Pl
uoio l(., štev. 238
iiii«
V Ljubljani, sobota dna 8. oktobra 1021
Posamezna itev. 90 par " X K
Izhaja ob 4 zjutraj.
SUne celoletno .. 840 K mesečno. ...... 20 s
za tosed. ozemlje . 880 a
M Inozemstvo , . 600 s
Oglas! u vsak mm vUlaa ■tolpe* (68 mm). 3 K aiall oglasi do SO trna
(tolp ca (08 mm) , 1 „
Urednlfttvot MDdoiiftm eeeta »t ll/l Talafoa H 19
Upravnlitvot
Sodna sUo* iti Tahtea It M
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto ln politiko.
kf.pofc. lak. urada
um
LJubljana, 7. oktobra.
Kar je za cvetke slana, to je za kulturne zavode politika. Mesto da bi v njih.sodeloval ves narod ter tamkaj koncentriral vso svojo duševno poten-eo, ustvarjajo se s politiko notranji boji, ki vodijo v cepkarstvo, v malenkosti in končno v propad. Kje bi hili Slovenci že pred svetovno vojno, da bi ne bile vse naše prosvetne organizacije torišče politične strasti. Brei stiankarstva pa nismo mogli ohraniti niti Ciril - Motodove družbe, niti Matico Slovenske, niti edinega slo-venskega gledališča v Ljubljani. Zato je slovenski del našoga naroda ostal majhen, majhni njegovi ljudje in majhna Ljubljana, »kulturno ognjišče slovenskega ljudstva*. Zato pa imamo v Ljubljani 16 ali 17 velikih ccrkva, celo \rsto razsežnih samostanov in skoraj na tisoče nun, menihov, kaplanov, župnikov in kanonikov.
Odkar se je pojavil med Slovenci Iderikalizem, ni pred njim nihče varen, /lasti pa so klerikalci naskakovall kul-nirne zavode. Kjer so bili Šibki, so uvirali delo za kulturni napredek, kjor ^o bili močni, so brezobzirno uničevali, kar ni ustrezalo njihovi reakcijonarni liolitiki. Klerikalci so zanesli boj v • 'iril - Metodovo družbo, klerikalci so ;if>drezavali svoboden in nagel razvoj •Slovensko Matice*, ob izbruhu svetovne vojne so ta zavod z ovadbo pravili pod eekvester, klerikalci so že i<d prvega početka sovražniki Sokola, liegar delovanje je bilo po njihovih za-lugah ustavljeno, njegovi člani paper--ekvirani. Klerikalci so bili brezobziren hoj proti gledališču v Ljubljani m ga končno zaprli. In kaj so počeli s kulturnimi delavci, nam priča nečloveško preganjanje učiteljstva v dobi njihove slave in moči.
Naša nacijonalna država nam je ustanovila v Ljubljani vseučilišče. Videli smo v njem ideal svobodnega razmaha našega napredka, ponosnega or-iaka sredi malega slovenskega naroda, reprezentanta slovenske kulture, ki, isoko nad nekdanjostjo, ne pozna slabosti malih ljudi in katerega ni mogoče inficirati z bakterijami vsakdanje politike.
Vsi napredni elementi moramo složno odbijati vsak poskus zaplesti našo dmo mater v vrtince političnih sporov in so braniti z vsemi silami proti intrigam reakcije, ki hoče zlorabiti glavno vojo nasprotnico visoko vedo ter se predstaviti kot njeno zaščitnico. Niče--ar Iderikalizem bolj ne sovraži nego vobodne znanosti, njegovo nastojanje jo zavleči v dnovno politiko, je brezvesten poskus kompromitirati ji ime in .ivtoriteto. spodkopavati ji eksistenco. NVodpustljiva je zabloda onih, ki so iioklicani dvigati ugled našoga najviš-;"ga kulturnega zavoda, pa pomagajo nri razdiralnem delu.
Klerikalno časopisje je dvignilo oglušujoči krili, da namerava vlada ukiniti v Ljubljani medicinsko in tehnično fakulteto. Mi vemo samo to, da e jo v vladi vsled potrebne ogromne indukcije vseh resortnih proračunov "ovorito tudi.o možnosti ukinjenja beo-Tajske in ljubljanske medicinske fa-kulte. Ni n;un treba braniti ministra l'rosvete Pribičeviča, Mož, ki si je pridobil za kulturno povzdigo našega na-i oda nevenljivih zaslug in ki je s svojim prijateljem Davidovičem pravi ustanovitelj naše Ijubljanslce univerze, me s posmehom zavrniti klerikalne obtožbe in hujskarije. Podtikati mu nestvarne razloge, se pravi, spravljati vprašanje našega vseučilišča na partizansko politični tir.
Po naših zanesljivih informacijah potreba tehnične fakulte v Ljubljani nikdar in od nikogar ni bila zanikana, Narobe. Culi smo vedno govoriti, da hi bila baš Ljubljana najugodnejše mesto za osredotočenje našega tehničnega študija, O umestnosti medicinske fakultete v Ljubljani politična gonja ne bo nikogar prepričala. Le stvarna diskusija je tu na mestu — za Ljubljano, katere medicinska fakulteta šteje dva in za Beograd, kl ima na svoji medicini štirideset profesorjev in docentov. Našemu vseučilišču ne bo koristila '•'lobna pisava anonimnih sotrudnikov klerikalnega časopisja, ki hoče to vprašarje le satansko zlorabiti za svo-nizkotne strankarske namene. Klerikalni krik »Ubijajo nas! Ped jarem. Napad na ljubljansko univorzo», kleri-I kalni licemerski protesti zoper »protiustavno in prot.ikult.urno ukinjenje* kompromitirajo našo najvišje prosvetne institute. Tudi v Beogradu ni nikdo 'ako naiven, da bi pripisoval klerikalcem v teh vprašanjih resnost-, poštenost in doslednost. Svoj fes so za strankarske namene porabili brez vseh
Revizija slovenskega občinskega reda
UVEUAVtJENJE NAČELA RELATIVNE VEČINE ZA VELIKE
občine.
Beograd, 7. okt. (Izv.) Na današnji seji zakonodajnega odbora, odseka za notranje zadeve, se je po daljšem releratu dr. Žerjava sklepalo o ob-Hnskem volilnem redu za Slovenijo, izvestitelj je izrazil mišljenje, da naj sc vprašanje volilnega sistema v občinah končno reši, ko bo predložen občinski zakon za celo državo. Med tem pa so potrebne samo take izpremembe in izpopolnitve, ki bodo omogočile redno poslovanje občinskih uprav. Na podlagi referata so bile v glavnem sprejete sledeče izpremembe:
Število odbornikov in namestnikov v občinah, ki imajo manj kakor 10 tisoč prebivalcev, se zmanjša, toda tako, da bo povsod število odbornikov liho.
V občinah preko 10.000 prebivalcev in v avtonomnih mestih Ljubila-na, Maribor, Celje In Ptuj, se raz-delc mandati tako, da dobi relativno najmočnejša stranka polovico minus en mandat od vseh odbornikov. Ostali mandati se razdele potem proporčno med vse stranke.
V	dragih občinah ostane dosedanji način razdelitve mandatov.
Kadar je lista odbornikov in namestnikov izčrpana, kakor se je zgodilo to n. pr. sedaj radi uničenja ko-munisičnlh mandatov, se morajo izvršiti najkasneje v treh mesecih naknadne volitve na podlagi starega Imenika.
V	občinah, kjer so imeli komunisti relativno večino, bodo takoj razpisane nove volitve, v drugih občinah pa samo naknadne volitve.
Rok za reklamacije In pritožbe se podaljša.
Odsek le rešil vrh tega tudi več izprememb tehničnega značaja.
Vsi sklepi odseka so bili spreleti soglasno. Le dr. Korun je glasoval proti novemu načinu razdelitve mandatov v velikih občinah. Zahteval je. naj ostane dosedanji sistem. Glasoval je tudi proti temu, da se izvrše naknadne volitve v občinah, kjer so mandati izčrpani.
Komunističen prevrat na Poljskem?
Berlin, <J. oktobra. »Vossische Zeltg.* javlja iz Varšave z dne 6. oktobra: Tukaj se razširja govorica, da namerava sovjetski poslanik Kalachan že 7. oktobra odpotovati nazaj v Moskvo. V zvezi s temi govoricami s« trdi, da je osrednji odbor poljske komunistične delavske stranke sklonil prirediti jutri
komunistično demonstracijo v zvezi fl nameravanim od potovanjem Kalacba-na. Drugo vesti trdijo, da je bila včeraj tajna seja vsega izvrševaluega odbi -i, na kateri so se posvetovali o pripravah za državni prevrat v Varšavi. Ponoči od snočl do davi so baje izvr: li mnogo hišnih preiskav in aretacij.
Revolucija prot! kralju na Grškem
Pogajanja med Madžarsko in Avstrijo
Dona J, 7. oktobra. »Politieche Korres-pondenz* javlja: Tukajšnji zastopniki Anglije, Francijo in Italije so danes popoldne oficiolno sporočili avstrijski vladi, da je italijanski minister za zunanje stvari Della Torretta predlagal veleposlaništvi konferenci, naj te po en pooblaščence Avstrije in Madžarske- sestaneta v kakem mestu Italije na dan, ki se imata šo določiti, da bi se pogajala pod njegovim predsedstvom v burfkem vprašanju. Temu predlogu je veleposlaniška konforenca pritrdila. Avstrijska vlada je odgovorila antantniin poslanikom, da sprejme povabilo. Kot zastopnik Avstrije se udeleži konference zvezni kancelar in vodja ministrstva za zunanje posle dr. Schober.
Budimpešta, 7. oktobra. Italijanska vlada je danes poslala ministrskemu predsedniku grofu Bethlenu in zunanjemu ministru grofu Banffyju uradno povabilo k beneški konferenci.
London, 7. okt. «Daily Chronlele* piše med drugim o vprašanju Burške: Madžarska je na papirju pravzaprav izpolnila zahteve zaveznikov, v resnici pa kljubuje tem zahtevam. Madžarska vlada se ne bo mogla nikoli iznebiti odgovornosti za dejstvo, da imajo danes Burško v rokah tolpe in soidateska. Madžarska vlada mora torej očistiti ozemlje Burške od tolp. Ce bodo zavezniki primorani uporabiti prisilne naredbe, tedaj bodo raztegnili prisilne naredbe nad vso Madžarsko.
Dunaj, 7. oktobra. Kakor poroča »Neu-es Wiener Tagblatt*, so madžarske tolpe na progi Bruek-Parndorf poškodovane tračnice. Zaradi tega je ustavljen železniški promet z dunajskega vshodnoga kolodvora po tej projri. Ker so poškodovana proga zavoljo odpora oboroženih tolp ne more popraviti, so mora vršiti železniški promet preko Marchegga.
Budimpešta, 7. oktobra. (Izv.) Zolezui-ški promet, z Nemško Avstrijo je zopet prekinjen. Oficielno utemeljuje železniška direkcija ta ukrep s tem, ker so baje avstrijski delavski sveti zabranili odhod vlakov iz Avstrije v 'Madžarsko.
Budimpešta, 7. oktobra. Madžarska vlada dementira vesti, da zbira svoje čete ob jugoslovanski in češki granioi.
Ogromen deficit na Francoskem
Politika energičnega štedenja.
