H
N ajvečji slovenski dnevnik v Združenih držarah
Velja za Tse leto ...	$6.00 H
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo odo leto	$7.00
TELEFON: CHdsea S—3S7S
NO. 301. _ ŠTEV. 301.
list slovenskih _ delavcev v Ameriki«
Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y, under Act of Congress sf March 3, 187«
TELEFON: CHelsea
NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 24, 1931. — ČETRTEK, 24. DECEMBRA 1931
VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX.
JAPONSKA ARMADA PRODIRA PROTI ČINČOVU
IZ PORT ARTHURJA JE DOSPELO VEČ JAPONSKIH KRIŽARK
S POTREBNIMI OJAČENJI
Trije močni vojaški oddelki se bore z mandžurski-mi jetniki. — Boj med posadko kitajskega in japonskega oklopnega vlaka je bil nekaka predigra za prevzetje vseh kitajskih železnic. — Kaj Sek bo pomagal stvar jati novo nankinško vlado. — Poročnik Tamon, ki je bil zavzel Cicikar, poveljuje drugi japonski diviziji.
Nemčija ne more plačati
NESREČA V
VATIKANU
Streha vatikanske knjižnice se je zrušila. — Pet oseb ubitih. — Leseni stebri so strohneli. Dragocene knjige pod razvalinami.
RIM, tlalija, 23. decembra. — Pozno popoldne se je zrušila v sredini vatikanske knjižnice streha, je prodrla tla Sikstinske dvo-
knjižnice Ln skozi čitalnico pod njo ter padla v prazno dolenjo
* MUKDEN, Mandžurija, 23. decembra. — Japonsko vojaštvo je začelo prodirati proti važnemu mestu Cinčovu. Prodiranje se vrši pod pretvezo, da je treba izstrebiti bandite, katerih je baje vse-polno v tamošnji okolici.
Tri elcspedicije, kojih vsaka šteje več tisoč mož,
prodirajo v ozemlju južno - mandžurske železnice' < Ivo rano V razvalinah je zakopa-. i . m,	.	- „ i	• nih tisoč dragocenih knjig m
ter v porečju reke Liao. Kampanja se je začela prav j |im()&0 lieprecenUivih rokopisov,
zaprav že pred enim tednom, sedaj je pa v polnem ki so deloma poškodovani, ali mote k u	t	ce*°	Razbitih je bi-
| lo tudi več dragocenih starih ki-
Drugi japonski diviziji poveljuje poročnik Jiro pov. Tamon. ki je pred par tedni zavzel mesto Cicikar.	»^
V japonskem glavnem stanu sicer izjavljajo, da so te vojaške operacije naperjene proti banditskim tolpam, ne pa proti rednem kitajskemu vojaštvu, ki je koncentrirano v okolici Cinčova.
O ekspediciji severno od Mukdena, ki je včerai zavzela mesto Fakumen, ni dosti slišati. Kolikor je mogoče raiorati iz prvotnih poročil, je naletela le na malenkosten odpor.
W. E. CONNER JE PRIZNAL BIGAMIJ0
Žena ga je obiskala v zaporu. — Priznal je, da se je poročil z May Gledhill. — 2ena ji je brzo javila.
WINDSOR, Vt., 23. decembra. William E. Conner, ki je bil nekdaj bogat iniinir in ki je sedaj rane, ki je najmogočnejši prostor v ječi zaradi goljufije, je zavr-
Zaradi postavnega praznika — Božičnega dne — 'ne iz' X5&* ide jutri Glas Naroda. Pri-hodnja številka izi.de v so-boto, 26. decembra.
Uredništvo.
Požarna bramba iz Kima. ki I preiskuje razvaline, je izvlekla rrfladega, pa slovitega odvetnika
gel tsvojo ženo in ji priznal, tla se je pred štirimi leti poročil z May Glehdill v Quebecu v Kanadi.
Mrs. ('oner, ki je do zadnjega časa imela v svoji hiši Miss (Sled-hill in njenega sina, čeravno je vedela, tla je njen mož otrokov oče. mu je prinesla zavitek kot božično darilo.
— Povej, kako je Mary? — so bile prve njegove besede in potisne vstran zavitek.
Žena stopi za korak od železnih vrat. kot bi jo bil kdo udaril
dr. Marko Vatafwo. Bil je tako, po glavi.
poškodovan, je na poti v bolniš-j — Mislim, da ji gre dobro. — nieo umrl. Štirih delavcev, ki so pravi slednjič.
TOKIO, Japonsko, 23. decembra. — Časopisje
bili pokopani v spodnjem delu knjižnice, še niso našli in so bili najbrže ubiti.
— Zdaj boš napisala, kar ti bom narekoval, — pravi Conner.
Zena je izgubila vsak občutek
Streha, ki je bila nad glavnim in okorno izvleče kos papirja in
PROTIVERSKI BOJ V MEHIKI
En duhovnik za 50,000 prebivalcev. — Glavno mesto ima nad 2 0 0 cerkva. — 175 cerkva bo zaprtih.
MEXICO CITY, Mehika, 23. decembra. — Poslanska zbornica je sprejela predlogo, ki omejuje za vsako veroizpoved v zveznem okraju in južni Californiji za vsakih 50,000 prebivalcev po enega duhovnika. Ta predloga mora biti še predložena senalskl zbornici.
KONFERENCA GLEDE VOJNIH
DOLGOV IN REPARACIJ
BAZEL, Švica, 23. decembra. — Odbor za Youngov načrt kojega naloga je bila preiskati, če bi zamogla Nemčija v bodočnosti zadostiti svojim obveznostim, je dokončal svoje delo ter sestavil podrobno poročilo. Iz poročila je razvidno, da Nemčija ne more plačati.
Po preteku u^oratorija. to je l.j julija prihodnjega leta, bi mora-1 la plačati Nemčija po Yonngo-vein načrtu d vest oosem inšest deset | milijocnov dolarjev, gotovil, da ji te«*a ne bo mogoče storiti.
POZOR, ROJAKI!
Nadalje je predlagal odbor, naj se spravijo vojni dolgovi in reparacije v soglasje, ki bo odgovarjalo sedanjemu svetovnemu gospodarskemu položaju.
Oni, naši rojaki v New Yorku Odbor je u-' in. okolici, ki so vložili denar pri Šakser State Bank, katera je sedaj v likvidaciji, lahko pridejo osebno v banko in prinesejo seboj pole za terjatve. V banki jim bodo pole izpolnili in potrdili brezplačno.
Čimprej mogoče je treba sklicati posebno konferenco, na kateri bodo razpravljali o vojnih dogovih in reparacijah.
Odbor je mnenja, da zaenkrat ni še nobenih izgledov, da bi se gospodarske razmere kaj izbolj-
Zvezni okraj vključuje glavno	šole, če se ne bo zadeva vojnih
mesto s skupnim prebivalstvom	dolgov in reparacij popolnoma
okoli 1,200,000. Ker je poslanska	preuredila, zbornica določila, da sme v vsaki
obokom v sredini knjižnice, je bila dolga 20 čevljev in 50 široka.
Stene so ostale nepoškodovane in niti ena šipa se ni razbila. Sa-
svinčnik ter zapiše, kar ji reče njen mož:
— May, skrbi za' sina. Sporoči mi o svojih načrtih takoj. V Iju-
poroča, da se je večina japonskih čet, ki so se bori- i mo površna preiskava navaja, da bežni, — Bili.
le z kitajskimi banditi v Mandžuriji, vrnila. O tem'se ie P°dr,a *treha vsl*d.	— Zdai p*	domov
. J ,______ ___j_________	ker so se zrušili trije stebri, ki so in boš skrbela za May in sina, —
bili že napol strohneli.	| je bilo njegovo povelje. — Pri
.Najdragocenejši rokopis, ki je njih moraš biti in jih ne bi smela
pa ni še nobenega uradnega poročila.
Iz Port Arthurja je odplulo več japonskih kri-
je bil najden na kupu razvalin in' Mrs. Conner možu ni voščila zelo poškodovan.	, veselega Bižiča in je molče odšla.
Knjižnico je ustanovil papež Toda prva njena pot je bil. v br-X i kola j -I. v 15. stoletju. Nekaj ^J3™ nrad m ^ ^P^lala br-
Sikst IV. z°Javko-
let pozneje je papež ----- _ ,	.	„
knjižnico zelo povečal in leta	bo ^Polml« se druga na ro-
1558 je bila knjižnica Pod pape- eda svojega moza, je razvidno ,z
njenih besed nekemu časnikar-1 cev, po datjai debati pa je bil so
Tirtril"S"118 1121 Nv *	•
žem Sikstoni V danji prostor.
Knjižnica vsebuje nad 300.000 knjig in okoli 32.000 rokopisov iz najstarejše dobe in imajo neprecenljivo vrednost. Ravno tako je v knjižnici mnogo dragocenih kipov, katere so podarili razni vladarji papežem.
skerau poročevalcu: ' — Mislim, da se bom med potom ustavila še v Bostonu, da kupim nekaj oblek.
(Mislila je obleko za May in njenega sina).
...	. v	.	. . padel z razvalinami vred, je "Živ- nikdar zapustiti. Onadva te po-
žark, na katerih se nahajajo Ojacenja. Japonski ]jenje SVete Zofije". Ta rokopis t trebujeta. dokler sem jaz tukaj.
vladni uradniki so ponovno zatrdili, da bo ustanovljena v Mandžuriji redna vlada, kakorhitro bodo banditi izstrebljeni.
PEKING, Kitajska, 23. decembra. — Pri Yin-kowu sta se na progi srečala kitajski in japonski oklopni vlak. Japonci so začeli takoj streljati na Kitajce. Kitajci so jim dobro odgovarjali, nakar se je japonski vlak vrnil. Po preteku dveh ur so se pa pojavili Japonci z artilerijo in infanterijo, in boj se je nadaljeval.
Inozemski opazovalci so mnenja, da je ta boj predigra za prevzetje vseh kitajskih železnic v Mandžuriji.
Iz nevtralnih virov v Cinčovu se poroča, da ta-mošnje kitajsko vojaštvo miruje, toda če bodo Japonci skušali zavzeti Cinčov, se bo tamošnji kitajski general Jung Cen z vso silo in z vsemi sredstvi pro-tivil temu njihovemu poskusu.
NANKING, Kitajska, 23. decembra. — Tukaj zboruje kongres kitajske nacijonalistične stranke, in vse kaže, da bo bivši pre Isednik Kaj Sek napro-šen, naj se vrne v Nanking in naj pomaga stvoriti novo vlado.
Za predsednika posebne komisije, ki bo upravljala kitajske zunanje zadeve, je bil imenovan dr. C. C. Wu, bivši kitajski poslanik v Washingtonu.
Provizorični predsednik Lin Sen je poslal Ameriki sledeči božični pozdrav: — Mir na zemlji in blager ljudem!
