^ywanggLAjro Pimwrrro uro rag iwy autmokhkp bt — awor wrong c an. ggmj^TtniworFOT
(1T.AS NARODA
VJUriu 1 v rilVUI/ii	rxsr-
litoofrtfootbiito.., 7JD| Hrt slovenskih delavce? v AmerlkL	I ^
TELEPON: «7» OORTLANDT._^ Entarsd m Second 01— Matter, September 21, 1908, a* the Post Q«cs at Kir York, N. Y, nate the Act of Congraas of Hatch 8, 1879.	TELEPON: 4687 OORTLANDT.
WO »6. — ŠTEV. 286. _ NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 6, 1920. — PONDELJEK, 6. DECEMBRA, 1920.	VOLUME XKVUL — LETNIK mm.
I ARGENTINA IZSTOPtU IZ U6E NARODOV, m
r —	i	i
IZSTOPILA JE. KER NOČE LIGA PRIPUSTITI VSEH PROSTIH NARODOV. — DELEGATI SE NOČEJO VRNITI NA ZBOROVA-I NJE. DOKLER SE >TE SPREJME NJIH ZAHTEV. — ZNAČILEN PREDLOG KANADSKE DELEGACIJE.
i Ženeva, Svics, 4. decembra. — Liira narodov je šla danes skozi xt !o razburkano vodovje. Prvi razkol i/za onranizaeije I.ipe je prijel, ko m> m* delegati iz Argentine, katerim načeluje Ur. Honorio hiym)««, arjrentiuak' minister za zunanje zadeve, umaknili s posvetovanj Ijff. Pnvredon je bil roditelj vseh špansko govorečih de-lejra.-ij i* ym»Ii delov »veta ter ed?n najbolj uplivnih članov Lipe. Predsedniku zborovanja je poslal qwrorilo, v katerem je rekel, tla je n.nialjna s<»\ <Jvleži>a Argentina na zborovanjih brezpomembna, ker j,' za v milo glavne predite, katere je stavila Argentina.
Drtfgi razkol j«* prišel, ko je Man eanadske delegacije, ( harles I »< i riv, »tawl predlog naj se izloči člen X. iz dogovora, tikajočega J.t»re narodov. Ta predlog, ki nasprotuje direktno glavnim smotrom orgaitiaaeije, je pri* 1 kot vrlik«n.sku^>rescnečenje.
Senjor Pure.vdon naVlnik argentinske delegacije, je rekel na-|.r»ra poročevalcu n«*\orikega lista Tribune, <la je sklep njegove de-^**iLun«-. « ii in tla ne more nobena sila prive>ti argentinskih delegatov do tega, da bi se umaknili k svojega stališča.
Angleški delegati so seveda mnenja, <la se zahteve argentinske delegacije naravne«! nesprejemljive.
Delegati številnih držav soglašajo z Argentine!, da je namreč treba takoj ra/pia\iljati p amendmentih. tikajoeih se konštitucije Lige narodov.
Korak Argentine velike republike Južne A'cerike, ki uživa vse blagostanje kot pa je mogoče najti na svetu, ko je izstopila iz Lige narodov, L- r ni hotele slednja sprejeti predloirov, stavljenih od ardent in»k i li delegatov, je nad vse velepomemben.
Argentinski delegati so zahtevali, da se sprejme v Ligo narodov \sc samostojne in suverene naiode, s*čemur naj bi takozvana Liga prenehala biti ^»rodje angleških in fran -oskih iniperijalistov, - da n«' govorimo t Italiji, ki je sploh tako neznatna, da ne pride pri tem niti vpoštev, — temveč resničen instrument za vzdržanje miru in pravice na »vetu.
razsodno in v ameriškem smislu misleči človek je moral biti od prvega pričetka prepričan, da Liga, kot je bila organizirana, ne more obstajati.
Organizirana je b Ih na temelju rasilja, na temelju roparske razdelit ve sveta med narode, katerim se j? posrečilo dobiti nadoblast s pomo. jo ameriškega denarja ter ameriške krvi, ki je bila prelita na bojnih poljih Kraneije in drugih dežela.
Anglija, siura viačuga iu nesramnica. kateri je se je posrečilo spraviti polovu-o svete pod svoje robstvo, se je zvezala s Francijo, drugo iiM^ralomansko deželo, ki hoče, odušcvljena vsled svoje tako-zvane zmage nad Nemčijo zasužnjiti celo Evropo ter spraviti na lu>^ na o lo veliki ruski narod, ki se je konečno odpovedal nadvladi m> (narodnega kapitalizma ter postal v resnici prost, čeprav bode ujevrova prostost v oči marsikateremu, ki je črpal preje iz suženjstva ruskcira naroda svoje velikanske dobičke.
Zastopniki evropski h držav na zborovanju Lige narodov, čeprav mogoče iskreni v svojih naporih, da dovedejo do boljših odnosa j«'\ med narodi ter opravijo neprestano oboroževanja, ki ne more dovesti do ničesar druccga kot nadaljne morije, so bili preslabi ter so mol. .»li, d oči m je imel le argentinski delegati toliko poguma, da je povedal odkrito svoje mnenje.
Zakrinkani imperijalizem v obliki Lige narodov, ki hoče zagotoviti glavnim /aveznLiicim državam njih rop, nagromaden tekom svetovne vojne, ni iraponiral zastopnikom v resnici proste južno-ame-liake republike.
Ko so videli, kako ktoji stvar, »o enostavno odstopili ter izjavili, da nočejo imeti nobenega opravka z organizacijo, koje cilji so tako prozorni kot je pajčevina in ki ne studijo vsem, katerim je v resnici mar prostost, neodvisnost in sreča tudi najmanjšega človeškega
rodu.
_Argentina je pokazala smer, v ltateri se bo gibal bodoči razvoj.
PROMETA,
Rotterdam, Ilolandtka. 3. de«. Ker je industrij« v centralni Evropi še vedno paralicirana, morajo skoro v* i pa mik i, ki vozijo blago akoro iz vseh delov a veta, vračati ae prazni. Uvoz v pristanišče je /našal v prvih enajstih mesecih tekočega leta nič manj kot ftest milijonov in pol ton. Od 144 parni-kov, ki ko odplull pretekli teden «>d tukaj, jih je bilo .*»3 praznih. Amerikancem ne gre pri tem nič alahie in nič boljše kot parobrodar jem ostalih narodov.
Rotterdam je sedaj vodilno pri-► Htaniaee za ameriške panike na evropskem kontinentu fn vsled tega je napelo vse sile, da se ustanovi tukaj ameriške agenture.
SOCIJAUZACUA TOVARN V CEHO-SLOVAfiKI.
Praga, Češka. 5. decembra. — I Ohoslovaška vlada bi se rada prepričala o uspehih soeijalizaeije tovern in je a tem namenom soei-| jalizirala celo občino Zlekona. Na leni teritoriju ko industrije stekla, ki pripadijo državi, kakor tudi veliko itevilo drugih indu-atrijskih poduzetij. Vse ta indn atrijska ^oduzetja pmUli to de-l lavcem, ki jib bodo ekaploatirali
počt^nši te;,'u tedna. l'običck bo namenjen dobrodelnim in p»*t»svet-niin namenom.
DENARNE PO&LJATVE V, ISTRO, HA GORItKO 1M NOTRANJSKO.
Isrrftnjeno denarna IsplačOa popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po eeli Istri, na Geriikem in tudi na Notranjskem, po osemljn, ki je Based eno po italjanaki
Včeraj smo računali as poiilja tva italjanikih lir po aUddm eenahj
80 lir .... % 2.60 100 lir .... $ 4.40
300 I"" .... $12.60 500 lir .... $21.00 1000 lir----$40.00
Vrednost denarju sedaj ni stal na, menja se večkrat nepričak* rano; is tega razloga nam ni m» <oč« podati natančne mm na
Mi rainnamo po MI Mm dni ko nam podani denar doapg ?
roke.
Dsnar mmm je poaM najlmij pt Donestio Postal Monej Ordsr, alf pa New Tack Bank Draft.
Mo^riali Bakli|
m.___^__•	___L.	•■■■■■•■	-a
Te dni je nr^teklo tristo lets odkar so prišli takozvani pj^mi v Ameriko. Po celi Ai.eriid, posebno pa po novo-angleskih državah, so se vršile velike slavnosti. Tudi Anglija je poslala svojo delegacijo, ki nam jo kaže slika. Na sliki od leve na desno: Rav. Can-ion Burrough, Mr. in Mrs, Ha-
rold Spencer, Rev. R. C. Gillie ter Rev. dr. A. Ramsay.
SENATOR HARDING BO DANES V KONRESU
Novoizvoljeni predsednik je dospel v Washington ter se bo vde-ležil zborovanja.
J —
Washington, ]). C., .5 dec. — Novoizvoljeni predsednik Iiard-j h1? je dospel opolnOei sem ter se t« jutri udeležil kon«rresnejra zborovanja. Tnka.i se mudi tudi sena-, tor Hiram Johnson ter razen senatorja Penro>e iz Penns\-A*anije drupri. ki so prispevali V izvo-L lit vi republikanskega predsednika.
llardinpr je dospel iz Virpinije. Priredili mu ne bodo nobenega ofi-cijelnetja sprejema.
Vsi se moc'io zanimajo za poslanico predsednika "Wilsona. Mr. , M on d ell, voditelj večine v poslan-. ski zbornici je izjavfl:
— Xa odber bo videl predsednika jutri popoldne. Preprieau sem. da nihče drugi ne ve za vsebino AVilsonove poslanice kot [ V'jlson sam. Časnikarski poroče-| valci so kar oblejrali Belo hišo. i pa so bili vsi na uljuden način od-|
, s'ovljeni.
[ • • j
L _
ZVEZA MED ANGLIJO IN FRANCIJO.
> Pariz, Francija. 5. decembra.— • Znani francoski diplomat Andree Tardieu je rekel: Zveza me<l An-» "lijo in Franeijo je potrebna, ne da se izvojuje novo vojno, pae pa vsle^ltejra. da se bodočo vojno prepreči.
t CHURCHILL BO VLA5AL IN \ OUO KOT PODKRALJ.
i -
i Allahabat, Indija. 5. dt.^.mbra. f Tukajšnje '-ri^opisje par-e";.. da bo imenovan AV nston Spenc. r Chnr-ebill podkraljem Indij?. S^daj je Iv.-, i ni tajnik v angleškem kabi-fnetu.
PAPEŽ POŽIVLJA NA POMQ
-- •
»r-;
Rim, Italija, 3. deeeiubra. —1 vseh katoliških cerkvah sveta, Hta do vprizorjen? dne 26. deeembfl zbirke za potrebne otroke oni dežela, kater: je pahnila >veto| v\h vojna v veliko nesrečo in pM ir.anjkanpe. Ti dan je bil določeiP o=l papeža Henedikta v posebni eu c i kliki.
Poziv papeža se razlikuje od onega v preteklem letu v tem, da f je prošnja določena za potrebne orroke vse od vojne prizadetih dežela, d očim ne je v poslanici preteklega leta prosilo le ca otroke I centralne Evrope, ______
MNENJE SENATORJA i
LODGE-A 0 LIGI
__ |
Izjavil je, da se bo Liga kmalu seredla. — Konec je prišel preje kot so pričakovali.
Washingseii, 1). C.. -r». d«e. — ^'fliko veselje je bilo opaziti danes med tj kuzvanimi nespravlji-j vl-iri napram mirovni pr.frodbi v>j.ričo dej :tva, da se j ? republiki Argentina ooidknila s pr-v;itovan I.:f»e narodov. Splošno s-' i?.je iz rs z a nazirauju, da je prišei polon preje kot sc pričakovali irajbol. goreči nasprotniki Li«r*.
Skupina senatorjev, ki so bil z-r i-eservaeij®. kateri naee'uje se nr«.or Lodge iz MassHcl-.u-r ts, j; Lila zelo vradoseena vspričo dej siva, da so prišle tudi dn^e de ;:elc sedaj oo prepričanju, da jf de«ovor glede Lige narod:v vs» 1 rej.kot popolen in da je treb;: vtr.nih izprenemb. če i.oce na praviti dogovor življejja zmož nim.
__ ■
/RMENSKA SE JE IZJAVILA
ZA S0VJETN0 REPUBLIKO.
* ______
London, Anglija, 4. decembra Puške sov jet ne čete so zavzele v četrtek armensko plavno mesto Erivan. Danes poročajo iz Moskve» da je bila na Armenskem proglašena sovjetna vlada. Čete stare armenske vlade so bile danes na razpela go novi vladi.
CarigTad Turčija. 4. decembra. ICuski boljševiki so prevzeli kontrolo nad Ineboli. pristaniščem ob Črnem morju v Mali Aziji.
Turki so obstreljevali v Črnem irorju dva angleška torpedua ruši! ea.
ŠPANSKI RADIKALCI SO STRE LJALI NA DELAVCA.
f.aragoaa. Španska. r». dec. — sindikalisti so CM-lrpli več strciov na Innoncen-.ist Strdeno
- Adolf.i fJurjerez. J:i oba V riiiska nfd'i/benca. Gb.i via bila
v^ena. Ene>a izmed rapa;'aleev yflbozneje aretirali.
mestu ie tekom det- eksplodi-^po več bomb.
fPREDNO SE ODLOČITE
za svojo družino sorodnika ali prijatdja naročiti vozni listek, ali poslati denar v domovino, da a ga potnik sam kupi, pilite najpr-vo za tozadevna pojasnila na znano in zanesljivo tvrdko
PRANK Mim, Omfikmm	^Pori^ ^if•
D'ANNUNZIO SE
NOČE VKLONITI
__* • i
Nadaljna pogajanja med ponore.' im pesnikom in laško vlado. — D'Annunzijev ultimatum.
Trst, 5 dec. — Danes žjut-■nj je dospela na Reko deputacija talijanskih državnih poslancev, ki| ie bil.i sprejeta pri d'Annunzin, raterenm je priporočila, naj se vds jogodbi, katera je bila sklenjena' v Sveti Margeriti. Pelegatje so bili sprejeti z velikimi ceremoni«. ami, nakar se je akoj pričela konferenca.
