St. 36. V Mariboru, Četrtek 2tt. marca. V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na toden, vtorok, četrtok in soboto, ter volja po pošti prejcman, za avstro-ogerske dežele ali v Mariboru s pošiljanjem nadom, za celo leto 10 pold., za pol leta 5 gold., za četrt leta 2 gold. 60 kr. Za tuje dežele za eelo leto 12 golil., za pol leta 6 gold., za 6etrt leta 3 gold., 25 kr. a. v. — Za oznanila so plačuje od cetiristopno petit-▼rsto 6' kr. čo se oznanilo enkrat tiska. 5 kr. če ho dvakrat in 4 kr. če so tri* ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača ftietiipelj za 30 kr. — Dopisi naj se IsVofo frankirati. — Rokopisi se no vračajo. — Ure dniStv o je v Mariboru, v koroški ulici hišn. štev. 220. O p r a v n i š t v o. na ktoro naj se blagovolijo posiliari naročnini', reklamacije oznanila, t. i. administrativne reči. je v tiskarnici : \<\ Skaza in dr., v koroški ulici hišn. st. 229 času, velevažne novice. — Torej velika „Noth an Mann." Nemško „ gledališče z denašnjira dnevom neha „za letos". Morebiti se še nikdar kar Ljubljana gledišče ima, ni vršilo toliko škandalov med osohjem nemškega glcdališ4ča,^Jyy§§f lo0f>s. Troti koncu že skoraj več igrati min i\utfftr " ilm leto kaže več ali iuenj, da je nemško gledališče v Ljubljani popolnoma nepotrebno in da dobro slovensko gledišče štirikrat na teden za Ljubljano zadosti. .Iz tržtthkct okolice. [izv. dop.] Po najnovejših poročilih je zagotovljena predeljska železniška črta in spodrinena bode torej ona čez Loko v Trst, za katero je večina Tržačanov se potezala. Mestno svctovalstvo, kupčijska zbornica, posebni komitet združen z enakim ljubljanskim, delali so na vse kriplje za-njo; toda, kakor se vidi, brezuspešno. Zakaj se prezira ta ljudska želja in splošna korist dežele in. države, je težko uganiti. Že pred nekoliko meseci mi je neki gospod, — imenitna in zanesljiva oseba — ki se je veliko trudil da bi loška železnica dobila predstvo, na uho povedal, ka omenjena črta ne bode nikoli dobila milosti pri vladi, ker ima prelaz po Čisto slovenskih tleh — in res, kakov se kaže se ni varal. Pri tej priložnosti sem mu pa jaz dostavil: „ Ali mislite, da predclska črta, ne gre po Slovenskem v Trst", saj jej ni drugače mogoče! Na to se neki drugi iz družbo oglasi:" „Po mislili ministrov ne" in pristavi; „Iz tega so vidi kako malo poznajo gospodje ministri zemljcpisja avstrijskih dežel , ali pa, da se ekscelencije popolnoma ujemajo z onimi, ki trdijo, ka niso še ustanovljene naravne meje mlado Italije, katorej baš spada celo Primorje. Prvo bi torej kazalo njih bedarijo, a drugo . . . veleizdajstvo ! Pa kaj jo vladi mar če se tudi odtrga še kak kos tužne cesarjeviue naše, da so le Slovanu koristi jemljejo in da se ga čcmbolj zatira in brez-smiljeuo tlači. — Meseca novembra 1870- koje bila deputacija okoličanov v Beču, proseča oproščenje vojaščine onih, kateri so služili v razpuščenem okoličnem bataljonu, je priložnostno pri ministru Taafe-jn izrekla željo (ker je bilo mesto dežolnega glavarja ravno izprazneno) naj vlada vendar ne prezira vedno primorskih Slovanov, kateri so državi velike pomenljivo s ti, in naj na izprazneno mesto postavi takega, da nam bode pravičen in ki bode zmožen našega slovenskega jezika. Njih ekscelencija je temu pritrdila in obljubila omc-njenej želji ustreči. „Slov. Nar." je tndi o svojem času to stvar pretresoval in ravno rečeno željo gorko priporočal. Upali smo tedaj, da se nam bode želja in obljuba izpolnila; ali varali smo se. Vlada nam je poslala Deprctis-a, sedajnega ministra, koji ni besedice slovenske razumel, ki ni bil ne gorek ne mrzel in kteri se je toliko brigal za Slovence, kot umrli njegov sloveči prednik Mtfring, ter jih prepustil milosti in nemilosti laških krivičnikov. — Sedaj se na zopet izprazneno mesto dež. glavarja veliko takovih osob primerja, kojih nas bog varuj, na pr. Lapenna (brrr!!) Vi-duliČ, Ceschi, Fidler in mej drugimi tudi dvorni svetovalec Glidel, kojega smo že lansko leto omenjali in za katerega imamo največjo simpatijo. Sliši se sicer, tla tudi v višjih vladnih krogih ima slednji gospod naj več zaupanja, kajti on nij Prus, marveč pošten avstrijance. kar je „S1. Nar." že lani bil resnično omenil, pa bojimo se da: kar cesar obrača, Aucrsperg obrne." pOkoličan." Politični razgled. Vladne kroge še vedno peče govor Š m e r-1 ing o v proti ministerstvu in njegovemu oficijoz-nenm listu. Gotovo je, da je Smerling/ s h>m, da je vse vspehe iu delovanja teg;a ministerstva ravno pred končanjem državnega zbora ali kot nepotrebne ali celo škodljive obsodil- veliko škodoval vladi in ustavovereem. Zakaj je ravno oče naših ustavnih rev iu nadlog po ranah brodil, kterih jo sam kriv, to se različno tolmači. Fui mislijo, da Dopisi. Iz UllMjAlMS 2G- marca. [Izv. dop. j Vprašanje, kdo bode naslednik dosedanjega dež. prvo-sednika pl. VVurzbach-a, ki se je pred nekoliko časom v nemških ustavovernih listih in posebno v graški časnikarski stari babi „Tagespošti" tako živo obravnavalo, se zdaj ni rešeno. Gosp. pl. Wurz-bach, dasiravno iz svojega stanovanja na pol izseljen, in akoravno je z vzdihljajcm, ko se je deželna komisija za dunajsko mednarodno razstavo konstituirala, sam vzkliknil „Wie lange vverde ich denn noch Landesprasidcnt sciu"! vendar se dandenes zavzema to važno