"GLAS NARODA" — Lirf slovenskega narod« y Ameriki! — Naročajte ga I
cerkvi biti samo en duhovnik, tedaj bo v glavnem mestu samo 24 duhovnikov v 24 cerkvah.
V Mexieo City pa je nad 200 cerkva, tako da bo okoli 175 cerkva zaprtih.
Prebivalstvo južne Californije šteje nekaj manj kot 100,000, toda skoro gotovo bosta dovoljena dva duhovnika, ker je dežela razdeljena v dva okraja.
č-len 130 zvezne ustave daje vsaki državi pravico, da določi število duhovnikov, za vsak o-kraj.
Prvotno je bil v poslanski zbornici stavljen predlog- za enega duhovnika za 100,000 prebival-
Xemeija je izčrpala vse svoje vire, ostale evropske države, iz-vzeniši Francija, ji bodo vkrat-kem sledile.
"WASHINGTON, D. C., 23. dec. Priporočilo odbora za Youngov načrt, naj se skliče posebno konferenco za uravnavo vojnih dolgov, smatrajo za izziv ameriške vlade, ki bi v tesni slučaju morala pojasniti svoje stališče napram reviziji.
USTRELIL SRNO
NA DVORIŠČU
PREAKXESS, X. J., 23. dec. — Alfred Conklin je ostal doma, da je krmil kokoši, njegova dva brata pa sta šla na lov na sme.
Vrnila sta se slabe volje, ker nista videla nobene srne. Ravno tedaj pa je Alfred videl velikega srnjaka, ki je prišel na dvorišče in je »plašil kokoši. In Alfred, kot dober strelec, ga je pogodil in pobil.
MATI PROSI SMRTI ZA OTROKA
WASHINGTON, D. C., 23. dee. Neka slabo oblečena žena pozvoni na vratih rešilne powtaje za- živali. Navzočemu pazniku ponudi zavitek.
—	Bolna mačka — usmrtite jo. — pravi žena.
—	Zakaj,-— vzklikne paznik, ko zagleda dve nožiei, ki molite izpod predpasnika, — to je o-trok!
—	Vi ubijate živali, kadar trpe pomanjkanje, zakaj ne bi ubili tudi mojega otroka 1 — vpraša žena žalostno.
Paznik telefonira po policijo, taoda žena pograbi otroka in izgine.
glasno sprejet predlog za enega duhovnika za vsakih 50,000.
V vladnih krogih vlada splošno mnenje, da bo ta predlog sprejela tudi senatna zbornica in da ga bo potrdil tudi predsednik Ortiz Rubio.
LAČNI ROPAJO TRGOVINE
STARI GRAD GORI
STUTTGART, Nemčija, 23. decembra. — Dva dni že gori stari grad blizu tega mesta, ki je bil nekdaj last nemškega cesarja.
Požarni brambi se ni še posreči-j BERLIN, -Nemčija, 23. dee. lo požar omejiti. Vendar pa pra-. Ropanje trgovin z jest vina mi in vijo ognjegasei. da bo mogoče prej ! mesnic se nadaljuje. Roparji so ustaviti ogenj, predno bo dosegel ( večinoma mladeniči, ki napolnijo dvorano, ki je polna dragocenih žeja z vsem, kar dobijo in nohijo umetnin.	na svoje domove.
PISATELJ KRATKIH
POVESTI UMRL
OTTAWA. Kanada, 23. dee. — Charles II. Mackintosh, ki je napisal mnogo kratkih povesti, katere je prodajal po deset centov, je umrl vwtarosti 88 let. Pri vsem tem, da je prodajal svoje spise po tako nizki ceni, si je napravil veliko premoženje. Koncem 19. stoletja je bil tudi zelo vpošte-van in zmožen politik.
POGOJ ZA
BOGASTVO
Otroka lahko dobita milijonsko premoženje, če živita do tridesetega leta vstran od svoje matere.
OKLAHOMA CITY, Okal., 23. decembra. — Štirinajstletni deček in njegova dvanajst letna sestra lahko dobita velikansko bogastvo, ako se odpovesta svoji materi.
MUSSOLINI
JE POKOPAL SVOJEGA BRATA
Mussolini je korakal poleg krste« — Bil je 24 ur pri mrtvaškem odru.—• Izgledal je truden.
MILAN, Italija, 23 .decembra. Iirat italijanskega ministrskega predsednika Mnssolinija m skozi 16 let njegov zvest pristaš, je bil pokopan s eawtmi, ki se drugače izkazujejo princem.
Slikovita procesija, ki je sledila krsti je poldrugo tiro korakala po pol milje dolgi cesti do cerkve San Areo.
Benito iMussolini, ki se je prejšnji dan s posebnim vlakom pripeljal iz Rima in ki je skozi 24 ur neprestano cul ob mrtvaškem o-dru svojega brata, je s svojo ženo, dvema hčerama in otroci svojega brata, korakal takoj za krsto. Videti je bil zelo utrujen in žalosten.
Žena pokojnega urednika faši-stovskega lista "Popolo d'ltalia", gospa Avgusta, je bolna in ni mogla biti pri pogrebu.
Tisoče ljudi, ki so se nabrali o-koli cerkve in ob cesti do železniške postaje so držale v redu tri vrste vojakov za nasajenimi bajoneti. Krsto sa prinesli v cerkev uradniki lista, katerega je Ar-naklo Mussolini urejeval.
Pred krsto so korakali vladni ministri, dnhovščina, več sto vojakov, požarna bramba in policija v črnih srajcah. Bilo je več vojaških in civilnih godb in brez'
Leopold M. Guggenheim, 8G let stari milijonar iz St. Lou'iti, ki je
umrl v septembru, je določil v	_	VT	.
.svoji oporoki, da Paul in Mary	'Nid »Prevodom so
Guggenheim dobita njegove mi-	kror,h »"oplam.
GRŠKA SE BO JI ZIVILSKH NEMROV,
lijone, ako ne živita v bližini 300 milj od svoje matere do svojega tridesertega leta.
Kmalu popoldne je mrtvaški vlak odpeljal v Forli, blizu rojstnega kraja umrlega. Ministrski predsednik s svojo družino in družino svojfga brata, izvzemši
Paul in Mary sta otroka njegovega sina Luis K. Guggeheim, ki Avgusto je bU na vlaku, je profesor na zdravniški šoli v Washingtonu. Stari Guggenheim je tudi imenoval svojega sina '.a
ATENE, Grška, 23. decembra,	oporoke. Tudi Louis
Vlada jo sklenila, da bo naložila ije dobU znatno d<ld55ino po oi.e. bogatašem visoke davke za po-' možni sklad onim, ki trpe po-l
manjkanje. Vlada se boji, da bi J — Tako odločujem zato, da bo se pričeli nemiri vsled pomanjka- boljše za otroke, ne pa zaradi te-nja. Razni trgovci v Macedoniji ga, da bi ime! kako sovraštvo so se pritožili pri vladi zaradi do- proti materi otrok, — se glasi to-panja trgovin.	zadevna določba v oporoki.

POTRES V ITALIJI :
BUM, Italija, 23. decembra. —» V mestu Cerignoia v Abruških ' gorah sa bila dva močna potresna, 'sunka. Prebivalstvo je preplai no zbežalo iz has.
lAiko je potres napravil škodo, do sedaj ie ni znanQ
ar1. -V 'C * V-*
v i . .v* *X?t

QUI M* BODI*
NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 24, 1931
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A.
C
"Glas Naroda"

Blind and PnWMiM by OOTKNIO rCBLUHING COMPANY (A Corporation)
L. BaMflk, TIMB.
time* of Imune* of the corporation una addresses ot above officers: tU W. lSth Street, Bar«a*h of Mkalnttu, New York City. N. I.
"GLAS NARODA <¥ete« of the People)
Day Except Sundays and Holidays
BOŽIČ V ANGLIJI
oelo leto velja Us* aa Ameriko.Za New York aa oelo leto
In Kanado fla pol leta -
Sa četrt leta
46-00
.$3.00
________$1.50
Za pol leta — Za tnosemstro Za pol leta ____
$7 4» ..$3.50
celo leto
...$3.50
Bobecrtptioo Yearly $6.00.
Advertisement, te agreement.
"Qia» Naroda" lahaja vaakl dan lmmft nedelj in praanlkov.
Dopisi brea podpisa ln oeebnostt se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli poUlJstl po Money Order. Pri spremembi traja naročnikov, trosimo, da se nam tudi prejflnje blvaUKe naznani, da hitreje najde«
mo naslovnik*.
X2LAS NARODA", tli W. llth Street, Nem Terk, H T.
Telephone: CHdsea 3—3878
FINANČNIKI IN KONGRES
i
Finančni o<lsok zveznega senata je prištd <lo zaključka, da so sedanje kfoprcsije v veliki meri krivi razni tuje-zemski vrednostni papirji, katere so vrgli mednarodni finančniki na ameriški trj^.
Ljudje so te vrednostne papirje radi kupovali, ker so nosili po sedem ali št* več odstotkov »bresti, naenkrat je pa njihova vrednost znatno paMla.
Finančni odsek zaslišuje sedaj razne finančnike, ker Loče biti na čistem v tem oziru.
Posvetovalnica finančnega odseka je sedaj slična učilnici na kaki univerzi, v kateri predavajo profesorji učencem o temeljnih zakonih narodnega gospodarstva.
Učitelji so v tem slučaju velefinančniki, ki so sedaj v tej deželi baje edini, kateri natančno poznajo vse stroke gospodarske vede.
StuderftjQ*fo'pa senatorji, ki bi morali vse*to že zdavnaj vedeti, pa menda nimajo drugega v glavi kot samo strankarsko politično modrost.
Človek se čudi, ko čita v časopisju, da smatrajo senatorji povsem navadna pravila za senzacijonalna odkritja.
Zelo zanimiva so bila izvajanja O. H. Kahna, ki je utemeljil svojo trditev, <la mora narod poravnati prej svoje privatne dolgove, predno zadosti obveznostim, ki jih ima napram drugim vladam.
—	Da se obdi-ži gospodarsko življenje v teku, *— je rekel Kahn, — da je mogoče plačevati davke ter opravljati dnevno <felo, je treba do skrajne meje zaščititi svetost pogodbe.
Ce vlada kaj dolguje kaki drugi vladi, ni treba, da bi ji plačala svoj dolg do gotovega roka, a ko se medsebojno sporazumeta, da ji tega ni ]>otrc*ba.
—	Vse <frugače je in dosti bolj nevarno je pa uničiti zaupanje posameznika v rej deželi, ki trguje s kom v drugi deželi. Edino le narod, ki zamore prosto kupčevati, ki zamore kupovati in prodajati, kojega državljani imajo delo in zaslužek ter lahko plačujejo davke, edinole narod, ki ima kredit, je ojKira gosjmdarskega življenja.
