f-1 H-1 Domoznanski oddelek 37 UTRINKI 2008 37.091.8(497.4Podlehnik) 6011891,3 COBISS Q Glasilo Osnovne šole Martin Kores Podlehnik Leto 2 (januar 2008), številka 3 UTRINEK IZ RAVNATELJEVE PISARNE... Bliža se konec januarja in praznični dnevi, še ne prav tri tedne oddaljeni, se zdijo že tako zelo daleč... In ker je čas neusmiljen do vseh nas, je tok življenja v naši šoli neprekinjen, pridnost in delavnost učencev in njihovih učiteljev pa je v tem trenutku, ko tole prebirate, že nagrajena z zaključkom prvega ocenjevalnega obdobja v šolskem letu 2007/2008. Določeni učenci in učenke bodo z rezultatom, seveda skupaj z Vami, spoštovani starši, bolj zadovoljni, drugi spet manj. Žal je tako, vendar tudi če uspeh otroka ni zmeraj takšen, kot bi si ga starši želeli, je sedaj še zmeraj več kot dovolj časa, da se zadeve do zaključka šolskega leta uredijo v vsem željeni smeri. Prvih pet mesecev letošnjega leta je za nami in zato je prav, da napravimo krajšo analizo opravljenega dela. Sprememb in dogodkov je na šoli veliko, o njih vas zagotovo redno obveščajo Vaši otroci, zato na tem mestu z moje strani le krajši povzetek pomembnejših aktivnosti tega obdobja. Ob začetku leta smo po dolgih letih malce spremenili šolski zvonec in tako uvedli drugi glavni odmor, namenjen času kosila in krajši sprostitvi učencev. Prav tako smo v letošnjem letu od začetka uvedli skupino podaljšanega bivanja vse tja do 16.00 ure. Pri zadnji gre za spremembo, ki je nastala iz socialnih potreb okolja in nekaj staršev ponujeno podaljšano varnost svojih otrok tudi s pridom izkorišča. Hitro ob pričetku leta smo pa takoj nadaljevali s pedagoškimi novostmi in tako vpeljali šolo v naravi že za skoraj naše najmlajše, tretje in četrte razrede smo uspešno poslali v aktivnih nekaj dni v Kočevje v Dom Jurček. Paralelno s tem dogodkom smo imeli tudi urejeno predstavitev šole Podlehnik na Radiu Ptuj in tako smo en dan snemalni ekipi Radia Ptuj pridno razkazovali naše vrline, znanja in spretnosti. Oddaja je bila na Radiu večkrat predvajana, posnetke pa je možno dobiti na šoli, če ste jo starši morda preslišali. Nadaljevali smo z naslednjim velikim dogodkom, in sicer smo letos že v drugo izpeljali našo tržnico poklicev. Bila je še večja kot lani, ves dan smo na šoli predstavljali učencem širok spekter poklicev, naši ta mlajši pa so gostili goste in skupaj z njimi pekli kruh, pecivo in izdelovali številne izdelke, ki so Vam bili predstavljeni v popoldanskih urah na govorilni uri. Samo tržnica pa je bila letos še bolje obiskana, zasluga temu pa gre tudi, da smo letos gostili številne starše iz OŠ Videm in Leskovec. Naslednja novost, v letošnjem šolskem letu prav tako prvič izpeljana, pa je bila zimska šola v naravi za učence sedmih in osmih razredov. Nekaj dni so aktivno preživeli na Rogli in še dodatno osvojili smučarska znanja. Skupaj z lokalno skupnostjo pa je šola izpeljala projekt t.i. E-točke. Šolski prostor in njegovo neposredno bližino smo prekrili s signalom brezžičnega dostopa do interneta. Gre zagotovo za projekt bližnje bodočnosti, ki omogoča vsem zainteresiranim, ki so v radiusu cca. 100 metrov od okolice šole, da se popolnoma varno in brezplačno povežejo v omrežje internet. To je storitev, ki bo kmalu prišla še kako prav, zato morda tudi na tem mestu zahvala gospodu Miranu Krajncu iz Občine Podlehnik, ki seje za ta projekt tako požrtvovalno zavzemal. Prvo ocenjevalno obdobje se je zaključilo 31.01.2008 in tudi drugo ocenjevalno obdobje bo minilo hitro, najavljene imamo plavalne tečaje za nekaj razredov razredne stopnje, pripravlja pa se tudi že letna (plavalna) šola v naravi v Ankaranu za učence 5. razredov. Prispevek pa bi postopoma zaključil, z najavo zadnje aktualne novosti in sicer smo skupaj z razredniki in posebej učiteljicama slovenskega jezika letos v šolo vpeljali t.i. literarni natečaj. Učenke in učenci vseh razredov so se vadili v samostojnem pisanju katerekoli oblike literarnih del, edini pogoj je bil, da so izdelki popolnoma avtorski, torej njihovi. In zadnji del aktualnega šolskega časopisa Utrinki, katerega ravnokar prebirate, ima v zadnjem delu objavljene najboljše prispevke, ki so v času tega natečaja nastali. Veselo prebiranje Vam želim, sicer pa Vam bodo učenke in učenci svoje izdelke tudi sami predstavili na februarskem skupnem roditeljskem sestanku. asist. mag. Dejan Kopold , ,***• i jpiSb**" ŠOLA MALO DRUGAČE ODA JURČKU Center šolskih in obšolskih dejavnosti Dom Jurček Kočevje je bil od 1. do 5. oktobra 2007 drugi dom za tretješolce in četrtošolce OŠ Martin Kores Podlehnik ter četrtošolce OŠ Majšperk s podružnicama Ptujska Gora in Stoperce. Gostoljubni domačini so poskrbeli, da smo se v domu res odlično počutili vseh pet dni. Preživeli smo zanimiv in aktivnosti poln naravoslovno športni teden, ki so ga po