PoStnina plačana v gotovini.
86.	V Ljubljani, dne 12. septembra 1925.	Letnik VIL
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti.
Vsebina,:
Zahvala Njiju Veličanstev kralja in kraljice.
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slove-naca>.
287.	Zakon o izpreniembi v zakonu o Izplačevanju vojne škode z dne 29. novembra 1922.
288.	Pravilnik o ureditvi sodišč delavskega zavarovanja in o sodnem postopanju pri teh sodiščih.
289.	Ukaz glede srednje kmetijske šole in vinarsko-sadjarske šole v Mariboru.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi drugih uradov in oblastev, med njimi 290.Dopolnitev člena 22. pravilnika o izpitih kandidatov za višje navtične čine v rečnem trgovskem brodarstvu.
Razne objave.
Zahvala Njiju Veličanstev kralja in kraljice.
Njiju Veličanstvi kralj in kraljica sta prejela ob rojstnem dnevu Njegovega kraljevskega Visočan-stva prestolonaslednika od vseh strani, iz države iu iz inozemstva, čestitke, v katerih se izražajo tople želje za srečo in slavo Njiju Veličanstev, Njegovega kraljevskega Visočanstva prestolonaslednika in kraljevskega doma.
Namestnik predsednika ministrskega sveta, minister pravde, izreka po NajviSjcm naročilu po tej poti zahvalo vsem onim, ki so ob rojstnem dnevu Njegovega kraljevskega Visočanstva čestitali Njiju Veličanstvoma.
Iz kabineta predsedništva ministrskega sveta v Beogradu,
dne 8. septembra 1925.; P. M.br. J914.
iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 204 z dne 8. septembra 1925.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 21. avgusta 1925.: Postavljeni so: na pravni fakulteti v Subotici za rednega profesorja politične ekonomije s pravicami uradnika 3. skupine I. kategorije dr. Mirko Kosič, izredni profesor na univerzi v Ljubljani, uradnik v 4. skupini I. kategorije; na univerzi v Ljubljani za rednega profesorja bogoslovja s pravicami uradnika 2. skupine I. kategorije dr. Fran G rive c, redni profesor iste fakultete, uradnik v 3. skupini I. kategorije; za rednega profesorja zgodovine razvoja sedanjega javnega prava in zasebnega prava s pravicami uradnika 2. skupine I. kategorije doktor danko Polec, dosedanji višji nadzornik pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, uradnik v 4. skupini I. kategorije.
Številka 205 z dne 9. septembra 1925.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 15. julija 1925.: Trg Radeče (krški srez) je proglašen za mesto.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 21. avgusta 1925.: Na pravni fakulteti univerzo v Ljubljani je postavljen za rednega profesorja javnega prava in pravne filozofije s pravicami uradnika 3. skupine
I.	kategorije dr. Gjorgje Tasič, dosedanji izredni profesor iste fakultete.
Zakoni in kraljevske uredbe,
287.
Mi
Aleksander* I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je sklenila narodna skupščina kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, sklicana z ukazom z dne 10. novembra 1924. na izredno zasedanje na dan 7. marca 1925., v XXXIX. redni seji, ki jo je imela dne 21. julija 1925. v Beogradu, in da smo Mi potrdili in potrjujemo
Zakon
To zavarovanje fonda za vojno škodo se nanaša tudi na one vsote, ki jih dolguje ta fond poedinim sekvestriranim imovinam za odvzete živali in drugo imovino.
Osebam, ki so dobile ta posojila, se izdado obveznice z vsemi kuponi s kuponom št. 1 vred; vendar pa morajo plačati od dne 12. decembra 1923. do dne, ko izplačajo dolg, od dolžne vsote 12%ne obresti.
Člen 2.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
Našima ministroma pravde in za finance priporočamo, naj razglasita ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastveni zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur p», naj se mu pokoravajo.
Na Bled u, dne 6. avgusta 1925.; št. 48.830.
o izpremembi v zakonu o izplačevanju vojne škode z dne 29. novembra 1922.,*
ki se glasi:
Člen 1.
V členu 12. zakona o izplačevanju vojne škode z dne 29. novembra 1922.** se prvi odstavek izpre-minja ter se glasi:
Osebe, ki so dobile prej posojila v denarju iz sredstev, dobljenih s sekvestriranih imovin ali drugače zaradi obnove svojih poškodovanih imovin ali obratov največ do pet tisoč dinarjev ali do dvajset tisoč kron, morajo izplačati ta dolg na ta način, da se jim dolg odpiše po razsodbah za povračilo vojne škode, kolikor jim je škoda do te vsoto prisojena. To odpisovanje se izvrši ob zameni razsodil za obveznice 2%odstotne državne rente za vojno škodo. Če bi bil njih dolg večji, nego jim je vojna škoda prisojena, morajo izplačati ostanek v gotovini v petnajstih dneh, ko stopi ta zakon v veljavo. One osebe, ki so dobile večje posojilo nego pet tisoč dinarjev ali dvajset tisoč kron, plačajo dvajset odstotkov skupne vsote dolga v gotovini v petnajstih dneh od dne, ko stopi ta zakon v veljavo; ostanek pa morajo vrniti najkesneje do dne 1. januarja 1926. prav tako v gotovini. Dolg v kronah se mora vrniti po kurzu 4:1.
Če se dolgovi v določenem roku ne vrnejo, se mora zahtevati njih izplačilo po sodni poti.
