jjbajs vsak dan rasen sob et nedelj in prainlhev. i I0ued dally except Saturdays, Sundaya and Hell d aye. - .YEAH XXXIV. Cena lifta Ja $6.00 PROSVETA CLASItO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE iff^ciijis s slsy5ig ^hicaoo. ilu četrtek, is. aprila (april iu. ma Accrptancg ior mailinj al urejal rata postag« provldod ter te seetion 1103, Act of Oct S, 1917, authorised on Juna 4. 1011. Uredniški in upravftüki prostori: i _________________ . ( S6S7 South Lawndsle Ave. Office of Publication: 1687 South Lawndale Ave. Telephon«, Rockwell 4004 Subscription $6 00 Yearly ŠTEV.—NUMBER TS etala rešila vei imeriških častnikov Japonske baze in parniki bombardirani iz zraka. Vojni» department poroča o srditih bitkah med ameriškimi in japonskimi četami na treh filipinskih otokih. Ruske armade pod poveljstvom maršala Timosenka prebile nemško bojno črto v Ukrajini. Čez pet tisoč nemških vojakov padlo v bitkah z Rusi leningradski fronti Malbourne, Avstralija, 16. apr.[je razvila bitka s kitajskimi če--Trinajst ameriških bombnikov tami, katere izid še ni znan. t preletelo 4000 milj dolgo pot | Melbourne. Avstralija. 15. apr i Avstralije do Filipinskih oto- j —Zavezniški letalci so včeraj polov, kjer so pobrali 25 ameri- novno metali bombe na japonske tih častnikov in letalcev in jih baze na holandskem otoku Ti- ipeljali v Avstralijo. Bombni-so napadli japonske baze in tali bombe na japonske par ke. Osem parnikov so bombe topile ali poškodovale. Rešitev častnikov je izvedel eral Ralph Royce. Ko so se bniki vračali nazaj v Avstra , so jih napadla japonska le-la. toda napadi so bili odbiti. Glavni stan generala Douglasa Arthurjai vrhovnega povelj >ika zavezniške oborožene sile, •rot-a, da so bombniki bombar-ali japonske baze na otokih vao, Cebu in Batangas. Sled ji otok leži v bližini Manile, spopadih v zraku so Ameri-sni sestrelili pet sovražnih letal n poškodovali več drugih. Med rešenimi Američani sta Iva reporterja—Frank Hewlett i Pocatela, Idaho, in Nat Floyd tShermana, Tex. Slednji je do-lisnik newyorškega lista Times. Waahington, D. C.. 15. apr.t-'ojni department poroča, da ee »neriške in filipinske čete še 'edno bore proti Japoncem na reh filipinskih otokih in da so irizadjale sovražniku velike iz-' [ube. Ti otoki so Luzon, Minda-tt0 in Cebu. Na slednjem otoku livjajo srdite bitke. Japonski letalci so včeraj šti-ikrat jiapadli Corregidor, otoku trdnjavo, z bombami. Težki iponski topovi bruhajo izstrelke a Otok, ameriški topovi pa jim dgovarjajo. Bombe, katere so »Kli Japonci, so zadele nekatere folitai istične naprave, toda škoda J«? neznatna. Mornarični department je bil Armiran, da je ameriška podmornica potopila japonsko kri-arko v bližini otoka Cebu in se Mem izmuznila v varno zave» 'J* (ilede Bataanskega poloto-" kJ*T je bila ameriška in fili-pH'üka oborožena sila premagana ^«'J' teden, ni nobenega poro-v T()k'ju objavljeno naznani" Kavi, da so Japonci ujeli ameriških in filipinskih »Jakov ter petnajst generalov J »«egli 196 težkih topov, 320 J"jn«c. 10.000 pušk, 124 tankov količine streliva ter /ruva drugega materiala. *,w Indija. 15. apr.-j 1 do»Pe1o poročilo pravi, da "Mci prodirajo naprej v Bur-110 P™' oddelki n-samo dvajset milj od J> ^ H*816*" 0ljnCÄÄ ^C , dostavlja, d. je položaj •makih cet v Burmi kritičen. W yv Je a,i «pioh mo-pi odiranje japon- V| ukUvH ^•kolon. I Ameriški m briUki letalci so triTÏ na Anda- iTt "t0ke v ^ngalakem za- ^ÄbLrdilenä,ÄpoB ^ -; in ladje, ki se Z 2?" V l, rn M»vu. Dve boj-W ? biU P*kodovanl v kCu slK'pedih v zraku so gLMrehli trinaist japon- so il- suh »zzr irin*igi istui uT,bnlk°v. umi pa fV"' *,,ri 'HaU. ^Nking. K[ui9kMt 16 d Hl** «■*««• » tal J "bkrf*«l na ozemlju 25 «ns r:"0 Tou"«ooja. Bur-* K i ta Jaki vojaški k . ., da ao Jeponeke *kt,I reko Swo v * K« Ky.nginu, nakar ee mor in Novi Gvineji. Premier John Curtin je dejal, da so bili napagi uspešni. Bombe so poškodovale dve japonski bojni le d ji pri Koepangu, timorski luki. Drugi roji zavezniških letal so bombardirali japonske baze na otokih v bližini Avstralije. London. 15. apr.—Ruske arma de v Ukrajini so prebile nemško bojno črto v sektorju 25 milj severno od Karkova in začele prodirati naprej. Možnost je, da bodo obkrožile Hitlerjeve kolone v tem sektorju in jih uničile. Armadam, ki so naredile vrzel v nemški bojni črti, poveljuje maršal Timošenko. Glavna njegova oborožena sila je koncentrirana pri Belgorodu, strategič-nemu železniškemu križišču, ki leži 45 milj severozapadno od Karkova. Nove bitke so zadiv-jale pri Stalini. Kujblšev, Rusija. 15. apr.—Sovjetska vlada je razpisala novo vojno posojilo v vsoti deset milijard rubljev (okrog $2,000,000,-000) za financiranje vojniii operacij. Po vseh mestih so se vršile parade in demonstracije in pričakuje se, da bo posojilo kmalu podpisano. Danes zjutraj objavljeno poročilo omenja nove uspehe sovjetskih čet v bitkah z Nemci na leningradski fronti. Čez 5000 nemških vojakov je bilo ubitih in ranjenih v teh bitkah. Rusi so zaplenili tudi ogromne količine orožja, streliva in drugega bojnega materiala. V bitkah na centralni fronti so sovjetske čete izvojevale nove zmage. V zadnjih dveh dneh so Nemci izgubili 6000 vojakov. Število uključuje ubite in ujete vojake. Nove ruske armade so dospele na polotok Kerč, kjer so takoj stopile v akcijo. V zadnjih dneh so bile formirane nove motorne in oklopne divizije, opremljene z ameriškimi in angleškimi tanki. Berlin, 15. apr.—Tu so priznali, da so Rusi prebili nemško bojno črto v Ukrajini v nekaterih krajih, a so bili vrženi nazaj. Ruski naskoki na pozicije nemškega vojaštva v Donski kotlini se nadaljujejo. Na drugih frontah se položaj ni, izpremenil. Zahteve za večjo pomoč Rusiji Anglija naj invadira evropski kontinent London. 15. apr.—Agitacija za večjo pomoč sovjetski Rusiji in invazijo evropske celine po an gleški oboroženi sili je dobila odmev v zahtevah, da mora biti otvorjena nova fronta, ko Hitler prične napovedano ofenzivo proti sovjetskim armadam. Zborovanja se vrše po vsej Angliji Govorniki, ki nastopajo na teh zborovanjih, zahtevajo akcijo. Agitacijo za invazijo Evrope je podžgal Maksim Litvlnov, ru ski poslanik v Ameriki, ki je v svojem govoru na banketu Ekonomskega kluba v New Yorku priporočal napad na Nemčijo, cU se zmanjša nacijski pritisk proti Rusiji Prihodnjo nedeljo se bo vršil masni shod na trgu Trafal gar, na katerem bodo nastopili kot govorniki uredniki vodilnih ondonskih listov, med tem Frank Owen, urednik Evening Standarda, ki ga izdaja lord Beaverbrook. John Gordon, urednik lista Daily Express, je objavil uvodnik, v katerem pravi: "Anglija mora invadirati Evropo, kakor hitro bo Hitler dal ukaz za ve-iko ofenzivo proti Rusiji. Sedaj ni čaa za odlašanje, pač pa se moramo odzvati Stalinovemu pozivu za boj." V reviji Pictorial imajo član ke vojaški veščaki, v katerih razpravljajo o vojni situaciji. General O. C. Fuller in polkovnik Robert T. Bower, člana par lameeta, razpravljata o možnosti invazije Norveške, francoeke- McKeough in Brooke zmagala pri primär-nih volitvah Chicago, 15. apr —Raymond S. McKeough in C. W. Brooks sta zmagala kot kandidata za senatorja pri včerajšnjih primarnih volitvah, prvi kot kandidat demokratske stranke, drugi pe kot kandidat republikanske stranke. Proti McKeough u Je kandidiral mestni odbornik Paul H. Douglas. profesor na čikaški univerzi, proti Brooksu pe državni blagajnik Warren E. Wright. Kot kandidatje za kongresnike ne listi demokratske stranke so zmagali oni. katere je priporočala či-kaška demokratska mašina. Primarnih volitev se je udeležilo po vsej državi okrog »50.000 demokratov ln okrog 8S0.000 republikancev. Pri volltveh prihodnjo »en si bosta kot kandidata za senatorja stala nasproti McKeough in Brooks vu, Danske in Italije. Obe na-glašata, da se ta ozemlja lahko izpremene v bojišča "V slučaju izkrcanja angleškega vojaštva na evropski celini sodo naše domače baze postale ogromna letališča, s katerih bodo naši bombniki in bojna leta-operirala", pravi Fuller. "Vo-aška kampanja na Norveškem e potrebqa za vzdrževanje prometne črta, po kateri bo šlo an gleško orožja v Arhangel." Fuller in Bower se strinjata v tam, da bi uspešna britska invazija Italije rezultirala v razbitju osiščne sile v Evropi. Vlada udarila Coughlinov magazin Pošiljanje po polti prepovedano Wsshinfton, D. C.. 15. apr.