našem programu pripravili strokovni delavci doma. Ogledali smo si mesto Kočevje in njegove znamenitosti, Rudniško jezero z bogastvom rastlin in živali, odkrivali skrivnosti kraške jame, spoznali osnove orientacije in astronomije, se podali na učno gozdno pot, kjer smo prepoznali veliko rastlin in živali. Poseben čar je bilo popoldansko kurjenje ognja in priprava malice na prostem, ko smo se učili, kako preživeti v naravi. Tudi s športom smo se vse dni aktivno ukvarjali. S kanuji smo se vozili po reki Rinži, streljali z loki, se vozili s kolesi, plesali in predvsem mnogo, mnogo pešačili. Vse pridobljeno znanje smo zadnji dan pokazali na orientacijskem pohodu, ki je bil tudi tekmovalnega značaja. Z nami so ves čas bili tudi učitelji Slavko, Vojko, Robert, Tilen in Jure, ki so naše dneve od jutra pa do spanja zapolnili z dejavnostmi in prijaznostjo. Za lačne želodčke so poskrbele prijazne kuharice, teta čistilka pa je imela kar precej dela s čiščenjem, čeprav smo si sobice pospravljali sami. Mamice pa so nam nadomeščale naše učiteljice Danica, Milica, Mira, Marija in Vesna. Spoznali smo veliko prijateljev, saj smo se učenci obeh šol vse dni odlično razumeli. Na prijaznih Kočevarje iz Jurčka in lepe trenutke v Kočevju nam bodo še dolgo ostali najlepši spomini. Naše vtise o bivanju v njihovem domu pa smo strnili v odo, ki jih je ob slovesu zelo zabavala. V domu Jurček je lepo, krasno se zabavamo, nam kuharice kuhajo, da prste si poližemo. Do doma Slavko nas pripelje, ko sred Kočevja se zgubimo, o domu, delu, vse napotke od Karmen, šefice, dobimo. Jure gozd nam razkazuje, o soncu Robert nam modruje, kako v naravi preživimo, se s Tilnom, Slavcem, Vojkom naučimo. (A Haložani smo enotni si v en glas, da preživetja ni brez pečenih klobas.) Še vode nič se ne bojimo, s kanuji mi po njej drvimo, smo vesla v Rinžo namočili, se zraven fino poškropili. Ko teden dni se odvrti, pa v srčkih malo nas tišči, saj treba vzeti bo slovo, jo mahniti na Štajersko. Bilo pri vas nam je lepo, Kočevarji, za vse vam hvala, v spominu res najlepšem nam vaša šola bo ostala. ( Nasvet le en, če ga želite naslednjič vrata privarite!) Učenci 3. in 4. Razreda NA NOČNEM POHODU SPOMINI NA DOM JURČEK Ko smo bili na taboru, smo šli na nočni pohod. Ali ste že bili na nočnem pohodu ? Še ne? Tudi jaz sem bila prvič. Zvečer smo se zbrali pred domom. Od učiteljev smo dobili navodila. S seboj smo imeli baterijske svetilke. Odpravili smo se na pohod. Šli smo skozi mesto. Ko smo prišli iz mesta do gozda , smo prižgali svetilke, ker je bila tema. Sli smo po gozdu. Bilo nas je malo strah. Ko smo prišli na vrh, smo se ustavili. Opazovali smo zvezde in se orientirali. Bil je lep razgled na osvetljeno Kočevje. Ko smo se vrnili, je bilo že pozno. Bili smo zelo utrujeni in smo hitro zaspali. Ana Mari, 3. r. NA TABORU Oktobra smo šli tretješolci in četrtošolci na tabor v Dom Jurček v Kočevje. Bilo je lepo in zabavno. Spoznali smo veliko novega. Dan smo preživeli tudi v naravi. Pekli smo si jabolka, kruh in gobe, ki smo jih sami nabrali. Spekli smo si tudi navadne klobase, ki so nam zelo teknile. Zanimiva je bila vožnja s kanuji po reki Rinži. Streljali smo tudi z loki. Veliko časa smo preživeli v naravi in na sprehodih. Imeli smo tudi tekmovanja. Videli smo tudi žive medvede. Bilo nas je malo strah. To je bila za nas nova izkušnja, saj smo pet dni preživeli brez staršev. Tomas, 3. r. Bili smo v šoli v naravi v Kočevju. Preživeli smo pet prelepih dni daleč od doma. Ko smo prispeli v Dom Jurček, smo se razporedili po sobah. Po kosilu so nam razkazali dom in nam povedali, kaj bomo tukaj počeli. Vsako jutro smo najprej telovadili, nato pa se umili in pripravili za zajtrk. Po zajtrku smo pospravili sobe. Zelo smo se trudili, saj smo tekmovali, kdo bo imel lepše pospravljeno sobo. Potem smo imeli do kosila razne dejavnosti. Po okusnem kosilu smo lahko malo počivali ali se igrali. Popoldne pa smo spet imeli pouk, pohod, kolesarjenje, streljanje ... Vrnili smo se pred večerjo. Včasih smo bili pošteno utrujeni. Po večerji smo se vedno sestali in imeli ples, kviz, spoznavni večer ali drugo. Nikoli nam ni bilo dolgčas. Hitro je prišel petek, ko smo morali žalostni spakirati in oditi domov. Mamici sem doma razlagal, kako je bilo v Kočevju. Večkrat sem tudi sanjal, kako smo se imeli na taboru. Uroš, 3. r. TEHNIŠKI DNEVI PO CELI SOLI JE DIŠALO Tehniške dneve smo izvedli v oktobru, novembru in decembru . V oktobru smo izdelali izdelke iz lesa, v novembru pa smo pripravili razstavo Pozdrav jeseni. V decembru pa smo imeli poklicno tržnico. Na šoli se je predstavilo veliko različnih poklicev. V našem razredu se je predstavila aranžerka ga. JERICA KORPAR z dvema dijakinjama, ANICO, in NATALIJA. Okrasili smo medenjake. Imeli smo posebno maso za okraševanje medenjakov. Vsak jih je okrasil po svojem okusu. Nato smo izdelovali aranžmaje. Okraševali smo po svoji izbiri. Te izdelke smo dali na razstavo. Potem je prišla ga. Pavla Birko. Povedala nam je nekaj o njenem poklicu. Bila je baletka. Povprašala nas je, ali bi hodili na plesne vaje. Z njo smo tudi zaplesali. Podarili smo jim eno izmed naših najlepših risbic. Bilo je zelo zanimivo. Sedaj veva, kaj bova postali, kaj pa vi? Manja in Klementina 5.r/9 Učenci 1. razreda smo v ponedeljek, 3. 