Slovenijaizhaja vsaki teden dvakrat, in scervsaki torek in petik. Cenazacelo leto po pošti je4 gold.40kr., sapol leta 2 gl. 30 kr. , za ene kvatre 1 gl. 10kr. Ako se pa iz založnice v Lju-
(Slovenija
Tečaj. MU.
bljani na bregu hiš. št. 190 jemlje, se plača za celo leto 4 gl., za pol leta 3 gl., za ene kvatre 1. gl. Za celoletno pošiljanje na doin v Ljubljani se odrajtuje še pol gold.
V petek 1. Svečana 1850.
Austrijansko cesarstvo.
Iz štajarskiga:
Concordia parvie res erescunt, discordia maximic dilabuntur ..
Slogom ras tu male stvari — anesloga vse pokvari..
Ove reči naj si dobro u serce kao temelj (fun-damentum) postavijo tak Novice, kak takaj svioni: (osebujno takvi Domorodci) koji 11 Sloveniji od ne-kakoveh „noveh oblik" govorijo. — Gloriosum est iniuriam tacendo fugere; quam respondendo supe-
rare___veli sv. Gregor 1. 30. moral; — ali ako
človek premisli malo vse rčči, kaj se sada pisari, osebujno pak zastavek onaj v novicah u 3. broju od Domorodca Gosp. J. Š. iz Celja, gde je strašno zagromelo ovako: »Scer pa tudi mi nočemo tiste nepotrebne skovane psevdo Iliršine; kcre ne Slo-venc ne Horvat nerazumeta" (?!), tak moram nekaj krivici počilati. — Velim ja Vam dragi gosp. Domorodec, da mi nezamčrite: uzmite Vi pisatelja „Laciuša" u roke, i otvorite stran 144, gde on od Celtah piše — tam na levi strani vidite pisano: Di-visio illirici in duas partes — a u 25 redu najdete ove reči: Cseterum occidentale illiricum provincias compleetebatur septem: Panoniam primam sive su-periorem ; Panoniam secundam sive inferiorem; Panoniam Saviam, — utrumque Noricum— Valeriam et Dalmatiam — quibus nostro seculo positse videlicet provinci« sunt: Austria Hungariae pars, Slavonia, Carniolia, Stiria, Carinthia, marcha Vindorum, et pars Croatiae"; i videti čete, da žaliti može vsa-koga, koji Vaše reči čita najmre psevdo Ilir Jeli neje Štajarsko, Krajnsko itd. spadalo negda pod Ilirsko? Jeli neje rod Slovenski izišel od Ilira, Istrovoga sina, koj bio je Javanovoga ili Jafeto-voga pokolenja; koj kak nam sv. pismo kaže (gen. 10.) dobil je u razdelenju zemlje tretjo stran sveta, to jest: »Evropopotlamkam bi najmre oče Noe po stvorenju sveta 1788, vso zemljo med svoje tri sine razdelio ?"
Odovod sledi, da smo vsi Slavjani, pravi a ne psevdo Iliri. Dalje čitam u knizi: l)e rerum initiis, sledeča: Prima divisio linguarum (gen. 11. v 8.) anno 1931 in 72 quarum matrices sunt 7. Hebraica, Graeca, Latina, Ilirica seuSlavonica (sic) Germa-nica, Hungarica, SciticaseuTartarica ... i odovud vidite, da su naši predstarši ilirski govorili. —
Zatem uzmite u ruke: Theatrmn orbis terra-rurn ... ali pak : Parergon bistoricum i čitajte: de ducibus et regibus Bohemise, viditi čete, dasoPe-maci ili Čehi, Polaci, i Rusi takaj naša brača ... Kajti njihovi predji, najmre tri brati Čeh, Leh i Meh okolo leta 300 iz Horvacke (varoša Krapine) svoj volno (neterpeči rimskog jarma) odišli so; i u severneh stranah svoje prebivališče našli... Čitajte Šonlebena, Analej Carinthiae , Šveara, Krempelna, Blažkoviča, Kerčeliča i druge, i osvedočiti čete se, da smo svi Slovenci — Iliri.
