1HB L Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. TELEFON PISARNE: 1279 RECTO*. The first Slovenie Daily in the United States. Issued every" day except Sundays and Holidays. List Slovenskih delavcev v cAmeriki. Entered u Second-Claas lbtter, Septemb 81, 1903, at the Post Office »t New York. N. Y., under the Act of Congress of March 5, 1879. -A TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR NO. 3. — ŠTEV. 3. NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 4, 1907. — V PETEK, 4. PROSINCA 1907. VOLUME XV. — LETNIK XV, Proti zamorcem. Velikanski požar. Za bele vojake. Trgovina s pohištvom. VOJAŠKA UPRAVA NAMERAVA V NADALJE SPREJEMATI LE BELE NOVINCE. Okrožnica vojaškega tajnika nabornim uradom. PREMALO NOVINCEM. Washington, 3. jan. Vojaška administracija bode v nadalje skušala dobiti 'kolikor mogoče veliko število vojaških Intovincev. 1 Vfojaški tajnik Ainsworth je razposlal nabornim uradom instrukcije, naj nabirajo le bele novince". Tozadevna okrožnica se glasi: "Potrebujemo veliko Število novincev za obrežno topništvo, za poljsko arti. vseh okrajih in je radi tega odredil, da se povsodi ustanove naborni uradi. O.-n u so izšle take odredbe, ni znano. in v vojnem uradu izjavljajo le, da >e je števio stalnega vojaštva izdatno pomanjšalo, ker ne morejo dobiti do volj nega števila novincev za popolnitev izpraznjenih mest. Vendar je j>a 'lahko domnevati, da je iskati vzroka tem odredbam v dogodkih v Brownsville, kajti besede "bela konjiča" in ''beli peŠei" so dovoli značilne. COWPERTHWAITOVA PRODAJALNA POHIŠTVA V NEW YORKU POPOLNOMA ZGORELA. Škoda znaša skoraj milijon dolarjev. ŠTIRJE RANJENI. Včeraj je zgorela velika prodajal- nica pohištva tvrdke Cowperthwait i Sons na 3. Ave. in 121. ulici v New Yorku. Požar je napravil za milijon dolarjev škode. Pri gašenju so bili štirje ga-silei ranjeni, k sreči le lahko. Le vsestranskemu naporu gasilcev se je zahvaliti, da niso zgorele tudi sosedne hiše. Goreti je pričelo zvečer ob 6. uri v kleti velikega poslopja. Gasilci so takoj prišli na lice mesta in že je bilo misliti, da je požar omejen na klet, ko se je v kleti pripetila jaka raz->trelba, ktera je strop kleti deloma razdejala. Takoj na to se je plamen razširil na vsa nadstropja. Pri tvrd-ki je uslužbenih 120 prodajalcev, kte-ri so pa že odšli domov, ko je pričelo eoreti. Par minut pozneje je bilo vse poslopje v plamenu in štirim sotni-jam irasilcev ni ostalo druzega, nego čuvati, da tudi druge hiše ne prieno goreti. Ob 7. uri zvečer so se pričele podirati stene pri 3. Ave. in so padle do nadulične železnice. Kako je nastal po/ar, ni znano. Mr. Cowperthwait trdi, da ni bilo v kh-ti razstrelnih tvarin. JAPONSKO ŠOLSKO VPRAŠANJE. Posvetovanje o tej zadevi pri kabinetne j seji. Washington. 3. jan. Japonsko šolsko vprašanje pride najhrže pri da-našr. jej kabinetne j seji na vrsto. Glavni pravnik Bonaparte se s to zadevo ni natančno bavil in radi tega se o eventuelnih tozadevnih korakih nič natančnega ne ve. Vsekako pa pričakuje vlada natančnejih poročil iz Tokija in od teh poročil bodo vsi nadaljni koraki v San Franciscu odvisni. Ker s«- je predsednik vsled ja-ponskega vprašanja s svojo poslanico zameril vsemu prebivalstvu ob Paci-.tiku. se sedaj vlada bavi s to zadevo s tem večjo opreznostjo. Kovačeva o sveta. St. Louis, Mo., 3. jan. Kovač Chas. J. Smith je včeraj v East St. Louisu na me*tu ubil 551etnega čifuta David Meyers, kieri je skušrd s kovačevo ženo, ki je čistila okna, pričeti "flirt'. Kovač je prišel domov in je počival, ko mu je žena naznanila, da jo eifut žali. Smith je odvrnil: 44Why, I'll go over there, and knock his block off," na kar je odšel preko ulice in čifuta tako udaril, da se je takoj zvalil na tla. Nato je odšel domov. Šele ko je videl, da je prišel pred Meyersovo hišo mrtvaški voz, je zvedel, da je čifuta ubi!. Kovača so zaprli. Poroka na vlaku. Richmond,, Ya., 3. jan. Miss Mattie MeGeehee, hčerka W. C. McGeeheeja in Colin K, Dickerson sta se včeraj na brzovlaku, ko je vozil z največjo hitrostjo, poročila. Za priče so bili razni potniki. Njuni stariši o tem niso vedeli. Ker sta se bala, da bi v poroko ne privolili, sta se na vlaku poročila. PRATI|KE za leto 1907 DraMnaka, Blaznikova in Klein-mayerjeva, so dobiti po 10 centov. Razprodaj aid, kteri jih vzamejo sto komadov jih dobe sa $6. Dob« M pil FRANK SAKBER OO, 1M Greenwich Stmt, K«w York. 6014 »t. Clair Ava^ OMaaA, 0. NAJVIŠJA HIŠA NA SVETU. Metropolitan Life Insurance Co. bode zgradila 698 čevljev visoko poslopje. Newyorska Metropolitan Life Insurance Co. bode zgradila najvišjo hišo na svetu. Novo poslopje bode visoko 6U8 čevljev in bode imelo nad zemljo 4de Singerjevo na Broadwayu in Liberty St. v New Yorku, ktero bode visoko 593 čevljev. Na<*rte za novo poslopje je izdelala tvrdka arhitektov Le Brun & Sons. Poslopje bode stalo poleg Parkhup-stove stare cerkve na jugoistočnem vogalu Madison Ave in 24. ulice. 01 kleti do vrha bode visoko 680 čevljev. Iz 46. nadstropja bode krasni razgled po bližnjih mestnih okrajih. Poslopje bode zgrajeno v slogu italijanske renesance in bode veljalo tri milijone dolarjev. Nova parobrodna družba. Portland, Me., 2. jan. Tukaj so or-ganizovali novo paTobrodno družbo imenom Consolidated Steamship Lines Co., z glavnico $60,000,000. Ta družba prevzame parnike Charles W. Morse j a, Štrajk indijskih premogarjev. ' Victoria, B. C., 30. dec. Indijci v Coino, kjer delajo kot premofrarji, so pričeli štrajkati, da dobe večjo plačo. Iz Ilar.aino se brzojavlja, da je med Indijci tudi mnogo indijskih žen, oblečenih v moške obleke. Denarje v staro domovino pošiljamo: za $ 20.50 ............ 100 kron, za $ 40.90 ............ 200 krsn, za $ 204.00 ............ 1000 kron, za |1020.00 ............ 6000 kron. Poštnina je všteta pri tak vsotah. Doma m nakazane «vote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatvs izplačuje c. kr. peštni hranilni urad v 11. do 12. db&ah. Denarje nam poslati j« najprilič-neje do $26.00 v totovinl v prlpoTeče-nem ali registrovanem pismu, večje zneske pe Domestic Poslal Money Order ali pa Hew York Bask Draft FftAHK IASIB, 109 Greenwich Stresi, Vew Tert «104 RtClair Ave. M Ole^laal O. Zginoli bankar. ' Varani vlagatelji. IZ CLEVELAND A, OHIO, JE NEK MADJARSKI BANKAR NEZNANO KAM ZGINOL. Seboj je odnesel $12,000 vlog svojih rojakov. ROJAKOM V SVARILO. Cleveland, Ohio, 3. jan. Ogrski banlkar Koloman Denko, lastnik zasebne banke na zapadnej strani mesta, je minolo nedeljo neznano kam zginol in njegovo banko mora sedaj stražiti policija. Kako je finančno stanje banke, še ni dognano, ve se le, da Madjarji imeli pri begunu kakih $12,000 denarja shranjenega. Bankarjevi znanci nimajo niti pojma. !kam je zginol. Včeraj popoludne se je pred banko nabralo več sto Madjarov, kteri sov skrbeh radi svojega denarja, kojega so dali begunu v varstvcL Policija jih je morala ko-nečno s silo razgnati. Vsako leto se iz raznih mest, v katerih obstoje inozemske 'kolonije, poroča o utbeglih baukarjih, kteri odne-so običajno ves težko prihranjeni denar, kojega so jim izročili njihovi rojaki v varstvo. Vendar pa to ne iz-pamtuje ljudi, da bi izročili denar v hranilnice, ktere so pod zvezino ali pa državno kontrolo in so radi te*ra bolj varne. Mnogo ljudi je tudi taeih, ki nečejo svoj prihranjeni denar poslati v kako hranilnico v stare j domovini, kjer se jim ni bati zgube. Lahkomiselnost ljudi je tudi vzrok, da skuša sedaj že vsakdo, ki ima je-dva toliko premoženja, da si kupi par stolov, odpreti "banko", dobro vedo«'-, da so vse vloge čist dobiček. — Radi tega svarimo rojake, naj dobro premislijo, komu izroče svoj težavno prisluženi in še težje prihranjeni denar; najbolje pa je, da ga pošljejo v staro domovino v kako hranilnico, kar jim najbolje in najzanesljiveje oskrbi Franlk Sakser Company v New-York u. VELIK POŽAR V MONTREALU. Škoda preseza $500,000. Montreal, Canada, 4. jan. Na St. Antoine St. napravil je včeraj požar za $500,000 škode. Pi*i gašenju se je podrlo zidovje in ubilo jednega ter ranilo šest gasilcev. Ustrelil svojega očma. St. Louis, Mo., 2. jan. Dvaindvajsetletni Thomas Harris je ustrelil svojega of-ma Henry Millerja, kteri je na mestu obležal mrtev. Harrisa so are-tovali. Na postaji je izjavil, da je to storil vsled tega, ker je očim pretepal njegovo mater. Nesreča na železnici. Omaha, Neb., 4. jan. Ekspresna vlaka Overland-Limited in Los Angeles-Limited od Union Pacific železnice sta pri postaji Beule skupaj zadela. Ko se je pripetila nesreča, je zelo snežilo, tako, da je bilo nemogoče daleč videti. Dve osobi sta bili smrtno, več je lahko ranjenih. Led na reki Connecticut. Hartford, Conn., 4. jan. Led na reki Conecticut se je nepričakovano odtrgal in pričel plavali po reki navzdol. Radi tega je med lastniki ladij zavladala prava panika, kajti ledene plošče so odtrgale več laidij od sider-Toliko ledu že dolgo ni bilo na reki, kakor sedaj. Orkan in zima. St. John's, N. F., 4. jan. V zalivu St. Lawrence zopet divja orkan. Poštni parnik Bruce je rabil 11 ur za pot dolgo jedva 30 milj. Lov na nike pri Bay of Islands se je popolnoma prenehal. Zajedno z viharjem je nastala tudi izredna zima. Zakasnelo poročilo in obešanje. Mayersville, Miss., 4. jan. Gover-ner Vardaman je včeraj spremenil smrtno obsodbo necega zamorca v dosmrtno ječo, toda telefonična zveza je bila slaba in zamorca so obesili tri