Ako take opore omajane, je tudi gospodarsko življenje onemogočeno.
Prasketajoča polena v peči, ima-, skirani pevci, radostni lovski izleti in begato obložene mize oiive tožilo sivo enoličnost angleškega živ-; Ijenja o božiču in spominjajo naj čase, ks se je Anglija nazivala še^ Old Merrie England, stara, vesela, Anglija. Dočim so v drugih deželah1 božični prazniki pravi rodbinski prazniki, Anglež o božiču rad potuje. Londonske ulice bod: te dni prazne in puste. Kdor le more, odpotuje v zimsko letovišče v Evropa, kdor ima pa še več denarja, po-' rabi božične praznike za najbolj angleški sport, za lov na lisice na konjih. Tudi kraljeva rodbina preživi navadno božične praznike na lovu v Sandringhamu.
Navaden zemljan, ki ne more zapustiti te meglene dežele, kjer ni' nikoli belega božiča, proslavi praz- J nike doma, za bogato obloženo mi- j zo. Mirno lahko rečemo, da misli Anglež v prvi vrsti na božični jedilni list, če govori o božičnih praz-; nikih. Navadno je Anglež štirikrat na dan, med božičnimi praznik, pa samo enkrat, toda za mizo sedi nepretrgoma dobre tri dni. Začetek tvori obed, med katerim pride na mizo deset jedi. To je na sveti večer. Obed se konča z slaščicami in preide počasi v pozno večerjo. ; T- da šele drugi dan pokaže Anglež,' kaj pravzaprav zamore. Na drugi! božični dan, ki mu pravijo Angle- i ži Boxing Day, ker je ta dan bok- I sarskih tekem, nadaljuje Anglež svojo atako na shramba in želodec.
Božič je v Angliji pravi praznik radosti. Zato si natikajo udeleženci božičnega cbeda v Angliji na glave komične papirnate čepice J mečejo po tleh žabice, trobijo, pi-skajo, ploskaj d itd. Kdor ima le malo denarja, si privošči za božični1 obed pečenega purana in plum' pudding, sestoječ baje iz 32 sestavin. Kdor ima pa več denarja, zalije božični obed s šampanjcem. Neporočene hčere angleških rodbin, ki dobe zdaj za božič skoraj izključno nove gramofonske plošče, komaj čakajo, da jih lahko poskusijo in zaplešejo s svojimi kavalir-ji najnovejše plese. V Angliji namreč povabijo na božično gostijo tudi rodbinske prijatelje, posebno tiste, ki sami ne morejo praznovati božiča. Samci so torej lahko brez skrbi, da prežive božični dan v veseli družbi. Pravi božični dan je v Angliji 25. december. Zadnji dan pred Božičem delo večinoma počiva, samo otroci obešajo na ,postaje očetove nogavice, kamor naj bi spravil "božični oče" (Father Christmas) njim namenja darila. Večja darila se razdele v Angliji 25. decembra pri obedu. Ovitki večjih daril kažejo vedno barve "božičnega očeta" <rdečo In zeleno). Tudi povabljeni gostje prinašajo k obedu svoja darila. Skoraj neverjetno se sliši, kako bogato je v Angliji vsakoletno božično obdarovanje. Celo siromašnejši Angleži do-oi za božič 40 do 50 daril. Ta izraz vsesplošnega in dejanskega angleškega človekoljubja je najlepši znak angleškega božiča.
Izrek, da je dajati lepše, nego sprejemati, je v veljavi o božiču v Angliji posebno na kmetih. Teun dobi tudi na>jsiromašnejša ženica božična darila, bodisi da Jo obdaruje pastor ali njegova dobrodelna društva, bodisi lastnik bližnjega veleposestva. Za angleiks velepo-
sestnike so božični prazniki dnevi velikih.dolžnosti. Angleži praznujejo, kot rečeno, božič zelo radi na kmetih in Vsi gradovi veleposestnikov so med prazniki polni gostov. Božična darila v Anfliji niso okrašena samo z božičnim drevescem, temveč tudi s cvetjem. Samo nekaj manjka Angležem 0 božiču — snežna odeja, brez katere si mi božične idile ne moremo misliti. Božično drevesce zažari v Angliji navadno šele po popoldanskem čaju pred božičnim obedom. Poprej ne prepevajo Angleži božičnih pesmi, kajti verska stran božiča je o-pravljena že 25. decembra dopoldne, ko se zbere rodbina v cerkvi, da posluša božični evangelij. Po božičnem obedu se primejo stari in mladi za roke in zaplešejo okrog božičnega drevesca.
V	Windsorju, priljubljenem bivališču angleškega kralja, imajo božični prazniki poseben značaj zaradi daril angleškega kralja. Mnogi prebivalci, ki imajo kakršnekoli stike s kraljevim domačinstvom, dobe darila, vsi siromaki in stari ljudje v mestu pa najdejo na sveti večer pred svojimi vrati kraljevo darilo — vrečo premoga.
V	Angliji so tudi običajni in priljubljeni božični pozdravi, ne rabijo se pa za nje samo božične razglednice, ki nudijo angl. okusu dovolj prilike, da pokaže svoje posebnosti. Angleški božični pozdrav lahko dobimo tudi na razglednici s sliko admirala Nelsona, umirajočega v bitki pri Traralgaru v mlaki krvi.
Na Škotskem, kjer je še zdaj močna puritanska tradicija, so božični prazniki samo prazniki druge vrste, čeprav je tudi tam navada, da si dajejo ljudje medsebojna darila. Največji praznik na Škotskem je novo leto. Pač so pa božični prazniki za katoliško Irsko pomemben cerkveni praznik. N a sveti večer gore v vsaki irski hiši blagoslovljene sveče in staro ih mlado gre h polnočnici. K božičnemu razpoloženju večinoma siromašnih irskih kmetov pripomorejo mnogo darila sorodnikov, ki so se izselili za morje. Koliko je teh daril, si lahko mislimo, če upoštevamo, da dostavi pošta na Irskem vsako leto pred božičnimi prazniki nad 2 milijona nakaznic in denarnih pasem.
SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO
DRUŠTVO ** Greater New Tork in okolico, ink.
NAZNANILO. — Kadar želite suho meso, šunke, plečeta, klobase in jezflre, obrnite se na nas, ker izdelujemo vse preši-čevo meso prav kot v vstarem kraju. — Cena je vse 25c fun£
in poštnino plačati sami. _
John P i 1 i p i 1048 E. 76. St., Cleveland, Ohio. C2x 22624)
KNJIGE
VODNIKOVE
. DRUŽBE
štiri krasne knjige stanejo 8 poštnino vred
SI.35
"GLAS NARODA"
216 W. ISth St. New York
CENA
DR. KERNOVHGA BERILA
JE ZNI2ANA
Angleško-slovensko Berilo
(ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo.
Naročite gi pri
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
216 West 18th Street New Tttk City •
Naročite n na -G«* lterata* največji slovenski 4ccvnlk t te nib drž****.
H NAMERAVATE ttttEDRI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" m St* uifto nfa asrtit <Hfi Skmnd v «iH «MM»
_;_
CMaOOASSOMtHi
-_._
Dopisi.
New York, N. Y.
Faranom sv. Cirila in Slovencem v naselbini naznanjam, da priredimo 31. decembra po blagoslovu v cerkvi (ob polosmih zvečer) v hali "Silvestrov večer" z zanimivim sporedom. Prienane kuharice garantirajo za najbolj- ( »o postrežbo. Godsba, petje, poŠte-j na zabava do polnoči, ko pride na oder Novo leto. Vstopnina prostovoljna. Pridite!
Rev. llijacint Podgoršek, /upnik.
i
Chicago, 111. j
Prosim, priobčite par novie iz i Chicago.	|
Zimo imamo jako milo. Tako | je prav da ima vsaj vreme ustni- j ljcnje z brezposelnimi, ker ga • naš Mr. Iioover nima. Evropi pomaga na vse strani, samo za nas tukaj v Ameriki .se ne zmeni, tla Jbi kaj pomagal.
Umrla je mlada Slovenka, Ma-| ry Bežek, stara 17 let. Bolehala je dalj časa na sreni bolezni. Končno .je podlegla in je rešena trpljenja. Bila je članica ženskega društva "Zvezda", št. 170 J. S. K. J.
.Sosestre so se udeležila polnost e vino pogreba.
Tukaj zapušča mater, očima, dve sestri in brata.
Moje iskreno sožalje družini Borštnik.
Tukaj se je mudil ta teden gospod Anton Grdina iz Clovelanda. 15. in 16. decembra je kazal slike iz Jugoslavije. So jako lepe in zanimive. Priporočam rojakom, da si jih ogledajo, ko imajo priliko. Seveda, mene samo so bolj zanimale slike iz Dolenjskega, odr koder sem doma in posebno pa, ker sem tukaj že 25 let.
Morain pa kritizirati Mr. Ivana Račiča, ki nekaj \zabavlja in piše zakrpani Žuženberg. Jaz nisem videla nie zakrpanega. ko sein še bila v domovini in ne sedaj na slikah. Saj je vendar bilo vse zanimivo. &e mlatili so na prostem in novo brizgalno so ravno isti dan dobili, da jo je vzel na sliko. Potem je vzel cerkev z dvema izvonikoma in še Father Gnidovea, ki ga osebno poznam. Potem je šel iz Žuienberga v Ajdovce, v mojo rojstno faro. Vse je tako kakor je bilo pred 25 leti.
Da pa ne bodo misliti vsi, da nismo Dolenjci fajn ljudje, naj tukaj povem, da se je samo v moji fari Ajdovci rodilo 15 duhovnikov. Od ene hiše so štirje in vsi štirje še žive.
Ne vem, zakaj Ivan Račič tako Gorenjsko hvali, saj je vendar tudi sam Dolenjec in bi moral bolj z Dolenjci držati.
Pozdrav vsem rojakom in jim želim vesele božične praznike.
Frances Lukanich.
IZDAJALSKI ZOBJE
asHe
Tudi izobje imajo lahko velik zgodovinski pomen. To dokazu-; jejo na pr. v egiptskih grobovih najdeni zobje. Večkrat so jih že preiskali, da bi mogli ugotoviti, kakšne zobne bolezni so razsajale v tistih časih.
Znano j, da so zobovja po velikih požarih često vse, kar ostane od ponesrečencev. Po obliki teh zobovij, po kakšnem bolezenskem znaku, po kakšnem kovinskem znaku, se da tu ugotoviti Človek, ki je zgorel. Že pred sto leti so uporabljali ta način identificiranja mrtvecev. Po zobh se da ugotoviti v mnogih primerili tudi njegova približna starost, če bi bilo to na drug način nemogoče. Seveda je treba pri tem upoštevati zobe v celoti, stanje njih korenin, njih izrabo itd. Strokovnjak more po raznih znakih tudi s približno gotovostjo povedati, dali je zobovje pripadalo moški ali ženski osebi.