Parli, 6. oktobra. Predsednik zbornično finančne komisije Je povabil finančnega ministra Doumerja k udeležbi pri jutrijšuji soji finančnega odseka, ki se bo 1 a vil a z ukrepi za kritje deficita 2610 milijonov. Namerava se črtati več proračunskih postavk in uvesti veliko varčevanje. Kakor poroča »Potit Parisien*, so v programu ti - le predlogi: 1.) zmanjšanje števila uradnikov do konca tega leta za 50.000; 2.) velike izpremembe v državni organizaciji; 3.) ukinjenje več okrajnih sodišč 4.) zmanjšanje štovila podprefek-tur ali njih popolno ukinjenje in preobrazba prefekturnih svetov; 5.) natančno izvajanje osemurnika, tako da se zahteva od vseh delavcev, zlasti pa od železničarjev, ne samo osemurna prezenčna služba, marveč osem ur efektivnega dela. — Vse te reforme naj se sprejmejo v prihodnji finančni zakon, ki naj zajamči takojšnjo izvedbo.
RIM, 7. oktobra, (Izv.) Najnovejše vesti lz Aten pravijo, da Je odkritn široko zasnovana zarota proti kralju Konstantinu. Ljudstvo je kralju skrajno sovražno in prepričano, da je on kriv vojaških in političnih neuspehov. Bati se je Izbruha revolucije, ki bi pregnala Konstantina in zopet dvignila Venizelosu na ščit.
Pariz. 7. okt. (Izv.) Poročila iz Aten označujejo politični položaj v Qrški za zelo resen. V Kandljo so odposlane bojne ladje, da se store ukrepi proti dezerterjem. Ministrski predsednik Gunaris je baje odložil svoje nameravano potovanje v Lon-
don. Parlament se skliče za 13,
oktober.
Angora, 7. oktobra. Poročajo, da so >» začela pogajanja za poravnavo turško-grškega spora. Toda nko se vpostevajo zadnje izjave Mnstafa Kcmala, ee zdi, da so po razgovori nemogoči, dokler x« pokrajine v Anatolijl popolnoma ne izpraznijo. Kljub temu se je dosegel sporazum glede izmenjavo anjrloSkih ujetnikov v Anatoliji in turških ujotnikov n« Malti.
Carigrad, 7. oktobra. Operacije na tur-ško-grški fronti so ustavljene.
škrupul vseučiliški fond, ker je tako kazalo njihovi politiki. Ce bi bil na ljubljanski univerzi kak Masaryk, bi bilo vseučilišče trn v njihovih očeh, ljuba bi jim bila le taka ljubljanska univerza, ki bi jim nadomestila katoliško vseučilišče v Solnogradu.
Glavni namen klerikalne ofenzive radi vseučilišča leži v najprimitivnej-ših instinktih nizkotno opozicijonaine politike in taktike. Zloraba vseučilišča
v politične namene ja višek nemoral-nost-i in brezvestnosti. Kar je za cvetke slana, to je za kulturne zavode politika.
TIROLCI HOČEJO PROČ OD AVSTRIJE.
Berlin, 7. okt. (Izv.) Pred par dnevi jc prišla deputacija iz Tirolske v Berlin, da posreduje v vprašanju prlklopitve Tirolske k Nemčiji. Vlada pa je odvrnila deputacljo, ker bi pomenila priklopitev ene dežele same korak proti Avstriji kot državi. Gospodje so bili tudi naprošenl, da vsako tozadevno agitacijo opuste. Istočasno je bila nemškemu konzulu v Inomostu odposlana brzojavka v tem smislu, ki pa je po skrivnostnem potu | prišla v roke političnih oseb.
UBOGA AVSTRIJA.
Dunaj, 7. oktobra. (Izv.) Danes se je vr-■ šila seja kabineta, na kateri se je razpravljalo o novih zahtevah prometnih na stav-I ljenoev, ki zahtevajo DOodstotni povišek pl:.č. Za mesec oktober bi znašalo to po-! vi5a-njo dve in tričetrt milijarde kron.
SESTANEK BENEŠ-SCHOBER.
Praga, 7. oktobra. (Izv.) Prihodnji sestanek češkega zunanjega ministra Be-neša z avstrijskim zveznim kancclarjem Schobrom, se bo vršil šole, ko bo vprašanje Madžarske definitivno rešeno. Na sestanku so bo razpravljalo o narodnogospodarskih in finančnih vprašanjih.
RAZČIŠČEN.!K POLITIČNEGA POLOŽAJA NA ČEŠKEM.
Praga, 7. oktobra. (Izv.) Nemški poslanci meščanskih Brank, ki nekaj časa niso prisostvovali parlamentarnim sejam, nameravajo z ozirom na izpremeinbo kabineta zopet, sodelovati v parlamentarnem delu, ki se prične dno 18. oktobra. Krščanski socialni so že storili tozadevno definitiven sklop.
Politika varievanja
Beograd, 7. oktobra. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta je bil sprejet proračun ministrstva ra po Ste ln za notranje zadove.
Beograd, 7. okt. (Izv.) Na lutršnjl seli ministrskega sveta, kl se bo vršila ob 10. url, se bo razpravljal budžet ministrstev pravde ln poljedelstva. Zatem pridejo na vrsto proračuni ministrstev saobračala, javnih del in narodnega zdravstva.
REDUKCIJA PROSVETNEGA BUD-ZfcTA.
Beograd, 7. oktobra. (Izv.) Na podlagi sklepa ministrskega »veta, je pozvalo ministrstvo za prosveto strokovnjake in iz-vedeneo za Hrvatsko in Slavonijo, Bosno in Hercegovino, Slovenijo, Srbijo in Vojvodino, da se izjavijo glede vprašanja zatvoritve nekaterih srednjih šol.
UKINJENJE ZAGREBŠKEGA IN
LJUBLJANSKEGA DOPISNEGA URADA.
Beograd, 7. oktobra. (Izv.) Ministrski svet ja na svoji današnji seji pri razpravljanju budžeta sklenil, da so ukineta novinski odsek v Zagrebu in dopisni urad v Ljubljani. Te institucije preidejo v budžet ministrstva za zuna-nje zadeve. Dalje je bilo sklenjeno, da se zmanjša budžet za pokrajinsko likvidacijo v Ljubljani.
I V
Beograd, 7. okt. (Izv.) Iz Skadra se javlja, da se jc vršilo tamkaj veliko zborovanje, na katerem je bil sprejet protest proti vmešavanju Italije v albansko vprašanje.
Rim. 7. okt. Predvčerajšnjim se je sestala posebna parlamentarna komisija, da se posvetuje o koncentraciji jugoslovanskih čet ob albanski meji. Sprejeti so bili ločni sklepi, ki bodo predloženi zvezi narodov.
Beograd, 7. okt. Danes dopoldne jc bi-j Ia seja ministrskega sveta, na kateri je j notranji minister poročal o položaju na j albanski in madžarski meji.
tirssjs«
dese

Beograd, 7. oktobra. V ministrstvu ' * j socialno politiko se pripravlja reorganizacija zaščito deeo in Bicer po načrtu za-I kona o zaščiti mater, deca in mladine, ki I jo izročen zakonodajnemu odseku v pre-1 tre-s. Po tem načrtu sj državna zaščita | mater, dece in mladine ne bo več delila !na toliko okrožnih pododdelkov, temveč i bo osredotočena v centrali, ki bo imela ; nekatere podružnice z uradniki, medtem j ko bodo ostali člani le častni. Sodijo, da se bodo s tem znatno poenostavili posli in da se bo država denarno razbremenila.
P.irlz, 7. okobra. (7zv.) Predsednik francoske republike Millernnd je priredil nocoj v čast našega kralja Aleksandra privaten dine, na katerega je bil povabljen tudi predsednik francosko vlade Briand in jugoslovanski odpravnik v Parizu.
] Pogajanja msd demokrati in radikafci
i Beograd, 7. oktobra. (Izv.) Ljuba Da. ! vidovič in Ljuba Jovanovič sta ee so-I stala danes dopoldne, da določita vse po-J trelmo za pričotek pogajanj o program® dela koalicijsko vlade. Ker je Ljuba Jo. vanovič jutri zaposlen z delom v tekel, jah zakonodajnega odbora, je bilo e klali jono, da se sestaneta v pondeljek po. poldne in končno določita razpored in način pogajanj. Kakor je izvedol vaš po. ročevalec, je dobil Jovanovič od PaSlSa samo pooblastilo za pogajanja o programu, dočim si je vprašanje oseb in retor. tov Pašič pridržal zase, ko se vrne hs j Pariza. Za jutri dopoldne jo sklicana se. 1 ja glavnega odbora demokratske stran-i ke, da sklepa o definitlvnih predlogih j alede programa vlade in parlamenta,
PROTIČEVA ZAGREBŠKA KON-FERENCA.
Zagreb, 7. oktobra. Stojan Protič se Je včeraj sestal s Stjepanom Radi če m, ki ga je obvestil o sklepu hrvatskega bloka z. ozirom na skupni nastop "pozicije. Stojan Protič je posetil tudi tajništvo in prostore Hrvatske zajednice. Dopoldne jo bila v prostorih Narodnejra kluba konferenca, na kateri so se izmenjala mnenja gledo taktiko. Stojan Protič je danes zvečer zapustil Zagreb ter odpotoval v Beograd.
Prekmurska ieSesnica
Beograd, 7. oktobra. /Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta, je minister za socljalno politiko dr. Kukovec po-krenil vprašanje zveze Prekmurja in Ljutomera z gradnjo potrebnega mostu. V to svrho je bil dovoljen kredit v znesku en milijon kron. Minister dr. Kukovec je dalje zahteval, da so takoj razpiše konkurz za, gradnjo proge Murska Sobota - Ljutomer - Ormož. Ker je za gradnjo to proge že zagotovljen kredit, v notranjem državnem posojilu, je minister ta obrača ja obljubi!. da br> pospešil predhodna dela in razpisal čim prej konkurz.
ZA PREHRANO PASIVNIH KRAJEV.
Beograd, 7. oktobra. (Izv.) Ministrstvu za socialno politiko so bili votirani krediti za prehrano pasivnih krajev.
ZVEZA RIM-ZAGREB.
j Beograd, 7. oktobra. (Izv.) V kratkem eo prično pogajanja za. ustanovitev direktne železniško zveze Rim-Zagreb in ostala mesta, Jugoslavije.
RČPRESALUK PROT5 MADŽARSKIM ŠOLAM.
Beograd, 7. okt. (Izv.) Ministrski svet jc sklenil madžarski vladi sporočiti, da bo naša vlada prisiljena izvajati rc-presalijc prot! madžarskim šolam v naši državi, ako sc bo Jugoslovane na Madžarskem sililo, da morajo posečati madžarske šole.
Beograd, 7. oktobra. (Izv.1 Josip Hu-j dina, bivši komisar mejne policije, js [sprejet v službovanj« finančne delegacije Iv Ljubljani.
Prva reika vlada
Samostojna rešita. država si Je izvolila svojega državnega poglavarja v osebi bivšega redkega poslanca v bu-aimpeStanskem parlamentu Ricarda Kanelle, voditelja avtonomne reškb »franke.
Žalostne dni je preživela Roka od
dobe prevrata, italijanski šovinistični fiacijonalizem se je igral z njeno usodo, Inseeniral je D' Annunzijevo pusto-iovMuno in dotiral nokdaj cvetočo kvarnersko pristanišče m rob prodati. Italija je napram Roki igTala ves ono isto neodkritosrčno ulogo ki Jo igra napram Trstu. Umetno in z vsemi mogočimi sredstvi je vzdrževala iiacijonalistični režim, ki jo imel svoj politični program v zahtevi no združit-M Reku z «mater" ~ ""
Morilec min. DraSko« vita preči sodiižem
Zagreb, 6. oktobra. (Izv.) Danes jo začela pred tukajšnjim sodiščem razprava proti morilcem ministra za notranjo zadeve Milorada Dra-škoviča. Vsa preb kava o atontatu jo bila koncentrirana v Zagrebu. Z atentatom v Delnicah, čegar žrtev je postal Drnškovič, je v zvezi in se sedaj razpravlja tudi atentat, ki ga jo izvršil dijak trgovske visoke Šole Nikola Petrovič v noči od 3. na 4. maja pred Kolarcom v Beogradu na Draškoriča. a so je ponesrečil.