— Federalni poštni department je prepovedal pošiljanje magazine "Social Justice", ki ga izdaja "father" Charles E. Coughlln v Royal Oeku, Mich. Department je storil ta korsk na priporočilo federslnege justičnege tajnika, ki je izjavil, da magazin prinaša članke, v katerih nepada ameriške vojne napore, civilnege in vojaškega znečeja. Zaslišanje o tej zadevi se bo pričelo v Waahington u 29. aprila. Coughlln bo Imel takrat priliko sa predložitev dokazov, zakaj magazin ne bi smel biti suspendiran, Akcije proti magazi-nu Je bila pod v zeta v smislu provizij protiSpioctskege zakona, ki gs je kongres sprejel L 1917. Maksimalna kazen ze kršitev teh provizij je zapor do dvajsetih lat, plači tev kazni $10,000 ali oboje. "Father" Cougblin je. ko je bil informiran o akciji, dejal, da nI na urednik, ne leatfiik in ne izdajatelj magazine Dalje je rekel, da Je pripravljen nastopiti pri taslišenju in braniti magazin Kot urednik je omenjen E Per-rtn Schwartz, kot Ujnice-bla-Kajnica po Core Quin lan Magazin Izhaja vsek teden v 200,000 izvodih. farmarske grupe s bore proti lewis!) ' 1 O'Neal zahteva akcijo proti rakptirjem ORGÀN1ZATORICNA KAMPANJA USPEŠNA ' \ Waahington. D, C« 15. apr.-Organizatorična lampanja, katero vodi John U Lewis, pred sednik rudarske unije UMWA, med mlekaraklml farmarji ja naletela na opozicija pri voditeljih farmarskih organizacij. Ti bodo v petek nastopili pred člani kongresnega odseka in govorili v prilog načrtu, o katerem pravijo, da bo, če bo aprajet, naredil konec raketirstvu nekaterih delavskih unij. Edward A. O'Neal, predsednik organizacija American Farm Bureau Federation, je označil Lewisovo kampanjo med mlekarskimi farmarji Sa raketirstvo in izjavil, da bodo druge far-marske grupe podpirale zakonodajo glede proseklicije raketir-jev. Lewis hoč« organizirati mlekarske (armaria kot enoto svoje rudarske unija. "Mi ne nasprotujemo delavskim organizacijam, toda zdi se nam, da je Lewis prekoračil mejo svojega delokroga, ko sa je odločil za kampanjo, da potegne mlekarske farmarja v svojo unijo," je dejal O'Neal. Dva mogočni farmarskl organizaciji sta se pridružili OWealts v boju proti LStrieu — National Milk Producers Aesn. mTfooperative Council. Kathryn Lewis, hči predsedni ks rudarske unije in tajnica-bla gajnlca 50. distrikta kemične dl vizije UMWA, ki vodi organize torično kampanjo, je zjavlla, da e ste 1 išče voditeljev farmarskih grup smešno. Najboljši odgovor tem Je uspeh organizatorične kampanje. Čez 30,000 mlekar sklh farmarjev se je organlzlrs o, ker vedo, da jim bo organi zacija pomagala, da dobe pošteno ceno za prodano mleko, r New York. iS. apr.—Direktor i Free Farmers Inc., skupine farmarskih orgsnizacij, ki pred stavljajo farmarje v državah Mew York, New Jersey, Penn sylvania in Vermont, so se se-stali na tajni seji ln razpravljali načrtih boja proti Lewisu, ki hoče dobiti mlekarske farmarje pod svojo kontrolo. Ti so izrekli obdolžltev, da se Lewisovl pristaši poslužujejo terorističnih metod v organizatoričnl kampanji. Republika Haiti do bi ameriško pomoč Bojne ladje bodo stražile obrežje Waahington, D. C.. 15. apr.— Z namenom, da se ojači obram ba haitske republike, ji je Amerika obljubila pomoč v obliki bojnih ladij, letal, obrežne ar-tiljerlje ln razvoju Industrij. A meriks bo kupovala tudi haitski bombaž, raztegnila kredit republiki za izmenjevalne svrhe in poslala tja vojaške in ekonomske veščake. Ti in drugI koraki bodo oja-čili vojaško, mornarično ln gospodarsko pozicijo haitske republike. Zadevni doguvoH »o bili sklenjeni na konferencah med haitaklm predsednikom S}-liejem Lescotom ln ameriški voditelji. Akcija je v soglasju s smernicami, ki ao jih osvojili zunanji ministri ameriških republik na svoji konferenci v Rio de Janet-ru, Brazilija, v zadnjem januarju in z deklaracijo združenih narodov, kakor tudi s provizijami dogovora, ki sta ga Haiti in Amerika sklenili v septembru preteklega leta. Ameriške bojte ladje bodo stražile haitsko o-»režje in na teh se bodo vežbali haitski kadetje pod nadzorstvom ameriških mornaričnlh častnikov. Amerika bo financirala tudi konatrukcijo železnice pri Port au Princu. Dalja bo kupila ves previšek haitakega bombaža, ki je bil pridelan lansko leto. Turčija pošilja aivila v Grčijo Bem, ftvica, 15. epr. — Turčija bo še nadalje naaičevala ačne grške otroke. Sem doepe-io poročilo previ, da bo tovorni pornik Dumlupiner odrinil lz stan bula v neko grško luko s tovorom živil. Tam bo vzel ns svoj krov tisoč grških otrok, za catere bodo skrbele turške dobrodelne organizacije.' Polovica teh bo nastanjena v I stan buli, druge polovica pa v Ismidu. Kontrola uvoza vojnega materiala Wsshlngton. D. C, 15. apr. — Podpredsednik Henry Wellere, načelnik odbora za ekonomsko vojno, bo dobil kontrolo nad u-vozom vojnega materiala, pravijo vladni krogi. On bo prevzel tudi nekatere funkcije posojilno-najemninski administracije, v katere področje epeda dobevlje-nje vojnega materiale Is držav, Ki dobivajo finančno pomoč lz poeojilno-nejemnlnakege skleda a material uključuje pločevino i nadomestile sa kavčuk, ki prihajajo v Združene države lx latinskih republik. ^ Nov poveljnik mor naričnega Podadmiral Bloch razrešen dolžnosti Pierre Laval prevzel vodstvo francoske vlade Požar na parniku posledica sabotaže Mornarični department kritiziran Waahington, D. C.. 15. apr — Poročilo, ki ga danes objavi kongreani odaek za mornarlčne zadeve, vsebuje obdolžltev, da je požar, ki je nastal na franco-akem veleparnlku Normandie, bil posledica sabotaže ln zanemarjanja. Polar na tem parniku naatal 9. februarja, ko ae Je nahajal ob pomolu na reki Hud-eon v newyorlkl lukl. Parnlk se je potem prekucnil. Kongresnlk odsek kritizira v svojem poročilu mornarični department in mu očita, da ni pod-vzel potrebnih korakov sa varstvo parnlka, ko so ga predelovali v bojno ladjo. Odaek bo sshteval, da mornarični department posveča večjo pežnjo zaščiti parnikov in ladij, ki se nahajajo v lukah ln popravljalni-cah. Dalje bo priporočil, naj mornarični department prevzame kontrolo nad vsemi parniki ameriških lukah. Preiskavo, katera ja ugotovi-, da sta sabotaža In zanikrnost odgovorni za pošar na parniku, le vodil kongresni mornarični pododaek, čigar načelnik Je kon-jresnlk Patrick Drewry, demokrat Is VlrgliUje. Parnih ao prt* v vojaški transport, ho je naatal polar. Pri tem delu je bilo zaposlenih čez 1500 delavcev. Drugo preiskavo je vodil posebni odbor, ki ga je imenova) mornarični tajnik Frank Knox. New York. 15. apr.—Louis H. Pink, nsčelnik državnega zave rovaininskega departmenta, Je dejal, da bi sa bil požar na par nlku Normandie lahko preprečil, če bi bil zevarovan. Za polar sta odgovorni brezbrižnost ln zanemarjenost. Pink je podal to izjavo na banketu Ameriške zveze zavarovalniških agentov. On Je naglaail, da bi zavarovalne družbe skrbele ze varnost parnlka in ne bi dopustile pogojev, ki so omogočili požar. Nemške čete odrinile proti severu lAtndon, 16. apr. — Nemške čete na Norveškem odhajajo proti severu, kar pomeni, da ImkJo skušale blokirati Murmansk, ao-vjetsko luko ob Arktiku, kamor prihaja orožje iz Anglije in A-umike Prej objavljena poročila so se glaalla, da Je Hitlerjeva armada na Norveškem štela 250,000 vojakov. General Hugh 5. Poiar uničil Johnson umrl tovarno oroiia Washington, D C , 16 epr.- tovarno orožju Oaperal Hugh H. Johneon, na- Chattanooga, Tenn., 16. apr. čelnlk uprave NRA, kl je bile — Glavna tovarna Mifflin Co., uetanovljana v prvem letu Roo-v kateri ao tzdelovelt orožje, Je seveltove administracije, Je da-zgorela v poženi. P. H. Orant, nes zjutraj umrl. Pobrala ga je predsednik kornpanije, Je dejal, pljučnica v starosti 59 let. V de ee Je ogenj tako naglo širil, zsdnjth ladih Je pisal članke ze de ga ni bilo mogoče omejiti, ameriška list» zaeno pe izrekel sum njo, da je —————— nastal kot posledice aebota*" Perzija izgnala Avtoritete so odredite preiekevo j japonskega poslanika Teheren, Perzije. 16. spr.—Ja- Waahington, D> Cm 16. apr.— Mornarični department je naznanil, da je bil podadmiral Claude C. Bloch, poveljnik Iti-rinajstege mornaričnega distrikta na Havaju, razrešen dolžnosti in na njegovo mesto imenovan podadmiral David W. Bagley. Bloch bo dobil pozicijo v mor-naričnem departmentu, katere značaj pe nI omenjen. Kot poveljnik havajskega mornaričnega distrikta bo Bagley odgovoren sa zaščito vodovja oh otokih. On je b|l doslej komandant enot bojne mornarice pri Mere Islahdu Podedmiral Bloch je bil eden izmed visokih mornaričnlh in vojaških častnikov v Peerl Hat boi ju, ko so ga Japonel napadli 7. decembra preteklega teta, Prelakovalni odbor, katerega Je imenoval predaednik Rooeeveit, je obdolžil admirale Husbenda C. Kimmela in generala W. C. SI torta zanemarjanja dolžnosti, ne pa Bloche. Cilejski komunisti zahtevajo prelom osiičem Santiago, čile. 16. epr.—Ko-munuatična stranka je izdela ma ponskl poslanik Hikotero Ičike ws in členi njegovvgs štabe so dobili ukaz, ds morsjo zapustiti deželo. Akcije Je sledila prelomu dtplomstičnih odnošajev. ntieet. v katerem pozive «lejsko razdejali vlado, naj takoj pretrga ednoše nemški Vlak Je t osličem in se pridruži zdru lenim narodom v vojni proti fa I»ndon, 16. epr Sem dospelo poročilo previ. de so belgijski šlstičnlm egreeorjem. Čile In Ar- ruertlri pognelt nemški vlek v gen t ins ste edini emertlkl drže- rrak z dtnsmitom Pet oeeb. med vi, ki le vzdržujete stike t Nem- temi hipens neke vasi. so nedjl čl jo, Italijo in Jeponeko. j aretirali. Zagovorniki kooperacijo m Nemčijo v kabinetu ZASEGA FRANCOSKIH OTOKOV PREDLAGANA • , .) ■ Vicky. Francija. 