minute, p redno je prišlo go verne rjevo poročilo. Povodenj na zapadu. Arkansas in Kentucky. RADI DEŽEVJA JE V ARKANSA-SU ŽELEZNIŠKI PROMET DELOMA USTAVLJEN. Tiro vi so na množili krajih pokvarjeni ŠKODA V OWENSBORO. Litt^fe Rock Ark., 4. jan. Vsled dolgotrajnega deževja so povsodi ob Rock Island in Iron Mountain železnicah nastale povodnji, ktere so lezniške nasipe tako poškodovale, da je promet skoraj nemogoč. Dva potniška vlaka, ki sta dospela iz Oklaho-me in zapada, sta obtičala blizo meje. Tovorni kolodvor Iron Mountain železnice pri Bald Knobu je pod vodo. Owensboro, Ky., 4. jan. Tukaj že več dni dežuje in tri četrtine county-ja Davis je pod vodo. Vse mesto je obdano z vodo in škoda je velikanska. Mnogo živine je utonilo. Tiro vi Illinois Central in Louisville & Nashville železnice so pokvarjeni. Sedaj še neprestano dežuje. Nemška barbarstva I v nemški Poljski. V GNIEZNU SO PRIČELA SODI-~ ŠČA DIVJATI PROTI RODOLJUBNIM DRUŠTVOM. Obtoženi so vsi poljski prvaki; radi udeležitve pri sokolskej slavnosti. ZA ZDRUŽENJE POLJSKE. Gniezno, nemška Poljska, 4. jan. Tukaj se je priče a včeraj sodna obravnava, ktero je uprizorila barbarska nemška vlada proti onim poljskim rodoljubom, kteri so prisostvovali sokolskej slavnosti v Miloslawu dne 22. oktobra 1905. Na povelje iz Berolina so 44ob asti" obtožile 23 osob, med kterimi sta tudi državni •poslanec Chrzanowski in član gosposke zbornice Koscielski, ki je predsednik društva Sokol. Tudi osem cesarskih gozdarjev je obtoženih. — Nemški divjaki dolže domačine, da so prisostvovali — tajnemu zborovanju in da so imeli pri sebi orožje brez dovoljenja (!) Pripomniti je treba, da so domačini v Miloslawu prosi.i za dovoljenje obdržavati sokolsko slavnost, da jim pa oblasti v to niso privolile. Povsem prav so torej Poljaki storili, da so potem priredili zasebno slavnost. Obtožnica se naslanja tudi na pravila solkolskega društva, kterega namen je izposlovati Poljski zopet neodvisnost. Nemci tudi trdijo, da je dolžnost osrednjega odbora sokolske-ga podpirati vsako revolucijonarno gibanje. Nemci trdijo, da postaja politična nezadovoljnost v nemški Poljski vedno večja in da vsepoijsko gibanje vedno bolj napreduje, da je pa vlada na vse pripravljena. Glavni stan Poljakov oziroma vsepoljt&ega gibanja je v Lvovu v avstrijskej Poljski. Zastrupljen kruh. Chicago, 111., 3. jan. Tukaj so zaprli štiri člane unije pekov, ker je bilo na stotine hlebcev kruha namenjenega za čifute, zastrupljenega s kar-bolno kislino. Delavci neke tukajšnje pekarne štrajkajo in splošno se trdi, da so pristaši štrajkarjev polili vozove, na kterih je bil kruh, s karbolno kislino in jodoformom. Polieija je zaplenila mnogo košev zastrupljenega kruha, da ima tako dokaze na razpolago. V žepih jetnikov so našli steklenice & karbolno kislino in vež zabojev jodoforma. HKo si namenjert žena, otroki ali p« v Ameriko vsetL volne cene na: FRANK SL, Htm York, N. Y, Vesti iz Rusije. Umor v Petrogradu. V KAPELI ZAVODA ZA MEDICINE JE NEKDO USTRELIL POLICIJSKEGA PRE-±'EKTA GENERALA LAU-NIČA. Sumljivega človeka, oblečenega v uni-niformo so prijeli v Car-skojem selu. V LODZU. Petrograd, 3. jan. Danes popoludne so v zavodu za eksperimentalne medicine, nepoznani morilci ubili generalnega majorja Launiča, policijskega prefekta mesta Petrograd. Launič je prijel vsled povabila velike kneginje Olge, žene vojvode 01-denburškega, k blagoslovi jen ju kapele imenovanega zavoda. Med božjo službo se mu je od zadaj približal nek mladenič in ga v glavo ustrelil. Morilca je nek častnik na begu z mečem ubil. Po razpustu gosudarstvene dume je dobil general Launič diktatorsko moč v Petrogradu. Na njegovo povelje so se zamogle povsodi vršiti hišna preiskave brez sodnega povelja in on je pošiljal ljudi v pregnanstvo brez kake sodne preiskave. V novejšem času so bile hišne preiskave in aretacije v Petrogradu na dnevnem redu in to je bil najbrže vzrok, da je moral prefekt sedaj umreti. Petrograd, 4. jan. Včeraj so orožniki prijeli na kolodvoru v Carsko-jem selu nekega sumljivega moža, ki je nosil polieijsko uniformo. Najbrže je jetnik član one organizacije, ktera je umorila generala Ignatjeva in Launiča. — Lodz, 4. jan. Ker je položaj v mestu nevaren, so topniearji zasedli razne važne toeke. V nekterih okrajih so se vršili ulični boji, ktere so pa takoj zatrli. Banke nameravajo tudi zapreti svoje urade, ker jih oblasti nečejo čuvati pred roparji. Vsi delavci so sedaj odslovljeni in podjetniki izjavljajo, da raje preselijo tovarne v druge kra-, je Rusije, nego da bi se udali delavcem. Štrajkarji stradajo, kajti unije jim dajejo le po 50c tedenske podpore. Mleko za mladega prešiča. East Strondsberg, Pa., 3. jan. Henry J. Parsons je mnenja, da mladi prešiči bolje in hitrejše rastejo, ako se jih redi z mlekom iz steklenic, kakor otroke. Radi tega je šest mesecev vsaki dan po trikrat dajal svojim mladim prešieem mleko iz steklenic in potem debelo semleto, dobro prekuhano koruzno moko. Po 195. dnevih so bili njegovi prešiči po 200 funtov težki. Hiša se je podrla. Včeraj se je podrla novo zgrajena hiša 1348 Teller Ave., Bronx Borough v New Yorku. Zidovje je zasulo več delavcev. Nekoliko je bilo ubitih in število ranjencev je veliko. DELO PRED ZDRAVJEM. Želja pridobiti si mnogo denarja je pri našem ljudstvu tako udomačena, da se jej čestokrat žrtvuje zdravje in tudi življenje. Mi pozabimo na naša lastna trupla, medtem feo mislimo le na delo in kupčijo, ker vemo, da za-more mala zamuda nudii našim nasprotnikom priliko, da zavzamejo naša mesta ter nam tako odneso vse sadove našega trdega dela. Mi si ne privoščimo veselja življenja ter delamo preko določenega časa. Vse naše misli krožijo krog poslov, dokler truplo ne omaga. Pri tem običajno največ trpi želodec; mesto da mu dobavljamo zdravo in redilno hrano, ga čestokrat oplahnemo le z močnimi pijačami, dokler ne postanemo žrtve dispepsije. Okrepite želodec in prbavlne organe s Trinerjevim ameriškim grenkim vinom, kadarkoli je kdo utrujen. Ono ozdravi vnete dele, okrepi mišičevje prebavalnih organov in vam bode zopet mogoče opravljati vale posle. V lekarnah. Jo. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, HL FRANCIJA IN NEMČIJA HITITA Z GRADNJO NOVIH VOJNIH LADIJ. Izreden mraz v jugozapadnej Rusiji. Oviran promet. RAS ULAH. Raznoterosti. Razne novosti iz inozemstva. Paris, 4. jan. Admiraliteta je odredila gradnjo podvodnih križark, katere bodo nadkrilile vse dosedanje la-dije te vrste. Križarke bodo nosile po 800 ton in vozile po 15 vrst na uro nad in po 10 vrst pod vodo. London, 4. jan. Semlkaj se poroča, da je nemški cesar sklenil graditi novo oklopno križarko 20,000 ton in s strojem na turbine, ktera bode večja in hitrejša, nego kterakoli dosedanja vojna ladija, vštevši angležfko Dreadnought in japonsko Satsumo. Odesa, 4. jan. V južnej in jugozapadnej Rusiji divjajo snežni viharji. Zeleznični promet je popolnoma ustavljen in mnogo ljudi je zmrznilo. Tanger, Maroko, 4. jan. Pristali roparja Ras Claha so iz zasede ustrelili večje število Članov rodu Beni Mansor. Slednji so bili preje Ras U.ahovi pristaši, toda v novejšem času so ga ostavili in podpirajo sedaj vlado1. Portsmouth, Anglija, 3. jan. V mi-nolej noči je divjal velik požar v tukajšnjih vojaških skladiščih. Potrebščine jednega kora vojaštva so zgorele. Paris, 3. jan. Novi, po nauenem ministru Briandu imenovani zakon z amendment! glede ločitve cerkve in države je predsednik Falires danes podpisai. Zakon so razglasili po vsej Franciji. Iz Avsfro-Ogrske. Cehi in! PRAN JOSIP SKUŠA IZPOSLO VATI SPRAVO MED ČEHI IN NEMCI. Obravnave glede trgovinskih pogodb ne napredujejo. POLOŽAJ NA OGRSKEM. Dunaj, 4. jan. Iz najverodostojnej-ših krogov se poroča, da se v kratkem prično nova pogajanja glede sprave med Čehi in Nemci in da je sedaj pričakovati vspeha, ker tudi Pran Josip deluje za spravo. Dunaj, 4. jan. Prihodnji teden se bode pričela tukajšnja vlada posvetovati z ogrsko glede sklenitve trgovinske pogodbe. Tozadevna posvetovanja so bila dosedaj brezvspešna. Budimpešta, 4. jan. Tukaj ni nihče zadovoljen z govori, ktere sta povodom Novega leta govorila ministerski predsednik Wekerle in finančni minister Košut. Iz tega je razvidno, da položaj na Ogrskem ni ugoden, ker ne vlada jedinstvo v vrstah koalicije. Ljubljana, 3. jan. Seizmograf tukajšnje potresne opazovalnice je danes naznanil jak podmorski potres v oddaljenosti kaeih 11,200 milj. Potres se je najbrže pripetil na južnem Pacifiku, istočno od Nove Zelandije. Inaoguracija v cerkvi Denver, Colo., 4. jan. Novega eo-loradskega governerja bodo inauguri-rali v cerkvi sv. Trojice mesto v ka-pitolu, kteri je za to slavnost premajhen, tako da ne more iti vanj niti desetina gostov. V imenovanej cer*kvi je za 2500 osob prostora. Nezgoda na morju. Norveška jadranka Memboara iz Grumstada, ktera je pri Wolf Islan-du, blizo Dariena, Ga., obtičala v pesku, se je popolnoma razbila. Kapitan in moštvo se je rešilo. VABILO NA NAROČBO! "Glas Naroda" je že nastopil svoj petnajsti letnik in se je v tem času zelo razširil po Zjed. državah, a tudi v staro domovino vrnivši se rojaki ga radi naroče. Vse to dokazuje, da je postal "GLAS NARODA" vsakdanja potreba ameriških Slovencev. — "GLAS NARODA" se je polagoma na zdravi podlagi razvil iz tednika v dnevnik; v to ga ni gnalo nikako pretiravanje in na^ilstvo, pač pa lepo, umno a sigurno razširjanje. Cena "Glas Narodu" ostane nespremenjena ter prosimo, da nam dosedanji gg. naročniki ostanejo zvesti še v prihodnjem letu in ako mogoče še pridobe nove naročnike ; v tem ozi-ru prosimo agitacije za "Glas Naroda" gg. tajnike društev, ki spadajo k Jugoslovanski Katoliški Jednoti in one sv. Barbare, kterih glasilo je "Glas Naroda". Toraj še enkrat gg. naročniki, do-pošljite nam naročnino in pridobite še kaj novih naročnikov, temvečji ko bode naš krog, tem laglje nam bode "Glas Naroda" še povečati. Krasne stenske "Koledarje" pričnemo vsem gg. naročnikom kmalu razpošiljati. Uredništvo in upravuištvo. Bojkot proti Ameriki. Položaj na Kitajskem. GIBANJE GLEDE BOJKOTA SE NA KITAJSKEM VEDNO BOLJ RAZŠIRJA. Lakota na Kitajskem; vsled lakote umrje vsaki dan na stotine ljudi. VELIKA BEDA. Shanghai, 4. jan. Bojkot proti ameriškem blagii, kterega so pričeli v Kantonu, se hitro razširja po vsej Kitajskej kot protest proti protiki-iajskim zakonom v Zjedinjenih državah. Kitajsko časopisje več ne sprejema ameriških oglasov. Shanghai, 4. jan. Sedaj s^e je pričelo vsestranski delati na to, da se pomaga pokrajinam Tsing Kiang Fu, Su-Shien, Yao-Wan in Su-Chow-Fu, kjer vl'ada nepopisna lakota. Vlada je kupila 50.000 vreč ameriške moke za stradajoče ljudi. Misijonarji poročajo, da vsled mraza in lakote vsaki dan več sto ljudi umrje. Krvav novoletni prepir. Lexington, Ky., 3. jan. V Pine Topu, county Inott, vršil se je na novega leta dan ples, pri kterem so bili med drugimi tudi Harrison Stone, "Walter Hanks in "Walter Thomas. Vsi trije so zavžili preveč whiskey a in ker se rodbini Stone in Thomas že več let prepirata, prišlo je pri plesu do pretepa, v kterem so bili imenovani trije mladeniči ustreljeni, dočim je več plesalcev ranjenih. KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so: Main 3. jan. iz Bremena. Teutonic 2. jan. iz Liverpool a (že poročano) s 371 potniki. Dospeti imajo: Uit oni a iz Reke. Patricia iz Hamburga. Etruria iz Liverpoola. New York iz Southamkrijej<» posojila, ktera je najel jug. da uniči Zjedinjene države in vzlr/ .je so v nadalje sužnjištvo. A ko so v Angliji tega mnenja, poten« bode morda naš kongres v pred-l"-' - privolil. Demokratična stranka bo.le s predlogom najbrže zadovoljna in republikanci, z'osti pa oni krog vlade, se skušajo v vsakem ozi-n* jugu prikupiti. Na ta način se za-more takozvani "Solid South" še preje razdvojiti in Angleži, ki imajo fconfeileracijske listine, bodo dobili denar. Vsekako bi pa bila taka poravnava starih dolgov južnih držav škandal, kajti način, po kterem so bile te listine izdane in kako so prišle v rofee Anležev, je zelo značilen. Početkoma vojne so bili angležki kapitalisti izključno na strani upornih južnih držav. Lastniki sužnjev so imeli prosto trgovino in so pošilja.i bombaž v Anglijo, za kterega so dobivali od -cev!'' A da so Nemci dobili do pičice vse, kar so želeli, za to je odovorna stranka, ki je bila zdaj voditeljica Slovencev. Tako bodo za rfldove pre-žalostni spomini na slovensko ali prav za prav kranjsko zmagovalno politiko Anno Domini 1906! "Končano". Pod tem naslovom prinaša zadnji "Mir" članek ozirom na vsprejetje volilne reforme v avstrijskej zbornici poslancev. C.auek je pisan s srčno krvjo: poln je krvave ironije in perečega sarazma; iz njega izzveneva vsa ogrenelost čutstvovanja vsled ljute krivice, ki je zadela naše koroške brate po volilni reformi, a ob enem je huda obtožba "Slovenske ljudske stranke" in še posebno njenega vodje. Uvod izzveneva v tužen klic: izgubljena je cela (desetnika domovine ! V odstavku pod naslovom "Kdo je kriv?" izvaja člankar, kako je bila po voditelju "Slovenske ljudske stranke" in njega mentorja v Ljubljani (dra. Kreka) izdana parola, da voli!na reforma nikakor ne sme priti nevarnost, tudi če bi ne dobili nobenega sigurnega mandata! In kdor ne umeje tega, je političen otrečaj, je nerazsoden človek. Slovenci so si pridobili krono: v njihovih rokah je bila osoda volilne reforme in oni so jo zvesto čuvali ter porosili s srčno krvjo...! V odstavku "Zakaj?" izvaja, da je bila sedaj Slovenija prvikrat povabljena kalkor odločilen faktor v avstrijski državni koncert in izkazali so se kakor — narod XI. službene vrste. Člankar se bavi z vprašanjem: zakaj je tako prišlo? Kdor ne najde ključa za rešitev te uganjke, ne najde ne ljubezni do domovine, ne ljubezni do delavcev, do gospodarskega napredka, ne navdušenja za vero — nič takih idealnih motivov, marveč pravijo poučene osobe na Kranjskem, da stvar izvira iz nekih osobnih motivov. V odstavku "Jalovi izovori" naglasa člankar, da so vsi izgovori Slovenske ljudske stranke jalovi. Ta stranka ni storila, kar bi mogla storiti. Že v naprej je govorila, da hoče volilno reformo za vsako ceno, tudi za lastno glavo; naravno torej, da so ostala vsa pozneja prizadevanja brezuspešna. Izgovor, da poslanci niso bili informirani, je jalov, a trditev, da je bilo gibanje na Koroškem liberalna mahinacija. je puhla izmišljotina in ne spada med dostojne polemike. Zgodovina bode govorila, da ni bilo nikdar kake resne in odločne akcije za ohranitev starih narodnih pozicij na Koroškem. Sledi odstavek "Slab račun". V tem izvaja člankar, kako bi bila mogla "Slovenska ljudska stranka" postati v resnici vseslovenska. V to pa bi se bil moral nje voditelj bolj upostaviti za slovenske nuje. Zato je položaj stranke postal dvomljiv, ker se ob sedanjih razmerah utegne zgoditi, da se stranka razcepi in ostane le — kranjska stranka, da postane iz krščanske Šusteršičeva stranka. Potem pa si lahko izračuna, Ikdaj pride konec njenih dnij! V stranki ni nikogar, ki bi brzdal to silo, ki bi si upal Ispregovoriti, !kar (mislijo vsi! Da je "Slovenska ljudska stranka" ustvarila na Kranjskem le en mestni mandat, predelati bi se bil moral tudi koroški načrt! Ta edini mandat bi bil rodil deseteren sad, a zdaj? V odstavku ped naslovom wZ?dnji poskusi" pripoveduje člankar, kafko vSažk iz nasprotne strani in obe lokomotivi sta se pozdravili. Na zapadu ni povsodi ograj ob železnici niti ni ob prelazih ograje za zapiranje ali pa tam kak paznik, to se tudi mnogokrat ne vidi v naselbinah in mestih. Vlak drvi svojo pot naprej in njegov prihod ali nevarnost naznanja piskanje lokomotive. Gruber je zajprl okno, ifeo se je prepričal, da ni nikake nevarnosti in se podal v spalno sobo. Tam je videl na svoje začudenje, da ste samo dve postelje napravljene. Kdo neki bode tam še spal? Vendar ne Yankee z rumenim obrazom ? Lahno je bil čutiti prepih in se je zato obrnol. Res, Yankee je stal pred njim, v roki je imel svojo potno torbo; za seboj pa je na tilho zaprl vrata in se zapahnil. Vse to je gledal Fred preplašen. Yankee je z desnico posegel v žep, iz kterega je zvlekel revolver. "Hands up!" (roke kvišku!) mu je odločno ukazal. Yankee je držal Fredu revolver uprav pod nosom. Gruiber nikakor mi bil bojažljivee; ali v tem slučaju mu ni preostalo nič druzega nego ubogati Vzdignil je roke kviško. Na rumenem obrazu se je pojavil nasmeh; njegove modre oči so pričele sveto gledati "Mister, ali niste vi Nemec?" Ko mu Fred ni takoj odgovoril, je postal bolj nasilen. "Ali ni talko?" Fred se je ndal osodi in rekel: "Yes!" "Nek Nemec mi je o neke j priliki skazal veliko uslugo; od takrat imam rad Nemce. To vam reši življenje." ' 'Prav dobri ste." "To se pravi, ako bodete lepo ubogali. Drugače... dasi bi mi žal..." Njeogve oči so se še bolj zasvetile. "Pravzaprav je neumno od mene, da vas takoj ne usmrtim. To le ovira mojo namero. Kdo bi pa čul strel? Lokomotiva žvižga, vozovi ropotajo, sosedni voz je prazen. Ako to ne storim, je edino vzrok — ker ljubim Nemce. Upam, da se mi bodete ska-zali hvaležnega z vašo udanostjo. — Pričnimo torej: najprvo prstane, uro, zlate očala, listnico! Lepo! Sedaj: klobuk, zavratnico, suknjo, telovnik in hlače, tudi čevlje, Misterr. Prosim, požurite se!" Fred je stiskal zobe, a ubogal na-silstvu. _ . . , , . , Yankee je z napetim revolverjem Gruber se je vsedel na svoj sedež [ , , . . . 5 , ,. , , J . A . , zasledoval vsako gibanje. Se bolj so in poleg sebe položil torbo; potem pa ... - , .. . ' . . 7 % v .