12. 2007, izvedli drugi naravoslovni dan. Odločili smo se, da se bomo preizkusili v peki peciva. V goste smo povabili gospo Ireno Robinščak iz slaščičarne MARCIPAN SLAŠČICE, ki seje z veseljem odzvala našemu vabilu. S seboj je prinesla ves material za peko in naša učilnica seje hitro spremenila v malo slaščičarno. Z velikim navdušenjem smo oblikovali rogljičke, katere smo polagali v pekač in nato spekli v šolski kuhinji. Kmalu je zadišalo po celi šoli in takrat je bilo veselje popolno. Po peki rogljičkov smo se preizkusili še v oblikovanju čokoladnih kroglic, ki smo jih povaljali v kokosovi moki. Kako so bile dobre! Z našimi dobrotami smo postregli vsem, ki jih je čudoviti vonj privabil v našo učilnico. Nekaj dobrot pa smo prihranili še za starše, ki so se popoldan udeležili govorilne ure. Gospa Irena nas je na koncu razveselila z darili. Vsakemu je prinesla velikega čokoladnega ježka, katere pripravijo v njihovi slaščičarni. Za ves podarjeni material in darila seji iskreno zahvaljujemo. Učenci 1. razreda z razredničarko Romano IZDELOVALI SMO... V PETEK SMO IMELI TEHNIŠKI DAN. IZDELOVALI . SMO ADVENTNE VENČKE. POMAGALA HAM JE GOSPA ROZIKA 17 PTUJA. PRI DELU SMO IMELI TEŽAVE SAS SO NAŠI PRSTKI SE OKORNI. A SMO SE 7EL0 TRUDILI 'N NAREDILI -EPE VENČKE. VESELI SMO jih ODNESLI DOMOV. NINA MILOŠIČ 2.RAZRED 7<3lS Utrinki stran 5 OBISKAL NAS JE PEK Decembra smo imeli naravoslovni dan. Spoznavali smo poklice. Obiskal nas je pek. Najprej nam je povedal nekaj o poklicu peka. Potem nam je povedal, kaj potrebujemo pri peki kruha in drugih pekovskih izdelkov. Pripravili smo : moko, kvas, sol in vodo. Zamesili smo testo za kruh. Dali smo ga vzhajat. Ko je bilo testo dovolj vzhajano, smo oblikovali štruce in kruh dali v pečico, da se je spekel. Bil je zelo dober in okusen. Potem smo zamesili še testo za druge pekovske izdelke. Pekli smo žemljice, rogljičke , preste in pletenice. Zelo smo uživali, posebej še , ko smo naše izdelke poskušali. Hm, kako so bili dobri! Po naši šoli je prijetno dišalo po kruhu . BILI SMO PEKI Edi, 3. r. Poklic peka je zahteven in naporen . Delati je treba tudi ponoči. Da pa je biti pek tudi lepo, smo spoznali, ko nas je obiskal gospod Franci iz pekarne Ajdaren. Skupaj smo pekli kruh, žemljice, rogljičke in preste. Bilo je zelo zanimivo in zabavno. Vsak je pripravil nekaj izdelkov. Ko so bili pečeni, smo jih lahko jedli. Pripravili smo lepo razstavo, ki so si jo ogledali tudi starši. Vsem so se cedile sline, saj so bili naši izdelki zelo vabljivi. Nekateri moji sošolci in sošolke so se navdušili za poklic peka. Tomi. 3. r. DAN POKLICEV (spis) Na OŠ Martin Ko res Podlehnik smo se odločili, da se bomo v ponedeljek, 3.decembra2007, posvetili poklicem. V naš razred so prišli: agronomistka, policista in vojaka. Vsakdo nam je izčrpno predstavil poklic, kakšne so dobre in slabe strani poklica, katero šolo je potrebno obiskati, da dosežeš želeni poklic. Od vsakega obiskovalca smo nekaj dobili. Od agronomistke čokolade, s pomočjo katerih nam je razložila, kateri poklici kmetijstva so povezani z izdelkom čokolado, od policistov zloženke o varnosti v prometu, od vojakov pa je Urban dobil vojaško spalno vrečo, Erik pa vojaško jakno, saj sta aktivno sodelovala pri predstavitvi poklica. Naredili smo tudi 2 plakata za razstavo v avli. Ko sem prišel domov, sem se najedel in odšel nazaj v šolo. Tam je v večnamenski dvorani že bila tržnica poklicev. Spoznal sem nekaj novih poklicev. Vozil sem tudi avto na daljinca,ki je imel kamero. Ta dan se mi je zdel v redu,saj sem spoznal kar nekaj novih poklicev. Primož Zakelšek, 5./8. Ponedeljek, 3. decembra, ki smo ga vsi komaj čakali, je bil namenjen poklicem. Lahko bi rekli, da so predstavitve poklicev poučno ter lepo doživetje. Zjutraj smo se zbrali in odšli v razred. Takoj zatem je k nam prišla agronomka. Opisala nam je delo, katerega opravlja in ogledali smo si različne knjige o kmetijstvu. Poklic agronoma seje vsem zdel zanimiv. Takoj po prvi uri sta k nam prišla policista. Predstavila sta nam delo policista. Dečki so izdelali plakat o poklicu policista, deklice pa o poklicu agronom. Nato sta prišla poklic predstavit predstavnika vojske. Ogledali smo si film o vojski po svetu in poslušali predstavitev tega poklica. Nazadnje smo lahko poskusili opremo vojaka. Tudi ta poklic