v-*:* Gledališki lisi št. Dirigent: Ciril Cvetko Režiser: Hinko LeskovSek Scenograf: Hinko LeskovSek Kostumograf: Alenka Rartlova Vodja zbora: Jože Hanc Korepetitor: Dana Hubadova Koreograf: Metod Jeras Inspiclent: Rado Garibaldi Sepe talec: Bogdan Švajger Izdelava scene: Gledališke delavn'ce pod vodstvom Inž. arh. Ernesta Franza Izdelava kostumov: GledaliSke krojačnlce pod vodstvom Kli Rističeve in Staneta Tancka Odrski mojster: Andrej Zajec Razsvetljava: Stane Koman Lasuljo ln maske: Tončka lldermanova, Janez Mirtič JAN F. FISCHER ROMEO, JULIJA IN TEMA44 OPERA V DVEH DELIII. BESEDILO NAPISAL SKLADATELJ (PO ISTOIMENSKI NOVELI JANA OTCENASKA). PREVEDEL MITJA ŠARABON ESTER ..................BOŽENA GLAVAKOVA PAVEL ..................MIHO BRAJNIK PAVLOV OCE, kroja« . LAHKO KOROŠEC PAVLOVA MATI............BOGDANA STRITARJEVA CEPEK, krojaški pomočnik . SAMO SMERKOLJ REJSEK..................DRAGO ČUDEN PISMONOŠA...............IVO AN2LOVAR SOSEDA..................MILICA POLAJNARJEVA ZENA................. MARIJA GAZVODA VOJTA, Favlov soSolec MARCEL OSTASEVSKI IIISNIK.................ANTON PRllS PLESALKA................SONJA DIVAC ELVIRA I1RUMAT PRODAJALCI ČASOPISOV, ŽENE, STANOVALCI CAS IN KRAJ DOGAJANJA: DANES IN MED 26. MAJEM TER 18. JUNIJEM 1!M2 V VELEMESTU Lastnik in izdajatelj: Uprava SNG v Ljubljani. Pred Slavnik Smiljan Sumeč. Urednik: Mitju Šarabon Slika na ovitku: (Operni avditorij) Janez KaliSnik — Tisk in klišeji CP DELO. — Vsi v Ljubljani. Bohumil Karasek: JAN F. FISCHER Avtor opere »Romeo, Julija in tema«, Jan. F. FISCHER, je bil rojen 15. septembra 1921 v Lounyju, češkem mestu pesnikov, in zato pravzaprav ni čudno, da je dokaj zamotano literarno predlogo k tej operi — slavno istoimensko Utčendškovo novelo — sam predelal v libreto. Takšne paralele, ki se opirajo na kraj rojstva, pa niso vedno zanesljive in točne. Zato je potrebno takoj povedati, da je Jan F. Fischer v prvi vrsti skladatelj, četudi je že večkrat dokazal svoj talent kot prevajalec, filolog in ne nazadnje tudi kot pisatelj, posebno v sodelovanju z opernim gledališčem. Opera »Romeo, Julija in tema« je nastala v letih 105!)—1961 in so jo prvikrat uprizorili 14. septembra 1962 v brnskem Državnem gledališču. Kmalu potem, dne 6. oktobra 1962, so jo postavili na oder v Pla-uenu, v Nemški demokratični republiki, in končno jo je 12. oktobra 1962 uprizorilo tudi praško Narodno gledališče. »Romeo, Julija in tema« je tretje delo, ki ga je Fischer napisal za operni oder. Sledil mu je musieal »Vojna s salamandri« — na osnovi istoimenskega romana Karla Capka, ki ga je predelal Pavel Kohout in ki je povsod doživel velik uspeh. Pred to opero pa je Fischer komponiral balet »F.ufrozina« (po I.K.Tylu) in operobuffo »Trije ženini« po Machdčkovi viteški parodiji, katero so prav tako uprizorili že v inozemstvu. Za Fischerjevo glasbo sta poleg duhovitih glasbenih domislic značilna presenetljiva tankočutnost za ritem in zvok — in dar, s katerim je vselej znal najti tisti glasbeni slog, ki ga je zahtevalo dramatsko dogajanje. V tej operi pa se je navedenim skladateljevim sposobnostim pri' družila še naslednja: z glasbo se je približal dramatičnemu izrazu into-nirane govorjene besede v recitativu. V operi »Romeo, Julija in teina« si je Fischer zadal veliko nalogo: na operni oder je postavil žive U^e naših sodobnikov. Vse, kar Otčendškova novela prebuja v naši fantaziji, nam Fischer z glasbo v posameznih prizorih in dogajanjih upodablja V živih likih junakov. Iz paralele ljubimcev iz Verone po Shakespearovi tragediji nastaja pred našimi očmi nova tragična zgodba nesrečne ljubezni mlade Judinje Ester in maturanta Pavla v času »Heydrichiade«< najstrašnejše dobe v okupaciji čeških dežel v drugi svetovni vojni■ S tem. da je skladatelj postavil tragedijo v okvir sedanjosti, je aktualnost drame še poudaril. Mi vsi, ki smo doživljali tiste čase, nosimo njihov neizbrisen pečat, ne kot čustven spomin nanje, temveč zato, ker te strahote, ki so tedaj predstavljale fašizem, še vedno obstajajo. V tem odločnem in b°r' benem »da« našemu življenju je Človeški zanos opere »Romeo, Julija 111 tema«. 42 ° ,rHkovH,‘k ()sni'trk **nc za nafto uprizoritev Fincherjrve »Romeo. Juliju in tema« A ♦ 'Vri-,,, ar 'Tfci Tenorist Mir« Krajnik poje vlogo Pavla v naši uprizoritvi Fischerjeve opere »Romeo, Julija in tema« „ROMEO, JULIJA IN TEMA44 (Kratka vsebina opere) Prastara zgodba o ljubezni. Vendar doživeta v našem času, v času brutalnega divjanja nacizma, v času nemške okupacije Češkoslovaške, v času atentata na protektorja Heydricha v Pragi. Po noveli Jana Otče-n&ška (pred kratkim smo jo dobili v slovenskem prevodu) jo Je napisal in uglasbil Jan Fischer. V prvem delu zgodbe srečamo židovsko deklico Ester, ki bi se morala prijaviti oblastem in oditi za očetom v koncentracijsko taborišče, v sužnost, v smrt. Na praških ulicah sreča — utrujena, zmedena, ža lostna — študenta Pavla. V najtežjih okoliščinah se rodi najlepša lju' 44 bežen. Pavel skrije Ester v kamrico zraven očetove krojaške delavnice, nosi ji kruh in ljubezen in upanje. Toda njuno skrivnost odkrije ovaduh Rejsek, odkrijeta pa jo tudi ljubeznivi krojaški pomočnik Cepek in Pavlov oče. Pavle, njegov oče in Cepek bi radi rešili dekle in jo odpeljali proč, na deželo. Toda bojazljivi ovaduh, ki trepeta pred kaznijo, če bi Nemci odkrili Ester, vdre v njeno skrivnost in v njeno kamrico. Ester zbeži, boji se, da bi njena navzočnost uničila Pavlu življenje. Zbeži na cesto prav takrat, ko Nemci obkolijo hišo. Ester umre z nemškimi kroglami v srcu. Mnzimoprunlutki« Hotena (iluvakuvu poje vlogo Kater v nafti uprizoritvi Fischerjeve opere •Romeo. Juliju |„ temu« 45 NAŠEMU JANEZU (Namesto nekrologa) Kako lepo je sredi polj, dreves mi: v naročju mojem barve, vonji, sadje ... V globine dnu utonil blodenj gad je, — življenje mi zori, zorijo pesmi in misli jedro, skorja in lupina in moja pot in moje tihe želje in hrepenenje moje in veselje in moja radost, kri in bolečina. Prelep, prelep je dan zahajajoči in barve rdeče, zlate in rumene, od sonca predvečernega ločitev ... Jesenska noč bo iz zemlje in mene izpila še slovesa solzi vroči od vsega, kar ni molk in pomiritev ... Urednik DEMETRIJ ŽEBRE: JANEZU LIPUŠČKU Neznana in čudna so pota usode, ki nas vodijo