(se svetile njegove modre oci. Brzo giedlal skozi okno. Mirnodusno je - ..." . — Railway Bob. S potno torbo v roki je hodil Fred Gruber, mlladi inženir, sem in tja pod streho kolodvora v Topeki. "Mnogo premajhna, zakajena in v slabem stanu je postaja, kakor jih je še mnogo v Zjedinjenih državah", je premišljeval sam pri sebi Z glasnim zvonenjem je prisopihal vlak. Brzo se je Gruber skobacal na vlak in odšel skozi druge vozove v Puilmanov voz. gledal po gnječi ljudi na tesni postaji. Kimalo se je pričel pomikati vlak brez posebnih znamenj. Potniki so še skakali raz vlak ali na njega. V zrak se je dvigal gost siv dim lokomotive; potniki so zasedli svoje prostore, potem pa izvlekli svoje časnike ali knjige in brali, ker znano je, da vlada v ameriških vozovih na že-.eznieah ali cestni železnici mir. Ob vratih voza sta slonela dva moža, ktera bi lahko človek smatral, da sta sodnika, natakarja, tudi pa trgovca z bombažem, ali pa zdravnika. Kdo bi tudi zamogel kaj spoznati iz njih gladko obritega obraza, na ikterih potezah ni bilo nič posebnega opaziti, samo bistre oči so delovale. Ogledovala sta inženerja, kte-remu je bilo videti na prvi pogled, da je tujec; ta je to opazil in njima obrnol hrbet. Njemu nasproti sedeči mož je bral knjigo J toda Fred je opazil, da ta dela to le na videz in videl, kako so njegove oči prikrito gledale ona dva ob vratih. Fred se je potem naslonil na sedežu in gledal na ljudi v vozu; pri tem pa tudi zagledal, kakor je gospod ob vratih pomenljivo pogledal moža nasproti njemu. Ta čudni pogled ga je opozorit Ali ima oni gospod kaj posebnega s tem možem njeanu nasproti? Kdo neki je ta mož? Brez dvoma Yankee, in sicer prav pristen. Na glavi je imel siv visok klobuk, obraza je bil rumenega in kozlovo brado negotove barve. Modre oči se nikakor niso prikladale obrazu. Njegovo premišljevanje je motil sprevodnik, ki je zahteval, da mu pokaže listek in vprašal moža nasproti Freda po listku in številki postelje. Fred je opazil nekak zmagonosni nasmeh na rumenem obrazu Yankeeja. Yankee je globoko zasopil, se odkril — na kratko ostriženo glavo pokazal — in si z robcem otrl pot na čelu. Brezobzirno je potem stegnil svoje dolge noge, zaprl knjigo, iz katere je bral, in pričel na tihem žvižgati znano "After the Ball is over." Polagoma se je pričelo mračiti po Obširnem polju države Kansas. Zamorec (vslužbenec Pullmanove družbe) je pričel prižigati luči v vozu. Gruber je vstal in odšel v prostor za kadilce, medtem pa naj -bi mu zamorec napravil postelj. V oddelku za kadilce je pušil smo d ko in malomarno bral če&niik. Komaj se je dobro vsedel, kaj se olasi lokomotiva z žvižanjem. Kaj pomeni to T Ali je to znamenje nevarnosti? Sedaj je čutil sunek. Brzo je odprl okno in poledal, kaj se je pripetilo. Najbrže je prisopihal ie pogledal na uro in mrmral: "Do ifciesburga ostanem vendar nemot-Ijem" Ko je Gruber vse oddal, je zopet pričel.ovoriti: "Lepo, lepo od vas, Mister. Sedaj se lepo vsedite in glejte na drugo stran vlaka. — Prav tako. — Se enkrat vas opozorim, nikakor ne poskusite se upirati. Verjemite mi, da nisem vajen-nobenemu uporuL'' Sedaj je vzel z levico na dve strani nabrušen nož iz žepa na prsih in ga del med zobe, revolver pa spravil. ''Ne ganite se, Mister!" ga je opozoril, medtem pa iz druzega žepa izvlekel močno tanko vrv in z njo zvezal Gruberju/ roke na hrbtu in noge skupaj. "To se zgodi le v vašo korist!" ga je pomirovalno svaril. "DokUer se lepo udaste v osodo, se vam nič ne pripeti. Za odškodnino za to nadlegovanje sem pripravljen vas sedaj brezplačno obriti in lase vam bodem postrigal. Potrdili mi bodete, da sem spreten brivec. Ako to ne bi bil, bi me že davno — no, to je pravzaprav moja osobna stvar.' * Odprl je svojo torbo in izvlekel škarje. V kratkem času je bil ostrižen. "Tako, sedaj ste tako ostriženi kalkor jaz. Sedaj moram, žal, še vašo nemško brado spremeniti v yankee-brado; seveda tudi vaše lepe nemške brke bodo zginole." Gruber je čul, kako Yankee nekaj dela v umivalni sobi. Predno si je bil tega svest, je bil že z milom namazan. "Izvrstna britev!" je hvalil Yankee, ko je pred njim stal. "Nič se ne bojte!" Fred se je tresel pod mrzlo britevjo. Yankee je to opazil. "Nič bojazni!" dejal mu je Yankee. "Le ubogajte tako naprej in videli bodete, da bode vse dobro izšlo." Ko je Gruberja do dobrega obril — seveda pustil mu je le yankee-brado — je njegov obraz še namazal in ta je kmalo postajal rumen. Dobro si ga je ogledal. "Z brivskim poslom sem sedaj gotov. Na prvi pogled ste sedaj podobni nekemu Railway Bobu. No, moje velikosti ste tudi. Zato si bodem sedaj mojo križaš to obleko slekel in zato vašo temno oblekel." Spraznil je svoje žepe in se kmalo preoblekel. Tridi Gruberjeve Čevlje je oblekel, njegov zavrafcnik si privezal. Pred ogledalom si je brzo odvzel svojo yankee-brado, iz torbe izvlekel črno, polno brado, to nazaj del ter izvlekel rumeno lasuljo. Previdno si jo je pritrdil, enako brke. Naposled del zlata očala in ma glavo Gruberjev klobuk. "No, sedaj naj mi kdo reče, da nisem pristen Nemec!" se je veselil. Ko je lopov vse oropane stvari spravil v torbo in to zaprl, je pogledal Gruberjevo uro in potem malo premišljeval. Z nožem je odrezal vrvi, s kterimi je zvezal Gruberja, a zopet držal revolver v desnici. "Tako!" mu je ukazal z mirnim glasom, "vi bodete sedaj oblekli mojo obleko.'' Nemec je ubogal povelju. Ko je jridel, da ga Yankee ne bode več zvezal, si je mislil: "Igraš se z ognjem, moj dragi! Samo vrata odpri in čutil bodeš, kako te bom za vrat pri-jel!" Nemo sta si stala nasproti; le njune oči so se svetile. Yankee z zlatimi očali, rumenimi brkami in brado ter mehkim, klobukom na glavi je oprezno poslušal. "Mister", je rekel po molku, "vaš mehki klobuk je res praktičen, meni zelo dopade, ako se spominjam na moj trdi cilinder ! Meni se gabi v bodoče kaj tacega nositi, toda vi ga le mirno pokrite!" Zaničljivo je Gruiber storil kakor ukazano. Pri tem pa ravno tako pri-sluškaval kakor Yankee, samo da ta tega ni opazil. Vlak, kteri se je že itak precej tresel, se je sedaj pričel še bolj tresti in zibati. Najbrže je vozil čez več izogibališč in se bližal kolodvoru. Gruberjevi živci so pričeli delovati. "Kakor hitro odpre vrata, planem nanj!" si je mislil. Ako Yankee ne bi imel to neumno orožje v rokah, bi se ga takoj lotil. Ropotaje so pričele delovati parne zavore. Bliskoma je Yankee vtaknil v žep revolver in odprl duri. Gruber je od zadej nanj planil in za vpil: "Stoj!" V trenotku nato je dobil težak udarec čez hrbet. "Railway Bob, sedaj te imamo!" je zaklical mož, kterega je Gruber že preje videl v vozu, ko je z drugim pajdašem bil slonel ob vratih Pullma-novega voza. Kratek kol pa je imel pripravljen, da ga še enkrat udari, ako se ne uda^ Sedaj je prihitel še drugi na pomoč. "Saj sem ti rekel, Ralph, da je on v vozu!" je zmagonosno kričal in se s kolcem bližal Gnuberjui "Railway Bob, to pot te pa imamo! S teboj vred dobimo tudi deset tisoč dolarjev, kteri so za tvoje prijetje razpisani!'' "Ali ste neumni!" je zdihnil Gruber in desnico držal za obrambo, s tem so pa bolečine bile še občutneje. "Neumni ste! Za onim hitite! Pri-mite ga!" Oba policaja sta strmela, ko sta cula Gruberjev glas. "Za onim!" je v obupu kričal Gruber. "Primite lopova, kteri me je oropal in prisilil njegovo obleko obleči!" Policaja sta skočila iz voza, toda, dasi je imel begunec le minuto naprej, je zginol, kakor bi se v zemljo udri. Oba policaja sta z Gruberjem vso noč po mestu stikala, toda zloglasnega roparja Railway Boba niso do-biii. Slovenski katoiišk svete Barbari Z]edln]ene države Severne Amerik« Sedež: Forest City", Pa. dn» au januarja 1903 v- drisvf ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR mL, Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TEJLBAN, Box 3, Moon Bun, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJPIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pm. Blagajnik: MARTIN MUEIČ, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PERNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, FRAN SUNK, Lnzerne, Pa. W. Ta. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. Box rest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". NA PRODAJ ! NAROČNIKOM NA r^NANJE. je lnadstropna zidana hiša s hlevom j —o— in Ikletjo v Srednjem Lipovcu, občina , Cenjenim naročnikom našega lista, Ajdovec pri Žužemberku* pod ugodni- zlasti pa onim v Pennsylvaniji, nami pogoji. Hiša stoji ob občinski znanj am o, da jih v kratkem obišče zastopnik "Glas Naroda" in bančnega podjetja tvrdke Frank Sakser Co., Mr. Janko Pleško. Imenovani rojak bode nabiral naročnino za list in opravljal tudi druge v našo stroka poti, polego hiše je vrt s kozolcem in jedna njiva. Natančneje poizveste pri: Franku Grivec, St. Clair, Cor. Lyman Sts. (41st St., N. E.) Cleveland. Ohio, spadajoče posle ter ga cenjenim ro-(4-7—1) jakom najtopleje priporočamo. DAROVI. Za družbo sv. Cirila in Metoda: A. Strenar v Jardine, Mont., 40 c. Živel! Kje je ANTON OBLAK T Doma je od Ribnice in pred leton je bival v Lorainu, Ohio. Rad bi mu poročal novico, zato prosim cenjene rojake, če kedo ve za njegov naslov, da mi ga blagovoli naznaniti. Rudolph Kuhar, 144 W. 23rd St, Chicago. 111. (4-5—1) Kje je ANA STRAH? Doma je iz fare Dobrepolje. Prosim eenjene rojake, če kdo ve za nje naslov, naj ga naznani bratu: Anton Strah, Box 554, Irwin, Pa. (4-8—1) Kje je JOSIP ŠKUL, po domače Ši-menf Doma je iz Lašč pri Žužemberku. Pred S. leti je bival v Mani-stique, Mieh. Za njegov naslov bi rad zvedel: Fran Gregorčič, L. feox 70, Bridgeport, Ohio. (2-5—1) PETER CHTTLIG, 303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo., pobira naročnino za "Glas Naroda", sprejema denar za Slo vensko -ameri-kanski koledar, pratike in druge vsakovrstne knjige, ter ga rojakom topi? priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda". Podpisani naznanjam vsem znancem in prijateljem, da sem dne 15. marca 1906 odprl LEPO UREJENI SALOON 8 KEGLJIŠČEM IN »BUŠTVENO DVORANO na 163 Beed St., Milwaukee, Wis. Za obilen obisk se priporoča FRANK LESKOVIC, lastnik gostilne. A fil KOGA MI ŽELIMO. Mi želimo da se vsi tisti ljudje oglasijo, kateri trpijo na kroničnim, zastaranim in akutnim boleznim, ali posebno tisti katere niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Tudi vsirn tistim kateri so bolni in da jim ni mogoče najti zdravnika kateri bi jili ozdravil, dajemo svet iu povduk brezplačno. Vsaki bo!nik nam mora pisati ako sc hoče popolnoma izzdraviti! In veste zakaj ? Tukaj v Ameriki slovenci služijo svoj kruh večinoma s prostim iu težkim delom kateri je tudi večinoma nezdrav