15. apr.— Pierre Laval, zagovornik poglobitve kooperacije med Francijo ln nacijako Nemčijo, je bil imenovan za predsednika vlade, se glasi poročilo. Vsa politična kontrola je v njegovih rokah, toda v tehničnem smislu bo odgovoren maršalu Petainu. Laval Je udpotoval v Pariz, kjer se bo pogajal z Nemci glede sklenitve dogovora. Fernand de Brinon, francoski Udlegat v Parizu, je dejal, da vstop Lavala v vlado pomeni, da bo un odločal o notranjih in zunanjih zadevah neokupirane Francije. Prej objavljeno poročilo se je glaailo, d» ja Laval dobil pozicije podpredsednika vlade, zunanjega ln notranjega ministra, sedaj jm izgleda, da je prevzel vodstvo vlade v polnem obsegu. Laval je prišel na vladno krmilo po šestnajstih mesecih zasenčenja. Petaln ga je odatavil kot podpredsednika vlade ln zunanjega ministrs v decembru 1. 1940 in ga postavil pod policijsko nadzorstvo. Dobil je svobodo potem, ko ae je zanj zavzel Otto Abez, Hitlerjev poslanik v zasedeni Franciji. v Levalovem kabinetu Imajo pozicije zagovorniki kooperaol-Je z nacijsku Nemčijo. Ali sta člana kabineta Marcel Deal In Jacques Dorlot, vodilna zagovornika kooperacije, ni znano. £daj je bilo naznanjeno, da Ja bila obravnava proti bivšim voditeljem tretje republike, ki ao obtoženi, da so pognali nepripravljeno Francijo v katastrofalno vojno z Nemčijo, suspendirana. Washington. D. C» 15. epr.— Izgledu, da so se napor! ameriške vlsde glede zbltžanja s Francijo, kst naj bi preprečilo izročitev frsneoske bojne mornarice Nemčiji, izjalovili. V kongresu so se slišale zahteve, naj Amerika zaseže francoske otoke in poaeščino v bližini zapedne he-misfere, da ne bodo prišle pod kontrolo osišča. Predsednik Roosevelt ln državni podtajnik Bum-ner W« lles še čakala na pojasnila iz Vicliyja o preobratu. Naznanilo, da Je Laval vodilna sila v francoski vladi, Je Imelo v Washtngtofiu učinek bombne eksplozije, Welle* Je v razgovoru z reporter j I dejal, da bo komentiral preobrat v Franciji, ko dobi poročilo od poslanika Williame D. Lee-hyja iz Vichyja. Možno je, da bo Leahy pozvan v Washington na posvetovsnja. Zahtevo, da A matrika prevzame ameiiAke otoke in poeeščine, katere sinstra za važne v obram-6l, Je stavil kongreenlk Charles I. Faddia, demokrat iz Pennayl-veni je. "Zgodovina bo dokazala, da stališče, ki ga Je zavzema- r la ameriška vlada napram Franciji, nam ni prineslo ničesar," Je dejel "V zadnjih letih Je bilo neštetokrat demonatrlreno, da politika pumirjenje ne more biti uspešna, lz tega razloga sem sa to, de Amerika takoj zaseže fren-coske otoke in |x>*«ščine H Srbski čet ni ki oblegajo Sarajevo Moskvs, 15 spr —Srbski čet-nI ki eo razpršili nemško kazensko ekspedicljo 5000 vojakov In zdej oblegajo mest! Sarajevo In Valjevo, pofoče danee tukajšnja rediopostaja Italijanska vojaška posadka je obkrožene In ne more dobiti živela. PROSVETA THE ENUOHTENMENT GLASILO IV LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDMOTE Organ of snd published by Slorene Nationei Benefit Society Naročnine se Zdruiene drševe (isven Chicago) In ne lelo, $3.00 se pol lete. S110 se ¿etri lete; se Chicego in Cicero WIM ss celo Uto. S3.7S sa pol lepa* se inozemstvo SMS. Subscription relets for the United States (except Chicago) aad Canada t*M per year. Chicago and Cicero 17.50 per yeer, foreign countries SS.00 per year. Cone oglasov po dogovoru.—Rokopisi dopisov In nenaročenih ¿leakov se ne vfečsjo. Rokopisi liier area vsebine (¿Hice, povesti drsme. pesmi lid.) se vrnejo poiUJatelja le * slučejn. ¿o Je ptfloAll only I Advertising retes on agreement—Manuscripts of — aad tuaeliciied srttdes will not be returned. Other such as stories, ploys, poems, etc« will be returned to accompanied by self-addressed sad stamped Naslov na vse. kar Ima stik s PROSVETA 2157-61 Se. Lawndale Ave., Chi cogs. Illinois MEMBER or THE FEDERATED PRESS Dstum v oklepaju na primer (April 30, 1M2), poleg vašega imena ns naslovu pomeni, da vam jo s tem datumom potekla naročnina. Ponovite jo prsvočasno, da ae vam list ne ustavi. Vloga žene v današnji vojni Elizabeta Cedy Stanton, znana radikalna ameriška feministka in svobodomiseika v 10. stoletju, je pisala v svojih spominih, kako so jo ob času civilne vojne nahrulili konservativni ameriški politiki, ko je agitirala okoli njih za žensko volilno pravico. Rekli so ji med drugim tudi tole: Kadar bo ženska zadela puško na ramo in korakala z možem vred na strelno linijo, tskrst naj vpraša za volilno pravico, ne prej ... Takrat bo cel državljan! Danes, ko je med vojno doma, je le pol državljane!— Modri možje, ki so to rekli pred 80 leti, bi morali danes videti leno po vsem svetu. Morali bi jo videti v delovnih hlačeh (over-(»11») pri stroju v tovarni in z žoltimi naočniki pred plavžem ali za volanom avtotruka v civilni službi sli ns bojišču; morsli bi jo videti ne semo v uniformi bolničsrke, temveč tudi v zdravniškem plašču v bolnišnici ali leboratorju; morali bi jo videti v uniformi letalke visoko v zraku ali z železnim klobukom na glavi na strelni liniji! , Morali bi videti dekle ln žfeno poleg fanta in moža na bojni fronti v Rusiji in Jugoslaviji, morali bi videti na stotisoče oboroženih žensk na Angleškem, pripravljenih na nemško invazijo in morali bi videti 150,000 Američank, ki bodo prihodnje tedne mobilizirane za pomožno vojaško alužbo prav na fronti! Žena je danes povsod, kjer je mož. Domela vse bojne industrije v Angliji so v rokah ženak. Žene in dekleta temkej vodijo tovorne avtotruke in pasažirskc avtobuae, razvažajo pošto in opravljajo vsa dela na farmah; pometajo in Škropijo ulice v mestih in pomagajo pri požarni brambi. Angleški zdravniki ao vsi v armadi, doma jih pa nadomestujejo ženske zdravnice. lato je v Rusiji, kjer so ženske prevzele vsa civilna dela doma in poleg tega je na dcsettisoče prostovoljk ns fronti, kjer operirajo strojnice, vozijo ambulance in pilotirajo bojna letele. Na Angleškem je do danes okrog 100,000 deklet v letalski službi. Te pilotke pipvažajo po zraku bojna letala Iz tovarne na vojaška letališča; poleg teh je na tisoče mehanlstk, ki popravljajo pokvarjena letala. Domala vsa radijska služba v Angliji je v rokah žensk in rsdiooperatorlce ao celo na ladjah. Okrog 14,000 ženak vrši službo strojevodkinj in konduktorlc v angleških vlakih. V Avstriji in Novi Zelandiji ao mobilizirane vae mlade in zdrave ženske za pomožno vojaško službo poleg obratovanja induatrij. Nekaj podobnega se pripravlja tudi v Kanadi in Združenih drŽavah. Mladi induatrijski in farmski delavci bodo polagoma vsi potegnjeni v armado in bojno mornarico, na njihovo mesto pe stopijo žene in dcklete. Največje in najtežje žrtvovanje žensk v sedenji vojni pe opažamo v Rusiji in Jugoslaviji. Ruske žene ln deklete niso samo v ruskih rednih armadah in letalskih zborih, temveč ne tisoče ln tisoče jih Je med "gerilciH, nerednih četeh, ki operirajo v okupiranem delu Rusije zadaj za nemškimi armedemi, kjer razdirajo r.emške komunikacijske ln transportne Unije ter napadajo Nemce Iz zasede. V Jugoslaviji, kjer se nadaljuje vojna v srbskih in slovenskih gorsh, so v boju le "gerilskc" ali neredne čete in med temi Je ne tisoče srbskih in slovenskih žena in deklet. Skoro vsi Slovenci obojega spola—razen starcev in otrok—ki so bili lani izgnani v Srbijo, so se pridružili slavnim srbskim četnikom pod vodatvom jugoslovanskega MacArthurja, Draže Mihajloviča, in danee so ti tisoči moških in žensk v neprestanem boju s nemškimi in ltelljen-skimi vojaškimi in policijskimi barbari. Jugoslovanske čctnice vrše lato težko službo kot čctnlki; stre-Ijejo iz pušk in strojnic pri napadih, strežejo svojim ranjencem in ranjenkam, spe v šotorih na planinah in v gozdovih in z moškimi vred |>adajo in umirajo. Če je kaj najtežjega, najhujšega in najnevarnejšega ne avetu, Je"gerilska" vojna—in v tej strašni vojni je ruska, srbska in slovenska žena z lastno krvjo izpričala in podpisals svojo enakovrednost in enakopravnnet. Dobro je, da so že davno v grobu oni ameriški oholeži, ki ao trdili, da žena ni spoeobna ze politiko in politične pravice is razloga. ker je le "pol državljana", ker je nespoaobna za vojaško alužbo in vojno . . , Ne smemo jim samerlti preveč. Živeli ao docela v drugI dobi, ko je še nekaj štela fizična moč |xieameznlke v boju kakor pri delu v ročnih induetrijah—ko še ni bilo maane produkcije, ze katero mke nieo toliko važne kot so možgani in mirni živci;—ko še m bilo totalne vojne, v katero na sramoto najnovejše civilizacije!