Glavna obtoženca sta Alljn A 1 i j a-gič, 26iotni mizarski pomočnik iz Bje-iuo v Bosni, izvršitelj usod spolnega
_________ Italijo*. Celo Jatfnta-ta na ministra Draškoviča dne.
skleni ni in podpisani rapaliski p^erni-'21 • ill,iiu v Dninioab na Hrvatskem, in! '•i jo Italija vzdrževala in vodila. i..iJPa dietni "dijak trgovske visoke šole! < ijo.ialb-tii uo politiko, dokler
za Časa umora ministra nahaja) na otoku Hvaru. Allagiču Je bilo osebno znano, da je Draškovič v Delnicah in se je Mm odloČil za atentat, ki ga je tudi izvršil na svojo roko,
Razprava je trajala do 12. ure. Nadaljevala so bo v ponodeljok in bo zaslišan drogi obtoženec Aliagid,
Naredba nekdanie
«Se£elne
Beograd, 6. okt. (Izv.) Na današnji seji zakonodajnega odbora za notranje posle je poslancc dr. Žerjav podal obširen referat o uredbah deželne vlade za j Slovenijo.
| Uredba, s katero se jc zamenjal stari javstr. gledališki red, se odloži da stopi
i odsek
nJega vsebina znana In da mu Je brez
pogojno obvezan.
Ravnateljstvo Akademskega kolegija le določilo skrajni termin za vlaganje prošenl ie prihodnji torek dne 12. t. m. ob 9. url. Rok za vlaganje prošenj je letos zato tako kratek, ker se hoče omogočiti čim -'"»-nifnio vselitev akademikov.
Po sveiu
idila, li.i
ni samo i
— Češki proračun. Proračun za
leto 1922. jo dogotovljen. Z znatnim črtanjem raznih postavk je bil znižan prvotni primanjkljaj, ki je znašal nad dve milijardi, na pol milijarde. Vendar pa pri tom še niso všteti izdatki za do-klade državnim nastavljencem za leto1 mosti'>. »Mislimo in prepričani smo, .........okoli d	'	J	"
naj b! prenehala eekis tirati, za£e£V
zopet 6voje delovanje, kakor se more to sklepati ii dogodkov zadnji! dni. To ium kaže najjasnejše angh ško-italijanski sporazum glede Albai je. List opozarja nadalje, da Italija v gotovi mori tudi Francija, deluje to, da pride do italijansko - madžai sko - avstrijskega sporazuma. Raln politični krogi v Italiji in Franciji hoteli, da vzpostavijo donavsko monarhijo, a to ne s Habsburgovci, nego z dinastijo VTittelsbach na čelu.
-f- Italija priznava. tCorriere del|( Sera» piše v polemičnem članku o pro. titrancoskih demonstracijah v Milanu in v Veneciji sploh: Niti pri odhodu Bil]owa v letu 1015. se niso prii>etili ki incidenti in iiisulti kakor sedaj v t
Nikola Petrovič iz Jlitrovice, izvr
ri : kn prebivalstvo pri volitvah v kon- j ;}teI'i ponesrečonega atentata na stifuanto jasno dokumentiralo svojo	dno maia v Beogradu. m-
voljo in obsodilo italijanski nacijona- ol!tožen' fa so: Rodoljub Colako-li/.oni tem. da je volilo z ogromno \ e- i v ' dijak trge.', ke visoko Kole v Za-<ino kandidate avtonomne stranke kafre prodam je bil popolna samostoj-por-t Iff;:r> ,„ sporazum s sosednimi dr-
prosveto Sem ! J,92- W.	velik deUar^na svoji strani za celo državo Odobrenaie naredba Po Prora®unu »naSajo dohodki rcpubll- ak.° "l0 k,lcem0: fivela Francijal S
deželno vlado s ttasetttf6 18"8>	pa 19-3 milijarde P™»« mmamo da smo v zadnje
» oc "Kl"e ■kron.	| času dosegli veo v Parizu kakor pri
? stranke. ka- £1'ebui Dimitrij Lopundlč Iz Bjeli-!,''
Ina samostoj- i	trgovsko .visoke šole; Stevo j	S^tel®	= '	ini"
ITI n .1."»n Mri l-n«, Jn.II... I.I1..L	J . I
ž.va n n.
od
posebni* z Jugoslavijo t'te je odvisna bodočnost Reke.
Pa tudi po t.-ni občutnom porazu it«
li.unskega
T v a n o v i
Bjelitio, in slušatelj filozofije Nebojša M a r i n k o v i 6 iz Aleksinca.
Obširna obtožnica navaja, da je osrodna vlada koncem decembra 10i0
čevljarski pomočnik iz! J..«,-,„•„
i..»nI8	. V..i...it. • <"">» "U"
Naredba o
iu brez
pristojbinah | nov pri gledaliških, ic odobrena z dodatkoi
ilnlkom pokrajinske
Sokolski vestnih
>10 komarje,, ki so MU „1^"j.^ r;1 55 »»lego. ^ vse to združijo f:"	,i,^l, „,itov. r£ a^SaC	ruskem vzoru
......... ............... uprave. Na-1 so.sk,lSa obdri£a« le 5o s pomočjo
občinskih taksah je odbor z raa- !?lova«'v-
emembnini sprejel. O naredbi, ki , , . ,, v nem5k! 'somtinističtii 'olicilsklh komisari- jtranUi- Iz Berlina poročajo, da sta iz-u, ie izdelan skupni I stoP1,il iz stranke komunistična držav-njega smislu vrniti'na P°sIanca DStimig in Hoffniaim. Sko-i spadajo v njihov Irn vsi ostBli državul komunistični po-
lit italijanska f>olitika Reki f*oj zlom, Reka
je doži\nla je
a.c promet to je ustavil, trgovina je
prenouala. življenske s labšale od dne do dn 'ioije in depntacije reškega Btva «o romale v Rirn in
ljudi. Ministrski
nrnivi i ,1 isvct J" i^al nato na predlog tedanje-t fa no,ra»j"ga ministra Milorada Dra-ra/.iu.-!,' ^ fškoviča »Obznano^ proti komunistom NeSteviln' n in "jihovim institucijam, s čemer so se . mi.' čutili komunisti v živo zadeti. Koniu-
ustanovlho pollcllsklh komisari-18<ran,ul' Iz Berlina poročajo, da sta. iz-Celju lu Ptuiu, ie izdelan skupni Istopi,!l,8tranke komunistična držav-in se imalo v ____________...Ina r>0slanca DUumitr in Hnffma.nn Slrn.
občinam vsi posil, ki	, „,,„„,	.
delokrog.	. JIanei delujejo proti sklepom moskov-
Končno je slavil dr. 2erjav predlog ;sko internacionale in izstopajo iz ko-viirtn nH ,■>' | munistične stranke.
da se ukine naredba deželno vlade od 12. i aprila 1921. o policijskih kaznih za proti-
—• Uspehi kongresa Zveze narodov.
meščan- i
državne demonstracije, ker so za takejIz Z,3novo poročajo 5. oktobra: Kon-a zakon o! ^Tcs Zveze »arodov je zaključen. IIspn-
italijansko \lado, da tako ne
prepričoval«" I
nistična stranka so jo kljub temu, da. je imela v konstituanti preko 50 z<t-|
mere nepotrebne odkar obstoj zaščiti države.
Pod
pritiskom Recanov je morala k i ineno kapitulirati italijanska vlada pi iznati je morala pravomočnost voii-ev v konstatuanto z dne 3. aprila t.!, n tako sn jc v sredo dopoldne konsti-' urala prva viada aunortojne reikc države s Zaneilo na čelu.
nr in ustanavljala tajne komunistič-
no šole. v katerih je razvnemala strasti mladine do fanatičnosti in jo navdu-ševnla zlasti za nasilen boj proti mc-ro-iajnini činiteijem v državi. V Zagrebu jo obstojala posebna terorirstična centrala, katere člani so imeli ponovne 5	.tajne sestanke sedaj v Zagrebu, sedaj
• trtm dogodkom se je politični po-iv Beogradu. &idu in Bjeiiui, na kate idj popolnoma izpremenM. RazmeHt riil !<0 Wli '
Akademski kofiegij
Llubljana, 8. oktobra. Adaptacljska dela v domu »Akademskega kolegija., kl sc otvorl v Ljubljani
hi zborovanja so tile: 1.) Izvolili so sc sodniki, s čimer je dovršena organizacija mednarodnega razsodišča; 2.) načeloma se jo sklenilo, naj se prihodnje leto predloži zborovanju Zveze naro-| dov načrt za razorožitev in naj se skliče mednarodna konferenca za rešitev vprašanja zasebnega izdelovanja orož-» iu trgovini > ifjj.m, "i) k ngres jc
*' no vprašanje med drŽavo, ki_vsebuje v pn
sklenjeni atentati na takrat-
ainostojno-re:iko nc'?a prestolonaslednika Alaksandra, na . , , „	,mi vrsti vpraša -1 ministrskega predsednika Nikolo Paši-
i'.ie iuke Baroš, j0 prišlo v nov štadij ' ' ,T Sft bn vprašanje reševalo si' "led našo državo in Roko.
Značilne so izjave, H jih je podal
Jiovi poglavar samostojne"reške drž-i-" r svojem program nem govoru. Tv. '-eno je poudarjal ulogo, ki jo je igrala pasa država pri stvarjan u sa? *tojne_ Reke. priznal dejstvo, da ie država zasčitnic" --"--
samo-na-
^	-..lica njene svobode in
naglasal potrebo najožjih in odkrito-sronih odnosijev med Reko in Jugoslavijo.	14
Vprašanja Inke Baroš novi pogiava reške države ni omenil niti z besedo.
Pač dokaz, da smatra to vnra-■ an,e za rešeno, saj drugače si ni mo-goee zamišljati teh dobrih odnošajov med obema državama, katero jo Zanel-tako izrecno in opetovano poudar-
Radi tudi beležimo besedo predeed-riika. Zanelle o narodni pravičnosti, beka je po svojem poreklu in po svo-T J''S'Ojlovansko mesto in jugoslovansko ljudstvo ji bo vodno glavni izvor njene notranje sile. l,e v sporazumnem delu z jugoslovanskim elementom v domačem mestu bo Roka prospevaJa.
| ca ln ua ministre Pribičeviča, Draško-viča in dr. Kukovoa. Vsi obtoženci ?o J bili aktivni člani to organizacije. Oskr-! beli so se z orožjem in naboji in se skrbno pripravljali na atentate. Ponesrečenemu atentatu na ministra Dra-škoviča v noči od 3. na 4. maja jo sledil ponesrečeni atentat na regenta dne 29. junija in končno atentat na Pra-škoviea v Delnicah, v katerega so bili posredno ali neposredno zapleteni vsi obtoženci.