mesto in naslednik mu dozdaj Se ni imenovan. Nckteri pravijo, da ni na tem dvomiti, da se imenuje za deželnega prvo-sednika bukovinski deželni prvosednik, baron Pino Friedenthal. ki je kot bivši okr. glavar v Gorici slovenščino zmožen. Ministerstvo pravijo je samo zaradi tega čakalo z imenovanjem Pino-ta, ker je ud ustavnega odbora, v državnem zboru, kjer vlada potrebuje svoje mameluke. Drugi trde, da bode dosedanji deželni glavar g. grof Aleksander Aucrsperg za deželnega prvosednika imenovan. Ta mož ima v istini največ upanja to mesto zasesti, kajti prejšnje kombinacije, kakor dr, Suppan, dr. Kaltenegger, vladni svetovalec Rotb itd, šle so že zdavnaj ad aeta. Ako imenuje ministerstvo deželnega glavarja Auers-perga za prvosednika, nastane pa za njo jako sitno vprašanje, kterega moža imenuje za deželnega glavarja. Dr. Kaltenegger, dr. Suppan, baron Apfaltrern so za ta posel nemogoči gospodje, ker slovenski prav nič ne znajo, torej se jim kaže v tej časti sama dolga vrsta velikih zadreg iu blamaž. Ostane sam Dežmau, kterega pa nemškutarji ne bi radi pustili zopet od ljubljanskega županstva. Ravno tako bi veliki posestniki kranjski bili v jako sitnem položaji, ko bi trebalo voliti iz njih deželnega odbornika namesto Dežmana. Naj se stvar izmota tako ali tako, na vsako stran imamo pričakovati v kratkem Listek. iSlovoiisslEJi nsn*o«liin l>siiilv«. V. Kar dcuašnji moderni svet pod kapitalom razumeva, tega stari svet ni poznal. V kapitalu leži denes največja materijalna sila, in ta sila prihaja progresivno od dne do dne večja. Popolnem resnično je, da denes ne zmaga tisti vojskovodja, kteremu je zadnji mož ostal, ampak tisti, kteremu je zadnja dvajsetica v žepu ostala. Ce se bo moč kapitala, kakor se je začela zlasti denašnjo dni razvijati, naprej razvijala, bo kapital poslal edini vladar sveta. Pregovor pravi: denar glavar. Kapital je moderni Arhimedov škripec, ki preti V86 ustanove današnjega človeškega društva iz svojih starih tečajev vzdigniti. Že denes vse služi kapitalu, bati Be j«.' pa, da uc bi iz službovanja suž-ojost postala. Kdor ima denes kaj kapitala, ta je gospod, iu sirer tem večji gospod, čem več kapitala ima. Kdor pa nima kapitala, ta je sluga in če se rastočej >;Li kapitala zavori podlegli ue bodo bodo deuaŠnji sluge za stol let sužnji. Faktum je, da postaja kapital za vse one, ki ga nema jo, od dne do dne nepreiiosljivejše hrome. To kažejo vedui upori proti njemu zlasti tam, kjer velike ne-kapitalue mase stoje proti nekolicini velikih kapitalistov. Ti upori so bili do sedaj le bolj posamezni, že se pa dosti vidljiva znamenja prikazujejo, da so se nekapitalne mase organizovati začele, in sicer ne samo v poedinih državah, ampak v rele j Evropi iu eelo izven nje. ,,(1rna živina-' (bete noirek kakor kapitalisti delavce imenujejo, začela se je po eelej Kvropi kot posebna društvena klasa čutiti, iu ta jo, ki se vedno spenja iti vedno na novo VzdigUJG proti kapitala . videča V njem ono orožje, ki njej brani iu krati užitek posvetnega blaga. Socialna revolucija pripravlja se vidno. Njo more zaprečiti samo regulativ v razde ljenji kapitala. Oe B6 Tak regulativ ne najde, pride gotovo prej ko >lej do krvavoga noja med kapitalisti in uekapitalno maso. Oasi Spartaka in jcmetskhi puntov srednjega veka se bodo ponovili, ue v tem boji nekapitalne mase podlegnejo, bode prihodnje prebivalstvo zemlje samu dvojne sorte: kapitalisti Ln Emjgji! Srednjega veka čakal je: roparski vitea v na bogatega trgovca, ter mu otčl ono kar Jo [»vi sebi imel. Denes pa „eoton lord" delavoft s pomočjo STOJega kapitala v mašino vpreza, ter mu dan na dan 0tirna njegovo delavno silo. Plen roparskega viteza ni bil tako skeleče čutena izguba za trgovca, kakor je plen denašnjega kapitalista. O regulativu, po kteretn bi se imej kapital in ž njim užitek pozemeljskeg;a blaga razdeljevati, so najprvo državoslovnc in narodnogospodarske kapaoitete razmišljavale in dubtale, pa do deucs je to vprašanje Se na stežaj odprto, Kar god se je glede tega vteoriji nasvetovalo, in kolikor god je bilo praktičnih eksperimentov, vsi so ostali le revni embrijonični poskusi. Socijalisti so rekli: proč s kapitalom, Stvar iu pojem rbole naj se za vse veke na grmadi zažge. Komunisti [Marka v ovojem delu „das kapital") terjajo naj se kapital enako razdeli, in ta razdelba*, kakor pri Starih Izraelcih periodično ponavlja. Kolektivistl zahtevajo, naj bo, kakor zemljišče tudi kapital (maline) vkupna last. Vse te teorije bi se dale samo po naj ljuto jšej sooialnej revoluciji izvesti. iu potem je še Vprašanjej ali bi se za dalje Sasn držati mogle. Za mirno in sukcesivno reSavanJe soei-jalnega vprašanja ste v nOvejših Saših dve napravi veljavnost dobflei združevanja (asocijacije) in kot upravitelj gospodarstva asoci- je šrnerling zato tako postopal, ker vidi, da bode ministerstvo kmalu padlo. Drugi vidijo v njegovem govoru napoved absolutističnega centralizma. Uradne dunajske novine prinašajo cesarjevo imenovanje obrista llorsta za ministra deželne hrambe. — Oficijozni listi vidijo v tem imenovanji znamenje, da Auerspergovega ministrovanja ne bode še tako brž konce. Najnovejši telegrami i z P r a g e pravijo, da je vlada sama kupovauje velikih posestev v rok« vzela. Okrajni glavarji se imajo dogovarjati s kupei iu v