U5T 2fl 5REDI1Jt501r 5K0 DUflSTVO. URE JU JE DR. ANT. BREZI1IK lETtim VI. Zfl L.19%
ZVEZEK 10
MENTOR 1913/1914
VI. LETNIK
VSEBINA
Delo in Šport. (Dr. Jos. Tominšek)..................................173
Sofoklejev Flloktet. (Prof. Fr. Omerza.) (Konec)....................178
Med apeninskim in balkanskim polotokom. (Dr. Jan. Samsa.)
(Konec)......................................................180
Vodomec. (Prof. Fr. Pengov).......................................183
Homerjeva Iliada. (Prof. Fr. Omerza.) (I. spev)...................187
Korak v novo življenje. (Miriam)..................................189
Drobiž........................................................191-192
Izhaja v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano prvega dne v mesecu in stane za dijake 2 K, za druge naročnike 4 K na leto.
Tlak »Katoliške tiskarne« t Ljubljani.	OdjoTornl	laatnUc	Alo|il|	Markež.
VWWWWWWWWWVWWVV,'
LETNIK VI.
JULIJ 1914.
ZVEZEK 10.
delo in Šport. i.
»Miha!« pokliče oče Hojnik svojega starejšega sina; »čas bo, da greš živino napajat.«
»Že grem,« pravi Miha in odide proti hlevu. Oče se ozre za njim in pravi ženi: »Dober fant je, Ana; za velikega hlapca mi odleže.«
»Hvala Bogu, dober; pa trden in močen. Škoda, da ga bodo drugo leto vzeli k vojakom.«
»No, saj bo že tudi Janez nekaj pomagal. Res je šele enajst let star in mnogo časa prečepi v šoli, pa je bister in isker in za vsako reč zna prav prijeti.«
Žena nekaj pomišlja, potem pravi: »Bister pa! Danes se je v cerkvi bralo pastirsko pismo; skoraj do besede si je vse zapomnil. In če le more, tiči v knjigah. Glej ga, tamle leži pod hruško in prebira liste učene Mohorjeve bukve; Večernice in Koledar je že davno prebral. Veš,. Matevž zadnjič je prišel naš učitelj tod mimo . . .«
«... pa ti je nasvetoval kakor danes meni, ko sva se cešla na trgu, naj damo Janeza v šole. Kaj ne?«
»Seveda . . . Kaj misliš ti? Doma ga res ne bomo potrebovali, ker bo Miha
DR. JOS. TOMINŠEK.
prevzel dom. Moral bi iti za rokodelca ali za hlapca.«
»Prav imaš, Ana; pomagamo si brez njega, tudi kadar bo Miha pri vojakih. Midva bova pač morala bolj nategniti. Toda stroški . . ,«
»Zato bo pa kdaj gospod.«
*	* *
Na jesen je vstopil Janez v prvo latinsko šolo. Z dobrim izpričevalom pride julija na velike počitnice. Mati je ponosna nanj. Ves gosposki se ji zdi; kako se nosi, in: »Očenaš že po latinsko moli in razume vsako besedo, ne kakor onegav Drejče, ki je ministrant,« ga hvali možu.
Mož zagodrnja: »Čisto razvadila ga boš! Res je šolo dobro dovršil; zato pa ni treba, da bi mu ti vedno posebe kuhala in mu stregla kakor bolniku. Tudi bi lahko kaj pomagal pri delu.«
»Beži no, Matevž! Kaj bo otroče pomagalo! Pusti ga, naj si počije . . ,« Oče molči in gre na delo; sinček pa se izpre-haja, včasih kaj malega čita; sicer pa ne napenja ne duha, ne telesa. Saj mamica tako lepo zanj skrbi.
Pretečeta dve leti, tri leta. Janez je zrasel, v šoli uspeva dobro, da se oče ne
more pritoževati; a hudo mu je pri srcu, ker se mu dozdeva, da se sin domu odtujuje, »Ana,« potoži ženi resno; »prvo leto se ti je Janez samo zdel gosposki; zdaj pa je res! Pregosposki je. Speklo me je, ker čutim, da se na tihem sramuje najinega stanu; čutim to, Ana, odkar sem ga zadnjič obiskal v mestu.«
»Ne sodi ga pretrdo,« vzdihne mati; »pa nekaj je res. Prvo leto sem mu rada stregla; zdaj pa se vede, kakor bi imel pravico do tega. Pa morda se motiva. Saj veš, učenost je učenost.«
In starši še potrpijo.
Postane pa Janez petošolec. Med letom ga ni bilo nič domov, češ da nima časa, ker se skupno s tovariši vadi v športu; zato potrebuje nove obleke.
Oče in mati sicer nista prav razumela, v čem se Janez vadi, a ugodila sta vsem njegovim željam.
Meseca julija se sin vrne domov. Doma so ga komaj spoznali: stal je pred njimi v kratkih hlačah, golih kolen, s čepico na glavi, okrog vrata razgaljen, vzravnanega stasa in ogorel.
»Kakšen pa si!« vzklikne mati; sin ni vedel, je li hotela reči: »Kako si grd!« ali: »Kako si lep!« Oče pa je nakratko pripo-znal: »Močan si in zdrav. Prav tako.«
Janez pa je v teh počitnicah začel vse drugačno življenje. Med svoio prtljago je prinesel veliko usnjato žogo; z njo se je uril po cele poldneve. Med dvema smrekama si je pribil drog in se na njem vrtel in dvigoval; v gozdu si je poiskal težak kamen, ki ga zdaj vsak dan po večkrat vzdiguje in skuša lučati; na bližnji hrib je tekal gor in dol, plaval in prekliceval se je pod jezom pri očetovi žagi, da jc vse strmelo. Za dom je imel časa prav za prav le pri jedi; mati mu je komaj dovolj skuhala, spal pa je vso noč do poznega jutra in vstajal je šele, ko sta se oče in Miha vračala od zgodnje košnje. Imel je v mislih lc svoje opravke; za domače posle se ni brigal.
Kar pride povelje, da mora Miha na orožne vaje. Zdaj je bil oče za delo sam; in dela je bilo preobilo: pri živini, žetev
in košnja, v gozdu . . . :>Težko zmagujem deio,« je potožil zvečer ženi; »pozna se mi, da nisem več mlad.«
»Rekla bom Janezu,« sklene mati. Ko se Janez ob osmih prikaže k zajtrku, mu mati nalahno namigne: Ali si že vstal? Oče je bil ob treh pokonci; kaj, ko bi mu ti šel včasih pomagat?«
»Kaj? Morda gnoj kidat?« se zavzame Janez. Toliko časa boste že potrpeli, da se Miha vrne. Mari on opravlja moje posle?«
»Saj te ne silimo,« se izgovarja dobra mamica; »vendar močan si in zamudil ne boš nič.«
»le dni nimam časa; urim se v žoga-nju; v nedeljo bo tekma.«
Mati sicer ni prav vedela, kaj je tekma, ali toliko je razumela, da se zadeva zdi sinu zelo važna. Umolknila je in ga pustila.
Popoldne pa se je pripravljalo k hudi uri. Tam za vrhom je grmelo, črn oblak se je bližal, že je hotelo naletavati. Hojnikovi so imeli seno še narazen in snope nezložene. Hiteli so, kar se je dalo, da bi rešili pridelek suh. — Baš se je oče pripravil, da se pelje po zadnji voz sena; pol mu lije curkoma s čela, rabil bi trojne roke, da bi vse opravil. Brzo požene konja, da bi prišel še pravočasno. Voz zdrdra mimo trate za hišo; tam pa skače Janez, meče in lovi žogo, suva z rokami in nogami, hodi po rokah, vmes pa opazuje, kako se oblaki pod6 in se blisk utrinja.
Oče ga zagleda in zasveti se mu v glavi; nekaj je že davno nosil v srcu, ni pa našel pravega izraza, da bi povedal. A v tem hipu! Roka, ki je držala dolgi bič, sc dvigne kar sama, jermen zažvižga in sc ovije Janezu okoli beder, da je poskočil, a potem obstal kakor ukopan pred očetom. Očetu pa, sicer tako mirnemu in malo-besednemu, se je odvezal jezik: »Ti nepridiprav! Ali ne vidiš, kako se mi nape-njamo z delom? Ti pa tu tratiš čas in moči. Mari bi ne mogel vzeti grabelj in vil v roke in nam pomagati, da rešimo krmo? Hajdil«
Janezu je kar sapo vzelo. Ni vedel, naj se sramuje ali jezi ali brani. Takega še ni bil očeta nikdar videl. Zavedal pa se je, da mora povelje izvršiti brezpogojno. Bil je na travniku še prej nego oče s konjem, grabil je in metal vkup, da ga drugi niso niti dohajali. In res: odpeljali so zadnji voz pravočasno pod streho.
Mati si te pridnosti ni mogla razložiti; pripomnila pa je, ko je pri malici rezala kruh: »Ko bi Janez ne bil pomagal, bi danes ne bili izpeljali. In tam na ovinku bi bili voz zvrnili, ko bi ga ne bil v pravem času Janez potisnil na drugo stran. Ali si to zapazil, oče?«
»Sem,« odgovori nakratko, pa z bistrim, veselim pogledom na sina. Sicer sta oba molčala.
Od tega dne je bil Janez kakor izpre-menjen.
Vsakega dela se je hotel udeležili; čim več napora je zahtevalo, tem ljubše mu je bilo. Videlo se je, da mu je prava slast napenjati mišice, a veselilo ga je tudi, da njegovo delo toliko zaleže. Kakor je bil prej tekmoval na igrišču z žogo, tako je zdaj tekmoval s koso in motiko. Odprl se mu je tudi ves nov svet: prepoznal je kmečko delo in se je pogovarjal o njem z očetom. Oče pa je oživel; nikdar jima ni zmanjkalo' besedi, skupno sla delala in resno izvrševala načrte.
Janezu so potekle počitnice kakor še nikoli; dan mu je bil prekratek, odvadil se je poleganja in brezplodnega ubijanja časa. Še se je uril s svojo žogo in v drugih športih; a uvidel je, da take igre zanj ne morejo in ne smejo biti samonamen. Pridobljene moči je hotel porabiti v koristne svrhe. Tako je dobro nadomestil Miho,
Ko se je v jeseni vrnil v šolo, se mu je zdelo, da je namah dorasel. »Čisto moški je,« si je mislil oče, ko ga je spremljal po mestnih ulicah, in vrnil se je domov prav nič žalosten.
