r Najvtžjt sUventlu dnevnik ▼ Združenih državah ! Velja za v*e leto . • . $6 00 fi Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inczen»tvo celo leto $7.00 GLAS n list slovenskih .delavcef v Ameriki. The largest Slovenian Duly io the United States. laaoed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. rSL£F0N: OOBTUUfDT 3876 Entered m Second Cl&u Matter, September 21. 1003, at the Poet Office at^lfew York, N. T., under Act of CongTeee of March 3, 1879. TELEFON: COBTUUfDT 287« NO. 215. — STEV. 215. NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 14, 1926. — TOREK, 14. SEPTEMBRA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV PROTI FRANCOSKO RAZPOLOŽENJE V RIMU Zarota proti Mussolini ju je vzbudila "veliko" o-gorčenje proti Franciji. — Casqpisje zahteva konec ''obširnih zarot, »kovanih v inozemstvu" proti življenju diktatorja. — Francija protestira proti italijanski obdclžitvi, da pomaga sovražnikom sedanjega sistema. RIM, Italija, I 3. septembra. — Nihče ne ve, če bodo sledili četrtemu poskušenemu atentatu na Mussolinija diplomatični protesti pri francoski vladi in sicer po značilni izjavi Mussolinija, da vlada "nepojmljva in grešna strpljivost onstran naših meja." Rimsko časopisje kaže v svojem ogorčenju jezo proti Franciji, ker nudi zavetje 'renegatskim* Italijanom, ter zahteva razventega smrtno kazen kot strašilo za atentatorje. V skrajno razburjenem uredniškem članku zahteva lmpero, ki je v večji ali manjši meri trobilo fašizma, v imenu italijanskega naroda tri stvari: — prvič takojšnjo izročitev vseh Italijanov, ki kujejo zarote v prostovoljnem izgonu ter zaslužijo vsled tega, da se ravna žnjimi kot z navadnimi zločinci;-drugič takojšnje uveljavljenje smrtne kazni, in tretjič, bolj uspešen in popoln sistem, da se zavaruje življenje Mussolinija. Glede "renegatov" pravi ta list: — Ti ljudje imajo gotovo dovolj denarja, da vodijo kriminalno propagando proti Italiji. Oni so brez dvoma poslali Giovanninija. Mi bomo stavili -la zatožno klop zunanje politike Francije in drugih narodov, ki omogočajo delovanje teh zločincev. Zahtevamo le to, kar je pravično in primerno za varnost Italije. Pekom vse nedelje so patrulirali po mestu močno oboroženi oddelki fašistovske milice v družbi orožnikov ter zastražili vse nevarne točke, kot n. pr. sovjetsko poslaništvo ter urade opozicijskega lista II Mondo. Značilna pa je bila disciplina, katero je kazala ljudska množica po prvem povelju Mussolinija, da ne trpi nikakih represalij. PARIZ, Francija, 1 3. septembra. — Obdolžitev italijanskega ministrskega predsednika, da Francija podpira proti-fašistovske Italijane izven meja Italije, je bila sprejeta včeraj tukaj z velikim ogorčenjem, posebno radi direktnih insinuacij fašistov-skega časopisja, da nudi Francija zavetje zarotnikom. Članek, ki je izšel v Giornale dTtalia pod naslovom "Zunanje sovraštvo", je povzročil največje ogorčenje med francoskim narodom. Giornale izjavlja, da je čas, da razmišlja francoska vlada o u-činkih "čudne gostoljubnosti in prostosti, katero je dala sovražnikom italijanskega režima". Vsled teh neosnovanih obdolžitev je vložil M. Rog ers, francoski pooblaščenec v Rimu, protest proti članku v Giornale d* Italia. V diplomatičnih krogih zunanjega urada so skrajno ogorčeni radi insinuacij, naperjenih proti Franciji v dotičnem članku. Temps pravi: — — Vlada francoske republike ne trpi v svojem ozemlju nikakih zarot proti kaki inozemski sili, a nič manj jasno se zaveda svoje dolžnosti gostoljubnosti. Dobrodošel je pa vsak, ki živi mirno v mejah Francije in se pokori njenim postavam. Suhaški agenti so zopet na delu. V New Yorku se je pričela nova križarska vojna proti pristnemu /pivu. — Zaplenili so 150,000 galon pijače. Major Chester Mills, prohibicij-ski upravitelj New Yorka, je vpri-zoril največjo proti-pivsko kampanjo, kar jih je bilo dosedaj tu- Podrobnosti o * - a atentatu na Mussolinija. Po atentatu na Mussolinija je bil socijalist Susi pretepen. — Domnevajo, da obstaja v inozemstvu velika zarota. ZBOROVANJE LIGE V ŽENEVI RIM, Italija, 13. septembra. — Socialističnega poslanca Attilia kaj ter je trdno odločen, 4a ne bo Susija je včeraj pretepla skupina prej počival, dokler ne bo izgini- italijanskih fašistov v njegovi vila iz ponosne metropole zadnja li v Santa Marinela, trideset milj. kapljica pristnega piva. Xa tisoče od glavnega mesta. Susi je baje j sodov piva so že zaplenili prohibi- priznal tolpi fašistov, da je v zve-cijski agenti. Nadaljne velikan- zi s Osarom Rossijem in Carlom ske za plenit ve piva bodo izvršene Bazzijem, ki vodita proti-fašistov-še tekom tekočega tedna. Mills sko propagando sicer ne razpolaga z močnim od- tepli so ga, ko je Vojaška vstaja na Portugalskem. Na Portugalskem je izbruhnila vojaška vstaja, ki pa je trajala le par ur. — Čete niso hotele tl^^S^k ^' 2ENEVA' Svica' 1 septembra. - Problem bo- zoDet 1 d i" -em ** dočega usfcr°ja Lige narodov ter izvolitev novih p zav aaal mir. članov v to zastopstvo bo zahteval pozornost delegatov v tekočem tednu. Nadaljna različna vpraša- Mali narodi zahtevajo sedeže v Ligi. — Sile stoje pred težko nalogo, ko so se delegatje naenkrat oprijeli te ideje. — Še ta teden bodo razpravljali o vprašanjih opija in mandatov. — Kitajska bo najbrž sledila Španski. Portugalska, 13. delkom prohibicijskih uradnikov, a ima za to skrbno sestavljen seznam znanih prostorov, kjer je baje nagromadenega dosti pristnega piva ter pet distilerij s 500 galonami kapacitete, poleg 37,000 galon alkohola. Junaško dejanje brata in sestre. Brat in sestra sta klicala pomoč, potem ko sta preplavala tri milje do brega. — Junaški čin mladih Henderson j e rešil življenje sedmih. OCEAN CTTY, N. J., 13. septembra. — Sedemnajstleten fant in njegova šestnajstletna sestra sta plavala včeraj popolnoma o-biečena na razdaljo treh milj, do brega, da priklieeta pomoč za očeta ter šest drugih mož. Reševalci ob bregu so bili strašno presenečeni, ko so videli Thorn Ilendersona priti iz vode ter se bližati rešilni postaji. urada in železniške postaje. Poz-neje je vstaški kapitan spoznal, da ne more dobiti nadaljne podpore ter se je udal. ATENE, Grška, 13. septembra. Mir prevladuje po vsej Grški. Za- LTZROXA, ______. septembra. — Portugalska vlada nJa» ° katerih se namerava razpravljati sedaj, ko je je izdala oficijelno izjavo, da se zaključen pripust Nemčije, so razoroženje položaj je za vršil konflikt v Chaves, v bli- glede opija ter mednarodnih mandatov. zini meje. med vojaškimi elemen-t • - l -i • - i. ti ti. ki pa je bil hitro končan. Po-' VceraJ je bilo opaziti tudi veliko zanimanje, če polen red vlada po vsej deželi. Do ena manjših sil obrnila pozornost Lige na seda-Izbrnh je povzročil neki infan-J nji položaj na Kitajskem, s čemur bi izzvala pet V ivanciji. Pre-jle^ski ki j* ^tel zaPo- trajnih članov Lige, Anglijo, Francijo, Nemčijo. kuml^ j^pHdri^ ^^ ^ J*P-sko, kojih interesi poleg onih Zdr. niso hoteli pridružiti, so zaprli, urzav so clirektno prizadeti. vstaši, ki so se polastili poštnega Zanimanje se je tikalo tudi vprašanja, če bo Kitajska sledila vzgledu Španske ter se umaknila z Lige za slučaj, da bi ignorirali njene zahteve glede zastopstva. V sredo se bodo najbrž vršile volitve. V sedanjem stanju negotovosti glede izpolnitve devetih upanje ve bodočnost je razvidna ' ^ J ~___ - • v i . i v v i, strankarskih voditeljev, da za- ^dezev se je pričelo potezah za te sedeže vec manjših narodov, kojih delegatje so prišli v Ženevo brez misli, da bi jih zahtevali. Vprašanje napol trajnih sedežev povzroča vsled tega precej skrbi v diplomatičnih krogih velikih sil. Tretji komitej Lige, ki se peča z razoroženjem, se bo sestal danes zjutraj, vendar pa je malo vr-jetno, da bo sprejel od pripravljalne komisije za razoroževalno konferenco več kot to, da je datum zaključenja dela te komisije še nedoločen. Nekateri politiki dvomijo, da bi se ta konferenca sploh kedaj sestala, a to naziranje ni splošno razširjeno. Glavno zanimanje v sferi mandatov se tiče vpra-„ .p, • sanja, če bo aktivno ogrožen francoski mandat v h Zervasa irj Dertihsa, je uproto- ^ __ .J.. . . ° ... vil general . Manesas. poveljujoč Sinji. Komitej druških odličnj&kov je naprosil Li-prvemu armadnemn zboru, da ™ | ^o, naj pošlje v Sirijo preiskovalno komisijo, a poskušali pregovoriti repuhlikan- Franciji se je dosedaj posrečilo preprečiti vsako vmešavanje v njene delavnosti na Bližnjem iztoku. nima nikakih dokumentov od Rps sija ali Bazzija. Oasppisje govori soglasno, da ima aretirani Giovanni, ki je vpri-zoril bombni atentat na Mussolinija, sokrivce v široko razpredenem komplotu proti režimu fašistov in Mussolinija. Mladi atentator je vztrajal tekom zaslišanja pri svojih prvotnih navedbah, da je vprizoril po-skušeni atentat iz svojega lastnega nagiba in da ga ni započela organizirana zarota. Časopisje pa trdi, da da zatajuje Giovanni resnična dejstva, ter svoje prejšnje počenjanje. Aretirani je izpovedal, da je prišel dne D. septembra v bližini kraja Ventimille preko meje, da je kupil dve bombi in t-evolven in puste Atene še ta teden ter se lotijo volilne kampanje. Uvodna preiskava ni ničesar odkrila proti M. Vozikisu, prejšnjemu vzgojnemu ministru in proti nekaterim časnikarjem in politikom. aretirana v zvezi z zadnjo vstajo, radi česar so bili oproščeni. Nadaljnih trideset pa ho moralo pred sodišče, obenem s pol- j . , , » , kovnikom Dertilisom, poveljni- d* se je napotil takoj v Rim. ka- - , , , , . 1 —- , kom odveh zborov, ki sta se uprla. Vsled kririk v listih, da bi lahko preprečili vstajo in prelivanje nje krvi. če bi pravočasno aretira- mor je dospel dve uri pred posku-. šenim atentatom. Njegove izjave* pa smatrajo oblasti za malo vrjet-ne. Italijansko-franeoska meja- je tako strogo zastražena, da bi bilo prekoračenje brez potnega lista skoro nemogoče. Tudi težko je domnevati, da bi mogel najti mladi atentator v kratkih dveh dneh človeka ki bi mu prodal morilno orodje. Raz- — Moj oče in šest drugih mož ven tega bi se ne mogel v dveh se drži preobrnjenega čolna. —J urah bivanja v Rimu orijentirati je vzkliknil fant. — Hitite. glede gibanja ministrskega pred- Sf raznik in reševalci so se odpeljali z vso naglico v treh motornih čolnih. Par sto jardov od brega so videli neko postavo, ki je plavala proti njim. sednika. List "Messaggcro" izjavlja, da je policija na sledi velike, v ino- ske bataljone ter jih prepričati o brezuspešnuosti odpora proti poveljem vlade. Ministrski predsednik Kondilis^ skušal prav do zadnjega trenutka doseči miroljubno predajo, a Zervas in Der-tlis sta odgovorila le s psovkami. Komitej razkriva tudi dejstvo, da so komunisti po pričetim bo- Izgredi proti Zidom na Dunaju. DUNAJ, Avstrija, 13. septembra. — Prvikrat v številnih mesecih je bil v pretekli noči moten nočni mir Dunaja, ko se je končalo na cesti vršeče se zborova-vanje Vsenemeev z demonstracijo, v katerih je bilo ranjenih na dneate ljudi, med njimi več policistov. Aretirali so 65 oseb. Tumult je nastal, ko je hotela skupina mladih naeijonalistov napasti Žide. Policija je posegla vmes, ko je razbila množica na Ringu okna neke velike kavarne, ter na- padla židovske goste. Aretirani so bili pozneje izpuščeni, z izjemo šestnajstih. je rekel mladič. — Nahajali smo ,se vsi v 40 čevljev dolgem čolnu ter ribarili, ko je nasedel čoln na pesek ter se preobrnil. Držali smo se čolna, a jaz sem rekel, da to ne more travati večno ter sklenil poklicati pomoč. Moja sestra je rekla takoj, da me bo spremljala. Ona je izvrstna plavalka ter