e. k. namcatništvu se sklepajo kupne pogodbe. K ukor poprej Tebi, tako terjajo sedaj tudi Poljaki v Galiciji lastno deželno komisijo za svetovno razstavo na Duuaji in hočejo samostojen z a sto p Galicije v razstavi. Pozornost vseh političnih strank v Avstriji je ob mena sedaj na Češko. Agitira se na obeh stranci) I vsemi močmi. Prusko-židov-sko društvo ..Chabrus" kupuje zaporedoma od ue-značajnih državopravno-opozicijonalnih velikopo-sestniknv graščine in tako množi ustavoverne volilne glasove. Terorizaeija od vladne strani je brez-izglcdna. kakor kaže sledeči dogodek : V okolici mesta Koli n a na Češkem so v zadnjem času k nekaterim velikoposestnikoni hodile freske deputacije, da bi graščakc naprosile, naj glasujejo z narodno stranko pri volitvah. Zarad tega je hrabri general in namestnik Kollcr poslal vojake v Kolin in vsakemu meščanu najmanj 16 „branitcljev domovine" v hišo pripodil. Koliuski meščani morajo vse stroške tega vkvartiranja nositi. Isto ko v Ko-liuu je storil Kollcr tudi v 1 [uricah in Jičinu. In zakaj V Ker so velikoposestnikc v svojem kraji prosili, naj se ne stavijo narodu nasproti. Koller in njegovi ljudje glasove kupujejo (kar, mimogrede rečeno, postava odločno prepoveduje), pa bodo menda dobili redove. — Žalibože se nahajajo tudi ljudje, ki so do sedaj z opozicijo glasovali, kateri sicer svojih posestev ne prodajejo, pa izroeujejo volilna pooblastila vladnim organom. Tako se bere o Dominikancib v Litomericah, da se je tamošnjemu okrajnemu glavarju posrečilo, z obljubami iu žaganjem od Sestivrednih očetov glas za vlado pridobiti. Češki listi izničujejo vse, ki sedaj svoja posestva ustavovercem prodajajo ali vlado za volitev pooblašču jejo, najglobokejemu zaničevanju vseh d o ni olj uho v ! V bavarski zbornici poslanci niso dovolili dispozicijonsfonda (20 tisoč gld., za vladno novinarstvo. Predsednik ministerstva jim jc pa prav v prusko- ali neiuskoiistavncm duhu rekel: dovolite ali ne, vlada bo vse eno izdala teb 20.000 za svoje novine. V zunanji politiki je važna r a z m c r a F r a n-coske k zedinjenji Italiji, kakor se je v zadnjih dneh razjasnila. V francoski narodui skupščini je bilo namreč predloženo več peticij francoskih katoličanov, ki zahtevajo, da naj Francoska varuje papeževo posvetno oblast. Prvosednik republike Thiers je nasvetoval naj se posvetovanje o tem odloži, ker ni oportunao, ker mora Francoska najprej okrepčati se. Torej mešanje Francoske v italijanske razmere, je samo odloženo, ne za vselej opuščeno. Ta politika je pa na korist nam protivne Prusiji, ker se Italija nagibi je k njej, v strahu, da bi Francoska njeno edinstvo mogla zopet motiti. In res so znali pruski diplomati Italijo že v svoje zanjke dobiti. Društvo slovenskih pisateljev. Slavni veteran slovenskih pisateljev nasvetuje v. 6< listu ,,Zoreu, naj bi tudi slovenski pisatelji po izgledu čeških ustanovili društvo, ktero bi združilo delavne moči, pospeševalo literarno delavnost pa tudi materijalno podporo dajalo ubožuejšim ali podpore potrebnim pisateljem. Ker je g D. Trstenjak sam v jedernatih besedah dokazal potrebo tacega društva in neizmerni upliv, kterega bi po svojem delovanji, po shodih, prednašanjih itd. lehko in gotovo imelo na narodui razvoj, bilo bi odveč, še enkrat ponavljati navedene razloge. Na mesto vseh reileksij predložim v pretres načrt pravil, izdelanih po izgledu Češkega „Svato-bora", da se iz njih razvidi namen in ustroj tacega društva, in se daje našim pisateljem in prijateljem našega slovstva priložnost, njihovo mnenje o osnovi društva izreči. Pravil a „društva slovenskih pisateljev" §. 1. ^Društvo slo venskih pisatelje v" ima namen, pospeševati slovensko literarno delavnost, podpirati slovenske pisatelje z denarno pomočjo in slaviti njih spomin. Sedež društvu je Ljubljana. §, 2. Društvo dela raznim načinom: a) vsakoletnimi javnimi shodi s predavanjem o vsakojakih znanstvenih predmetih; b) podpiranjem nadcpolnih pisateljev ; e) podpiranjem nepremožnih pisateljev iu njihovih rodbin : d) slavljenjem umrlih dobrih pisateljev s spominki ali izdavanjem njihovih [žifOtopisov, podob in spisov. §. i«. Društvo si pridobiva sredstva: a) po letnih doneskih svojih udov ; b) po nabiranji daril ; c) po doneskih od društva napravljenih koncertov, glediščnih iger, razstav, izdavanih spisov in podob itd. ij. 4. Društvo prevzame tudi v svojo skrb vse zbirke, napravljene od uredništev slovenskih listov ali posameznikov ako spadajo pod kteri koli namen, ki si ga je postavilo društvi. i;. f>. Udje društvu so a) ustanovniki, b) pravi udje, c) podporniki in d) častni udje. 6. Ustanov nlk društva je vsak prijatelj slovenskega slovstva, kteri plača v korist društva 100 gold. enkrat za vselej ali pa v 4 letnih obrokih. 7. Pravi ud more hiti samo slovensk pisatelj, kteri je pisal ali piše za tisk v pravilni slovenščini, naj stanuje kjerkoli. Pravi ud pa postane, ako se zaveže za letni donesek 5 gold. 4?. 8. Podpornik društva je, kdor plača letni donesek 10 gold. v društveno blagajnice. §i 9. Glavni zbor sme imenitne može, kteri niso Slovenci, pa imajo za pospeševanje slovenskega pisateljStva posebne zasluge, imenovati za častne ud e. 10. Pravice udov so: a) da smejo glasovati v občnem zboru, b) da smejo izvoljeni biti v odbor in c) nasvete storiti odboru, da jih predlaga občnem zboru. §. 