Nadalje velim: Ako smo na »Kronlandare" razdelani — tersiti se osebujno moremo, dau»kni-
ževnosti »nebodemo Kronlanderi". — Zato »Ilirsko narečje" od dobroželečog-iskrenoga Domorodca gosp. Majera, slava mu! naj vsaki Domorodec štuje kakti živlenje svetceh. — Naša pako občinska žel ja i skerb naj bude, da imamo jeden kniževni jezik, i ovaj neka bude »Jezik Ilirski" naj se u vseh Slo-venskeh učilnicah vuči slovnica »Slavensko-Ilirska", kajti ložej, če se dčtca učiti Ilirski, kako mi negda nemački der, die, das — ali latinski, ego — i ma-gjaronski en, te, o — i druga — i ako če se iz med nas koj dočekat, za 20 lčt čemo popolnoma imeti kniževni jezik. —
Ja! da bi se Nemci negda tako »Slogi" pro-tivili kako mi, pitam ja, na kakvoj stopnji bi još bili dan današni ? lehko nam onda spočitavajo, da prokletstvo nad nami leži, rekoč: Slaven konuen nie einig sein.
Ako čemo Ilirski pisati, zato Vam dragi Go-sponi narečje Vaše med Celjem i Ljubljanom ostane, samo ne bojte se; — I sem one volje kak gosponi Domorodci Muršec i Majer i vsi iskreni Don>orodci, i velim jošjedenput: nebodimo u kniževnosti »Kronlanderi", temoč bodimo složni; kajti: koj se slogi protivi — ne je vreden, da živi — neje vreden predičnog — Imena Ilirskog ... veli pesnik; — i ja znam, da:
Z milim Bogom sve se može, Kad se serca bratski slože , A gde gadna strast tumara, Onde nejma božjeg' dara Nit' ufanja k — spasenju; ako pak se slogi protivite , tak Vam velim: Si in-vicem mordetis et comeditis, videte: ne ab invicem consumamini. Galat 5. ... a za sada pak smo, i ako Bog da, čemo na dalje ostati »Slovensko-Ilirske kervi", in tersiti se možemo:
Da nam ono ne premine , Šta je našo od starine.
I to naj bode q u a s i: P r i n c i p i u m & F i— ni s. Ouia: ubi necessitas ineumbit, non disputan-dum est, sed: celerrime & fortiter dimicandum. Tliucyd. 1. 4. *). Fr. Muršič, Lutomčrski.
Ljubljana. Zlo nas je razveselilo brati razglas, v kterem za blagostanje domovine vnet Slovan predlog poda k osnovi vseslovanske akademije v Austrii. To je gotovo krasna misel in za Slovane tolike važnosti, da se še do zdaj ne more pretehtati. Ako bi se ona vstanovila, bi bile dušne moči 18 milionov Slovanov združene, ki so zdaj razter-gane na mnogo kosov. Akademija bi bila središče celega Slovanstva, na njo bi se vse oziralo in vpi-ralo. Ako se ozremo na druge akademije, se nam povsod visoka važnost take vstanovitne jasno pokaže. Upamo tudi, da bi se slovanska akademija ravno tako krasno razvila, kakor so se druge. Res
#) Vašega sostavka: „Nema Domorodstva prez ljub a vi Materin skiga Jezika" nismo prejeli, se je mogel na pošti zgubiti.