Lacassagne poroča o nekem G., ki so ga umorili v Parizu, ga stlačili v kovčeg in ga odložili v okolici L.vona. Tam so pozneje našli že čisto razpadlo truplo. Po nenavadno širokih gornjih seka-čih ga je. spoznala njegova hči. Na podoben način je nekdo našel svojega izginulega brata, ta je izginil pri neki znanstveni odpravi v Afriki. Njegov brat je bil ne koč gost nekega zamorskega poglavarja, ki je imel shranjenih več lobanj, ki so izvirale baje od belokožoev. V zobovju ene teh lobanj je manjkal zob, drugi je bil nadomeščen z zlatim in po teh znakih je gost spoznal ostanke svojega več let prej ubitega brata.
Na neobičajen način se je izdal neki morilec v Bostonu. Tam je bi na skrivnnosten način izginil neki profesor, a v laboratoriju nekega tovariša so našli v pločevinastih škatlah in steklenih posodah raizne" kostne dele. Čeprav so bili vsi prepričani, da so to o-stanki izginulega učenjaka, točen dokaz ni bil mogoč in tako niso mogli morilcu nič. Pozneje pa se je izgodilo, da so našli pri njem u-metno zobovje iz zlata. Dognali so zobozdravnika, ki je bil to zobovje napravil in ta je po nekem določenem znaku lahko povedal, da ga je »bil napravil za izginulega 'profesorja in morilca so sedaj lahko končno spravili pravici v roko.
Znano je tudi, kakšno vlogo so imeli zobje v aferi nesrečnega francoskega dofena, sinu kralja Ludovika XVI. in krajice Marije Antoinette. Po uradnem poročilu je dofen umrl 1795 v ječi Temple in so ga pokopali na pokopališču Sainte-Margueriete v Parizu. Kakor običajno pa so se oglašali pozneje ljudje, ki so trdili, da so o-ni sami dozdevno umrli prestolonaslednik, ki da nikakor ni bil umrl, kakor je trdilo uradno poročilo revolueijskc vlade. Zaradi takšnih pretendentov so že 1816 in zadnjič 1894 odkopali na pokopališču Sainte-Margu,erite ostanke mrtveca, ki naj bi bil francoski dofen. 1846 so,našli celo njegovo lobanjo. Vsi znaki na teh ostankih so kazali na dvajsetletnega moškega, dočim je štel prestolonaslednik 1795 komaj 12 let. Iz tega bi se dalo tedaj sklepati, da res ni takrat umrl. Še bolj zanimivo je to, da je imel eden izmed pretendentov in sicer najresnej-ši med njimi Nanndorff, o katerem smo pred kratkim pisali, čisto enake zobe, kakor jih je imel sin Ludovika XVI. Potemtakem bi bil <Nanndotff torej resnični dofen. Čudno pa je, da manjkata na lobanji, ki So jo našli 1946 bas oba zoba, ki sta bila za dofenovo robovje značilna in po katerih bi se dalo novo zobovje najiočneje ugotoviti, ali so ostanki mrtveca na pokopališču Sainte-Margueri'-te res dofen o vi ali ne.
POZIV!
Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naproSeni, da jo po mo-2no*ti čimprej obnove. —
Drevi bo sveti veeer ...
V New* Yorku ne bo božičnega zvonenja.
Zvonenje so v New Yorku že zdavnaj opustili z nekam čudno utemeljitvijo. Češ. da je že itak ropota dovolj.
Po mojem mnenju, tinta prepoved ni bila na mestu.
Mar bi rekli, da bi se iz velemestnega ropota 'zvonenje itak ne slišalo.
Ob dvanajstih bodo pol nor-nice.
Po cerkvah ne bo toliko ljudi kot jih je bilo prejšnja leta.
Slabi časi so. in slabi časi uničijo v ljudeh božično razpoloženje.
Človeka je dandanes kar strah obujati spomine na prejšnje dni, ko je bilo vsega za. potrebo, iln-čim sedaj niti za silo ni.
Cerkveni pevci bodo peli kot so menda angel ji nekoč:
—	Sla-va Bogi/ na višavah in mir ljudem na zemlji.
Tisto gled«1 miru na zemlji je le pobožna želja, v koje- izpolnile v nihče ne verjame.
Ej, kakšne načrte delajo diplomati, da bi se države čimprej »i-darile, pa jim delo ne gre ničkaj Od rok. dasi je vsega na razpolago.
Ljudi je dosti in denarja dosti, le to je zlomek, ker so ljudje že siti vojne, dočim denar čedalje bolj izgublja svojo veljavo.
Vojne ne bomo še tako kmalu doživeli, toda doživeli smo čas, ki je nemara strašnejši od vojne.
Na milijone je ljudi, ki bi radi trdo in pošieno delali, pa nimajo najmanje prilike, zadostiti ostri Gospodovi zapovedi:
—	V potu svojega obraza si boš služil svoj kruh.
Pote se res, ko begajo od tovarne do tovarne in iščejo dela, dočim si kruha ne morejo zaslužiti.
Vse se je izpre'menilo, vse se je predrugačilo v kratki dobi borih dveh let.
Vse. prav vse. Celo vreme.
To pišem ob odprtem oknu. Gorka sapa pihlja, nebo je povsem pomladno.
Nedavno so mi poročali, da je začel regrat poganjati, da imajo nageljni popke in da je opažati vsepovsod brstje, ki s tremi v cvetje in sad.
V	takih okoliščinah se človek nehote vda sladkemu upanju, da bo kmalu pomlad in da ni več daleč od Vstajenja.
Toda stoj!
Pred Vstajenjem je še Veliki petek. Veliki petek je treba najprej pretrpeti, za njim šele pride Vstajenje.
Razmere je treba vpoštevati in s ciljem v srcu tavati po njih.
Ni zlodej, da bi ne bilo nikjer izhoda.
V	starih časih so gradili znanstveniki in učenjaki po naročilu mogoteev labirinte, čudne zgradbe, polne križajočih se hodnikov in polno neštetih ovir, iz katerih baje ni bilo ižhoda.
Rečeno je bilo, da je zapisan smrti sleherni, kdor je zašel v labirint.
Nekaj časa je taval, nato se je pa zgrudil izčrpaft in izrabljen.
Slednjič je bila pa tudi iz vsakega labirinta najdeha pot v svobodo in prostost.
Finančniki, državniki in diplomati so po orglji, ki je sledila svetovni Vojni, zavedli narode v labirint.
Zaenkrat še tavajo, zdihujejo in trpe, toda izhod se bo našel.
Pomladne sape pihajo. Pomlad* ne sape o božiču. Božič je tukaj, zime še ni.
Ob rojstvu Krista, na praznik miru in sprave, preživlja vse človeštvo Veliki petek.
Mukoma ga pretivfja,1 obupuje, klone in kleea.
Toda tudi to bo preatano.
Navidezni pomladi bo sledila resnična pomlafl. Velikemu petku bo sledilo Vstajenje človeštva.
r
_:_
_
to t
MEW YOfcK, fHUMSUAY, DBOSHBtR 21, 1931
TBI LARGEST SLOVEN* DAILY tt O. I. 9
Marian Pfeifer, Mew York:
LOVCA ANDREJA SVETI VEČER
ARKADU AVERČENKO — P. KAR LIN:
PREBRISANI DEČEK
(Božična Zg*dba>
Ta drobna pove*t vsrtuje vse, ncram in Ni glavno zabela, am-j kar je treba ra pravo božično pa k življenje.
eaodolcc: dečka. mater. boifcčno Zadnjega pregovora se je naučil drcva. In vendar je zgodba popol- od matere, oba prva le bil ulel na noma drugačna kakor navadne bo- ulrci. pa sam m vedel, kdaj, kje in lične pravljice, zakaj niti cempera' kako.
r: m antike ni v njej.
Resna, hladna, skcro kruta zgodba Je t<f, hladna ko severna zima. kruta kakor iivUfenje samo. ..
Dva ali tri dni pred božičem *ta se Volodja in njegcva mati prvikrat p320vcrila o božičnem drevesu.
—	Ali bom dobil jaz tudi božična drevo? — je vprašal deček in sla -Tio trebnil čaj.
—	Kaj «1 pa prav za prav misliš? Božična drevo? Še jesti skoro nI kaj. In niti rokavic nimam!
—	Drugi otroci imajo vendar drevo. Jaz pa nobenega? Mar ni-s:m tudi člcvijc?
—	Sam s L ga poskusi napraviti.
—	Dobro! Si pa preskrbim eno, saj to ni tako težko. In Se lepše bo kakor t v: je. Kje pa Je moja čepica?
—	Zc* spet na cesto! Kakšna nadloga Je s tem otrokom ... Ce bi tvoj oče Se živel, on bi ti že ...
Toda Volodja ni dalje izvedel, kaj bi bil njegov oče storil z nJim, zakaj ko je mati dospela do druge polovice stavka, je deček že z delnimi koraki skakal po stopnicah in si tu pa tam &e krajšal pot s tem, da se je kar podčrnil po ograji.
Na ce3ti se je zravnal in našspe-ril, kakor da je milijonar. Stvar je bila namreč tale. Volodja je po-B£d?val brlljant, ne dosti manjši od oreha; včeraj ga je našel na uli- ozlovljen okrenil, se je pomeial ci.	Volodja med prihajajoče občinstvo
Na ta brlljant »Je zidal Volodja in se znašel kmalu pred nekimi vse svoje nade: prepričan je bil, da ti, za katerimi je slišal godbo.
Vstopu Je torej v neko trgovino z dragulji, vtaknil roki v hlačna žtpa in vprašal: — Ali kupujete bi 11 j ante?
—	Da, mar imaš katerega?
—	Tegale stehta)]te! Koliko ka-iiiiov pa ima stvarca?
—	Saj je prav navadno steklo!— se je nasmehnil zlatar.
—	Tako pravite menda Msako-mur, — je resno menil deček.
—	Kaj?! Glej. da se mi takoj pabereš! Marš!
Dragoceni kamen je sramotno zletel na tla
—	Ah, — je stc'xal Volodja, ko je pobiral svoj razkrinkani zaklad,— tD so lopovi. Ali niso m:gli izgubiti pravega kamna?! — Pa kaj zato... Poskusil bom z gledališčem....
S tako mislijo se je ukvarjal že dolg:. Zakaj nekoč je bil slišal, da rr.orejo tudi dečki sodelovati v gi-rdališču, vedel pa ni, kako naj bi to dosegel. Toda dolgo premišljanje nI bil: po njegovem značaju. Ko je dospel do gledališča, je za trenutek postal, potem se je brž. o-Junačll in mirno in hladnokrvno s te pil v vežo.