Rečeno je, da bo d'Annunzio saheval, <la se pripozna "njegovo Iržavo" in nadalje, da sme on i-meti popolno kontrolo nad mestno blagajno.	j
Kolikor je dozdaj znano, ni ita-' lijanska vlada še ničesar odločnega ukrenila v tem pogledu.
Signor Zoli, vnanji minister prismojenega pesnika, je objavil besedilo vojne napovedi, ki jo je poslal d'Annunzio italijanski vladi, ra napoved slove:
"Prosim, da predložite pred ita-1 ijansko vlado in pred italijansko-ra kralja vprašanje, deluje-Ii vla-:la sporazumno z ulimatom glav-^ lega poveljnika kraljevih čet v Tuli j ski Benečiji.
*'V slučaju nezadovoljivega odgovora. vas prosim, da prosite i-[alijansko vlad;) za potni list ter la ji istočasno naznanite, da obstoja med italijaa^kc vl»»d3 ter med vlado kvarna-kega otočja voj no stanje, ki sc prične dne 2. de-•eiRl rn opolnoči."
Včeraj so praznovali na Beki iraznik svete Barbare. Ob tej prili ki je imel (ne — držal! O. stavca) d'Annunzio govor na legionarje. Sedee na y;ekem to] u pred ka-:*?-Iralo svetega Vita. je pesnik dejal:	^
"Legionarji! Mesto Reko smo navzeli brez prelivanjan krvi in i rži m o je brez prelivanja bratske krvi."
Xato je d'Annunzio ostro napadel italijansko glavno poveljstvo, o katerem je dejal, da bo kaznovano "od Bogra**,
?ELJE ENTENTE GLEDE AVSTRIJSKE ARMADE.
Dunaj, Avstrija. 5. decembra. Fntentni a nr. a dni odbor je glede organizacije avstrijske ljudske obrambe sklenil, da naj se popolnoma demihtarizira in naj se or-sranLzira deloma kot pomožni or-ran pri elemmitarnih nesrečah in javnih delih, deloma pa ket pomožni organ policije pri vzdiie-ven ju notranjega reda v državi,
ESS LW BBS BS M* Bi
VELIKANSKA VEČINA ZA KONŠTANTINA
LJUDSKO GLASOVANJE PO CELI GRŠKI SE JE IZTEKLO SOGLASNO Z NAČRTOM IN POPOLNOMA MIRNO. — BIVŠI KRALJ JE ČAKAL V LUZ5RNE IZIDA. — JUGOSLOVANI ZAHTEVAJO REVIZIJO POGODBE, SKLENJENE V SERVES.
Atene, Grško, 5. decembra. — Danes se je vršilo IjmKko jrla^o-vanje po eeli Grški, če naj sc vrne v deželo bivši kralj Konstantin ali ne. Velikanska večina glasov je bila oddana v prilog bivšega grškega kralja. Volitve so se vršile soglasno z načrtom in &0 bile povsem mirne.
Atene, Grško, 5. decembra. — Danes so se izvanredno mimo vršile volitve glede povratka grškega kralja. Kouštantin je dobil o-gromno večino.
Lnzerne, Švica, 5. decembra. — Bivši kralj Konstantin in njegovi prijatelji so prepričani, da je bilo veliko gHsov oddanih v njegov prid. Kot znano so zavezniki odločno proti njemu. Če bo ta zavezniški odpor še dolgo časa trajal, bo Konstantin sicer šel v Atene, toda takoj pr.-i dan bo odstopil z oziro;n na dobrobit svoje dežele.
Bivši zunanji minister Streit, Konštantinov glavni svetovalec, pravi, da tega ne bo treba.
Prvih poročil o ljudskem glasovanju ne pričakujejo tukaj prefl ponedeljkom.
Konštantinovi prijatelji so si svesti. da bo on zmagal na celi črti. Kralj ni čisto nič v skrbeli glede stališča zaveznikov. Niti časnikarska poročila, da bodo Francija, Anglija in Italija odpovedale Grški vsako finaneijelno pomoč, ga nič ne razburjajo.
Njegov zaupnik Streit ni sicer o tem ničesar izjavil, toda ljudje, ki so v njegovi neposredni bližini, so sledečega naziranja: Če hočejo zavezniki Grški denarno pomajrati, bo Se zanaprej ostala «rr-ška armada v Mali Aziji, drugače pa ne. V tem slučaju bi morali zavezniki poslati svojo posebno armadno v Malo Azijo.
Atene, Grško, 4. decembra. — Tukajšnji jugoslovanski poslanik je izročil danes grški vlani noto, v kateri pravi, da je treba pogodbo, sklenjeno med zavezniki in Tnreijo v Sevres, revidirati v slučaju. da bi se vrnil kralj Konštantin na grški prestol.
Kabinet se je dolgo časa posvetoval o fiuaneijelnem stališču Crške. Samo vzdrževanje armade stane nad štiri miljone dralien na dan. Te izdatke je pokrivala dosedaj .medzavezniška finančna komisija.
V Solunu je prišlo do spopada med grškimi in francoskimi vojaki. Trije možje so bili ranjeni. V Smirni so se spopadli civilisti z vojaki.
Povod spopadu je dalo petje Venizelosovc himne. Neki polk, pristojen na Kreto, je bil razorožen.
Po cestah v Atenah so danes igrale godbe Konštantinovo koračnico. Na tisoče vojakov se je zabavalo po mznih gostilnah, do-čim so se vršila po dvoranah in drugih prostorih javna zborovanja.
Pariz, Franeija„5 decembra. — Danes se je vrnil sem ministrski predsednik Levgucs. Rekel je, da je bil s konferenca, ki se je vršila med njim, italjanskim zunanjim ministrom Sforzo iu angleškim predsednikom, popolnoma zadovoljen.
Franeozi hočejo, naj bi postal grški kralj vojvoda iz Špartc najstarejši sin bivšega kralja Konštantnia.
SENATOR JAMES A P.EED JE GOSPODARSKA KONFEREN-KOMAJ UŠEL SMRTI	CA V VRATISLAVL
Washington, D. C., dee. — Dunaj, Avstrija, 5. decembra. Prcl New Willard Hote'om s^ je Kakor poročajo s poučene strani, tr>il avtomobil, v katerem se je se nikakor ne sme gospodarske vnil senator James A. Eeed iz konference v Vratislavi smatrati Missouri v voz pocestue zeh znice. kot ojrrožene. Ne gre tudi zi kako irerator je 1-omaj ušel smrti nasprot&tvo nasledstvenib držav Njegova >.ara je pretej poško- proti Avstriji kakor poroča nek dovana-	večerni list, zlasti ne, ker Čcho-
__Siova.ška in Jugoslavija ne vidita
SPOR MED RUDARJI IN DELO- v izidu volitev nobenega ogreženja DAJALCI.	sosednjih držav. Da se snide ta
--konferenea. govori tudi to, ker se
Pariz, Francija, 4. decembra. — ra-topniki reparacijske komisije, F onflikt med rudarji in delodajal- kokor tudi Anglije in Amerike že ci je dosegel novo točko. Odpo- nude v Vratislavi, da pripravijo slanci rudarjev, ki so bili povab-; stanovanja za delegate.
Ijeni na razgovor z lastniki rud-1-	---.
nikov se vabilu niso odzvali.	fWSSWSSfWSS
IMsfifi MirVy km fiosh vročifi denar a posuti I Hrt fcr»j ai pi a wžiii
0ada} Mm v Im m^mmH fa aloraba, vsak Ala poslal tfbo bogat, bo ffiads na svojega bližnjega. Rasni aivdja m sakct> •I bankirji rastejo povaod, kakor gobo po ddfrL ^J teh «aafli oo stavijo v denarnem promet« nepr&akova** o»
asirtaii nim safatnikw »nili lapoUtf mje pfiljsn oMfr K > nfta vprašanja.	1
Nafa denarna pofiljatvo as aadajl Saa pa novi »viml in na HM
aattn primsrao aodanjiai rumtrva v Evropi dovolj hitro in---r
Qivo ispla&njejo.
Ytaij no xtSmili n poBJoSn fvcoriofrftaoiil EM H M ioHb Oenahi
300 krxm----|2.85	1,000 kron	% 9.00
400 kron----$3.80	5,000 kron .... $4450
600 kron----$4.70	10J000 kron____$88.00
Vradnost denarju sedaj ml stains, noja aa vaSkrst naprIS* tevaao; Is togi mlogt aaa ni mogoie podati natanžna osna vn* paaj. Mi tmSmnamo po osni istega dne, ko nam poslani dana« dospi r roko
• Dmu mm Jo podan nJUU po PiHJ Momj (Mr, aH H ■ovTsfeBoaklM
Tfitti vrni iikiir,
mmSZZP^	11'9U ■ OmamM M« Bow TmM. M. K. .
44 GLAS NAHODA"
ML0VIM1AN MILV1
■L6TMHI0 PtTBUBHUfO OOM?1VT
^	omilili___LOUia »tNIPIK. Truium
+lmm m M« «f tkt Corporation a nO AtfOrooooo of Abova OfflalWM
m CorMowOt MmU »orooah of Manhattan. Now York City. N. V.
..... ......teHoio vook	Uv«—nil wodolj In peagnlfco*._
Ca MIO loto oaua Um aa Amartk*	Ca Now York ca ooio loto	mm
In Conatfo fLM aa pol lota HUM 5* f1. Za Inoaamatvo za colo loto tru» «a Mrt lata__ti j—__aa po« lota_Mi
•LAI NARODA (V 0*00 of Mm Ponalaj, , -••• ■••< ■ tfoy oxcoat Sunday« o na Im^aa
_»UtaaHgtlaa yoarty ftJt . . ^ . .. ...... .
___AOvortloomont agraamawt_
•• (Mar. Pri aproaanbl kraja uroteftoT proataioToa aMMTli^HtR? ____ni* Hoamgo aaaaaal. da hltrojo najdomo naalcrmlka.
OLAI NARODA M kntun M ool, Borowpa of Manhattan. Now York. N.
_Taldakono; Cortlawdt WT%	_'
Za trt je D'Antranzija.
S tem, d« j«* toliko čaxa odlašala z akcijo. je italjaliska vlada uirektno naščuvala J»'Annunzija. da ji je po>1avil j»<> robu z ozi-loin tiii i/vedctije po.»«Mlbe, katero je sklenila italjanska vlada z Ju-, l»o>lavijo \ Rapallo. Nnlnncga v/roka ni prieak« vati od njega kaj drugega, potem ko >• ga je pustilo v mirni posedi Reke. ('as za obotavljanje pa je »-daj p« »šel, «'■«■ hoče Italija vzdržati svojo narodno ilobri veri »iv- more trpeti, da bi predstavljal on oviro k iz-vi-denjii slovesnih obligacij, kater«* j«, prevzela Ttalija s pogodbo. Xe 11: ore trpeti, da iti š< jwuialje držal K« ko v svojih rokah, ne tla bi Italija s tem /arvrgla pogodbo samo.
Prereka »i se z D'Annunzijem ter ga skušati pregovoriti je brez vsakega pomena. V-rk poziv na 11 .j« gov perverzni čut patriotizma je izguba časa. < hi sa 11 -e je proglasil za silo, ki je večja kot ona ita-l.jaiiske vlade in s s\ >jr> do-uothing politiko izza zasedenja Reke je dala italjaliska vlada m kaj barve njegovim arogantnim pretenzi-jam. Setlaj pa mora italjanska vlada plačati kazen za svojo neid-lo<-n<ist v preteklosti s twii. da je prisiljena po-lužiti se sile, torej • •line oltlike argumentom, katero priznava D'Annunzio. Glede tega ne nore biti niti i:a '.maiijnega dvoma.
General Caviplia stoji '••tlaj pred potreb«t. tla odredi uspešne vojaške odredite. Dolga burka pasivnega nadzorovanja aktivnosti potmnlega pesnika s,, bliža svojemu koncu. Govorniške vojne ni ino '.m e podaljšati š»» napr«j. tazven če h«H-e italjai ska vlada pustiti It Anmmziju prosto r«»k«>. da zadosti svojim perverznim strast«*iu. Treba ga je kmalu opraviti na kol- ua in «dinole italjanska cirtnada je /rno/iia dose,"i ta «:lj. l e bo prišlo do prelivanja krvi, kor je več kot gotovo, bo to obžalovanja vreden konec redkega pustolovstva, a s tem. <la je zbral k mg s, be italjansk«> vojake ter jih zvabil pod s\ojo zastavo, je naj ravil iz njifi dezerterje ter izzval sjlo in avto-liteto italjatiskega 11:1 roda.
Tako piše newvo-ski "W»<rM". torej eden izmeti maloštevilnih ameriških li*tov, kojih simpatije stale na strani Jugoslovanov v zade\i jadranskega vprašanja. List pa seveda noče povedati, tla »letata D'Annunxio in i'aljan«ka vlad« roka v roki, kajti še 1 ik«lar se
s.- ni zgodilo. <la hi vrana i/kl juvala vrani oči. Ker i » n.orli itali-
.....	1
janski diplomatje draga« e dohiti Hike v svoje roke, sa se poslužili;
D'Annunzija koi svoji ga orotlja ter ga pustili pač« vati na Reki, dokler ni bil sklenjen 7. Jugoslavijo dogovor. Setlaj pa ' odo pobasali lit*ko v s\oj yep ju s\« r je za eno mednarodno lojH>\^eino prve vrtte bo <ra t e iši	t
'	I
Willartl se ho«"e 70J et b«»riti z I»empsev-em. Ki 1 izmed batin.
katere je dobil v To!r«lo. je najbrž uuieila ujeytir sp »min.
• *
o
Sklep, da je s»mla j mogiM'e pt e\ažati žgani pijano \7. enega v
drugo, bo mofroee napravil k<;ne«- sta\ki *tmufmauovT*.	» ,
* • •
lil*fi v Tokio izjavljajo, da skuša tlobiti naš mirna iški atašej \ Tokio mornariške ri \ no-.t i .fapotiski . M<»j	dap< Tiei vendar
I Mislijo, da imajo kako stvar, za katero bi nas -I >ep!:us Daniels I tie vedel!