—«podajo ženeke prav tako kot molki. Ne motimo ee. če rečemo, de bo žene po tej vojni veliko bolj (Tisnsne pri vseh poslih, dnlinoetih in pravicah, poleg moža. Saj danes demonstrira In dokazuje, de Ji gredo vse pravice po vseh postavah. Si amutmh starih tradicij—in kontradlkcij—na rovaš ženskega spola mora biti konec. Sej še celo barbarski Hitler, ki je leta 11133 dekretiraf, de ee mora nemška ¿ene vrniti v kuhinjo, otroč-t.ico In cerkev, ' kamor spada ', je zdaj u^regel leto ženo s otroci vred v voz svojih bojnih Industrij .. . Ustvaril Je Frankenetelne. ki adaj njega najbolj žre . . žene izide iz te vojne bolj enakopravna In enakovredna kot Je bila kdaj prej. Velike povojna dobe. doba največjega razmaha demokracija, bo piaela aa Seno v splošnem novo razumevanje, novo priznanje In novo svobodo In vaaka svoboda )e plitva komedija, če Je ne uživata mol In žene v enaki meri In enekarm «nlslu. Glasovi iz Cleveland, — Ko sem čital v Prosveti z dne 30. marca svoj dopis in njegov konec, sem se začudil, de tudi jaz delam nflpake. A-li četudi je bila napaka storjena v uredništvu, moram kljub temu prevzetf odgovornost sam nase. Napaka je tem, kjer se glasi: Štajerski Slovenci pa žive Južno od Save; namesto de bi se glasilo: južno in nekaj tu.di severno od Drave. V našem metropolskem listu z dne 10. aprila čitam, da je u-mrl član našega društva 53 SNPJ Martin Opalek, doma iz vasi Sv. Lovrenca pri Rakeku. To moram popraviti v toliko, da je bil Sfortin Opalek, ki je umrl 9. aprila nagle smrti, doma iz vasi Sv. Lovrenca pri Krškem, občina Raka, Dolenjsko. Rakek je ne Notranjskem. Pokojni Martin je bil član samo SNPJ in društva 53, ki ga je spremenilo k zadnjemu počitku ne mirodvor Highland Park. Pogreb Je bil civilen», Pred letom dni je preminula njegova žene, ki je bila tudi članica našega društva. Obema blag spomin! V soboto, 11. marca (aprila?), smo se podali s Frankom Barbi-čem ml., Maxom Tekavcem in Josephom Kolesarjem v Girard, O., na 14-letnico angleško poslu-jočega društva Golden Eagles 643 SNPJ, da jim igramo za ples. Odkar se je pričela vojna, je bolj težko iti iz Clevelanda na oddaljene priredbe, ker nam delo ne dopušča, čeprav se še tako trudiš, da bi šel. Ko sem vprašal za dopust, mi ni bil dovoljen. Dobil sem si nsmestnika, da me nadomesti par ur prej ln da mu plačam sam. Po niti tega niso dovolili višji možje, končno so 3e me na prigovarjanje vendar u-smilill. In tako smo šli In kili v Girardu o pravem času. Ko smo prišli tja, smo se srečali s brati Rezekom, Sta iley-jem Hribarjem ln Fredom KI ič-kom. Fred je bil nekoč pri soc. Zsrji v Clevelandu, sedaj je pa že štiri leta v Girardu in je tam celo učitelj mladinskega pevskega zbora sli "Juvenlle chorusa" SNPJ. Ta večer Je svoje pevce tudi postavil ns oder, da so zapeli par pesmic. Fred je ponosen, ker je?pričel z dvema otrokoma, sedaj pe jih ima že dvaj-eet pod zestevo. Če bo Šlo teko naprej, bo enkrat še močen zbor. Pa se hočemo samo mi Cleve-tendčanl postavljati, kaj znamo. No, pa znajo tudi drugje, samo nam ne povedo vsega, kar bi morali, ker to je ponos naselbini in SNPJ. Starih članov nt bilo veliko na veselici, kljub temu je bila o-fromna udeležba za tako naselbino* Še pri naa v Clevelandu jih težko toliko dobiš na navadno veselico. John Bogataj, ki je bil tudi delegat na zadnji konvenciji v Pittsburghu, je smatral. da Je vzrok velike udeležbe ta dopisnik. Lahko, ker jih je bilo zopet precej, ki ao hoteli videti tega starega "raufarja", ki piše v Proaveti. Sest fantov Je prišlo še celo iz Gowende, N. Y., od društva 728 SNPJ. Eden je Ukoj zahteval: "Veš, stric, tisto naselbin polko zaigraj — 'Moja baba je pijana', ali pa katero drugo za 'bojse' iz Gowande ..." Z Johnom Bogatajem sva pred pričet kom malo pokorakala po Girardu. Peljal me je tudi k njim bolnemu bratu Jančarju, ki je bil tudi med ustanovitelji društva 49 SNPJ v Girardu. Bolezen ga nadleguje že več mesecev, ali zdravnik mu daje upanje na okrevanje. In to mu želimo tudi drugi. Mrs. Jančar je bila radovedna, kako izgleda ta dopisnik, ki rogovili v časopisju. John Tancek je moral delati tisti večer in ga ni bilo na veselici, bila pa Je mrs. Tancek. John Bogataj je dejal, da se mogoče vidimo 2. maja v Slovenskem delavskem Domu na Waterloo rd„ kjer bo veselica jugoslovanske pomožne akcije. Mi upamo, da se vidimo in da pride tudi dkllžina Selak, ker Se-lak rad kramlja o Rusiji. Mary Selak je bila na veselici, kakor tudi miss Selak in gotovo pridejo tudi na 15335 Waterloo rd. 2. maja. Br. Račič je poznal vse ftioje brate in mojega očeta, ni pa poznal mene. Doma je iz Drnove-ga pri Krškem, kamor so "kano-nirji" Franca Jožefa hodili na vaje s kanoni vsako leto meseca julija in avgusta in streljali v tarče s ceste, ki je vodila iz Drnovega v Krško. V Drnovem je bila navadno nastanjena pri Venetu ena baterija (štirje topovi) z vso opremo, druge so bile v Leskovcu, Krškem in Bregah. Račič ima sina, ki hoče biti tudi harmonikar, kar upamo, da bo. Mladi Umek je rekel, da me njegova mama pozna. Bil je še drugi poznanec iz Drnovega, toda sem ime pozabil. . • Veselica je bila velik uspeh in društveni člani so lahko zadovoljni. Če nas bodo še vabili in a ko se bomo mogli, se bomo še osvali, dokjer bo še kaj gumijevih obročev na prodaj. Lepa hvala Mary Selak, ki nam je dala "order" na priredbi soc. Zarje v Clevelandu. Domov smo se vrnili ob pol petih zjutraj in ob pol desetih se je ^pričela seja društva V boj 53. Malo smo zaspali in kmalu vstali, pa na sejo. Opravili smo svojo bratsko dolžnost brez vsake nezgode. Potem zopet spat, zvečer pa nas je ponovno čakala bratska dolžnost, ker je društvo 614 odhajalo svojo 15-letnico in udeležil sem ae tudi jaz. Tam sem že dobil soseda Fen-deta, ki je bil precej korajžen, pa Debeljaka, ki rad fil^zofira, in Šorca, ki veliko dela za farmo elevelandake federacije SNPJ. Ni mu pa po volji, da za časa narodnega dneva SNPJ ne bo nobene priredbe v Delavskem domu na Watejrloo. On hoče, da je vsaj ena priredba v našem domu, kjer imamo kegljišče. Bomo videli, kaj bo federacija u-krenila. Jaz sem dejal, da se ne maram kregati, ker ni zdravo in lahko dobiš "high blood pressure." O tem smo se razgovarjall, dokler jo nisem odkuril domov v posteljo. Moje vstajenje je: vsako jutro med tednom ob petih, ii si1 .i.'ui t i v nedeljo pa včasih tudi ob štirih. Le malokdaj spimo dolgo spanje pravičnege. . Za veliko noč nas je zopet o-biskal sin Eugene, v pondeljek, 6. aprila, pa je bil v paradi v Daytonu, O., in sedi mod prvimi v fordu. Zakaj so pa vojaški troki? Poslal je nam sliko iz časopisa. Da ne pozabite, da bomo 2. maja imeli tudi mi zabavo. Ves dobiček gre za pomoč našim zapuščenim rojakom v stari doipovhii. Ker se že vtikamo povsod, da podpiramo druge, naj bo tudi naša dolžnost, da podpiramo sami svoje. Ta dopisnik ne da dosti na tako pomoč, ali če se koga podpira, naj se svoje prej kot druge, ker so pomoči resnično potrebni. In če se mi ne bomo pobrigali zanje, kdo drugi se bo? Mislim, da je s tem dovolj povedano. Torej vsi, ki morete, pridite na "Jugoslav relief benefit danee", ki ga prirejajo skupna društva, ki zborujejo v Slovenskem delavskem domu, v soboto zvečer, 2. maja. Pričetek ob osmi uri. Vstopnina 35c. Torej ne pozabite tega dneva. Društvo V boj 53 SNPJ je kupilo dvajset vstopnic na zadnji seji in jih razdelilo navzočim članom. Tako se podpira potrebna ustanova. Na svidenje! Frank Barbič, 53. Vseelovanekl kongres DetroiL — Vsi Srbi, Hrvatje in Slovenci, ki se udeleže kot ^ele-gatje vseslovanskega kongresa, ki se vrši v tem mestu 25. in 26. aprila, morajo vzeti v obzir vprašanje stanovanja za časa kongresa. Stanovanjski odbor Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je bil izvoljen po delegatih države Michigan, daje na znfenje sledeče; Odbor bo sprejel vse delegate v hotelu Book-Cadilac, kjer se morajo registrirati v petek zvečer 24. aprila, ali v soboto zjutraj, 25. aprila. Kateremu delegatu ne bo mogoče stanovati v hotelu in želi privatno stanovanje, naj nam piše in mi bomo skušali u-streči njih želji. Pišejo naj na sledeči naslov: American-Slav Congress, Jugoslav Division, Room 849, Book-Cadilac Hotel, Detroit, Mich. * Vsak delegat naj to upošteva, ker rili bomo preskrbeli privatna stanovanja samo onim, ki se pismeno prijavijo do 20. aprila. Za jugoslovanski odbor vseslovanskega kongresa — Anton Marlch, tajnik. Zemljani— kje ao naia prava ... Brownion, W. Va. — Kot bi naju kdo za tisoč copakov tožil, dremljeva pri prazni mizi: jaz, bečljarska lemonasta figura in moj partner Dolgčas, ki ga itak vsakdo pozna, ker so mu že od rojstva tudi najbolj kisle lemo-ne presladke. Res se nahajamo v najbolj zmešanem svetovnem vrtincu, a s samim jamranjem ne bo nič. Saj je nekoč Še naš prezident rekel, naj prirejamo parade. Saj res, kolikokrat se je Že bliskalo in grmelo, padala je toča kot no kontrakt, pa se je zopet pri-smehljslo prijazno solnčece. — Zasučem "knof" na radiu. Ej, si mislim, ta-lfe je taprava! Ali jih grize po trobuhu one, ki nam hočejo požreti svobodo, ko poslušajo našo veselo mlss Radio, kako se jim smeje, kako veselo prepeva in kako poskočne komade igra. Od same jeze jim lase zvija. Še so junaki, ki se nič ne boje. — Veliko