečeno, da so di tiskarka na linotip, prišel v sleherni pomoči in posojilu po- Chicago in dobila sta delo v goji politične koncesije in od- Narodni tiskarni. V nji je bilo poved neodvisnosti, kakor želi tedaj tiskanih več slovenskih in to prikazati sovjetska propa- hrvatskih listov, med njimi Pro- ganda. Praksa potrjuje da so po- sveta, Proletarec in Mladinski goji za posojilo ali pomoč od- list (sedaj Voice of Youth). De- visni predvsem od konkretnega lala sta nekaj časa tudi v tis- zunanje in notranjepolitičnega karni bivšega Amerikanskega položaja države, ki posojilo ali Slovenca. 2ena mu je umrlo v pomoč sprejema. Zunanje in no- Chicagu. tranje politični položaj sociali-, Ko je SNPJ ^novila svojo stične Jugoslavije pa je zaradi j tiskarno, je delal v nji, potem enotnosti ljudstva pri nas in u- pa mnQgo let v Uskarni Adria y gleoa k, ga uživa v svetu prav kateri je stav|, najv^ proietV- tak, da nam omogoča enakopra- ca, Ameriški družinski koledar v no sodelovanje z velikimi sila- in pa knjige Prosvetne matice mi. In se vec. Poleg ugleda in j simpatij, ki jih uživajo jugoslo- Pred nekaJ lcti se J° odločil vanski narodi in vodstvo v očeh ,li v P°k°j in * presilil v Flo-naprednega človeštva, raste tudi ndo V Samsuli »ta on in nje-pomen socialistične Jugoslavije «ova dru*a žena kuP'!a malo v svetu. V borbi proti revizio- P°sestvo in tako je Joie Košak nizmu sovjetskih voditeljev oc|-lkončno 1® "žival svoj zasluženi pira naša Partija tudi napred-, P°^itek da le malo časa Choose yoor ElECTRKRANGE from i 5 nationally known BRANDS Hotpolnt General Uactrlc Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS nim gibanjem v kapitalističnih državah pot iz zmede, v katero jih je pognala povojna revizio-nistična praksa sovjetskih voditeljev. Kakor pomen, tako ima tudi ugled socialistične Jugoslavije v svetu viden odraz v množičnih akcijah za pomoč našim narodom. Da je razen navedenega med pomembne faktorje v zvezi z uspešno nabavo posojil in pomoči uvrstiti tudi naše dosedanje uspehe pri gradnji gospodarstva, je očitno. Saj sta od trajno naraščajoče ekonomske moči naše države odvisna tudi obseg in kvaliteta našega izvoza, ki predstavlja materialno bazo za vrnitev posojil. Ker smo uspeli izpolniti ključne postavke plana, nam že danes razširjene možnosti izkoriščanja prirodnih bogastev omogočajo poleg kritja do- Bil je član SNPJ in ABZ ter unije tiskarjev. Pokojnik se je zanimal za aktivnosti ameriških Slovencev vseh struj in jih dobro poznal, a sam ni bil aktiven v nobeni. Urednik tega lista ga je prvič videl leta 1912 v Duluthu. potem pa ko sva delala skupaj v Chicagu mnogo let. Njegovi soprogi naše soža-lje. — Z. ISKRE Modrost ni nič drugega kot resnica. At Your Nearest Commonwealth Edison Store ELEKTRIČNI STEDfLNIK, kakršnega želite je vam na razpolago v prodajalnah EDISON v vaši soseščini. Oglejte si v njih vsakovrstne modele petih firm — velike --majhne . . . krasn^ ali navadne. Karkoli si boste izbrali, vam bo v zadovoljstvo ... za domačo kuho. Kuhanje na elektriko je lahko . . . vse se izvrši avtomatično . . . vročino si regulirate, vse gre po vzponah — pritisnete in stvar je v redu. Oglejte si te električne peči že danes! Kalvlnotor priced as low as $ Frlgldalra Najtanjši senco. las meče svojo Niso povsod žabe. kjer je voda; a kjer slišiš žabe, tam je voda. Wasftnghousa DELIVERED * (for Westinghouse range illustrated) Sea tha new electric ranges at any of these Edison starati 4749 W. Wmrtmm Arm. 3225 W. 264k 5». 4922 W. Irving H. U. 424 L 47tk U. 3139 N. LmcoJ* Arm. 952 W. 63*1 Sf. 2733 N. AUwovIh Arm. 9025 S. CmmwtcM Arm. 4231 W. Modhom Si. 11046 1 Mkkigm Arm. COMMONWEALTH EDISON COMPANY TUDI V STAREM KRAJU SO PISALI 0 PETINSTIRIDESETLETNICI PROLETARCA V Sloveniji in tudi v drugih Tiskan je v isti tiskarni kot krajih Jugoslavije je imel Pro- pred vojno Jutro in Slovenski letarec veliko prijateljev, ki so natod Ta list je posvetil k Proga brali, dokler ni bil pod Ale- letarčevi 45-letnici poročilo z ksandrovo diktaturo prepovedan. Pa tudi dopisovali so vanj — lepo število slovenskih pisateljev. In pomagali so nam polniti s svojim gradivom Ameriški družinski koledar ter Majski glas. Iti naša Prosvetna matica je izdala tudi nekaj njihovih po-vestnih knjig ter politično-znan-stvenih razprav. Trije ali štirje naši sotrudniki v starem kraju so bili i>od Aleksandrovo in potem pod kneza Pavla policijsko vlado aretirani, zato ker smo jim skušali Proletarca skrivoma pošiljati. SLOVENSKI TISK V STAREM KRAJU 0 PESNIŠKI ZBIRKI ANNE P. KRASNF naslovom "Ob 45-letnici cikaš-kega Proletarca". Nekaj podatkov v tem članku sicer ni povsem točno razloženih, a ga tu pcdajemo kakor je bil objavljen. Ugotavljamo pa, da je prijateljski. Glasi se: Lani je preteklo 45 let, odkar je bil ustanovljen v Chicagu slovenski socialistični tednik "Pro-letarec", glasilo Jugoslovanske socialistične zveze v Združenih državah. Čeprav "Proletarec" danes ni najstarejši slovenski list v ZDA je vendar najstarejši slovenski napredni in socialistic*- j Na sliki je španski diktator Francisco Franco, ki je ob priliki 12. obletnice njegove diktature ni list v ZDA, hkrati pa tudi nad španskim ljudstvom opazoval vojaško parado, ki je bila prirejena njemu v čast. Svečanosti najstarejši slovenski list v ZDA, se je udeležilo 19 poslanikov tujih držav, med temi tudi ameriški, francoski in angleški poslanik. ki od ustanovitve ni menjal niti meram, ki so jih ustvarile med Po hišnih obravnavah, skozi katere so morali iti, smo list vsem prenehali pošiljati, da jim ne bi prizadeli še večjih nepri-lik. Potem je nastala med starim krajem in nami dolga pika. 2e --------------------„„. r------, ko so drugi slovenski listi, ki so^DA Pr^el° okro8 leta 1900 ko da je kapitalizem edini smrtni ZCJ pregan|CinCCI se je zbralo po raznih industrij-1 SOVTažnik delavcev." skih središčih ZDA večje število lastnika niti svoje politične i"; ameriškimi Slovenci dvomljive kulturne smeri. ■ , . . , . , ^ . * eksistence ki so slovenske ame- Socialistično gibanje se je ri^ke deiavCe zavajali na kriva med slovenskim delavstvom vl^ namesto da bi jih poučili, Povest, kako se naša vlada lahko zavzame bili prepovedani, med njimi tudi Enakopravnost, spet «ftneli svobodno tja, Proletarec še vedno ni bil dovoljen, vseskozi do konca vojne. Po vojni so imeli hrvaški in srbski komunisti, ki so prišli tja na povabilo nove vlade, za KOMENTARJI s (Nadaljevanje s 1. strani.) drugimi takimi metodami, ki se jih označuje za 'gemblanje", toda kliče v gluha ušesa. Veliko je krivih, a le malo obsojenih. Namreč članov kongresa. Pred dvema leti je bil sli socialistične ideje s seboj iz Razen "z naročnino ga podpirajo ilL^IXl^m*1 Hn^TeV^ranh eden Osojen, ker je imel na Evrope. Mednje je prihajal iz zavedni slovenski delavci šez I ^ _® Jf! I Pecilni listi na vladne stroške (Dalje s 1. strani) delavcev ki so bili že ored od Ta ^^ * Vcdn° ^ ®H teti je živel v La Grange blizu delavcev, ki so bili ze pred od- zavestne in zveste podpore slo- rhip' Ktl lVMltjl. JLjnrpd hodom v Ameriko prepojeni a'venskih nanrednih izseljencev J 3J^ J ^ podpreti-° zato ga jugoslovanska pošta ni demokratične stranke. -2. feb. števllki, kjer objavlja upravnik ^zanjo v K™. Svoj stan co nekaj obdržala zase. ostalo je hotela ali na ni moela našim Iyui Je *>11 v ^nicagu ustanov- dulge vrste Opornikov. Kljub L • i rvm_.lit j; i « aaia KongresniKU. du je poslan hotela ali pa ni mogla našim ^ "V dolge vrste podpornikov. Kljub naročnikom v Jugoslaviji redno ^ V™*1™™^ socialistični f temu njega obstoj vedno ni dostavljati klub v ZDA Kmalu so nJe8ovl povsem zagotovljen. Zanj se Urednik Proletarca ie na neki ^lani"StanOV'ili U,di, Posebl\° hudo bori že vsa leta po vojni urednik rroietaria je na neK* druzbo za izdajanje delav. ted- in žrtve te so ze nie^ove konferenc organizacij Amen- nilra 7 . . .J J. . in zrive te Doroe so ze njegove čanov jugoslovanskega porekla ^fa 3 a^sU 1»T v Pittsburghu, v Clevelandu in Toda desetlh Ttev.lkah je ^ti je i^al 25 £TS v Chicagu to omenjal predstav- Zira preneha;a, ker pa j ni mo- nikom nove Jugoslavije in tistim hrvatskim in srbskim ko- gla premagati vseh ovir. Obnovljen je bil pa vštevši 1945> in Ameriški družinski koledar, ki ga je izšlo 36 letnikov, letos za 1951 pa ni je imel na Dunaju, a rad. sluz- y /a a je zas, , llvmh be k. jo je vršil je veliko poto- ljuteIjcv bi, ie lani oproš£*n. val in tako ga je pot čestokrat LeU)s je bj, obtožen in obso- vodila tud. na Madžarsko. Tam. | jen republikanski kongresnlk kot te omenjeno, je bil aretiran Waher E Brehm y ohlu ker in obtožen sabotastva, špijonaze ■ ^ ,uh vladnih uslužbencev ter ruvarenja proti ogrski ko- vje, denar za svoj . kampanj. mun.st.cn. vlad. Obsod.l, so M ^ Po zak J(, to ga na petnajst let zapora. povedatu). Toda bi se isto Njegova žena je storila vse, izvedelo o vseh, bi bilo več po- tT^ Z'd^h o^avkih in Um jU'ija 1903 obslaja °dt'Cj ^ '"el. marveč izide spet šele kar Je da bi ga osvobo- slancev v zaporu kakor pa na trdrn da na* UM ni zanesl.iv Vedn° k0t klub JSZ M ' Cla" prihodnje leto. dila. Bila je v poslaništvih, pisa- sejah v zbornici. zanesluv. nov je zdaj pristopilo precej vec. Kakor sem ie navcdeli je rila oblastnikom v Budimpešto. Ameri4kim Kitajcem se sedaj trdili, da naš list ni zanesljiv, da je sovražen ^mun« Dve , slovenski socialist. izJla 18 oktobra ,950 jubiiejna l>r<.