je, da bi taka vstanovitev veliko zalogo imeti morala, da bi mnogo stroškov prizadjala, da bi se primerno gibati mogla. Kar to reč zadene, bi ji gotovo vsi Slovani, prepričani od velike važnosti take naprave, svoje pomoči ne odrekli, marveč jo po mogočosti podpirali. Znabiti, kar bi bilo zlo želeti, bi posamezna družtva , svoje zaloge blagovolno podarila. Prav bi bilo zares, ako bi nje sedež v slovanskem mestu bil, vonder bi ne bilo neobhodno potrebno. Mesto, ki bi kolikor mogoče v sredi Slovanov ležalo, v kterem bi mnogo Slovanov vsakega plemena stanovalo, bi bilo za sedež te naprave gotovo naj bolj pripravno. Iz tega mesta bi se celo Slovanstvo kakor z mrežo prepreglo in vse moči v sebi zjedinilo. Naj se dvignejo slavni moži in pokličejo slovanske narode žertve na oltar domovine pokladati. Gotovo bodo od vsih krajev močno pomoč dobili, od 18 milionov Slovanov. Hvalo jim bodo vnuki vedli in slavo peli!
*	Ljubljanske nemške novine prineso važne besede glede narodnega glediša, ktere tukaj okrajšane podamo:
„Y dobi, v kterej je vsakej kronovini v Avstrii narodnost zagotovljena, v kterej slovenski jezik in slovstvo vedno večjo veljavo dobiva in krepkejše pe-ruterazprostira, ti vedno veselejšecvetlice poganjajo, v kterej se žlahtna narodnost vedno bolj in bolj krepi, je gotovo potrebno, da se narodno gle-diše napravi. Nobeden ne bo tajil, da je ravno to močna podpora narodnosti, razvitja narodnega jezika in slovstva. Ako se ozremo v zgodovino evropejskih narodov, bomo poterdili, da je povsod gle-diše naj več k omiki in zbujenju narodnosti pripomoglo.
Torej se podstopim s pomočjo rodoljubov tej napravi v življenje pripomoči. V doveršenje tega namena razpišem na akcie 100 številk a 10 goldinarjev, in povabim rodol jube pri meni ali pa vpi-sarniei gospoda Babnika denar položiti.
Leopold Kordeš."
Ta misel mora vsakemu rodoljubu dopasti, želeti bi bilo, da bi se ta naprava vstanovila. Potrebo tudi živo čutimo, ker vidimo, daje vedno polno gle-diše, ko se slovensko igra. Glediše narodnost podpira, zbuja in k omiki in izobraženju naroda mnogo pripomore. Zlo bi bi bilo želeti, da bi se v dosego tega namena te reči ne eden, temuč več veljavnih in spoštovanih mož poprijelo, ki zaupanje naroda vživajo. Le tako bo mogoče to koristno napravo na noge spraviti in jo ohranuti.
*	O kratkem bo slovensko družtvo dve igri v gledišu napravilo. Željno pričakujemo kaj tacega, posebno, ker je že dolgo, kar nismo domačega glasa z gledišnega odra culi.
*	Pripoveduje se, da se bode ljubljanskim nemškim novinam tiskarna pravda napovedala.
*	Od ministerstva je prišel ukaz na tukajšnega sodniškega predsednika, da naj naglo svoja opravila prične in hitro dokonča. Mi nimamo nobenega vzroka gospodu predsedniku zmožnosti odreči za to opravilo, marveč radi poterdimo, da je bistra glava, kteremu je taka reč le igrača; ali pri vsih lepih lastnostih mu vonder le ene manjka namreč: znanosti slovenskega jezika. Kako se bo gospod predsednik obračal ako se primeri, da se bo moral s kakim pogovarjati, ki druzega ne razumi kakor slovensko? V tej zadevi gospod predsednik temu opravilu gotovo ni kos, v vsih drugih ga radi poterdimo. Upamo pa od njega in od vsih drugih uradnikov, ki slovenskega jezika ne razumijo, in vonder slovenski kruh jedo, da bodo svojo imenitno
dolžnost spoznali, in se na vso moč prizadevali slovenskega jezika se kakor hitro bo mogoče naučiti; potem ne bomo več vzroka imeli nad njih „Fahig-keiten" dvomiti.