tako da dobivajo razno bolezni ali neznajo se obrniti do dobrega in poštenega zdravnika, da bi jim dal pravo pomoč. Naši rojaki neznajo za zdravnike^ kateri so v boleznih ko se naj bolj po gosto nahajajo. Specialisti, ter hodijo k zdravnikom kateri jih ne zastopijo in tudi nemarajo veliko za naši Narod. ZATO SMO MI USTANOVILI ODPELJE K ZA SLOVENCE. V KATEREM DOBIVAJO NASI ROJAKI DOBRO POMOČ IN BRA-TOVSKI SVET. TORAJ PREDNO SE DASTE PRI KATEREM ZDRAVNIKU ZDRAVIT PIŠITE NAM DA VAM SVETUJEMO! Hočemo Vam naznanit kakšna zdra>ila pošiljajo naši zdravniki 1 Naši zdravniki zalezujejo kronične in zastarane bolezni že skoz mnogo let ter skoz njihovo dolgo prakso so prišli do prepričanja da so te uolezni naj bolje za ozdraviti s zdravili kateri so pripravljeni po predpisih katere so ustanovili naj bolj slavni zdravniki od celega sveta. Ali veste da jo mnogokrat vzelo mnogo iu mnogo let in tudi celo življenlo od enga človeka da je iznajdil samo za eno bolezen zdravilo po katerem se je tista bolezen gotovo ali pa vsaj najbolje ozdravila. Ako tako kakšen zdravnik znajde zdravilo za bolezen, katero nikdo ni mogel poprej za gotovo ozdraviti, potem postane 011 poznan in slaven po celem svetu kjer Ou je dospel do tega, da se bolnika s tako bolezen sedaj znmore ozdraviti. Naši zdravniki imajo za vsako bolezen posebno in stanovitno zdravilo, kjer ta zdravila so pripravljena točno po predpisu jednega velikega svetovnega profesorja in zdravnika, ter pošiljamo te zdravila vsakemu našemu bolniku. Te zdravila po sistemu OROSI so čisti in naturalni kateri so pripravljeni iz raznih rastlin, zelenjav, korenin in več drugih tvarin ter se rabijo po vsili državnih bolnišnicah in posebno v slučaju vojske. Toraj boluiki kateri rabijo OROSI zdravila morajo vedit da so te zdravila najbolji in naj bolj gotovi zdravili kjer so že bili popreje poskušeni nad ljudmi ko so bili bolni in pri katerih so se pokazale to zdravila vedno za naj boljša iu iz naj večjim uspehom. * + Vsim bolnikom sledeče na znanje! -i- NAŠA POŠTENA IN NEPOBITA PONUDBA. Kjer smo pito- i 1 n:iš;t z.lr.ivil.i v vs-ilci l-ol /.■■{ jioiuiiptjo, Vam moremo z 1 gotovo obljubiti slcdefc: Al:<> ki' Vi p. t ošlite nuii> jili po espressn plačano s dovoljenjem presedanja in ;iko niste porabili o! i »vi posestnik pogostil svoje s»>sede. Ker .;«» Berčič jel sitnariti, ga je Pu>ar iztiral iz hiše. Ta pa je za njim zaprte ve/.ne duri odprl s silo ter z odprtim r.ožem vrezal Pu-farja na desnem lica blizu očesa. Ko so ga Pu?ar in navzoči prijeli, je skočil Cof na Pušarja in ga sunil dvakrat z nožem v hrbet, nakar sta oba napadalca stekla. Obsojena sta bila' Vsak na osem mesecev težke ječe. Na s i 1 n e ž. lTletni delavec Matevž Podlipnik je srečal minolo leto 1. vinotoka na cesti proti Breznici mlado dekle. Začel se ji je prilizovati ' in ker dekle ni hotelo ničesar slišati 1 o njegovih težavah, jo je zgrabil za vrat teT opetovano vrgel na tla. Obdolženec priznava, da je irnel namen dekletu silo delati, ako bi ne bil zadel na tako odločen upor. Dne 4. vinotoka je pa na poti iz Stočja proti Klropi neko drugo dekle podrl na tla in jo tiščal k tlom. Podlipnik je bil obsojen zaradi hudodelstva javne sile in prestopka znpc nravnost r.a dva meseca ječe. primorske novice. Nova hrvatska zmaga. V Pičanu v Istri so zmagali Hrvatje pri občinskih volitvah v vseh treh razredih in tako dobili v loke občino. Tovarna zgorela. V Trstu je zgorela tovarna za lesene zamaške, last Davida Moellerja. Škode je 30 do 40 tisoč kron, ki jo pa krije zavarovalnina. štajerske novice. Hči na svojem domu. Nedavno prišla ,i<- lTlelna po^estnikova hči Amalija Modec, ki služi v Gradcu, domov I obiskat svojega očeta v Brežulo pri. Račjem. Dobila pa je prelep sprejem. Dorr.a je bila .-amo očetova priležnica, ki je domačo hčer iz hiše nagnala. Prišlo je med ženskama do hudega prepira, med kterim je priležnica a-malijo Modec napadla s sekiro in jo tako težko poškodovala, da je morala iti v bolnišnico. koroške novice. Samomor. Ustrelil se je 17. dec. popoldne v hlevu gostilne "Buehen-wald" v Celovcu pešec Rudolf Graen-kranz od pešpolka št. 7. Zadel se je v prša. Vzrok je bila baje nesrečna ljubezen. Nepošten dimnikarski pomočnik. Pobegnil je s prejetimi denarji v znesku 44 K od dimnikarskega mojstra Ludwiger v Muti v Zgornji Ziljski dolini, pomočnik Urh Vnk, doma iz radovljiškega okraja na Kranjskem. Mojster ga je poslal v Lesno dolino, da bi ometal ter mu ob enem naročil, naj prevzame letno plačilo od samostana v Logu in nekega gostilničarja, skupaj 44 K. Pomočnik se pa ni več vrnil, ampak jo je pobrisal s prejetimi novci, gospodarjevim psom in v dimnikarskem kostumu proti Tirolski Konknrz, Vinska trgovina in trtna tvrdka Emanuel Mayr v Mariboru je prišla v konkurz. Aktiva znašajo 290 tisoč kron, pasiva pa 450,000 kron. Nemški polomi so zadnji čas kar na dnevnem redu. HRVATSKE NOVICE. Sneg jih je zasul. Na Vratniku nad Senjom je 11. decembra snežni metež presenetil 11 oseb,ktere so našli o-rožniki v snegu polumrtve ter so jih rešili. Med ponesrečenci so bili Zvo-nimir Tusina, odvetniški perovodja v Otočacu, Vekoslav Rubeli, farmacevt in dr. J. Polovina, advokat v Otočacu. Reški avtonomaši proti madjarske-mu jeziku. Madjarski list " Az Uj-sag" je zvedel iz Reke, da so se tamkaj zopet poostrili odnošaji med italijanskimi avtonomaži in inadjarsko vlado, akoravno se guverner grof Na-ko in poslanec Zanella prizadevata, da bi se spor med Italijani in Madjari mirno rešil. Komaj so nekoliko pozabljeni spopadi med Hrvati in Italijani povodom prihoda hrvatskih Sokolov, je že prišlo do spopada med Italijani in Madjari radi ureditve obmejnega redarstva, kajti v tem uvi-devajo avtonomaši kršenje svojih mestnih munieipalnih pravic. Nič manj jih ne vznemirja tudi nova odredba, po kteri se imajo reške matice voditi poleg italijanskega tudi v mad-jarskem jeziku. — Kakor poročajo z Reke, ne prekliče minister vnanjih st vari grof Andrassy vzlic prizadevanju poslanca Zanelle in protestu mestnega zastopstva svojih jezikovnih odredb za Reko. Mestni zastop meni, da je našel za ta slučaj nastopni pripomoček: predlagati hoče, da se matični urad preosnuje v povsem državni urad ter se oddeli od avtonomnega urada in tako bo avtonomija formalno ohranjena. Spopolnjenje djakovske škofije. Neki budimpeštanski list poroča: Ko-nečno odloči ogrska vlada o spopol-njenju djakovske škoje". Sedaj sta v računu dva resna kandidata in sicer dr. Anton Bauer, rektor zagrebškega vseučilišča in poslanec, ter naslovni škof in kapitulami vikar djakovski, dr. Angjelko Voršak. Dr. Bauer je pristaš madjamke državne ideje in člen resolucijonaške stranke. Dr. Vor-šak je bil pa preko madjarske vlade na predlog pokojnega Strossmayerja od sv. Stolice imenovan za naslovnega škofa, in bi ga vsled tega bilo tež-J^o predložiti v imenovanje. BALKANSKE NOVICE. Prenos črnogorske prestolnice. Iz Cetinja poročajo: Z ozirom na to, da na Cetinju nedostaje prostora in vode za razvoj prestolnice, je 40 poslancev skupštine stavilo predlog, naj bi se proglasil kot prestolnica Danilov grad. Ako bi se hotel ta predlog izvršiti. bilo bi bi za to potrebno več milijonov. RAZNOTEROSTI. Župan požigalec. Zaprli so župana in trinajst meščanov saksonskega mesta Siebenlehen. Dolže jih, da so zažigali, da dobe na ta način odškodnino od zavarovalnice. Čin blaznega. V Castellanu pri Tu-rinu je zblaznel 401etni Maddio in je umoril svojega brata, svakinjo in nečakinjo, nadalje je ranil še vež žensk in smrtnonevarno dva otroka. Končno je usmrtil še sebe. Pravda za dedsčino. Iz Varšave poročajo. Umrli posetnik Mirecki je zapustil 500,000 rubljev za dobrodelne namene, med temi tudi "Poljski akademiji" za znanosti v Krakovem 50,000 in za zopetnega zgradbo kraljevega poljskega gradu v Krakovem tudi 50,000 rubljev. Sorodniki so se pa uprli oporoki, češ, da akademija in kraljev grad nista splošno znana in ju ruska vlada ne prizna. Varšavsko sodišče je pa razsodilo, da je oporoka veljavna. Narodnostno vprašanje v ogrski zbornici. Župnik Juriga in minister Apponyi. Pri debati o nančnem proračunu je govoril slovaški župnik, pr-voboritelj za prava svojega naroda, Ferdinand Juriga. Ožigosal je vladni sistem, ki v šolah goji velemadjjar-stvo ter deco raznaroduje. Med Juri-govim govorjenjem je bil precejšen nemir. Seveda je nato naučili minister Apponyi branil vlado. Dejal je, da se vlada pri ljudskem šolstvu dkži dveh načel: prvič hoče od pomoči velikemu pomanjkanju učiteljstva, drugič pa vlada ne bo trpela, da bi se v kakšnih šolah gojile ideje, nasprotne težnjam madjarskega naroda. Da — vlada celo takih šol ne mara, ki so v tem oziru nevtralne. Šola mora služiti veliki nacijonalni ideji madjarski. Poslanec Juriga — pravi minister — me je napadel po krivici. Stanje učiteljstva je na Ogrskem povolj-nejše kot v Avstriji ali pa na Pruskem. Sicer pa ogrska vlada kaže nasproti drugim narodnostim največjo blagohotnost in je nasproti njim zelo liberalna. Le poglejte na Poznanjsko in Rumunsko, kako tam delajo z drugimi narodnostmi. Na OgTskem je po mnenju Apponyijevem za druge narodnosti odmerjena največja pravičnost. (51je-klici). Novo Nansenovo delo. Iz Londona poročajo, da piše glasoviti preiskovalec severnega tečaja, Nansen, veliko delo, v kterem razpravlja o sedanjem stanju preiskovanja tečajev ter o u-porabljanju materijala zadnjih ekspe-dicij. Nansen