je debatiranja in vsake vrste "kikanja" v "cajten-gah". No, pa kaj bi samo spali. Ni&ne bi škodilo, če bi kaj koristnega izdebatirali. Ker do danes še nisem čital, da bi nam kakšen diktator "zaŠtapal" naše svobodhe misli, pa taito počasi premišljujem, da bi bil naredil boljši izpit v šoli, če bi se ne bili tam za šolo toliko za knofe dajali. Ali smola. V spričevalu povsod vse nesadostno. Najbolj nezadostno pa mi je mati zapisala na moje lastno "spričevalo" z brezovko, ker sem jo primahal domov brez — knofov na hlačah! Tudi pri pastirjih sem ga polomil, ker je bila sivka zmeraj v sosedovi koruzi. — Ampak spričevalo gori ali doli, si vseeno svobodno mislim, če bi bil jaz pri kakšnih cajten-gah urednik, bi najel za pomočnika mr. Brinovčka in pa miss Sinfodel iz Californije. Seveda bi po tiskarni izgledalo kot v sneženi burji pod milim nebom, kadar premetuje debele snežene plahte. — Ker imajo naši veliki možje v tem razburkanem času polne roke svetovnih problemov, je skoraj neumestno badrati jih s kakimi malenkostnimi peticijami In to za slučaj, če bi Kranjci zahtevali in izvojevali svobodo le zase, a Štajerci bi ostali na cedi lu. Vzemimo, če bi bila moja žena (pa kaj vraga bečljarskega ga pokam!) — mislim namreč o-nege, ki jo ima — če bi bila na Kranjica in mož Štajerec — ona pri svobodni mizi potic in šnopsa, a mož, če bi ne imel "kranjskih papirjev", pa prazno fejfo v ustih tam za pečo . . . To bi se gledala! — Kot hrabri junaki trboveljske "Štajnkolen-divizije" smo prekoračili nevtralno zono. Ni nam šlo, da bi zavzeli zagorske glažu-te in gostilne — naš cilj so bile samo brhke glažarice in pa kel narice. A smola — Zagorjanov je bilo kot listja in trave in smo jo odkurili, hočeš-nočeš, kakih šestdeset na uro . .. Te nesrečne meje ---- Jaz sem tako izdebatiral, da se morajo podreti vsi ti mali "fen-ci" in zgradi naj se velika skupna ograja, kot je rekel oni, ki je imel več razuma, kot ga imamo mi, ki smo samo knofe metali tam za šolami. In rekel je: Delavci vsega sveta, združite se! Kako fletno bi bilo, če bi sedeli vsi skupaj okrog velike svobodne mize, polne potic, new yorčana in kalifornijčana ... Za dovoljen bi bil prevzeti najtežje delo — miBlim, največje kose in najtežje glažke--- Predlagajo že drugi, jaz samo podpiram, da bo treba res par grošev skolektati, ko pride čas, pa z mogočnim glasom zakriča-ti. A ne samo — Hej Slovani, ampak — Hej Zemljani, kje so naša prava! John Planine. ki se »e udeloáil vojaško poeedko na otok« Wake. Jugoslovanom na Ely Ju Ely. Mlnneeota. — Bratje in sestre: Danes, ko zakrivajo črni oblaki svobodno solnce našim bratom in sestram onkraj morja, .danes, ko so pretrgane vse zveze med nami in našo rojstno domovino, da ne čujemo glasu in ne vesti, da ne vemo, kaj se godi v naši rojstni domovini, danes si želimo bolj kot kdaj, da čujemo glas, ki bi nam mogel samo razjasniti, povedati vsaj malo, kaj se danes godi tam. Jugoalovanski pomožni odbor za mesto Ely Je povabil ministra jugoslovanske vlade, Slovenca Snoja, da na javnem shodu govori vsem nam in da nam razjasni današnji položaj Slovencev in sploh Jugoslovanov. Ker je jugoslovanska vlada v stikih z okupirano Jugoslavijo 'in dobiva iz gotovih virov zanesljive informacije, vsled tega se je naš odbor obrnil do ministra Snoja, da nam govori na vseslovenskem javnem shodu o razmerah. kakršne obstajajo danes v| naši stari domovini. Snoj kot; člsn jugoslovsnske vlade, katera se nahaja v Londonu, bo nam s, svojim govorom razjasnil to, kar iščemo in ne moremo najti—današnje stanje Slovenije oziroma I Jugoslavije. < - i Minister Snoj se Je našemu vabilu odzval. Shod se bo vršil, S. maja. Začetek shoda bo ob 7. uri zvečer v Washington Audi-j toriju. Shod se bo vršil pod po-kroviteljstvom Jugoslovanskega pomožnega odbora, sekcija. slov* Minister Snoj jo dan JUtt venske vlade, je Slovenj mu kličemo: dobrodošel' i svobodni ameriški 'državlJ moramo manifestirati s tnt voljo, da naš narod dan* ! in se bojuje na strani demofa ticnih držav za obstoj svoboT svobodnih narodov. ™ Bratje in sestre, povejte sim sosedom, znancem m M teljem o tem shodu. Na tem* du in ob veliki udeležbi hoc. v pravem svobodnem, anv skem duhu manifestirati, da, sužnjen narod mora zopet pos ti prost narod-—naš narod sJot ski.—Za Jugoslovanski pomo odbor, slovenska sekcija št Anton Zbašnik. predsednik Iva« Tausell. tajnik. H Veeii is centralnega Illinoi Taylorville, Ill.-^Zopet malo poročal v Prosveti, se imamo v tej naselbini. 6. aprila je Peabody Coal Co. slovila iz vseh svojih majn one delavce, katere je up« po šestem decembru lansko 1 Takrat je ta kompanija do toliko naročil za premog, da vse njene tukajšnje majne cele obratovati šest dni na den. Ker pa kompanija ni tela premoga rjem priznati pl in pol za šesti dan dela, sta unijo dogovorili, da je zača uposlila toliko novih delavt da so majne obratovale šest v tednu. Zdaj je kompanija odsloi vse te delavce za nekaj Ampak v tej okolici so mi itak preveč delale in se i delajo po pet dni v tednu, koliko počitnic nikomur ne duje. Tisti, ki so bili zadnji sleni, bodo najbrže imeli do počitnice. Upanje vsekakor da ne bo posebno hudega. U in kompanija sta vzeli odslov ne delavce na listo in jih slujejo po vrsti. Veliko ji že nazaj dobilo delo. Jaz zdaj tudi prvi na listi in pri kujem v?ak dan, da bom po con na delo. Danes, ko to pis je 11. aprila in ko bo ta dc priobčen, bom gotovo že delil West Frankfortu sem bil WPA trikrat odslovljen v en letu, pa sem moral tudi cak ker si nisem mogej drugače magati. V tej naselbini ljudje niso več pobožni. Na velikono nedeljo so na splošno vrtove pali, orali in krompir sadili ( ki se drže cerkvenih zapovi pa bodo morali še počakati, bodo lahko krompir sadili, fc v pondeljek je pričelo dezei in deževalo je neprenehoma dni. Zdaj pa je premokro za lo na vrtovih. Kadar je čas setev, je treba sejati br« oi na praznike. Sedaj smo v vi in žrtvovati je treba tudi m lje, če hočemo poraziti nacil stične sekire. Ostre so, ali N krhajo. Rusi bodo potolkli Hitlerjeve vojake, seveda drugače, kot da dobe zado" pomoč iz Amerike in Anglija so poročila resnično o nem izgubah, je Hitler zelo zapod da nadomesti svoje vojake ruskih frontah. Če bi Hitler nc bil nap" RTIsije, se ne ve, kaj bi bilo nes z Anglijo in Ameriko. W se je zelo zmotil, ker je napi največjega orjaka na svetr si jo. Tam bo tudi njegova i bežna smrt. O Mussolini)« več ne slišimo. Gotovo v šnem kotu kašlja. On 1*1 zmrznil. Japonec precej ^ li, ampak se bo tudi on op-General HacArthur. neti** bojevnik, bo zadsl smrtni rec japonskim impert"^ Dne 1. aprila je od*Jo mesu 70 fantov k vo)"** njimi Je odpotoval tuji • Kostelic. člsn dniitvs ^ Njegov oče Joe Jeja£j društva. Willieju v ga povratka. Jerry Nekoliko pomlaleke» Detroit^—Ako l» po pisanju v nsi.l ^ Stih. bi skoro prišel do -M ka de se bolj ssnlma^» domovino kskor pa ^ ' ^ godi v tej naši kjer živimo kjer so e*1 in neš kruh Shodi tukaj, shn* •ukaj. minister»» ie veselovanski M^J ni mogel vršit. »/^T (Dalje as t ** MTRTEK, 16. APRILA Vesti iz podjarmljene stare domovine 16 000 Jugoslovanom grosl pokolj London, 10. april« (UP). — «¿¡¿če oblasti so v Jugoslaviji razglasile objavo, v kateri zahtevo da se do ponedeljka konča ¿etniška vojna v Jugoslaviji, sicer bodo pobili lfi.OOO^talcev, je jnafU predstavnik jugoslovanske vlade v izgnanstvu. Izjava je prišla po sporočilu, da so Nemci "povabili" voditelji srbskih četnikov generala ¿ražo Mihajloviča k predaji in „grozili, da bodo njegovo rodbino in druge sorodnike prijeli in jih kaznovali kot krivce za četniško vojno. Nemci so v pripravah za pomladansko ofenzivo poklicali vse svoje čete iz Jugoslavije in pultih deželo pod nadzorstvom bolgarskih divizij, ki imajo nalogo poklati vse moško in vse žensko prebivalstvo z otroci vred, če eetniki ne bodo prenehali z odporom. Mihajlovič je poslal irzojavno sporočilo jugoslovanski vladi, da se ne bo ravnal po nemških zahtevah. Poroča se, da imajo Bolgari v policijski službi v Jugoslaviji 110,000 do 125,000 mož, srbski crogi pa so izrazili mnenje, da te te čete ne bodo borile proti Mihajloviču, ker so naklonjene irbom. Vendar so bolgarski častniki naznanili srbskemu prebivalstvu, da bodo "za vsakega bolgarske-;a vojaka ubili sto Srbov in za vsakega častnika porušili celo tras ali mesto in poklali prebivalstvo brez ozira na spol ali lUrost." Rusi]« sa združenje Slovanov Kujbišev, USSR. (John Evans v The Christian Science Monitor) 9. aprila. — V novih poiz-kusis za zedinjenje Slovanov so Rusi začeli "diplomatsko ofenzivo" proti nacizmu. Čeprav delovanje na tem polju ni privleklo toliko pažnje kakor ruska o-fcnziva na vzhodnem bojišču, Nndar Rusi upajd, da bodo u-ipehi zelo daljnosežni. Z vrsto vseh slovanskih kongresov, ki sedaj zborujejo v Mo-«kvi, žele Rusi doseči zlasti dve stvari: 1. Povečati sabotažo in dejan-iki odpor v krajih vzhodne E-rcope, ki so jih