skozi življenje, polno vsakršnih nepričakovanj in presenečenj. Kdo je pričakoval, da nas bo tako nenadoma in brez pravega slovesa zapustil naš tovariš Janez Lipušček, od katerega se danes z bridko bolečino v srcu in s praznino, ki jo je zapustil v naši operni družini, za vedno poslavljamo. Zato nihče ne more verjeti in doumeti krute resnice, da ne bomo več slišali njegovega žlahtnega glasu, s katerim je dolga leta opajal svoje poslušalce, da ne bomo več uživali njegovega prešernega smeha, s katerim si je znal vsakogar pridobiti. Glas mu je zastal v grlu, prekinjena je bila pesem in ni mu bilo usojeno, da bi jo do kraja izpel. Kot operni umetnik-pevec se je trdno zavedal težke in odgovorne naloge, ki ga je čakala, in to od trenutka, ko je prvikrat pel vlogo Rudolfa, vlogo, kateri je sledilo še nešteto novih pevskih in igralskih kreacij. S svojimi umetniškimi stvaritvami je pomagal oblikovati umetniško podobo ljubljanske Opere, kateri je ostal zvest do zadnjega diha. Ze s prvim nastopom je dokazal, da so bila vsa naša pričakovanja upravičena, saj je nosil na svojih ramah ves vodilni lirični repertoar, ki ga je posredoval z umetniškim žarom in lepoto svojega liričnega glasu. Nihče pa ni mislil, da je skrival v sebi še eno dragocenost, ki ni dana vsakemu umetniku, in ta dragocenost je bila smisel za humor, ki ni bil ne banalen ne površen niti prisiljen, kaj šele narejen — temveč pravi, iskreni in zdravi humor. To imeti in posredovati ljudem je tisto umetnikovo bogastvo, ki se ga ne da naučiti ali si ga prisvojiti. Četudi je vedno kreiral in ustvarjal like, ki so bili poleg pevskih zahtev in lepot želja vseh tenoristov, je našel ravno v komičnih likih veliko možnosti za njihovo umetniško podajanje, da so polno zaživeli in nam bodo ostali nepozabni. Cela vrsta vlog nam bo kot živ primer še dolgo ohranjala našega Janeza v živem spominu. S svojim neposrednim pristopom si je ustvaril med kolegi v hiši in tovariši zunaj nje širok krog iskrenih, pravih prijateljev. Saj je bilo njegovo srce pripravljeno razumeti vsakogar in pripravljeno darovati vsakomur vse, kar je mogel. S svojim glasom nam je daroval vse, tisto lepoto in srečo, ki se ju ne more opisati, ampak samo občutiti. Bil je pravi narodni pevec, pel je iz srca za srca, katera je s svojim petjem osvajal in jih navduševal. Njegov glas nam je ohranjen in nam bo še dolgo zvenel, mi pa ga bomo imeli še vedno v svoji sredini. Tvojega nenadnega odhoda, dragi Janez, ne bomo lahko preboleli. Spomin na Tebe nam ho ostal vedno živ in nepozaben. Naj Ti bo rahla slovenska zemlja, ki si jo občudoval, jo neizmerno ljubil in s svojim petjem ponesel njeno lepoto širom po svetu! Slava Ti! SMIIJAN SAMEC: DRAGI JANEZ LIPUŠČEK! Saj ne moremo verjeti, da Te mahoma ni več. Vse do zadnjega smo poslušali Tvojo mehko, toplo in v srce segajočo pesem, zdaj pa se Ti je glas čez noč pretrgal in zamrl za vselej. Izpela se je tista Tvoja pesem, za katero si dihal in živel več kot petindvajset let na odru naše Opere in v koncertnih dvoranah širom po državi, in s katero si v sestavu in sklopu Slovenskega okteta osvojil več kot pol sveta. Ustavila 4« se je ura Tvojega prijateljskega srca, ki ni poznalo ne zlobe ne zdraž-be, pač pa je vselej s pesmijo potrkalo ob srca vseh nas, ki smo imeli radi tako Tebe kot tudi Tvoj žametni glas. Tvoja pesem nam je govorila o vsem: o Tvoji vedrini in o naši zemlji, o Tvojih čustvih in o naših prebujenih ter omamljenih občutkih, o Tvoji v srce segajoči toplini in o naši prevzetosti od vsega lepega, kar nam je pomenil glas Tvojega bleščečega tenorja. Potem ko si se odločil, da boš posvetil svoje življenje glasbi in petju, in ko si se izšolal na naši Akademiji, si tik pred vojno stopil na deske našega odra in Tvoj glas je prvič objel našo operno dvorano. Že ta Tvoj prvi nastop je zate in za nas pomenil popolno zmago. Z njim si dokazal, da imaš od narave vse, kar imajo veliki pevci: toplino, srce in pesem, da imaš čudovito pobarvan glasovni material in redko usojeno muzikalnost, torej skratka vse, kar si morajo drugi šele s trudom in postopoma pridobiti. Tvoj Rudolf v tisti prvi »Boheme« je natanko in nezmotljivo nakazal, da je stopil na oder pevec »par exellence«, čigar pot bo neovirano šla samo navzgor. In res se je vse to izpolnilo. Kdo bi preštel vse vloge, ki si jih v petindvajsetih letih zapel in izoblikoval na našem odru? Bil si nedosegljiv Almaviva v Seviljskem brivcu, pel si Nemorina v Ljubavnem napoju, Tvoj tenor je dominiral •n blestel v Don Pasqualu in Don Juanu, v Italijanki v Alžiru in v Tajnem zakonu, dvorane v Parizu, v Holandiji, Italiji in Avstriji so ploskale Tvojemu neprekosljivemu princu v operi »Zaljubljen v tri oranže«, solze na oči si nam izvabil z Des Grieuxovo pesmijo o sanjah v »Ma-non« in še več kot do solz smo se neštetokrat nasmejali Tvojemu zares smešno nebogljenemu Vašku v »Prodani nevesti«. Tvoj lirski tenor Te J« a priori predestiniral za celo vrsto vlog, za katere nisi imel za seboj Posnemovalca ali namestnika. Toda tudi sicer si zmogel seči po nalo-Rah, ki so bile celo zunaj Tvojega naravnega okvira, toda Tvoja zmogljivost in pripravljenost sta jih opravili samoumevno in odlično. Tak je P'l na primer Tvoj že dramsko zahtevni Laca v »Jenufi«, ki si ga zapel >n zaigral pač tako, kot si to Ti znal: samoumevno in odlično. Razen Pevca si namreč bil tudi čudovit in svojevrsten igralec, s prirojenim sniislom za komiko pa tudi za tragiko, kakor je pač terjal lik, ki si ga uPodohil na odru. Ljubljanska Opera je torej izgubila s Teboj mojstra, *a katerega zlepa ne bomo našli enakovrednega nadomestila. Hvala Ti *a vseh tisoč in tisoč večerov, ki si nam jih bil v nji poklonil! , , Toda bil nisi samo operni pevec, razdajal in razdal si se povsod, "Jer je bilo treba. Bil si visoko upoštevan in priznan tudi kot koncer-v m’ ‘Sa’ s' nastopil v številnih koncertnih točkah, najvidneje menda Matevževem pasijonu. Pel in nastopal si tudi v našem radiu, vselej, adar so Te potrebovali, saj skoraj nisi poznal besedice: ne in ne mo-v ni- Največja in najbolj boleča izguba pa je s Tvojo smrtjo zadela Slo-k *?ski oktet, v katerem si bil prvi pevec in koncertni mojster, gonilno ®]° 'n smerokazec v temperaturnih nihajih vsake pesmi. Zdaj Te ni ec m ne vemo, kako bomo naprej brez Tebe. Dragi Janez! Hvala Ti za Tvojo dobrodušno pripravljenost, hvala nosH ?avzctost in predanost, hvala Ti naposled za Tvojo veliko umet-pp‘ ••Čeprav je Tvoj mehki glas utihnil, bo živel v našem spominu na-Ost i I,r'nu‘r celega pevca, kakršnih doslej nismo imeli mnogo, sl h *><> met* nam' vrzcl. ki je dolgo ne bomo mogli zapolniti. Takrat Janez'110 vsak°krat rekli: to bi bil lepo in neprekosljivo opravil naš Naj Ti bo lahka domača zemlja! 