Horvaška. Za banu Jelačiču namenjeno častno sablo se je že JŽ8 cekinov, 6204 goldinarjev 124/5 kr. nabralo.
*	Ban Jelačič je 14. Januarja na mejne vojake sledeči razglas poslal:
Mejni vojaki! moj vojaški ukaz 14. t. m., št. 377 O. s. k., vam naznani napravo banaško-serb-skega deželnega vojaškega poglavarstva v Temiš-varu; ki vam moje sočutje, mojo hvalo in tudi moje pričakovanje izreče, ki ga za vas in od vas imam. Pazite še na resno besedo iz ust naj zvestejšega vojaškega tovarša. Ne dopustite, da bi malovredni ljudje s slabimi nameni, mir in red v naši krasni domovini podkopovali; vi sami ste strašne nasledke vojske le preveč čutili, da bi mira ne želeli in ne ljubili. Z pravično jezo vsakega iz svoje srede zaprite, ki s prederzno besedo v času, v kterem je naj več zaupanje treba, nezaupanje oznanuje, ki pod plajšem narodnega čuta naj nesramnišo sebičnost skriva in naš narod v sum pripravlja in ponižuje. Kar smo v zadnej pomenljivej dobi za cesarja, za deržavo storili, smo storili zavolj pravice, zvestobe in časti.
Čiste in neomadežvane želimo zapustiti te zasluge naj drajšo dedšino vnukom, nočemo zdaj enako skopim ljudem za plačilo naših del beračiti.
Kmalo bodo vravnave v življenje vpeljane, ki bodo naše blagostanje vterdile in zagotovile; pavi morate to teško nalogo mira z resnično voljo pod-perati. Za sveto reč ste se z nepremakljivim pogumom bojevali, vterdite jo torej z ravno tako nepremakljivim zaupanjem.
Bog ohrani našega naj milostljivšega cara Franca Jožefa!
Ounaj 14. januarja 1850. Jelačič s. r.
*	Zadnjič smo naznanili, da je bila tista: „Ilirsko - nemaoka knjiga za mladež" na deželne stroške tiskana po povelju banskega svetovavstva; to se ima toliko popraviti, da se je to le s samo ilirsko knjigo Petra Zoročiča zgodilo, kije bila naj pripravniše spoznana in tudi za šole namenjena; torej seje tista „ilirsko-nemačka knjiga za mladež" prepovedala.
Serbska. Iz Tereziopel-a se v „Serbske novine" piše: Čez 60 nedolžnih Serbov je bilo ko so Madjari vladali tukaj vstreljenih; kervavi trinogi so jih naenkrat 30 vmorili. Le dva sodnika, ki sta jih sodila sta zaperta, namreč: bivši mestni stotnik Le- / nard in Skenderovič, vsi drugi se prosto pod milim bogom sprehajajo, Madjari so letašnje pridelke vzeli in zdaj pravijo, da so jih od ogerskega ministerstva kupili in jih bonae fidei possesores Serbom za terde petice prodajajo.
*	Sremska vojaška meja^je svoje ime spre-menula v serbsko vojaško mejo.
Češka. Na Češkem se zlo govori, da se goveja kuga prikazuje. Gotovo je, da je v enem hlevu blizo mesta Prage o kratkem i 9 živinčet pocerkalo.
Austrijanska. Sklenjeno je bilo, ako bi se vtegnulo primeriti, da bi se nabrani vojaki prisege branili, jih zapreti" in jim druzega ne dati, kakor kruha in vode. Ako bi pa oni še potem, ki so spu-šeni, ne hotli vbogati, naj se jim vojaške postave berejo, kar se v zapisnike vzame; to naj ima potem ravno tisto veljavo kakor prisega.
*	Na Dunaju se zdaj pomenkvajo, kako da bi se šolsko leto v obe polovici razdelilo. Eni menijo, da bi se Velika noč za mejo naredila, drugi pa hočejo, kar se nam bolj prav zdi, da bi se na tanjko odločen čas za to mejo postavil.