#	o #
Zdrtiiene «lr/a\e up ImkIo ofii-ijelno porabile Oh •« o-ia. _ se
glasj \ listih. To bo zelo prijetno za našega diph laiienega zastopnika v 5Texieo <*ity.
*	. « *
<'e ho.Vte napr«'.lovati v .slu/hi, pustite ^.V4»j•» živ«-e doma, _i
prati neka /etiska. |;i piše v liste. — Mu j Hog. kakšii b; j»a bi Ti po-1 lem !
Slovenska novica.
Cleveland, Ohio.
Jako težko ranjen leži 32letni fieoi-ge Madigan. poznan v na.'tel-bini, v Kruergenev lH.lnLšniei. Prijel je p<w 1 vl«z ulW-ne žnlern
na St. ('lair Ave. in 66. Rt. Morali so najpreje voz dvigniti z dvigalniki t pr«*ge. da mo mogli ranjene* odstraniti.
Vsh-d ul»oja se mora zagovarjati pred sodnikom Dayoin Alex Toon* i k. ki je obtožen, da je umoril John Poeika. ki je bil pri njem na Mtanovanju. Ohtn&enee je bil o/.etijen «ele par meeeeev, ko je Poeik prišH k njemu na stai»«»va-nje. Njegova SOletni žen« {"eeili-ja pravi, da je Pocik takoj »skušal i njo prieeti ljubavno razmerji' in ji zagrozil, da jo ubije, ako o tem pove možu. Žena »e ga je nekaj eaaa rfw bala. končno pa je le povedala možu, ki se je Se' isti večer »pri a fV>eikom in ga v prepiru tako mf^no trdaril t itdezno cevjo po glavi, tla ga je na mestu ubil.
John Pruehi, ki je načelnik mmtnega nasalniakega urada, pravi, da je meaeea novembra dospelo ▼ Clevotaad	frriaeljen-
^ev, kot i kateremkoli drugem
, mrseeti letošnjega leta. Števili vseh novmltršJeeev nieKeea novem j bra znaša	medtem ko jih* j«
prišlo oktobra le	Največ jil
! je prišhi 1 S. •novembra. in sieei Ji 41. \aj*.«ee naseljencev prihaja j iz Italije. Jugoslavije in Čeh o slovaike.
; Naši rojaki, ki prihajajo zadnje ease i7. starr domovine, sso ve-li!v«» bi> 1 j hitri /a pridobivanje državljanskih papirjev kot pa stari , naseljenci. Tu imamo rojake, ki so 1(1 let v Ameriki, pa se niso .še i pobrigali za prvi papir. Nasprot-jno pa rojaki, ki s*-daj prihajajo I iz domovine, komaj čakajo, da hitijo na sodili jo po papirje. Do-j men Vint ar. 18 let star. je prišel šele preti par xlnevi iz domovine, ■pa je že bil na «oduiji in iina pa-;pir. Tudi dekleta se jako zanima-j jo za državljanske papirje.
Pavel Ounka. s.tanujoč na 1254 K. r>."». St., je slep in brez prstov na levi roki. Dne 30. nov. je prosil za državljanski papir. Preživi se z izdelovanjem metel.
Brive^, katereiga je treba iskati danes, je Pavel Sotola. 2973 Woodhill Road. Za en dolar vas je lepo obril, j>ostrigel lase In po-
Dolga roka postave.
Poroča C. O'Mahony. SKRIVNOST ANE SH£WARD.
Alkohol je igral važno ulogo v
-	razrešitvi skrivnosti, tikajoče se , Ane Sheward, ki je izginila iz
•	Xorwielia v juniju leta 1851. Bila
-	je to robata ženska, svojeglava in Mtna. Ljudje niso bili prav nič presenečeni, ko se je poročila z
-	nekim William Shewardom. kro-~ jačkom, ki je ljubil pivo in sanja-
*	reuje in ki je bil prav mt»ž po tem, da se popolnoma jKidredi vplivu
I in volji ženske, ki je bila vee let starejša otl njega. Ko se je poro--' čil ž, njo, je razkril, da nima le ! žene. temveč tudi bosovko, in J eden njenih glavnih ciljev je bil, pridobiti si ugled v zvezi s slovesom, da je v stanu vse plačati •»proti, kar se je v oni okolici le I redkokdaj <logajalo. Mrs. »She-i Uvard je svojega zanikrnega moža
-	tako zel«) obvladovala, tla jo je ne--Ikega večera, ko je bil že sit 11 je-j nega neprestanega zmerjanja radi _lujeg«»ve lenobe in pijantisti, za-^ iHKlel do smrti z nekim orotljcm
svojega poklica. Bil je to zločin, izvršen v jKilzavestnem stanju, in ' skozi ure p«jzneje je sedel She-waixl na stolu ter se oziral na {truplo ženske, katero je umoril. J Proti jutru se je predramil, raz-;kosal truplo ter ga odnesel v ko-~,sih na neki travnik, kjer ga je zakopal na različnih mestih. On "jsam najbrž ni mislil., tla se mu bo ^ posrečilo uiti kazni za zločin, ka-J j teres a je izvršil, a bilo je v nje-» gov {»rid. da bi vsakdo, ki je po-Jznal njegovo ženo. preje domne-
•	val, tla je ona preje v stanu urno-i riti njega kot pa on umoriti njo. i Ko ^je vsled tega rekel nekaterim i svojim ožjim znancem, da ga je
'žena zapustila,*ni bil nikdo prese-
,'nečen v spričo tega. Pogosto so jo
1 čuli ljudje, kako je obžalovala
j1 svoj zakon ter želela iznebiti se
j sv«ajega moža. Kr» je torej ljudje
v Norwichu niso več videli, se
jim je zdelo povsem -vrjetno, tla
^ je 1 d sla v London, kjer je j;(»to-
vo pričela z novo karijero. r i -,
' i ar mesecev |>o umoru pa je bil Sheward strašno prestrašen, ko je izvedel, tla so našli na dotičnem j i travniku dele človeškega telesa, j Neki pes je potegnil iz nekega " 1 jarka človeško roko. Nato je 11a-
*	šel Jieko nogo in številne druge dele ženskega telesa, in vse to se je izročilo krajevnemu zdravniku. <la po«la strokoven izvid. Bit
I je v stanu sestaviti*7 truplo ta-. ko, da je podal zelo odločno izjavo. in oni sosedje Shewarda. ki s«> priiVli sedaj sumiti, tla je t»n umoril svojo ženo in razkosal njeno truplo, niso delali nikakih •skrivnosti srletle svoje sovražnosti I proti človeku, o katerem se je domnevalo, da bo kmalu aretiran.
.Zi^avniški izvid pa ga je rešil. Zdravnik je namreč izjavil, da je to trupl«» ženske, ki ni bila stara več kot 2."» let. o čemur je pričal ustroj kože. nežnost n«»«re — torej noga ženske, ki ni nikdar nosila težkih, okornih čevljev, — ter nadalje čisti, dobrogojent nohti na |Uogah in rokali. Ker je bila Mrs. .Sheward stara 65 let v času, ko je izginila, je "povzročilo poročilo reakcijo v prid Shewardu, in oni, 1 ki s' 1 mu preje delali krivico, so storili setlaj vse, kar je bilo v njih mtW-i. da popravijo svojo napako. I Kljub temu pa ni bil morilec nik-' dar srečen ali zadovoljen sam s seboj. Ker je vedel, da bi se izdal v slučaju, da se napije, .se je 1 izogibal gostilnam, in ta prisiljena treznost je bila muka za sla-1 botneca duha. ki seje rad udajal '! izjrredom. V svojem stremljenju, da prežene spomine preteklosti. ' je trdo delal ter postal v svoje
lastno presenečenje kmalu dobro---—--
leg tesrn je vsakdo dobil še kozarec jakata pri njem. Vse skupaj -ainii za en dolar! Tn ker je bil tako usmiljen in radodaren, ga'je sodnik :{0. nov. kaznoval na :fc200 'kazni. Sotola se je pritožil.
Sledeče kazni so bile naložene na sodnij! kršilcem pr«>hibicije: •M. Curilovie, delavec, je imeli žganje doma.	; Jos. Repič.
j delavce, kotl iček, $100; ^L Oulič. salhnar, je imel žiranje, $200; J. 1 Jaklič, delavec, kotliček. $100; J. Juneič. mašinist, kotliček. .$100. Oni, ki pr«>dajajo. dobe po ^200, j oni, ki delajo, pa po $100, tisti paT
Iki pijejo, doV samo $5 ali kveč-(jem *10. — 315 oseb čaka sodbe :na. polieijski sodni ji radi prohibi-
cijeln	Taki >0 danes časi.
stoječ. Ozdravljen svojega nagne-i.ja do alkohola, ni vedel, kaj naj ' počne z denarjem, in vsled tega je svota, katero je imel naloženo v banki, hitro rastla. Mrs. She-ward je prenehala biti predmet pogovora, a 011 ni mogel pozabiti. ' Vsaki čas je pričakoval, da bo . vstopil v njegovo hišo kak uradnik z zapornim poveljem, in ko ! ^a je neki policist nekoč dejan- ■ ski obgovoril pred njegovo hišo, je bil njegov strah tako velik, da I ni mogel izgovoriti nobene bese-' dice.	%
—	Jaz hočem izvedeti za na* j slov 31rs. Sheward, — je rekel policist. — Pobegnila je v London, kaj ne, pred nekako štirimi leti?
Morilec .se je medtem že nekoli-1 ko opomogel od svojega strahu !ter pomignil policistu, naj vstopi. ;
—	Kaj pa je.' — je vprašal hri-pavo ter si pri tem na vse načine prizadeval, da ne pogleda oficijel-nega dokumenta, katerega je dr-ž;il policist v roki.
—	Dobre novice, — je odvrnil 1 polie"1st in se smehljal. — Neka njena teta je umrla ter ji zapustila tri t is« >č funtov. Če hoče 1 Mrs. Sheward denar, mora priti osebno pred sodnika ter se legitimirati.
—	Jaz ne vem za njen naslov. 1 je rekel Sheward, ki je postal že miren, — a jo bom skušal najti.
Trikrat se je uglasil policist v nadetlnjih dvanajstih mesecih, a ob vsaki priliki je moral Sheward priznati, da ni v stanu p«»vcdati, kje se nahaja njegova žena. Morilec si je seveda želel dobiti zapuščino, ki bi pomeujala zanj majhno premoženje, a si ni drznil zahtevati zase dotično svoto. Ko ' ira pozneje sodišče ni še nadalje nadlegovalo, je bil hvaležen.
Deset let ]»«> umoru svoje žene se je zopet poročil in njegovo sta ii-'*e je bilo tedaj navidez neza-! j vzet no, kajti smatrali so ga za! jde.brostoječega ter vzor treznega' moža. Druga -Mrs. Sheward pa ni' ljubila njegove navade. da je hvalil izvanredne vrline njege prednice in njegova jokava jadi-j •kovanja so jo vznemirjala. Pre-' 'piri so bili na dnevnem redu radi te njegove slabosti, a skozi celili ''■M-ni let sta prikrivala to svojo 'slabost j»red sosedi. V zadnjem 'tednu decembra leta 1S6S. pa je ; Mrs. Sheward predlagala svojemu možu, naj obišče London v upanju, da mu bo izprememba dobro storila, in <»n je sprejel njen nasvet. Norwich je ]x»stal v za«l-r.jetn času zanj neznosen in božična radost, ki je vladala, se mu 'je zdela roganje.
! -;:- * i * " i Dne 1. januarja 1869 se je vstavil "William Sheward. ki j«i dotič-i ni dan zopet pil po dolgi z«lržlji-vosti. v neki ulici v Walworth in se ozrl naokrog. Hodil je po me-jstn ure'in ure brez kakega doli>-,eene«a načrta ter ni niti vedel, v !katerem mestnem delu .se nahaja. iV svoje veliko presenečenje pa je (spoznal, da se nahaja dejanski na j mest u, kjer se je pred tridesetimi j leti seznanil z ženo, katero je ]>o-zneje umoril. Ta izvanredni slučaj! je bil preveč zanj in ko je zapa-i/il na vogalu policista, je pohitel
njemu ter nnT^ftriznal svoj zla-C'in*
J Štiriindvajset ur pozneje je ho- • 4tel preklicati svojo izpoved, a «>b-i lasti s«> bile medtem že na delu in (nabrale toliko potrdil njegove iz-1 jave. da so sklenile, staviti ga pod : obtožbo umora Ajie Sheward. — Shewarda so prevedli v Norwich in ostanke, o katerih se je grlasilo 1 pre.ie. <la so oni mlade deklice, so < izkopali ter predložili odličnim ] londonskim zdravnikom, ki so iz- , javili, da so to kosti ženske, ki je ; bila stara nad petdeset let. Pri «►!>-ravnavi so priče ojačile njejr«"»vo izpoved in tako je bil spoznan' krivim ter dne 20. aprila 1860 .
obešen radi umora, katerega je , f j
BrzofMurnik
"Calabria" |
Cunard proge odplnje	J
28. decembra v Trst.	,
Cena za III. razred de Trsta
$12«.—	j
z vojno takso vred.	1
Vsa toznih-vna ivijasnila daje	-j
Tvrdka Frank Sakser ji
M IW»la.j|« Bi tSm_ Tf_L.	J
Peter Zgaga
Natančen izid volitev v Jugoslaviji.
96 Demokratska stranka. 95 Radikaleev. 49 Komunistov.	/
tj	r
51 Radičeveev.
0	42 Težaške stranke. 28 Muslimanov.
»t	24 Korosčeve.
iJ	10 Socijalistov.
>o	5 Hrvatska Zajetlniea.
1-	4 Bunjevei.
;o	14 Razne stranke.
	1------/
o,	418 Skupaj,
[a	* * *
Radovetlen sem kakšen močnik sc bo skuhal iz teeaf
*	o •
V slovenskem jeziku je beseda, cisto navadna beseda, ki je pa
i T	...	.	.