49 GOSTOVANJA NAŠE OPERE Občinstvu smo dolžni ši* ocene o gostovanju naše Opere v Celovcu (9. in 10. aprila 1965) z Borodinovim »Knezom Igorjem«. * »Naš tednik«, Celovec, 15.4.19", na višku svoje pevske kariere (življenjske poti). Njena tehnika je odlična. V petje vlaga vso svojo osebnost, tako da te njeno petje naravnost prevzame in presune. Tudi vlogo Vladimira Igorjeviča, knezovega sina, sta pela v alter-•»uciji dva pevca-tenorja. Prvi večer je pel izkušeni Rudolf Franci, ki je uKsijal zaradi glasovne plemenitosti in lepo vživete igre. Drugi večer '?.a !'• pel knezovega sina Ilajko Koritnik, ki je navdušil občinstvo s svojini svežim mladostnim tenorjem. O drugem večeru bi lahko rekli, da je krasen uspeh prvega večera Se prekosil. To lahko rečemo tudi za orkester, ki je igral tako kot sPloh zahteva Borodinova glasba, z navdušenjem, srcem in pravim mu-z'kantskim poletom. Posebno je treba pohvaliti še lepo naštudirane zho-r'!, ki so bili pod vodstvom Jožeta Hanca nenavadno zvočni in sveži. . Skratka, ljubljanski umetniki so dosegli v Celovcu z opero »Knez Kor« bleščeč in veličasten uspeh. V duši onih pa, ki so imeli priložnost •tleti in slišati eno ali obe predstavi, bo ostala stvaritev ruskega glas-enega genija pač zapisana z zlatimi črkami in v nepozabnem spominu. * »N e u e Z e it«, 11. 4.1965. — 11. Schneider. BORODINOV »KNEZ IGOR«. 11 Vsako gostovanje slovenskega Narodnega opernega gledališča iz dri -ne v ^'t‘*ovl'u J'1 praznik za tukajšnje ljubitelje opere. Povsem M* kot v Avstriji, kjer si lahko privoščimo državna gledališča z oh"* -1? tl()tacijami in kjer kulturna žarišča v provinci komajda lahko „i >S| iljajo, je v naši južni sosedni državi vrsta prvorazrednih opernih iispij č’ od katerih eno je v glavnem mestu Slovenije. Ljubljanski re-l“rJi lahko računajo z več kot petdesetimi zboristi in balet ima tride- 53 set plesalcev in plesalk. Znano je, da je vsaka vloga najmanj dvakrat zasedena, česar je bila tokrat deležna tudi celovška publika, ki je letos občudovala lahko le eno operno delo, vendar v dveh večerih in v dveh različnih zasedbah. Na programu je bila Borodinova opera »Knez Igor«, delo, ki ga pri nas redko ali nikoli ne izvajajo, ker je prezahtevno za nastopajoče in ker našemu okusu ne ustreza preveč, /a zbor (in s slavnimi Polovskimi plesi tudi za balet) pa pomeni to delo neizmerno in mnogotero nalogo, pri čemer zanemarja soliste, ki morajo peti skoraj negibni. Delo vsebuje le malo dramatičnosti in močno spominja na VVagnerja, čigar tehnične rafiniranosti vsekakor ne dosega. Pomisliti moramo, da slovanski temperament dramatičnost ne pojmuje tako kot mi, ki vidimo v »Knezu Igorju« samo globok poseg v folkloro in očarljivo menjavo med otožnimi, ruskimi melodijami v molu in vznemirljivo, vzhodnjško tonovsko paleto Polovskih plesov. Borodin, ki mu je bilo komponiranje le postransko delo in ki se je v glavnem udejstvoval na medicinsko-znanstvenem polju, je pripadal »Skupini petih« — mhuloruskih skladateljev, ki so si predvsem prizadevali priboriti ruski narodni glasbi vstop v umetno glasbo. Borodin je delal počasi in skrbno. »Kneza Igorja« je pilil dvajset let in še se mu ga ni posrečilo dokončati. Opero sta po Borodinovih zapiskih dokončala Rimski-Korzakov in Glazunov. Uvertura se je izgubila, tako da jo je (•lazunov moral zapisati po spominu, kajti Borodin mu jo je večkrat zaigral. Od tega, v slovanskih deželah zelo priljubljenega dela, pozna-,n<> le nekatere odlomke: Polovske plese kot koncertno glasbo in predvsem kot baletno glasbo k svojčas slovitim ruskim baletom na zapadu in nekaj arij iz drugega dejanja, posebno Igorjevo arijo: »Dajte, dajte mi svobodo!« Režija Hinka Leskovška je vse odlike tega opernega dela še pouda-nla. Predvsem je poskrbela za razgiban zbor, za razkošno opremo in barvitost. Prizorom je vlila življenje, divjemu kanu Končaku je namerna dobrotljivost, oba nepridiprava, Skulo in Kroško pa je orisala z drastično komiko. Tretje dejanje je bilo izpuščeno, s čimer je skopo dogajanje postalo še bornejše in nerazumljivejše, kajti Igorjev beg iz Polovskega taborišča in s tem povezane okolnosti dajejo operi šele dokončno popolnost. Vendar to črtanje ni škodovalo dolgemu delu, četudi s‘a tenor in altistka morala žrtvovati zato dobršen del svojih vlog. Maks Kavčič je zasnoval ustrezno, razkošno sceno, ki je bila za potovanje zelo pripravna, saj se je dala poljubno izpreminjati. Bogate kostume bojarjev, vojakov, polovskega ljudstva, baleta in solistov je Ustvarila Mija .larc, za maske in lasulje sta poskrbela Tončka Uderman Tj Janez Mirtič, polne roke dela je imel inspicicnt Milan Dietz, med-ern ko je bil šepetalec Bogdan Švajger dokaj slišen, j. V zasedbi prvega večera, v petek, je naslovno vlogo pel Edvard »Vi** prijetno doneči, junaški bariton bi želeli slišati v VVagnerjevi jjlkiri«. Jaroslavno je pela Vanda Gerlovič z lepim, preudarno upodabljanim glasom, ki je /.a lirične vloge morda malo pretežak. Kudolf lj.a,.u’l i<‘ >mel v vlogi princa Vladimira premalo priložnosti, da bi uve-n», . ‘Sv.°j '»očni tenor, ki sega že preko meja liričnosti. Prav posebno s je izncnadil Danilo Merlak kot knez Gališki. Ta pevec seveda ni l»r|. Hlnlcr iz uprizoritve Verdijevemu »Trubadurja«. (Dirigent: Rado Simoniti, režiser: J(,$ 'J ■v-VUr'*-a s'mPatičen in obenem ne preveč bombastičen knežji lik. Vami;. a..