*	Na Dunaju je silno veliko snega, in mraza je bilo 26 stopin. Skor vsak dan viharji severno železnico zamedejo; že čez 100.000 goldinarjev sami delavci deržavo stanejo, ki sneg iz železnice kidajo. Zlo se je bati, da biDonova, ko se bo začel sneg tajati, hude škode ne napravilo. Ako v zgodovino pogledamo, vidimo, da so vedno, ko je bila letna številka na koncu 50 hude povodnje bile; letaš smo že vGalicii od ene brali, in bati se je zares, da bi se spomladi na več krajih kaj tacegane prigodilo, ker je po celi Evropi od sile snega, clo v tistih krajih, kjer ga druga leta še vidili niso.
*	29. januarja je prišel na Dunaju 13. del občnega deržavnega zakonika in vladnega lista na svitlo in scer v vsih desetih jezikih.
Tirolsko. Tirolsko vojaško poglavarstvo je dobilo ukaz, en oddelk vojakov za Ulm in Rastadt, ktere je austrijansko dolžno, na noge spraviti.
Ogerska. Prebivavci varazdinskega mejnega okrožja so prošnjo predložili, da bi se z vojvodino zjedinili. —
*	Od več strani pridejo tožbe v „Magyar Hir-lap", da se vojaki poprejšne Komarnske posadke proti primerju v vojake jemljejo.
Po ukazu c. k. vojniškega poglavarstva morajo vsi tujci, ki v Budapestu stanujejo in važnega vzroka njih stanovanja dokazati ne morejo, hitro mesta zapustiti.
*	V Kašavi so bile šole 15. decembra pervi-kralrodperte, uči se v njih v latinskem, v Eperiesu pa v slovanskem jeziku.
*	Romanski škof vAradu je na patrijarha Ra-jačiča pismo poslal, da bi romanska cerkev lastnega poglavar ja imeti mogla, ker je od serbske popolnoma odločena.
*	V„Magyar Hirlap"se iz Karpfov piše: Slovaški jezik se ni le v nižje opravništvo, tim več tudi v šole vpeljal. Višji šolski vodja je predna-šanje v madjarskem jeziku prepovedal. Nobena vloga se v madjarskem jeziku ne vzame; tudi v pravdnih rečeh se ne sme madjarsko pisati.
Sedmograško. Iz Sedmograškega se dan na dan bolj žalostne novice čujejo. — Zaperanje naj bolj zasluženih mož in duhovnov nima konca! davki se tebi nič meni nič svojevoljno zvestim Romanom nakladajo, živina se jim jemlje in kolje. Kar je še deželjanu ostalo potem ko so ga Honvedi zropali, še to mu zdaj Sachsi jemljejo. To se tistim Roma-mom godi, ki so svojevoljno pod cesarske zastave tekli, ki so vladi toliko toliko koristili! In zdaj se pustijo brez vse pomoči, zdaj puntarji z njimi tako brezdušno ravnajo! Ali se ne bo vlada temu operla in tako trinožno ravnanje prepovedala, ali bo pripustila, da se nje zvesti deržavljani brez preiskovanja v klavnico vodijo in neusmiljeno od puntarjev pobijajo? Samo v vasi Kornetzel je bilo na tako vižo 23 umorjenih, v Ferihazi objokuje 50 sirot sinert ljuto umorjenih staršev, v Gisasi je bil trib. Gregorianu vjet in vpričo svojega očeta umorjen. Duhovnom, kteri še niso zaperti ali umorjeni, še pepel na ognjišu ni ostal, tako so bili poropani.
Lombardo - ben. kraljestvo. Kar so začeli vojaki iz laškega hoditi, je Lahom spet bolj greben zraste!; večkrat se kaj prigodi, ltadecki je vsim
poveljnikom oblast dal, vsako neporkošino po vojaških obsednih postavah kaznovati, in mu prigodek še le potem naznaniti.