Razprava se je pričela ob 9. dopoldne. Senatu predseduje dr. Aleksander Vaji č, votanti pa so Valjavcc, Mari-čič, dr. Jovan in dr. Marjaševič. Javno obtožbo zastopa dr. Slaviša Koerbler. obtožence Colakoviča, Lopandiča in Petroviča zagovarja dr. Walter, Aiija Alijagiča dr. Ivo 1'oiiteo, Ivanoviča pa dr. Vladimir Widman. Zanimanje javnosti za proces je jako majhno. Danes so jo čitala samo obtožnica. Jutri se prične zasliševanje obtoženeov.
v poslopju prejšnjega hotela .Triglav,, priporočil svetu zvezo narodov in včla-gredo h koncu in čez dober teden dni i njenim državam, naj vprašanje blokade bodo akademiki žc lahko prebivali v!pretresajo v zmislu provizonio izpre-njem. Ker še nI bilo mogoče Izseliti Iz menjenih določb čl. 16; 4.) izpremcnU poslopja zasebnih strank, bo mogel letos)se je čl. 20 (izprememba pakta); 5.) iz-akademskl kolegij sprejeti le nekaj čez datki za stalno organizacijo zveze m-100 vlsokošolcev. Včeraj se |e vršila i rodov so se znižali za tri milijone z!a-seja načelstva .Akademskega kolegija. | tih frankov; 6.) sprejet ie bil sklep, stavbene In konsumne zadruge, na kateri 1 naj se žc izdelana konvencija gledo trle bilI odobren red za vzprejem v aka-' ^.vine z dekleti predloži članom v demskl kolegi (dom). Vzprelemajo se podpis in ratifikacijo: 7.) stroški zveze visokosolci, kl so naši državljani, Ino- narodov so se provizorno razilelili In ti
TOltICVi lL''iHnm!l/i nn I.. mil 1. I__v« .	... .
r«zor 'z.Prvc reške kon-itituar.te je značilen. To končanem onevnem redu je v imenu manjšine ,to ie italijanskih nacijonalistov in Ideri-kalcev) podal poslsnec dr. Bel!as«ieh izjavo, v kateri ponavlja manjšina svoio '/ahtevo pf> pripojitvi Reke materi Ifi-Jiji. f^amo člani manjšine so aplavdi-rali vecma je pa molče odklonila em-fa-t:cno besede. S tem so predstavniki ogromne večino reškega prebivalstva odklonili vsako misel prikiopitev it, dokumentirali, da je ideja priklopitve pokopana.	1
,. Jugoslavija, ki st.oji striktno na sta-listu izvrševanja določb rapallsko po-godbe, da m ista znači za nas veliko krnico m je izsiljena vsled mednarodnega diplomatskega pritiska, je vedno pripravljena na sporazum s samostoj-iio reško državo, ki se je emanclpirala italijanskega vamštva, ki jo uvidela, da je njena bodočnost Ic v dobrih odnošaji z našo državo. Usoda in bodočnost. reško države jo v njenih rokah, ako bo šla po poti, ki jo jo na-značii predsednik Zanella in iskala stikov tajil, kamor jo vežejo njene potrebe, potem jo njena bodočnost zagotovljena •'ii Reka se bo dvjgnija na ono stopnjo, ki ji gre.
P#uis tmus pobilo!

Zagreb, 7. oktobra-
Danes dopoldne so je nadaljevala razprava. Pričelo so je zasliševanje obtoženeov. Zanimanje občinstva za proces se je povečalo. Prvi je bil zaslišan Rodoljub Colakovič, ki je na vprašanje predsednika, ali sc čuti krivega, odgovoril: <Ne! Izvršil sem samo svo^ jo dolžnost. Uvidevam pa, da sem prišel pri tem v konflikt s kazenskim zakonom sedanje družbe.> Nato je pojasnjeval. da je bil pred prevratom navdušen Jugoslovan, pozneje pa jc uvi-del. da. sedanja Jugoslavija ni zadovoljila njegovega pričakovanja. Položaj se jo po prevratu še poslabšal. Radi tega so jo zatekel končno h komunizmu. Po njegovem mnenju bur-žuazija r.i zmožna, da bi pomagala maram naroda, ker dela samo za lastne interese. Edino neizprosen boj proti buržuaziji moro doveeti mase naroda do novega, življenja. Po objavi «0bzn;» ne-» je bilo delovanje komunistične stranke enako ničli. Njihovo delovanje pa jo šlo za tem. da obrezuspešijo učinek «0bznanc». Naziranje o taktiki, ki se jo naj bi posluževali v boju proti vladajočemu režimu, jo bilo različno. On so je odločil, da izvrši atentate na one, ki so bili glavni pokretači «Ob-znane*. Z atentati se je hotelo opozoriti javnost, da tako nc sme več dalje. Izjavlja, da. mu o terorističnih organizacijah ni nič znanega.>
Na vprašanje državnega, pravdnika., ali je uspeh atentata na ministra, Draš-Koviča. odgovarjal ujihovemu projek-iu, je Colakovič odgovori: «Da!» Zanikal pa jo. da, je bil on osebno organizator ali inspirator atentata v Delni-cah. Na vprašanja predsednik«, ali ob-iteluie svoja tu»Tionj* nap^sui Hrfav! in mini« trn DnSkoviiJu. je odgovor«: «Jar, w.v>m ničetar zn^-e?!! proti dr-r" "(žanla Trditev, da bi on pozval Aliatri-6a v Deluje", j« neresnična, k«r t«" je
zemski akademiki pa le oni, kl so slovanske narodnosti. Število sprejetih akademikov jo omejeno in ga določi načel-stvo po razpoložljivem prostoru. V akademski kolegij se sprejemajo vlsoko-šolcl na prošnjo od načelstva, in sicer za dobo študijskega leta.
Prošnjam za prvi vzprejem v akademski kolegij jc priložiti:
a)	Pri abiturijentlh srednjih šol 1.) zrelostno izpričevalo ter zadnji dve srednješolski Izpričevali; 2.) Imovinski Izkaz, oziroma ubožno izpričevalo, kl mora biti posebno natančno izpolnjeno in potrjeno od pristojnega oblastva, zlasti od davč. nega oblastva; 3.) zdravniško izpričevalo.
b)	Pri vlsokoiolclh (akademikih); 1.) Indeks ali dokazilo o Imatrlkulacijl; 2.) kakor pri a) 2. in 3. točka; 3.) izkaz o dobrem študijskem uspehu zadnjega leta.
c)	Pri akademikih, ki Imajo absolutorij (rigorozantl): 1.) Izkaz, da so v stadiju državnih Izpitov; 2. kakor pri b) 2. in 3. točka.
Akademiki, kl so bili že prejšnje leto sprejeti v akademski kolegij, morajo predložiti priloge, navedene zgoraj (pod b).
Prednost na brezplačna mesta imajo ubožni akademiki; ined enakoubožniml pa boljše kvalificirani.
Prošnje za vzprejem v Akademski kolegij v LJubljani se vlagajo na predpisanih tiskovinah, ki se dobijo pri centralnem odboru Podpornega društva jugo-slovcnskih akademikov. Te prošnje Je nasloviti na načclstvo Akademskega kolegija ter oddati radi pospešitve poslovanja z vsemi potrebnimi prilogami centralnemu odboru P. d. J. a., hkrati pa je poslati ravnateljstvu Akademskega kolegija šc v enem izvoda Izpolnjeno tiskovino brez prilog. Centralni odbor P. d. j. a. vldira vse prošnje, jih z utemeljevanjem priporoča al! ne priporoča ter jih nato pošlje potom ravnateljstva na načclstvo Akademskega kolegija, ki odloča končnoveljavno o vzprejemu.
Termin za vlaganje prošenj se objavi na univerzi iu v časopisih.
Nevzprejetim akademikom vrne ravnateljstvo potoni centralnega odbora P. d. j. a. priloge tekom osmih dni po seji z naznanilom, da niso vzprejeti. Na deski v veži Akademskega kolegija pa objavi ravnateljstvo seznam vseh vzprejetih akademikov ter jim nuznanl, kdaj se naj predstavijo ravnatelju in kda| se lahko vselijo.
Akademik neha biti stanovalec v Akademskem kolegiju: a) ako samovoljno Izstopi, b) ako izostane dalje nego 14 dni tekom semestra, ne da bl fo pismeno upravičil ravn;it»lj»tvu, «) v .llučal* bolezni predlaga zdravnik, ali se mu mesto te nndnlie pusti. C) v slučaju izključitve. Vsak vzprejet akademik podpiše izjavo, d* jc prefltal ^»prejemni red, da uiu jo
troški se razlikujejo od podlage za svetovno poštno društvo, kakor je predpisuje iiakt.
Politične beležhe
-r Po odločni sodbi, ki jo je izreklo ljubljansko učiteljstvo nad pisavo glasila NSS »Jugoslavijo*, »Slovencem« in «Novim Časom», so po par dnevih oglašata v »Jugoslaviji* k besedi učitelja Repovfi in Ambrožič, ki zavijata resnico, napadata učiteljsko organizacijo in trdita vodoma neresnico, da nista glasovala niti za niti proti predloženemu protestu. Ugotavljamo, da je predsednik Ljubljanskega učiteljskega društva gosp. učitelj Škulj objavil rezultat glasovanja s sledečimi besedami: Protestni izjavi sta sprejeti z vsemi glasovi proti dvema!« Ravno-tako neresnične so trditve obeh narodnih socijalcev, ila je bila izjava politična, šlo se jo samo za varstvo učiteljskega ugleda, a ako sta bila omenjena gospoda proti protestni izjavi, sta s tem samo dokazala, da se onadva kot pripadnika ono politične stranke, ki uprizarja gonjo proti učiteljstvu, ž njo - identificirata.
+ «Omnium Scrbes. Socialno demokratski poslanec dr. Korun jo stavil ministrskemu predsedniku Pašiču pismeni upit zaradi podolitvo koncesije za tvornico orožja družbi Ommum Serb. Dr. Koran zahtova, da se o toj zadovi razpravlja v skupščini.
-f Spalaikovič o usodi Madžarske. »Neue Ztiricher Zeitung* priobčujo razgovor z našim delegatom pri Zvezi narodov v Ženevi, v katerem g. Spalaj-kovič naglaša: Sosedne države bodo smatral« restavracijo Karla Habsbui. škega na madžarski prestol za »casus bejlis. Madžarski ne preostaja nobena druga pot, nego da nastopi pot lojalne izvršitve mirovne pogodbe. V t,eni pogledu si Madžarska mnogo koristi, ako sledi pametni politik} Stambulijskega, kajti izboljšanje odnošajev med Bolgarsko in Jugoslavijo je na pohodu in bo v kratki dobi prišlo na dnevni red.
Konferenca zaupnikov Jugoslovanske muslimanske organizacije. Iz Sarajeva javljajo: Včerai jo zborovala tukaj konferenca zaupnikov Jugoslovanske muslimanske organizacije, kateri je prisostvovalo okoli 110 zaupnikov. Konferenci je predsedoval predsednik izvršilnega odbora Maglajlič, a poročali so poslanci. Taktika centralnega in izvršilnega odbora je vzeta z odobravanjem na. znanje in zaupniki so soglasno izrekli zaupanje poslanskemu klubu in ga pozvali, naj vztraja na svojem dojemanjem »tališču.