Za one osebe, ki so svoje razsodbe za povračilo škode že likvidirale in dolg izplačale, ne velja ta zakon.
Za vse vsote, ki so odpišejo po razsodilih vojne škode, se zavaruje fond sekvestrirane imovine, iz katerega so se dajala posojila, prvenstveno in ne glede na člen 21. zakona o izplačevanju vojne škode iz vsot, ki so so dobile ali ki se še dobe z likvidacijo sekvestrirane neprijateljske imovine in ki niso že vložene v fond za vojno škodo.
Aleksander s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde:
M. S. Gjuričič s. r.
Namestnik predsednika ministrskega sveta, minister pravde:
M. S. Gjuričič s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
Uredbe osrednje vlade.
288.
Na podstavi § 177. zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922. («Službene Novino» št. 117 z dne 30. maja 1922.*) predpisujeva
Pravilnik
o ureditvi sodišč delavskega zavarovanja in o sodnem postopanju pri teh sodiščih.4*
§ 1-
/Sodišča delavskega zavarovanja se ustanavljajo na podstavi § 160. zakona o zavarovanju delavcev na sedežu vsakega okrožnega urada za zavarovanje delavcev z naslovom: «Sodišče delavskega zavarovanja v . . . .»
§ 2.
Člani ravnateljstva in nadzorstvenega odbora osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organov, prav tako pa tudi osebe, ki so v službi osrednjega urada za zavarovanje de-
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 17. avgusta 1925., št. 186. (XLI. - 1925.)
** Uradni list z dne 25. februarja 1925., št. 56/25. j
* Uradni list z dne 13. junija 1922., št.-! 69/62. ** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i
Slovenaca» z — 1925.)
dne
22. avgusta 1925., št. 190. (XLILI.
lavcev in njegovih krajevnih organov, se ne smejo voliti za člane sodišča delavskega zavarovanja (porotnike).
§ 3.
Porotniki sodišč delavskega zavarovanja in njih namestniki se volijo na način, predpisan s Statutom osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Njih volitev se mora izvršiti obenem z volitvijo članov ravnateljstva in nadzorstvenega odbora krajevnih organov osrednjega urada. Mandat porotnikov po-edinega krajevnega organa traja tri leta, toda če se ne opravi volitev ob roku, se podaljša njih mandat, dokler se ne opravijo volitve.
§ 4.
Kdor se izvoli za porotnika ali namestnika, sme takoj odkloniti izvolitev ali pa po prevzemu dolžnosti podati ostavko na svoje zvanje iz nastopnih I razlogov:
1.	) če je starejši od 60 let;
2.	) če ne more vršiti dolžnosti zaradi večje telesne hibe ali težje bolezni;
3.	) če je v predhodnih dveh periodah že opravljal porotniški posel.
O odklonitvi izvolitve, učinjeni na glavni skupščini, odloči glavna skupščina, o ostavki na porot-niško zvanje pa odloči predsednik sodišča delavskega zavarovanja.
§ 5.
Seznamek izvoljenih porotnikov in njih namestnikov po skupinah in kategorijah predloži krajevni organ osrednjega urada v osmih dneh po volitvi predsedniku sodišča delavskega zavarovanja, ki sestavi na osnovi prejetih seznamkov vseh krajevnih organov, ki volijo porotnike za to sodišče, seznamek vseh porotnikov ter določi red, po katerem naj se pozivljejo na razpravo. Okrožni urad (ali blagajna) za zavarovanje delavcev mora obvestiti, in Sicer posebe, vse izvoljene porotnike in njih namestnike o izvršeni izvolitvi.
Seznamek izvoljenih porotnikov in namestnikov pristojnega sodišča delavskega zavarovanja mora nabiti vsak krajevni organ osrednjega urada na vidnem kraju v uradnih prostorih urada ali blagajne.
§ 6.
Ce se število porotnikov po izvršeni popolnitvi izmed namestnikov zniža pod polovico števila, ki ga -je izvoliti za krajevni organ, izvrši krajevni organ na svoji prvi glavni skupščini zaradi popolnitve naknadno volitev. Mandat naknadno izvoljenih porotnikov traja samo toliko časa, kolikor časa traja mandat redno izvoljenih porotnikov.
§ 7.
Stvarna pristojnost sodišč delavskega zavarovanja se razprostira na spore, omenjene v § 160. zakona o zavarovanju delavcev.
§ 8.
Krajevna pristojnost sodišča delavskega zavarovanja se odreja po sedežu krajevnega organa, čigar član je takrat, ko ga je zadel primer, ki je predmet zavarovanja, bodisi oni, ki predlaga tožbo, bodisi oni, za katerega se s tožbo zahteva pravica. Pod poedino sodišče delavskega zavarovanja spadajo poleg okrožnega urada, na čigar sedežu je sodišče ustanovljeno, in ostalih blagajn tudi začasni krajevni organi, ki imajo svoj sedež v okolišu tega okrožnega urada.
Prepire zaradi pristojnosti med sodišči delavskega zavarovanja rešuje vrhovno sodišče delavskega zavarovanja.
§ Sopredsednik sodišča delavskega zavarovanja odreja dan razprave (narok) ter porazdeljuje posle.
§ 10.
Pritožbe zoper odločbe oblastev, izdane po zakonu o zavarovanju delavcev, se vlagajo pri sodišču delavskega zavarovanja v 15 dneh, razen pritožb zoper odločbo ravnateljstva osrednjega urada ali njegovega rentnega odbora na podstavi §§ 107. in 110. zakona o zavarovanju delavcev, za katere velja rok treh mesecev.