se nam je zdel zelo zanimiv. Ko sta vojaka odšla, smo dokončali plakata, ki sta potem krasila našo avlo. Ta dan se mi je zdel zelo zanimiv, saj sem izvedela veliko novih stvari ter spoznala poklice, za katere sem do tedaj bolj malo vedela. Klementina Jelen, 5./8. V PRIČAKOVANJU SNEGA IN ZIME USTVARJALNE DELAVNICE Le še en teden je do začetka zime. Komaj čakam, da zapade kaj snega, saj se imamo takrat zares super. Kadar je sneg grem, grem vedno smučat. Smučam kar dobro, zato lahko na smučišču preizkusim vse proge. Obvezno moram narediti tudi snežaka. Najlepše je zvečer, ko naletava sneg, jaz pa vse to opazujem iz udobnega in toplega kotička. Zimo imam zelo rada, en razlog je ta, da imamo veliko počitnic, pa tudi kar nekaj praznikov se zvrsti v zimskem mesecu decembru, pa tudi v januarju. Upam, da bo letošnjo zimo zapadlo več snega kot lansko. Zima je tudi najboljši čas za poležavanje in branje knjig. Razen tega da pozimi rada »požiram« knjige, je enako tudi s hrano. Med zimskimi meseci se vedno nekoliko zredim, a mi to ne pokvari zimske idile. Letos gremo s sošolci tudi v zimsko šolo v naravi. Imamo srečo, saj je na Rogli ravno zapadel sneg. Upam, da bomo uživali. Letos imam torej kar nekaj razlogov za razburljivo pričakovanje snega in zime, pa tudi za veselje. Čeprav imam zelo rada zimo in si vsako zapomnim, bo ta verjetno zasedla eno najlepših mest v mojem spominu. Amadeja Jus, 879. December je prazničen mesec in vsi že težko pričakujemo novo leto. V šoli smo pripravili ustvarjalne delavnice in nanje povabili starše. Učiteljica je pripravila ves potreben material za izdelavo čajne lučke. Potrebovali smo stekleničke, serviete, škarje, lepilo in žico. S servietno tehniko smo okrasili stekleničke. Vanje smo dali svečko. Tako smo dobili lepo lučko, ki smo si jo lahko odnesli domov. Vsi smo z veseljem delali. Za starše smo pripravili tudi kratek kulturni program. Dali smo jim tudi darilca, ki smo jih sami izdelali in aranžirali , ko smo imeli tehniški dan. Po programu smo se malo posladkali, klepetali in se zabavali. Nika, 3. r. December je vsako leto enako mrzličen, poln čudovitega dela. Pošiljanje voščilnic, pripravljanje daril, peka peciva in obiskovanje prijateljev. Želimo, da so praznični dnevi čisto nekaj posebnega, saj nam praznični čas daje nešteto priložnosti. K prijetnemu počutju prispeva lepo, čeprav še tako skromno darilo, saj je znamenje, da vsaj nekdo misli na nas. Ko smo razmišljali o naših bližnjih, ki jih bomo za praznike obdarili, smo se odločili, daje darilo, ki ga damo od srca in ga izdelamo sami, najlepše darilo. Praznični december smo obarvali tako, da smo ob rednem pouku cel mesec izdelovali različne izdelke- darilca, voščilnice in krasili razred. Izdelali smo pikapolonico in novoletni aranžma ter okrasili medenjake ter pripravili lepa darila za starše. Voščilnice so bile okrašene, vanje pa smo zapisali lepa voščila za starše, za starejše in osamljene. Za starše smo pripravili nastop, nato jih je obdaril Božiček, v delavnicah pa so izdelali jelenčka Rudolfa in se preizkusili še v zabavno športnem programu. V prazničnem vzdušju in ob počitku smo stopili v novo leto. Decembrski prazniki so predvsem za nas otroke velika dogodivščina. Mesec december je namreč praznik treh obdarovalcev. K nam najprej pride Miklavž, ki otroke obdari prvi. Miklavž je vesel mož, ki otroke obišče v družbi parkljev, ki se jih otroci pošteno bojimo. Za njim prispe na saneh Božiček v spremstvu severnih jelenov. Tudi njegova darila vsak po svoje težko pričakujemo. Nazadnje se pri nas oglasi še dedek Mraz s sivo kučmo in dolgo brado. Tudi njegovih daril se razveselimo. Sama se najbolj razveselim Božička, čeprav so vsi trije dobrotniki med ljudmi zelo dobrodošli, saj v temne in mrzle decembrske dni poleg daril nosijo med ljudi veselo pričakovanje, dobro voljo, občutek medsebojne povezanosti in hkrati naznanjajo, da se obdobje dolgih in temnih zimskih dni počasi že končuje. Kornelija Krušič, 5./8. U i *T ZIMSKA ŠOLA NA ROGLI 17;18. in 19. decembra smo 8. in 7. razred odšli v zimsko šolo v naravi na Roglo, kjer je bilo prečudovito. 