•f Tajni italijansko - madžarski sporazum. cčeske Šlovov. ki je stalo prav blizu staremu ministrstvu, piše. da tajna diplomacija, za katero se je želelo,
JAVNA TOMBOLA SOKOLA II,
ki se vrSi v nedeljo, dno 9. t. m. na Kot grešnem trgu. se prične točno ob tret uri popoldne, kar naznaui trikratni znak s krilovko, ln :lcer po sledečem igralne redu: Na odru, zgrajenem na Kongresu« trgu, stoji žrebalno kolo, v katere ni nahajajo številko od 1 do PO. Vpričo v t pooblaščene komisije se žrebalno kol zavrti, tako da se številko dobro pomc-jo, nakar sežo žrebaleo (mlad fantič) z go lo roko med številke, potegne eno iz kolesa ter jo Izroči predsedniku komisije. Komisija ugotovi, katera številka jo ii žrobana nakar se jo razglasi. Tako te postopa nadalje ilo končane igre. — Do bitki so sledeči: ambe, teme, kvaternc činki ln tombole. Kdor ugotovi, da Ima v eni izmed treh vodoravnih vrst števili: dve številki, ki sta bili že izklicani, pri javi komisiji ambo, nakar dobi enega iz mod dobitkov, določenih za ambe. Kad;, so oddani vsi dobitki za ambe, so moit zadeti dobitek le, ako so v isti vodoravu vrsti Izklicane tri številke. Pri kvatemi morajo biti izklicane štiri, pri činkih p.i vseh pot številk iste vodoravne vrst<-Sele, ko so bili oddani zaporedoma dobitki, določeni za ambo, teruc. kvater no In Sinke, se prične odločilna bitka ia tombole. Tombolo prijavi, kdor ima pn-izklleanih vsoh 15 številk iste tablic1 Vendar pa velja prijavljena tombola le ako je dobljena ua zadnjo neposredno pred prijavo izžrebano številko. Takoimr. novane «ut«jene» tombolo se ne bodo priznale. Pri vsem tom pa ni potrebno da bl bilo številke klicane zaporedoma kot stojo na posameznih tablicab. - Končno svetujemo v svrho lažje kontrole, da vsakdo na svojih tablicah izžrebane številke prečrta s svinčnikom, ker je to najpreglednejši način. Stovilka sama pa mora ostati na vsak način popolnoma jasno čitljiva. — Opozarja se še, da je izključeno,, da bi mogel katerikoli dobitek pre-ortati društvu, ker se vrši tombola tako dolgo, dokler niso oddani brez izjeme vsi dobitki po redu, kot so oconjenl, torej najprej v6o ambe, nato vse teme, kva-
terne, vsi činki, in končno vse tombole, •
Sokol II. vabi vse člane In članice, ki so obllublli sodelovanje pri cvetličnem dnevu In zabavnem večeru 9. t. m. kakor tudi brate In sestre Sokola I., k zadnji tozadevni seji, ki se vrši v soboto dne 8. t. m. ob 8. uri zvečer na realki. Pripeljite seboj sodclavce In sodelavke.
«Glasbena Matica.» K zadnjič prijavljenim novim slovenskim skladbam dodajamo še, da so ravnokar došle še druge najnovejše slovenske skladbe. Te so: Trije samospevi, zložil Mari) Kogoj.
1.)	«Zvečer», besede Otona Zupančiča:
2.)	«Da sem jaz Je£«s», besede zložil Cvetko Golar: 3.) «Qazela», besede z/ožil Dragotln Kette. Dalje: Stirl Prešernove pesmi, zložil Josip M i c h I. 1.) »Nezakonska matl», za sopran; 2.) «—da jo ljubim«;. Iz gazel. Za tenor; 3.) «Pevcu», za bas; 4.) «Napis na velikem zvonu pri Sv. Joštu», za bas. Tc najnovejše skladbe: Sattnerjeva «V pepelničnl noči*; Pavčičeve (10 pesmi); Kogojeve (3 pesmi) In Michlove (4 Prešernove pesmi) sc dobivajo v pisarni »Glasbene Maticc».
Koncert Zlatka Balolcoviča. Mladi mojster Zlatko Balokovič se v kratkem poda na večjo turnejo v Ameriko. Vlada sama se je zainteresovala za jugoslovanskega umetnika, poverjenik Alaupovič je sklical konferenco pri poverjeništvu za prosveto, da se umetniška turneja čim prej omogoči. V Zagrebu je izvršil pred kratkim Balokovič krasen razprodan koncert. Spremlja ga Izvrstni slovenski pianist Ciril Ličar. Oba mlada mojstra bodeta v Ljubljani koncertrlmla dne 15. oktobra t. I.
Kongres ruskih učenjakov v Progi Pod protektoratom praške univerze se v času od 10. do 17. oktobra vrši v Prj^i kongres ruskih učenjakov. Kongres bo brezdvomno velikega pomena za znanstveno delovanje ruskih učenjakov, zlasti tndi za poglobitev kulturnih odnošajev mad ruslciml in češkoslovaškimi znanstveniki ter slovanskim znanstvenim svetom sploh.
Domače vesti
*	Potrditev ljubljanskega župana.
!f>raj opoldne je poUJiel zakoniti pjemdnevni rok ia vložitev pritožb iroti izvolitvi župana. Pritežha nI bila ložena. Kakor čujemo, je pokradla uprava še včeraj odposlala notra-ijemu ministru predlog za potrditev lrja. Poriča kot žuiuna. NI dvoma, da ,0 potrditev izvršena čim preje, da se jiiblj&nska občinska uprava končno •me v normalne razmero.
*	Politični klub JDS jo podpisal vse ivoje društvono premoženje 10.000 K sa državno posojilo.
» Delavci za državno posojilo. Naj-TOljši vzgled našim trgovcem ln dru-jim imovitejšim slojem glede državnega posojila so gotovo delavci artilje-rij.ikoga arzenala v Ljubljani. Na inl-cijativo upravnika gosp. podpolkovnika Zlvojina Brzakoviča so isti podpirali skupno 04.000 kron državnega gojila. če se pomisli, da je delavstvo navezano samo na svoj dnevni zaslužek in si bo moralo to za njih vBeka-kor veliko vsoto pri trga t i od ust, so f tem činom dokazali veliko državljanskega razumevanja, kar se pri večini naših trgovcev in bogatejših slojev ža. Jibože pogreša. Vsa čast zavednim delavcem, kj s tem prvačijo marsikaterim premožnim in drugače vodno »ve-likim> Jugosl oven om.
" Napredovanje gojencev vojne akademije. Beograjski cVojnički list* objavlja imenovanja gojencev vojno akademije za podporočnike. To so prvi podporočniki, ki »o izšli iz naše vojne akademije po I njedlnjenjn. Zanimivo jc, da so gojenci iz Slovenijo, Hrvatske in Vojvodine prevzeli vodstvo razreda. Kot najbolje kvalificirano gojence navajamo Alojzija Kolba, Radmila Trojakoviča, Evgena Kurelca, Josipa. Fnchsa, Štefana Kosa, Antona ftobatija, Sergija Dimitrijeviča, Alfonza Jenzimiroviča, Josipa Hočovar-ia. M. Gregoriča, Ljudevita Pašo, Mlro-draga Nikoliča, Z. Radojčiča, I. Knkiča, Štefana Kovačiča, M. Krauta, N. Maz-•uro, Oskarja Ključeča, Štefana Klira, L
*	Stanovanjske zadeve. Stranke, ki prihajajo v stanovanjskih zadevah k pokrajinski upravi, se opozarjajo, naj eo obrnejo direktno na stanovanjski urad, oziroma na stanovanjsko komisijo. G. po-Irajinski namestnik v stanovanjskih za-dovah ne more sprejeti nikogar, ker se s tem samo po nepotrebnem trati čas.
*	Spominska plošča na rojstni hiši pokojnega dr. J. E. Kreka. V rojstni vasi pokojnega drja. Kreka se je se-;-tavil poseben odbor, ki nam pošilja c poziv jugoslovanski javnosti«, v katerem je rečeno: Štiri leta že spi v grobu dr. Janez Ev. Krek, veliki učitelj svojega naroda in njegov vodnik iW poti k združitvi z brati. Odbor hoče kot izraz hvaležnosti do zvestega ]iri-jatelja vseh trpečih vzidati spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši. šoli pri Sv. Gregorju in prosi vse, ki jim je Krekov spomin drag, naj pošljejo svoje prispevke za spominsko ploščo na naslov: Odbor za Krekovo spominsko ploščo pri Sv. Gregorju, pošta Ortnek. Predsednik Franc Krumpestar, blagajnik Frane Oblak.
*	P. n. gg. naročnike In prijatelje lista prosimo, da nam eventuelne nedostatke v poštnem ali raznašalskem dostavljanju lista po dopisnici takoj javijo, da se vsak nedostatek takoj odpravi odnosno da moremo sami reklamirati na pošti. Uprava »Jutra« je od sobote v Prešernovi ul. št..M, telefon 36.
*	«MorskI ropar« (Le Flibustrior des Mers) Claude Farrfcra. Ta naš vele-zanimivi novi roman prične izhajati v podlistku prihodnji torek. Prvi dan prinesemo za uvod večji oddelek romana. Kaj nikdo ne zamudi pravočasno naročiti naš list, da ne izgubi takoj na pri-četku zanimivih nadaljevanj! Poznejši naročniki dobe sicer v oktobru šo ponatise, toda le v zelo omejenem številu.
5: Državna trgovska akademija v Ljubljani. Poduk v H. letniku S6 prične v ponedeljek dne 10. oktobra ob 8 uri zjutraj. Začetek predavanj na abitun-jentskem tečaju se razglasi pozneje.
*	Prva plenarna seja s ■'nolnjene Tr-govsko-obrtne zbornice. V našem včerajšnjem poročilu pod tem naslovom bi so v odstavku vprašanje moratorija vsled izpuščeno besede moglo eventualno razumeti, da je bil g. Jelačin za to, da se uvode takozvani moratorij za našo trgovinsko obveznosti v inozemstvu. To pa ni res! G. Jelačin je bil ravno proti temu in jo v svojem govoru tudi utemeljeval svojo stališče. Na njegov govor jo potem tajnik dok. Windischer povedal, da je zbornica žo storila korake proti temu moratoriju, ki bi mogel omajati v inozemstvu zaupanje v našo kupčijsko poštenost. Toliko v pojasnilo, da ne bo napačnega razumevanja. V ostalem so vesti, da namerava finančni minister odrediti tak moratorij, kakor Bmo že v četrtek poročali, povsem neresnične.
*	Svarilo, Po Ljubljani in v raznih drugih krajih so pojavlja neka ženska, ki govori nomško, predstavlja so pod raznimi imeni, prosjači denar pod raznimi pretvezami in Izvablja vse mogočo predmete. Opozarjamo občinstvo, da ne nasede ti sleparki, ampak jo ob prvi prill-l i ovadi policiji ali pa orožnikom.
*	Mestna zastavljalnica ljubljanska lina tomosečno dražbo februarja 1921 zastavljenih predmetov dne 13. oktobra popoldne.
*	Sestanek dobrovoijcev v Kranju.
Ostanek okrožnega kluba dobrovolj-'•ov v Kranju se vrši 0. t. in. ob pol 10. url pri 'Novi posti*. — Predsednik.
*	Redna seja mariborskega občinskega
sveta Je sklicana ta 11. oktobra ob 18. uri v mestno posvetovalnloo.
*	Skrivnost »Jugoalovenskega Informatorja*. Mariborski »Tabor« prlonmi-nja k vesti, da prične v kratkem l»M|*tl v Mariboru nov velik dnevnik «Jn«n*lo-venski Informator«, da je te vesti lansl-ral v javnost M. E. Godowski, sin znanega lekarnarja Fellerja, ki je bil proglašen že kot nenormalen. Ideja ustanovitve dnevnika v Mariboru se mu Je istotako porodila v abnormalnosti.
*	Petdesetletnica Kvaternlkove smrti. V spomin petdesetletnice smrti Evgena Kvaternika, ki Je kot vodja punta v Rakovcu bil obsojen na smrt in ustreljen, bo vseučilišld profesor dr. Ferdo S i g 1 6 predaval dne 10. oktobra v dvorani ljudskoga vseučilišča v Zagrebu «o rakoviški buni».