Ce poteče rok za izročitev pritožbe na nedeljo ali praznik, se smatra za dan roka naslednji dan.
§ H-
Pritožba mora obsezati:
1.) označbo odločbe, zoper katero se pritožba vlaga, in prav tako označbo krajevnega organa, ki
je odločbo izdal; če pa se vlaga pritožba zato, ker se zavlačuje izdaja odločbe (§ 107., poslednji odstavek zakona o zavarovanju delavcev), tudi točni naslov urada (krajevnega organa), čigar odločba -.e zahteva;
2.	) pritožiteljevo zahtevo in razloge, iz katerih prosilec vlaga pritožbo;
3.	) pritožiteljevo ime, njega zvanje in stanovali-šče, prav tako pa tudi zavarovane osebe, za katero se zahtpva pravica.
Če se sklicuje pritožitelj v pritožbi na dokumente, ki jih ni izdal osrednji urad ali njegov krajevni organ, se morajo taki dokumenti priložiti v originalu ali v overovljenem prepisu.
§ 12.
Predsednik sodišča delavskega zavarovanja sme zahtevati od pritožitelja dopolnitev pritožbo, če je to po njegovem mnenju potrebno.
§ 13.
Če se izroči pritožba krajevnemu organu, zoper čigar odločbo se vlaga pritožba, jo mora krajevni organ ne glede na to, ali se je vložila pritožba o pravem času ali ne, najkesneje v osmih dneh od dne, ko jo prejme, izročiti pristojnemu sodišču delavskega zavarovanja z vsemi spisi, ki se nanašajo na dotični predmet.
Ce pa se izroči pritožba neposredno pristojnemu sodišču delavskega zavarovanja, mu mora predsednik okrožnega urada najkesneje v osmih dneh poslati spise, ki se nanašajo na dotični predmet.
S spisi vred predloži okrožni urad sodišču delavskega zavarovanja svoje ugovore zoper vloženo pritožbo. Prepis ugovom se priobči pritožitelju.
§ H.
Če se izroči pritožba krajevnemu organu osrednjega urada za zavarovanje delavcev, zoper čigar odločbo se vlaga pritožba, mora ta organ zato, da je sodišču mogoče odločiti, ali se je pritožba vložila o pravem času, na vsaki prispeli pritožbi točno in čitno označiti dan, ko prejme pritožbo. Če pa je prispela pritožba po pošti, se priloži spisu zavitek (kuverta), v katerem je bila pritožba.
§ ih-
Čim prispe k sodišču delavskega zavarovanja pritožba s potrebnimi spisi, odredi predsednik sodišča, da se zberejo dokazi in da se izvrši preiskava, če je to potrebno. Razen tega mora izdati predsednik vse odredbe, ki so mu zde potrebne za točno ugotovitev stvari. Tudi v ta namen morajo vsa javna (državna in samoupravna) oblastva po § 188. zakona o zavarovanju delavcev ustrezati vsemu, kar zahteva ali odredi predsednik sodišča delavskega zavarovanja.
§ 16.
Predsednik sodišča delavskega zavarovanja mora pred odrejeno preiskavo in ostalimi predhodnimi posli ali za njimi, vsekakor pa pred odrejenim narokom, pozvati prizadete stranke na sodišče ter poizkusiti brez navzočnosti porotnikov, da se stranke poravnajo.
§ 17-
Pravdne stranke se lahko poravnajo v vsakem času pravde. Če se pravdne stranke pred sodiščem poravnajo, vzame sodišče poravnavo na zapisnik.
Tak zapisnik ima moč izvršne razsodbe.
§ 18.
Pravdati se smejo, tudi če nimajo nikakršnih dokumentov in nikakršnih pooblastil, vse one osebe, ki imajo po zakonu o zavarovanju delavcev pravico do izvostnih terjatev od osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organov.
Če je ena pravdna stranka maloletna oseba, ne sme sodišče zavrniti tožbe, vložene v maloletnikovo korist, zato, ker jo je vložila oseba, ki ni malolct-nikov zastopnik, nego mora zahtevati od skrbstvenega sodnika poročilo, kdo je maloletnikov zastopnik, ter postopati nadalje po zakonu.
§ 19.
Ko odreja predsednik razpravo, mora paziti na čas, ki mine, dokler se ne izroči strankam, pričam in izvedencem poziv, in v katerem morejo priti na sodišče.
Razprava se vrši v pravdah, ki čakajo na razpravo, v onem redu, kakor so došle sodišču. Izjemoma se sme paziti ob odrejanju razprave na važnost predmeta, važnost dokazov in na čas, ki bi zadoščal za pribavo nasprotnih dokazov.
§ 20.
Za razpravo pri sodišču delavskega zavarovanja veljajo principi javnosti in ustnosti.
Vsaka pravdna stranka sme vse pravdne spise pregledati in prepisati; vsakomur, ki bi bil prizadet, mora sodišče dovoliti, da tudi, dokler traja spor, vse spise pregleda in prepiše.
§ 21.
Predsednik sodišča delavskega zavarovanja vodi razpravo in skrbi, da se spor točno in popolnoma preišče. Razen tega mora podati na vsaki razpravi sodišču delavskega zavarovanja ustno poročilo o uspehih predhodnega postopanja.
Če katera pravdna stranka ni vešča srbsko-hrvatskemu ali slovenskemu jeziku ali če je nema ali gluhonema, se zasliši po zapriseženem tolmaču.