zasedli Nemci, t Zbuditi globoko ukoreninjena nacionalna čuvstva v Bol-Srih in Rumunih in preprečiti, je mogoče, pošiljanje novih *mad iz teh dežel v vrste na-Bjev. V težnji za vodstvom politična delovanja bolj ali manj klru/.enih slovanskih narodov * Rusija vrača k svoji tradicio- politiki glede evropskih »lev. politiki, ki jo je spravila kta 1914 v vojno za ohranitev «ovanov pred vojskami Cen-Klnili sil. S sklenitvijo prijateljske po- Nt* in pakta o nenapadanju '•UR«»slavijo v aprilu 1940 je slJa nameravala zavarovati Pttne Slovane pred vplivom osi-1* «n pokazala voljo za obnovi-staroga prijateljstva s Srbi dniRimi slovanskimi narodi * "vin. preiti nemškemu prodl- na vzhod, Vendar Je po vpadu ruskih čet v vzhodno Poljsko in zvezi z Nemci 17. septembra 1939 in po ruskem vpadu v Besarabijo 29. junija 1940 ter po rezultatih politike bolgarske vlade v smeri osišča bilo malo upanja v združenje vseh Slovanov. • Ko pa so v avgustu lanskega leta nemške čete korakale proti Moskvi, je sovjetska vlada bolj izrazito začela delovati za pan-slavizem ter sklicala zborovanje predstavnikov vseh slovanskih narodov v ruski prestolnici. V pozdravnih besedah delegatom je govornik dejal: "Sedaj bije ura, ko se mora ves slovanjdci svet združiti za čim prejšrfle in dokončno uničenje germanskega fašizma. Združeni smo kot enaki z enakimi. Naši nameni so skupni in vsi delamo za isti cilj-r-uniče- nje Hitlerjevih armad in uničenje hitlerizma." Nato je Rusija odločno zavrnila stare nazore o njeni že^ji po nadvladi nad slovanskimi narodi in zagotovila ponudbo široke avtonomije med Slovani na evropski celini in v delih Azije. Sedaj si Rusi zopet prizadevajo združiti Slovane za boj proti skupnemu sovražniku. Rusi polagajo veliko važnost tyt četniško bojevanje v nacijskem , o-zadju in mnogo uspehov ruskega protinapada je treba pripisovati temu načinu odpora. Rusijfl upa, da bodo vsi slovanski kongresi izdatno povečali učinkovitost tega četniškega delovanja in prisilili Hitlerja držati v zasedenih pokrajinah tisoče svojih vojakov, ki bi i sicer udeležili nemškega pomladanskega napada. Na vseh sedanjih zborovanjih se je. poudarjala potreba utrditve poljskega odpora in podpore močni četniški vojski generala Draže Mihajlovciča v Jugoslaviji. Slovenci na Gorenjskem pod Hitlerjem (Nadaljevanje) Iz Planice pri Ratečah: župnik Cuderman in njegova kuharica. Is Kranjske gore: Dr. Bregar Stanko, sodni predstojnik. Čuk Kari, župnik. Toman, kaplan. Kavčič, postajni načelnik (1, 2). Kavčičeva mati ali tašča. 2up-nikova sestrična Johanca in de kla. Knap Anton, šolski upravnik (1, 1). Knap ml. (1, 1). Petrovič, Žagar (1, 1). Razen teh sta bila v policijskih zaporih v Celovcu vpok. kapetan Ferjančič Avgust in rez. let. kapetan Lavtižar Jože, drja» Penka pa so odpeljali Italijani. Is Dovjs in Mojstrane: Bajič Regina, žena graničarja (3). Pe-temel Alexander. Is Gorja: Pečar Ivan (1, 2). Pavlič Franc, delavec z materjo ali taščo, ženo in otroci. Gorjup Terezija. Laharnar Ivan, šolski upravitelj (1, 6). Podobnik Anton, tov. delavec z ženo. Petrič Gabriel, župnik s kuharico. Močnik Jože, kaplan. Praprotnik, tov. delavec. Razinger Valentin, šolski upravitelj, Gorje (1, 3). Polak Viktor, delavec. Udovič Ana, podhom. Dodič Janez, učitelj. Slivnik Jakob, posestnik. Sitar Peter, trgovec. Inž. Mis-velt, obratovodja "Fortune" z ženo. Skupaj 38 oseb. Is Bohinjske srednje vaal: Bu-lovec Marija, učiteljica. Golf Anton, župnik, Koprivnik. Jaz-bar Štefanija, učiteljica, Stara fližina. Makse Ana. Zupan Valentin in Božena, učiteljica z 1 otrokom. Skupaj osem oseb. Is Boh. Bistrice: Grbec, žel. uradnik (1, 2). Habič Anton z ženo in otrokom. Leveč, učiteljica. Majcen, učiteljica. Inž. Si-mončič, ban. uradnik (1). Skupaj 17 oseb. Is Bledet Černe Anton, avia-tik. Repe Slavko, trgovcc (1, 2). Pangerc Mihael, trgovec (1, 6). Zabrct Franc, župnik. Soukal Franc, kaplan. Valušnik Pavel, vpok. železničar z ženo. Korošec Kati, gosti In ičsrka. Kapeta-novič Silva. Pernus Leopold, gostilničar (1, 3). Svetina Avgust, kinooperstor (1, 2). Sku-mavc Anton, obratovodja (1, 2). ^ ___ m^V '"lab (1ère), predsednik Standard OU Ce- l» frnnk A. UieJu ki ata bUa posvana pred senatni odeek da med kompanlio In nemškim koncem*« Gradnik, vpok. šolski nadzornik (1, 1). Vrhunc Jože in njegov brat, poštni upravitelj na Bledu fl, 1). Is Rlbnega: Kramer župnik. Is Lesce: Cunja, podravnatelj "Verige" z materjo ali taščo, ženo in 2 otrokoma. Kompare, obč. tajnik (1, 1). Knez, šolski upr. (1, 1). Rutar, učitelj (1, 2). Skupaj 15 oseb. Is Begunj: Mežek Franc, gostilničar (1, 2). Starič, tov. delavec (1). Skupaj 6 oseb. Poleg tega so odpeljali na Koroško v policijske zapore Grčar-ja Matevža in Grčarja Avgusta, oba iz DosloVc, tet Perkoviča Franca iz Breznice. Is Kamne gorice: Žagar Ivan, šolski upravitelj (1, 2). Kukan Franc, posestnik, Sp. Lipnica (1, 2). Skupaj ošem oseb. Is Krope: Smitek, učitelj. Is Radovljieet Dr. Močnik, sodni predstojnik z ženo. Hro-vat Ludvik, pletar s taščo (1, 5). Kunstelj Jože, kaplan. Fatur Jakob, dekan z nečakinjo. Resman Franc, župan (1, 2). Pavlošlč Marija, uč. in Regina, upok. davč-uradnica. Zupane Apolonija, uč. Novak Janko, tovarnar (1, 2). Strniša Marijan, orož. podporočnik. Pavlin Franc, uč. Puntar Viljem, uč. Kobentar Anton, uč. (1, 1). Pere Franc, pek (1, 1). Zidar Miljutin, poštni ur. (1, 1). Pavšek Anton, poštni upravnik (1,3). Hanzlovsky, uslužbenec na glavarstvu. Jeglič Amalija, Leopoldina in Albina. Skrt Anton, upok. železničar (1, 3). Dominik Ivan, upok. orožnik (1, 1). Dr. Vrečar, okrajni glavar (1, 2). Ko-zamernik, finančni stražnik (1, 3). Trojer Srečko, finančni stražnik (1, 2). Kočevar Alojzij. Remec Franc, lesni industrijalec (1, 3). Dva Rcmčeva hlapca. Až-man Jože, pos. sin. Dežmen Marija, posestnica—vdova s 5 otroci. Grilc Franc, (l, 1). Pogačarje-vi iz Predtrga. Ros Edvard, davčni slugs (1, 5). Otovič Marko, pismonoša (1, 5). Miklavčič Marijan, tov. uradnik. Dr. Triiler Mirko z ženo. Jese Pavel, davčni uradnik. Soba Jože, vojaški referent z ženo. — Skupej 107 oseb. Kolikor se je dalo pri teh neugodnih razmerah ugotoviti, ao iz radovljiškega okraja odselili okoli (tu je navedenih le 605) oseb. Ko so prvi Slovenci bili pregnani, se nihče od domsčih nemških oblsstnikov ni zenje potegnil. 6ele pri poznejših seljenjih so šli na Bled k civilni upravi in k uradu za utrditev nemštva posredovat šefi raznih uradov, éef Gestapo v on der T ann in tudi pol komisar dr Dovjek. Dosegli ao, da ae je 15 družin vrnilo v Radovljico (in to v začetku julija UMI). Prvi tranepert edeelleneee je sspnetil ftt. Vid •. HUlfe. Te odseljene» en pn večini naselili v okolici Veljeva in v Valjevu samem (Srbija). V sled tako številnih nasilnih preseljevanj je bilo slov prebivalstvo močno razburjeno. (Nadaljevanje sledi.) Pismo iz Londona AH ste nereêenl ae dnevnik Prosvete-T Podpirajte svoj lieft (Izvirno poročilo Proavetl.) 18. marca 1942. Sir Ronald Storrs poseže v aktovko in izvleče drobno tiskovino: "Tukaj je nekaj za vas, pa mi morate vrniti s svojimi najbolj 06trimt opazkami". Veste kdo je Sir Ronald Storrs? Danes je on ekspert za Bližnji Vzhod: Balkan, Egipt, Palestina, Sirija. Včasih je bil guverner na Cipru, potem v Palestini. Nihče na zapadu ne pozna boljše arabskega jezika, arabske men-talitete, odkar je umrl Lawrence of Arabia. Da, Sir Ronald je delal skupaj z Lawrencom v zadnji vojni, Lawrence piše veliko o njem. ' "Nekaj mojih opomb boste našli v knjigi, rad bi, da še vi napišete svoje". Sir Ronald je podoba boljših časov, kakor so da našnjl suhi časi neprestane naglice in dela, hrane na nakaznice, brez izbranih vin, brez duhovitih pogovorov, brez zanimanja za kraljevsko igro "šah". Njegova masivna pojava prekipeva od duhovitosti, ljubeznivosti: od mev je bolj solidnih edvardijan-skih časov. All Sir Rpnaldu ne uidejo nove ideje, ki jih razpravljajo po svetu. Pogledam, kaj mi je dal. "Da-nubian Reconstruction". By Otto of Austrija. Reprinted from Foreign Affairs, an American Quarterly Review. Veliko se je naučil Oto, odkar hodi po svetu in pripravlja, da ga božja milost poklice na avstrijski prestol. Mladi Habsburgi so se samo v tem modernizirali, da se ne zanašajo več samo na božjo milost in svoje visoko rojstvo. Tr do delajo za svoj prestol. Sprct no uporablja piaanje v londpn skem Timesu o povojni ureditvi: Da ne bomo spet zapeljani, da ponovimo glavne napake 1. 