Šel je naravnost k prodajalcu vstopnic in ga resno poprašal: — Ali rabite tu pri vas kakšnega dečka? Igral bi rad.
—	Pojdi, pojdi! Tu nimaš ničesar iskati.
V trenutku pa, ko §e je biljeter
/
ne bo zanj kupil samo — božične- ! ga drevesa, ampak da bo tudi njegova mama poslej lahko brezskrbno živela.
— Koliko karatov neki ima? — je premišljal, da mu Je prevelika čepica zlezla preko čela kar na nos. Majhen je bil pa tako, da bi se skoro lahko zmuznil odraslim med nogami.
Volodjeva glava je bila pravcati panj najrazličnejših misli, neurejenih rekel in besed.
V izvestnem oziru je bil popolnoma neizobražen: vedel je na prior, r, da bril j ante računajo po kara tih, ni pa vedel, koliko delov sveta. ima zemlja ali koliko je tride-i srto^em, deljeno z dvanajst.
i — Vstopnico, mladi gospod? ga je smejoč se vprašal preglednik.
—	Slišite! Tu v gledališču sedi neki gospod z dolgo, črno brado.— Pri njem doma se je zgodilo nesreča — njegova žena je nenadoma umrla. Poslali so me ponj. Pokličite ga, prosim!.
—	Saj ne utegnem zdaj iskati tvojega bradača! Sam pojdi noter in &L ga poišči!
Volodja je vtaknil roki v hlačna žepa, stcpll, svest si zmage v veli ko dvorano, ugledal prazno ležo in sedel vanjo.
Ko je bas s kritičnim pogledom opazoval eder, ga je nekdo potrep-
ljal po rami. Volodja se je okrenil Njegova praktična življenjska in ugledal nekega častnika z neko n.odrost je imela na tri pregovore,' damo.
ki jih je rabil, kakršen je bil pač j — Loža je zasedena. — je dejal položaj: Slromaška ohcet je krat- hladno.
ka. Naj se zgodi karsibodi, videti jo
Od koga?!
—	Od mene. Mar no vidite tega? Častnik je hotei poklicati bilje -
terja, toda njegova dama je menila smehljaje se: — Naj sedi poleg naju. Tako majhen je in dovtipen. Ali bi rad o=tal tu. fantek?
—	Kar t'a sedita. — — Je milostno dovolii Volodja. — Kaj pa imata tu? Aha, spored? Ah ml do-voiita?
Tako so sedeli vsi trije do zaključka predstave.
—	Kaj j-e že konec? — je žalostno in ?ačudeno vprašal Volodja, ko je padel zastor. — Slromaška ohcet je kratka.
—	Pcvejte mi no, ali spored še rabite?
—	Ne. lahko m ga obdržiš za spomin na naše prijetno znanstvo
Prizadevno je vprašal dalje: — Kolike ste pa plačali zanj?
—	Pet rublje v. (Bilo je to v začetku denarne inflacije v Rusiji.)
—	Prodal ga bom za naslednjo predstavo, — si je mislil Volodja, vzel iz sosedne lože še en spored in hitel s to prodajno robo proti izhodu, kjer je počakal nove predstave.
Ko se je vrnil domov, je bil truden in lačen, toda srečen, zakaj namesto ponarejenega dragulja sta počivali v njegovem žepu dve pravi n:včanici ipo pet rabljev.
Naslednje jutro je Volodja dolgo taval po mestu. Svoj obratni kapital je <Jržal v drobni pesti in z veščim očesom pravega trgovca iskal najboljše priložnosti, da bi s pridem naložil svoj denar."
Ko je stal pred ogromno zrcalno šipo neke kavarne, se je domislil.
Z geslom: "Naj se zgodi karsibodi, videti jo moram." je s po-vzdignjenc glavo stopil v lokal.
—	Kaj pa želiš, mali? — gfc je vprašala natakarica.
—	Povefjte mi, prosim, ali ni bila tu neka dama v sivem kožuhu in z zlato torbico.
—	Ne.
—	Aha, tako, bom moral pa počakati, — Je dejal in sedel za neko miz 3.
—	Olavno Je, — je premišljal, — da sem notri! Naj me le poskusijo ven vreči! Tako bom tulil....
Iz svojega kota si Je z drobnimi, črnimi očmi ogledal vso kavarno.
Dve mizi pred njim je sedel star gospod, ki je bil pravkar odložil časopis in je zdaj pil kavo.
Volodja je stopil k njemu in za-šepetal: — Gospod, koliko pa stane časopis?
—	Pet rabljev.
(Nadaljevanje na 4. strani.)
V skalnati pečini zelenega Cemšenika je sneg pokrival zemljo. SoLneni žarki so se poigravali na snežnih plant eh. in kakor na
tisoče biserov se je lesketala planina. pod njo. v-Kairekovein le-sovju pa je ležala koea — tihi dom lovra Andreja.
Nemo je sedel Andrej v svoji bajti in vpiral pogled proti Kremzu. kjfr je dom KrenLzar-jeve Lenke. Vedno poprej tako živahen, je bil danes 'zamišljen in otožen, kakor je bila otožna zunaj narava. JSedrl je ob oknu in vlekel pipo. da so plavali gosti dimi p« izbi. Mojroč«* je obujal svoje lovske spomine prešle;?« leta. ali pa je njegova duša zasanjala v ljubezni i/. Kreniza . . .
Lepa je bila Lenka. Visoko sta-sito dekle, prijetno modrih oci. nad katerimi so s«.* porogljivo smejali zlati kodri. Ilila je «*din-ka starega Kremzarja. Premožna je Kreinzarjeva hiša. marsikdo je lirepen.il po nji. in hodili so snubci od blizu in daleč. Lenka pa j«' ostala zvesta Andrejevi ljubezni.
Takrat ko je pasla živino v planini. jo j«* ugledalo bistro loveevo oko. Takrat sta se spoznala; lahek vetrie je vel izpod Kamniških planin, šepetale so ponosne smreke, tam gori v planini pa je bilo dvoje ljubečih se src. V planini je bil hram njune ljubezni, .tu sta prvič zasanjala o svoji sre-
ei ...
Odkar pa so se v Jurjevi gostilni stopi i fantje in dolzili Andreja. da je izzval prepir, ker je udriha) čez domačega gospoda, se je ohladilo Lenkino srce in usahnile sa sanje planine . . .
.Zunaj je mrak poljubljal zemljo, in kakor himna stvarstva se je razlila pesem polnočnih zvo zvonov . . . Ui je Sveti večer.
Danes pa je začutil v sebi pre-rojenje, zaželel si je spremembe.
Zunaj so znova zapeli božični zvonovi. Njih pesem je vsplavala tja gori proti planini. Andrejeve misli so romale proti Kremzu, in debela solza je kanila po bledem licu.
Pograbil je klobuk ugasnila je luč v bajti. Andrej se je spustil
dolino in z njim je šla poezija svete noči. Zvonovi so peli v tiho noč . . .
Temna senca je jadmo hitela proti dolini. Na jasnem nebu se poigravajo zvezde; od vseh strani prihajajo ljudje z bakljamL vsi z eno samo, kakor molitev pobožno željo v srcih. Zvonovi po-jo v Sveto noč ...
Andrej je bil v dolini. Tudi njega je gnalo v hrani božje ljubezni. Med potjo je srečal znance in prijatelje. Skoro se ni zmenil za njihove pozdrave tako je bi! zatopljen v svoje misli.. IVlaril jo je po hližnici mimo župni.šea.
—	Andrej, kam pa tako hitro.' — za kliče za njim gospod Mar tin.
—	V cerkev.. — je I* i I odjrovor.
(ios.pod župnik «ra je zaustavil
in tako so ju skupno vodile bele stopinje proti cerkvi, kjer pa so bile zbrane gruče ljudi, ki so kurili ogenj. Zvonovi so peli . . .
—	I>og s Teboj! — so bile zadnje besede gospoda Martina in sejala sta si v roke.
Andreja so pozdravljali prijatelji in znanci. Zdaj ni bil več nem za njihove pozdrave. Njegova li-e« so se zjasnila, in glavo je držal pokonci. Pobožni obrazi poštenega ljudstva so romali v cerkev; možje v kožuhih z hakljami v rokah, pobožne matere pa so vodile svoje otroke. Andrej jim
Andrej, - zapuščen od vseh in je sledil, ogoljufan nad lepoto sveta, je se-! Ko pa je vstopil v cerkev sv.
del zamišljen ob peči in zrl pred se.	*	~ *
Jurija se mu je zdelo, da še nik dar ni bila tako lepa in razsvet-
Odkar je ljubezen usahnila, bil Ijena kakor danes, je vedno sam in potrt. Ni zaiia- ■ Nemirno je zrl pred se. Sem in jal več cerkev, ne v družbo, ži- tja mu je nehote n&el pogled pro-vel je v svoji bajti in lazil po pe- ti gospodovi spovedniei. kjer je činah •divjeromantičnega (VmSe- ( čestokrat stala Lenka. Zaman so liika. Tam je Iskal leka svoji bo- jo danes iskale njegove ljubeznji-lesti, tam je sanjaril o svoji iz-J ve oči . . . gubljeni sreči.	| Utihnilo je božično zvonenje. in
Nesreča ne počiva!
Tudi tmrt ne. Podvrženi ste eni ali drugi v«ak dan.
KAJ STE PA STORILI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROK t
Ali ste ie tevarevani ta »lučaj boUeni, netgode ali smrti t Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugoslovanske Katoliike Jed note. Naia jednota plačuje največ bolniške podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi orgs-nizacijami v Ameriki. Imovina znašs nsd $1.100.000.00, članstva nsd 20,000. Nova druitva se lahko vstsnovijo v Združenih dr&vah z 8. člani. Pristopnins prosta.— Berite najboljii slovenski tednik "Nova Dobo", glasilo J8KJ. Pilite pA pojasnila na glavnega tajnika. Anton Zbašnik, Ely. Minn.
SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR — L. 193!
150 strani
dobrega
POVESTI: Koliko zemlje potrebuje človek, Kena-Kena, Opal, Baklanov, Neznanec, Napadi mravelj. POUČNI ČLANKI: Kako bo reformiran Koledar, Izrabljanje solnčne toplote, Vizija bodoče vojne* Poganski in krščanski talisman, Čudeži indijskih fakirjev, Gra fologija, Petiletka, Angleška svetovna moč, Kako je treba spati, Smrtonosni zvočni valovi, Kukluksklan, Simbolika
rok, Elizejska palača, Prebivalstvo
S poštnino SAMO
50
Razne
r k
povesti in članki
Jugoslavije. OPISI : Božja pota. Življenje v širnem gozdu v okolici Snežnika, 2000 let pred Kolumbom, Raj na kontu sveta, Moji doživljaji v Hampshire* Dvajsetletnica potopa taniea'V Osvtjfeojenje Maribora, Dvanajst človeških tipov.