17. decembra ob osmih zjutraj smo odšli izpred šole. Okoli desete ure smo prispeli na Roglo. Bivali smo v domu na Pesku. Ko smo prišli v dom, smo odložili opremo, si nadeli pancerje, ter smuči in se odpravili na smučišče. Dom je bil prečudovit. Ko smo prispeli na smučišče,smo spoznali učiteljico smučanja Anjo . Bila je zelo prijazna. Midva z Vitom in še par učencev iz 7. razreda se še nikoli nismo smučali, zato smo bili z učiteljico, ostali pa z učiteljem Jakom. Smučali smo se do dvanajstih, nato pa se peš odpravili v dom. V domu smo bili na kosilu, po kosilu pa smo odšli v sobe razložit prtljago. Ko smo razpakirali, smo se spet odpravili na smučišče. Ob petih popoldan smo prišli v dom. Preoblekli smo se in ob šestih smo se odpravili na večerjo, po večerji pa smo se razdelili v skupine ter reševali angleščino. Ko smo vse rešili, so se nekateri v posebno sobo odpravili gledat televizijo, nekateri pa smo bili v predprostoru ter se igrali steklenico resnice. Do devetih smo bili zaposleni z igrami, po deveti uri pa smo se po sobah hodili tuširat. Deklice v naši in dečki v sosednji sobi smo med steno imeli skrivna vrata, za katera smo bili zelo veseli,saj smo se zvečer lahko pogovarjali, ne da bi tovariš vedel. Zaspali smo ob enajsti uri. Prvi dan na Rogli je bil kratek, ampak zelo zanimiv. Bil je moj prvi dan na smučeh. Drugi dan, 18. decembra, so nas zbudili naši dečki ob sedmi uri. Ob pol osmih pa nam je potrkal na vrata tovariš, saj smo se morali obleči za na zajtrk. Po zajtrku nam je tovariš dal navodila za naprej. Ko nam je tovariš dal navodila, smo se odšli v sobe obleč za smučanje ali sankanje. Ko smo se oblekli, smo se s smučmi odpeljali do sedežnice. Na sedežnici smo se odpeljali na vrh. Tam nas je počakala učiteljica in nas razvrstila v skupine. Midva z Vitom sva se prvi dan naučila smučat, zato naju je dala učiteljica v boljšo skupino. Malo sva se bala, a potem sva se že v redu počutila. Smučali smo se do dvanajste ure, nato pa se s smučmi odpeljali domov, saj smo odkrili pot, kjer ni bilo potrebno iti peš. Ko smo prišli v dom, smo imeli kosilo. Po kosilu smo imeli počitek. Po polurnem počitku smo se z avtobusom odpeljali do hotela, kjer smo se eno uro kopali. Mi smo pričakovali velik bazen, vendar je bil tako majhen, da nismo imeli veliko prostora. V bazenu smo se tunkali in plavali. Ena ura je hitro minila, po kopanju smo se z avtobusom odpeljali v dom. Ko smo prispeli v dom smo se razvrstili v skupine in odšli reševat biologijo, saj smo se zmenili, da bomo slovenščino naredili doma. Po reševanju smo imeli malo počitka po njem pa večerjo, kjer smo Mitju pripravili presenečenje. Mitja Skela je imel rojstni dan, zato smo mu po večerji na mizo dali torto. Bil je tako presenečen, da mu je šlo na jok. Po tem presenečenju smo se odločili, da gremo na sprehod. Zraven smo dobili tri bakle. Na sprehodu je bilo zelo lepo in mrzlo. Kepali smo se, ribali in se metali v sneg. Nekateri smo tudi prepevali in se smejali. Ta sprehod je bil res nekaj posebnega. Po sprehodu smo odšli v sobe ter se po sobah odšli tuširat. Ta večer smo odšli hitro spat, saj smo bili utrujeni. Ta dan je bil nekaj posebnega. Bil je najdaljši in tudi najzanimivejši. Vedeli smo, da naslednji dan gremo domov, zato smo bili malo žalostni. Tretji dan, 19. decembra, torej zadnji dan, seje za nas začel ob sedmih, saj so nas spet zbudili dečki. Pred zajtrkom smo morali še spakirati. Po zajtrku smo se z avtobusom odpeljali do hotela, saj smo v hotelu odšli na plezalno steno. Ko smo prišli so nje, smo se najprej razgibali, nato pa nam je gospod, ki tam dela, povedal navodila. Videti je bilo lahko, ampak ko smo poskusili, smo videli, da ni tako lahko. Ko smo končali , smo odšli na smučanje za uro in pol. Ta dan smo bili vsi skupaj, saj učiteljice ni bilo. Bilo je zelo zanimivo, saj smo gledali Denisa, kako se vozi. Po smučanju smo odšli v dom na kosilo. Po kosilu smo imeli na voljo dve aktivnosti. Prva je bila smučanje, druga pa vožnja s sanmi, ki jih vlečejo haskiji. Ker nekaterim vožnja s sanmi ni bila všeč, so se odšli smučat, nekateri pa so ostali v domu. Jaz, Nastja, Tadej, Blaž, Vito, Samo, Žan ter tovariš smo pa odšli smučat. Na žalost je bil Vito malo neroden in ga je sidro zadelo v glavo, kakor tudi mene. Ker je bilo to naše zadnje smučanje, smo se malo bolj zabavali, saj smo se zaletavali drug v drugega. Bilo je zelo v redu, saj smo se zelo dobro razumeli. Ko smo se peljali proti domu, sem jaz padla in vsi za mano preko mene. Ko sem odprla oči, sem videla, da vsi pred mano ležijo v snegu. Nato smo prišli v dom. Pred odhodom smo še dobili sladico in čaj ter se ob peti uri odpravili proti domu. Od sedmih smo prišli v šolo, kamor so po nas prišli starši. Ta šola v naravi je bila nekaj posebno zanimivega. Bilo je super. Tega doživetja se z besedami ne da opisati. Upam, da bomo tudi v drugem šolskem letu odšli smučat na Roglo. ZIMSKA ŠOLA V NARAVI Z nestrpnostjo smo pričakovali 17.12.07, ko smo se z avtobusom odpeljali na Roglo. Priprave na ta dogodek so potekale ves mesec. Nakupovali in izbirali smo smučarsko opremo in vse ostalo, kar je potrebno za dobro počutje na snegu. Jutro, ko smo se odpravili, je bilo oblačno in naletavale so snežinke. Pot na Roglo je hitro minila, saj smo malo prepevali, igrali družabne igre in se sladkali z bomboni. Ob prihodu smo najprej pospravili našo prtljago, kije ni bilo malo. Nastanili smo se v domu, imenovanem Dom na Pesku. Po krajših pripravah smo se