Drugo leto je na počitnice prinesel Janez očetu nekaj novega poljedelskega orodja in je že prvi dan prehodil hleve in polja. Mihi pa je rekel: »Ti boš -za veli-
kega hlapca, jaz za malega; a glej, da te ne prekosim.«
Tako je Janez dovršil gimnazijske študije.
II.
Prebrali ste, dragi dijaki, z menoj to resnično neresnično povest o Hojnikovem študentu. Zdaj se bom še z vami malo pomenil.
Morda je kateri izmed vas tudi tak Janez, ki misli, da so počitnice res le za »počivanje« ali za pečanje edinole z zabavnimi posli. Ako je kateri tak, njemu bi želel, da bi se ga oče tudi ob pravem trenutku spomnil s pravim ali tudi le z duševnim bičem in bi mu pripomogel do prave pameti.
Odpočili si boste tudi s tem, da se pečate s popolnoma drugačnim, nešolskim delom. Blagor tistim, ki so na kmetih doma! Ti naj počitnice porabijo za vsa poljska in podobna dela, ki so jim kos; tako bodo skrbeli najprej za svojo telesno moč in zdravje, nadalje bodo vsaj nekoliko povrnili starišem trud, potem bodo prepoznali domačo grudo in zavedno ljubili svojo domovino. In vedeli bodo prav ceniti, to se pravi zaničevati tiste, ki toliko govore o ljubezni do domovine, ki pa so lenuhi, troti in lahkoživci. Ne sramujte se nobenega dela, češ, jaz sem bodoči gospod! Gospostvo ne obstoji v zaničevanju dela — in kdo ve: kak veliki gospod bi morda rad prijel za sekiro in lopato in cepec in delal na polju in na skednju, rajši nego v elegantni pisarni, da bi le imel časa in prilike.
Ne sramujte pa se dela svojih starišev tudi tisti, ki vam ni dana prilika, zaposliti se na polju. Vaši stariši so obrtniki, uradniki ali kaj podobnega. Tudi vi pomagajte očetu pri delu, materi pri gospodinjstvu. Zakaj bi gimnazijec, čigar oče je mizar, čevljar, ne smel znati tudi sukati sveder, goniti žago, pribiti podplat?
In ti, deklica, ki hočeš biti že gospodična, ali niso tvoji prsti, ki švigajo po tipkah na klavirju, tudi dovolj gibčni, da
12*
vbadajo šivanko? Ali ti naj mamica predpasnik zakrpa? In če si močna dovolj, da dospeš na vrh Grintavca, in poskočna, da vzorno igraš tennis: ali ti morda odpovedo noge, če je treba iti na trg kupit zelenjave? In ali so roke prešibke, da bi držale likalnik? ... Mamica, ne razvadi svoje močne in zdrave hčerke! Upajmo, da jo boš brez biča pripravila do dela in do takisto važnega spoštovanja dela.
*	* *
Prvo stremljenje starišev, ki iščejo primernega razvedrila za otroke, pa bi
počnejo ti, dokler se jim — strogo ne prepove.
Pretežna večina premožnih meščanov pa itak ne gre na kmete, ampak v kopališče ali v kako moderno letovišče. Tod pa je življenje še rafiniraneje nego doma v mestu, s to razliko, da je zdaj ves čas posvečen zabavi in uživanju. Nekateri pa posvete svoj prosti čas le športu. Ljudje, ki si to morejo in smejo privoščiti, bi "bili zavidanja vredni, ko bi ne bilo znano, da se prenasitijo neprestanega uživanja, in ko bi se po resnem preudarku ne zdelo, da
BREMEN.
moralo biti, da se mladina poskusi z delom na kmetih. Rekli smo že, da so na najboljem kmečki sinovi; njim je dana vsa prilika, le porabiti je vobče ne znajo, ker se ne rešijo predsodkov, da je delo na polju manj vredno. Kaj pa mladina drugih slojev? Pač jo peljejo stariši morda na kmete, nemara so celo na letovišču kje na kmetih — a kako je njih življenje? Mesino življenje preneseno na deželo. Mestna gospoda si ogleduje kmetovo delo kakor kako predstavo v gledališču ali v kinematografu. Da bi se udeležili dela, to se jim zdi poniževalno; le prav mali otroci so toli pametni, da se brez pomisleka paj-dašijo s kmečkimi in počenjajo vse, kar
je škoda za tiste telesne, duševne in gmotne sile, ki se z današnjo strastno gonjo za zabavo, osobito z naravnost blazno modo letoviščarstva gubijo malodane popolnoma v nič.
Prišlo bo in priti mora do preobrata, takega ali takega: človeške moči so predragocene, da bi se smele trajno zapravljati brezplodno. Kakim potem bo prišel preobrat, to še ni jasno. A vsekako se bo oprijel gesla: »Nazaj k prirodi!« Po lem geslu pa se bo treba tem bolj ravnati, ker se že i kmetje odtujujejo svoji zemlji: v mesto silijo in v tujino. Rajši stradajo v mestu in stanujejo v zakotnih temnicah in delajo v strupenem vzduhu tvornic — da
so le v mestu — kakor da bi z zdravim in zmernim trudom ostali kmetje. »Kmetje!« Kako zaničljivo se beseda glasi! Ponosni pa so, da delajo ob nedeljah izlete — na kmete in se hodijo tja opivat.
Temu ljudstvu je treba oči odpirati. Ne s poučevanjem. To ne pomaga nič. Ampak z lastnim zgledom. Kako?
Rešitev uganke že nekako leži »v zraku« in se pripravlja; a ni še prišla prav med svet, tudi bo še nekaj časa preteklo, preden se bo mogla izdatno uresničevati. Rešitev pa je ta: mestno prebivalstvo naj pohaja med kmete delat, opravljat poljedelske posle, in sicer v času, ko je največ dela in najtežje dobiti delavcev, ob žetvi, torej baš v letoviški	,
sezoni. Ti meščani naj bi opravljali kmečke posle z vso resnostjo, v začasno nadomestilo raznih telesnih športov. Kmalu bi spoznali, da i poljsko delo krepi in zdravi telo in da prinaša duhu zadoščenje.
Na prvi pogled in sluh se ta načrt morda zdi sa-njarski, a izvedljiv je. Ponekod se že izvršuje (prim.
Kunstvvarl XXVII., str. 435), in sicer so začeli dijaki (v Nemčiji); v času žetve se naselijo med kmeti in jim pomagajo. Mari bi
—	pomislimo dalje — ne bilo vredno poskusa, da bi kako športno in telovadno društvo namesto raznih izletov za izpre-membo poslalo svoje čete med kmete, da bi ti junaki, naj se že imenujejo po tem ali onem pogumnem tiču, vzeli koso, sekiro in motiko v roke in opravili najnujneje delo; zdaj v tem kraju, zdaj v onem.
Kako bi to učinkovalo na naziranje obeh slojev! Kmet bi videl, da se gospoda ne sramuje njegovega dela in stanu, da ceni žuljave roke in potni obraz; naučil pa bi se v občevanju tudi marsičesa koristnega in — naposled — slišal bi na lastna ušesa, da življenje v mestih, osobito živ-
ljenje toliko zavidanih gospodov, ki sede v pisarnah, nikakor ni tako prijetno, kakor si ga slika kmet: češ, ti škrici sede lepo mirno pri mizi in jedo doma same pečenke;
—	ampak slišal bi mnogo bridkih tožb, često naravnost o pomanjkanju. Kmet si bo zdaj rekel: »Če je pa taka, potem sem jaz še na dobrem; imam vsaj svojo streho in kruha mi ni treba stradati, čeprav včasih ni brez ovsa.«
Olikanec pa bi tudi videl, da se na kmetih ne vršijo samo mične idile, da ne sije vedno »solnčece« in da zemlja rodi svoj sad le, če se dobro skrbi zanjo. Tudi bo kaj hitro uvidel, da kmet ni »neumen«, ampak da v modrosti mnogokrat prekaša
BREMEN: BREMERHAVEN.
olikanca; spoznal bo vrednost stare tradicije in cenil bo jedrnat govor prostaka ...
Rekli boste: »To so lepe, pa prazne besede. Lepo bi bilo, k o bi bilo ...«
Kar hitro se naša misel, ki je obenem vzor, ne bo dala uvesti v pravo življenje. O tem sem sam najbolj prepričan. A začeti je treba. In če me vse ne vara, ravno dijaki bi lahko začeli, srednješolci in visokošolci; najprej kmečki sinovi vsak na svojem domu in v svoji vasi, potem v družbi, naposled v društvu. — Kadar se društva poprimejo načrta, bo uspeh zasiguran.
Upajmo torej, da bo v doglednem času postalo »moderno« ali če hočete »šport«, da se bodo dijaki in ljudje, ki hočejo iti na letovišče, uslužbili med kmeti in jim pomagali pri delu. — To bo telesni šport, ki bo izborno služil i svojemu namenu, a bo obenem koristil materialni in duševni prosveti in bo zato smel dobiti ime, ne »šport«, ampak: blagodejstvo.
Vas, dijaki, pa poživljam: »Začnite!« V listih srečnih letih, ko sem, mlad med mladimi svojimi učenci, živel le pouku, sem pred sklepom šolskega leta ob slovesu vselej pozval svoje mlade junake:	»Po-
rabite počitnice za telesno okrepilo, in sicer — če Vam je le mogoče — z delom na polju.« Moj nekdanji učenec in sedanji tovariš, prof. Iv. Dolenec, Vas je lani v tem časopisu tudi opozarjal vsaj na eno važno delo na kmetih. Ker jaz zdaj nimam prilike, govoriti neposredno i Vami, pišem Vam na tem mestu, v tem časopisu svojo poslanico, sad izkušnje treh desetletij, in Vam kličem: »Držite se trdno svoje rodne zemlje in grude, ljubite domovino s tem, da jo obdelujete neposredno. Začnite! Drugi Vam bodo sledili.«
SOFOKLEJEV FILOKTET.