/ povzročila neizmerno jrorja. Uni-u čila je prijateljstva, razdejala do-nove. zlomila srca in ubila ljudi.
/ Ta beseda je: "Pravijo".
*	»
lC	T
I Nekdo je pisal uredniku pimo: r if.li prav *roto"o veste,-da me vaš 1 *st 11 i imenoval zadnji teden laž-jj njivca.
_a „ ])a> zaarotovo, — je odvrnil u- urednik, — ;:.-ito, ker naš list ne •e objavlja starih novic, ti 4 * * i- Pojdi k prijatelju ter mu prip«>-j\e«1uj o svojih križih'i 11 težavah, v. Ce b«> tvoj prijatelj jrle«lal v tla
se ali v steno, vzemi klobuk 111 pojdi. * * *
v Skrb vedno trka na vrata. to«la a če ijrra veselje jrosli, ne bo prišla rotri.
I;
Kožuh o vi na.st ovratnik na snk-'
. 1 še ni zadosten dokaz, da ie i.l , • ....	1
jj spodnja srajea cista.
* *
.0	*
je Mlad zakonski mož je vzkliknil:!
!Kako dobra in rahla je bila nje-'
ieJra poročna p«>tica. Kako trdi so
zrla j njeni piškoti.
a-! _ * * *
sa) Vložki, ki ima izvanredno dol-
ra cre lase. j«> potovo na kaki drugi
ni stvari prekraTek.
" * *
n-j Za vsakegra rojaka, ki je jrorel
u- z a fronti vsled patriotizma, je
e'jlilo doma najmanj «lva dneata
'' l**denomrzlih. ili * *
Možki obljubi ženski in otroku 111	j
samo da ostaneta mirna. * „ *
v Ženska lahko hrani zase skriv-J nost, 11a vsak nac'in pa mora p«v >u '■'-dati. da jo brani.
i- * * *
Dve vrsti ljudi sta na svetli:;
u Oni, ki pravijo "Jaz ne moremT'l
m oni, ki pravijo "Jaz moram".j * * *
a- Najboljši način metati kocke j
l*- i je. vre«"! jih proč.
* » #
in — Kakšen razloček je med že-e- id jem in blaznostjo?
— Ženi j je blaznost, za katero v je človek plačan, a.	* * *
■J'* — Tako te bom udaril — je re-ia kfl neki rojak v Downtownn, da bodo tvoje o«'i špilale ajnund-cvaneing s tvojimi palci na nogah..
f.J Kako lepo bi bilo na svetu. i"-e bi izkazovali 1 jndje le desetinko one ljubezni živim, ki jo izkazu-o- J^jo mrtvim.
b- " * * * n Neki srbski diplomat je rekel:' z- l ol laži o srbskih grozovitostih ni
d resničnih. - * * *
h Ce bi bili pri svojih stopinjah lo l olj previdni, bi se ljudje, ki nam' io sledijo, tolikokrat ne izpodtak-j
n rili.	1
7- ______j
ie izvršil teta 1851. natJ svojo ženj)
Ano/ ( * * *
^ Se dosti daljši interval je po-J t«-kel med zlocmom in kav-n«>va-, 10 njem Jonatana Ga.vdon, ki je u-^ moril Miss Man- \71iite v Chin?-' fordu dne 21. julija 1857 in ki je ,bil »i>oznan krnim ter obsojen na amrt dne 24. oktobra 1879.' I Motiv G^ dona je bil rop in skrival se je v hiši prijatelja svojega očeta, nekega Small-a, ko ga je sestra slednjega, neka starejša ženska, zasačila pri ropanju. U-moril jo je, kajti mrtve ženske ne 1 pripovedujejo nikakih povesti. Ni I posebno laskavo za detektive Ks-Uejc policije pred triinsestdesetimi 1 »leti, da so pustili uiti tega mla-;
SiignHUnmiiBka ^^^ Katul. 3lrbturta
Ustanovljena 1. 1898 ^BgSgBF Inkoroorirana 1. 1900 GLAV1II URAD v ELY, MINN.
PlMaMBlI: MIHAMI. BOVABflSK,
Bok 281, Ooneaaogk. Pa. fWpndMl: LOUIS BAL&NT, Box
10S, FM* ▲f«uMt Umals» a rajali: JO8KPH PT9HIJBB, W7.
Blagajnik: GBO. L BSOZIGH. Wj,
Wlagalnfk aetaplaCazifb Fmrtnlal LOUIS OOSTHLLO, BaUda, Ool«,
0». 70S. T. eSAHEK, 848 A OkU Straat, l, S, Fltoborfl, Pa.
ion SOUSS, By, Mina—ota. AJTTHONT MOTE. SS4X ▲▼«»11« M.
BOi GMcaso, Tli IVAH VABOOA, S12S HatroM Alloy. Pil I ^111 tU. Pa.
•KMOl J. FO&HHTA. Bcz »Hb Bi
Diamond, Wash. LBONARD BLABODHDC. Bok Wk
K/, Mlnaeoota. JOHN BUF1TIX. B. Mi BoK SS, ll|<k Pa.
XOHH PLAUTl|njr,CSf« Alt« B»
lnaot. MleS. JOHN KOVSM. pfrHi if«! PSI—>
Minnesota. MATT. POOOBBLSL f W. Magla— tV CMcafo, m.
KUDO UT PIBD1M, soat n,
Aren ne, Cleraland. Ohio. PRANK SKRABBO, <884 1TlihlB|l8l
Bt^ Denver, Ool a.
QBEOOB H&EflČAK. MTkM AlU
Johnstown. Pa. Jadnotlno siacQol "SLAS VUODP
▼oa otrarl tOoJok aa andaDi oadev kakor todl denarno poSUJatov m| m poBljajo aa glavnega tajnika. Vao pritožb« naj aa poBljaJb na uniJtS alka porotnega odbora. Proflaje k sprejem novUi članov tn vplok raa adrav •ISka aprlfievala aa naj poSUJaJo na vrtkovnega adraTnika.
Jagooloranrka Katollika Jednota se pflporoCa vsega Jogosloranoai M oMlen pristop. Jodnota poslojo po "National Fraternal Congress" leotrlsL 1 blagajni Ima okrog r»0,000. <trfrtotlso£ dolarjev). Bolnlflkin podpor, o«-flkodnln, ln poamrtnln le lsplaCala Se poldragi mlljon dolarjev. Jednota fltej« okrog 8 tiso« rtdnlk Bacov(lco) ln okrog 3 tiso« otrok v Mladinskem oddelku. Drnitva Jednote se nahajajo po zasnlb slovenskih nasefblnak« Paa^ kjer jih Se nI, priporočamo vstanovltev novih. Kdor fell postali Oa* aaj aa sgla»i prt tajn&a blllnega drafva JSKJ. Za vstanovltev novih dniSto« m pa obrnite na javnega tajnika. Novo droftvo so lahko vmnovl a 8 Kani aH Slsnlosmf
Iz Slovenije.
»Velika tatvina v ljubljanskem tramvaju.
Leonu < /mueu, stanujoeeinu v
•	Ljubljani, Dalmatinova uliea 7_. j ije bila dne 5. novembra «"-kc»lu 11.j jure dopoldne ukradena med.vo/.-i i njo od kavarne '*Evropa,T «l<» li-] liianenegra ravnateljstva iz žepaj :! zlata ura in zlata kratka s]»ortska Jverižiea. Ozimir- je »»škodovan za
, 14.0U0 kron.
Bankovec za 4000 K je ukradla
Valerija Kramar Oljji Zobee. l>e-1 želno s«>diš«'»» v Ljubljani je Kra-1 niarjevo obsodilo na 8 ineseeeev težke ječe. , f
Velike tatvine pri Szantnerju.'
Policija je aretirala in izročila sodišču Ano DiHiiiter. rojen«> '24. decembra 1895 v < VI ju. in Josipi-J no (jloršir. rojeno S. marca 1»S v Ljubljani. Ana l>omiterjeva je vstopila v službo k Szantnerju' 2U. novembra lf»16. Szantnerjevi! dolgo časa niso znali. «la se v nji-J hovi trgovini krati«-. ti>da pri inventuri se je. ugotovil velikanski primanjkljaj v višini !>1.G!>:> knm.l ;'Domiterjeva je prvotno Szantner-j I ju zatrjevala, da je dala čevlje inu ogled •raznim strankam, toda j končno je priznala, da je proda-Ijala čevlje na sv«.j račun, denar pa zapravila. Xa policiji j,_. 1),,-miterjeva priznala, da sta"*pričeli
I skupno z <i«>rsičevo pnnlajati čevlje in da sta si pridržali izkupiček. Včasih sta d«?!ili i/.kupir-ek. včasih ]»a je vsaka pridržala Lz-kupiček za sebe. Ana Domiter si je tako pridržala kakih M).<Hn) K. Navedla je celo vrsto ijnen oseb. katerim je pnxlajala čevlje na svoj račun in jih j.- tudi zamenja-j j vala za obloko in eefo za cigaretni! papir, za p««ril«>. za /.hit naro«'nik,[
•	katerega ji je vzel njen ]jubimee:j' dalje za toaletno milo. gu ube. n<»- | gaviee, zaponke in celo za rože. Josipina Goršičeva je služila pri ! Szantnerju že sk.^zi kakih lb let. 1 S«^ptembra l«-t<»s je imela meseenej' plače 720 K. avgusta pa še 620 K.;' Goršieeva je priznala, d;i je ]>o-:1 neverila Szantnerju <1<»	K; 1 lahko/pa tudi več ali manj. Delala je izlete, kupovala maleuko- ■
I	'	_
dega lopova, kajti v trenutku, ko 1 I so našli ljudje truplo Murv White, tudi imenovali Uaydona 1 I kot nj«moga morilca. Razpisana ! Ije bila nagrada za njegovo areta- ? Jcijo, a nikdar podeljena, in zloči- 1 ,nec se je potikal p«) celi Angliji, 1 ^dokler ga „j ^jaj- j^ri^iliI, da je 'st«>pil v armad««. v kateri je služil 1 sk«.zi Sest let kot Charles Wilson. ' Xato j«» dezertiral ter se pričel z«>- 1 'pet ^»tikati p«» dt-zeli. Bila je v "" resni«-! žalostna karikatura člove- 1 žtva, ki je -v jeseni leta 1870. pre- 1 senečila nekega policista v IIorv'1 hamu s tem. da se je pn»glasila'* kot morilee 'Marije White pred ' dvaindvajsetimi l«-ti. Hil jo sttiv-'* ljen |v»«l «>btožbo. a je bil bolj Kre-! čen kot Sheward, kajti smrtna J obsodba je bila izj>remenjena : ječo.	1
-ti, bila tri dni na liledu, kar jo je stalo do PXKI K: dvakrat je bila pri <lii ki in j«, peljala /. iz-v«-'koin. kar j., j.- tinli vsak ikra t veljalo 2th» K. Domiterjeva je živela zelo razkošno: kupovala je šampunjee. razno vino v buteljkah. iv>ti«-e it.l. * ( ela zadeva, v kat.-ro je zaplet«>na cela vrsta lahkoživih Ljnbljanr-ank in Ljubljančanov. j«- zdaj v rokah preiskovalnega sodnika.
Ukradene tračnice.
<>b kamniški progi blizu mestnega vodovoda s«- nahaja na prostem skladiš■*■•» drž;ivne železnice za I«-, in tra-viice. V noči na junija sta izmaknila iz skladišča Valentin Krjave«- in Vink«» K«»s-niač z Ježiei- IJ11 metrov (1<» komadov ]»opolnoma novih, še n«*-rabljenih tračnic v teži s.<0 kg in v vredno*! i »<X» K. Prišla sta vsak > s%'ojiui vozom tja. naložila tračnice in s»- «»d])eljala ž njimi ]>roti Ljubljani. Med potjo ju je pa zal-.tila p<»licija in jima vzela tračnice. Dežcln«) sodii'-e v Ljubljani j»* obsodilo Krjavea in Kos-nuiča vsakega Jia 4 mesee«.» težke ječe * post«*iil Vsiiki mes».-c.
Življenje v Carigradu.
r»o vojni se je razvilo v Cari-gra«lu jako pisano življenje. Prava kinei^ai^rafska slika. Na ulici -e vi«lijo pob-g domačih pn -biva1«'«*v Indijci. Arabci. Perziji-i, el»*ifaiitni oficirji francoski, angleški. italjanski. irrški. ruski, ameriški. rnmunski. umazani ii< raztrgani vojaki iz Anatolije. |»ostn>-sčeki. ki nosijii težke prtljage, |>roiajab-i v«Kle. tapetov in najrazličnejših dm*rih stvari, ai '^lc. iki stražniki. Armenci. Kurdi, nomarji raznih narmlov. pnrfimi-rane evropske dame. male turakc lene. begunci iz Kavkaza. Židje iz r)d«-se. Tartari. Mongoli it«l. M«*d
[•(» p^-tr«> množi«-o brzijo avtom«»-l>ili in kamijoni. nesree n«» manjka n«»ben dan. računa se. da s«
v« »žen i h na teden 1 f»0 «>seb in vsak dan najmanj dve osebi do smrti. Slišijo se jeziki iz vseh krajev sveta. V Carigradu je -j>o<eb-no mnogo ruskih besnineev. ("ari-irra«! je flanps najdrazj«« mesto na švetn. IV«*«! vojn«« l»il ( arigrad mesto, ki j«* slovelo po svojih nizkih cenah. Vzrok draginje iščejo v* mednarodni okupaciji, ki jo
privlekla v mesto številne oficirje m vojake, ki so plačani v bo«a-tih valutah. Najb«»lj pa so povi-iali draginjo ruski bcgtinei, ki so Prišli polni zlata in dragocenosti «-r so vse preplaeali. Domačini [>ravijo. da je s^daj v Carigradu »reveč g«»«podarjev In kjer je ta-<«». tam «e ne živi dobro.