§ 22.
Zaradi razsodila morajo člani sodišča delavskega zavarovanja po najboljši vednosti in vesti in na podstavi zakona izjaviti, uvaževaje samo ono, kar so na razpravi slišali in videli, svoje mnenje, kako naj se spor reši.
Predsednik sodišča delavskega zavarovanja mora sestaviti o izidu glasovanja po posvetovanju, izvršenem v tajnpseji sodišča, kratek zapisnik.
§ 23.
Predsednik sodišča delavskega zavarovanja vzdržuje v sodišču red ter ima pri razpravah pravico, odstraniti iz sejne dvorane vsakogar, ki bi motil red in se ne bi umiril na njegov poziv. V sodnih prostorih mu prav tako pripada oblast za vzdrževanje reda; zato sme odrediti, da se odstrani iz prostorov sodišča vsakdo, ki bi napravljal nered.
§ 24.
Predsednik sodišča delavskega zavarovanja nadzira celokupno poslovanje ter pazi, da se posli točno in pravočasno izvršujejo in spisi odpravljajo, kadar je treba.
Predsednik vodi tudi korespondenco z drugimi oblastvi. Predsednik sodišča nadzira nadalje poslovanje sodnega osebja.
§ 25.
Osebje sodišča, ki se prideljuje sodišču po petem odstavku § 161. zakona o zavarovanju delavcev, mora točno in vestno opravljati posle, ki mu jih daje predsednik sodišča v delo.
Predsednik sodišča ima pravico, nerednemu uslužbencu izreči opomin ali ukor, ki se priobči upravniku (ravnatelju) dotičnoga okrožnega urada. Za večjo nerodnost pa sme zahtevati predsednik sodišča uslužbenčevo zameno in disciplinsko postopanje zoper zamenjanega uslužbenca.
§ 26.
Vsakdo se mora odzvati pozivu sodišča delavskega zavarovanja ter pričati o sporu ali pa, če ne more priti pred sodišče, izdati ob stroških pravdne stranke pismeno oblastveno potrjeno izpričevalo.
Sodišče delavskega zavarovanja zasliši priče, ki so prišle na razpravo ali ki jih privedejo pravdne stranke, po predpisih civilnega sodnega postopanja.
§ 27.
Če se morejo zaslišati priče ali zbrati dokazi samo zunaj sedeža sodišča, a sodišče ne smatra za potrebno, da izvrši to sämo, zaprosi po § 188. zakona o zavarovanju delavcev redna sodna, policijska (politična) ali občinska oblastva, eventualno pa tudi drugo pristojno sodišče delavskega zavarovanja, naj izvrši vročeni nalog.
Vsa sodišča morajo, kolikor je mogoče, podpirati sodišča delavskega zavarovanja ter jim neodložno pomagati v vsem, kar služi hitri in zanesljivi rešitvi pravde.
§ 28.
Predsednik sodišča delavskega zavarovanja odreja honorar izvedencem in odškodnino za zamudo časa pričam po predpisih, ki veljajo za redna civilna sodišča; v ta namen jim sme dajati predjeme iz sredstev, ki mu jih daje na razpolago okrožni urad.
§ 29.
Če spozna sodišče delavskega zavarovanja, da so nastali stroški sodnega postopanja po zlonamernem (objestnem) postopanju osebe, ki zahteva odškodnino, odredi v svoji razsodbi točen znesek teh stroškov ter jo obsodi na njih plačilo.
§ 30.
V zaglavju razsodbe morajo biti navedena imena vseh članov sodišča, ki je izreklo razsodbo.
Razsodbo podpiše predsednik sodišča.
§ 31.
Če katera pravdna stranka, ki se ji je vročil poziv na razpravo po § 165. zakona o zavarovanju delavcev v predpisanem roku, ne pride na odrejeno razpravo, zasliši sodišče delavskega zavarovanja ono stranko, ki je prišla,- in došle [»riče ter izreče razsodbo.
Če pa ni recepisa (potrdila o vročitvi poziva) one stranke, ki ni prišla, mora sodišče takoj zahtevati od vročitelja recepis; če se uveri, da se je izvršila vročitev o pravem času, izreče razsodbo.
§ 32.
če pravdna stranka iz važnih vzrokov, kakršni so nenadne bolezni ali druge neodložne zapreke vobče, brez svoje krivde ne more priti na razpravo, mora to najkesneje do dne razprave sodišču javiti in predložiti dokaze za to.
Če more sodišče iz predloženih dokazov sklepati, da verjetno obstoje vzroki ali zapreke, za katere pravdna stranka ni kriva, odredi drugo razpravo.
Zoper to odločbo ni pritožbe.
Če sodišče dokazov ne uvaži, izreče razsodbo, ko je predhodno zaslišalo stranko, ki je prišla na razpravo.
Pravdna stranka, ki je izostala od razprave brez svoje krivde, ki pa je bila zbog nepremagljivih zaprek zadržana, to do začetka razprave javiti sodišču, ima pravico, v osmih dneh od prestanka zapreke predložiti sodišču dokaze, da je bila zadržana. Če sodišče zapreko uvaži, odredi novo razpravo, če pa se je razsodba že izrekla, proglasi ! razsodbo za neveljavno ter odredi drugo razpravo. '
Zoper to odločite ni pritožbe.
§ 33.