(Konec.)
Neoptolem.
Prav govoriš sicer, a vendar to želim, da slušaš glas bogov in mojih besedi ter greš s prijateljem od kraja tega proč.
Filoktet.
Mar v Trojo, misliš li, k Atreja sinu tja, k sovragu temu mar, z nesrečno to nogo?
Neoptolem.
A kaj še! K onim, ki z gnijoče ti noge odstranijo vso bol in dajo ti pomoč.
Filoktet.
Svetuješ grozen svet, kaj vendar govoriš? Neoptolem.
Kar mislim, da bo končno dobro za oba. Filoktet.
Te nič bogov ni sram, da tole praviš mi? Neoptolem.
Naj sram ga bo, kdor da korist prijateljem? Filoktet.
Atridom naj koristi ali meni to?
Neoptolem.
Pač tebi; saj kot tvoj prijatelj govorim. Filoktet.
Kako, ko češ predati me sovražnikom? Neoptolem.
Ne drži trdovratno, dragi, se mi zla! Filoktet.
Uničil boš me s tem, kar tu mi govoriš.
PROF. FR. OMFRZA.
9
Neoptolem.
Jaz nikdar ne. Poslušaj, ne razumeš me! Filoktet.
Ne vem li, da Atridi sem so vrgli me?
Neoptolem.
Ki vrgli so te, glej, če rešijo te zdaj!
Filoktet.
Jaz prostovoljno Troje zrl ne bom nikdar. Neoptolem.
Kaj vendar tu počnem, če se ne prime te prav nič, kar ti povem, da bi ubogal me! Najlaže bo, da neham govoriti jaz in ti tu brez rešitve kol do zdaj živiš.
Filoktet.
Le pusti, kar trpeti moram, da trpim!
A kar si mi obljubil, ko si dal rok6, da me domov popelješ, stori, sinko, to! Ne obotavljaj se in ne spominjaj me več Troje; saj je vzrok mi že solza nebroj.
Neoptolem
molči nekaj časa, nato sc vda.
Če želiš, pa pojdimo!
Filoktet.
Res plemenito govoriš!
Neoptolem.
Tfdno zdaj uberi mi korak!
Filoktet.
Kar le moči imam.
Neoptolem.
A kako Ahajcev kazni ubežim?
Filoktet.
Ne brigaj se!
Neoptolem.
Kaj pa, če ozemlje moje pustoše?
Filoktet.
Bom zraven jaz .. . Neoptolem.
Kaj boš storil mi v pomoč?
Filoktet. in z lokom Heraklejevim . .. Neoptolem.
Kaj boš?
Filoktet.
blizu jim ne dam.
Neoptolem.
Poljubi zemljo in gremo!
Herakles1
sc prikaže nad srednjo skalo:
Zdaj ne se, Pojantov predragi mi sin, da slišiš še moje besede poprej!
In vedi, da glas Heraklejev je to, ki zre ga oko in ga sliši uho.
Vsled tebe sem pustil nebeški prestol in prišel tu sem, da Zevsove tebi naklepe povem in pot ti zabranim, ki iti jo češ.
A moje besede poslušaj!
Najprvo na usodo svojo spomnim te, po kolikem trpljenju in težavah sem
prejel nesmrtno slavo, kakor vidiš zdaj.
Le vedi, tudi ti trpeti moraš to,
da po trpljenju tem življenje slavno bo.
S tem možem torej pojdeš mi pred Troje
grad
in tam ozdravi najprej ti bolezni kal. Vsled čednosti odbran na čelu vojske vse uničiš s tem orožjem mojim Parida,2 ki vzrok edini on je vsega tega zla, razrušiš Trojo in v dvorane svoje kras odpelješ ves, kar je najboljše v vojski vsi, k Pojantu si očetu tja na ojtski dom.
A plen pa, ki dobiš ga ti od vojske te, h grmadi moji deni kot spominek ga na ta moj lok! A pomni to pa tudi ti, sin Ahilejev: Troje vzeti niti ti ne moreš brez tega in ta brez tebe ne. Drug drugega kot leva dvojčka varujta, on tebe, ti pa njega! Jaz pa pošljem ti
SVETILNIK ROTESAND PRI IZLIVU REKE WESER.
1 Kar nam je ohranjenih Sofoklejevih del, je
Filoktet edino v tem oziru, da se mora poslužiti boga, če hoče razvozlati dramo (it-si; arci dcus ex machina). Vsakdo mora z zanimanjem slediti dejanju, ki se vrši pred njim, in z veliko napetostjo čakati, kako bo vendar rešil pisatelj ta vozel. Toda kako se čuti marsikdo ob koncu prevaranega, ko vidi, da je moral umetnik Sofokles poklicati slednjič na pomoč boga, da mu pomaga iz zagate. To sredstvo res nima na sebi ničesar umetniškega, vendar je pa upravičeno, če pomislimo sledeče. Odpor Filoktctov proti Troji je tolik, da ga ni nikakor mogoče streti naravnim potom. Da pa dovede Sofokles razvoj dejanja tako daleč, odgovarja popolnoma njegovemu načinu, da hoče ohranili značaj svojih junakov konsekventen do skrajne meje. Presenetiti bi moralo dalje brez dvoma in upravičeno vsakega, ko bi vzel Sofokles na pomoč katerega drugega boga, ki nima prav nikake zveze in nobenega odnosa do Filoktcta. A
Asklepija zdravnika v grad tja Ilion.
Pred mojim lokom mora namreč v drugo
zdaj
spet pasti. Toda ko deželo vzamete, to glejte, božje vse da mi spoštujete!
Vse drugo namreč manje ceni oče Zevs. Zakaj z ljudmi pobožnost hkrati tudi umre, v življenju ne premine in po smrti ne.
popolnoma drugače je to pri Herakleju. Saj je vendar Herakles oni, ki je dal Filoktetu svoj božji lok, s katerim bo postal slaven, ko stre ž njim moč Troje. Ali sc more torej komu čudno zdeti, če pomaga Herakles svojemu ljubljencu zdaj v tako odločilnem in usodepolnem trenutku?
a Pariš, Prijamov sin. On je bil resnično vzrok trojanske vojske, ker je odvedel iz Športe Menelujevo ženo Heleno. Ker je ni mogel dobiti Menelaj nazaj mirnim potom, se je vnela vojna.
Stran 180
Zvez. 10
Filoktet.
0 ti, ki si glas zaželen mi poslal
in po dolgem prišel,
ukazom jaz tvojim se bom pokoril.
Neoptolem.
In jaz tudi mnenja prav istega sem.
Herakles.
Ne odlašajte dolgo storiti tega!
Ugoden je čas; saj veje od zadaj na ladjo.
Filoktet.
Potem pa gredoč kar pozdravim še kraj. Zdaj z Bogom, ti dom, ki si čuval z menoj, ve vile ob vodah in logih okrog, obala ti morska, šum grozen voda, ki često je vrgel te veter celo v votlino tja noter na mojo glavo!
In večkrat poslal sem Heripov je vrh odgovor na glas zdihujoč mi nazaj, le jok je in stok mi ponavljal odmev,
O	bistri izvor in likijskc vode,1
zdaj ločim se, ločim že enkrat od vas, ko nismo še mislili tega nikdar.
Zdaj z Bogom, ti Lemnos, od morja obdan in srečno po morju me spremi na kraj, ki pelje usoda mogočna nas tja, prijateljev volja in zlasti še bog premočni, ki to je izvršil.
BREMEN: MESTNA HlSA.
1 Likijska voda (A0xiov Tiotiv). Apolon, s priimkom »Likijski«, je baje ustvaril za Filokteta dva studenca, od katerih je tekel iz enega med, iz drugega vino. To je vabilo ptice, da jih je Filoktet lahko streljal.
Zbor.
Odrinimo torej vsi skupaj od tu, a k vilam molimo pomorskim še prej, da srečno vrnitev nam dajo.
MED APENINSKIM IN BALKANSKIM POLOTOKOM
(Konec.)
Leta 146. pr. Kr. so z Makedonijo in ostalo Grško tudi Jonski otoki romali pod oblast mogočnega Rimljana. Ko pa se je veliki kolos prostranega rimskega cesarstva razcepil, so bili Jonski otoki 1. 395. pridruženi vzhodnorimskemu cesarstvu. V srednjem veku sta se zanje prepirala Neapol in Benetke. Od 1. 1461. so kot »Lc-vante Veneto« služili nekdanji kraljici Jadranskega morja. Ko je 1. 1797. slavna republika dožev prenehala, so se polastili Jonskih otokov Francozi, a že čez dve leti so si jih »viribus unitis« prisvojili Rusi in
1	urki. 21. marca 1. 1800. pa je zagledala beli dan aristokratska »Republika sedmero združenih otokov« pod ruskim in turškim pokroviteljstvom. Davke je pobiral Turek sam, 1807. 1, so postali otoki zopet fran-
DR. J. SAMSA.
coski, 1809 pa to se na nje usedli Angleži. 5. novembra 1815 so se zopet proglasile »Združene države Jonskih otokov« pod »varstvom« Angleške, ki je imenovala za šefa vlade lord-nadkomisarja, ki je stanoval v mestu Korfu. Angleška si je pridobila priznanja vrednih zaslug za povzdigo teh otokov, a tuja vlada ni bila nikdar priljubljena otočanom. Ko se je Grška osamosvojila kot neodvisno kraljestvo, so Angleži 14. novembra 1863 odstopil Jonske otoke novi državi. Palačo, pred katero stojiva, je dal sezidati prvi lord - nadkomisar Sir Thomas Maitland iz mehkega na zraku strjenega maltskega groha (Malta -Tuff)i reservirana je za kraljevo rodovino. Pol s« zavije proti vzhodu; mimo citadele (For-tezza vecchia), odkoder splava oko tja do
Zvez. 10
Albanskih gora, pridemo nazaj do parka; tu se ti oči ustavijo na belem marmornatem kipu, začudiš se tem anahronizmom:1 možak v opravi starorimskega viteza z lasuljo, kakršne so bile v časti in navadi za časa Ludovika XIV. (1643—1715), pred' stavlja junaka nemškega pokoljenja z imenom in naslovom »Matthias Johannes, Graf von der Schulenburg«; benečanska usta pa so mu iz tega naredila ime »Sca-limborge«; za časa Benečanov je branil krfsko trdnjavo proti Turkom, v zahvalo so mu Benečani še za njegovega življenja 1. 1717. postavili ta spomenik z napisom: Matthiae Johanni a Sculemburgio, summo terrestrium copiarum praefecto Christia-nae Reipublicae, in Corcyrae obsidione fortissimo assertori, adhuc viventi, Sena-tus Anno MDCCXV1I.« A da ne bi tujec mislil, da so se samo Benečani proslavili na teh tleh, so Angleži v bližini tega spomenika na levi postavili spomenik svojemu zastopniku; to je okrogel majhen tempelj v jonskem 'Jogu, na pročelju nosi grški napis, ki slavi zasluge že omenjenega prvega zastopnika angleške vlade Sira Thomasa Maitlanda. Menda je že od nekdaj angleško geslo: »Mi smo tudi tu.«
Toda pred svojim hotelom sva: zmračilo sc je. Dajva si odkazati vsak svojo robo, da se otreseva popotnega prahu: Jutri si ogledava še kako znamenitost na otoku; zvečer pri večerji pa se ozreva še enkrat v preteklost teh tal, da bova bolje razumela njihovo sedanjost.