*	Atentat na zdravnika. V Zagrebu je prišla predvčerajšnjim k psihijatru dr. Ivanu He r z o g u mlada ženska, ki je čakala tako dolgo, da so odšli vsi pačijenti, potem pa je vstopila v zdravnikovo sobo. Kor io bila precej nervozna, velel jej je zdravnik, naj se sleče za paravanom. Naenkrat pa je zaslišal zdravnik izza paravana detonacijo ter obenem začutil, da je ranjen na vratu. Rana je nevarna in je bil zdravnik ta kaj i*re|>eljan v bolnico. Policija, ki jo bila takoj obveščena, našla je žensko še vedno z revolverjem v roki. Dognalo se je, da je ženska, katera si piše lluža Pakič, duševno težko bolna. >
*	Pozor Primorci! V vseh občinah zasedenega ozemlja se vrši popisovanje državljanov. Vsled tega i>ozivamo vse v Jugoslaviji bivajoče Primorce, k! niso in tudi ne bodo optirali za jugoslovensko državljanstvo, naj se v lastnem interesu takoj pismeno prijavijo svojim domovDim občinam, da jih vpišejo v imenik novih državljanov Italije. Prijavi je priložiti od tukajšnjih občinskih uradov potrjene družinske liste.
*	Primorcem, vojnim oškodovancem!
Prejeli smo: Italijanske oblasti priznavajo odškodnino lo onim, ki so rojeni in pristojni v ozemlje pripadajoče danes Italiji ln tam stalno bivajo ter onim, kateri sicer nimajo vseh teh pogojev, ki pa so sl pridobili državljanstvo Italijo v zadnjem času potom opcije. Primorcem vojnim oškodovancem, ki so i opcijo za jugoslovensko državljanstvi, izgubili domovno pravico v zasedenem ozemlju, Italija pravice do vojne odškodnine ne priznava. Na to opozai-jamo vse prizadete, katerim svetujemo, da dobro premislijo vse posledice op tiranja, zlasti izgubo pravice do vojne odškodnine napram Italiji. Vprašanje vojne odškodnine za osebe, ki so naši državljani najsibo vsled opcije ali drugače, do danes še ni urejeno, in opozarjamo vse prizadete, da sl no delajo nepotrebnih iluzij in potov, da ne bodo razočarani. Edina možnost priboriti si vsaj nekaj odškodnine, je, da se vsi ti vojni oškodovanci iz Primerja organizirajo in potom organizacije izvrše potrebne korake pri oblastih ln sl na ta način pribore pomoč države. Pri tem moramo pripomniti, da opcijski rok za jugoslovansko državljanstvo Be ni potekel, in da se sprejemajo tudi opcijsko vloge za italijansko državljanstvo še vodno. Vojne oškodovance, ki niso optirali, opozarjamo, da zahtevajo prošnje in pota za cenitev, za dosego pred-ujema in dr. precej časa in da se da vse to težko izvesti potom pooblaščencev, vsled česar je najbolje, da prizadeti osebno izvrši vse te korake. Ako že koga pooblastijo, morajo dati 6voja od sodišč poverjena pooblastila posredovanjem okrožnega odnosno deželnega sodišča naclpoveriti od višjega deželnega sodišča v Ljubljani in od italijanskega konzulata v Zagrebu, kar najbolje da storijo potom osebnega posredovanja. ker sicer predolcro traja ln zamude rok za vložitev odškodninske prošnje, ki poteče v Italiji s 81. oktobrom t. 1.
*	Neresnična vest. Kakor na,m javljajo iz Trsta, je neresnična vest, da so komunisti razdrli železniško progo med Trstom ln Puljem.
*	Odstranitev žičnih ovir ob laški mej!. V pojasnilo k razglasu pokrajinske vlade glede odstranitve žičnih ovir na prejšnji jugoslovansko-italijanski mej!, so dajenn znanje, da smo posestnik bodičasto žico, ki jo odstrani, tudi obdržati in da nadzira občina ostranitov žice lo v onih slučajih, kjer bl bila nevarnost za osebo ali imetje ali promet. V to pa je občina po občinskem zakonu Itak obvezana.
*	Človeko ubnost Pišejo nam: Trboveljska premogokopna družba jo nakazala vdovi nekega svojega uradnika, ki je bil 40 let v njeni službi, reci in piši štiristo avstr. K pokojnino. Ko jo Trboveljska družba povečala cone premogu je izrecno poudarjala, da mora zvišati cene premoga, zato, ker hočo regulirati pen-zije svojih uslužbencev v jugoslovanski valuti, a sedaj nakazuje plače v avstrijski valuti.
*	Kdo je okradcnec? V sredo, dne B. oktobra popoldne, po odhodu osebnega vlaka, ki odhaja proti Ljubljani ob 15.20, je bilo na tržaškem glavnem kolodvora are:'ranih par tatičev, ki so se na sumljivo zapravljiv način gostili v kolodvorski restavraciji. Pri enem teh tatičev, ki je (.lačeval za vse. ao našli Ustnico t. večjo vsoto denarja " lirah in dinarjih. V lis-.ricl ee je poleg teera nahajala fotografija osemletnega dečka z otroško »raketo« za metanje žoge v lovi roki. Foto,-
frafij* J« očirldno odrezana od vedje (o-
tofMifije, na kateri Je bila upodobljena 'enaka, ki drti svojo levioo dečku na levi rami Komfco to našli v listnici le listek, na katerem je bil zabeležen moj <w«bnl trtaiki naslov, pod tem naslonom p* priimek »MandM«, pitan s hrvat-ikiai mehkim «0», Tržaška poliolja je, misleč, da je listnica morda mojo, klicala mene, da bl jI stvar pojasnil, čeaar pa nisem mogel storiti, ker mi je deček, ki ga predstavlja slika, popolnoma neznan in prav tako ne poznam pisave, s katero je zitaleien na listnici moj naslov. Po mojem mnenju mora biti lastnik listnice kak Istran Hrvat, ki je želel govoriti z menoj v Trstu ln sl je zato zabeležil moje stanovanje. Pisava na lističu je moška. Okradenee je najbrž odpotoval v sredo z omoiijenlm vlakom, ne da bi bil opazil, da je okraden. Listnica z denarjem, sliko in lističem se nahaja na tržaški kve-sturl Prosim tudi druge jugoslov. liste, da objavijo to vest, prosim okraden-ca, da se zglasl pri meni v Trstu. — Anton Ekar, urednik »Pučkega Prijatelja«.
*	Tragedija na tržaškem trgu. V torek zjutraj okoli 9. ure šla po obljudenem trgu Ponterosso v Trstu elegantno oblečena ženska, ki se je srečala z neko drugo žensko ln jo nagovorila: »Svetujem Vam, da pustite mojega moža pri miru«. »Ne«, je odgovorila neznanka V iBtem času je potegnila prva ženska iz žepa samokres ln ustrelila proti svoji nasprotnici. Ta se je zgrudila zadeta na tla. Nesreča je hotela, da je ena od Izstreljenih krogel zadela slučajno v bližini se naha-jajočo 211etno služkinjo Rozino Coljevo. Na lice mesta je prišel neki poročnik, ki je nesel ranjenki s pomočjo dveh mož v lekarno Biasoletto. Kmalu potem sta bili odpeljani ranjenki z vozom rešilne postaje v mestno bolnišnico. Služkinja je že med potjo umrla, ona druga v bolnišnici, piše se Terezija Novelll, stara 28 let. Pozneje je bila aretirana morilka, Terezija Albreht, ki jo bila odpeljana na policijo, kjer je bila zaslišana. Izjavila je, da je umorila Novellijevo le zato, ker jo nI hotela poslušati, ko jo Je naprosila, naj se loči od njenega moža.
*	Izgubljeno. Včeraj od 11. do 18. ure je bila v Trubarjevem parku na klopci pozabljena ženska jopica, roza-barve. Najditelj se naproša, da jo odda v uredništvu »Jutra«.
*	Mala kronika. Terezija Ojstrež rejen-ka v Zg. Kašlju je cepila drva. Pri tem se je vsekala v stopalo leve noge. — Ernest Oodec, 18 letni sin vojnega invalida je plezal doma ob GradaSčiel na vrbe. Pri plezanju se mu je odlomila veja, da je padci na tla k sreči da ravno tik brega ob vodi. Zlomil sl je levo nogo v stognju. — Jančar Franca 80 letna hči vžitkarja iz Gorenje vasi okraj Litija, je ležala doma že 14 dni bolna na griži. Starlšl se niso pobrigali, da bl poslali po zdravnika, temveč so poslušali razne domače mazače. Ko vse paearije niso pomagale bolnici na bolje, se je vendar oče odločil, da Jo prepel je v bolnico. Naložil Jo je na kup slame ter se podal z vozom v Ljubljano. Komaj pa so jo v bolnici vzeli raz voz in položila na posteljo, se je še re-vica malo stresla In končala je svoje mlado življenje. — Med Ferdinandom Lich-tenegerjem In Jakobom Pinterjem, tovarniškima delavcema na Jesenicah se je vnel v gostilni Kazino prepir, posledica tega je bila, da je Pintar Lichtenegerja ustrelil v desno stegno.
Gosp odarstvo
Društvene vesti
in prireditve
*	Akademiki. Radi vesti o ukinitvi ljubljanske tehnične in medicinske fakultete, sklicujemo protestno skupščino celokupne akademske omladine danes, v soboto ob 10. dopoldne v zbornici univerze. — Odbor akad. društva jugoslov. tehnikov.
*	Dobrodelno društvo tiskarjev v Ljubljani, ki podpira izključno le vdove in sirote umrlih in padlih članov kakor tudi onemogle člane, praznuje v nedeljo, dne 16. oktobra t. 1. svojo 25-letnieo. Ob tej priliki priredi društvo zabavni večer v veliki dvorani »Union a« z bogatim sporedom in plesom na kar slavno občinstvo že danes opozarjamo.
*	Nov strokovni Ust. Društvo odvetniških in notarskih uradnikov je sklenilo, da začne izdajati prihodnji mosec strokovni list »Odvetniška pisarna« kot glasilo odvetniških in notarskih uradnikov v Sloveniji. Društvo odvetniških ln notarskih uradnikov v Colju jo soglasno sklonilo, da izroči večjo vsoto za tiskov. nI fond; isto stori društvo mariborskega okrožja in ptujska skupina.
*	Napredno politično In gospodarsko društvo za vodinatski okraj, jo preselilo svojo knjižnico v hišo g. Dragotina Dra-ščka v Bohoričevi ulici 9, katera bo v najkrajšem času odprta javnosti. Društvo se tem potom obrača do vseh naprednih somišljenikov vodmatskega okraja, ako imajo kako pogrešljivo knjigo, kakršnekoli vsebino, da isto darujejo knjižnici. Knjige se lahko oddajo knjižničarju Edvardu Rošu, Zalokarjova ulica št. 17, ali pa naznaniti potom dopisnico, kje se iste dob".
DUNAJSKA EFEKTNA BORZA.
Inozemski kapital na borzi. Kranjska Industrijska družba.
Kakor poroča dunajska «Dle BOrto« se v zadnji veliki hause-špekulaoijl na dunajski borzi Inozemskim špekulantom ni posrečilo Ubiti onih dobičkov, ki so jih pričakovali Tudi oni, ki vodijo takozvani »Erwartungehandel« niso prišli do zaželjenih uspehov. »Envartungshandel« obstoja r tem, da nekdo Investira večje kapitalije v gotovi efekt ln čaka toliko časa, da se mu cena dvigne, na to pa skuša najti kupca. Dviganje tujih valut je onemogočilo visoke dobičke, kakor kaže sledeči primer: Neka velika dunajska tvrdka, ki je svoje časna kupila za švedskega komitenta večjo množino Tarbou-cheakclj, je priporočala firmi z ozirom na kolosalno povišanje tečaja prodajo akcij. Negativen odgovor firme je nad vse karakterističen. »Kupili smo Tarbou-cheakcije po tečaju 9200 n. a. K. v času, ko jo notiralo 100 švedskih kron 16.000 IT. a. K. Takrat nas je torej stala akcija 57.4 švedske krone. Po novih tečajih stane Tarbouche-akcija va« 18.000 n. a. K, vondar se jo podražila tudi švedBka krona in stane danes 100 švedskih kron ca 28.000 n. a. kron. Dunes dobimo na ta način torej samo 62,— švedskih kron za akcijo, dobiček 5 švodskih kron pri kosu po vpoštevanju vseh stroškov pa na noben način ne upravičuje velikega rizika in eventualne škode, če akcija slučajno ne bi imela tako enormnega razvoja v ceni. To ravno opažamo pri celi vrsti ostalih avstrijskih papirjev«. Kakor je lz tega dopisa razvidno, ni špekulacija s papirji lahka stvar. Tudi pri povišanju tečajev je mogoče utrpeli enormno škodo, če Igra moment valutarne špekulacije pri nakupu in prodaji svojo vlogo.