odpravili na smučišče. Učiteljica smučanja je ocenila našo tehniko smučanja in nas razporedila v dve skupini. Začetniki so ostali na lažji progi, ostali pa smo smučali na nekoliko težavnejši progi. Naša razredničarka je z nekaj dekleti ostala na sankah. Med smučanjem ni manjkalo smeha in dobre volje. Tudi s padci na progi nismo varčevali. Če pa nas je zazeblo, smo odšli na vroči čaj. Prvi dan je vse prehitro minil. Zvečer smo vsi zelo utrujeni hitro zaspali, razen majhnih izjem. Naslednje jutro smo vstali polni elana. Najprej smo poskrbeli za osebno higieno in nato pospravili sobe. Dopoldan smo preživeli na smučeh. Ta dan nas je obiskala tudi učiteljica Metka Lašič, ki je z nami veselo smučala. Popoldan smo bili v bazenu in si greli premrzle kosti, ter se zabavali v vodi. Ob večerih smo reševali učne liste, igrali družabne igre in gledali TV. Dopoldan zadnjega dne smo šli najprej plezat na umetno steno. Vzpon do vrha je bil težaven. Na najtežji steni nam je le trem uspel vzpon do vrha. Nadaljevali smo s smučanjem. Čas je vse prehitro tekel in že smo morali pospraviti naše stvari. Poslovili smo se in obljubili, da se še vrnemo. Z avtobusom smo se odpeljali proti Podlehniku, kjer so nas pričakali starši. Ti trije dnevi na Rogli so mi ostali v zelo lepem spominu. Upam, da z našo razigranostjo nismo preveč jezili naše učiteljice in učitelja. Zahvaljujem se jima za vso skrb in požrtvovalnost. Mlakar Boštjan 7.r MM t \ HHBi SOLA V NARAVI OTROŠKA FOLKLORNA SKUPINA »ZVEGLA« Bilo je mrzlo jutro 17.12.2007, ko smo na avtobusni postaji čakali avtobus, da nas popelje v šolo v naravi na Roglo. Bili smo polni vznemirjenja in energije. Naenkrat pa se je pripeljal avtobus. Vsi smo bili že nestrpni, da se usedemo na sedeže in se odpeljemo. Ko smo se vozili že kakšno uro in pol, smo le prispeli. Vsi smo nestrpni hiteli skozi avtobusna vrata. Prispeli smo v kočo Dom na Pesku. Takoj smo odhiteli vsak v svoje sobe. V sobah smo bili po štirje učenci. Tam kjer sem bila jaz, so bile še: Amadeja Jus, Patricija Trafela in Sara Kure. Vsi smo hiteli, da bi čim prej odšli na smučišče. Na smučišču nas je pričakala učiteljica smučanja, kjer je moral vsak pokazati, koliko znanja ima. Bilo je zanimivo, saj smo se nekaterim, ki so stopili prvič na smuči, tudi nasmejali. Sledilo je štiriurno smučanje in sankanje. Bili smo že vsi utrujeni in smo komaj čakali, da pridemo v kočo. Ampak ko smo stopili v kočo, smo pokazali našo pravo energijo. Bilo je prav zabavno, saj smo se veliko smejali. Naslednji dan, 18.12.2007, smo se spet odpravili na smučišče, kjer nas je že čakala učiteljica. Spet smo se razdelili v dve skupini. Nekateri iz slabše skupine so se nam že pridružili. Bilo je zabavno. Popoldan smo se s sedežnico odpeljali na vrh smučišča do bazena, kjer smo se odšli kopat. V bazenu pa je bila prava gneča. Po enournem kopanju nas je avtobus odpeljal do koče, kjer nas je že čakala večerja. Bila je prav slastna. Praznovali smo pa tudi rojstni dan. Zadnji dan, 19.12.2007, smo zjutraj pripravili prtljago. Bilo je prav naporno. Po zajtrku smo se kot vedno odpravili na smučišče in sankališče. Še prej pa smo odšli v hotel v telovadnico, kjer smo se preizkusili v plezanju po plezalni steni. Sprva me je bilo malce strah, ampak potem sem se le opogumila. Ob treh popoldan smo se vrnili nazaj v kočo. Po kosilu so se nekateri odšli smučat, nekateri pa smo ostali v koči. Odšli smo na sneg, kjer smo se vozili s haskiji. Bilo je prečudovito, hkrati pa tudi vznemirljivo. Čas je hitro tekel in že smo odšli na avtobus. V Podlehniku so nas pričakovali starši. V šoli v naravi je bilo zabavno in prečudovito, saj smo se veliko naučili in spoznali svoje sošolce tudi z druge plati. Na naši šoli že vrsto let deluje otroška folklorna skupina Žvegla. Ime smo si nadeli po starem ljudskem inštrumentu, ki izhaja iz naših krajev. Zvegle je izdeloval gospod Izidor Cafuta. Letos so v skupino vključeni učenci od 3. do 5. razreda. Druži nas veselje do petja, plesa, igre, igranja na ljudske instrumente in ohranjanja ljudskega izročila. Oblečeni smo v oblačila, kot sojih nekoč nosile oblečene naše prababice in pradedi. Večinoma plešemo bosi. Na harmoniko nas spremlja učenec Tadej Drevenšek. Igramo še na ribežn, posušene buče in nunlce ( piščali, v katere se poje in ne piha, narejene pa so iz primorske trstike kanele). Nastopamo v šoli in občini Podlehnik. Udeleževali smo se medobmočnih revij otroških folklornih skupin, večkrat smo nastopili na državni reviji ljudskih plesov in običajev PIKA POKA v Rogaški Slatini, sodelovali pa smo tudi na prireditvi KFD Podlehnik. Naučili smo se že nekaj ljudskih pesmic( Srečali smo mravljo, Petelinček je na goro šel, V svet krojači so odšli) in zaplesati znamo kar nekaj otroških ljudskih plesov (rašpla, muha, zibenšrit). Letos