11. Občni z b o r ima te-le pravice ; 1. Volitev odbora; 2. Določi visokost društvenega fonda, od kterega se le obresti vsako leto potrošiti smejo ; 8. Odločuje po odboroveni nasvetu 6 porabi denarjev za društvene namene; 4. Sprejema in izključuje društvenikc; 5. Sprememba društvenih pravil iu 6. Razpust društva. i?. 12. Občni zbor se mora vsako leto vsaj enkrat sklicati. Čas in kraj naznanja odbor po slovenskih časopisih najmanje dva tedna poprej. Zbor veljavna sklepa, če je 15 udov nazo-čih ; rešiti sme pa le take nasvete, kteri so v povabilu razglašeni, ali od udov najmanje 8 dni poprej odboru podani. Odbor sme tudi sklicati izvenredni občni zbor. Skupščine občnega zbora so javne. %, 18. Društvene zadeve opravlja odbor J> udov, med kterimi morati dve tretjini biti pravi udje. Odbor voli izmed sebe predsednika, njegovega namestnika, tajnika in denarničarja, kteri vsi svoje posle brezplačno opravljajo. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov, v 1. in 2. letu po srečkanji, potem vselej tisti, ki so že tri leta v odboru. §, 14 Odbor ima skrbeti za izvrševanje, društvenih namenov. Pri sejah mora biti vsaj 5 odbornikov nazočih. g, 16, Predsednik vodi društvo in ga zastopa proti zunajnosti. On sklicuje odborovc seje in odločuje pri enakem številu glasov. Kadar jacij : 1 j u d s k e ali n a r o d n c bank e. Asocijacija za proizvajanje iu promet blaga mora imeti svojo blagajno, in ta blagajna imenuje se narodna banka« Narodna banka more pod enim upravljati denarno gospodarstvo več iu raznih aso-cijacij; in tako banko bi jaz tudi za slovenski narod nasvetoval. »Samo ob asocijacija h tere in lomi se sila poedinih kapitalistov, in zato je samo v asocijacijah poroštvo, da so. kapital ne zgroma-di v poedinih rokah, ampak da postane last celih skupin. Mi Slovenci smo kot narodna individuvaliteta nasproti drugim narodom to kar je delavec nasproti fabrikantu. Naše naj bolje vinske gorice so prišle sredstvom kapitalne moči v tuje roke. Iz posestnika postal je naš kmet viuear. Naši rudniki so last tujcev. Slovenec dela v njih samo kot težak. Veči del naše kupčije prišel je v tuje roke. Če hočemo, da temu kouec in kraj naredimo, moramo se združevati, iu sicer glede kupčije, glede obrtnije in glede naših denarnih sil. „Aide toi et le dieu t' aidera!" Pomagajmo si sami in bog nam bo pomagal. Slovenska narodna banka morala bi tako osnovana biti, da našega malega obrtnika iu našega malega trgovca nasproti velikim obrt- nikom in velikim trgovcem brani in podpira. Naša slovenska narodna banka naj v sobi združi vse naše male obrtnike in vse naše male trgovce, i n tako naj ona postane veliki obrtnik in veliki trgovec s 1 o v e n s k e g a n a r o d a. Kakor je vsak zasebnik sebičen, naj bo tudi slovenska narodna banka sebična za slovensko narodno osebino. Tok kapitala teče po dveh strugah. Ena vodi v centralizacijo kapitala, druga v decentralizacijo. Centralizovau jc kapital denes samo na Angleškem, povsod drugod pa decentralizovan. V novejših časih se je pa povsod težnja pokazala, da kapital na čem večo centralizacijo tišči. Boj med tema dvema težnjama se 1)0 šele začel. V centralizaciji angleškega kapitala je tolmač tiste prikazni, da vidimo na Angleškem poleg naj večega bogatstva naj vcČe siromaštvo. Bogatstvo in siromaštvo na Angleškem rasteta v onem razmerji, v kterem se kapital čem dalje bolj ecutralizuje. Samo oživljati se začenjajoča asocijacija, zlasti tako zvani „partner Bhip", začela jc okove razbijati, v ktere jc kapital veliko maso angleškega naroda vkoval. — Napoleon je hotel, kakor vse drugo na Francoskem, tudi kapital ceutralizovati. Osnoval jc velike centralne denarne zavode „cređit fon-oier',, ,,crcdit mdbilier" In še več drugih. Pa ker kapitalna Francoskem že od nekdaj po decentrnli-stičnej strugi teče, bile so okolnosti močnejše nego Napoleonova volja. Vse njegove stvoritve so ali propadle, ali pa hirajo. — Naj veči denes živoči narodni gospodar Amerikance (.arov je proti centralizaciji kapitala, in kar on reče to je verbum magistri. Tudi mi Slovenci moramo na to delati, da se kapital pri nas ne zgromadi v poedine roke, ampak da se enakomerno razdeli, in vtem razdeljen j i obrani. Soluec in dež sta tudi med vse enako razdeljena. — Za denašnje potrebe slovenskega naroda zadostuje popolnem, če si stvorimo en večji denaren zavod. Za to stvoritev našlo se bi pri nas zadostnih denarnih sil. Kje iu kako V to bom v prihod-njej številki razložil. — Nam Slovencem ni treba s ponujanjem akcij fonda nabirati, nam je treba samo asocijacije naših krajcarjev in naših grošev. Naglo obogateti, brez dela in truda obogateti, po sreči ali goljuitji obogateti, to je, po čemer denes svet divja. „Sch\viudclu se jc denašnje dni organiziral ter našel celo svoje zakonodajce. V razsvetljenje tega samo en prav priprost primer. jc on zadržan, ga uadomcstujc njegov namestnik. Tajnik oskrbuje pisanje v društvenih zadevali, d e n a r n i e a r pa društveno blagajnieo. 