je sedaj norveški ipo-slanik v Londonu. O ruskem senatu. Ruski senat, ki je z novim volilnim redom stotisoce ruskih državljanov pripravil ob volilno pravico, je bil že od nekdaj poslušni sluga ruske vlade. Peter Veliki je ustanovil to korporacijo v popolno druge namene. Dolžnost senata je bila, da kontrolira vlado. Ker se je Peter Veliki mnogo mudil z doma, na-vzel si je senat velike oblasti. Ker pa so imeli nekteri senatorji — posebno knez Dolgorukov — predolge prste (seveda ne za pisanje, ker tega knez ni znal), hotel je car to kontrolira jočo korporacijo podvreči kontroli. Zaradi tega so senatorskim sejam morali prisostvovati častniki carskega štaba. Dvojici senatorjev je morala knuta poklicati poštenje in čast v spomin, a drugim so iztrgali jezike, ker so govorili preveč resnice o carju, a manj o svojem poslovanju z denarjem. Taka pasjepokorna institucija je za sledeče vladarje le životarila. Šele ustaje v 19. stoletju so prinesle v ta senat nekoliko več ©asti, delovanja in upliva. Leta 1802, ko je car Aleksander ustanovil minister-stvo, je dobil tudi ruski senat važna pooblastila in pravice. Toda vse le na popirju. Kakor brž so hoteli senatorji izvrševati svoje pravice, jih je sprejel car osorno, prav po ruski. Senat pa je izgubil ves upliv in čast pod carjem Nikolajem I. Car je postopal s senatorji kakor s šolskimi otroci. Zapovedal je, da morajo prihajati že ob 6. zjutraj na delo; v začetku so bili res točni, potem so prihajali vedno pozneje, a danes se zbirajo ob eni popoldne. 150,000 K zdravniškega honorarja. Znani grški bogataš Pesmazoglu, u-stanovnik atenske banke, je zbolel za belokrvnostjo (levkemija). Poklical je k sebi že vse atenske zdravnike* ki pa so izjavili, da ga ne morejo rešiti smrti. Na željo sorodnikov so zdravniki brzojavno opisali bolezen sloveeemu dunajskemu kliniku profesorju Noordenu s prošnjo, naj pride takoj v Atene, za kar dobi 150,000 kron Brzojavka je bila tako obsežna, da je veljala 1000 K. Prof Noor-«Ien pa je kot vesten zdravnik ponudbo odklonil ter brzojavil. da^ ^ njegov obisk brezuspešen. Nato mu n* 1X551311 iSt° P0™"10 ^ke-mu pariškemu kliniku, ki pa je tudi odgovoril, da ni upanja, da bi se ban-kirjevo življenje dali rešiti. Končno so se obrnili na nekega zdravnika v Lyonu, ki je takoj odpotoval v Atene, za kar so mu bolnikovi sorodniki najeli v Brindisiju poseben parnik. Z dinamitom se je branil. V Devi na Ogrskem je čuvaj na državni železnici slišal ponoči na dvorišču ropot. Pogledal je skozi okno in videl, da mu cigani kradejo svinje. Ker ni imel orožja, z a žgal je dinamitno pa-trono, da jo vrže skozi okno. Dina-mit pa se je užgal prenaglo ter je raztrgal Čuvaja na tisoč kosov. Cigani so pobegnili in svinje so bile rešene. Is romantične Madžarije. V Sato-ralja-Ujhelju so po dolgem brezuspeš-enm lovn vendar vjeli glasovi tega roparskega poglavarja Szarvas-Paka. Lansko jesen je prestal večletno težko ječo, a od tedaj je izvršil 120 ropov in vlomov. Pozor, rojaki! 5000 dolarjev se jamči, da si vsakdo ozdravi potne noge, kurje očesa in ozeblino samo edino od KNAJPOVEGA PRAŠKA! Zavitek praska stoji $1.00. Traja za jedno osobo celo leto! Denarje blagovolite pošiljati po Money Order ali priporočeno! Jakob Wahcic, 229 SOUTH FRONT STREET, STEELTON, PA. Kje je MARTIN TURŠIČ? Doma je iz Gradišča, fare Ženil je pri Igu. I Pred letom je bival nekje v Colorado, in sicer kakor sezn slišal v' Midlandu. Prosim cenjene rojake,1 če kedo ve za njegov naslov, naj ga bllagovoli naznaniti: Anton Ru-par, Box 653, Aspen, Colo. (3-5—1) Š Kje je LUKA ŽNIDAKŠIČf Doma je iz Bločiča pri Cirknici. Pred 15. meseci je bival v Denveru, Col., odkoder je odpotoval v Cleveland, Ohio. Zato prosim cenjene rojake v Clevelandu in okolici, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani. Joseph Prijatelj, 5232 Washington St., Denver, Colo. (3-7—1) Kje je JAKOB KAFERLE1 Doma je iz vasi Gole, fare Čatež, Dolenjsko. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Maria Krištof, Box 771, Coketon, W. Va. (2-5—1) * ' ************ ^niivrr i-yvyxnA/uviA ROJAKI, NAROČAJTE 8E NA 4'GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK! Naznanilo. Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g. Josip Scharabon=a, 409 WEST MICHIGAN ST., DULUTH, MINN., kteri ima svoj SALOON prav blizu kolodvora. Vsak rojak je pri njemu najbolje postrežem Pošilja denarje v staro domovino najceneje in najhitreje po našem posredovanju. Zastopa nas v vseh poslih; torej pazite, da se ne vsedete na lim laskavim besedam ničvredne-žev, kterih v Duluthu tudi ne manjka. Spoštovanjem PRANK SAKSER CO. Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik. Najdelj do konca januarja 1907 nudimo vam priliko, da si lahko kupite za zelo malo svoto $14*90 z zlatom prevlečeno (gold filled), za 20 let jamčeno URO, PRSTAN in PRSNO IGLO iz pravega zlata za vedno jamčeno, VERIŽICO, PRIVESEK (medaljon) k verižici z 1 sliko, dvoje gumbov za manšete in tri za srajco, vse iz prevlečenega zlata (gold filled), jamčeno deset let. Predmete ni mogoče opisati v tem malem prostoru, pošlite samo vaš naslov na: "Slavia" Watch & Jewelry Go. 228 WEST HOUSTON ST., NEW YORK, N. Y. in pošlemo vam natančni opis s slikami. Požurite se, dokler je čas! ■Rojaki Slovenci Čitajte novo obširno knjigo »ZDRAVJE te Novih 50.000 se zastonj razdeli med Slovence Knjiga „ZDRAVJE" Katera v kratkem izide od slavnega im obce znanega: Dr*. B. C. COLONS M. L Iz nje bodete razvidili, da vam je on. edini prijatelj, kateri vam zamore in hoče pomagati v vsakem slučaju, ako ste bolni, slabi ali v nevolji. Knjiga obsega preko 160 Strani z mnogimi slikami v tušu in barvi ter je napisana v Slovenskem jeziku na jako razumljiv način, iz katere zz more vsaki mnogo koristnega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je najzaneslivejši svetovalec za moža in ženo, za mladeniča in deklico. Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini, zartiore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne aii zastarele (kroničue) kakor: tudi vsake tajne spolne bolezni. Čitajte nekaj najnovejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje: Cenjeni gospod Collins M. I. Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih poSiljali iu to Vam rečem, da takega zdravnika sa ni, kakor ste Vi in VaSa zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti nrizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali. Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste Vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet. Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba. ANTON MIHELIČH 13 E. 39th St. N. E. Clevelan, O. Vclespostovani Dr. E. C. Collins M. I. * Jaz se Vam najprvo lepo zahvaljujem za Vaša zdravila in Vam ve. selo sporočnjem, da sem zdrav, ne čutim nobenih bolečin več in tudi lahko delam vsako delo Vam naznanim častiti gospod, da jaz sem po Vaših zdravilih zadobil prvotno zdravje in moč nazaj, kar se nisem trostal, ker jaz sem se poprei 4 mesce zdravil pri druzih zdravni" kih; vsaki mi je obljubil, da me ozdravi, a je bilo vse zaman samo da so mi žepe praznili. Šele potem sem se na Vas obrnil, ko sem uvi. del. da mi drnci ne moreio pomagali. Jaz Vas bodem vsakemu bolniku priporočal, da naj se do Vas obrne. Sedaj se Vatn še enkrat lepo zahvalim ter ostanem Va5 iskreni prijatelj J. LOWSHA. Jenny Lind, Ark. Na razpolago imamo še mnogo takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčili. Zatoraj rojaki Slovencil ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči« prašajte nas za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika, ali pišite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, 140 WEST 34tli ^T., NEW YORK, N. Y. Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. 4 Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 dopoldne do 5 ure popoludne popoludne V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 z večer. vsaki dan od Ob nedeljih in praznikih od KOLEDAR za leto 1907 pričeli smo razpošiljati vsem onii> rojakom, kteri so ga naročili. Obses* 128 strani, ima zanimive spise, pove s ti, poučne in hnmoristične stvari to) ga krasi obilo slik. Cena s pošto vr«4 30 centov. PRIMERNO DARILO ZA BOŽIČ i IN NOVO LETO SVOJCEM V EV ROPI! . Rojaki, naročajte se na "Glas Na roda", največji in najcenejši dnevnik BREZPLAČNI KOLEDARJI V LEKARNAH. Severjevi slovenski koledarji za 1. 1907 so izšli in so razposlani lekarnarjem za razdelitev. V koledarju je 95 stopcev raznih informacij za vsakogar in 12 strani (koledarja ter ravno toliko za zapiske. Vprašajte Vašega lekarnaja za tak koledar in dobili ga bodete brezplačno. Ako Vam pa lekarnar ne more ustreči, ali aiko živite v kraju, kjer Severje-vega koledarja ni dobiti, pošlite nam Vaš NATANČEN naslov na dopisnici in naznanite, v kterem jeziku naj bode ta koledar in v kterem listu ste videli ta .oglas. Dopisnico naslovite: W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. (3-9—1) Bratom Slovencem in Hrvatom naznanjam, da imam na prodaj po ZNIŽANEJ GENI izvrstna domača NARAVNA VINA, bodisi bela ali črna. Cena je 35c galona in sicer de L marca 1907. Za vsako posodo računam $2.00. Z naročilom naj se pošlje polovico zneska in ostanek se plača pri sprejemn vina. Za obilna naročila se toplo priporočam. Frank Stefanich, posestnik vinogradov, R. R. No. 7, Box 34, Fresno, Cal. IPSTIO-illllCAl LINE Regularni potni parnik 1 UFRANCESCAM 5. januarja. "Sofia Hohenberg" odpluje 15. januarja. vozijo med New Yorktim, Trstom In Reko. ' NajpripravDejša in najcenejša parobrodna črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le CO centov. Potniki doBpo isti dan na parnik, ko od doma gredo. Phelps Bros. C& Co., General Agents, 3 Washington St., New|York. "Winnetou, rdeči gentleman 8jri*al Karl Mij. Priredil za "Glas Naroda'^R._ (Nadaljevan je.) "xVli sera se zopet motil?" vpraša scout. "Past je nastavljena od dreh strani j, mi smo pa v nji." 