Krf — Grki so ga imenovali Ktgr.voa ali K6qxvqo, — se je prvotno vsled svoje oblike imenoval Drepanon ali Drepane (srp). Okoli 1. 730. pr. Kr. je pripeljal na otok naselbino Cher-sikrates iz Korinta. Na otoku sc je kmalu razvila živahna trgovina, v materinem mestu Korintu pa se je kmalu vzbudila zavist nasproti bujni hčerki. L. 665. se je bila med Korkiro in Korintom bitka v jadranskem morju
—	v zmago mlade Korkire — prva
1 anuhronizem kur je časovno Sele pozneje.
Stran 181
grška pomorska bitka. Vendar je postala nova naselbina podložna Korintu, dokler je vladal tu Periander (627—585), ki ga prištevajo znani sedmerici grških filozofov. Znano je, da je bila pozneje Korkira eden izmed vzrokov in povod dolgotrajne peloponeške vojske (431—404 pr. Kr.), v katerih je bila Korkira na strani Atencev. Pozneje je bil otok žoga v rokah Sparte, Sirakuz, Makedonije in Epira. Leta 229. so se ga polastili Rimljani. Vil. stol. so ga morali bizantinski cesarji dvakrat odstopiti Normanom. Ko je začela trhla bizantinska država razpadati, so si 1. 1386. prilastili Krf Benečani ter ga proti dušmaninu Turku zelo utrdili. Leta 1537. se je 50.000 sovražnikov krščanskega imena pridrvilo na Krf, a morali so s krvavimi glavami bežati. Leta 1716. so zopet poskusili svojo srečo, a tu jih je zapodil grof Schulenburg. Od 1. 1797. pa prenaša Krf skupno usodo z ostalimi jonskimi otoki.
Toda dovolj zgodovine in številk; saj se bova tudi jutri lahko še kaj pomenila. Lahko noč! — Prvo noč na tleh grškega klasicizma! V deželi, ki je rodila nedosežno grško umetnost in poezijo; v domovini ljudi, ki jih je narava bogato obdarila s svojimi darovi, duševnimi in telesnimi; med pozabljenimi potomci slavljenih prednikov, katerih naivna priprostost, zdrava čutnost in prožna dovzetnost nam še danes diha iz vsakega ostanka njihove kulture. Ali pa je bil ta nadarjeni grški narod srečen? Srečnejši kot drugi? Ali ni bila njegova kultura vkljub vsej svoji do-
ROTTERDAM.
MENTOR
vršenosti in popolnosti prav za prav brez pravega duha? In zato brez cilja in smisla? Če more šele religija (verstvo) dati kulturi pravec in namen, tedaj je dobila grška kultura svoj pravi pomen šele, ko je krščanstvo prevzelo iz nje tiste kulturne elemente, ki so bili z njegovimi večnimi, neomajnimi resnicami sorodni (n. pr. Aristotelovo filozofijo). Ves grški klasicizem je neko tavanje v temi, v kateri ni mogoče najti prave poti in zaželenega cilja; tavaš, tavaš in tiplješ in tiplješ semintja, a ne veš, ne kod, ne kam bi, dokler ne posije dan in se ne prikaže nebeško solnce, ki ti z nedosežne višine razjasni položcj in pokaže tvoj cilj. Tako je bila grška kultura v svojih temeljih v temni nejasnosti, dokler je ni s krščanstvom razsvetlil žar večne luči. Če ta ali oni pojav starega klasicizma ni vzdržal ognjenih žarkov krščanske resnice, kaj za to? Ali se mar zlato ne čisti v ognju ravno zato, da ogenj vse drugo uniči razen čistega zlata?
Dobro jutro, prijatelj! Zdaj pa le na noge! Krasno jutro je; za Krf imava danes še cel dan na razpolago. Kaj meniš, ali jo mahneva proti jugu do vasi Gasturi? Dvanajst kilometrov peš poti premeriva v dveh urah in pol; če greva z vozom, plačava petnajst drahem. Peš, kaj ne? Prav. Pot iz mesta se vije najprej proti zahodu; skozi vrata Porta Reale in predmestje S. Rocco se zasučeva okoli zaliva Kalichiopulo, tu se začenja pot v serpentinah navzgor proti vasi Gasturi. Poglej te obraze priprostih mladeničev in deklic, ta fino rezani profil, elegantno zaokrožene črte okoli velikih temnih oči in sočnih ust. Da, taka je morala biti najlepša grška žena Helena, katere lepota je bila vzrok desetletne vojske med Grki in Trojanci, taka zvesta Penelopa in duhovita Aspasia. Taki so morali biti modeli Miloške Venere in Belveder-skega Apolona. Pravijo, da se je v tej vasi najčisteje ohranil tip klasičnega grškega obraza.
Zdaj pa naprej stopiva, nekoliko na levo. Dospela sva pred krasno vilo »Achil-leion«; moderna palača v starogrškem duhu. Sezidal jo je po naročilu naše rajne cesarice Elizabete (f 1898) italijanski mojster Rafael Carito v letih 1889 —-1891. Znana italijanska stavbinska umetnost in okusna dunajska obrt sta si tu podali roki, da bi cesarici ustvarili prijeten oddih v pomladanskih mesecih. Sedaj je vila last nemškega cesarja. Ker se ravno zdaj tu mudi, ne moreva noter; morda smeva vsaj na vrt. Glavni vhod je na ožji južni strani, od tu se pride najprej v velik salon, na desno od salona je kapela v bizantinskem slogu, na levo obednica v slogu italijanske renesanse, zraven kadilni salon v pompe-janskem slogu. V drugem nadstropju je stanovala cesarica, pred njenimi sobami tvori dvanajst jonskih stebrov hodnik (peristil); stene sta poslikala laška mojstra Palliotli in Postiglione. Od tu je krasen razgled po otoku, dalje do albanskega obrežja, pa do Pindskih in Akrokeramiških gora. Kolikokrat je pač rajna cesarica tu daleč od dvornega hrupa uživala samoto, kolikokrat je njeno oko splavalo do teh nepremičnih črt na obzorju, kolikokrat je pač tu premišljevala o človeški sreči in nesreči. Vse bogastvo človeškega srca ne umiri, in vendar: kako malo je treba včasih, da se naše srce zadovolji! — V parku prideva mimo okroglega šesterostebričastega Heineje-vega svetišča, v njem sedi marmornat kip cesarici najljubšega pesnika Heineja. —
—	Glej, mimo naju prihaja salonsko oblečen gospod; ti, ali ga nisva že nekje videla? Ali ni to tisti, ki sva ga v Trstu na Amfi-triti obsodila za profesorja? Vprašajva portirja! Morda nama pove. Da, uganila sva; profesor Dorpfeld je, najslavnejši nemški arheolog; na Krfu vodi izkopavanja; najbrž je bil pri nemškem cesarju, ki se za izkopavanja zelo zanima, poročal mu je o svojih uspehih. Naj se mu posreči še mnogo zakladov grške umetno-sti iztrgati podzemskim bogovom in oteli pozabnosti!
Stran 183
VODOMEC.	PROF.	FR.	PENGOV.
Po Kamniških planinah se je topil sneg; bistrega potoka, ki si je privzel od rojstnega kraja tudi ime, se je lotila periodična bolezen, megalomanija, domišljava veličina.
Kot norčav je bobnel med tesnim, mračnim skalovjem proti dolini, brcal, za-dobivši troho prostosti, v stran vse, kar mu je prišlo na pot, pljuskal ikre žlahtnih postrvi in lipanov na breg, pometaval mostove, ki jih je že dolgo z nejevoljo gledal nad hrbtom, v strugo, zato pa sipal mase laberja, pržine in peska na sosednje travnike, podkopavalbregove in poplavljal ceste.
A zopet se je streznila Kamniška Bistrica, postala je pametna in ponižna in v tej svoji ponižnosti (v strmcu) je posvetila vse svoje moči
— na stotine konj
— ducatom mlinov in elektrarnam, da vsaj nekoliko popravi škodo, ki jo je uprizorila ob napadu zbesnelosti.
Vesel te izpremembe je dvignil lapuh svoje zlate zvezdice iznad bistriškega proda, da kot mila jutranjica prvi pozdravi spokornico. Naslednjo noč je pokazal tudi repuh (Petasiles, Pestvvurz) iz vlažnega greza svoje do 2 čevlja visoke brezlislne betve; pokrite so bile z zelenkasto - vijoličnimi luskami in nosile na zgornjem koncu grozd neznatnega siv-kasto-rdečega cvetja, sestavljenega na podoben način, kakor ga opažaš pri naših nebinah (košarice). Poleti boš videl tu
velikanske liste, ki bodo dajali okolici skoro afrikansko lice. Ob bregovih je za-zelenel prijazni grmasti čemž (Trauben-kirsche, Prunus padus) in strupeni volčin (Seidelbast, Daphne) je zažarel v rožni lepoti po brezlistnih vejicah.