1919. Glavna napaka: uničenje avstro-ogrske monarhije. Spretno uporablja izjave profesorja Setona Watsona, "duhovnega o-četa Češko-Slovaške", ki jih je napisal tri leta pred zadnjo svetovno vojno o Maaaryku, da "veruje v misijo Avstrije in veliko bodočnost za SloVane pod hab sburško vlado." Kdo je bil kriv, če Avstrija nI izvršila svoje misije, če ni bilo v "njenem okviru" bodočnosti za Slovane? Gotovo ne Slovani, ki so imeli premalo govoriti pod habsburško vlado, gotovo ne Masaryk. On je bil prvi Slovan, Ceh, če se je med svetovno vojno odtrgal od Dunaja* kdo bi mu zameril, ko se je stari imperij pokazal za nemogočega. ' Pozneje čitamo, da je nadvojvoda Franc Ferdinand nameraval rešiti problem Slovanov "ln če potrebno, celo proti volji nem-škogovorečlh Avstrijcev in Madžarov". Torej so le bili nemško-govoreči Avstrijci, ki so bili proti Slovanom. Iz tega pisanja to nikakor ni tako jasno, kakor Je bilo v resnici. Po nekaj straneh človek dobi vtis, da je bila stara Avstrija tako nepristranska, da nI bilo govora o prednostih ali nadvladi nekaterih, narodov nad drugimi. O umoru France Ferdinanda! Spretno ga razlaga: BII je umorjen, ne kot sovražnik Slovanov, ampak ker so gotovi krogi v Belgradu predvideli, da bi oblika vladanja, ki Jo je predlagal, napravila konec separatističnim idejam, ki so se začele šitl med Hrvati. Razen Otonove imamo še drugo teorijo o nadvojvodov! smrti: nI bil sovražnik Slovanov— glej Sukljeve dunajske spomine —bai zato ga je Franc Jožef poslal v Sarajevo, da ae ga je Izne-bil. Razpoloženje v Bosni je bilo takrst tako nevarno, da so dvorni krogi morali vedeti, da cesarjev zastopnik ne bo prišel žfv Iz dežele. Oto postane ciničen, ko ptše, da so se "oni, ki Jih Je Krsnc Jožef imenoval 'MoJi narodi', borili štiri in pol leta za Avstro-Ogrsko, med tem, ko sta se izmed vseh narodov, ki jih lahko Imenujemo «lediče starega imperija, samo dva odločila za boj proti Hitlerju, Poljaki In Srbi, čeprav njihovi izgledi niso bili nič manj dbupni kakor izgledi Cehov eli Romunov. Ljudje ne mrjo za nekaj umetnega" Enako bi lahko rekel Hitler danes: Ljudje ne mrjo za nekaj u-metnega Je rato njegov 'novi red' nekaj naravnega, nekaj ne-umetnega, ker Nemci mrjo sanj? Zakaj se mala nova Avstrija ni ustavljala Hitlerju, "njeni isglv-di bi ne bili nič manj obupni, kakor češki ali rumunski." Kako so se Franc Jožcfovi 'narodi' borili zanj! Nemci že, oni so se hoteli, da bi enkrat za vselej obračunali s Slovani, zato so napadli malo Srbijo. Čehi, Poljaki, Slovenci, Hrvatje so so morali —če niso imeli prilike, da bi šil na drugo stran k Rusom, bi bili ustreljeni v hrbet od nemških o-ficirjev. Slovenski in hrvaški polki so se dobro borili na Krasu ln ob Soči: njihov instinkt je biV pravi, Italijani so bili vedno, enako kot Nemci, nagi sovražniki, če pridejo na našo zemljo, je izgubljena. Včasih se zdi, kot da bi bilo Otonovo pisanje natiskano v Berlinu. Prepričati nas hoče, da je bil manjšinski problem, ki je u ničli Češkoslovaško, Poljsko, Jugoslavijo. Isto, kar smo slišali is Berlina vsako pot, predno so nemške čete vdrle v te dežele. Problem manjšin je upropaatil tc dežele, ne nemška nasilnost, ki jih je izrabljala in izigravala! Zakaj je bila potem mala Avstrija prva na vrsti in Rusija zadnja? — obe brez manjšin, kakor jih Oto Habsburg razlaga. Tako je pogumen, da pravi, da se je Avstrija v sadnjl vojni borila na strani zmagovalcev, ker se Je borila proti ruskemu pan-slavlzmu za svoj obstsnek ln istočasno za narodno državo. Cesar Karl je ponudil 1.1917 zaveznikom sklenitev separatnega miru: M. Ribot, M. Clcmenceau ln Mr. Lloyd George so ga zavrnili, "Mistake?" - "Pomota?" — je zapisal Sir Ronald ob robu. A-strijski cesar je lzpregledal, kakšna napaka je bila vojna, ki Jo je začela Avstrija. Zakaj bi zavezniki imeli usmiljenje z nJim? Dalje čitamo tako nove teorije v tem pisanju. V drugi polovici 19. stoletja so postali narodi v Astriji manj srečni radi modernega nacionalizma — "otroka francoske revolucije". Drug Je hotel vladati drugega—koga neki ubogi Slovenci? In Franc Jožef je hotel, da njegovi narodi rešijo svoje medsebojne spore s kolikor mogoče malo vmešavanja od zgoraj. "Korak za korakom je spreminjal *voj Imperij v neke vrste "Commonwealth", rahljal je vezi svojega vladanja". Naši očetje niso mislili tako, niti ne Otonov oče! To je res, današnji teror pod nacijl Je hujši, kakor je bil |>od Hubsburžanl. A-11 enakopravnosti Slovanov z Nemci bi nam oni nikdar nc priznali in je nam niso! V stari Avstriji so bili začetki vlade "plemenite nadrase" nad drugimi manj vrednimi — Slovani v prvi vrsti. Oto Imenuje Franca Jožefa "preveč liberalnege". Ce bi se Habsburžanl vrnili na kake vrste avstrijski prestol, kaj morejo Čehi ln drugi Slovani pričakovati od njih, če denes omenjajo, da Je bil nazadnjaški Franc Jožef preveč liberalen! Pa Čitamo, da je habsburška krona hotela biti nevtralna ln nepristranska, Zato eo ee vsi pritoževali radi zatiranja narodnosti, ki pa je obstojalo le v tem, da ni bilo dovoljeno nikomur zatirati! narodnosti drugega. Zapori dne ( cesarske vlade so skušale biti pravične proti vsem različnim narodnostim. Na drugI strani pa piše—kot da bi sam ne verjel dolgo svojim Izmišljotinam: "Danes priznamo, da Je bila pomola, da dežele pod krono Sv. Vence-slava niso v onem času dobile i- . stih.pravic, kakor so bile naklonjene deželam pod krono SV.' Štefana, ln da Južnoslovanski problem ln bil rešen. To se je zgodilo, ker so ae celo na Češkim in Moravskem nemško-govoren ljudje borili proti reittv! 6eik r \ ska dobila več pravic, dosegi* dualistično monarhijo? Dobili so jo madžarski arlstokruti, velt posestniki, ljudstvo ni bilo radi njih nič na boljšem. Oto se je pokazal lojalen in zvest vsem nazadnjaškim, ozkosrčmm habsburškim nazorom. Mladi Habsburg razpravlja o novi Evropi, o federaciji, o novi Avstriji. Federalne dežele morajo imeti centralno silo, ki mora biti najvišji izraz njihove e-nakostl v vsakem oairu, V novi Avstriji — to lahko sklepamo ls vsega — naj bi bili Habsburgi Uka sila. Oni, ki za milijone na ozemlju stare Avstrije pomenijo pravi simbol nazadnjaštva, hlapčevskih časov, nemške nad-oblastl. Oni, ki so vrh dekadent-ne avstrijske aristokracije in reakcionarne buršuasije. Čitamo o dunajskih policajih, ki so jih morali naclji odpoklicati s Češke, ker so se bratili s tamkajšnjim ljudstvom, namesto da bi vladali nad njim. V pismih pa, ki pridejo Iz Slovenije, iz zasedene nemške Slovenije, čitamo vedno, vedno, da so Nemci, ki najhujše divjajo proti našim ljudem, Nemci Iz Gradca. Dunaja, Celovca, Beljaka. Bi ne bila pro-teUka naloga za Otona Avstrijskega, da bi po vojni skušal vladati vsem tem ljudem skupaj nepristransko in pravično? In po vrhu zagovarjati dola ln Ideje svojih prodnikov? Dolenjka. Glasovi iz naselbin (Nsdsljevsnje s I. strani.) bo vršil v Detroltu. Čemu ga Je treba, se menda nihče ne vpraša, kakor tudi ne, komu je potreben. Ali res še nismo dorasli? AH smo se tako navadili kimati, da vse sprejmemo za dobro, kar kdo omeni, ne da bi pomislili, ali je nam potrebno ali ne? Dokler se je stvar vršila v krogu podpornih organizacij, Je bila vse hvale vredna, ker delalo se je za združenje vseh v pomoč vsem. Torej kdor Je Imel resno željo za skupno delo v po-moč potrebnim v starem kraju, je Imel ln tudi še ima vso priliko za sodelovsnje. Tudi politično bi se več doseglo skozi skupno organizacijo kakor pa skozi pet ali več različnih pokre-tov z vsemi resolucijami raznim —"veličanatvom", Naša dolžnost kot državljanov Ameriko je, ds stojimo na strani naše vlade In pomagamo, kjerkoli Je mogoče, da ohranimo svobodo in odbijemo sovražnika, ki Je tako zahrbtno napadel našo novo domovino, Bratje in aestre! Naši sinovi so v bojnih vrstah, Imamo že nekaj smrtnih slučajev. Upajmo, da jih ne bo več, vendar pa moramo biti ua vse pripravljeni. Zhiiajmo dolarje, dokler je čas; ko bo prišla prilika za delitev pomoči, se pa držimo gesla: Najprej sinu, potem bratu In nato sosedu. Zato torej ne trosimo dolarjev brez |>otrcl>c; rabimo Jih rajši tam, kjer so naše bratske obligacije. No skušajmo se temu izogniti, Zdaj |»a še malo o delu v Detroltu. Ravno so hl 11 pri nas štirje delavci. Eden izmed nJUi je rekel: "Prišli smo v ponde-Ijek, že štiri stopnicah gori v založnico, po stopnicah doli v klet—vohala po vmmIi in ničeaar našla. "Ti poredni ljudje ... ti ne-prijetni ljudje," Je rekla. "Ks< kot (Hipihano je vae. Zalogaja niMi pustili lačni stari podgani." ln trkla je na dvorišče, zlezla |mk! vrati v drvarnico in se ogledovala. "Ne sledu," je smerjala "Se bom morala pač tudi jas izseliti" Nato j« tekla zopet ven Ali motila se je. ča je mislils rla ni nikogsr v drvarnici Celi štirje ao bili tu. Najpnprej koa premoga, bil je svetločrn. Potem koa koksa ki je izgledal medlo In utrujeno In Izrabljeno. Za tem bukovo poleno, ki se je v temi svetilo čisto belo. In kot četrti v zvezi koa revne šote. Vsak je ležal v svojem kotu in zdelo ae je, da nima nobeden čeaa do drugega. Ali prostor je bil tako majhen, da so se mogli složno pogovsrjsti. In ker ni bilo nlkakega drugega sa razgovor, so bili zadovoljno medaebojno. "Idljotaka podgana!" je začel premog. "Domišljavo bitje. Pravi, nikogar ni tukaj, aaj sem ven-dar jas tu." "In jaz!" Je reklo poleno. "Mene se pač ne pogleda." "Ne pozabi vendar mene," Je šepetal koa kokaa s medlim glasom. "Ne morem