>s'la Truman, naj posreduje. „e odl dobro. ^ v smo med prvo svetovno vojno SV'°JC glaSI'° slevllkc "Proletarca" ob 45-let- državnega tajnika Achesona. a-; ^ Franciscu ne. kjer šteje nji- smo mea prvo svetovno vojno ,.Glas Svobode. a pozneJe je nici Ima 12 strani ve,ikega ob. meriskega poveljnika na Duna- hova ko, »«i f 1 »% i i rv> t * 1 r* o ♦ • Lr Am 1« • ____ 111 w% ft rl 4 n a«r* 1# rt rt#l m • v drugih krajih po naši tom". To so počeli S31 ^o^rS^j dX "G,f Svobode", a pozneje je nic, Ima 12 strani velikega ob- ™nškega poveljnika na Duna- H^k^k^i^žaSo^b. Tu l J Pnslo med njimi in lastnikom h- sega(kakor n. pr. "Primorski ju. toda madžarska tlada je o- Tud| y druJ ,h krajih nasi in vsebuje mnogo zgo- stala ^rs. Vogeler pa je deželi zanje ni vehko ^^ Kl. ® in spominskega gra- grajala kot bi zmogla le malo-. ujski restavranterji v I^>s An- gi vojni zasnovana. Toda oni so bili "proti" vojni in nam povzročali veliko bojev — komunisti s svoje in klerikalci, ki so bi li takrat "kraljevaši", pa z vali za ustanovitev take Jugo- sta^Martinom Kondo do preioma ^evnik slavije, Kakršna je bila po dru- (y ^^ 19Q5) dovinskega 2e na jesen 1905 je izšel po- diva Cglasll je tudf Et"bin katera ženska V pomoč ji je ^u so bili od -gostov" toli-seben letak na 4 straneh pod Kristan, ki je v članku "Ob po- bll° to- da ie bil nien mož P^ lko nadlegovani, da so apelirali naslovom ' Jugoslovanskim de- membnem jubileju" napisal ne- Predsednik velike korporacije nfl poUcijo za varstvo. Med dru- lavcem v Ameriki v presodek", kaj načelnih misli ob jubileju *n vsled te«a nl blla v stiski M go svetovno volno pa so izgnali kjer so slovenski socialisti opi- tega deiaVske glasila. Pomen sredstva, ne za vpliv, j iz Kalifornije in par drugih drsali svoje borbe z Martinom Hsta ^^e uvodoma takole: Tako se je ameriška vlada resno ?ay na za adu jap()nco V Kali- potrudila za Vogelerjevo osvo- fornjji so se Ja . ve,iko boditev. Svojemu poslaniku v - .j nridelovaniem socivia sredno m neposredno veliko ko- hsta. Letak so" napisali v glav- ^ in toiti'"fe- Budimpešti je naročila, naj .se PognaliPso jih z n ihovc sija/n0 govo idejo. Svoji nalogi je v ta namen " --- "Proletarec" petinštirideset let vlado, zvesto služil, dasi ni bila lahka Nalogo je izvršil drufe strani. Pittsburški je imel od nove Jugoslavije po- novitev lastnega socialističnega' fictkVTmelTamJnllužiTrlzU D... , «* . i j »t > . o, - .lista popisuje uvodoma takole: Pittsburski Narodni Glasnik Kondo in se zavzemali za usta- Proletarec" jc od svojega za- Iz "Primorskega dnevnika" Življenje in pesmi Ane Prač-j kove-Krašne so zrcalo naše zemlje, naših ljudi v onih letih, ko je hotel postati fašizem na Primorskem vsemogočni gospodar ter zahteval, da se mora vse ukloniti njegovi volji, njegovi | sli po nadvladi in zavojevanju Četudi so te pesmi nastale daleč od domovine, morda v Pennsyl-vaniji, kamor je Ano Pračkovo zaneslo med naše premogarske in jeklarske de^ivce prva leta njenega izseljeniitva, morda v New Yorku, kjer živi sedaj, je v njih naš primorski človek z ono svojo čudovito povezanostjo, na domačo grudo in z onim svo-l jim čudovitim posluhom za vsak utrip na njej. Ta človek je zdaj ona sama, j zdaj tisti, ki so tako kot ona odšli daleč preko morja, zdaj oni, ki so se odpravili le preko meje, ali pa ostali doma. Trpljenje vseh je zlila v stihe potem, ko se je pretolkla preko j vseh začetniških težav, ki jih ji je delalo pomanjskanje izobrazbe. - Doma v Dolgipoijani na Vipavskem in že v osnovni šoli so se ji vpletali stihi med naloge, zaradi katerih jo je učitelj okre-! gal. češ da naj jih piše posebej,( a nalogo posebej. Da bi šla v mestne šole tedaj, ni mogla misliti, ker doma ni bilo sred-; stev. Tudi za primerno delo je i postalo težko in tako se je 1920. j leta odločila, da pojde v Ameriko. kamor jih je toliko odhajalo v tistem času. V tamkajšnjih kulturnih društvih se je pričela udejstvovati in v različnih tečajih si je nabirala znanja. Tako je postala sodelavka izseljeniških časopisov, nad leto dni pa je vodila uredništvo in upra\o "Novega lista", ki izhaja v New Yorku. Prve pesmi ji je narekovalo domotožje, pozneje pa jo je pričela zanimati tudi Amerika z vso svojo širino in kontrasti, zlasti pa naši ljudje, ki so tam našli novo domovino. V uvodni besedi k svoji pesniški zbirki "Za lepše dni," ki obsega pesmi iz dobe med prvo in drugo svetovno vojno, opisuje svojo novo domovino. deklarativnim poudarkom. Kot take še najbolj spominjajo nu socialne pesmi Toneta Seliškar-ja, Frana Albrehta in na zgodnjo liriko Mileta Klopčiča. Posebej naj omenim nekatere drobne pesniške skice, ki s prepro- _ ANNA P. KRASNA sto neposrednostjo slikajo značilna razpoloženja z newyorskih delavskih četrti. "Kadai; odrivajo v downtown- skih skladiščih ostanke starih zalog, prikrevsa v našo ulico mc/i- kavi 2id s svoim zgaranim kljusetom in vpije: "Banane! Deset za dcsetico! Kupite banane!" Njegov hreščeči glas se obeša na gosta okna kakor nevšečen zvok razvlečenih strun. In v okvirjih pustih sten se prikazujejo obrazi mnogih mamic, ki so obljubile svoji deci banan. — Kmalu nato zaživi naša ulica v smehu banane jedočih otrok." ("Mož z bananami"). Celotna zbirka je nov primer velike kulturne prizadevnosti slovenskih ljudi, ki so prišli, kakor pravi avtorica, "da si v Novem svetu ustvarijo novo doA movje, obenem pa so ohranili v svojih srcih ljubezen do rojstne domovine, do materinega jezika in do svojega človeka." In v tem je njen poseben pomen in njena posebna vrednost. —D. S. risti — Proletary pa niti toli- nem Simon Kavčič, Frank Peko ne, da bi njegovi naročniki trich in joze Zavertnik. Ta le-smeli prejemati list, ki je bil tak je bil dejansko pričetek naročen zanje. In vsled tistih "Proletarca", čigar prva številka ob njegovem rojsvu in ni lahka par listov v Zed. državah in v kot mesečnik je izšla v januarju seda . % bliin i bodočnosti se Kanadi, ki so se smeli v Jugo- l906 V uvodni besedi je izda- pa tJudl tczaveJne bodo omilile slaviji vsled svojih zvez svobod-^ jdteljstvo naglasilo da je novi kajti c.im bolj se v deželi raz-- — je bil Proletarec ob list lastnina VSeh zavednih slo-jvija in utrjuje kapitalizem, tem venskih delavcev v ZDA, ki so bolj postaja časopisje njegov organizirani v slovenskiji socia- monopol. V teoriji je seveda tisk lističnih klubih. Proglas sta v no širiti, naročnike, ker ga ljudje tukaj za svoje sorodnike tam niso hoteli več obnavljati. Čemu, če pa ga ne dobe? Sedaj je bolje in u-pamo, da, bodo tamošnji poštarji cenzorski biro razumeli, da je Proletarec jugoslovanskim narodom in socializmu več kot zgolj prijateljski list. In po svojih načelih nikomur naprodaj. Tako upamo, da bo sedaj tam označena v Zedinjenih državah popolno- imenu izdajatelja podpisala An-j ma svoboden, toda že Goethe je drej Poravne kot predsednik in dcjaj da je vsa teorija siva, dre-' Anton Prešeren kot tajnik Po- vo življenja pa je zeleno. To . •innin in "Di>nloiafo/i" ivtlaial ..... . ogrsko obdelane zemlje daleč proti vzhodu. Po vojni bi se radi vrnili nazaj na svoje vrtove, a so se Koncem aprila je bil Robert Jih P<»,astll> drugi. Naša vlada A. Vogeler oproščen in se vrnil ni v tem oziru nJim v zaščito na Dunaj, od tam pa z ženo v •tofila« dasi smatra današnjo New York. V zaporu je bil 17 Japonsko za veliko prijateljico mesecev. Z^d. držav. Sedaj pa so Kitaj- . ci na vrsti, dasi niso oni kitaj- . 1 ^f.io cena njCgOVe ske intervencije v Koreji prav nič krivi. Tak je pač svet. Saj osvobodi t vp? Velika. Vso zaplenjeno madžarsko zneje je -Proletarec" izhajal velja tudi 'za Vsakovrstne "svoJ im°Vin° V Zapadni Nem*iji je kot 14-dnevnik. mnogo let pa iz-j bode", ki jih najdemo na potr- Amerika obljubila vrniti, razen tudi Američani niso povsod priljubljeni. V Sredozemlju že ne in še manj pa Angleži. Iran je s podržavljenjeni o-gromne anglo-iranske oljne dru- haja že kot tednik. Jubilejna šte- oežliivem oapiriu in slišimo i*! k™?