ROJAKI, KARO0 A TE SE HA 'GLASNAEOD A'\ NAJ-STECJI SLOVENSKI DHFVNIK 7 WUVWtiH VttrtMfr ,
v *
Sepasta Stina.
Švedska vnuka povest. — Spisal Avgust Bondeson.
(Konec.)
I^ena pa je legala bolna in bletla1
v postelji in vedno j»IaJL»ie ji je bilo. Stina seveda ni iuiela bolniške hrane sanjo. Sla je in zaklala,, kakor tudi ji je bilo hudo. eno ko-; ko« in skuhala iz nje juho za bol-j
nieo. Toda L*-na je in«»*la smrt v .	I
teit-Mi nt proti smrti ne pomaga
niti kurja juha. niti kaj drugega.'
pa naj bo še tak" dobro. 1'etrtega
dne zjutraj je bilo z Leno pri,
kraju.
OlW-ma j»* morala prevzeti seveda jH»u'«"el»ii»- stroške. Toda če bi ne bilo it-paste Stiue. ne bi bilo iiie p«^ebnega iz t**ga. Storila je, kar je mogla, da je spravila Leno v grub, kakor se spodobi. Svojo i'ajlw»ljši» rjuho je dala za mrtvaški prt, spletja je venec iz borovničevega listja, da ga p« d oži na krsto, natrvala brmjevih vejic in jih ]«»tit>la doma in pri grobu.! Iti pripra\ila je za pogrrebee tudi malo prigrizka, sira in kruha ter žganja, tako da na pogrebu ni iuo-g»-l nihče iiir- pregovarjat i.
Sedaj šepasti Stilli ni bllu treba \eč tožiti, da je sama. Mala Li- : 71 k ji je bila priden otrok — greh bi bilo reči kaj drugega, ampak i le]M» jo je bilo treba negovat i, si- I eer je krieala. In H« »g obvaruj — da l>i jo slišala Stina kričati, tega ni mogla za nič na .svetu. Pa naj bi \ dru,*o »Jo, kakor bi hotelo, Kajti vsak d;ui je bila bolj zaljubljena v malo »tvarico. Bilo ji je, kot da je njen lastni otrok, odkar je bila mati mrtva. Sam naš Hog Oče ji je jwj»lal nudeča črvička v l.aročje. In zato bo gotovo tudi skrbel z;uijo in za otroka. Kakor tudi je bilo sicer slabo, pa ni imela časa, tla bi si kaj prislužila s svojimi rokami, razun v tistih malih presledkih ko je Elizabeta spala, in Stina je morala vendar sedeti in jo zibati, kajti da je ne bi zibaje uspavala, tega Slina ni mogla prenesti. In skle-ilica /a juho je morala biti tudi \edno \ redu, kajti kakor hitro je odprla Klizabeta oči, je dobila ntUs-no juho in mali želodček je moral biti vedno poln. — Poznejei je res dobila (»odpore /a dekletce' od občine, finJa ta daleko ni za- 1 d oa to vala.	1
Tako t« kla leta. In nikdar ni
lu'o »»li^iri, da bi v haganaki kočiji
V p^li lakoto. Seveda so g<isjvodi-li
nj'- z bližnjih kmetij tudi vedno!
ju >'< « ile na ]Hwnoe, kajti Stina ,i
jiti ,ie rada pomatrala pri krpanju I
iti rt- je bilo r** kaj lakesra dela.'» . t Iti *iisoni so se tudi vse zavze- *
b\ da hisio dobre ž njo, kajti ii±i-j
si tie s i \eitdai\ *la je lepo od nje.:<
da tako materinsko briga za i
malo siroto. Kakor da bi Stina i
]ii<>utu ravnati drugače! Moj Rog.Ji
saj j.- bila tako zaljubljena v de-^1
k let ee, da ni govorila 0 ničemer i
drugem k"i le o LizaJieti in Liza- i
beti,
Tako je mala Li/Jtbeta zrastla. i In se|»«sta Stina si ni dala miru, j dokler tu dala dekletce učiti vse-ji ga. česar se je mogla, naučiti. Dala*t jo je \ hoIo, da se je naučila ai- j Aati in kvačkati iu krpati. In de- 1 k let ee je bilo tako vljudno, pri- i i1"11" i" b-po, da jo je bilo vese- » Ije (Mrirb^lat i.
Ko j.- bjlu 1 .iAiib«'th birtaaua. jo i je hotela dati StLna v sluibo. Se-'i veda ji ji' bilo hudo dati otroka j ml *el»e. toil* to vendar ui bilo?! inugoče, <ta bi sedela douia in icle-'l dala v -»trop. In zato je stopila , Stina k pastorjev i gospe ter jo'j prosila /a svet. Pastor jeva g<*ipa'] je imela dekletce rada, šla je in 'i pisala svoj* hčeri, ki »e je bila mo- j žila. ee bi hotela vzeti Lizabeto k M-hi, Seveda je bilo to trgovce- .
«o-*j»e prav. kajti potrebovala , je ra \ no tako mlado dekletce Hi j pisala, naj Lizabeta čim preje pride dol. T<<daj {hi se je zabela Sti -{, iih k.-*ati. Tako strašno daleč je bilo v Memto, celih UvauajHt milj. i tako da še misliti nijbilo, da bi še i kdaj videla svojo Lizabeto. Toda nase ni muela misliti — če se le dekletce pre tolče v življenju do česa, pa bi pretrpela ona rada v*e. vse. In tako je opravila šepasta 1 Stina svojo Lizabeto in jo spre mila do Halmstada, kjer bi se morala Lizalteta vkrcati na ladjo.
A k, kako prazno je bilo»sdaj v , Stintni izbi! Stuii je bilo budo. i da ni vedela, kaj bi poeela. ž^Uj zo[»ei ui imela drugega kot *rojo mačko m kokoftt. Prenkrb«sla si je , jajca za valenje in dobila piiean-«••	# »»ela a^>et po*la
m ikrtrt, in takb ^e minilo *pole-' ... fe,■..,-. . 11 ii ti.
tj*1. Tupatam je dobila od svoje j Li/.al>ete pismo in pravim vama, . •la je bila Stina vsakokrat tako j vesela, da je hodila najmanj te- j |den dni po kmetijah naokoli ter j j prosila ljudi, tla so ji pismo zopet . 'in zopet brali.	j
Ko se je pa blLžala pozna jesen, 3 je prišlo tisto žalostno poročilo, i 'Nikdar ne ]>ozabini tist«-ira dne. ] Služila sem takrat na Larsovi , t k met i j i. Sedeli sva v hiši in gre- } benali volno, mati Ana Stina in , ,iaz. Naenkrat se odpro vrata na j st»-/aj in n<*ter plane šepast.i "tsti- i na s tako silo. kot <la ji gre za t življenje ali da je <^?eiij v hiši. , •lokala se ni, ampak obraz ji je ^ bil kot zmrznjen, čelo naguban- , ceno in <»či motne in tope. Misija j -.••m da j" znorela iu iw»stalo me „ je strah.	I
ITtsla.j j»* dala niatevi Ani Stini j neko pismo in rekla: ^'Berite, berite. za božjo voljo! I*ri Nernu so j me nalagali! L i zal »e t a ni bolna! ^ ISerite!"
I
"lieri ti, Nila! Pisanega ne j znam brati", je rekla mati Ana | Stina.
!S
Vzeta siMii pismo in brala glas- j no in ^e dandanes vem za vsako , besedo, ki je bila napisana:
llelsingborg, C. nov. * Ljuba mati — ostanite š zdravi! To je moja največja v žt-lja — ne smete sc prestra-j šiti, toda ne smem več zavla- j, če v at i in Vam pisati, da sem j* tako bolna, tako bolna, linam bolezen, ki se je v tem življe- fc nju. mislim, ne iznebim nikdar, in doktor pravi tudi ta- j ko. Ne prestrašite se, ljuba mati, ampak prosite Boga za- z nie. <la bi se še enkrat videli'z na tem svetu. Iskrena hvala j ( Vam, ljuba mati. da ste bili'^ vedno tako dobri z menoj! p Ah, da bi Vas mogla samo še enkrat videti v tem življenju! ,, Ne morem naprej..	r
Lizabeta Andersdotter. ji
* .Moj Uojr: i bogo dekle!" je rekla mati Ana Stina.	^
I Vdaj je šojiasta Stitui zaplaka-la. Vrgla se je na klop iu kričala. roteui je naenkrat vstala.	s
"Takoj trrem tja! — Ali. da bi „ le. da bi le prišla tja, dokler je še „ živa!" je jokala.
Skušali sva jo tolažiti, toda bilo i je i^ niogtH*e. Ni našla utehe, do-]p kler ni bila na poti. Komaj si je »e utegnila obleči praznično j, obleko.	__	^
Tako šla. T<Nla dolga pot je v do mesta in zlasti še za pohablje- \{ nega človeka. In popotnice tudi Y ni imela, pa saj je ni rabila, ni mislila na jed in streho, dokler ni bila tako trudna, da lii mogla naprej, ali dokler ni prišla noč. „ tako da ni videla več poti pred ^ selxfj. Tedaj je Šla v bližnjo hišo s in našla je usmiljenih ljudi, ki s<4 ^ ji dali jesti in piti ter malo sla- t me za ležišče. Toda dolgo je ni vzdržalo tam. Komaj se je malo zdanilo, je bila že zopet na poti r In tako je šlo mrprej dan za dnem in Šele petega dne je prišla v me- . sto H»*isinjrborg.
T«fLaj je bilo pa s Šepasto Stino /•• skoro pri konen. Ko je dobjro izpraševala jk> hiši. kjer je služila Lizabeta, je že komaj govorila. Hilo ji je kakor zadrgnjeno. 1 ko je hotela vprašati, kako gre ' njeni Lizabeti in čutila je, da pri- '' haja prepozno. In ko ji je gospa ^ rekla, da je Lizabeta prejšnji ve- > č«-r umrl«, se je zgrudila Stina kot ^ mrtva na tla.	^
Preteklo je precej časa. predno -o j(> spravili k sebi. In začela je ' j čudno govoriti. Klicala je veno- l I mer Lizabeto. Lizabeto da mora ' I videt i. Da jo skrivajo pred njo, ' .da se jI samo lažejo — da njena 1 Lizal>eta ni mrtva, da je Lizabeta T najboljše d»-kle. kar jih je. da ne v more umreti!
Preteklo je zopet precej Čas a f In v takem stanji je ležala tam > m govorila zmešane stvari ter t klicala cele dneve svojo Lizabeto. ? Slednjič se ji je razum zopet po- ? vrnil; sedaj je vedela, da nima l več Lizabete.	\
Tedaj je hotela zopet domov v s svojo kočo in tam umreti. Sedaj ni imela za nikogar \eč živeti. In s ko je bila slednjič pri moči, da se 1 .ie m o tH a ganiti, jo je spravil TJ- j zabetin gr»»tpoilar s pošto domov. 5 Tn vse, kar je zapustila Lizabeta t in še mnogo več, so dali ž njo. t kajti bili so dofcri ljudje.	1
/
' -	I
Ko je prišla tedaj Stina domov v svojo kočo, je bila kakor~Tzpre-menjena. Ni se hotela brigati za' ni-č. Obleka ji je naravnost padala s telesa, ni se niti preoblačila. Komaj <la je t upat am kaj zavžila 5 in nikdar si ni pripravila nobeue! 1 jedi. I>a se je niso usmilili dobri ' ljudje in ji prinašali jesti, bi bila lakote umrla. Žalostno iu mrzlo je bilo v hiši. Pometala ni iu ce je zakurila, se ni brigala za ogenj.' Komaj da je vrgla v ogenj ogo-
*	rela ]>oh*iia. ki so padala na tla. Kokoši so v drvarnici kr.epnile la-
; kote in zmrznile, in mačka se je 1 vlačila okrog kot kosmat okost-, ' njak. Z nikomur ni hotela govo-J 1 riti. komaj da je iwlgovorila, če 1 jo je kdo kaj vprašal. Samo vzdihovala je in si /»dela smrti. I*o-Linoei so slišali ljudje, ki so hodili
*	mimo. kako je venomer klieala in( ; vabila svojo Lizabeto. Da ni bilo
vse v redu pri njej. je videl vsak, 1 in bilo vedno hujše hi hujše, lil slednjič so sc vaščani zbali, da si ne bi vzela življenja ali zapalila 1 hiše.	-	j
Poskusili so pregovoriti Krišto-j ' ferja. naj jo vzame k sebi. Saj to j vendar ni bila taka reč, saj je bil lediiii brat in je bil dobil posest vo j in vse. Toda Krištofe? tega ni hotel. Da ima dovolj opravka s svojimi ljudmi, je dejal, da no«y' imeti v hiši še norega človeka, da' naj pač občina skrbi zanjo.	i
Tako je prišlo do licitacije pri Sepasti Stilni In konjederec Nils je bil »slini, ki jo je mislil vzeti. Sto tolarjev naj bi bil dobil letno
*	za njeno preskrbo.	• I To je bil prizor, ko je prišel
j konjederec c konjem in v^zom po Stino.	i
"Pojdi sedaj z menoj", je re-k.-l Nils.
Tedaj ira je Stina šele debelo, pogledala.
"A tako, kožo hočeš odreti /. mene", je rekla potem. "Samo j zakol ji me prej! Rada um rj eni J ITdari! Kolji!" je kričala in si strgala srajco na dvojo, da so se pokazale gole grudi.
"Ne. tega se mi res ne ljubi, odreti ti kožo ali te zaklati", je rekel konjederec. "Toda sedaj pojdi z menoj domov."
"Kaj. s teboj naj grem?" je kričala in mu kazala pesti. "Ne.t ne. ti, od tu ne grem, da veš! Ko-1 ča je moja iu na tem mestu ho-j čem umreti, ravno tu, kajti tu je stala I/Tzabetina zibel. Nikdar ne' grem od tu!" je kričala kar je mogla.
"Nikar ne upij! Morašl" je de-Ijal konjederec Nils in jo hotel 'prijeti.