'Beli bober' ne ve. kaj bi odgovoril. Zato vpraša presenečeno: "Uff! Kaj naj storim!" "Ne uničuj moči in orožja svojih vojnikov! Postavi dvajset do trideset ljudi k vhodu in izhodu kotline, da zastražijo ti dve točki. Drugi voj-niki pa naj počivajo, da dobe do jutra novih močij. To je edino in najboljše, kar ti svetujem." Glavar ga ubocra takoj. Potem preštejemo tiste, ki so padli; spomnim se takoj na bele. Samo mrtveci so tukaj; drugi so odšli z Gibsonom in William Ohlertom. Manjka baš deset ljudij. "To je slabo!" pravim. "Lopovi so šli na varno k Apachom." "I)a; vzprejeli so jih gotovo dobro, ker so bili zavezniki obeh ogledu-hov, namreč dozdevnih Topiasov." "Potem je Gibson zopet izgubljen!" "Ne. Mi imamo totem 'Dobrejra moža'. Apachi me poznajo; zato se razume, da nas vzprejmejo kot prijatelje. Potem jih pa že pripravim do te?a, da nama izroče CJLbsona in Ohlerta. Mi zgubimo le dan, to je vse.*' "Če pa oba odpotujeta med tem?" "Ne vrjamem. Ona morata potovati preko Mapimi, cesar si pa ne bo-deta upala. Kaj je pa to?" Tam stoji četa Comanchov. Iz srede odmeva pretresujoče vpitje in zdihovanje. Gremo zraven in vidimo nekega belega, kteri ni bil ubit in se je pravkar zavel. Nekdo ga je bil prebodel od zadej s sulico; vsekakor je dobil to rano od kakega C-om a neha tedaj, ko so napadli beli nas. Old Death poklekne k njemu in preiskuje njegovo rano. "Človek," pravi, "vi živite k večjem še deset minut. Olajšajte si srce in ne pojdite z lažjo na oni svet. Vi ste bili z Apachi v zvezi?" "Da," odvrne vprašanec zdihujoč. "Ali ste vedeli, da nas napadejo to noč?" "Da Zato sta zvabila Topiasa Comanclie semkaj." "Tn Giluson bi moral dajati znamenja z ognjem?" "Da, Sir. Pravzaprav bi bil moral tolikokrat udariti po ognju, kolikor stotin je Comanchov. Potem bi jih ne bil napadel Winnetou danes, ampak šele jutri na kakem drugem kraju, ker je imel samo sto mož seboj. Jutri pa pridejo novi vojniki." "Sem si mislil. Ker sem prestrigel Gibsona, da ni mogel udariti večkrat kot jedenkrat, sem provzročil s tem, da so nas napadli Apachi. Zdaj so pa zasedli vse izhode. Mi ne moremo iz doline; jutri bode ta kotlina grob, v kterem se nas polagoma pokol je." "Mi se hočemo braniti!" zaškriplje glavar jezno. "Ta izdajalec pa naj gre v lovišča kot stekel pes; tam ga bodo preganjali volkovi, da mu bode žolč kapala iz ust." Potegne nož in sune ranjenca v srce. "Neumnost!" zavpije Old Death jezno. "Ni bilo potrebno, da si morilec." "Jaz sem ga zato umoril, da postane njegova duša sužnja moji. Zdaj hočemo imeti vojni svet. Vojnikov eomanških ne veseli Čakati, da pridejo apa.-ki psi v trumah nad nas. Se danes predremo lahko izhod doline." Sede s svojimi podvodji k ognju. Old Death mora tudi poleg. Jaz sedim z obema Langoma in zamorcem tako daleč, da ne morem slišati, o čem se posvetuje, ker ne govore glasno, ampak le šepečejo mod seboj. Vendar pa sprevidim i/, živahnih gibljajev seoutovih, da se ne strinja z Indijanci. Svoje stah-."e bran: spretvo, a brez uspeha. Ivonečno vstane jezno; jaz ga slišim, ko pravi: "Ix- drvite v pogubo! Jaz sem vas opetovano svaril, ne da hi me bili poslušali. Se vselej -c je zgodilo tako, kot sem jaz rekel, pa se bode tudi Toda jaz in moji tovariši se ne udeležimo tega." zdaj. Storile, kar hočete. Hude bolečine v prsih. Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne Dr. R1CHTERJEVIM SidroPainExpellerjem Dr. Goldstein, 134 Rivington St. v New Yorku izjavlja : Dr. Rich-.terjev Sidro Pain Expeller sem iznašel, kot na jbo jše sredstvo v vseh slučajih, v katerih je treba po-močka zlasti pa za influenco, pre- hlajenje itd. Naša znamka Sidro je na . ■ . vsaki steklenici. ^^ I A V vseh lekarnah, 25 in 50 centov. F. Ad. R1CMTER & Co. 215 Pearl St., New York. DELO! DELO!! DELO!! Potrebuje se 200 delavcev za delt v sumi v Richwoodu, W. V a. Del. je dobro in stalno za več let. Plača j« od $1.75 do $1.90, vozniki dobe pa p $2 na dan. Natančnosti je poizvedeti pri: Frank Homovch, P. O. Bvx 205, Rich wood, W. V» (6-11—6-1-07) ROJAKi NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK! JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd Street, N.; E„ Cleveland, Ohio izdelovalec kranjskih in nemških HARM O IN I K. Delo napravim na zahtevan je naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali' medenine. Cena trivrstmm ie od $4,5 do $80. ROJAKI, kteri potujete V STARO DOMOVINO IZ COLO RAD A in želite kupiti parobrodne listke pri naa, poskrbite si želesnični listek DO NEW TORKA na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Pueblu, Colo., pri agentih C. M. Cox ali pri C. A. Waterman; ta bodeta za vas brezplačno nam vaš prihod v New York brzojavno naznanila. Naš vslužbenec vas bode na postaji pravočasno pričakoval in dove-del v našo pisarno. To je za vas važnega pomena in v lastno korist ter npamo, da se bodete po našem nasvetu ravnali. FRAJfK SAKSER CO. "Ali prestrah..peten, da bi se boril z nami?" vpraša jeden izmed podvodlj. Old Death zamahne jezno z roko in hoče strogo odgovoriti; toda premisli se in doda mirno: "Moj brat naj dokaže najprvo svojo hrabrost, predno vpraša po moji. Jaz sem Old Death in s tem je dovolj povedano." Pride k nam in sede, druiri se pa posvetujejo še nekaj časa. Ko končajo, ustanejo. Zdaj zagrmi izven vrst eomanških močan glas: "Naj 'Beli bober' pogleda semkaj. Moja puška ga željno pričakuje." Vsi se obrnemo t je, ^odkoder prihaja glas. Tam stoji ponosno Winnetou z napeto pui lažnjivci in izdajalci!" zadoni med skalami. Potem pa zgine Apaeh. Vse to se je zgodilo tako naglo, da se niso Comanchi niti domislili, ali lx.lje: da niso imeli niti časa ustati. Zdaj pa naenkrat vsi poskočijo in drve tje, kjer je zginil Winnetou. Samo mi štirje ostanemo. Old Death gre k glavarjema. Oba sta mrtva. "Kakšna drznost!" pravi l.ange. "Ta Winnetou je cel vrag!" "A!" se zasmeje Old Death. "Glavno šele pride. Le pazite!" Komaj izpreirovori te besede, že zaslišimo silno vpitje. "Zdaj imate," pravi. "On ni le kaznoval obeh glavarjev radi izdaje, ampak tudi Comanche zvabil v zasedo. Slišite?" Za>!iširno rezek, tenak ]>ok revolverja, enkrat, trikrat, petkrat, osemkrat po vrsti. "To je Winnetou," dostavi Old Death. "On ima revolver. Jaz mislim, da stoji dečko med Comanchi, ne da bi mu mogli do živega!" Staremu westmanu so taki dogodki nekaj precej vsakdanjega. Njegov obraz je miren, kot bi zrl glediško predstavo, ktero pozna od kraja do konca. Comanchi se vrnejo, ker se jim ni posrečilo vjeti Winnetouva; mesto tega pa prinesejo več svojcev, ranjenih ali ubitih. Omikani ljudje bi bili pri tern molčali iz sočutja in previdnosti. Rdečniki pa tulijo in rjove kot bi jih drli na kolih; sekire sučejo okrog glav in plešejo okoli mrtvecev. "Jaz bi na njih mestu pogasil ogenj in bil miren," pripomni Old Death. "Oni pa rjove v svojo lastno pogubo." "Kaj se je pa sklenilo pravzaprav v vojnem svetu?" poizveduje Lange. j "Da pnxlro takoj proti zapaini strani." "KakAna neumnost! Na ta način bi šli naravnost v naročje tistim Apachom. kteri še pridejo." "To baš ne. Muster, ker bi se jim ae posrečilo prodreti vrst. Če bi se jirn pa posrečilo, bi imeli za seboj Winnetouva, pred seboj pa tiste čete, ktere še pridejo; prišli hi torej mednje in bili bi potolceni. Toda oni mislijo, da so Apachi v manjšini In da jih premagajo. Sploh pa vedo, da pride /a njimi sin 'Be'ecra bobra', pri kterem ?mo bili mi. To jim je podvojilo fvogum. Zdaj lx*lo pa kar kipeli od jeze. da maščujejo smrt svojega glavarja. Comanehi bi morali počakati dneva in prodreti zjutraj bas v nasprotni smeri. Podnevi se vidi sovražnik in vse nastavljene ali naravne zapreke. Toda s svojim mnenjem nisem uspel. Nam je seveda zelo ' vsejedno. kaj -tore. Mi ne gremo jednostavno nikamor." "Comanchi nam bodo zamerili." "Mi je vsejedno. je to?" Comanchi Ae vedno tulijo tako, da ne moremo z gotovostjo reči, kaj pomeni šum. "Ti osli!" 7,e jezi Old Death. "Winnetou je mož, kteri bode izkoristil to vpitje. Mogoče seka drevje, da zapre izhod; šum je vsak tak, kot prasketanje padlega drevesa. Jaz bi prisegel, da ne ujde noben Comanch grozni, a zasluženi kazni; napadati in ropati v mirnem »asu mirne indijanske va-i in j»biti odposlance kot stekle pse, kriči do neba po pravični kazni. Če se VVinnetouvu posreči, da zagradi vse izhode, potem zbere lahko svoje ljudi v dolini in napade neprevidneže od zadej. On jo že izpelje." Konečno prenehajo začasno z mrtvaškim petjem. Molče se snidejo, kjer jim da podvodja kot namestnik padlega glavarja razne zapovedi. "Meni se zdi, da mislijo zdaj oditi," pravi Old Death. "Mi moramo iti po konje, da nam jih ne pokradejo. Master Lange, pojdite vi s sinom in Samom po nje. Midva ostaneva tukaj, ker mislim, da naju počasti novo-pečeni glavar s kakim nagovorom.