Zopet se je vrnil v soseščino veseli povodni kos, ki je bil zbežal pred jezo hudournika, se vsel na oblico (prodnik), ki je ležal sredi plitve struge, delal poklone po vseh pravilih te umetnosti, zapel pesmico sprave in ljubezni in se zaprašil tako srborito kot razposajeno dete v živosrebrno vodico, da si ujame roženi svitek (Tellerschnecke, Planorbis) ali škr-gasto kalužnico (Sumpfschnecke, Paludina vivipara), ki sta bila zašla iz stranskih lenih pritokov v glavno strugo, ali kako ličinko enodnevnice za svojo agape (večerjo ljubezni) ; mična rumena pastiri-čica je tekala, utripajoč vsak trenotek z repkom, preko obeljenega peska in lovila mušico za mušico.
Nekega dne pa je bila trozveza dopolnjena.	Ob	strmem,	izpranem bregu je
stal	postaren	šipkov	grm, čigar za palec
debele veje so se spenjale v loku nad vodo. Na škrlatnordeči, vsled zažoltelih trnov tigrasto pisani veji je sedelo nekaj; majhno, fino, nenavadno, pravljično čudo je čakalo tukaj v lesketajočem solncu, modro kot blisk, zelenkasto kot jaspis, žareče kot granat in rubin, kot sikajoči
ROTTERDAM.
plameni v plavžu in iskreče kot najdragocenejši juvel.
Hipoma pa stegne vrat in se skloni naprej, da stoji kljun skoro navpično navzdol in puhne vznak v vodo kot žaba, ne, kot puščica, da brizga na vse strani, se prikaže zopet na gladini, se otresa, da prši iz vode kot mal vodomet, nato pa sede na vejo, da použije 4 cm dolgo ribico, ki se mu zvija v šilastem kljunu, dokler ne izgine v njem. Pri vsakem zgibu se zasveti iz valov njegova podoba v vseh mavričnih barvah.
Kaj lepšega ne najdeš zlepa v naših krajih kot je naš tatič-ribič vodomec. Njegove barve niso od tega sveta, ampak izvirajo iz pasov, kjer se spenjajo krasno cvetoče lijane (rastline ovijalke) med palmami in visijo raz orjaške veje pragozda bajni cvetovi orhidej (kukavic). V družbi z leg atom (Bienenfresser, Merops api-aster) in zlatovranko je vodomec eden izmed redkih zastopnikov tropične krilate lepotije na skromni severni polobli; vse ostalo sorodstvo je ostalo raje v toplejšem podnebju.
Le oglej si lepega junaka in ne boš več dvomil o njegovem tropičnem poko-lenju! Temnozelena glavica mu je čarno ozaljšana s svetlejšimi ažurnimi pegami, takisto peroti. Kot atlas se mu beli grlo, mimo oči pa mu je šinila železna rja in pustila svoje sledove tudi po vsej svilnati trebušni plati. In gorenja stran! Kje imaš safir, ki bi odseval tako prelestno modro, tako tiirkisovo žareče! Ravno se je zasukal mali potapljač, da se ogleda še po drugi strani struge, in zablisnilo je kot električna kača na modrem nebu.
Dočim je bil pozimi na Grškem ali celo v severovzhodni Afriki — vodomca moramo prištevati selilkam ali vsaj klatežem, četudi ga ob nezamrznjenih potokih opažaš celo zimo — oživlja poleti s svojim rezkim »ci-i-i ci-i-i-i!« naše mirno žuboreče potoke ter prevpije s svojim krikom če treba tudi bobnečo jezo valov in žavijanje najbolj razljučenega vetra. Azurno-modra strelica z zlato-ze-
leno konico se spreletava nizko nad vodo in obvisi na stari vrbi ob bregu. Nad 500 do 600 korakov, to je od skrivališča do skrivališča, ne frči rada naenkrat.
Naš vodomec je, po Štajerskem mu tu in tam pravijo tudi ledenar (Eisvogel). Kot blisk suče glavico, da leskečejo rdeča očesca in trepeče vrat kot belo srebro. Nenadoma pade z veje, zapiska kot divji Indijanec in se smuče krog samice z vedno glasnejšim krikom, spreminjajoč se v dopoldanjem solncu; samica se suče semintja, otresa s kratkim lazur-nim repkom in se zakadi s huronskim vriščem proč, za njo pa brni samček — dva modra bliska se zasvetita nad srebrnim valovjem in izgineta.
Še ne stojiš dolgo ob vodi, že se ponovi glasno kričanje v gostem vrbovju. Trije modri bliski se pode nad vodo; v revir našega znanca je zašel drug samček, da si izvojuje svoj parček in ž njim domače ognjišče.
A to ne gre kar tako igraje. Prične se divji lov: na desno, na levo, od brega do brega, vse križem se podita tekmeca, izginjata ti izpred oči in se zopet prikazujeta, napolnjujoč ozračje s čarobnim leskom in ostrim piskom.
Zopet je mirna Bosna — domače lovišče. A dočim sta lovila preje samec in samica vsak zase, opažaš sedaj zeleno dvojico v zadružnem gospodarstvu. Da je v ta namen potreba večjih zalog, čutijo na lastni koži razne ličinke, polžki in postranice, in če si upa mladi klin ali pisanec iz svojega zavetišča venkaj v prosto vodo, mora tudi on z žalostjo verovati v spremenjene razmere.
Gorfe pa mladi postrvici, če nima dovolj možgan v glavici, da bi ostala lepo skrita v gostem rastlinstvu ob bregu! V kratkem je zapečačena njena usoda. Saj sta izpraznila, kakor poroča »Lovec«, v Grbinu pri Litiji dva vodomca v par tednih majhen ribnik, koder je bilo vloženih ca. 2000 šarenih postrvic, dolgih a 3—4 cm. Iz tega si lahko predstavljaš objestnost našega gourmanda. Ribarski svet,
ki vzgaja mlad postrvji zarod, kar ječi pod krutim tiranstvom vodomca. Saj so v ribogojnem zavodu na Studencu pri Ljubljani dognali, da je pogoltnil na dan en sam gost po 60, da, celo 80 prav majhnih postrvic! Seveda so mu tamkaj tudi z železno strogostjo gledali na tatinske krempeljce; kajti ujeli so jih prva leta po 80, pozneje po 50, a najmanj po 40 na leto v past. Še danes vidiš celo skupino teh tičev v Rudolfinumu, kako premišljujejo minljivost svojega rokovnjaškega življenja ob vevških vodah.
In ko so prenesli ribogojni zavod iz Studenca v Želimlje, ali se ti ni prikazal ob ribniku, dasi je v zatišju in precej daleč od glavnega potoka, precej vodomec, kakor hitro so vložili vanj postr-vice ? Najmanj 10 do 12 ribjih mišek mora dobiti lepa krilata mačica na dan, da umiri kruleči želodček. V tem so našli pri pre-iskavanju pri 75%, da je prevladovala ribja hrana, in le 25 % je bilo zadovoljnih s pretežno hrano iz košarjev in vodnih žuželk.
Nekega dne je priletela samica našega vodomca nekoliko plašna k bregu in preiskavala izprani svet pod divjo rožo. Dan za dnem je kljuvala s špičastim dletom v ilovnato prst in čez dober teden ali 14 dni bi bila našla vodna podgana ali premetena podlasica, ki bi imela nenavaden talent plezati po navpičnih, gladkih stenah, kakih 60 cm od gorenjega obrežnega roba okroglo luknjo, ca. 5 cm v premeru, dolgo V2. morda celo 1 m, vodečo nekoliko poševno navzgor v zemlji. Na koncu se rov razširi v nekako krušno peč, 8—10 cm visoko in 10—13 cm široko.
Lani je živela naša znanka v srečnem zakonu z drugim možem, ki ga ji je pa uropala trda zima. Prebivala sta više gori na Gorenjskem ob Tržiški Bistrici in letala h gnezdu in od njega skozi roman-
tičen, močan slap, ki ga dela jez na onem mestu pod veliko cesto, kjer je izpeljana voda na mline.
Tudi ob Majdičevem jezu v Kranju ob Savi, ob Kamniški Bistrici pri Domžalah in drugod, kjer se šumno peni belo vodovje, vidiš vsak čas zelenega ribiča, kako se potaplja v brzici in šine kmalu nato 30 do 40 metrov više zopet iz vode.
Ko je tilo dodelano gnezdo, podobno rovu črne žolne, izdolbenem v trhli bukvi, je napravila samica tudi mehko podlago iz
ANTWERPEN : STOLNICA;
NA TRGU RUBENSOV SPOMENIK.
kril kačjih pastirjev, iz ribjih luskin in koščic. Nato pa je izlegla 7 belih jajec, tako blestečih kot najlepši emaj; jajčeca so po velikosti podobna drozgovim in tako prozorna, da se bliska skozi lupino rumenjak v žolti rdečici.
Pol meseca je sedela samica sama samcata v temnem rovu, dočim je soprog prespal noči in preždel velik del dneva v mirnem kotičku kakih 200 korakov proč. Čez 14 dni pa je frčal in švigal parček
brezštevilnokrat na dan proti votlini; notri je bilo 7 golih, kuštravih, vse preje nego lepih mladičev, bolj podobnih ježkom s črno - modrimi bodicami nego pticam. Ker so hoteli biti vsi siti, zato sta se morala stara potapljati ves božji dan in otresati vodo s kril, za ličinke mladololetnic in enodnevnic v vodi, kakor tudi za plošč-nate Libellule*, pisane Calopteryx* in raznovrstne Aeschne*, nad vodo pa so bili to grenki »zadnji dnevi Jeruzalema«. Seveda so malčki v brlogu vsled tega tudi rasli, da je bilo veselje, bili vedno bolj podobni starim in se jeli že prikazovati ob vhodu, pričakujoč starišev, z lačnim tleskanjem kljunčkov.