Sodišče delavskega zavarovanja vsekakor odredi novo razpravo:
1.	) če predloži ena stranka na razpravi nove dokaze, druga stranka pa odkloni, da bi na to takoj odgovorila, ter sodišče spozna, da ima razloge za to;
2.	) če se kateri stranki poziv ni izročil ali če se ji ni izročil o pravem času.
§ 34.
Pravdne stranke so dolžne, prisostvovati zasliševanju prič nasprotne stranke, ter smejo pri tej priliki izjavljati, če imajo kaj zoper izvedence in njih navedbe. Če pravdna stranka ni prisotna, izgubi pravico, izbrati ali zahtevati izločitev prič in izvedencev kakor tudi ugovarjati formalni vrednosti listin.
§ 35.
IVedsednik sodišča delavskega zavarovanja odreja, kako naj se sprejemajo spisi, izdelujejo in odpravljajo pozivi, priobčila in drugi pismeni akti, ki jih izdaja sodišče, in kako naj se čuva arhiv.
Predsednik sodišča delavskega zavarovanja mora odrediti izmed administrativnega osebja, ki je pri-deljeno sodišču na podstavi zakona § 162. o zavarovanju delavcev, onega uradnika, da vodi zapisnik na razpravi in zapisnik o sprejemanju pritožb, ki mora obsezati vso razprave in roke, ter naposled opravlja vse ostale administrativne posle. Predsednik sodišča sme odrediti tega uradnika samo izmed uradnikov s fakultetno ali popolno srednješolsko izobrazbo.
Obrazec zapisnika za sprejemanje pritožb odreja minister pravde.
Zapisnik (beležnica) o razpravi se vodi po odredbah civilnega sodnega postopanja.
§ 36.
Poslovno voditev sodišč delavskega zavarovanja nadzira minister pravde na način, ki velja za nadziranje sodišč prvo stopnje. § *
§ 37.
Stroški sodišč delavskega zavarovanja, med katere spada tudi honorar, ki ga odreja minister pravde sporazumno z ministrom za socialno politiko sodnikom za delo pri sodišču delavskega zavarovanja, zadevajo osrednji urad za zavarovanje delavcev.
§ 38.
Denarne kazni, ki jih izreka predsednik sodišča delavskega zavarovanja, se izrekajo v korist osred-
njega urada za zavarovanje delavcev, ki jih uporablja za izredne podpore rentnikom.
§ 39.
Postopanje pri sodiščih delavskega zavarovanja je po § 189. zakona o zavarovanju delavcev oproščeno vseh vrst taks.
§ 40.
Ta pravilnik stopi v veljavo čez osem dni po razglasitvi v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
V
Beogradu, dne 11.* avgusta 1925.;
št. 10.770.
Minister pravde:
M. S. Gjuričic s. r. Minister za socialno politiko: Mil. Simonovič s. r.
289.
Ukaz glede srednje kmetijske šole in vinarsko-sadjarske šole v Mariboru.**
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 27. julija 1925., št. 28.895/1 se je odredilo na predlog gospoda ministra za poljedelstvo in vode:
Sedanja srednja kmetijska šola v Mariboru, ustanovljena z ukazom z dno 24. avgusta 1921., št. 20.965, se izpreminja v srednjo kmetijsko šolo za vinogradništvo v Mariboru, državna vinarsko-sadjarska šola v Mariboru pa v enoleten tečaj za poučevanje kmetiških mladeničev v vinogradništvu in sadjarstvu.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
P. br. 10.880.
Razpis službe za učiteljico-praktikantinjo na državni gluhonemnici v Ljubljani.
Na državni gluhonemnici v Ljubljani so razpisuje služba učiteljice-praktikantinje, ki naj se izvežba za strokovno učiteljico.
Služba se odda oni prosilki,
1.	) ki ima maturo in praktični izpit za poučevanje na osnovnih šolah;
2.	) ki jo delovala na osnovni šoli vsaj štiri leta s prav dobrim uspehom;
3.	) ki je zdrava, krepka in ima zdrava govorila (zobe, pljuča itd.) ter dobro vidi, in
4.	) ki ni stara nad trideset let.
Prosilka mora biti izvežbana v ženskih ročnih delih in risanju. Zahteva se tudi znanje nemščine ali francoščine zaradi priprave na strokovni izpit in za proučavanje strokovne literature.
Prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili in naslovljene na ravnateljstvo državne gluhonemnice v Ljubljani, naj se vlože po uradni poti do dne 3 0. septembra 192 5. tako da jih prejme veliki župan ljubljanske oblasti v Ljubljani najkesneje do dne 10. oktobra 1925.
Prepozno vloženih prošenj šolsko oblastvo ne bo vpoštevalo.
V Ljubija n i, dne 31. avgusta 1925.
Za velikega župana ljubljanske oblasti:
dr. Pestotnik s. r.
P. br. 11.181.	3—1
Razpis stalnih učnih mest na osnovnih šolah ljubljanske oblasti.
Na osnovnih šolah ljubljanske oblasti se razpisujejo nastopna stalna mosta, in sicer:
I. Srez Brežice:
a)	na šostrazredni osnovni šoli na Dobovi mesto šolskega upravitelja;
b)	na štirirazredni osnovni šoli v Globokem mesto šolskega upravitelja;
c)	na enorazredni osnovni šoli v Podgorju mesto šolskega upravitelja;
* Datum je priobčen po popravku v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne
3.	septembra 1925., št. 199. (XLYI. — 1925.)
** «Službeno Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 3. septembra 1925., št. 199.
č) na sedemrazredni osnovni soli z eno vzporednico v Rajhenburgu mesto šolskega upravitelja.
II.	Srez Črnomelj:
a)	na dvorazredni osnovni šoli v Adlešičih mesto šolskega upravitelja;
b)	na enorazredni osnovni šoli v Božjako-v e m mesto šolskega upravitelja;
c)	na enorazredni osnovni šoli v C e p 1 j a h mesto šolskega upravitelja;
č) na enorazredni osnovni šoli v Črešnjevcu mesto šolskega upravitelja;
d)	na dvorazredni osnovni šoli v Gribljah mesto šolskega upravitelja;
e)	na enorazredni osnovni šoli v M a v r 1 u mesto šolskega upravitelja;
f)	na dvorazredni osnovni šoli v P r e 1 o k i mesto šolskega upravitelja;
g)	na enorazredni osnovni šoli v Radencih mesto šolskega upravitelja;
h)	na enorazredni osnovni šoli v Rožnem dolu mesto šolskega upravitelja;
i)	na enorazredni osnovni šoli v Stari lipi mesto šolskega upravitelja;
j)	na štirirazredni osnovni šoli v Starem trgu mesto šolskega upravitelja.
III.	Srez Kamnik:
a)	na dvorazredni osnovni šoli v J a r š a h mesto šolskega upravitelja;
b)	na šestrazredni osnovni šoli z dvema vzporednicama v Moravčah mesto šolskega upravitelja.
IV.	Srez Kočevje:
a)	na dvorazredni osnovni šoli v Dragi mesto šolskega upravitelja in eno učno mesto za učiteljico;
b)	na enorazredni osnovni šoli na G o r i mesto šolskega upravitelja;
c)	na trirazredni osnovni šoli v M o z 1 j u mesto šolskega upravitelja;
č) na šestrazredni osnovni šoli z dvema vzporednicama v Sodražici mesto šolskega upravitelja;
d)	na trirazredni osnovni šoli v Starem logu mesto šolskega upravitelja;
e)	na dvorazredni osnovni šoli v Strugah mesto šolskega upravitelja in eno učno mesto za učiteljico;
f)	na enorazredni osnovni šoli v Verdrengu mesto šolskega upravitelja.
V.	Srez Kranj:
a)	na dvorazredni osnovni šoli v D u p 1 j a n mesto šolskega upravitelja;
b)	na štirirazredni osnovni šoli z eno vzporednico v Križah pri Tržiču mesto šolskega upravitelja;
c)	na dvorazredni osnovni šoli v Primskovo m pri Kranju mesto šolskega upravitelja;
č) na šestrazredni deški osnovni šoli s tremi vzporednicami in dvema oddelkoma za oddaljene otroke v Škofji Loki mesto šolskega upravitelja;
d)	na štirirazredni osnovni šoli z dvema vzporednicama v Šmartnem pri Kranju mesto šolskega upravitelja;
e)	na enorazredni osnovni šoli v Trbojah mesto šolskega upravitelja;
f)	na osemrazredni dekliški osnovni šoli v K r a -n j u eno učno mesto za učiteljico.
VI.	Srez Krško:
a)	na sedemrazredni osnovni šoli z eno vzporednico v Radečah mesto šolskega upravitelja;
b)	na petrazredni osnovni šoli s tremi vzporednicami na Raki mesto šolskega upravitelja;
c)	na petrazredni osnovni šoli v Št. Rupertu mesto šolskega upravitelja;
č) na trirazredni osnovni šoli v Studencu mesto šolskega upravitelja.
VII.	Srez Laško:
a)	na šestrazredni osnovni šoli s tremi vzporednicami v Laškem mesto šolskega upravitelja;
b)	na štirirazredni osnovni šoli z eno vzporednico na Zidanem mostu mesto šolskega upra-
vitelia-	Vlil. Srez Litija:
a)	na enorazredni osnovni šoli v K o r i n j u mesto šolskega upravitelja;
b)	na šestrazredni osnovni šoli v Litiji mesto šolskega upravitelja;
c)	na šestrazredni osnovni šoli v Šmartnem pri Litiji mesto šolskega upravitelja.
IX. Srez Ljubljanska okolica: a) na dvorazredni osnovni šoli na Golem mesto šolskega upravitelja in eno učno mesto za učiteljico;
b)	na enorazredni osnovni šoli v L o g u - Zapi a n i mesto šolskega upravitelja;
c)	na trirazredni osnovni šoli z eno vzporednico v Preserju eno učno mesto za učitelja;
č)	na	dvorazredni	osnovni	šoli	v	Rakitni
mesto	šolskega upravitelja in eno učno mesto za uči-
teljico;
d)	na	petrazredni	osnovni	šoli	v	Zgornji
Šiški mesto šolskega upravitelja;
e)	na šestrazredni osnovni šoli v Š m a r j u mesto šolskega upravitelja;
f)	na štirirazredni osnovni šoli v T o m i š 1 j u mesto šolskega upravitelja;
g)	na enorazredni osnovni šoli v Zapotoku mesto šolskega upravitelja;
h)	na	enorazredni	osnovni	šoli	v	Z a ž a r j u
mesto šolskega upravitelja.
X. Srez Novo mesto:
a)	na trirazredni osnovni šoli v D o b r n i Ö a h mesto šolskega upravitelja;
b)	na trirazredni osnovni šoli z oddelkom za oddaljene otroke v Mirni peči mesto šolskega upravitelja.
*
Prošnje, in sicer za vsako učno mesto posebe, ki jim je priložiti službeno razpredelnico, zrelostno in usposobljenostno izpričevalo v izvirniku ali v uradno overovljenem prepisu, izpisek iz osebne po-pisnice o dosedanjem zaporednem službovanju in o vseh dosedanjih bolezenskih in drugih dopustih, sestavljen po šolskem upravitelju in sreskem šolskem nadzorniku, in zdravniško izpričevalo, če prosilec še ni stalno nameščen, naj se vlože pri pristojnem šolskem upravitelj st vu
najkesneje do dne 3 0. septembra 192 5.
Šolski upravitelj jih mora v dveh dneh odposlati po običajni uradni poti pristojnemu sreskemu poglavarju. Prošnje, opremljene s predpisano razpredelnico prosilcev, naj predlože sreski poglavarji najkesneje do dne 10. oktobra 192 5. velikemu županu ljubljanske oblasti v Ljubljani. Prošnje, dospele po tem termin», se ne bodo vpo-števale.
Prošnje je opremiti s kolkom za 5 IMn, vsako prilogo, razen službene razpredelnice, pa s kolkom za 2 Din; kolek za rešitev se bo zahteval ob morebitnem imenovanju dotičnega prosilca.
V Ljubljani, dne 3. septembra 1925.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: dr. Pestotnik s. r.
r
Razglasi drugih uradov in oblastev.
290.
Dopolnitev člena 22. pravilnika o izpitih kandidatov za višje navtične čine v rečnem trgovskem brodarstvu."1
Z odločbo gospoda ministra za promet I). R. S. br. 7735 z dne 8. avgusta 1925. se dopolnjuje na predlog direkcije rečnega prometa člen 22. (Prehodne odredbe) v pravilniku o izpitih kandidatov za višje navtične čine v rečnem trgovskem brodarstvu z nastopnim odstavkom:
«Oni, ki so se posvetili rečno-trgovskemu brodarstvu pred svetovno vojno leta 1914.—1918. in dokažejo, da so bili do dne 31. decembra 1921. vkrcani na naših parnikih najmanj 36 mesecev kot ladijski krmarji, in drugače zadoščajo vsem pogojem člena 5. tega pravilnika — razen točke c) glede svojstev kot poročniki — kakor tudi oni, ki 'so opravili v naši državi izpit za upravitelja male rečne plovitve, se smejo pripustiti k izpitu za kapetana rečne plovitve, toda najdalje do izpitnega roka 1926. (meseca marca) in z omejitvijo, da se ne smejo javiti za opravljanje izpita, če ga ne opravijo prvikrat.
Oni, ki so se posvetili rečno-trgovskemu brodarstvu, preden je stopil v veljavo ta pravilnik, a nimajo šolske izobrazbe, predpisane s členom 2., se smejo do izpitnega roka 1926. (mesec marec) — kot skrajnega termina — pripustiti k opravljanju poroč-
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* z dne 3. septembra 1925., št. 199. (XLVI. — 1925.) — Pravilnik glej v Uradnem listu z dne 27. maja 1922., št. 155/54.
niškega izpita, če zadoščajo v vsem ostalem pogojem člena 4. tega pravilnika, toda z nastopnimi omejitvami:
a)	Dokazati morajo, da so uspešno dovršili vsaj tri razrede srednjih šol.
b)	Dokazati morajo, da so se posvetili rečno-trgovskemu brodarstvu, preden je stopil v veljavo ta pravilnik.
c)	Dokazati morajo, da so bili do začetka navtičnega tečaja 1925./1926. vkrcani vsaj 36 mesecev.
č) Dokazati morajo, da niso vkrcanja, predpisanega v točki c), prekinili več nego dve leti; v tem primeru pa morajo imeti za vsake tri mesece v drugem letu prekinitve po en mesec več vkrcanja, nego se zahteva v točki c).
d)	Zavezati se morajo, da bodo obiskovali navtični tečaj, ki se bo vršil pozimi leta 1925./1926.
e)	K izpitu se ne smejo javiti, če ga ne opravijo prvikrat.»
Iz pisarne direkcije rečnega brodarstva;
D. R. S. br. 7735/1925.
* * *
Po odločiti gospoda ministra za promet D. R. S. br. 7735 z dne 8. avgusta 1925. smejo na predlog direkcije rečnega prometa oni, ki zadoščajo vsem odredbam členov 4. in 5. pravilnika o izpitih kandidatov za višje navtične čine v rečnem trgovskem brodarstvu leta 1925./1926., opravljati izpit za poročnika in kapetana rečnega brodarstva takoj, ko se razglasi ta naredba v «Službenih Novinah», ne da bi obiskovali redni navtični tečaj.
Iz pisarne direkcije rečnega prometa;
D. R. S. br. 8835/1925.
Št. 2987/19—333.	1624
Preklic.
V Uradnem listu 75 z dne 8. avgusta 1925. (stran 506) je bilo razglašeno, da se bo prodajala imovina nemških državljanov «Bratje Winkle» v Sevnici na javni licitaciji dne 16. septembra 1925.
Gospod minister pravde je z odlokom z dne 7. septembra t. 1., št. 6627, odložil prodajo te imovine, kar se daje na splošno znanje.
Sekcija za sekvestre ministrstva pravde v Ljubljani,
dne 11. septembra 1925.
Šef sekcije za sekvestre: Zamida s. r.
Br. 160/ad 1925.	1603 3—2
Uradni popravek.