* SV Stefana' ki so od- vilka, ki je izšla 18. oktobra je ust kandidatov kadar so volitve1 nesJi 12 BudimP^te Hitlerjevi) žbe prestidžu Anglije zelo ško- ljudje, sedaj pa je v ameriškem doval. V minulih mesecih smo izpre- leta 1920 do danes ga ureja je stal tudi med osvobodilno voj-videli, da ima naš list posebno Frank Zaitz. no ZVCsto ob strani jogoslovan-med veterani delavskih borb v Težka je bila 45-let na borba skc^a delovnega ljudstva in sto-Sloveniji še vedno iskrene pri- tega neodvisnega delavskega li- jj danes. jatelje, pa v Trstu in tudi v po- sta za obstanek v kapitalistični ------------------------ deželskih vaseh. i Amoriki. Saj so bile in so še da- Angleške aeroplanske družbe V neko tako vas je poslal naš nes med slovenskimi listi v A- izgubljajo čikaški rojak paket, poln po- meriki, razen med glasili posa- Angleška Overseas Airways trebščin, in v njemu je bilo tu- meznih podpornih jednot, v ma- korporacija. ki jo lastuje drža-di nekaj številk Proletarca. O- lem podobne razmere, kakor so va, je imela lani 14 milijonov bičajno pregledovalci paketov! med ostalim tiskom v tej kapi- dolarjev izgube. Najbolj ji kon-tam časopise poberejo ven, a v talistični državi. "Proletarec" kurirajo v potniškem in tudi v tem slučaju so to pregledali, jih jc^opisal v uvodnem progla- tovornem prometu ameriške Prejemnik paketa je pošiljate- su takole: "Do danes slovenski prekooceanske aeroplanske dru-lju poslal zahvalo za poslane mu delavci v Ameriki niso imeli li- žbe. stvari in omenil: "Posiani Pro- sta v katerem bi lahko povedali m_m._m_.mm.mmmi letarec je romal p<* vsi vasi. odprto svoje misli, ker je vsak %t9, prf>je|j poseben zavoj Najmanj sto ljudi ga je bra- lastnik slov. ameriških časnikov te številke, prosimo vas, da jo lo . . ." privolili priobčiti, kar je neslo razdelite med rojake in pripo- V Ljubljani izhaja dnevnik njegovemu "kseftu". Sele z usta- ročite jim, da naj se naroče na Slovenski Poročevalec, glasilo novitvijo "Proletarca se je na-j Proletarca. Osvobodilne fronte Slovenije. I redilo konec tem žalostnim raz-! Al U r želite svojim priredbam čimveč 1 moralnega in gmotnego uspeha? OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU! prepoved Američanom po- vzhodu se bi pred desctletj tovaji na Ogrsko. Zdaj spet iz,- upala storiti takega koraka ka- daja vize. In dovolila je ogr- kor ga je sedaj Iran. Toda gle- ski vladi obnoviti svoja konzu- de prestidža bi Anglija že po- lata v Clevelandu in v New Yor- tr|>ela. Toda brez olja pa bi nje- ku. Dalje, spremenila je frik- na mornarica in industrija ne laKo upamo, aa do seaaj tam označena kot 2230 številka prt,d durmi kadar iih a iščemo Uuaje, sedaj pa je v ameriškem ciovai A časi so spreminjajo, za ta list tudi v tem oziru bolje. "Proletarca" od pričetka izha- £ življenjski resničnosti iih na ^arstvu- Daljc na*a u- Nobena mala dežela na bližnjem Razen, ako nas še črnijo naši janja. ~ niti z elektronskim "drobnoJe- ki"ila prcpoved Američanom no- vzhodu se bi pred desetletji ne taki znanci, katerim -ni hotel "Proletarec" je imel v prvih dom ne moremo najti." rV Proletarec v nobenem vremenu letih izhajanja več urednikov, Ppoletarec je zastopal že med pihati v roko in ne slediti nji- med katerimi so najbolj znani prVo SVetovno vojno idejo jugo-hovim klobukom, ki so brzeli Jože Zavertnik, Frank Petrich slovanske republike in je bil kakor je slučajno veter nane- in Ivan Molek. Od 1914 do 1920 ci^ilo Jugoslovanskega repub- .. J. , . . , . . . , sel. je urejal Etbin Kristan od likanskega združenja Prav tako^CnC° "a ^ radl° (^daJT P°" shaJat, uIn d°b,vala ga je ' • 1 * ----' ^ J staji v Monakovem tako, da nc za vso svojo bojno in trgovsko bo ogrska radio postaja v Bu- mornarico v Sredozemlju iz Ira- dimpešti nič več motena. na. Morda ga bo še, a sedaj ga Ameriška vlada se za naše dr-1 60 mora,a '3lačati' zavija ne v inozenmstvu, če pri- General De Gaulle spet tišči dejo v stiske, rada zavzame. A v ospredje Francije. Da li se toliko kakor za 39-letnega Vo- prerinil v ospredje, bodo po- gelerja pa menda še za nikogar kazale prihodnje volitve v par-drugega. General Mac Arthur ne bo v stiski za kruh lament. On Zed. državam, oziroma naši vladi ni naklonjen, komuniste sovraži in 7. Nemčijo bi se |x>botal pod svojimi pogoji. Misli, da bi on iz Fran- Le Blanc korporacija v Loui- cjje spet napravil svetovno ve-siana je generalu MacArthurju icsii0. V marsičem je De Gaulle ponudila $150.000 plače na leto, podoben španskemu Francu, ako hoče postati njen ekseku- predvsem v tem, ker bi rad dik-tivni podpredsednik. Dobil je tatorsko vladal. Ako je fran-tudi mnogo drugih ponudb, po- cosko ljudstvo dovolj previdno, sebnood bogatih časopisov in re- mu ne bo pustilo v sedlo, vij, pa tudi v Hollywood so ga Strniki< stroškl! Povsod naze silili, pa radio korporacije, | rafcajf) v bolnišnicah moral da bi postal komentator. Toda p|afat| zdravila sc draže MacArthur bo drago plačan tu-|živila oblekp in nikjor ni ^ y[m di ako ne prevzame nobene slu-;dpti kwnca inflaciji žbe, ker ga ameriški davkopla-----—--------- čevalci plačajo toliko kot prej, predno je bil odslovljen. Vrh 1 prepričanje, se mu visoke penzije mu jc vse drugo plačano — vožnje, zdravstvena oskrba in ima se druge ugodnosti. Kdor jc prepričan, da ima ni treba nikdar bati, da ga mu kdo ukrade, ali ga mu odnese vihar. Iz "Slovenskega poročevalca" V New Yorku je izšla v samozaložbi zbirka slovenskih pesmi Anne Praček-Krasne "Za lepše dni." V tej zbirki je zbrala avtorica okrog sto svojih pesmi, ki so mod obema vojnama izha-«. jalo v raznih naprednih slovenskih ameriških časopisih in publikacijah: Mladinskem listu, Prosveti, Majskem glasu. Družinskem koledarju. Proletarcu | in drugod. Anna P. Krasna je znana slovenska ameriška javna delavka. Doma je iz Dolge Poljane na Vipavskem, od koder se je po končani prvi svetovni vojni, ko so njeni rodni kraji pripadli Italiji. skupaj s tisoči in tisoči naših primorskih ljudi izselila v Ameriko. Tu je živela najprej po slovenskih rudarskih naselbinah v PensvlvanijK nato pa se je preselila v New York. Kot vztrajen samouk si je v novem o-kolju sredi trdega boja za življenje iz|K)polnila svojo izobrazbo. Postala je urednica najstarejšega slovenskega dnevnika v Ameriki, Glasa naroda, po zadnji svetovni vojni pa je prevzela uredništvo naprednega časopisa "Novi list." Zdaj dela kot član uredništva slovenskega dnevnika Prosvete v Chicagu. Pesmi Anne P. Krasne nosijo na sebi vseskozi pečat časa, v katerem so nastajale. To je bila doba velikih gospodarskih pretresov v ZDA. velikih kriz, brezposelnosti, delavskih stavk ! in bede, doba. v katero so sled njič posegle daljnosežne Koose-veltove ekonomske in socialne reforme. Pesmi so pisane ves , čas s Stališča delavca, s stališča malega ameriškega človeka, či-I gar .misel se ostri in se čedalje bolj razpoznava sredi kričečih gospodarskih in družbenih vprašanj in v katerem čedalje bolj zori vera v "lepše dni." V oblikovanem oziru se tem pesmim seveda pozna, da jih jc pisal pesnik samouk, ki ni imel priložnosti rasti sredi slovenskih kulturnih tokov. Pisane so v ritmi zira nem prostem stihu in z močnim refleksnim, socialno Politične oblasti veliko stanejo Iz vladne statistike je razvidno, da je bilo v službi zvezne, državnih vlad, občin in okrajev lanskega oktobra 6.400,000 uslužbencev, ki so v istem mesecu prejeli $1.527,900.000 plače, ali več kot še kdaj prej. Tudi število teh uslužbencev je višje kot še kdaj prej. Da, naše politične oblasti nas veliko stanejo. Govore o ekonomiji, samo prak-ticirajo je ne. Koliko je komunistov na svetu Glasilo kominforma pravi, da je na vsem svetu, nevštevši Rusije, 18 milijonov komunistov. To ni veliko. Kajti po ameriški propagandi bi človek sodil, da jih je samo na Kitajskem in v severni Koreji desetkrat toliko. Knjigarna Proletarca Najpopolnejšo zalogo izbranih slovenskih knjig ima v Ameriki knjigarna "Proletarca". V zalogi so knjige najboljših slovenskih pisateljev in prevodi iz svetovne literature. V zalogi so tudi angleške knjige, med njimi angleški prevod Cankarjevega "Hlapca Jerneja". Pišite po cenik. ALI SODELUJETE? Dolžnost vsakega delavca je pomagati v borbi proti krivicam in za boljše razmere. ■ ■■■■■■■■■■■■ Ali vam je naročnina potekla...? Tekoča številka Proletarca i® 2237 Ako je številka tik VAŠEGA imena n* NASLOVU na PRVI strani nižja, to pomeni, da vam je naročnina potekla za toliko tednov kolikor je številka v