Čez precej trudapolnih tednov šele se je pognal prvi mladič med šibice divjega grma in dva dni pozneje je sedelo vseh 7 na veji in lačno ščeb-ljalo. Kadar sta prišla oče ali mati s plenom, vselej je bilo videti, kako so vztrepe-tavala bleščeča krilca pisane družbe vsa naenkrat in kako so se odpirali špičasti kljuni kot temna brezdna. Najlepše pa je bilo tedaj, ko so bili vsi mladci toliko godni, da so mogli slediti starišem. Cela družina se je držala vedno blizu skupaj: samec je prežaril na kakem kolu, molečem iz vode, samica je bila na straži na kaki veji, viseči tik nad vodo, krog in krog po vejicah, viticah, koreninah in skalinah, kukajočih iz vlažnega elementa, pa je sedela kopica otrok. Kadar sc je potopil kateri izmed starih v vodo, takoj so obdali mladi ono mesto in čakali, da se prikaže ven, nato pa improvizirali tako beračijo, da je bilo veselje in krasota gledati, posebno če je blagovolilo sodelovati
* vrsta kačjega pastirja.
tudi zlato solnce ter chromografiralo vodomce v temno-zelenem, srebrno-leskečem tolmunu. Tedaj se je v vodi in nad njo tako svetilo in iskrilo, da si moral misliti: vodna vila je šla mimo ter zagnala polno perišče najlepših draguljev v potok, od žlahtnega opala in zlatega topaza do zir-kona in safirja, smaragda in rubina, vmes pa so žareli pravi biseri iz indijskega oceana, zlati avanturini in najčistejši demanti.
Zopet so šli mimo tedni; ob naši vodi je nastala tišina. Z veliko vztrajnostjo so se naučili tudi mladi vodomci potapljav-ske umetnosti, in zdaj je zavladalo splošno geslo: vsak zase! Stari so jih bili namreč pognali izpod rodnega krova s trebuhom za kruhom. Tudi med starima
je prišlo do francoske razporoke in čmerno se je potapljal samec-samotar ob krajih, kjer je mrgo: lelo raznega mrčesa, ter jezno piskal nad mračnimi jesenskimi vodami.
Nomadska pot ga je zanesla večkrat tudi više gori, kjer je gojil mlinar mlade postrvice in lipane v posebnih ribnikih. Četudi je po-končaval vodomec nebroj ličink črnega potapnika in kačjih pastirjev, ki so tako silno nevarni ribji zalegi, vendar si ni mogel odreči od časa do časa tudi ribje pečenkice. To mu je pa stari mlinar, ki ni bil entuziast za naravno lepoto, ampak mu je bilo edino vodilo v življenju gospodarski boj, hudo zameril. Ker je imel na onem mestu, kjer normalno utriplje čuteče srce, povrhu vsega drugega še usnjat port-monč, zalo je zabil po ribnikih tu in tam lesen kol, ki je molel nekoliko iz vode, in nanj je pritrdil majhno železno past. Sleherni dan je preglcdaval pasti in po-davil, kar se je bilo ulovilo, pa naj je bil
os,
ANTWERPEN: MESTNA HlSA.
vodomec ali povodni kos, mila pastirička ali ljubko-otroški stržek; kajti kar sede na kol, tako je sklepala omejena možganska skorja, to ne more imeti drugega namena, nego loviti postrvice.
Nekega večera se zaleti v ta kraj tudi naš znanec in sede na kol. Sprožila se je past in zdrobila rdečo nožico. Celo noč in še drugi dan je visel nesrečni trpin v neznanskih mukah med življenjem in smrtjo in strepetaval s krasnimi krili; mlinar je bil pozabil ogledati pasti. Ko je prišel šele tretji dan revizor, je našel v lovišču dva mrtva in enega še živečega
vodomca. Vzel je živalce iz pasti, strl še živemu prsi in mrmral v sivo brado: »Trije naenkrat! To je od prosinca že dvajset. Lansko leto jih je bilo celo leto trideset, letos utegnem priti na štirideset.«
Zadovoljno si je mel roke. Preparator mu je plačeval po 50 vin. komad; kajti zelo povprašujejo po šolah po tej najlepši naši ptici, ki jo imajo za risarsko predlogo, tako zelo, da bi jo morda kmalu popolnoma zatrli, če bi je ne varovala lovska postava dežele, ki je izvzela vodomca izmed ptic, ki jih smeš povsod ubiti kot zaznamovane s Kajnovim znamenjem.
HOMERJEVA ILIflDH.	PROF.	FR.	OMFRZA.
I. SPEV.
Srd mi opevaj, boginja, Pelejeviča, Ahilčja, poln pogube, ki boli Ahajcem nebroj je prinesel, močnih ki duš je nešteto hrabrih u boju junakov vrgel u Hades, a psom kot plen je izročil telesa, pticam kot slastno gostijo — vršili so sklepi se Zevsa — ko sta se sprla med sabo in v hudem prepiru ločila božji junak Ahilej in Atrejevič, knez med junaki.
8. Kdo od bogov je med njima zanetil prepir bojaželjni? Zevsa in Letoje sin. Razjarjen ta namreč na kralja zlo je bolezen med včjsko poslal, da so padala ljudstva, ker svečenika grd6 sramotil je Atrčjevič Hrisa.
K ladjam se brzim Ahajcev Hrises je namreč napotil, hčer da odkupi si drago, z neštevno rešnino u žepu. Venec na zlatem je žezlu Apolona daljnostrelca držal u r6kah in prosil vse je ponižno Ahajce, zlasti sinova Atreja, reditelja množice ljudstev:*
»Čujta, Atreja sinova, možje z golenjžki Ahajci!
Vam dodelč naj bogovi, ki bivajo gori v Olimpu, mesto da Priama pade in srečna vrnitev vam bode, hčer pa odkupite meni predrago, ko dam vam rešnino, sina če Zevsa častite, Apolona daljnostrelca!«
22. Vsi pritrdijo nat6 povoljno sinovi Ahajcev,
naj svečenik se spoštuje, sprejme se krasna rešnina; sinu Atrija pa to, Agamčmnonu, v srcu ne prija, ampak grd6 ga odžene in trd še ukaz mu pristavi:
»Naj ne dobim te več, starec, tukaj pri ladijah votlih, zdaj ko bi dalje ostal al morda pozneje se vrnil!
Vedi, koristil ne bo ne venec ti božji, ne žezlo!
Nje jaz odkupil ne bom, poprej doleti jo še starost v naši palači u Argi, daleč od zemlje očetne, ko bo hodila ob statvah in meni bo zvesta družica. Pojdi, nikar me ne jfczi, da kožo mi zdravo odneseš!«
33. To govori mu in starček prestraši se, sluša povelje.
Tiho zdaj gre ob obali močno šumečega morja, vroče pa vrejo molitve na samem k Apolonu knezu,
Leto ki ga lepolasa rodila je, slavna boginja:
»Sliši me, Hriso ki čuvaš, varuješ Kilo presveto,
z lokom srebrnim Smintej, z močjo ki nad Tenedom vladaš!
Ako sezidal kedaj po godu sem tebi svetišče,
tebi kedaj če u čast zažgal sem li mastna plečeta
bikov rejenih in koz, sledečo izpolni mi željo:
plačajo moje solze Danajci naj s tvojimi streli!«
43. 'lo govori mu proseče, sliši ga Fojbos Apolon.
Stopi iz sinje višave Olimpa srditega srca,
lok mu na rami visi ob tulu, z dvojnim pokrovom.
Sliši puščic žvenketanje na rami se jeznemu bogu, kadar stopi z nogo. Premika se noči podobno.
Daleč od ladij se vsede in vrže med vojsko puščico, grozno srebrni pa lok po zraku nato zažvenkeče.
Najprej na mezge le meri, strelja le pse brzonoge, toda nato nje same kopje prebridko zadeva.
Vedno mrličev je več, grmada gori pri grmadi.
53. Dni že letijo devet puščice iz loka na vojsko,
zdaj u desetem pa skliče ljudi Ahilej k zborovanju.
Misel vdahnila mu to v srce beloroka je Hera; skrb ji je delalo težko, ko vidi, da mrejo Danajci.
Brž ko se torej zbero in pridejo polnoštevilno, vstane med njimi ter pravi nato Ahilej brzonogi:
»Dragi Atrejevič! Torej raztreseno vrnemo zopet, mislim, domov se nazaj, če smrti uidemo kajpak, vojna ko hkrati mori in kuga pogubna Ahajce.
Vendar proroka poprej povprašajmo ali svečenika
ali pa sanj razlagalca (saj pridejo sanje od Zevsa),
naj nam pove, zakaj se tako je razsrdil Apolon,
al se zavoljo molitve morda jezi al daritve;
hoče od ovc ali koz, brez hibe, li dima mogoče,
da ga on milostno sprejme, od nas pa odvrne pogibelj.«
68. Torej tako govori in sede, med njimi pa vstane
Kallias Testorjevič zdaj, najboljši od vseh pličegledov.
Znano je vse mu, kar zdaj je, kar bode in kar je že bilo, tudi pokazal na ladjah pot je do Troje Ahajcem z vedo veliko proroško, ki dal jo je Fojbos Apolon,
Dobro jim v srcu hoteč, tako govori jim ter pravi:
»O Ahilej bogoljubi! Vzrok da povem, ukazuješ, jezo ki kneza je vnel Apolona daljnostrelca.
To ti povedati hočem, a vedi, da moraš priseči, stal da mi boš dobrohotno z besedo in r6ko ob strani; kajti jezil se bo, menim, mož, ki nad vsemi Argejci moč mu velika je dana in slušajo vsi ga Ahajci.
Kajti močnejši je kralj, če mož ga slaboten razdraži.
Morda pogoltne sicer za tisti dan jezo docela, vendar u prsih pa svojih kuha ti gnev še pozneje, dokler ga ne ohladi. Pomisli tedaj, če me rešiš!«
84. Njemu odvrne nato Ahilej brzonogi ter pravi:
»Bati nikar se, gov6ri, kar veš kot proroško besedo! Kajti pri ljubljencu božjem, Apolonu, ki ti na prošnjo,
Kalhas, je dal, kar Danajcem z rekom proroškim odkrivaš, dokler na svetu bom jaz in gledal bom dneva svetlobo, nihče med vsemi Danajci pri ladjah ne bode položil težke na tebe roke, čeprav Agamemnona misliš, zdaj ki ima med Ahajci rnoč in veljavo največjo.«
92. In ojunači tedaj se prorok brezgrajni ter pravi:
»On se zavoljo molitve zdaj ne jezi al daritve, ampak le vsled svečenika, ki vzel mu je čast Agamemnon, ker mu odkupil ni hčere, sprejeti ni hotel rešnine; to je, da daljnostrelec poslal je in pošlje še boli.