Pri zadnji haussl na efoktuem trgu na Dunaju je padlo v oči, da zaostajajo za cenami ostalih papirjev akcije Kranjske industrijske družbe, ki se nahajajo ▼ prometu pod Imenom Kranjsko želozo. To je posledica dejstva, da so visoke peči Kranjske Industrijske družbe doloma sploh ustavile deloma pa občutno reducirale obratovanje, nadaljo da so škadenj-ske visoke peči, ki so tudi last družbe, pripadale znanemu Ilva-koncernu, ki pa jo nedavno poatal faliten. Dunajsko strokovno časopisje beleži vosti, da bo pod-jotje deljono v dvoje, v eno jugoslovansko in v drugo Italijansko. Izgledi za bodočnost niso slabi. Znano je, da so jeseniški obrati r dobi, ko je delo počivalo, naročili v Siomens-Schuckortovih tovarnah razno stroje za povečanje jeseniško elektrarne v pričakovanju, da bodo te investicije v bodočnosti prav dobičkanosne. V ostalem ima družba ogromno posestvo v Izmeti 15 milijnov kvadratnih metrov, ki jo vsaj toliko čo ne več vredno kot vsa akcijska glavnica. Končno bodi omenjeno, da sto so jugoslovanska in italijanska vlada zedinili šo v avgustu lota 1919 v tem, da ostane interesna skupnoBt colega podjetja, še naprej, tudi če pride do iočitve v jugoslovanski ln italijanski del cele Kranjske industrijsko družbe.
tržaška borza.
Še dno 8. septembra 1921 so je dobilo v ZUrichu za 100 lir samo 20.80 švicarskih frankov. Nato se je lira v teku par dni popravila na 25.70. Od takrat pa kaže italijanska valuta do danes lahno tendenco padanja V zadnjih 14 dnoli jo dosegel kurz lire v ZUrichu 23.40 (30. soptembra) in 22.75 (7. oktobra). Nič boljšo ni razmerje lire napram ostalimi zdravimi valutami. Na vseh trgih je kazala zadnje čase sicer jako počasno, vendar dobro vidljivo tendenco na slabše. Zagotavljanje, da je politični položaj v deželi ugoden in da so veliko stranke v parlamentu našlo bazo za sporazumno delo, ni več pomagalo. Gospodarska depresija se kaže v vedno bolj jasni luči in tlači liro k tlom.
Razočaranje je povzročila objava italijanske trgovinske bilance za prvo polovico tekočega leta, ki kaže, da presegajo obveznosti lz uvozne trgovine terjatve iz izvozne trgovine za več kot 8 milijard lir.
Od 10. soptembra naprej so je v Trstu menični kurz poslabšal na Pariz od 172.50 na 178.25, na London od 86.20 na 90.85, na Newvork od 23.10 na 24; pri tem velja pariški tečaj za 100 francoskih frankov, londonski za 1 funt in newyor-škl za 1 dolar. Začetkom tega meseca notira v Milanu: Francija 172.75. Ixjndon 91, Nowyork pa 24.45.
Izjavo državnega sekretarja v italijanskem finančnem ministrstvu, da deficit trgovinske bilanco ne znaša več kot 5 milijard lir, niso prav nič zalegle, ker je tudi to velika številka.
Ni) tržaški borzi se Je dnevno menjavalo mnenje. So največji vpliv na gibanje tečajev so imeli zadnji dogodki, štrajk in subvencijoniranjo dela še ne dokončanih ladij. Neugodno so vplivalo vosti, da Izkazuje državni proračun velik primanjkljaj, ki gre zopet v milijarde.
Ko je »Navigazlone libera« sklonila ustaviti delo v ladjedelnicah, je papir tega podjetja poskočil od 430 na 448 ilr. Značilno dovolj, da je »Navigazlone« več vredna, če ustavi delo, kakor pa čo dela (•— in zapravlja denar v ladje. Akcije družbe Cosullch ne kažejo posebnih sprememb, v''zadnjem tednu so padle za 10 lir. Nasprotno zaznamuje »Pilatiira viso« povišanje vrednosti delnice za 10 lir na 370 lir.
» Poročilo s tržišča s poljskim) pridelki. Zagreb 6. oktobra: Pšenica 1046 do 1065 K, koruza 840 do 860 K, ovee 770 do 780 K, rž 885 do 896 K, ječmen (srh ski) 895 — 920 K, težje blago do 960 K. moka it. 0 16.80 do 16.20 K c vrečami, otrobi 660 — 680 K z vrečami. Oene po stavno poetsja vtovoritve.
= Z novosadskega tržišča. Uredba «i davku na promet, strogo izvajanje na redbe proti draginji, maksimiranje oeu fižola, moke In otrob so začstsno prekinili posle. Milni ln trgovci niso mogli pristati na dosedanje visoke cene, česar posledica je, da pšenice in fižola ni več na trgu. Trgovci so vzdržljivi. — V Avstrijo se je prodalo nekaj vagonov pšenice, dočim trgovina s pšenico doroa počiva. Na inozemskih trgih noša koruza še vodno ne prihaja v poštov, ker je predraga. Cene: pšenica 1050 do 1076 K, ječmen 930 do 950 K, oves 760 — 79'0 K, koru za 775 — 820 K, moka 16.50 K, otrobi 500 — 520 K.
=» Vesti o ponarejenih KOOdlnarskih bankovcih netočne. Kazni listi bo prinesli zadnjo dni vesti o ponarejenih lOOOdi-narekih bankovcih v SiovoniJ. Kakor poroča zagrebška »Riječ«, ki te jo informirala pri ljubljanski podružnici Narodne banke SHS, so to vesti neosnovanc.
» Povračilo obveznic predvojnih iu vojnih posojil bivše a. o. monarhije. Finančna delegacija objavlja uradno: »Po izvestilu likvidacijskega odbora avstro-ogrske banke morejo naši državljani zahtevati povračilo obveznic predvojnih in vojnih |>oaojil bivše avstro-ogrske monarhije, ki so deponirane pri avstro-ogrski banki na Dunaju ah v Budimpešti Naši državljani, ki ee želo posluliti te pravice, se pozivljojo, da predlože neposredno gc-noralni direkciji državnih dolgov v Beogradu zaključno do 20. oktobra t, 1.: 1) Prožnjo za povračilo obveznic, ki jo morajo interesirane stranke podpisati. V tet proSnji morajo stranke Izjaviti, da naj se obvoznice izroče naši vladi; 2.) položno listine, ki so s tem v zvezi; te listine mora polagatelj podpisati in dobi za njo rovorz; S.) ono legitimacijsko listino, iz katere je razvidno, da je lastnik pologa naš državljan. Prošnje, ki no odgovarjajo gori navodenim predpisom ter prošnje, ki ne bl bile predloženo v predpisanem roku, sc ne bodo vpoštevale.
Borza
Zagreb, devize: Berlin 201 — 208, Milan 960 — 968, I,ondon izplačilo 91"
-	920, ček 910 — 915, Nowyork kabel 237 — 240, ček 235 — 236.25, Pariz ček 1710 — 1715, Praga 868 — 265, Dunaj 8 — 8.80, Budimpešta 36.50 — 37.50, valute: dolarji 228 — 234. nvstrijako kro ne 11 — 12, ruhljl 10 — 13, češko kron« 265, franki 1711, napoleoni 740, marke 198 — 200, leji 202, lire 940 — 962 Bnnka za Primorjo 755.
Trg. obrtna banka 235 — 240. Hrv. eskomptna banka 658 — 661. Brodska banka 410 — -120. Jadranska banka 1200 — 1300 Jugoslovenska banka 495 — 520. Ljub. kreditna banka 845 — 880. Narodna banka 520 •— 680. Praštediona 5070 — 5100. Rečka pučka banka 400 — 105. Srpska banka 715. Ooi-anln 600 — 610. Gutman 1410 — 1450. Kar. šumska Industrija 685 — 695 Na Si C It a industrija drva 525. Slavonija 620 — 638.
Beograd, valuto: dolarji 59.25, leji 53, levi 38.50, devize: London 229, Pariz 432, Praga 67, Dunaj 1.90, Berlin 49.25, Milan 240, Budimpešta 9.50.
Dunaj, devize: Zagreb 1208 — 1211, Beograd 4825 — 4845, Borlin 2523 — 2528, Budimpešta 448.50 — 451.50, Bukarešta 2545 — 2555, London 112.40 — 113.10, Milan 114.90 — 115.10, Nowyork 3028 — 3032, Pariz 21380 — 21420, Praga 3197—3303, Sofija 2045—2055,Varšava 56—58, ZUrich 53975—54025, v a 1. dolarji 2998 — 3002, lovi 1977 — 1980, marke 2520 — 2526, funti 11240 — 11260, fran-coskl franki 21305 — 21345, lire 11390
—	11410, dinarji 4801 — 4821, poljsko marke 5460 — 5660, leji 2545 — 2555, švicarski franki 53925 — 53975, češko krono 8197 — 3203, madžarsko krone 4505 — 4535.
Zilrlch, devize: Berlin 4.62, Neu voik 5.56, London 21.33, Pariz 40.80, Milan 22.60, Praga 5.95, Budimpešta 0.80, Zagreb 2.80, Bukarešta 4.95, Varšava 0.13, Dunaj 0.31, avstrijske žig. krone 0.23.
Vremensko poročilo
Ljubljana 306 m nad morjem.
Dan
7. okt.
I,
l
7. 14. 21.
—a
B
co B
748 9 741'8 748'6
go
H
11-6 19-7 18'0
Vetrovi
hren vetra sl. jgvh
Nebo
obl. i jasno
Srednja včerajSnja temperatura 14'7, normalna 11'9. Vremenska napoved: lepo, toplo vreme Solnce «haja ob 6 06, aahaja ob 17-27
»J-fli-
DHakom in stariem
OB PRICBTKIT ŠOLSKEGA LETA.
(Prijatelj mladine.)
(Konec.) V tem oziru pa ie mo-IMBo priznati velike zasluge prejčnemu predsedniku profesorskega društva, ki je tekli od knjigarne do knjigarne, od založnika rlo založnika in dosegel s svojo neumorno delavnostjo, da smo bili pred in pa meri vojno Se precej dobro preskrbljeni t slovenskimi šolskimi knjigami. Odkar pa je dalo profesorsko društvo zalogo knjig iz rok, nam manjka knjig v vseh strokah — in posledice tega obSuti najhuje ul>ogi dijak. Seveda so se razmere glede izdajanja knjig izdntno izpre-monile.