bomo pripravili novi ples, otroške ljudske pesmi in zaigrali še na več instrumentov (raglja, pokrovke, kamni, žlice). Skupino vodi učiteljica Romana Merc. Katja in Katka Sara Glažar, 879. ZASEDANJE MEDOBČINSKEGA OTROŠKEGA PARLAMENTA Zasedanje je bilo posvečeno letošnji temi otroškega parlamenta ZABAVA IN PROSTI ČAS MLADIH, ki jo obravnavajo otoški parlamenti po vsej Sloveniji. Tudi na naši šoli smo se o tej temi veliko pogovarjali in v ta namen izvedli tudi anketo. Zanimalo nas je, kako učenci naše šole izkoristijo prosti čas. Ugotovili smo, da se večina učencev v prostem času ukvarja s športom, z gledanjem televizije, veliko se jih ukvarja s hišnimi ljubljenčki ali gredo na sprehod. Šele na petem mestu je ukvarjanje z računalnikom. S temi odgovori smo bili zadovoljni, saj na drugih osnovnih šolah največji del učencev preživlja prosti čas pred računalnikom in televizijo. Naši učenci obiskujejo v prostem času kar nekaj izven šolskih dejavnosti (glasbeno šolo, športne dejavnosti, plesno šolo, balet, računalništvo in jezikovno šolo...) Glasbeno šolo obiskuje 33% učencev, kar se nam zdi veliko glede na oddaljenost kraja od mesta izvajanja. Večina učencev naše šole je mnenja, da ima na razpolago dovolj prostega časa, le nekaj učencev višjih razredov je mnenja, da imajo prostega časa premalo. Zaskrbeli pa so nas odgovori učencev na vprašanje preživljanja prostega časa z družino, saj več družin preživlja prosti čas v nakupovalnih centrih ali pred televizorjem kakor pa na skupnih izletih ali sprehodih. Te naše ugotovitve smo predstavili na zasedanju medobčinskega parlamenta v mesecu januarju. Srečanja so se udeležili predstavniki 21-tih osnovnih šol. Našo šolo je predstavljal učenec 8. razreda Vito Vidovič B. Predstavniki osnovnošolcev so v skupinskem delu in plenarni razpravi obravnavali temo zelo podrobno, pri čemer so se posebej posvetili štirim temam: varnosti in zabavi mladih, kaj lahko mladi naredijo sami za svojo zabavo, prednosti in slabosti aktivnega in pasivnega preživljanja prostega časa in možnosti kakovosti preživljanja prostega časa na vasi in v mestu. Po končani plenarni razpravi pa so osnovnošolci izbrali dva predstavnika, kijih bosta predstavljala na nacionalnem otroškem parlamenti, ki bo potekalo 10. marca v dvorani državnega zbora RS v Ljubljani. Otroški šolski parlamentarci TEKMOVANJE IZ ZNANJA BIOLOGIJE ( proteusovo tekmovanje ) Na začetku šolskega leta nas je učiteljica Dragica Šegula obvestila o tekmovanju iz znanja biologije. Na tekmovanje se je prijavilo 13 učencev iz 8. in 9. razreda. Na tekmovanje smo se pripravljali 2 meseca. Na tekmovanju smo morali vedeti vse o rastlinah na kopnem in v vodi. Večina gradiva nam je pripravila učiteljica, nekaj pa smo si lahko poiskali tudi sami. V sredo, 17. 10. 2007, smo pisali šolsko tekmovanje. Seveda smo se vsi potrudili in pisali čim bolje. Naslednjih sedem učencev si je prislužilo bronasto priznanje: -Blaž Jerenec -Sara Glažar -Vito Vidovič Bintchende -Barbara Zakelšek -Amadeja Jus -Jasna Bele - Polona Rodošek -Sara Kure Prvi štirje pa smo se uvrstili na državno tekmovanje, ki je potekalo na osnovni šoli Murska Sobota 2. Za to tekmovanje smo se pripravljali prav tako 2 meseca. Tema je bila ista kot na prvem tekmovanju- rastline na kopnem in v vodi, vendar smo sedaj morali vedeti veliko več. Na tekmovanje smo se pripravljali v šoli in tudi doma. 7. 12. 2007 pa smo se polni znanja odpravili na državno tekmovanje v Mursko Soboto. Tja smo se odpeljali z avtobusom. Ko smo prispeli, so nas najprej odpeljali v telovadnico, kjer je bil kulturni program. Kasneje so nas razvrstili po razredih. V razredu 3a sem bila sama iz naše šole. Testa me je bilo zelo strah, vendar rezultati niso bili slabi. Sama sem dosegla bronasto priznanje, prav tako sta ga dobila tudi Sara Glažar in Blaž Jerenec. Srebrno priznanje pa je dobil Vito Vidovič Bintchende. Vsi smo bili veseli rezultatov, ki smo jih dosegli. Sama sem pričakovala morda srebrno priznanje, vendar sem zadovoljna tudi s bronastim. To tekmovanje je bila lepa izkušnja in še naučila sem se veliko o rastlinah. Barbara Zakelšek 9./9 ■ MOJE MALE ZVERINICE CANKARJEVO TEKMOVANJE Tudi v tem šolskem letu na naši šoli pridobivamo dodatna znanja iz materinščine. Na šolskem tekmovanju 17. 