5L0VENIC PUBLISHING COMPANY
216 WEST 18th STREET
NEW YORK, N. Y.

KOLEDAR LAHKO DOBITE TUDI PRI NASII-I ZASTOPNIKIH
ZAKAJ NE RABITE
vse Elektrike9 za katero plačatel
O PLAČATE najmanjšo pristojbino u vaš mesečni račun za elektriko, luiplie deset kilewattnih ur toka. Odjemalce, ki Uve v malih domih in stanovanjih, počivamo, da uporabijo vseh deset.
Ta nas posiv ni povsem nesebičen. Upamo, da boste z večjo uporabo elektrike, ta katero sedaj plačujete, polagoma spoznali, kako bo delala na razne oaČine zfc vas In je boste sčasoma celo več uporabili. V nlkakem slučaju pa ne smete trositi toka, do katerega ste upravičeni za najmanjšo pristojbine.
Ako naprimer uporabite samo pet kilowatt-nTh ur na mesec—zamorete imeti brez vsakih posebnih stroškov za tok—
1.	Več Svetlobe!
SO wattna žarnica gori dvajset ur, da porabi eno kilowaitno uro za tok. Vsled teg.i zamorete rabiti nadaijno žarnico imte velikosti za sto ur ali pet ali pet za dvajset
ur mesečno; ali—
2.	Veselite se Radija!
Radio porabi te malo elektrike. Skoro stane samo le na uro—ali manj—za obr^t. Radija se lahko ■ abi 50 ur na mesec; aH—
3.	Rabite Električni Likalnik!
Četudi rabit« elektriko neprenehoma tekem
likanja, lahko rab'te likalnik 2 uri tedensko.
Električne potrebščine zamorete kupiti v raznih d? -partment. hardware in el«ktri£nih prodajalnah. N.iie družbe J rti prodajajo po nhkih pogojih. Vi lamorsw imeti nadatjni komfort in udobnost, ako rabit« elektriko. do katere ste upravičeni za najmanjio pristojbini.
The New York Edison Company Brooklyn Edison Company, Inc. The United Electric Light and Power Company New York and Queens Electric Light and Power Company
motorno so zaclonMe orpin. An-J dreja j«' pretivslo. Takrat pa j pojavila ob spovedniei Lenka. I ttolpro jo ni videl, ltila je eveto-1 »'•ih lie, skoro lepša kot takrat na . planini. Pevei s<> zapeli "Mir ljudem na izemlji" . . . za donel o so orgle, zapeli .so pol not?ni zvonu- j vi . . . Andrej pa je zrl v Lenko — solznih oči. Pogledal ji j«' v ohraz
in zdelo s<> mu je kak^r <1a je od-pnščono ...
Še enkrat >o zapeli polnočni avonovi, naznanjajoč konee pobožne molitve. Po cesti pn je stopalo dvoje temnih senc — z roko v roki — in 7. njima je romala poezija svoto nori — rojstva Oo-spodovepra in vstajenja ljubezni.
KAKO DOLGO JE ČLOVEŠKO ŽIVLJENJE
Na to vprašanje odgovarja v espe-rantskem tedniku "Heroldo de Espe-ranto"' dr. J. Feis takale:
— Čeprav nam obeta vera pri-, jet no posmrtno življenje, se vsi ve-selimo življenja na tem svetu in tarnamo, da je prekratko. Že Ari- 1 stotelov učenec, slavni filozof in matematki Theofrastost (371—264) je obžaloval, da je bila narava tako radodarna, ko je ustvarila gav-rane in jelene, kajjti njihova življenje je mnogo daljše od človeškega. Povprečna dolgost človeškega j življenja se je v zadnjih 120 letih izpremenila na boljše, moderni človek v začetku 19. stoletja. Leta 1800 je dočakal človek v zapadni Evropi povprečno 35 let, leta 1900 pa že 45 let. Naša generacija ima pa že zopet za celih 10 let daljše življenje. Skoraj vsi statistiki dokazujejo, da žive židje del j nego kristjani.
Po najnovejši statistiki traja povprečno človeško življenje:
moški	ženske
Nemčija 1910 11 =47 Vi leta	50>'2leta
Italija 1910 12=47 let	48 let
Anglija 1910 12=51 Vzleta	56 let
Amerika 1910 20=54 let	56 let
V prejšnjih stoletjih je veljala starost 50—60 let že za zelo visoko, dočim je zdaj vse polno še starejših ljudi, ki zavzemajo odlična mesta v politiki, umetnosti, trgovini, industriji in sploh v vseh panogah javnega udejstvovanja. P a tudi število ljudi, ki dočakajo visoko starost, je zdaj mnogo večje, kakor je bilo v starih časih.
Statistika nam priča, da ni samo dolgost življenja, temveč tudi število žensk, ki dočakajo visoko sta rost, mnogo večje, kakor pri moških. Večjo umrljivost pri moških si razlagajo učenjaki s težko borbo za obstanek, s čezmernim uživanjem nikotina in alkohola ter z večjim odstotkom spolnih in drugih nalezljivih bolezni, posebno ti-fuza in tuberkuloze. Čeprav se rodi več dečkov, kakor deklic < 106 do 107 dečkov na 100 deklic), vendar prevladujejo zaradi večje umrljivosti med moškima na svetu ženske. Bolezni poapnenja žil podleže več mcškili kakor žensk, razmerje znaša 3:2.
V Angliji in na Poljskem zbrani statistični podatki pričajo, da dočakajo matere, ki imajo mnogo
(Nadaljevanje na 4. strani.>
panswrai asr rnar^-rs * aaasrijx:ae s ar/ •ztjsw* •'aBanaacc 1 WizzEiiiuiSbs: rtaPiiffiggaMiiff'iiia^irrrarca.; .OBBBtiaram in—f IIMMII 'IIIIIH_niic®]
imajo velik uspeh
— L. 19921
ki*
» o
«"'"' IBS
HEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 24, 1931
TBI LARGEST SLOVENS DAILY hD.L
aiaiaaaaBiiarara^
Pomladni Sen
ROMAM IZ ŽIVLJENJA. BBfiiafliafll«^ Za Glas Naroda priredil I. H.
BlglBlgiaiBJBIB^^
42
(X h ti a I j <vvan j v.)
—	lir« skrbi.	stotnik! Xobenomii otroku otroška bole-
no prizanese. Havnokar sem svetoval vaši grospej soprogi, da
:i»jamete bolniško strežnico. Danes popoldne, ko bodo moje nrad-ao ure končane, jo pripeljem tu-sem. Sestra Konzuelo se ra^iune na svi>j»- delo. Nikar se ne bojte. Pred vsein moramo poskušati pre-•rnali njejrov«* vrot-ino, ki ne sme priti višje.
Zdravnik pomilovalno pogleda Wolfa, ki je stal ves potrt pred njim.
Za Lay. o t a me ne .skrbi, toda skrbi me glede vas. jj.^pod stotnik. Mimo jejte in spite, da ne bomo mesto enega imeli dva bolnika. Torej popoldne pridem s strežnico. Z llogoin!
I>r. Komelius «rre mimo hiše dr. Omana, ki j«* ravno prišel iz
ti i še.
—	Xo. tovariš, kaj pa je?
—	Dobro, da vas srečam, prij atelj. ali bi mogel dobiti sestro
Kousuejo
—	I>a. —	j>a skoro ne. Je jako bolna. Včeraj se vrni-l.i. Ves dan je spala: reviei bi privoščil dolgo razvedrilo. —• Kaj pa hočete o«l nje * Menda je ne mislite zasnubiti ? — Kaj takega ni za njo! In zato je tudi ne dam!
Mladi zdravnik nekoliko zardi, nato pa pravi:
—	- Xe. tega ne! Samo sem jo hotel imetr za strežnico sina stotnika Wolf M.
—	Kaj — lepi otrok našega stotnika — ali je bolan?
Da. pljučniea m precej huda. Nima pa prave postrežbe. Saj poznate gospo stotnikovo; je preveč površna. V dno duše se mi vrnili Wolf, je ves iz sebe.
—	Ako j«* temu tako — v božjem imenu, če hočete, naj jrre, n ko h»>.e. Govorite /. njo. Zda je zgoraj pri moji ženi. Nimam mno-•ro ča%a ; z lt«»tr«<in !
Seže t a si v roko in dr. Konrelius pozvnni z utripajočim sreem. Tiho, nežno bolniško strežnico je ljubil iz globočine svojega poštenega in gorkega srea in njegova največja želja je bila peljati jo enkrat kot ženo na svoj dom. I'a ni imel poguma, da bi ji to po vedel. Tako je čakal teden za tednom na priložnost in kadar je priložnost prišla, se je iz sramu ni poslužil.
tioKpa odpre vrata.
A. vi ste, gospod doktor.' Samo vstopite. Takoj pridem, samo še v kuhinjo moram prej. Ciotovo ste srečali mojega moža.' — Ne da bi čakala na odgovor, j«* že odšla.
Stopi v sprejemno sobo. tedaj pa naglo skoči črno oblečena vitka ženska postava z divana. na katerem je ležala.
—	Oprostite, gospiea, ako bi bil vedel — motim vas. — se opravičuje.
—- Prav nič. gospod doktor, — odgovori in lahna rdečica jo oblije. Naglo si popravi goste plave lase, ker so bile vsled ležanja nekoliko v neredu.
Ljubeznjivo so počivale njegove temne oči na njenem sladkem obrazil.
Bledi *te in zdi se mi, da ste tudi bolni. — pravi prisrčno.
Preveč ste si zaupali, da ste stregli kar treni otrokom. Tega ne b bili smeli storiti.
-	Kdo pa drugi, gospinl doktor? Zato sem vendar tukaj; to . moj poklie hi treba je bilo otroke ozdraviti. Pri tem ni nič preveč. odgovori in pri tem zažarijo njene čudovite temno-modre oči. - Poleg tega pa sem včeraj spala ves dan in ravno tako celo noč. tako sem zopet odpočita in močna.
Prav posebno vam ne vrjamem in vendar imam gospica Iloitsiielo prošnjo do vas glede nekega bolnika.
—	In kdo je to. «rr»spod doktor.' — vpraša prijazno.
Majhen sinček mojega dobrega prijatelja ima zelo vneta pljuča, ima pljučnico in njegova mati je popolnoma nesposobna mu streči. Tako rad imam tega otroka, ker je krasen, razumen o-i rok in ljubljenec svojega očeta. V tej hiši sem prvikrat kot zdravnik in strašno bi bilo za mene, ako bi ga ne spravil skozi bolezen.
—	Kar je v moji moči, da bi vam mogla pomagati, prav rada »t<--rim. — pravi mirno in mu ponudi roko. katere m« oklene s trdim prijemom. Z zaročim pogledom ji zre v oči.