*' Ima prav. Ko odidejo oni trije, pride glavar počasi k nama in pravi: (Dalje prihodnjič.) NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom v Canonsbnrgn, Pa., in okolici naznanjamo, da je za tamošnji okraj naš zastopnik g. JURIJ ŽALEC, East Pike Street, Canonsbnrg, Pa. (Bell telephone No. 145 R.) Rojakom ga toplo za vse posle priporočamo. FRANK SAKSER CO. Cenik zlatnine.. ^"'Ako želite kupiti dobro zlatnino po nizkih cenah za praznike, pišite nam po naše nai. ovejše cenike. Pošljite 10 centov. Pomislite, da je samo jedna Crown Jewelry Co. in da mi ne trgujemo pod drugim imenom. CROWN JEWELRY CO., 163 E. Randolph St., Chicago, 111. Pozor! Slovenci Pozor! zmodernim kogljidčem, Sveže pivo v sodičkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča Martin Potokar 564 So. Center Ave. Chicago, III, A irtTn A A Ne maram, da bi mi kdo odbil glavo. Cujte! Kaj m. m, - •».. . WfJh. ? \ Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Geršiča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo. Tudi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, šunke itd. Govorim v vseh slovanskih Cenik: knjig, KATERE SE DOBE V ZALOGI FRANK SAKSER-JA. 109 GREENWICH STREET. NEW YORK. obilni obisk, f • • • • v * v m MOLTVENIKL Dnina paša (spisal škof Fr. Baraga), platno, rodeča obreza, 75c., fina vezava, zlata obreza, $1.00. Mali duhovni zaklad, v pol usnje vez., zlata obreza 80c. Nebeške iskrice, platno 40a., zlata obreza 60c. Otroška pobožnost, platno, rodeča obreza 25c. Premišljevanje o Presv. Rešujem Telesu, šagrin, zlata obreza, $1.00. Presveto Srce Jezusovo, platno, rnd. obreza, $1.00. Rajski glasovi, platno, zlata obreza, (ličen molitvenik), 40c. Rožni venec, platno, zlata obreza, $1.00. Skrbi za dušo, polusnje, zlata obreza 80 c. Vrtec nebeški, platno 70c. Zlata šola, zlata obreza, $1.00. FESML F. Prešeren: Poezije. Broširano, 50c. Vojanov-R. Majster: Poezije. 60e. POVESTI IN ZGODOVINA. Aladin s čarobno cvetlico, lOe. Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90c. Baron Trenk, 20c. Belgrajski biser, 15c. Beneška vedeževalka, 20c. Berač, 15c. Boj tek, v drevo vpreženi vitez, lOe. Božični darovi, 10c. Barska vojska, 30c. Cerkvica na skali, 10c. Cesar Fran Josip, 20c. Cesarica Elizabeta, 10c. Ciganova osveta, 20c. Cvetina Borograjska, 20c. Cvetke, 20c. Čas je zlato, 20c. Črni bratje, 20c. Darinka, mala Črnogorka, 20c. Deteljica, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Draga, umorjena srbska kraljica, 15c. Dve čudopolni pravljici, 20e. Erazem P red jamski, 15c. Eri. 20 c. Evstahija, 15c. General Laudon, 25a. George Stephenson, oče železnic. 40c. Golobeek in kanarček, 15c. Gozdovnik, 2 zvezka, skupaj 70c. Grof Radecki, 20c. Hedvika, banditova nevesta, 15c. Hildegarda, 20e. Hirlanda, 20c. Ivan Resnicoljub, 20c. Izanami, mala Japonka, 20c. Izdajalca domovine, 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20e. Jaromi!, 20c. Kako je izginil gozd, 20c. Knez Črni Jurij, 20c. Krištof Kolumb, 20c. Krvna osveta, 15e. Lažnjivi kljukec, 20c. Maksimilijan I., cesar mehikajiaki, 20c. Mali vitez, 3 zvezki, skupaj $2.25. Marija, hči polikova, 20c. Marjetica, 50c. Materina žrtev, 50c. Mati Božja z Bleda, 10«. Miklova Zala, 30c. Mirko Posten j ako vič, 20e. Mladi samotar, 15c. Mlinarjev Janez, 40c. Mrtvi gostač, 20c. Na indijskih otocih, 25c. Na preriji, 20c. Narodne pripovedke, 3 »wii po 20e. Naseljenci, 20c. Naselnikova hči, 20c. Naš dom. Zbirka povesti. Po 20c. Nedolžnost pregajana in poveličana. 20c. Nesrečnica. 20c. Nezgoda na Palavanu, 20c. Nikolaj Zrinjski, 20c. Ob tihih večerih, 70c. Ob zori, 50e. Oče naš. 50c. Odkritje Amerike, 40e. Pavlih a, 20c. Pod turškim jarmom, 20c. Poslednji Mehikanec, 20c. Povesti (Kalan), 20c. Pravljice (Majar), 20c. Pred nevihto, 20c. Princ Evgen, 20c. Pripovedke, 3 zvezki po 20e. Pri Vrbovčevem Grogi, 20c. Prst božji, 15e. Repoštev, 20e. Robinson Crnsoe, 40c. Rodbinska snča, 40«. Rodbina Polaneikik, 3 Roparsko življenje, 20c. Senilia, 15c. Sita, mala Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zvezka po 20c. Spis je, loc. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25e. S prestola na morišče, 20c. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20c. Sto majhnih pripovedk, 25c. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40c. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15e. Sv. Nothurga, 20c. 60 malih povestij, 20c. Šaljivi Jaka, 20c. Štiri povesti, 20c. Tegethof, slavni admiral, 20c. Timotej in Filomena, 20c. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Tiun Ling, morski razbojnik, 20c. V delu je rešitev, 20c. Venček pri povest i, 20c. V gorskem zakotju, 20c. Vojska na Turškem, 30c. Vrtomirov prstan, 20c. V zarji mladosti, 20c. Zlata vas, 25e. Znamenje štirih, zanimiva povest, 12 centov. Žalost in veselje, 40c. Ženinov a skrivnost, 20c. UČNE KNJIGE. Za angleški jezik: Ahnov nemško-angleški tolmač, 50c. Angleščina brez učitelja, 40c. Ročni angleško-slovenski in slovenako- angleški slovar, 30c. Hrvatsko-angleški razgovori, vezan 50c. Žepni hrvatsko-angleški razgovori, 40c. Za nemški jezik: Grnndriss der slovenischen Sprache, vezan $1,25. Dimnik: Besednjak slovenskega in nemškega jezika, vezan 90c. Ročni nemško-slovenski slovar, Jane-žič-Bartel, nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, 40c. Slovarček priučiti se nemščine brez učitelja, 40c. Druge: Abecednik, vezan 20c. Četrto berilo, 40c. Druga nemška slovnica, 40c. Evangelij, vezam 50c. Katekizem, mali, 15c. Katekizem, veliki, 30c. Prva nemška vadnica, 35c. Spisje, 15c. Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze, vezano 50c. Zgodbe sv. pisma za nižje razrede ljudskih šol, 30c. RAZNE DRUGE KNJIGE. j Domači zdravnik po Kneippu, vezan 75c. Domači zdravnik po Kneippu, nevezan 50c. Hitri račun ar, vezan 40c. Kako postanemo stari, 25c. Mala pesmarica, 30c. Mali vseznalec, 20c. Navodilo za spise vanje runih piseir 75c. Poduk Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30c. Pravila dostojnosti, 20e. Pregovori, prilike, reki, 30 c. Slovenska kuharica, Bleiweis, elegantno vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20c. Spretna kuharica, broširovano 80c., vezano $1.00. ; Stoletna pratika, 60c. Šaljivi Jaka, 2 zvezka, vsak 20e. Šaljivi Slovenec, 75c. Velike egiptake sanjske bukve, 30c. Voščilni listi, 20c. Zbirka ljubavnih in snnbilnih pisem. 30c. Zbirka domačih zdravil, 50e. ZEMLJEVIDI: Evropa, 25c. Kranjska dežela, 20c. Rusko-japonske vojske, 25c. Zemlja, 25c. Zemljevid avstro-ogrske države 50e. Zjedinjene države, 25c. AZHT.GDNICE: Ljubljanske, newyorška, e cvetlicami in rame droge po 3e., ducat 30c. Rasne svete podobe, kotnad 5e. Ave Marija, 10c. Zdravju najprimernejša pijača je LEISY PIVO ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev ?n drugih. Lel^y pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY. BREWING COMPANY CLEVELAND, O. Connie Generale Transatiaiitique, [Francoska parobrodna družba.] DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. POSTNI PARNIKI SO i "La Provence" na dva vijaka.................14,200 ton, 30,oon konjskih močL "LaSavoie" „ .....................12,000 „ 25,000 La Lorraine" „ „ ...................12,000 „ 25,000 LfATo™ne » » » .................10,000 „ 12,000 "L'Apuitaine" „ „ „ .................10,000 „ 10,W0 "La Bretange"................................ 8,000 „ 9,«h»0 „ "La Chamqagne" ............................ 8,000 ,, 9,000 "LaGascogne"............................... 8.000 „ 9,000 ,, "t Glavna Agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nrl dopoludne iz pristanišča bU 42 North Kiier, ob Morton St., K.Y. La Bretagne 10. jan. 1907. *LA SAYOIE 14. feb. 1906. •LA. SAVOIE 17. jan. 1907. *LA TOURAINE 21. febr. 1907. •LA TOURAINE 24. jan. 1907 *LA PROVENCE 2S. febr. 1907. •LA LORRAINE 31. jan. 1907 La Bretagne 7. marea 1907. La Bretagne 7. febr. 1907 *LA SAYOIE 14. marca 1907. Parnika z zve/.do zaznamovani imajo po dva vijaka. Al- W. Kozminski, g«-nenilni ajrent za zapad. 71 Deaborn St., Chicajjo, III. CUNARDL F>ARINIKI PLUJEJO IVIED TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M, PARNIKIIMAJO JAKO 0BSEŽEX P0KKIT PKOSTOR KK0YU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA R IZKEDA. CIBOBIA odpluje tz New Yorka diie 5 januarja. TTLTONI A. SLAVONI \ in PAN NOMA so 7 urniki na dva vijaka. ri paruiki so napravjeni po najnove|šem kroj i in zelo pnklauiii za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na d.n i n mizi j>ostrež na. Yo?n;e listke prodajajo jjooblaščcni a^entje in Co., Lili, fiOSTCNs JWIM*EAFCLFS: CHICACO: State St. Guaranty Building. 67 Dearborn St. 21-24 STATE ST., NEW YORK. MARKO KOFALT, 249|So. Front St.,' STEELTOIN, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voli-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje prodajem parobrodne Ustke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni. Alf- Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. FRANK SAKSER CO. 0 »lig;«'JiqpmgyiU^WUl.giJUi Telefon 2034. Frank Petkoršek 214-218 Market Street Waukegan, 111. priporoča rojakom svoj > v kterem vedno toči sveže pivo, dobra Tina in whiskey, ter i ' ima na razpolago fine smodke. V svoji PRODAJALNICI ima vedno sveže groce- ; rije po nizkih cenah. J Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v i k zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorkn. ^ <| Aa a A Al* ^ * ^^^^ ^ - m ^ ^