In od Ahajcev pogina sramotnega prej ne odvrne, dokler očetu ne vrne deklice spet lepooke, brez rešnine, zastonj in svete daritve ne pelje
v Hriso. Tako ga lahko potolažimo in pridobimo.«	(Dalje.]
KORAK V NOVO ŽIVLJENJE.
Na mizi pred menoj leži pismo moje drage Jožke. Polno je tuge in strahu, polno pričakovanja in ljubezni.
»Moja duša,« piše mi, »hrepeni po novem življenju. Čutim, da bodem srečna kot učiteljica, saj tako ljubim nedolžna, nežna otroška srca. Bojim se samo mature ...«
Koliko spominov se mi vzbudi pri či-tanju teh vrstic! Par let je, kar sem sama učiteljica, par let, kar sem se tudi jaz plašila in pripravljala za ta odločilen tre-notek. V tem pričakovanju in pripravljanju, v momentih, ko sem bila polna idealov, zasijala mi je zvezda sreče. V spomladanskih večerih, kadar sem pozno v noči odložila knjigo, sem se zagledala v to zvezdico, v njene •svetle žarke, v njeno lepoto. Jasno in žarko je svetila. Vesela sem legla k počitku. — Kakor v sanjah sem preživela tiste dneve, tako hitro sc je približal dan, ko smo se zbrale vse učenke našega razreda zadnjikrat na šolskem dvorišču, si stisnile roke in si čestitale in se pozdravljale morda zadnjič — želeč -si tnnogo sreče in veselja v prihodnjem življenju, ter zapustile učiteljišče.
Z veselim srcem sem se zatekla s svojo prijateljico v bližnjo cerkev in se s kratko ali vročo molitvijo zahvalila Vsemogočnemu za srečen uspeh. Bila ‘šem
MIRIAM.
srečna. A sreča je prikipela do vrhunca, ko sem črez par mesecev dobila službo. Srce mi je bilo polno sladkih čuvstev do novega idealnega dela. Težilo mi je srce samo to, da bom morala zapustiti svojo drago mater, svojo milo domačo vas in oditi daleč tja v neznane tuje kraje, med tuje ljudi, kjer ne bom slišala niti milega slovenskega jezika, temveč le bratski hrvaški.
Prišel je dan ločitve. Na postajo me je spremljala mila mamica. Njeno lice je bilo bledo, njen pogled otožnomil. Uganila sem njene občutke. Srce se mi je krčilo pri misli, da ostane to drago bitje samo, zapuščeno, brez svoje hčerke, katera ji je bila edina tolažba po očetovi smrti. Brez besed -sva se bližali postaji; samo pogledi so se včasih srečali.
Pridrdral je vlak. Vroče poljubim svojo drago mater in odhitim, da zakrijem solze, ki so mi igrale v očeh. Za seboj zaslišim še tihe besede: »Ohrani si čisto srce in neomadeževano dušo!« Kako lep opomin, opomin, ki mi ostane do zadnjega zdihljaja v srcu!
Vlak me je vozil v tujino. Sto in sto različnih misli me je navdajalo takrat. Sto in ‘Sto vprašanj mi je vrvelo po glavi. Korak v novo življenje! Naj li ne bo ta korak resen? Nastopila sem službo na-
LUKA V ANTWERPNU.
vdušeno in z veseljem. Saj sem dosegla svoj cilj, po katerem sem hrepenela že kot učenka ljudske šole. — Radovedno so me gledali otroci v šoli in si takoj ustvarili svojo sodbo o meni. S prijaznim materinskim občevanjem sem skušala takoj prodreti v njihove duše, pridobiti si njih srca in vliti jim ljubezni in zaupanja do njih učiteljice. Posrečilo se mi je. Saj so otroška srca mehek vosek, ki se da modelirati in spremeniti v najrazličnejše oblike. Čutili so otroci, da gori in vroče bije moje srce zanje, da jih ljubim z vso dušo in podarili so mi tudi oni svoja srca.
Prišel je Božič. Z vso silo me je vleklo nekaj v rodno vas, vleklo me je domov v okrilje dragega bitja. Ali materialne prilike mlade učiteljice so mi branile ta užitek. Ostala sem.
Bilo mi je prijetno in skoro nisem občutila, da sem v tujini. V duhu sem se spustila v domačo vasico, da povasujem pri svojih dragih...
Hitro so potekali dnevi, tedni, meseci. Potekal je čas in prinašal svoje izpremembe, svoja razočaranja. Razočaranja! V svoji prvi navdušenosti novega idealnega življenja nisem niti opazila, da je ona moja mila zvezdica v domovini — ki se je prej tako veselo
in jasno lesketala — žalostno otožno svetila, postajala nejasna in črez malo izginila. Ljubila sem to zvezdico tajno ali globoko. Zakaj, zakaj je zaplamtelo ono čuv-stvo v mojem srcu! Zakaj ni ostalo nerazvito, mrtvo!
Kako kmalu sem se prepričala, da »Stalna na tom svijetu samo mijena jest« ! Postajala sem žalostna, melanholična, ko sem videla, kako se mnogi ideali temne in pogrezajo, a na njih mesto stopa gola realnost, pusta proza. — Moje navdušenje je izginjalo. Otroci so me začudeno pogledovali, ko sem stopala v šolo in si s strahom pritrjevali, da ni več v mojem srcu one prve vroče ljubezni in čuvstva do njih. Vprašujoče in milo so upirali svoje oči v mene kot bi hoteli izvedeti, da li so oni kaj zakrivili, da jih odbijam. Legla je na vse nekakšna tuga. Opazila sem to in se stresla.
»Tvoja naloga je, da blažiš ta nežna srca, da jih vzdigaš in jim daješ življenja, a ti jih ubijaš,« očitala sem sama sebi in sklenila otresli se vse tuge in razveseljevati svoje drobljance. Ali vsi moji dobri sklepi so bili prazna morska pena. Ostala sem melanholična, postala sem stroj brez ljubezni, brez življenja. Moje srce si je večkrat zaželelo veselja in ljubezni.
ANTWERPEN.
Kje naj vse to iščem? V svetu? Ne. Svet ne pozna ljubezni, ne pozna svetega veselja! Nikdar mu nisem zaupala, a tedaj sem se mu odtuijla in ga zasovražila. Postala sem hladna do vsega, celo do molitve. Tolažilen in svet mi je bil edino spomin na svojo dobro mater in njen zadnji mil opomin me je spremljal povsod.
*	* *
Prišlo je nenadoma, nepričakovano. 0 zadnjem Božiču je bilo. Obolela sem. Vlekli so se dnevi, dolge -so bile ure, katere sem preživela takrat v svoji sobi prikovana na posteljo. — Že par let imam nad posteljo obešeno sliko s skupino treh angelov, ki predstavljajo Vero, Upanje in Ljubezen. Mila so njih lica in oči so jim obrnjene kvišku, kvišku, daleč tja, kamor ne sega več ljudska znanost, temveč edino le vera. Še nikdar nisem opazovala te slike s tako pozorno-stjo. Ure in ure sem gledala v ta mirna nebeška lica in v njih miru sem iskala svoj mir.
Padla sem v globoko mrtvilo. V snu ali vročici zdelo se mi je, da vidim svojo nekdanjo koleginjo, s katero sva službovali par mesecev skupaj, ali ona ni bila srečna v tem šumnem svetu in odšla je v samostan. Tiho pristopi k postelji, nagne se in, držeč me za potno roko, me milo pogleda in zašepeta tiho, tiho kot bi se bala, da jo bodem slišala: »Ti nisi več ona vesela Marica, polna življenja! Sama otožnost te
je. Sovražiš vse, ves svet, a tvoje srce je tako dobro. Ti si pozabila na svojo sveto nalogo. To ne sme biti! Postati moraš zopet srečna, vesela! Marica! Kako krasno je posvetiti se popolnoma Jezusovi službi! Razmišljaj! — Poglej tja v daljavo! Ona — nekdaj jasna zvezdica — zopet jasno sveti in razsvetljuje pot do izvira neskončne, svete in neizmerne Ljubezni. Pridi in črpaj iz tega studenca sveto Ljubezen, sveti Mir in osreči sebe in one nedolžne otroke!'< — Izginila je tiho, neopaženo. Prebudila sem se in razmišljala. Je li bila istina ali samo sen ?
Počasi se mi je vračalo telesno zdravic, a bolj hitro in v večji meri duševno. S s\etim spoštovanjem sem zopet gledala sliko treh angelov. Zdeli so se mi lepši in njih lica veselejša. Začela sem iskati ljubezen in tolažbo tam, kjer je njen ne-izcrpljiv izvir. Bila sem zopet srečna.
Vrnila sem se k svojim drobljancem. Srečne in vesele trenutke uživam v njih sredini. Na srcu mi leži samo njih blagor, njih napredek. Vse svoje življenje, vse svoje delovanje želim posvetiti mladim nežnim vejicam našega milega bratskega naroda.
Jožka! Pripravljaj se resno na oni odločilen trenutek in pričakuj in veseli se onih srečnih trenutkov v sredi izročenih ti nedolžnih src!
DROBIŽ
Narodi — brez religije? Še vedno se tu in tam trdi, da so na svetu ljudje, ki žive brez vsake vere v kako višje božanstveno bitje. Nahajajo da se v Afriki ali Avstraliji, v krajih, kjer so bili zavarovani pred vplivom kulturno višje stoječih narodov. To trditev je na etnološke m (narodoslovnem) kongresu v Lovanju (Lowen; 27. avgusta — 4. septembra 1913) nanovo ovrgel misijonar P. Schmid t. Dokazal je, da je v Avstraliji najbolj samemu sebi prepuščeno in v prvotnem stanju ohranjeno pleme Kurnaicev. Kljub temu ti ljudje niso brez vere. Nasprotno:
ohranili so nepokvarjeno spoznanje enega najvišjega bitja, Muingan-uganda imenovanega. Poučiti jih je treba le prav malo, pa postanejo kristjani. Ta čisti pojem o nekem najvišjem bitju je še ostanek prarazodetja. Stik z drugimi narodi bi jim ta pojem kmalu izkvaril, da bi postali mnogobožci, fetišisti itd. — O primeroma visoki stopnji nravnosti onih narodov, ki so poleg svoje prvotne pripro-stosti ohranili tudi prvotno vero v eno samo najvišje bitje, je na istem kongresu mnogo zanimivega povedal dominikanec P. Le -m o u n y e r . Čuditi se mora, kdor pri teh
Stran 192	 ^-v-v.,-	MENTOR	2=........==-£	Zvez.	10
narodih sliši molitvice, katerih bi se najpobož-nejši kristjan ne smel sramovati: »Bog, mi smo v potrebi; ti si naš Oče, mi tvoji otroci, pomagaj nam.«
Naše slike nas popeljejo to pot na obal Severnega morja, čigar valovi dan za dnem udarjajo na ladje severo-nemškega L 1 o y d a. Ker smo si ogledali tudi pokrajine ob Sredozemskem morju na parnikih tega svetovno-znanega društva, naj mimogrede omenim, da obstaja ta paroplovna organizacija že nad 50 let. Osnoval jo je v Bremenu dne 20. februarja leta 1857. konzul H. H. Meier po zgledu podobne angleške institucije. Toda nemško društvo je v kratkem nadkrililo angleško in stoji danes na čelu vseh svetovnih paroplovnih zadrug. Zmerne cene, lepa notranja oprema ter dobra postrežba pridobivajo društvu vsako leto novih prijateljev. — Ko se porazgube v daljavi zadnji odrastki Nemškega sredogorja, se po leno lekoči Weseri bližamo s parnikom Bremenu. Ugodna naravna lega ter izredna podjetnost prebivalstva, na katero še danes spominja šaljiv napis na pročelju nekega dobrodelnega zavoda:	navigare	necesse est,
vivere non necesse est, sta napravili iz prvotne ribiške naselbine mogočno trgovsko metropolo, ki šteje nad 250.000 prebivalcev. Uprava mesta z okolico je republikanska. No-sitelj oblasti je senat in zastopniki meščanstva. Med javnimi poslopji slovi katedrala, 103 m doljja, 40 m široka, 31 m visoka. Graditi jo je začel že sloveči škof Adalbert okrog leta 1044., ker je nameraval napraviti Bremen za metropolo vse Severonemške. Čeravno obkroža še danes najstarejši del mesta star nasip, ne ostaja Bremen glede zunanje lepote in snage za drugimi nemškimi mesti. Ker je Wesera v mestu samem za velike ladje nekoliko preplitva, so zgradili nekoliko kilometrov nad Bremenom nekako predluko, Bremerhaven imenovano, ki prekaša celo Kuxhaven, predluko Hamburga. Ob izlivu Wesere pozdravlja došleca svetilnik Rotesand, zgrajen v letih 1883—1885 z ne-malimi stroški 800.000 mark. Znan je ta obmorski kolos posebno zato, ker pokriva celo njegovo zunanje lice velikanska nemška trobojnica. Ko izgine v daljavi Rotesand, drči
ladja ob obrežju v podobi venca nanizanih Friziških otokov, ki jih je sila morskih valov odtrgala od celine. Onstran velikanskih obrežnih nasipov se nam odpira pestrobojna nizozemska panorama, poživljena z zelenimi pašniki, globokimi prekopi in mlini na veter, ki nas spremlja, dokler ne pristanemo v Rotterdam, središče nizozemske trgovine. Mesto prehranja nad 400.000 prebivalcev ter tvori glavno izkladišče porenske plovbe. Velike oceanske ladje so usidrane v luki »Boompjes«. Zato nahajamo ob njenem obrežju raznovrstne banke in trgovske hiše, kontorje, ki spominjajo po orjaški zunanjosti na nevjorške 20 do 30 nadstropne zgradbe. Bujno trgovino in cvetočo industrijo pomnožuje nebroj prekopov, ki vežejo Rotterdam zlasti s Haagom, rezidenco Nizozemske. Kar je Rotterdam za Nizozemsko, to nekako je Antwerpen za Belgijo. Ležeč ob reki Šeldi ima vsled uvoza žita, posebno pšenice, ovsa, rži, koruze in kave, živahne trgovske zveze z vsemi deli sveta. V starem delu mesta, ki je bil še do leta 1885. obdan z močnim trdnjavskim oklepom, se ponosno dviga proti nebu 123 m visok gotski stolp katedrale iz 14. in 15. stoletja. Veličastna stolnica se ponaša s 7 ladjami, izmed katerih je največja 117 m dolga, 52 m široka. Oboki počivajo na 125 stebrih. Ornamentiko notranjščine je preskrbel zlasti sloveči vlamski slikar Rubens (1577—1640), ki so mu postavili hvaležni rojaki ob dvestoletnici njegove smrti tik ob strani cerkve, v parku Plače Verte, krasen spomenik. Eden najstarejših svetnih monumentov je S t e e n , grad ob Šeldi, zgrajen že okrog 1. 1520. Tu notri so bivali dalje časa belgijski inkvizitorji, v novejši dobi pa so napravili iz njega muzej, kjer počivajo raznovrstni ostanki belgijske starožitnosti. Nekoliko mlajši je rotovž, 1561—1565, ki je pa že leta 1581. veliko trpel. Ko so namreč Spanci zavzeli uporno mesto, tudi mestni hiši niso prizanesli, ampak jo skoro do tal porušili. Po viharnih dneh francoske revolucije pa so ga domoljubni Belgijci iznova restavrirali.	—dan.
Dijaki - naročniki naj pošljejo počitniške naslove I
LUKA VILHAR
urar, Ljubljana, Kopitarjeva ulica štI
priporoča prečastiti duhovščini in slav. občinstvu svojo veliko in bogato zalogo
priložnostnih daril
kot ure, verižice, uhane, zapestnice itd.
po najnižjih cenah.
Za solidno in točno postrežbo se jamči.
Ds
Knjigoveznica
,Kat. tisk. društva* v Ljubljani
se priporoča n v izvršitev vsakovrstnih knjigoveških del.
Knjižnicam znaten popust Solidno doio, zmerno čenč.
eri poroča svoj dobro urejeni optlfnl savod ukor tudi različne vrste naočnikov, Sčlpal-cev, toplomerov, daljnogledov Itd. Popravila očal, SCIpalcev itd. IzvrSuje dobro In cenol
1. KETTE
Ljubljano, Franca Jožefa c. 3.
Klobuki, čepice, perilo, kravate, palice, dežniki, galoše, toaletne potrebščine itd. Vsi predmeti za telovadbo, turistiko in drug šport.
Kupujte edino
,Sava‘-kremo
(čistilo). Dobiva se povsod.
G. F. Jurasek
uglaševalec glasovirjev in trgovec glasbil
Ljubljana, Poljanska c. 13.
Velika zaloga prvovrstnih glasovirjev, pianin, harmonijev, gosli, tamburic, kitar, citer In vsega glasbenega orodja. Najboljše strune (Wachold in druge). Zavod za uglalevanje ter popravila vseh glasbil. Jamčim pismeno 10 let. Posoje-valnica glasovirjev in harmonijev po najnižjih cenah. — Dobro blago se samo hvali.
=onoD=
Zavod za tehnične in elektrotehnične naprave
Koncesionirano podjetje za električne naprave, napeljave električne luči in prenos moči, telefonske, brzojavne in signalne naprave. Dobava in montiranje motorjev na bencin in petrolin ter Dieselovlh motorjev. V zalogi vedno v veliki izbiri: elektromotorji, ventilatorji, obločnice, žarnice, telefoni, vsakovrstni instalacijski matcrijal, mazilna olja in masti, sesalke, lestenci za elektriko in plin ter sploh vse tehnične potrebščine.	Proračuni	na	zahtevo zastonj.
Popravila vsakovrstnih strojev.	Moderna	mehanična	delavnica.
VOJNOVIČ & CII:, Ljubljana, Dunajska cesta 22.
 —  ...............-=naaa—	    —
[k. H. KREGAR Llnbllana. Sv. Petra cesta 23 innumiirainnmuiHmMinimimMiuuimiuiiiiimmuiuiiiit Trgovina i nsnlem n debelo Id drobno Bogata zaloga raznovrstnega usnja in črevljarskih potrebščin iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiitiimiimiMimiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiii Glavna zaloga Sava-kremc v korist obmejnim Slovencem!			—r 	 ■■ —D Priporočljiva domaCa tvrdka! Podpisani izjavljam v imenu stavbnega odbora za zidanje nove cerkve v Šmihelu pri Žužemberku, da je gosp. Rajko Sušnik umetni steklar v Šiški napravil v imenovani cerkvi enajst novih oken, krasno in umetno v gotskem slogu, v splošno zadovoljnost in po zmerni ceni ter je zato v svoji stroki vreden najboljšega priporočila. V Šmihelu, 12. avgusta 1909. Za stavbni odbor: FranCišek Gabršek, župni upravitelj.
		
Trgovina oljnatih barv, fir-nežev in lakov ter vseh v to stroko spadajočih predmetov iiiiiiiiiimiiiimiiiiimimiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiMiiiiii Brata Eberl slikarja napisov, pleskarski mojslra Miklošičeva cesta št. 4 iiiiiiiiiiiiiiiiiiioiiiiiiiiiiiimmiiiiimiimiiiiiimimiiiitiiimiiiiiiiii nasproti „Uniona“ Priporoča se preč. duhovščini in p. n. občinstvu v vsakem oziru kot priznano solidna tvrdka		rnblitiiBaiiLtist.mH (H. Ničman) v Ljubljani IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUI priporoča svojo bogato zalogo IIIIHIIIIIimillllllllillHIIIIIliUMIIIMIIHIIIIIIIIIIintl : šolskih : in pisarniških potrebščin inmiiiiiuiiiiiimiiiMimiiiiimiiMimiiiiiimiiiiMi kakor: raznovrstni papir, zvezke, no-teze, razne zapisnike, kopirne knjige, Šolske in pisarniške mape, radirke, pisala, črnilo, gumi, tintnlke, ravnila, trikote, Šestila, barve, čopiče, raznovrstne razglednice in devocijonalije.