Razglas o nabavi tiskovin z dno 7. avgusta 1925., št. 154 (Uradni list 79, 80 in 81 z dne 20., 25. in 29. avgusta 1925.), se popravlja tako, da se morajo predložiti ponudbe na dan licitacije dne 2 0. septembra 19 2 5. (ne pa dne 15. septembra 1925.).
Ekonoma! delegacije ministrstva financ v Sarajevu,
dne 4. septembra 1925.
Preds. 1121/4/25—1.	3—1
Razpis.
Odda se sodniško mesto pri okrajnem sodišču v Kočevju in tudi vsako drugo sodniško mesto, ki bi se izpraznilo tekom razpisa ali zaradi razpisa.
Pravilno opremljene in kolkovane prošnje naj se vlože pri podpisanem predsedništvu do dne 2 0. oktobra 1 925.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Novem mestu,
dne 10. septembra 1925.
T 76/25—3.	1553 3—2
Amortizacija.
Po prošnji, ki jo je vložila Ana P u 1 k o, posestnikova hči v Doleni št. 88, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne vložne knjižice, ki jo je prosilka baje izgubila: Vložna knjižica Mestne hranilnice v Ptuju št. 39/520 s stanjem 366 Din 9 p.
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da vložna knjižica ni več veljavna.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L,
dne 27. avgusta 1925.
Št. 614/pr./1925.	1569 3—3
Razpis.
Po naročilu inšpektorja ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani z dne 28. avgusta 1925., št. 9590,
se razpisuje na podstavi zakona o državnem računovodstvu (členi 82. do 105. a) in pravilnika, natisnjenih v «Službenih Novinah» z dne 16. februarja 1922. in z dne 25. novembra 1921. (Uradni list z dne llega marca 1922., št. 57/23, z dne 25. januarja 1922., št. 10/7, in z dne 24. junija 1922., št. 186/67) ponovna pismena ofertna licitacija za dobavo kruha, mleka, moke, mlevskih izdelkov, špecerijskega in kolonialnega blaga za čas od dne 1. oktobra 1925. do dne 31. marca 1926.:
za državno splošno bolnico v Ljubljani, za državno bolnico za duševne bolezni v Ljubljani in na Studencu in
za državno bolnico za ženske bolezni v Ljubljani. Licitacija se bo vršila dne
19. septembra 192 5. ob enajstih v pisarni ravnatelja državne splošne bolnice, kjer dobivajo interesenti tudi podrobnejša pojasnila o dobavah.
Popolni razpis je natisnjen v Uradnem listu 66 z dne 14. julija 1925.
Ravnateljstvo državne splošne bolnice v Ljubljani,
dne 31. avgusta 1925.
Razne objave.
1619
Vabilo.
i u v a i n it u c z u i K u V, U. (I.
u« 11'(<1 « I,
bo imelo svojo
XIX. letno redno glavno skupščino
dne 3 0. septembra 1 9 2 5. ob enajstih v posvetovalni dvorani svoje tovarne.
Na to skupščino se vabijo po § 13. pravil vsi delničarji.
Dnevni red:
1.	) Volitev dveh overovateljev zapisnika.
2.	) Letno poročilo ravnateljstva in nadzorništva, predložitev sklepnih računov in sklepanje o razdelitvi čistega dobička v poslovnem letu 1924./1925.
3.	) Sklepanje o podelitvi absolutorija za poslovno leto 1924./1925.
4.	) Volitev onega člana ravnateljskega sveta.
5.	) Slučajni predlogi.
V Dol n ji Le n d a v i, dne 7. septembra 1925.
Ravnateljstvo.
* * *
Pravice, določene v pravilih, sme izvrševati le delničar, ki je en mesec, odnosno 30 dni, prej vpisan kot lastnik delnice v družbeni delniški knjigi. Noben delničar ne more imeti več nego 200 glasov, bodisi v lastnem imenu, bodisi kot pooblaščenec, bodisi skupno.
Bilanca Tovarne dežnikov, d. d. v Dolnji Lendavi, za leto 1924./1925.
Aktiva: gotovina v blagajni Din 31.954-83, dolžniki Din 1.577.269-13, tovarna in nepremičnine Din 39.000-1—, blaga/ Din 809.317-20, poštna hranilnica 60.259-40, skupaj Din 2,517.800-56.
Pasiva: vplačana glavnica Din 500.000-—, rezervni sklad Din 115.000-— tovarna in stroji, rezerva za znižbo vrednosti Din 5.000-—, prehodna postavka Din 50.73^-50. upniki Din 1,526.718-32, dividenda Din 10.936-50, čisti dobiček IMn 309.413-24, skupaj Din 2,517.800-56.
V Dolnji Lendavi, dne 30. junija 1925.
*
To bilanco smo primerjali z glavno knjigo in pomožnimi knjigami ter smo ugotovili, da je v vsakem oziru pravilna in da se ujema z dejanskim stanjem.
Nadzorstveni svet.
1593 Vabilo na 46. redni občni zbor rudarskih družbenikov rudnika in železarne v Štorah,
ki ga sklicuje upravni svet na ponedeljek dne
5.	oktobra 1 925. ob enajstih v tvorničnih prostorih v Štorah.
Dnevni red:
1.	) Poročilo upravnega sveta o obratovanju v poslovnem letu 1924./1925.
2.	) Predložitev bilance in računa o dobičku in izgubi z dne 30. junija 1925.
3.	) Slučajnosti.	Upravn. 8vet
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; zanjo odgovarja: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.