^''Kndka, kakršne si boljše ne bi mogli predstavljati, je bila uerlovič, ki je s svojim dramatskim sopranom in obvladano 59 igro — kot že pri marsikaterem gostovanju v Celovcu — tudi ta večer prevzela publiko. Sina Vladimira je pel Rudolf Franci, čigar lirični tenor je izredno ugajal. V Danilu Merlaku smo spoznali mojstra glasbenega teatra, čigar upodobitev kneza Gališkega in mogočni, mehki bas sta bila resnična radost za poslušalce. Drugo veličastno basovsko vlogo, polovskega kana Končaka, je pel Friderik Lupša. Njegova igra je bila impozantno učinkovita. Božena Glavakova je kot rojena za vlogo Končakovne, kanove hčerke. Iz nje veje skrivnosten čar tujke in njen lepo obarvani alt prija ušesu. Gašper Dermota je prijetno zapel vlo^o Ovlurja. V vlogi Skule in Eroške sta igralsko zabavala in pevsko izredno ugajala bas-buffo Tugomir Alaupovič in tenor-buffo Slavko Štrukelj. Milica Polajnar in Vanda Ziherl sta nastopili v manjših vlogah polovske deklice in knežje dojilje. Težka in obsežna naloga, ki jo ima v tej operi balet, terja od solistov in ansambla vso njuno zmogljivost. Zato moramo Ljubljančanom čestitati k znanju, ki so ga pokazali. »Polovski plesi« so vendar glasbeni vrhunec opere, in ritmični elan, s katerim je balet izvajal te vitalne plese, je lahko zadovoljil vse želje. Za glasbeno vodstvo je poskrbel Demetrij Zebre, preudaren, občutljiv in temperamenten dirigent, ki je nadzoroval orkester in oder z •sto sigurnostjo. Scenerija (Maks Kavčič) in kostumi (Mija Jarc) sta tej veliki operi dala potrebno zgodovinsko ozadje. »V o 1 k s z e i t u 11 g« GOSTOVANJE LJUBLJANSKE NARODNE OPERE. Po petnajstih letih, odkar traja kulturna izmenjava med Koroško »1 Slovenijo, je Slovensko narodno operno gledališče iz Ljubljane dvakrat zaporedoma uprizorilo redko izvajano opero Aleksandra Boro-dina »Knez Igor« z željo, da bi to odrsko delo, polno dramatičnih impulzov, izzvenelo kot slavnostna predstava. Da to kl jub največienu prizadevanju vseh izvajalcev ni povsem uspelo, je krivo pomanjkanje učinkovitih arij, duetov in zborovskih arij, brez katerih si ne moremo predstavljati pravega opernega večera. Glasba je napisana v slovanskem mo-v '•*- *m‘z stopnjevanja, kar p iv/.roča včasih utrujajočo enoličnost. Veličastni zbori so predstavljali vrhunec predstave, četudi ne bi škodovalo tu in tam kaj črtati (zbor pijancev) in množice poživiti z gibanjem. Posebej pa je treba omeniti pevski in orkestralni del predstave, »aradi katerih je bilo vredno predstavo poslušati in tudi videti, kajti domiselna scena (M.Kavčič) in barviti kostumi (M.Jarc) so precej Pripomogli U usnehu. Skladatelj, ki je leta 1K77 umrl v Petrogradu, ni dokončal te svoje 1 'ne opere, Katere snov je povzel po st »romski junaški povesti. I)o-I''nčal jo jt» Glazunnv, instrumentacijo pa je prevzel Rimski-Korzakov. < (*Kajan,je je enostavno: prikazuje nam kneza Igorja, ki gre v boj proti u t ’!1'-11 P-dovskini plemenom. Tam pade skupaj s svojim sinom v Jetni.štvo, kjer vladajoči kan blago ravna z njim in kjer se njegov sin 0 zaljubi. Z begom uide stražam in se vrne v domovino. .. _ V glavni vlogi je ugajal Edvard Sršen, čigar čvrsti bariton je za-vl?» posebno v višinah. Njegova soproga Jaroslavna (Vanda Gerlo-c' se je odlikovala z razkošnim sopranom. Božena Glavakova v vlogi 0r ti naši* uprizoritve Verdijevega »Trubadurja« 61 Končakovne je učinkovito uveljavila svoj sonorni alt. Rudolf Franci (Vladimir) je z lirično predanostjo pel o svoji ljubezenski bolečini. Drznost kneza Gališkega se je močno odražala v obsežnem basu Danila Merlaka, in polovski kan (Friderik Lupša) je pritegnil poslušalce s svojim petjem. Ugajal je tudi Gašper Dermota v vlogi Ovlurja, ki je knezu pomagal k begu. T. Alaupovič in S. Štrukelj sta ob živahni igri in s sigurnostjo uveljavila svoja mogočna glasova. Milica Polajnar je zapela svojo pesem s slovansko zasanjanostjo. Znani »Polovski plesi« so bili izredno učinkoviti, četudi se je zdelo, da ponavljanje korakov ne-kolikanj krati njihovo glasbeno inspiracijo. Točno izvajanje pa je pokazalo Slavka Eržena in njegov ansambel z najboljše strani. Jože Hanc je sijajno izvežbal mogočni zbor in postavil tudi dinamičnosti pravo mejo. Režiser Hinko Leskovšek je s spretno roko vodil velike prizore in si je prizadeval, da bi premostil nekoliko slabotno dogajanje opere, kar se mu je v sodelovanju z orkestrom večinoma posrečilo. V dirigentu Demetriju Žebretu smo spoznali preudarnega vodjo orkestra, ki se je povsem prilagodil dogajanju na odru in orkestru ustrezno izvabljal pridušene, pa tudi strastne zvoke. Orkester (slabo zaseden v godalih) je natančno sledil njegovim jasnim znakom in tu in tam smo morali prisluhniti lepemu solističnemu izvajanju. Ustrezen dogajanju je bil tudi zaključek opere — kako čudovito je npr. Allano poživil nedokončano Puccinijevo »Turandot« — vendar se s ponovnim nastopom začetnega zbora opera učinkovito konča, tako da ob njem pozabimo na marsikatero dolgoveznost v prejšnjih treh urah. Ljubljanski gostje so storili llarilonist Frrdinand Itadovan Je v nafti Opori dehutiral v naslovni vlogi llorodinovrg« »Kurza Igorja«. Na IV. tekmovanju mladih glasbenih umetnikov Jugoslavije pa jr prejel nagrado. 62 vse, da bi delu pripomogli do lepega uspeha, k čemur je precej prispevala tudi neoporečno delujoča tehnična plat predstave. Bilo je več aplavzov ob odprtem odru in končno odobravanje polno zasedene hiše je dokazalo, da izžareva to, ne ravno v srce segajoče delo, poznejši učinek. Zahvala publike se je vidno odražala v številnih košarah s cvetjem in v vencih, zastor pa se je moral po koncu predstave neštetokrat vzdigniti. I*o končani predstavi opere »Knez Igor« je bil v reprezentativnih prostorih koroške deželne vlade sprejem v čast gostov. Poleg umetnikov so bili prisotni tudi dr. Marjan Brecelj, podpredsednik slovenske narodne skupščine, podpredsednik izvršnega odbora Beno Zupančič, član izvršnega odbora narodne skupščine Boris Kocjančič, predsednik odbora za kulturo in znanost Drago Seliger, ljubljanski župan ing. Marijan Tepina in predsednik univerzitetnega sveta ing. Marko Bulc, kakor tudi domači zastopniki javnega in kulturnega življenja. V svojih pozdravnih in zahvalnih govorih sta deželni glavar VVedenig in dr. Marjan Brecelj poudarila pomen že petnajst let trajajoče kulturne izmenjave, ki koristi razumevanju in miroljubnemu sožitju obeh sosednih držav. * V začetku letošnje sezone pa je naše gledališče gostovalo v Gradcu, in sicer z obnovljenim baletnim delom Stevana Hrističa »Ohridska legenda.« »I) i e W a h r h e i t« , 6.10. 