10. Podpore pisateljem se dovoljujejo vselej samo začasno, pa se morajo po preteklem roku ponavljati. Nadepolnim in delavnim pisateljem se navadno podcle štipendije za potovanje, da se v literarnem ali umetnem oziru izobrazijo. Nasveti za take podpore predlagajo odboru udje kteri koli O prošnjah za podporo ubogih pisateljev podajo nasvete odboru posebni v ta namen izvoljeni odseki pod predsedništvom tajnika. i?. 17. Ud društva neba biti, kdor prostovoljno izstopi ali jc po občnem zboru izključen. Sme se pa izključiti vsak društvenik, kteri je zarad hudodelstva ali prestopka iz dobičkarstva ali proti nravnosti kaznovan, ali kteri se brani izpol-novati društvena pravila, če jc bil brez uspeha pO odboru že opominjan. 18. Ako bi se društvo po sklepu občnega zbora razšlo, pripada njegovo imetje .slovenski Matici. i?. 1!>. Prepire med društveniki vsled društveni!, razmer, rešuje brez priziva izbrano sodni-štvo, v kterega voli vsaka stranka enega sodea, odbor pa imenuje predsednika. 4j. 20. Spremembo teli piavil. kakor tudi razpust, društva sme sklepati občni zbor samo z večino dveh tretjin glasov. To jc tedaj načrt pravil. Da bi se le skoro Oglasilo zadostno število pisateljev ter bi svojim pristopom k društvu mogoče storilo, da se skliče prvi občni zbor v pretres pravil in volitev začasnega odbora. V praci a vedeni Jc naše spašeni. , Iz Ljubljane. —k. Razne stvari. * (Profesor Human) ostane v Mariboru in ima do konca semestra dalje učiti. Da je dobil pnd*. Pajk odpust do I. oktobra, ter da ostane v Mariboru, to smo že povedali. — Vendar ni šlo tako „unvorzilglich" kakor so si nemški intri-ganti mislili! Za zdaj smo to dosegli. Ob svojem času (če se stvar ne popravi) bode ves .slovenski narod z nioiistrc-poticijo obrnil se do Nj. veličanstva, naj se naši sinovi ne preganjajo iz domovine. Tu velja: ,,principiis obsta" • z dvema bi se začelo, z vsemi nehalo. To terja in hoče pri nas vladajoč-, prusovstvo. Pokazati treba, da kjer pode zajce iz grmovja, bodo Utirali volke, kakor pravi hrvatski pregovor. i.______ Nekim, recimo dunajskim „schwindlerom" prišla je sla, poseči občinstvu v žep. V dosego tega namena i/.dulitajo sledeči manever: Naj prej razglasijo po vseli časopisih, da se snuje „velika" družba, ki bo izvaževanje domaČega in uvaževanje inostranoga blaga „cn gros" v roke vzela. Na podlogi Statističnih podatkov, kterih resničnost in točnost občinstvo se ve da ne more preiskati, izračuni se rentabiliteta novega podvzetja, ter na koncu računa v debelih številkah kot moka pred občinstvo vrže. Za dobro plačo najino se strokovnjaki, ki rentabiliteto novega podvzetja v vseh mavričnih barvah naslikajo. Kadar je na ta in še več drugih sličnih načinov javno mnenje za podv-zetje pridobljeno, vržejo se akcije na denarni sejem. Najeti agenti so že nekoliko dni poprej na borzi za nje popraševali, ter tako pozornost denarnega občinstva Se bolj za nje obudili. Utemeljitelji tega podvzetja, ali odborniki ali gospodarski svetovalci ali kakor se že imenujejo, vzamejo si za svoj trud vsak po nekoliko stotin akcij, ter te naprej razprodajo. S tem so si svoje žepove napolnili, ter njih malo briga, ali njih utemeljitev gre naprej ali nazaj. Oni so svoj namen dosegli. —p. • (Kakovi nazori) vladajo proti Slovencem v merodajnih krogih gradčkih, je dovolj znano; menj znano pa je morebiti da celo uradne osobe, potujoče na razne pojedine in gostije — na državne stroške, Čisto nonehalantno svoje antipatije dotičnim ljudem v obraz očitujejo. Tako smo iz pozitivnega vira zajeli notico, da je neki (Slovencem precej znani) tak „velikač" nekemu narodnjaku v oči rekel, ka so n ar od n j a k i prolomi v c i ustavne prisege, ka tedaj ni j čudo, ako jih vlada proganja! Menjka še samo, «la Slovence prekanjskega parižkega punta ne dolži ta — gospoda! * (Narodno pol. društvo pri sv. Lo-renči) je poslalo gg. Humanu in Pajku in poslanico, v kterej izrazuje svoje „srčno obžalovanje1' zarad krivice jima storjene in jima ska-Zuje svoje sočutje. * (D o b r <» o b čin S ko g o s p o d a r s t v o.) Med tem ko se mnoga občinska predstojništva v mariborski okolici skrbljivo izogibljcjo predlaganju in objavljenju občinskih računov, ko občinskega računa v Kamilici, kjer Seidl županujo, in v Rad-vauji, kjer Brandstetter na čelu stoji, Se nikoli niso izvedeli občanjc — nas je veselilo, koje občinski odbor v l.ajtersbcrgu L9. t, m. svoj račun v pregled predložil. RaČun je seveda tak, da ga je župan z lahko vestjo sodnikom izročiti smel: kajti občina Lajtersherg jc imela 1. 1871 : 3216gld. dohodkov iu samo 050 gld. potroškov, in ostane torej od dohodkov še 2554 gld. v občinski blagajnici. Županu je občinski zastop za skrbno njegovo gospodarjenje svojo zahvalo izrekel. :!: (Dr. Jožef vitez Sa vinsehe gg ,) znani nemškutarski poslanec v kranjskem dežel, zboru, kjer se možu ne smo oponašati, da bi sc odlikoval, jc dobil uaslov c. k. stolnika (trucliscss). Ministerstvo mu jc to čast menda za to izposlovalo, da bi ga spodbudilo k vstrajnemu rovanju proti Slovencem. * (V mariborski čitalnici) smo imeli 24. t. in. zadnjo veselico v zimski sczoui. Igrala sc je najprej tombola, za njo pa so nain tri gospodične napravile lep koncert, Gospodičina Fa-nika Moserova je pela prva eno pesem, potem nas je gospodičina Fanika Dartelt-ova razveselila z eno pesmijo in na to je vrlo na glasoviru Igrala dve piesi gospodičina Liebetrautova. Naj bode vsem trem izrečena zaslužena pohvala in zahvala ! * (Beseda ljubljanske čitalnico.) Iz Ljubljane 24. marca se nam piše: Denašuja beseda čitalnice, ki je v zimski