Tedaj bi bile morale videti še-S pasto Stino. Kot divja mačka je planila nanj in se zagrebla z nohti v njegov obraz, da se je pocedila kri. Nato se je vrgla na tla ter vpila:
"Tu liočem umreti! Tu hočem umreti! Lizabeta. pomagaj mi!"
Tedaj je vzel NiJs nekega fanta na pomoč in zvezala sta Stino ill jo posadila na voz in konjederec se je odpeljal ž njo. Toda celo "pot je kričala po Lizabeti in klola ter bila čisto vsa iz sebe. Iu ko so prišli domov, jo je moral konje-deree privepati z železno verigo na posteljo.
Tedaj je bilo z njenim razumom čisto pri koncu. Hotela ni niti jesti. niti piti. Samo vpila je in ro-vela ter klicala svojo Lizabeto in trgala verigo, da je rožljalo.
Kakor liitro j«- bila Stina s poti. so njeno kočo prodali in izpraznili. tako da je vsega ostalo le še golo sivo fcidovje. Toda mačka se je vlačila po zemlji okoli i» >e skrivala sestradana in bedna, kakor je bila. v mrzlem pečinem kotn.
l*ri konjederčevih so morali noč in dan stražiti Stino. Tedaj pa je ponoči nekoč konjederčeva žena Ivana Peternila pri straži zaspala. In ko se je zjutraj zbudila ni bilo srpaste Stine več v postelji Izpulila je bila iz posteljo železni vijak in ušla z verigo na nogali.
Ivana Peternila je takoj poklicala konjederca. Iu tedaj je nastal hrušč. kajti prevzela sta pač
>	dolžnost, da bo^ta strašila noro Stino m <sta bila dobro plačana za to. Konjederec Nils je režal kot pes na verigi, se oblačil in vlekel pri tem ženo za lase. Potem >ta odšla.	•
I Da, tu so bile sledi v visokem snegu in sled je vodila do Krep-
>	lines. Sla sta za njo in prišla slednjič do me^ta. kjer je stala nekoč Stini na koča. Xa zasneženem <»gnjišču je ležala šepasta Stina trda in mrzla. Tesno pri njej je ležala mačka in predla.	|
i i
Francosko - angleški spor
- i ( vsled angleške popustljivosti pri
ugodnostih mirovne pogodbe.
' U	I	*	• •	1
rraneosKo časopisje tolmači v <laljših člankih sklep angleške'! j vlade, s katerim se odreka pra-' Ivicam, ki se tičejo nje na podlagi člena IH. versailleske mirovne po-' fgodbe iu ki Vsebujejo gospodar-1 sko-finančne odredbe ]>roti neui-' škim podanikom v primeru, da bi Nemčija nalašč ne hotela izpolniti svojih obveznosti. Zlasti se očita'
•	angleški vladi, da je to sklenila, [ne da*bi obvestila prej francosko' •vlado, dasi je bilo medtem med
Parizom in Londonom določeno' po incidentu, ki ga je povzročila francoska vlada s tem, da je zasedla Frankfurt, da v bodoče no-'bena zavezniška država ne bo ! podvzela nobene večje akcije, ne da bi obvestila ostalih. Ta sklep' angleške vlade ima namen ustva-l •riti podlago razvoju nemško-an ! j gleški trgovini, ki bi olajšala' •Nemčiji izpolnitev njenih financ--1 "ih obveznosti. Sklep Anglije bi se moral izvršiti samo s pritrdit-jvijo zaveznikov, ker je v nasprotnem primeru nasproten ob vezno -stim, ki jih je prevzela angleška
•	vlada. Razen tega dovaja Anglijo lV. J>riv.ile^irau P°l°žaj napram j Nemčiji. Z ozironi na to bodo
Nemci otl sedaj naprej svobodno de]x»nirali sv<»j denar v angleške i banke ter transport i ral i svoje |blago z angleškimi ladjami, ne da I bi se j i in bilo treba bati, da bi jim ga Anglija konfiscirala v slučaju, da bi Nemčija ne izpolnila svojih I obveznosti. Po izjavi Chamber-llaina se je pomirilo nekoliko raz-j bur jen je v francoskem časopisju, i Izjavil je, da ima sklep angleške j vlade samo namen, oprostiti se-k vest rov gotovih tekočih računov po bankah, kakor tudi nemškega (blaga, in da se Anglija nikakor ne odreka najstrožjemu izvajanju pravic in določbam versailleske pogodbe.
Tovarne za les«.
Tovarne za izdelovanje lesov, lei : se nahajajo na ozemlju čehoslo-|vaške republike in ki zalagajo celi j Halkan in bližnji Orijent s tem produktom, izkazuje dividendo .">6 f čelu ►slovaški h kron. Dividenda mi , milega leta je znašal a «43 avstrijskih kron.
Trgovska pogajanja med Čeho-slovaško in Rumunsko.
V	pogajanjih me<l Oehoslova-ško in ravnateljstvom rumunskih železnic radi prevoza blaga se je dosegel sporazum. Po tem s^raz-uinu bo dobavljala Čehoslovaška po Donavi sladkor, za koiii{>enza-eijo pa dobila žito. Rumunska mora dati za prevoz žita na razpolago tudi 13 lokomotiv.
Komunistična visoka šola
V	Moskvi otvorijo tega meseca f decembra) komunistično vi?w>ko šolo. (Jlede >fjirejema dijakov pravi 1. točka pravil: Vsak delavce, ki zna citati in pisati, brez razlike sjnda, mora postati po 18. letu starosti dijak komunistične univerze. Osebe z višjo izobrazbo se ne »prejemajo.
Najnovejša ženska moda.
Londonske dame sn sprejele z velikim veseljem p? "Ško modno novost visokih in* zaprtih ovrat-J
Ivana Peternila je poki mala z« glavo.	v	j
''Moj pog, žalostno, žalostno!"
Konjetlerec je pa zagrabil mačko za zadnje noge. udaril ž njo ob ognjišču i rob, da je zahrusta-lo. iri vrgel nato mre i no daleč v sneg.
"Sedaj tudi ti nimaš za nikogar več živeti", je menil konje-deree Nils.
• s *
Stemnilo se je bilo v sobi, ko je teta Nila pripovedovala življen-sko povest šepaste Stine. Nato je stopila li kaminu in prižgala bri-
njevo dračje. da je zaplaw>lal
*
"genj.
Obe deklici, ki sta se bili stisnili na klopi tesno druga k drugi in se bili prijeli za roke. sta sedeli še vedno tiho.
Slednjič je rekla Tilda: "Uboga. uboga Stina!"
"Xe, ni uboga", je rekla teta Nila svečano. "Sedaj je srečna. Kajti kakor gotovo je Bo<r. ki je pravičen in vidi v dno srca, tako gotovo sedi sedaj sepasta Stina v ' nebesih poleg svoje male Liza-4 bete."
| .	I
nikov. Ta moda ugaja posebno1 damam, ki niso več mlade, in1 'onim, ki nimajo lepega vratu.1 kajti dekolte ne trpi nikakega kompromisa Tako imajo tudi damske suknje visoke ovratnike.' ,navadno iz krzna. Samo večerne toalete imajo še dosti znaten de-■ kolte.
h 1-;
OGLASI NAJ SE
GREGOR KASTIA\NIK. pri nas1
inia pismo od svojega nečaka Janeza Pistotnik. ^
I pravništvo-Glas Naroda. 82 Cortlandt St.. New York. N. V. (4-6—121
|
'Kje je ŠTEFAN MASTANSEK. Rad bi izvedel za njegov naslov jaz John Gross. P. O. Ilox •~>"i. Bear Greek. Mont. {4-6—12)
t
I---
j Rada bi izvedela za svoja strniča j FRANKA NOVAK in ROZINO j IMG IG. Doma sta iz Podlipe I pri Pod gradu. Prosim, da se mi oglasita, za kar vama bom hvaležna. — Frances Novak, I»ox 1<>4. Mayburg, Forest Go., f*a. (4-6—12) - ■. i . ■ ^ —
- j. at. —	-T--------- —.
!	T	T
Kje se nahaja JOŽE Pl"< ! Dona'
! je iz vasi Predjama. ^a njega 1 imam tukaj pismo iz stareea' kraj'a. Oglasi naj se na naslov: 1 Matevž Hribar. Gamp 14. Slaty; I i Fork. TV'. Va^	(4-6- -121 >
,	'	—--I
j Iščem PRANGIŠKO S»>.T.\R in i j nje brata. Rev. ANTONA. Do- « , m a sta iz Šiške pri Ljubljani. 1 podomače Mežnarjeva. Kakor ; ' mi znano. >,ta bivala nekje v i j Ghicagi. 111. Prosim ju. da >e mi j javita, ker njima imam poročati važne stvari <nl njiju so- ■ rudnikov iz stare domovine. —' i Rosic Accetto, 1-1602 A?«pinwall I ' Avenue, Gleveland. Oliio. ;	(6-8-12J	j,
—-- i
Rad bi izvedel za naslov mojega1
brata JOSIPA ŠLOSAK in! svaka GAŠPER A FRAL. Ural je doma iz Nove Kračine. svak j ]»a iz Jelšan na Primorskem, i Jaz sem prišel pred kratkem i/.^ j starega kraja iu imam' poročati njima več novic. Ge kdo ve za j nju. naj n^ blagovoli naznaniti i naslov, ali naj se pa sama ogla-j sita. — John Slosar. Mf>rgan j Mine. Riversville. \\ . Va. 1 --i-;)
NAZNANILO IN VABILO.
Baggalev, Pa.
Naznanjam članstvu drustta V i-vernica št. l'J SDPZ. v Bagza-lev. da se bo vršila glavna letna seja dne 12. decembra ob 1. uri poftoldne. Na dnevnem redu bodo I*ole«r drugih trtčk tudi volitve društvenega odbora /a leto ll*2i. Kdor se te seje ne vdeleži, bo Kaznovan v smislu društvenih skle-pov.
S M»brat.skim pozdravom
Jakob Povše, tajnik.
NAZNANILO IN VABILO.
Conemaugh, Pa.
Tem potom naznanjam članom društva Delavec št. .V.I S. S. p. Z. I v i 'oiieiiiaugh. da Ih. vršila letina seja dne 12. decembra. Na t« i >,.-ji l».i volil i•*!!•• >r /a leto 11121 i in na dnevnem redu imamo še v. • važnih t«»čk za rešiti. Kateri iz-|med članov ne vdeleži omenje-iiie seje. <e bo po-topalo ž njim p" sklepu seje dne 14. novembra. 1/
zeti su le bolniki in nad -"» milj i< ddaljeni člani. 1 trat je. vpoSte-\ajte zgoraj omenjeno. «hi ne bo potem kakšne neprilike.
S po"z«lravom	Odbor.
i	(6-7—12)
Naistarejši in naivecji slov. dnevnik v Združ državah
"GLAS NARODA"
(Glasilo J. S, K. J.)
Novice iz vseh delov] sveta, dopisi iz slovenskih naselbin novice iz starega kraja, članki politični, gospodarski, izvirna poročila iz starega kraja, črtice, povesti, roman, šaljivo satirična kolona Peter Zgaga vsak dan razven nedelj in praznikov.
te^—	i	r ■
STANE:
Za vse leto - - -	$6.00
za pol leta - - -	$3.0G
za mesto New York za vse leto	$7.00
Najmodernejše vrejena
TISKARNA
— >
Vabila, okrožnice, plakati, koverte, pisemski papir
itd.
Točno in po najnižjih cenah.
SM Publishing Company,
82 CortMt Strut. Nov York City.
* ----- '— i - -
* ' ' - • . ; ■- - - -- - - *. --
|KRALJICA SVETA.I
»(mM. — Spini Karl Fifborg.	g
Za "Ol&i Naroda" priredil G. P.	gg
UV	(Nidaljeveuje.)	y
* Ji J /
Dvainiestdeaeto poglavje.
Za gorami, na iztočnem bregn It«'ria. je vzhajalo solnce ter metalo kVojr rmeue pramene na reko, ki j#- tekla globoko spodaj.
Pri oknu *voje ?palne sobe je stala Maud ter se ozirala v da ljavo,
—	Allan, — je zacepetala in zdelo se ji je, da jo njen daljn ljubefk riije. — Allan, tvoja velika ura je tukaj. Hodi oborožen proti vsem, ti najboljši med ljudmi....
—	JS stroji so divjali drug proti drugemu, ti morilci v masah in s strogi so trgali uboga bitja na kosee.... Sedaj pa stoji lam stroj proti vojni.
—	Ti in jaz, Allan, koeeva iti naprej, pred tem novim rodom. K aljiea s v c! a, — .i mi nekoč rekel smehljaje. V ljubezni hočenj \ihteti svoje žezlo in na moji zastavi, bo zapisana be*>eda: — Opro-
iU'enje.
Maud je razprostrla roki.
—	7.f d^raščajo, moji dečki, voditelji bodočega rodu. Ko bodo nama omahnite rok*' v smrti, bodo prevzeli oni vodstvo ter povedli
človeštvo v nebesa miru.
Maud je zaprla oči.
Naenkrat pa se je stresla, kot da je neki nepoznan strah prišel \ njeno srce.
Ure so potekale počasi in Maud se je brez cilja potikala pc samotnih dvoranah. Ves njen mir in vsa njena samozavest sta izginila.
Kom-čno ni mogla Maud še nadalje prest i jati. Gori na stolpu je vendar oho, s katerim lahko čuje v>e.
Ona uioru čuti.
V stolpu gradu -»i je dala v zadnjem časii postaviti brezžično brzojavno postajo, ne • .a bi Allan vedel za to. kajti bala >e je. da s* ji bo smej a 1 raditega Hotela je imeti poročila iz jtrve roke ko b prišla odločilna ura.
A' mali sobici na vrhu stolpu j'- sedel od prejšnjega dne napre, neki mlad telegrafist.
—	Jiohro jutro. go«.piMl Miller. - je rekla Maud prijazno.
Mladi mo/ je -k >čil pokonci, ko jo j<* zapazil.
—	Se nikakih poročil iz Pariza.'