je j vztrajala skoro celo pot poles mene. Ne brigajte se zanjo, prišla bo na kopno. Stražniki pa so se bali. da bo deklica izčrpala svoje moči ter so se ji približali, da jo vzamejo na krov. j — Ne ustavljajte se, — je zakričala. —l .taz sem allrisrht, pač pa hitite drugim na pomoč. Reševalci so dospeli še pravočasno do čolna in vse rešili. v . . T . . j iev od zadaj napadli lojalne eete a zemstvu zapoeete zarote. List do- *' 1 p , . r,. - • Mer lih .spravili vsled tega med tmneva. da ni Giovanni pravo ime ji . . , , ... - , dva ojjnia. Ta komunistični napad — To je moja sestra Edith, — aretiranega, da je prišel ze pred , , ■ • V41 J J - x j t,- • j ~ i bi bil bolj resen, a vlada je lzve- enim tednom v Rim m da je našel , i _ i dela, da so doloeih voditelji repu-zavetja v nekem majhnem hotelu. ' ^ _ ' _______( blikanske straže svoj napad na so- j boto, nakar je Kandilis v četrtek * f . . ! j -pospešil razpust straž. Žalostna smrt mladega <___ smrt moža. Nalezljivih bolezni je vedno manj. Jetika je stopila na peto mestu v seznamu smrt-nenosnih bolezni. — Zivljenska doba človeka se je podaljšala. LONDON, Anglija, 13. septembra. — Iz ravnokar objavljenega letnega . poročila zdravstvenega jniuistrastva je razvidno, da je Trije delavci mrtvi vsled • eksplozije. LEEDS, Ala., 13. septembra. — Vsled dinamitne eksplobzije, ki se je završila včeraj v vapnenih ka-menolomih Atlas Portland Cement Co., so izgubili življenje trije delavci. Zbor^^anie klancev v Washingtonu. "WASHINGTON. D. C.. 13. septembra. — Vitezi Ivu Klux Klana so se zbrali danes v senci kupole Kapitola na svojo tretjo dva dni Učinki premogarske stavke na trgovino so razvidni iz poročila padla jetika na seznamu smrto-Stanley Barker, star 22 let, ka- j trgovskega sveta za mesec avgust nosnih bolezni z drugega mesta terega bi morali jutri predstaviti ki kaže lia(ialjno skrčenje ekspor-'na peto West Farm sodišču radi veletat- tQV Importi so se poveC-ali. ali le I PoroSiIo je optimistično sestav-se je obesil v okrajni jeet. | radi obsežnega uvažanja inozem- Ijen0 tpr pravij da doseŽp t,Iove. Mladi mož. ki je stanoval nekje skega premog:a. | gki ^ ysak() ,etQ nQve Ake v New Yorku. je baje vlomil U>. avgusta v stanovanje svoje matere v Bronxu ter ji ukradel denar in obleko v vrednosti $300. Barker je zapustil dom svoje matere pred osmimi leti, in mati ga od tedaj ni več videla. Kot poroča policija, je zašel na kriva pota ter je bil ud an zavži-vanju omamljivih sredstev. Policija je tudi ugotovila, da je sedel eno leto v zvezni jetnišnici. je v boju proti .boleznim, kater« mogoče preprečiti. Terfom zadnjih petdesetih let so epidemiene bolezni skoro izginile, življenska doba človeka je postala daljša in zdravstveno stanje otrok se vedno izboljšuje. Kot glavne bolezni omenja poročilo pet bolezni. Izmed tisoč žrtev zahtevajosrčne in krvne bolezni 177; bronhitis, pljučnica in bolezni dihanih organov 165; rak 110; bolezni živčnega sistema 09 in jetika v vseh oblikah 85. Poročilo pravi, da se je število bolnih na raku povečalo, da je j«*-tike še vedno obilo in da se pljučnica in influenca še vedno upirata prizadevanjem strokovnjakov. Poročilo se tiče 40,000,000 prebivalcev Anglije. Zmanjšanje angleških eksportov. LONDON, Anglija, 12. sep. — trajajočo konvencijo, ter na veli- Stavka premogarjev je sedaj v ko parado, ki se bo vršila na svojem dvajsetem tednu ter ni vi-Pennsvlvania Avenue. 20.000 do deti še nikjer nobenega konca. — 25,000 članov Klana se je nahaja- Vsled tega se je pričelo splošno lo včeraj v zveznem glavnem me- domnevati, da bo vlada prej ali Uradniki kompanije pravijo, da stu slej prisiijena posredovati na pri- vzrok eksplozije ni znan. ' Zborovanje Klana se vrši tajno, sil^n način. Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je tr^ba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno ie, ako boste vpoitevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. ____ 500 .... $ 9.45 Lir ... ... 100 .... . $ 4.25 Din. .... 1,000 .... $ 18.60 Lir ... ... 200 .... . $ 8.20 Din. ____ 2.500 .... $ 46.25 Lir ... ... 300 .... .. $12.00 Din. .... 5,000 .... $ 92.00 Lir .. ... 500 .... .. $19.50 Din. .... 10,000 .... $183.00 Lir ... ... 1000 ____ . . $38.00 Za poSlljatve, ki presegajo Desettlsoč Dinarjev ali pa Dvatlsoč Lir dovoljujemo poseben zneska primeren popust. Nakazila po brzojavnem plana Izvršujemo t najkrajšem računamo za atrofike |L—, te* Posebni podatki. Pristojbina ta Izplačila ameriških dolar, jev v Jogoelavlji in Italiji znata kakor aledl tza $25. mil maaji znesek 79 centov; od $25. naprej d« $300. po S cente od vsakega dolarja. Za vetje trote po pl* FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street Phone: CORTLANDT 4687 NeW York, N. Y« GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) MATI PREPLAVALA ANGLEŠKI KANAL CHoned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frtnk Sakser, president.____Louia Benedik, treasurer. Place of buameas of the corporation and addresses of above officers : 82 Cortlaadt 8t.f Borough of Manhattan, New York City, N. Y. •'GLAS NARODA" "Voice of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holidays. 'la telo teto velja Ust ga Ameriko in Kanado __$6.00 Ta pol leta ~____________________„..$3.00 Za Utrt leta_____________$1£0 Za New York za celo leto $7.00 Za pol leta______________$3.50 Za inozemstvo ta celo leio _$7.00 Za pol leta____________*3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj »« praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti ae ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli podiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. 'GLAS N A B O D A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876' MRS. CORSON Razen Trudy Ederle, je še druga ženska, namreč Amerika n k a M i lie Gade Corson, preplavala Angleški kanal. : Mrs. Corson je mati dveh otrok. Prvi je menda star dve, drugi pa štiri leta. V New Yorku so drzno in vztrajno plavalko sprejeli z vsemi svečanostmi. V čašo njenega veselja je pa kljub temu kanila kaplja pelina: ker je bila mati zelo obžgana od solnea, je njena dva otroka nista spoznala. .. Nam se zdi, da je protor za mater dveh malih otrok vse kod drugje kot pa v Angleškem kanalu. Katoliške nune so vtihotapljale čipke. Štiri frančiškanske sestre so aretirali v spalnem vozu na poti iz Ca-nade. — Imele so tajne žepe in v njih za $5000 kontrabande. — Ena njih je prednica. Avstralija baje premalo obrožena. UHBLf VKOOD A. LNDCK WOCC. M. V. Za Gertrudo Ederle je preplavalanadaljna ženska Angleški kanal. To je Mr.s. Corson, stara '2~ let ter mati dveh otrok. Plavala je šestnjast ur. torej dve uri več kot Mi.ss Ederle. D opisi Cleveland, O. skein. V Ameriki je bil približno Cenjeni uredile: — Namenil 25 let. Iiil je član društva Lunder ?em se naznaniti širši javnosli ža- Adamieh, št. 8. S. p. %. Tukaj lostno novieo. liojak Johan Ma- zapušča soprogo in 7 otrok v sta- rold, star 50 let, je bil zaposlen rosti od mesecev do 20 let. Avstralija potrebuje več vojaštva in orožja. — Obrambni minister hoče izdati dva tisoč in petsto milijonov dolarjev. MELBOURNE. Avstralija, septembra. — Avstralski obrambni minister Sir Neville Ilewes. je Peter Zgaga Rojak;« sta se takole pogovarjala : Prvi: — Ti. daj mi dober svet, sani ne vem. kaj bi storil. (»ženil bi se rad. Izbrani imam dve nevesti. Prva je lepa in mlada pa je brez denarja, druga je pa precej stara vdova. pa ima toliko tisora-kov, tla ne ve, kani bi /. njimi. Kvetnj mi. dragi prijatelj, kaj naj storim ? Drugi: — Popravici ti povem, ST. ALBAX.S. Vt. i2. septembra. — Zastražene od zveznih cle-jl,r)dal izvaredno izjavo, da je tre-tektivov v nekem tukajšnjem ho-lb* določiti za dobo desetih lot 11 jllbezen > vsp "« SVf>tl1- I. vzel jo bnin. Se enkrat .;i„ . , , , - da so je 1 .->0.000 vrnilo domov bol- ! prisrčna hvala ti. Pozdravljen! i orocila. ki so dospela semkaj.) . ,, - , - , r» ______Jnih in pohabljenih, da se uveljavil Drugi: — Porakaj mab». Pove,, ni i. kje stanuje tista stara vdova piše . . . pri tvrdki Fisher Body Co. že dalj Počivaj v miru! DIKTATORJI Ko je v Španiji nekaj završalo in so se začeli puntati artilerijski častniki, je obljubil Mussolini svojemu tlik-torskemu bratcu Primu di Hiveri vso pomoč. Z orožjem in vojaštvom mu je hotel pomagati, samo da ga obdrži na površju. No, na Španskem ni bilo nič hudega, toda Mussolini-jeva kretnja je bila jako značilna. Najbrž je bil istotako razburjen, ko je padel na Gr-skm Panglos, toda padel je prehitro, da bi mogel Mussolini posredovati. Diktatorji se boje za svoj obstoj — baš kot kralji in cesarji. Istotako se tresejo, kot so se tresli evropski poten-tati, ko so boljše viki uničevali v podzemski kleti življenja ruske carske rodbine. Struna ljudske potrpežljivosti se da iievrjetiio raztegniti, toda še tako gibka struna ima svojo mejo — do tukaj in niti pieice dalje. • Alussolini jo je nategnil skoro do skrajnosti. Če noče ali ne more tega izprevideti, se bo pač moral prepričati prej ali slej. Kot nikomur ne, tudi njemu ne privoščimo, da bi ga zadela usoda bivšega ruskega carja. Isti vzroki imajo pa iste posledice. Tega natumega zakona ne more ovreči nobena diktatura. ear,a. Dne 9. septembra so razkla-j dali blago iz železniškega voza in , ^o si napeljali svetlobo potom podaljšane električne žice. Nesrečni Vojak je prejel za žieo. da jo prestavi in najbrž radi nepravilnih naprav ga je zadel električni tok in era na mestu ubil. Vsa prizadevanja, da bi ga spravili k zavesti, to bila zaman. Pokojni je bil doma iz vasi Bloeice na Not ran j- Poročevalee. jena. ko je sporočil carinski ko-lektor. Ilarry Whitehall, da se mu zde obleke nun izvanredno obilne. Ko se je ustavil vlak v Rieh-fordu. f;o jih vprašali, če imajo EP/, Minn. Danes je tukaj umrla vdova t kake stvari, podvržene carini. To Ana Sajatovič. rodom od Vivodi-jpo pa zanikale, je rekel inšpek-ne na Hrvatskem. Se le 8 mesecev . tor. ie. od kar ji je umrl soprog .John. wiiitMiiU in ivi-»vil i-i.lo - i - • • i i d J *' 1 I \\ iiiTcnni je izjaMi, na so -\iue- |mi prif^o se vojni dolg v znesku Pokoj niča zapušča hčer. omože-jli par minut pozneje kos čipk. ki (iVPh tisoč milijonov, vsled česar na Lutar. Naj počiva v miru! Novice iz Jugoslavije- m [ legitimacija na ime Dragica Ro- Divje svinje v Baranji. V Baranji povzročajo v zadnjem času divje svinje veliko škodo na raznih kulturah. Vsled zadnje po vodu ji so v celih čredah zapustila poplavljene gozdove in se klatijo po poljiliT kjer uničujejo poljske pridelke. Baranjski lovci! prirejajo pogone na te škodljivce., y afferi Tze Langa. lastni- ka tovarne cigaretnega pajiirja v prič. telefonska uradnica. Truplo je ležalo med tračnicami in je torej verjetno, da se je mladenka vrirla na tir z namero, dn jo povozi vlak. Preojitwt v aferi Izo Lang. PROSPERITETA Nihče ne more oporekati, da niso Združene države, kar se tiče prosperitete, na jako ugodnem stališču. Zemlja je izredno bogata, industrija razvita do naj-\ečje obsežnosti. Delavski položaj razmeroma ugoden. Statistiki in narodni ekonomi hočejo prosperiteto Amerike posebno podčrtati z dejstvom, da je sedaj v deželi enajst tisoč ljudi, ki imajo več kot en milijon dolarjev premoženja. Enajst tisoč milijonarjev je lepo število, toda za prosperiteto jako šepav dokaz. Prosperitete dežele se ne sme ocenjevati po čimvec-3em številu milijonarjev, pae pa po eimmanjšem številu revež«v. • Isto kot s prosperiteto, je v gotovem oziru z izo-! razljd naroda. Iaobrazbe naroda se ne sme soditi po u-cenjakih, ki jih je narod proizvedel, pač pa po številu anaifabetov, ki jih ima. Rojaki, naročajte te na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Združenih državah« Težka avtomobilska nezgoda se je pripetilri v bližini Prilepa v .Tužni Srbiji. V avtomobilu sla se vozila i z Bit olja v Prilep odvetnik Barab in gledališki upravitelj Ka-radžič. Na nekem ovinku se je avto prevrnil v cestni jarek, pri čemer je bil Karadžič snirtnonevar-nn ranjen, dočim je odvetnik o-stal nepoškodovan. ICaradžiča so prepeljali v nri-lepsko bolnico. Strašna smrt pod lokomotivo. Te dni se je na postaji Vrbovee med Zaprrebom in Križevci pri ranžiranju vaponov pripetila nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Manipulant Nikola Kralj in vlakov od j a Jurak sta hotela ustaviti vagron. ki pra je stroj popnal po tiru. Po neprevidnosti se je Tvralj umaknil na napačni tir: stroj hno },iknn:il, Ul V)iS.,H. ,dva tisoč in petsto milijonov, da ^ (la jo (f< pJvo t|i|. ^^ ^ se zajamči varnost Avstralije. (flajajo ]lf, petindvilj...H ,.elltov llf>. Pri tem pa neprestano raste na- znroe rodni dolir Avstralije. Od tisoč mi- ...... . . t Najbrž nisem s»* nikdar pohva- li ionov dolarjev pred vojno je na- ... . • , . . . , - - i -1 ' lil v tej svoji kolom prohihieijskih r.i'-tel na tri tisoč milijonov. K te- . .. .. agentov. Danes jim pa javno rečem : — Cast vam in hvala vam' Bil je ze skrajni čas! In le hitro v ka- , # . ... nale /. njim. predno se popolnoma dva tisoč milijonov dolarjev vec.u , m ■ i -i i ! usmraiu! Ta preiskava je spravila na dan jcot pa je bil narodni dolor Angli-, ^ veliko množino čipk prve vrste. j0 izbruhu vo jne, pri čemur j j Xune so bile nato ])revedene sem treba vpoštevati. da ima Anglija; Zgoraj omenjeno dejanje i^* do- iz Richforda in dognalo se je. da preko 40.000.000 prebivalcev, do- knz. da so tudi prohibieijski so prišle čipke iz nekega samosta- jih ima Avstralija le šest mi- ajrentje nekaki bo/ji tvori in da na na St. Dominiee cesti v ^Tont- lijonov. včasi kako dobro delo stor realu, kjer so se nune ustavile po--- tem. ko so prišlo iz Qnebeea. ' PRIPOROČLJIVA KNJIGA. , Vse štiri so izjavile, da ne zna- .Josip Lavtižar, župnik v llate- jo angleški, a ko jih je hotel za- čah na (iorenjskem. je izdal spo- slišati zapriseženi francoski tol- mine na svoja potovanja Lavtižar, mač, so pričele naenkrat jrovoriti je prepotoval vso Evropo ter do-i angleški. Tziavile so. da ne vedo. bršen del Azije ter zna jako ,:ani-1 ' ~ ' , ^ .... vinska trgatev, nastopali bodo kako so prišle čipke v njih obleko nnvo pripovedovati. I ..... ... . .. .. ' 1 . . jr .. • 0/, , -- i vinu-arji. viniearke, policaji, sri-in dsi so dobile spodnje perilo v je visel iz obleke ene nun. Takoj zna£a skupni dol« pet tisoč mili->o jili spravili iz vlaka in preiska- ;onov dolarjev Narodni dole je za la jih je carinska inšpektorica. Sedaj je konec piknikov. Začele bodo veselice in prva pomembnejša v New Vorkn bo dne 23. oktobra v Arlington Hall Odbor dela velike priprave Vršila se ho Družinska drama na Savi. Ob Savi v Zagrebu se je odigrala te dni nekega večera težka rodbinska drama, ki pa jo ostala k sreči brez posledic. Zidarski pomočnik Ivan Perkovič je svojo j ženo Katarino tako pretepel, daj J je padla na tla. Imela je pa še to-j liko moči. da je pobegnila iz hiše, in pričela klicati na pomoč. Raz-J jarjeni mož je zgrabil nato svojo triletno hčerko Brankieo in zdir-' jal ž njo proti Savi. Ravno v tre-notku, ko jo je hotel vreči v Sa-' vo. je preprečil to neki mimoidoči pasant. S težko muko je iztrgal zidarju dete in je izročil delavcem, ki so delali na obrežju. Surovega očeta, ki se je hotel nato zastrupiti, so aretirali in izročili sodišču. samostanu, ne da bi se jih obvestilo. kaj vsebuje. Preiskava prtljage je razkrila obilo kan, polnih praška, o katerem so dognale oblasti pozneje, da je francoska patentna medicina za želodec. Po aretaciji so prosile nune za pravnega zastopnika in obveščen je bil neki odvetnik v Burlinjrto-nu. Vprizorile so tudi napore, da stopijo v stik s svojimi samostani. Teža zaplenjenih čipk. katere -o hotele vtihotapiti, znaša 3f» funtov. Knjiga ima 30 poglavij. V pr-' viti poglavjih opisuje dogodke iz svoje mladosti, v nadaljnih se p;t bavi s kraji, katere je prepotoval.) Kot rečeno, knjiga je jako za-. aimiva Icr jo v akemu priporočamo. V zalogi jo ima Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., 1 New York City, ter stane s pošt - ' nino vred $1.50. IZRAZIT GODBE NI IN DRAMATIČNI V SPE II The Vagabond King Zbor sto izvezbanih glasov. SeU:ij ;ra igrajo vsnk zvečer ob S :HU. <»h sobotah in protlali ob ^ popld. CASINO THEATRE Broadway in 39th St. 500 dobrih sedežev po SI. Mučne bolečine x v mišicih vam olajša in ♦ otekline odstrani • | SEVERA'S i GOTHARDOL. ♦ i Priljublejn in zanasijiv hišni liniment. Dokaz njecrove koristnosti je uspešna vperaba zadnjih 45 let. Cona 30 in 60 ceniov. Vprašajte zanj v lekarnah. vmu-arji, barji, sodnik itd. Izžreban bo tudi rndio-aimrat. Pa .tudi kazni bo delila visoka občinska Gosposka. -Taz bom prišel, ee mi dajo pisano zagotovilo, da Radio-aparata ne bom zadel. i I V TVashinirtonu se je vršila I konvencija Kil Klux Klancev. ' Par tisoč zakrinkanih Kn Klux ♦ Klancev je paradirnlo «ul Kapito- ♦ la j>o Pennslvania Ave., proti «=.po- ♦ meniku CJeorpre Washinutona. ♦ l*red spomenikom so se ra/.sli. ♦ ' Cv se hodijo Ku IClux Klanci ^ 1 smešit celo v ofieij'elni W ri-^Fiilllt- ton. je io povsem njihova ^tvar. \«V jih je kak pameten človek videl. se je zaničljvo nasmehnil ter rekel sam pri sebi "Seme" i Tn to je tudi edino priznanje, , ki zasluži jo. Pijan nabornik ustrelil invalida. V Markuševeu v zagrebški okolici so se vršili vojaški nabori. Poslovanje komisije je poteklo v najboljšem redu in opoldne je bila 'vizita' končana. S cvetjem za klobukom in od vina razgretih lic so se naborniki vračali domv. Meri potjo je med fanti prišlo do prepira. Nenadoma je eden izmed skupine potegnil iz žepa revolver, počil je strel, a krogla ni zadela onepra, kateremu je bila namenjena. marveč invalida Matijo Dolenca, ki je slučajno prišel mimo. Kroplja ga je zadela v čelo. Dolenc je ostal na mestu mrtev. Smrt na železniškem tiru. Na železniški progi v bližini Dijaškega doma v Zagrebu so našli truplo mlade deklice z razbito lobanjo. A tudi ostalo truplo je bilo močno razmesarjeno. 50 korakov dalje so našli njen klobuk in ročno torbico, vkateri je bila poštna' v sodnem zaporu. o 5 w. F. SEVERA CO.. CEDAR RAPIDS, IOWA 2 O * IS Tihotapska afera v Brodu na Savi. V zadevi znane tihotapske afere v Brodu na Savi je tamkajšnja ^ carinarnica izdala odlok, s katerim se tihotapci obsojajo na 9,371,037 Din. jrlobe in istotoliko carinske pristojbine. V slučaju ne-možnosti plačila se denarna globa izpremni v enoleten zapor. Za glavnega krivca Stjepana Zrniča/ uradnika tovarne vagonov, bo 'globo morala plačati tovarna, ker se je svojedobno obvezala, da plača vso škodo; ki bi jo eventualno trpela država. Vsi udeleženci afere: Stjepan Zrnič, carinar i Šterk. zagrebški trgovec Albert Gaon ni skladiščnik državne železnice Dušan Pilič so še vedno Po 4% obresti za vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT Naše mesečno obrestovanje je ugodno ne samo ako vložite, temveč tudi ako dvignete. Obresti plačamo za vse pretekle mesece do konca onega pred dvigom. Zato priporočamo vlagati denar pri nas tudi onim, ki ga nameravajo v kratkem zopet dvigniti. Frank Sakser State Bank S3 Cortlandt Street - New York, K. Y. ' Pri paradi v Atlantic City je bila priznana kot najlepša Ameri-kankn gospodična Norma Small-wood iz Tulse, Okla. Miss Norma Smalhvood je stara osemnajst let ter ima lase spletene v dve dolgi kiti. To dejstvo je precej hud udarec tistim Amerikankam. ki ^o se dale ostrici, i * j Na parniku "Baltic" je dospela včeraj v Ameriko 94-letna Rahela Oabrenovic, ki bo obiskala svojo | mater v Roehester. N. V. ( Priseljeniškim uradnikom je rekla, da je po poklicu plesalka in da bi tekom vožnje najrajše ves Čas plesala, če bi je ne mučila nadležna morska bolezen. * Po nekaterih newyorških gle^ dališčih nastopajo plesalke, ki se vrte kot frtavke po odru. Odda-leč se zde človeku stare komaj po sedemnajst ali osemnajst let. Toda če jih človek od blizu po-pleda, se kmalu prepriča, da glede starosti ne zaostajajo dosti zč tisto mamico, ki je dospela s par-nikom "Baltic" v newvorsko pri- GLAS NARODA. 14. SEP. 1'<2G ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU MRAVLJE — RAZ DIRALKE HIŠ. lluojfo poslopij in hiš čirom Združenih držav se ruši v prisotnosti .samih stanovalcev, ki se do. stikrat komaj zavedajo tega raz-diranja. Nove in stare hiše, cementna poslopja in lesene stavbe razpadajo počasi ali sigurno. In vse to vandalsko rušenje je delo drobne mravlje, ki razjeda les. Nemogoče je ceniti škodo, ki jo povzroča ta ameriški insekt. ki se znanstveno zove termit, ali dejanski stroški za popravke, izvirajoči iz škode, povzročene od termitov. znašajo mnogo milijonov dolarjev na leto. Nedavno je vlada morala potrošiti $25.000 na neki začasni stavbi., da se popravi, kar so termiti porušili. Kakor trdi etnolog (strokovnjak o žuželkah) poljedelskega departmenta, bi se mogočnost napada s strani teh mravelj zlahka preprečila. Skoraj vse izmed 42 vrst teli hišorušilnih mravelj iz navade živijo v podzemlju. Ako se jim za- pre pot iz dna v stavbeni les. tedaj ne morejo doljro preživeti v stavbi. Te mravlje potrebujejo nepretrgane zveze z zemljo, iz katere črpajo vodo; drugače ne morejo nadaljevati svojega zarivanja v les. Jako lahko je inzulirati poslopje. tako da se mravljam odtegne njihova zaloga vode. Poljedelski dpeartment namerava zgradil moderno poslopuje v svrho demonstriranja raznih načrtov za preprečevanje škode v strani temitov. Department tudi priporoča razne stavber« -v to svrho. Skratka te odredbe določajo, naj se nikak tram. pod ali podstava iz lesa ne položi na zemljo ali vanjo vtakne, ako ni bil les namazan s kako preprečil nr ^novjo, pridelano iz kreozota ("lesne smole). Ali pa naj plast cemen ta loči les od zemlje. Take enostavne odredbe bi prihranjab mnogo škode in sitnosti gospo darjem. CENE ŽIVLJENSKIH POTREBŠČIN PODAJO. Stroški za življenske potrebščine v Združenih državah, ki so začeli padati od novembra lanskega leta, so od junija do julija padli nadalje za eno osminko enega odstotka. Vse kaže. da utegnejo pasti še dalje ali vsaj ostati precej stalni za nekoliko mesecev naprej. To je, kar trdi National Industrial Conference lioard v svoji mesečni študiji o draginji. Dočim je draginja začela pojemati začenši od minolega novembra v glavnem vsled padajočih cen živežev v prodaji na drobno, so cene na debelo začele že padati od avgusta lanskega leta. Pov prečna cena na debelo v indeksu življenskih potrebščin je bila v juliju tega leta za šest odsto nižja kot v avgustu lanskega leta. Povprečno se je draginja od novembra 1925 do minolega julija znišala za 3.4 odst. Ako smatramo, da je leta 1924 povprečna cena vseh življenskih potrebščin v letu 1914 znašala 100, je cena v novembru 1925 znašala 171.8 in v juliju 1926 se je znižala na 166. Padanje cen na debelo se opaža takorekoč po vsem svetu, v kolikor se tiče poglavitnih industri-jalnih držav. Izjemo tvorijo Belgija in Francija, kjer je inflacija valute silila cene navzgor in s tem prikrila dejstvo, da so cene že zdavnaj silile navzdol, Italija, ki se prizadeva doseči ravnotežje v Hvojem budžetu, in Poljska, kjer je nedavno bilo političnih boma-tij. Najbolj je izrazito padanje cen na debelo na Danskem in Norveškem. kjer je v teku uravnavanje valute, ali je opažati v znatni meri tudi na Angleškem. Nemškem. Španskem, v Švici, Cehoslo-vakiji, na Finskem in drugje. V vali: Belgija za 27.3 odst., Francija 32.4 odst., Italija 3.3. odst. in Kitajska 1.2 odst. V Združenih državah so nižjf cene živeža v trgovini na drobne tvorile glavni vzrok za manjše draginje. Te so od junija do juli ja padle za 2 odst., dočim cen'1 o-blačil na drobno so padle le za O.f odst.; padle so pa le cene za ženska oblačila, dočim so one za moška oblačila ostale takorekoč enake. Cene najemnini, kuriva in svetla in drugih potrebščin so osta le enake od junija do julija. Življenske potrebščine za popadajo živež, stanovanje, oblačila kurivo, svetlo in vse druge po trebne stroške za vsakdanje življenje. T z povprečnih cen vseh teh potrebščin in v pravilnem razmer ju izmed njih se dobiva enot m* povpr/*na eena za vse potrebščine, ki se v narodnem gospodarstvu zove "indeks". Ako primerjamo današnji indeks een z oniir prejšnje dobe, razvidimo, za koliko odstotkov se je draginja povedala oziroma zmanjšala. Ako torej predpostavljamo, da je indeks een na debelo v letr 1914 znašal 100. najdemo, da je isti v avgustu lanskega leta zna šal 163.5. To pomen ja, da se je v avgustu leta 1925 moglo v trgo vini na debelo kupit i za $163.5 toliko potrebščin, kolikor leta 1914 za $100. Od avgusta 1925 pa se o-paža stalno padanje in indeks cen na debelo je v juliju tega leta znašal 153.6. To pomenja : v juliju tega leta je mogel trgovec kupiti n« debelo toliko potrebščin za $153.6 kolikor jih je v avgustu minolcgp leta dobival za $163.5. Isto velja za cene življenskil) potrebščin v trgovini na drobno Daljnem Vzhodu je tendenca raz- Te cene so seveda one, ki označil lična: cene se neznatno povzpe-J jejo draginjo, kajti one prizadeva njajo na Kitajskem in padajo na ! jo konsumenta. Ako predpostav Japonskem in v Indiji. Cene na (ljamo, da je indeks cen na drobne debelo v Avstraliji in Novi Zelan-, znašal 100 v letu 1914, je isti v av d i ji ostajejo skoraj enake. gustu leta 1925 znašal 168.7. To Tekom zadnjih dvanajstih me- pomenja. da" 'v avgustu lanskege sec«*v so povprečne eene za živ- leta je za konsumenta $168.7 ime Ijenske potrebščine v trgovini M |0 toliko veljavo kot $100 v letu debelo padle za sledeči odstotek : j 1914. Dočim pa so od tedaj cene Anglija 7.4 odst.. Nemčija 6.9 na debelo padle, so cene na drob odst.. Nizozemsko 5.3 odst.. Dan-!no nadalje rasle še za nekolike sko 20.3 odst.. Norveško 295, odst..' mesecev in dosegle svoj vrhunec v Švedsko 7.1 odst., Švica 10.8 odst., mesecu lanskega leta, ko je indeks-Špansko 6.5 odst., Kanada 1.9jPon na drobno znašal 171.8. Od te-odst., Japonsko 10.1 odst.. Indija daj se opaža stalno padanje tud? 8.3 odst., Nova Zelandija 6.5 odst. v indeksu cen na drobno, dokler Cene pa so rasle v sledečih drža-j ni v juliju tega leta znašal 166. VAŽNOST K0L0BARENJA V POLJEDELSTVU. in ovsa, in približno za 90 odstot-j kov toliko uspešno, ako naj se poveča letina teh treh glavnih pri-] delkov. Kolobarenje pa ne izklju-! čuje koristnih posledic gnojenja;' zato kadar farmer istočasno upo-j rablja oba načina porodovitve.! mu ta kombinacija prinaša dvoj-1 no korist. ' Zanimivi so v tem pogledu eks-J petim en t i na poljedelski poskuse-» vaiuici v Missouri. Enostavno ob- j delovanje polja je prirodilo 22.4. bušljev na a ker. Pognojen je polja je povečalo pridelek za 14.7 bušljev, to je na 27.1 bušljev na aker. Ako pa je bilo polje posejano po primernem kolobarenju. to je. a-i ko je bilo isto polje v prejšnjih! letih uporabljano za drugo setev, I se je pridelek povečal za 15.1 od-j stotek bušljev oziroma na 27.5 bušljev na aker. Tam pa. kjer se je istočasno pognojilo in kolobari-lo, se je pridelek povečal za 25.3 bušlje oziroma na 57.7 bušljev na aker. Se bolj čudovite uspehe so pokazali eksperimenti v 1'rbana, 111. Ti eksperimenti so pokazali, da raba gnojil, obstoječih iz zmletega apnenca, živinskega gnoja in fosfata, prinaša isti uspeh kot ko-j lobarenje, pri katerem se vrstijo koruza, oves in detelja. Načini kolobarenja so različni; morejo biti drugačni od pokrajine do pokrajine, celo od njive do njive. Toda vendar so nekatera o-snovna načela kolobarenja, ki veljajo povsod. Farmer jih mora razumeti, ako jih hoče v svojo korist uporabiti kar so v tem pogledu državne preskuševalnice dognale za njegov okraj. Svrha gori omenjenega buletina poljedelskega departmenta je. seznaniti farmer je z osnovnimi načeli kolobarenja in z njegovo važnostjo za poljedelce. Brošuro dobi lahko vsak. dokler traja zaloga, ako piše na : C. S. Department of Agrikulture. Washington, D. C. HIGIJENA IN ŽENSKO DELO. Kolobarenje ali vrstenje setve je način poljedelstva, s katerim farmer povečuje rodovitnost svojih njiv. Farmer more potom kolobarenja oplodoviti svojo prst prav tako uspešno, kakor potom rabe gnoja in umetnih gnojil. Vrlin tega ne povzroeuje kolobarenje nikakih dodatnih stroškov. Večji pridelek vsled kolobarenja je zato dobiček, ki ga je pripisati edi-uoLe spretnosti pftljetLelfi*. Proučevanje dolgotrajnih eksperimentov o rodovitnosti prsti v tej deželi in na Angleškem, je u-gotovilo razna važna dejstva glede vplivanja kolobarenja na rodovitnost. O tem je poljedelski department pravkar izdal jako zanimivo brošuro. V splošnem se je ugotovilo, da je kolobareje približno za 95 odstotkov toliko uspešno kolikor gnojila, da se vzdržuje ena letina pšenice, koruze Švica je bila prva država, ki je od leta 1877 naprej zakonito ščitila delovne ženske pri porodu. Dva tedna pred porodom, šest tednov po porodu imajo dopust it; dobivajo plačo, kakor če bi delale. Francija je uredila žensko delo z zakonom iz leta 1892 glede zaposlenosti žensk v industrijskih obratih z zakonom iz leta 1900 glede dela žensk v trgovinah in točilnicah z zakonom iz leta 1909 glede prepovedi ženskega in otroškega dela v gotovih obratih. V Rusiji je pred preobratom tovarniški zakon iz leta 1886 sicer prepovedal nočno žensko delo od devetih zvečer do petih zjutraj, a ni dosti učinkoval, ker so ga omejevale posebne določbe. Leta 1911 je bilo na Ruskem 640.000 tovarniških delavk. Resnih soeialnopo-litičnih zakonov stara Rusija ni poznala. V mednarodnem dogovoru iz leta 1906 se je večina kulturnih držav sporazumela glede prepovedi ženskega nočnega tlela. Za razbremenitev delovnih žensk so ustanovili otroške vrtce in otroška zavetišča. Tako zavetišče je imela Francija že leta 1844, ustanovljeno je bilo v Parizu na pobudo politika Marbeauja. Leta 1912 je nastal v Londonu prvi otroški vrtee po hemškem vzorcu in so se Angleži oprijeli celo nemško besede "Kindergarten". V Liverpoolu je danes največja oskrbovalnica za matere in dojenčke na vsem svetu. Pred 80 leti je bilo ponianjka nje socijalne zaščite delavk na Angleškem zelo občutno, uradno poročilo o položaju angleških modnih delavk leta 1842 se glasi: "Med sezijo. ki traja približno štiri mesecu v letu je^tevilo delovnih ur celo v najboljših po-djetili 15, in če pridejo nujni posli 18. V večini trgovin delajo v tem času brez določene časovne mere. zelo pogosto 18 do 22 ur, f7 Če vaš otrok ne raste tako kot bi moral? Če je suh, ee ima udrte oči. -Če se ne zanima za igro in ne napreduje v šoli, vam je to dokaz, da otrok potrebuje hrane. Ko se zdravniki preiskovali Aolske otroke. so p r o-nasli. da je kondenzirano mleko dragocena brana za otrokovo zdravje. Taka hrana je Bordenovo Star ali Magnolia Kondenzirano Mleko. €7« Pripravite jim Bordenovo Star ali Magnolia Kondenzirano Mleko po raznih navodilih, naprimer pudinge, kustarde, paje, polivke, kekse in dezerte ali druge jedi. ki zahtevajo mleko in sladkor. C'e jim pri jat a čokolada ali kakav, se poslužite Bordenovega Star ali Magnolia Mleka. Namazi-te ga na kruh, kekse aU piškote. Dajte ga jim na ta ali oni način. Poskušajte ga v svoji kavi. Bordenovo Star ali Magnolia Kondenzirano Mleko da kav« bogat, izrazit okus. 3T» BREZPLAČNO hranite tabelne s kan, dobivate dragocene predmete. Za 115 labelnov dobite naprimer šc-etko in glavnik kot sta naslikana spodaj. Darila vas ne bodo stala nič. Vse, kar je treba, je hraniti labelne s kan. Pojdite v bližnjo pre-mijsko trgovino, ki so navedene spodaj, pa izberite, kar-koS potrebujete za svoj dom. liiium"!^ UiUiiuiiii^ Hranite labelne za dragocena darila. PREMIJSKE TRGOVINE NEW YORK CITY, N. Y. 44 Hudson Street, near Duane Street 426 West 42nd Street, Near Ninth Ave 1427 Third Avenue, near 80th Street 61 East 125th Street, near Madison Av« 41 BROOKLYN. N. Y. 2 Sumner Avenue, near Broadway Nevins Street, rear Livingston Street JERSEY CITY, N. J. 350 Grove Street, near Newark Avenue 584 Summit Avenue, near Newark Avenu* NEWARK. N. J. 23 Warren Street, near Washington St- "Kitajska vljudnost. STRAJK NA INDIJSKEM DVORU Sanghajski li.sti popisujejo zanimivo srečanje obeh maršalov: severnega podkralja č*an«; Tso Lina in* južnokitajske<;a prezidenta Vu IV j Fuja po skupni zmajri nad komunistično '"narodno vojsko" in preden sta se skregala zaradi zasedbe Pekinga. > Vu Pej Fu stopi previdno v dvorano. počasi s«* mu približa t_'i.n_r Tso Lin. Oba se neprenehoma klanjata in fang prit"ne kot «rospo-dar: — Kako sem vesel, da va< vidim, gospod maršal. Vu : — Tudi jaz sem zelo vesel. (Oba se priklonita.) Cang: — Le sedite, prosim, kar po domače. Vu-f — Hvala? Tudi vi izvolite sesti. (Oba istočasno počeneta na divane.) — Kako se imate, mar-š::l Kako se počuti vaša nebeška rodbina .* Tanj;: Zelo sem vam hvaležen za vašo velikodušno ljubeznivost napram moji ničvredni osebnosti in moji ubogi rodbini. Meni <*re prav izvrstno in tudi moji družini. Upam. da to lahko trdim tudi o v:is. maršal. Izvolite si vzeti ča-ja. četudi je skrajno slabo pripravljen. Vu : (iloboko obžalujem, da nikakor ne morem z vami soglašati. Caj je nasprotno rajski in krasno pripravljen. Njegov okus je božanski. Ni dvoma, da ste plačali za čaj velikanske novce. fang: — Nikakor ne! Eden iz-, med mojih generalov mi je poslal petsto zabojev. Vesel sem, ( da vam čaj ugaja. Takoj bom poslal v vaš vlak za vas dvajset zabojev. j Vu: Tisočera hvala. (Pogleda , na uro. ) Maršal (Sing. zelo sem vesel, da so zaključena današnja uspešna pogajanja s prijetnim ( sklepom o popolnem uničenju rde-: čili. Navdušen' sem po vaši prijaznosti tako. da bom sain pove-del svoje junake v boj. j Cang: — Končno uničenje rde-( čili je najin skupni cilj. Poslal , vam hom na pomoč svoje najbolj-' še oddelke. Vu : — Tedaj je cilj najinega sestanka dosežen. Bojim se. d;i | vas bom moral zapustiti na svoje veliko ogorčenje. Cang: — ('emu ta kruta naglica ? Tako redko me doleti sreča, da vas vidim. C'e sva se srečala, pomeniva se o najinih zabavah. I Kakor veste, maršal, obožavam j ma-čžon (kitajske karte, podob-| ne našemu šahu.) Igram sedaj cele dni in noči. In vi pišete krasne poezije. Vu: — Da, če imam le čas za to neumnost. Oprostite, imam še nekaj posla. Ne zamerite, če sem 'vas utrudil. Cang vstane, da spremlja obisk. — Kako morete to trditiObžalujem. da vam nisem mogel izkazati boljših in vas vrednih ča-■ . ■ - - .... sti. Prosim vas. da me obiščete !ol) prvi priložnosti maščujejo nad , , . , ! i i- .... . .. pozneje v .Uukdenu ni da se odpo- ! gospodarjem. Ko so bili povabile-1... . i • , . . , , . . '. U-nete pri meni. ; m na dvor neki ugledni gostje iz Vu : — O seveda bom to rad storil. . . (V naglici): — Zbogom, maršal! — Naj bodo blagoslovljeni vaši sledovi! Canjr: — Zbogom! Maršal odide s svojim spremstvom. Can«* Tso Lin se v sede k mizi n niadaljuje svojo igro. NEVIDNI ZRAČNI VELIKAN \ elikauski "nevidni** aeroplan. ki je bil dograjen le dni v ameriški državni tovarni za aeroplane, ,ie pač najstrašnejše orožje, kar jih je kdaj posedovala k;i k a dežela. Francija ima sicer najmočnejše zračno brodovje na svetu, tudi angleško prekaša ameriško ^lede števila cdinic, toda nobena država ne razpolaga s takim strašnim orožjem kot je novi ameriški •■('/lop'. Nobena fantastična >lik;i. noben roman ne bi mogel biti tako svarilo pred novo svetovno vojno kot neviden aeroplan Združenih držav. ki je danes še edini svoje vrste, po čigar vzorcu pa bodo zgradili Amerikam i v kratkem času | *>• več drugih. Ta aeroplan ponese lahko ko-iosalno množino G000 funtov bomb in eksplozivnih snovi nad oblake. Kljub impouujoči kapaciteti pa znaša lastna teža aeroplana samo 16.000 funtov. Aeroplan goni motor 825 I»S. Propeler meri 15 čevljev in se zavrti [»o 1200krat v minuti. Svojstvo, vsled katerega je aeroplan najstrašnejši morilni stroj, je pa njegova nevidnost. S pomočjo bistroumno zamišljene priprave proizvaja namreč aeroplan da-leč okoli sebe tako gost oblak dima in pare. da ga ne prodre noben daljnogled, dočim pn je opremljena posadka z očali, s pomočjo katerih vidi vse pod seboj. — Vsled tega je vsaka obramba s puškami in topovi proti temu ko-losu nemogoča. Deset takih letal bi spremenilo v par urah veliko mesto v kup razvalin. Tn še eno novo morilno orožje. Ukrajinski listi poročajo o novi iznajdbi profesorja dr. (Joldinnn-na. fizika na univerzi v Kijevu. — Znanstvenik je baje iznašel aparat. ki zamore pošiljati na velike distance tako močne zvočne vale, i1 a usmrte v gotovem okolišu ne-[ mudoina vsako živo bitje. Sovjetska vlada je baje že dala izuinite-j lju na razpolago za konstrukcijo novega morilnega orožja potrebno vsoto. Naval v Ljubljansko bolnico. Do septembra je bilo sprejetih letos v splošno bolnico v Ljubljani 10.000 bolnikov. Kot desettiso-či je bil sprejet 42-letni posestnik Ivan Suhadolnik iz Hat kine. ki je obolel na vraničnem prisadu. .Redek in originalen štrujk se je vršil pred kratkim na dvoru in- . Millera in J. E. Wiebera, ki sta v svojem avtomobilu prevozila razdaljo med San Franciscom m New Yor-kom v 83 urah in 12 minutah. Dosedaj ni še noben vlak premeril te poti v tako kratkem času. NAJETI MORILEC POUČNE KNJIGE MOLITVENIKi MOLIT VENULE: Duša popolna ................... J._ Marija Varhinja: v platno vezano...............80 t fino platno ................ 1.00 v usnje vezano ..............1.50 v fino usnje vezano............1.70 Rajski glasovi; v platno vezano ..............1.00 v fino platno vezano..........1.10 v usnje vezano .............. 1.50 v fino usnje vezano .......... 1.70 Skrbi za dušo: v platno vezano...............80 v usnje vezano..............1.65 v fino usnje vezano ..........1.80 Sveta Ura z debelimi črkami: v platno vezano...............90 v fino platno vez..............1.60 v fino usnje vez.............. 1.60 Nebesa Naš Dom: v usnje vezano................1.50 v fino usnje veeano .......... 1.80 Kvišku srca, mala: v Oče naš, slonokost bela ..........1.20 Oče naš, slonokost rjava..........1.20 ! ANGLEŠKI MOLITVENIKI: (ZA MLADINO.) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano Child's Prayerbook: !i ii h S& »i Mlada lloluiidka Aberdiua Vie-wcg je živela s svojimi roditelji v llobokcnu pri A'etv Yorku. Že v mladosti je sanjala o filmski u-metuohti in trdila, da postane še znamenita filmska igralka. Aberdiua je zaeela svojo karijero s tem da je kot 16-letno dekle pobegnila z nekim mladeničem od doma in se skrivaj poročila. Njeno zakonsko srečo je uničila svetovna " t vojna. Njen mož je oil šel kot a-ineriuki vojak v Francijo in mla da Abcrdina se je kmalu sprijaznila z usodo. Vrnila se je k svojim roditeljem v lloboken, kjer se je seznanila z nekim Edmondom Lonrijem, ki se je dal prepisati na priimek Frank (tako se je pisal njen mož) in je živel z Aberdi-no v divjem zakonu v Kansas City. Tn je postal Edmond Frank zavarovalni"agent in kot tak je i-rnel velik uspeh. Svoji družici je laiiko nudil vse življenjske sladkosti. Imela sta krasno opremljeno stanovanje, ona je nosila najfinejše obleke in nakite, skratka živela sta v razkošju, o kakršnem Abcrdina v zakonu niti sanjala ni. Edina nesreča je bila v tem, da je Edmond cesto potoval po službenih opravkih in da se je njegova ljubica dolgočasila. Mesto da bi si poisknla prijateljico, je našla prijatelja v osebi nekega trgovca, pri katerem je kupovala jestvine. Po cele ure je presedela v njegovi trgovini ter koketirala z mladim trgovcem. — Končno se je zaljubila v svojega prijatelja tako strastno, da je začela razmišljati, kako bi se iznebi-la moža. s katerim niti poroeena ni bila. Ta misel ji ni dala več miru. Ker ni hotela spraviti svojega ljiibčka pod ključ, je sklenila najeti tretjo osebo, ki naj bi umorila Edmonda Franka. Toda najeti morilca ni tako lahko. Minilo je več mesecev in zaljubljenca še vedno nista dosegla svojega cilja. Naposled je trgovce zaupal svojo skrivno željo nekemu prijatelju, ,ki mn je obljubil, da ga seznani z nekim J. Dilloni, ki je imel že o-petovano opraviti z umori po naročilu. Dill je bil poglavar kansa-ških banditov. Rečeno, storjeno. Kmalu se je zločinec sestal s svojim klijentom. Bil je pripravljen, umoriti Edmonda Franka za G ko «0 «pa*». jftvafo Pismo stori it neve zavesi, lepo Nato se je obesil. \ trdo vezana ' ..... 8.00 LEVSTIKOVI ZBRANI SPISI: 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač..............70 2. zv. Otročje igre v pesencah — Različne poezije — Zabavijiee in pušice — Ježa na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač................. 4. zv. Kritike in znanstvene razprave....................... 5. zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovju ................... Zbrani spisi, trd. vez.......... .70 .70 .70 .90 LJUDSKA KNJIŽNICA: I. in 2. zvez. Znamenje štirih trdo vezana ..................1.00 -a. rv. Darovana. Zgodovinka povest ....................... .60 3. zv. Jernač Zmagovac. — Med plazovi .......................50 4. zv. Malo življenje.........; .65 5. zv. Zadnja kmečka vojska ... .75 7. zv. Prihajač................60 9. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) .....................60 10. zv. Kako sem se jaz likal, (Breneelj)...................60 II. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ................... .60 12. zv. Iz dnevnika malega pored-neut-Ia, trdo vezano ...........60 14. z v. Ljubljanske slike. — (Brencelj) ...................60 15. zv. Juan Miseria. Povest iz španskega življenja...........60 16. zv. Ne v Ameriko. Po resnič-kib dogodkih.................60 • eeeeesaeeees broširano Iz dobe punta in bojev....... Iz modernega sveta, trda vez. Jutri (Strug) trd. v. ......... .60 .60 1.40 .76 JURČIČEVI SPISI: Popolna izdaja vseh 10 zve®- kov, lepo vezanih............ 10.00 Sosedov sin, broš..................40 5. zvezefk; Sosedov fin — Sin kmet- skega cesarja — Med dvema sto-loma trd. v. ................ 1.— 6. zvezek; Dr. Zober — Tugomer tr. 1.20 broširano .................. ,75 Karmen, trdo vez. ................. .40 broširano .....................30 Kralj zlate reke in črna brata____ .45 Križev pot, trdo vezan ..........;. 1.— Krvna osveta .................... ,38 Kuhinja pri kragjfeft g. nažici, francoski roman ..........v........ .40 Lisjakova hči ................... 30 Lucifer ......................... 1.50 Ludovika Beozija .....*.......... MILČINSKIJEVI SPISI: Drobiž .............................60 Igračke, trda vez.................1.— broš..........................80 Mali lord, trdo vezan.............80 Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti Trdo vezano ................1.00 Mimo življenja, broširana .........80 Mladih zanikernežov lastni životopis .75 Mrtvi Gostač .....................36 Materina žrtev .60 Musolino ........................ .40 Mali Klatež .......................70 Mesija ........A..................30 Mirko Poštenjakovič...............30 Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. (Meško) .................. 1.— Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino...............25 Notarjev nos, humoreski..........36 Narod ki izmira...................40 Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90 Naša Vas, II. del, 9 pov............90 Nova Erotika, trd. vez..............70 Naša leta, trda vez ...............80 Naša leta, broširano...............60 Na Indijskih otbkih ...............60 Na Preriji ...................... .30 Nihilist ........................... .40 Narodne pripovedke za mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka....... 1.50 NARODNA BIBLIOTEKA: Kranjska čebelica.................90 V gorskem zakotju...............36 Za kruhom .................... .35 Črtice iz življenja na kmetih...... .35 Babica ..........................1.— Berač ...........................36 Elizabeta, angleška kraljica.......35 Amerika, povsod dobro, doma najbolje .......................35 Boj s prirodo, Treskova Urška.....35 Emanuel, lovčev sin...............35 Spisje ...........................36 Beatin dnevnik .................. .60 Grška Mytologija ................ 100 Z ognjem in mečem ..............3.00 Nekaj iz ruske zgodovine .........36 Božja kazen .....................3b Napoleon L .....................76 Obiski, (Cinkar). Trdo vezano. 1.40 Ob 60 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .26 Ogenj tr. v.............................1.30 Pesmi v prod, trdo ves. —....... .70 Pri godbe čebelice Maje trda vez... 1.00 Pabirki iz Roža (Albrecht) ...... .25 Pariški zlatar.....................36 Pingvinski otok tr. v..............00 Pod svobodnim solncem 1. zv.....1.00 Plebanuš Joaues tr. vez. .......... 1.— Pod krivo jelko. Povest is ftasov Ro- kovnjačev na Kranjskem..... .60 Poslednji Mehikanec ..,..,....... .30 Pravljice H. Maj ar............... JO Povest o sedmih obešenih...........70 ■Povesti, Berač t štopnjic prt sir. Boku .85 Po strani klobuk, trdo fofc ...JO Požigalec ....................... J5 Praprečanove zgodbe ............. .25 Patria, povesti iz irske junaSke dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu............. Jib Ptice selivke, trda ves..............75 Pikova dama (Pužkin) ...........30 Pred nevihto .....................35 Pravljice in pripovedke (Košutnik) 1. zvezek .....................40 2. zvezek .....................40 Rabi ji, trda ves ...................76 Robinzon .........................60 Revolucija na Portugalskem ........30 Rinaldo Rinaldini .................50 Slovenski šaljivec .................40 Slovenski Robinzon, trdo vezan.....HJ Suneški invalid....................36 Skozi širno Indijo.................50 Sanjska knjiga Arabeka .......... 1.50 Sanjska knjiga, nova velika........90 Sanjska knjiga, mala .............60 Spake, humoreske, trda vez ........90 Strahote vojne ....................50 Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30 Strup is Judeje ....................76 Spomin znanega potovalca....... 1.50 Spomini jugoslov. dobrovoljca — 1914—1918 ................1.— Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90 Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30 Svitanje (Govekar), vez...........1.20 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ........................ .80 Sveta Notbnrga...................36 Sv. Genovefa.....................50 Sredozimci, trd. vez................60 broš........................40 SHAKESPEAREVA DELA: Machbet, trdo vez..................90 Machbet, broširana .................70 Othclo .............................70 Sen kresne noči.....................70 št. At. Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broi..........35 ^t. 2'J. Tarzan sin opice.........90 St. 31. Roka roko.................25 št. 32. Živeti ..........................25 fet. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna s Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broš......................50 Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str., .....................65 37. Domače živali .............30 Miš. Tarzan ir svet .......... .90 Št. 39. La Boheme................1.— •^t. 46. Magola ...................40 Št. 47. Misterij duše...........! . . 1"— Št. 48.Tarzanove živali .. 90 Št. 49. Tarzanov sin .............. 90 št. 50. Slika De Graye............ 1,20 Št. 51. Slov. balade in romance____ 80 Št. 52. Sanin .................... i.r,[ £t. 54. V metežu ............ Št. 55. Namišljeni bolnik.......... Št. 56. To in onkraj Sotle........ •^t r>7. Tarzanova mladost .... os. Glad (Hamsun) ......... £t Golar: Brat/'e in sestre .. . Št 62 Idijot I. del. (Dostojevski) Šr. (53. Idi/ot II del (Dostojevski) št. 04. Idi /ot III. del (Dosto/evski) ^t. Idijot IV. del (Dostojevski) V?i 4 deli sknpaj.............. SPISI KRIŠTOFA IBUDA: 1. zv. Poznava Boga...........30 7. zv. Jagnje .................30 .8. sv. Pirhi...................80 13. zv. Sveti večer.............30 14. zv. Povodenj...............30 17. zv. Brata ................ 30 SPLOŠNA KNJIŽNICA: Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broi. 0.35 Št. 2. Rado Mumik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50 št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 str..........................35 Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broi. .50 Št. 5. Fran Milčislci: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., broš..........................25 St. 7. Andersenove pripovedke. Zs slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš................. .35 Št. 8. Akt št. 113.............70 Št. 9. Univ. prof. dr. Prance We-ber: Problemi sodobne filozofije, 347 Btr., broš................. .70 Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25 Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., broš. ...........35 Št. 12. Fran Milčinsld: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 dejs njih, 91 str., broš..............80 Št. 13. V, M. Garšin: Nadežda Ni-kolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broš..............30 St. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje, peami, 112 str., broš.,...........45 Št. 17. Prosper Marimee: Verne duie v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str.,...............30 Št. 18. Jar osi. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš......25 Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Fantek, 124 str., broš..........50 Št. 20. Jnl. Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman, is čežčine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broi..................45 Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, IL, 73 str., broš..........................25 Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna iotili v Kock Mountains. Tu .so pe.sti. ameriški zvezdotdovei postavili« svoje teleskope in čakali .solnčne-tsa mrka. La.sje so se mi jezili, ko >t'in videl skozi veliki daljnogled snovanje nebesnih teles. Najlepši je bil solnčni mrk v juniju, ko je mrknilo v^ak teden. Za usluge so »belili Eskimi ostanke živil, ki so jim zadostovalo celo leto, meni so pa podari i Američani motorni čoln, ki mi je bilo zelo dobrodošel. Ne mine .skoraj leto, da bi se pojavila na severni Aljaski kaka znanstvena ekspedieija, toda malokdo si upa daleč od obale. Za- moj položaj ni zboljšal. Izgubil j dostuje, da odide človek en kilo- utelužek, pa tudi domačini mi zaupali. O tem sem se pre- met er od obale, kjer je led hrapav, pa je izgubljen. V ledu so Kup pil pričal takoj drugo leto. Na novo-j o namreč gldboke razpoke in ja-,-il>a,ske otoke so prispeli Indijan- me tako. da je hoja po njen iz-ci. Peljali .so se z jadrnico na Alja- j kljueena. .sko. pa jih je zanesel močan seve-j Zanimivo je, kako prebivalci rovzliodni veter k nam. Preosta- ■ polarnih krajev markirajo pota. jalo jim ni drugega netro prodati ' ^a seboj puščajo odpadke žival-svojo kužuliovino, da bi si mogli'.^ kož, in sicer tako, da jih po-i j< t »in m streliva. Naku- lijejo na kosmati strani z vodo in m od njih mnogo kož in za- ! polože na ledene gore, kjer pričel tako trgovino, ki mi je prina- |mrznejo in ostanejo celo leta. Es-šala potem lepe dohodke. Ko so kimi žive v raznih krajih različno. Eskimi opazili, da .so mi Indijan- '< >b izviru reke sv. Lovrenca žive ei prodali muogo dragih in lepih malone kot belokožci. Pod skala-kož, SO začeli zopet godrnjati. Da mj imajo svoje koče, love ribe in jih potolažim, sem obljubil, da se divjačino ter suše meso za zimo. odpeljemo z Indijanci skupaj na pozimi se pečajo z rokodelstvom, lov v kraje, kjer je mnogo sever- c'udil sem se, ko sem opazil, da se nith lisic in druge divjačine, da' tud; umivajo in čistijo posodo. V unadirski pokrajini so Eskimi last- bi mogli tudi oni kaj zaslužiti. In. ' dijanei niso protestirali in tako niki rudnikov in raznih trgovskih fetu zbral dobre lovce, natovorilj podjetij. Mnogi Obvladajo za silo na a v o jo ladjo orožje in živila ter anlnil nahrbtnik z živili in' na benein. Ti čolni so tako lahki, odšel .sem dalje v gore, kjer sem cla ^ ,zglobe v morje s tovorom hotel iskati dragocene kovine. Na-' kvečejem na Iti centimetrov, šel sem razne rude, drago kamenje, Kjjub tpmu se V0?jj0 Eskimi tU-ki sem ga pa moral žal pustiti v (]i na Ctlprto morje. gorah, ker nisem imel nosacev. ' ...... v. , 1*1 i 1 Eskimi novosibirskm otokov zi- .\a povratku sem ustrelil clva or- .. , ,. , , ve večinoma pod zemljo, docim stanujejo oni dalje proti vzhodu jaška sina.mon.ska medveda. S sanmi sem se potem vrnil na novosi-birske otoke. Eskimi so prišli za menoj šele poleti in pripeljali s seboj mnogo kožuhovine. Potem so odšli na ribolov, jaz pa sem se pridružil ruskemu kapitanu, ki je nameraval loviti kite. To pot smo •pluli proti severozapadu tako daleč, da smo se približali krajem, kjer se nakopičijo Vsako leto 0-gronmc ledene gore. Ruskega kapitana ni toliko zanimal kitolov, kolikor Eskimi, od katerih je ho- * tel kupiti košuhovino. i Ločen od kulturnega sveta, sem živel kakor puščavnik. O dogodkih po svetu sem izvedel malo. Med svetovno vojno sem bil daleč na severu, kamor niso segale ve- 1 sti o krvavih dogo.ikih na evropskih bojiščih. Poznam Koaltla Amundsena, poročnika Ilausena in njegovih sedem mornarjev. L. 1905. je dospel v severovzhodni DIRKA Z MOTORNIMI ČOLNI V Manhasset zalivu se vsako leto vrše dirke z motornimi čolni motornega čolna "Greenwich Foolly, kateri je po 30 milj UVDCKWOOD A UMMNWOOQ. H. V. Prvo nagrado je dobil letos lastnik dolgi vožnji prvi dospel na cilj. in severu v snežnih votlinah, ki si jih na hitro roko urede, potem pa odidejo dalje, kjer se jim obeta dober lov. Prebivale! najsevernejših krajev žive zelo bedno. Kuhajo vse v umazanih posodah. Vsako jed mešajo z ribjem oljem iu smrdljivo živalsko mastjo. Celo čaj in kava, ki so jo kupovali od mene, je smrdela po ribjem olju. Naučil sem jih kuhati čaj, toda vse je bilo zaman. Brez ribjega olja ni šlo. Kako tekne človeku kava ali čaj z ribjim oljem, si lahko mislite. Svoje brloge ogrevajo pozimi in poleti z mahom in lesom, ki ga prinaša morski tok ob obali iz Sibirije. Na otokih, kjer sem se dolgo mudil, izdelujejo prebivalci orožje, puščice in su-liee iz mamutskih kosti. Teh kosti je v skalovju mnogo. Prave vere sploh nimajo. Verujejo tako, kakor jim pride na misel. Njihovo ki mu pravi kojuk. Čolni so narejeni iz živaLskih kož, in sieer tako da imajo samo na enem koncu ! odprtino, kamor zleze veslač. Ob- J eke si delajo iz medvedjih, pla-1 sče iz lisičjih kož. obleke in čevlje SOLNCE IN SOLNCNI SISTEM i NAPAD NA KROTILCA za vožnjo po morju pa iz kitovih svelinarjev. Polarni Eskimi so pogani. Verske obrede opravljajo na grobovih svojih prednikov. \ Solnce in solnčni sistem se premikata v svetovju proti sozvezd-i ju Zmaja z neverjetno brzino. — 'V eni sekundi se premakne solnč- ni sistem za dobrih 140 milj. — Zmaj je ogromno s ozvezdje na se- leži mrtvec z obrazom proti seve- j lu. Polarni Eskimi običajno ne sive dolgo. Povprečna starost znaša 30 let. i vernem nebosklonu. AVashington-; ska revija "Daily Science News »Bulletin"' piše o tem sledeče: — Profesor Miller je delal poizkuse na Mount Wilsondvem ob- VZROKI TETOVIRANJA Iz Raaba na Madžarskem javljajo o strašnem prizoru, ki se je pripetil te dni v tamošnjem cirkusu. Krotilec Prosee je nastopil pri običajni večerni predstavi s tremi levi in produkcija se je v začetku gladko in mirno razvijala. Ko pa je bil prizor na vrhuncu in bi moral lev skočiti skozi goreč obroč, je prišlo do mučne in strašne scene. Zver se je. me- ZA GOSPODINJE Pii® ISABELLE KAY Slovanska gospodinja v Ameriki vedno i veseljem sprejema na svete, e pomočjo katerih /juuure boljše vršiti svoje dolžoo«tt kot gospodinja in mati. Na tem mestu bomo v«tk teden objavili fiaaek, ki bo lanlmsl vsako dohro gospodinjo. NAVODILO Št v. 118 Navodilo za kuho. Mornarji, ki se vozijo širom sve- iie]son. Ko je delal profesor Mi- a in imajo često na roki ali rami chelson leta 1S87 prv0 poizkuse, tetovirano srce s puščico ali ime-' je skušai llJIOtoviti premikanje lom dotične, za katero je vneto zemije s pomočjo etra. ki napol- mornarjevo srce, bi se najbrž ču- njuje baj0 vso SVetovje. Leta 1005 lili. ako bi jim povedali, da je te- ie delal Michelson poizkuse s pro- oviranje staro, kakor je star člo- feSorjem Mori e vem na visoki gori •eški rod. Razna plemena v ma- h]izn cievelanda .Dosegel je delni o znanih deželah rabijo pri teto- uspeh? nakar je STOja opazovanja viranju znamenja, ki so si jih iz- 0]n,stn. ftele leta 1923 je bilo nje- nisliti njihovi predniki v dobi, ko ?ovo delo obnovljeno. Profesor ie bila zemlja še "mlada". — V. MilIer io „(lkril poseben tok etra irimeri s tetoviranimi tleli telesa v ozra^.ju, ki je llad zemij0 redek, m teh primitivnih narodih, je doZ[m se v zračnih višavah zgo- •etovirana roka izkušenega mor- ;(.uje Miller je določil moe in smer servatoriju v Kaliforniji že od sto tla 1,1 sk°r'1,a skozi obr°r'' za* marca 1021. Za opazovanje nebes- i kad,la v krotilca, kar je povzroči-nih teles mu je služil najfinejši a-|lc nled Pleda,ei strahovito pani-parat, takozvani interferometer.! ko* Zenske in otroei so za^eli kri* ld ga je izumil profesor fizike na j ?atl 111 vse J0 drl° k »hodu' ker univerzi v Chicago dr. A. Mich-1-10 ^stojala bojazen, da bo lev preskočil železne palice kletke in se vrgel na občinstvo. Mnogo žena in otrok je bilo v strašni gneči pohojenih, še več pa jih je omedlelo, tako da so imeli zdravniki z ranjenimi in nezavestnimi obilo posla. Medtem, ko se je prestrašeni svet rinil iz cirkusa ter bežal na vse strani, da se reši preteče nevarnosti. je ostal krotilec sam v kletki ter se boril z razkačenimi zverinami. Pobesneli sta namreč tudi ostali dve živali in vsi trije levi so začeli renčati na krotilca ter mu grozili z raztrganjem. — Krotilec pa je imel toliko prisotnosti duha in tako železne živce, da se .ie branil z bičem in pištolo, s katero je neprestano streljal v renčeče zveri ter se tako pririnil do železnih vrat, katera je nemudoma odprl in zopet za sabo zaprl. S to smelo gesto si je drzni krotilec rešil življenje. zverine pa so služabniki cirkusa nato s sulicami odgnali v njihove brloge. tega toka. Na podlagi točnih iz-merjav in računov, ki jih je sestavljal ob raznih letnih časih, je dognal, da se pomika naša zemlja s solnenim sistemom proti točki v svetovju, ki ima 2G2 stopinj nebesne dolžine in 68 stopinj severne širihe. "VELIKODUŠNOST" novo smeri iz Norveške preko Gren-, ,.. n . . , božanstvo se stalno menja, laudije na rtie Peary in otok Herschell. Presimoval je na o-' Polarni Eskimi so pomešani z toku Heraehell. Spomladi je pri- Ohoti, Korjaki. Indijanci in dru-spel v Notne. Med bivanjem na se- gimi plemeni. Tudi oni žive v veru sem si ogledal tudi kraje, po snegu. Mnoge njihove navade spo-katerih je potoval Ra.smu.ssen. Nje minjajo na živali in žalostno je, gova pot je stara pot Eskimov in da drugače sploh ne morejo žive-polarni raziskovali so potovali po ti. Rodbinsko življenje teh nesre-onih krajih že pred 100 leti. To je čnežev je zelo čudno. Oče se po-edina pot, ki vodi skozi dolino le- . roči s hčerko, mat pa s sinom, denlh skal. Eskimi so edini ljud- Kolibe so zelo tesne, rodbina nima je, ki poznajo v teh krajih vsa po- • v njih dovolj prostora ifi zate ta. Polarne raziskovalce sem o- opravljajo Eskimi vse telesne pomenil zato, ker sem se hotel tudi trebe javno kakor živali. O umi-sam lotiti sličnega posla, pa sem vanju seveda ne more biti govora, kmalu spoznal, da bre* modernih Edino njihovo orožje je harpum, prometnih sredstev potovanje da- s katerim love ribe. Ribje meso leč na sever ni mogoče. 'zakopavajo pred kolibami, da se L. 1908. ao prispeli v Kinjukuk na mrazu omehča. Pole« kolibe ,r ' nitos/iilin lrj a pripraviti, polep tet::! ima p:l tudi domaČa wli- iij;i priliko, da p»>so imeti kaj drugega, hudo izprevide-le. da bodo po tem navo«lilu napravile (iktxnn (M.poldaioko malico. KF.KS ZA f A.I 2 »"nil moke za kekse Zlir-ice soli -t žlice evajMirirattetra mleka, razreileenega v T /.lieah vcmIc 4 2tiei<-o ie-eite v peč', ki ima 4."O stopinj F. sorkote. Napravite jih lahko z istim rezilom kot režete doughnu-te. Nasveti za kuhinjo. Sladki piškoti ne hodo hitro vzhajali, ak«» je v njih preveč sladkorja. okrite s pokrovko. Najboljše je. če smeti zažgete. Zažgite tudi cunje, prepojene x oljem. Med imejte na temnem prostoru. Ako ga boste imeli na svetlem, se vam lK> hitro strdil. Par ji fin iunite lahko od sezije (lo sezije. Ko so ih>skleiiiee. vse zauiaSkc. Zamašite gorkim zatnaškom. li<>-da t h » lK«ljš«> držiilo. Nasveti za doni. Ko vprvie j erete hlankete. jili preko lun i nnnioT-itc v mrzli vo«li. j Nil eni »»a zniemntjte. Na ta način osodi v.n pranje v vrtiei v.uli nekoliko mila, da l>o dalo delN-le i jene. 1'ridenite luhko tudi nekoliko plavežii. \' tej v*>.li izi«-iite in posušite na solneu. 1 »a se na postelji dobro leži, mora biti pravilno i«»stlana. l*osii-Ijanju i»osvtH*ajo naše go-pod in je le premalo iN»zorno-ti. Pre»lvsem morajo gleolt. Špinaca, repa. gorčiena peresa f tel. jako prijKUiiorcjo k lej»i l«dti. N:ij-v»-r-je važnosti je pa re«r:it, ki vsebtije vsakovrstne mineralne snovi, ki so potrebne za eiš«Vnje krvi. Kilor nima l« jk* polti, naj uživa eitnvee zelenjave. Tmli solata je dobra. Hobite ji». že vsaj ]h> mestih, skoro vse leto. Na solato pa ni treba dajati jeslha. pa«'- pa limonov sok in mineralno olje. Osebno zdravje. I^e malokomur je znano. kako zdravo je jesti surovo wlenjavo. f'e more kdo jesti surov krompir, repo. korenje itd., naj je. kolikor hoee. Nič mu ne 1m| Škodovalo, pa«"-pa edinole korist ilv>. Posebuo zdrava je čebula, v kateri je do-ti vi taminov. Servirajte vedno le varno hrano, to je tako hrana, ki zagotovi otrokom trajno zdravje. 'Aii zdravo telo je i»otrehno mleko; nadalje so potrebne zrnate jedi. ki proizvajajo v teles« gorkoto; sml-jo ill sveže s.teivji-. Mesji jejt<» kolikor mogoče malo. — ■ 1 L J VINSKI MUZEJ Pravi čudež je. kot je biio čita-ti v časopisju, da je neki kmet u-bil, ko je padel z domačega pritličnega okna, a italijanski letalec je priletel iz višine 300 metrov na zemljo, pa mu ni bilo nič drugega, kot da si je v členku iz-pahuil nogo. — Neka Francozinja in njena hči sta v Alpah ponesrečili. Mati je bila na mestu mrtva. hči pa le malo opraskana, dasi je padla po skalovju skoraj 300 metrov »rloboko. Wymper. dobro znani planinec, je padel z Matter-liorna. pa si je samo glavo opraskal. In Parville. francoski pisatelj pripoveduje o nekem Indijcu, ki je padel čez prepad tisoč čevljev globoko, pa mu ni bilo nič, razen da se je močno pretresel. Da se mu ni nič zgodilo, je bil vzrok ta. ker je na dnu prepada rastla goščava na katero je Indijec priletel. V Venezueli se je pr^d leti C. "VToocot spustil iz balona s padal-nim dežnikom na tla. Na grozo gledalcev se dežnik ni odprl in zrakoplovec je kakor kamen letel iz višine tri tisoč čevljev. 200 čevljev od tal pa se je dežnik razpel a takoj zopet zaprl, padel je z vso silo na tla ter se tako polomil, da so vsi mislili, da je in mora biti mrtev. Odpeljali so ga v bolnico, kjer se je po enem letu pozdravil, dasi ni bil več za nobeno rabo. ADVERTISE in GLAS NARODA V Spevru ob Renu so otvori' interesa nt en muzej : muzej vina. V obokanih dvoranah, okrašenih k pestrimi grbi in napitnieami, sn zbrali prijatelji dobre kapljice vse, kar je v zvezi z razvojem vinarstva, od rimskih dob pa do danes. Tako najdemo v muzeju ka-menite vrče iz časov rimskepra cesarja Proba. ki je okoli leta 300 pred JCristom prinesel vinsko trto iz južne Italije in Grčije na ger manski sever; vinske steklenice iz ilovice, še dobro ohranjene čase, ki jim je stoletno bivanje pod zemljo nadelo smaragdnozeleno, motnozlato ali pa modrikasto -srebrno patino. Sedanji vek je zastopan z rez-ljanimi sodci. z umetniškimi in poetičnimi figurami v reliefu. — Posebnost svoje vrste je veliki, dvanajsterooglati sod koelnskega volilnega kneza in iz leta 1500 izvirajoča lesena skulptura "Kri-: stus v vinski kleti". Najdragoce-| nejši in najzanimivejši predmet, vinskega muzeja pa je neka rint-| ska amfora, v kateri se nahaja; najstarejše vino na zemlji. To am-: foro so našli v grobu odličnega; Rimljana, ki je umrl okoli 300 let' po Kristusu. Vrč je bil neproduš-no zaprt s plastjo olja, in tako je vino ohranilo svojo užitnost' in svežost do današnjejra dne. j Kad bi izvedel za naslov svojih dveh bratrancev FRANK in JOHN KKAN.TC, ki sta naseljena v Združenih državah. .laz jima imam poročati več važnih zadev iz starepra kraja, zato prosim. da se oglasita bratrancu, podomače Kovačev iz Iiakitne pri Borovnici. — Joe Kranjc, Box 379, Fort Franecs, Ont., Canada. ,(2x 14.1 r> Iiad bi izvedel za mojo hčer TEREZIJO MUROVIC, ki se je nahajala v Milhvauke, Wis. Ako kateri rojakov zna za njen naslov, ga prosim, da mi ga sporoči. Imam tudi prostor za .""> samcev, katerega veseli da se pečin, naj se ojrlasi na naslov -. John Mttrovič, 815 Law Mill Alley, N. S. Pittsburgh, Pa. I" Prav vsakdo- kdor kaj išče; kc3or kaj Donuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj proda-ia: prav vsakdo priznava. da imajo čudovit ufloeK — MALI OGLASI 'G I a a N aro f= Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga j« krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company 81 Cortland* Str««t V«w York, M. % oolavio* as. ............... 4b Whroi .11 ana*- »2&&ŠE :..... - H-- v ■ : - GLAS NARODA, 14: SE!4. 1926 AVSTRALEC ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za "GLAS NARODA" priredil O. P. Hjalmar Loederberg: Plavo sidro. v (Prevod iz švedačiue.) V dvorani ho plesali. Evo je, tu prihaja s svojim brat-raucem. Za liip se je ustavila ua pragu, vsa razgreta in lascivna kakor vedno. Zdela se mu je povsem naga pod tenko pisano svilo, ki je ovijala njeno vitko telo. Tiščala sta glave skupaj in si nekaj šepe-j an ( Nadaljevanje. * Ona se j** zaročila* kotu je sedel sam zase mož. ki se ' vieo. -— Liza Yolkmati — D*. — Ali veste s kom? Prikimal je. — Da, to vem, - je rekel s hripavim glasom. Obrnil je svoje o. i od t«-r zrl naravnost predse. Nobeno oko naj bi ne- videlo, ka-| rjav* pa bel°* Frak nosil ko bo ta novica učinkovala nanjo, tudi njegovo ne. Nadaljeval je: Samo v tem »meje, misleč, da me prešle stranski sobi za kadilee je sedelo pi in bom mislil. -4a ni še nikogar '.taia-nekaj gospodov, ki niso plesali, poljubila. ° | Ne' moral He Je goniti. . . no- Mlajši so imeli v gumb niča h lepe i Ko je gladil njeno nežno ročico ' *"vU'w je bil° lreba ~ rože, starejši pa odlikovanja. V , je opazil, da gleda na njegovo le- Nl d°br° P° obllm je neprestano smehljal, kakor d« ' Sa neka nežna roka zazibala v ' sladke sanje. Njegov obraz Jo Lm1 tako sključeno in kaditi pipo za ! pipo. A vendar si je prižgal že č — Zaroinla sc je s stotnikom baronom Korfom. Route** >«• str«-sl;i kot pod udarcem. Smrtnobleda se je naslonila nazaj. Ne, to ni res, — j*- vzkliknila ter skušala premagati divjo bolest v svojem srcu. On pa se ni prem;.Unil ter zrl naravnost predse. Njegov obraz je bil kot okamenel in njegove oči so zrle ugaslo in brez bh^ka, kot njene. Čutil je v^svojem sreu bolečino, ki je divjala v njenih prtih. Nikdo obeh ni vedel, kako dolgo sta sedela molče skupaj. Ali so bile sekunde, minute ure ali večnost * Konečuo se je Dagtuar /. vzdihom vzravnala, liorila se je z bolestjo in /. velikim naporom je konečuo rekla, navidezno brezbrižno- — Torej z baronom Korfom! Ali veste to popolnoma gotovo? Se vedno se ni ozrl vanjo. Njegova duša je čutila neizmerno bo lest, ki jo je navdajala. Njena bolest pa mu je bila sveta. — I>a. popolnoma zagotovo vem, kontesa. V kolikor vem. bo naroka /e v prihodnjih par dneh objavljena. Jaz sera bil prvi, ki je izvedel zanjo. Zdelo se mu je k«.t da prihaja njegov glas iz velike daljave. Dagmar s.- je pomirila. Ponosno je vzravnala svojo postavo. No. |M»teui bo treba čestitati, — je rekla trdo in naglas. Nato je vstala ter slala ponosno pred njim. Sedaj moram domov. Mama me pričakuje. Vi si hočete ogledati plot. g«'spod Hansen . . . ( se hočete še pozdraviti mamo in seal ro .. . Tudi on je skočil {»okolici in šele tedaj si je drznil pogledati jo. Njeno lice je bilo bledo kot lice umirajočega in trpka poteza Iv rog ust je {»oslabila. Njene oči j>a so zrle ponosno in mrzlo. Danes ne več. kontesa. kajli moram se vrniti domov. Jutri pa upam. da nas boste obiskali. Da. — je odvrnila kontesa. — za gotovo pridemo. Videl je, kako se je le z naporom držala pokonei. Ni pa je sine! podpret i ali ji pomagati iiu kak drugi način, kot hitro se odstraniti ter jo pustiti samo. — Na svidenje, kontesa. — Na svi' Iciije. ;ro»;M> še ljut»ezeu, kar je čutila, kar je peklo v njenem srcu kot razjedajoči strup.' Alj pa jo je le še bolela tako neznosno rana, katero ji je zadal? i \i znala odgovoriti na to vprašanje ter le vedela, da je neznosno trpela pod sramoto, prizadeto njeni ponosni duši. Dolgo je tako ležala, žrtev najbolj mučnih občutkov, ko je Lo ta jMitrkala ua ujena vrata. Dagmnr, ali si ti tukaj.* Zakaj si se zaklenila f Prosim, odpri! Dagmar se je počasi dvignila ter odšla, da odpre vrata. Lota je vstopila ter se prestrašila, ko je zagledala svojo sestro. — .Moj liojr. Dagmar. kako pa Izgledaš? Ali si morda bolna L' — je vprašala skrbno ter objela svojo sestro. Le močno me boli glava. Lota. To ni nič čudnega po vseli teli razburjanjih. Hotela sem spati ter sem se radi tega zaklenila. Ni pa bilo mogoče, — je odvrnila Dagmar. Lota je | K» bo žal a svojo sestro. I "boga Dagmar! Vem. da trpiš pod vsem tem še bolj kot mama in jaz. M i/ve dava vsaj lahko duška svojim bolestim, a ti trpiš tiho. — • Le ne smatraj tega za hujše kot je, uboga Lota. Lota je vzdihnila. — Ah. zelo dobro vem, kako te teži, tla je papa zapravil tudi tvoj denar. Nerazumljivo mi je. kako je mogel vzeti denar od tebe, Tega bi ne smel storili. Slabo je že bilo. da je porabil denar od mame. Tvoje premoženje bi moralo biti nedotakljivo. Dagmar je poboiala Loto po svetlih laseh. — Ne delaj si skrbi ra.litega. Ona malenkostna svola bi nas pač ne mogla osrečiti. — Vendar pa bi le obvarovala preti težkimi skrbmi in ne bi bi-bi t i treba sprejeti podrejeno mesto. Prišla sem ravno k tebi. da s» posvetujem s teboj, če bi ue bilo boljše, če si poiščem tudi jaz službo. Vidiš, obresti, katere bomo imeli sedaj na leto, ne bodo zadostovale niti za mamo. ("e bi mogli ostati tukaj, bi'že šlo. Le misli si, stanovanje v mestu! Ti stroški! Niti misliti ne maram na to, kakor vsi drugi in tudi beJo rožo je imel v gunibnici. Toda na levi roki. ki jo je skrival pod frak, je imel tetovirajo plavo sidro. Pravzaprav to ni bil ples, marveč banket, po katerem se je vršil ples. Pred neznanca s plavim — Sidro ogleduješ, — je spre govoril zamišljeno. — Kes, nič[trt° pip°" kaj lepo ni, zato pa nikoli uCiz-I ^P*1 J* v predsobo. Trije nda-giue z roke. M' gospodje z belimi rožami v Prijela ga je za roko in ogle-| gumbnicali in cigaretami v ustih dovala plave pičier, ki so tvori- t0 sta,i v kotu in »ovorili o žeti-le podobo sidra. . skah. K j je prišel mimo, so umolk- — To so mi napravili v Ham-fniri- 0 sem plesal z gospodih >10 Gabelovo. Ko je izgovoril njeno ime, je čutil, kako ga je oblila rdečica. Cemu je rekel z gospodično Gabelovo? Saj je pač vseeno, s kom pleše. Ker se mu je zdelo, da je iz-bleknil neumnost, se je jezil na gospoda z visokim odlikovanjem. Sklenil je gledati naravnost 11a 'njegovo odlikovanje in molčati. In ker je nosil gospod navadno tuje odlikovanje najnižje vrste, so mu [»ostali Fantovi pogledi neprijetni. V zadregi je zakašljal in obrnil Fantu hrbet. Faut je ostal na svojem mestu in se zagledal v ogledalo na nasprotni steni. Toda v ogledalu ni videl sebe, marveč svetlobne žarke iz plesne dvorane in sence ženskih postav, ki so se lahno vrtele in, zibale v taktu divne muzike. • Tudi ona je bila tam. Že tretjič je smuknila njena postava v 0-gledalu miino njega. Plesala je z sidrom na levi roki je stopil go- in krenili v najbližjo gostilno. _' Je ^ Zunaj je bilo mrzlo. — ' Dobro se spominjam dima, Števil- j Dibal Je v »teklo, da se je led sto-nih pa ruik o v in čolnov v prista- 1)U- Xato <>e "^onil k'^vo 11a ok-nišeu iu smradu, ki se je Širil na H10 in zrl llemo Nebosklon vse strani. Moji tovariši so se dali'bil temau. le redke zvezde so tetovirati na rokali, ramah in tele- 'migl-'ale ua Xaivi*je i« sta' sih. Dejali so, da se moram dati*"1" Velik» Medvedica z ojesom na- tudi jaz tetovirati. Nisem se mogel upreti, sicer bi mislili, da se vzgor. Očividno je bilo že pozno. Ni hojim bolečin, zakaj tetoviranje' se mogel ločiti od tega samotnega je združeno-z neznosnimi boleči-, kotička, zakaj čutil je nepremag-nami. Pa tudi jaz sem mislil, daUjivo hrepenenje po svoji ženi in je ta parada potrebna. Kdo bi mi' P° nekdanjih poljubih, po poljubil zameril, saj sem bil star komaj Pod modrozeleno svetilko, po štirinajst let! — Ali si tetoviran tudi po telesu ? Odgovoril ji je smeje, toda nekako proti volji: — Sem. Na prsih imam podobo ladje in ptice, ki naj bi predstavljala orla, pa je bolj podoben petelinu. Gledala mu je dolgo v oči, potem je počasi dvignila njegovo roko k svoji mustnicam in poljubila plavo sidro. Minilo je več let. Nekega dne, ko sta se pripravljala na družabni večer, je. rekel Richard Faut svoji soprogi: ■ — Poglej, zdi se uii, da je pla- bratrancem, z mladeničem, ki je vo sidro nekoliko obledelo. Morda komaj zapustil šolsko klop. . j pa sčasoma jsplob izgine. Ne, ni mogel več mirno sedeti«-.-— E h., najbrž nikoli, — je od-in gledati, kako jo objemi je ta govorila in si .popravila lase. Nje-fantič. Ni bilo sicer nič hudega, ne misli so bile, nekje drugje. _Mi-da je plesala z bratrancem, ven- slila je na. svojega bratranca Qa-dar pa ni mogel več gledati teh -bela, ki je bil; ataše pri poslaništ-prizorov. Zato je vstal in odšel iz 'vu v Madridu. Bil je že več niese-sobe. i ceV doma na .počitnicah in oblju- Nekdo je vprašal: — Kdo je ta bil je, da pride po njo. da se od-gospod Fuut ! • peljeta, skupaj ua družabni večer. — Eh, nič posebnega. Baje je — Požuri —je dejala, da nekaj izumil, nekak plinov štedil- Tomu. ne bo treba čakati. nik in da bi rad obogatel. | -— Saj sem .že pripravljen, vse — Kaj niste opazili, — je dejal .je v redu, — je odgovoril, gospod s tujini odlikovanjem, — Sedel je v naslanjač in čakal, da ima na levi roki plavo sidro? Ona se je sukala pred njim in 0- Vsi so se glasno zasmejali. gledovala njegovo paradno oble-* p ko. Hodil je iz sobe v sobo. Prišel j —Odlikovanje si si pozabil pri-je tudi v predsobo. Dva viteza vi- peti, — je dejala, sokega reda sta sedela pri kaminu j* Ne .vzamem ga. —- je odgovo- in govorila o trgovini. Pri tem sta ril zaimšljčno. gestikulirala z dolgimi pipami, naj — Richard, kaj pa misliš! Meu-katerih so viseli pestri trakovi. Ko : da vendar ne boš tako nekorekten je prišel miiuo Fant, sta umolkni- proti Tomu, ki ti ga je preskrbel. la. J In odšel je po sVoje odlikova- Stopil je v majhno, zeleno posli- nje. Ni bilo baš najnižje, pa tudi kano sobo. Od stropa je visela na ne najvišje. Bilo je srednje odli-tenki verižiei edina svetilka, či- kovanje, dokaj primerno za dr-je kič je odsevala od zelenih sten/žavljanske zasluge. Pripel si ga Na mizici pred ogledalom z zele- je ua frak in čutil, da mu je po-110 kamen it o ploščo je stal poree-- trebno najbrže zato, ker ima na lanasti Kitajce in dremal nad levi roki plavo sidro, prekrižanimi nogami. Kako divno • se je razlegala sem godba — ka-* Po večerji so plesali. Faut je kor iz globin, iz neznanih globin ostal v sobi za kadilce. Kraj nje-so prihajali njeni božajoči akor- ga je sedel gospod, ki ga je nekoč di. 15. septembra: Aqultanla, Cherbourg. tt. MPtembra: Albert Balllo. Cherbourg. Hem* burs. 18. eeptembra: Majestic. Cherbourg; Berlin. Cherbourg, Bremen. ti. eeptembra: Resolute, Cherbourg. Hamburg. 12. eeptembra: Bereng&ria. Cherbourg; Arable Hamburg: Pree. Harding. Cherbourg Bremen. S3, eeptembra: Thuringla, Cherbourg. Hamburg. tB. septembra: France, Havre. tt. septembra: Muenchen. Bremen. 29. eeptembra: Mauritania. Cherbourg: Geo. Washington. Cherbourg, Bremen. SO. septembre: Martha Washington. Trst; Columbus, Cherbourg, Bremen. 2. oktobra l'aris, Havre; Leviathan, Cher -bourg; Olympic. Cherbourg. 6. oktobra: Aqultuna, Cherbourg; Pres. Ruo-Scvelt, Cherbourg. Bremen; Uerff-linger. Bremen. 7. oktobra: Bremen. Bremen. 9. oktobra: Majestic, Cherbourg. 13. oktobra: Uerengarla, Cherbourg: Sufrren. Havre; Republic. Cherbouig, Bremen. '14 oktobra: SluttB>urt, Cherbourg. Bremen. 16. oktobra: France, Havre; Homeric, Cherbourg. 19. oktobra I*residente Wilson, Trst. 20. oktobra: Mauretiuila, Cherbourg: President Harding, Cherbourg. Bremen. 22. oktobra: La Savoie, Havre; Thurlnga. Hamburg. 23. oktobra Paris, Havre; Leviathan, Cher- - I ^SNAJCINCJiA VOŽNJA v JUGOSLAVIJO COSUUCH^ DIREKTNA SMER potovanja Kratka ielezniika vožnja do doma po zmerni ceni. Odplutje pruti Trstu tn Dubrovniku: MARTHA WASHINGTON 30. SEPTEMBRA — 19. NOVEMBRA PRESIDENTS WILSON 19 OKTOBRA — 3. DECEMBRA Vprašajte za cene in pru&tur« v bliinji agenturi. > PHELPS BROS.. 2 West St . N. V. 'poljubu, ki ga je videl nekoč samo mandarin s svojimi krmežljavimi očmi. Ah, ko bi stopila zdaj v so-"bo, baš zdaj ! Xobena ne zna tako poljubljati kakor ona, ne. nobena!'Pozneje je poljubljal tudi druge žensk«*, imel je Jjnbavno razmerje z mnogimi, ker ga ona ni več marala, toda zdaj je pozabil na vse. Niti spoznal jih ne bi, a-ko bi jih srečal na cesti. Ah, d« bi vsaj prišla! Da, tudi če hi prišla z namenom, da sreča tu drugega, bi sprejel izsiljeni in hladni poljub kot dragrocen dar in te daj.., Naenkrat je začni za vrati šepetanje. Toda glasovi so takoj utihnili in izginili. .V srcu je čutit nekaj divnega. Čutil je, da bo ležal zdaj iztegnjen in onesveščen na preprogi. Kljub temu je stal pokonei in naenkrat je zaslisal iz predsobe, kjer šo mladi gospodje kadili cigarete, zelo rftzločeu »las, ki je dejal: — Eh, kaj bi mlatili prazno slamo ! To je povsem naravno. Kdo pa zaUtevati. da bo zaljubljena v moža, ki ima na roki tetovirano plavo sidro?! Krsta je stala sredi sobe. Črno oblečena dama je hodila sem in tja. —t Ne, še vedno ga ni... . • Ko je naposled prišel, je dejal: — Oprosti, dušica draga, imel setn gosta, pa sem se zakasnil. Molče je prikimala. Ni mu verjela, ker je uiti poljubil ni. Videč, da stojita predolgo molče, je spregovoril: — Jutri moram odpotovati. Od ministra sem dobil brzojavni poziv. Obljubljam ti pa, da se kmalu vrnem, — je pripomnil tiho. kakor da noče, da bi mrlič slišal .te besede. Vedela je, da laže in da se sploh jtv Hester & Eksex Street ne-misli vrniti-k nji. Prikimala je jtfew York City, in zamrmrala: Vprašajte za zastopnika Le^ij- , »-t Zbogom. jEa Ameri.Sko Državljanstvo. * Ko je odšel, je stopila h krštii bourj;: Olympic. Cherbourg; Berlin, Cherbouig. Bremen. 27. oktobra: A«tuitania, Cherbourg; Geo. Washington. Cherbourg. Bremen; Columbus, Cherbourg, Bremen. 29. oktobra: Deutschland, Hamburg. m. vktobra: Majestic, Cherbourg; Pe Crane, Havre; Luetsow. Biemen. 2. Novembra: !'>»! ar.ee. Cherbourg, Bremen. 3. novembra: Berengaj-iit, Cherbourg; Rot-ham« beau, Havre; IVes. KooaeveSt. Cherbourg. Bremen. 6. novembra: France. Havre; bourg; Muenchen, men. Homeric, Cher-Cherbuurg, Bre- 9. novembra: l>«-rf(ltnger, Bremen. 10. novembra: Mauretania, Cheibourg; Republic, Cherbourg, Bremen. 12. novembra: Cleveland, Hamburg. 13. novembra: Paris, Havre; LeU&than, Cherbourg; Olympic. Cherbourg, Bremen, Bremen. 15. novembra: SuJfren, Havre. 17. novembre: Aqultania. Cherbourg; Pres. Harding, Cherbourg. Bremen. IB. novembra: Marina Washington. Trst; Westphalia, llambuig. 20. novembra: Majofltic, Cherbourg; Stultg«j en mesec jired od potovanjem. In to naravnost v Washing-tan, D. C. na genera lega naselni-Skega komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopita v veljavo 31. julija, 1936 se nikomur več.ne pošlje permit po poAtl. am-I*ak ga mora iti iskati vsak posilee osebno, bodisi v najbližnjl oaselbl-Bkt m-ad alt pa ga dobi v New "Toku pred" odi»otovanJem. kakor kedo r prodaji fcaprotd. Kdor potnje vea. bres dovoljenja, r*otuJe na svojo, lastno odgovornost. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor Zeli dohiti sorodnike .ait svojce .is starega kraja, naj nam prej pKe za pojasnila;. Ia Jugosla-, vije bo prlpuBPenlh v tem letu QTO prlselJeneeT, toda- polovica te kvote Je določena .zp eaierLSk« drt«*-IJane, ki £ele dobiti «ein starlfie ia otroke od 18. do 21. ieta In [« 2t poljedelske delavce. . AmerlSkl džavljant pa za m ore jo dobiti sem ietoe In otroke do 18. "leta brez da bi bUi gteti v kvoto, potrebno pa. Je delati prošnjo v Washington. Predno pod vzamete kaki korak, plSUenetB. FRANK SAKS £ k STATE BANK K CORTLANDT 8T« NEW YORS ROJAKI, NAKOČtAJTE 8? HA "GLAS NAHODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK T 2K>&. IKB&MMJI: - Ca, ' : J , . v - - •• ; .- .