tako kričati kakor premog in drva, ker mnogo aem došival ln to stori stvar tišjo. Ali zato vseeno nisem manj vreden." "Da . . . Js« sem tudi še tukaj," je menila šota ponižno. "Da rečem s dovoljenjem." Premog ae je ogledal. "Seveda ste tukaj. Ali mar to tanikam? Ali sa kaj ste pravzaprav dobri? Zato ravno gre!" "Tja—hm . . jas nisem drugega kot nekoliko kuriva," )e tatrjevala lota vestno Oprostite. da govorim, ali aaj sem bila vpralana." —mmmmmm^mmmmmmmmmmtmmm "Jaz sem isto", Je rekel kos koksa. Mln jaz tudi," Je reklo poleno. "In tudi širokoustnl premog ni po moji vednosti za drugo porabo, kot da ae kuri." "Popolnoma resnično," je Izjavil premog. "Da se nas pokuri, je naša skupna uaoda. AH čeravno Je naš konec lati, le ni rečeno, da smo val enako vredni. Jas aem najgorkejši ... v meni je toliko toplote, da sem čestokrat na tem. da se razpočim." "Ali jaz sem najgibčnejši in najdražji", Je odvrnilo poleno. "Samo bogati ljudje so zmožni kuriti z menoj." "Ja* sem najčiatejši", Je rekel "Oprostita," je privrgle lota. "Jaz sem samo najcenejša". "Ti božja milost!" J« zaničeval premog, "vsakdo ima svoj« prednosti Mislim pa. da mi ne bo nikdo oporekal, če pripomnim, da sem jat Is najboljše rodbine. I Shajam od najstarejših časov ,.. nihče živ na svatu ni tako star kot jez " Pač . , . j««", oporekal "Kaj čenčaš?" j« vprašal premog "Da — jas tudi nisem ravno le-toinji letnik", ae ja oglasila šo-
m.. 11 «• bMkdtaHi^M^-if — t-' m> In »« «••*!«•• »■» —**mm dll-LI iwMO .............. + .-... r»«» ftfitm$, ft i> » i.....t - i- ---i---n -—----—---- tmm B. Cm*, tmm, —" s {j^fc Congreee of. Industrial O rganisations ČETRTEK, 16. ved oko« s svojimi mladici je godel. P02ini, » tul^ vj. da se je culo veliko i okrožju. Bilo je tudi jelenov v velikih čredah v* ku so plavali mogočni da, oprostite, da rečem, L zveni domišljava alir1' posUla šota in ležala v 2W°u se ogladovala po je resnično zdelo, da je « su dni, ko sem še bila drevo več življenja v gozdu " ' "Hahaha!" se je smejal mog. "CemU se smejiš?» je vptl lo poleno. F "Ah . . . smejim se samo ki govori o starih časih'" Jc vrnil premog. "Zelenec!" "Moji živci ne prenažajo dolgo tvojih prekinjevani" rekel koks. "Dalje, ljuba * Da, oproščenje. Prij*^ jem, kakor dobro morem-Torej prišel je nekdaj sil« har, podrl me je in padla s plumps! v vodo močvirja Tu sem ležala dolgo, dolgo. prve pomladi sem dobila popke. Odprli so se, ravno u kot takrat, ko sem bila ¿e dre Ali to je kmalu minulo. Bol me je oglodal in v vodi sem čela gnjiti. Počasi sem ie polnoma odločila od štora in tem sem se pogreznila." (Dalje prihodnjič.) AGITIRAJTE ZA PR0SVE1 Kopija oglaaa« katerega so unije CIO objavila v več listih, da Informirajo javnoet' o prijateljskih odnašajIh med njimi in poveljstvom ameriške armada. ............. N O T E! I Sate this copy of PROSVET It is needed for VICTOR ta, "Ali ne padlo bi mi nikdar v glavo, govoriti o tem." "In jaz sem mlado in sveže", ; e reklo poleno. "Nisem niti še Mpolnoma posušeno. Brigam se za vašo nadležno starost!" Trenotek so ležali molče, potem je rek|a šota: "Oproatite, ali ne bi pripovedovali vsak svoje zgodbe? Leža-i bomo tukaj mogoče pol, mogo-če tudi celq leto. In zgodbe so tako lepe.% , "Zaradi mene", je rekel koks, vendar najodločnejše zahtevam, da pridem zadnji na vrsto. Ker prvič sem tako slab, da se moram poprej nekoliko opomoči. In drugič b| me vaša nestrpnost, da pridete pa vrsto, nsredils čisto nervoznim. Tretjič . . ." "Tretjič ti odpuščam," ga je prekinilo poleno. "Zdaj začnem. Meja zgodba je sveža in svobodna .. . vsega ae ie spominjam, kakor da je bilo včeraj." "Začni!" je rekel premog. "Za teboj pride na vrsto šota in potem jaz." Poleaeva sgodba "Bilo sem nekdaj najponosnej še drevo v gozdu", je začelo polena "Bahač!" >-je privrgel premog. "Čakaj, da pride vrsta name!" "Čakaj sam tako dolgo", je reklo poleno. Bilo sem torej drevo . . . veliko, drevo . . . bu kev. Stalo sem v gozdu, tik jezera, in sem mOglo ogledovati svoje vejice v gladki vodi. Pomlad za pomladjo sem poganjalo popke in lahko rečem samo o sebi, ds sem lepo izgledalo. Sicer pa mi ni treba praviti. Ker drugi so to že povedali Vsi, ki so me videli, občudovali so me v glasnih vzklikih. Tudi pesnik ae je nahajal med njimi, ki je piaal verze o meni in jih sUvil v časopis Mnogi zaljubljenci so prišli in vrezavall svojs Imena v mojo akorjo. Dva vrana sta zidala svoje gneado v mojam vrhu in povsod po meni so stanovali ščlnkovei ln škorci ln so bili izredno zadovoljni s svojim stanovanjem." •To se glaai zelo lepo", Je menil premog "Raanično nevoljno je. da se ti ničesar od vsega ne pozna " "Če se na ta način prekinja, se ne spuščam v pripovedovanje, kadar prid« vrsta name", j« rekel koks "Ali nočemo medaebojno upoštevati mM živcev." "Ob nogah mi je legala zmerom čuda lepa preproga ", j« nadaljevalo poleno, "spomladi je bila veten« a belimi vrt^micaml. Kasneje je Wllla na njihno mesto nežna selena trava. Pngimi pa mm si naredilo samo debelo in potem je padel sneg nanjo. Vsakega poletja sem postalo večje in večje ... na vsaki vejici sem pridalo nekoliko in v deblu se je nizal obod okoli oboda, dokler nisem postalo resničen popolen velikan. Če je divjal pozimi vihar in.ao se moji tovariši pripogibovali in lomili, stalo sem malomarno tukaj. Bilo je dolgo življenje in kraano življenje je bilo." "Oprosti", je rekla šota. — "Ali kako se je dogodilo, da je prišel konec?" "Tega ne vem V je od vrinilo poleno. "Gotovo sem postalo preveliko. Slišalo sem govoriti ljudi, da morajo tudi mlada drevesa na red, in da bom dobro kurivo in več takega." "Ljudje . .. ha, ha, ha!" se je smejal premog. "Ljudje ... Oprostite ... ha, ha, ha!", je zaklicala šota. "Jaz se sploh nikoli več ne smejem," je rekel koks. "Če pa bi se, smejal bi se zdaj." ► "Ne vem, čemu se smejete", je reklo poleno užaljeno. "Ljudje so vendar naši gospodarji in moj stri, menim. Podžagali so me, položili okolo mene vrv in me ru kali, dokler nišam padlo. Trideset mož je moralo pomagati pri tem delu in padlo sem s tolikim hruščem ns tis, da se je stresla zemlja. Potem so me čestokrat prežagali, razcepili s sekirami, zložili dele na kup, me prodali na dražbi in odpeljali. Zdaj je preostal aamo košček, ki ga vidite. To je moja zgodba! Če ve kdo boljšo, prosim, naj se oglasi ž njo!" "Menda je kdo tak", je rekla šota. "Kar ifflam povedati, je čisto nepomembno. "Pripoveduj!" so klicali oatali Solina sgodba "Bila sem nekdaj najponos-nejše drevo v gozdu," je rekla šota. Dalje zaenkrat ni prišla, tako nebrzdano so se začeli smejati ostali pri teh besedah. "Da ... prosim! Morate ie zelo oprostiti ... spoznavam, da se ¿uje neumno, ali kafi^J storim? Pri m orana sem pripovedovati zgodbo, kakor Je. In resnično sem bila lepo drevo, čaravno mi več ne pozna! Seveda ne bukev. pač pa samo breza ..." "Breza je zelo lepo drevo," ao rekla drva. "Na oaobit* pomenljivo in brez prave sence, ali zelo nežno." Hvala lepa!" j« rekla lota. Mogoče so te ljudje tudi po-aekali?" je vprašalo poleno. ■ Ne. gotovo ne'" je rekla lota "Odkrito povedano, nikoli nisem videla človeka, dokler nisem po-stala šota. Zato aem si poprej nilo ljudi, čeprav je bilo morebiti neponižno." "Dalje!" je opominjal premog. "Bila sem. torej breza. Ns meni res da niso stanovali ptiči; v močvirju pa, kjer sem stala, je bilo jelenov, lisic in volkov in medvedov. Poleti je hodil med- SAVE if All Wasisptpi * Old Rsgs * Old Rubber if Scrap M«U1 Turn it over to some loci salvage agency TISKARNA S.N.P. SPRKJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tlaka ' koledarja, laftaka Itd. v la akode. vlalinloa. časnik«, ksjl klovepshem, hrvatskem, slovsšfa* J «dira la drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ« TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila Saje vodstvo tiskarna. C sns —ni«, «nilsko dalo pn»( Pišite pa intennaetj« na naslovi SNPJ PRINTERY as«7-w 8. LAWNDALE AVENUE • CHICAGO. ILLD« naročite SI dnevnik PROSVETO melje m lahko naračl na list Piv"** 1 att pat llanov to «ne dnišla« k sal M>a- aa vm «aha. sa član« all asfls— W pa člani I« plačajo pri mmm-tu II i---«-|bL Tor«) s«da! al t—" Ust Pi«sv«ia J« vsša nlnL Lisi «S. ^»A Sal i^S^f Zal« MITI tednik, se Jkn I» peištej« k da J« ltot pvedraf aa član« SNPJ. gotovo I« v vsaki druüni _________al M ted Mlal Ust vsak šsa. Po)««kilot—Vselej kakor hitro kateri c«h članov preneha biti «J» SNPJ, ali č« a« preseli proč od družin« in bo sahteval sam m » tednik, bod« moral tisti član to dotičn« družin«, Id j« tako skuj» naročena na dnevnik Proeveto, to takoj naznaniti upravntftvu us» in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosvote Ako taj» ' stori, tedaj mora upravništvo znižati datum sa to vsoto nsro«u*» — > ^^^^^^¡J Je. ■ ..... ■»»■»■«M «upon pruoill« — i^^BS Momt Oed« v ptaaau la si Mročite Prosrote. lisi. Id t» preprogo to mojih rujavlh ltotov1 dovolila smej.t. £ ko rt ^n'