Pa vrnimo se v šolo! Tudi še v preteklem šolskem letu je posebno motilo |K>uk dejsbvo, da so morali dijakl-beguncl •ned poukom hoditi po različne podpore,
poBptae, Sovoljenja ItSL — IJIm jc bilo f o veda to vSeč ali koristilo Jim gotovo nil Gotovo tudi nt bilo ▼ Interesu stvari in šole, ako eo se javljali dijaki v začetku šolskega lota k različnim ponavljal-nim in drugim izpitom, kadar se Jim ljubilo ln se niso držali določenega termina. No, sedaj je tudi v tem oziru veliko boljše. Vojna je povzročila seveda marsikatere olajšave. Pod?j pa mora biti »krb vseh merodainih faktorjev, da polagoma spravijo šolo zopet na tisto stopinjo, na kateri se je nahajala pred vojno. Ako se šolske oblasti in niši profesorji trudijo v tem smislu, jim ne smemo zameriti, ampak jih moramo podpirati, saj delajo v dobri veri, čeprav -norda nekateri v svoji gorečnosti ne pomislijo, da se vse ne da popraviti o: z noči Če profesor pri sedanjih razmerah, ko ga preprost delavec zaničljivo pogleduje, ko se mu ve-rižnik pomilujoče smeje, ko samega sebe često vprašuje, zakaj sa je toliko trudil
in zakaj je toliko Ktudiral, če pri fa&iU okolščinah torej ue prihaja v šolo veae-lega obraza, kot bi moral, ali se boš čudil, ali mu boj zameril? Ali mu boš zameril, ako te jezi nad tisto uro, ko se je odločil posuti profesor? Gotovo ne, zameril pa mu boš, ako bi r šoli uganjal svojo politiko... Politiku joči učitelj vzbudi vsaj pri delu nčeneev nezaupanje in mržnjo do predmeta, med šolo in domom nastane napeto razmerje in ostro nasprotovanje — mesto umnega sodelovanja in žrtve so zopet v vrstah nesrečnih dijakov.
Kaj naj torej storimo, da neuspehi na srednjih šolah ne bodo več tako strašni? Najprej se obračam do staršev s prošnjo, naj otrok, ki so absolutno nenadarjeni in ki nimajo vesolja do učenja, ne pošiljajo v srednje šole! Napotijo naj jih pravočasno kakemu drugemu poklicu in prepričan sem. da jim bodo ti enkrat hvaležni za to. Mislim dalje, da bodo potrebna
! primerna predavanja za učence, starše in gospodinje, strogo — toda dobrohotno nadzorstvo Izven šole — ne po profesorjih, profesor ne bodi poljcaj, premišljeno sodelovanje šole ln doma, družabni večeri, kl naj bi utrjevali prijateljsko vezi med starši in učitelji iu slednjič skupiti izleti Taki izleti bi imeli vršiti ie včasi in sicer tako, da ne trpi pouk v šoli. Pod razumnim vodstvom učiteljevim se vzbudi ob takih prilikah v srcih dovzetne mladine ljubezen do narave, zaupanje do učiteljev in veselje do življenja. Dijak vidi, kako lepa je naša očetnjava iu jo začne ljubiti. Sedanja človeška družba je pokvarjena do mozga — vojna je temu kriva — boljše bo šele tedaj, ko bo stopila na njeno mesto nova, zdrava generacija ln njeno jedro bo tvorila naša mladina. Ta bo steber naše drfave in ako bo dobra, duševno izobražena in poštena, potem naj vstopi v katerikoli stan hoče, naša država ito imela korist od nje! Pre-
pričan sem, da bodo prenehali strup^
notranji boji; ljubezen in prizanesljivo^ nas bo združila v delu iu sodili bodo drugi, da imo kulturen narod... Morda mi bo kdo očital, da nc delam prav, ^ preveč zagovarjam mladino in da ji fo joni potuho... Ne kamenajte nte zaradi tc..:! in bodite itvorjenl, da delam tako ker mi jo v rcsnlci na srcu sreča in blai gor naše učeče se mladine in ker sen globoko prepričan, da se ne sme ravnati z njo po ■ feldwebelsko» — da se nc sme. jo kaznovati njeui prestopki v jezi in ij sovraštva ampak iz ljubezni do nje, m zato, ker je grešila ampak zato, da ot bi grešila vnovič in morda še hujše, ij da bomo mogli zaznamovati vsestransko lopše uspehe, ako bo videla mlodina nas svoje dobrotnike in prijatelje, ne pa stroge sodnike ali morda še celo policaji z bičem r roki...
Prihodnji teden priine izhajati novi podlistek „JUVRft", namreč senzacionalni moderni roman
Claude Farržre-a:
„MorskA ropar."
Naročite pravoiasno »Jutro". Mesečna naročnina znaSa le 5 O, pri prodali posameznih Številk Je radi režije cena viSja.
Upravništvo „JUTRO" v LJubljani
Sodna ulica Stav. 6.
Univ. med. 1889
dr. Ana Zalokar
ordinira redno veak dan
od >/>10. do l/tl2. v LJubljani, Sodna ulica, 1.
Tapetniški pomočniki
se sprejmejo v stalno delo.
se sprejme tudi
Istotam
Moško športno perilo, dokolerake, nahrbtniki, čepice itd.
1635
špecšjalna trgovina
raznovrstnega bombaža, športnih
čepic, čevljev in gamaš. ajutu_i Na veliko In malo. =
Ivan Gerno, Dunajska oesta 28.
__!!! Ugodna pjflllka
LJTJIBI-tJJ&lMi*... STolod^ro^JBltEt, ulica 3.
Lep klavir
lirtuo .1. B. Streicher & Sohn, zelo dobro ohranjen ter z močnim in čistim glasom, je po cooi na prodaj. Zelo pripraven je za kak ' veliki salon ali gostilno kakor tudi za pevsko t zidanim hišnim iu gojnoJarsUtn poslopjem v dobrem stanju, lopa loga, arondiruo, j ali plesno šolo in vsako glasbeno upor j ko. 10 minut od okrajne ceste in eno uro od mesta Slov. Bistri«. Pojasnila daje Ignacij | Og«f» oe.u^lUv T^ta^if
Tkavo, gostilničar aa ClRoaol pri Clov. BUtrlot.	1684 | , n!uiBtropje, vrata is/rsak dan od '/,!• do
'/,2. ure popoldne, v nedeljo pa od 9. do 12. ure opoldne.
Mestni
JAR08Xi
sprejme tako] Ml
Zglasiti se je v pisarni
Kdor hoče imeti res pohištvo in lakirsnje raznih
stavbenik
y&v iig&usi
Vojaška nlloa 16 a, Ljubljana.
plošče, godbene avtomate, igle, paresa, posamezne dele
edino pri tvrdkt	•.«,- .-.■.
A.. RASBEROER
Ijj»atolja.., Sodna, ulica S.
Mehanična dctelca n vsa napravila m druge precizni mihailko.
Spis! o naši državi.
A. Melik: Jugoslavija. Zemljepisni preglej. I. dol. Meh. vezana, fin
60 K, po pošti 3 K voč. Broš., navadni papir 42 K, po polti 2 S" več. A. Melik: Zijcfiovina Srbov, Hrvatov ln Slovencev. H. dela I. del
21 Ii, li. det 42 K. 1'o'tnina za oba dola 9 K. A. Ogris: Borba za Jugoslovansko državo. Cena 32 K, po pošti K l'80več. Dokument1, o Jafiranekota vpraSanJn. Cona 18 K, p > pošti K 1-80 več. st. Sagadin: ?Iaš sadaSnjt natavul položaj. Cena 16 K, po pošti K 180 več.
Naročila sprejema:
Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna, ulica 6. j
s pristnim blagom prepleskano hišo, ,koles" t peči, naj se obrne na t.vrdko
B stavbni In pohištveni pleskar in ličar
Kolodvorska ulica 6
Kupim 50 vagonov lepega bukovega oglja. Ponndbe s ceno na J.Paljevec, Slomikova ulica 21, Ljubljana.
Dr. ]. Staudacher
zdravnik sa otroike bolezni in praktičen zdravnik, ordinira zopet od 3. do 4. popoldne v Nunski ulioi it. 8. 1686
Pri upravi večjih vsleposestev (Slovenija)
irelmeiG tako? v s!«!ios
Razpis ponndbe.
Trboveljska premogokopna družba namerava po-nudbenim pčtem pokriti del svoje letne potrebe v jamskem lesu za leto 1922.
Cenj. pismene, kakor tudi ustne ponudbe na delne dobave se prosi na naslov: Trboveljska premogokopna družba, oddelek za les, Ljubljana, Knaf-IJeva ulica 13.	1677
1.) Ups?Ei"srlt©lj (ekonom in vinogradnik);
2.1 gossisa,?? z višjo državno skušnjo in gozd ur z T:ižjo državno skušnjo;
3.) knj£jf®1fircsdljj&, popolnoma izvežban.
Ponudbe, opremljeno s prepisi spričeval curricnlum vitae in po možnosti s sliko se naj pošljejo do 15. oktobra 1.1. ua upravništvo „Jutra" pod »Uprava 200".	1683
Ob^sstilo.
Imam v zalogi vse sokolske po-trebžčtne: Svojo za člane ln 61a-1 nloe, telovadna oblake, čevlje, ovrat-1 nlko, gumbe Itd. Ceniki na razpolago. Zdravo:	1640
j Peisr Capuder, Ljubljana, Uidevdanska c. 2,
dobavitelj Jug. Sokol. Saveza.
Morska trava (afi)
za modro:",-Da debelo in najceneje pri
Sm$K9m;.,M»,H!Rii!.12.i
Laurisi
24 H. P., generator popravljen, nove pnevmatike, karoserija, od sanitetnega avtomobila predelana, je uporabljiva kot avtobus ali za lahke vozove. Natančneje pri Avtomobilni-prometnl d. d. (Jadranska banka) 11/ 44.	is87
/ia
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 16.
Izdeluje vsakovrstne tiskovine za urade, trgovce in obrtnike, dništva. zasebnike. Knjige, brošure, časopise. Točna izvedba, zmerne cene. Zaloga uradnih tiskovin za okrajna glavarstva
Umetniške tiskovine, barvotiske vseh vrst izvršuje tiskarna, kl ja opremljena e vsemi najmodernejšimi stroji, pripravami ia tehničnim materija-lom, najhitreje in dovršeno strokovnjaška
a LASTNA KNJIGOVEZNICA ^
Izvršuje knjigoveška dela od najprlprostejše do najfinejše vrste
1663 Prazne ln rabljene
vreč® Ccllate^f?!
v vsaki množini po najnižji ceni pvi
FR. SIRO, Kranj.
Kupuje
Isišla fe
v pesmi In slikah, I. in Bi. zvezek. ^^ Cena posameznemu zvezku 4 krone. '"^Pf Dobiva se pri kolporterjih, v trafikah in v upravi „t)amovme",
Sodna ulica 6.
Telefon int. St. 9, Kranj.
se na
5561
Zbirka poljudno-znanstvenih spisov.
l.-ll. zvezek: A. Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev. 1. dol, voz. 21 K,
II. del, vez. 42 K. Za oba zvezka po pošti K 5-40 vee. III.-IV. zvezek: Dr. Fr.Wolter, Uvod v filozofijo. 72 K, poŠta 3 K vee. V. CTezek: A. Melik, Zemljepis kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Meh. vez., tin papir 60 K, pošta 3 K vee. BroS. navadni papir 42 K, po pošti 2 K voč. Naročila Bprejema
liskosna »druga j Ljubljani, Sodna ulica 0.
Zahtevajte cenike!
1660
m
JL&JuJLkŠJL
i
sprejema ulop na tailns M in druge uioge pad najugodnejšimi pogoji. Prevzema m iianllns pesle najiosnejg in
|	Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LfuMjana, Mari-
|	bor, Metkovtč, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagrab, | Wien, Opatija, Zadar, k Now-York, Frank Sakser, State Bank.
I	Poslovne zveze z vsemi večjimi mesti v tu- in inozemstvu.