saisoni zadnja, uas jo zanimivala v mnogovrstnem ozira. V prvi vrsti omenimo govor dr. Valentina Zarnik-a o raznih ljudskih plemenih (raoen). Gospod Zamik jo jako temeljito in razumljivo občinstva tolmačil moč raznih plemen v Evropi in v Ameriki, in si pridobil zasluženo, občno zalivalo. Gospod Nolli je kaj izvrstno pol „Pevčevo kletev", le obžalovati je, da je bil glasovir, na klorom ga je sprem-Ijevala gospa Scholmaverjeva prenizko ubran. Naš neutrudljivi pevovodja gospod Vale nt a nas jc razveselil z dvema prav prijetnima zboroma, to je „Na goro", zbor gospodov in gospodični otl Ned-veda, in „Tolažnica žalostnih" bas-Bolo z ženskim zborom, od Kllkcn-a ; posebno jo zanimival zadnji. Gospodje učitelj; ki pripravniki so kaj dognano zapeli Medvedov zbor: „Zvezda". Prvikrat smo imeli priliko tudi slišati, igro gospoda P ct au a na citrab, ki je posebno v „Souvenir de baden-Baden",dokazal kako, niojstcrsko zna ubirati strune. Med posameznimi točkami je svirala godba lluvnovoga polka, pod vodstvom kapelnika Selian-telna izbrane komade, in si je gospod kapelnik s bvojo kompozicijo ..štiri letni časi" pridobil ploska brez koma iu kraja. V obče moramo izraziti odseku za besede naše popolno priznanje za nam napravljeni veseli večer." * (Slovensko gledišče.) Iz Ljubljane se nam piše 25. marca : „Dramatično društvo" nam je prestavljalo denes izvirno veselo igro sestavljeno po g. Alcšovcu: ,,1'odlaga zakonske sreče". To delo ni ustreglo pričakovanju, ki se je nanj stavilo. Predstavljal ci so vendar svojo dolžnost storili. — „Selski brivec" , komična opera v dveh dejanjih, ki jo jc poslovenil gospod Za-bnkovee, predstavljanja in pela se je izvrstno, kar se imamo zahvaliti v prvi vrsti velikem i trudu in skozi dognanemu igranju gospoda N o 11 i-ja, ki je selškega brivca tako izvrstno pel in igral, da bi ga lahko predstavljal na odru vsakega velikega mesta. Gospa Odijeva in gospodična Ros s ova ste prav zadovoljili, nič manj tudi gospod Vegcr, gosp. Filapič in gosp. Krzen je igral in po mogočnosti s svojim malim glasom tudi pel komičnega učitelja, kakor bi ga ne mogel nikdo boljši. Tudi kor je bil izvrsten. Opaziti moram h koncu, da so" se, kar pri nemških igralcih ni bilo v navadi, peli vsi jako teški dueti, ter-ceti in kori te opere skozi in skozi korektno, za kar gre gospodu kapelniku J. Schantelnu zaslužena hvala". * (Smrti v vodi otet.) Iz Ljubljane se nam j>iše: V soboto 2.J. dan t. m. popoldne med 4. in 5. uro videl je tukajšnji zlatar in podob ar gosp, Avguštin Geoelj, po Ljubljanici z lova na močvirji vrnivši se, iz čolna nekaj sredi reke dvigati sc in utapljati. Od začetka niijleč, da je šota ali kaka Veja, spozna bliže prišedši, daje — človeško truplo. Z veliko težavo izleče s pomočjo čolnarja utonologa na čoln,in ga spet toliko oživi, da je s časom začel spet krepkeje dihati. Na Zab-jeku odloži svoj čudni „h>v", in ljudje, ki so, se ve da precej privreli od vseh krajev, pomogli so, da jc rešeni za malo časa spet na nogah stal. l'a ko zagleda svojega rešitelja s puško pred sabo stoječega vzklikne : „ustroli, me!" Gospod G eoelj izroči nesrečneža mestnemu stražniku, da bi ga peljal ua magistrat, pa ko bi trenil utrga sc on stražniku in — spet v vodo plane! Stražnik ga pa brž spet na suho Spravi; potem so ga na kira-pcž naložili, privezali in z obilnim spremstvom ljudstva na rotovž peljali. Kaj je človeka, ki je neki cunjar, oženjen m ima več otrok, gnalo v Vodo, ni znano; menda BO sc mu n možgani zmešali". * (Prijazna ponudba.) Vdova dra. Pre-loga ima na prodaj še mnogo iztisov rMakrobiotike" po 50 kr., veseloigre „Orni Peter", zvezek po 15 kr.; vesele igre „Zakonska sol", zvezek po 10 kr.; „1 lerinanov govor" po 5 kr.. iu še mnogo drugih slovenskih in nemških učnih in medicinskih knjig; J2 majolk za slovenske mize po 1 gld. 50 kr. in 5 lesorezov za kmetijsko orodje po 1 gld. Prijatelji ranjkega in rodoljubi v obče se vabijo, da pridejo omenjeno blago kupovat ali da pišejo ponj do lO. aprila t. 1. v staro dr. Prclogovo stanovanje, kajti pozneje sc vdova preseli. * (Cerkveno petje.) Na veliki petek o 6. uri popoldne se bode v stolni cerkvi v Mariboru pel oratorij „na grobu Kristovom" zložen po g. J. Zangbu. * (V ljubljanski cigaru i fabriki) ste, kakor sc nam iz Ljubljane piše, v kratkem Časa znoreli dve mladi deklici, delavki v tej fabriki. Zadnjo so pred tremi dnevi iz fabrike na rotovž pripeljali in od tod izročili jo v nornišnico. V tej fabriki se čisto nič ne pazi na zdravje delavcev, na prepali zraka v prenizkih sobah. Zdravnik tam je dr. Keesbacher. i: (Iz Bojane) se nam piše: ,.Zarad slabega vremena je moral odbor naše čitalnice besedo za stradajoče na Kranjskem odložiti na belo nedeljo 7. aprila, na kteri dan se uljudno vabijo vsi rodoljubi. Vstopnina jc za vsakega gospoda .'10 kr. Kadodarnosti moje niso stavljene." * dradniki banke SI a vi je) v Pragi sc na zahtevan jo bankinega vodstva vsi uče r ušli e g a j e z i k a. Listnica administracije: Došlo nam jc zopet več darov za stradajoče na Kranjskem, vsega vkup okolo 100 goldinarjev. Zarad pomanjkanja prostora smo morali denes izkaznik imen darova« teljev izpustiti, pride torej v prihodnji številki. — Dunajska borsa 27. marca. Enotni drž. tfofg v bankovcih lrtlil) drž, posojilo .... Akcijo narodne banko . . Srebro........ C. k. cekini ...... 64 gld. 90 kr. 108 „ - „ 8 i 41 „ 109 „ — „ 5 . M . Prof. Dr. Lappierre-a Vbrizgovalno zdravilo ozdravi*) v 3 dnelt vsak tok iz scavnika, kakor tudi beli *ol4 pri ženskah, če jo tudi zastarel. Cona za steklenico 8 podukom o rabljcnji l tolar 90 arob. gr. Za poslan denar so 81 rogo skrivno dobi P° A. Witt-u. Linden-Strasso 18. Borlin. *) Na stotine ozdravljenih. (68—"27) Kovane uradno preiskavane «l*TrfiHrt#He ftifff ee tiri oglate, obli ko: Nositeljn.i nmč: 1 2 3 5 10 15 cent. (Vna. jrid.: ~ 18 _'l _'."> 86 46 55. Nositeljna moč: 20 25 30 40 50 cent. (ona, gid.i 70 80 \K) 100 110. itiiltim-iršu- vttffft Nositeljna moč: 1 2 4 10 20 30 fnt. Cena, gid.i 5 tj 7.50 12 15 18. Nositcljna moč: 40 50 60 70 80 fnt. Cona, g\d~: 20 22 25 27.50 30. I 0 170 200 230 300 350. Nositcljna moč: 50 60 70 80 100 Cena, gld.: 350 400 450 500 50C. Nositeljna moč t 120 150 200 300 cent. Cena. fftcLt cent. 600 650 750 900. Ilnj;.iiii v «& < omp.. fabrikauti vag in utegov. MPatje v*e torte rt-rupe va&i> ift tft*?«?!. Naročilom proti pošiljanju denarja ali na poštno poduzetje ustreže precej: (li—81) Dunaj, mesto, Singerstrasse Nr. 10. (48—8) ■T Allea Ku)itkonv*n.r n> wlrd -len W. T. Kundan •atw»dor *urUck|f«noirimea alar f-tia >nr»;> Wa»ren unige-Mi o .t. etn Bawala mar »tnngmtati lolFi.lttt Es gilt nur eine Probe, utrt pni) uoubrit fliutitrna billigrn prrirfn orr utvtut umndjmdeu (5rArnftdnlr| m filifnninr«. WT Alto Wiu» werd«n antar Oarftatl« dar baatan Qttft'tt&t varkauft. ~itr% Vlan fintet tint bCTOttta arotj« flutreabl ven ten ncucften, prattifiteit, ictvic lujur i'li'it UHegeiifiaAbeii, trie t9 In TOicn teine wv.t ,.U't; ti ifl &uvj jut Jiinfl mik Nit, I" ba| nun fUttiie i-agat. it ciit ubđii # ,.i inirc>'rt(„'jui! ■Jorecbl im I .i tci. u iiiu-i, al«? «ud) i ii i >';int\v ictcu -iliur* unb i; j nt« |u .uifcntiaitct fln«ira ( fin&eu faun. uin Uieiluetielil n.6 cr;alt Jetcrniann na.b geiiaiut « gabi tet tlbieiU gta ift framo i/.i.,cfibi>ti. eft ift fciber ftiv tu- ei Ojaii. ii«t> riti t. idj-t <5r mvl.it f on umi m lar.en. mceui t.uiii K'ti>i\i br Urcift .it c j u.t ti? ^eucnnuni atfer aut tem fci, [ciiiuc Betltn n. 2. >. o. 3, n.ro. 9io'iU'ildi«v, It. 10, t:, to. a5 ; itinit in Jeter, tt 80, 40 M>. ZatalUfitcn. tr. 40, 60, tO, fl. 1, 1 80, l.'O. 'Hi i.■ ■itj-.'ii au0 ft.ir cm v bet, mil Gveiif^ft, l.tfl S. >', -i .«0 3 20 3.80, 4 50, .'j. (D.iffe.cin;te iNeife -lifier, mil u jut vinu i.t;t:;ti.| 1 St, it. .'4', 2.S0 3.50. 4, 4 o, 5. Otfife iMafA'", "nt Veber iiterjcjjen unb t'ertjer. 1 «t. fl. t. O, t i.o. t.u i 1,1 ■ Đle g-roBite Auswahl bev fchbnficn ^llbuttid. %'■> igllber, f*cn anf«ft«t«Ct, *r. so. so, fl, i, t .o 60 , (etil mil liJoltvrefluna, 1>. UO fl. 1.•'•'>, v. ''■O . ili.i1)eil>-cr^cliiemua,fl. 8. 0,3, 1.5H.4. 5 Vta.ln.tijeiiiplaif. 100 unb 20 • Icllker, 1 <£i, fl. 4,:., 8, 8. 1 2t fl. i>iir Mus k-Aibum. ¥3efte$cfeii'vaa,ct, kANctiifl nnt prjftif*, i i:a -r ati* eii(]f..Hioi u43, cO, 80 fr„ ano Scite it'tt., fl. 1.80. 1.50. Stil« ,n8 • fittermeffer. tat 3tO(f 85, 35, 41, 6 ' H ■ lr„ fl. 1, 1 *0. Qa) c'Picetfcgaum* iuaiTcn) 3ll Itt, i.jafveT.nai 1 iiicu nnt luitici (oivieailteie i;ut)> U',|iufiw , V v i i ii it fl. 3, 4, 5, 6, 8. C— '+o a tifcBc Zdfibcuftucr cu.ir. mit unb o^nc nin.t, i S t. vo 30, 40, so, 60 tr. Fiir Herren senr brauchbar. rUiilvir a^^đ'ir luil Ite ifaffctte, fein, ium ■Sprnctt, mil «piruti, uut xcm Ont)afrtl i feitte« titfllifitefl iMaiiiuin rr, eiu Jiaiupiitifl autf i .i:. Im.uhi, t f« ne Otafir- tDinrfrt> •tift, t 9Jt«.ni.!>taHrtcfe, l 2tc>]ieb« unb (»»f.-ifelit, i ffaulf Du:» ,ii t Haiiint, 1 ,-Ol''.i\.f'«e. i -' t Uit fini Jaanra a, i rtuif 'Ji an>#imabe, i IMS ^aulfi'e, 1 Ji'.cl ituic 'Itcinabt, l Slaccn ci t* Cel, 1 ti (» biit c. i a tntciur, 1 Tafcbenf i ne.. Ud:9 ven fe u ter Cuaiii.it fl 3 >-o Chinasilber lit birfer 2iH>rri>lalte, 6clleCuatit.il. mitlOiH^rigei Garanti« beifteiein OJtbratt^t, i Dyb. (StlSIfci ft. tr,. JMffetiofiei fi.9; »{cfler unbtiJa. bti rt. 'J7. t »jat ttudjte- fl. 4, 5, «. 1 201*1 ii)eiiiii|eieifet ft. 4, 4.so. I rut. XifKvtui.'ffct It. I0-50 I ^.»liei, iiVenjier fta;ou, (I. i.Bo, t Sfefftrflttttctt fi i.so, i. t -(mri ifii i ih i it. j 3. i žtiltt SDttta)f4Sbfet fl. 3, 3 80. 1 „ @up,eafu>bpfet a. 5.50, 8.50. 1 T(jb. iUIrfjenaiiel, fa-rnfle .^gi'it, ff. 8. 9liittte liUiii.i [ett'Wtatu| ante \u (JjbtirJprclfen. lieKJ S«bt'f4l ift in ^arbe unb ffaroit tem e.^tm riU.r lil H ll.l.t' ,i'..|;ltr .lebi-ei Jlit-tim ftlt t fn-iiu Otffutnbef fetben itce uev leuefleii mio Dtitibtil 2a i lit* akti Oiet.i, mit taticami ti<». t.eOeu Uuu.iei. ilueicte argtntiinit ilt.'trrajauna uoett t man tem Vt Mo)tr, lotlaitr b r Udijktbc b«lev baj vilo m buruniLi. iien u.if m ttiiiiiiben 'Jjtomenit mit JJJujit be^ g tilrt u i ib. 1 S il.f tliinc« fform.it fi, 10 l €llicf gro'e« Idnfttl merili il ft. II. i e;ihf fl.-.f)t « Cuatl,'l«ra.l'tfttt.ft ll M, tU 1'einitit PVll(cbtU .icnaeijie mit aibiiitut.« f.Vnu <»Ui un> tt auev -Scl^fraft aut I. ciđ b^lta ^„„etniuia,. fl. i ,4 »O, 5.,o, ,.50,7 50 gpj^ ,MM|,tPu!r,c Zlr. II Hprl t«, "M Tzžm. lJamen-Necesiaires uNid^la tttncm *an#r;aite fct>i n fonen. i st .tt.u; iilaV mit .tut.iit ^Ocr 'Kaiiie.iulfttcn, mit ieinfter aufje tr funte mi fr., u. i, iJO. 1 Stfld Qro|e C|>rll< R. -.'