—	Jlusii, a nikakih posebno važnih. Go>po.l Stanley je bil vče i .tj toliko in toliko *ir pri svojem tioju. Maloštevilne sedeže, ki st bili še naprodaj, so kupovali ljudje za tisoče frankov. 1'ontčevalci ii celega sveta so si i/bnisili j»♦ tda vidijo Stanieva. ()u pa ni spre
liiti t nt ga Posebnega s«- ni pripetilo nič.
—	Trenutek prosim je rekel telegrafist da posluša.
—	Preseljevanj* naroda na Marsovo polje ->•• je pričeto. — ,jt bil r-» firesta vljal znaMn-nja. Korb.ti čet je no*mvljt»u krog velik* h>pe. \' loj»i -o Ijiulj" neumorno iiu delu. Ol»;i inžinirja gospodu Si.aileva sta zapustili lopo ter se odpeljala v »a.*sto. Preti hotelom v katerem stanuje .Stanley, -c je zbrala velika množica, tla vidi s ..vriega iznajditelja pri odhodu. Avtomobil z hižinirjem je dospe' preu hotel. Inžinirja gresta noter. Očividno gr<* za zadnja navodil« pred velikim trenutkom. Pooblaščt'«ec Anglije, baron Murphy, s< je yiripeljal preti hotel z avtomobilom. Njegova legitimacija mu pre ;-krbi vstop. Hoče govoriti s Stanlcvem. Govorica pravi, da je an gleak^ vlad apriprav:jena plačati za stroj nič manj kot eno mili jardo.
Aparat je prenehal.
Maud se je stresla kot zadeta od električnega udarca.
—	Kuko se je glasilo ime!
—	Murphy, če s,- ne motim, — je rekel mladi mož pri stroju »— Baron Murvhv.
Maud je postala bleda kot smrt. se pričela opotekati ter iskala opore. Mladi mož je skočil na noge ter jo ujel.
—	Nič ni, — je mrmrala ona. - - Prav nič nisem spala . . . Tud: sem zelo razburjena. — je dostavila.
Stroj je zopet pričel delati.
Maud je sedela na siolu, katerepa p ji je ponudil telegrafist. Ce la tropa strašnih spominov je planila nanjo, trgala njeno srce, ki jc hotelo počiti.
Zdelo se ji je, da je zopet mala Maud Gregard, brez doma in prijateljev. Zdelo se ii je kot tla ne ležijo leta sreče med sedanjini in onim časom in vse to le vspričo imenovanja imena onega zloče-
stega človeka.
Murphv!
Torej je še vedno živel, ta fantastični vprizoritelj političnih
zločinov ?
Naenkrat pa se lotil Maud velikanski strah.
—	Kaj hoče ta človek od Allana*
Kjer je Mtirp>"h> tam preti vedno nesreča.
—	Allan!
Skoro bi naglas zakričala v •»vojem brezmejnem strahu. Telegrafist pa j«* že pric-1 prevajati.
—	lnžitiir Allan Stanley je zapustil hotel. Stopil j«* v čakajoči avtomobil in s«* odpeljal.
In baron - je rekla Maud. — ali je zapustil baron hotel z Al lanom f
—	O tem se ne poroča ničesar. .
—	Naprej, naprej! *—» je rekla nestrpno.
Neumorno je pripovedoval apan.t povest. Maud je sedela z za-I rnmi očmi, nepremična in nema. kajti vedela je instinktivno, da jo l odo naslednje minu'e napravile za najbolj srečno ali najbolj nesreč-l o bitje na teui *vet»i. Čeprav se je na vse pr**tege branila. *e ven-• jir ni niojfla i/nehiti misli, tla se bo zgodilo nekaj strašnega, česar ena ne more preprečiti.
Z velikanske postaje na Eiffel-stolpu pa je prišla povest v celi
a vet.
Pričela jr zopet prisluškovati povesti.
—-- l>iplomatska loir, runa j na Marsovem polju. — je brzo javil »tolp, — je ni bila še nikdar tako polna kot je danes. Zastopani so \si znm obrazi diplomatičuega sveta. Sedaj se je sklonil baron Murphy, «e*t»fMiik Anglije, proti svojemu sosedu, španskemu posla-i.iku ter mu pokazal velikanski stroj na drugem koncil porja. Ali mu fx pripade nezaslišana iznajdba ali pa ga je gospod Stanley zavrnil, kot hoče vedeti zadnje govorica! Če je bil bar m poražen, zakaj pa ta zmagoeievni izraz ua njegovem obrezut	*
Naprej je poročal stroj. Mlatli mož. ki je sedel pri stroju ter predstavljal znamenja v be>ede. se je pričel obotavljati. Ni vedel, ali naj pove ženski, ki je sedela poleg njega, besedo za besedo to. kar je sporočal stroj, ki ne pozna nikakega Usmiljenja.
r Dalja prihodnji A t
Preganjanje prosta Einspi-z elerja.
O preganjanju tinjsega proste Gregorja Einspielerja. ki je ojen v pasu A in tudi pristojen v Tinje poročajo : Proit Einspieler je >il <>-plenjen vsega imetja ter je že begunec otl 2. januarja 1919. S pomočjo jugoslovanskega orožništ-va je tlobil pri kmetih, ki so ga s pomočjo volksweliroveev opleni-li, nekaj hišne oprave nazaj ter jo shranil v prostijski pristavi v Ti-njah. Dne 3. novembra t. 1. je t«l-šel v Tinje. da bi odpravil naslednji dan pohištvo nazaj. V ta namen sta prišla v Tinje Jožef in Anton Božič. p. d. Majrič. iz Ka-zaz. Dogodkov, ki so se ta dan do-i godili v Tinjah, s-ta bila oba priči kakor tudi posestnik Jožef Hafnei iz Tinj^ Ko so naložili nekoliko pohištva na voz. je prihrumela preti proštijsko pristavo pod vodstvom tinjskih kmetov Jožefa Striekeja. vulgo Kramerla. Franca Vedenika, ptnb»mače Pikla. Petra Janiseha. pot] omače Klančnika. Primoža Pe-čurja, podomače Norca. Franca Stueka. krojača, velika množica ljudi, moških in nahujskanih žena. Začeli so tlivje kričati, psovati prosta, pri čemer so branili, tla bi se odpeljalo prostoyo pohištvo, češ. tla je vse njihovo. Prt^iu so očitali. tla je kriv, da so prišli 5sr-bi. da je razdejana prostija. tla je zvonove prodal itd. Dva volksve rovea. Ferdinand Hnmitsch. ki st je s svojo družino samolastno na selil v proštijski pristavi, in Av gust Rutter. srostač v Tinjah. št* prosta tudi dejansko napadla. — Pljuvala sta mu v obraz, bila ga .<■ pestmi v obraz, suvala ga z noga mi ter im končno s silo porinila i; pristave. Proštova voznika sta ču la šepetati kmete: *4 Danes mora Uiti bin. " Ker je bil pr<»št v smrtni nevarnosti, je t»dšel k orožniŠt vu ter ju-osil za varstvo. X« mšk stražniojstf r je šel z njim na lici mesta. Medtem, ko je bil proš odsoten, pa s«, ljudje večinonii odnesli naloženo pohištvo, kako tudi ostalo v pristavi, ter poskrili 1'risotni ,-tražmojster je sicer pro št a branil pred osebnimi napadi toda zji ukradeno pohištvo se n hotel zmeniti ter izjavil: "Mi smt šele nastopili tukaj službo in se nt maram že prve dni zameriti Ijn dem." Med divjim zmerjanjem krohotom in zasramovanjem st-i odpeljala voznika par manj vred nih stvari, ki pa so jih navzoč fantje deloma razbili na vozu. — Neka žena je obesila proštu ni plašč star. zarjavel srp ter kriča la: "Vzemite tudi to s seboj:*' — Ko so se vršili ti dogodki je prišli mimo pristave žena trgovca Tu scherja. kateri sumijo, da je gla sovala za Jugoslavijo. Njo so žen ske. ki so se nahajale pri prU?la vi. dejansko napadle in jo pretep le. Prošt Einspieler je moral za pustiti Tinje pod varstvom bajo netov. &kode ima skoraj 26.90* kron. na ukradenem pohištvu 1! 000 kron.
Dne 7. novembra tega leta se j< prošt Einspierel vrnil v Pliberk a naslednji dan ga je ta mošnji načelnik policije sporazumno z an gleškim zastopnikom izgnal kot "nevarnega agitatorja" iz Pliber ka in ga dal odpeljati iz mest i vtomobilom preko državne meje v smeri proti Prevaljam. Tako izgle-da koroškim Slovencem slovesmc obljubljeno verstvo. Podobno se Godi tudi drugim duhovnikom. — Naše slovensko ljudstvo pa trpi neizrečene muke. Po vseh vaseh Slo
vence neusmlijeno pretepajci in jim delajo škodo na imetju ter jim odrekajo vsako aprovizaeijo. Nemčurji dobivajo potrebna živila v Pliberku, Dobriivesi. Telikovc« Tinjah in gotovo tudi drugod, za "čuše'T pa, kakor pravijo, nimajo nič. Pomoč je neobhodno potrebna da se zavaruje slovenski živelj na Koroškem .
g^Apnfri Mtffe ta lijrimmi
i domača zdravila
Imam vedno F mJoft
MATH. PEZDIR P. a Max. 7T2. Otty BM WtmlAm
Ruski most do Jadrana.
i r
i u
V teh težkih časih, ko nam lio- -čejo tKltrgati del za delom o<l nastrga narotlnega telesa, se obrača naš pogled zopet tja proti sever-, nim bratom obširne ruske zemlje. Tolaži nas misel, da obsodbe koroških Slovencev ni potrdila svetovna velesila, s katero je treba tudi ententi računati in brez katere — . kljubudeležbi Japoncev — tudi u- T reditev evropskih A-prašauj v ško- I j do Slovanov ni mogoča.	j s
Kijevski letopis piše: 4'Po mno- s zeli že vremjaneh seli sut Slovetti 1 po Dunaevi. gde es*t' nvne Ugor- ( ska zemlja i olgar'ska, a se ti že ^ j Slo veni: Horvate Belii i Sereb'1 j Homtane". "Krstni list Slova-j-nov" imenuje teilaj Slovence Ko- j j rotanee in izpričuje tako pravice j p Sloveneev do koroške zemlje pred celini svetom. Ker hočemo Sloven-j j ci še živeti, nam tudi koroški ple--! 1 biscit ne more in ne sme postati j * — smrtovnice.	j(
O uretlitvi koroškega A-prašanja ' morajo še govoriti pravi ruski ljudje. V tem oziru se razmere ' mortla niso tako poslabšale, kot sip j mislimo, ('ehi so našli potdo Ru-j^ sije: Karpatska Rusija jim tvori I j rn^st tlo nje, ki je nepremagljiva.! j Srbe so Romunom in Madžarom a na korist sicer odrinili od precej-šujega srbskega dela prejšnje O-li grške: Aratl bi bil že preblizu Ru-|] ? som; vendar ni tudi morda pot|, iz Užhortnla preko Capa — Debre- i, , cena — ISekcš Oabe do Subotice' predolga. Upajmo, da si bo znala Rusija, ko se dvigne, ta koridor zagotoviti.	i
Setlaj jo mori boljševiŠtvo: na dnigi strani pa ne vemo, če ni tu-j tli akcija »renerala AVrangla zuna-i 7 nje delo. Želimo, da zmagajo pra-j vi ruski Ijtlje in se izvijejo intri-a gam svetovnega ]ndipa. To mora: postati cilj vseli Slovanov.	i
Preti dobrim letom so pisali an-j gleški listi prav cinično, da je p< j
0	zlomu Rusije mogoče misliti na re-vizijo lopcbuiskega pakta, ki je
a bil sklenjen v strahu preti močjo ,r Slovanov, ki bi narastla. če bi do-
1	bili pri m or je. Za časa balkanske vojske je Albion pokazal, tla mu
j ldohod Srbov do morja ni simpa-j tičen. Zatt» se tudi setlaj ^\jigležt| 0jresnt» ne protivijo državici ob piKvarnom. ki si jo namerava Zve-^'za narodov. — vsekakor ne na ^ i škodo Angležem, pridržati. Tam a'doli v Kotoru pa smo mi čisto "prosti", samo angleške tehnike bomo potrebovali.da se gospo-_ darsko osamosvojimo. Nad balkan a skimi metotlami ne pozabimo tedaj t_| britanskih!
_i Koroški Slovenci, ki so postali a j sedaj najvažnejša vez med sever-nimi in južnimi Slovani, naj bi poiščejo takoj zveze z dunajskimi Čehi in naj postanejo naši — ste-_ zosledci proti severu! Jezik si bo-do znali ohraniti: saj rabijo danes i. v najbolj ponemčenih krajih lep-
5e sio%*enske izraze kakor mi. 0 Neki albanski kmet iz Ujraišta. ^ ki ne zna niti besede srbski, se zo-ve Vesel Adem. to je Adam Vesel: srbski bi se glasilo Vesel in. Od koti , to ime sredi Albanije? — Mož, j ki pozna med nami najbolje bizantinsko zgodovino, trdi, da iamo ( t Slovenci zgodovine, o kateri se nam že skoro več niti ne sanja.
7. ""	'	'
r Kje je moj brat JOIIN BIZJAK! . t Doma je iz vasi Tržiš«*e. župan-ij stvo Grahovo, Primorsko. Pred petimi brti se je nahajal v re-publik: Argentina v Južni Ame-i' riki. Pisala sem mu že par pisem, tt»<la nisem dobila nobene-) ga odgt)vora. Par pisem mi je r bilo vmjeiiih. Prthsim cenjene t rojake, ako je kmuu kaj znano " njem. naj mi sporoči njegov j* naslov, ako pa sam čita ta oglas, naj m* oglasi svoji sestri: Mrs. j Annie Kaltnekar. P. O. Box 24.? Tiioinas. \V. Va.. \\ S. A.
4-7—12
- j
LETOftNJB
Suho Grozdje
haporUnmo is aterefe kraje !
IS centov (bbL Bokse 00 funtov	|8.00
Faeebne oeae ne rtMko.