vašem oklepaju nižja od gornje. Prosimo, obnovite jo! Prihranite nam s tem pri delu in na poštnini! mm ■ m ami Vojna z Mehiko Vej na s Španijo Svetovna vojna I Svetovna vojna II Stroški 5 139,500,200 992,159,840 21,850,000,000 340 000,000,000 AMERIŠKE IZGUBE V VOJNAH Ameriki statističar pokojni polkovnik Leonard P. Ayres je sestavil z armadnimi statističarji pregled žrtev in stroškov vojen, ki jih je imela ta dežela. Pregled je sledeči; Dolgost vojne Ubitih 1846-48 12,946 1898-99 6,472 1917-21 193,663 1941-45 313,000 Te številke se nanašajo samo na ameriške izgube. Kolikšne so ameriške izgube v Koreji, vlada ni še dala točnih jodatkov. ker jih tudi ne more, dokler ne nastane mir. Korejska \ojna fco v juniju eno leto stara. Chicago Tribune trdi, da je bilo v korejski vojni že 75,000 ameriških vojakov ubitih, dočim po vladnih virih znašajo ameriške izgube v Koreji nad šestdeset ti-w mož, toda v tem številu so uključeni ubiti, ranjeni, vjeti in pogrešani. Koliko nas že stane vojna v Koreji tudi ni pravih številk. Tajnik zračne Hote Finletter je lani pred kongresno budžetno komisijo dejal, da nas bo vojna v Koreji stala štiri in pol milijarde, ako bo končana v šestih ali osmih mesecih Na podlagi številk iz druge svetovne vojne pride na vsakega ubitega ameriškega vojaka en milijon dolarjev strpškov. Seveda sc ti izdatki nanašajo na vso našo vojno silo, toda račun, oziroma primerjanje vojnih stroškov s številom ubitih je vendarle zanimivo. To, kar imamo v Koreji, predsednik Truman s svojim povelj NEKAJ RAZPRAVE 0 RAKU C(ANCERJU) rS^TiS*^ iai l/I I hAWinn/AO kih novih tvorbah se iz take ra- IN KAJ llA rUVZKULA: ne razvije globok lijak z z raz- Nedavno smo tu omenili dr. I kužno celico zamenja nova kož- Pojočimi in smrdečimi masa-*rvana Durovi*a. ki je mnogo na celica, jetrno celico — jetrna mi na dnu» kar Je za bolnika in let proučeval ljudi bolne na ra- celica itd 2. Ta zamenjava po- njegovo okolico zelo mučno. Ce-| 'p izjemno naredbo, ki veteranom iz korejske organizacije po njenem imenu. Žalostno sporočilo Nekaj Judov igra karte. Hipoma zadene enega od njih kap in marveč po ciljih, ki jim služi in mrtev Pade s stola Ko so se °P°" I. Kaj je rak? Strokovno imenujemo raka najpogosteje po latinsko karci-noma ali kancer, kar izhaja iz grške besede; znanost o raku torej: kancerologija. Dalje ga imenujemo tudi magni tumor, t. j. zločestna bula ali pravilneje * maligna neopla^ma, t. j. zločestna nova tvorba. Iz grščine imamo tudi ime onkos, t. j. bula (znanost o bulah: onkologija) in ud tod ime našega inštituta za že, da včasih na kakem delu telesa "izskoči" ena ali več celic iz te skladnosti, to se pravi, da neomejena, napadalna rast nekaterih celic organizma samega, Rakave celice deloma še ohra- jictr borijo proti rakavim celicam in jih tudi uničejejo. Ce pa te riavuljujejo bolj in bolj, nazadnje premagajo odpor celic bezgavke in se zasidrajo v njej. Tako nastane tu novo, sekundar- vojne daje enake pravice kot vojakom, ki so služili v drugih pa P° nienem delu mogli od osuplosti, je bila prva _ njihova misel kdo naj o tem o'o- vojnah. Kongres je to izjemno naredbo sprejel, ker po naši S tem, da so tako imenovane vesti njegovo ženo? Nihče ne ustavi bi morali vojno napovedati, dočim je nismo ne severni komunistične partije navadne mara sprejeti te neprijetne na- zgradba. Koreji, ne Kitajski. Zdaj pa je za to že prepozno. Vsi vemo, da imamo vojno v Koreji, a teoretično smo tam le v "policijski akciji". agenture sovjetskega imperializ- Končno se oglasi Jankel: ma, pa še ni rečeno, da v svetu ni NAGIBANJE JUGOSLAVIJE V SVOJO OBRAMBO K ZAPADNIM SILAM Čimbolj kominform v svoji| ja naših narodov za neodvisnosti ki' odločno nasprotuje'osvajal propagandi napada Tita in nje- in kjer ne bi gojili prisrčnih nim vojnam, v velikem zanima ■ ^ ^ i A ar« 1 i Ir /\ * 1 Wv r-v 1 « « A m L —— _ _A. Z 1 _ f _ 1 V resnično napredn.h sil. Nasprot- *ar tako P"*«1. v h,lso Počasi no. Ideja, napredka, ideja so- bom PrlPravl1 zen° . ~ Jank<1'1 cializma je zdaj v svetu tako VS,°P' ln,zacne: HaJe BcJle' »'" močna, da se uredno prodorno " veste? Vas moz je pri kartah ■ Tai(tP!i "a I III riihl inif' 7nnn ci prebija skozi vse družbeno dogajanje. To moremo opažati v zaigral 500 rubljev!" Žena si puli lase in kriči: "Naj ga hudič vzame, zapravljivca. Prekleti pes, da bi ga že hudič vzel!" — "Rekli ste, Ha je Bejle, vaša prošnja je prišla do Boga, on je resnično umrl!" njajo videz celic tistega tkiva ali I no drugotno* **risce raka. ki organa, iz katerega so izšle, kar ! mu pravimo metastaza ali zase-lahko ugotovimo pod mikrosko- vek Ta razvlJa enako kot pom. Večinoma pa so videti bolj I primarni (prvotni) rak: celice se "nezrele", včasih celo tako, da hitro razmnožujejo, razrastejo pri mikroskopski preiskavi ne v celi bezgavki, prodro skozi moremo ugotoviti, iz katere vr- nJeno ovojnico, širijo se v ob-ste tkiva izhajajo. Pri tem pa lajajoča tkiva in po mezgovnih bi opozorili, da ni vsaka bula, ^ Prodro sPet v no^e ^"P1' zdravljenje raka v Ljubljani - ki nastane v telesu zaradi neza- ^z«avk >td K() Prodro ce^;e Onkološki inštitut. držanega razmnoževanja celic, metastaze skozi ovojnico bez- Cloveiko telo ie zamotana Pocestna. Lahko je nedolžna ali, «avke' ie ne ™oremo vec- uspes-Clovesko telo je zamotana nravima Co\in» no operirati. Ce so metastane v zgradbii, ki jo sestavlja veli-l kot pravimo, bemgna Celice » razvite iih kansko število celic Teh celic taklh novlh lvorb so zcl° Pod°- be'fdVkah dovolj razvite, jin Kansko število ceno. len celic ««1;«™ tWivi i* \c»tZr»a* tahko ugotovimo s tipom. Bez- "Pa po dem jaz. Seveda ne bom s prostim očesom ne moremo vi- bne celicam tk v a, iz katerega JLtaneio večie trde a so vzrasle. in čeprav se lahko #dVkc PO«*nejo vccjt, irae, a močno pomnožijo, tako da dose- niso ^^ Pri raku na doJkl že bulaJ precejšnjo velikost, vendar ne prodirajo v okolna tkiva ali organi ter jih ne uničujejo. deti. pač pa jih dobro razločimo pod mikroskopom. Njihova velikost je različna in se povečini suče od 10— 50 (mikronov t. j. tisocinka mi- ^ . . , , .. ,. . , ^ . . . , , Tudi se ne razsejejo v oddaljene limctra). Danski raziskovalec _ _ ,, ,, / ' , , / Stalne cene Jud pride v judovsko trgovi- govo "fasisticno kliko , bolj je simpatij do jugoslovanskega nju za dogajanje v naši domovi-2 v poslavlja v svojo obrambo ljudstva. Naš boj poznajo prav ni. pa tudi v odločni podpori, primorana iskati prijateljskih* tako dobro na Norveškem kakor ki jo nudi delovno ljudstvo po-odnošajev z Zed. državami, An- v Kanadi in daljni Indiji. Jugo- sameznim vladam, ko gre za glijo in z drugimi deželami za- slavija si je priborila s svojo napredne ukrepe. V nacionali-padnega bloka. doslednostjo in spoštovanjem zacijah, ki jih uveljavljajo an- Vsled sovjetske ekonomske1 pravic drugih narodov v svetu gleški laburisti, ali pa v sode-blokade je bila Jugoslavije silo- ugled, ki ga ne more omajati no- lovanju delavcev pri upravlja-1 no Izl>ere obleko, ki mu ugaja, vito prizadeta tudi ako je bi la- beno. še tako podlo in umazano nju gospodarstva v Nemčiji, v in reče trgovcu: Poslušajte, jaz ni vrh vsega ne prizadela suša vpitje informbirojevskih kriča- politiki socialističnih strank v Pr«ncipielno ne gliham' in plain razne notranje neprijetnosti, čev. | Nemčiji, v politiki socialističnih čam- kar zahtevate; toda pove-npr. nejevolja kmetov zoper via-1 Razvoj gre prav nasprotno pot strank v različnih deželah in v dati mi morate zadnjo ceno/ ir do in pa velika nesposobnost kakor so si jo zamišljali kremelj-i mnogih drugih pojavih vidimo Trgovec: Tega vam ni bilo poljskih delavcev na velikih dr- ski imperialisti. Namesto da bi zahtevo po novi družbeni ure- trcba r<*i; Jaz nimam navade, žavnih posestvih v Vojvodini in osamili Jugoslavio, razbili nje-jditvi. Za te pojave so sicer da bi rekel zadnjo ceno, ker v drugje, kar je in bi znižalo no enotnost, zanetili sovražnega značilne številne objektivne sla- trgovini so samo stalne duha proti našim narodom itd. bosti, ki so nujno zrcalo pogo- cene- d so dosegli s svojim zločinskim jev, v katerih nastajajo. Napač-< Kupovalec. Kaj stane U o-delom le to, da so zdaj sami o- no bi bilo trditi, da pomeni vse bieka-samljeni. Pokazali so svoj pravi to dogajanje že graditev socia- Albcrt Fischer je izračunal, da sestoji človek, ki tehta 79 kg iz približno 150 bilijonov celic,! t. j. iz 75,000 krat več celic kot je zdaj na vsem svetu živečih ljudi (ki jih je približno dve milijardi). Vse te celice zrastejo z deljenjem iz ene same — iz oplojene jajčne celice. Ta na primer jih otipljemo navadno najprej v bezgavkah |>od pazduho. pozneje pa v bezgavkah nad ključnico. Ce pridejo rakave celice v krvne žile, jih kri naplavi lahko v različne organe (najpogosteje v kosti, pljuča in jetra), kjer se zasejejo in razvijejo kot nove mi-naš Bil pridelke tudi brez suše. Vendar pa se Jugoslavija pod Titom silovito trudi zmagati težave v kakšnih je in v ta namen-vodi ogromno propagando prpti kominformu, kar pomeni zoper mo še bolj okrepilo spoznanje dokazuje, da zahtevajo objek Kremelj. 