1965. — Hans Fenz. »OHRIDSKA LEGENDA« JK OBOGATILA »TRICON« 65. Ugotoviti moramo, da je ljubljanski operni balet z »Ohridsko legendo« v veliki meri pripomogel k uspehu »TRIGONA 65«, kajti predstava v, žal, ne povsem zasedeni hiši, je bila vredna ogleda in pravo odkritje. Merila obsežne plesne skupine in njenega treninga so bi-namreč razločno vidna in koreografija legende je v vsakem oziru Rogovilo pristna. Celo tvegan korak, da solistka klasično in solist folkloristično odplešeta »pas de deux« je bil mojstrsko izveden, ne da bi "«s pri tem motilo nastajajoče nesoglasje, 2e pričakovani tehnični in disciplinski popolnosti sta se pridružili izrazita plesna jedrnatost in Učinkovito prikazana povezava umetnega plesa in folklore. Gotovo bo-^o slišali ugovore, da ima balet v Ljubljani lažje stališče kot tukajšnji, Saj država skrbi za njegove potrebe. Toda prav za to gre, da v umetnosti, če naj ne usahne v provincialnosti, ne smemo iskati cenenega ^Rajanja v bolj ali manj obsežnem puhlem besedičenju. Četudi so na-. ?dni plesi v Jugoslaviji bolj razširjeni kot pri nas, pogoji za plešoče "lsw ugodnejši kot naši, kajti odločilni so objektivni pogoji, to je razpoložljiva finančna in organizacijska sredstva, ki omogočajo pravi raz-°J umetnosti. In še nekaj je: pri nas je balet žal samo nepogrešljiv odatek k operi in opereti in ne samostojna zvrst umetnosti, kot je ruBod in ne nazadnje tudi v Jugoslaviji. .Ohridsko jezero leži v Makedoniji, ob albanski in v bližini grške s3*° Velja za najlepše jezero na Balkanu. Pogreznjeno med dvati-k(^etrske vrhove, dolgo HO kilometrov in široko 18 kilometrov, globo-e, ni, nudi dovolj snovi za legende med tamkajšnjimi prebivalci. s ‘*ra tema o ljubezni med bogato kmečko deklico in hlapcem in o ne-‘p1 0ra*umu s starši ni niti nova niti ni značilna samo za te kraje. Tudi m°č dobrosrčne jezerske vile ni izvirna. Enkratno pa je v tej legendi 63 zgodovinsko trpljenje balkanskih narodov zaradi vdorov požigajočih Turkov, ki zlo usodo obeh ljubečih še stopnjuje. Deklico namreč odpeljejo Turki, toda dobra vila poseže vmes in vse se srečno konča. Koreografija Pie in Pina Mlakarja je z izrazitim doživetjem rešila naloge folklornega in klasičnega plesa. Osmansko vzdušje je bilo prepričljivo in poetična vsebina je prišla do prave veljave. Ciril Cvetko je dirigiral z iskrenim poudarkom na sozvočju glasbe in gibov, tako da si v tem pogledu nismo mogli želeti boljšega. Scena Vladimira Zedrinskega in kostumi IMilice Habič so izvrstno ustrezali makedonskemu ozadju. Morda je nekoliko motilo nesoglasje med vzletom goloba in dekličinim ponovnim prihodom, kar je pripisati neuspehu tehnike ali igralca. Bila je to pač zahrbtnost objekta, ki je tudi ta večer ni hotelo manjkati. Izvrstna solistka Vida Volpi je izrazito podala deklico Biljano. Dušanka Berce-Mlakar kot zvezda Danica in Tatjana Rcmškar kot vila Biserka pa sla imeli priliko izkazati se v klasiki. Hlapca Marka je plesal Metod Jeras s predanostjo in virtuozno tehniko. Mojmir Lasan je upodobil prepričljiv lik velikega vezirja. Tudi drugi solisti in plesalci so pripomogli k uspehu. Gledalci so pozdravili delo in izvajalce z viharnim in dolgotrajnim odobravanjem. Predstavljamo vam naše odrske delavce, ki imajo velike zasluge za nemotrno potekanje skušenj in predstav: v prvi vrsti sedijo Lado Vovk, Anton Kolesa. Adil IYluzi*firov,e, Andrej Zajec (odrski mojster), Franc Kroflič, Milenko Lukovič. V drugi vrsti so Slavko Ravnikar, Slavko Pcrša, Anton Pečnik, Marko Vajda, ljubo Turšič. — (Na sliki niso Franc Horvat, Alojz Logar in Drago Kijcvčanin.) »T a g e s p o s t« , 5.10. 1965. — It. P. ODLIČNI LJUBLJANSKI BALET. PRISPEVEK GLEDALIŠČA K »TRIGONU 65«: »OHRIDSKA LEGENDA«. Krogu srečanj sosednjih dežel, ki so se vrstila ob Štajerski akademiji in razstavi »Trigon 65«, je gostovanje ljubljanskega Narodnega gledališča z baletnim večerom »Ohridska legenda« skladatelja Stevana Hrističa dalo močan vzporedni poudarek. Ljubljanska Opera je z istim baletom gostovala že leta 1950, ko je uprizorila Gotovčevo delo »Ero z onega sveta«, in že takrat sta poskrbela za koreografijo Pino in Pia Mlakar. Zgodba tega baletnega dela je sveža in polna življenja. V njej je dovolj prostora za klasični ples, pantomimo, narodne plese, ljudske običaje, bojne prizore: skratka za vse, kar si lahko želi koreograf. Kljub nekaterim wagnerizmom in odmevom Smetanovi in njemu sorodni glasbi, je glasba tega dela dobro profilirana, ritmično bogata. Prežeta z narodno melodiko, plastična in konturirana, tako da skoraj naznačuje gibe in kretnje. Ljubka pravljica o nevesti, ki so jo ugrabili Turki in ki jo ubogi kmečki sin z vilinsko pomočjo osvobodi in jo kot nagrado za svoje dejanje lahko odpelje domov, je prikazana v zelo prijetni obliki. Baletni mojstrski par Mlakarjevih, ki uživa evropski sloves, je častno opravičil svoj ugled. Plesalci so odlično izšolani in disciplinirani, •ovseni enaka usmerjenost korakov, kretenj, drž, sozvočje razpletov, bogastvo plesnih korakov, skupinskih razvrščanj in evolucij je prikup-"?• V solističnih prizorih so plesalci vzbujali pozornost z obvladovanjem telesa in z razkošno tehniko skokov, medtem ko so se plesalke odlikovale zaradi ljubko prelivajočih se gibov in suverene sigurnosti na konicah, v plesih »pas de deux« so ugajale domiselne različice dvižnih ‘gur in položajev. Folklora je učinkovito stilizirana, plesi z meči in 1-V -i Pr'zor' so odlično zgrajeni. Vse to je pripomoglo, da je bil ba-ctni^ večer pomembno doživetje, pri čemer smo morali obžalovati, da JJ* bil bolje obiskan, vendar naj v opravičilo omenim začetek velesejma in iep0 jesensko vreme. Scenograf Zcdrinski je za potrebe plesnega večera široko razprostrl oder. Na visokem obzorju je iz jezera vstajala pokrajina z lič-s mi hišicami, ki so ob vpadu Turkov zagorele v požarih. Kostume, ki v,.*11 balet takšne zvrsti velikega pomena, je verno in lepo zasnovala , 'ca Habič. Med solisti naj omenimo izrazito, trpko lepo Vido Volpi-Jer'* V K*av.n' vl°Ki. njenega osvoboditelja in pozneje snubca Metoda ko l’Sa’ so'*st'l'nega plesalca na visoki ravni. Dobrosrčno vilo Biser-ce-ivn — Pr»‘‘l 15 leti — plesala Tatjana Rcmškarjeva, Dušanka Ber-VpM? Je odlično podala zvezdo Danico in je, kot vsi drugi plesalci, in j raA aplavz na odprtem odru. Lasan v vlogi velikega vezirja niJanieUrji sw temperamentno odplesali svoje vloge. Nič manj uspešna s il bila Markovič in Sitar v narodnih plesih. Bira/ r,',*>*'*ans*l<',,,u °l)l‘rn,'n,u orkestru je ognjevito in preudarno diri-kovito'r** ^vl‘tko. medtem ko so glasbeniki muzicirali lepo in učin- 65 »N e n e Z e i t« , 5.10.1965. — Manfred Blumauer. HAREM IN BELA GOLOBICA. GOSTOVANJE LJUBLJANSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA Z BALETOM »OHRIDSKA LEGENDA« V GRAŠKI OPERI. Cas obiranja sliv. Hlapec Marko ljubi lepo Biljano, toda oče hoče drugače. Tedaj pride bogati Ivan s spremstvom in poslušna hčerka pravzaprav ne more reči ne. K sreči, bi skoraj dejal, prihrume Turki, požigajo in uničujejo in ugrabijo tudi lepo Biljano za harem velikega vezirja. Hlapec Marko se zato napoti k dobri vili Biserki, ki prebiva v školjki na dnu velikega jezera. Vila mu da čudežno rožo in nepremagljivi meč, s katerim pobije v Carigradu vse janičarje, in to prav sredi slavja, ko veliki vezir ocenjuje novodošle lepotice. Vsaka mora plesati (op.: nisem še povedal, da gledamo balet), tudi Biljana. V tem vdre v harem Marko, ji vrže čudežno rožo in Biljana se izpremeni v belo golobico ter odleti proti nebu. Končni prizor: v začetku, najbrž za dvig morale pri obnovi: podajanje opeke. Vendar to ne traja dolgo, takoj sledita kolo in igra o lovcih in zajcu, da bi razvedrili žalostnega Marka, ki se mu je posrečilo priti domov in ki še vedno čaka na svojo belo golobico. Tedaj se nekaj zatrese v kulisah (upamo, da naprave ne bodo odpovedale), glasba ustrezno in nedvoumno namigne in Marko se ozre... je že tukaj! In že — še preden je pristala na drevesu — se golobica izpremeni v lepo Biljano. Spet je pri Marku. Zdaj tudi oče več ne ugovarja. Iz slovansko-folklornih potez dela še vedno veje peneča se svežina: iz plesov in iz v gibanje izpremenjenih običajev snubljenja, torej na začetku in na koncu tega celovečernega in s tremi dolgimi odmori razvlečenega baleta. Na teh mestih je tudi glasba Beograjčana Stevana Hrističa najbolj sveža, čeprav je sicer komponirana po naučenih rokodelskih pravilih, a ne s posebno veliko domišljije. Delo pred osemdesetimi leti rojenega skladatelja je bilo prvič uprizorjeno leta 1!)47 v Beogradu. Isto lahko rečemo za koreografijo Pie in Pina Mlakarja. Kaže rokodelsko znanje in lično povezuje folkloro in klasiko. Tehnične zmogljivosti ljubljanskega baletu poznamo že od prejšnjih gostovanj. Pri vseli izvajalcih občutimo disciplino telesa in skupinsko vživetost, kar je posledica nenehnega dela in kar je naš graški balet v danih razmerah v zadnjih petnajstih letih komaj kdaj dosegel. Kvaliteta orkestra, kakršno smo v soboto pač imeli priliko slišati, je bila nekaj pod ravnijo naših Filharmonikov. Ciril Cvetko je dirigiral z rutino. Izvajanje solistov je bilo dobro. Naj omenimo predvsem Vido Volpijevo in Metoda Jerasa v glavnih vlogah, Tatjano Remškarjevo v vlogi vile in ljubko Dušanko Berce-Mlakar v dvojni vlogi (Zvezda Danica in Grkinja). Scena Vladimirka Zedrinskega je izpolnila svoj namen in se je modro izogibala reklamni učinkovitosti tujskoprometnih prospektov o naravnih lepotah jezera sredi makedonskih gora, katere ni mogoče reproducirati (in ki so nepozabne za tistega, ki jih je doživel). * 66 GOSTOVANJE R. FRANCLA IN L. KOROŠCA Kot je znano, je tenorist Rudolf Franci v septembru in oktobru gostoval z zagrebško Opero na Japonskem. V Tokiu je pel Janka v »Prodani nevesti« (ena predstava), Vladimira v »Knezu Igorju« (tri predstave) in Lenskega v »Evgeniju Onjeginu« (pet predstav). Sodeloval je tudi na koncertu opernih nrij. V Osaki pa je pel pri dveh predstavah »Kneza Igorja«, pri eni predstavi »Evgenija Onjegina« in na koncertu. Priobčujemo nekaj ocen japonskih dnevnikov: »THE MAINICIII I)AILY NEVVS«, 25. sept 1965. Mirka Klarič in K u d o 1 f Franci — dva sijajna pevca in umetnika — sta nam nudila čudovito doživetje. (»Prodana nevesta«). »ASAHI EVENING NEVVS«, 25. sept. 1965. Najboljši pevec večera je bil Rudolf Franci v vlogi nesrečnega Lenskega, ki ga prijatelj Evgenij Onjegin ubije v dvoboju. Prejel Je največji aplavz celotne predstave. -k # k t« A SŽ *T t "J t, 7 tj' I h )l "7 )l U i> n -t > > i :t.J "■> t 'V 0) -V, H tft 'f U x 1 Hiii .. Basist - " K«roScc (Krčiti) t?) \ in tenorist 7, Itudoir Franci J Tokiu. I- (Smetanu: > nnlun« nevesto«) l' t i 'J t •T, % - A « T * Tenorist Ituriolf Franci v tokijski restavraciji »THE JAPAN TIMES«, 27. sept. 19B5. Tenorist Kudolf Franci je ustvaril zaljubljeni lik Ionskega in je čudovito /.apel znano arijo pred dvobojem ... »TIIK 1VIAIN ICIll l)AILY NEWS«, 10. okt. 19G5. Mlada ljubimca, Vladimira in Končakovno, sta upodobila It u -d o I I' F rancl s svojim lepim tenorjem — in Kuža 1’ospiš ... ■h Basist l.adko Korošec je (pod konec lanske sezone) gostoval v Madridu, kjer je 1K. maja pel Skulo v »Knezu Igorju«, 20. maja pa Sancha v »Don Kibotu«. U8. maja 1!)(>5 je Korošec gostoval na znameniti »Praški pomladi« (v Pragi) in imel velik uspeh s svojo znano in priznano kreacijo San-cha l*anse. Korošec je pred gostovanjem (z zagrebško Opero) na Japonskem nastopil tudi v Kimu, kjer je pri štirili predstavah pel Skulo v »Knezu Igorju«. List i/. wexforclskcj;a (ileriališkt ga lista /. mednarodno zasedbo Massenrtovega »Don Kiliota« ( Lati k o Korošec: Sanclio l*ansa) 6H THEATRE R O Y A L October 23 at 8.30 p.m., 25 at 8.45 p.m., 28 at 3 p.m.. 30 at 8.30 p.m. B Y JULES MASSENEI (1842-1912) L I B R n T T O B Y II H N R I C A I N A F T L R THE PLAV B Y J A CQU I: S LE I. O R R A 1 N La Belle Dulcinee Don Ouichottc Sancho Petlro Garcias Rodriguez J uan Tenebrun. ilic bandit chivf A Bandit First Footman Second Footman Ivana Mixova Miroslav Cangalovic Ladko Korošec Deidre Pleydcll Christine VVilson David Johnston Minoo Colvala Mauricc Bowen Giuseppe Sorbcilo James Armstrong Dermod Gloster i’LAC u: La Mancha, Spam. timi:: About 1600. RADIO E 1 R L A N N SYMI’HONY OR C'H E ST RA C O N I) U c: T O R : AL Bi: RT ROSIN J I* KODU C i: R : CAR I I B I R T I) t S I G N E R : R E (i I N A L D W O O L L E Y UNDER NO CIRCUMSTANCES WILL LATE-COMLRS BE ADMITTED UNTIL AFTI R THE FIRST ACT. V Tokiu je pel Korošec pri petih predstavah »Borisa Godunova« (Varlaam) in pri štirih predstavah »Prodane neveste« (Kecal). Sodeloval je tudi na koncertu za žrtve napada na Hirošimo- V Osaki je Ladko Korošec dvakrat nastopil kot Varlaam v »Borisu Godunovu« in enkrat kot Kecal v »Prodani nevesti«. Tudi v Osaki je sodeloval na koncertu opernih arij. Iz Japonske je Korošec odpotoval v Berlin — kjer je 14. okt. pel Sancha v »Don Kihotu« — in v Leipzig (prav tako Sancho v »Don Kihotu«). Našega basista so povabili tudi v Wexford (Irska), kjer je z velikim uspehom štirikrat odpel Sancha Panso (23., 25., 28. in 30. okt. 1965). IZ ŠPANSKIH DNEVNIKOV: »A.B.C.«, 21. maja 1965. Ladko Korošec je doživeto in lepo pel svojo vlogo (Sancho Pansa). Na koncu predzadnje slike, v najboljšem prizoru tega dela, je dal dogajanju resnično veličino. »MADRID«, 21. maja 1965. Ladko Korošec je dal svoji vlogi oprode — z doživeto ponižnostjo — ganljiv in človeški izraz. Temu liku je ustrezalo tudi njegovo petje. Korepetitor Milena Trostova (ki je z našim basistom naštudirala vrsto vlog) in basist I .ari k o Korošec pri vaji »INFORMACIONES«, 21. maja 1965. Ladko Korošec je liku Sancha Panse tudi telesno nadvse ustrezal in je v četrti sliki pripomogel, da smo doživljali prelepe trenutke. IZ JAPONSKIH DNEVNIKOV: »JAPAN TIMES«, 13. sept. 1965. Basist Ladko Korošec je bil živahni ženitni mešetar. Svojo vlogo je pevsko in igralsko sijajno odigral. »THE MAINICIII I)AILY NEVVS«, 28. sept. 1965. Neminljiv lik žilavega, denarja lakomnega ženitnega mešetarja je živo upodobil Ladko Korošec z drastičnim realizmom, ki ga je odlikoval velik smisel za humor. Hkrati je pevec v hitrih tiradah neutrudljivega klepetača pokazal virtuoznost pravega italijanskega buf-'o-basista. IZ IRSKIH DNEVNIKOV: »THE IRISH TIMES«, 25. okt. 1965. Ladko Korošec je bil poosebljeni Sancho. »IRISII INDEPENDENT«, 25. okt. 1965. Krepki bas Ladka Korošca je ustrezal liku Sancha, preprostega človeka, ki brez moči in nerazumen še dalje ljubi gospodarja in služi v iskanju neresničnega vzora. DR. HENRIK NEUBAUER, KOREOGRAF IN SEF BALETA NAŠEGA GLEDALIŠČA, JE BIL SEST MESECEV — OD NOVEMBRA 1964 DO MAJA 1965 — NA STUDIJSKEM POTOVANJU PO ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE KOT STIPENDIST FORDOVE FONDACIJE. OBLJUBIL NAM JE, DA BO S TEGA ZANIMIVEGA IN STROKOVNO ZELO USPESNEGA POTOVANJA V NADALJEVANJIH POSREDOVAL SVOJE VTISE ZA GLEDALIŠKI LIST. AMERIKA PLEŠE ZAPISI S POTOVANJA PO ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE 2. drolTalt0J drugi dan po prihodu v New York sem se seznanil tudi po-jjj no s ceno (nad 200 dolarjev mesečno s popustom za umetnike) Prv ° moJeBa hotela, ki so mi ga kot umetniku posebej priporočili. Met? t0r(^ v P°zitlvnem smislu, drugo pa žal v negativnem smislu. ne je oboje motilo — morda druge umetnike ne — in zato sem se 71 po enem tednu preselil v privatno sobico, ki me je stala »le« 75 dolar jev mesečno. Upam, da se pri določevanju ekonomskih stanarin pri nas ne bomo preveč ozirali na New York, kajti to je ravno toliko kot moja plača. Stanovanje bi si v letu 1970 v tem primeru — in če se ne bi z družino niti hranil niti oblačil — najel lahko le za 14 dni. Naj mi bralci, prosim, blagohotno oproste, da sem prehitro zašel na domača tla, saj bom takoj opisal še mojih preostalih pet mesecev in 28 dni v Ameriki. Tam sem videl tudi mnogo tako imenovanega avantgar-dizma v raznih panogah umetnosti, in če bi imeli pričujoči zapisi kakšne umetniške tendence, pa še avantgardne povrhu, bi lahko zapisal: podzemska vozi tudi nad zemljo (pa še res je — op. pisca). Po ogledu avtobusne postaje v Santa Fč in odtisov nog, rok in včasih tudi nosov filmskih zvezd v hollywoodskem betonu, sem se po šestih mesecih pripeljal z avtobusom iz Zagreba v Ljubljano!!! Ker pa ne mislim uvrstiti teh zapisov v omenjeno kategorijo, niti ne bi hotel napisati statističnega priročnika o tem, s kolikimi ljudmi sem se rokoval in koliko metrov in kilometrov so preplesali ameriški plesalci v šolah in gledališčih pred mojimi očmi, bi kar nadaljeval z New Yorkom. Ko sem se v prvih dneh potikal po osrednjem delu Broadwaya, okrog Times Squara, sem dobil najprej vtis, da je to propagandni predel za človeško goloto. Samo ni mi bilo jasno, ali za goloto v nudističnem smislu ali za goloto v smislu sladkega življenja. Vse izložbe knjigarn tega predela reklamirajo namreč v prvi vrsti razne knjige in knjižice s seksualno tematiko — znanstveno ali »poljudno« obdelano. Vse trgovine s ploščami tega predela reklamirajo v prvi vrsti plošče, na katerih so natisnjena bolj ali manj umetniško izdelana gola ženska telesa. Zaradi spodobnosti, najbrž, pokriva prsi majhen delček barvastega lepilnega traku. Povsod je tudi zelo reklamirana plošča za poročene žene z glasbo in tiskanimi navodili za strip-tease pred svojim soprogom. In skoraj vsi kinematografi okrog Times Squara imajo na programu po en nudističen film. K obisku vabijo občinstvo s samimi superlativi. Tako so v nekem kinematografu vrteli film z Elko Sommer pod reklamo: film z največ golote. Razne barvne in tudi dimne reklame, kot na primer meter velika cigara, so v pogonu dan in noč in pravtako so skoraj neprekinjeno odprte tudi skoraj vse prodajalne, restavracije in zabavišča. Pogosto sem si kupoval kaj za pod zob tudi po polnoči. V celi vrsti zabavišč-igralnic pa lahko igrate razne variante iger, ki jim pri nas pravimo »marjance«, lahko bi jih pa tudi primerjali z nekakšnim mehaničnim biljardom. Skratka, to so igre, kjer se z vzmetjo spuščajo kroglice, da se zadevajo ob razne pregrade ali druge kroglice in s tem prinašajo igralcu več in več točk. Pri določeni vsoti točk, ki Jo je težko doseči, sledi dobitek. V teh zabaviščih se lahko tudi dvobojujete s šerifi ali drugimi pro-slulimi osebnostmi »divjega zapada« — lutkami, ki reagirajo elektronsko na nasprotnikove poteze. Poleg raznih drugih iger pa tu lahko kupite tudi časopis s svojo sliko ali s poljubnim tekstom, ki ga želite na naslovni strani. Časopisi so že pripravljeni — na prvi strani Je vedno rezerviran prazen prostor za kupčeve želje. Tako lahko presenetite naivne znance z raznimi novicami in presenečenji, ki so »potrjena« črno na belem v dnevnem časopisju. Zal seveda le v naročenem izvodu. 