BALKAN IMPORTING CO
61-eS Cherry Stmt W9w Teck, H. T.
POZDRAV, v
Na povratku v Jugoslavijo pozdravlja in š.e enkrat svoje brate Johna in njegovo družino, dalje Toneta. Jožeta in st*stro Ano ter njenega moža in otroke; pozdrav tudi vsem znancem in dobrotnikom ter vsem Slovencem v Ameriki. Z Bogom! — Frank Kocjan iz Dragat uša.
SLOVENSKO AMERIŠKI KOLEDAR
V dobrih dveh tednih izide " Slovensko-Ameriski Koledar za leto 1921". «>na ista kot lansko leto. Glede vsebine in zanimivih siik to ta izdaja presegla vse do sedanje. Politiko smo v tem Koledarju popolnoma opustili. Lju čje so informirani o političnih vprašanjih iz dnevnega časopisja. Pri čiMnju teh sestavkov se or poslal čitatelj v duhu med zlato-izkalce divjega zapada, spremljal bo slavne detektive pri razreševanju najbolj zapletenih kriminal nih vprašanj tet stopat z znan stveniki po raznih nepreiskanili deželah ter s^ žnjimi vred čutil raravnim pojavom.
Čitateljem tudi naznanjamo, da bo imel v t?m Koledarju svoj po sebni oddelek stari znanec Petei Zgaga. Da on kremenito pove, kar pove, je vsakemu znano.
Precejšen del je posvetlen tudi zdravstvu, domu in gospodarstvu Kdor ga hoče prej imeti, ga mora prej naročiti. Tiskali ga bomo le omej^io število. Torej hitre na delo, da ne boste brez Kole darja.
NaroČila sprejema že sedaj:
Slovenic publishing Company, n2 Cortlandt St.. New York. N. V
!____
;0<c=r>00<==>00<cr>c
1 Novi ceniki!
' za moške in ženske ure, verižice, priveske, prstane in vso i drugo zlatnino so gotovi.
Pišite dopisnico, in mi vam pošljemo novi cenik brezplačno. tla si lahko nabavite, kar želite za božične praznike
Cene nižje kot drugje.
Ivan Pajk
24 Main St Cbnemaugh, Pa.
0<=r>00<r=r>00<ZI><
emk Pozor rojaki in rojakinje
^^^ Od Alpcntinkturc
Vam zrastejo kraael '^■JjBH^ lasje v 6tih tednih.
Od Al pen pomade zrastejo v Rtih tetinih moškim krasn brke in bratla- Revmatizem ali kostibe se ozdravi impclaoma v 6tih dneh. Oi Bruslintinkture Vam postanejo siv lasje fiopolnoma natumi kakor ao bil r mladosti- Zdravilo za rane. opeklin« kraste, bule. turove, xa kurje ofes« bradoriee. fiotne m»jie, ocebline, Za sta nine želotiene iMtlezni se zdravijo hitri in iKM*ni Pišite takoj po cenik to Koledar ptišljem zastonj.
Jakob Wahcich
6792 Bonna Ave.. N. E. Cleveland. €
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
638 Pen Ave. PitUbarfb, Pa.
^MBft	Or. flCotar to aal-
'	aUrtja akmukl
x	wlnTDlk. iMeit.
/T. Uat v Plttsbwshu. BM ~ J ki lnw M-to t na A prmkao v adravlto n)u TNh noJblfe —Jk™ boleanl.
...mBiŠb-	ZMtrvpItoato kr
t1 adravl • cto-
■Ovitem 10«. b! r« to lme«l irof.
Brllcb. Če Imau moaolto aH ——r fke po telesu r triu. laptitajt toa. bolestne t koMah. arteta t« Mtad ram bona kri. Ka ftakajta. kar ta bo tem a* mileae
.— -riT«t^^iV
da ram pranahnto adrarta. na teka]
tm. tamvaC Dtidlt« Id toa ram ca bev aooat pomdL
HrdraMb ali voiM kito laSiailM r M. unfe la atcar -oraa a— ailja
MM r ■»ru^HI'arbtt	tea
pri ouKuia rote, aetfle a «n—
vuaito.
ftemiatlaeaa. UmmmH, taMka o tek Una. arba«tca. Sfcr«3a la Imi ka-
ata k^n. omOnrtm v krat ■ kn nI patraboo liSaH.
Dradae ara: raak Saa atf B. ara tfk trsj da S. croCar; v iwtktt o* S.
KRETANJE PARNIKOV
' KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLUJEJO IZ
NEW YORKA.
LA LORRAINE	| 11 dec. — Havre
' NEW YORK	11 6ec« — Cnerbourg
ROTTERDAM	11 oec. — Boulogne
4QUITANIA	14 dec. — Cherbourg
. CANOPIC	16 dec. — Genoa
i iT. PAUL	' IS dec. — Cherbourq
M LA TOURAINE	1» dec. — Havre
'RES. WILSON	0 dec« — Trat
LA SAVOIE	24 dec. — Havre
FRANCE	29 dec. — Havre
Re d' ITALIA	30 dec. — Genoa
IMPERAhOR	23 dec. — Cherbourg
CPETIC	6 jan. — Genoa
PESARO	8 jan. — Genoa
■ IMPERATOR	20 jan. — Chcebourg
[ AQUITANIA	'25 jan. — Cherebourg
BELVEDERE	15 jan. — Tret
\ SAXONIA	18 jan. — Cherbourg
REGINA	j 20 jan. — Genoa
i AQUITANIA	25 jan. — Cherbourg
ARGENTINA	'29 jan. — Tret
I PRES. WILSON	9. febr. — Trat , Glede cen za vozne liatke in vsa druga
nojaanila. obrnite ee na .vrd''i. 1 FRANK SAKSER _»2 ftortandt St.. New York
Cosulich črta
Direktno potovanje v Dobrava*: !	(Gnbvoae) In Tnt
^	PRES. WILSON
J	22. decembra
i,	BKLVEUKRE
i	15. januarja ARGENTINA	j
1	29. januarja	:
b .! i Potom listkov. Izdanih za vse kra-	,
.i |a v Jugoolavlj« In 9rbU	i
Raakotne ugodnosti prvegs. druga«	J
aa In tretjega razreda.	;
! Potniki tretlega razreda dobivalo	J 'd brezplačne vino.
' PHELPS BROTHERS. & 01. ;
Passenger Department
r : 4 West Street N«w Tark : ........................................
i	i----------
S LLOYD SABAUDO
a
Prihodnji odi>lutJ^ iz X- T. X>ai nlk Oi 2 vijaka RE D* ITALIA — 30. dee. n	PESARO — 8. Jan.
■	1 Mlaja.Jo s« c:rektnl voanl Ustkl do »e i- ; Klavnih meet r JuaoeUrUl.
j J Braapla^no vino potnikom 1. ravaea.
French Line
IC0HFI6HIE 6ENERALE TRANSATUNTIQUi
? 'V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRč
I	* LA LORRAINE ..........11. decembri
" j LA TOURAINE .......... 18. decembr,
j LA SAVOIE .............. 23. decembri
( ROCHAMSEAU .......... .	ianuarji
LA LORRAINE ....... 6. Januarj;
LA TOURAIIME .....15. januarj,
POSEBNA VOŽNJA NARAVNOST DO HAMBURG/
I
j CAROLINE .........5. januarj,
i Hitri parntki s štirimi in dvema vijakoma j Poseben z.istcpnik )ugoslovanake vlade Ty I pričakal petnike ob prihodu naših par i nikov v Havru ter jih točno odpremtl kamor so r.amenjeni.
Parnik; Francoske črte to tranaportiral tekom vojne na tisote čehoalovaških vo jakov brez vse neprilike.
Za šifkarte in cene vprai^jte v
! 0RU2BINI PISARNI, 19 State St, K. C
ali pa prf lokalnih agentih.
_L^octof t-^.-...—^
Moy~
l |e ospeino zdravil na* w , , J IJ tabo, boijaat, krajev fF
II	no otrpnoat. padavico /K, js. /
c ter artne. Jetrne, ledin / i^jL čne ali pijudne boie.L#^Ar^ttmZ' sni* beictios v ie Wen, kuletine v prsih, vnete ofi, noff« ie rake ali kril, otekijaje, revmatiaea ol koto? boHni, Izpnatoje. ogree. eala M Maat, možke In ienake bolezni, aiab vi kri. trez operacije v r^jkrajftem kam tU po naJnHJi cenL Poskušaj > in ae prr ie prMeJtc.
a DOCTOR JIN FCKY MOT r 998 Grant Street	riUsbarsfa. Pa
ro Uradna ura: ob delavnih. oO 9. dopoldni . Ob nedeljah ln prasnUtlb: od dopol
III	do «. svaCor.
4na do L popoldne.
' Zastopniki "Glas Naroda'
kateri ao pooblaBCenl pobirati narod aino aa dcevnik "Glaa Naroda". V'aak zaatofin'k lade potrdilo se aroto, | catero Je prejol ln Jtb rojak« pri po
Na rudnina aa "O las Naroda" Jo: Za celo leto ffl.00; za pol leta |3.00; «a fitirl meeece $2 00; aa Četrt leta SIJU
Prandaeo. OaLi Jacob Lorfla. Uenver. Co*«.:
Frank ^krabee.
■	Ce4a.:
Peter Culi«. John d#na, Frank Jane«b ln 1. Korhevar. faMa Cole.:
Lotila Coetflla | SescemK. Cofe:
Matb. Kernel J. InAanapolia, M?
Alula K ud man. * | Clinton. Ind~:
Lambert Ttolakar
——■——p—i
I
.tsrora, m.	1
. J. Verb«, 83S Aurora Arenoa. CUcnco. UL:
Joaepb Boatl«. Joeepb Bllah In Joceub BerCUL Joliet, LIL
Frank Baxnbicb, Frank I*anrleb ln JoLn ZaleteL MawMiUb, 11L;
Frank Auenadn. La Salle. DL
Matija Kosap.	1 . 1
, Nortb Chicago. I1L:
Anton K oba I tn Matb. Ogrln. South Chicago. DLx ' Frank Cerno. I Springfield. DL: : Matija BarborlL | Waukecan. DL:
Frank Petknviefc. t Fr-oklin. Kanaaa: (. Frank l^tikovle. ' Frwitenac. Kanaaa:
I R«>k Firm	0
*	Bingo. Kansas:
Mike I'eocU. I Kitzmiller, MtL:
Frank \<>o«i{tlres I Chi s holm. Mina.: ' Frank Govta. I Calumet. Hleh. :
M. F. Kobe In Paral ecnalta. tiveteth. jf'in.:
i^>UlM fiovflo Gilbert, Minn.: L. Veael
Uibbtnc. £lin*vj I	Ivan Porta,
i Virginia. Mino.: !	Frank Hruratlcfe.
1 Kly, Minn.:
Frank (iotI" ln Joaepb J. PeabeL
3 St. Looia, Mo.:
\ i	Mike Grabrlaa.
3 East Helena. Mont.: : : Frank Ilrella. ? Ureal Falfe. MooUesi Mafh. Crib. Klein. Montana:
Gregor Zobea. Govranda. N. I.: Karl SternLSa_ Uttle Falls. N. T.I	.
Frank Ms sla	1
Barberton, Uhb:	• "J
Frank I'ci, tn alb. Poljanoa - Collin wood. Ohio:
i'alh. Slapa Ik. | Cleveland. Ohio:
'	Frank fiakaor. Charles Earllnae
r	In Jakob Beanik.
t Lorain. Ohio:
'	Louis Balant. J. Kumka In M
*	' (h<ranek. ra Mies, Obio:
*	Frank Koao'tek. Y0ung.Ht4.arn. OfaH:
ja Anton Ktkeij J® Oregoa City, Oregon:
M. Justin. a Alleghany. i'a :
M Kiartch. J a Ambridce. Pz t
Frank JakJe.	<
»o Beaaemer. I a.:	'1
r	LuOi Hribar.
' * i Brcjghton. Pa.: l(l	Anton lpevee
). Burdtee. Pa.:
John Psibi	.. I!
Conemaugb. P\; _ »	Ivan PajS ri t Id Bov&o*afc.	>
Claridce. Pa.:	4
Anton Jertna la Arton Kuoo-
■ Dunlo. Pa.:	?
~*, Anton Osti■ han
Export, Pa.: 1	l/mu Bupaadie
Forest City. Pb:
Mat Farrail, Pa.:
Jerry Okorn. Imperial. Pa.: |	Vs'entlne PeterooL
Greensbnrg. fa.: J )	Frank Novak
Irwin. Pa:
M!ke Psvtok.	4
Johnstown. Pa.: ^ John Pola of ln Mike Srbel.
Luzerne, Pa.: 101 Anton OaolaOL ^ Manor. Pa.:
Frtik Ci lsis i Moon Bun. la.:
Frank Matek tn Frank PotXndl
i-
Pittsburgh. Pa.:
n. JahoMeb. Z. Jaksfea. Mat Tift, rlrh la L MigbM. , Balpblan. Pa.:
Martin KoMebete. Reeding. Pa.:
J. Pesdlra. h Steel ten. Pa:
Anton Hm. Turtle Creek. Pk:
Vrank Rebtfroe. ' Weat Newton. Pa.: Jnceub Jofca White VaOrt. Pa.: a	Jurij PrevM.
WIBoek. Pa.:
J. Xerr ML	___
Black Pienni. Wash.
(i. J. Poreoca. Cohetoo. W. Vft.:
Frank Koriaa. k ITiian, W. Va:
A. Koreomaa MUwakoee, W!» :
Adolf Mantel ln Joalp TZalnH
Sbebojrgan, Fia:
John stampfe! la H. 8ratlin. West Allis, Wis.:
Fra-k Skok
Rack Aprlngs. Wye.:
T/wil* Tanehar to A Jnstfta
COLUMBIA -vS ZALCWA-
I _ _	PLOSC V VCKR JXZZ.
GRAMOFONE
VICTOR NAVINSEK, 331 Greeve St., C0HEIUU6H, PA,