-	Vi ste angel in v resnici tolažba, sestra Konsuelo. — vaše ime je tako pravilno, kot vi sami. Zdaj imam zopet tolažbo in zaupanje *
—	Kaj hočete, gmtpod doktor.' Saj je to moja dožnost. da skrbim za bolnike. — Kdaj me hočete imeti?
—	Xajrajši. kakorhitro mogoče. -le že popoldne, kaj ne? Potem lahko greva po mojih uradnih urah.
Se proga dr. Omana pride tedaj v sobo.
—	Oprostite, gospod doktor, da ste morali čakati na mene. Toda ta nfiirana Lina, nova "popolna", mi je napravila • največje neumnosti z jedjo. To imate križ s služkinjami. — No. torej, kaj je novega ? Ali imate zopet kak opravek z materami!
—	Xe, sedaj ne, spoštovana gospa. — se smeje. — moja zadeva se tiče sestre Konsuelo.
—	Tako? To je lepo! Ali ji nikd<r ne privošči nekaj dni počitka.' Odločno p repo ve m! Popolnoma se boste uničili, draga Konsuelo. Xe. tega ne trpim, da se tako trudite. Poiščite si katero drugo. gospod Kornelius. — se razgreje mala okrogla gospa.
—	Tako ne gre. gospa, — se ji prijazno nasmeje sestra Konsuelo. — gospodu doktorju sem že obljubila svojo pomoč in svoje obljube nikdar ne preklicem. Obljubo držim pod vsakim pogojem. Pomislite, žalostnim starišem je treba ohraniti edino dete, tedaj bi bil le greh, ako bi rekla ne.
—	¥ako. kdo pa so ti stariši ? — vpraša gospa Omanova. — Ali otrokova mati ne more skrbeti za svojega otroka? Ali mora vedno biti moja Konsuelo? Doktor, to ni prav od vas! Premalo s° v tem ozirate na nas. Veste pa dobro, da Konsuelo nikdar ne odpove. da ji ni nič pretežko. Pojdite vendar v bolnišnico! Tudi moj mož bo zelo hud.
—	Xe: ravno nasprotno; je popolnoma zadovoljen. Tudi vi napravite izjemo, dobra tetka.
—• Xo, da, pa naj bo — toda vendar povejte, če ga v otrok je. za katerega se tako potegujete. Tudi jaz se zanimam za vaše bolnike.
—	Mali sinček stotnika'Wolf a je zelo bolan za pljučnico —
llrnere pade s cvetlicami napolnjena vaza s police, kjer je sedela sestra Konsuelo. ki pa je tudi nenadoma prebledela iu se je hkoro onesveščena zleknila na stolu. Prestrašena skoči gospa Omanova pokorili.
—	Ivaj vam je draga.' — Poglejte, gospod doktor, da sem imela prav, da ji ni več mogoče zaupati t ruda pol nega dela.
-	To šele sedaj vidrin — odgovori tiho, — ako ne bi bil ravno bolnik, ne bi prišel k vam s to prošnjo.
Medtem je Marija. W inter jeva. kajti ta je bila. ki se je skrivala za tem imenom prišla k sebi. Samo ne izdati se. da pozna ono družino, o kateri je bilo govorjeno. Najrajši bi bila svojo obljubo odrekla; toda to bi bilo neodpustljivo, ker je že prej gospej dr. Omanovi obljubita. Poleg tega pa je bilo tudi treba rešiti Wolfo-ve»ra sina; pri tem je moral vsak malenkosten pomislek izginiti.
Mislila pa si je tudi, da ga bo zopet videla, njega, po katerem je tako hrepenela, lia katerega je vedno mislila, po katerem je bo-lesttio. o. tako bolestno vos dolgi čas jokala in katerega ni mogla nikdar pozabiti.
— Draga mi gospa, oprostite mi. — pravi s smehljajem, — tako >em bila nero<bia. da sem razbila lepo vazo —
—O. o tein ni vredno govoriti, samo tla se malo izpametujete in pav.ite malo bolj na svoje zdravje. Saj sami veste, kako slabi ste —
—	Kdo sploh vpraša po meni? Saj nimam nikogar na svetu. — odvrne s trudnim nasmehom.
—	Tako ne smete govoriti, to ni prav! Xa nas ne mislite prav nič; ne mislite na to. kaj ste postali meni in mojemu možu. — pravi gospa Omanova očitajoče in jo ljubeznjivo poboža po nežnih licih. Hvaležno jo Marija pogleda.
—	lies, ko bi vas no imela, bi se mi zdelo, da sem zapuščen otrok, ki nima nikogar, razim svojega lioga.
Zdaj pa je prišel tudi čas za dr. Korneliusa. da reče;
—	Gospica. ko bi <samo hoteli, bi lahko našli koga. ki bi kon-t-al vašo zapuščenost in samoto in katere«ra bi napravili najsrečnejšega na svetu s tem. da bi bila njegova oboževana žena. Xa rokah hi vas nosil — in s proseč i m pogledom, v katerem je ležala vsa njegova duša. jo pogleda.
(Dalje prihodnjič.)
I
KAKO DOLfcO JE ČLOVEŠKO
ŽIVLJENJE
Nadaljevanje s 3. strani.)
PREBRISANI DEČEK
(Nadaljevanje s 3. strani.)
NARAVNOST t JUGOSLAVIJO
Nova Jadranska orjaka SATURNIA in VULCANIA
»ta. (.i:li< tn 111» <1 ruijv.-vjimi in najhitrejšimi ladjami »vrta. l"zf>r-n:i >!; žl« vas caku! L'ljudm. pozorni uslužbenci, ki g"V>»re slovensko, so vam na razpolag,i, in hrana je taku Kui v najboljših hotelih. In
•amn jwnriisLite na kratko, ceneno želez -
niSko voini'i v Slovenijo. Mali stroški za
prtljago in bres|>1aCni viifj.
ODLOMITE m; za Potovanje VXAPHEJ! Naravnost v TRST SATURNIA 9. JANUARJA <4 P. M.)
19. FEBRUARJA «4 IV Al.)
AUGUSTUS (N.G.I.) -u. MARCA
Katerikoli »cent vam Im> reservira! kabino COSUL1CH LINE
1? Battery Place	New York
—	Odstopite mi ga za dva. Saj ste ga že prebrali!
—	Kaj pa hočeš z njim?
—	Prodal ga bom, nekaj bi rad zaslužil.
—	Oh d, ti si pa poslovni človek Na še tri rublje. Ali hočeš kos pogače?
—	Nisem berač! — je oholo odgovoril Volodja. — Samo nekaj si hočem prislužiti za božič, da si kupim božično drevesce — drugega nič. Nt glavno zabela, ampak življenje.
Pol ure pozneje je imel že pet časopisov. Bit; so " sicer malce zmečkani, toda še vseeno porabni.
Dame v sivem kožuhu in z zlato torbico ni bilo. Prav zdi se mi in mislim, da se ne motim, da je živela samo v dečkovi domišljiji.
Z velikim naporom je izčrkoval, ne da bi ga sploh kaj razumel, napis razburljivega uvodnika: Novi položaj Lloyda Gecrgesa. Nato je poskočil, ko da je pičil gad, in zdirjal po ulici, kričeč:
—	Kar zini! Kaj pa je?
—	Ce ima pol funta sladčic dvajset in sedem kosov in velja petdeset in pet rubljev, po čem je posamezna sladčica?
—	To ni tako lahko izračunati. Ampak približno dva rublja. Zakaj pa h:češ to vedeti?
—	Torej, če prodajam kos po pet rubljev, je to ugodno, kaj ne? — Morda jih vzamete tudi vi nekaj?
—	Zakaj pa ne, toda ti sam jih mora pojesti! .
zdravih otrok, višjo star:st kakor žene brez otrok. Rumunka Klaudia ki je živela 115 let, je imela 25 o-trok. Kar se tiče poklica, po katerem bi se določila starostna razlika in dolgost življenja, so med dolgo živečimi na prvem mestu duhovniki, za njuni politiki in državniki, potem učenjaki, častniki, pisatelji in umetniki.
Starost se začenja s 60. let:m, dolgo življenje pa pomeni od 75. leta naprej, toda navadno človeško življenje se konča med 70. in 75. letom. V Lvovu umre največ ljudi med 51., in 60. letom. Na svetu je pa vendar mnogo ljudi, ki dočakajo visoko starost 100 let ali pa še več. Naj omenimo samo nekaj takih primerov.
Ustanovitelj škofije v Glasgowu Kintingern je živel 185 let, kakor priča napis na njegovem grobu. Leta 1670 je umrl v Yorkshirski grofiji ribič Henry Jenkins, star
169 let. Nekoč so ga poklicali za ^^ je najmlajšemu sinu že 80 pričo na sodišče. Prišel je s svoji- j let Poijslci listi pišejo, da živi v ma dvema sinovoma, eden je bil vasici Dolobowo 134 let star p.e-star 102, drugi pa 1C0 let. Se kot mič Puchalski, ki je prišel 18. maja 100-letni starec se je hodil kopat j 1925 v parlamentarno pisarno v v mrzlo reko.	j Varšavi s prošnjo, naj bi kupili za
Drugi angleški težak Thcmas Pere je živel 152 let in 9 mesecev. Ena njegova hči je bila stara lil
6 DNI PREKO OCEANA
Najkrajša in najbolj ugodna pat »
potovanj« na o g r«mnlh oarntklK:
PARIS 15. Jan.; 14. maia (10 P.M.) (12.05 A.M.)
ILE De FRANCE 30. jan.; 17. feb.
(12.05A.M.) (12.05A34.)
N»]kr»jh pot po Selesiitct. Vsakdo > ' » j><>«.«-bnl kabini z vsemi modernim , udubn«*tml. — fijaf* tn aljvnt frmo j voska kuhinja. nrtJno mik« rana.
Vprašajte ku(trc|«ko |>i»ibl*lfco((i agent« |
FRENCH LINE
1t STATE stheet
NEW YORK, N. Y.
je smrti je bil telesno in duševno čil.