*	Vojskovodja ltadecky je že večkrat Tesin-sko kantonsko vlado opominal, da bi prepovedala za Sardinijo vojake naberati in podpihovavne spise tiskati in v Lombardijo pošiljati.
Tuje dežele.
Rusko. Čuje se da so ruski častniki knezu Pa-skieviču blizo 8 milionov ogerskih banknotov izročili, da bi jih v sreberni denar zmenil. Znano je, da so jih ruski vojaki povsod še potem jemali, ko so bili v Avstrii prepovedani.
*	Glava skrivnega punta na Ruskem je bil mladi Kaškin. Ko ga pred carja pripeljejo, ga je on z nepopisljivo prijaznostjo nagovoril: „LjubiKaškin, ti si mlad — zlo mlad, in to je pervi vzrok tvojega opravičenja. Drugi ne manj važen vzrok je, ker je bil tvoj oče v Sibirio obsojen in kterega si ti gotovo maševati hotel. Vem, da dober sin ne more vladi zvest biti, kteremu je očeta v Sibirio poslala. Zavolj tega ti hočem milost skazati, ako odkritoserčno svojo pregreho obžaluješ, in svoje tovarše naznaniš, — tvoja prihodnost ne bo nesrečna, — tvoja svoboda ne omejena itd." ---—
„Gospod" — za verne Kaškin — ,,ne tako dalječ, to je zmota. Čut maševanja me ni napeljal vašo vlado prekucniti. Pri nas si v čast štejemo, da je bil moj oče obsojen, in jez se ne morem njemu vrednišega skazati, kakor vašo prekleto vlado prekucniti". Vsi krog stoječi se tresejo, ko tak govor čujejo. Car je pa miren in reče : „Ti mladi človek je nor, on ne zasluži ječe, peljite ga med norce". Tako se je tudi zgodilo.
Nemška. Iz Lipsje prineso Tyženske Noviny novico, da seje serbo-slovansko družtvo „Sorabia" z novega vstanovilo. To družtvo se je začelo že v letu 1716 pod imenom „Serbske Kazatelske tovvarvš-stovv" od serbskih djakov vstanovljeno, v letu 1814 je bilo od Lubensny-a ponovljeno. O začetku je bilo skoz in skoz slovansko, pozneje pa se je nemški živelj tako močno vanjo vgnezdil, da so se Slovani v njem popolnoma zgubili.
Laška. Sveti oče papež se še ne bode kmalo v Rim vernul. Papež tako dolgo noče v Rim iti, dokler so republikanski vojaki v njem, ker se je prepričal, da francoska republika ni druzega kakor perva stopnja na nebo naskakovavni lestvici socializma in komunizma. Papežu ni moglo neznano ostati, da francoski vojaki, kolikor dalj časa se v Rimu mude, toliko bolj tudi ljudstvo podpihujejo proti papeževi posvetni vladi, in s tem tudi katolškovero spodkopujejo. Vojaki se že boje v cerkev iti, ker jih tovarši zasmehujejo. Primorati se pa po francoskih postavah nobeden ,ne more. Torej se ni čuditi , da se pri takih okoljšinah papež v Rim ne verne.
Amerika. Poljaki, ki so se v Ameriko podali, so bili v Novem Orleanu lepo sprejeti. Komej se je novica po mestu raznesla od njih prihoda, že pride barkovodja „Niagare" v imenu gosposke Poljce sprejet; ko se v barkostajo pripeljejo, jih stokrat topov strel pozdravi. Admiral Steamart nagovori sinove Kosciuskega, in Worotnowski, Svvoboda in Tyrčjevič mu odgovore. Potem jim podajo morski častniki zastavo s poljskim in amerikanskim ger-bom, in jih peljejo s klicom: Živila Polonja, živila Amerika"! v barko admirala, kjer so bili z glasbo: Ni še Poljska, ni zgubljena, sprejeti.
— 40
Ijepoziiansko polje«
Narodne pripovedke iz MSistriske doline.