'milijonskih množic sveta, da je • . . ... . .. , "Ljudska Pravica" z dne 9. odločen boj za neodvisnost nu- tvloinPgJosrhld a qsami-ikl- Kaj stane? Ne rečem ne 30, imperialistični obraz, kar je sa- lizma. Ne. Pač pa to dogajanje ne ne 20 rubljev; toda za manj kakor za 18 rubljev je ne dam." "Jaz ne rečem ne 2, ne 4, ne 5 let. Bil je član društva št. 3D SNPJ, bil je direktor Slovenskega delavskega centra, dru- jen tivni pogoji novo družbeno ure- rubljev, toda več kakor 20 rub- o j • u . . • 1 ditev, da pa stremi za tem tudi ljev pa ne dam." Sedaj ko je mednarodni polo- vojja milijonskih množic sveta Trgovec pomočniku- "Hajm ^ P-v te milijonske množice sve- zavejo lepo^ ^ ta, ki so za mir in ki streme za napredkom, pa tudi odločno podpirajo boj naših narodov. Nismo <) Rotschildu mlajšem ostali sami, z nami je ves na- Jud stoji na cesti, pa se pri-predni svet. pelje mimo njega v elegantni Informbirojske agenture so ko^J* mlad de*ko * Kdo je ta marca 1951 piše o tem: 4 Ko so kremeljski gospodarji pripravljali zloglasno resolucijo Informbiroja, so bili prepričani, da se jim bo kmalu posrečilo Jugoslavijo popolnoma osamiti ter jo tako osamljeno zlomiti v svojo gubernijo. Naša domovina ne le da ni bila osamljena, marveč je postala v nenehnem boju za neodvisnost in socializem še močnejša! morali znati ločit napredno od jeda na tisoče črvov. Nepresta- 'rgre J™1110 ■V, sti zelo napet, je izredno važno prav to, da so se izjalovili in-formbirojski naklepi, da bi osamili našo domovino. Naši narodi, ki so se znašli v neposrednem obrambnem boju pred sovjetskim informbirojev- skim imperializmom, so znali in zdaj le še suho drevo, ki ga raz- f*ntek;" vpraša Jud nekoga, ki ter z neštetimi skupnimi cilji nazadnjaškega, napadalno od ne "čistke" in gospodarske teža-najtesneje povezana z vsemi na-, miroljubnega. Tako imenovane ve na Madžarskem, Ceškoslova- prednimi silami v svetu, z vse- komunistične partije se po remi tistimi, ki sta jim pri srcu soluciji Informbiroja bolj kot neodvisnost in samostojnost na- kdajkoli razgaljajo kot izrazite rodov. Sedaj na svetu skoraj ni več dežele, kjer ne bi poznali bo- agenture sovjetske birokratske kaste. V teh agenturah in nji- Zbirka pesmi -ZA lepše iircr Spisala t -šinila rasna Knjiga obsega 128 strani in stane mehko vezana $1.40 vezana v platno $2.00 Slednjih je izdanih le omejeno število. Vsakdo, ki si jo naroči, mu jo bo pesnica podpisala. Naročila bodisi za mehko ali trdo vezano knjigo naročite na sledeči naslov: // PROLETAREC // 2301 So. Lawndale Ave. Chicago 23, III. Pesmi Anne P. Krasne so pesmi iz življenja našega delovnega človeka, ki je šel po svetu za kruhom iH se je vživel v novem svobodnem svetu, se boril za delavske pravice in za lepše dni svoje v Novem svetu rojene dece ... so pesmi domotoŽja po domovini onstran, pesmi velike, svobodne, a kontrastov polne nove domovine Amerike. škem, Poljskem, v Bolgariji. Romuniji in Albaniji dokazujejo, da se množice upirajo sovjetkemu kolonialnemu izkoriščanju. Znak nemoči in propadanja birokratske vlada- To je mladi Rotschild." Jud zamišljeno: 'Tako majhen še, pa že Rotschild!" O Rotsdiildu starejšem Dva Juda avihanca skleneta, da bosta šla prosit za milodar vine pa so tudi množične areta- Rotschilda. Ko prideta do nje- cije, skonstruirani procesi in za- Kove Pala^c, pravi prvi druge-straševanja. Toda če morejo v mu: "Veš kaJ? F°jdi ti naprej, deželah Informbiroja vsaj na Jaz te P°cakam zunaj." Vstopi videz zaustavljati to propada- in odgovori slugi: ".Skromen mi-nje z neslutenim terorjem in lodar prosim." Slu^a ga pošlje vojnim hujskdštvom, jim to ni- k blagajniku in Jud rinovi svo-kakor ne gre od rok v deželah. P™šnjo. Blagajni.; napiše ki niso pod neposredno sovjetsko listek- mu ga da in pošlje Juda kontrolo. k tajniku. Jud pride k ta. * a, ta napiše nov listek za general- V petih letih je pajllo število nega tajnika. Tako ga celo uro članov tako imenovane komu- pošiljajo .od Poncija do Pilata, nistične partije Italije za dobro Končno se znajde pri generalne-tretjino. Enako je nazadovalo mu ravnatelju. Ta vzame listek tudi število članov v Avstriji, in ga spremi do vrat. Ko pride Zahodni Nemčiji in Franciji, j na cesto, ga vpraša tpvariš: "No,J Skoraj za polovico je padlo šte- koliko si dobil?" — "Dobil ni-1 vilo članov partij — infirmbi- sem nič. toda povem ti, da ta-rejskih agentur v Belgiji, Nor-tkega reda, kakor je pri Rot-veski in Švedski. To razpadanje schildu. še svoj živ dan nisem informbirojskih agentur pa je videl." hkrati tudi krepitev resnično1 fr naprednih sil v svetu, ki nočejo organe. Večkrat so take bule o-vite s posebno tkivno ovojnico. Same po sebi take nove tvorbe niso nevarne in ponavadi ne škodujejo organizmu. Vendar pa ^ včasih povzročijo precejšnje te- drugotne nove tvorbe. Te ime-žave (n pr. bolečine) zaradi pri- nujemo: periferne ali oddaljene tiska na okolico. Po' večini jih metastaze. z lahkoto izrežemo ali pa uni- 'Koncc P^hodnjič)__ ^^^^ čimo z rentgenskimi ali radii nastane z zdruz.tv.jo moške >n skjmj žark, *Sevcda pa se vča- LOUIS ZIDAR PREMINUL ženske spolne cel.ee m se deli s)h ^ ^ sc takJ nedolžnt, ChicaKo. III. - Končen. najprej na 2 celici; vsaka od teh 7 . , . „ , v . , dveh s t na 2 itd nove tvorbe spremene v zlocest- nulega tedna je preminul j5^ 'na \ . ne — v raka. stari naročnik Louis Zidar V dobi razmnoževanja se ce- , • XT A , lice, Jci so prvotno enake, dife- Ena izmed glavnih značilnosti ^ sam^k, f V starfm ^ za~ rencirajo, t j. postanejo različne maligne rasti je torej, da raka- Pu.sca brata in.S^r°-. po delovanju, videzu in ustroju, ve celice prodirajo (infiltrirajo) bil iz Kazi je pri Sezam. V Ame- Celice, ki opravljajo isto funk- v okolna tkiva in organe. Pri nko je pnsel po prvi svetovni cijo in imajo tej ustrezen enak tem uničujejo celice teh tkiv in voJm' Star Je bl1 nekaJ nad 60 ustroj, sestavljajo posamezna organov, deloma s pritiskom, de-tkiva, n. pr.: kožno, mišično, loma P3 s svojimi strupenimi kostno, živčno, vezno tkivo itd., presnovnimi produkti. 2e v oziroma posamezne organe, n. zgodnjem razvojnem stanju ra-pr jetra, ledvice, pljuča itd Hit- ka je prav zaradi te prodorne k,"ba in P* kluba ^ trost razmnoževanja oziroma rasti njegovih celic težko, ugoto- 1 zvcst naročnik deljenja celic se z dorašeanjem viti, kje so meje med njim in ^f1™ od.kar Je [r,sel vKJto človeka polagoma zavre. Kljub Pravim tkivom. Ce torej kir- dezel£ Pogrešali ga bomo. Naj temu pa celice še vedno obdrže ur8 Pri operaciji izreže to. kar zmožnost za deljenje. To se ka- Je s svojim vidom in tipom ugo- 1T | ' ............ že predvsem v tako imenovanem lov»l kot novo-tvorbo. se vendar fOlC /Tli f!6 Cf f6 procesu regeneracije (obnove), lahko zgodi, da ostanejo še ■ £ To je normalni proces nadomeš- niajhne. s prostim očesom ne-čanja obrabljenih, odmrlih, pro- vidne skupinice rakavih celic, padlih celic z novimil (n. pr. pri iz katerih se razvije nov rak. Ta celjenju ran). Za ta proces sta f P°J®V imenujemo recidic (po-značilni tile dve pravili : 1. vrat). Odmrlo celico zamenja vedno Ce pustimo raku prost razvoj, njej podobna celica na primer postaja vedno večji, zajam? so-preneha opravljati svojo nalogo sednje organe in se trdno vraste 'V skladu z drugimi celicami, in vanje, tako da ga nazadnje ni sicer se izneveri predvsem dru- mogoče več vsega izrezati, ker gemu, zgoraj navedenemu pra- je nevarnost, da bi pri tem po-vilu. Začne se nezadržno, neo- škodovali tudi življensko važne mejeno razmnoževanje celic, organe. kot da bi odpovedala zavora Ce pa doseže rak tako razsež-normalnega procesa obnove. Na- nost. da ga ne moremo več niti pravi se hitro rastoča kepica ce- uspešno operirati niti uničiti z, lic Te celice prodirajo tudi v rentgenskimi in radijskimi žar-okolno normalno tkivo in ga ki bodisi ker za žarke ni obcut-razjedajo. To lahko kmalu opa- ljiv ali pa ker bi zahteval tako zimo — če se napravi na takem močno obsevanje, da bi s tem delu telesa, ki ga lahko vidimo resno poškodovali tudi zdravo ali otipljemo — kot trdo bulico tkivo, pravimo da je rak neoz-! ali pozneje kot ranico ali^pa raz- dravljiv. j Kako |o da ma„ iLr l?Je rak- RakJoreJ ni| Zaradi bujnega razmnožena- vedno znori za kako dvorno da- dao^n^ri^fir' H?^e"|nja imaj° rakaV0 cclicc slabsc fil™k» zvezdo, za kakim o ™ V® gosiueija, pogoje za preskrbo s krvjo kot princem in za vojskovodjem. nrpnrir^1 T )0' "T J ,celica ^rmalnih tkiv. Zato niso nikoli pa se ne zanima za tiste, preprosto povedano: nezadrzna, /adostno hranjenc in odmirajo ki ji koristijo, to mi nikakor ..e f ter razpadajo na debelo. Tako gre v glavo! 2RTVK VOJNE zamenjati boja za socializem z jgenturnim podpiranjem sovjetskega imperializma in čakanjem Preveč Judov Znan judovski bankir na Du naju se je dal krstiti in postal na kremeljske bajonete. Svet i i* ^^^fllV^ spoznava bistvo kremeljske des-potije in jo zaradi tega tudi čedalje odločneje odklamanja. Saj so protestante tedaj — v sta ri Avstriji — skoro prav tako po strani gledali kakor Jude. In znanec je vprašal novo pečenega Ko na naših mejah informbi-j protestanta: rojski napadalci zdaj rožljajoz "Zakaj se niste rajši pridružili orožjem, naii narodi vedo, da vladajoči veri, katoliški?" niso sami. Sile miru in napred- "Veste, kar odkrito vam bom ka so tako močne, da je vsak povedal, zato. ker se mi zdi, da pustolovski poskus napadalcev je med katoličani že preveč že vnaprej obsojen na neuspeh. I Judov." CHARLES E. WILSON načelnik zveznega mobilizacij skega urada in predsednik mo gočne korporacije General Motors. A Yugotlov W««kly D« v o tod to th« InltrMl of th« Workers • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC 8DUCATION ORGANIZATION COOPER ATI VI COMMONWEALTH NO. 2237 Published Bi-Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. PROLETAREC, May 30, 1951 VOL. 46 PEOPLE DO IT By Henry Jones There probably is no other word that is used so often by our politician* and press as the word "aggressor." No speech or article is • cam pie t without numerous references to aggression and the "aggressor" nations. Oddly enough the much used word has come to have a meaning which has very little to do with its proper definition. An aggressor is not in present usage one who goes out of his way to start trouble or to interfere in the affairs of other people in a belig-erent manner. The term simply means anyone who takes a different viewpoint from us, or has opposed interests. The plain fact is that in all of its wars since the Mexican War of 1848 the United Stales has been the invader and that not once in well over 100 years has any foreign soldier set foot on any soil within several thousand miles of this country. (To be strictly accurate we expect the Spaniards in Cuba in 1898, who has about as much chance of reaching this country as if they had been on the moon.) The United States, on the other hand, during the same period has had its armed forces in great numbers fighting all over the world—in many cases almost as far away from our own shores as it is possible to get—and has invaded many countries, bombed and blasted the civilian population as well as the military, seized huge territories (notably from Mexico and Spain) and stationed occupation armies in far distant lands. All in the name of "defense" of course. Nor does it seem inconsistent to any of oiir best minds to label as aggressors other nations who seize contiguous countries on the grounds of "defense" and keeping the war away from home. It would seem that anyone with an elementary sense of justice would be forced to the conclusion that if it is "right" for us to establish our first line of "defense" on the Elbe .at Jhe Yalu, it would be just as right for Russia to establish hers cn the Rio Grande or the St. Lawrence. We hold no brief for "Good Old Joe" and we believe that he can be depended on to be just\s "ag-gresive" as he dares to be. But we hold that on the record he is not one whit more aggressive than our own war-mongers are and consistently have been. The pot calling the kettle black technique is no doubt very effective with those who can't or won't think, but it shouldn't for a minute fool any intelligent member of the working class into believing that our own imperialists are greater lovers of peace than the commissars are. They are both ready at all times to resort to any kind of aggresion to graby anything they can get and to pay for it with any amount of blood, sweat, and tears. The blood. sweat, and tears of those who toil. • • • It is a peculiar fact that the chief red-hunters of the hour are pinkos who formerly flirted a bit with Stalin's American hatchet men Many of these babies count that day lost in which they fail to put the finger on some poor innocent who once belonged to one of Good Old Joe's front clubs. They must stay awake nights trying to remember somebody or another who belonged to the defunct John Reed Club, or the Society for the Pre vention of Cruelty to Commissors As the field narrows, we expect these characters to being fingering their mother-in-laws, and even their wives. Certain it is that they will have absolutely nothing to say when they run out of forme r! friends to stool on The psychologists would call it projection. • • « We don't believe that General | Mac-Arthur's dismissal will make a particle of difference to the future of the American working class Generals are all pretty much alike They all say that they love peace and are all very well able to hide their sorrow and get down to business when war comes. General Grant was refreshingly and exceptionally frank about his attitude toward war As a young officer in the Mexican war he wrote his girl friend to the effect that he was afraid the war would end too quickly for him to get a promotion and the consequent financial means to marry on. He also said sadly that he feared that it would be «ome years before another good war came along. From Industrial Worker INCOME DISTRIBUTION AMITE AMD NEGRO HEADS Of SPENDING UNITS 1949 UNDER 42.000 42,00010 44.000 THC LAST WORD By Duffy We are occasionally upset by the values which are placed on varjous and sundry activties as reflected by the so-called free press of tody. • • • A case in point is the "play" given to two news items of Wednesday, February 14 • • • One man who has given more pleasure to the nation than hundreds upon thousands of others combined was Lloyd C. Douglas. He wrote "The Robe" one of the tfreat masterpieces of literature of that no nation is going to even re our times He wrote ' The Magni- j motely resemble a political de-ficent Obesession" and "White mocracy unless the military is Banners" and numerous Other subject to the orders of the civil books which will rank as tops in J government, the years to come. REFLECTIONS By Raymond S. Hofses WHEN THIS WRITER stood with i "Living Room" which is the Eng-President Truman in the firing of lish translation of Ilerr Hitler's General Douglas MacArthur he "Lebensraum." was motivated by two considera ^ ___ tions, neither of which were based upon an opinion of what might be AMERICANS WHO VOTE for the best military or political strat- cap,tallsm may not know »t. b"t egy in the handling of the trouble the,r w,shes ar* being vetoed by in Korea. For all the writer knows Communism Every nation and both may be either right or wrong.|cvery sc»uare mile of ground that is Our stand reflected (l)a con- controlled by Communists is that viction that a soldier should carry much LlvlnK Room" taken away out policy and not make it and (2) 44,000 m OVER from American capitalism. And when it is understood that Russia alone constitutes a sixth of the earth's surface upon which it is impossible to sell surpluses or reinvest profits, it should be understood that any further expansion of Ruissian arms or Russian ideas Llovd C. Douglas died and the! AS DEFI:NDERS AND critics of! is going to put capitalism's breath story of his death was buried un- the lwo Pri™Ples are arguing the of life in very short supply, der a small headline in the inside! case' however- there is nothing Already the economy that most if a lot of newspapers including really P,easant in desires of Americans seem to prefer has been either side. Mr. Truman's oppo- forced to resort to the most uncapi-nents say he and his Secretary of talistic devices to keep breathing To maintain even the pretense of business — and profits — as usual, capitalism is now giving things he Springfield newspapers. SOURCE : FEDERAL RESERVE BULLETIN, AUO. mo. F. «*+ State are following a namby-pamby policy that will keep American , .. .troops battling back and forth on .ition of considerable prominence, v____. . . , K ' the Korean peninsula and. inci- was the story of a g u n - c r a z y ,„nlallv e„Mino . . On page one. however, with a two column head occupying a po- boarder who killed a widow somewhere in Indiana, then shot himself to death • • • How long can the press sink toward the news of this passing ____________________world? Can it be possible that the , minds of newspaper men of today M/UAT'C wpnur, lA/ITU D C f? ire so atrophied that they are will-1 ■■nM I (J vviwnu ff 11 n It* Te V« • ing to feed the public a murder and The United States Chamber of Commerce takes advantage of the suicide story with a double column | opportunity to lash out at the principle of public enterprise which is on Pa«e one—then bury the afforded by current revealations of favoritism, corruption and political news of the death of a great man? racketeering in the administration of the Reconstruction Finance Cor- Apparently that seems to be the poration. 1 case. "The country has been shocked," declares the Chamber's pamph- We've pointed these glaring dis- Profit economy to continue to be let. "Economic Intelligence," by the "goings on" in R F C. And it crepancies in our way of life be-1 * ** American way of life should mentions political loans. White House influence, attempts to cover up. fore, but we had hoped that in br howling right now—as, indeed. mink coats, and free siestas in Miami Beach hoteli as some of the previous cases the error was just nore juicy details of what happens when the government does what a slight error in judging Now it *nd direcl a"ack upon the Soviet Danger Sign Here's something to cause more concern than any of the crookedness disclosed by probes: In just the past 10 years, the number of farms in the United States decreased by about 500.000, a drop of 8 per cent. The main rea?on for this, the Census Bureau reports, is "a trend toward combining small farms to form fewer and larger ones." If that continues, America is on a dangerous path. Small farmers have always been supporters of democracy. Big "factory farmers" will bring back the feudal landlordism which has ruled and ruined many nations in the past. the C cf C insists should be done by private enterprii Well, the Chamber has the facts all right. But its reasoning is biased and its conclusions superficial and incomplete. The wrong really does lie in the "goings on," not in the principle involved. m« * The weakness of Reconstruction Finance Corporation is that it is being operated in the putrid atmosphere of self-interest and private profit. It has been corrupted by private business intents with a profit motive. But government control of all credit could be made to work very away by the many billion dollars' worth. Likewise it is using the labor of people and the exhaustable resources of the nation to produce more billions worth of guns and planes and ships and other things which simply can't be offered for sale on the local market because the people who make those things have no use for them in their daily lives. A monstrous national debt and constantly-rising inflation, caused by the dope that capitalism uses to keep from strangling from relatively - unlimited material abundance in a shrinking capitalist crepanciesin our way "of life be-1 lhe American way of life" should i world, has raised the vexing question of how long American capitalism can exist under that kind of artificial respiration. It is pretty widely conceded that the answer to that question must be made with atom bombs. dentally, getting wounded, killed ind enslaved as prisoners of war 'or a long, long time. They want to push right into Manchuria, up hrough China and, eventually, into Russia — which latter nation, many argue, is the real enemy that must be defeated anyway. It's to that point of view that attention is now directed. IN ALL LOGIC, those millions of Americans .who vote as though they want the capitalist private- many of them are—for an all-out begins to look as though the news Union Socialists, who have a dif- us as morons and would rather read of murder and rape and arson than of more worthwhile news. papermen of today think most of ferent ' wa> in m,nd and are in* terested in scrapping rather than preserving private capitalism, could iust as logically oppose such a bloody enterprise. But Socialist opposition would be merely academes; by deciding for capitalism | the people also decided for atom Leopards and Their Spots i bombs under conditions that make Some patriotic citizens have. it more blessed to give than to well as part of a well-rounded socialist economy in which all basic been getting excited over the fact' receive. The slogan for such a war is ready and slightly shopworn. Capitalists — and workers who think like capitalists — could truthfully Steam vs. Diesel Fewer and few steam locomotives are being buitl in the United States. Of the 2.420 locomotive power units now on order, which is. incidentally a new record, 20 are steam, four are electric and the others are Diesels. Some observers are wondering what would happen to the Diesels if enemy attacks crippled the oil Credit Unions Strong More than 2 million Americans now are members of credit unions, which have total assets of close to $400 million. Such unions help their members keep out of the clutches of "loan sharks." Is This Patriotic? Ruml Urges Corporations to Spend War Profits to Avoid Taxes enterprise were dedicated to the general welfare instead of to the that certain capitalists have been profit of self-serving enterprisers who have no higher goal than the shiping oil and other war mate-making of money. rials to Red China via Japan all Unwittingly, we are sure, the Chamber of Commerce puts the through the Korean conflict, finger on the weak spot in R F C. and all other government economic Immediately after the outbreak plead that they are fighting for supply activities wl.ich have been inaugurated here and there, as was R F C., of the war the principal American----- - — - ----------- ---------- to preserve the private-profit system rather than to replace and abolish oil companies were requested by .... a^^* s v A •t. It quotes Jesse Jones, former head of R. F C and Roosevelt's Sec the Government nof to ship oil to QJNE fwlLLI^yN TAKERS letary of Commerce, to say: Government lending in competition with China or other Communists nations. private business is not a proper function under our private enterprise Robt. Barnett of the State Depart- How much money can you earn by doing hard and useful work system " ment's office of China affairs says for a full year? $3,000? . . . $4,000° . . . $5.000? Jesse Jones is right; as right as right can be. The fact is that no ' the response was immediate and And how would you like to have that much given to you without government economic activity in which a profit can be made is proper affirmative." In short, the boys working at all? It can be done, you know. That is if you already UNDER A PRIVATE ENTERPRISE SYSTEM! ' all promised that they would be have a certain amount of "Jack" tc begin with. For this is capitalism— The words of Jesse Jones simply mean that half-way measures very good, but something went "to him that hath is given." confuse and corrupt. They don't fit in a society that thinks and acts wrong somewhere and the oil has What wc are ,eading up {Q |§ a comment on the news published merely to put profits in private pockets. And always such activities been oozing through in large recently. that the great American Telephone and Telegraph Company attract the rapatious attention of enterprisers who know of some way quantities now has a full miUion stockholders. What does that mean- Well it to go into business for themselves at the general expense Why anybody should be sur- , means that ,here arp that * ,e who are able tQ take ' f But there are some things to be said in favor Of R. F. C. even within pri,ed about all this is in itself what the 60-odd million American workers produce. And thev don't our present economy. The Chamber s discourse included one of the a great surprise There is no in- have to do a tap of work credits 'The R F. C. has made more good loans than bad." it admits »tance on record of any capitalist At ' ,, Right! It even has made some profit for the benefit of the general haVing failed to go right after it if A , ^T^JP™ a"d d'v,drnd rates' if >'ou havp only a little public. U!; — J S"*™ 1ZLL *ha" you can buy into" A. T. * T and get $3.000 per he could see a fat profit