Zadnje čase se mnogo piše o kurdskem starcu Zaro Agi, rojenem 1. 1774. O tej starosti priča Ajegcv krstni list. ne moremo pa reči, da bi se nam zdeli ti podatki točni. Starec je še vedno čil, imel je 27 žen in celo kopo otrok, od ka-
njegovo vasico nove zVonove. češ. da so jih Rusi 1. 1915 ednesli. Starec je še docela čil. ima dober spo-let, ker je umrla, pravnukinja pa min soc>niinja ^ dobro Nap0iC0-
103 leta. Parre je umrl na kraljev- noVega umika iz M:skve in poljske skem dvoru, njegovo truplo je ob- revolucije.
duciral slavni anatom Wm. Harvey; u tegi je ra2vidn0> da Jahko do_ • 1578 do 1657>. Ta zdravnik tudi čaka človek izredno visoko starost omenja Parrea v svoji razpravi t:da to so le redki primeri eiovek "Philosophical Transactions".	t ^vi tako do!go dokler lraja nje?0_
Parre se je kot 120 letni starec razvoj. Tako vsaj sodijo zdravniki oženil z vdovo, ki je trdila, da ni ki se pečajo s statistiko človeške imela pojma, da je že tako star. Do starosti, svojega 130. leta je trdo delal. Sli-
I MINNESOTA
Chisholm, Frank Gouže, Frank Pucelj
j Ely. Jos. J. Peshel. Fr. Sekula » Eveleth. Louis Gouže Gilbert. Louis Vessel
Hibbing, John Po vse Virginia. Frank Hrvatlch MISSOURI
St. Louis, A. Nabrgoj MONTANA
Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA
Omaha, P. Broderlck NEW YORK Gowanda, Karl Strnlsha Little Falls. Frank Masle OHIO
Barberton, John Balant, Joe H*.1
Cleveland, Anton Bobek. Chas.
Karlinger. Jacob Resnik. John Slap-nik Frank Zadmk. Euclid. F. Bajt
Girard. Anton Nagode	J
—	Zadnje vesti! Novi položaj Lloyda Gecrgesa! Za pet rubljev. Novi položaj samo pet rubljev!
Ko je bil tako verižniško spravil v denar več izvodov tega dnevnika. se je pojavil na ulicah z majhno škatljo sladščic v roki. Čepica mu je bila spet zlezla prav na nos.
—	Gospod! — je deček pristopil k njemu, prašati?
—	Ne. nisem berač! Jaz samo ^ je do zadnjega trenutka dobro; kupčujem z njkmi. .. No, kupite jih'm tudi spomin je imel zelo dober, j vendar! Saj jih lahko podarite' samo oči so mu bile ojfcšale. Kralj' kakšnemu znanemu dečku.	je zvedel zanj in hotel ga je vide-
—	No, pa naj bo! Daj celo škat- ti. Starec je prišel v London in
ljo sem!
Harvey navaia kot vzrok njegove smrti londonsko hrano, ki je Parre ni bil vajen. Če bi bil ostal doma, , b: bil živel morda še nekaj let. | Pa ne samo zdravniške revije, temveč tudi dnevno časopisje poro-1 ča o ljudeip. ki dočakajo izredno vi-
Volodinja mati, ki je nekje šivala perilo, se je tistikrat po-iiD zvečer vsa trudna vrnila domov....
Na mizi, ob kateri je spal Volodja, naslanjajoč svejo glavico v drobne roke, je stalo malo božično' f0*0 starost" Leta 1923 * *vel v
drevo, okrašena z nekaterimi jabolki, dvema svečicama in tremi, štirimi zvezdicami.
irskem mestu Ectmontonu 125 let star mož in njegovo starost so u-gotovili uradno. Imel je 7 bratov in 4. sestre, cd katerih je dočakala Pod drevesom pa so bila darila. ? ena še višjo starost, umrla je pa In da bi ne bilo nesporazumljenja, dve leti pred njim. Ta mož se je komu da je namenjeno to in ono, sam bril in čital brez očal še dva je ležal ob škatljici pisanih svin- tedna pred smrtjo. Leta 1924 je ži-čnikov listek: Za Volodjo.	j vel v Plocku mož, ki je dočakal 168
Pod dvojico toplih rokavic pa 11-' let. Rojen je bil 1. 1755, služil je v stek: Za mamico.	( artnadi Katarine n. in carja Alek-
Prebrisani deček je trdno spal. sandra I. Kot 93 letni starec se je ali vas smem nekaj Bog ve, v katerih krajih je plaval tretjič cženil s 43-letno ženo. s | tedaj njegov podjetni duh?	, katero je imel trj otroke. Do svo-
Knjigarna "Glas Naroda"
216 West 18th Street	New York. N. Y.
POUČNE KNJIGE
(Nadaljevanje.)
Radio, osnovni pojmi iz Radio
tehnike, vezano ........................2.—
liroširauo ....................................1.75
Rarunsr v kronski in dinarski
veljavi .........................................73
Ročni slov. italijanski in itali-
janski-slovenski slovar .............90
Rofni spisovnih vsakovrstnih
pisem ..........................................J»0
Solnfenje .............................................JM»
Slike iz živalstva, trdo vezana ........M
Slovenska narodna mladina
(ottsoga 4.TJ strnilil ...........„...1.30
Spretna kuharica, tr«lo voza na ....1.45
Sveto Tismo stare in nove zavezr,
lc*i»o tnl« vezana ........................3,—
Sadno vino .........................................40
Spolna nevarnost ..............................25
Sadje v gospodinjstvu__,_____________..75
Slavonic American Year Book ...1.—
1'tbenik angleškega jezika
trdo vez. ...................................lJSO
broširano ....................................1.25
l'čna knjiga in berilo laškega jezika ............................................60
Lvod v filozofijo (Veber) 1.50 Veliki slovenski spisovnik: zbir* ka pisem, listin in vlog za zasebnike in trgovce ................1.25
Vodilna knjižica .............................J5*
Zbirka domaiih zdravil .....................60
Zdravilna zelišča .................................40
Zel in plevel, slovar naravnega
zdravilstva.................................L50
Zgodovina Umetnosti pri Slovencih. Hrvatih in Srhih ............1.90
Zdravje mladine................................1.25
Zdravje in bolezen v domači hiši,
2 zvezka ...................................1.2»
Zgodovina Srbov. Hrvatov in Slovencev (Melik)
II. zrezek .....................................80
Prorokovalne karte .....................1.—
POVESTI in ROMANI
Amerika, povsod dobro, doma
najbolje ......................................65
Agitator (Kersnik) broS. .................80
Andrej Hofer .....................................-50
Beneška vedeievalka .........................35
Relgrajski biser .................................35
Beli meeesen ......................................40
Bele noči. mali junak .........................60
•Balkansko-Turška vojska ................KO
Balkanska \uj.tka. "s slikami .........23
Boj in zmaga, povest .........................20
Blagajna Velikega vojvoda -...........60
Belfegor ................................ ............80
Boy. (roman) .....................................65
Burska vojska ...................................40
Beat in dnevnik ______________________________..60
Božično darovi ..................................-33
Božja pot na Bledu.............................30
Božja pot na Šmarni gori .................It)
Cankar:
Grešnik Lenard. liro*..................70
Mimo življenja __________________________.80
Moje življenje _________________________73
Romantične duše .........................60
Cvetke ................................................55
Cveti na Borograjska .........................50
Čebelica ..............................................85
Črtice iz življenja na kmetih .........33
Drobiž, in razne povesti —
Spisal Miltinski .........................60
Darovana, zgodovinska i»ovest .........50
Dekle Eliza ______________________________40
Dalmatinske povesti _________________.35
Dolga reka..........................................30
De Ohrida in Bitelja ______________________76
Doli z orožjem ...................................50
Dve sliki: — Njiva; Starka
........(MeSko) .......................................60
Devica Orleanska ..............................J>Q
Duhovni boj ......................................J>0
Dedek je pravil; Marinka in škra-
teljeki ............................................40
Elizabeta ............................................35
Fabijola ali cekev v Katakombah.....45
Fran Baron Trenk.............................-33
Filozofska zgodba ...............................60
Fra Diavolo .........................................50
Gozdovnik <2 ZVKZKA) ..............1.20
Goispodariea sveta .............................40
Godtevski katekizem .........................23
Gostilne v stari Ljubljani .................60
Grška Mitologija ..............................1.— j
Gusarji ...............................................731
(iusar v oblakih .................................80
Hadzi Mura* (Tolstoj) .................40 j
Hči papeža, vez.................................1.— 1
Hektorjev meč ..................................J>0'
Hedvika ..............................................40 i
POZOR, ROJAKI
Iz naslova na listu, katerega pre. jemate. je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj. da se Vas o^Hiininja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov
CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco. Jacob Laushtn COLORADO Denver. J. Schutte Pueblo. Peter Culig. A. Saftl* Salida, Louis Costello Walsenburg. M. J Bayuk INDIANA
Indianapolis. Louis Banich ILLINOIS Aurora. J. Verbich ChlcaRO, JosPDh B'.ish. J. Bevčlč. Mrs. J. Lukanich. Andrew Spillar Cicero. J. Fabian Joliet. A. Anzelc, Mary Bambich J. Zaletel. Joseph Hrovat La Salle. J. Spelich Mascoutah. Frank Augustln North Chicago. Anton Kobal Springfield. Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard. Agnes Močnik Kansas City. Frank Žagar
MARYLAND Steyer. J. Černe Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN
Calumet. M. F. Kobe Detroit. Frank Stular
Lorain. Louis Balant In J. Kun-4e N.les. Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Younestown Anton Kikel^ OREGON
Oregon City. Ore.. J. Kob'.ar * PENNSYLVANIA • Ambridge, Frank* JakS* Bessemer. Mury Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge. A. Yerina Conemaugh. J. Brezovec. V. Ro. vanšek Crafton, Fr. Marhek Export. G. Previč, Louis Zupan, čič. A. Skerlj Farrell. Jerry Okorn Forest City. Math Kamin Green^burg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe_ renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown. Jo^n Polanc, Martin Koroshetz
Krayn, Ant. TauželJ Luzerne, Frank Balloch Manor. Fr. Demshar Meadow Lands, J. KoprivSek Midway. John 2ust Moon Run, Frank Podmllšek Pittsburgh. Z. Jakshe. V «c Arh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steel ton, A. Hren Unity Sta. in okolico, J. Skerlj, i Fr Schifrer West Newton. Joseph Jovan Willock. J. Peternei UTAH
Helper. Fr. Krebi WISCONSIN
Milwaukee. Joseph Tratnik In Jo*. Koren
i Sheboygan, Joha Zor m an
WEST ALLIS j Frank Skok WYOMING Rock Springs. Louis Tauch*r Dlamondvllle. Joe Rollcl:
Hudi rasi, Blag« duše, veseloigra .75
Helena (Kmetova I ________________________40
Hudo Brezdno (11. z>M .................33
Humorske. Groteske in Satire ,
vezano .....................................-80
broširano .........................-............60
Izlel g. Broučka ..................-.........lJM
Izbrani spisi dr. H. Dolenca .............60
Iz tajnosti pri rode .............................50
Iz modernega sveta, trdo vez. ___1.60
Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger:
2 zrezka .............................—L50
Igračke, broširano .............................-80
Igralec -------------------------------------------75
Jagnje..........................................-........30
Janke in Metka (za otroke! .............30
Jeraat Zmagoval. Med plazovi _______50
Jutri (Strugi trdo vez __________________.73
bruš..............................................tiO
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Telephone: CHELSEA 3878
POPOLEN CENIK. JE PRiOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN