NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Bronko Stamejčic
Urednica NT Milena Brečko Poklic
ST. 15 - IET0 53 - CEUE, 16.4.1998 - CENA 280 SIT
JABOLKA IN BAKLE
Celjan! proslavili občinski
praznik. Stran 2.
Iveč svežine In sproščenosti so v praznik Celja vnesli mladi. Najprej
oci iz celjskih vrtcev ter učenci osnovnih in srednjih šol. ki so tudi
os za praznik ustvarjali jumbo plakate, za njimi še oni, ki so v soboto
^oidočim delili jabolka. Toda, ne pozabimo na misel z enega od
akatov - "če želite uresničiti svoje sanje, se morate najprej zbuditi!".
Konec korupcije
v zdravstvu?
Samoplačniške ambulante naj bi bile njen izvor. Stran 7.
BOJKOT V TABORU
Taborčani hočejo svojo občino ali pa ostati v občini Žalec. Stran 4.
Gostejša unionova
pena L
aški košarkarji zavili Dolenjsko v črnino,
za pokalno zmago pa je zmanjkalo moči. Stran 16.
SMRTNA KAZEN
ZA IZDAJALCA
Zapornika sta izdelala načrt za umor.
na srečo pa se je zapletlo pri plačilu za »storitev«. Stran 31.
SEJEM, KI SE BOLJ
POSLUŠA KOT GLEDA
Obilica prireditev na celjskem glasbenem sejmu. Strani 19,36.
VRHOVNI S TROBENTO
IN ROLERJI
O novem načelniku generaištaba
Slovenske vojske tudi na Kroniki s Celjskega na strani 8.
2
dogodki
Jabolka in bakle
ob prazniku Celja
Knežjemu mestu ob prazniku zapel Oto Pestner - Otroški jumbo plakati še danes pozdravljajo Celjanke in Celjane
»Vnesti praznično razpolo-
ženje med ljudi - saj je občin-
ski praznik, ki ga slavimo v
spomin na 11. april 1451, ko
je Friderik II. Celjski našemu
Celju podelil mestne pravice,
praznik vseh nas, ki živimo v
Mestni občini Celje - je bil
naš osrednji namen. Koliko
nam je to letos že uspelo,
koliko pa bo treba novih, sve-
žih idej še v prihodnjih letih,
pa bodo spet najlažje preso-
dili Celjani in Celjanke,« je
na osrednji slovesnosti ob
celjskem prazniku v soboto
zvečer dejala vodja protoko-
la pri Mestni občini Celje
mag. Aleksa Gajšek-Krajnc.
Celjski občinski praznik
spremlja vrsta prireditev, naj-
več svežine in sproščenosti, ki
daje praznovanju poseben čar,
pa so vanje vnesli prav mladi.
Najprej otroci iz celjskih vrtcev
ter učenci osnovnih in srednjih
šol, ki so tudi letos za praznik
ustvarjali jumbo plakate. Še da-
nes pozdravljajo Celjanke in
Celjane ob vseh mestnih vpad-
nicah in prometnejših mestnih
ulicah, zapomniti pa si velja
misel: »Če želite uresničiti svoje
sanje, se morate najprej zbudi-
ti!«, ki so jo na svoj plakat
zapisali učenci I. OŠ Celje.
Sproščeno praznično vzduš-
je so knežjemu mestu v petek
dopoldne nadeli tudi srednje-
šolski pevski zbori, ki so na
mestni zvezdi ubrano prepe-
vali in priklicali nasmeh na lica
mimoidočim. Skorajda nič
manj lepo niso bili sprejeti kot
v soboto dopoldne mlade ple-
salke Studia za ples Celje, ki so
Celjankam in Celjanom razde-
lile 100 kilogramov jabolk z
zastavicami »11. april, praznik
Mestne občine Celje«. Otroci
pa so poskrbeli tudi za pope-
stritev osrednje praznične slo-
vesnosti; že ob dvigu celjske
zastave pred Narodnim do-
mom so skušali duh Celjskih
obuditi s sprevodom prižga-
nih bakel, novodobno otroško
sproščenost pa so pričarali s
skupinsko koreografijo v dvo-
rani Narodnega doma.
»Naša vizija je, da postane
mesto Celje središče odmev-
ne regije v Sloveniji, mestna
občina pa učinkovit upravni
servis za razvojno krepitev
lokalne skupnosti ter omogo-
čanje čimbolj kakovostnega
življenja občank in občanov,«
je v svojem pozdravnem na-
govoru dejal župan Mestne
občine Celje Jože Zimšek, ki
je skupaj s predsednikom Ob-
činskega sveta Mestne občine
Celje Lojzetom Osetom izro-
čil tudi najvišja občinska priz-
nanja letošnjim dobitnikom.
Zlata celjska grba sta prejela
Andrej Kamenšek in Celjski
godalni orkester, letošnji do-
bitniki Srebrnih celjskih gr-
bov so Emo Orodja in napra-
ve z direktorjem mag. Stan-
kom Stepišnikom, Medob-
činsko društvo slepih in sla-
bovidnih Celje in Oto Pest-
ner, dobitniki Bronastih celj-
skih grbov pa Komisija za
mladinsko raziskovalno de-
lo Mladi za Celje, Studio za
ples Celje in Miha Alujevič.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Vsi letošnji nagrajenci Mestne občine Celje.
Celjan na čelu
Slovenske vojske
Pred tednom je vlada na
predlog obrambnega mini-
stra Alojza Krapeža imeno-
vala novega načelnika gene-
ralštaba Slovenske vojske.
Albina Gutmana je zamenjal
njegov namestnik, Celjan Iz-
tok Podbregar.
Zamenjava je bila za mnoge
presenečenje, medtem ko
stranke, zlasti SDS, zelo kri-
tično ocenjujejo njegove spo-
sobnosti. Janez Janša je ko-
mentiral imenovanje z izjavo,
da je sicer Podbregar dober
pilot, nima pa dovolj znanja,
izkušenj in avtoritete in da
mu predvsem manjkajo iz-
kušnje iz aktivne udeležbe v
vojni za Slovenijo.
Magister organizacije dela
Iztok Podbregar bo 14. avgu-
sta dopolnil 36 let in je po činu
polkovnik. Dobro se ga spo-
minjajo zlasti v njegovem do-
mačem okolju na celjski Hu-
dinji, kjer živijo njegovi starši
in brat Milan, ki vodi tamkajš-
njo trgovino Gmajnico.
Po končani osnovni šoli se
je odločil za vojaško gimnazijo
in nato nadaljeval šolanje na
letalski vojaški akademiji, ki jo
je končal leta 1985 in postal
aktivni vojaški pilot. Leta 1990
se je odločil za demobilizacijo
in JLA uradno zapustil 25.
marca 1991. Mesec dni kasneje
je vložil prošnjo za zaposlitev
na obrambnem ministrstvu in
1. avgusta sklenil delovno
merje. Od takrat je opr;
različne častniške dolži
od pomočnika za letalst
republiškem štabu TO di
čelnik odseka za letalsti
generalštabu SV. Leta 195
je takratni minister Jelko
cin postavil za namestnik
bina Gutmana. Po naslon
činu je postal generalpoi
kovnik. Sodeloval je akti
stih za vključevanje v Nati
svoje delo je bil odlikov
srebrno (1993) in zlato n
ljoSV(1996).
Iztok Podbregar
Ubrano petje srednješolskih pevskih zborov na mestni zvezdi je v petek razveseljevalo
Celjanke in Celjane.
Kako bo
prihodnje lel(
Občinski svet v Rogati
prejšnji teden sprejel p
log letošnjega prorai
občine.
Skupni prihodki in odh
znašajo nad 224 milijonoi
larjev, pri čemer nameJ
za zagotovljeno porabo, i
paj s finančno izravnavft
odstotkov denarja. V ot
nameravajo med drugim
faltirati 4 kilometre lokal
cest in pridobiti dve sod
stanovanji, med najveSj
naložbami pa bo grai
pločnika Rogatec-Brezo
Začeli bodo tudi z gra<
povezovalnega hodnika'
telovadnico in drugimi šd
mi prostori v Rogatcu, n
Ijevali s sanacijo gradu Str
in podobno.
S prijaznim nasmehom, čestitkami za praznik in slastnim jabolkom so mlade plesalke
Studia za ples Celje presenetile in razveselile marsikaterega mimoidočega.
38. seja Občinskega sveta Mestne občine Celje
Predsednik Občinskega sveta Mestne občine Celje Lojze Oset sklicuje za v četrtek, 23. aprila ob 8. u
veliki dvorani Narodnega doma Celje, 38. sejo Občinskega sveta MOC.
Na seji bodo svetniki obravnavali gradiva z naslednjim dnevnim redom: pod točko 3 - poroii
realizaciji sklepov Občinskega sveta MOC od 30.3. 1995 do 20.4. 1998 in potrditev zapisnika 37.
občinskega sveta z dne 30. in 31.3. 1998; pod 4-a) odgovori na vprašanja, pobude in predloge in p"*
vprašanja, pobude in predlogi; pod 5 - predlogi Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenov^
priznanja in nagrade a) predlog za razrešitev g. Mira Terbovca s funkcije podpredsednika občinskega s'
in b) imenovanje predstavnika Mestne občine Celje v svet Zgodovinskega arhiva Celje; pod 6 - po^"
župana o realizaciji sklepov občinskega sveta (razvojni program MOC, poplavna varnost Celja, priP'
izhodišč za sprejem pogodbe za ureditev razmerij med Celjskim sejmom d.d. in MOC); pod 7 - Odl'
proračunu Mestne občine Celje za leto 1998 - druga obravnava s predlogom prireditev in praznov^'
Mestni občini Celje v letu 1998; pod 8 - predlog mestnih mej ter predlog razdelitve Mestne občine Cel'
krajevne in četrtne skupnosti; pod 9 - predstavitev socialnovarstvene dejavnosti Centra za socialno'
Celje s predlogi za aktivnosti v Mestni občini Celje; pod 10 - program oskrbe z zemeljskim plinom
občine Celje za obdobje 1998 - 2000; pod 11 - uskladitev cen zemeljskega plina s tarifnim sistemom; P"^
-	program razvoja oskrbe z vodo ter odvajanja in čiščenja odpadnih voda; pod 13 - Odlok o tak^
onesnaževanje vode - prva obravnava; pod 14 - program razvoja ravnanja s komunalnimi odpadki; P"^
-	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku za investicijska vlaganja na po'''^
vodooskrbe, odvajanja in čiščenja odpadnih voda in ravnanja s komunalnimi odpadki - prva obravi*
pod 16-a) predlog stališč do pripomb in predlogov na javno razgrnjeni osnutek ureditvenega na^r'
razširitev glinokopa v Šmiklavžu - III. faza in pod b) Odlok o ureditvenem načrtu za razširitev glino'^'';
Šmiklavžu - III. faza - prva obravnava; pod 17-a) predlog stališč do pripomb in predlogov na F
razgrnjeni osnutek zazidalnega načrta Dolgo polje I in CRC Golovec-Celjski sejem in pod b)
spremembah in dopolnitvah odlok o zazidalnem načrtu Dolgo polje; pod 18 - sklep o javni razgf
osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Staro mestno jedro Celje - nadzidava
objekta Gledališka ulica 2; pod 15,- sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev zazid*''^
načrta Šmarjeta in pod 20 - sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega ^
Rekreacijski center »Na Golovcu« - Mollier.
.snopič
dogodki
3
Prvi gosti že čez eno leto
llflda podprla koncept oživitve Zdravilišča Rimske Toplice - Do ustanovitve družbe še nekaj težav - Za obnovo ena
milijarda tolarjev
^piibliška vlada je pred enim ted-
obravnavala in tudi potrdila pi-
1,0 nameri, ki predstavlja osnovno
^no podlago za sklenitev končne
^ijdbe o ustanovitvi skupne gospo-
^jl^e družbe za obnovo in upravlja-
, zdravilišča v Rimskih Toplicah.
yeč kot sedmih letih, kolikor je
jvilišče že zaprto, torej ne bi več
jlo biti ovir za pričetek oživljanja
■oč slavnega in dobro obiskanega
jjviliškega centra.
Ipismu o nameri je predvideno, da
država v skupno gospodarsko družbo
jila objekte zdravilišča in postala 40-
iiotna solastnica podjetja, konzorcij
fstitorjev, v katerem so poleg Splo-
ibolnišnice Celje še nekatera gradbe-
na in investitorska podjetja, pa bo moral
vložiti okrog ene milijarde tolarjev. Di-
rektor bolnišnice dr. Samo Fakin, ki je
zaradi podpore vlade veliko bolj optimi-
stičen, meni. da bo za zagon zdravilišča
v prvi fazi treba zagotoviti 250 milijo-
nov tolarjev. Prvih sto postelj bi lahko
trgu ponudili že ob koncu pomladi pri-
hodnjega leta.
Dr. Fakin pravi, da bo mora biti v
skladu s pismom o nameri pogodba o
ustanovitvi gospodarske družbe podpi-
sana v dveh mesecih, v tem času in tudi
kasneje pa bo treba rešiti še celo vrsto
težav. Treba bo priskrbeti vse manjkajo-
če gradbene načrte in dovoljenja ter pri
izgradnji novih in obnovi starih objek-
tov doseči kompromis s predstavniki
spomeniškega oziroma naravokulturne-
ga varstva, na rešitev čaka tudi vprašanje
parka in koncesije za termalno vodo.
Zelo hitro in učinkovito bo treba uspo-
sobiti vodilno ekipo novega zdravilišča
in poiskati direktorja. V prvi fazi naj bi v
Rimskih Toplicah zaposlili 50 ljudi.
Direktorju bolnišnice, ki naj bi bila tudi
upravljavec državnega deleža v družbi
Zdravilišče Rimske Toplice, se zdi zelo
pomembno, da se v javnosti čim prej
ustvari pozitivni odnos do novega zdra-
vilišča, saj si le tako lahko obeta dovolj
gostov, potrebna pa bo tudi promocija v
tujini. Pomoč pri tem je že ponudila
Skupnost slovenskih naravnih zdravi-
lišč, saj so njene članice izrazile načelno
pripravljenost za sodelovanje z bodo-
čim zdraviliščem in ponudile podporo
pri predstavitvenih dejavnostih izven
Slovenije.
fftBrotfflM JANJA INTIHAR
Rešilec je odpovedal
f zdravstvenem domu Šmarje pri Jelšah imajo eno
lino reševalno vozilo, pa še s tem so težave. Osem let
iremu vozilu mehaniki ne morejo več učinkovito poma-
li in dogodilo se je že, da je odpovedalo med nujno
žnjo.
Zato so med letošnje načrte v svetu javnega zavoda uvrstili
kup novega nujnega reševalnega vozila. V tem primeru
[avstveno ministrstvo ne zagotavlja dodatnega denarja, zato
idlaga šmarski javni zavod sofinanciranje vseh petih občin
donatorjev. Gre za več kot 11 milijonov tolarjev vredno
alo (skupaj s potrebno opremo), pri čemer bi zbralo 6,1
ijona pet občin, 2,8 milijona donatorji iz podjetij ter 2,5
ijona zdravstveni dom.
ia območju javnega zavoda s sedežem v Šmarju pri Jelšah
reč kot trideset tisoč ljudi.
BJ
Zvezdice po novem
i	žalcu je bil na pobudo Upravne enote Žalec, Oddelka za
spodarstvo, organiziran delovni posvet o kategorizaciji
stanitvenih objektov za ocenjevalce in upravne enote
iskega območja.
Weta se je udeležil državni sekretar za turizem in malo
Spodarstvo Tomaž Zaje, ki je poudaril težnjo naše države h
Wosti in odličnosti ne samo na področju turizma, ampak na
fh področjih. Korak h kakovosti v turistični ponudbi pa je
ii	kategorizacija nastanitvenih objektov, ki turistu jamči
rilev v obsegu in kvahteti, katero je naročil in plačal. Na
'Vetu je sodeloval svetovalec ministra Stane Bizjak, ki je z
fleženci vseh osmih upravnih enot celjske regije razčistil
'^strokovne dileme, ki so bile še ovira za začetek kategoriza-
e,
T. TAVČAR
Prazne zibelke
V dvanajstih letih se je v Celju rodilo 59 mrtvorojenih
otrok, 20 jih je umrlo na dan rojstva
Slovenija se uvršča med
države, v katerih beležimo
nizko maternalno umrlji-
vost. Zaradi zapletov pri no-
sečnosti in porodu je namreč
v dvanajstih letih v Sloveniji
umrlo 22 žensk, med njimi 5
s celjskega območja. Največ
jih je umrlo zaradi splavov
in zdravstvenih zapletov v
poporodnem obdobju,
V Celju se je v dvanajstih
letih rodilo 59 mrtvorojenih
otrok, 20 novorojenčkov je
umrlo na dan rojstva, 25 v
prvem tednu življenja, 14 v
dobi od enega tedna do prve-
ga meseca in 18 v dobi od
enega do dvanajstih mesecev.
V občinah Celje, Laško, Mo-
zirje, Slovenske Konjice,
Šentjur, Šmarje, Velenje in
Žalec se je od leta 1985 do
1996 (novejši podatki na za-
vodu za zdravstveno varstvo
še niso dosegljivi) rodilo 229
mrtvorojenih otrok, 98 pa jih
je umrlo prvi dan življenja.
Do prvega leta starosti je v
omenjenem obdobju umrlo
še 225 otrok. Med najpogo-
stejšimi vzroki smrti dojenč-
kov 50 bolezni in stanja, na-
stala v perinatalni dobi, še
zlasti prevladuje nedonoše-
nost, pogosto pa so vzrok
smrti tudi prirojene anomali-
je.
Nepojasnjenih smrti pri
dojenčkih je iz leta v leto
manj. Od leta 1992 deluje pri
Zavodu za zdravstveno vars-
tvo Celje posebna komisija za
spremljanje in zmanjševanje
umrljivosti dojenčkov v celj-
ski regiji. »Za vsakega umrle-
ga dojenčka skušamo dobiti
vso dokumentacijo, od po-
rodnega do obdukcijskega za-
pisnika, ki jo natančno prou-
čimo, skušamo ugotoviti
vzrok smrti in odgovoriti na
vprašanje, zakaj in kako je
otrok umrl. Le tako lahko
vemo, kaj storiti v bodoče, da
takih smrti ne bi bilo več,«
pravi dr. Alenka Kokalj iz
oddelka za socialno medici-
no pri Zavodu za zdravstveno
varstvo Celje. V Angliji, deni-
mo, namenijo perinatalni pa-
tologiji, s pomočjo katere
ugotavljajo natančen vzrok
smrti ploda ali novorojenč-
ka, precej več denarja kot pri
nas. Za obravnavo enega pri-
mera imajo na voljo 1000
funtov.
Kljub zdravstvenemu vars-
tvu, ki je našim nosečnicam
dokaj dostopno, včasih no-
sečnost in porod še vedno
pomenita tveganje. Zdravstve-
na prizadevanja na področju
varstva materinstva bi v pri-
mernem družbenem ozračju
morali še povečati in razisko-
vati dejavnike tveganja pri no-
sečnosti. Izvenmaternična no-
sečnost je le eden izmed pogo-
stejših možnih zapletov v no-
sečnosti. »Vsako leto zabeleži-
mo približno 50 primerov iz-
venmaternične nosečnosti, la-
ni jih je bilo 57,« je povedal
dr. Vladimir Weber, predstoj-
nik ginekološko-porodniške-
ga oddelka v celjski bolnišni-
ci. V zadnjih petih letih zaradi
izvenmaternične nosečnosti
ni umrla nobena ženska.
»Trudimo se za vsakega do-
jenčka, za vsako mater, a zi-
belke so vsak dan bolj praz-
ne,« je dejala dr. Alenka Ko-
kalj. V Celju se je leta 1990
rodil 501 otrok, v minulih
letih pa beležimo upadanje
števila rojstev. Tako se je lani v
Celju rodilo le 416 otrok, med
njimi enkrat trojčki in sedem
parov dvojčkov.
: KL
Prostovoljno delo
^druženje Slovenska fon-
je v sodelovanju z
"fnico zdravstvene nege
'^^nije pripravilo dvod-
seminar, ki je potekal
10. aprila v zdravilišču
'P^lšica. Namenjen je bil
tistim, za zdaj še red-
^ posameznikom, ki se
o s prostovoljnim
v zdravstvenih in so-
zavodih.
!^dsednica fondacije dr.
I^i Mikuš Kos je predavala o
^^Pevku prostovoljcev k iz-
kakovosti delovanja
ustanov, direktor
'^•^ega centra dr. Primož
) ^ in direktor Bolnišnice
jP^ica pa sta predstavila iz-
v svojih ustanovah.
Udeleženci seminarja so se
seznanili tudi s tovrstnim pro-
stovoljnim delom v Franciji,
predstavili pa so jim še nekaj
»dobrih praks« pri nas. Prosto-
voljci iz različnih krajev Slove-
nije so govorili o bogatih iz-
kušnjah pri svojem delu.
JI
Brezposelni v Velenju
Po podatkih Območne enote Velenje Republiškega zavo-
da za zaposlovanje je bilo v Velenju, ki ima približno 20
tisoč delovno aktivnih prebivalcev, februarja letos 2.637
brezposelnih oseb.
Največji delež brezposelnih ima 1. in II. stopnjo izobrazbe.
Med vsemi, ki so brez dela, je kar 52 odstotkov žensk, 47
odstotkov takih, ki so dolgotrajno brezposelni, in skoraj 37
odstotkov mlajših od 26 let. Zaradi stečajev je v Velenju ostalo
brez dela 10,3 odstotka delavcev. Februarja so delodajalci v
Velenju potrebovali 140 novih delavcev in pripravnikov.
Denarna nadomestila je med brezposelnimi prejemalo 800
delavcev, denarno pomoč pa 66.
KL
po svetu
Piše: DAMJAN KOŠEC,
POPtv
Sporazum po 30
letih nasilja
v Belfastu so se uspešno
končala skoraj 22 mesecev
dolga pogajanja o prihod-
nosti Severne Irske. Pred-
stavniki osmih katoliških
in protestantskih strank so
sklenili zgodovinski spo-
razum, ki naj bi končal tri
desetletja trajajoče nasilje,
ki je terjalo več kot 3000
življenj. Sporazum, dolg je
skoraj 70 strani, je pripra-
vil nekdanji ameriški sena-
tor George Mitchell, o nje-
govi usodi pa se bodo prebi-
valci Irske in Severne Irske
odločali 22. maja.
Najpomembnejša točka v
sporazumu je ustanovitev se-
vernoirske skupščine s 108
poslanci. Vodil jo bo izvršni
odbor, sestavljen iz 12 mini-
strov. Premier bo najbrž po-
stal vodja ulsterskih unioni-
stov David Trimble, njegov
namestnik pa socialdemo-
krat John Hume. Skupščina
bo imela zakonodajne pri-
stojnosti, njena glavna nalo-
ga pa bo ustanovitev sveta za
sodelovanje med severom
im jugom, v katerem bodo
predstavniki severnoirske
skupščine in ministri irske
vlade. Da je bilo sporazum
mogoče doseči, sta morala
popustiti tako Irska kot Veli-
ka Britanija. Dublin se je
obvezal, da bo spremenil
drugi in tretji člen ustave, ki
izražata ozemeljske težnje
po Severni Irski. Ustavo bo
spremenil tudi London, ki
bo vanjo vključil načelo, po
katerem se bodo ljudje na
Severnem Irskem lahko sami
in na demokratičen način
odločali o svoji prihodnosti.
Premalo glasov za
Kirijenica
v ruski dumi so glasova-
li o kandidatu za premiera
Sergeju Kirijenku. Kot je
bilo pričakovati, je 35-letni
nekdanji bankir dobil pre-
malo glasov. Zanj je glaso-
valo le 143 od 450 poslan-
cev. Za izvolitev pa bi Kiri-
jenko potreboval vsaj 226
glasov. Kljub neuspehu ga
je predsednik Jelcin še v
drugo predlagal za pred-
sednika vlade.
Če parlament nekega kan-
didata trikrat zavrne, lahko
predsednik države v skladu z
ustavo parlament razpusti in
razpiše nove, predčasne vo-
litve. Predvsem komunisti
so Jelcinovemu kandidatu
očitali, da je premlad, pre-
malo izkušen in preveč libe-
ralno usmerjen. Kot primer-
nejši kandidati, ki bi jih du-
ma lahko potrdila so se poja-
vili predsednik sveta federa-
cije Igor Strojev, moskovski
župan Jurij Lužkov in zača-
sni podpredsednik vlade Vla-
dimir Bulgak. Kirijenko je v
predstavitvenem govoru v
dumi dejal, da bo pri obliko-
vanju vlade poslušal le pred-
sednika Jelcina in nikogar
drugega. V isti sapi se je
zavzel za oblikovanje vlade
politično neodvisnih stro-
kovnjakov. Prejšnji vladi je
očital nerealen proračun,
podcenjen državni dolg, pre-
majhno uravnoteženost med
dejavnostmi države in raz-
položljivimi viri ter neuspe-
lo fiskalno reformo. Hvalil
pa je vladin boj proti inflaci-
ji in pri zagotovitvi stabilno-
sti rublja ter ustanovitvi za-
sebnega sektorja.
Se bo Karadžic
predal?
Francoski časnik Le
Monde je zapisal, da naj bi
se bil najbolj iskani vojni
zločinec bosanske vojne Ra-
dovan Karadžič pripravljen
predati haaškemu sodišču
za vojne zločine. Karadžid
naj bi se od lanskega novem-
bra skrival nekje v tujini,
najverjetneje v Belorusiji, in
naj bi se s pomočjo svojih
dveh ameriških odvetnikov
s sodiščem pogajal o predaji.
Karadžičeva žena je pisanje
Le Monde o predaji ostro zavr-
nila. Predstavnik ameriškega
State Departmenta pa je zani-
kal, da je Karadžič v Belorusi-
ji. Spet neki neimenovani vi-
soki ameriški predstavnik pa
trdi, da je zločinec še vedno na
Palah. Tega mnenja so najver-
jetneje tudi v Sforju, ki se je
pred dnevi odločil za nena-
vadno razmeščanje Natovih
sil v neposredni bližini Kara-
džičeve hiše. Šlo naj bi za
zgolj rutinsko vajo, čeprav je
vse skupaj bolj izgledalo kot
psihološko ustrahovanje »psi-
hiatra s Pal«. Je pa Sfor te dni
aretiral dva bosanska Srba,
tako da je v rokah haaškega
sodišča zdaj 26 od 79 obto-
ženih vojnih zločincev.
Na romanju umrlo
118 ljudi
Tudi letošnje romanje
muslimanskih vernikov v
Savdski Arabiji se je konča-
lo tragično, tako kot že sko-
raj vsa leta doslej. Zadnji
dan hadža so se verniki, bilo
jih je dobra dva milijona,
udeležili simboličnega obre-
da kamenjanja hudiča v Me-
ni, nedaleč od Meke.
Na mostu, od koder je
obred potekal, se je zbrala
velika množica ljudi. Več os-
tarelih in obolehh je najver-
jetneje zaradi izčrpanosti in
hude vročine omahnilo. Na-
stala je splošna panika in še
preden so onemogle uspeli
umakniti, so jih panične mno-
žice dobesedno pomendrale.
Podobna nesreča se je leta 94
zgodila na istem mestu; takrat
je umrlo 270 ljudi. Organiza-
torji so se na hadž letos bolje
pripravili, saj so se s postavi-
tvijo več tisoč šotorov iz nev-
netljivega materiala hoteli
izogniti nesreči, podobni lan-
ski. Takrat je namreč umrlo
343 ljudi, ko je zaradi upora-
be plinskih kuhalnikov (letos
so bili prepovedani) izbruh-
nil požar, ki je zajel več kot
70 tisoč šotorov.
□
dogodki
Boste živeli v novi občini?
Odločitev bo padla v nedeljo, o novih občinah pa bodo odločali ljudje, ki bodo šli na volišča
Širom Slovenije bodo v
nedeljo, 19. aprila, na 52
referendumskih območjih
odprta volišča, na njih pa
bodo ljudje na poizvedoval-
nem referendumu odločali
o ustanavljanju novih ob-
čin ter razdelitvi oziroma
preoblikovanju dosedanjih
občin.
Na Celjskem bodo na voliš-
ča odšli ljudje v zdajšnji obči-
ni Žalec, na Dobrni v vojniški
občini, v Bistrici ob Sotli v
občini Podčetrtek, v Solčavi
(občina Luče), ter krajani
Obrežja, ki se želijo izločiti iz
občine Laško in priključiti Ra-
dečam, zato bodo svoje sta-
lišče o priključitvi morali po-
vedati tudi Radečani.
O samem poizvedovalnem
referendumu je bilo že veliko
zapisanega, zato tokrat le še
to, da imajo ljudje, ki bodo v
nedeljo izven kraja svojega
stalnega bivališča, možnost
predčasnega glasovanja. Vsi,
ki se torej v nedeljo ne bodo
mogli udeležiti referenduma,
lahko predčasno glasujejo na
posebnem volišču na sedežu
volilne komisije posamezne-
ga referendumskega območ-
ja že danes, v četrtek, med 9.
in 17. uro. Volilna udeležba
na referendumu pa je po-
membna zato, da bodo re-
zultati dejansko odraz volje
ljudi. Kajti tisti, ki bodo ostali
doma, ne bodo odločali o
ničemer! Niti o tem, ali si
želijo svoje občine, niti o
tem, ali so zadovoljni z ob-
stoječo! Popoln bojkot refe-
renduma je mogoč le v pri-
meru, da na volišča ne pride
niti en sam volilni upraviče-
nec. Drugače pa se lahko
zgodi, da v imenu vseh kraja-
nov lahko odloči le peščica
(tudi zgolj 2 ali 3 volilni upra-
vičenci), ki bo prišla na voliš-
ča.
Vlada Jurijeve
zahteve ni
izpolnila
Ob državnozborski odloči-
tvi za razpis poizvedovalnega
referenduma so poslanci
podprli tudi pobudo Aurelia
Jurija (ZLSD), da Vlada Re-
publike Slovenije volivce na
zainteresiranih območjih na-
tančno seznani z vsem, kar
ustanavljanje novih občin pri-
naša s seboj. Do torka iz vlad-
nih prostorov teh informacij
ni bilo, odgovorni pa pojas-
njujejo, da je Zakon o spre-
membi zakona o financiranju
občin še v parlamentarni
proceduri in so natančni izra-
čuni zaradi tega nemogoči.
Poslanec Juri je zaradi tega
seveda razočaran, vseeno pa
poudarja, da bi morali ljudje
dobiti v roke podatke o obse-
gu financ v obstoječih občinah
in v tistih, ki naj bi na novo
nastale, vlada pa bi jih morala
še posebej opozoriti na posle-
dice, ki jih bo najavljena spre-
memba zakona o financiranju
občin imela na razvojne
zmogljivosti finančno in eko-
nomsko bolj šibkih, od držav-
ne pomoči bolj odvisnih občin,
i	1 IVANA STAMEJČIČ
In kdaj bodo, če bodo, zaživele nove občine? Glede na
proceduro bi bil lahko zakon sprejet septembra, tako da bi
lovili roke za izvedbo lokalnih volitev tudi v novih občinah.
Resnično zaživele pa bi šele s konstituiranjem občinskih
svetov, nekje okrog novega leta. Na denar, vsaj s strani
države, tudi lahko računajo šele leta 1999, saj letos, razen
denarja za izvedbo referenduma, v proračunu ni niti tolarja
zagonskega denarja za nove občine.
Tabor na bojkotv
Taborčani hočejo lastno občino ali ostati v občini Žalec - Velika, toda revna občina
Vransko-Tabor
»če se siromaščina ženi,
se siromaščina naprej tol-
če.« S tem pregovorom so
želeli v Taboru povedati, za-
kaj bodo pozvali krajane k
bojkotu nedeljskega refe-
renduma za ustanovitev ob-
čine Vransko-Tabor.
Na novinarski konferenci,
ki so jo sklicali v torek, so
predstavniki krajevne skup-
nosti in političnih strank izra-
zili prepričanje, da bi bila bo-
doča občina Vransko-Tabor
revna, hkrati pa bodo z boj-
kotom protestirali proti sa-
movoljnim odločitvam držav-
nega zbora in določitvi refe-
rendumskega območja. V Ta-
boru želijo, to so pokazali
tudi trije zbori krajanov, ali
svojo lastno občino Tabor ali
pa ostati v skupni občini Ža-
lec. Že pred štirimi leti je bila
KS Tabor edina v žalski obči-
ni, kjer so se volivci opredelili
za lastno občino, pa je kljub
volji ljudi niso dobili.
»V skupni občini Žalec vidi-
mo neko socialno varnost,
medtem ko v predlagani obči-
ni ne vidimo razvoja,« je po-
vedala predsednica sveta KS
Tabor Vida Slakan. Z občino
Vransko-Tabor bi se od Žalca
»odcepila« ena tretjina ozem-
lja in desetina prebivalcev.
Slakanova je povedala, da
ljudje živijo ali na demograf-
sko ogroženih območjih ali
pa delajo v industriji in da je
kar precej ljudi na robu so-
cialne varnosti. V KS Vransko
je položaj podoben, zato bi
bili skupaj »velika, toda revna
občina,« je prepričana Slaka-
nova.
Hkrati so v Taboru ogorče-
ni zaradi odločitve občinske-
ga sveta Žalec in državnega
zbora, saj so določili referen-
dumsko območje mimo za-
kona o lokalni samoupravi,
saj ne izpolnjujejo vseh pogo-
jev. »Vemo, da je interes po
samostojni občini na Vran-
skem tako velik, da se naš
'ne' ne bi slišal. Hkrati Vran-
šanom niti ne oporekamo nji-
hove občine, če jo želijo, niti
jim ne nameravamo pokvariti
rezultata. Bojimo pa se, da bo
v državnem zboru itak odlo-
čala politika, ne pa argumen-
ti,« je menila Slakanova.
V	KS Vransko je približno
1900 volilnih upravičencev,
v KS Tabor pa približno
1200; v Taboru pa ob napo-
vedanem bojkotu pričakuje-
jo približno 10-odstotno
udeležbo na nedeljskem re-
ferendumu.
V	Taboru se nameravajo že
letos prijaviti na razpis mini-
strstva za projekt CRPOV, ki
bi ga izvajali na demografsko
ogroženih območjih v Mi-
klavžu pri Taboru, Črnem Vr-
hu in Lokah, kjer bi uvajali
kmetije odprtih vrat in pride-
lovali bio hrano - teh projek-
tov pa po prepričanju Tabor-
čanov na Vranskem ne bi mo-
gli izpeljati. V Taboru že 10 let
narašča število otrok, vpisa-
nih v prvi razred, po opravlje-
ni analizi žalske občine imajo
pozitivno mnenje ministrstva
za šolstvo za širitev šole in
vrtca in v Taboru so prepriča-
ni, da bi v žalski občini kmalu
prišli na vrsto za postavitev
šestletke, opravili so že nekaj
postopkov za pridobivanje
novih zazidalnih zemljišč... V
novi občini bi morali začeti
znova...
Zaradi vseh teh argumen-
tov so se v svetu KS in v
strankah odločili za bojkot
nedeljskega referenduma.
Krajani so verjetno že včeraj
prejeli okrožnico, v kateri jim
svetujejo bojkot, vendar pa
pobudniki končno odločitev
prepuščajo krajanom. »Ne
glede na naše mišljenje in ne
glede na referendum bo dr-
žavni zbor vzel v roke škarje
in platno in naredil občine,
ker je to volja nekaterih lju-
di,« so še povedali na novinar-
ski konferenci.
URŠKA SELIŠNIK
rekli so
FRANC SUŠNIK, predsed-
nik sveta KS Vransko: »Za
nas je temeljni problem v
tem, ali ima katera politična
opcija pravico odvračati ljudi
od odločanja. Je pa seveda
pravica Taborčanov, da se ne
udeležijo referenduma. Na
Vranskem jim zagotavljamo
enakopravnost v bodoči obči-
ni Vransko-Tabor, razmerje v
številu prebivalcev pa jim itak
zagotavlja suverenost v odlo-
čanju. Taborčanov nismo ni-
koli silili v skupno občino niti
nismo nasprotovali občini
Vransko-Tabor, trikrat smo se
v Taboru pogovarjali o bodo-
či občini, vendar ni bilo odzi-
va. Vsekakor se morajo nosil-
ci te opcije zavedati, da bodo
nosili posledice takšne odlo-
čitve. Sicer na področju KS
Vransko kaže, da bo nedelj-
ski referendum uspel, kar bo
naš argument, da bomo od
parlamentarne komisije za
lokalno samoupravo in dr-
žavnega zbora zahtevali vsaj
ustanovitev samostojne obči-
ne Vransko.«
na kratko
po drž|
Dobrodošli doJ
LJUBLJANA, 7. ap^
(Delo) - Center za pro,
cijo turizma bo v akcijf
brodošli doma posy
prepričati Slovence, naj'
tos raje letujejo doma;
so dolgi vikendi lahko tj
kratke počitnice. Akcija]
stala 25 milijonov tolarjj
Zdravniške
plače
ZEMONO, 8. aprila {[
lo) - Predstavniki vlade j
sindikata zdravnikov!
zobozdravnikov so se
govorili o načinu urestil
vanja sporazuma, ki je
podpisan pred dvema \i
ma. Na osnovi aneksaj
kolektivni pogodbi se l
do v naslednjih dveh
osnovne zdravniške plj
približale plačam sodi
kov, cena za to pa j
zdravstvena reforma, .
Siva knjiga
LJUBLJANA, 8. a|
(Delo) - Demokrati
stranka upokojencev,
predstavila t.i. sivo kn
pokojninskega sistema,
naj bi bila alternativa ti:
ni beli knjigi. V njej pre(
ga postopno povečanje]
nančne rezerve pokoji
skega zavarovanja, inj
prek državnega varčel
nja. Vir te rezerve je|
mnenju predstavnil;
stranke v premoženjuj
kojninskega sistema q
roma kapitalskega sk|
zavoda za pokojninsk^
invalidsko zavarovanje^
Zamenjave^
LJUBLJANA, 9. api
(Večer) - Vlada je na prt
log obrambnega minis
Alojza Krapeža za novt
načelnika generalšta
Slovenske vojske imen
vala polkovnika Izto
Podbregarja, za državne
sekretarja, odgovorne
za vojaške zadeve, pa p|
kovnika Bogdana Kopri
nikarja. Dosedanji nad!
nik generalštaba SV gei
ralpolkovnik Albin G
man naj bi postal genera
inšpektor Slovenske v(
ske. Na odstavitev Gutri
na se je takoj odzval Jan
Janša, ki meni, da zafl
njavi zmanjšujeta možj
sti Slovenije za vstop vi
to, v SKD pa Podbregaf
in Koprivnikarju očit?
šolanje na jugoslovans||
vojaških akademijah. ;
Izetbegovič V
Sloveniji i
LJUBLJANA, 9. aprj
(Delo) - Na dvodne<
uradni obisk v Slovenija,
prispel predsednik pf^^l
sedstva Bosne in Herceg
vine Alija Izetbegovii^- ^
stal se je s predsednil^^
države Milanom
nom m s predsednil^"
vlade Janezom Drno^
kom, pogovori pa so "
namenjeni seznanitvi ^
razmerami v BiH, uvel)J,
Ijanju daytonskih sP"'
zumov ter izmenjavi
lišč do sukcesije.
Župan z vodstvi celjskih KS
CELJE - Na pobudo svetnikov ZLSD Celje se bo celjski župan
Jože Zimšek v ponedeljek ali torek sestal s predsedniki svetov
in tajniki KS. Govorili bodo o novih mejah KS in mestnih četrti
v Mestni občini Celje. O predlaganih spremembah so v celj-
skem odboru stranke s predstavniki KS nazadnje govorili
minuli petek, ko so predstavniki KS znova poudarili, da
nasprotujejo poenostavljenemu spreminjanju obstoječih me-
ja. V ZLSD menijo, da so določene spremembe potrebne,
vendar jih je v celoti potrebno uskladiti z obstoječimi krajevni-
mi skupnostmi.	(IS)
O gorskem gozdu
LOGARSKA DOLINA - V organizaciji oddelka za gozdarstvo
in obnovljive gozdne vire biotehnične fakultete v Ljubljani so
bili 19. gozdarski študijski dnevi. Namenjeni so bili gorskemu
gozdu s poudarkom na predstavitvi najnovejših spoznanj o
gospodarjenju. Gradivo bodo objavili v zajetnem zborniku, v
razpravah pa je sodelovalo več kot 130 strokovnjakov. (ŽZ)
Temeljni kamen pred referendumom
REČICA OB SAVINJI - Podjetje Cimperman je že pričelo z
gradnjo popolne osnovne šole, ki naj bi bila nared za sprejem
učencev prihodnje leto. Temeljni kamen za novo šolo bodo
položili 9. maja, predvidoma konec junija pa bodo razpisali
referendum za uvedbo samoprispevka. Brez sofinanciranja
krajanov šole na Rečici verjetno ne bodo mogli zgraditi. (US)
Sredi maja ocenjevanje želodcev
REČICA OB SAVINJI - Krajevno turistično društvo se že
pripravlja na tradicionalno ocenjevanje zgornjesavinjskih že-
lodcev, ki ga bodo letos pripravili 16. maja. V TD pričakujejo
velik odziv med izdelovalci želodcev, saj rečiška akcija sodi
med najbolj kakovostna slovenska ocenjevanja.	(US)
Jeseni parkirišče v Logarski
LOGARSKA DOLINA - Leta 1987 je bila dolina zaščitena kot
krajinski park. Zato je potrebna omejitev izletniškega motorne-
ga prometa in ureditev prevoza z drugimi sredstvi. Idejni
projekt o gradnji parkirišča in ustreznih objektov pred vstopom
v dolino je že narejen, dela pa naj bi se začela še letos. (ŽZ)
Ocenjevanje športnih objektov
MOZIRJE - Po prvomajskih praznikih se bo v Zgornji
Savinjski, Zadrečki in tudi Šaleški dolini začelo ocenjevanje
urejenosti turističnih lokacij. Ker gre za leto športa v turizma,
bodo pod posebnim drobnogledom športne dvorane in drugi
tovrstni objekti.	(ŽZ)
GRS Slovenije na zboru
ŽALEC - V gasilskem domu bodo v soboto, 18. aprila, ob 9.30
pripravili zbor slovenskih gorskih reševalcev. Na zboru bodo
obravnavali dvoletno poročilo ter gradiva in vprašanja, ki so
bistvena za delo službe. Lani so gorski reševalci posredovali
201-krat (leto poprej 167-krat), v gorah se je ponesrečilo 222
oseb, 34 oseb pa je izgubilo življenje.	(US)
Prvi praznik občine Kozje
KOZJE - V Kozjem bodo v nedeljo, 19. aprila, praznovali prvi
občinski praznik mlade občine. Za svoj praznik se bodo
spominjali prve omembe Kozjega iz aprila leta 1016. Slavnost-
na seja občinskega sveta ter podelitev letošnjih občinskih
priznanj bo ob 10. uri. V OŠ Kozje bodo jutri predali namenu
računalniško učilnico, med spremljajočimi prireditvami pa so
pripravili tudi revijo kozjanskih pevskih zborov in ekološko
razstavo v šoli Lesično. Ob tej priložnosti bo izšla prva številka
Zmajevega glasu, ki ga bodo brezplačno prejela vsa gospo-
dinjstva v občini.	BJ
iTsnopič
dogodki
5
»ravna zmeda v korist velenjskim funkcionarjem?
11(1 dan so privreli podatki o nepravilnih izplačilih v velenjski občini - Število zaposlenih v občinski upravi se je v treh letih povečalo kar za 40
odstotkov
^.jdzorni odbor mestne
[,eine Velenje je pregledal
Jačila funkcionarjev in
jliižbencev občinske upra-
^(gr obelodanil podatke, ki
velenjski občini na po-
focju izplačevanja dohod-
ov razkrivajo številne ne-
j^vilnosti v minulih treh
4\i. Ugotovili so, da so za
iače od januarja 1995 do
ecenibra 1997 namenili
jjnianj 16 milijonov tolar-
,v preveč. Nepravilno so
avTiali pri plačevanju uspe-
ijosti, minulega in pogod-
^nega dela ter nadur.
V treh letih, ugotavlja po-
sebna delovna skupina nad-
zornega odbora, se je število
uslužbencev v občinski upra-
vi povečalo za 40 odstotkov
in ravno to je poglavitni vzrok
za visok, 51-odstotni porast
vsote, namenjene plačam, s
tem da pri obračunavanju
plač niso upoštevali zakon-
skih predpisov,, ki se nanašajo
na minulo delo, delovno us-
pešnost, nadure in druge po-
sebne dodatke. Tudi razpore-
ditev funkcionarjev in usluž-
bencev v občinski upravi ni
bila pravilna, saj so imeli gle-
de na zakon in državna meri-
la preveč poklicnih funkcio-
narjev. Slednje je posledica
neusklajenosti občinskih ak-
tov z zakoni. V Velenju je
namreč veljalo, da so lahko
poklicni funkcionarji župan,
sekretar sveta in predstojniki
uradov, v skladu z zakonom
pa bi smeli biti poklicni funk-
cionarji le trije, v velenjskem
primeru samo župan, saj po-
džupana in tajnika občine
sploh nimajo. V občinski
upravi je bilo leta 1995 zapo-
slenih 47 uslužbencev, med
njimi 7 funkcionarjev; lani je
bilo zaposlenih že 66 usluž-
bencev, med njimi 6 funkcio-
narjev. Nadzorni odbor je
ugotovil tudi nepravilnosti pri
izplačilih nepoklicnim funk-
cionarjem, mednje sodi pred-
sednik velenjskega sveta Dra-
gan Martinšek, sicer zaposlen
v Mladinskem servisu Vele-
nje. V treh letih je občina za
delo predsednika namenila
več kot tri milijone tolarjev,
ob tem pa je njegovemu delo-
dajalcu v istem obdobju mo-
rala povrniti še malo več kot
šest milijonov tolarjev nado-
mestila za izgubljeni zaslu-
žek. Nadzorni odbor teh iz-
plačil ni mogel označiti za po-
vsem upravičena, saj ni na-
tančnih evidenc o opravlje-
nem delu in času, porablje-
nem za opravljanje predsed-
niške funkcije.
Vzroke za nepravilna izpla-
čila je nadzorni odbor pripisal
predvsem pravni neurejeno-
sti na področju obračunava-
nja plač in vseh drugih izpla-
čil. Velenjski župan Srečko
Meh je očitke že pisno zavrnil
in dodal svoja pojasnila, pri
tem pa poudaril, da lahko do-
kažejo, da so v treh letih ved-
no iskali verodostojne rešitve
pri izplačevanju dohodkov in
zaposlovanju. Po Mehovih tr-
ditvah so dohodke izplačevali
optimalno. Na področju za-
poslovanja pa se po njego-
vem mnenju odpira tudi us-
tavno vprašanje avtonomno-
sti in smiselnosti lokalne
skupnosti, če ne sme zaposliti
uslužbencev, za katere preso-
di, da jih potrebuje.
Mestni svet Velenje, ki je v
torek zasedal polnih osem ur,
vroče teme ni obravnaval, ker
na seji ni bilo članov nadzor-
nega odbora.
- - ^ KSENIJA LEKIČ
Poti do zdravnika in zdravja
Poštarji bodo te dni v vsa
ospodinjstva na Celjskem
rinesli knjižico z naslovom
Wi do zdravnika in zdravja,
i jo je v sodelovanju s stro-
ovnimi delavci v zdravstvu
n zdravstvenem zavarova-
ju ter ob finančni pomoči
avoda za zdravstveno zava-
ovanje Slovenije in mini-
Irstva za zdravstvo izdalo
djsko podjetje Fit media.
V publikaciji, ki je prva te
ste v Sloveniji, so zavaro-
®cem podrobneje predstav-
fee informacije, ki jih potre-
ujepri uveljavljanju pravic iz
dravstvenega varstva.
Knjižica pojasnjuje v prvem
ielu sistem zdravstvenega
arstva in zdravstvenega za-
^rovanja, ki je v zadnjih letih
ioživel številne spremembe
»ga zato marsikdo ne pozna
3b dobro, kot bi ga moral, če
'fli v celoti uveljaviti svoje
Savice oziroma prisiliti izva-
bite h kakovostni storitvi. V
Mdaljevanju je pojasnjen na-
■in izbire in zamenjave oseb-
"^ga zdravnika in zobozdrav-
nika, kam se je treba obrniti,
kadar potrebujemo nujno me-
dicinsko pomoč, urgentno
službo ali nego in zdravstveno
pomoč na domu, v knjižici pa
je podrobneje predstavljeno
tudi zdravljenje na sekundarni
ravni, to je v specialističnih
ambulantah, bolnišnicah in v
zdraviliščih. Zapisan je posto-
pek, kako lahko pridemo na
pregled k specialistu in kakšne
pristojnosti ima takšen zdrav-
nik, objavljeni sta tudi tabeli z
delovnim časom in čakalnimi
dobami specialističnih ambu-
lant v celjski bolnišnici ter s
cenami storitev v samoplač-
niških ambulantah. Zavaro-
vancem je tudi pojasnjeno,
kdo predpisuje zdravila, zakaj
so recepti različne barve in za
katera zdravila je potrebno
doplačilo, oziroma jih je treba
plačati v celoti, podrobneje pa
so predstavljene tudi pravice
do tehničnih pripomočkov.
Posebna vrednost tega
zdravstvenega vodnika, ki naj
bi po mnenju nekaterih čla-
nov uredniškega odbora po-
vrnil nekoliko omajano zau-
panje v zdravstvene delavce.
so zagotovo tudi kazalci o
zdravstvenem stanju na na-
šem območju v primerjavi s
slovenskimi kazalci, pred-
stavljena pa je tudi zdravstve-
na kartica, ki naj bi jo na
Celjskem dobili v drugi polo-
vici tega leta. Če bodo izkuš-
nje s priročnikom, ki je izšel v
nakladi 58 tisoč izvodov,
stroški projekta pa so znašali
nekaj čez 8 milijonov tolarjev,
dobri, bosta zavod za zdravs-
tveno varstvo in ministrstvo
za zdravstvo podobne publi-
kacije izdala tudi v drugih slo-
venskih regijah.
1 JANJA INTIHAR
V vodniku Poti do zdrav-
nika in zdravja so naslovi
bolnišnic ter zdravstvenih
domov in postaj v celjski re-
giji, objavljeni so delovni ča-
si lekarn, zapisani pa so tudi
naslovi in ponudba okoliš-
kih zdravilišč ter zasebnih
zdravnikov in zobozdravni-
kov. Na posebnih straneh so
predstavljene nekatere po-
sebnosti in časi obiskov v
Splošni bolnišnici Celje.
O komunalni preteklosti
Občinski svet Rogatca v četrtek ni potrdil lanskega za-
ključnega računa ter letošnjega plana javnega podjetja
OKP.
Kot je omenjeno v poročilu je komunala lani sicer poslovala
pozitivno, svetniki pa menijo, da bi se morala bolj posvetiti
zmanjševanju stroškov poslovanja. V zvezi z OKP so svetniki
tokrat posebno točko namenih poročilu o naložbah v magi-
stralni vodovod, čistilno napravo Rogaška Slatina, kolektor
Rogatec-Rogaška Slatina in odlagališče v Tuncovca Anton
Krivec, ki je predsednik posebne občinske komisije v Rogaški
Slatini ter nadzornega odbora OKP, je omenjal posamezne
pomanjkljivosti pri nekaterih investicijah. Rogaški svetniki so
med dolgotrajno razpravo posumili v nenamensko trošenje
denarja v času skupne šmarske občine.	BJ
Pomagajmo!
v kar najširšo akcijo zbiranja denarja in druge pomoči za
prizadete ob potresu v Posočju se je nemudoma vključil Rdeči
križ Slovenije. Denarne prispevke je mogoče nakazati na
Žiro račun št. 50100-678-51579 pod šifro 4009
in s pripisom »za Tolminsko«.
RK Slovenije naproša vse, ki želijo darovati gradbeni mate-
rial oziroma material za obnovo poškodovanih domov, da se
oglasijo na Rdeči križ Slovenije, Ljubljana.
V akcijo pomoči pa se je vključila tudi slovenska Karitas, ki
je objavila svojo številko žiro računa, ki se glasi:
50100-620-13305 1140116-623903
in s pripisom »Potres«. Prispevke je mogoče darovati tudi
osebno v vseh pisarnah Karitas.
Temeljni kamen za praznik
^^ sedanjem parkirišču Glazija ob Ljubljanski cesti v Celju bodo kmalu začeli graditi
garažno hišo v mestu ob Savinji.
^.^'■sdnja poslovno garažnega objekta je za Celje velikega pomena, zato sta župan Mestne
"cine Celje Jože Zirašek in direktor Banke Celje Niko Kač (na sliki) temeljni kamen za
5 ^^žno hišo položila prav na občinski praznik, v soboto, 11. aprila. Garažno hišo bo gradila
.^^ba Posest, s katero Mestna občina Celje sklepa pogodbo za obdobni odkup 394 parkirnih
"^st.	IS, Foto: GK
po državi
Za ceste in
občine
UUBUANA, 9. aprila
(Večer) - V državno blagaj-
no se bo letos nateklo za
841,2 milijarde tolarjev pri-
hodkov, odteklo pa za 870
milijarde tolarjev odhod-
kov. V primerjavi s prvot-
no oblikovanim predlo-
gom je sprejeti proračun
večji za 26,3 milijarde tolar-
jev. Med prednostnimi iz-
datki države so tudi letos
gradnja avtocest in trans-
ferji občinam, največ de-
narja, kar 232,5 milijarde
tolarjev, pa se bo porabilo
za plače, prispevke delo-
dajalcev in druge prejem-
ke.
Digitel se
predstavlja
UUBUANA, 10. aprila
(Večer) - Kandidat za izva-
jalca mobilne telefonije
GSM Digitel je napovedal,
da bo v primeru, če dobi
koncesijo, že v treh mese-
cih postavil prvo fazo svo-
jega omrežja, po enem letu
pa bi omrežje pokrivalo 97
odstotkov prebivalstva. Za
postavitev omrežja in raz-
voj storitev namerava v pr-
vih dveh letih vložiti 50 mi-
lijonov dolarjev, za plačilo
koncesije pa je državi po-
nudil 20 milijonov dolarjev.
Potres
POSOČJE, 12., 13., 14.
aprila (STA) - Ob 12.57 je
območje zgornjega Posočja
prizadel eden najmočnejših
potresnih sunkov na Slo-
venskem v zadnjih petde-
setih letih. Žarišče potresa
je bilo med Bovcem in Ko-
baridom, čutili pa so ga pre-
bivalci celotne Slovenije ter
v delih Italije in Avstrije.
Potres je imel moč sedme,
ponekod tudi osme stopnje
po evropski potresni lestvi-
ci. Po doslej znanih podat-
kih je med potresom zaradi
srčne kapi umrla ena ose-
ba, natančne ocene gmotne
škode, ki je zelo velika, pa
še ni. Posebne komisije so
si že ogledale prizadeto ob-
močje in po še nepopolnih
podatkih je v zgornjem Po-
sočju začasno ali trajno os-
talo brez strehe nad glavo
700 ljudi. V Bovcu je poško-
dovanih 370 objektov, od
tega jih je 77 neuporabnih,
v Tolminu je poškodovanih
32 objektov, na območju
Kobarida pa je največ ško-
de v gorskih vaseh, kjer bo
treba porušiti 22 hiš. Po-
moč prizadetim prihaja iz
vse Slovenije. V torek se je
na izredni, seji sestala tudi
republiška vlada in raz-
pravljala o možnostih za
odpravo posledic potresa.
Koordinacijo bo prevzelo
ministrstvo za okolje in
prostor. Vlada je sklenila,
da bo iz rezerv za prvo
najnujnejšo pomoč name-
nila 70 milijonov tolarjev.
Seizmografi državne mreže
potresnih opazovalnic so
po nedeljskem potresnem
sunku zabeležili še sto po-
potresnih sunkov, na ob-
močju zgornjega Posočja
pa kar dvesto.
□
gospodarstvo
Zontav
Alposu
Iz tovarne AIpos je priš-
la novica o prodaji njiho-
vega hotela Alpos, pri če-
mer o znesku ne želijo
govoriti.
Kupec stavbe ter premič-
nin je podjetnik Marjan
Žonta iz Lipovca pri Škofji
vasi, tako kot se je ugibalo
že nekaj časa. V Alposu
pravijo, da bo hotel še na-
prej služil za gostinsko-ho-
telsko dejavnost. Podpisali
so že tudi dolgoročno po-
godbo za pripravljanje ma-
lic za zaposlene v tovarni
Alpos.
Po pogodbi med gene-
ralnim direktorjem Mirja-
nom Bevcem ter Žonto naj
bi slednji prevzel 18 zapo-
slenih, 5 pa jih bo moralo v
Alpos. Šentjurski hotel bo-
do novemu lastniku preda-
li prihodnji mesec. BJ
Za gospodarsko
promocijo
v Savinjsko-šaleški območ-
ni zbornici so pretekli teden
pripravili posvet o programu
gospodarske promocije Slove-
nije v letošnjem letu, s poseb-
nim poudarkom na promocij-
skih aktivnostih Gospodarske
zbornice Slovenije. Na posve-
tu v Velenju, ki ga je vodil mag.
Vinko Zupančič, vodja oddel-
ka za gospodarsko promocijo
pri GZS, so spregovorili tudi o
promocijskih aktivnostih za
savinjsko in šaleško gospo-
darstvo.	US
Gospodarstvo celjske
regije se je očistilo
Poleg likvidnostnih težav, povečevanja brezposelnosti in šibke naložbene dejavnosti, vendarle nekaj pozitivnih
premikov - Povprečne plače v občini Laško daleč nad regijskim povprečjem
Zbirni statistični podatki
iz bilance stanja in bilance
uspeha gospodarskih družb
v petnajstih občinah celjske
regije za leto 1997, ki so jih v
torek predstavili na celjski
podružnici Agencije RS za
plačilni promet, kažejo, da
se kljub nekaterim še vedno
neugodnim trendom poslo-
vanje družb vendarle neko-
liko izboljšuje. Podjetja so
realno povečala obseg po-
slovanja in okrepila svojo iz-
vozno usmerjenost, realno
se je povečal tudi obseg bru-
to dodane vrednosti.
....:..... Z2
še vedno so največji prob-
lem regijskega gospodarstva
likvidnostne težave. V letu
1997 je imelo v povprečju
vsak mesec blokiran žiro ra-
čun 685 gospodarskih družb
in drugih pravnih oseb. Pov-
prečni znesek neporavnanih
obveznosti je lani znašal 9,
226 milijarde tolarjev, kar je
za petino več od povprečja v
letu 1996. Težave pri poravna-
vanju obveznosti se nadalju-
jejo tudi letos, saj je na primer
v marcu imelo blokiran žiro
račun 735 podjetij, povprečne
neporavnane obveznosti pa
so se zelo približale desetim
milijardam tolarjev. V blokira-
nih podjetjih je bilo zaposle-
nih 4625 delavcev, od tega
največ v Rogaški Slatini. Te-
žišče likvidnostnih težav se je
premaknilo izrazito v zasebni
sektor, saj znaša njihov delež
v vseh blokacijah preko 54
odstotkov.
Podjetja so na ravni regije
lansko poslovno leto že os-
mič zapored zaključila z izgu-
bo, ki je znašala nekaj več kot
2,7 milijarde tolarjev, vendar
so prvič po letu 1991 ustvarila
večji obseg prihodkov iz po-
slovanja kot so imele stroš-
kov. Pri tem je razveseljivo,
da so pozitivno poslovale
predelovalne dejavnosti, ki se
štejejo kot nekakšna nasled-
nica nekdanje industrije, če-
prav je res, da je prav na tem
področju bilo v preteklosti
največ stečajev. Najvišja izgu-
ba, znašala je preko 2,2 mili-
jarde tolarjev, je bila na po-
dročju oskrbe z elektriko, sle-
dita pa ji poslovne dejavnosti
in zdravstvo. Po podatkih za
posamezne občine so imeli
najvišjo izgubo v Celju, kjer je
znašala 2,771 milijarde tolar-
jev, med izgubarji pa so še
gospodarstva občin Štore, Ra-
deče, Slovenske Konjice,
Šentjur, Kozje in Rogaška Sla-
tina. Na seznamu izgubarjev
ni več občine Žalec, gospo-
darstvo občine Laško pa je,
tako kot že prejšnja leta, zo-
pet imelo najvišji pozitivni ne-
to finančni efekt poslovanja.
Glede na ustvarjene finanč-
ne rezultate se je lani v pri-
merjavi z letom 1996 položaj
izvoznikov bistveno izboljšal.
Ustvarili so 70,8 odstotka vse-
ga prihodka, 68,5 odstotka či-
stega dobička in 46 odstotkov
izgub. Podjetja, ki so usmer-
jena le na domači trg, so ime-
la manjšo dinamiko gospo-
darske rasti, poslovanje pa so
zaključila nekoliko bolje kot
leta 1996, vendar še vedno z
izgubo.
V celjski podružnici agenci-
je za plačilni promet menijo.
da se je večji del gospodars-
tva na Celjskem že »očistil«,
in da bodo stečaji, kolikor jih
še bo, prizadeli predvsem
manjše družbe. Če se bo di-
namika rasti tistih podjetij, ki
so že lani dobro delala, nada-
ljevala tudi letos, si lahko ob
koncu tega leta obetamo še
več in še večje premike na
bolje.
wmmmmmm janja intihar
Povprečna mesečna bruto
plača na območju regije je
lani znašala 117.347 tolarjev,
kar je za devet odstotkov pod
republiškim povprečjem.
Slovensko povprečje so pre-
segli le v občini Laško, in to
kar za 29 odstotkov, najbolj
pa so se mu približali v obči-
ni Celje, kjer so bile pov-
prečne plače za odstotek
nižje od povprečnih reptib-
liških. V vseh preostalih ob-
činah niso dosegli niti regij-
skega povprečja, najnižja
raven je bila v občini Štore,
kjer so zaostajali kar za do-
brih 30 odstotkov.
Prve dividende za Juteksove
delničarje
Delničarji žalskega podjetja Juteks so sklenili, da bodo
slabo polovico lanskega čistega dobička, ki znaša 459
milijonov tolarjev, namenili za dividende.
Izplačane bodo konec tega meseca, znašale pa bodo 400
tolarjev bruto na delnico. Juteks je lani ustvaril za 3,5
milijarde tolarjev celotnega prihodka, kar je za 34 odstot-
kov več kot leta 1996. Prihodek od prodaje se je povečal za
35 odstotkov, pri čemer je bila količinska prodaja večja za
30 odstotkov, vrednostna pa za 36 odstotkov. Vodstvo
podjetja se pripravlja na novo naložbo, vredno 3,8 miUjarde
tolarjev, ki jo bodo izpeljali v štirih do šestih letih. JI
O aiternaliviiili virili energije
V petek, 17., in v soboto, 18. aprila, bo v hotelu Term Zreče
četrto posvetovanje Slovenskega društva hladilne in klima-
tizacijske tehnike.
Posvet bodo pričeli z okroglo mizo Toplotne črpalke, ener-
gijsko varčne in okolju prijazne naprave, ki jo v petek ob 10.
uri pripravlja podjetje Termotehnika iz Orle vasi. Na okrogli
mizi bodo spregovorili o ekonomski upravičenosti uporabe
toplotnih črpalk, prav tako pa tudi drugih sistemov in naprav
za izrabo alternativnih virov energije ter o stimulacijskih
ukrepih za njihovo uporabo v Evropski skupnosti in pri nas.
Petkov popoldanski posvet bo začel Jan Bouma, direktor
Mednarodnega centra za toplotne črpalke iz Nizozemske, nato
pa se bodo v dveh dneh zvrstila predavanja 19 priznanih
strokovnjakov iz Slovenije in tujine. V Zrečah bo tudi občni zbor
Slovenskega društva hladilne in klimatizacijske tehnike. M.L.
Povpraševali je večje od ponudbe
Vloge, ki so prispele na
enaindvajseti razpis Stano-
vanjskega sklada RS, so po-
novno pokazale, kako velik
razkorak je med potrebami
po stanovanjih, namenjenih
oddajanju pod neprofitnimi
pogoji, in možnostmi repub-
liškega sklada.
Tokratni razpis v višini dveh
milijard tolarjev je namenjen
prenovi, rekonstrukciji, naku-
pu ali gradnji neprofitnih na-
jemnih stanovanj, nanj pa so
se lahko prijavile neprofitne
stanovanjske organizacije,
vpisane v ustrezen register pri
ministrstvu za okolje in pro-
stor. V tem letu je predvidena
poraba ene milijarde tolarjev,
preostanek pa v letu 1999.
Prispele vloge so krepko pre-
segle razpisana vsoto, saj je
devetnajst neprofitnih stano-
vanjskih organizacij zaprosilo
za več kot tri in pol milijarde
tolarjev, s katerimi naj bi fi-
nancirale izgradnjo 767 nepro-
fitnih najemnih stanovanj s
skupaj več kot 53 tisoč kva-
dratnih metrov stanovanjskih
površin. Za največ denarja je
zaprosil stanovanjski sklad
ljubljanskih občin, sledita mu
Koper in Maribor, med prosilci
pa je tudi vrsta manjših krajev.
Odbor za gradbeno tehnič-
ne zadeve pri Stanovanjskem
skladu Rs bo o vlogah odločal
naslednji mesec.	JI
Sporazum o odplačilu dolga
Direktor Steklarne Rogaš-
ka Davorin Škrinjarič in di-
rektor Slovenske razvojne
družbe Bogdan Topič sta
podpisala dogovor o odpla-
čilu 5,7 milijona mark, ki jih
steklarna dolguje SRD.
Steklarna bo imela dveletni
moratorij na odplačilo glavni-
ce, obrestna mera bo znašala
D+7 odstotkov, ob pravoča-
snem odplačilu pa bo dobila
še 1,1 milijona mark popusta.
Ker je po mnenju direktorja
Škrinjariča obrestna mera
previsoka, bo podjetje skuša-
lo pridobiti ugodnejše tuje
posojilo in pravočasno odpla-
čati svoj dolg razvojni družbi.
Rogaška je lani ustvarila 293
milijonov tolarjev dobička, ki
ga bodo, če bo tako"*T3dločila
tudi skupščina delničarjev, v
celoti namenili za pokrivanje
izgube iz preteklih let. JI
baromet|
Drugo soglasja
za Elelctro Celj^
Podjetje Elektro iz Ceiji
se že lahko vpiše v sodjj
register, saj je pred kr^j
kim dobilo še drugo
glas je Agencije za pj^
strukturiranje in privatl^j
cijo. Največji, 93,49-odstoi
ni delež osnovnega kapit^
la, katerega vrednost zn^
ša 24,19 milijarde tolarje^
pripada državi, odškoj
ninski sklad ima 0,65 oj
stotka, kapitalski skl^
0,75 odstotka, Slovensl^j
razvojna družba pa je las),
nik 4,82 odstotka osnovn«
ga kapitala. Zaposleni m
jo v rokah O, 34 odstotW
osnovnega kapitala. ]
Letos 4 milijone'
ton lignita
Drugo soglasje k progri
mu lastninskega preobll
kovanja je dobil tudi Prej
mogovnik Velenje. VeČij
ski, 89-odstotni lastnik ji
država, delavci imajo v m
kah le tri odstotke delniJ
Vodstvo premogovnika jI
pred kratkim v soglasju]
ministrstvom za gospJ
darstvo potrdilo načn
proizvodnje za letos in ki
izhodiščno količino odkoj
pa določilo štiri milijo^
ton lignita. Pri tem račun^
jo, da bodo že prihodnj
mesec glede na večjo prot
zvodnjo v šoštanjski tet
moelektrarni povečali ni
črt še za sto tisoč ton.
Posojilo za
počitnice
v Volksbank-Ljudski
banki so s 1. aprilom uvedli
posebno posojilo za plafi
lo počitniških aranžmajev.
Obrestna mera je enotna
za komitente in nekomi-
tente in znaša T0M+5,S
odstotka za dobo odplače
vanja do šest mesecev in
TOM+6 odstotkov za dobo
odplačevanja od 6 do H
mesecev. Posojilo je lahko
gotovinsko ali namensko
na podlagi predračuna, po-
nudba banke pa velja do !•
septembra 1988 in je zato
primerna zlasti za tiste, ki
se že sedaj odločajo, kako
bodo preživeli počitnice.
Pri NLB nižji
stroški
Nova Ljubljanska bank^
je za čas od prvega do zad-
njega dne aprila znižal^
stroške odobritve, zavaro-
vanja in vodenja posojil^'
Višina stroškov odobritvi
posojila, ki je odvisna o«
načina plačevanja mesef'
ne obveznosti in od P"'
slovnega sodelovanja ^
banko, je v aprilu dodatn"
znižana še za 1.000 tolar-
jev, stroški zavarovanja
se lahko dodatno znižajo J
primeru, če posojilojernal"'
ci k vlogi za odobrite^
predložijo predračun ali i^.
plačani račun, ki ni starejši
od 30 dni. Če je posojili^
zavarovano z dvema
koma, stroški zavarovan)'^
odpadejo, NLB pa ne zaj^^
čunava tudi stroškov vo^^j
nja posojila.
csnopič
aktualno
□
Konec korupcije
v zdravstvu?
Zdravniki si bodo denar za višje plače morali prislužiti sami - Nova pravila igre v korist bolnikov - Samoplačniške
ambulante so bile izvor korupcije
predstavniki ministrstva za
dravstvo, zdravniških zdru-
pnj, zavoda za zdravstveno
jvarovanje in direktorji de-
Ptih regijskih bolnišnic naj bi
jjraj v Ljubljani uradno pod-
^i dogovor, ki bo po eni
rani prinesel zvišanje zdrav-
iških plač, po drugi pa celo
Rito ukrepov, s katerimi bo
(\edena zdravstvena reforma
Sloveniji. Plače zdravnikov
p bodo postopoma do 1. ja-
uarja leta 2000 izenačile s
rfniškimi, vendar le pod po-
jjem, če bodo tudi zdravniki
ipolnili dano besedo, to je, da
e bodo držali novih pravil
;re oziroma, da bodo bolje
rganizirali svoje delo.
Kratkoročnih ukrepov je
lem in skorajda vsi so že
i(!eli veljati, vendar njihovih
isledic za sedaj še ni čutiti,
len izmed njih je pričel ve-
to že ]. aprila, določa pa, da
Wito poslej v javnem zdravs-
111 delujejo le tiste samoplač-
Kke ambulante, ki izpolnju-
je dva pogoja; da nimajo
laljših čakalnih dob od dogo-
orjenih in da v celoti izpol-
ijujejo program za opravlja-
ije zdravstvene dejavnosti.
Najgrža korupcija
v zdravstvu
Samoplačniške ambulante so
iile uvedene pred petimi leti z
namenom, da bi se z njihovo
pomočjo skrajšale dolge čakal-
ne dobe pri posameznih
zdravstvenih dejavnostih. Žal se
je pokazalo, da tovrstne ambu-
lante niso izpolnile pričakova-
nja, celo nasprotno, čakalne do-
be so se še podaljšale. Zato so,
je ugotovilo ministrstvo za
zdravstvo, postale ovira javni
zdravstveni službi. Marsikateri
bolnik, ki je bil na pregledu v
samoplačniški ambulanti, je na-
mreč preskočil čakalne vrste in
se vrinil na seznam za operaci-
je, izkušnje mnogih pa so govo-
rile, da skorajda ni več mogoče
priti v redno ambulanto, če se
prej ne oglasiš v samoplačniški.
Poleg tega v ministrstvu tudi
menijo, da se je z izsiljevanjem
bolnikov za pregledovanje v sa-
moplačniških ambulantah do-
gajala najgrša korupcija v slo-
venskem zdravstvu, saj so se
bolniki, ki v dopoldanskem ča-
su niso mogli priti na vrsto za
pregled pri zdravniku, lahko
brez težav naročili pri istem
zdra\Tiiku še isto popoldne ali
pa kakšen dan kasneje.
Čeprav uredba ministrstva
za zdravstvo o odpravi zlasti
tistih samoplačniških ambu-
lant, ki naj bi bile vir raznih
korupcijskih postopkov, velja
že dobro polovico meseca, je
doslej za soglasje za delovanje
zaprosilo le malo tovrstnih am-
bulant. In to kljub temu, da so
bile v primeru kršitev napove-
dane zelo stroge sankcije, celo
razrešitev direktorja zavoda. V
ljubljanskem kliničnem centru,
na primer, kjer imajo kar 22
samoplačniških ambulant, do-
slej niso še nobene zaprli.
Vodstvo zavoda je sicer napo-
vedalo, da bodo posamezne
khnike kmalu pripravile vloge
za pridobitev soglasja, saj iz-
polnjujejo oba zahtevana po-
goja ministrstva, ambulante pa
naj ne bi bile več samoplačniš-
ke, ampak nadstandardne. V
Ljubljani so v svojih speciali-
stičnih ambulantah uvedh tudi
spremembo, da prvi pregled
pacienta ne more biti več sa-
moplačniški, saj bo le tako lah-
ko izpolnjeno načelo enake do-
stopnosti za vse, ne glede na
debelino denarnice. Seveda pa
je predpogoj za to skrajšanje
oziroma odprava čakalnih dob
za prvi pregled pri specialistu.
Tako kot ljubljanski tudi v
mariborski bolnišnici še niso re-
šili problema samoplačniških
ambulant, čeprav so za nekate-
re že ugotovili, da ne izpolnjuje-
jo pogojev ministrstva. Po no-
vem bodo delali šele takrat, ko
bodo opravili vse že naročene
preglede. V Mariboru imajo na-
mreč čakalne dobe. tudi v samo-
plačniških ambulantah. Po-
vsem drugače je v celjski bolni-
šnici, kjer so, kot trdi direktor
dr. Samo Fakin, ukinili vse sa-
moplačniške ambulante. Ostale
so le tako imenovane nadstan-
dardne ambulante, v katerih
bodo oziroma že opravljajo sa-
mo tiste storitve, ki ne sodijo v
okvir osnovnega zdravstvene-
ga zavarovanja. In kaj storiti v
primeru, če to ne bo povsem
držalo? »Čeprav povsem na-
tančnih navodil še vedno nima-
mo, bomo ravnali tako, kot da
samoplačniških ambulant ni,«
pravi direktorica celjske enote
republiškega zavoda za zdravs-
tveno zavarovanje Marina Sen-
čar-Borič. »Če nas bo kateri od
naših zavarovancev obvestil, da
je vendarie bil v takšni ambu-
lanti in da je bil ogoljufan, bomo
primemo ukrepali.«
Prepoved ministrstva za
zdravstvo naj torej ne bi do-
končno onemogočila delova-
nje samoplačniških ambulant
v javnem zdravstvu, ampak
naj bi prisilila izvajalce, da bi
se bolj držali dogovorjenih
pravil, kar bo vsekakor v ko-
rist bolnikom. Ukrep mini-
strstva ne zadeva čistih za-
sebnih ambulant, ki nimajo
niti pogodbe z zavodom za
zdravstveno zavarovanje in
često niti koncesije.
Opravičila za
zamudo ni
Poleg novih pravil igre na
področju samoplačništva naj
bi v zdravstvu prav kmalu
začeli veljati še nekateri drugi
ukrepi. Povsod, kjer tega niso
počeli že doslej, morajo na
zahtevo ministrstva za
zdravstvo vpeljati čakalne
knjige, in to za vsakega
zdravnika posebej, v katere je
treba za naročenega bolnika
poleg datuma obvezno vpisa-
ti tudi uro pregleda. Naroča-
nje na uro velja v ambulantah
na vseh ravneh. Zdravniki se
morajo natančno držati ordi-
nacijskega časa, napisanega
na vratih ordinacije, opraviči-
lo za zamudo ne more biti niti
vizita niti operacija niti kaj
drugega. Poleg tega morajo v
javnih zavodih do konca apri-
la uskladiti število ambulant s
številom plačanih timov, saj
se je izkazalo, da nekateri di-
rektorji ne organizirajo am-
bulantne službe v skladu s
pogodbo z zdravstveno zava-
rovalnico in da je v Sloveniji
menda plačanih kar petdeset
ambulant več, kot jih dejan-
sko deluje. Ministrstvo pripo-
roča zdravstvenim insrituci-
jam, naj v primeru, če imajo
plačanih timov več kot je am-
bulant, proučijo možnost ko-
riščenja ambulantnega dela
tudi v popoldanskem času.
Za boljšo organizacijo dela,
ki naj bi prinesla denar za
višje zdravniške plače, bo
kmalu uvedena tudi kategori-
zacija bolnišnic, sprejeta bo-
do nova pravila pri predpiso-
vanju zdravil, do konca tega
leta pa naj bi pričela veljari še
zakon o zdravniški službi in
nova kolektivna pogodba za
zdravnike in za medicinske
sestre.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
Samoplačniške ambulante niso zmanjšale gneče v čakalnicah.
□
kronika s ceuske6a
Vrhovni s trobento in roierii
O novem načelniku generalštaba Slovenske vojske, plavalcih in konjiškem zetu na vrhu Hita
Slovenski vojski bo v pri-
hodnje poveljeval Celjan, ki
sicer v rojstno mesto zahaja
bolj poredko. Slovenskemu
športu bo denar prav tako
delil Celjan, med hazarderji
pa najvišje sega konjiški zet.
Novi, tretji načelnik gene-
ralštaba Slovenske vojske Iz-
tok Podbregar se je na vojaš-
ki gimnaziji v Ljubljani odli-
koval tudi z igranjem troben-
te na šolskih proslavah. Ima
dva otroka in je drugič poro-
čen; sedanja žena Mojca Fer-
janič je po izobrazbi obram-
boslovka in prav tako zapo-
slena na obrambnem mini-
strstvu. Kot drugi slovenski
pilot je letel z F-16 (z vojaš-
kim letalom je pred kratkim
vozil tudi novinarje), znan je
tudi kot navdušen motorist,
po Ljubljani pa pogosto drvi
na rolerjih.
Novosti zanj ne bi smele
biti prehuda naloga, saj je lani
na kranjski fakulteti za orga-
nizacijo dela v rekordnih 13
mesecih opravil magisterij iz
kadrovske problematike v
Slovenski vojski. Pred časom
je že vpisal doktorat, njegovo
magistrsko nalogo pa je v
knjižnici MOS razmeroma
težko dobiti, saj je ves čas
izposojena.
Napreduje tudi nekdanji
plavalec Gregor Jurak, ki je
na ministrstvu za šolstvo in
šport začel projekt plavalne-
ga opismenjevanja Slovencev.
Dobitnik bronaste kolajne z
mladinskega evropskega pr-
venstva 1988 in trikrat šport-
nik Celja (mlajši brat Goran je
zdaj med košarkarji Laškega
in v mladi reprezentanci) je
pred kratkim postal tudi vrši-
lec dolžnosti direktorja fon-
dacije za financiranje šport-
nih organizacij.
Plavalci so zaradi svoje
vztrajnosti pri naših politikih
zelo cenjeni, saj je bil Matjaž
Koželj (bronasta kolajna z
EP) nekaj časa svetovalec dr.
Janeza Drnovška, vladna
predstavnica za tisk pa je ko-
roška plavalka Marta Kos.
Njen brat Drago je načelnik
kriminalistične službe in tudi
mednarodni nogometni sod-
nik, a med celjskimi žogobr-
carji ni posebej priljubljen.
Z rolerji se ne vozi samo
novi načelnik generalštaba,
marveč se nad njimi že nekaj
let navdušuje predsednik od-
bora za šport za vse pri Olim-
pijskem komiteju Damjan
Pintar. Vojničan je z ženo Ti-
no pred približno desetletjem
začel službovati na Rogli kot
vodja nove dvorane in nad
pohorskimi jutri sta bila tako
navdušena, da sta prvorojen-
cu nadela ime Svit. Nato je
postal pomočnik direktorja
prodaje turizma (Tina je odš-
la v Celje za profesorico šport-
ne vzgoje), v slovenski Who is
who pa se bo zapisal tudi kot
začetnik squasha.
Konjiškega zeta Silvana
Križmana se nekateri spomi-
njajo kot šefa igralnice v Ro-
gaški Slatini. Leta 1996 je na
stolčku generalnega direktor-
ja Hita nasledil Danila Kovači-
ča. Žena Irena (pred poroko
Kovše) je zaposlena na novo-
goriški davčni upravi, enako
službo pa je opravljala tudi v
rojstnih Slovenskih Konjicah.
Pri odhodu sta na Prevjj
zapustila novogradnjo, i^j
zdaj v lasti podžupana
mirja Cugmasa.
Slatinsko igralnico je po k,
manovem odhodu vodil ^
danji nogometaš Goran
volšek iz Rogatca (leta 1991
bila najboljši strelec slovenj
lige!), pred dobrim letompj
postal vodja mize v novogo,
ki Perli. Slatinčani pa imajo|
lanskega aprila za direktq
Primorca Saša Vodopivca.
ŽEUK02H
izjava tedna
Mag. Ludvik Rebeušek, od leta 1993 častni občan Mest
občine Celje, na osrednji slovesnosti ob celjskem obij
skem prazniku:
»V petih letih se je v Celju marsikaj spremenik
Sam sem bil leta 1993 imenovan za častnega
občana, zdaj pa sem postal častni meščan
Celja.«
grafit
Na varno? Pod streho!
Kako še popestriti osred-
njo slovesnost ob občin-
skem prazniku, so se spraše-
vali v Celju in se po dobrih
izkušnjah z bengaličnim og-
njem ob lanski 100-letnici
Narodnega doma tudi v so-
boto odločili za manjši »og-
njemet«.
Velikega in čisto zaresnega
ognjemeta si Celjani niso mo-
gli privoščiti iz dveh razlogov;
ob pomanjkanju denarja je
enako tehten tudi ta, da je Trg
Celjskih knezov za tovrstne
podvige le nekoliko premaj-
hen. Pa še tretji, prav nič za
lase privlečen razlog, je bilo
slišati; v zgodnjih večernih
urah bi občani Celja od ognje-
meta imeli sila malo. Videla in
doživela bi ga le množica, ki
je pred Narodnim domom
prisluhnila Pihalnemu orke-
stru Celje.
Strokovnjak za ognjemete
in manjše svetleče podvige
Franc Lukač, ki se je izkazal
že ob lanskih predstavah Gro-
fice Celjske na Starem gradu,
je na balkonu Narodnega do-
ma pripravil vse potrebno in
nekaj minut po dvigu celjske
zastave se je zasvetilo in zai-
skrilo. In prav iskrice, ki so v
širokem slapu padale z balko-
na, so prestrašile celoten ob-
činski vrh. Cvet občinskih
mož z županom Jožetom
Zimškom, obema podžupa-
noma Dušanom Burnikom
in Friderikom Polutnikom
ter predsednikom Občinske-
ga sveta Mestne občine Celje
Lojzetom Osetom na čelu, je
ravnal samozaščitno. Kako?
Tako, da jo je pobrisal na
varno v portalni vhod v Na-
rodni dom.
IS, Foto: GK
snopič
reportaža
□
Mojster na sceni
Predstavljamo delo Jožeta Napotnika, scenskega mojstra iz Gavc
p je mogoče kdaj »padla v
■ ,5cena, postavljena pri tele-
oddajah? Mogoče ste
j obiskali katero od različ-
I prireditev, in tam opazili
I ali pa so vam bile všeč
katere od uprizorjenih
^ f! potem je zelo verjetno, da
od daleč opazili delo
Napotnika, scenskega
^ j5tra, ki je sodeloval in še
jluje pri opremljanju raz-
jhscen.
ijegove so scene na raznih
fjancah. Paradah humorja,
icertih različnih ansamb-
dobrodelnih koncertih,
' etoih popevkah. Klicu do-
[e, Glasbi treh dežel, kon-
jh v Vinski Gori, videome-
nazadnje pa je sodeloval
petkovem televizijskem Ga-
,eferu Avsenikovih melo-
»Po navadi se z organiza-
ali režiserjem prireditev
jovorim, kaj želijo, pregle-
a program in na osnovi te-
)ripravim idejo za sceno, ki
otem tudi sam izdelam,« je
ovedoval Jože Napotnik v
ovi domačiji v Gavcah pri
irtnu ob Paki, ki jo sedaj
paj z ženo urejata v prijet-
lomovanje.
{zadovoljstvo
ljudi
ože Napotnik se z oprem-
ljeni različnih scen ukvarja
kot dve desetletji, začel
je s Planinskimi plesi v
taju. Vedno se trudi, da so
§ove scene povezane z
isbo. »Za vsako sceno mi že
dogovarjanjem kar švi-
0 ideje, tam nekje zadaj v
fi se mi porajajo. Potem,
imaš ideje, scene ni tako
fe narediti,« je pripovedo-
mojster s šegavim nasme-
»Hitreje končam delo,
že vnaprej točno vem, kaj
^ delal, zelo hitro pa tudi
"(^am, če delam z dušo;
'ce težje je, če kakšno sce-
delam na silo. Pri meni je
da ko slišim glasbo, ta-
j zagledam sceno; ko pa
''11 sceno, slišim glasbo. «
^^ večini teh prireditev je
"'na scena izdelana po Jo-
scenariju. »Seveda je
poznati program, število
^opajočih in še marsikaj
da lahko potem izde-
" sceno: če nastopa, na pri-
'^odba na pihala, je treba
godbenike pripraviti doda-
Prostor, treba je poskrbeti
.^hode in izhode z odra,
še kakšno odrsko pope-
na primer most ali lu-
Jože živahno razlagal,
^jPrn pa vrtel posnetke s
ilnih prireditev, na katerih
^Poskrbel za sceno. »Škoda,
smo po navadi vedno
Jnienjeni s časom in več-
^^ je žal, ker za kakšno
j^^itev tako pozno izvemo
Pozno začnemo delati. V
i^^Jah, kjer pripravljajo
. ^•^ve, na primer, še v četr-
J^^čer igrajo košarko, v
j Pa je treba vse pripraviti
""Pditev,« je pripovedoval
Jože in se spomnil, da je lani v
dveh dneh pripravil scene za
štiri prireditve.
»Lepo se mi zdi, da se na
različnih prireditvah pojavi to-
liko dobrih in kakovostnih
pevcev s področja narodno za-
bavne in zabavne glasbe - tako
so prireditve ljudem vse bolj
všeč, končno pa tudi jaz de-
lam za poslušalce in gledal-
ce,« je prepričan scenski moj-
ster iz Gavc. »Navadno sem
zadovoljen, če mi organizator-
ji prepustijo celotno sceno,
vendar sem popolnoma zado-
voljen šele takrat, ko so zado-
voljni organizatorji - ti pa so
zadovoljni takrat, kadar so za-
dovoljni ljudje.«
In v zadovoljstvu ljudi pride
do izraza pravo mojstrstvo,
saj je pri tem delu pač tako,
da ni najbolj pomembna izo-
brazba, temveč znanje in iz-
kušnje, je prepričan Jože Na-
potnik, že od nekdaj dober
risar. »V šoh sem bil najboljši
risar in učitelj je predlagal, da
bi me poslali študirat slikars-
tvo. Oče je v Šoštanju našel
pred obrtno delavnico napis
>Slikar in pleskar< in tu sem se
izučil svojega posla,« je obujal
spomine.
Želja ob jubileju
Prva odrska scena iz rok
Jožeta Napotnika za igro je
nastala v šmarški šoli, potem
pa so si njegove scene ogle-
dovali na Dolenjskem, v Kam-
niku, njegova je bila tudi sce-
na uprizoritvi Mrtvega meni-
ha v Gornjem Gradu... »Poleg
veselja do dela je pomembno
tudi to, da imam doma za
svoje delo veliko vzpodbude,
in sedaj, ko je ob meni žena
Milica, je delo lepo steklo,« se
je Jože nasmehnil svoji živ-
ljenjski spremljevalki, ki se je
spomnila dni, ko je na domači
mizi sešila skoraj 400 kvadra-
tov platna za eno sliko.
»Vsaka scena je po svoje le-
pa. Nekatere mi potem, ko jih
večkrat gledam, postajajo še
bolj všeč. Je pa res, da je v
vsako vloženo veliko truda in
muke; zaradi tega imam do
scene seveda čisto svoj odnos.
Prej se da reči, katera scena je
bila slaba,« je menil Napotnik,
ki na prireditve včasih pripelje
tudi po tovornjak in pol robe.
Na tovornjake natovorijo vse
vidne rekvizite, ki jih vnaprej
naredijo, ozadje pa potem na-
riše Jože kar pred prireditvijo,
največkrat na tleh.
V zadnjem času Jože Napot-
nik večkrat sodeluje tudi z an-
sambli, ki pripravljajo svoje ob-
letnice. Tako je bilo s Štajer-
skih 7, ansambloma Nagelj in
Bratov Poljanšek. Poleg tega
opremlja tudi studie lokalnih
televizij... »Ko naštevam, se še
meni zdi veliko,« se je prešer-
no zasmejal Napotnik. »Bo še
kdo pomislil, da sem multimi-
lijonar. Toda kdor pozna stroš-
ke, bo vedel, da temu ni tako.«
Jože se kar precej ukvarja
tudi s karikaturami, če ne
drugje, jih pripravlja za Para-
de smeha. »Karikature so ze-
lo specifična zadeva - ni do-
volj, da znaš upodabljati, po-
membna je vsaka poteza, ki
jo narediš. Seveda je treba
znati tudi brati te slike. Je že
tako, da je tudi v šali veliko
resnice, ne žaljive ali boleče;
resnica mora temeljiti na
dejstvih. Po navadi karikature
časovno aktualiziram, pri Pa-
radi smeha pa jih Vinko Šimek
itak zna vklopiti v kontekst.
To delo res ni monotono, ko
pa je vsega konec in si utru-
jen, me največkrat ljudje po-
plačajo za delo. Takrat mi je
delo res v pravi užitek. Zabo-
lelo bi me, če bi preprosti ljud-
je ali tisti, ki jim je prireditev v
prvi vrsti namenjena, rekli, da
jim to ni všeč; za druge se pa
ne zmenim preveč,« je pripo-
vedoval Napotnik.
Pred kratkim je Jože praz-
noval življenjski jubilej, proti
koncu januarja je namreč
praznoval 60. rojstni dan.
»Saj nisem star 60 let, samo
rodil sem se takrat,« se je
prešerno nasmejal Jože in do-
dal, da bi rad še veliko posto-
ril. »Če imaš možnost, da de-
laš tisto, kar rad delaš, potem
verjetno tudi leta lažje skri-
vaš.« Potem je Jože razkazal
še svoj atelje, kamor se umak-
ne za svojo dušo. Tam na-
mreč tudi slika, v akril olju s
»špohtlnom«, kot je rekel. In
njegova velika želja je, da bi
ob jubileju pripravil razstavo
lastnih del. Verjetno bo z
neizmerno življenjsko ener-
gijo, ki jo premore scenski
mojster iz Gavc, in ob pomoči
žene, Jože Napotnik tudi to
željo kmalu uresničil.
,	URŠKA SELIŠNIK
Jože Napotnik
Jubilej mozirskega cvetja
V Savinjskem gaju, parku slovenskih vrtnarjev v Mozirju,
je kljub malce hladnejšemu vremenu zacvetelo na tisoče
narcis in drugega pomladanskega cvetja.
Tako je park slovenskih vrtnarjev že pripravljen za letošnjo
razstavo Cvetje in ideje, ki jo bodo uradno odprli 25. aprila. Kljub
temu pa je v Mozirju že videti veliko ljubiteljev cvetja, ki
občudujejo lepote Savinjskega gaja, ki bo letos še posebej lep. V
Mozirju bodo z vrsto prireditev slovesno obeležili visok jubilej,
20 let Savinjskega gaja. V Ekološko hortikulturnem društvu
Savinjski gaj obljubljajo, da bodo park uredili tako, da bo
obiskovalcem še dolgo ostal v spominu. US, Foto: T. TAVČAR
10
nasi kraji in uudje
Še vedno čaka na zlati zaklad
Tončka Gajšek iz Opoke je prepričana, da je treba življenjske težave premagovati z dobro voljo
Tončki Gajšek, ki v tem ted-
nu praznuje 95. rojstni dan,
bi častitljiva leta težko priso-
dil. Hitrih misli je, nasploh
čila in dobre volje, na bolezen
pa misli le kolikor mora. Za
95-letnico je zetu obljubila
ples, takšnega kot na vnukovi
ohceti, pred dvema letoma.
To je kmečka gospodinja iz
Opoke pri Štorah, ki je bila lani
prava medijska zvezda. V ne-
kaj dneh se je pri njej oglasila
desetina domačih in tujih no-
vinarjev, odpravili so se po
sledi pričevanja o takoimeno-
vanem ustaškem zlatem za-
kladu v bližini njene domačije.
Skromna, najstarejša priča za-
nimivega železniškega trans-
porta poražene vojske, se je
čez noč znašla na naslovnicah
časopisov ter na televizijskem
ekranu. »Za slovo sem pove-
dala: če bo komu uspelo najti
zlati zaklad, naj še meni kaj
malega prinese.« Takšna je,
hudomušna, dobre volje.
V Opoko, v domačijo nas-
proti poznejšega spomenika
14. diviziji, se je omožila pred
68. leti. Zelo rada se spominja
rojstnega Dola pri Pristavi pri
Mestinju, hiše z devetimi otro-
ki. Na kmetiji njenih staršev so
razmeroma dobro živeli, ven-
dar trdo delali. Ob nedeljah so
se radi poveseHli, šli na ples.
Pri Tinčkovih so imeli lepa in
pridna dekleta, zato je bilo
blizu precej snubcev.
Nekoč, ko je prišla Tončka
pomagat v sestrino gostilno v
Opoki, jo je opazil fant iz so-
seščine. Roko ji je ponudil kar
naravnost, izbirčno dekle pa
je še kar oklevalo. Mama ji je
rekla: »Rada bi videla kakšne-
ga boš dobila, ko toliko izbi-
raš.« Potem se je vendar le
odločila zanj, za Jožeta iz
Opoke. Njeni starši so seveda
osebno preverili kam se hoče
možiti njihova hčerka. Na-
slednja desetletja življenja so
Tončki Gajšek dala prav. Vča-
sih je dobro biti izbirčen, saj
sta se z možem zelo dobro
razumela. Njun zakon je obo-
gatilo 7 otrok.
Vsa skupna leta sta garala na
domači, večji kmetiji. Mož je bil
dolga leta zaposlen kot »fur-
man«, voznik konjske vprege v
bližnji železarni. Tončka Gaj-
šek je približno eno desetletje
delala v lastni gostilni. Ni bilo
lahko. Včasih so bili Štajerci v
gostilnah še bolj vročekrvni
kot danes, zato je imela gostil-
ničarka hudo delo. Mož je bil
močan, vendar mu včasih naj-
bojevitejših gostov ni uspelo
pomiriti. Takrat je naredila red
sama, po žensko.
Nato se, je posvetila vrtu ter
prodajanju pridelkov na celj-
ski tržnici. Iz Opoke je odpe-
šačila s tovorom na vlak, iz
Celja pa se je vračala večino-
ma peš. Celjske gospodinje
so njene solato, špinačo in
bučnice cenile tudi zaradi ne-
koliko nižjih cen. Z ugodnimi
cenami je uspela pridelek hi-
tro prodati, saj se ji je mudilo
domov. Ob nedeljah sta se z
moževo konjsko vprego vča-
sih odpravila na obisk v njen
Dol pri Pristavi.
ftavi, da se je vedno najbolj
veselila rojstev svojih otrok,
vnukov in pravnukov. Bili so
tudi hudi časi, ko ji je kap vzela
moža, čez leto dni pa ji je umrl
še sin. Vdova je že več kot četrt
stoletja, zato se tem bolj veseli
srečanj s svojimi najdr^
Včasih jo vnuk Branko,
ima zelo rada, prepriča,
odpeljejo na družinski [
sorodnikom. Težko se c
nato nadvse uživa med
njem z njimi ter opazov;
pokrajine. Tudi z edino i
sestro, z Emiko Grobin i;
stinja, je v rednih stikih. ■
Tončka Gajšek, tretja i
rejša občanka Štor, z zdr
ni najbolj zadovoljna. Pri
dve desetletji jo že muči'
astma, vendar ne tarna.
Ijenjske težave je treba pi
govati z dobro voljo,« prij
ča vsem, ki bi radi dolg
zadovoljno živeli. Zadnjo;
se je preselila k družini tio
Milice Planinšek, na štorslj
po. Njen vsakdanjik v stol|
se nadaljuje z obveznimi p
njimi vestmi ter policijskin
ročilom celjskega radia. Ve
je rada prebirala časopise,]
katerimi ji je najbolj domat
vi tednik. Njena posebna Iji
zen je namenjena branju I
ženskih zgodb, med kated
je najljubša Zadnji vitez pk
niti Heldenstamm.
Čez dan rada pokrani|
domačimi, ki njeni pripa
radi prisluhnejo. Še posi
ko jih obrne na šalo, taku
med našim obiskom, oh
zarčku rdečega vina.
BRANE JER>a
V dneh pred 95. rojstnim dnem. Tončka Gajšek se najbolj veseli svojih dragih.
Padajoči junibo
Minulo sredo je veter podrl pano za jumbo plakate ob Mariborski cesti v Celju
Ob mestnih vpadnicah in
prometnejših mestnih uli-
cah je v Celju nameščenih
nekaj več kot 60 panojev za
jumbo plakate. Do minule
srede o tem, da so panoji
lahko tudi nevarni, v Celju ni
razmišljal nihče. Potem, ko
je močan sunek vetra pano
podrl na pločnik, pa so na-
tančno pregledali tudi ostale.
Z nekaj več kot 60 panoji za
jumbo plakate so v Celju lani
upravljala štiri podjetja, z raz-
pisom za leto 1998 pa so jih
izbrali 6. Večina panojev za
jumbo plakate v Celju je var-
nih, panoji so stabilni, saj so
zvečine nameščeni na ogra-
jah oziroma zidovih, tisti, ki
so nameščeni prostostoječe,
pa so tudi vbetonirani v zem-
Ijo.
Ljubljansko podjetje InRe-
klam upravlja z jumbo plakati
ob Mariborski cesti v nepo-
sredni bližini avtobusne posta-
je ter plakatnimi mesti ob Ker-
snikovi in Ulici XIV. divizije. Le
panoji ob Mariborski pa imajo
lesene konstrukcije. Močan su-
nek vetra je enega od njih mi-
nulo sredo podd na pločnik, in
le srečnemu naključju gre pri-
pisati, da je bil pločnik v tistem
trenutku prazen.
In kako je z varnostjo dru-
gih panojev? Po besedah Izto-
ka Uranjeka iz Komunalne
direkcije Mestne občine Celje
je okoljski nadzornik Ivan
Zabukovšek padli pano opa-
zil le nekaj trenutkov po ne-
sreči, takoj pa je naročil tudi
popravilo panoja. Že v četrtek
so delavci InReklama pano
odstranih. V dneh ob koncu
minulega tedna je Zabukov-
šek pregledal še ostala pla-
katna mesta in ugotovil, da so
vsa, razen lesenih panojev ob
Mariborski, varna. Delavci In-
Reklama so zato v začetku
tega tedna začeli s popravi-
lom vseh lesenih konstrukcij
panojev ob Mariborski.
I. STAMEJČIČ
Foto: MIŠO
Minulo sredo je bila sreča v nesreči, da v trenutku, ko je močan sunek vetra podrl pano, na
pločniku ni bilo ljudi.
SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
11
tednikovi dvojčki
ij in Avgust Pečnik. Prvi se je lani po štiridesetih letih dela v Nemčiji vrnil domov, drugi
živi v Šenčurju, vasici blizu Brnika.
Blažekova brata
Oce Karel Pecnik ju je naučil kriti strehe s slamo
nej m Avgust sta bila še
ina fantiča, vsi v Velikih
ovšah pri Laškem so ju
ali kot Blažekova dvojč-
;oju je oče Karel Pečnik,
en krovec slamnatih
Jemal s seboj na delo in
il zelo stare in zahtevne
ne, ki ji je danes kos le
kdo. Slamnatih streh na
fflskih hišah skorajda ni
še manj pa je mojstrov,
itakšno streho znali ob-
iali jo na novo prekriti,
fc--
un oče se je po smrti prve
, ki je umrla pri porodu,
poročil z Ano Pušnik. Iz
ga zakona so bili štirje
ci, iz drugega jih je bilo
osem, med njimi dvakrat
čki. Prva dvojčka pri Bla-
Uako so po domače ime-
Ji kmetijo v Grahovšah,
se rodila 22. avgusta leta
'in krstili so ju za Jerneja
ifgusta. V mladosti sta svo-
Podobnost izkoristila za
sil^akšno potegavščino,
pri mladenkah, ki sta jih
'oznih večerih hodila »kli-
Pod priprta okna.
'Sust se je odločil za ru-
šolo v Velenju in se
zaposlil v celjski Cin-
naslednja delovna po-
'Pa je bila Libela, kjer je
'^il fotografski tečaj, ki mu
^^neje zelo koristil. Prijavil
namreč na razpis ljub-
ljanskega časopisa Naša ko-
muna, kjer so iskali fotografa
amaterja. Službo je dobil in se
zaposlil na občini Vič v Ljublja-
ni. Ob delu je dokončal še
večerno upravno šolo, kar mu
je omogočilo zaposlitev v arhi-
vu občine Vič. Z družino živi v
Šenčurju, v vasici blizu Brnika,
in še vedno rad fotografira,
kolikor mu čas dopušča. Z
bratom se rada spoprimeta s
kritjem slamnatih streh. Na-
zadnje so iskali mojstra v Veli-
kem Vrhu pri Škofji Loki, kjer
so obnavljali več sto let staro
kmetijo. Želita si, da bi znanje
prenesla na mladi rod, vendar
učenca, ki bi ga to delo zani-
malo, doslej še nista uspela
najti.
Jernej Pečnik se je lani po
štiridesetih letih dela v Nemčiji
naposled vrnil domov. »Na tu-
je sem šel, ker doma zame ni
bilo dela,« pravi. Odšel je na
črno, brez dovoljenj in doku-
mentov, zato tudi domov ni
smel. Tako s'e z bratom Avgu-
stom nista videla dolgih deset
let. V Nemčiji je Jernej najprej
rudaril, nato je delal v Fordovi
tovarni, od tam pa je odšel h
Goetceju, prav tako avtomo-
bilski tovarni, v kateri se je
izučil za strugarja. V Burschei-
du, kraju blizu Koelna, je pre-
živel vseh štirideset let, se dva-
krat poročil in postal oče petih
otrok. Lani, ko se je vrnil do-
mov, mu je bilo sprva vse ne-
navadno tuje, vendar je stike s
sorodniki in prijatelji kmalu
znova obudil. Nedaleč od Lju-
bečne, v Bovšah, je našel viso-
ko na hribu hišo, ki ponuja
čudovit razgled na okolico,
predvsem pa mir. Velikih mest
se je Jernej naveličal.
RH KSENIJA LEKIČ
Uninski
Kotiček
Na Blegoš
^'^insko društvo Ojstrica
in planinska sekcija
upokojencev Dolgo
gabita planince na spo-
pohod v počastitev
^ Zmage v nedeljo, 10.
J' na Blegoš. Odhod po-
avtobusa z Glazije
, uri. Prijave z vplači-
j. ^Prejema klobučarstvo
^^^^ na Glavnem trgu,
<pa se lahko tudi po
38-855, po 18. uri.
V Andražu zares cisto
Spomladi običajno počistimo zimsko navlako. V KS Andraž nad Polzelo so se letos tega
lotili še posebej dosledno. V akciji, ki je trajala od 6. do 11. aprila, je sodelovalo več kot sto
krajanov iz vseh zaselkov.
Zbrali so za več kot 20 velikih zabojnikov odpadkov. Med drugim se je na kupu znašlo več
kot deset starih avtomobilov, gume, gospodinjski stroji, na kupe starega železa in še marsikaj.
Kot je povedal predsednik sveta KS Andraž nad Polzelo Anton Mešič, so z uspehom akcije, ki je
bila že četrta po vrsti, zelo zadovoljni, od sokrajanov pa pričakujejo, da ne bodo spet odprli
črnih odlagališč.
Občina Žalec je letos iz proračuna namenila za čiščenje okolja in odvoz kosovnih odpadkov
14 milijonov.tolarjev, ki so jih razdelili med KS po številu prebivalcev.	T. TAVČAR
Na poti do EKO zastave
Vizija OŠ Vransko je: mavrično EKO šolo
za novo tisočletje ustvarjamo objeti - učen-
ci, učitelji in starši v povezavi s širšim oko-
ljem.
Da bi šola čimbolj sledila svojemu poslans-
tvu, je že pred dvema letoma izvedla inovacij-
ski projekt Uvajanje sodobnih oblik učenja v
povezavi z okoljem, ki je lani prerasel v
vsešolski projekt.
EKO šola kot način življenja je evropski pro-
jekt, ki s svojim programom najbolj celovito
izgrajuje vizijo oziroma poslanstvo šole. Okolje-
varstveni načrt je sestavljen iz podrobnih akcij-
skih nalog vsake oddelčne skupnosti in zajema
praviloma vsa predmetna področja, ki se organ-
sko prepletajo z interesnimi dejavnostmi.
Kot rdeča nit, ki povezuje vsa ta prizadeva-
nja, je vzgojni projekt šole na temo Kako
izboljšati učne oziroma delovne navade učen-
cev. Tu gre na eni strani za uvajanje aktivnej-
ših in sodobnejših didaktičnih pristopov, na
drugi strani pa za izgradnjo bolj kakovostnih
medsebojnih odnosov, za medsebojno po-
moč in sodelovanje tako pri pouku kot izven
njega. Posebej so ponosni na svojo okoljsko
kodo, v kateri so zapisali, kakšen odnos mora
imeti EKO frajer do narave in do samega sebe
ter soljudi.
V mesecu marcu so podpisali EKO listino,
nato pa so se predstavili še na DSI v Cankarje-
vem domu. Projekt EKO šole kot načina življe-
nja so izjemno ugodno ocenili starši in številni
drugi gostje.
Po mnenju mentorice Nade Pavšer in dr.
Barice Marentič-Požarnik ima šola Vransko
vse možnosti, da prejme EKO zastavo že v
mesecu juniju.
Osnovnošolci so posebej ponosni na nov
znak. Pri uresničevanju njihove zamisli so
pomagali Mizarstvo Piki, Vlado Rančigaj, KIV
Vransko in KS Vransko.
T. TAVČAR
Peš od Kasaz do Šempetra
Občina Žalec in Turistična
zveza Spodnje Savinjske do-
line bosta v soboto, 18. apri-
la, ob 10. uri predstavili peš-
pot na levem bregu Savinje
od Kasaz do Šempetra.
Predstavitev poti z» obho-
dom bo trajala približno dve
uri, poleg poti pa bodo pred-
stavili krajinsko ekološko pe-
strost prostora ter tudi prob-
leme zaradi krčenja gozda,
intenziviranja kmetijske proi-
zvodnje, urbanizacije in odla-
ganja odpadkov. Pešpot na
levem bregu Savinje so Žalča-
ni uredili ob obeležitvi sve-
tovnega dneva zemlje (22.
april), ki naj bi bil letos na
pobudo ministrstva za okolje
in prostor ter TZ Slovenije
posebej namenjen celovite-
mu urejanju in varovanju vo-
da. V okviru pohoda bosta
predstavljeni tudi flora in fav-
na območja ter prizadevanja
za njuno ohranitev in obno-
vo.
Ureditev pešpoti je obsega-
la sanitarno čiščenje brežin
zaraščenega in neprehodne-
ga visokovodnega nasipa re-
ke Savinje med kasaškim in
griškim mostom, ureditev
prehoda čez potok Strugo,
podhoda pod griškim mo-
stom in postavitev usmerje-
valnih tabel. Dela je naročila
občina Žalec, izvajalec pa je
bil Nivo Celje preko javnih
del. S prehodnostjo tega nasi-
pa se je rekreacijska pot po-
vezala z že urejenimi odseki
in tako poteka sedaj nepreki-
njeno od meje z občino Žalec
v Levcu do mosta v Šempe-
tru. V naslednjih letih name-
ravajo Žalčani nadaljevati z
urejanjem pešpoti ob celotni
trasi skozi občino Žalec.
V Žalcu upajo, da bo sobot-
ni pohod prispeval k manjše-
mu onesnaževanju in večji
skrbi za ohranjanje okolja,
ljubiteljem rekreacije pa
predstavil nove rekreacijske
možnosti.	US
Izziv prihodnosti
za mlade
Med delavnicami, name-
njenimi mladim manager-
jem, ki so jih lani pričeli
pripravljati člani skupine
Mladi Manager iz Šenčurja,
so organizatorji ugotovili,
da mladi ne razmišljajo veli-
ko o svoji prihodnosti.
»Cilj mladih je večinoma
opraviti maturo ali študij. Jih
njihova prihodnost sploh ne
zanima, ali potrebujejo samo
primerno vzpodbudo?« so se
vprašali organizatorji projek-
ta in razvili nov projekt.
Tako je nastal projekt Izziv
prihodnosti - prvo slovensko
tekmovanje iz podjetništva,
managementa, trženja in vi-
zionarstva, namenjeno mla-
dim med 15 in 27 letom staro-
sti, ki si želijo novih izzivov in
preizkušenj. Tekmovanje bo
organizirano v treh delih; prvi
del bo sestavljen iz pisnega
tekmovanja z reševanjem po-
slovnega primera Orel, v dru-
gem delu bodo svoje moči
pomerili najboljši, projekt pa
se bo zaključil z okroglo mizo
Izziv prihodnosti, na kateri
bodo priznani in uveljavljeni
slovenski strokovnjaki in
podjetniki podali svoje vide-
nje izzivov, ki jih v uspeh us-
merjenim mladim ponuja pri-
hodnost.
Sodelujoči, ki se bodo izka-
zali za najboljše, bodo za iz-
delane projekte prejeli nagra-
de in priznanja, zadnji rok za
oddajo izdelkov je 29. april
1998, vse dodatne informacije
v zvezi s projektom pa lahko
dobite na naslovu Mladi Ma-
nager, Mlakarjeva 35, 4208
Šenčur ali na telefonski števil-
ki 064 411-770.	NMS
12
naši kraji in uudje
Samoprispevek lajša vsakdan
v krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti so se pred petimi leti edini v takratni skupni občini Mozirje odločili za krajevni
samoprispevek
Posodobitev in razširitev telefonske-
ga omrežja, nova digitalna telefonska
centrala ter še nekaj izboljšav na po-
dročju infrastrukture so zadnje najpo-
membnejše pridobitve v krajevni skup-
nosti Šmartno ob Dreti.
Novosti na telekomunikacijskem
omrežju so tudi posledica obsežne akcije
v celotni nazarski občini, vendar so bile v
veliki meri sofinancirane s krajevnim sa-
moprispevkom. V Šmartnem ob Dreti so
bili pred petimi leti zanj edini v tedanji
skupni občini Mozirje in tako so med
drugim zgradili cesto v Rovt pod Menino,
dokončali športno-rekreacijski center,
obnovili gasilski dom in omogočili pe-
strejše delovanje raznih društev.
Zadnja večja naložba je gradnja mrliške
vežice in z njo se bo maja samoprispevek
tudi iztekel. Potreb in želja krajevnega
pomena je še veliko, zato so v Šmartnem
ob Dreti že nekaj časa prisotna razmišlja-
nja o glasovanju za uvedbo novega samo-
prispevka. Toliko bolj, ker se je pokazalo,
da so lastna sredstva pogoj za sovlaganje
drugih.
»Samoprispevek je v zadnjih petih letih
zelo pogojeval razvoj krajevne skupnosti
in ocenjujemo, da bi tako moralo biti tudi
v prihodnje. Načrtov je še veliko, sveže
izkušnje pa govorijo, da pomoč občine in
države lahko pričakujemo le v primeru
lastnih vlaganj,« pravijo v krajevni skup-
nosti Šmartno ob Dreti, kjer želijo nekaj
objektov zgraditi, druge pa obnoviti.
Krajevne ceste do oddaljenih kmetij so
še vedno makadamske, prav tako nekatere
druge prometne povezave v nižje ležečih
predelih. Vodovod je v celoti v lasti krajev-
ne skupnosti in že potreben manjših po-
pravkov, omenja se celo gradnja lastne
čistilne naprave...
Ž.Z.
Intersparove pisanice in
dnevi cvet|a
Veliko noč so v celjskem
Centru Interspar posebej le-
po zaznamovali.
Od srede do sobote so pri-
pravili Dneve cvetja ter svoje
interiere domiselno in lepo
okrasili. Še posebej je izstopal
visok cvetlični obelisk izpod
rok sodelavcev Vrtnarstva Po-
legek iz Slovenskih Konjic.
Praktično je bila vsa Interspa-
rova notranjost izpopolnjena
z različnimi cvetnimi aranž-
maji, rdečo osnovno nit pa so
predstavljala stara kolesa iz
zbirke Muzeja koles in moto-
ciklov z Vranskega. Na Dne-
vih cvetja se je letos predstavi-
lo vrtnarstvo in cvetličarstvo
Sutima iz Arclina pri Celju,
aranžmaje iz suhega cvetja je
izdelala cvetličarna Eli iz
Ljubljane, sodelovali pa so še
cvetličarna Gojtan iz Šmarja
pri Jelšah, Helena Novak iz
Celja in Drago Jančič iz Šent-
jurja, medtem ko je okrasne
fontane prispevalo KMP Klju-
čavničarstvo Potisek iz Radeč.
Zanimivo pa je bilo tudi
minuli petek popoldne, ko je
bilo mogoče prisostvovati iz-
delavi pravih belokranjskih
pisanic in barvanju pirhov na
način, kot to znajo spretne ro-
ke rogaških stekloslikark.
Jožica Kastelic iz Novega
mesta se je z izdelovanjem be-
lokranjskih pisanic z »ate-
stom« Bogatajeve komisije pri
Obrtni zbornici Slovenije za-
čela intenzivneje ukvarjati
pred štirimi leti. Za to jo je
navdušila hčerka oblikovalka
in jo tudi »poslala« na izučeva-
nje te domače obrti v metliški
muzej. Radovedneži v Centru
Interspar so se podrobno lahko
spoznali z vso tehnologijo,
predvsem pa, koliko potrplje-
nja in natančnosti je treba, da
se »rodi« belokranjska pisani-
ca. Za vsako je potrebno naj-
manj dve uri dela!
Emica Zabukovšek iz Rogaš-
ke Slatine je imela kar dve
pomočnici: svojo vnukinjo 16-
letno Kristino, sicer dijakinjo
I. gimnazije v Celju, in Zinko
Kobola, ki jo je nasledila kot
učiteljica praktičnega pouka v
Steklarski šoli v Rogaški Slati-
ni. Z barvami Deka in fantazijo
so krasile velikonočne pirhe na
podoben način, kot je barvanje
na steklo. Okrasile so tudi no-
jevo jajce, ki ga je za darilo
dobila trgovina Interspar.
MITJA UMNIK
Foto: GREGOR KATIČ
Polzelski župnik Jože Kovačec pri blagoslovitvi ognji
Ogenj velike sobote
Na veliko soboto zjutraj, ko je še vse ovito v mrak, i
nekdaj prihajajo ljudje od blizu in daleč k blagoslovuoj
V bližini cerkve duhovnik zaneti ogenj in ga blago^
Blagoslovitvi ognja prisostvujejo mladi, pa tudi starej^
prihajajo iz vseh koncev župnije, v roki pa vrtijo vsakij
gobo na koncu žice. Zberejo se ob ognju, nato prižgejo gol
z njimi ponesejo ogenj po svojih soseskah. Fantje, ki soii
ogenj, pa so včasih kar tekmovali, kdo bo prinesel ogenj k
hišam. Kajti, kdor je prvi prinesel blagoslovljeni ogenj k hi
smel priti na veUko noč po pirhe.
T. TAV
Privoščimo otroku dojenje
Dojenčku lahko vsaka mama koristi predvsem z i
njem, saj ga njeno mleko ščiti pred raznimi boleznii
krepi njegovo odpornost. Tudi v celjski porodnišnici ugi
Ijajo, da se število doječih mater v zadnjih letih poveči^
»Pred desetletji je bilo povsem samoumevno, da je!
novorojenčka dojila, saj druge možnosti ni bilo. Tudi zi
napadalnih pristopov pri reklamiranju umetne otroške h
pa je število doječih mater upadlo,« ugotavlja mag. Zlatal
vodja neonatalnega oddelka v celjski porodnišnici, kji
prizadevajo, da bi mame dojile vsaj štiri mesece. Dojeni
pomembno s prehrambenega, z zdravstvenega, s psihosa
skega in nenazadnje tudi z ekonomskega vidika. Mal(
mleko je za novorojenčka najbolj zdrava in obenem najcei
hrana. Po podatkih dr. Felčeve je ob odhodu iz celjske por(
šnice dojenih kar 95 odstotkov novorojenčkov, med njimi
odstotkov otrok delno dojenih. Žal število polno dojenih(
v kasnejših mesecih življenja upada.
Pisanice za nov varstveno delovni center
V Nakupovalnem centru Velenje so v četrtek varovanci centra za vzgojo, izobraževanje in
usposabljanje skupaj z mentoricami jn aranžerkami pripravili razstavo svojih izdelkov.
Ta razstava je bila predstavitvena, v nakupovalnem centru pa načrtujejo, da bodo pripravili še
več razstav in akcij, izkupiček pa namenili zbiranju denarja za gradnjo novega varstveno
delovnega centra, ki ga v Velenju nujno potrebujejo.	JOŽE MIKLAVC
Velikonočni zajček pred Mc Donald^som
Takole so se minuli petek med-Hotelom Evropa in restavracijo Mc Donald's v Celju*
razveselili velikonočnega zajčka.	.
Ta jim je med obiskom na prireditvi, ki so jo s svojim nastopom popestrili cicibani iz
učenci nekaterih celjskih osnovnih šol in plesalci plesnega teatra Igen iz Celja, razdel'*
drobna velikončna darilca.	NMS, F^t"'
jjSNOPIČ
naši kraji in uudje
13
{aradi zlomljenega
krila ob morje
flfl Celovški ulici v Celju že 18 let živi galeb po imenu Ptic -Pred mučenjem ga je
rešila Daniela Tratnik
„se je Daniela Tratnik iz Celovške ulice v
Ijjipred osemnajstimi leti skupaj z možem
-fjvila na dopust v Rovinj, se ji ni niti
jjjlo, da se ji bo, veliki ljubiteljici ptic in
jli nasploh, uresničila največja želja. Do-
[jgaleba.
0
le od nekdaj sem bila zaljubljena v ptiče in v
linj, kamor sva z možem hodila na dopust
jlio leto,« pripoveduje Daniela Tratnik. Rav-
[isto leto je pred odhodom na morje možu
(edala, da je njena največja želja, da bi nekoč
t)ila galeba. »Seveda mi je odgovoril, da se mi
želja ne bo nikoli uresničila,« se spominja
les upokojena medicinska sestra. »Nekega
(_ko sva poležavala na plaži, pa mi je mož
[el govoriti o galebu z zlomljenim krilom,
ipričana, da se šali, sem mu rekla, naj utihne,
ipa je zgodbo o galebu še trikrat ponovil in
;osem le dvignila glavo in pogledala. Kaj sem
gledala? Umazanega in mastnega galebjega
adiča, okoli katerega je stalo kup ljudi, ki so
vanj metali kamne,« se spominja prijetna gos-
pa, ki še danes ne ve, od kod je zbrala moč, da
je vstala, šla do množice in rekla, naj odidejo,
ker bo galeba vzela k sebi. »Nek gospod je
potem, ko sem ga držala, naredil še nekaj
posnetkov. Ker mi je bil galeb tako pomemben,
sploh nisem opazila, da smo na nudistični
plaži,« se Daniela Tratnik nasmehne smešni
strani zgodbice o svojem morskem prijatelju.
Poškodovanega mladiča je odnesla s seboj
v sobo in ker je bila ribarnica tisti dan že
zaprta, mu je za večerjo kupila konzervo rib.
»Ne vem ali je bil preveč sestradan ali mu
predelane ribe niso ustrezale - takoj jih je
izbruhal. Prihodnje jutro sem že ob sedmih
zjutraj stala pred ribarnico in ribe, ki sem mu
jih prinesla, je pojedel. Tako smo skupaj pre-
živeli še štiri dni, potem pa sva ga, ker ni
mogel leteti, z možem odnesla s seboj domov,
kjer smo mu na vrtu takoj zgradili bazen.«
Galebu so dali ime Ptič. V začetku mu celjski
zrak ni najbolj ustrezal, saj je kar naprej kričal
in ni se pustil nikomur prijeti. »Sprva smo bili
vsi krvavi, potem pa se je umiril,« se nasmeh-
ne Tratnikova.
Ptič se je skoraj popolnoma udomačil, si
prisvojil ves vrt in si podredil pse, mačke ter
kokoško. Najbolj hudo mu je v času parjenja
in takrat, ko ptice selivke odhajajo na jug. Da
bi ga potolažili, so mu kupili dve rački in eno,
pekinško, si je izbral za svojo družico. »Šla sta
se pravo družino, skupaj sta se sprehajala po
vrtu in ko se je hotel pariti, je poskušal kar z
njo,« se nasmehne Daniela Tratnik.
Ko" jo vnukinja Polonca opomni, naj pazi,
kaj govori, ker jim lahko galeba kdo vzame,
pogleda v tla in odločno reče: »Ne. Nihče nam
ne more vzeti našega Ptiča. Saj je svoboden.
Če bi lahko, bi odletel, ampak zlomljene peru-
ti ni mogoče pozdraviti. Ta Ptič je zame simbol
svobode in vso pravico ima, da odide, kadar
hoče... če bo le lahko.«
Galeb Ptič je imel kljub zlomljenem krilu
srečo, da je naletel na dobre ljudi.
____=Z=Z=ZZ3 NINA M. SEDLAR
Galeb Ptič, ki ga hrani njegova rešiteljica Daniela Tratnik, vsak dan poje štiri sardele; dve za
zajtrk in dve za večerjo. Zelo je izbirčen, saj se jih loti samo, če imajo glave. Drugače raje
ostane lačen.
Mladi fiziki v Šentjurju
I oš Hruševec v Šentjurju
minulo soboto pripravili
[movanje v znanju fizike
losnovnošolce za srebrno
leiinovo priznanje,
ta regijski ravni se je po-
[filo 110 sedmošolcev in
!l osmošolcev, zmagoval-
f šolskih tekmovanj. Zani-
inje za tekmovanje je vsa-
ileto večje, česar se najbolj
selijo tisti, ki se požrtvoval-
Iukvarjajo s popularizacijo
lavoslovja med mladimi,
ijboljši se bodo 9. maja po-
bili na državnem tekmova-
nju, ki bo tudi letos na Peda-
goški. fakulteti v Mariboru.
In kateri učenci so se letos
najuspešneje spoprijeli z na-
logami, ki precej presegajo
zahtevnost v osnovni šoli?
Med sedmošolci so to Tone
Potočnik in Miha Rebernik
iz OŠ Hudinja, Luka Rednak
in Tomaž Drobne iz OŠ Gri-
že ter David Teržan in Sašo
Ratej iz OŠ Petrovče, med
osmošolci pa Rok Šibenc in
Aleš Kroflič iz OŠ Anton Aš-
kerc Velenje, Anja Hvale in
Matej Leskovšek iz OŠ Plani-
na pri Sevnici ter Aleš Frece
in Katja Kladnik iz OŠ Sliv-
nica pri Celju. Za nagrado
bodo prejemali astronomsko
revijo Špika.
MATEJA ŠUMEJ
Očistimo pot v šolo
Osnovna šola Loče bi se
rada s svojim delom in pro-
gramom, ki ga je sprejela v
začetku šolskega leta 1997/
98, vključila med šole, ki de-
lujejo v okviru EKO šole kot
način življenja.
Ob šoli urejajo učilnico na
prostem, kjer bodo posadili
nekaj dreves iz gozda in ure-
dili učno mlako, da se bodo
sami in tudi slučajni obisko-
valci lahko o naravi marsikaj
naučili. Upajo, da ne bo komu
v veliko napoto in bo ostala
takšna, kot si jo vsi želijo.
V	svojem šolskem okolišu
so že poiskali divja odlagališ-
ča odpadkov: odkrih so jih
kar 37. Na njih je spravljeno
vse mogoče, od štedilnikov
do avtomobilov... S karto in
lokacijami bodo seznanili
podjetje EKO, občino in vse
krajevne skupnosti v svojem
šolskem okolišu.
V	predprazničnih dneh so
se vključih tudi v akcijo čišče-
nja lastnega okolja in sicer
pod geslom Očistimo svojo
pot v šolo. Sodelovali so vsi
učenci osnovnih šol Loče, Ži-
če in Jernej. Skupaj so napol-
nili 94 plastičnih vreč za smeti
in dve traktorski prikolici
drugih odpadkov. Vreče za
smeti je podarilo podjetje
EKO iz Slovenskih Konjic.
V jutranjih urah v petek, 10.
aprila, pa je v posmeh vseh
učencev in vseh krajanov reka
Dravinja tekla kot že toliko-
krat v tem mesecu mlečno si-
ve barve. Onesnažila jo je to-
varna v Slovenskih Konjicah,
ki »ima« čistilne naprave.
Učenci Osnovne šole Loče so
zaradi tega naslovili na odgo-
vorne v občini Slovenske Ko-
njice vrsto vprašanj, ki zgovor-
no kažejo, da jim ni vseeno, v
kakšnem okolju živijo. NK
Konec kilometrskih kolon
Vozniki, ki se dnevno vo-
zijo na relaciji Šentjur-Celje
skozi Štore, so se v ponede-
ljek oddahnili. Promet po
regionalni cesti, ki je bil za-
radi gradnje pasu za levo
zavijanje na območje obrtne
cone in dovoz do Petrolove-
ga bencinskega servisa zla-
sti prejšnji teden močno ovi-
ran, se je namreč spet spro-
stil.
V ponedeljek so namreč -
sicer v makadamski izvedbi,
saj bodo celotna dela, vključ-
no z asfaltno preplastitvijo in
ureditvijo pločnika zaključena
šele sredi maja - za promet že
odprli tudi levi vozni pas.
Prejšnji teden, ko so bih zasto-
ji najhujši, se je kolona vozil v
prometnih konicah kar nekaj-
krat vila povsem do Šentjurja.
V času gradbenih del je bil
promet po regionalni cesti
skozi Štore urejen izmenično
enosmerno. Da bi voznikom
dolgotrajno čakanje v kolonah
vsaj malce olajšali, pa so pro-
metno pretočnost ob konicah
urejali ročno. Zjutraj je namreč
še posebej gost promet iz
šentjurske smeri, popoldne
okoli 15. ure pa je bila kolona
vozil daljša iz celjske smeri.
IS, Foto: GREGOR KATIČ
Kar nekajkrat seje minuli teden zgodilo, da je kolona vozil, ki so želela iz Šentjurja v Celje,
zaradi zastoja v Štorah segala vse do Šentjurja. V popoldanskem času. ko je nastal posnetek,
pa se ni bilo nič lažje pripeljati iz Celja v Šentjur.
Krneli jci se
predstavljajo
v šentjurski Kmetijski
1 gospodinjski šoli bodo
"tri, v petek, 17. aprila,
%li vsakoletno razsta-
zvrstilo pa se bo več
'fireditev.
^a razstavi, ki jo bodo
'ovesno odprli ob 12. uri,
'°niogoče videti ročna de-
^ ter domače jedi, ki jih
pripraviti dijaki. Mo-
bo tudi ogled šolskega
J^ovnjaka, njihovih po-
J^isnih polj ter vrtnarije,
jl^r bodo odprli nov, do-
'^^ni rastlinjak. Ob 15. uri
'^^lo nadaljevan s preda-
S&n Edvina Tomažiča
' ekološkem sonaravnem
^tovanju prihodnosti
"'ološko-dinamična me-
oda).
^^ soboto, 18. aprila, bo
) 10. uri degustacija vin
^oslovne skupnosti za vi-
°§radništvo in vinarstvo,
15. uri pa predstavitev
! trav in škropljenja
J^fiega drevja. V nedeljo,
■ Aprila, bo ob 15. uri še
j^avanje Draga Jančiča
, dejanju okolja, s pou-
j^Kom na okenskem in
bonskem cvetju. BJ
Slovensko-neitiško sodelovanje
V okviru trdnih partnerskih in prijateljskih vezi Celja z
nemškim mestom Singen se je začelo tudi sodelovanje
Poklicne in tehniške elektro in kemijske šole Šolskega
centra Celje s Hohentwiel Geverbeschule iz Singna.
Sodelovanje temelji na izmenjavi dijakov in učiteljev. Pred
dnevi je nekaj .dijakov elektrotehniške usmeritve iz Celja
sodelovalo na projektnih dnevih v Singnu, konec aprila pa
večja skupina kemijskih tehnikov potuje v Munchen, kjer se
bo srečala z nemškimi vrstniki in ogledala kemijski sejem
AnaUtica. V obeh primerih je za celjske dijake obisk v
Nemčiji nagrada za prizadevno delo, učni uspeh ali sodelo-
vanje v raziskovalni dejavnosti.	IS
Vrtnici in metla za Celje
Turistično društvo Celje pripravlja nocoj ob 18. uri občni
zbor v dvorani Celjskega doma. Po obravnavi poročila o
lanskem delu in delovnem programu za letos bodo na prilož-
nostni slovesnosti podelili priznanja ter vrtnici in metlo za leto
1997.	IS
Celjska zmaga med tekstilci
Na 2. Državnem tekmovanju usnjarskih in tekstilnih šol
Slovenije, ki so ga pred kratkim pripravili v Sevnici, se je
odlično odrezala ekipa Srednje frizerske, tekstilne, strojne
in prometne šole Celje.
V tekmovanju iz praktičnih znanj so Jasna Čanc, Valentina
Klančnik in Nevenka Kotnik z mentorico Majdo Naglič
zmagale. Zelo uspešen pa je bil tudi nastop učenk v kategoriji
predstavitve raziskovalnih nalog, kjer sta Marjetka Zagožen
in Marjana Ungurjanovič z mentorico Vesno Pečnik zasedli
2. mesto.	IS
14
ŠPORT
Zadnja vlaka za Evropo
Rudar na pragu finala pokala, Protonavto Publikum spet razočaral
Minuli teden je bil na slo-
venskih nogometnih igriš-
čih zaradi praznikov za-
ključen že v soboto, s tekma-
mi 25. kroga državnega pr-
ventsva. Žal sta takrat obe
ekipi s Celjskega igrišči za-
puščali sklonjenih glav, pre-
cej bolj pa so lahko zaskrb-
ljeni v taboru Protonavta
Publikuma, ki ne more se-
staviti niti dveh solidnih
predstav, o kakšni seriji pa
bi bilo že utopično razmiš-
ljati.
Na Skalni kleti navzven si-
cer ne kažejo pretirane za-
skrbljenosti, toda sedaj je tudi
bežnim poznavalcem nogo-
metnih razmer povsem jasno,
da v klubu močno škriplje.
Rešitev? Trenutno je ni, mor-
da bo trener Stanko Poklepo-
vič potegnil iz rokava kakšne-
ga asa. Spet novo vprašanje pa
je, če ga ima, saj bi v tem
primeru zagotovo že reagiral.
Na Koroškem so rumeno-mo-
dri spet razočarali, čeprav so
30 minut igrali dobro, kar pa
seveda ne prinaša točk. »Špa-
co« je bil po porazu s Korota-
nom vidno razočaran: »Videli
ste lahko nižjerazreden nogo-
met ozirma še manj!« Borut
Jarc na drugi strani je bil seve-
da silno zadovoljen, kajti iz
svoje že tako skromne ekipe,
ki je nastopila brez 7 (sed-
mih!) standardnih nogometa-
šev, je iztisnil največ kar se je
dalo. »Pred tekmo bi brez raz-
mišljanja podpisal remi,« je
bil iskren. Slednja izjava zgo-
vorno priča o razmerju moči
med moštvoma, a Celjani so
bili z izjemo Kačičnika in
Blatnika ter morda Cugmasa
in Štancarja preslabi za kaj
več kot nov sramoten poraz.
Izpolnitev ciljev prinaša le že
zgoraj omenjena serija. Ali jo
bomo dočakali?
Črno-bele sanje
Ob jezeru se je kljub seriji
dobrih predstav Rudarja v so-
boto zbralo le dobrih 500 gle-
dalcev, ki pa z izidom niso
mogli biti zadovoljni. Velenj-
čani so klonili proti HIT Gori-
ci, čeprav so imeli celo vrsto
priložnosti, ki pa jih žal niso
izkoristili. 'Velenjski položaj
je povsem drugačen kot celj-
ski. Rudar namreč živi za po-
vratno tekmo polfinala sloven-
skega pokal. V prvem obraču-
nu je namreč senzacionalno
premagal Muro sredi Fazaneri-
je in pred varovanci Draga Ko-
stanjška so vendarle lepši časi.
Ne glede na poraz proti Gori-
čanom Ob jezeru zaenkrat ni
razlogov za preplah, Evropa se
zdi nekoliko bližje, čeprav je v
resnici do nje še izjemno trno-
va pot. Čez šest dni bodo »ru-
darji« gostili črno-bele in v pri-
meru ugodnega izida (vsaj re-
mi) bi postali finalisti pokala
n™	--7-	- . v
ter bi tako čakali na (za njih)
vrhunec sezone in finale.
Prekmurski trener je očitno
že pred prvo tekmo v Murski
Soboti vedel, da s »knapi« ne
bo šale. »Fraza o pokalnih pre-
senečenjih je že zguljena, toda
moram ponoviti, da v takšnih
tekmovanjih vloga favorita
moštvu naloži precejšnje bre-
me. Ne glede na razplet prve
tekme, je v drugi vse odprto,«
je pojasnil Koblencer in s tem
napovedal j uriš na Dabanovi-
čev gol. In kako bo odgovoril
velenjski strateg? Kart zagoto-
vo ne bo odprl, predvidevamo
lahko, da bo poskusil z zaprto
inačico s hitrimi protinapadi,
ki so prinesli prednost pred
povratnim srečanjem. S tem bi
bil dvoboj verjetno končan po
željah in sanjah zeleno-rume-
nih. Nekateri pa imajo svoj
pogled na taktiko v revanši:
napadati do onemoglosti in do-
seči gol, ter proti koncu vse
bolj zapirati prostor pred svo-
jimi vrati. Če se spomnimo
polfinala med Primorjem in
Publikumom pred dvema leto-
ma, potem takšna taktika ne bi
bila ustrezna. Takrat so na-
mreč Celjani najprej premaga-
li Ajdovce v gosteh, potem pa
so z napadalno igro zasenčili
nasprotnika, a žoga ni hotela v
mrežo. Tveganje se ni posreči-
lo, tokrat bi se morda lahko. A
počakajmo do prihodnje sre-
de in stvari prepustimo NK
Rudar. Vodstvo bo pripravlje-
no razvezati mošnjo za premi-
je...
TOMAŽ LUKAČ
Foto: SHERPA
Drago Kostanjšek - tvorec
pokalnega preporoda v Vele-
nju.
na kratko
Nova Gorica: Na državnem,
ju-jitsu turnirju v prikazni
tehniki (duo sistem) so člani
PKBV Celje dosegh dvojno
zmago v kategoriji moških
parov do 15 let. Slavila sta
Rok Leskovšek in Gregor
Škerlak pred parom Aleš Ver-
bovšek-Danes Jagar. V konku-
renci nad 15 let sta Damjan
Kragolnik in Gorazd Zapušek
zaradi poškodbe (zlom ključ-
nice) morala predati boj za 3.
mesto.
Celje: Končan je spomla-
danski del namiznoteniškega
tekmovanja pod okriljem ŠZ
Celje. Vrstni red: Cetis, Obrt-
nik-A, Kovinotehna, Cinkar-
na, Obrtnik-B, Nivo.
Litija: Na finalnem košar-
karskem turnirju osnovnih
šol je OŠ Livada Velenje za-
sedla 4. mesto. Izidi: OŠ dr.
Vito Kraigher-OŠ Livada
64:62 (po podaljšku), OŠ Li-
tija-OŠ Livada 54:47. Vrstni
red: OŠ dr. V. Kraigher Ljub-
ljana, OŠ France Bevk Ljub-
ljana, OŠ Litija, OŠ Livada
Velenje. V najboljšo peterko
tekmovanja sta bila izbrana
Rok Sevčnikar in Mitja Repinc
(oba Livada).
Gluvičeva rekordno
Uvodni spomladanski at-
letski miting v Ljubljani, v
okviru katerega so izvedli
tudi državno prvenstvo v te-
ku na 10 tisoč metrov, je
največ uspeha prinesel celj-
skim in velenjskim teka-
čem,
Celjanka Rada Gluvič je
brez težav opravila s konku-
renco starejših mladink in 10
kilometersko progo pretekla v
času novega državnega rekor-
da 37:28,09. Dosežek tudi po
končanem teku članic ni bil
ogrožen, saj se je zmagovalka
Helena Javornik (Štajerska)
odločila za taktičen nastop in
zaostala za dosežkom Gluvi-
čeve. Drugo mesto si je prite-
kla Živkova (Kladivar Cetis).
Pri moških je naslov tako
pri članih, kot pri starejših
mladincih odšel v Velenje. Be-
kim Bahtiri je najboljšega slo-
venskega tekača na tej razdalji
Romana Kejžarja vseskozi
preganjal in ga v zadnjih 200
metrih tudi prehitel. Bahtiri je
tako dosegel svojo prvo zmago
na 10 km, čeprav se je v tej
disciplini preizkusil šele tret-
jič, hkrati pa dosegel izvrsten
čas pod 30 minutami. Njego-
vo zmagoslavje je pri mladin-
cih dopolnil klubski kolega
Boštjan Buč.
PŠ
m, . -
Pred 20 leti so najboljšega celjskega športnika proglasili v dvorani Golovec, izbrali pa so tudi
skupino najobetavnejših mladih športnikov (na sliki).
panorama
NOGOMET
1.SNL
25. krog: Korotan-Proto-
navto Publikum 1:0 (0:0).Ru-
dar (V)-HIT Gorica 1:2 (1:2)
Pavlovič 45. Vrstni red: Mu-
ra 50, Maribor Teatanic 47,
Primorje in SCT Olimpija 42,
HIT Gorica 40, Protonavto
Publikum 36, Rudar 29, Ko-
rotan 28, Potrošnik 22, SET
Vevče 13.
2.SNL
20. krog: Rudar (T)-Šentjur
0:0. Esotech Šmartno-Goriš-
ke Opekarne 3:2 (3:0) Smaj-
lovič 9, 30, Štefančič 44.
Vrstni red: Živila Triglav (-1)
48, Koper 47, BST Domžale
41, Elan 36, Železničar 34,
Šentjur 26, Drava, Rudar in
Aluminij 24, Nafta (-1) 22,
Esotech Šmartno in Jadran
Šepič 20, Dravograd 19, Go-
riške Opekarne in Zagorje 16,
Factor Črnuče 14.
3.SNL-vzhod
17. krog: Varis-Unior 0:1
(0:1), Dravinja-Pobrežje 1:0
(0:0), Usnjar-Turnišče 1:2
(0:1). Vrstni red: Pohorje
40, Bakovci 38, Črenšovci 31,
Paloma 29, Unior 28, Gori-
čanka 27, Odranci 23, Dravi-
nja 21, Usnjar, Pobrežje, Kun-
gota in Turnišče 16, Kovinar
15, Variš 14.
MNZ Celje
11. krog: Kovinar-TIM Laš-
ko 1:4, Krško-Šmarje pri Jel-
šah 5:0, Steklar-Mons
dius 1:1. Vrstni red;-!
Laško 30, Mons Claudiuj
Krško in Steklar 16, Kov
11, Brežice 13, Kovinat
Odred 10, Šmarje pri Jeijj
KOŠARKA 1
Pokal RS(M) 1
Polfinale: Krka-PIL 7,
(34:39) Tovornik 23, ij
16, Goljovič 10, Donči(
Kune 6, Jurak in Dragžjj
Bečirovič 2. Finale: (ji
Olimpija-PIL 101:93 (85
77:77, 34:42) Goljovicj
Tovornik 21, Bečirovič
Lisica 10, Dragšič in Do
7, Kune 6, Jurak 1. Roj
vrstni red: Union Olimp
Pivovarna Laško, Krka,
lios.
ROKOMET
I.DRL(Ž)
Od 1. do 4. mesta ^
krog: Juteks Žalec-R
Olimpija 18:33 (8:15) Zi
Korotneva, Randl in Del
3, Kline in Raukovič 2, j
in T. Dolar 1. Vrstni
Krim Electa 7, Robit Olii
ja 5, Juteks 1, M-DegroPi
0.
Kvalifikacije za 1.D8
2.	krog: Vegrad-Šešir 16
(10:14) Ibrahč 4, Nojini
3,	Krajnc, Notersberg, R(
in Dešman 2, Kneževič
Vrstni red: Šešir 4, Vegra
Sava Kranj 2, Mlinotest 1
šporMkoledar
SOBOTA,
Košarka
1.SKL (M), polfinale (2.
tekma) - Polzela: KSP-PIL
(18).
SKL (M), za obstanek v l.B
(1. tekma) - Ljubljana: Ježi-
ca-Rogla Atras (20).
Nogomet
2.SNL, 21. krog - Šentjur:
Šentjur-Drava (16).
3.SNL vzhod, 18. krog -
Zreče Unior-Usnjar, Odran-
ci: Odranci-Dravinja (obe ob
16).
Rokomet
l.DRL (M), 21. krog-Celje:
CPL-Sevnica, Izda: Delmar-
Gorenje.
l.DRL (Ž), od 1. do 4. me-
sta, 3. krog - Piran: M Degro
Piran-Juteks.
l.DRL (Ž) - za obstanek, 2.
krog - Ajdovščina: Mlinotest-
Vegrad.
Odbojka
DOL (M) za popolnitev
l.DOL, 1. krog - Kamnik:
Kamnik-Šoštanj Topolšica
(19,30), Prebold: SIP Šen
ter-Krka (16).
DOL (Ž) za popoln
1.DOL	, 1. krog - Žalec:
Utrip-ŠOU (19).	J
DOL (Ž) za popolfi
2.D0L	, 1. krog - Kami
Kamnik-Zgornja Savinj
(17,30).	I
NEDEUA^ITj
Nogomet ^
l.SNL, 26. krog - Celj3
Publikum-HIT Gorica, 1
dovščina: Primorje- Rl
(obe ob 16).	9
2.SNL, 21. krog - Novol
sto: Elan-Esotech Šm^
(16).	I
Namizni tenis I
Celje: Frenkov in Bo|
memorial (9).	'
SREDA, 22.4.
Košarka
1. SKL (M), polfinale
tekma?) - Laško: PIL-KSP.
SKL (M), za obstanekf
(2. tekma) - Zreče:
Atras-Ježica (19).
CSNOPIČ
K---
ŠPORT
15
Za deset veličastnih
Pfičenjajo se kvalifikacije
Pfvo odbojkarsko ligo v
konkurencah. V boje
razširjen elitni rang gre-
šempeterska kluba in
^^iijčani, na stara pota se
vrnejo tudi odbojkari-
2gornje Savinjske. Modi-
jfjn tekmovalni sistem je
■ olji prav vsem klubom.
^^enokrožni 6-članski kva-
jl^acijski mini ligi (5. kro-
bo pomembna prav vsa-
itekma, pričakovanja v klu-
rnaše regije pa se razliku-
Ip, Ambicioznejši želijo vse
ijočiti že pred zadnjim kro-
iji in se tako izogniti zakuli-
iro igram, brez katerih (kot
že) tudi tokrat ne bo šlo.
Odboj kaji Šoštanja-Topol-
je so trdno odločeni, da v
fti sezoni zaigrajo „v desete-
j najboljših. Po besedah
[dsednika Branka Sevčni-
jja sta favorita mini lige
cinik in Krka, Šoštanj-To-
Išica pa bi moral brez težav
pkrožiti trojko, ki bo popol-
a elitni razred. Za novo se-
DO bo nujna okrepitev na
jožaju organizatorja igre,
I takrat pa se bo ekipi že
družil poškodovani Peter
bik. Nov način tekmovanja
^članska prva in 12-članska
uga liga) bo omogočil kvali-
nejše delo in koncentracijo
)či za pomembne tekme,
je obstoječi sistem dolgo-
len (Š-T bo sezono zaključil
»sredi maja s prijateljskimi
fcnami proti slovenski mla-
Kki reprezentanci). Šoštanj-
iii so šempeterski klub oz-
ifili kot presenečenje, evfori-
pa bi jih utegnila ponesti še
višje. Trener SIP Šempetra
Uroš Dvornik je svojih napo-
vedih zmernejši: »Naš cilj v
kvalifikacijah je zmaga pred
domačim občinstvom, čeprav
še ne vemo, ali bomo nastopa-
li na Gomilskem ali v Prebol-
du. Morda nas bo za kvalifika-
cije okrepil še napadalec Go-
ran Cestnik, moja ekipa pa
med favorite gotovo ne sodi.«
Igralke B&L Utripa so boj za
obstanek preko kvalifikacij na-
povedale že pred sezono, zato-
rej bi tudi forma morala biti
usmerjena v ta del prvenstva.
Že prva domača tekma z ljub-
ljanskimi študentkami ekipo
ŠOU (z^njo igra nekdanja »Ce-
Ijanka« Kibireva) bo dala odgo-
vor, če je temu res tako. Šempe-
tranke bodo igrale brez poško-
dovanih Katje Skaza in Alenke
Vodeb, trener Dragan Bojino-
vič pa meni, da bodo pot v elito
našle le ekipe, ki bodo izpilile
vsak element igre in imele naj-
bolj profesionalen odnos. »Po-
leg nas so favoritinje še Špeceri-
ja Bled, Šentvid in HIT Nova
Gorica. Naša prednost so 3 tek-
me na domačem parketu,« je še
dodal Bojinovič in hkrati napo-
vedal okrepitve za prihodnjo
sezono, če si »gradbinke« zago-
tovijo obstanek.
Za prvo ligo se bodo pri
moških potegovali Krka,
Kamnik, Hoteli Simonov Za-
liv, Granit, Šoštanj-Topolšica
in SIP Šempeter, pri dekletih
Špecerija Bled, Rogoza, ŠOU,
HIT Nova Gorica, Šentvid in
B&L Utrip Prebold, za drugo
žensko ligo pa Kočevje, Zgor-
nja Savinjska, Benedikt, Pi-
ran, Kamnik in Mežica.
Zgornja Savinjska se po lan-
skem polomu in letošnji zmagi
v 3.DOL želi čim prej vrniti med
najboljše. Nerešljiva uganka Sa-
vinjčank je dvorana. Telovadni-
ca OŠ Mozirje spominja na ma-
lo večjo dnevno sobo, vendar
bodo v njej glede na dogovor le
igrale dve tekmi kvalifikacij (Ko-
čevje in Piran), v primeru uvrsti-
tve v drugo ligo (napredujeta le
dve ekipi) pa bo selitev v Gornji
Grad neizogibna. V ekipi iz zad-
nje prvoligaške sezone so osta-
le le Rušnova, Turnškova in
Gorškova, vrnile so se Mihalin-
čeva, Grubišičeva, Bastljeva,
Hojakova in Venekova, s Kislin-
gerjevo se še dogovarjajo.
PRIMOŽ ŠKERL
Foto: GREGOR KATIČ
Zalič in Sevčnikar st. v bloku. Strokovnjaki menijo, da bo bistriški Granit v kvalifikacijah
Šoštanjčane izločil.
Frenkov in Božičev memorial
Ob prazniku občine Celje in 90-letnici izgradnje doma
pripravlja ŠD Gaberje tradicionalni namiznoteniški me-
morial v spomin na dr. Franca Rebeuška-Frenka ter
bratov Pavleta in Milana Božiča.
Nedeljsko tekmovanje se bo pod pokroviteljstvom naše
novinarske hiše NT&RC pričelo že ob 9. uri, ko bodo za
mize stopile veteranke (letnik 1953 in starejše). Za njimi se
bodo pomerili člani (let. 1939-1948), starejši člani (1929-
1938) in na koncu še veterani (1928 in starejši). Zmagovalne
trojke prejmejo pokale, v memorialni veteranski kategoriji
pa še prehodni pokal pokrovitelja. Lanski zmagovalci:
Zdenka Zimšek-Celje (veteranke), Peter Kralj-Maribor (čla-
ni), Lado Petrovič-Kranj (st. člani) in Andrej Drnovšek-
Ljubljana (veterani).	PRIMOŽ ŠKERL
Trojna madžarska zmaga
Mlajše selekcije rokometašev Celja Pivovarne Laško so
sodelovale na mednarodnem turnirju v Veszpremu na
Madžarskem. Vse selekcije so v svojih konkurencah dose-
gle 1. mesto.
Mladinci pod vodstvom Igorja Razgorja so v finalu prema-
gah domači Fotex z 20:15, kadeti, ki jih vodi Vito Selčan, so bili
v finalu s 17:12 boljši od nemškega Niedersachena, Matjaž
Guček pa je starejše dečke z zmago 12:8 nad madžarsko
Csurgo popeljal do lovorike tudi v najmlajši kategoriji. Na
turnirju, kjer so nastopile ekipe iz Švice, Nemčije, Avstrije,
Madžarske in Slovenije, so priznanja za najboljše po kategori-
jah prejeli Rok Ivančič, Goran Kozomara in Aleš Kugler (vsi
CPL).	NR
Uspešen zaključek sezone
V organizaciji KMN Dobovec in komisije za mali nogomet
pri MNZ Celje so v Rogatcu in Rogaški Slatini pripravili
zaključek v 2.SLMN-vzhod, katere vodenje je po dveh letih
prevzela MNZ Ptuj.
Predstavniki klubov so se sestali z vodstvom tekmovanja
in podelili priznanja MNZ Celje. Govora je bilo tudi o širitvi
lige in sojenju, ki mu bo v prihodnje potrebno nameniti več
pozornosti. V sklopu prireditve so odigrali dve tekmi. Ženska
ekipa Škal iz Velenja je s 4:2 premagala veterane Rogaške,
reprezentanca druge lige pa gostitelje KMN Dobovec s 5:3.
Pokale so prejele ekipe Carioce, Mizarstvo Širovnik in Tomaž
(tudi za fair play), najboljši strelec pa je Danilo Pukšič (Miz.
Širovnik).	JANEZ TERBOVC
^ Kovinotehna Vija-vaja: Simič, Gruden, Bevc, Radič (stojijo), Mavrek, Medjo, Srdič in
Zukič (čepijo). Manjkajo: Juračič, Nikolič, Jovanovič in Vogler.
Kovinotehna Vija-vaja spet pred vsemi?
^ogometaši KMN Kovinotehne Vija-vaje, ki nastopajo v celjski veteranski ligi, že lep čas
^jo prave konkurence. Od leta 1996 so namreč osvojili vse najpomembnejše trofeje v
nogometu.
/ 'igaških in turnirskih nastopov so se praviloma vračali neporaženi. Pod vodstvom duše
jj^^tva Rajka Medja so med drugim slavili na najmočnejšem slovenskem malo-nogometnem
^fiirju v Velenju, v letni veteranski ligi osvojili prvi mesti v letih '96 in '97, tudi letos so favoriti
^ Ponovitev uspeha, pred meseci pa so postali tudi zmagovalci v zimski ligi. Letna se je že
^ ^la, v derbiju je padel Sipro in legenda celjskega malega nogometa Borivoje Simič-Šabac je
'Napovedal novo lovoriko.	TL
16
šport
Gostejša Unionova pena
Laščani so Dolenjcem pokvarili velikonočne praznike, za pokalno lovoriko pa je zmanjkalo moči
Finalni košarkarski tur-
nir za pokal Slovenije se je
(kar zadeva vrstni red) raz-
pletel v skladu z napoved-
mi, lahko pa bi bilo veliko
drugače, če bi sodnika bila
načelna tudi v kritičnih tre-
nutkih, Pivovarna Laško je
zapustila izvrsten vtis in ti-
volske prvake pošteno sti-
snila za ovratnik,
Laščani so dosegli osnovni
cilj in si ne glede na uvrstitev v
DP zagotovili igranje v Evrop-
skem pokalu tudi v prihodnji
sezoni. Pa vendarle je bilo
malo tistih, ki so napovedo-
vali takšen razplet v finalu.
Več se jih je nagibalo na Ijub-
Ijansko-novomeški finale.
Polna dvorana Marof v No-
vem mestu je sprva kazala
na tak scenarij. Domači le-
karnarji so spretno izkoriš-
čali luknje v sredini laške
obrambe, onemogočili Lisi-
co, vendar sta Jevtovič in Ste-
vič to plačala s štirimi osebni-
mi napakami. Igra je po vsto-
pu Kunca zaživela, vendar si
je (pre)kmalu nabral 5 oseb-
nih napak. Trener Aleš Pipan
je nato zaukazal consko
obrambo. Tovornik in Drag-
šič sta prišla do veljave. V
polfinalu velja omeniti še dva
duela. Tovornik in Jevtovič
sta tekmovala, kdo bo učin-
koviteje zapravil »zicer«,
med Dragšičem in Stevičem
pa je padlo nekaj zaušnic. Ob
koncu tekme se je širša no-
vomeška regija ovila v črni-
no, saj so bili prepričani v
Krkino zmagoslavje.
Neodločna
sodnika
Skoraj celotno nedeljsko fi-
nale je bilo v znaku laških
košarkarjev, ki so nove delo-
dajalce Jureta Zdovca do zad-
njih sekund lovili in jih ob
izteku rednega dela po odbiti
McDonaldovi žogi in zabija-
nju Marka Tuška prav v zad-
njih stotinkah ujeli. Bečirovič
je znova pokazal, zakaj se
»zmajčki« tako zanimajo
zanj, a si žal poškodoval nogo
(zvin gležnja) in moral odne-
hati. Lisica je po Dragšičevih
asistencah lepo zaključeval,
Olimpijinim mukam pa so ve-
liko pripomogh prosti meti, ki
so jih Ljubljančani metali na-
ravnost katastrofalno. V tem
elementu sta se osmešila No-
sov in Taylor, ki sta s črte
zgrešila, kot bi metala iz so-
sednje dvorane. Zavrti zeleni
voz je povlekel McDonald, z
dvema trojkama mu je sledil
Hauptman.
V prvem podaljšku sta tek-
meca vsak po enkrat pretira-
vala z dolžino napada. To-
vornik nikakor ni zadeval, pi-
vovarji so bili v izgubljenem
položaju. Ko so se Ljubi-
čani že poigravali, je J
prestregel Dragšič, Goffl
je moral metati, za drugj!
daljšek pa je poskrbel, i
drug kot Tovornik. So^t,
nista (?) opazila prekrška J
Goljovičem (metal je troji
in tudi nad »Diglom« ri^'
prvem primeru bi »Cji
metal tri proste mete in
da že priboril zmago, v (j,
gem pa bi Tovornik niq
imeti še dodaten prosti 1
in bi s tem imel možnost
odloči finale. Tako pa je
niški par salomonsko doi
stil še en podaljšek, kjer'
so Unionovi varovanci Igj
kazali, kaj so se v Evr'
naučili. Daneu in Haupii
sta zadela trojko, po nam
osebni napaki Lisice pa
bilo za laški tabor vsega'
nec.
Priložnost za revanšoi
prišla kaj kmalu. Po ^
predvidevanjih naj bi sej
kalna finalista sestala tudj
finalu f^lay-offa državn^
prvenstva. Toda Union Oli
pijo je lažje premagati na|
kot pa na treh tekmah. ■
PRIMOŽ ŠKi
Foto: GREGOR KaI
Trener Aleš Pipan je pivovarje pripravil tudi na morebitno finalno zmago.
Matjaž Tovornik ima vajeti
vselej v rokah.
Pričakovane
spremembe
Skupščina Košarkarske
zveze Slovenije, ki so jo
hkrati s pokalnim tekmo-
vanjem pripravili v Novem
mestu, je prinesla spre-
membo tekmovalnega si-
stema v prihodnji sezoni.
Logično je bilo pričakova-
ti, da prvoligašem ne more
ustrezati »sistem ure«, ki so
ga letos prvič in zadnjič vri-
nih med redni del in končni-
co prvenstva. Sistem so uva-
jali tudi v drugih državah,
vendar se je vselej izkazal
za neprimernega, nepotreb-
nega, predragega in tudi tež-
ko razumljivega. Košarkarji
bodo prihodnjo sezono ta-
ko najprej odigrali rednih 22
krogov, nato pa se bo liga po
posebnem ključu razdelila v
dve šestčlanski skupini,
končnico za prvaka pa bodo
igrali le štirje najboljši (pr-
vouvrščeni ekipi iz obeh
skupin). Nov registracijski
pravilnik bodo predvidoma
sprejeli konec maja. PŠ
Elektra se vrača
z zadnjo zmago v Cerknici
so šoštanjski košarkarji zao-
krožili serijo 20 zmag in ob
vsega dveh porazih potrdili,
da bodo tudi prihodnjo sezo-
no v LB ligi med močnejšimi.
Brez neljubih zapletov v
Cerknici ni šlo, saj je domača
zapisnikarska miza Darku
Mirtu pripisala 5 osebnih na-
pak, četudi je v tistem trenut-
ku imel le štiri. Mirt je seveda
moral na klop.
Vzhodna skupina 2.SKL je
bila statistično veliko močnejša
od zahodne. Elektra je »vzhod-
njake« brez težav premagovala
tudi v končnici. Dolgo so jim
sledili košarkarji zreške Rogle,
ki pa so v derbijih v Šoštanju in
Zrečah morali priznati premoč
Elektre (Rogla v soboto pri
nja kvalifikacije za LB). |
štanjčani so praktično vso j
zono igrali brez obeh klasiči
centrov, ki sta se poškodovj
Veliko breme je zato odpai
na Rizmana in Mirta, ki jina
trener Vezjak puščal ve
svobode v igri, svoje so do
še mladi igralci.
Z uvrstitvijo v LB so c
doseženi, igralci pa so en
nega mnenja, da je bila p
veliko lažja, kot so pričaka
li. V Šoštanj se tako vra
kvalitetna košarka, ki si
kraj nedvomno zasluži,
okrepitvami pa bi Elektra IJ
ko posegla morda še višje.
DEJAN TAM
Foto: GREGOR KAl
--------J
Vlado Rizman pod košem. Elektra bo potrebovala okrep^^
na centru.
SNOPIČ
KULTURA
17
iMehletova slikarska lirika
Oživljeno slikarsko ime, ki ni pomembno le za Celje
pokrajinskem muzeju v
^ so pod pokroviteljs-
jte hiše v sklopu prire-
^ ob celjskem občin-
prazniku odprli raz-
^ slik dvaindevetdeset-
^oi celjskega slikarja
lJ^^ehleta, ki je v mestu
jjvinji živel v letih od
jdo 1954, sicer pa živi v
5eni ob reki Svetega Lo-
^cavZDA.
fodprtju razstave, udele-
se je je preko sto ljudi, je
navzoča tudi Tatjana Ja-
soproga akademika Bo-
rjaJakca, ki je bil Mehle-
osebni prijatelj in je tudi
njegov portret leta
I tik preden je Mehle od-
lial v ZDA.
ehletov rod izvira s Sveti-
pad Štorami. Karel je bil
g v Ljubljani leta 1906.
!0V oče Mihael Mehle se
iot nemirni izumiteljski
duh odpravil z družino leta
1911 v ZDA in tam uspel. Kari
si je tam pridobil temeljno
izobrazbo, likovno pa na skri-
vaj v večerni akademiji v New
Yorku, kajti oče ga je odvračal
od slikarstva, češ da to ni
donosen poklic. Leta 1936 se
je družina vrnila v stari kraj,
kakor so imenovali Celje, kaj-
ti oče Mihael je menil, da mo-
rajo slovenski podjetniki ime-
ti denar v slovenskih bankah.
Zaradi posledic velike svetov-
ne gospodarske krize se je
družina leta 1939 vrnila čez
lužo, oče Mihael pa zaradi
zlomljene noge ni mogel na
pot. Ostal je v Celju in sin Kari
z njim. Zdi se, da je ves talent
za posel in denar, ki ga je imel
oče Mihael, bil povsem nedo-
stopen sinu Karlu, kajti nikoli
ni imel smisla za vrednote kot
so stalna služba in stabilno
življenje z dovolj denarja za
preživljanje družine. V Celju
se je leta 1943 poročil in se
preselil v Šentjur. Žena Marija
mu je istega leta rodila sina
Draga, leta 1945 pa še hčerko
Virginijo.
Čeprav se je njegova druži-
na le stežka prebijala iz dneva
v dan, se Karel ni hotel zapo-
sliti, čeprav mu je prijatelj sli-
kar in grafik Božidar Jakac
uredil, da bi lahko na celjski
gimnaziji poučeval likovni
pouk. Nekaj malega je obča-
sno poučeval angleščino. Bil
je nekoliko sključene in suh-
ljate postave v beli srajci s
suknjičem in podrsavajočega
koraka. Tak je ostal v spomi-
nu Celjanom, mnogim je dajal
svoje slike kot vračilo neneh-
nega dolga. Leta 1954 mu je
žena kupila vozovnico za v
Ameriko z izgovorom, da bo
za njim prišla še preostala
družina. In je odšel.
Kot slikar je pri nas prvič
omenjen v nepodpisanem
članku Nove dobe 15. decem-
bra 1939, ko je edinkrat javno
prikazal svoja dela na skupin-
ski razstavi v dvorani Mestne
hranilnice in na kateri so so-
delovali tudi Vera Pristovšek,
Albert Sirk, Cveto Ščuka in
Miroslav Modic. Jože Curk ga
po imenu omenja v Celjskem
zborniku leta 1959 na strani
220, nazadnje pa ga omenja
Alenka Domjan v knjigi Tride-
seta leta na Celjskem na stra-
ni 55.
Aleš Stopar je v katalogu
zapisal, da je »domače mesto
dokončno izoblikovalo nje-
'govo slikarsko osebnost.
Mehletova poteza je svobod-
na in slikovita, njegova dela
ne odstopajo od realističnega
slikarstva, čeprav je zaznav-
no njegovo iskanje svetlobe
in s tem navezovanje na im-
presionizem... toda treba je
reči, da Kari Mehle nikoli ni
imel pravih možnosti, da bi
dokončno izrazil in razvil
svoj ustvarjalni talent. Po od-
hodu v Ameriko ga poznamo
le po redkih delih, ki pa ne
kažejo nekega bistvenega
napredka. Vrača se v čisti
realizem v nežnih, sanjavih
barvah, brez tistega notra-
njega zagona, ki ga opazimo
v tistih delih, ki so nastala na
domačih tleh.«
Ob razstavi je izšel obsežen
katalog s številnimi barvnimi
reprodukcijami in študijo
umetnostnega zgodovinarja
Aleša Stoparja. Oblikoval ga
je Matija Golner. Katalog je
izšel ob pomoči Mestne obči-
ne Celje in številnih sponzor-
jev, ki so kljub finančni stiski
na vseh področjih razumeli
aktualnost trenutka in njego-
vo pomembnost za zgodo-
vinski spomin Celja in znali
tako ločiti izjemen kulturni
dogodek od vsakodnevnih
naključnosti.
DRAGO MEDVED
iz gutenbergove
galaksije
Živeti na Bregu
Konec preteklega leta je
ljubitelje izvirne slovenske
literature razveselila novica,
da je končno izšel Šolen z
Brega, po času nastanka prvi
roman Zorana Hočevarja.
Če rečem po »filmsko«. Zo-
ran Hočevar je zaslovel že s
svojim, skoraj kultnim, Por-
kasvetom, ki ga v knjižnicah
še vedno ni mogoče dobiti
brez truda. Tudi Šolen z Bre-
ga potrjuje vse Hočevarjeve
pisateljske kvalitete; jezik je
sicer pogovorno obarvan, ni-
kakor pa ne toliko, da bi motil
odlično berljivost romana.
Šolen, Žani ali uradno Janez
Kolenc, je povprečni Slove-
nec, mlajši upokojenec, ki
preživlja svoja zrela leta na
Bregu. Ta Breg je točno dolo-
čeni breg Ljubljanice v starem
delu Ljubljane, kjer ima Šolen
svoje stanovanje, ki predstav-
lja, razen nekaj sto skritih
nemških mark, njegovo edi-
no premoženje. To stanova-
nje nam avtor predstavi na-
tančno; knjigi je namreč, zelo
domiselno, kot kazalko prilo-
žil razglednico s tlorisom sta-
novanja. Razumljivo, če ve-
mo, da je Zoran Hočevar tudi
slikar in je nekaj let resnično
živel in ustvarjal v tem, nekoč
Tavčarjevem stanovanju. Živi
sam; žena ga je zapustila,
otrok nima. Nekajkrat v letu
se ga spomnijo daljni sorod-
niki Purgi, ki živijo na obrobju
mesta in jih skrbi, komu bo
zapustil imetje. Nekoč jim je
pomagal pri nakupu avtomo-
bila, zdaj pa pričakujejo še
kakšna dodatna nepovratna
sredstva. Skratka, Šo-
len,vzdevek je dobil po svo-
jem značilnem odnosu do
čevljev, srečuje v mestu znan-
ce in prijatelje, jih obiskuje,
napiše kakšno pismo bralcev
v dnevno časopisje, obuja
spomine iz bližnje in malo
manj bližnje preteklosti. Ča-
sovni okvir zgodbe je čas pri-
prav na osamosvojitev Slove-
nije. Politično dogajanje ga v
začetku, v času njegovega la-
godnega življenja, vznemirja,
ko pa zaide v spor s Purgi, ki
ga pričnejo ustrahovati, je še
zmeraj prisotno, vendar v
ozadju; težo pridobiva njego-
va osebna zgodba. S kopiče-
njem njegovih osebnih težav,
niso prelomni politični do-
godki več pomembni. Roman
je pisan v prvi osebi, duhovi-
to, vedro, v prizadevanju čim
natančnejše prikazati nek do-
godek ali prostor dogajanja;
povzroča popolno vživljanje
v tek romana. V bistvu je čar
romana prav njegova pripo-
ved. Lik Solna je izdelan zelo
natančno; njegova govorica je
zmerom enaka, pomešana z
nekaj tujkami in nekaj kletvi-
cami. Kot glavnega akterja oz-
nači avtor sam: »Mahnjenost
na čevlje, sovraštvo do mačk,
ena rezerviranost... vse to je
prihajalo sproti. Bilo mi je
všeč. In tudi Kolenc deluje
enako všečno. Vsaj ugajal naj
bi bralcem, podobnim njemu,
ki imajo radi fajn knjigo v roki
in mir Je pa res, da Kolenc ni
povedal vsega. Marsikaj je,
kljub svoji naivni odkritosti,
zamolčal.« Tako . ga tudi mi
doživimo. Prijetno branje!
Piše: SLAVICA HRASTNIK
Kanadski Slovenci v Celju
islednjo sredo, 22. apri-
liomo v Celju pozdravili
ke iz Kanade, člane
nske skupine Sloven-
ca Narodnega Doma Lipa
C iz mesta St. Cathanines
Lavi Ontario.
Si društva so pred šesti-
leti ustanovili dramsko
pino, v društvu pa deluje-
idi druge sekcije. Skupina
ijšimi nastopi sodeluje pri
lih proslavah, v šestih le-
pa so pripravili tri predsta-
• Finžgarjevo Razvalino
Senja, Prisego ob polnoči
veseloigro s petjem Naro-
čena zmešnjava, Mihe Kuna-
verja. Člani so gostovali v ve-
čih mestih po Kanadi in ZDA,
kjer živijo naši rojaki. Prav nji-
hova želja po ohranitvi sloven-
ske besede ne le v pogovor-
nem jeziku, ampak tudi na
višji ravni, jih je pripeljala do
tega, da so ustanovili lastno
dramsko skupino. Člani sku-
pine so naši rojaki, ki v Kanadi
živijo že od trideset do štiride-
set let, najmlajši je v Kanadi že
29, najstarejši pa 47 let!
S pomočjo Slovenske izse-
ljenske matice in Ministrstva
za Slovence po svetu in ob
podpori kanadsko-sloven-
skih sponzorjev sedaj priha-
jajo na turneje v staro domo-
vino.
V Celju bomo veseloigro
Naročena zmešnjava gledali v
sredo, 22. aprila ob 20. uri na
odru kulturnega doma v Tr-
novljah. Predstava se tako že
vključuje v letošnja Novača-
nova gledališka srečanja,
vstopnice zanjo pa si lahko
zagotovite pri Zvezi kulturnih
društev Celje na Gregorčičevi
6 oziroma pred predstavo v
kulturnem domu.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Kalaš v Likovnem salonu
celjskem Likovnem sa-
' so v petek odprli raz-
del- Bogoslava Kalaša.
•^vitev razstave je pri-
bil kipar Franc Purg, o
^ševih delih, ki bodo na
^ do 9. maja, pa je spre-
»rila dr. Nadja Zgonik.
^laš se je rodil leta 1942 v
''Jani, študiral na Ijubljan-
Akademiji za likovno
ftnost pri Mariju Preglju,
»cetu Miheliču in Gabrije-
^'i^Pici, slikarsko specialko
Wal pri Maksimu Sede-
^fileta 1982 tudi sam pou-
^'la akademiji. Med leto-
.'^71-72 je v sodelovanju s
J^tantinom Pavlovičem
™^ruiral stroj za slikanje,
[^'^'^ja leta je opaziti pove-
lj Zanimanje za Kalaševo
^fstvo. Med avtorje, ki us-
umetnost, veljavno
l.|^obni umetnostni utrip,
, 'Prvič uvrščen na skupin-
De-figure v Šku-
S^leriji leta 1994, leto ka-
f mu pripravili samo-
^ razstavo v ljubljanski
galeriji, med umetnike,
ki jih zastopa, pa ga je uvrstila
tudi ljubljanska galerija Ano-
nimus. Predlani so poskus av-
torjeve pregledne razstave
pripravili v Mestni galeriji v
Ljubljani, lani pa ga je na trie-
nale sodobne slovenske
umetnosti U3 uvrstil tudi av-
strijski selektor Peter Weibel.
Tudi Kalaševa predstavitev
v Likovnem salonu nima zna-
čaja pregledne razstave, če-
prav so predstavljena njegova
dela iz različnih obdobij. Raz-
stava pa bo skušala prikazati
tudi postopek delovanja Kala-
ševega slikarskega stroja ae-
rografa, s fotografijami in vi-
deo posnetki nastajanja slike
Šuštarski most, ki je v Likov-
nem salonu tudi prvič raz-
stavljena.	IS
Revija pevskih zborov
v Celju
Danes popoldan in zvečer bo celjski Narodni dom v
znamenju letošnje medobčinske pevske revije odraslih
pevskih zborov Zveze kulturnih društev. Zapelo bo 17
mešanih, ženskih in moških zborov.
Ob 17.30 se bodo predstavili moški pevski zbori KUD
Ljubečna, Pod gradom Celje, PD Dominik, Hriberšek iz
Šmartnega v Rožni dolini, KUD Dobrna, KUD France Preše-
ren Vojnik, Telekom in Pošta Celje, KUD Nova Cerkev in
Komorni moški zbor Celje. Ob 19.30 pa bodo nastopili
Mešani komorni zbor Celje, zbor Hotela Turška mačka
Celje, Pevsko društvo upokojencev Celje, zbor celjskega
Cetisa, mešani zbor Celeia Celje, Pevsko društvo Emanuel
iz Celja, celjski Akademski pevski zbor in Celjsko pevsko
društvo. V njihovi družbi bo zapel tudi Ženski pevski zbor
KUD Ljubečna.
Zveza kulturnih društev bo za dirigente zborov po reviji
organizirala strokovni pogovor.	ŽIVKO BEŠKOVNIK
Deset odličnih mladih glasbenikov, brez zlatega oboista Jureta Vovka. je v četrtek nastopilo
na odru velenjske glasbene šole.
Najboljši mladi glasbeniki
Sezona velikih glasbenih dogodkov v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Velenju
je spet v polnem razmahu. Koncerti se vrstijo, v soboto, 18. aprila, bo tudi premierni nastop
novega revijskega orkestra velenjske glasbene šole.
Prejšnji četrtek, 9. aprila, pa je bil peti večerni koncertni nastop dobitnikov zlatih, srebrnih in
bronastih plaket na 27. tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije, ki je bilo prejšnji mesec v
Ljubljani. V Velenju so nastopili najboljši: Sara Slatinek, Franja Vačovnik, Mitja Hojnik, Pascal
Vehovec, Samo Tamše, Brina Straus, Nina Verboten, Rok Šincek, Špela Križan in Ana Avberšek.
Ob korepetitorjih Tei Vodušek, Danijelu Sevčnikarju, Ines Ivanovič, Katji Marin in Liljani Dukič
Šuklar so zablesteli na odru velike dvorane in prejeli zaslužene čestitke. JOŽE MIKLAVC
18
KULTURA
Zlata flavtistka
Na 27, tekmovanju mladih
glasbenikov Slovenije je
učenka Glasbene šole Sloven-
ske Konjice flavtistka Tinka
Muha prejela zlato plaketo in
drugo nagrado v Sloveniji,
Nadarjena flavtistka je v 1 A
kategoriji osvojila 97,67 točke.
Za tekmovanje jo je pripravila
mentorica Sandrin Zemljak, na
klavirju pa jo je spremljal učitelj
klavirja Dušan Cvetko. P.R.
Novo Znamenje
Založba Znamenje d,o,o, v
Petrovčah je te dni izdala
letošnjo prvo dvojno števil-
ko revije za teološka, druž-
bena in kulturna vprašanja
Znamenje, ki nepretrgoma
izhaja že osemindvajset let.
Uvodni članek je prispeval
Vekoslav Grmič, ki ga je na-
slovil Poslanstvo vere. V njem
razmišlja o položaju človeka
in njegovi duhovni stiski sredi
tehnične civilizacije in o bis-
tvu krščanske vere. Članek
Primoža Vresnika nosi na-
slov Ločevanje duhov - po-
sebno poglavje slovenske du-
hovne zgodovine. Cvetka
Toth je objavila zelo aktualno
filozofsko razpravo z naslo-
vom Podobe, ki so postale
misel s podnaslovom Povsem
zanesljiv evangelij Rafaelove
Madone, v njem pa obravna-
va filozofske nazore o najbolj
znani Rafaelovi sliki Sikstin-
ska Madona.
Protokartezijsko-kartezij-
ska metafizična triada je na-
slov članka Boruta Ošlaja,
ki govori o zgodovini prob-
lematičnega razmerja med
človekom, svetom in Bogom
s poudarkom na gibanje
gnostičnih sekt v prvih sto-
letjih našega štetja. Marjan
Jurčevič je objavil članek
Satanizem - moda ali prepri-
čanje, v katerem razlaga
teološko pojasnilo do okul-
tizma in satanizma. Kozmič-
na šala je naslov članka Du-
šana Rutarja, nadaljevanje
bo sledilo v naslednji števil-
ki, izhaja pa iz najnovejše
knjige Mary Douglas, v kate-
ri je v zadnjem poglavju
spregovorila o starodavni iz-
javi, da bodo zadnji prvi in
prvi zadnji.
Hans Dieter Betz je dr.
teologije in habilitiran profe-
sor Nove zaveze na univerzi
v Chicagu. Tokrat Znamenje
kot prevod iz Conciliuma
(prevedel A. Lah)'objavlja
njegov članek z naslovom
Ali novozavezni kanon ute-
meljuje fragmentarnost '
Cerkve? V Beogradu živeči
profesor teologije, cerkveni
zgodovinar, orientalist in
prevajalec orientalski bese-
dil Aleksandar Birviš tokrat
objavlja drugi del razprave
Božja podoba v romanu
Derviš in smrt Meše Selimo-
viča. Ivan Sernec je avtor
članka Ekološka zavest -
moč in nemoč izobraževa-
nja, v katerem govori o
možnosti in celo nuji zgle-
dovanja po planetarnih eko-
sistemih, ki so zgled sa-
moorganizacije in se po av-
torjevem mnenju v tem kaže
vsa modrost narave, ki je
tako postavila bistvo eko-
loške zavesti.
Daša Košir tokrat objavlja
tri pesmi: Svinčeni križ. Prah
zemlje in svetilka. Rubrika
Zapisi tokrat prinaša prevod
pisma škofa v Innsbrucku
dr. Reinholda Stecherja, ki je
bilo objavljeno v Kirche In-
tern letos januarja, prevedel
ga je Jože Lodrant, govori pa
o škofovem kritičnem odno-
su do evharističnega opol-
nomočja. Zelo zgovorna sta
že kar prva dva stavka, ko
uvodoma pojasnjuje, da se
kritično loteva nekaterih
cerkvenih zadev še ko je v
aktivni službi in ne šele ko
bo v pokoju in da »kaže, da
se na najvišjih mestih nihče
ne vznemirja, če več sto mi-
lijonov katoličanov ne bo
moglo več prejemati zakra-
mentov«. Znamenje pa ob-
javlja tudi škofovo razmiš-
ljanje o Poslanstvu gora, kaj-
ti Stecher je znan tudi kot
navdušen planinec in v go-
rah vidi okno k transcen-
denci, o čemer govori njego-
vo razmišljanje. Rubriko za-
ključuje objava govora Ve-
koslava Grmiča pri maši za
padlimi borci pohorskega
bataljona in drugimi padlimi
udeleženci 2. svetovne voj-
ne na območju Pohorja, ki
ga je imel letos januarja v
Šmartnem na Pohorju. Dvoj-
no številko Znamenja za-
ključuje poezije Tineta Mli-
nariča s štirimi pesmimi:
Plet, Gaz, Lokvanj in Prodne
ptice.
Naslednja dvojna številka
Znamenja; ki jo pripravlja več
avtorjev, bo izšla meseca juni-
ja in bo v celoti posvečena 75-
letnici Vekoslava Grmiča in
njegovi 30-letnici škofovske-
ga posvečenja.
DRAGO MEDVED
Otroške
folklorne
skupine
v kulturnem domu v Velenju
bo danes, 16. aprila zvečer, šti-
rinajsto srečanje otroških fol-
klornih skupin, ki bodo prika-
zale rajalne igrice in plese. So-
delovale bodo skupine iz Vele-
nja, Laškega, Dobrne, Podgor-
ja, Ljubnega ob Savinji in dru-
gih krajev celjske regije. K L
Likovni svet otrok
V Kulturnem domu Šoštanj bodo v soboto, 18. aprila,
odprli 30. razstavo Likovni svet otrok, ki jo je pripravila
šoštanjska Osnovna šola Karla Destovnika-Kajuha pod
pokroviteljstvom Občine Šoštanj in revije za najstnike Pil
- pisani list.
Na razpis za letošnjo razstavo se je prijavilo 113 osnovnih
šol in vzgojno-varstvenih zavodov z 2500 likovnimi deli.
Komisija je izbrala 83 šol in 410 likovnih del, ki bodo na
ogled do marca' 1999. V Osnovni šoli Karla Destovnika
Kajuha v Šoštanju je bila prva razstava likovnih izdelkov
učencev iz 27 slovenskih šol že februarja 1969. Takrat je bil
razstavni prostor skromen, kmalu pa se je izkazalo, da
takšne likovne razstave potrebujemo in iz leta v leto je raslo
število šol, ki so se odzvale na razpis. Danes ima otroška
likovna razstava v Šoštanju bogato tradicijo in sodi med
najodmevnejše otroške razstave v državi, saj otrokom
ponuja možnost predstavitve likovnih del prav na vseh
področjih likovnega ustvarjanja, hkrati pa se predstavijo
tudi likovni pedagogi. Leta 1983 je šola ob 15-letnici razstave
prejela Žagarjevo priznanje, najvišje slovensko priznanje na
področju vzgoje in izobraževanja.	KL
Sklad namesto zveze
kulturnih organizacij
Pretekli četrtek so na od-
delku za družbene dejavno-
sti Mestne občine Celje
ustanovili svet območne iz-
postave Sklada Republike
Slovenije za ljubiteljske kul-
turne dejavnosti,
K celjski območni izpostavi
sta trenutno pristopili Mestna
občina Celje ter Občina Vojnik,
medtem ko se pa Občina Štore
še ni odločila za delovanje zno-
traj te izpostave. Na konstitu-
tivni seji sveta območne izpo-
stave, na kateri je bil prisoten
tudi direktor sklada Vojko Sto-
par, je le-ta izvolil za predsedni-
ka Milana Breda, njegov na-
mestnik pa je Štefan Jug. Poleg
njiju so v svet imenovali še
Marjana Lebiča, Janka Pokliča
in Željka Ciglerja, Občinski svet
Občine Vojnik pa Vido Poder-
gajs in Petra Selčana.
Svet območne izpostave
med drugim oblikuje mnenja
k programom in finančnim
načrtom ljubiteljskih kultur-
nih dejavnosti širšega pome-
na, ki se financirajo iz sred-
stev republiškega sklada.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Pisanice iz Bele krajine
čas pisanic je sicer za nami, pa vendar si jih bo marsikdo v prihodnjih dneh še želel ogledati.
V avli II. nadstropja Osrednje knjižnice Celje bo namreč do 8. maja na ogled razslava
belokranjskih pisanic, ki so nekaj posebnega v slovenskem prostoru. Na srečo jih ne hranijo le
še v Belokranjskem muzeju v Metliki, ki gostuje z razstavo, pač pa je običaj še vedno živ med
ljudmi.	Foto: GK
Prigode dveh
klovnov
v soboto, 18. aprila dopold-
ne, bo v Domu kulture Vele-
nje predstava Čudežni zaboj
v izvedbi ptujskega gledališ-
ča. To je zgodba o dveh klov-
nih in neskončni otroški do-
mišljiji, kjer je mogoče prav
vse.	KL
Iskanje resnice
v velenjski knjižnici bodo v
četrtek, 23. aprila, ob svetov-
nem dnevu knjige predstavili
knjižno delo nadškofa Veko-
slava Grmiča Iskanje resnice.
Pogovor z avtorjem bo vodil
ravnatelj Muzeja narodne os-
voboditve v Mariboru dr.
Marjan Žnidaršič.	KL
prireditve
^GLEDALliČEli
V	Slovenskem ljudskem
gledališču v Celju bodo v
soboto ob 10. uri za Družinski
lutkovni abonma in izven
uprizorili Stotisočnogo, Bori-
sa A. Novaka, s katero gostu-
je Lutkovno gledališče iz
Ljubljane. Ob 19.30 pa bodo
za izven uprizorili predstavo
Pigmalion v režiji Francija Kri-
žaja. V nedeljo ob 17. uri bodo
za abonma in izven na Odru-
pododrom uprizorili Nemir,
Matjaža Zupančiča in režiser-
ja Mileta Koruna.
V	Kulturnem domu v Šent-
jurju bo danes ob 20. uri, v
soboto ob 20. uri pa še v Kul-
turnem domu na Ponikvi
predpremiera igre Detektiv
megla, avtorja Jožeta Krajnca,
režiserke Irene Zevnik in s čla-
ni dramske skupine Antona
Martina Slomška iz Ponikve.
V	Kulturnem domu v Go-
rici pri Slivnici bodo člani
dramske skupine OŠ Slivnica
uprizorili igro Matilda, v režiji
Branke Brodej.
V	Domu kulture v Velenju
bo v soboto ob 10. uri dopol-
dan za Pikin abonma in izven
gostovalo Gledališče iz Ptuja s
predstavo Čudežni zaboj, ob
20. uri zvečer pa bo premiera
Amaterskega gledališča iz Ve-
lenja - predstavili se bodo s
komedijo Iva Brešana Hamlet
v Spodnji Mrduši.

V	Narodnem domu v Ce-
lju bo danes ob 17.30 in
19.30 medobčinska revija
odraslih pevskih zborov
Mestne občine Celje ter ob-
čin Štore in Vojnik, v organi-
zaciji Zveze kulturnih dru-
štev Celje. Nastopili bodo
ženski, moški in mešani
pevski zbori. Jutri ob 19.30
bo koncert Mešanega ko-
mornega pevskega zbora iz
Celja, ob njihovi 15-letnici.
V	Domu kulture v Velenju
bo danes ob 19. uri 14. sreča-
nje otroških folklornih skupin
iz Velenja, Laškega, Dobrne,
Podgorja, Ljubnega ob Savi-
nji... z rajalnimi igricami, plesi
in pesmijo.
V	veliki dvorani Glasbene
šole Velenje bo v soboto ob
19.30 koncert Plesnega orke-
stra Glasbene šole, ki ga vodi
Oto Vrhovnik, v sredo ob
19.30 pa v orgelski dvorani
še koncert tria Lorenz.
j^iSžsriii^
v Kulturnem domu v Šo-
štanju bodo v soboto ob
11.30 uri odprli 30. razstavo
Likovni svet otrok.
V	gospodinjski šoli v Šent-
jurju si lahko od jutri od 12.
ure naprej in v soboto in ne-
deljo od 9. do 17. ure ogledate
razstavo izdelkov - jedil, roč-
nih del in drugih ustvarjalno-
sti dijakov te srednje šole.
V	Galeriji sodobne umet-
nosti v Mestnem gradu je od-
prta retrospektivna razstava
Moderne galerije Ljubljana
avtorja Toneta Kralja.
V	Pokrajinskem muzeju v
Celju so na ogled prvič zbra-
ne in predstavljene slike sli-
karja Karla Mehleta. V Lapi-
dariju je na ogled razstava
Rimske nekropole se^.
Hrvaške.	'
V	Galeriji Mozaik se,j
maja s svojimi deli prg^
Ija akademski kipar /^j
Zahariaš.
V	Likovnem salonu j|
9. maja na ogled razsta,
kovnih del slikarja Bog0|
Kalaša.
V	avli II, nadstropja
rednje knjižnice v Celji,
do 8. maja na ogled \
kranjske pisanice.
V	galeriji Riemer v
venskih Konjicah je na o
razstava likovnih del Stop
v srečo, slikarke Dore Pi,
njak.
V	galeriji Kulturnega,
tra Laško so v času priree
in vsak dan od 8. do 14. m
ogled likovna dela na svil
hitektke Marjete Zajec
Ljubljane in skulpture kif
Bernarda Sešla.
V	Savinovem likovnem
Ionu v Žalcu je odprta
stava skulptur iz cikla (
ceptus vividus akademsfc
kovne umetnice Alenke i
gar.
V	galeriji v Velenju je
22. aprila odprta razstava
liefov Alenke Vicelio.
V	Muzeju novejše zgj
vine je stalna razstava I
grafskega ateljeja Josipa!
kana, v Hermanovem brl
pa otroška razstava Hit
višje, močneje.
V	menjalnici Eko pool
konca aprila ob 100-le
Narodnega doma razstavi
likovna dela učenci 3. osi
ne šole, v Etolu razstav!)«
ke Srečko Škoberne, v Me
Damjana Bohorč in Dan
Korošec in v avli Bolniši
ob svetovnem dnevu zdn
razstavljajo dijaki Srefi
zdravstvene šole Celje rai
vo na temo Varno mate:
tvo.
OSTALO I
......■ . ' „ ... •
V	Hermanovem brl
otroškega muzeja v O
lahko danes in jutri ob lO'
sodelujete v ustvarjalni dc
niči z naslovom Športno
dalstvo, pod vodstvom
Cene. V soboto ob 10. un
bo plesna delavnica s Ples'
valom iz Celja z naslovom
poznate rašplo in veseli k'
V	knjižnici v Šentjurju
danes ob 19. uri predstav'
knjige Danijela Artička'
gende grofije žusemske«z
stopom pevcev iz Sv. Štefe
V	okviru Univerze z^
življenjsko obdobje bo ^
nedeljek ob 17. uri v Pokf^
skem muzeju v Celju!
strokovnim vodstvom
sa Vladimirja Šlibarja,
stalne razstave Alme Kari''
etnološke zbirke.
Knjižnica Laško vabi
nes ob 19.30 na preda^^
ob diapozitivih O Indiji-'
davatelja Antona Vorine.
kino
Union od 16. do 22.
16. uri ameriška kometi'1'
ali ni, ob 18. in 20.30 Pj
mantična komedija Bo')
bo nikoli.
Mali Union od 16. do^
ob 19. uri ameriška t"
drama Vrt dobrega in
SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
19
Seiem, ki se bolj posluša kot gleda
Zlate trobentice - Od petka do nedelje radijski in TV show room - Dan klasične glasbe
razstaviščih Celjskega sejma bodo jutri, v
dopoldne, odprli 5. Mednarodni glas-
jjejem. Sejem, ki se sliši, bo za obiskoval-
jlprt vse do nedelje zvečer, spremljala pa
jO vrsta obsejemskih prireditev. Na pred-
jodprtja sejma, torej nocoj ob 20. uri, bo
jpfani A Glasbena skrinja želja - finalni
■J enomesečne akcije nekaterih sloven-
radijskih postaj in časopisov, na kate-
bodo podelili zlate trobentice.
fvečerno prireditev pripravljamo nekaj
enečenj, vesel pa sem, da so najavljeni
j)usi iz Murske Sobote, Maribora in Jese-
Program Glasbene skrinje želja bo razde-
y 7 kategorij; poslušalci in bralci so lahko
jvali za svoje najboljše oziroma najljubše
Ine godbe, pevske zbore, narodno-zabav-
;vintete, sestave z diatonično harmoniko,
jalce musical in filmske glasbe, zabavne
tie in popularne najstnice. V vsaki katego-
iinamo povprečno po 4 nominirance, po 2
ijveč prejetimi glasovi, pa bosta prejela
)trobentico,« napoveduje Vinko Šimek in
aja, da bodo vstopnice za Glasbeno skri-
želja med petkom in nedeljo veljale tudi za
d 5. Mednarodnega glasbenega sejma,
mine zlatih trobentic segajo v leto 1994,
so jih na 1. Glasbenem sejmu v Celju
elili ansamblom, ki so bili skupaj nad 30
Razstavni sejemski program je razdeljen v
tri vsebinsko ločene sklope, v dvoranah D, Cl
in C se bo predstavilo okoli 100 razstavljavcev,
preko zastopstev pa bodo v Celju na ogled v
svetu uveljavljene znamke glasbil in ozvočenj;
Fender, Vamaha, Ibanez, Washburn, FBT,
Soundtech, RFC in JBL. V dvorani E bo osred-
nji prireditveni oder, na katerem bo v treh
dneh nastopilo 30 uveljavljenih skupin in po-
sameznikov slovenske glasbene scene. Glas-
beni sejem bo odprt do nedelje, vsak dan med
10. in 19. uro, vstopnice za odrasle so po 600,
za študente, dijake in upokojence po 500 in za
organizirane skupine šolarjev po 300 tolarjev.
Show room
Novost letošnjega glasbenega sejma bo t.i.
radijska in TV show room. V dvorani E, kjer
bodo nastopi domačih uveljavljenih glasbeni-
kov, bosta namreč delovala tudi televizijski in
radijski studio.
OlDa so opremili profesionalci; za TV sne-
manje bodo odgovorni v uredništvu VTV,
radijski studio pa bo v rokah tehnikov Radia
Celje. »Ves posnet program bomo zmontirali,
na voljo pa bo članicam Združenja regionalnih
TV postaj Slovenije ter brezplačno tudi dru-
gim televizijam, če bodo zanj zaprosile. Vesel
sem, da bo naše tridnevno snemanje s profe-
sionalno opremo priložnost tudi za interno
izobraževanje snemalcev,« pravi Raj ko Džor-
dževič iz VTV, v imenu celjskih radijcev pa
enako, seveda za radijske programe, obljublja
tudi Franček Pungerčič.
Vprašanje avtorskih pravic v slovenski
glasbeni industriji bo tema jutrišnje okro-
gle mize, ki jo ob 14. uri pripravljajo v
Celjanki. Posvetovanje je zlasti s strani slo-
venskih glasbenikov ter radijskih in televi-
zijskih postaj težko pričakovano, najbolj
aktualno vprašanja pa je seveda sistemsko
urejen način plačevanja avtorskih pravic.
»Zavedamo se, da je avtorske pravice treba
plačevati in temu ne nasprotujemo. Odloč-
no pa smo proti temu, da SAZAS sklepa
pavšalne pogodbe z radijci in določa plačilo
pavšalov tudi gostinskim lokalom, pri tem
pa glasbeniki nimajo prav nobenega nadzo-
ra,« ponuja iztočnico okrogle mize Rajko
Džordževič.
Izvedba nastopov na prireditvenem odru je
skrb Zdravka Geržine, ki napoveduje, da se
bodo zvrstili že izkušeni nastopajoči, večino
programa pa bodo izvajali v živo. In še pika na
i sejemskemu show roomu - vse tri dni se bo
med nastopajoče vključil tudi Frankie Lane,
uveljavljeno ime irske tradicionalne glasbe.
Dan klasične glasbe
Organizatorji 5. Mednarodnega glasbenega
sejma so letos posebno pozornost namenili
tudi klasični glasbi, ki bo v veliki meri barvala
sobotni sejemski program.
Na prireditvenem odru bodo po 15. uri
nastopili učenci Glasbene šole Frana Koruna
Koželjskega iz Velenja, med njimi tudi sakso-
fon kvartet, ob 16. uri pa se bo v Modri
dvorani Celjskega sejma predstavil 36-članski
godalni orkester Glasbene šole Ljubljana Vič-
Rudnik, ki konec maja odhaja na svetovni
festival orkestrov v špansko Barcelono. Večer
klasične glasbe bodo zaokrožili še s koncer-
tom seksteta klarinetov (Jože Kotar, Tomaž
Kmetič, Toni Umek, Franci Maček, Matjaž
Emeršič in Janez Mazej) in tria trobent (David
Špec Jezernik, Stanislav Praprotnik in kanad-
ski trobentač Richard Steuard kot solist) ob
klavirski spremljavi Luce Ferrinija, virtuoza
na klavirju in klavičembalu.
1 "-'■■■'■ - ■	- i IVANA STAMEJČIČ
Vaša televizija v Celju
dvorani A Celjskega sej-
.na Dečkovi 1 v Celju,
►jutri, v petek ob 12.30
odprli dopisništvo Vaše
rizije (VTV) Velenje,
eljsko dopisništvo VTV
Wil Ernest Marguč, ki se
Is svojo 6-člansko ekipo
barji, snemalci, monta-
S) prijavil na razpis VTV
toje. Po besedah direktor-
TV Rajka Džordževiča je
v programu VTV, ki infor-
jjsko pokriva tudi celotno
sko območje do meje s
Hrvaško, prav Celje nekak-
šna informacijska luknja, ki
so jo krpali na različne nači-
ne. »Sprva smo si pomagali s
celjskim dopisnikom Televi-
zije Slovenije, vendar je bilo
zaradi konkurenčne klavzule
to mogoče le malo časa. Za-
tem smo novinarje pošiljali iz
Velenja, a odprtje dopisništva
je veliko primernejša pot za
dobro pokritost Celja z okoli-
co v našem informativnem
programu,« pravi Džordževič
in dodaja, da bo v celjskem
dopisništvu od petka naprej
deloval opremljen snemalni
studio, imeli pa bodo še pisar-
no in montirnico. »V dopisniš-
tvu bo tudi stalno dežurstvo,
naša telefonska in faks števil-
ka je 433-359. Že zdaj pa načr-
tujemo, da bomo sčasoma
med Celjem in Velenjem zgra-
dili tudi link povezavo, kar
pomeni, da v Celju posnetega
in zmontiranega gradiva ne
bo treba več voziti v Velenje.«
1. STAMEJČIČ
Kamen tako in drugače
V	Kozjanskem parku so
svoje prvo praznovanje dne-
va Zemlje posvetili kamno-
lomom. V šolah so pisali spi-
se, strokovnjaki pripravljajo
zanimiva predavanja.
V	osmih osnovnih šolah na
območju parka so morali do
včeraj oddati spise, ki so jih
pisali o kamnolomih. Lotili so
se jih z različnih vidikov, tako
kot vira za pridobivanje grad-
benega materiala ter s tem po-
vezave z zgodovinsko dedišči-
no, uničevanja krajine, njihovih
geoloških zanimivosti in bio-
loških posebnosti. Najboljši av-
torji bodo nagrajeni na osred-
njem praznovanju dneva Zem-
lje, ki bo 22. aprila v Podsredi (z
začetkom ob 19. uri).
Na tej prireditvi bo mogoče
prisluhniti krajšim predava-
njem priznanih strokovnja-
kov. Tako bo o kamnolomih
predaval odlični poznavalec
Kozjanskega, geolog mag.
Bogoljub Aničič iz geološke-
ga zavoda. Biolog in višji kon-
zervator Andrej Hudoklin bo
predstavil gnezdenje ptičev
čebelarjev v bizeljsk^m pe-
skokopu, krajinskih arhitekt
in višji konzervator Mitja Si-
mič pa težave s kamnolomi v
krajini. Pripravljajo tudi raz-
stavo zanimivih kamnin, kjer
bo mogoče videti fosile.
Za začetek praznovanja
dneva Zemlje bo ob 10. uri v
okolici Podsrede čiščenje div-
jih odlagališč. Zbrali se bodo
občani, predstavniki KS in
društev.
BJ
Spet Mohorjeva knjigarna
Na Prešernovi 23 v Celju bodo danes popoldne ob 17. uri
odprli Mohorjevo knjigarno.
Gre za ponovno odprtje knjigarne, ki je v mestu ob Savinji
prvič za dobrih 20 let zaživela leta 1927.	IS
Drobinci, mezinci in sredinci za otroke
Za malčke iz vrtcev ter osnovnošolce
širšega celjskega območja so v celjskem
podjetju Fit-media v letošnjem šolskem
letu pripravili kulturne abonmaje, dro-
bince za najmlajše, mezince za šolarje
razredne stopnje ter sredince za osnov-
nošolce predmetne stopnje. Abonmaji,
v katere je bilo vključenih več kot 3.000
otrok, se zaključujejo z aprilom.
Drobinci, malčki iz vseh treh celjskih
vrtcev ter vojniškega vrtca Mavrica, so si
ogledali gledališko predstavo Volk in
kozlički, Mozartov koncert za otroke
Godalnega kvarteta Bazilio iz Ljubljane,
lutkovno predstavo Pekarna Miš-maš in
plesno predstavo O žabicah v rdečih
kapicah malih plesalcev celjske plesne
šole Mali Harlekin.
Za mezince, osnovnošolce od 1. do 4.
razreda, so v dvorano kina Union pova-
bili Godalni kvartet Bazilio z Mozarto-
vim koncertom za otroke, musical Mest-
na pravljica v izvedbi ljubljanske plesne
skupine Mojce Horvat, gledališko pred-
stavo Miha, Minka in gledališka šminka,
baletno predstavo Po sledeh ter pesnika
Toneta Pavčka. Sredincem, starejšim os-
novnošolcem od 5. do 8. razreda, so
letos ponudili opero Seviljski brfVec v
mariborski operni in baletni gledališki
hiši, v dvorani celjskega kina Union pa
so spremljali musical Mestna pravljica
ljubljanske plesne skupine Mojce Horvat
in gledališko igro Županova Micka, v
goste pa so povabili pisatelja Bogdana
Novaka. Ob L, II., III. in IV OŠ Celje,
osnovnih šolah Frana Roša, Frana Kranj-
ca in Lava iz Celja so se v abonmaja
mezinci in sredinci vključili tudi šolarji iz
Vojnika, Dramelj, Petrovč, Kozjega, Griž,
Slovenskih Konjic (OŠ Ob Dravinji), Bre-
žic, Rimskih Toplic in Hrastnika.
I.STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Članica Godalnega kvarteta Bazilio na odru skupaj z maskoto mezincev. Mozarto-
vemu koncertu za otroke pa so prisluhnili tudi najmlajši, drobinci iz celjskih in
vojniškega vrtca.
20
tema tedna
Pot do srca gre skozi uho
V svetu tišine ni odmevnih sistemskih rešitev - Od rojstva popolnoma gluhim ne priznajo stoodstotne invalidnosti
Gluhi otroci so nedolgo te-
ga morali zelo zgodaj, mno-
gi še v plenicah, zapustiti
dom in družino ter pričeti z
učenjem v enem od treh za-
vodov za gluho in naglušno
mladino v Ljubljani, Mari-
boru ali Portorožu. To je za-
nje pomenilo začetek življe-
nja pri rejnikih. Malčki so
bili, podobno se godi osebam
z motnjami v razvoju, od-
stranjeni iz običajnega sve-
ta, a enkrat so se vanj morali
vrniti. Mnogi so bili nepri-
pravljeni.
O usodi gluhega otroka in
mladostnika so pred leti odlo-
čali predvsem strokovnjaki,
danes imajo večjo pravico od-
ločanja tudi starši in vedno
manj jih je, ki so pripravljeni
dati otroka v zavod na uspo-
sabljanje. Če je možno, mu
omogočijo šolanje med sliše-
čimi v rednih osnovnih šolah,
kjer pa morajo biti učitelji
pripravljeni na drugačen na-
čin dela z gluhim učencem, ki
od ustne razlage učne snovi
'odnese bore malo. Branje z
ustnic sluha ne more nadome-
stiti. Dogaja se tudi, da starši
ravnajo povsem v nasprotju s
priporočili - strokovnjakov iz
zavodov in otroka »nasilno in-
tegrirajo« v redno šolo. Včasih
se takšna odločitev ne obnese,
saj otrok trpi, ko učni snovi ni
sposoben slediti. Če ne napre-
duje, integracija nima smisla.
V drugih primerih je lahko
integracija, četudi nasilna,
edina prava pot. Tako je rav-
nala tudi Hajdeja Zorko, sli-
šeča mama dveh gluhih otrok.
Dojenček ne sliši
Božo in Hajdeja Zorko sta
bila že nekaj mesecev po rojs-
tvu prvega otroka prepričana,
da ne sliši. »Želite si gluhega
otroka, a ga nimate,« so mami
sprva govorili zdravniki, nato
pa so sčasoma ugotovih, da
ima Rok najhujšo obliko glu-
hote. Staršem so tudi pojasni-
li, da je kriv recesivni dedni
gen, ki ga nosita v sebi. Verjet-
nost, da se najdeta partnerja s
takšnim genom, je zelo majh-
na, morda 1 proti 1000. Ko sta
se Zorkova odločila za druge-
ga otroka, sta že vedela, da bo
tudi ta gluh.
Starejši Rok je moral pri
sedmih letih v mariborski za-
vod. »Ker je v rejniški družini
prvo leto zelo trpel, se z loči-
tvijo nihče od nas ni mogel
sprijazniti,« pripoveduje Haj-
deja. Z leto dni staro hčerko
Evo se je preselila v Maribor,
da je lahko sin živel pri njej in
se obenem šolal v zavodu.
Oče, zasebni podjetnik, je os-
tal v Celju in obiskoval druži-
no vsak drugi dan. Želeli so,
da bi ga oprostili vsaj plačeva-
nja cestnine, vendar niti tega
niso mogli doseči. Nelogično
je, da država plačuje stroške
rejnikom, če pa se eden od
staršev preseli v drug kraj za-
to, da lahko vzdržuje gluhega
otroka in mu ponudi dom, ne
dobi ničesar. Zorkovi so osem
let živeli ločeno. Rok je nada-
ljeval šolanje na srednji tiskar-
ski šoli v Ljubljani, jo dokon-
čal in je danes zaposlen v celj-
skem Cetisu. Sestra Eva je prvi
razred dokončala v maribor-
skem zavodu, nato pa je ma-
ma odločila, naj gre v redno
šolo. »Najbolj poznam svoje-
ga otroka, najlažje ga razu-
mem in mu pomagam,« pravi
Hajdeja Zorko, ki zaradi
otrok že dolgo ni več v službi.
S hčerko je ob knjigah in zvez-
kih presedela na stotine po-
poldnevov in večerov. Eva je
zdaj učenka šestega razreda v
Osnovni šoli Frana Roša, do-
sega prav dober uspeh in nima
težav pri komuniciranju z
vrstniki. Pri učenju je dosled-
na in za uspeh v šoli je priprav-
ljena presedeti pri knjigah
dlje kot sošolci.
Zastarela
zakonodaja, šibke
pravice
še posebej slišeči starši glu-
hih otrok lahko aktivneje so-
delujejo pri uveljavljanju pra-
vic gluhih, tudi pri pripravi
novega zakona. »Novo zako-
nodajo gluhi nujno potrebuje-
jo, saj je zdaj v veljavi Zakon o
usmerjanju otrok in mladost-
nikov s posebnimi vzgojno-
izobraževalnimi potrebami,
star skoraj petdeset let,« meni
Hajdeja Zorko in poudarja, da
bi v novem zakonu morali
upoštevati najtehtnejše pri-
pombe gluhih in naglušnih
oseb, ki najbolje vedo, s kak-
šnimi problemi se srečujejo.
Od rojstva popolnoma gluhe-
ga človeka pri nas, na primer,
ne obravnavajo kot stoodstot-
nega invalida. Po osemnaj-
stem letu lahko uveljavlja naj-
več sedemdeset odstotno inva-
lidnino, kar je popoln nesmi-
sel. Za drugačno klasifikacijo
invalidnosti se zveza gluhih
zaman bori že kakšnih deset
let. Gluhi želijo doseči tudi v
šolskem zakonu spremembo,
ki bi jim omogočala enake
pogoje šolanja. »Mnogi meni-
jo, da bi v Sloveniji za uspo-
sabljanje in šolanje gluhih za-
dostoval en sam zavod. Del
strokovnjakov iz treh zavodov
pa bi se lahko posvetil teren-
skemu delu z gluhimi. Če bi
ukinili en zavod in več otrok
vključili v redno šolanje v do-
mačem kraju, bi s tem zmanj-
šali tudi stroške rejništva,«
pravi Zorkova in dodaja, da bi
bilo prav, če bi tistim staršem.
ki zaradi gluhih otrok ne mo-
rejo opravljati službe, tekla
vsaj pokojninska doba. Sled-
nje bi bilo smiselno že zaradi
njihove socialne varnosti na
starost.
Jezik gluhih je
kretnja
Gluhi se lažje in hitreje spo-
razumevajo s kretnjo. Zanje je
učenje težko in dolgotrajno,
saj se jezikovna pravila razli-
kujejo od pravil znakovne ko-
munikacije. Vsaka beseda je
znak, ki si ga je treba zavestno
vtisniti v spomin, a besednega
simbola v svetu tišine, kjer je
dogajanje možno razumeti sa-
mo po tem, kar je vidno, ni
lahko dojeti.
Čas brez pravljic
Gluhi otroci morajo začeti z
učenjem čim prej, pri tem pa
jim je v največjo pomoč sur-
dopedagogika, veja defektolo-
gije, ki se ukvarja z učenjem
komunikacije gluhih. Tudi
surdopedagogika se je z leti
močno spremenila. Starejši
strokovnjaki s tega področja
se dobro spominjajo, kako so
v prejšnjih časih pred, deni-
mo, dveletnega gluhega otro-
ka, ki sploh ni mogel dojeti,
kaj od njega pričakujejo, poti-
snili mikrofon in mu zaman
dopovedovali, naj začne po-
navljati govor. Kretnja je bila
prepovedana, ker naj bi zavi-
rala učenje jezika. To je bil za
gluhe otroke čas brez pravljic,
čas brez informacij.
»Večina staršev želi, da nji-
hov otrok razume in uporab-
lja jezik, ki ga samt govorijo,
drugi, predvsem gluhi starši
želijo, da otroci obvladajo
kretnjo, tretji pa ne vedo, kaj
je možno in kaj bi izbrali za
otroka. V zavodu za gluhe mo-
ramo znati otroka naučiti vse,
pri tem pa pravilno presoditi,
komu dati kaj, kdaj in zakaj,«
pravi Tanja Mlakar Štebih,
surodopedagoginja, ki uči
gluhe otroke komunikacije v
celjski dislocirani enoti Zavo-
da za gluhe in naglušne Ljub-
ljana in opravlja terensko delo
na domu in v šolah. Kako
lahko gluh otrok spozna jezik,
njegova pravila in vsebino ter
prek tega tudi govor, branje in
pisanje? »Potrebno mu ga je
predočiti vizualno,« odgovar-
ja strokovnjakinja z več kot
tridesetletnimi izkušnjami,
pri tem pa poudarja, kako dol-
gotrajna je pot učenja do
drobnega napredka. »Otroke
učimo kretnjo vzporedno z
učenjem jezika. Najtežje je
malčka odvaditi ugibanja in
ga spodbuditi, da se odloča
zavestno, po razmisleku in
lastnem kriteriju. Napredek
je odvisen od intelektualnih
sposobnosti in ostankov slu-
ha. Eni otroci vzpostavijo za-
vestnost zelo zgodaj, drugi
ugibajo tudi dve leti in več,«
ugotavlja Mlakarjeva. Njeno
delo je podobno teku mara-
tonca. Veliko let mora miniti,
preden otrok spozna pravila
in izjeme v jeziku ter doseže
naslednjo percepcijo: »Razu-
mem, kar vidim. Razumem,
kar •bslišim<. Razumem, kaj
pomeni to, kar mi kažejo.« Če
na jezikovnem področju ne
napreduje, redne šole ne more
obiskovati. V celjski regiji je
štiriinsedemdeset gluhih
otrok. Dvaiintrideset jih obi-
skuje redne šole, šest malčkov
je v posebnem oddelku v vrtcu
Anice Černejeve v Celju,j
li pa so v zavodih.
Štiričlanska gluh
družina
Pri Peperkovih, mladi i
žini iz Celja, nihče ne s
Njihova najzanesljivejša si
ča vez s svetom je babica
fanija. Že veliko let je m
od takrat, ko se je rad
sprijazniti, da je sin Aleš^
šel. Star je bil petnajst n
cev. So bile krive hude ož
ali streptomicin, močno z
vilo, ki ga majhnim otrol
in nosečnicam ne dajejoi
O vzroku se je kmalu prem
la spraševati, Alešu je
treba pomagati, da bo kos
Ijenju med slišečimi. Pri'
letih in pol je moral v zavi
Ljubljano. »V rejniški dro
je jokal do onemoglosti
leti, potem se je nekako vJ
se spominja Štefanija Pe
ko. Hitro je postal samo
jen. »Izučil sem se v zli
skem poklicu, druge moi
sti zame takrat ni bilo,« p
Aleš, ki je zlatar pri Kragi
ku. Pred osmimi leti s'
poročil s Suzano. Ko sta d'
la prvega otroka, hči Da^fi
bilo zanju spoznanje, dan<
nikoli slišala, zelo boleče
drugi hčerki Deji jima ni
nič lažje.
Peperkovi se v vsal
njem življenju dobro znJ
jo, čeprav jim niso prihrJ
ne komunikacijske ovir^'
medicinska sestra v o'
kem dispanzerju pozabi'
do mamico pocukati 23
kav, ona ne ve, da lahl^
hčerko vstopita v ordin^'
Suzani in Alešu ni prihr^
na niti bojazen, da bi "I
dve gluhi deklici, ko sta'
ljudmi, kdo namenoma
zadel. Obe sta pametij
zvedavi, vajeni učenja- ^
pri štirih letih veliko
hitro napreduje. Tudi za'
raj tri leta mlajšo sestro
je že napočil čas igrive^
premišljenega učenja,
ta hip daje vsebino ba''
željo, da njena vnuČka
ostala brez pravljic. a
kseniJA ^^
Družina Zorko. Starša slišita, otroka ne.
Nihče v družini Peperko ne sliši. V Sloveniji je skoraj 3500 gluhih oseb. Naglušnih je okoli
deset odstotkov prebivalcev, kar je približno dvesto tisoč ljudi.
Petdeset U
celjsicegol
društvo i
gluhih I
Društvo gluhih in njj
šnih Celje, vanj je vM
nih 670 članov iz 15 oM
sedež pa ima na Lesnih
5 v Celju, praznuje letosl
desetletnico dela. j
Dejavnosti društva žej
kot dvajset let vodi ti
Adem Jahjefendič, ki jej
nom na voljo, kadarkol
potrebujejo. Organiz
izobraževalne tečaje, ki'
him koristijo v vsakdaij
življenju, prirejajo dela
ce likovnih in ročnih
športna tekmovanja in
turne prireditve. Člai
skušajo pomagati z nj
pom telefaksov, saj ima]
v svetu gluhih takšno vj
kot telefon v svetu slill
Preskrbijo tudi tolmača)
ga gluhi najpogosteje poj
bujejo na sodišču. Edeii;
med dobrih tolmačev jej
Ijan Oto Hrastnik, ki]
odraščal ob gluhih starši
Enoročna abeceda. Skoraj
vsaka beseda ima svoj znak.
bolj zapletene izrcLze pa je
možno povedati s pomočjo
znakovne abecede. Največja
ovira v svetu tišine je komu-
nikacija. Zaradi okornosti v
sporazumevanju so lahko
okrnjene socialne in čustve
ne potrebe.
mM
SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
21
Za Stari grad se
{animata dva gostinca
ppsebna komisija, ki so jo
j,liviru Mestne občine Ce-
,imenovali za oživitev Sta-
gradu, je minulo sredo
Jjrala ponudbe, prispele
J ponovljeni razpis za od-
jjp grajskih restavracij-
jl, prostorov in ureditev
ijtinske ponudbe. Za go-
j„sko ponudbo na Starem
jju se zanimata dva go-
Ijjca, kateri bo izbran, pa
iznano v prihodnjih dneh.
m'-
Prevzem grajskih restavra-
jjjcih prostorov ter zagoto-
lev gostinske ponudbe v eni
jtdaj najbolje obiskanih iz-
niških točk Slovenije, je
]tno za gostince vse prej
i sladko jabolko. Tega se
yedajo tudi v Mestni občini
ije, kjer morajo - če naj
ad tudi resnično zaživi v
ej svoji lepoti in znova do-
že nekdanjo obljudenost -
renstveno poskrbeti za os-
ivno infrastrukturo, uredi-
fkanalizacije in odvoda od-
idnih voda. »To je zahtevna
naloga in kljub temu, da smo
projekte že naročili, čez noč
preprosto ne gre,« pravi član
komisije Jože Smodila iz Ko-
munalne direkcije Mestne ob-
čine Celje in dodaja, da bodo
tako za letos v dogovoru s
pristojnimi inšpekcijskimi
službami skušali zagotoviti
začasne pogoje za odprtje
grajskega gostinskega lokala.
Na razpis sta se odzvala le
dva gostinca; zasebnica Mar-
jana Marčec in podjetje Ogis
oziroma Andrej Kuzma, ki
zdaj vodi lokala Evergreen
club v Celju in Šentjurju. Po
Smodilovih besedah oba kan-
didata izpolnjujeta razpisne
pogoje, zlasti Kuzma pa je
predložil podroben 10-letni
program za opravljanje de-
javnosti v grajskih prostorih.
»V prenovo in ureditev graj-
ske restavracije, ki je zdaj re-
snično v surovem stanju, je
takoj pripravljen vložiti 10 mi-
lijonov tolarjev, vložen denar
pa bi se upošteval pri določi-
tvi najemnine,« pojasnjuje in
dodaja, da bodo gostinca za
Stari grad izbrali v naslednjih
dneh, takoj po pogovoru z
inšpektorji, ko bo znano, v
kakšnem obsegu bo letos
mogoča gostinska ponudba v
gradu.
»Konec meseca oziroma
najkasneje za prvomajske
praznike bo na grajskem dvo-
rišču - tako kot lani preko
poletja - postavljen začasni
objekt, s ponudbo osvežilnih
pijač, hitrih prigrizkov in raz-
glednic ter spominkov, tako
da obiskovalci Starega gradu
ne bodo zapuščali lačni, žejni
in nejevoljni,« še pravi Smodi-
la.
mmmmmmm i. stamejčič
Most V Palci namesto obvoza
v Paki pri Velenju je lani v povodnji deroča Paka opustošila most, na novega pa so morali krajani
Pake in Paškega Kozjaka čakati več kot pol leta. Gradnjo novega betonskega mostu je omogočila
velenjska mestna občina, zgradili pa so ga delavci Cestnega podjetja iz Celja. JOŽE MIKLAVC
Za večeii spomin na
siraniški zločin
Ustanovitelji spominskega društva so večinoma sorod-
niki in znanci frankolovskih žrtev, pa tudi številni pred-
stavniki borčevskih organizacij. Skoraj šestdeset se jih je
udeležilo ustanovnega zbora v kulturnem domu na
Stranicah, še približno dvajset pa jih je poslalo svoje
pristopne izjave kar po pošti.
Na prvem občnem zboru so sprejeli pravila in program
dela društva, izvolili vodstvo ter tako pripravili vse potreb-
no za delovanje društva, ki mu bo predsedoval Brane
Golob iz Zagorja ob Savi. Imenovali so tudi častne člane
društva in sicer Zvezo združenj borcev Slovenije ter Občino
Zreče. Slednja je društvu pomagala pri prvih korakih ob
ustanavljanju, skupno pa se lotevajo tudi ene od zastavlje-
nih nalog društva: ureditve primernega spominskega ob-
jekta ob grobiščih na Stranicah, kjer bi bila na ogled stalna
muzejska zbirka, ki bi pričevala in seznanjala obiskovalce o
enem največjih zločinov okupatorja med drugo svetovno
vojno.
Člani spominskega društva sto frankolovskih žrtev se
bodo sestajali 12. februarja vsako leto, torej ob obletnici
dneva, ko so na Stranicah obesili sto talcev.	B. Z.
Okrogle mize ob tednu zdravja
Dijaki 4. letnikov Srednje zdravstvene šole Celje so včeraj, v
sredo, v okviru tedna zdravja po vodstvom svojih mentorjev
pripravili tri okrogle mize. Govorili so o varnem materinstvu,
alternativni medicini ter nestrpnosti na cesti.	IS
Predavanje za vinogradnike
3ruštvo Savinjskih vinogradnikov pripravlja v okviru svoje-
izobraževalnega programa predavanje na temo Zaščita
iske trte pred boleznimi in škodljivci. Predavala bo inženir-
Vlasta Knapič iz Inštituta za hmeljarstvo in pivovarništvo
ec. Predavanje bo v dvorani Kmetijske zadruge Petrovče
li, v petek, 17. aprila ob 16. uri. Na predavanje so poleg
fflov vabljeni tudi drugi, ki jih ta tema zanima. T. TAVČAR
Za Čisto Polzelo
Pod tem geslom bo pote-
Jla čistilna akcija v KS Pol-
ila v soboto, 18. aprila. K tej
stilni akciji so poklicana
w društva kot tudi krajani
seh vasi.
Očistili naj bi črna odlagališ-
! ob vodotokih, poljih in
"zdovih, ki niso od nikogar,
o sedaj so udeležbo na so-
»tni akciji potrdili učenci OŠ
°lzela, člani in vodstvo Hor-
''ulturnega turističnega
fuštva Polzela in člani druš-
podeželske mladine Pol-
ila, ki bodo organizirali pre-
odpadkov s traktorji. Za
®t'iranje manjših odpadkov
"zelenicah in ob poteh bo-
do na voljo posebne vrečke
za smeti, ki se bodo oddajale
na posebnem zbirnem me-
stu. Pričakujejo, da se bo so-
botni akciji pridružilo čimveč
krajanov, ki želijo, da bi bila
njihova ožja in širša okolica
očiščena vsakovrstne navla-
ke.	T. TAVČAR
Novo igrišče in
turnir ulične
košarke
"Celje je mladim neprijaz-
niesto,« ugotavlja Primož
'^ar iz Mladega foruma
i^D in dodaja, da so zato
sami prevzeli iniciativo
^si uredili košarkarsko igriš-
^ovo igrišče v Škapinovi
'ci v Novi vasi bodo odprli v
""^oto ob 15. uri, ko priprav-
tudi turnir ulične košar-
^-članske ekipe se lahko
'javijo še eno uro pred za-
Kom turnirja, za zmago-
,pa so pripravljene na-
ki so jih prispevali v
centru Bodyfit, piceriji
.^•vaja in trgovini Hervis
IS
Premalo parkirišč ob novi poslovni stavbi
V	novi upravno poslovni stavbi, ki so jo dokončali lani, imajo svoje prostore upravna
enota Velenje, območna enota republiškega zavoda za zaposlovanje, Savinjsko-šaleška
območna zbornica Velenje in nekatere inšpekcijske službe.
V	pritličju so štiri trgovine in dva gostinska lokala. Skozi pritličje so uredili tudi prehod z
Rudarske ceste na Titov trg, do banke in Hotela Paka. Moteče je, da ob poslovni stavbi niso
poskrbeli za dovolj veliko število parkirnih mest. Nedvomno jih je premalo tako za zaposlene
kot za stranke, ki semkaj prihajajo po opravkih ne le iz Velenja, ampak tudi iz Šoštanja in
Šmartna ob Paki.	LOJZE OJSTERŠEK
Župnijsko cerkev sv. Jurija
obnavljajo
že v preteklem letu so obnovili notranjščino podružnične
cerkve sv. Jedrti, ki je priljubljena izletniška točka, pred
dnevi pa so pričeli z obnovo župnijske cerkve v Gotovljah.
O tem nam je župnik župnije Gotovlje Branko Zemljak
povedal: »Ko se bliža jubilejno leto 2000, ki je za kristjane sveto
leto, smo se v Gotovljah odločili, da obnovimo fasado na
župnijski cerkvi, kot smo pred leti oblekli v novo obleko zvonik.
Mnogi krajani in župljani se zavedajo, da je cerkev njihova in da
so dolžni skrbeti za njeno lepo urejenost. Je pa tudi res, da je
cerkev v precejšnji meri podoba nekega kraja in odnosa ljudi do
kulture in urejenosti. Upamo, da bo podjetje Slavka Vrhovnika,
ki je delo prevzelo, svojo nalogo uspešno končalo do sredine
maja letos. Župnija Gotovlje je po številu prebivalcev najmanjša
v Spodnji Savinjski dolini in bo težko sama zbrala potreben
denar, ki so potrebna za obnovo. Hvaležni bomo za vsako
finančno pomoč tudi iz širše okolice.«	T. TAVČAR
Pozdrav materi Zemlji
V sredo, 22. aprila, ob 17. uri, bo v telovadnici Osnovne
šole Ljubečna prireditev v čast dneva Zemlje.
Šola na Ljubečni ima naziv Eko šole, učitelji in učenci pa
se lotevajo različnih projektov, povezanih z bolj kakovost-
nim življenjem, povezanim z naravo. V okviru sodelovanja
v projektu učenci spoznavajo nove poti ravnanja z odpadki,
odkrivajo divja odlagališča smeti, raziskujejo divja odlaga-
hšča, likovno opremljajo smetnjake in se vključujejo v
številne drug projekte in akcije, povezane z ekologijo. Na
prireditvi ob dnevu Zemlje bodo učenci OŠ Ljubečna pro-
jekte in dejavnosti, nastale v sklopu sodelovanja v projektu
Eko šola, predstavili tudi staršem in krajanom.	NMS
22
PISMA BRALCEV
prejeli
smo
Krajani
pomembni le na
referendumu?
Svet KS Gotovlje je 13. mar-
ca v Uradnem listu RS objavil
referendum za uvedbo kra-
jevnega samoprispevka za
obdobje petih let.
V 4. členu navajajo predvi-
dene projekte in ključ, po ka-
terem se bo obračunaval pris-
pevek posameznim zavezan-
cem po izglasovanem samo-
prispevku. Izpostavljen je t. i.
javni interes, krajevni interes,
ki pa ga v dosedanji aktivno-
sti predlagatelja, vsaj kar se
tiče izgradnje pločnika skozi
vas, ni zaslediti.
Človek se navkljub vsemu
čudi, da se izpostavlja reševa-
nje zares perečega problema
(izgradnja komunalne infra-
strukture in navezava na či-
stilno napravo) v plan samo-
prispevka, saj so vendar rav-
no za ta projekt v občinskem
proračunu že bila predvidena
namenska sredstva, le izkori-
stiti jih je potrebno. Nadalje je
govora o ureditvi cest in javne
razsvetljave, kar je po doslej
znanih dejstvih nepojmljivo
in nesprejemljivo, kajti Dars
je večino posegov x)pravil v
lastni režiji.
Ali je v ozadju zavajanje in
nekorektnost vodstva KS, ko
s propagandnimi nastopi na
RC našteva spiske želja, ne da
bi se kdo potrudil in povedal
vsaj to, koliko bodo znašali
stroški za izgradnjo pločnika
ter ostalih naložb?
Da bi se kdorkoli od odgo-
vornih celo zamishl, kaj bi
pomenila obremenitev iz sa-
moprispevka, ali krajane po-
baral, kaj mishmo, pa je vpra-
šanje zase. Prevladuje obču-
tek, da se KS Gotovlje doslej ni
kaj prida ogrevala, da bi za
realizacijo projekta, ki ga po-
kriva občinski proračun, pri-
dobila že v zadostni meri za-
gotovljena finančna sredstva.
Očitno smo krajani potrebi
le takrat, ko je malha prazna,
potem zanimanja ni več. Na-
čin, s katerim se postavlja kra-
jane pred uganko komu naj še
verjamemo, je vsaj po prepri-
čanju mnogih nepreudarna
odločitev in dejanje, ki se kaže
v razglasu kdaj, zakaj in kje
referendum bo.
Vrh vsega pa ni bil opravljen
niti splošen, kaj šele podroben
prikaz potreb, smotrnosti in
navsezadnje upravičenosti
uvedbe samoprispevka. Če so
želje nekaterih sanjačev večje
od danih možnosti, nekateri
so tudi na robu preživetja, po-
tem prav gotovo ni mogoče
pričakovati v času tržnega
gospodarstva drugega, kot da
predlagatelji krajevnega sa-
moprispevka dokončno spoz-
najo, da samoprispevek niso
^nikakršne sanje niti realnost.
'Gotovlje zaostajajo na razvoj-
nem področju, kar bo treba,
takšna je pač logična posledi-
ca ne/gospodarjenja, nadok-
naditi po ustaljenih ali evrop-
skih zakonitostih podjetniš-
tva. S preživelimi in volunter-
skimi metodami najbrž tudi v
Evropi, kamor želimo, nima-
mo kaj iskati. Mar ne?
MATEJA REZMAN,
Gotovlje
Zahteva
krajanov
Svet KS Polzela je na izredni
seji v začetku aprila razprav-
ljal o zahtevi krajanov - članov
Kmetijske zadruge Polzela po
pridobitvi kmetijskih zemljišč
na teritoriju KS Polzela v dol-
goročni najem.
Člani KZ Polzela, kmetje,
krajani KS Polzela in KS An-
draž imajo svoje domačije
pretežno v hribovitih prede-
lih, prav tako pa tudi kmetij-
ske površine. Poleg vlaganj v
razvoj kmetij so prav ti kraja-
ni veliko prispevali za izgrad-
njo komunalne infrastrukture
v svojem okolju (vodovod, ce-
ste, telefon). Nikakor pa niso
mogli biti mejaši kmetijskih
površin v dolini, ki jih je
prejšnji sistem združeval na
takšen ali drugačen način. Z
namenom, da omogočimo
tem krajanom prosperiteto in
racionalno gospodarjenje,
zahtevamo, da jim omogočite
najem kmetijskih površin, ki
so na območju KS Polzela.
Kljub temu bodo imeli te po-
vršine v oddaljenosti 5 do 7
kilometrov; kar ni veliko v
primerjavi s preteklim ob-
dobjem, ko so nekateri imeli
v najemu majhne površine tu-
di do 15 kilometrov oddalje-
nosti.
Že junija 1997 smo posredo-
vali podobno pobudo občin-
skemu svetu občine Žalec,
vendar doslej še nismo prejeli
odgovora. Z ozirom, da se na
referendumu 19. 4. odločamo
za samostojno občino Polzela,
bodo te kmetijske površine na
območju bodoče občine, kar
je zelo pomembno za stabil-
nejši gospodarski položaj
kmetij in s tem tudi bodoče
občine.
Pripominjamo, da so neka-
tere kmetije tudi na demograf-
sko ogroženem območju, zato
pričakujemo, da boste upošte-
vali njihovo in našo zahtevo.
STANKO NOVAK,
predsednik sveta KS Polzela
Izjava za
javnost
Iz sredstev javnega obvešča-
nja sem izvedel, da se je
upravni organ odločil prodati
zasežene pištole in od njih
iztrženi denar izplačati Darku
Zupanu.
To je bil tudi predmet po-
godbe, ki naj bi jo z Zupanom
podpisala dne 8. 4. 1998 na
pogajanjih s predstavniki vla-
de, vendar sva oba to mož-
nost zavrnila. Policija nama
je orožje zasegla nezakonito
in ga tako tudi zadržuje že
več kot leto dni. Sedaj pa naj
bi ga z najinim blagoslovom
prodali in nama izročili zaslu-
žek, ki bi bil enak ničli. In kje
so obresti na zaseženo vred-
nost od leta 1992 pa do da-
nes?
Iz sodnega sklepa in iz za-
pisnika o zasegu predmetov
je razvidno, da je bilo orožje
odvzeto Adolfu Štormanu, ki
ima tudi lastninsko pravico
nad pištolami. Zato jih uprav-
ni organ nima pravice proda-
jati brez dovoljenja lastnika in
denar izročati komurkoli.
Dejstvo je, da upravni organ
pištol nima več, zato poskuša
na silo izvršiti nekakšno »pro-
dajo« in se z nekaj drobiža
odkupiti za veliko materialno
in moralno škodo, ki nama je
bila povzročena, predvsem
meni kot predsedniku Repub-
likancev pred volitvami leta
1992, ko so ta primer zlorabili
za javno kriminaliziranje. Če
bi upravni organ pištole še
imel, zakaj niso dovolili, da
kot lastnik poiščem trgovca
pooblaščenega za trgovino z
orožjem in sam poskrbim za
prodajo?
Četudi bi upravni organ pro-
dal orožje brez dovoljenja
lastnika in denar izplačal Zu-
panu, s tem še vedno ostajajo
moji dolžniki v celoti.
Najine zahteve v tem pri-
meru so jasne in povsem ute-
meljene. Država Slovenija iz-
plača vrednost pištol po ceni,
kot je bila plačana v podjetju
Orbis, 700 mark za kos. Od-
vzeh so 54 pištol v skupni
vrednosti 38.100 mark in dve
puški v vrednosti 6.000 mark
in pripadajoče strelivo. Na to
vrednost naj dodajo zakonite
zamudne obresti od leta 1992
do dneva izplačila in si tako
pridobijo lastninsko pravico,
potem pa naj s pištolami poč-
nejo, kar jih je volja. V nada-
ljevanju pa se bomo dogovar-
jali ali sodno pravdah še za
preostalo škodo, povzročeno
s tem postopkom. Ta pa zaje-
ma zavajajoče izjave takrat-
nega notranjega ministra no-
vinarjem, ki so v dobri veri
pisali neresnice na moj in
strankin račun. To je bil eden
glavnih razlogov za neuspeh
na takratnih državnozbor-
skih volitvah in tako povzro-
čeno škodo s strani predstav-
nikov državnega organa bo
morala povrniti Republika
Slovenija. Tako tečejo po-
stopki v vseh pravnih drža-
vah, med katere pa Slovenije
ni moč uvrstiti. Sicer pa je ta
primer že bil odstopljen ko-
misiji za človekove pravice
pri Svetu Evrope, saj je Slove-
nija v tem primeru kršila dva
amandmaja, ki jih je podpisa-
la.
Najprej je kršila resolucijo, s
katero se je zavezala, da bo
vsakomur zagotovila pošteno
sojenje pred neodvisnim so-
diščem v razumnem roku. Pet
let vodenja postopka, ki se na
koncu konča z odstopom od
pregona, ne more biti razu-
men rok. Predvsem pa je krši-
la resolucijo, ki govori o nedo-
takljivosti lastnine pravnih in
fizičnih oseb. Da so si pred-
stavniki državnega organa do-
volili ukrasti predmete, ki so
nama jih sami prodali preko
takrat državnega podjetja Or-
bis, sedaj pa so se celo odloči-
h, da jih prodajo brez dovolje-
nja lastnika, spominja na na-
cionahzacijo tuje lastnine iz
let po drugi svetovni vojni in
pravno formalno sodi med na-
silne kraje tuje lastnine.
ADOLF ŠTORMAN,
Velenje
Kulturni
škandal
Pod gornjim naslovom je
celjski mestni svetnik Janez
Lampret pisal in predlagal
svetovnemu slovenskemu
kongresu, naj sproži tožbo
proti skupini Strelnikoff. Iz-
terjani denar, ki bi ga dobil, bi
dal karitas. To je le ena od
mnogih pravnih cvetk dvo-
stopenjskega pravnika iz Ce-
lja. Težko bi si namreč pred-
stavljal, da bi tožbo naprtil
nekomu drugemu, če lahko
to sam stori, tako kot je to
smelo napravil g. Črnej s svoji-
mi somišljeniki v zvezi Jelin-
čič. Zato je pač potrebno imeti
jajca (ta izraz nam je znan iz
parlamenta). Kako misli izter-
jati odškodnino od te skupi-
ne, ne vem, saj se po Celju
šušlja, da je sporno zgoščen-
ko delno kril proračun.
Pred dobrim letom je bil
najaktivnejši pri iskanju prav-
nih lukenj v sicer nedvoum-
nem statutu občine Celje, ki je
vseboval jasno formulacijo, da
županu prepoveduje sedenje
na dveh stolčkih. Nekako pred
mesecem je predlagal mestne-
mu svetu kaznovanje vseh
bankrotiranih trgovcev, ki so
zaradi tega opustili aranžira-
nje izložb, čeprav leži vsa
krivda izpraznjenih lokalov
na mestnem svetu in županu.
Vzroki za to pa so vsesplošno
znani.
MARJAN MANČEK,
Celje
Hvala, ker ste
izbrali
v«	•
življenje
Tako sta Socialdemokratski
kulturni in Socialdemokratski
krščanski forum pri MO SDS
Celje naslovila letošnje praz-
novanje materinskega dne. Po
uvodnem pozdravu predstav-
nika MO SDS Celje gospoda
Grila je sledil bogat in mesto-
ma ganljiv kulturni program,
za katerega gre zahvala umet-
niškemu vodji Ljubiteljskega
gledališča Teharje in predsed-
niku Socialdemokratskega
kulturnega foruma Celje Petru
Simonitiju.
Prireditev so pričeli člani
Moškega pevskega zbora Pros-
vetnega društva Šmartno v
Rožni dolini pod vodstvom Jo-
žeta Dimca, sledil je osrednji
govor predsednice Socialde-
mokratskega Krščanskega fo-
ruma Celje Fanike Vodopivec,
nato pa recital sonetnega ven-
ca Neizpovedana ljubezen ma-
teri izpod peresa Ljubke Šorli-
Bratuž in v izvedbi članice Lju-
biteljskega gledališča Teharje
Lade Ščurek. Doživetje je še
poglobil godalni kvartet, ki so
ga sestavljali Urša Doler, Maja
Keblič, Tomaž Pavlin in Nenad
Firšt.
Program so s prisrčnostjo
in spontanostjo, kot ju pre-
more le otroška duša, zaklju-
čili otroci Vzgojno varstvene-
ga zavoda Zarja iz Celja pod
vodstvom Milene Kosmač in
ob klavirski spremljavi Tade-
je Srpčič, ki so s pesmijo in
šopkom cvetja izrekli končni
hvala vsem, ki so spoznale
čudež materinstva.
MATEJ PIRNAT,
Celje
! zahvale
['pohvale
...............................I
čudovit izlet
z izletom 100 kmečkih
žensk na morje nas razvese-
ljujete iz leta v leto. Vse, ki
smo imele srečo in letos do-
živele to čudovito avanturo,
se zahvaljujemo Mitju Umni-
ku, Tonetu Vrablu in osta-
lim, ki so nam omogočili dva
dni zabave in sprostitve. Z
veseljem smo prisluhnile ok-
tetu medicinskih sester Cvet,
oktetu Studenček, triu Vikija
Ašiča in ansamblu Braneta
Klavžarja. Vso pot sta nas s
pomočjo harmonik spodbu-
jala k petju Janko Mogu in
Mitja Graber.
Šopki iz rok Marice Lesjak
iz Laškega bodo ostali za tra-
jen spomin na ta čudovit izlet;
vsem pa bo ostala v spominu
tudi vožnja z ladjo. Prisrčna
hvala vsem, ki ste nam omo-
gočili to kratko, vendar izred-
no lepo potovanje.
ANICA PLANINŠEK,
Celje
Hvala celi
ekipi
s 76-imi leti sem ena od
starejših udeleženk vašega in
našega izleta. Minilo je^J
kaj dni, kar smo se vrnijf
mov, toda sama sem še v^
kar v avtobusu in na
katere mi bodo ostali naj
prijetni spomini. Zdi semj
pesem »Zaplula je barčica,
ja« ne more nikjer tako i
odmevati kot med vožnj
takšno ladjo. Moram pri^j
da sem se že tretjič peijj
barko, a ni bilo nikoli tak
ga veselja kot sedaj. Kar se
hrane, je bilo vse lepo in
bro. Večerni program je
izveden skoraj tako kot v
dališču. Bili smo kot ena^
ka družina...
Še veliko bi lahko napj
o tem izletu, vendar se ^
občutkov ne da popisati,
ba jih je doživeti. Zato le
enkrat hvala celotni ekipi,,
gotavljam, da tudi če bi žii
še 50 let, izleta ne bi pozab
JOŽEFA PODKRAJS
Pon!
Prisrčen
pozdrav
Upokojenci Hudinje s
proslavili materinski dan
Kozjanskem, v osnovni
Lesično. Že pred šolo nas
sprejela prijazna ravnatel
Gelca Čepin, ki nas je pos|
mila v lepo urejeno šolo, i
so nas pričakali učenci s po
ladanskimi šopki in čestil
mi, ki so jih sami izdelali.
Gospa ravnateljica je pc
dala nekaj besed o šoli ii
kraju. 90-letni upokojenki
liki Pečnik je izročila dar
in ji zaželela še mnogo z(
vih let. Zalika je »izdala«
cept za dolgo življenje: »f
dar se ne jezim, s pesmijr,
prikličem dobro voljo.«
Učenci so nas ganili z reci
lom, z glasbo in pesmijo,:
tem pa se je marsikomu utn
la solza sreče in veselja, f
stregli so nam raznovrstno?
civo, drnuljevec, domačo;
vovko in dobro kapljico. K
pet ob kavici je bil prijetf
skupaj pa smo zapeli še nei
pesmi.
Nato smo nadaljevali pot:
Topliškovo domačijo, kjer
nam postregli dobro pijačo
jedačo. Za razpoloženje je p
skrbel znani muzikant Fra?
Rajgel in šaljivka Marija B
vat. Predsednik društva uf
kojencev Beno Krivec nam
izročil rože in čestitke.
Čas je prehitro minil in C
rali smo se posloviti. Še enfc
bi se radi zahvalili vsem, ki
pripomogli k čudovitem dr
vu, predvsem pa Osnovni
Lesično, ravnateljici Gelci C
pin in učiteljicam Štefki Ko<
čič, Marijani Lapornik in M"
jetki Kelemina.
DRAGICA MARCI
DU Hudit
Še so dobri
ljudje
Nimam besed zahvale;
pomoč v najtežjem trenut'
mojega življenja, ko mi
aprila neznana gospodični
parkirišču v Celju pomagal^
poklicala bolnišnico ter
otroke, da so prišli na i^J
nesreče, kjer je za vedno P'
minil moj ljubi mož Konf^
Lepo prosim, če se gospo''
na javi na moj naslov ali t^
fon 796-260.	,
IVANKA SlKOl-
Dobje pri Plani"''
. SNOPIČ
TV VODIC
23
TV VODIC
24
SNOPIČ
TOREK, 21. 4.
SLOVENIJA 1
22.15
košarka (m), turnir final four, kin-
der - partizan, pos. iz barcei,one
23.45 svet poroca
.09.30
,09.30
09.50
10.15
11.05
12.05
13.00
13.10
15.00
15.00
15.50
16.20
17.00
17.10
17.30
17.45
18.20
19.10
19.30
19.50
19.55
20.05
21.05
22.00
22.40
122.50
■^oo.io
tv prodaja
tedenski izbor
radovedni tacek: škati.a
narava in Človek, angleška do-
kumentarna nanizanka, 6/13
recept za zdravo življenje
po domače
savannah, ameriška nadaue-
vanka, 16/34
poročila, vreme, šport
vremenska panorama
tedenski izbor
gore in uudje
opus
miue in vozu, oddaja tv koper
obzornik, vreme, šport
po slovenui
mejniki naravoslovja in tehni-
ke. nemška dok. nanizanka
krauičin nos, ang. nadaij., 2/6
besede (vps 18.20)
risanka
tv dnevnik
vreme
šport
gimnazija strtih src, avstral-
ska nadali., 16/26 (vps 20.05)
tv tribuna: novosti v pokojnin-
skem sistemu (vps 21.05)
odmevi. kuurura, vreme (vps 22.00)
šport
sanjajva, fran. drama (vps 22.50)
besede, ponovitev
POP TV
SLOVENIJA 2
10,05 VREMENSKA PANORAMA
11.05 TEDENSKI IZBOR
11.05 PROPAD. BRAZ. NADAUEVANKA, 5/6
12.00 STUDIO CITY
12.55 SOBOTNA NOČ: KONCERT MTV; FE-
STIVAL PH0ENIX '96, 3. DEL
14.55 EURONEWS
15.30 TV PRODAJA
16.00 SRCA SVETA, AM. NEMI FILM (ČB)
18.05 ALZAČANI ALI DVE MATILDI, FRAN-
COSKA NADAU., 1/8 (VPS 18.05)
19.00 KOLO SREČE, TV IGRICA
19.30 VIDEORING (VPS 19.30)
20.00 JESENICE: SP V HOKEJU NA LEDU SKU-
PINE B, SLOVENIJA - UKRAJINA,
PRENOS
07.00	DOBRO JUTRO, SLOVENIJA
10.00	SENCA, ponovitev 57. dela nadaljevanke
10.50	TOP SHOP, televizijska prodaja
11.00	ESMERALDA, pon. 60. dela nadaljevanke
12.00	POP PARTY, ponovitev glasbene oddaje
13.00	POP KVIZ, ponovitev
13.30	PAULY, 3. del nanizanke
14.00	OBALNA STRAŽA, 37 del nanizanke
15.00	LASSIE, 7 del ameriške nanizanke
15.30	SENCA, 58. del ameriške nadaljevanke
16.30	ESMERALDA, 61. del nadaljevanke
1730	POP KVIZ
18.00	ROSEANNE, 67 del nanizanke
18.30	OBALNA STRAŽA NA KOLESIH, 4. del
19.20	VREME
19.30	24 UR
! 20.00	NOČEM K OCKU, ameriški film
21.45	BOLNIŠNICA UPANJA, 16. del nanizanke
22.30	NA ZDRAVJE!, 34. del nanizanke
23.00	CIKLUS FILMOV SIGOURNEV WEA-
VER: POSEL STOLETJA, ameriški film
01.00	24 UR, ponovitev
KANALA
09.00	SREČNI ČASI, ponovitev
09.30	DRUŽINSKE VEZI, ponovitev
10.00	CANNON, ponovitev
11.00	MACGVVER. ponovitev
12.00	OPRAH SHOM?, ponovitev
13.00	ATLANTIS, ponovitev
14.00	MISIJA: NEMOGOČE, nanizanka
15.00	SREČNI ČASI, nanizanka
15.30	DRUŽINSKE VEZI, nanizanka
16.00	NORA HIŠA, nanizanka
16.30	COOPERJEVA DRUŠČINA, nanizanka
1700	DRUŽINSKE ZADEVE, nanizanka
1730	PRINC Z BEL AIRA, nanizanka
18.00	SONČNI ZALIV, nadaljevanka
18.30	DRZNI IN LEPI, nadaljevanka
19.00	OPRAH SHOW: DOBRODOŠLI V TEXASU
20.00	ODKLOP: DIMNIKAR
21.00	SVILENE SENCE, nanizanka
22.00	ZAZNAMOVANI, nanizanka
23.00	MACGVVER, nanizanka
00.00	CANNON, nanizanka
VTV kanal 52
09.25 NAJ SPOT DNEVA
09.30 SOSEDJE, 22. del, ponovitev
09.55 SKRBIMO ZA ZDRAVJE, kontaktna odd.
SONČNA OČALA IN KONTAKTNE LEČE
10.55 EPP / VABIMO K OGLEDU
11.00 ZGODOVINA AVTOMOBILZMA doku-
mentarna oddaja
11.25 TV IZLOŽBA
18.55 NAJ SPOT DNEVA
19.00 TV IZLOŽBA
19.05 SOSEDJE, 23. del
19.30 IZ PRODUKCUE ZDRUŽENJA LTV SLO-
VENIJA, ODDAJA ATV SIGNAL LITIJA
20.00 EPP / VABIMO K OGLEDU
20.05 680. VTV MAGAZIN, reg. infor. program
20.25 NOVOSTI ZAKONA O VARNOSTI V CE-
STNEM PROMETU
21.00 ŠPORTNI TOREK, špor.- infor.- oddaja
21.20 ŠPORTNI GOST MARTIN STREL, plavalec
21.50 NAJ SPOT DNEVA
21.55 TV IZLOŽBA
22.15 680. VTV MAGAZIN, ponovitev
GAJBA
HTV2
09.00 24 UR. ponovitev 09.30 BORZNI MONI-
TOR 15.00 ŽIVA - TV magazin, pon. regional-
nega programa na Euro FI V, RTS in Idea TV
16.00 KRILA, 57 del nan. 16.30 TAKSI, 57 del
nanizanke 1700 M.A.S.H, 198. del nanizanke
1730 M.A.S.H.. 199. del nan. 18.00 ZVEZDNE
STEZE: NOVA GENERACIJA . pon. 6. dela na-
n. 19.00 ŽIVA - novice, regionalni program na
Euro PTV, RTS in Idea TV 19.15 ESMERALDA,
61. del nadaljevanke 20.00 SEVERNA OBZOR-
JA, 57 del nan. 21.00 SEVERNA OBZORJA, 58.
del nan. 22.00 ŽIVA - TV magazin, regionalni
program na Euro PTV, RTS in Idea TV 23.00
NEWYORŠKA POLICIJA, 33. del nan. 00.00
HIGHLANDER, 48. del nanizanke
14.30 TV KOLEDAR 14.40 KOT V DOBRIH
STARIH ČASIH, am. film 16.25 OTROŠKA OD-
DAJA: V živalskem vrtu 16.55 GOVEDAR. se-
rija 1745 PRIZMA, večnacionalni magazin
18.35 HUGO, tv igra 19,00 ŽUPANUSKA PA-
NORAMA 19.30 DNEVNIK 20,10 KVIZ 20,35
URGENCA. serija 21.30 POROČILA 21.35 ČR-
NO-BELO V BARVAH: Serenada. am, film
HTV3
ORF 1
CATV
18.55	TV NAPOVEDNIK
19.00	DOGODKI DNEVA
19.30	RISANKA
19.55	VIŽA TEDNA
20.00	KULTURNI UTRIP
20.30	PREMOR
20.40	POGLEJTE V SVOJO PRIHODNOST,
KREA SE PREDSTAVUA
21.40	GLASBENI VIDEOSPOTI
22.15	DOGODKI DNEVA - ponovitev
TV3
08.00	TV PRODAJA
11.00	GLASBENI MOTORČEK, pon. oddaje
11.30	RISANKE
12.00	TV SHOP PREDSTAVUA
13.00	GIJVSBENI MOTORČEK, pon. ml. odd.
13.30	RISANKE
14.00	TV SHOP PREDSTAVUA
17.05	VIDEOBOOM 40, pon. glasbene oddaje
18.15	SOSEDJE, pon. 29, dela nanizanke
18.50	GLASBENI MOTORČEK, ml. oddaja
19.30	RISANKE
20.10	SOSEDJE, 30. del avstralske nanizanke
20.45	VERA IN ČAS
21.30	VIDEOKOLAŽ
22.30	TV PRODAJA
23.00	TV SHOP PREDSTAVUA
06.05 OTROŠKI PROGRAM 08.35 VSI POD ENO
STREHO, pon. 09.00 POSLUŠAJ, KDO TAM
RAZBIJA!, pon. 09.20 BAYWATCH, pon. 10,05
SAHARA, pon, 11.45 OTROŠKI PROGRAM 14.50
MACGYVER 15.40 DEEP SPACE NINE 16.25
BAYWATCH 1Z15 VSI POD ENO STREHO 1740
POSLUŠAJ, KDO TAM RAZBIJA! 18.05 ROSE-
ANNE 18.30 GROZNO PRIJAZNA DRUŽINA
19.00 VARUŠKA 19.30 ČAS V SLIKI 20,02 ŠPORT
20,15 PRIVEZANA, nem, srh, 21,50 LORENZO-
VO OUE, am, f, 00,00 POGOVOR Z ANTHON-
YJEM OUINNOM 00,55 GRK ZORBA, am, f.
03.10 MAJHNI UMORI. am. kom.
ORF 2
09.05 GROF BOBBY NA DIVJEM ZAHODU, pon.
10.35 DRZNI IN LEPI 11.20 AVSTRIJA DANES
12,10 POROČILO 13.10 UUBA DRUŽINA 14.00
LIPOVA ULICA 14,30 UMOR, JE NAPISALA 15,15
DRZNI IN LEPI 16,00 SREČANJE ZVEZNIH
DEŽEL 1705 DOBRODOŠLA, AVSTRIJA! 19,00
AVSTRIJA DANES 19,30 ČAS V SLIKI 20,02 PO-
GLEDI OD STRANI 20,15 UNIVERZUM, Vonj
gozda 21,10 TEMA 22,00 ČAS V SLIKI 22,30 NA
PRIZORIŠČU 23,05 NIGHTVVATCH, Prometne
nesreče 00,00 ČAS V SLIKI 00,30 NOR NATE
00,55 ROSEANNE, pon. 01.20 DOBRODOŠLA,
AVSTRIJA! 02.50 POGLEDI OD STRANI
HTV 1
10.00. POROČILA 10.05 IZOBRAŽEVALNI
PROGRAM 11.30 PROGRAM ZA OTROKE IN
MLADINO 12.00 DNEVNIK 12,25 GOVEDAR,
serija 13,15 NEW YORK, serija 14,00 POROČI-
LA 14,05 DRAMSKI PROGRAM 15,10 PRO-
GRAM ZA OTROKE IN MLADINO 15,45 IZO-
BRAŽEVALNI PROGRAM 1700 HRVAŠKA
DANES 18,00 KOLO SREČE 18,40 IN TAKO
DAUE 19,10 HRVAŠKI POMNIKI 19,30 DNEV-
NIK 20,15 DOKUMENTARNA ODDAJA: Zloč-
ini in kazni 21,00 V PRVEM PLANU 22.40
OPAZOVALNICE 23.15 FILMSKA NOČ S
CHEVYJEM CHASOM: Posel stoletja
12.00 3 PLUS 15.00 RISANKA 15..15 NBA PRE-
GLED 15.45 KOŠARKA: LA Lakers : Utah 1715
VIDIKON 18.00 PETICA, evropski nogomet
19,00 PRETEŽNO JASNO 19,30 HRVAŠKI
GLASBENI PROGRAM 20,10 ZEMUA NA
DLANI 20,40 HIT DEPO 23,10 POLICIJA 23.35
PRETEŽNO JASNO
EUROSPORT
08.30 MARATON, posnetki iz Bostona 10.30
NOGOMET, evrogoli 12.00 TENIS, turnir v
Monte Calu, prenos 18.30 TENIS 19.00 AVTO-
MOBILIZEM, BTCC 20.00 NAJMOČNEJŠI MOŽ
21.00 BOKS, prenosi 23.00 NOGOMET, legende
SP 00.00 KOŠARKA, evroliga, final four
RTL
0735 MED NAMI 08,15 DOBRI ČASI, SLABI
ČASI 08,50 ELLEN 09,20 SPRINGFIELD
STORY 10,10 SUNSET BEACH 11,05 DRZNI IN
LEPI 11,30 MLADINSKI DVOBOJ 12,30 MA-
GNUM 13,30 POSLUŠAJ, KDO TAM RAZBIJA!
14,00 BORBEL SCHOFER 15,00 ILONA CHRI-
STEN 16.00 HANS MEISER 1700 JEOPARDY!
1730 MED NAMI 18.30 ZVEZDNIŠKI MAGA-
ZIN 18.45 POROČILA 19,10 EKSPLOZIVNO
19.40 DOBRI ČASI, SLABI ČASI 20,15 ALARM
ZA KOBRO 11 21,15 POLICUSKA POSTAJA
22,15 QUINCY 23,10 NEVARNI MIKROBI
00,00 NOČNI DNEVNIK 00,30 ELLEN 01,00
UUBEZEN IN VOJNA
^MERKUR
TC LEVEČ
telefon:
063 452 600
SREDA, 22. 4.
SLOVENIJA 1
^m tv prodaja
tedenskiizbor
09,30 krauičin nos, ang, nadau,, 2/6
fl».SS mejniki naravoslovja in tehni-
ke. nemška dokum, nanizanka
besede
tv tribuna: novosti v pokojnin-
skem sistemu
gimnazija strtih src, avstral-
ska nadauevanka, 16/26
poročila, vreme, šport
vremenska panorama
tedenskiizbor
tretji kamen od sonca. nan., 1/20
gozdarjeva sinova, avst. film
obzorja duha
obzornik. vreme, šport
po slovenui
pod klobukom, kviz: oš dobropo-
ue in oš gornja radgona
sončni vzhod po svetu: v 50 mi-
nutah okoli sveta, angleška po-
uudnoznan. oddaja (vi^s 18.20)
risanka
tv dnevnik, vreme, šport
moj prijateu arnold, otroška
nadauevanka, 2/5 (vps 20.05)
fina gospa, an. nan., 2/5 (vps 20.30)
osmi dan (vps 21.05)
odmevi (vps 22.00)
kultura, vreme, šport
gibuive slike (vps 22.55)
brahms in male pojoče dekuce,
angleška glasbena oddaja
sončni vzhod po svetu: v 50 mi-
nutah okoli sveta, ponovitev

jesenice: sp v hoktju na ledu sku-
pine b, slovenija-danska, prenos
končni obračun, angleška na-
dauevanka, 1/4 (vps 22,25)
lov za zakladom, francoski
kviz, 10/20 (vps 23.15)
O
POP TV
!1.00
U.00
13.30
ujm
1S.00
15.30
1730
19.20
: im
2105
Um
p-20
21.45
22,30

SLOVENIJA 2
nm
i
U.SO
13,4^
.14.40
is.io
»iiS
>5.20
k
vremenska panorama
tedenski izbor
alzačani ali dve matildi. nada-
uevanka, 1/8
pomp
kibernetska tajnost, ameriška
dokumentarna oddaja
euronevvs
tv prodaja
pogubna obala. pon. filma
murska sobota: nogomet, slove-
nija - češka, prenos
fz dobrega gnezda, nemška na-
nizanka, 10/13 (vps 18.25)
kolo sreče, tv igrica
DOBRO JUTRO, SLOVENIJA
SENCA, pon. 58, dela nadaljevanke
TOP SHOP, televizijska prodaja
ESMERALDA, pon. 61. dela nadaljevanke
BOLNIŠNICA UPANJA, pon. 16. dela nan.
POP KVIZ, ponovitev
NA ZDRAVJE!, pon. 34. dela nanizanke
OBALNA STRAŽA, 38. del nanizanke
LASSIE, 8. del ameriške nanizanke
SENCA. 59. del ameriške nadaljevanke
ESMERALDA, 62. del nadaljevanke
TOP KVIZ
ROSEANNE, 68. del nanizanke
OBALNA STRAŽA NA KOLESIH, S. del
VREME
24 UR
ŽRTEV LEPOTE, ameriški film
NEWYORŠKA POLICIJA, 6. del nanizan.
NA ZDRAVJE!, 35. del nanizanke
LETO NEVARNEGA ŽIVLJENJA, film
24 UR, ponovitev
KANALA
srečni časi. ponovitev
družinske vezi, ponovitev
cannon, ponovitev
macgyver, ponovitev
oprah show, ponovitev
dannvjeve zvezde, vedež. v živo
misija: nemogoče, nanizanka
srečni časi, nanizanka
družinske vezi. nanizanka
nora hiša. nanizanka
cooperjeva druščina, nanizanka
družinske zadeve, nanizanka
princ z bel aira, nanizanka
sončni zaliv, nadaljevanka
drzni in lepi, nadaljevanka
oprah show: biix cosbv
živuenje za lorenza
ellen, nanizanka
macgvver. nanizanka
cannon, nanizanka
prvi odklopi, dokumetnarna oddaja
videostrani
VTV kanal 52
DOBRO JUTRO, infor.-raz. oddaja
SOSEDJE, 23. del, ponovitev
680. VTV MAGAZIN, ponovitev
EPP / VABIMO K OGLEDU
AKTUALNO: NOVOSTI ZAKONA
VARNOSTI V CESTNEM PROMETU
ŠPORTNI TOREK, špo.-infor. oddaja
ŠPORTNI GOST MARTIN STREL, plavalec
TV IZLOŽBA
REGIONALNE NOVICE
SOSEDJE, 24. del
RISANKA
TV IZLOŽBA
OBVESTILA
EPP/VABIMO K OGLEDU
SVET ŽIVALI
VIDEO TOP, glasbena oddaja
REGIONALNE NOVICE
GOST ODDAJE DOBRO JUTRO
NAJ SPOT DNEVA
TV IZLOŽBA
GAJBA
HTV 2
I0.2S
t0.S0
30.4$
il.i5
mm
09,00 24 UR, pon, 09,30 BORZNI MONITOR
14,30 ŽIVA - TV magazin, pon, regionalnega
programa na Euro PTV, RTS in Idea TV 15,30
ŠOLSKA KOŠARKARSKA LIGA, prenos 19,00
ŽIVA - novice, regionalni program na Euro
PTV, RTS in Idea TV 19,15 ESMERALDA, 62,
del nad, 20.00 SREDINA BONBONIERA: ZE-
LENI LED, ameriški film 22.00 ŽIVA - TV ma-
gazin, regionalni program na Euro PTV, RTS
in Idea TV 23.00 NEWYORŠKA POLICIJA, 34.
del nan. 00.00 HIGHLANDER, 49. del nan.
14.45 TV KOLEDAR 14.55 FILM 16.25 PRO-
GRAM ZA OTROKE IN MLADINO 1705 GO-
VEDAR, serija 1755 ODDAJA O KULTURI
18.25 RISANKA 18.35 HUGO, tv igrica 19.00
ZAGREBŠKA PANORAMA 19.30 DNEVNIK
20.10 KVIZ 20,30 IVANHOE, serija 21,15 PO-
ROČILA 21,30 SRCE TEME, ameriški film
HTV 3
ORF 1

22.m
CATV
t v napovednik
dogodki dneva
19.30 risanka
viža tedna
f mm vesele tačke - oddaja v živo
^s&m premor
m^ ekstrem
ZIM , kulturni utripponovitev
dogodki dneva - ponovitev
ILOO
12.00
13.00
14.00'
15.30,
16.00'
17.00
18.00
18.30
19.00
20.00
ZZM
23.00
00.00
01.00
02.00
TV3
tv prodaja
gij\sbeni motorček, ponovitev
risanke
tv shop predstavua
glasbeni motorček, pon. oddaje
risanke
tv shop predstavua
vera in čas, ponovitev
ŽIVALI, ponovitev
sosedje, pon. 30, dela nanizanke
glasbeni motorček, ml. oddaja
risanke
sosedje, 31. del avstralske nanizanke
posnetek tekme za državno pr-
venstvo v raftingu (krka)
videokolaž
tv prodaja
tv shop predstavua
M 11.30
12,00
13.30
^ 16.45«
tZ4S
18.15
18.50
V 19.30
20.10
20.45
21.20
22,30
23.00
06.20 OTROŠKI PROGRAM 08.45 VSI POD
ENO STREHO, pon, 09,10 POSLUŠAJ, KDO
TAM RAZBIJA!, pon, 09,30 BAYWATCH. pon,
10,15 VOJSKA SEDAJ, pon, 11,45 OTROŠKI
PROGRAM 14,50 MACGVVER 15,40 DEEP
SPACE NINE 16,25 BAYWATCH 1715 VSI POD
ENO STREHO 1740 POSLUŠAJ, KDO TAM
RAZBIJA! 18,05 ROSEANNE 18,30 GROZNO
PRIJAZNA DRUŽINA 19.00 VARUŠKA 19.30
ČAS V SLIKI 20.02 ŠPORT 20.15 ŠPORT 22.30
CRACKER JACK, am. akc. f. 00.00 OVENITEV,
brit. knmi. 01.30 ZVEZANA, pon. 03,05 VE-
TER PIHA NA ZAHOD, pon, 05,20 HERAKLES
05,50 OTROŠKI PROGRAM
ORF 2
09.05 PRIZNAJTE, DR. CORDA!, pon. 10.40
DRZNI iN LEPI 11.20 AVSTRIJA DANES 12.10
TEMA 13.10 UUBA DRUŽINA 14.00 LIPOVA
ULICA 14,30 UMOR, JE NAPISALA 15,15 DR-
ZNI IN LEPI 16,00 SREČANJE ZVEZNIH
DEŽEL 1705 DOBRODOŠLA, AVSTRIJA! 19,00
AVSTRIJA DANES 19,30 ČAS V SLIKI 20,02 PO-
GLEDI OD STRANI 20,15 SADOVI NASIUA,
nem, krimi, 21,50 POGLEDI OD STRANI 22.00
ČAS V SLIKI 22.30 ŽARIŠČE 23.15 HITLERJE-
VA UUBEZEN: EVA BRAUN 00.00 ČAS V SLI-
KI 00.30 GROZNO PRIJAZNA DRUŽINA 00.55
ROSEANNE 01.20 DOBRODOŠLA, AVSTRIJA!
02,50 POGLEDI OD STRANI
12,00 3 PLUS 15,00 RISANKA 15.15 DOBA ZA-
ROT, dok. serija 15.30 TENIS, ATP magazin
16,00 V PETI PRESTAVI 16,30 NARODNI PARKI
ZDA 1730 ZLATI GONG 18,15 S KNJIGO V GLA-
VO 19,00 PRETEŽNO JASNO 20,10 KONCERT
21.40 911, serija 22.25 POLICIJA, serija 22.50
ČAS JE ZA JAZZ 23,35 PRETEŽNO JASNO
EUROSPORT
08,30 AVTOMOBILIZEM, dirka v Hovkenhei-
mu 09,30 MOTOCIKLIZEM, VN Malezije, po-
snetki 11,30 TENIS, pregled ATP turnirjev
12,00 TENIS, turnir v Monte Carlu, prenos
18,30 TENIS 19,00 SVET HITROSTI, magazin
20,00 BOWLING 21,00 PIKADO 22.00 NOGO-
MET, prijateljske tekme 00.00 SVET HITRO-
STI, magazin 01,00 MOTOKROS, SP
RTL
0735 MED NAMI 08,15 DOBRI ČASI, SLABI
ČASI 08.50 ELLEN 09.20 SPRINGFIELD
STORV 10.10 SUNSET BEACH 11.05 DRZNI IN
LEPI 11.30 MLADINSKI DVOBOJ 12.30 MA-
GNUM 13.30 POSLUŠAJ, KDO TAM RAZBIJA!
14.00 BORBEL SCHOFER 15.00 ILONA CHRI-
STEN 16.00 HANS MEISER 1700 JEOPARDV!
1730 MED NAMI 18.00 DOBER VEČER 18,30
ZVEZDNIŠKI MAGAZIN 18,45 POROČILA
19.10 EKSPLOZIVNO 19.40 DOBRI ČASI, SLA-
BI ČASI 20.15 OROPAL SI ME DRUŽINE!, nem.
drama 22.05 STERN TV 00,00 NOČNI DNEV-
NIK 00,30 ELLEN 01,00 UUBEZEN IN VOJNA
HTV 1
10.00 POROČILA 10,05 IZOBRAŽEVALNI
PROGRAM 11,30 PROGRAM ZA OTROKE IN
MLADINO 12.00 DNEVNIK 12.25 GOVEDAR,
serija 13.15 NEW VORK, serija 13.50 ZLOČINI
IN KAZNI, dok, oddaja 14.35 OPERA BOX
15.10 PROGRAM ZA OTROKE IN MLADINO
15.45 IZOBRAŽEVALNI PROGRAM 1700 HR-
VAŠKA DANES 18,00 KOLO SREČE 18,35 HR-
VAŠKA IN FEDERACIJA BIH 19,10 HRVAŠKI
POMNIKI 19,30 DNEVNIK 20,15 ŽIVA RESNI-
CA 20,50 POSLOVNI KLUB 21,20 SINOVI NE-
VIHT 22,25 OPAZOVALNICE 23,00 FILMSKA
NOČ S CHEVVJEM CHASOM: Fletch
1	SLASTNA DIŠEČA PIZZA
	MOJ LOKAL V lAŠKEM
snzn
N^C

TV VODIC
fSNOPIČ
MAH OGUSI ■ INFORMACIJE
27
28
MALI OGLASI - INFORMACIJE
rSNOPIČ
MALI OGUSI - INFORMACIJE
29
zol
RADIO - TELEVIZIJA
RADIO CEUE
OD 16. DO 22.4.1998
Četrtek, 16.4.: 5.00 Z glasbo
v novo jutro, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.10 Halo AMZS,
6.15 Domača melodija tedna,
6.45 Horoskop, 7.00 Novice,
7.15 Zimzelen, 8.00 Poročila,
8.25 Poročilo OKC Celje, 8.30
Poslušalci poslušalcem, 9.00
Pričetek dopoldanskega pro-
grama, 10.00, 11.00, 12.00 No-
vice, 13.00 Poročila, 13.15 Za
volanom, 14.00 Pričetek po-
poldanskega sporeda, 14.15
Jack pot, 14.20 Greš v kino?,
15.15 Podalpski biser, 15.30
Dogodki in odmevi RaSlo,
17.00 Kronika, 17.30 Bingo
bango, 18.00 20 vročih, 20.00
Saute surmadi, 21.00 Ročk
blok, 22.00 Zaključek sporeda
in priključitev RaSlo.
Petek, 17.4.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.10 Halo AMZS, 6.15
Domača melodija tedna, 6.45
Horoskop, 7.00 Novice, 7.15
Zimzelen, 8.00 Poročila, 8.30
Poslušalci poslušalcem, 9.00
Pričetek dopoldanskega spo-
reda, 9.10 Halo Atomske To-
plice, 10.00, 11.00 Novice,
11.10 Vedeževanje - komer-
cialna oddaja, 12.00 Novice,
13,00 Poročila, 13.20 Halo Ter-
me Laško, 14.00 Pričetek po-
poldanskega sporeda, 14.15
Jack pot, 14.20 Greš v kino?,
15.15 Podalpski biser, 15.30
Dogodki in odmevi RaSlo,
17.00 Kronika, 17.30 Bingo
bango, 18.30 Jutr' se pa res
začnem učit. Študentski ser-
vis, 21.00 DJ time, 22.00 Za-
ključek programa in priključi-
tev RaSlo.
Sobota, 18.4.: 5.00 Z glasbo
v novo jutro, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.10 Halo AMZS,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 7.00 Novice,
7.15 Zimzelen, 7.30 Tečajnica,
8.00 Poročila, 8.25 Poročilo
OKC Celje, 9.00 Pričetek do-
poldanskega sporeda, 10.00,
11.00, 12.00, 13.00 Novice,
14.00 Pričetek popoldanskega
sporeda, 14.15 Jack pot, 15.IS
Podalpski biser, 15.30 Dogod-
ki in odmevi RaSlo, 16.00 Če-
sthke in pozdravi, 17.00 Kro-
nika, 19.00 Športno glasbeni
večer, 22.00 Zaključek progra-
ma in priključitev RaSlo.
Nedelja, 19.4.: 5.00 Z glas-
bo v novo jutro, 6.10 Halo
AMZS, 6.15 Domača melodija
tedna, 6.45 Horoskop, 7.00
Novice, 7.15 Zimzelen, 8.00
Poročila, 8.25 Poročilo OKC
Celje, 9.00 Pričetek dopoldan-
skega sporeda, 9.15 Luč sveti
v temi, 10.00 Novice, 10.15
Portret baronice de Belder
Kovačič, 11.00 Novice, 11.10
Domačih 5, 12.00 Novice,
13.00 Čestitke in pozdravi,
15.30 Dogodki in odmevi Ra-
Slo, 16.00 Nadaljevanje če-
stitk in pozdravov, 20.00 Pod
slovensko lipo, 22.00 Zaklju-
ček programa in priključitev
RaSlo.
Ponedeljek, 20.4.: 5.00 Z
glasbo v novo jutro, 6.00 Po-
ročilo OKC Celje, 6.10 Halo
AMZS, 6.15 Domača melodija
tedna, 6.20 Pregled dnevnega
tiska, 6.45 Horoskop, 7.00 No-
vice, 7.15 Zimzelen, 7.30 Tečaj-
nica, 8.00 Poročila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.30 Poslušalci
poslušalcem, 9.00 Pričetek
dopoldanskega programa.
10.00 Novice, 10.15 Športno
dopoldne, 11.00, 12.00 Novi-
ce, 12.10 Vedeževanje - ko-
mercialna oddaja,13.00 Poro-
čila, 14.00 Pričetek popoldan-
skega sporeda, 14.15 Jack pot,
14.20 Greš v kino?, 15.15 Po-
dalpski biser, 15.30 Dogodki
in odmevi RaSlo, 17.00 Kroni-
ka, 17.30 Bingo bango, 18.00
Podalpski pop ročk, 20.00 Vr-
tiljak polk in valčkov, 22.00
Zaključek programa in pri-
ključitev RaSlo.
Torek, 21.4.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.10 Halo AMZS, 6.15
Domača melodija tedna, 6.20
Pregled dnevnega tiska, 6.45
Horoskop, 7.00 Novice, 7.15
Zimzelen, 7.30 Tečajnica, 8.00
Poročila, 8.25 Poročilo OKC
Celje, 8.30 Poslušalci poslu-
šalcem, 9.00 Pričetek dopol-
danskega sporeda - dopoldne
z Matejo Podjed, 10.00 Novi-
ce, 10.10 Četrta mreža - Unic-
hem - vi sprašujete, Slavko
Zgonc odgovarja, 11.00, 12.00
Novice, 13.00 Poročila, 14.00
Pričetek popoldanskega spo-
reda, 14.15 Jack pot, 14.20
Greš v kino, 15.15 Podalpski
biser, 15.30 Dogodki in odme-
vi, 16.30 Mali no, 17.00 Kroni-
ka, 18.00 Radi ste jih posluša-
li, Zimzelen, 20.00 Rezervira-
no za vedeževanje, 21.00 BBC
top pop, 22.00 Zaključek pro-
grama in priključitev RaSlo.
Sreda, 22.4.: 5.00 Z glasbo*
v novo jutro, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.10 Halo AMZS,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 7.00 Novice,
7.15 Zimzelen, 7.30 Tečajnica,
8.00 Poročila, 8.25 Poročilo
OKC Celje, 8.30 Poslušalci po-
slušalcem, 9.00 Pričetek do-
poldanskega sporeda - do-
poldne z Ivico Burnik, 10.00,
11.00, 12.00 Novice, 12.15 Ku-
hate z Ivico Burnik, 13.00 Po-
ročila, 13.15 Mali O, 14.00 Pri-
četek popoldanskega spore-
da, 14.15 Jack pot, 14.20 Greš
v kino, 15.30 Dogodki in od-
mevi RaSlo, 16.15 Pop loto,
17.00 Kronika, 17.30 Bingo
bango, 18.00 Full cool, 20.00
Glasbeni ex-press, 22.00 Za-
ključek programa in priključi-
tev RaSlo.
Naj pirh: nazaj k naravi!
Jajce v linorezu in za povrhu potres
Na velikonočno nedeljo
smo na Radiu Celje proglasi-
li »naj pirh«. Med tednom
smo vabili poslušalce, da
nam katerega od pirhov, pi-
sanice, remenke, kakorkoli
pač pravijo velikonočno po-
barvanemu jajcu pri njih
doma, prinesejo pokazat. Pri
nas pa je velikonočni zajček
čakal obiskovalce z nagra-
dami, ki jih je skril pod mi-
zo, za računalnik, zvočnike
in še kam. Takšen je pač
običaj; in ker trave, grmovja
in šopov narcis v studiu ni,
smo se znašli po svoje.
Po svoje so se znašli tudi
poslušalci, ki so po obilnem
velikonočnem zajtrku zbrali
še toliko moči, da so nas obi-
skali.
Linorez Arpada Šalamona.
Otroci imajo obrede z bar-
vanjem jajc najraje in nekateri
znajo biti kar izvirni, smo
ugotovili. In nazadnje smo po
skupni oceni dežurne ekipe
za »naj pirh« proglasili tistega,
ki sta ga iz Škofje vasi prinesli
sedemletna Urša Gubenšek
in njena babica Karolina.
»Jajca smo izpihali, jih nama-
zali z lesnim lepilom in jih
nato povaljali v koruznem
šrotu (drobno zmleta koru-
za). Izviren je bil tudi glinen
podstavek za jajca, v obliki
petelina in kokoši. Vse iz na-
ravnih materialov, pa še lep
okras povrhu. Urši je zajček
pustil nagradno košarico tr-
govine Najdihojca in Modia-
ne.
Florjan Šon iz Zabukovice
je prinesel v oceno jajca, ki jih
je ohranil za spomin in so
stara šest let. Z akrilno barvo
in z motivi s kmečkega dvo-
rišča (kokoš in petelin) jih je
pobarval njegov sin Bojan, pi-
lot, ki je za enega od motivov
simbolično na jajce narisal tu-
di lastovico.
Potem, ko se je naša akcija
»naj pirha« sicer že iztekla, in
smo »naj pirh« že izbrali, sta
iz Slovenskih Konjic v naš stu-
dio z velikonočno malico
vred prišla tudi Heda Vidmar,
znana zbiralka vehkonočnih
voščilnic, in Arpad Šalamon,
umetnik, shkar, ki je na Li-
kovni akademiji že pred dav-
nimi leti opravljal tudi izpit iz
etnografije in od takrat je nje-
govo posebno zanimanje na-
menjeno prav raziskovanju
vzorcev in načinov barvanja
velikonočnih pirhov. Zato je
linoreze s čudovitimi motivi
prinesel kar v zajetni mapi,
skupaj z vabilom v frančiš-
kanski samostanu v Novem
mestu, kjer so grafične upo-
dobitve pirhov, pisanic in re-
menk od 21. marca na ogled.
Razstavo so postavili v sode-
lovanju z belokranjskim
zejem iz Metlike. Eno jajc
linorezu nam je pustil za s
min na našo akcijo, ki se
zaključila nekaj pred trina
uro, med potresnim sunki
ki je nagnal strah v kosti I
nam.
MATEJA pod:
Urša Gubenšek
prosta delovna
mesta
Območna enota
Celje
Celje: pomožni delavec,
natakarski pomočnik, prede-
lovalec mesa, mizar, monter
ogrevalnih naprav, slikople-
skar, zidar (2), natakar (3),
voznik inštruktor za A, B, C,
D in E kategorijo, lesarski teh-
nik, komercialni tehnik, eko-
nomski tednik, ekonomski
komercialni tehnik in upravni
tehnik.
Laško: pomožni delavec
(6), oblikovalec kovin, orod-
jar, strojni mehanik, voznik
avtomehanik, prodajalec, na-
takar in komercialni tehnik.
Slovenske Konjice: po-
možni delavec, slikopleskar,
avtoličar, zidar, voznik avto-
mehanik (2), prodajalec že-
leznine, gradb. materiala in
pohištva in učitelj razrednega
pouka.
Šentjur pri Celju: delavec
brez poklica in pomožni dela-
vec (2).
Šmarje pri Jelšah: mesar -
sekač (4), gospodinjska po-
močnica, avtomobilski kle-
par (2), strojni mehanik (4),
šivilja (3), prodajalec, nata-
kar, ekonomski tehnik (2) in
ekonomsko komercialni teh-
nik.
Podrobnejše informacije
po telefonu, številka 442-630.
Območna enota
Velenje
Do zaključka redakcije po-
treb po delavcih nismo prejeli.
Podrobnejše informacije
po telefonu, številka 855-
421.
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
rodile:
3.	4.: Alojzija VORŠNIK iz
Dobrne - deklico, Ema PEČ-
NIK iz Nazarij - dečka, Milena
BANFIČ iz Žalca - deklico,
Tadeja RUS iz Radeč - dečka
in Tanja CUGMAS iz Zgornje
Ložnice - dečka;
4.	4.: Mateja TRAVEN iz
Sevnice - deklico;
5.	4.: Irena ZDOLŠEK iz
Laškega - deklico, Mojca
DROFELNIK iz Braslovč -
dečka, Marjeta KRAJNC iz
Laškega - deklico, Zdenka
STARIHA iz Žalca - dečka,
Darja HRASTNIK iz Celja -
deklico, Kati KUNŠEK iz Celja
-	dečka, Edita VLEK iz Prista-
ve pri Mestinju - dečka in
Marija KOTNIK iz Zreč - de-
klico;
6.	4.: Petra MAROVT s Pol-
zele - dečka, Nataša GORO-
PEVŠEK s Polzele - deklico,
Ivana JAGODIČ GROBIN iz
Rogaške Slatine - deklico, Ma-
teja GOLEŽ iz Celja - deklico
in Magdalena DIVJAK iz Celja
-	dečka;
7.	4.: Renata PEZDEVŠEK iz
Rogaške Slatine - dečka, Kse-
nija ZAJEC iz Radeč - dečka in
Tatjana POPOVIČ iz Štor -
dečka;
8.	4.: Polona POLAVDER iz
Griž - dečka, Metka KRAM-
BERGER iz Velenja - dečka,
Marjanca MAČKOVŠEK iz
Laškega - deklico in Sonja VO-
DOVNIK iz Loč - dečka;
9.	4.: Metka PLATOVŠEK iz
Velenja - deklico, Marinka
KOPRIVNIK iz Zreč - deklico,
Barbika SKOK iz Vranskega -
dečka in Dominika LOVREN-
ČAK iz Rogaške Slatine - de-
klico.
POROKE
Laško
Poročili so se štirje pari, od
teh Miran ZUPANC iz Trno-
velj pri Celju in Marje
GORENJAK iz Celja.
SMRTI
Laško	J
Umrh so: Dragica OKO
iz Obrežja pri Zidanem !
stu, 58 let, Maria KNEZ
Sela nad Laškim, 93
Franc MEDVED iz Ma
Gradca, 67 let, Antoi
BEZGOVŠEK iz Trojnega i
Laškim, 79 let. Mi
ŽELEZNIK iz Olešč pri I
kem, 82 let. Kari PAVČNIK
Laškega, 77 let, Ljudn
KMET iz Novega mesta,
let in Ernest DERGAN
Strmce pri Laškem, 69 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Ernest BEVC
Krivice, 76 let, Amalija GUČI
iz Vezovja, 90 let in Vik
PIVEC iz Vrbnega, 65 let.
Velenje
Umrli so: Anton JANČIC
Žalca, 64 let, «Franc KOSEL
Raven na Koroškem, 67'
Danica KOVAČEVIČ iz Jasei
ka, 76 let, Marija KORENC
Žalca, 82 let, Janez ^
DEVŠEK iz Ponikve pri Žali
66 let, Franc AFNER iz Sp'
nje Rečice, 87 let, Mai
VRABIČ iz Velenja, 76 let,
rija Ivana GRANDA iz VeleH
71 let, Jakob KORAOEJ
Podgorja, 59 let, Franči^
PRISLAN iz Radmirja, 831
Rudolf Franc ČUJEŽ iz Šo^
nja, 55 let, Anton SKAZA
Šoštanja, 71 let. Milo'
ŠTIMAC iz Velenja, 66 let
Ivan PLEVNIK iz Velenja,
let.
Žalec
UmrU so: Mateja STA^;
iz Zg. Gorč, 27 let,
PESTIVŠEK s Polzele, 70
Dragutin NOVAK iz KasaZ-
let, Valentin MATKO iz Šm^I
na ob Paki, 72 let, Štefa"^',
COKAN iz Zg. Roj, 76
Vladimir SVETKO s Pol^^
68 let.
SNOPIČ
KRONIKA

Smrtna kazen za izdajalca
V priporu naročil umor in obljubil plačilo - Dogovor z žrtvijo razgalil »kupčijo
p;;;inalisti UKS UNZ Ce-
jo pred kratkim razrešili
pjjvo dejanje, ki je v slo-
kriminalistični prak-
^jenino po načinu in oko-
storitve. Naročeni
jpr iz zaporniške celice
pja vrsto vprašanj, med
Igim tudi vprašanje, kako
psiiinljeni pripornik ne-
|eno uporabljal mobilni
ifon in kako je sploh lah-
prišel do njega. Na poseb-
iiovinarski konferenci je
jplnik UNZ Celje Dušan
^orko govoril o dveh
pnljencih, imen (vsaj za-
Hicj pa ni hotel povedati.
ifvoosumljeni je bil že lep
IVpriporu v celjskih Zapo-
. Med tem časom se je
jnanil z drugoosumljenim,
IV tako pripornikom, za
lerega je vedel, da bo prej
prostosti kot on sam. Ker
bil zase prepričan, da je
tev« osebe (znanca), ki je
icistom izdala njegovo
kriminalno dejavnost, je v
priporu koval načrt, kako se
temu človeku maščevati.
Sklenil je, da ga umori. Načrt
je začel uresničevati med
druženjem z drugoosumlje-
nim, kateremu je obljubil
plačilo 10 tisoč nemških
mark, če likvidira osebo, ki
ga je izdala. Drugoosumlje-
nemu se je čas pripora hitro
iztekal, stekle pa so še zad-
nje priprave za izpeljavo na-
ročenega zločina. Pri tem je
bil prvoosumljenemu v po-
moč mobilni telefon, ki ga je
skrival pri sebi v zaporniški
celici.
Na zločin se je prvoosum-
Ijeni v zaporu pripravljal ta-
ko, je zbiral podatke o svoji
žrtvi in njegovih svojcih, o
njegovih dnevnih navadah,
gibanju ipd. S temi informa-
cijami je seznanil drugoo-
sumljenega, ki mu je zaupal
izvedbo »posla«. S ponuje-
nim plačilom se je strinjal in
ko je bil marca izpuščen iz
pripora, je tudi sam zbiral
dodatne podatke o žrtvi ter
se pripravljal na zaključni
del. Da bi bil čim bližje žrtvi,
se je nastanil v hotelu, takrat
pa se je začelo zapletati. Ho-
telski in drugi stroški so bili
iz dneva v dan večji, plačila,
vsaj delnega (avansa za zlo-
čin) pa od nikoder. Ko je
sprevidel, da se prvoosum-
Ijeni ni držal dogovora, se je
domislil drugačne rešitve in s
tem na nek način žrtvi poda-
ril življenje.
Drugoosumljeni je sam na-
vezal stike z žrtvijo in ji pove-
dal, da ga je prvoosumljeni
nameraval likvidirati za plači-
lo desettisočih mark in da se
dogovora ni držal. Zato je žr-
tvi predlagal drugačno reši-
tev: ne bo ga umoril, če mu
plača enak znesek, kot mu ga
je v zaporu obljubil prvoo-
sumljeni. Žrtev je z odgovo-
rom glede ponujene kupčije
zavlačevala...
Vse skupaj je prišlo na uše-
sa celjskim kriminalistom, ki
so izsiljevalca (drugoosum-
Ijenega) aretirali 31. marca v
enem izmed celjskih lokalov.
V času prijetja so ugotovili, da
se s prvoosumljenim pogo-
varja preko mobilnega telefo-
na. Sledila je preiskava v za-
poru, tam pa so v celici pr-
voosumljenega našli mobilni
telefon, ki je bil skrit med
čistilnim praškom. Na kak
način je prišel do njega, krimi-
nalisti takrat še niso ugotovili,
so pa ugotovili, da je lastnik
mobilnega telefona nekdo, ki
ni v nobeni povezavi z osum-
ljenima.
Zoper prvoosumljenega (ki
je že bil kaznovan s sodbo
prvostopenjskega sodišča in
je že dolgo časa v priporu
zaradi premoženjskih delik-
tov), so kriminalisti podali ka-
zensko ovadbo zaradi suma
storitve kaznivega dejanja na-
peljevanja k umoru, drugoo-
sumljeni pa je ovaden za kaz-
nivo dejanje izsiljevanja. Za
izsiljevalca je preiskovalni
sodnik odredil pripor.
[MARJELA AGREŽ
Mobitel v zaporniški celici
pojasnilo javnosti
I zvezi z najdbo mobilne-
ffilefona v oddelku pripo-
Zavoda za prestajanje
mi mladoletniškega ža-
ra v Zaporih Celje je Mini-
stvo za pravosodje sporo-
t naslednje:
Zavod za prestajanje mla-
letniškega zapora in kazni
)ora Celje v okviru svoje
javnosti redno izvaja po-
varnostne ukrepe za
Ugotavljanje varnosti in reda
zavodu, med drugim tudi
ifepe za preprečevanje vno-
I nedovoljenih predmetov,
'tem zavod stalno sodeluje
jfgani za notranje zadeve.
'Odstvo zavoda je varnost-
' aktivnost dodatno okrepi-
■ ko so jim s pristojnega
^vnega tožilstva (marca
posredovali obvestilo,
'je podan utemeljen sum,
' ena od zaprtih oseb iz
Na ilegalno telefonira. Po
JJ^lnih temeljitih preiska-
^in v sodelovanju z delavci
Celje je bil takšen sum
»trien.
Do aparata je najverjetneje
prišel v času nenadzorovanih
obiskov (ki mu jih dovoljuje
zakon o kazenskem postop-
ku), ko naj bi mu eden izmed
obiskovalcev prinesel mobil-
ni telefon. Zavod je z ustrez-
nimi tehničnimi in organiza-
cijskimi ukrepi takoj ukrepal
in preprečil nadaljnjo zlorabo
mobilnega telefona.
Podobno obvestilo je zavo-
du posredovala UNZ 31. marca
letos. Zavod je v sodelovanju z
delavci UNZ Celje tudi tokrat
ukrepal in po temeljiti preiska-
vi prostorov pripornega oddel-
ka pri enemu izmed priporni-
kov odkril mobilni telefon. Ta
se je nahajal v embalaži sani-
tarnega čistila znamke Vim, za-
vit pa je bil v pvc folijo in
popolnoma prekrit s čistilom.
Posebej poudarjamo, da so
delavci zavoda v zadnjih dveh
letih uspešno odkrili štiri po-
skuse ilegalnega vnosa mobil-
nega telefona. V vseh sloven-
skih zavodih za prestajanje
kazni zapora pa so doslej us-
pešno odkrili pet primerov ile-
galne uporabe telefonskih
aparatov in en primer nedovo-
ljene uporabe miniaturnega
oddajnika. Analiza odkritih
primerov je pokazala, da so se
telefonski aparati v zavodih
znašli preko zunanjih oseb v
času nenadzorovanih obiskov
oziroma paketov. Čeprav so v
zavodih poostrili nadzor pri
vnašanju prepovedanih pred-
metov, v zadnjem času pred-
vsem drog, pa je zaradi števil-
nih obiskov in pošiljk (lani
skoraj 20 tisoč paketov) mož-
no, da zaprtim osebam uspe
priti do predmetov, ki jih v
zaporu ne smejo posedovati.
Preprečevanju tovrstnega
početja bodo v prihodnosti
namenili še več pozornosti,
seveda pa je uporaba elek-
tronskih naprav in fizičnih
preprek za tovrstno odkriva-
nje povezana z dodatnimi
vlaganji oziroma stroški, je
sporočila služba za stike z
javnostjo pri slovenskem pra-
vosodnem ministrstvu.
V možnarju je
počilo
v petek, 10. aprila okoli
17. ure, se je v Spodnjih
Negonjah pri Rogaški Slati-
ni pripetila nesreča z mož-
narjem.
Mirko C. (42) je tega dne na
svojem domu čistil možnar,
ki je bil na pol napolnjen in že
dolgo neuporabljen. Ob njem
je bil dvanajstletni sin, ki je
spremljal to očetovo opravilo.
Med čiščenjem je v možnarju
nenadoma močno počilo, v
eksploziji pa je Mirko C. utr-
pel hude telesne poškodbe,
njegov sin pa je bil lažje ra-
njen.
Ključi za vabo
v noči na 11. april je nekdo
kradel v prodajalni Pri starem
mlinu na Grobelnem. Privabi-
h so ga ključi, ki jih je pozab-
Ijiva trgovka pustila kar v vra-
tih trgovine. Storilec je odne-
sel za več kot 230 tisoč tolar-
jev različnih vrst cigaret in 20
tisoč tolarjev menjalnega de-
narja. Podjetje Hekos je oško-
dovano za približno 250 tisoč
tolarjev.
Brez blagoslova
Antonija V. je šla na veliko-
nočno nedeljo okrog treh po-
poldne peš po ulici Franko-
lovskih žrtev v Celju. Med
potjo se je ustavila in na tam-
kajšnjo klop odložila pleteno
košaro, polno prazničnih in
blagoslovljenih dobrot. Pa se
je tam znašel neznani stori-
lec, ki je izkoristil trenutek
Tončkine nepazljivosti in po-
grabil košaro, v kateri je bila
tudi torbica s ključi in manjša
vsota denarja.
Tat v hiši
V noči na minulo nedeljo je
neznani storilec vlomil v ne-
naseljeno stanovanjsko hišo
Janeza Č. v Zagradu pri Celju.
Ukradel in odpeljal je vrsto
tehničnih predmetov in pri-
pomočkov in večjo količino
alkoholnih pijač ter nekaj ob-
lačil. Lastnika je storilec oško-
doval za približno 150 tisoč
tolarjev.	M.A.
prometne nezgode
Povozil pešca
Na lokalni cesti zunaj na-
selja Gotovlje se je v četrtek,
9. aprila zvečer, pripetila
nezgoda, v kateri je ena ose-
ba utrpela hude telesne poš-
kodbe, gmotna škoda pa
znaša okoli 100 tisoč tolar-
jev.
Miran T. (33) iz Ljutomera
je vozil osebni avtomobil po
lokalni cesti iz smeri Žalca
proti Zalogu. V blagem de-
snem ovinku je zapeljal na
levo stran vozišča, tam pa je
vozilo bočno drselo na drugo
stran ceste in trčilo v pešca,
76-letnega Franca V. iz Goto-
velj, ki je hodil po levi strani
ceste in je ob sebi potiskal
kolo. Pešec je pri trčenju in
padcu utrpel hude telesne
poškodbe.
Ranjena oba
voznika
v križišču Kovaške ceste
in Tovarniške ulice v Zrečah
se je minuli četrtek ponoči
pripetila nezgoda, v kateri
sta bili ranjeni dve osebi,
ena huje. Na vozilih je škode
za okoli 1 milijon 200 tisoč
tolarjev.
Sebastjan H. (22) iz Spod-
njih Prelog je vozil osebni av-
tomobil po Tovarniški ulici iz
smeri ulice Borisa Vinterja
proti Kovaški cesti, kjer je za-
vijal na prednostno cesto pro-
ti Zečam. V tem trenutku je
po Kovaški cesti pripeljal voz-
nik osebnega avtomobila, 19-
letni Aleš H. iz Slovenskih Ko-
njic in vozih sta trčili. V nesre-
či je voznik Sebastjan H. utr-
pel hude telesne poškodbe,
voznik Aleš H. pa lažje.
Trčil v steber
Na Mariborski cesti v Ce-
lju se je v soboto, 11. aprila
popoldne, pripetila nezgo-
da, v kateri se je ena oseba
hudo telesno poškodovala,
gmotna škoda pa znaša oko-
li 600 tisoč tolarjev.
Drago S. (19) iz Archna je
vozil osebni avtomobil iz
smeri Celja proti Škofji vasi. V
dolgem nepreglednem levem
ovinku ga je zaneslo v levo
preko nasprotnega voznega
pasu, tam pa je trčil v beton-
ski steber vrtne ograje ob vo-
zišču. V nesreči je voznik Dra-
go S. utrpel hude telesne poš-
kodbe.
Smrtna v Trnovljah
Na Trnoveljski cesti v na-
selju Trnovlje pri Celju se je
v soboto, 11. aprila ponoči,
pripetila nezgoda, v kateri je
ena oseba izgubila življenje.
Iztok V. (22) z Ljubečne je
vozil osebni avtomobil po lo-
kalni cesti v naselju Trnovlje
pri Celju. Ko je na Trnoveljski
cesti pripeljal v oster desni
ovinek, ga je zaneslo na levo
v bankino in nasip ob cesti,
potem pa je vozilo silovito
trčilo v betonski drog elektro-
voda. Od tam je bočno drselo
in trčilo še v betonsko vrtno
ograjo, kjer je obstalo na stre-
hi. Pri trčenju je Iztok V. padel
iz vozila in umrl na kraju ne-
sreče. Sopotnik, 25-letni Alek-
sander R. iz Šentjurja, je bil
lažje ranjen.
Trčila v brežino
Na magistralni cesti zunaj
naselja Tepanje se je v nede-
ljo, 12. aprila zgodaj zjutraj,
pripetila nezgoda, v kateri je
bila ena oseba hudo ranje-
na. Na vozilu je škode za
okoli 200 tisoč tolarjev.
Mateja B. (23) iz Slovenskih
Konjic je vozila osebni avto-
mobil po magistralni cesti iz
smeri Slovenskih Konjic proti
Slovenski Bistrici. V bližini
Čadramskega potoka je zape-
ljala na tra\40 in tam trčila v
brežino potoka. V nesreči je
voznica utrpela hude telesne
poškodbe.	M.A.
Podjetje NT&RCd.o.o.,
direktor: Jože Cerovšek.
poslovni sekretar: Suzana Rober
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in agencijsko-
tržno dejavnost. Naslov: Prešernova
19,3000 Celje, telefon (063) 422-
50, fax: 441-032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 280 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 930 tolarjev.
Za tujino je letna naročnina 22.000
tolarjev. Številka žiro računa: 50700-
601-106900. Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij
d.d., Ljubljana, Dunajska 5,
direktor: Alojz Zibelnik.
Na podlagi mnenja Ministrstva za
informiranje z dne 23.6.1992 sodi
časopis Novi tednik med proizvode
informativnega značaja, za katere se
plačuje 5% davek od prometa
proizvodov.
NOVIlEDNIK
Odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Urednica Novega tednika:
Milena B. Poklifi.
Urednica Petice: Tatjana Cvirn.
Uredništvo: Marjela Agrež, Irena
Jelen Baša, Janja Intihar, Brane
Jeranko, Ksenija Lekič, Gregor
Katič, Urška Sj?lišnik, Ivana
Stamejčič, Željko Zule.
Tajnica uredništva: Mojca Marot.
Tehnični urednik: Franjo Bogadi,
Računalniški prelom: Robert
Kojtcrer, Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-niail: tednik@celje.eurocom.si

Odgovorna urednica:
Nataša Gerkeš-Lednik.
Uredništvo: Simona Brglez, Vesna
LejiČ, Sergeja Mitič, Mateja Podjed,
ToneVrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Telefon studia (za oddaje v živo):
A: 4225-110,5:4225-111.
A6INCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v
Novem tedniku in Radiu Celje
ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja Agencije: Franček Pungerčič
Propaganda: Valter I^eben, Vojko
Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen
Koprivica, Vesna Matjašič;
Koordinator trženja: Mitja Umnik
Telefon: 063/422-50
fax;441-032.443-511
Radarji bodo 4
•	V petek, 17. aprila dopoldne na območju Šmarja pri
Jelšah, popoldne pa na območju Mozirja in Žalca,
•	V nedeljo, 19. aprila popoldne na območju Slovenskih
Konjic,
•	v ponedeljek, 20. aprila dopoldne na območju Celja in
Mozirja, v popoldanskem času pa na območju Rogaške
Slatine in Šentjurja,
•	v torek, 21. aprila dopoldne na območju Žalca in Laške-
ga, popoldne pa na območju Velenja in Celja,
•	v sredo, 22. aprila dopoldne na območju Šentjurja in
Velenja, popoldne pa na območju Mozirja in
•	v četrtek, 23. aprila dopoldne na območju Celja in
Rogaške Slatine, popoldne pa na območju Laškega in Žalca.
32
KRONIKA
nočne
cvetke
•	Marko je prejšnji četr-
tek prijavil, da ga je v trdi
temi pred Pando napadel in
pretepel soimenjak Marko
V.
•	V petek dopoldne je bil
na Prešernovi pretep. Patru-
lja je na kraju dogodka ugo-
tovila, da je Ivana G. iz Sve-
tega Štefana udaril nek voz-
nik osebnega avtomobila.
Ker je številka na registrski
tablici znana, bo slejkoprej
znan tudi pretepač.
•	V Vojniku je Uroš F. v
petek popoldne udaril svojo
ženko, jo zbil na tla, za na-
meček pa jo je postavil pred
hišna vrata.
•	V petek ponoči se je sla-
bo godilo Editi. Soprog Mar-
jan se je odločil, da bo upo-
rabil že preverjene »vzgoj-
ne« metode.
•	Na Ljubljanski 106 je bil
v soboto okrog štirih zjutraj
preplah. Nekdo je kot du-
hec plazil okrog hiše in prav
narahlo trkal po oknih in
vratih. Ko so se stanovalci
prebudili, je duhec nevidno
in neslišno odšel neznano
kam.
•	Ivan je v soboto popold-
ne prijavil, da ga je na Mari-
borski cesti, ko je šel na
obisk k bivši ženi, napadel
neznan moški. Policisti pa
so ugotovili, da Ivan pri vsej
zadevi le ni tako nedolžna
žrtev. Ker se je na Maribor-
ski tepel z Alešem K., se bo
krivda kar lepo porazdelila.
Sicer pa bo krivdo izmeril
sodnik za prekrške. M.A.
Milijončki z razmnoževanjem i
Celjski kriminalisti raziskali kaznivo dejanje neupravičenega izkoriščanja avtorskega dela - S piratskimi glasbenimi izdelki naj bi
Velenjčan služil lep denar
Gre za eno izmed uspe-
šnih raziskav v prizadeva-
njih policije za preprečeva-
nje zlorab intelektualne
lastnine in pri iskanju sto-
rilcev tovrstnih kaznivih
dejanj, je na torkovi novi-
narski konferenci poudaril
Aleksander Jevšek, načel-
nik urada kriminalistične
službe UNZ Celje.
Kriminalisti oddelka za za-
tiranje gospodarske krimina-
litete pri celjski upravi so te
dni ovadili 34-letnega samo-
stojnega podjetnika Milana
G. iz Velenja in njegovega
znanca ter sodelavca, 20-let-
nega Mitjo K. Ugotovili so, da
sta se ukvarjala z nedovolje-
nim razmnoževanjem glas-
benih zgoščenk, audio kaset
in računalniških programov.
Milan G. ima v Velenju
manjšo trgovino, v kateri
prodaja in posoja zgoščenke
in audio kasete. Kriminalisti
so ugotovili, da je osumljeni
v tujini nabavil večjo količino
originalnih kaset in zgoš-
čenk, ki jih je nato v svojem
lokalu presnemaval na praz-
ne audio kasete ter opremljal
z doma izdelanimi ovitki
(music mix). To je počel brez
dovoljenja oziroma pogodbe
z imetniki avtorskih pravic,
so ugotovili kriminalisti.
Milan G. je na tak način
posnete glasbene kasete v
svoji trgovini prodajal ali pa
jih posojal za primerno plači-
lo. S tem se je ukvarjal naj-
manj dve leti, v drugi polovi-
ci leta 1997 pa se je povezal z
znancem Mitjem K., za kate-
rega je vedel, da je vešč v
računalniških programih.
Skupaj sta izdelala arhiv z
glasbenimi deli, ki je obsegal
več kot 4 tisoč naslovov ter
posebne kataloge glasbenih
del. Kataloge je razstavil v
svoji prodajalni, da so kupci
piratskih kaset in zgoščenk
lažje izbirali in se odločali za
nakup. Zgoščenka, ki jo je
Milan K. ponujal kupcem v
prodajo, je imela ceno okoli
2.800 tolarjev. Osumljeni Mit-
ja K. je piratske izdelke pro-
dajal tudi preko Interneta,
kjer je imel izdelano svojo
stran z oglasom in naslovi
del, piratske zgoščenke pa je
prodajal po pošti na osnovi
odkupnine, so še ugotovili
kriminalisti.
Mnogim kupcem so krimi-
nalisti piratske kasete in
zgoščenke zasegli, Jt^
oseb, ki so te izdelke ku
vale z naročili preko intei{
ta, pa preiskovalci še ugo^
Ijajo. Pri hišni preiskavi,ij
je odredilo sodišče, so 0(j|
več kot 500 nedovoljeno]
snetih kaset, 107 zgošče
arhiv zgoščenk s preko 4
soč naslovi avtorskih de!|
različno računalniško op
mo.
Vse ugotovitve kažejo,
ni šlo za kakšno vneto Ijni
teljsko dejavnost, ampak
organizirano pridobiva
protipravne premoženji
koristi, je na novinarskimi
ferenci povedal načelnik Ji
šek in postregel s podatka
da je osumljeni Milan g,
vsako prodano pirati
zgoščenko zaslužil najmai)
tisoč tolarjev, v skupnemi
števku pa je protipravna!
rist od te njegove dejavnii
znašala (po dosedanjih uj
tovitvah) najmanj 2 milijo
tolarjev.
MARJELA AGW
Foto: SHER
Med hišno preiskavo zasežene piratske zgoščenke.
Visoke kazni za
roparsko dejanje
Pred petčlanskim sena-
tom okrožnega sodišča v Ce-
lju se je 14. aprila nadaljeva-
lo in končalo sojenje Petru
Sitarju, Boštjanu Založniku
in Boštjanu Pušniku. Senat
jih je spoznal za krive in jim
odmeril razmeroma visoke
zaporne kazni.
V torkovem nadaljevanju
sojenja je pričal sodni izve-
denec, ki je imel nalogo dog-
nati, ali sta obtožena Sitar in
Založnik tudi fizično napadla
delavko menjalnice Srečko in
ji z udarci prizadejala telesne
poškodbe. Oba sta namreč v
preiskavi in ves čas sojenja
zanikala, da bi bila uporabila
fizično silo, te njune trditve
pa je izvedenec ovrgel z na-
vedbo, da je bila uslužbenka
menjalnice res napadena in
poškodovana po glavi in ra-
menu.
Senat, ki mu je predsedo-
val okrožni sodnik Srečko
Škoberne, je vse tri obtožen-
ce spoznal za krive, da so 26.
maja lani v sostorilstvu (po
predhodnem dogovoru in
natančno izdelanem načrtu)
izvedli rop menjalnice Sreč-
ko v Rogaški Slatini. Dejanje
je bilo storjeno z uporabo
sile, vsota ukradenega denar-
ja pa velika (blizu 13 milijo-
nov tolarjev).
Četudi so dejanje, ki so ga
storili, na sojenju obžalovali,
jim je senat izrekel stroge
kazni, upoštevajoč visoko
vsoto denarja, pridobljeno z
ropom, in uporabo sile zoper
uslužbenko menjalnice. Vse
tri obdolžence je za sodelova-
nje pri ropu (Pušnik pri ropu
ni neposredno sodeloval, je
pa odigral pomembno vlogo
kot informator in svetovalec)
senat obsodil na enako ka-
zen, po 7 let in 6 mesecev
zapora. Ker pa je Peter Sitar
pri izvedbi ropa storil tudi
kaznivo dejanje odvzema
motornega vozila, mu je se-
nat za to dejanje odmeril še 8
mesecev zapora ter mu izre-
kel enotno kazen osmih let
zapora.
Boštjan Založnik je v pripo-
ru od 26. maja lani, senat pa
mu tudi ob zaključku sojenja
oziroma razglasitvi sodbe pri-
pora ni odpravil. V priporu bo
vse do pravnomočnosti sod-
be.
M.AGREŽ
gorelo je
Dotrajani dimnik
v torek, 7. aprila nekaj mi-
nut pred 7. uro, je izbruhnil
požar na starejši leseni sta-
novanjski hiši Marije K. v
Slatini pri Ponikvi.
V požaru, ki ga je povzročil
dotrajani dimnik, je nastalo za
okoli 2 milijona tolarjev gmot-
ne škode. Zgorel je notranji
del in ves zgornji del hiše.
Lastnici je uspelo rešiti le ne-
kaj oblačil, ki so bila spravlje-
na v prostoru, kjer je spala. Pri
gašenju so sodelovali gasilci iz
Loč pri Poljčanah, Slovenskih
Konjic in Ponikve.
Vnela se je lutka
v Slovenskem ljudskem
gledališču v Celju je 10. apri-
la okoli 12.30 ure izbruhnil
požar, v katerem je nastalo
za okoli 200 tisoč tolarjev
gmotne škode.
Požar je nastal v času gle-
dališke predstave Sneguljčica
in sedem palčkov, ko se je
zaradi kratkega stika vnela
daljinsko vodena lutka. Lutka
je popolnoma zgorela, poš-
kodovanih pa je tudi nekaj
kostumov. Igralci in gledalci
niso bili ogroženi. M.A.
Je Danko tudi vaš dolžnik?
Policisti Policijske postaje
Celje zbirajo obvestila o
Danku Simikiču, ki naj bi
storil vrsto kaznivih dejanj
goljufije, koncem marca pa
odpotoval v tujino.
Ugotovili so, da je Danko
Simikič stanoval z ženo in
dvema otrokoma v Celju, 27.
marca zvečer pa naj bi odpo-
toval neznano kam, najverjet-
neje pa na območje BiH ali na
območje ZR Jugoslavije, kjer
je rojen. Neposredno pred
odhodom je po telefonu po-
klical svojega prijatelja, Celja-
na, in ga obvestil, da se bo
oglasil pri njem zato, da mu
vrne 40 tisoč nemških mark,
to je znesek, ki mu ga je bil
dolžan od 19. januarja letos.
V preiskavi so celjski polici-
sti še ugotovili, da si je Danko
Simikič lani decembra in v
prvih letošnjih mesecih od
prijateljev, znancev in sorod-
nikov sposojal različne vsote
denarja in obljubljal, da bo
denar vrnil v roku enega me-
seca. Denar naj bi nujno po-
treboval za premostitev težav
pri poslih. Po do zdaj zbranih
podatkih naj bi na tak način
oškodoval osem oseb v skup-
nem znesku šest milijonov
tolarjev. Med njegovimi znan-
ci zdaj krožijo govorice, da je
število oškodovancev še več-
je in vsota, ki jo je dolžan, še
veliko višja. Oškodovanci
zdaj čakajo in upajo, da se bo
Danko lepega dne od nekod
pojavil in jim denar vrnil.
Policisti so še ugotovili, da je
Simikič svoje stanovanje v Ce-
lju prodal, skupaj z opremo,
ker pa je stanovanje kupil na
kredit (20-letno obročno od-
plačevanje), je do zdaj odpla-
čal le manjši znesek. V nekaj
primerih je pri izposoji denar-
ja to stanovanje, ki formalno
(še) ni bilo njegovo, zastavil.
Ob odhodu iz Celja je njegova
žena napisala poslovilna pisma
in jih poslala sorodnikom. V teh
pismih je navedla, da »odhaja v
širni svet« in da se najverjetneje
ne bodo nikoli več videli. Če bo
mogoče, se jim bo oglasila po
telefonu, je še napisala v poslo-
vilnih pismih.
Največ oškodovancev 1
bi bilo z območja Celja, Žal'
Velenja in Maribora, m
ljudmi pa krožijo govorice,
je oškodovancev veliko. DJ
ko naj bi s sabo v širni
ponesel tudi vsoto najmanj
milijonov tolarjev.
Na fotografiji je Danko
mikič. Policisti pozivajo ^
ki jih je denarno oškodov
da se oglasijo na Policijski t
staji v Celju ali pa pokličejo
tel. številko 482-110.
Predpraznične strelne rane
Večer pred velikonočno nedeljo se je, kot
to veleva star slovenski običaj, na veliko
streljalo. Žal je bilo posredi veliko nepazlji-
vosti in norosti, ki so marsikoga pripeljale v
bolnišnico.
Okoli 18. 30 ure je 33-letni Milan K. iz
Rogaške Slatine polnil pvc vrečke s plinom.
Vrečka je eksplodirala v trenutku, ko sta bili v
bližini 68-letni Franc K. iz Irja in 28-letna
Andreja K. iz Rogaške Slatine. Pri eksploziji je
Franc K. utrpel hude telesne poškodbe, An-
dreja K. pa lažje.
Okoli 18. 30 ure je skupina neznancev pri d"
planincev na Donački gori streljala s kuburo.
streljanjem je enemu iz druščine kuburo izt^^
iz rok, pri tem pa je lažje telesne poškodbe
24-letni Anton B. iz Svetega Jurija.
Okoli 21. ure je skupina krajanov Vin^
Gore pri domači cerkvi streljala s karbidon^,
skupini je bil tudi 51-letni Ljubo K. iz PrelaJ^
ga, ki se je s prižgano baklo približal večje ^
že aktiviranemu sodu, ki je nepričako^'
ponovno eksplodiral. Pri eksploziji je Ljut'^
utrpel hude telesne poškodbe.	'
Urednica Petice Tatjana Cvirn
^ Že V vrtec?
Seveda!
ilenjavo zajemajte
z žlico
Petelini v ciljni
ravnini
Ko gre moda v
»franže«
Irski kavboj
v Celju
Peščene plaže in senca pod palmami, to je otok Samai.
Lenarjenje na obalah Tajske
Otok Samui je še vedno dovolj neokrnjen za ljubitelje miru in lenarjenja
rajski otok Samui velja za pravo legendo
8 popotniki, pa čeprav ljubitelji miru in bolj
Inljenih plaž raje zahajajo na druge bližnje
ke. Toda kljub spremembam, ki jih je prine-
•urizem, še vedno vabijo bele peščene obale,
Osove palme in turkizno morje.
''ok, ki ga vsako leto še vedno oblega veliko
Stotnikov, je za samotarske ljubitelje divje
^te že izgubil svoje nekdanje čare, toda še
^fe ni tako skomercializiran kot npr. indo-
■'iski Bali. Na srečo so Tajci za neokusne
^Iske gigante izbrali Phuket in Pattayo, ka-
[ se danes zliva domača in tuja smetana,
'^sniesto betonskih gigantov obiskovalce
^arnui pričakujejo bolj ali manj lični bunga-
Večinoma so grajeni iz bambusa, ki daje
''Ti hiškam naraven in hkrati skorajda
^^ižno eksotičen videz. O klasičnem turiz-
^ tu ni govora. Diskoteke so bolj redke,
^t^na zabava pa ni ocenjevanje mišic, am-
pak zgolj posedanje v prijetnih barčkih in
preprostih restavracijah, z obvezno reaggie,
ročk ali kakšno drugo zvrstjo glasbe. Seveda
nihče ne brani glasne nočne zabave na obali,
skupinske ali v dvoje.
Počasen utrip življenja je kot nalašč za abso-
lutno lenarjenje in popolno sprostitev. Iz bun-
galova stopiš naravnost na čudovito obalo, kjer
ti ne preostane drugega, kot da se zlekneš ali
kar vkoplješ v topli pesek. Medtem ko se
sončiš, lahko leže počneš marsikaj. Na bolj
turističnih krajih samo čakaš, kaj ti bo ponudil
naslednji prodajalec, ki se potika med kokoso-
vimi palmami. Mikavna domačinka ponuja pi-
sano garderobo, divje kopalke s kičasto sceno
sončnega zahoda ali pa te prepričuje za nakup
'»saronga«, kosa vzorčastega blaga, ki je lahko
nadvse uporabna zadeva. Tako moškim kot
ženskam služi za najbolj preprost in nadvse
udoben kos garderobe, na plaži nadomešča
brisačo in če je še vedno dovolj čist, lahko v
jutranjem hladu nadomesti tudi rjuho.
Masaža, prerokovanje,
malica
Po trpljenju na tropskem soncu se prileže
pristna tajska masaža v senci najbližje palme, ki
ti osveži pregreto telo. Po želji te obdela prikup-
na črnolaska ali pa temnopolti domačin z obvez-
nim bisernim nasmeškom. Po tem naporu se
seveda prileže skok v morje pa spet nazaj na
sonce. Ko čez nekaj časa počasi dvigneš glavo, te
lahko preseneti turban, segajoč globoko na oči
skrivnostnega Indijca. V spakedrani angleščini ti
je pripravljen napovedati bodočnost, pri čemer
si pomaga z branjem iz dlani in podobnimi štosi.
Če se začne oglašati želodec, ga lahko kaj
hitro potešiš s katerim od eksotičnih priboljš-
kov, ki poplesujejo v pleteni košari na glavi
nasmejane domačinke. Ananas, kokosovi ko-
lački, ocvrte banane in za povrhu morda še
hladno kokosovo mleko. Tako potešen lahko
v miru prebavljaš dobrote in čakaš na vedno
rdeči sončni zahod, ki naznani malce živah-
nejši spored v enem izmed prijetnih barčkov.
Le eden med osemdesetimi
Običajen simptom nebeških eksotičnih obal
je dolgočasje. Torej, če se zbudite pod koko-
sovo palmo in si zdolgočaseno zabrundate
staro Collinsovo uspešnico »Oooh, yeeeh, it's
just another day in paradise...(že spet nov dan
v raju),« ne skrbite! Najbrž gre le za lažji
napad pomanjkanja idej, kaj še početi na
sanjskem otoku. Odločitve na teh snežno
belih plažah, ki so videti neskončne ob pre-
progi kokosovih palm, so resnično težke: »Naj
ostanem tu še dan, dva, ali kar cel teden?«
Na srečo je tod okoli še osemdeset podob-
nih otokov, vendar pa so le redki dostopni
običajnim popotnikoni. Le kako urico nemir-
ne plovbe loči Samui od Pangana, kjer se pri
raziskovanju otoka lahko zaneseš le na lastne
noge ali pa krhke, dolge lesene čolne.
IGOR FABJAN
34
REPORTAŽA
Tveganje na
morju ljubezni
Kako je profesorica in prevajalka Milanka Lange-Lipovec objadrala svet
Komaj je znala dobro hodi-
ti, je Mravljakova Baca, debe-
lušna deklica skodranih svet-
lih las, navihanih misli in
bistrih oči, pogumno odtava-
la po prašni zreški cesti v vas.
Veliko let kasneje, ko je bila
že mama dveh odraščajočih
sinov, jo je kot strela z jasne-
ga zadela ljubezen. Moškega
svojih sanj je spoznala v Pa-
rizu, okoli božiča 1991 jo je
uročil, ji ukradel srce in du-
ha. Tvegala je in mu sledila.
Tri leta na poti z majhnim
katamaranom okoli sveta...
A
Šarmantni Roger de La
Grandiere, potomec stare
francoske plemiške družine,
ekolog, znanstvenik in moški,
ki ve, kaj hoče, je v Milanki-
nem urejenem svetu povzročil
pravi vihar. V Ljubljani se je
ustalila že pred leti, po vrnitvi
iz tujine, kjer je študirala jezi-
ke. Med študijem je prepoto-
vala vso Evropo in Rusijo, na
sedežu Evropske skupnosti v
Bruslju, v oddelku za informa-
cije, pa je preživela leto dni kot
prva jugoslovanska pripravni-
ca. Vrnila se je v Ljubljano in
leta 1969 diplomirala. Kot pro-
fesorica francoskega in nemš-
kega jezika je nadaljevala po-
diplomski študij v Parizu in se
spet vrnila domov, polna zna-
nja, predvsem pa želje po pou-
čevanju. Na izbiro je imela
dvoje: službo prevajalke v Le-
ku in učiteljice v podaljšanem
bivanju v osnovni šoli. Seveda
je na splošno začudenje spre-
jela mesto učiteljice in prav v
tej šoli spoznala svojega mo-
ža, Dušana Lipovca, s katerim
ima danes dva sinova. Z mo-
žem sta se po devetih letih
zakona razšla. Vrsto let se je
ukvarjala s prevajanjem in de-
lom v komerciali, hkrati pa
veliko potovala. Na velikih
potniških ladjah je ure in ure
tičala na kljunu in strmela v
valove. Enkrat, ko bo v poko-
ju, je sanjarila, se bo podala na
pot okoli sveta z velikim var-
nim parnikom.
Roger je njen svet obrnil na
glavo. »Takrat v Parizu, ob
najinem prvem srečanju, sem
skušala poslušati predavanje
o polietilenih, vendar sem se
izgubila v njegovih modroze-
lenih očeh,« pripoveduje.
»Potem je večkrat prišel v Slo-
venijo in vedno bolj sem ga
imela rada. Ni me očaral sa-
mo s svojimi zanimivimi
zgodbami, ampak tudi z neiz-
mernim znanjem in širino. Že
dolgo je razmišljal o tem, da
bi šel na pot okoli sveta in po
200 letih obiskal otok Vakuta
v otočju Trobriand v Novi
Gvineji, ki je nekoč pripadal
njegovi družini. Ugotovila
sem, da bo enostavno odšel,
z barko ali s culo na rami in ga
ne bo več. Odločitev, da grem
z njim, je bila zame ena naj-
težjih.«
Pustiti sinova in oditi v svet?
Mnogi niso razumeli njenega
početja. Tudi zato ne, ker v
svoji urejenosti nismo vajeni
tvegati. Milanka pa verjame,
•da »bi vsak izmed nas moral v
življenju vsaj enkrat sprejeti
izziv, tudi kakšno pustolovšči-
no, da bi razširil meje svojih
obzorij, da bi se učil sprejema-
ti ljudi in dogodke, da si ne bi
domišljal, da je prišel na cilj,
da vse zna in razume... Tvega-
nje je že to, da človek sprejme
svojo željo in ko čuti vzgib,
stori vse, da jo uresniči. Le
odločiti se je treba.«
Obdobje sanj
v nedeljo, 23. maja 1993, je
še zadnjič pred odhodom na
potovanje objela svoja sinova.
»Vrnem se čez tri leta,« jima je
dejala in se kasneje, varno
skrita v kupeju vagona, zjoka-
la. Skozi megleno zaveso solz
se je sama pri sebi nasmehnila
popotnici prijateljev, ki so ji
obljubili: »Če te pojedo morski
psi, ti bomo na tvojem ljublje-
nem vrtu postavili kenotaf iz
zreškega granita...«
Z Rogerjem, ki je kapitan
dolge plovbe, sta na katama-
ranu, dolgem le 7,5 metra,
imenovala sta ga Vakuta, iz-
plula ponoči iz Anglije. Niko-
gar ni bilo, da bi jima zaželel
srečno pot. Nasedla sta v reč-
nem blatu. Odhod v širni svet
se jima je posrečil šele nasled-
nje jutro. Milanka je prvič v
življenju stala na zibajoči jadr-
nici. Kako varno krmariti? Ka-
ko narediti zapleten jadralni
vozel. Ga zmore narediti mi-
že ali za hrbtom? Seveda!
»Prvi del poti sva preživela v
Evropi. Zame je bilo to sanjsko
potovanje. Ni bilo treba paziti
ne na vodo ne na hrano ne na
energijo, vsega je bilo na pre-
tek. Vsak večer sva sidrala v
varnih zalivih ali marinah.
Spoznala sem veliko novih
krajev v Evropi, tako bogatih s
staro kulturo,« pripoveduje. V
Franciji, v zeleni dolini Loire,
sta obiskala Rogerov dom,
grad družine de La Grandiere,
nato pa nadaljevala plovbo.
Počitnice je pretrgala vest, da
je njen oče hudo bolan. Odšla
je domov in se od njega poslo-
vila. Roger jo je čakal. Vrnila se
je na Kanarske otoke in zaplu-
la sta prek Atlantika. Pravo
jadranje se je šele začelo.
Prvi viharji
Pred njima so bili Karibski
otoki, oddaljeni približno
2800 navtičnih milj. Kar dobro
je že shujšala, vse odvečne
kilograme ji je pobralo stalno
spuščanje in dviganje jader,
nenehno prilagajanje gibanju
barke ter neurejeno spanje.
Za krmilom sta se ponoči in
podnevi izmenjavala na tri
ure.
»Za Atlantik je značilno va-
lovanje iz ene smeri. Dvigneš
se na vrh vodne gore, prav
hitro zdrsiš v globino, se dvi-
gaš in padaš v nedogled. Po-
noči, ko kakšna špičasta vod-
na piramida huškne kot tem-
na senca pred barko, misliš,
da je stvor z onega sveta.
Povsod rohni. Najlepše na At-
lantiku pa so zvezdnate noči,
ko zaslutiš vso ogromnost ve-
solja. Dimenzije postajajo
drugačne. Ozvezdja sploh ni-
so konec, temveč le vmesna
postaja,« opisuje Milanka.
Po dvajsetih dneh jadranja,
ki še zdaleč ni bilo enostavno, v
hudi neviht,i so se z drobno
barko neusmiljeno poigravale
ogromne vodne mase, sta se
ustavila na prvem kosu kopne-
ga, na otoku Barbados v Karib-
skem morju. Zasidrala sta bar-
ko, opravila vse formalnosti in
šla spat za več kot 24 ur. Potem
sta šele dojela, da sta na fanta-
stičnem otoku belega peska in
zelenih palm, toplote, ritmov
rumbe in sambe, sladkornega
trsa in prijaznih ljudi. Nadalje-
vala sta do otoka Grenade, na-
to pa iskala Indijance v razveja-
ni delti največje venezuelske
reke Orinoco. Spet v Karib-
skem morju sta se znašla v raju
na zemlji. To so nenaseljeni
koralni otoki Venezuele, sredi
morja izgubljeni čudoviti sve-
tovi, bogati v barvah in poeziji.
Vrnila sta se v civilizacijo, na
Nizozemske Antile, nato pa sta
se kljub svarilom namenila v
staro kolumbijsko mesto Kar-
tageno. Zaradi nevarnega mor-
ja sta morala pristati prej in
Milanka bi skoraj izgubila kapi-
tana. Zanj je mafija hotela kar
2000 ameriških dolarjev. Psiho-
loško bitko sta dobila in zbeža-
la proti koralnim otokom San
Blos. Skozi Panamski prekop,
katerega prehod je posebno
doživetje, sta vstopila v Tihi
ocean.
Veliica preizicušnja
Pred najzahtevnejšo plovbo
sta se popotnika na vso moč
sporekla. Prve dni na Tihem
oceanu je ona, ledeno hladna,
brez besed izpolnjevala svoje
dolžnosti pri jadranju, on pa je
bil tak kot zmeraj. Mirno in
prijazno vedenje si je Milanka
razlagala »kot posledico^
gove plemiške vzgoje«,
naredi svoje, še posebej
majhni barki, ki ima na vot
nekaj kvadratnih metrov:
Ijenjskega prostora.
Usmerila sta se proti Ei
dorju, zasidrala jadrnico in
povzpela k Indijancem v Ko
Ijere. Kmalu pa sta se z bž
odzibala naprej v neizin
ocean. Bil je 2. junij 1994.
Salinasa v Ekvadorju do o«
Gambier je satelitski navig
nameril 3375 morskih milj.
lo Roger še ni nikoli td
naenkrat prejadral. Šla sta i
morje, ki sploh ni tiho, aini
zelo samosvoje. Jadrala sta
dni, ničesar drugega nista vi
la kot morje in nebo. Borila
se z naravo, utrujenostjo, If
veter in pot med hitečimi '
nimi piramidami. »Tihi od
nima pravil. Zmeden je. S
burkano morje je več dni vS
lo v dušo neprijeten občutek
se je posebej stopnjeval p"'
či. Napadalna voda v siju ^
in zvezd, vsa površina j^
peneče bela... Zibka vča
skoraj postane krsta. Kol
energije je v vodnih masah!
barki sem se večkrat poč"'
kot na trampolinu.« Potein
spet pride jutro, ko beli obl^
na modrem nebu nedol^
plavajo kot na otroški risbi
Se že vidijo otoki? Nena
den občutek je po enaintf
setih dneh spet videti zen^'
Sredi Tihega oceana je ^
snicah začutila vonj po ^^
kah in borovcih, kakor ^^
bila na Pohorju. Veter je f
našal opojno vonjavo z ot"!
Gambier, ki ga obkrožajo^
ralni grebeni. Varno sta
pila v laguno in prispela
cilj, ki je bil obenem Šele^
tek dolge poti po otočjih j'
ga oceana vse do otoka ^^
ta v Novi Gvineji in napr^l^
KSENIJA
Potovanje okoli sveta je
lanka Lange-Lipovec opi
v treh knjigah z naslo\
Morje in ljubezen. Za
dve, ki sta šele izšli, je \
kratkim predstavila v Zr«
v rojstnem kraju. Možno]ii
kupiti v nekaterih knjigan
ali naročiti pri avtorici.
Milanka Lange Lipovec in Roger de La Grandiere. Raje sta na morju kot na kopnem. Z
Vaicuto sta marca znova odšla na vsaj dve leti dolgo pot.
Modra puščava.
Na poti čez Tihi ocean sta popotnika dolgo jadrala v pričako-
vanju velike dobre ribe. Prvi ulov tun je bil veliko zmagoslav-
je. Sušeni ribji fileji so zadoščali za več dni.
^ICA
FILM-TELEVIZIJA
35
Filmski sejem s predpremierami
gtji Cenex iz Vojnika in
• kinematografi organi-
y četrtek in petek, 16. in
fliila, v Celju filmski se-
^jčel se bo danes, v četr-
ti, 10. uri v kinu Union, ko
sestali prikazovalci in
jjuterji filmov in govorili
uyah pri svojem delu. V
pliviru se bodo v kinu
zvrstile projekcije
jiovih filmov, ki prihaja-
i^še kinematografe.
iftrtek ob 16. uri bo naj-
'„a sporedu film Velika
(kovanja režiserja Al-
(Cuarona z Ethanom
toni in Gwynethe Pal-
Vglavnih vlogah.
18. in 20.30 uri pa bo
iremierno na sporedu
ivinska drama Mož z
no masko scenarista in
rja Randalla VVallacea.
ivnih vlogah so zaigrali
lani in uveljavljeni igralci
Leonardo DiCaprio,
ffly Irons, John Malko-
vich, Gerard Depardieu in
Gabriel Byrne. Film pripove-
duje o ponovni združitvi
mušketirjev Aramisa, Athosa,
Portosa in D'Artagnana, ki
morajo tokrat pomagati rešiti
skrivnostnega zapornika, skri-
tega za železno masko.
V petek, 17. aprila, bo ob
16.30 predpremiera zabavne
komedije Raztreseni profe-
sor - Flubber z Robinom Wil-
liamsom v glavni vlogi. To-
krat igra profesorja, ki se mu
posreči sestaviti tvarino, po-
dobno prozorni želatini, ki da
vsakemu predmetu, h katere-
mu se nalepi, neverjetno moč
in energijo. Ker gre torej za
gumo, ki leti, jo profesor ime-
nuje Fl(ying) (R)ubber = Flub-
ber.V filmu so imeli glavno
vlogo znanstveniki in tehniki,
saj je poln neverjetnih efek-
tov.
Ob 18.30 bodo zavrteli lju-
bezensko zgodbo Odštekano
življenje režiserja Dannyja
Boylea, ki prihaja tudi na red-
ni program Celjskih kinema-
tografov.
Robert (Evvan McGregor)
nima sreče v življenju. Dela
kot hišnik v ogromnem pod-
jetju. Hči njegovega šefa Na-
villa je razvajena Celine (Ca-
meron Diaz), ki se dolgočasi
prav tako kot Robert. Nebeš-
ka policaja (HolIy Hunter in
Delroy Lindo) dobijo težko
nalogo, da ju združijo.
Ob 20.30 pa bo v Metropolu
še ena predpremiera in sicer
akcijskega spektakla Zvezni
šerif. V njem so zaigrali
Tommy Lee Jones, Wesley
Snipes, Robert Downey Jr. in
drugi.
Prizor iz filma Flubber.
balna patrulja
etek, 17. aprila, se bo ob
■pričela nova nanizanka
IŠp TV, ki jo boste lahko
lljali vsak petek opold-
llamenjena je vsem Ijubi-
ffi morja, sonca, lepih te-
tr obilice nevarnih dogo-
fen reševalcev.
leskoncen dan
aeriško komedijo z Bil-
\lurrayem, Andie Mac-
lell in Chrisom Elliottom
ivnih vlogah boste lahko
ili v soboto, 18. aprila, ob
uri. Bili Murray igra ne-
mega in egoističnega vre-
^rja, ki ga po smrti pekel
' v mestecu Punxsutaw-
kjer se isti dan nenehno
ivlja.
Kletka norcev
%nsko-francoska ko-
"ia z naslovom Kletka
bo na sporedu v sobo-
f'aprila, ob 23. uri. Reži-
"louard Molinaro, igrajo:
'Tognazzi, Michel Ser-
drugi,
in Zaza sta lastnika
'Pi^ega homoseksualnega
Že dvajset let živita
N in sta vzgojila Renato-
'sina Laurenta, ki.se na-
poročiti z Andreo.
starši pa cenijo trdne
vrednote, zato jima
^''azloži, da je Laurentov
Srški kulturni ataše, ma-
gospodinja...
Pozabi Pariz
Ameriška romantična ko-
medija z Billyjem Crystalom
(tudi režija) in Debro Winger
bo na sporedu v ponedeljek,
20. aprila ob 20. uri.
Ciklus filmov
Sigourney Weaver
v ponedeljek, 20. aprila,
bo ob 23. uri najprej na spo-
redu triler Iz ječe z ljubez-
nijo, v katerem je Sigourney
Weaver zaigrala z Willia-
mom Hurtom in Christop-
herjem Plummerjem pod
režijskim vodstvom Petra
Vatesa.
V sredo, 22. aprila, ob isti
uri pa jo boste lahko gledali v
Letu nevarnega življenja z
Melom Gibsonom in Lindo
Hunt v režiji Petra Weira.
Film je postavljen v burna
šestdeseta leta v čas strmo-
glavljenja Sukarnovega reži-
ma v Indoneziji.
Gremo v kino!
Film »Je ali ni?« je bil letos nominiran za oskarja za stransko
žensko vlogo, ki jo je zaigrala Joan Cusack. Tako se glasi
pravilni odgovor na nagradno vprašanje. Nagrade - vstopnico
za kino predstavo Celjskih kinematografov - bodo tokrat
prejeli: Željko Pušnik, Planina 81, 3225 Planina, Joži Cokan,
Vrbje 43, 3310 Žalec in Marjeta Lubej, Čopova 23, 3000 Celje.
Tokrat vas sprašujemo, kateri pisatelj je ustvaril literarne
like treh mušketirjev in napisal zgodbo o možu z železno
masko, ki je bila osnova za istoimenski film.
Rešitve pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje,
do ponedeljka, 20. aprila.
v družbi s kanalom a
Moj film, dva filma po
izbiri gledalcev
v petek, 17. aprila boste ob 20. uri izbirali
med komedijo Princ v Ameriki (tel. št. glaso-
vanja: 0909161 - 156 SlT/min.), v kateri je
zaigral Eddie Murphy, ameriškim akcijskim
filmom Tvegan podvig (tel. št. glasovanja:
0909162	- 156 SlT/min.) z Anthonyjem Quin-
nom in Jamesom Brolinom v glavnih vlogah,
dramo Športno srce (tel. št. glasovanja:
0909163	- 156 SIT/min.) in filmom Strastna
razmerja (tel. št. glasovanja: 0909164 - 156
SlT/min.) z Jackom Nicholsonom v glavni
vlogi.
Muhasta usoda
Ameriško dramo s tem naslovom si boste
ogledali v ponedeljek, 20. aprila, ob 20. uri. Režija:
Gillies MacKinnon, igrajo: Steve Martin, Gabriel
Byrne, Laura Linney, Catherine 0'Hara.
Ena od mrzlih zimskih noči je Michaelu
(Steve Martin) popolnoma spremenila življe-
nje. Pred njegovimi vrati je nekdo zapustil
majhno deklico, ki jo Michael
kmalu po tem uradno posvo-
ji. Njuna navezanost in med-
sebojna ljubezen se zdi ne-
premagljiva. Drugače pa me-
ni dekličin biološki oče, ki je
ambiciozen politik in želi po
desetih letih otroka imeti za-
se.
Življenje za
Lorenza
v sredinem ciklusu Filmi, ki
vam sežejo v srce, boste lah-
ko 22. aprila ob 20. uri gledali
dramo Življenje za Lorenza.
Režija: George Miller, igrajo:
Nick Nolte, Susan Sarandon,
Peter Ustinov.
Deček Lorenzo Odone je bil
do svojega sedmega leta
zdrav, živahen otrok. Nena-
doma pa so se v njegovem
organizmu začele pojavljati
anomalije, ki so se izražale v
obliki izgube zavesti, spomi-
na in drugih psihičnih motenj.
Zdravniška diagnoza je poka-
zala, da boleha za izjemno
redko, neozdravljivo mož-
gansko boleznijo. Zgroženi in
prizadeti starši zavrnejo
smrtno obsodbo, saj se ne
morejo sprijazniti s postavlje-
no diagnozo.
Prizor iz filma Muhasta usoda.
skrita
kamera
•	Dopisnik TVS iz New Yor-
ka in bivši kandidat za gene-
ralnega direktorja RTV (nje-
gova kandidatura je propad-
la zaradi neustreznega potr-
dila o znanju angleškega je-
zika) Uroš Lipušček se po
12 letih pripravlja na vrnitev
v domovino, kjer ni nič več
tako, kot je bilo. Vsi pomem-
bnejši stolčki na nacionalki
so oddani, mož brez dlake
na jeziku, ki je pred časom
izjavil, da ima televizija
strankarski AlDS, saj ima
vsaka stranka na nacionalki
svojega novinarja, pa je vsee-
no prepričan, da je kakšen
stolček na TVS tudi na maja-
vih nogah. Komu bo torej
Lipušček zapel tisto znano
»Žiga žaga poje žaga...«, se
sprašujejo privoščljivci.
•	Oboževalke Matjaža Tan-
ka ugotavljajo, da se mož
zadnje čase drži precej mr-
ko. Je mar to posledica neza-
dovoljstva v novi službi? Nič
takega ni, zatrjuje priljublje-
ni voditelj - le luči na sceni
24 ur sijejo nekoliko močne-
je, ko je bil vajen v studiu na
TVS. Sicer pa se Tanku obraz
vselej nasmeji, ko obišče
svoje stare kolege na Kolod-
vorski, s katerimi je preživel
skoraj 30 delovnih let. A ta-
krat malo daljše nosove do-
bijo kolegi, ki so ostali na
TVS, saj vedo, koliko je Tan-
ko pokasiral za prestop na
POR
•	Tudi Ivo Milovanovič, ki
je velik privrženec celjskega
rokometa in honorarni ko-
mentator tekem Pivovarjev,
se med svojimi starimi kolegi
v rodnem Celju prerodi. Med
njimi pozabi na skrbi, ki jih
ima kot direktor RTV marke-
tinga, ki mu je konkurenca
odnesla dobršen .del oglaše-
valskega kolača. Celo zbada-
nje z »močvirnikom« je ta-
krat nepoučenim Celjanom
pripravljen odpustiti.
•	Legendarni režiser, ki je
leta 1960 realiziral prenos
smučarskih skokov iz Plani-
ce, s čimer je prvič v zgodo-
vini slika iz Slovenije nepo-
sredno potovala v evrovizij-
sko mrežo, Beno Hvala, ne
miruje. Kljub temu, da je v
pokoju, pomaga pri pripra-
vah na atletski praznik, ki bo
konec aprila v Celju. Bivši
atletski državni rekorder
pravi, da je po duši ostal
Celjan, kožico, ki je po dol-
gih letih službovanja v Ljub-
ljani začela rasti med prsti,
pa si redno odstranjuje.
•	Na TVS ni kadrovske krize
ob številnih odhodih z nacio-
nalke, trdijo odgovorni.
Zlobni jeziki pa dodajajo, da
bo kriza takrat, ko bo moral
TV dnevnike voditi nekdanji
dopisnik iz Kranja in zdajš-
nji generalni direktor Zavo-
da v izgubi Janez Čadež.
Seveda pa tudi to ni nemogo-
če, pravijo poznavalci, ki ve-
do povedati da se generalne-
ga direktorja, doma je iz Po-
ljanske dohne, že od nekdaj
drži vzdevek »Čudež Poljan-
ski«.
36
GLASBA
Petelini v ciljni ravnini
Jutri bodo v Ljubljani četrtič podelili Zlate peteline
Zaključna prireditev letoš-
nje četrte podelitve glasbenih
nagrad Zlati petelin 1998 bo v
petek, 17, aprila, ob 20. uri, v
Studiu 1 nacionalne televizi-
je, ki bo del »petelinjenja«, v
kombinaciji s prej posnetimi
podelitvami priznanj v neka-
terih kategorijah, tudi nepo-
sredno prenašala na svojem
drugem programu.
Predstavitvenih oddaj letos
zaradi močno okrnjenega pro-
računa ni bilo, to pa naj bi bil,
po besedah organizacijskega
odbora, tudi eden izmed vzro-
kov, da je bilo za vsako prijavo
potrebno plačati kotizacijo
(5000 SIT). Ta nepopularni in v
Sloveniji precejkrat prakticira-
ni ukrep (IVIMS...) je že spet
postavil glasbenike v neenak
položaj in vodi še k večji pola-
rizaciji in oženju kroga nomi-
nirancev - manjše založbe in
samozaložniki so se zaradi te-
ga na videz sicer majhnega
finančnega vložka raje odpo-
vedale sodelovanju na podeli-
tvi Zlatih petelinov, ki, roko na
srce, dobitnikom teh »prestiž-
nih« nagrad razen moralnega
zadoščenja do sedaj ni prine-
sel nikakršnih bonitet.
Glasovanje je letos, tako
kot pretekla leta, spet poteka-
lo v dveh krogih. V prvem so
organizatorji ob pomoči gla-
sovalnega telesa, ki šteje oko-
li sto članov (glasbeniki, glas-
beni uredniki, kritiki, DJ-ji,
novinarji...), dobili za vsako
izmed tridesetih kategorij po
tri imenovanja, v drugem
krogu pa je to isto glasovalno
telo izbiralo med izbranimi
finalisti. Rezultati tega »refe-
renduma« bodo tako širši jav-
nosti kot tudi glasovalnemu
telesu znani jutri, največ no-
minacij, kar šest, pa so si z
albumom »Carsica« prislužili
primorski etno jazz rockerji
Terra Mystica. Po štiri nomi-
nacije so zbrali Adi Smolar,
Rok Golob&Stop The Band,
Alpski kvintet in Rok'n'
Band, s tremi nominacijami
pa so se okitili Vili Resnik,
Gimme 5, Peter Lovšin, Šta-
jerskih 7, Magnifico, Babi-
lon, Povver Dancers, Tinka-
ra Kovač, Šukar, Halo... Že
nič kolikokrat preizkušeni
petelini iz slovenskega glas-
benega kurnika so ostalim
prepustili le drobtinice, kar
ponovno priča o že kar pre-
govorni majhnosti, omejeno-
sti in vedno bolj polarizirani
domači glasbeni sceni, katere
odsev je tudi letošnji Zlati pe-
telin, ki z manjšim številom
prijavljenih del, prestavitvijo
podelitve iz velike dvorane
celjskega Golovca v studio
nacionalne TV, okrnjenim
prenosom in brez predstavi-
tvenih oddaj pomeni korak,
če ne kar kratek sprehod na-
zaj v čase Zlate note.
STANE ŠPEGEL
Irski kavboj v
Celju
Glasbeni sladokusci se
Frankiea Lanea spomnijo
kot vodje znamenitih
Kleadth Cowboys, aktualni
glasbeni vsakdanjik pa
sooblikuje kot mojster na
resofonični kitari (dobro),
kot glasbeni solist sodeluje
pri zadnjem albumu skupi-
ne Dubliners, poslušalcem
pa ponuja tudi svoje posnet-
ke irske tradicionalne glas-
be.
V času 5. Mednarodnega
glasbenega sejma bo prvič
gostoval v Sloveniji, v Celju pa
bo nastopal tri dni zapored.
Na osrednjem prireditvenem
odru v dvorani E bo
nastopil v petek ob ij
drugič v soboto točno a
ne ter zvečer ob 18.
nedeljo pa bo gostovat
ključil ob 15. uri.
V letih, ko je vodil Ki
Cowboys, so kot pod,
glasbena skupina kr
po svetu in med d,
spremljali protestnika]
Dylana, ročk velikane
The Pogues, Emmylou|
ris in legendarnega bluj
B.B. Kinga. Lane pa ^
zatem, v začetku devetj
tih, s svojim glasbenim
tvarjanjem in poust^
njem zatopil v irsko trad
nalno glasbo.
Kot mojster resofoj
kitare (imenovane tudf
bro) je pred petimi letii
solistično instrumeni
zgoščenko »Dobro«. Ta i
polnjena s štirinajstirnip
nimi kreacijami, ki vatj
med tradicionalno irsko
bo in ameriškim countrj
poseben pečat pa jim
resofonična kitara, k
strune ob asistenci emii
nih gostov irske »naro
zabavne« scene mojsi
ubira mojster Lane. Zgo
ka je tako pri kritikih ki
širši javnosti požela le
tivne ocene.
Dve leti po izidu Lana
prvenca se je na trguus
njegova druga plošča. S
jim starim prijateljem ii
borcem, virtuoznim igral
gosli in mandoline Pai
Kellyjem, sta po štirih ei
skih turnejah posnela
certni album »Wahoo! •
At Hughes«, ki prinaša
najst visoko-kaloričnih a
skih in tradicionalnih ii
kreacij.
Frankie Lane
Moj prijatelj krokodil
Robert Goličnik, absolut-
ni zmagovalec Zlate harmo-
nike Ljubečna 96, je izdal
prvo kaseto z zanimivim na-
slovom Moj prijatelj kroko-
dil. Kaseto in CD bo predsta-
vil na promociji, ki bo v so-
boto, 18. aprila, ob 20. uri v
večnamenski dvorani v Vin-
ski Gori.
Ob ansamblu Goličnik bo-
do kot gostje nastopili Vesele
Štajerke, Natalija Verboten,
Korado in Brendi ter harmo-
nikarski orkester, ki ga vodi
Robert Goličnik.
Kaseto je Robert Goličnik
izdal pri založbi Zlati zvoki,
ob vodji pa nastopata Bošt-
jan Zaje (bariton, bas, klari-
net, vokal) in Robi Rednak
(ritem in solo kitara, vokal),
kot gostja pa odlična pevka
Natalija Verboten, ki da ka-
seti posebno vrednost. Na
kaseti je deset skladb, za
šest je glasbo napisal Robert
Goličnik, dve sta tuji, ena je
delo Vere Šolinc, dodan pa je
tudi venček narodnih v pri-
redbi Robija Zupana, s kate-
rim je Goličnik zmagal na
Ljubečni. Tekste sta napisali
Vera Šolinc in Ivica Cvikl.
Medtem ko je prva že do
dobra uveljavljena tekstopi-
ska v slovenskem prostoru,
pa se Ivica Cvikl iz Žalca vse
bolj pojavlja in tudi postaja
znana. Med drugim je na
Goličnikovi kaseti prispeva-
la teksta za nemško verzijo
Moj prijatelj krokodil, ki lah-
ko postane uspešnica, in
Goličnikovo predstavitveno
himno.
Robert Goličnik sicer že
dve leti poučuje okoh 40 mla-
dih harmonikarjev, ki se bodo
tudi predstavili na promociji,
resno pa razmišlja o stalni
pevki in nastopu na vseh po-
membnejših festivalih. Z Go-
ličnikom, ki je imeniten in-
strumentalist, smo dobili no-
vo in obetavno mlado skupi-
no s področja narodno zabav-
ne glasbe.
T.VRABL
Primorski fantje v Laškem
Zadnji koncert v abonmaju polk in valčkov v Kulturnem
centru Laško bo imel ansambel Primorski fantje. To bo njihov
prvi pravi samostojni koncert, na katerem bodo zaigrali vse
svoje uspešnice s številnih festivalov v zadnjih letih, za kar so
dobili vrsto najvišjih nagrad od Števerjana preko Vurberka do
Ptuja. Primorski fantje bodo med koncertom v Laškem imeli
tudi mini tiskovno konferenco s poslušalci, predstavil pa se bo
tudi čarodej Mister Lee, ki ga pooseblja njihov član, Bogdan
Fras. Koncert bo v četrtek, 16. aprila, ob 19,30.	TV
full cool demo top i
v otroški oddaji Full Cool so se včeraj predstavila prva tri
dekleta, ki si želijo vstopiti na glasbeno sceno. Tamara Bregar,
ki je na Full Cool Demo Topu sodelovala že lani, se je letos
odločila za skladbo Bomba. Sandra Hadolin je izbrala sklad-
bo Dan najlepših sanj. Jasmina Planine pa je v glasbenem
ateljeju Goda v Celju posnela demo posnetek skladbe Lahko
noč Piran.
Z glasovanjem na Radiu Celje in v Novem tedniku bomo
dobili mesečno zmagovalko in hkrati finalistko za zaključno
javno prireditev. Nekaj finalistov bo kasneje izbrala tudi
strokovna žirija.
Vsi, ki si želite sodelovati v oddaji, ste stari manj kot 16 let,
radi pojete in želite posneti demo posnetek, se še vedno lahko
prijavite na naš naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, s
pripisom za Full Cool Demo Top. Na tem naslovu pričakujemo
tudi prve kupone!
© TAMARA BREGAR - BOMBA
(D SANDRA HADOLIN - DAN NAJLEPŠIH SANJ
JASMINA PLANINC - LAHKO NOČ, PIRAN
KUPON
Glasujem za........................predlog.
Ime in priimek.....................................
Naslov...................................................
pETICA
GLASBA
37
glasbeni ex-press
pna kvazi brit-pop zasedba PULP se je prejšnji teden z
jiinom »This Is Hardcore« zavihtela na sam vrh angleške
yice najbolje prodajanih LP-jev. Omenjeni album je prvi po
1995 objavljenem »Different Class«, za katerega so Jarvis
;l(er in njegovi pribočniki prejeli cel kup nagrad. Glede na
jve otoških kritikov, ki ploščo »This Is Hardcore« primerja-
2 lansko mojstrovino »OK Computer« depresivnih Radio-
(], pa bodo Pulp prihodnje leto spet blesteli na podelitvah
(fad Brit in Brat.
(ADONNA letos ne bo v
o promovirala svojega
d nedavnim objavljenega
uma »Ray Of Lights«. Kljub
10, da ji promoterji za tur-
0 obljubljajo večmilijon-
vsote, se je odločila, da bo
ps najprej izpolnila že do-
lorjene obveznosti. Posne-
naj bi vsaj dva filma, na
lovno turnejo, prvo po le-
1990, pa naj bi se odpravila
t sredi pomladi prihodnje
Na uspešno vrnitev pa upa
tudi duo MODERN TALK-
INO, ki je sredi osemdesetih
s sluzastimi disco poskočni-
cami vnel precej najstniških
src predvsem v nemško go-
vorečih deželah. Za začetek
je Dieter Bohlen v nekoliko
modernejšo preobleko odel
vse njune stare uspešnice,
kot prva izmed njih pa se je
na single formatu znašla zna-
na »You're My Heart, You're
My Soul«.
Pet let po izidu LP-ja »Black
Rider« se je legendarni kali-
fornijski pevec, igralec in ne-
popravljivi alkoholik TOM
VVAITS končno le podal v stu-
dio, kjer skupaj s svojo ženo
Kathleen Brennan pripravlja
material za album, ki pa naj bi
izšel šele konec letošnjega le-
ta. Še pred poletjem pa se bo
na trgovinskih policah znašla
zbirka največjih »uspešnic«,
ki jih ta 48-letni gospod v svoji
skoraj tri desetletja dolgi glas-
beni karieri posnel za založ-
bo Island.
Po dveh nadvse uspešnih
zgoščenkah »Od mravljice do
dinozavra« (izbor uspešnic s
prvih štirih kaset) in »A-E-I-
0-U«, ki jih je ROMANA
KRANJČAN za kranjsko za-
ložbo Panika v zadnjih petih
letih pripravila za otroke, se
je te dni na policah domačih
trgovin z nosilci zvoka znašel
že šesti studijski izdelek te
naše najpopularnejše »otroš-
ke« pevke. Gre za kaseto in
kompaktno ploščo »Figel-
pok«, na kateri so z Romano
in njenim soprogom Lojze-
tom Kranjčanom sodelovali
številni znani slovenski glas-
beniki (Primož Grašič, Ratko
Divjak, Dominik Kranjčan...),
izvrstna otroška besedila pa
so za ta projekt prispevali naj-
boljši avtorji tovrstne literatu-
re (Tone Pavček, Desa Muck,
Andrej Rozman Roza, Gitica
Jakopin...).
Založba Panika pa je obja-
vila tudi debitantski izdelek
»Kurje kravji mačji rock&roll«
Grege Sulejmanoviča, ki se
skriva za umetniškim ime-
nom ČAROVNIK GREGA. Ta
je v studiu Pan posnel 12
skladbic, večina izmed njih pa
je animacijskega značaja, saj
skušajo pri otrocih in njihovih
starših vzpodbuditi željo po
igri, ki je gibalo življenja.
Po dolgotrajni bolezni je v
starosti 55 let umrla ena iz-
med najpopularnejših ame-
riških country pevk TAMMY
WYNETTE (na sliki). V svoji
več kot tri desetletja dolgi
glasbeni karieri je posnela
skoraj 50 albumov in prodala
več kot 30 milijonov plošč,
njena največja uspešnica in
zaščitni znak pa še vedno os-
taja trideset let stara pesem
»Stand By Your Man«.
V	nekem hotelu v Frankfur-
tu so v petek našli mrtvega
Roba Pilatusa, nesojenega
pevca konec osemdesetih ze-
lo popularnega dua MILLI
VANILLI. Pilatus je umrl zara-
di prevelike mere zaužite me-
šanice alkohola in tablet.
V	avtomobilski nesreči je
prejšnjo soboto v bližini me-
sta Bristol v Angliji umrl le-
gendarni bobnar Colin »Co-
zy« POWELL. Petdesetletni
Cozy je v svoji izjemni karieri
igral v številnih znanih ročk
zasedbah (Jeff Beck Group,
Rainbovv, Black Sabbath,
EL&P...), bil pa je tudi nadvse
iskani studijski bobnar.
Tri dni prej pa je ta svet
zapustil 34-letni ROZZ WILL-
lAMS, nekdanji frontman
kultne gotske zasedbe Chri-
stian Death. Rozž je v ono-
stranstvo odšel po svoji volji -
kot se »spodobi« za pionirja
temačne ročk godbe je svoje
življenje končal z vrvjo okoli
vratu.
Najpopularnejši italijanski
pevec EROS RAMAZZOTTI
se bo s koncertom v Milanu
22. maja podal na veliko
evropsko turnejo, kjer bo
predstavljal lani objavljeno
zbirko uspešnic »Eros«. V
okviru turneje bo L julija
nastopil tudi na stadionu
Kantrida na Reki v sosednji
Hrvaški
Na glasbeno sceno se z no-
vim singlom »Wanna Get Up«
in albumom »II« spet vrača že
odpisani nizozemski duo 2
UNLIMITED, ki je v začetku
devetdesetih rovaril po
evropskih lestvicah in disko-
tekah z neverjetno serijo us-
pešnic; »No Limit«, Tvvilight
Zone«, »Workaholic«, »Here I
Go«, »Let The Beat Control
Your Body«....
Prvič po letu 1991 letos ne
bo znamenite turneje
LOLLAPALOOZA, na kateri
so v preteklih letih nastopila
skoraj vsa velika imena ame-
riške in angleške alter scene.
Po slabem lanskem obisku in
neuspešnem iskanju letošnje-
ga head-linerja so se organi-
zatorji odločili, da ta pred leti
zelo čislan potujoči ročk cir-
kus končno le spravijo tja,
komor sodi - na smetišče zgo-
dovine.
WILL SMITH (na sliki) in
BONO (frontman skupine U2)
bosta skupaj ponesla al-
bum«Gettin' Jiggy, Dublin
Style«, ki bo tako kot daje
slutiti že sam naslov, zapol-
njen z mešanico urbanih
ameriških hip-hop ritmov in
irsko tradicionalno godbo. Pr-
vi single »Black Irish« se bo na
trgu znašel v začetku prihod;
njega meseca.
Kitarist Dave Navarro je
zapustil funky metalce RED
HOT CHILLI PEPPERS. Na-
varro se je »rdečim, vročim
in pekočim paprikam« pri-
družil leta 1995, z njimi igral
na dveh raztrganih turnejah
in posnel en sam album
»One Hot Minute«. Zaradi te-
žav z drogami, ponovne
obuditve kultne alter ročk
zasedbe Jane's Addiction in
sodelovanja pri projektu
Spread je Navarro že nekaj
časa zanemarjal delo v sku-
pini Red Hot Chilli Peppers,
ki že pospešeno išče sedme-
ga kitarista.
MICHAEL JACKSON je že
drugič postal očka. Njegova
žena Debbie Rovve je v začet-
ku tega meseca v kliniki na
Beverly Hillsu rodila hčerko
Pariš Micheal Katherine.
Ljubljanska jazz-core za-
sedba 2.2.2.7. se je po zaklju-
čenem snemanju materiala
za tretji album, ki bo pod
naslovom »Bibibisabi« izšel
maja, odpravila na krajšo tur-
nejo po Norveški, Danski in
Nemčiji.
Založniška in distribucij-
ska hiša Menart bo še pred
koncem tega meseca objavi-
la single s skladbo »Silvija«^ s
katero se je MAGNIFICO ne-
uspešno potegoval za nastop
na letošnjem Eurosongu. Po-
leg originalne verzije bo na
singlici še remix Iztoka Tur-
ka in DJ Umeka, vse skupaj
pa bo seveda pospremil še
video spot.
STANE ŠPEGEL
želi vsem dijakom
in študentom
uspešno šo/s/<o
in študentsi<o ieto!
izplačilo 20%
zaslužka v naprej!
•VSTOPNICE
za vse kinopredstave
Celjskih kinematografov
410 SIT za vstopnico.
•VSTOPNICE
za rekreacijo v Golovcu:
bazen 400 SIT, savna 600
SIT, bazen&savna 800 SIT,
kegljišče 500 SIT.
•TENIS
do 15. ure 400 SIT,
od 15. ure 1.000 SIT
•VOZOVNICE
za Izletnikove avtobuse:
UUBUANA 490 SIT,
MARIBOR 450 SIT.
•FOTOKOPIRANJE
na Miklošičevi 1:
A4 7 SIT, PVC spiralna
vezava 120-200 SIT.
Informacije: 490 10 90, 490
10 91. http://www.klub-
scr.si, infoterminali v enotah
Banke Celje.
20 vročih rc
vrtiljak polk in
valčkov
tuje lestvice
38
IZ OTROŠKEGA SVETA
staršem kratkohlačnikom
Že v vrtec? Seveda!
v svetu in pri nas narašča
zanimanje za vrtce že od
šestdesetih let dalje. Sprva je
temu botrovala potreba za-
poslenih staršev, posebno še
večje zaposlovanje žensk,
pozneje se ji je pridružila
povečana skrb za socialni in
intelektualni razvoj predšol-
skih otrok. Tako je v Grčiji,
na Danskem in Švedskem že
pri treh letih v vrtcih kar 60
odstotkov vseh rojenih
otrok, v Franciji celo 83 od-
stotkov.
Še več otrok obiskuje vrtec
pri petih letih: v Nemčiji 89
odstotkov, v ZDA 95 odstot-
kov, v Grčiji 99 odstotkov, v
Španiji 96 odstotkov. V Belgiji,
Franciji, na Irskem in v Italiji
vsi petletniki obiskujejo vrtec
(vir: Bela knjiga o vzgoji in
izobraževanju). V Sloveniji je
odstotek predšolskih otrok, ki
obiskujejo vrtec, še vedno
(pre)majhen. Pri treh letih ga
obiskuje približno 49 odstot-
kov slovenskih otrok, kar je še
v okviru povprečno razvitih
držav, vendar se ta odstotek
pri petih letih ne dvigne dovolj
visoko, saj še vedno zajema-
mo v vrtce le okoli 53 odstot-
kov generacije petletnih otrok.
Med slovenskimi občinami so
seveda velike razlike. Kako pa
je v Celju?
Lahko smo veseli, ker se
odstotek otrok, ki obiskujejo
vrtec, giblje med 85 in 89 od-
stotki. Če bi lahko pokukali v
prihodnost, bi najbrž ugotovi-
li, da je to ena boljših naložb
za nadaljnji razvoj mesta in
njegovega zaledja.
Tolikšna vključenost celj-
skih cicibanov v vrtce govori
o zaupanju staršev v vrtce, v
prizadevanja za dobro otrok
in strokovno delo vzgojite-
ljev. Vsi, ki smo tako ali dru-
gače povezani z delom v vrt-
cih, smo tega zelo veseli in se
bomo še naprej trudili za do-
brobit vsakega in vseh otrok
in za zadovoljstvo staršev.
Vendar ima ta zgodba tudi
svojo temnejšo plat. Zakon o
vrtcih namreč določa, da se
celotna predšolska dejavnost
financira na nivoju lokalne
skupnosti, občine. Slabše so-
cialno stanje mnogih mladih
družin, povečana socialna
negotovost in brezposelnost
povzročajo, da je prispevek
staršev k ceni celotne oskrbe
(ekonomska cena progra-
ma) vsako leto nižji. Ali dru-
gače: občina mora vsako leto
več prispevati k ekonomski
ceni, kar pomeni, da ji
zmanjkuje denarja za druge,
prav tako pomembne stvari,
ki jih v vrtcih potrebujemo:
vzgojna sredstva, igrala, po-
pravila stavb, vzdrževanje,
posodabljanje opreme in po-
dobno.
Odbor za povezovanje vrt-
cev je prejšnji mesec izročil
ustreznim organom občine
delovno gradivo o omenjeni
problematiki. V vrtcih verja-
memo, da bo dobro izhodišče
za skupno reševanje nastale-
ga položaja. Ker je stanje re-
snično pereče, v vrtcih že tež-
ko čakamo na odziv.
Vsi, ki smo starši ali vzgojite-
lji, se zavedamo, da je za otroke
potrebno zagotoviti normalne
pogoje- za njihovo bivanje in
razvoj. Otroci preživijo v vrtcu
pomemben delež svojega pred-
šolskega obdobja, zato je nalož-
ba v otroke najboljša možna
naložba za prihodnost. Vrtec je
namreč prva institucija, s katero
se sreča otrok. Opravlja zelo
pomembne naloge:
-	staršem in družini poma-
ga pri oskrbi in vzgoji otrok
ter s tem dviguje kvaliteto živ-
ljenja otrokom in družinam;
-	z načrtnim in sistematič-
nim vzgojnim delom omogo-
ča razvijanje otrokovih tele-
snih, socialnih, čustvenih in
intelektualnih sposobnosti;
-	pripravlja otroke na uspe-
šnejše vključevanje v osnov-
no izobraževanje in
-	s svetovanjem staršem in
družinam pripomore k učinko-
vitejši vzgoji otrok v družini.
Poleg programov za otro-
ke, ki jih kot obvezne predpi-
suje nova zakonodaja (6 do 9-
urni program, 4 do 6-urni pro-
gram), je vsak celjski vrtec
razvil tudi po vsebini vzgojne-
ga dela različne programe
(obogatitvene in nadstan-
dardne programe), tako da
imajo starši možnost izbrati
tisto, kar je zanje in za njiho-
vega otroka najbolj primerno.
Seveda imajo možnost izbire
tudi med posameznimi vrtci.
Ob tem se dobro zavedamo,
da še tako dobro oblikovan
program nazadnje potrebuje
vzgojiteljice in pomočnice
vzgojiteljic, ki ga skupaj z
otroki uresničujejo in živijo.
V teh dneh poteka vi
celjskih vrtcih vpis novii
za novo šolsko leto 1998,
Starše otrok, ki še ne obii
jejo vrtca, vabimo, da se s
prepričajo o kvaliteti vzgo
ga dela v vrtcih.
jgaiM BETKAVRBOVŽ
^I^BI vrtec Tončke Č«
S prijatelji v vrtcu se je lepo igrati.
Nikoli sami
1. nagrada za najboljši spis na natečaju Območne
organizacije Rdečega križa Laško na temo »Nikoli sami«
Najlepša stvar na svetu je
prijateljstvo. Jaz imam veliko
prijateljev, ki jih imam rad. So
pa otroci, ki nimajo prijateljev
in so zato zelo osamljeni. Naj-
večkrat spoznaš prijatelja v
nesreči.
Pred tremi leti sem tudi jaz
imel nesrečo. Takrat sem
spoznal, kako zelo me imajo
radi starši, sestri, sorodniki in
prijatelji. Čeprav sem veliko
časa preživel v bolnišnici, ni-
sem bil nikoli sam. Vedno je
bil kdo pri meni. me tolažil in
mi pomagal v težkih trenut-
kih. Verjamem, da me imajo
zelo radi in na njihovo dobro-
to ne bom nikoli pozabil.
Seveda pa pride čas, ko se
tudi jaz počutim osamljene-
ga. Včasih sem doma sam in v
takšni veliki hiši kot jo imamo
mi, je to zelo neprijetno. V
takih trenutkih pokličem k
sebi prijatelje. Skupaj se igra-
mo in čas kmalu mine. Torej
je res zelo malo takih trenut-
kov. ko sem sam. Lahko bi
rekel, da skoraj nikoli. In za-
radi tega sem zares srečen, da
živijo okrog mene ljudje, ki
me imajo radi in ki jih imam
rad tudi jaz.
Vsem otrokom, ki nimajo
prijateljev, želim, da se ne bi
nikoli počutili osamljene in
povem vam, da je na svetu
nekdo, ki vas ima rad.
MARJAN RAJH, 4. b
OŠ Primoža Trubarja
Laško
Rešitev Super rumenosa
čez vse brkatosa
Nekoč je za devetimi gora-
mi in desetimi bistrimi voda-
mi stala mala hišica. V njej je
živela Sneguljčica. Nasproti
male hišice je stala velika hi-
ša, ob kateri je bil vrt poln
pisanega cvetja. V njej pa so
živeli Janko, Metka in Trnulj-
čica. Sneguljčica je pogosto
zahajala v veliko hišo in po-
magala pri raznih opravilih.
Nekega dne, ko sta Snegulj-
čica in Metka čistih vrt, je
Sneguljčica zaupala Metki
svojo skrito željo. Želela si je
prijaznega rumenega mucka.
Metka je poznala mucka, ki je
bil zelo osamljen in si je moč-
no želel lastnika, ki bi ga ču-
val in imel rad. Ujela ga je
hudobna mesojeda roža, ki
ga je zavila v svoje liste in ga
hranila za zimo. Tam je zdaj
ves žalosten čakal na svoj ko-
nec.
Ko sta končali delo na vrtu,
ki se je sedaj ves bleščal v
svoji lepoti, je Sneguljčica
odšla domov, Metka pa je hi-
tela zaupat Sneguljčino željo
Janku in Trnuljčici. Odločili so
se, da rešijo mucka iz kremp-
ljev mesojede rože in ga po-
darijo Sneguljčici za rojstni
dan, ki ga bo imela čez tri dni.
Naslednji dan so Sneguljči-
co poslali v mesto, oni pa so
šli iskat mucka. S sabo so
vzeli motiko in lopato, da bo-
do lahko izkopali mesojedo
rožo. Ko bodo njene korenine
prišle na zrak, se bo mesoje-
da roža gotovo kmalu posuši-
la in lahko bodo rešili mucka.
Toda vedeli so, da jih mesoje-
da roža lahko pri tem tudi
poje. Zato so vzeli s sabo tudi
dihurja, ki bo mesojedo rožo
s svojim vonjem prej uspaval.
In tako se je zgodilo. A bor-
ba z mesojedo rožo ni bila
lahka, saj jo je dihur omamil
le na pol, zato, ker ga je prej
pojedla. Naši trije junaki so
bili na koncu le zmagovalci.
Med bojem je Janko sicer iz-
gubil prst, ki pa mu je ponov-
no zrasel, ko je bila roža mr-
tva. Iz zimske shrambe me-
sojede rože so rešili mucka in
veseli odšli z njim domov.
Ko so prišli domov, se je
Sneguljčica že vrnila iz mesta.
Takoj je zagledala mucka, ki
je predel na Jankovi rami. Po-
vedali so ji, da je to njihovo
darilo za njen rojstni dan.
Sneguljčica je zavriskala od
veselja, saj se ji je izpolnila
njena največja želja. Mucku je
dala ime Super rumenos čez
vse brkatos in nad tem so bili
vsi navdušeni. Priredili so ve-
liko praznovanje, ki morda
traja še en današnji dan.
SABINA PODGORŠEK, 4. a
OŠ Štore
naredimo si igračo
PETICA
V MODNEM VRTINCU
39
(o gre meda v
' »franže«
p^jnže ali po francosko
pge so rese in resice, ki
v modnem svetu tri
iranske, vendar značaj-
vloge: lastnico nežno
ijžajo. krasijo in kaj male-
jtudi skrijejo. Ali pa vsaj
j^lajo takšen vtis.
pri opremljanju notranjih
fostorov so bile franže že
J njegadni del dekoracije
[ilazinjenega pohištva, za-
ps, preprog... Oblačilno
podo p3 so osvojile in si jo
^vsem podredile v dvajse-
itiletih našega stoletja, ko je
Ameriki izbruhnila prava
harlestonomanija. Charle-
lon, atraktiven ples, ki ga
estavlja suvanje pet nav-
ven, pri čemer so prsti in
olena obrnjeni navznoter,
epovzročil pravo revolucijo
adi v takratnem načinu ob-
ičenja. Zaradi udobnejše
ošnje in neoviranega giba-
ja pri plesu so se skrajšale
olžine oblek. Robovi teh
Siostavnih in cevasto ukro-
^nih oblačil pa so bili zato
»gosto okrašeni z resicami,
liso jih optično podaljšale.
Tako v dvajsetih letih, nato
malo manj in v zadnjih sezo-
nah (razen kot obroba šalov
in rut) skoraj nič - vse do
letos, ko se je moda znova
odločila, da bo odšla »v fran-
že«.
Pa prosim, brez kakršnih
muzanj in namigovanj o tisti
znani frazi, ki govori o raz-
padajočih temah in procesih
človeškega vsakdanjika! Le-
tošnja resasta moda kar valo-
vi m prekipeva od optimi-
stičnih razpoloženj. Čeprav
jo res bolj pogosto srečuje-
mo na večernem modnem
prizorišču v obliki nežno
svetlečih svilenih nitk, pa je
dobrodošla tudi v dnevni gar-
derobi. Kot obroba jopice,
detajl na rokavih, ovratniku,
celo nekatere ročne torbice
iz najnovejše spomladansko-
poletne ponudbe krasijo -
franže. Skratka, modne so.
Na odločitev, ali bodo preve-
trile tudi vašo garderobno
omaro, pa ta podatek seveda
ne bo vplival. In prav je tako.
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Christian Dior
VcLlentino
Anketno nagradno vprašanje aprila
VRNITEV ČEVUEV Z OZKO KONICO IN TANKO VISOKO
PITO V MODO JE ZNAK:
a)	želje, da bi se ženska znova bolj razlikovala od moškega;
b)	zapeljevanja, znak samozavesti in želje po ugajanju;
c)	poskus vrnitve v modo izpred nekaj desetletij;
d	).........................................................................................
Odgovor na
nagradno vprašanje:
Ime in priimek:..............................
Starost: ........................................
Točen naslov: ...............................
............................................Tel. št.
slovenski modni obukovalci
Uroš Belantič za butik Vodeb: pomlad-polet-
je 1998. Foto: Stane Jerko
Še en model iz Vodebove kolekcije za letoš-
njo pomlad in poletje Uroša Belantiča. Foto:
Tomaž Gregorič
Moda skozi prizmo ironije
Mladi modni oblikovalec
Uroš Belantič je nase opo-
zoril z zmago na natečaju
Smirnoff International Fas-
hion Awards leta 1995, od
leta 1997 pa kreira za bla-
govno znamko Vodeb, ki
ima svoj butik na Židovski
ulici v Ljubljani.
Študira modo na Akademi-
ji za uporabno umetnost
(Hochschule fiir Angevvand-
te Kunst) na Dunaju, kjer so
profesorji svetovno znana
oblikovalska imena kot Kari
Lagerfeld, Helmut Lang, Vi-
vienne Westwood...
S svojo prvo celovito ko-
lekcijo jo zaprl sapo in po-
polnoma šokiral mnoge
modne delavce ter ljubitelje
mode pri nas. Na očitke, da
ustvarja vse prej kot lepo,
ženstveno in senzualno mo-
do, odgovarja: »Ne spreje-
mam tovrstnih očitkov in
kritik, moj pogled na zako-
nitosti, ki veljajo znotraj
modnega sveta, je pogled z
distance. S takšnim pristo-
pom pa lahko oblikovalec
ustvarja le antimodo oziro-
ma vzpostavi do teh vprašanj
ironičen odnos.«
Njegova tretja kolekcija,
ki smo si jo ogledali pred
dnevi v prostorih bodoče
pravne fakultete v Ljubljani
in predstavlja modo za letoš-
njo pomlad in poletje, je v
določenem nasprotju s prejš-
njima. Polna je razigranih
barv, iskrivih cvetličnih
vzorcev in poigravanja z de-
tajli, postavljenimi v povsem
drugačne kontekse, kot smo
jih sicer vajeni. Še vedno pa
so linije čiste, kroji nekon-
vencionalni, materiali tradi-
cionalni.
»Sem samo nekdo, ki dela
obleke in ga pri tem stereo-
tipna definicija o estetskih
pravilih ne zanima,« pravi
Uroš Belantič, ki vidi svojo
potrditev v prihodnjem ti-
sočletju. V času, ko se bo
moda, izpraznjena od eksi-
bicionističnih izletov devet-
desetih let, vrnila v subtilni
radikalizem iskrenosti...
Nagrade meseca marca:
1.	Najnovejšo prestižno dišavo - parfum podjetja Weitna-
uer iz Trubarjeve 10 v Ljubljani: Marija Gorenjak, Šentjanž
45, 3220 Štore;
2.	Darilni bon za 5.000 tolarjev podjetja z metražnimi
tkaninami Papillon iz Gosposke lav Celju: Zinka Potočnik,
Cesta na Roglo 11 a, 3211 Zreče;
3.	Darilni bon za 5.000 tolarjev podjetja L&G iz Sernčeve
10, za nakup modne garderobe v celjskem butiku Modna
galerija: Ana Klakočer, Pohlinova 9, 3000 Celje in Helena
Andelič, Škapinova 3, 3000 Celje.
40
ZAAVTOMOBILISTE
Volvo C70 kupe za domače kupce
Dobro leto in pol je od
tega, ko je švedski Volvo na
pariškem avtomobilskem
salonu predstavil kupe z
oznako C70. Avto nastaja
ob pomoti znanega podjetja
TWR, ki je sicer zelo znano
ime v dirkah formule 1.
Kupe C70 je seveda nastal
na osnovi in s tem tudi meha-
niki limuzine oziroma kara-
vana S/V70, kar pomeni, da
gre za veliko, dovolj značilno
volvojevsko oblikovano vozi-
lo, ki meri v dolžino zelo
spoštljivih 472 centimetrov.
Avtomobil deluje zelo pre-
pričljivo in tudi težko, kar v
resnici tudi je, saj tehta pra-
zen 1480 kilogramov. V vsa-
kem primeru je to štirisedežnik, kar pri tovrst-
nih avtomobilih ni posebej pogosto. Tako kot
volvo S/V70 je tudi kupe C70 »poln« tako pasiv-
ne kot aktivne varnosti, kar pa je tako ali tako
skoraj zaščitni znak švedskih avtomobilov.
V kupeju se bosta vrtela dva motorja. Prvi je
2,3-litrski petvaljnik s po štirimi ventili na valj,
turbinskim polnilnikom in zato prepričljivimi
240 KM pri 5500 vrtjajih v minuti. Avtomobil s
tem motorjem zmore 250 km/h, medtem ko je
pospešek 6,9 sekunde do 100 km/h. Drugi
motor ponuja pri gibni prostornini 2,5-litra 193
KM (pri 5100 vrtljajih v minuti), kar zadošča za
najvišjo hitrost 230 km/h ter pospešek 7,8
sekunde do 100 km/h. Ob tem bodo lahko tudi
slovenski kupci izbirali med tremi različnimi
podvozji, pa 16,17 ali 18-palčnimi kolesi. Serij-
ska oprema volvoja C70 je seveda bogata, saj je
zraven tudi avtomatska klimatska naprava,
dober radijski sprejemnik s CD plejerjem in
desetimi zvočniki, pa v usnje oblečeni sedeži
ipd. Novomeški Revoz, ki je uradni predstav-
nik Volva pri nas, bo do avgusta dobil pet
volvojev C70, vendar so kupci zanje že znani.
Tako bo treba za zmogljivejšo izvedenko od-
šteti 8,4, za šibkejšo pa 7,3 milijona tolarjev.
Volvo S/V40 tuji avto leta 98 na Japonskem
Prodaja tujih avtomobilov na japonskem trgu v zadnjem času kar vztrajno raste, vendar je
znano, da se za tuj avtomobil večinoma odločijo premožnejši Japonci. Prav zaradi tega se je v
zadnjem času uveljavil tudi izbor za najboljše ali najuspešnejše tuje vozilo v tej državi, pri
čemer sodelujejo novinarji največjih japonskih časopisov in nekaterih avtomobilističnih revij.
Tako so naslov tuji avtomobil leta 1998 podelili volvu S/V40, pri čemer je največ točk prinesla
tako aktivna kot pasivna varnost, visoka kakovost in menda tudi cena. Takoj za njim so se
uvrstili peugeot 406 in audi A6.
Čigava bo južnokorejska Kia?
Težave južnokorejskega
gospodarstva so znane (po ne-
katerih ocenah naj bi bil skup-
ni dolg večji od 300 milijard
dolarjev), kar pa med drugim
povzroča tudi spremembo
znotraj kroga tamkajšnjih av-
tomobilskih tovarn.
Tako je Daewoo pred nedav-
nim podpisal pismo o nameri,
po katerem bo očitno imel v tej
hiši veliko besede ameriški
koncem General Motors. V
zadnjem času pa se veliko go-
vori o tovarni Kia, sicer najsta-
rejši južnokorejskl avtomobil-
ski tovarni. Vse kaže, da se za
nakup Kie zelo poteguje Hvun-
dai. Ta tovarna naj bi Kio po
nekaterih vesteh tudi že v re-
snici kupila. Za koliko, ni zna-
no. Oglasil se je tudi koncem
Samsung, ki naj bi letos začel
izdelovati svoje avtomobile, z
nakupom Kie pa bi obšel vrsto
težav. Po sedanjih novicah naj
bi Kio kupil skupaj z ameriš-
kim Fordom, ki ima v Kii že
tako ali tako 17-odstotni last-
niški delež. Sedaj pa se je med
možnimi kupci pojavil že prej
omenjeni Daewoo, sicer drugi
izdelovalec avtomobilov v Juž-
ni Koreji. Za Daevvoo se ve, da
je sam močno zadolžen, pa je
vendarle pred dobrim mese-
cem kupil SsangVonga, izdelo-
valca predvsem terenskih vozil
na Korejskem polotoku.
borza cen
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj ■),
avtomobilov. Prodanih je bilo 12 vozil, organizatorji pa so Izcjaj^
kompletov kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 1,500 obiskovak
pETICA
ZA AVTOMOBILISTE
41
Konec maja novi opel astra
ovi Oplovi astri ali astri
nekaj že pisali, sedaj
I* jiovo in pomembno to,
bi se avto pri nas
konec maja in da vo-
teh dneh pospešeno
(jštavljajo avtomobilskim
^^rjeni tako rekoč po
„, svetu.
|)va astra je po obliki delo
i^ja oblikovalskega studi-
nonujali pa jo bodo v treh
Jenkah (tri in petvratna
jbilimuzina ter karavan),
jeje pa na trge pripeljeta
l3t)riolet in kupe. V pri-
javi s prejšnjo različico je
J astra za dobrih šest cen-
jtrov daljša, za več kot en
(inieter širša, medtem ko
medosna razdalja »nara-
za 9,7 centimetra. V naj-
dem primeru je količnik
^nega upora 0,29, kar je
I ugodna vrednost; ome-
kaže tudi to, da je prtljaž-
V osnovni obliki sedaj ne-
večji kot prej, saj ponuja
litrov prtljažnega prosto-
Astra je ob tem vroče po-
ana z obeh strani, zato ji
alvanska zaščita omogoča
fo zaščito pred rjo, ki je
novem dolga kar 12 let.
ISO se pomudili tudi pri
mi varnosti, kajti vse iz-
nke so serijsko oprem-
' z dvema zračnima var-
nima blazinama, zatego-
iki varnostnih pasov, boč-
, zaščitami v vratih, po
B vzglavniki na zadnjih
^žih ipd., zraven pa seve-
spada tudi zagotovilo o
ii čvrstosti karoserije. Pri
line pozabijo omeniti tudi
aterih tehničnih posebno-
denimo posebne namesti-
otroškega sedeža fix
rok sedi v svojem sedežu,
ie nameščen na zadnjem
sedežu tako, da gleda nazaj,
torej v nasprotni smeri vož-
nje), pa elektrohidravličnega
servo sistema, ki pomaga
obračati volan, vendar s polno
paro deluje samo tedaj, ko je
to potrebno ipd.
Ponudba motorjev je razko-
šno pestra, kajti na voljo je kar
osem agregatov, od tega šest
bencinskih in dva dizelska.
Večina se še vrti v drugih Op-
lih. Pri bencinskih je osnovni
1,2-litrski štirivaljnik z močjo
65 KM pri 5600 vrtljajih v mi-
nuti, naj zmogljivejši pa je 2,0-
litrski motor, ki premore 136
KM pri 5600 vrtljajih v minuti.
Zraven sta tudi dva dizelska
motorja. Zanimiv je novi agre-
gat iz serije DI (2,0 litra, 82
KM), ki ponuja moderno di-
zelsko tehnologijo (po štirje
ventili na valj, turbinski pol-
nilnik ipd.). Oprema je zelo
različna, jo bo pa Opel prilaga-
jal posameznim trgom.
Nova- astra ta hip še nastaja
v štirih tovarnah po Evropi,
zanimivo pa je, da pri Oplu
računajo ne letošnjo prodajo
kar 500 tisoč avtomobilov. Na-
črt je ambiciozen, vendar je
tudi jasno, da se hočejo pri
Oplu z novo astro lotiti pred-
vsem svojega glavnega konku-
renta, to je novega VW golfa.
Novi opel astra.
Pravi ključ je
bil v Novi Gorici
V slovenski javnosti je bilo
kar nekaj zanimanja za po-
sebno akcijo, ki jo je pripra-
vil novomeški Revoz, uradni
predstavnik Renaulta. Tako
je na različne naslove in raz-
ličnim ljudem poslal 300 ti-
soč ključev, samo en pa je
odprl vrata clia, ki ga je lah-
ko nato lastnik takšnega
ključa odpeljal domov. V vsa-
kem salonu z renaulti, v Slo-
veniji jih je 48, je bil razstav-
ljen clio in srečo je v nekaj
dneh po oceni Revoza po-
skušalo vsaj 60 tisoč ljudi.
Sedaj je znano, da imela pra-
vi ključ v rokah in ga tudi
pravilno uporabila študent-
ka ekonomije iz Nove Gori-
ce. Prijetno darilo, ne?
Tudi honda civic aerodecic
čez kakšen teden ali dva bo ljubljanski AC Mobil, predstavnik Honde, začel ponujati
karavansko izvedenko civica z oznako aerodeck.
V karavanskem zadku tega avtomobila je prostora za 410 ali celo 830 litrov, zunanja podoba pa
seveda potrjuje civicovo poreklo. Izbira motorjev bo dovolj zanimiva, saj bodo lahko kupci
izbirali med 1,5-litrskim bencinskim agregatom z močjo 115 KM, na voljo pa bo tudi 1,8-litrski
motor s tehnologijo VTEC ter močjo 170 KM. Na sliki: honda civic aerodeck.
Opel corsa worid cup
je bolj ali manj znano,
pokrovitelj letošnjega sve-
prvenstva v nogo-
^ v Franciji nemški
■' Prav zaradi tega je za-
'ovarna ponujati corso
^^•^ako world cup, ki bo
,, pri nas na voljo v dveh
>>ah.
M^bo poganjal znani 1,0-
j,' bencinski tri valj nik z
54 KM, kupci pa bodo
f ° izbirali med tri in pe-
izvedenko, medtem
^do v prvem paketu po-
^J'snovne opreme city še
L^a stekla, v črno preob-
^ sedeži, radijski spre-
jemnik CAR 300, odbijači in
zunanja ogledala v barvi ka-
roserije, gume bodo na lahkih
metalnih platiščih, zraven bo
še tretja zavorna luč ipd. V
drugem paketu opreme corse
world cup bo poleg opisanega
še osrednja ključavnica, ser-
vovolanski ojačevalnik, v prt-
ljažnem prostoru bo luč, pa
zračna varnostna blazina za
voznika ipd. Maloprodajne
cene bodo od 1,6 do 1,86 mili-
jona tolarjev, nekateri poob-
laščeni trgovci Oplovih avto-
mobilov pa že sprejemajo na-
ročila za omenjeno corso.
Na sliki: opel corsa.
Nemšici BMW s poslovnim relcordom
Nemški BMW znova žanje rekorde, predvsem pa je lani izjemno dobro posloval. Tako je
ustvaril za 2,53 milijarde mark dobička pred obdavčitvijo, hkrati pa je bila njegova skupna
prodaja večja za 15 odstotkov in vredna 60 milijard mark.
Še največjo vrednost pa ima podatek o čistem dobitku. Tega je bilo za 1,25 milijarde mark, kar
je bilo za 53 odstotkov več kot leto prej. Seveda je jasno, da bo tovarna svojim delničarjem
izplačala precej višje dividende kot predlani, poleg tega pa se je po objavi teh poslovnih
rezultatov precej povečala vrednost njihovih delnic, ki je bila za skoraj dve tretjini večja kot
konec lanskega leta. Tovarna si ob tem letos veliko obeta od nove serije 3, ki v teh dneh vozi na
večino evropskih trgov (pri nas jo bodo začeli prodajati maja). Na sliki: novi BMW serije 3.
Popusti pri
naicupu vozil
Kie in
Daewooja
Kia Motors, uradni pred-
stavnik južnokorejske to-
varne v Sloveniji, ponuja te
dni poseben spomladanski
popust.
Tako so znižali ceno za mo-
del pride, in sicer je ta cenejši
za 22 oziroma 47 tisoč tolar-
jev. Popust pri sephii, najbo-
lje prodajanem avtomobile te
tovarne pri nas, je od 49 do 62
tisoč tolarjev. Nekaj podob-
nega je pripravil Daevvoo Mo-
tors, predstavnik Daevvooja.
Tako ponujajo vsem tistim, ki
svoje staro vozilo zamenjajo
za daevvoo lanos, še 90 tisoč
dodatnih tolarjev. Vsem ti-
stim pa, ki so kupili daevvooja
med velikonočnimi prazniki,
so podarili še televizijski
sprejemnik daevvoo. Obstaja
še ena možnost: pri zamenja-
vi po sistemu staro za novo
povišajo ceno rabljenega vo-
zila za 180 tisoč tolarjev.
42
NASVETI
Da bo rezano cvetje
dolgo v okras
Vrtnice
Sveže vrtnice so čvrste z ne
pretrdim in ne prezelenim
popkom. Da se bo vrtnica
lahko razcvetela, mora biti
popek že precej razvit. Za ne-
kaj centimetrov odrežemo
stebla in jih malo razcepimo.
Vse lističe in trne, ki bi sicer
segali v vodo, odstranimo. Če
je cvet uvel, namočimo steblo
5 cm globoko v vročo vodo.
Čez kakih 15 minut dolijemo
v vazo mlačne vode.
Nageljni
Steblo odrežemo tik nad
enim izmed členkov, nikoli ne
čez členek. Odstranimo vse
lističe, ki bi segali v vodo.
Nagelj se zelo dobro ohrani,
če ga lahko prirežemo za ka-
kih 15 cm. Potrebuje veliko
vode .in zračen prostor. Ko
kupujemo nageljne, glejmo,
da imajo še zaprte cvetne li-
stiče in trdo cvetno čašo.
Gardenija
Čim manj jo prenašajmo,
da ne pokončamo cvetnih li-
stičev. Prenašajmo jo v škatli,
poškropljeno ali pa položeno
med vlažno vato. Dlje se bb-
drži v hladnem prostoru.
Mimoza
Imeti mora že lepo razcve-
tele cvetove, podobne kosmi-
čem bombaža, saj se v vodi
ne razcveta več. Sveža mimo-
za je živo rumena. Prirežemo
stebla in jih namočimo v pre-
cej vročo vodo. Vodi lahko
dodamo malo sladkorja, ne-
kaj kapljic gUcerina ali kisa.
Škoduje ji prepih in presuh
zrak. Manjše vejice so obstoj-
nejše od večjih.
Krizanteme
Sveže krizanteme so čvr-
ste, z zvitimi cvetnimi lističi
in s še zelenkastimi časnimi
listi. Prirežemo stebla, od-
stranimo spodnje liste in jih
denemo v globoko vazo.
Uvele cvetove bomo spet
oživili, če bomo prirezana
stebla za 20 minut namočili v
skoraj vrelo vodo. Potem po-
stavimo krizanteme v vazo z
mlačno vodo.
Suhi listi in vejice
Suhe vejice, suha stebla in
liste mešamo med šopke sve-
žega cvetja ali pa sestavimo
šopek iz samega suhega cvet-
ja. Liste lahko posušimo na
zraku, lahko jih prelikamo
prekp krpe ali pa jih sušimo
obtežene pod dvema pivni-
koma.
Dalije
Dalije naj bodo, tako kot
krizanteme, v sredini še ne-
razcvetele, s svežimi cvetnimi
listi in zdravim zelenjem.
Čimprej jih postavimo v vo-
do. Končke stebel z vžigahco
malo ožgemo ali pa jih za
nekaj sekund namočimo v
vrelo vodo. Dalije s koničasti-
mi cvetnimi listi kaj hitro ove-
nejo, če jim ne poparimo
končkov stebel. To večkrat
ponovimo.
Tulipani
Tulipani naj bodo krepki, še
zaprti in svežih barv. V vodi še
naprej rastejo. Odstranimo jim
vse hste, ki ovirajo steblo. Če
je kakšno steblo ukrivljeno,
zavijemo celo rastlino tesno v
papir in jo za nekaj časa posta-
vimo v vedro.
Gladiole
Kupujemo take, ki imajo
cvetne popke lepo razvite,
vendar še skoraj povsem za-
prte. Prikrajšamo jim stebla
in jih nekaj ur namakamo v
vedru, polnem vode. Če no-
čemo, da bi se prehitro raz-
cvetele, jim stebel ne poreže-
mo.
Vijolice
Da so sveže, prepoznamo
po živih barvah in svežih listi-
čih. Prirežemo jim stebelca in
jih denemo v poln kozarec
vode. Cvetje poškropimo. Vi-
jolice vsrkavajo vlago tudi s
cvetnimi lističi, zato jih lahko,
če so uvele, potopimo za ne-
kaj časa v posodo z vodo.
Narcise
Odstranimo vsa mehka, bel-
kasta stebla. Postavimo jih v
posodo z veliko vode. To velja
za skoraj vse gomolj niče.
MAJDA KLANŠEK
kultura bivanja
Spanje v dnevni sobi
Bralka Teja želi nasvet, ka-
ko bi opremila sobo, ki bi jo
podnevi uporabljala kot
dnevno sobo, ponoči pa kot
spalnico. V sobi ima sedežno
garnituro, sestavljeno iz tro-
seda in dveh foteljev, ki bi jo
želela obdržati, ker pa ni naj-
bolj udobna, je ne želi upo-
rabljati kot ležišče za spanje.
Za spanje si želi posteljo.
Prostor, ki ga imate na voljo,
ima mere 3,9 x 3,6 m, kar ni
veliko. Že sedežna garnitura v
takšni zasedbi zavzame veliko
prostora, tako da vam za name-
stitev ležišča ne ostane praktič-
no nič prostora. Z^to vam sve-
tujem, da levo od vhoda v pro-
stor namestite tako imenovano
frankfurtsko ležišče na bočno
zapiranje, to je postelja, ki jo,
kadar je ne potrebujete, zaprete
v »lesen okvir«. Videz t^šne
zaprte postelje je kot nekakšna
omara višine 110, globine 35 in
dolžine 200 cm. Na njej imate
lahko postavljene različne
predmete uporabnega ali zgolj
dekorativnega značaja. Postelja
je nameščena tako, da balkon-
ska vrata med uporabo ležišča
niso uporabna. Takšno posteljo
lahko dobiti pri nekateriti
dajalcih pohištva iz uvoza
sto lesa oz. površinsko ob
vo lahko prilagodite že oh
čemu pohištvu. Lahko pa
takšno ležišče izdela tudi
spretnejši mizar, pomemb
le okovje za odpiranje. Sed
garnitura, ki jo imate, je pa
Ijena pod oknom, stena na
ti okna je v celoti zapolnji
omaro. KLAVDIJAi^
PETICA
NASVETI
43
jdravilne rastline
Oranževec
Piše: BORIS JAGODIČ
fjtriisi spadajo v družino
jpjc. Danes poznamo ka-
, vrst citrusov, ki so
.podarsko zelo pomem-
jy1ed njimi je tudi oran-
je (Citrus sinensis L.).
^ niajlino, vedno zeleno
Njegove veje nosijo
podolgovate liste. Li-
\,sebujejo številne oljne
ki izločajo eterično olje.
zalistij poganjajo lepi dišeči
j[Qvi. Na koncu vej so cve-
^ združeni v majhnih soč-
nih. Iz cvetov se razvijejo
(jovi oranže. Cveti spom-
in Raste v toplih obmorskih
jih širom po svetu.
labiramo cvetove neš-
opljenih dreves, liste in
ele plodove. Cvetove in li-
I moramo hitro posušiti v
nci na prepihu, da ohranijo
sjo lepo barvo. Listi vse-
jejo eterično olje, grenči-
, flavonoide, plodovi pa
liko vitaminov, karotinoi-
k organskih kislin, slad-
pe, rudninske soli itd. Iz
Bušenih cvetov pripravlja-
li čaj, tako da damo v pol
vrele vode žlico cvetov,
ikrijemo in pustimo, da se
johladi. Nato precedimo in
►'pijemo pri živčnosti, nes-
mosti, migreni, pa tudi pri
fih v prebavilih. Čaj iz li-
nv spodbuja znojenje, izlo-
iflje prebavnih sokov. Zelo
iravilni so tudi zreli plodo-
Njihov sok in cel olupljen
od-pomaranča, je tonik za
jetra, mišice, živce in želo-
dec. Uživanje spodbuja pre-
snovo, odvaja vodo iz telesa,
zaradi obilice celuloznih
vlaknin pa urejuje slabo pre-
bavo. Pomarančni sok krepi
telesno odpornost in ga pije-
mo pri gripi, prehladih, vroči-
ni, angini in za spodbujanje
imunega sistema.
Tudi posušen olupek po-
maranče, brez belega notra-
njega dela, je zdravilen. Vse-
buje eterično olje, grenčine
in flavonoide. Uporabljamo
jo zaradi njenih grenčin, ker
spodbuja izločanje želodč-
nih sokov, pomirja krče in
živčno napetost. Pomaranč-
ne lupine lahko mešamo z
drugimi grenkimi rastlinami
in si iz njih pripravljamo tudi
tinkturo. Pri zgoraj navede-
nih težavah vzamemo 20
kapljic tinkture na kozarec
vode pol ure pred jedjo. Po-
maga pri slabi prebavi, olaj-
ša sproščanje plinov iz pre-
bavil, znižuje vročino in od-
ganja gliste.
Dva utežna dela pomaranč-
nih olupkov namočimo v os-
mih delih 60-odstotnega alko-
hola. Dobro zaprto steklenico
postavimo za 14 dni na toplo
ali na sonce. Med tem vsebi-
no večkrat dobro pretrese-
mo. Nato precedimo in tink-
turo spravimo v temno ste-
klenico. Odraslim damo po 30
kapljic te tinkture na kozarec
vode, otrokom pa po 15 do 20
kapljic. Pomirja krče in živčno
napetost ter spodbuja ješč-
nost.
lepota in zdravje
Mladost in psiiia
Stara modrost pravi, da je
človek star toliko, kolikor se
počuti. V tem smislu izzveni
tudi najnovejše geslo v zvezi
s starostjo, ki prihaja z dru-
ge strani Atlantika, kjer so
številni strokovnjaki prepri-
čani, da je starost predvsem
stanje duha, oziroma da sta
mladost in vitalnost pred-
vsem zrcalo človekove du-
ševnosti.
»Človek se najprej postara
v mišljenju in čustvovanju,«
pravi priznani ameriški ge-
rontopsiholog in psihiater.
»Večino ljudi v zreli in pozni
življenjski dobi nenadoma
presune nepotreben občutek
starosti. Zazdi se jim, da so
prestari za to in ono. Naen-
krat si ne upajo več početi
reči, ki si jih želijo in so jim v
veselje. Tovrstno razmišljanje
začnejo uveljavljati v praksi in
se dejansko postarajo. Obna-
šajo se bolj zadržano, neus-
tvarjalno, nedinamično, pred-
vidljivo in preračunano - izra-
zito premišljeno in previdno.
Tako psihično stanje oziroma
duševna orientacija mimo-
grede povzročita tudi telesno
in možgansko (intelektualno
in emocionalno) upočasnitev,
beri: staranje organizma. Člo-
vek, ki je kolikor toliko zdrav,
je dejansko star toliko, koli-
kor se počuti; rojstni podatki
iz osebne izkaznice in rojst-
nega lista so pri tem drugot-
nega pomena, saj so relevant-
ni le za uradne oblasti.«
In kaj lahko človek sam
stori za čimdaljšo mladost, vi-
talnost, življenjski optimizem
in čimvišjo kvaliteto življenja?
Večina klasičnih nasvetov
in napotkov se kot rdeča nit
vleče skozi razmišljanja in
priporočila strokovnjakov, ki
še vedno prisegajo na urav-
novešeno, zdravo in zmerno
prehrano, na ustrezen poči-
tek in spanje, na optimalno
telesno aktivnost, na duševno
in telesno sprostitev, na psi-
hofizično ravnovesje in na te-
lesni in mentalni trening. Za
piko na i pa sodobna geronto-
logija priporoča še zvrhano
mero življenjskega optimiz-
ma in navdušenja, brez kate-
rega je sleherno upanje na
dolgo mladost in vitalnost
bližje iluziji kot resničnosti.
recept tedna
Kokošja jetra z gobami in mesom
Včasih, žal res preporedko, se v radijske pogovore o
kuhanju vključi tudi kakšen poslušalec. In če se to že zgodi,
izvemo ponavadi dober recept. Tako je bilo tudi pred časom,
ko nam je poslušalec Mirko svetoval tole zanimivo jed.
Potrebujemo: pol kilograma piščančjih jeter, pol kilograma
gob (lahko so šampinjoni), 20 dag svinjskega mesa, večjo
čebulo, sol, poper in česen.
Priprava: na narezani čebuli, ki jo malo posolimo, prepraži-
mo najprej na lističe (podobno kot običajno narežemo jetra)
narezano svinjsko meso. Pražimo ga petnajst minut, potem pa
mu dodamo cela piščančja jetra. Oboje pražimo še nadaljnjih
petnajst minut, nakar dodamo še očiščene in narezane gobice.
Zdaj jed pražimo še kakih 12 minut, posolimo in dodamo
poper in česen. Posebej skuhamo kislo zelje. Potem zelje
položimo na krožnik, s penovko poberemo iz kožice prepra-
žena jetra z mesom in gobami, z maščobo, ki je ostala v kožici,
pa zabelimo kislo zelje. Jedi lahko dodamo tudi kruhove
cmoke, krompir v kosih, poleti pa morda kislo zelje zamenja-
mo s svežo solato.	IVICA BURNIK
bio ^
koledar
J.T'"' -
kuhajmo po domače
Zelenjavo zajemajte z žlico
z mlado zelenjavo dobivajo
juhe nov izgled in okus, zato
se jim težko odrečemo. To pot
poglejmo nekaj dobrih in z
zelenjavo bogatih enolonč-
nih jedi, ki jih z majhnimi
dopolnili lahko uspešno po-
rabimo za kosilo. Za dopolni-
la teh kosil postrežemo še so-
lato, hitro pripravljeno sladi-
co, skutne jedi in podobno.
Večino teh enolončnih jedi
lahko skuhamo v loncu na zvi-
šan pritisk. Spremenimo le pri-
pravo, tako da vse sestavine
damo v lonec v začetku, izjema
so le rezanci ali riž. To dvoje
skuhamo posebej v majhni ko-
ličini vode in z vodo vred prili-
jemo že kuhani jedi. Na splo-
šno velja, da jedi, ki jih kuhamo
v loncu na zvišan pritisk, tudi
manj začinimo, ker dišavni hla-
pi ne morejo iz hermetično za-
prte posode in močneje učin-
kujejo. Lonca tudi ne smemo
preveč napolniti, da nam pene
ali celo posamezna živila ne
zamaše ventilov.
Korenčkova juha
Potrebujemo: 1/2 kg kore-
nja, 4 dag masti, 1/2 čebule,
pest riža, sol, zelen peteršilj, 1
1/21 vode.
Priprava: korenje odrgne-
mo s krtačko in ga nastrgamo,
enako čebulo. Nato oboje pre-
pražimo na masti, dodamo
pest riža, zalijemo s toplo vo-
do in kuhamo 20 minut. Pre-
den je juha kuhana, jo osolimo
in primešamo sesekljan zelen
peteršilj.
BrsKcni ohrovt v
juhi
Potrebujemo: 40 dag brstič-
nega ohrovta, 15 dag mesnate
slanine, malo glavico čebule,
žličko kumine, šopek peterši-
Ija, 2 stroka česna, 3/4 1 goveje
juhe, 4 žličke masla, 4 žhčke
gladke moke, 6 žličk kisle
smetane, sol, poper.
Priprava: nasekljano čebulo
spražimo s slanino, narezano
na kockice, dodamo kumino,
stisnjen česen in očiščen brstič-
ni ohrovt. Na hitro prepražimo
in zalijemo z juho. Kuhamo 15
do 20 minut. V smetano zame-
šamo moko in primešamo juhi
ter kuhamo še 10 minut. Poso-
limo, popopramo in dodamo
nasekljan peteršiljček.
Cvetaca v juhi
Potrebujemo: 1 cvetača, 1/
2 1 kokošje juhe, 2 žlici masla,
sok 1/2 limone, sol, poper, 1/8
1	kisle smetane, 25 dag preka-
jenega mesa.
Priprava: prekajeno meso
skuhamo, očiščeno cvetačo
kuhamo 15 minut v juhi, ki
smo ji dodali maslo. Cvetačo
poberemo iz juhe, ločimo ne-
kaj najlepših za okras, ostalo
zmiksamo in jo ponovno da-
mo v juho. Posolimo, popopra-
mo in dodamo limonin sok. Ko
prevre, juho odstavimo s šte-
dilnika in primešamo maslo in
kislo smetano. Juho razdelimo
v ogrete krožnike in dodamo
narezano meso in cvetačo, ki
smo jo prej pobrali z juhe.
Zelena juha
Potrebujemo: 1 goveje juhe,
2	korenčka, malo zelene, 1/4
glavice ohrovta, por, 5 dag ze-
lenega fižola, 1/4 kolerabice, 5
dag šampinjonov, sol, poper, 6
dag masla ali margarine.
Priprava: očiščeno zelenja-
vo operemo in narežemo na
rezance, fižol pa na kose. Spra-
žimo na maslu in zalijemo z
malo juhe. Še naprej dušimo,
vendar mora zelenjava ostati
čvrsta. Zalijemo s preostalo ju-
ho in zavremo, dodamo sol in
ostalo zelenjavo.
Špargljeva
kremna juha
Potrebujemo: 60 dag šparg-
ljev, 4 dag masla, 3/8 1 sladke
smetane, 2 dl juhe, 1/8 1 belega
vina, 1 dl jogurta, 3 male mla-
de čebulice, 2 mlada korenč-
ka, poper, sol.
Priprava: šparglje kuhamo
10 minut v slani vodi, odcedi-
mo, narežemo in na maslu
dušimo do mehkega. Posebej
skuhamo korenček, narezan
na dolge rezance, posebej,
vendar krajše, zeleni del mla-
de čebule. Z mešalnikom
zmiksamo šparglje, dodamo
jogurt, dolijemo vino in med
kuhanjem po potrebi doliva-
mo vodo. Posolimo, popopra-
mo in okrasimo s korenčkom
in čebulo.
Pisana enolončnica
Potrebujemo: 50 dag meša-
nega mesa (teletine, svinjine,
govedine), žličko soli, poper, 4
korenčke, gomolj zelene, glavi-
co ohrovta, 4 krompirje, 1 žlico
masla ali margarine, 2 čebuli,
lovorjevlist, 1/21 juhe (koncen-
trat ali ostanek nedeljske juhe).
Priprava: meso operemo in
narežemo na kocke. Posolimo
in popopramo. Korenček nare-
žemo na kolesca, zeleno olupi-
mo in narežemo na kocke,
ohrovtovo glavo očistimo slab-
ših zunanjih listov, jo pod teko-
čo vodo operemo in narežemo
na manjše kose, krompir nare-
žemo na rezine. Maščobo se-
grejemo v večjem loncu in na
njej opečemo olupljeno in se-
sekljano čebulo. Dodamo pri-
pravljeno meso in počasi praži-
mo 5 minut. Potem pripravlje-
no zelenjavo v plasteh zložimo
na meso, dodamo lovorov list
in prilijemo vrelo juho. Pokrito
kuhamo eno uro in pol. Ponu-
dimo s kruhom, obed pa do-
polnimo s sadjem.
Zelenjavna juha z
mesom
Potrebujemo: 1 kokošje ju-
he, 25 dag pečene ali kuhane
teletine (ostanke), 25 dag raz-
ne mlade zelenjave (zelena,
grah, fižol, bob, korenček, ko-
lerabica), 2 glavici česna, 1 do
2 paradižnika, sol, poper, ma-
lo peteršilja.
Priprava: teletino očistimo
od kosti in narežemo na koc-
ke. Vso zelenjavo očistimo in
na hitro skuhamo v juhi. Do-
damo meso, da se segreje,
olupljen česen s sesekljanim
peteršiljem, dosolimo in po-
popramo.
Telečji ragu z
zelenjavo
Potrebujemo: 80 dag teleti-
ne, 4 žličke olivnega olja, sol,
poper, žličko timijana, sok pol
limone, 25 dag korenja, 25 dag
zelene, 2 pora, sesekljan pe-
teršilj.
Priprava: oprano meso nare-
žemo na kockice, segrejemo ol-
je in meso spražimo, da spre-
meni barvo. Posolimo, popo-
pramo in začinimo s timijanom.
Prilijemo limonin sok in 1/4 1
tople vode. Dušimo pol ure.
Medtem olupimo korenje in ze-
leno, očistimo por in vse skupaj
narežemo na koščke oziroma
kolesca. Zelenjavo denemo k
mesu in dušimo še 15 do 20
minut. Preden ragu ponudimo,
ga potresemo s sesekljanim pe-
teršiljem, za dodatek pa lahko
dodamo še rezance.
Za zgoščevanje juh
Za zgoščevanje boljših juh
in omak so odlične maslene
kroglice. Vzamemo enako te-
žo masla in moke, pognete-
mo, da dobimo gladko zmes,
oblikujemo kroglice in ko je
juha ali omako že skoraj goto-
va, jih posamič dodajamo.
Med tem mora jed vreti. Tak-
šen način zgoščevanja je
izredno primeren, če se želi-
mo izogniti prežganju. Krogli-
ce, ki so nam ostale, lahko
shranimo v hladilniku.
Tudi legir je primeren za
izboljšavo juh ali pa tudi neka-
terih omak. Jed, tik preden jo
serviramo, legiramo: smetani
dodamo rumenjak, dobro
zmešamo in počasi prilivamo
jedi. Po legiranju jed ne sme
več vreti.
Piše: MAJDA KLANŠEK
Zelenjavna juha z mesom
44
ZA RAZVEDRILO
"pETICA
ZA RAZVEDRILO
45
46
FEUTON - ROMAN
Nekoč mogočna, sedem-
nadstropna piramida in tem-
pelj sta močno poškodovana,
obdaja pa ju štiri metre debe-
lo kamnito obzidje. Pred vho-
dom v tempelj so velika sonč-
na vrata, ki jih krasijo vrezane
figure, in tudi zidovi ter stop-
nišča se ponašajo z mnogimi
vklesanimi podobami. Tem-
pelj v svoji notranjosti skriva
mrežo hodnikov in soban. V
sobah so predstavljene različ-
ne, tudi pošastne kamnite
glave, vhod v veliko dvorano
v najglobjem delu pa je zašči-
ten z železno ograjo. V veliki
dvorani stoji skoraj pet me-
trov visok monolit - E1 Lan-
zon - ki prikazuje neko baje-
slovno bitje.
Osnova za gradnjo temp-
ljev in piramid v Chavinu sta
bila blato in neobdelan ka-
men. Zidanje je neokrašeno,
vendar lično in se močno .az-
likuje od umetelnih skulptur
ali vrezanih podob v kamen.
Strokovnjaki, ki raziskujejo
to področje, v glavnem še
vedno ugibajo o pomenu po-
sameznih vrezanih ali vklesa-
nih znamenj. Enotni so si le o
takoimenovanem chavin-
skem slogu, ki se je že tisoč
let pred našim štetjem širil po
Južni Ameriki. Za Chavin pra-
vijo, da je nastal približno
pred tri tisoč leti kot središče
močne civilizacije v Perujskih
Andih.
Med mnogimi poslikavami
posebej izstopa podoba lame
- živali, ki so ji že v daljni
preteklosti očitno pripisovali
poseben pomen. Domačini
namreč trdijo, da je lama naj-
starejša žival v Južni Ameriki.
Žal ne vedo, ali je bila nekoč
sveta žival ali je bila cenjena
zaradi svoje vzdržljivosti in
značajskih lastnosti ali le za-
radi okusnega mesa.
V Chavin prihajajo množice
turistov s celega sveta, saj gre
za enkratno srečanje s kultur-
nim spomenikom pradavne
človeške zgodovine, obenem
pa skoraj za čudež, da je tako
dobro ohranjen preživel
mnoge potrese v Cordilleri
Blanci v minulih tisočletjih.
Smučanje po
pesicu
Vremenske razmere se ni-
so izboljšale in moj načrt za
osvojitev Huascarana je padel
v vodo. Ker je polovica naše
odprave že odpotovala v Cuz-
co, sem pohitel za njimi. V
Huarazu so ostali le trije naj-
bolj vztrajni - Dušan, Viki in
Jernej - ki so še upali, da se
bodo lahko podali na Arteso-
ray in Piramide. Kasneje se
jim je res nasmehnila sreča in
osvojili so načrtovane vrho-
ve.
Pred potovanjem v Cuzco
so me prijatelji opozarjali na
vrsto nevarnosti, ki bodo tam
prežale name: ne hodi sam
po mestu, pojavljajo se ropar-
ji in tople, za vsak ogled me-
sta in okolice vzemi taksi itd.
Vendar svojega načrta nisem
spremenil.
Na popotovanju sem se
najprej ustavil v Limi in obi-
skal prijatelja Joseja. Seveda
se nisem mogel upreti pole-
tom s padalom in Jose me je
popeljal v predel, kjer so viso-
ke in strme puščavske vzpeti-
ne. Na puščavskem pesku se
lahko tudi smučaš, preizkusil
pa sem še start s smučmi in
polet z jadralnim padalom.
Super je bilo!
V Limi je perujska televizija
prav takrat snemala oddajo o
jadralnem padalstvu, ki je
med Peruanci zelo priljublje-
no. Na Josejevo prigovarjanje
sem odločil za sodelovanje.
Snemanje je v glavnem pote-
kalo na pacifiški obali. Osred-
nja osebnost je bil Jose, ki je
zelo priljubljen pri gledalcih
in prisoten v vsaki oddaji.
Spoznal sem nekaj športnih
novinarjev, ki so z zanima-
njem prisluhnili uspehom na-
še odprave.
Gradbeni mojstri
Že ob prihodu me je prev-
zel skrivnostni čar inkovske-
ga svetega mesta. Čeprav
sem o Cuzcu veliko slišal in
bral, je bilo neposredno sre-
čanje z njim enkratno doži-
vetje.
V mestnem vrvežu sem se
spomnil na opozorila prijate-
ljev in nahrbtnik sem hitro
oprtal predse. Res je bolje, če
imaš svojo prtljago ves čas
pred očmi. V gneči se lahko
marsikaj zgodi.
Iskanje prenočišča je kar
dolgo trajalo, ker so bili vsi
hoteli zasedeni. Zato sem se
nastanil pri zasebniku. In še
isti večer sem se odločil za
sprehod po mestu, pa čeprav
sam.
Najbolj me je pritegnila arhi-
tektura, kjer se prepletata dva
sloga: stari inkovski in baročni
španski slog. V osnovi prevla-
dujejo skrbno obdelani inkov-
ski kamni, ki tvorijo temelje
vseh kasnejših zgradb, cerkva
in palač. Pravi, tako značilen
način inkovske gradnje, je naj-
lepše izražen v okviru palače
Santa Domingo-Qoricancha,
kjer so inkovski templji. Ka-
men kot osnovni gradbeni ele-
ment je skrbno obdelan. Kam-
niti bloki so položeni drug na
drugega neverjetno natančno,
brez vezave z malto, ilovico ali
s kakšnim drugim materia-
lom. In v stike kamnitih sten
ne bi mogel vtakniti niti britvi-
ce. Poleg tega so zidovi izred-
no trdni in močni. O tem g^^
ri tudi zgodovinski vir iz ^
španskega osvajanja.
Ko je nasilni osvajalec Pj
cisco Pizarro zasedel ii^i^^j
sko glavno in sveto n^^,
Cuzco, je dal porušiti sko
vse templje in svetišča, i
njihovih temeljih in zido,
so Španci zgradili svoje pj
če, cerkve in katedralo, v
vem močnejšem potresu
se vse njihove stavbe pod,
le inkovski temelji in zid,
so ostali nepoškodova
Španci so sprevideli njiho
mojstrstvo in dolgo so isjj
potomce Inkov, ki bi zj
graditi po izročilu svojih pn
nikov. Vendar niso našli nil
gar, ki bi obvladal skrivno
no stavbarsko tehniko, ki
še danes nepoznana.
Center La Paza.
Pavlina mi jo bo morala vliti v usta malo prej, ko me bo
menila Matilda odpeljati.«
»Pa menda ne dva litra?« sem ga vprašal. Vsi smo se glasno
zasmejali.
»Kaj sem rekel, da dva litra?« je vprašal in nas neumno
gledal.
»Ne, niste. Ampak zakaj želite pred smrtjo piti slivovko?«
»Ženske nimajo rade vonja po žganju, Matilda pa je tudi
ženska in upam, da me na poti k sv. Petru prav zaradi popite
slivovke ne bo preveč stiskala k sebi, kajti njenih trdih in mrzlih
reber me je groza, ko pa sem vajen le Pavlininih mehkih in
toplih.«
Hvaležen sem mu bil za dobro šalo, saj si jo je izmislil zato,
da je bilo slovo vedrejše. Teta je šalo o rebrih nepričakovano
preslišala. Nazdravili smo si in si segli v roke. Prizor s solzami
in brki se je ponovil. V veži mi je teta skrivaj potisnila v žep dve
suhi klobasi.
Mati je bila huda, češ kod sva hodila tako dolgo in ji
povzročala skrbi. Ivanka je molčala, jaz pa sem zdajal na mizo
prineseno vino, govedino in tudi tetini klobasici ter ostanke
raznih živilskih nakaznic rekoč:
»Mamca, ne bodite hudi, pa rajši narežite klobase, malo
kruha in natočite vina.«
Ivanka ji je povedala, da odhajam.
Mati je tiho odvrnila:
»Da bi temu le nič hujšega ne sledilo,« in naglo odšla v
kuhinjo.
Vino, ki sem ga pil predolgo po bornem zajtrku in stričeva
slivovka sta me malce opijanila, zaradi česar mi je prigrizek
zelo teknil. Med jedjo bi ji rad govoril o čemerkoli, kar bi jo
razvedrilo, a mi besede niso hotele iz ust. Okni sta bili odprti in
čisto blizu, nekje za hišo, je že nekaj časa pela kukavica. Če bi
veljalo ljudsko izročilo, ki pravi, da se celo leto počutiš tako kot
takrat, ko jo slišiš prvič peti, celo leto ne bom lačen, toda ostal
bom vse leto žalosten.
Vstal sem od mize in Ivanko za roko povedel iz hiše. Povzpela
sva se na travnik nad hišo. legla vznak in držeč se za roki zrla
na mali, a tako ljubek svet. Besede so postajale odveč, govorili
sta le srci, poslušali najini duši. Izza hriba se je s svojim
drobcenim glasom oglasil sedraški zvonček in oznanjal poldne.
Po starem orehu je švigala veverička in na zadnji spodnji veji
obstala kot okamenela. Drobni očesci sta ji radovedno mežika-
li. Gotovo na tem kraju še nikoli ni videla ležati človeka.
Ivanka mi je stisnila roko in rekla:
»Glej, bogec naju gleda!«
»Ja, del njega je kot sva midva.«
»Kaj meniš, je res tako vesela kot je videti, ali ima tudi
skrbi?«
»Morda ne pozna skrbi, pozna pa strah.«
Tega sem spoznal tedaj tudi jaz; prvič v življenju pravi,
odkriti strah. Čeprav sem trdno verjel v njeno ljubezen, verjel v
njeno zvestobo, verjel celo, da niti v sanjah nikoli ni pomislila
na drugega fanta, bo morda v bodoče drugače, kajti vrnil se
bom šele po letu dni. Slovo je bilo zame še toliko težje, ker je
postajala že v šolskih letih, počasi a trdno del mene, postajala je
moj jaz. Z nikomer se nisem tako razumel in nihče me ni tako
razumel kot ona. Bila mi je sestra, mati, nadomeščala mi je
prijatelje, bila je moje nenadomestljivo dekle in vsakič, ko sva
lebdela na pragu največje in najslajše sle, tudi sotrpinka, ki je
znala krotiti sebe in čudovito pomiriti mene. Bi bilo slovo manj
težko, če bi se je dotaknil? Zgrabila me je divja želja, da bi jo
osvojil kar tam in takoj, toda niti zaznal nisem tistega opojne-
ga vonja njene kože.
Nagnil sem se k njej. Njeno telo je mirovalo, duša je bila
žalostna. Ivanka, me boš čakala?
»Ivanka, me boš čakala?« sem misel glasno ponovil.
»Mirko moj, ne muči se z dvomi. Dovolj hudo je, da se morava
ločiti in bova morala leto dni živeti daleč narazen, zato se ne
mučiva še z dvomi. Rada se imava, zato se morava z radostjo
spominjati drug drugega in si zaupati, kar nama bo ločitev
omililo in skrajšalo; snidenje bo neskaljeno, kot bi sam rekel.
Zadnjič si izrekel tisto lepo misel o dveh telesih in eni duši. Ko
sem o tem razmišljala, sem začutila, ko da imam celo dušo le
takrat, ko sem ob tebi. Bodi torej miren, saj sem lahko le tvoja,
kajti mojo polovico duše imaš ti, tvojo imam jaz.« Nasmehnila
se je, se nagnila nad mene in mi dala pomirjajoč poljub.
Kot ne vem že kolikokrat, me je spet popolnoma pomiril
takrat dušo in srce. Prevzel meje občutek blage topline, miru
nekaj, kar je bilo še veliko močnejše in lepše in za kar i
najdem besed, morda jih niti ni. Usta sem približal njemu
ušesu in ji tiho rekel:
»Nekoč si rekla, da bi rada znala vedeževati, toda tegai
znaš, znaš pa na nedoumljivo lep način tolažiti, pomirjati. D
mi na pot malo tiste pomirjujoče moči, ki jo imaš v sebi v tal
polni meri.«
»Vedi, da bom vsak večer, preden bom legla k počitku, i
molitvi mislila nate. Takrat, če me boš pogrešal, bodi tudi t'
mislih pri meni in najini duši bosta celi. To naj bo tvoja moHn
in vse boš lažje prenašal.«
Lepše popotnice mi ni mogla dati.
Mati naju je klicala, odšla sva v hišo. Mizo je pokrila, koB
je mogla praznično. Celo kozarček velikih regratovih cvetov
stal sredi mize. Pojužinali smo tiho, le kakšna nepomemb^
beseda je padla, ura pa je tiktakala. Z vsakim tiktak sem i
bližje slovesu. Odšel sem pred hišo, Ivanka je ostala pri mate'
da bi ji pomagala pri pomivanju posode, a je kmalu prišla^
menoj z besedami:
»Mati je rekla, naj bom pri tebi, dokler sem še lahko.«
»Razumno in dobro mater imaš, hvaležen sem ji za to.«
Sedla je k meni na razmajano klop; skupaj sva gledala
čisto majhna kozlička, ki sta visoko poskakovala, kot da iiti'^
vzmeti na nožicah. Kljub prav nič smeha vrednemu počutj
sva se smejala njunima vragolijama, še zlasti jaz. nenadom<^.
prilomastil Uramškou Runo. Ivanka se je psa ustrašila in koiO
mladičema hitro spravila v hlev . Kmalu za njim je zasop
prišla teta Pavlina in kar mimo naju v hišo. Slišati je bilo nel^
razburjenih besed in že sta obe prišli iz hiše. Na Ivanki^
vprašanje, kaj se je zgodilo, je teta rekla, da Lojzka rojeva, fl '
more roditi. Lojzka je bila Matičerjeva snaha in njegovo i''
nasprotje; bila je suha kot trlica in zgovorna, da je samo
komaj dohajala. Mati nama je komaj še utegnila naročiti, ^
hišo zakleneva, če meniva za dlje časa oditi in že je ni bilo
Ivanka je spet privedla kozo s kozličema iz hleva. Po pot''
Uramškove strani je prišel mlad par Nisem ju spoznal, tudi
ko sta prišla do naju.
»Hlačarjev Franc je. Tisti, zaradi katerega si se ugrizni[
jezik, ona pa je Ričkova Lojzka. Že nekaj časa hodita skaf^!'
mi je na hitro pojasnila Ivanka.
Bil je suh, oči mu niso sijale kot nekoč, temveč malorna^
zrle v svet; oblečen je bil po kmečko. Da me je spoznal,
pomagalo moje narečje, kot je rekel. Lojzka pa se je nek^'
postarala in kit ni imela več. Namenjena sta bila i; Ponikvo, J
sta kar pri naju obstala, kar mi ni bilo prav nič všeč. PoS^^
med nama je bil mlačen in prisiljen; oni dve sta se živah^
pogovarjali.
[pETICA
INFORMACIJE
47
48
RUMENA STRAN
tracnice
Lepi
in najlepši
Zdenko Podlesnik, direk-
tor Celjske borzne hiše Niku
Kaču, direktorju Banke Celje:
»Če mi ne bo uspelo postati
najbolj eleganten celjski žu-
pan, bom pa zanesljivo naj-
lepši borznik.« Pri tem očitno
računa na nasvete Draška Ve-
selinoviča, direktorja ljub-
ljanske borze (na levi), ki je
eden od letošnjih kandidatov
za najelegantnejšo osebnost.
Skupaj s Kačem se smehljata
in si mislita svoje...
Primož v golu
Primož Peterka: »Ko bom velik, bom rokometni vratar Celja
Pivovarne Laško!«
nasmeh,
prosim!
Dve »šolski« nam je posla-
la Marinka Bukovič, Paneče
38b, Rimske Toplice in si
prislužila nagrado - izlet ša-
Ijivcev.
v šoli I.
Učitelj vpraša Mihca: »Po-
vej mi, kje je človeku najlep-
še?«
»V postelji z lepo žensko,
gospod učitelj.«
»Mule nesramni, o tem bom
obvestil očeta!«
Naslednji dan učitelj vpra-
ša: »No, kaj je rekel oče?«
»Enako misli kot jaz. Rekel
pa je, naj se vas pazim, če vi
tako ne mislite.«
v šoli 11.
Učiteljica pri ari matemati-
ke zastavi nalogo: »Potniško
letalo leti s hitrostjo 300 km/h.
Kopalna kad pri predsedniku
republike se izprazni v 245
sek. Kdo ve, koliko let imam
jaz?«
V zadnji klopi se oglasi Mi-
hec:
»Stari ste 52 let.«
»Odlično, odgovor je pravi-
len. Zdaj pa še povej, kako si
prišel do rezultata.«
»Nič lažjega. Moj brat je
star 26 let, pa pravi oče, da je
na pol nor...«
amadeus poroča
Neizpolnjene sanje
Pa saj to ne more biti res,
da so za predvolilno sranje
obdolžili vzorni SLS,
ki je obljubljal izpolnjene sanje!
Dva na en mah
Zvone Živčec iz Griž je 7. aprila v dobrih dveh urah iz gl"
Slivniškega jezera potegnil na suho dva kapitalna soma.
Večjega, 26,5 kilogramov težkega in 170 cm dolgega, je u!
nekaj po šesti uri zjutraj, manjšega 15-kilogramskega in
centimetrov velikega pa dve uri in pol kasneje. Zanimivo je, i
manjši som prijel za ponujeno vabo kljub temu, da je ini^
želodcu kilskega krapa. Oba soma je Zvone Živčec potegnil
suho sam, na laks debeline 40 milimetrov.
Foto: KLEMEN REMEZEN
vitezi belega mesta