72 I SGPn GROSUPLJE SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GROSUPLJE Telefon Grosuplje 13 Tekoči račun pri Narodni banki Grosuplje 600-21 1-18 projektiramo in izvajamo vsa gradbena dela INSTALACIJA LJUBLJANA, KAMNIŠKA ULICA Telefon 21-895, 21-888, 20-157 IZDELUJE • toplovodne, parne in toplozračne centralne kurjave • visokotlačne parne ln vročevodne napeljave • prezračevalne in odsesovalne napeljave • vodovodne instalacije in vertikalne kanalizacije • stavbno kleparstvo MONTIRA • sanitarne naprave PRIPRAVLJA • projekte za navedena dela TOVARNA ELEKTRIČNIH APARATOV LJUBLJANA, Rimska c. 17 IZDELUJE: releje za zaAčdto, daljinska stikala zračna do 100 A ln oljna do 15 A a termično zaAčito zaščdto proti poAaru, programska stikala vseh vrst, aparate s področja Industrijske elektronike, merilno in specialno transformatorje, signalne napravo za oloktrotfospodacrsfcvo in Industrijo. TUBA LJUBLJANA, KAMNIŠKA 20 TOVARNA KOVINSKIH IN PLASTIČNIH IZDELKOV proizvaja Izdelke lz plastičnih mas za farmacevtsko, kemično, avtomobilsko, elektro in radio-tehnično industrijo, kakor tudi predmete za Široko potrošnjo, tehnične izdelke in embalažo lz aluminija, svinčeno ter pokositreno embalažo. ELEKTRONABAVA Podjetje za uvoz elektrooprcme in elektromateriaia, nakup in prodaja proizvodov elektroindustrije SFRJ IJIIIIUANA. TITOVA 1 Telo ton: 31 058, 31-059 Telegram: Elektrormbnvu I.JublJium SkladiSče: CmuCe, tel. 382-172 dobavlja ves električni material Iz uvoza ln domačega trga Saturnus TOVARN A KOVINSKE EMBALAŽE LJUBLJANA PROIZVAJA VSE VRSTE LITOGRAFIRANE EMBALA2E — KOT EMBALAŽO ZA PREHRAMBNO INDUSTRIJO, GOSPODINJSKO EMBALAŽO, BONBONIERE ZA ČOKOLADO, KAKAO IN BONBONE TER RAZNE VRSTE LITOGRAFIRANIH IN PONIKLJANIH PLADNJEV. RAZEN TEGA PROIZVAJAMO ELEKTRIČNE APARATE ?A GOSPODINJSTVA KOT NPR. ELEKTRIČNE PECI. IZDELUJEMO TUDI PRIBOR ZA AVTOMOBILE IN KOLESA, IN SICER AVTOMOBILSKE ŽAROMETE, VELIKE IN MALE, ZADNJE SVETILKE, STOP-SVETILKE, ZRAČNE ZGOSCE-VALKE ZA AVTOMOBILE IN KOLESA TER ZVONCE ZA KOLESA. IZDELUJEMO TUDI PLOČEVINASTE LITOGRAFIRANE OTROŠKE IGRAČE. pro^ntsko projek(ivnj a(e|je Ljubljana Izdeluje: kompletne urbanistične elaborate, programe ln projekte (regionalne, za vplivna območja, ureditvene, zazidalne in situacijske) ter projekte: družbenega standarda industrijskih zgradb za cestna omreAja (v krajih in izven njih) za kanalizacije in ('astilne naprave za naselja in industrijo za vodovode za centralno ogrevanje in preaxačervanje za statiko in vse vrste konstrukcijskih visokih in i.izkih gradenj ln se priporoča za naročila! Sedež podjetja je: LJUBLJANA — KERSNIKOVA 9 — Tel. 30-888 6 h n o q r a d LJUBLJANA TRŽAŠKA 68/A PROJEKTIRA IN IZVAJA VSA GRADBENA DELA TOVARNA PISARNIŠKIH STROJEV IN PRECIZNE MEHANIKE - LJUBLJANA LJUBLJANA-SAVLJE 11) a ° Telefon: central« 382-271 do 3(12-274 — glavni direktor 382-270 — komercialni direktor 382-275 — tehnični direktor 382-212 ° Telegram: TOPS, Ljubljana. GRADBENO PODJETJE TEL. 315-460 m COSMOS INOZEMSKA ZASTOPSTVA LJUBLJANA, Celovška 34, telefon 311-451 KONSIGNACIJSKA SKLADIŠČA — SERVIS Tovarna V Tel h. c.: 383 147 Direktor: 383 148 im a FUŽINE št. 133 V I JUHI JANI — MIKLOŠIČEVA 19 TEL. 33-H22 ŽITNICA LJUBLJANA, TRŽAŠKA 69 Telefon 21-686, 22-194 Izdelujemo, projektiramo ln montiramo industrijske, gozdne, turistične in Športne žičnice in žerjave. Zahtevajte ponudbe tudi za lesno obdelovalne stroje in naprave. h-Pesiiilltn MEDVODE Brzojav: TesniIka Medvode Telefon: 71-006 TOVARNA TESNI L IN PLASTIČNIH MAS Naši Izdelki: tesnilne ploSče »PAROLIT« v kvalitetah 10, 25, 40, acidit, oilit in armirani slojasto plastične mase »IZOTEKST«, »IZOCART« frikcijski material (obloge sklopk, zavorne obloge) tesnila za industrijo motorjev in motornih vozil, rezervni deli Zahtevajte prospekte in cenik! POSLU/U K SE ODLIČNIH PROIZVODOV PODJKTJA šumi tovarne bonbonov, čokolade in peciva v Ljubljani Nad kvaliteto naših proizvodov ne boste nikdar razočarani! »MINERAL” Industrija naravnega in umetnega kamnu Ljubljana-Moste tel. 33 131, 30-367 Izdelujemo in nudimo: Marmor vseh vrst ln oblik — terazzo ploščice — terazao pesek — izdelke iz betona in umetnega kamna — pesek za ma’.te in fasade. GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE GRADIS ■ centrala, Ljubljana BOHORIČEVA 28 — TEL. 33-566 s svojimi poslovnimi enotami: gradbeno vodstvo Ljubljana, Celje, Maribor, Skopje, Jesenice, Kranj, Koper, Ljubljana-okolica ter obrati Obrat gradbenih polizdelkov, Lesni obrat Škofja Loka, Kovinski obrati Ljubljana in Maribor, Strojno-prometni obrat ter biro za projektiranje, študij in razvoj. Gradi in projektira visoke in nizke ter industrijske gradnje ter vrši prodajo stanovanjskih, poslovnih in drugih objektov. CZ „URADN1 LIST SRS“ ima na zalogi mod drugimi publikacijami tudi tele: Dr. J. Juhart: Zakon o pravdnem postopku s pojasnili Fr. Sever: Poglavitni pismeni akti v kazenskem postopku dr. V. Androjna in M. 2alik: Splošni upravni postopek Ustava SFRJ in SRS Dr. St. Cigoj: Obligacijsko pravo Na zalogi so tudi knjige s področja zdravstva, socialnega zavarovanja in šolstva. — V razglasnem delu uradnega lista objavljamo naslove vseh naših izdaj. Zavod Je tudi založnik revij »Pravnik« in »Javna uprava«. (:Z »Uradni list SRS« Ljubljana, Erjavčeva 15 a SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE prevzema in izvršuje vsa gradbena dela na objektih visoke in nizke gradnje Specializirano podjetje za gradnjo cest z raznimi sistemi vozišč, predorov ter za asfaltna dela. Lastna mehanizacija z obrati za popravilo in izdelavo gradbenih strojev. Lastni projektivni biro. Dobava kmetijskih agregatov iz lastnih kamnolomov. CESTE LJUBLJANA Pražakova 1 ELEKTRO KRANJ Distributivna enota: KRANJ 2IROVNICA Skrbita za dobavo električne energije svojim odjemalcem ZA VSE VRSTE ZAVAROVANJ SE PRIPOROČA Zavarovalnica Ljubljana MIKLOŠIČEVA C. 10 PLUTAL INDUSTRIJA PLUTOVINASTIH IZDELKOV Ljubljana, Orlovska cesta 33 poštni predal 78-11, U*I. centrala 31-278, komerciala 30-77H Izdelujemo vse vrste plu- termično in zvočno Izola tovinastih kronskih in alu- cijo. zamaškov tor autoekspan- Priporočamo se naSim dirane plutove plošče za odjemalcem! ŠE DANES NAROČITE KNJIŽNO ZBIRKO »100 ROMANOV« II. letnik To zato, da ne boste ostali brez knjig. kot so mnogi zaradi prepoznega naročila ostali hrcz kompletnega I. letnika. Naročila »prejema OANKAKJKVA ZAL02BA V I JUHI J ANI, Kopitarjeva 2-U. in vse knjigarne po Sloveniji. C ZALOŽBA