anywhere How much more the public would have been benefitted had the jn the offing Capitalists have con- There are many patriotic Big Businessmen. Why don't they rise up and publicly protest against those who claim to speak for them? For example, Beardsley Ruml. During the Second World War, as LABOR reported at the time, he though up and put over the "Ruml plan." It was a scheme to relieve rich men of taxes on their war profits. Government officials warned that this scheme would deprive Uncle Sam of billions of dollars needed to fight the war. That's exactly what happened. Now Ruml breaks into public print again with a speech urging business men to "spend" their war profits rather than pay taxes. He says any corporation which pays excess profits taxes is guilty of "poor mangement." and suggests its managers should be "fired." * t » An excess profits tax dollar, Ruml told business men, is a "cheap dollar" for a corporation. Why? Because, if it is spent, most of it comes out of Uncle Sam's pockets. and it costs the corporation very little, Thus. Ruml pointed out, "smart" corporation managers can turn the excess profits tax Into a "subsidy" from Uncle Sam. by SPENDING dollars for advertising, big salaries and similar extravagances, instead of PAYING them to their country .in taxes. Of course, Ruml was merely bringing out into the open, and brazenly urging as a general business policy, something which went on during both World Wars and is being repeated in the present war and defense emergency. For example, this newspaper has frequently called attention to the way corporations spend extra-large sums on advertising, rather than pay war profits taxes. Now business newspapers report that "advertising budgets are swelling to the largest dimensions ever." "Record spending of 1950 will be surpassed in 1951." "Advertisers indicate they'll spend more this year." So far has this gone that, at a recent convention of the Association of National Advertisers, a speaker from the conservative New York University felt it necessary to warn against "excessive spending on advertising as a means to reduce taxes." • • • Such things do not "sit well" with the American people, whose ions are fighting and dyirifg in Korea They believe that those who profit from war should pay their fair share of the cost of the conflict. It's high time for patriotic Big Business men to publicly rebuke the Rumls and thus clean their own house The rich, who have most at stake, would lose most from a lost war.—Labor, annum in comfortable quarterly payments. Less than $60.000 will people's* * money b^en used ^oTaunch'a^^d'"^raTe" buiine^'i^r people's ^enVy'VoW a r'"msand" equipment i f'^ ^l.n^ T "T ^TJZn ^ °wnership WiU welfare, instead of for the profit of enterprising ' individuals, can be lo the' "enemy" through neutral '^U ZTh f^ * ^ , $ calculated by totalling the monstrous prof^s Hiat private business countries in time of war This' W° State the f,gures W,thout any rancor aga,nM the who tiikes from the public for the benefit of matobgement and owners. may seem "subversive" to the The close-to-a-billion dollars that General Motors made last year naive, but it really isn't if you could have and would have benefitted all the people in a sociaist eco- understand the workings of our nomy. And then there would have been no opportunity for private economic system. A capitalist can interests with profits as their goal to do what they always do: subvert, be no more expected to forego pro- bribe, corrupt and discredit the processes of democratic government, fftg for moral considerations than —R. L A. i a starving wolf could be exjected tL• b i Prlrato utility In*«** trUMe to paM up a Its in th' IBIS Banker • I block that deal, but Banker Gra ^ nature of the 1,0815 ham put it through. Meanwhile. —Industrial Worker Is Different From Pryor, Oklahoma, comes a the ' Welfare State." story about a banker who seems —---------- to be refreshingly different from a , - , t most of his professional brethren.! PNC8 InCfGOSOS He is W. A. Graham, 99 years old and nearing the century mark. He owns the First National Bank in Pryor and "is the wealthiest and most successful country banker in Oklahoma." Obviously, Graham is no "easy mark," but he feels his town has done a lot for him, and in return I in American price history. most other bankers scream that such things are "Socialism' and Million Q Day ! play that game. So long as capitalism is the system under which we l.ve, we'd like to stand in the receiving line ourselves—and no apologies offered. It must be "nice" to be able to go into the market place and demand food that somebody else grew, clothing that somebody else made and a modern automobile that somebody else stood at an assembly line to produce for you. Well, all you've got to do to enjoy that kind of privilege and powef is invest enough dollars. You don't have to know anything about the business. In fact, you don't have to know what the business is intended to do. A few years ago Nhere was the interesting story of a prohibition zealot who was drawing his free rations from a distillery. He didn't know. Why are we talking about this game One answer is that you The Standard Oil Company of ™y helped to understand why it is that hard work gets you New Jersey reported that its total "0,h,n«' a,,1180 ™ny hard workers agree. It takes a lot of exploiting profit in 1950 amounted to $408; to pay a million people for owning And the Telephone Company Isn't wants to do something for his fellow-citizens. He has shown this in many ways, but the most remarkable is this: "He proposed that this city of 4,400 people acquire its own electric 'system from a private utility Never Were Worse The rate of price increases since April of 1 »50—nearly 10 per cent annually for* living costs and 20 per cent for wholesale prices—rep-j . .... _4 , . resents about the steepest price in- ^ y**J 1834 million Standard creases and the worst experience Oil made more than a mi Hon dol- I lars profit a day, including Sundays and holidays, during the past year million, an increase of $132 million. or 32 per cent, over that of the year before. This figure puts the oil company In second place, trailing only General Motors, which had a profit —-From a staff report issued April 1 by the Jo^nt Congressional Economic Committee. A Point Well Token "Bragging may not bring happiness," says a fisherman, "but no Who spends the moat money on man who has caught a large fish Who Spends Most? company. He contributed $100,000 political campaigns* Not trade foes home through the alley unionists! Who says so? The New York Not Big Enough Times, known throughout the world Customer: "One mouse trap, for accurate newt accounts, re- please, in a hurry — I have to and light system "G r a h a m ported Oct. R the labor political catch a bus " promptly bought the bond issue budgets are far smaller than those Clerk: "Sorry, sir our traps don't and gave it back to the city, gratis." |of their opponents.)^ I come that big M toward the purchase" To "match his donation," the people of Pryor voted a $180,000 bond issue to help buy the power the only source of easy money for those who already have some money. And if you think a bit you'll know that workers' "milk" must be weakened if so much "cream" is to be skimmed off the top Wouldn't you take it if you had the chance?" asks a defender of the legal racket. He thinks he's got us. of course But we'll go father than he. Our question is. "Would you invest In the development of the nation's resources if you didn't have a chance of gettting more back than you put in it?" Arid we'll answer that one too. Not on your life, we wouldn't! Well, what are we kicking about? The answer is the system of private ownership ... the system that permits some people to own what all the people need ... the system that enables owners to take what workers make. It's the system that's to blame; not those individuals who take ndvantage of it. The only individuals whom we blame are the great majority who pay the bill ... who permit owners to ride upon their backs . . . who will wail about high prices and big national debts and increasing taxes . . and who go right on voting to keep that kind of racket legal. . . . IF— If they'd use their power to soclnlize the sources of wealth and produce for us instead of for profit. Then they wouldn't have to belong to the have-not group upon whose shoulders owners ride and from who is taken even that which they have—Reading Labor Advocate.