Spisal Janez Tcrdina.
VII. Hudamos.
V Rašiškem gojzdu (med Mengiško faro in smedniško komesijo) je grozovito pečovje, ki se Šumbreg imenuje. To ime od tod pride, ker tu iz globoke votline hudournik izvira, ki zlasti ob dežu z velikim bobnenjem po skalah dere. Pa ko ta urnik na ravno pride, je v velik prid tratam in travnikom. Na eni tih omočenih trat koj pod hribom je enkrat koča stala, lastnina scer revnega pa pridnega kmeta. Ko vmerje podedva njegov žlahtnik imenovano bajtico. Mihel ni imel scer dosti slabih lastnost. Ril je vedno vesel, priden, postrežljiv, uren, za vsako delo pripraven. Al kakor marsikdo ga je tud on prerad serkal. Njegova edina prija-tlica je bila kupica. En teden je delal, drugi teden pa pil in tako zaporedoma, da mu leto preteče. Pa ta skor edina slabost Mihelna v velike zaderge pripravi. Pri kerčntarjih je imel toliko nakredanega, da je bila njegova hišica v vedni nevarnosti na boben priti.
Takrat je v Rašiškem gojzdu velik pes prebival, ki so ga ljudje Hudamos imenovali. Ta pes je verh Šumbreka vsaki večer na poti sedel in je tako lajal, da se je krog in krog razlegalo. Več serčnih fantov se scer Hudamosa loti, pa on jih je popadel in tako ogrizel, da si več blizo ne upajo. Enkrat tava tudi Mihel ves v vinskih omoticah verh Šumbreka. En zimski večer je bilo. Ko do Hudamosa pride, se mu smili, ker je tak mraz. „Pojdi z mano", ga Mihel nagovori, da se pogreješ — ti bom tudi jesti dal, ker sim jez sit, pa še ti bodi. Zdaj več ne grize, marveč se nagovorniku prilizuje, ga liže, gobec odpre in takole v začudenje pijančka pripovedvati čne: Lej ! jez sim posestnik tega hriba in vsega kar je v njem. Moja dolžnost je za dobrotljive ljudi skerbeti. Posihmal sim tvoj prijatel. Ti boš vidil, kako znam postrežljivost poplačati."
Hudamos tako besedva, in z Mihelnom gre, ki mu jedi da. Ko se nasiti, se zopet na svoje ča-kališe verne. Drugi večer spet pride in tudi vselej za naprej, kadar je Mihel doma, ki mu zinirom rad postreže. Kmalo vidi, da obetanje psa ni prazno. Spomlad mu je vselej povedal, kdaj da naj seje in ravno tako mu je tudi na znanje dal, kdaj naj žane. Mihel ga vse vboga in glej! od mernika posetve je 100 al še več mernikov namlatil. Vsajeno drevo je tretje leto že popolnoma doraslo in je toliko sadja dalo, da Mihel ne ve kam z njim. Ce je bila prav slaba letna je vender on zmir enako pridelal. V malo letih je bil Mihel bogat mož brez dolgov, se je tudi pijančevanja odvadil, je torej povsod časten bil, in zadnjič si nevesto poiše. Pa kakor je sploh navada, se tud on prevzame in ošaben postane. Hudomosa, ki je še zmirom k njemu jest hodil, jo zdaj gerdo gledal in mu zadnič, ko seožene, clo reče: „Ne zameri, da te več ne morem tu imeti, tvoja gerda pasja podoba se zna ženi zastuditi."
Hudamos se kar nič na to ne jezi, le reče: V prid ti ne bo. Pomnil boš name, pa zate sim zgubljen. Vender te zavolj tvoje nekdanje dobrotljivosti nečem popolnoma zavreči. Ne ti, pa tvoj sin me bo zamogel najditi. Več mene boste verh Šumbreka
vidili, stanoval bom v votlini, iz ktere studenc teče. Tje naj me iskat pride. — Hudamos gre.