•iiiMtal'iiit i It. 50 8 , it. ,, l.fio. ».k0. J.!*', 1 Stiirf đJlutt«. (V'littt BO 11 , fl. I.SO, 1 !£tiut' t iciot-tii mit lta.i)tai!«ft.imim fi. t, I.SO, I. 4,5. STJunbivriiie, (Stal tO (r. Šiiiiisotv. 7 i- n.i.t* -Vrču. *c|eii fnilivi-. i2aM»*" »■Urilaiiiiia.Vi)i»'e( tiuutbeil<<-88lftl - Dit 1 l'.iar Safts, Rttttflt Sa^on, franv DentOan,' fclf«iilif*t>>abri?at ii! rciu vcu a. en o'jij„t.,.t..l( ■■ H'J, ft- 1, l.'O. or tirt taljtr iiiitit. uie a ubere OlttaBe, it fclr tjuao.nl' I nnt bleibt immcr ittit unb ai.m tub. lit 1* ©tuđ n.ifjitloitel 8< It-12 » Silttt IBfftlfl, 120. Ifl btfttbtnt 'ttc sorten fl i, 4, 5. !iWtŽ3r*' »>r«'?"f*e» biUiflc« Wefiticiif P neu- ecbrcib.arnitur au« 'Stonceauft, I auJ :o fjtfldtlii uub jnar; 1 Ubrbaltcr, i ^ttieibjnM, l .retatta.ier, 1 iftefcfireirer, 2 ^ebicib.lcuebter, 1 Ibernio. meter, t \a ibicurtter, i B^ntritui, t Seteririidifr, VtUe« febr &ttbfa; unb ele(-,ant aufl.;e'Ubrt unb tef!« btc« S jI. Haupt-Depot *^BQf VOH Xamtn», Qtrttn< mu .Hlnkeiftriimpfcn, bcflel i.itbjif.tief itattifat. 1 i-Vb. .£>er.e:ilccfe'i •:. l '.O, 2.40. i m . boflt &CTU |l. 3,50, 4..'O. t . Ian;e jj: u'.tnjtramrt« fl. tJBO, 2.10. a.r^O. 1 » m tejle ecrtt fl. 4 50. ».50. 1 , Jtirbrfir-rtifc ft. l 50.1», 8.&0. jJJSfT" 1>l< >in>ftte »an»u>dl)l t>on jgp- Bali-. Thfnter- a. 1'roDieaadcfnehern. 1 2-t. titifad), ab.t bfibfd), fr. 30, 4t>, CO 1 'it nnt f(b'':iec i'Jalerei. fr. 40, HO, ff. 1, 1.20. btad tioii aulgtfflbrt, p. l 5",», a.&o, 3, t, 3, o. fiir jOiimcn unciitbcljrlidj. "^kMf bU Cnlveraal -Damen-1 ollette Kasaittn, Nin, tel tt, j m Bttcntn, mit ^oitJtlunb mit rem Stol Jtibaltj ton i ©tad Ijuette.ifelfe, 1 i»taern 'U-irtim, l etuit SUaitaectnabe, i >£iuđ 7afa}enirtcnti»fta, i jj'a^ui ^aarot, i i;ajt. toomabc, lafebintimiu. i 2tieltai»« , t Uammre uirt'r. t A inacnffiaber. i Sta.relfeiit unb %'uw, i Jt.eitcrbftifte, 1 ■r-'.-'bUrfte, 1 9ta^tlLihfi«, i ^Vnbiiifle. «Ueft ten ttaftet Cualit.it unb fofttt ■.inamnitn blr« fl. 4.60. ©etUn^a'tMnben fur $evr«n. i CtiicJ IdjitMUčl otet Iclotirt 2'., 38,4 j oo fr 12 „ ©vveeloifel rt. 1 80. 1 „ DstTtftbtfbfft 80 tr. i „ 6tibbttt]d)otoftT i It. »r»- Eohtn AlpAcon-LdrTel. tJPJ 1 Dib. viftlivfii a 2 jo, v.™-, /...ii, 4,5o,». i „ SafjeelBffrtfl t bo, l.fl ,8,40, i itn* JBu»t>«n|a)obftcfl. i, i 8 '. 1 , i'JiuUnbi'v'1'i- »r, t;o ft. J, 2. o, j, a.to, 4 'iieielbtn, to,' petiirmij, ntuc: i ,.a i n. t Daat8, [(, 1 Slajtipartr au# SlaMifitt 10 ft., mit Saffi o. fr. Šeflt lafiben-ratemen, felr »rJtiifiV 1 st. miti ettnbataf, .vbt etnen febr grofa (id)tfttll, tf.60, toierfaie *Iente fl J.. . Opiifcbc (Jtrntšbrc mit mttmOtot, trciif»c anf | tinti b.libtM VIi ile ijCTiiiU-t 'Jtlh-e rcut.ti^ ertejuicn j 1 atflđ 40, eo Tr., fl. I, 1. 2i». KiUkttltilltii b bie '.'i.'.ii'.'.i :,'i!iir.;: au Opuilllllll^ m,cnctjuf:.iitiiSia.urenh;i.'et| t^Ttulucnforni), cinKfđ)1:a>tit>arpt9 u &•> fr., fl l, 1.60. J Jualeicbniaite teb bit pc-rba«5tten 'l»ros>in^ctt>orjner auf mtine OommHru ncv.'lttb>ilunit .infmetrtani; tf Ifl tke bafl ttnji.)« j (DeicbSftbiefer Hrt, tit tem fctrobl ber tlelufie al« nncb ter ad erik ofrerc. CTominiffion*.® cfd)iift uro A. Friedmann in SSJicn, ^Jroterftrofir ??r.2G. ■ Avstrijsko centralno stavtao društvo 11*1 1 >inisiji-i ustanovljeno na vzajemnost s temeljnim kapitalom v znesku 5 miljoiiov g^olilinarjeva od katerih se bodeta izprva 2 milj ona emitirala, daje vsakemu priliko, si z malimi mesečnimi plačili od 10 goldinarjev na višje tu /, enokratno printopnino v znesku 20 goldinarjev lastno hiio, posestvo, graščino itd, pridobiti. Vsako plačilo dajo do prve bilance 5 percentov obresti in je deležno vsega čistega dobička društva. Pisma o pristopu s priloženimi zneski sprejema glavno zastopstvo avstrijskega centralnega stavbnega društva: RothHchild & CoM Dunaj, Opernring 21, kjer se prospekti, pravila itd. brezplačno razdavajo in razpošiljajo. (44—4) 500 trsnili sadežev 21ctnih, dobro vkoreninjenih Šipou ali mosler iu erjaviua (rother Portogiesler) oddani iz lastne trsnice IOOO po 14 KUl. (60—1) v Poljčane (Slldbahnstation Piiltscbab postavljene. 1 >i'. VoMii^jtili: v vat >\jfsili. >X e 11 j m v 11 i c • t i, dunajske komisijonske banke Kohlmarkt 4, (66—8) emitira poleKovaliie li^te na pozneje zaznamovano vrste srečflk in ho BUtSJO te sestave le za to k najbolj kori.s nim Šteti, ker je vsakemu lastniku takega potegovalnega lista mogočo v.so glavne In stransko dobitke samemu napraviti in razen toga obresten znesek ii/.i! I M) frankov v zlatu in 10 gld. v bankovcih Vrsta A. (Na leto 16 vzdigatev.) Uihtiiie niti' u »Id. IO !"«» pltktuitji #.ailnjt> rt«lt> dolki iKiik l*k so nun tolarjev broa vsake odštetve. / Tnsbruško (tirolsko/ srečko. Glavni dobitek gld. 80.000. Vrsta B. (Na leto 13 vzdigatev.) Hese^ne mii» » Klel. b«, — i»i4»('anji /niinj«- rata «iie7.nlk -!<•.!(■(';■ s srečke i 1 Upire. ces. tursko srečko :a ./OO fra ukor. (.Slavni dnbitek 600.000, 800.000 frank«.v efektivno zlato. / vojvod, Brunšvi&ko srečko za 20 tolarjev. Glavni dobitek 80,000 tolarjev bres vsake oditetve, / Sachs* n-Miiui/( Prol,ip'n'> in tudi za povzerek store. — Vzdi^aivetii iiuijuilju liCllUlild listi se po vsaki vzdlgatvi franko — gratis raspoilljajo. Ltdatelj m odgovorni orednik fiiartin Jelo vse k. Tiskar i F, Skaza m drugi.