Od zdaj ni bilo več psa v hišo, pa tudi prej-šnega pridelka ne. Nive in snožeti več ne rode. Mihelnu spodleti, kar se podstopi. Prišle so slabe letne, nevihte, toča, ki mu staro revšino naklonijo. Njegovo ženo, ki je bila popred vsega dobrega navajena, to tako peče, da žalosti vmerje. —
Dolgo je Mihelna sram spet pri Hudamosu pomoči iskati. Pa ni bilo drugači si pomagati. Pošle tedej svojega Jurčkana šumbrek, da bi Rašiškega Škrata poiskal. Jurček je bil prebrisan fant in bil je koj pripravljen iti, ko mu Oče pove kaj in kam in zakaj. Serčno stopi v votlino v kterej ima pes biti. Pa komaj pet korakov stori ga trna obda, le toliko razloči, da ima veliko jamo pred nogam, v ktero si ne upa stopiti. Premišljevaje kaj bi storil, se okolj ozira in res kraj stene malo za sabo kamnito mizo zagleda, na kterej je en obroč, ena palca, ena kupica vode in kurje pero vsako z napisom: Ključ k Hudamosu. Jurček misli kaj bi pomenilo, poskuša in poskuša in zadnič vgane. Obroč si je namreč okolj glave djal. Pri tej priči se jama razsvetli in brez obotave gre po stermih stopincah doli. Pa ko do tal pride, mu na enkrat veliko z žebli obito kolo daljni pot zapre. Zopet „ključe k Hudamosu" kijih je s sabo vzel, poskuša in lej! ko kupico vode na kolo verže, ono vtihne in se na stran vmakne. Veselo gre Jurček naprej. Pride do lepo okinčanih vrat, pri kterih sta dva serdita medveda stražo imela, ki sta tako strašno tulila, da se deček silno prestraši. Pa zadnjič si pogum vzame in z palco medveda bije. V hipu sta krotka in spoti gresta. Zdaj Jurček tud zadni ključ: kurje pero porabi in ga v zapah vtakne, ki odjenja, da se vrata odpro. Deček stopi v krasno stanico. Tu zagleda Hudamosa, ki je za mizo sedel in se mogočno krog ozeral: Prijazno odpre on gobec in reče: Ne boj se, ker meje oče sognal, bom pa tvoj prijatel. Ne bom scer s tabo šel, ljudje so nevredni, me še viditi, pa nevidno te bom obdajal. Tu poglej znamnje moje prijaznosti!" Pri teh besedah Hudamos iz za mize skoči in pokrov odzdigne, kije bil sred stanice vdelan. „Lej! besedva dalej, tu izvira hudournik, čem mu lastnost podeliti, da bo stotna njegovih kaplic sreberna. Ker pri vaši hiši teče, koj tamkej vsaki večer en plošččk zvečer postavi in drugi dan bo z srebrom napolnjen! — Jurček obljubi to storiti in se zahvali. Potem mu pa Hudamos taco poda in ga zopet vun izpelje. Sam pa gre nazaj v podzemeljsko stonovanje. —
V hišo Mihelna se zdaj staro blagostanje verne, še clo več postane. Pa zdaj ga z hvaležnim ser-com vživa. Ko pohištvo Jurčku izroči, se tudi tega bogastvo derži. Al njegovi vnuki so tudi prevzetni postali in niso srebra več vploščku, ampak v ška-fdi lovili. To se Hudamosu tako za malo zdi, da studencu zopet svojo lastnost odvzame in prebi-vavce „trate" v staro revšino treši. Ob vse in clo ob hišo so prišli, ki se je poznej tako razsula, da kamen na kamnu ne ostane. —
Po našem če ta pripovedka reči, da je bil tu enkrat rudnik, ki se je pa že zdavnej spraznul in zasul. To tudi pričajo jame ki so tu in tam zritein še druge znamnja, kakor kamnje, pesik. itd.