1.2008 je sodelovalo pet učencev, ki so prebirali dela Janje Vidmar Princeska z napako, Prijatelja in Nimaš pojma. Ob branju smo razmišljali o sprejemanju drugačnih ljudi, o pomenu prijateljstva ...Učenec Vito B. Vidovič se je uvrstil na področno tekmovanje, kjer mu želimo veliko uspeha. Tekmovalci z mentorico Doma imam dva mala zajčka, ki jima je ime Flora in Puhko. Flora je bela in ima sive lise. Puhko pa je beli z rdečimi očmi. Sta zelo igriva. Imam še muco Shebo in psičko Noo. Sheba je pepelnate barve z belo liso na prsih, Noa pa je črna z belo liso na prsih. Ta pasma se imenuje NOVOFUNDLANDEC, poznamo jih tudi po filmu SREČA NA VRVICI. Noa bo kmalu imela mladičke. Sheba pa je zelo zanimiva mačka, gleda televizijo in včasih tudi zaspi zraven mene. Zelo rada lovi ptiče. Živeti z živalmi je zelo zabavno, čeprav je to tudi obveza in skrb, vendar ti te živali znajo vso pozornost tudi vrniti. Živali me razveselijo kadar sem žalostna in ob prihodu domov me vedno prve pričakajo. Manja Grabrovec 5.r/9 TURISTIČNI PODMLADEK V turistični podmladek se nas vsako leto vključi veliko učencev, saj želimo spoznati vrednote domačega kraja in pomen turizma. Čudovit je naš svet, grič pri griču, v navidezno popolnem neredu, med njimi pa so vlažne in senčne doline, zato mamijo človeka pogledi na vrhove, ki se kopljejo v soncu. Tukaj je dom vinorodnih goric, ki so darovane človeku za srečo. Neokrnjena narava, z gozdovi , pa nudi obilo razvedrila in počitka. Vsi, ki imamo svoj kraj radi, želimo, da se čimbolj razvije. Želimo, da se bomo z veseljem vračali domov, da ne bomo ostajali v mestih, da bomo svoje znanje prinašali domov, v svoj rodni kraj. Ne smemo pa pozabiti na našo dediščino, zato jo ohranjamo s hvaležnostjo in spoštovanjem. Turistična zveza Slovenije vsako leto razpiše temo, nato podmladkarji pričnemo z delom. Poiskati moramo veliko literature, zbiramo podatke ustnega izročila, fotografiramo in raziskujejo zgodovinski prikaz kraja od preteklosti do sedanjosti. Sodelujemo s turističnim društvom v domačem kraju. Z najrazličnejšimi nastopi pa predstavimo domači kraj širši okolici. Pri delu nas vzpodbuja mentorica Zdenka Golub. Turistični podmladkarji AMERIŠKE PROGASTE VEVERIČKE Pri nas doma imamo ameriške progaste veveričke. So rjave barve s črnimi progami po telesu. Velike so približno en decimeter in imajo ostre zobke. Njihova kletka je zelo velika. V kletki imajo majhno smrekico, hiško, narejeno iz suhe trave in žagovino. V prvem nadstropju imajo hrano in vodo, v drugem pa imajo prostor za igranje. Prehranjujejo se z zelenjavo, sadjem, želodi in drugo suho sadje. Naše veveričke imajo najrajši jabolka. V zimskem času spijo. Zavijejo se v žagovino in tako prezimijo. V zimskem času jejo zelo malo, saj je njihov čas za spanje. Spomladi se prebudijo in so zelo živahne. Naše veveričke so prave male nagajivke, kadar ji kaj ni po volji, te hitro ugrizne. Naša samička je prava hišna ljubljenka, samček pa je živahne narave in zvesto brani svoj domek Plesna vzgoja prispeva k razvoju celovite osebnosti, poteka kot igralno gibalna dejavnost ob glasbi. To je igra z gibanjem lastnega telesa, pri kateri si učenci razvijamo bogato predstavno in kreativno mišljenje ter uživamo ob glasbi. Vzpodbuja nas k sodelovanju, uveljavljanju in dobremu delu v skupini, prav tako pa nam omogoča, da zapolnimo svoj prosti čas. Vsaka plesna stvaritev je enkratna stvaritev, ki jo skozi celo leto nadgrajujemo. Na šoli deluje plesna skupina že vrsto let in ker se nas vanjo vključi veliko učencev, pripravimo več plesnih koreografij. Pri delu nas vodi mentorica Zdenka Golub. Ne sodelujejo pa le dekleta, ponosni smo, ker se v skupino vključujejo tudi fantje. Predstavimo se na medobčinskem srečanju, zaplešemo na šoli, v kraju in na raznih kulturnih prireditvah izven domačega kraja. V mesecu novembru smo imeli snemanje in vse plese posneli za ptujsko televizijo. Nastopili smo tudi ob koncu oktobra na Ptuju in v Mariboru in popestrili praznik hallovveen. Noč čarovnic je eden največjih praznikov v Ameriki. V Evropi pa je ta dan vezan na dekoracije iz buč, kulinariko in izrezovanje buč-strahcev. Zvečer vanje otroci prižgejo svečo in jo postavijo na ograjo. Največ dela pa smo imeli plesalci v mesecu decembru, ko smo spremljali Božička ob obdarovanju pridnih otrok. Plesalci Adrijana Svenšek 5.r/9 LUTKOVNI KROŽEK LUTKA LUTKICA Na naši šoli poteka lutkovna interesna dejavnost, ki deluje že 18. leto, vodi pa jo mentorica Zdenka Golub. Lutkovni krožek ima pet skupin iz različnih razredov: 4. r/9 igra lutkovno igrico Lakota je najboljši kuhar, 5. r/9 igra lutkovno igrico Trije metulji, 5.r/8 igra lutkovno igrico Mavrična ribica, 7. r/9 igra lutkovno igrico Mili išče prijatelja, 8. r/9 igra lutkovno igrico Zgodba o levčkih. V novoletnem času smo imeli največ dela lutkarji 5. razreda, saj smo spremljali Božička na njegovi poti v naši občini in po sosednjih občinah. Bilo je prijetno in zabavno. Učenci zelo radi nastopamo, ker s tem popestrimo razne prireditve, kar nam je v posebno zadovoljstvo. Sedaj po novem letu pričnemo pripravljati novo igrico z naslovom Na zeljnem listu. Čaka nas veliko dela in porabili bomo veliko prostega časa, da bomo pripravljeni svoje delo predstaviti javnosti. Adrijana in Vida 5.r/9 pN H LITERARNO USTVARJANJE UČENCEV Glasilo Osnovne šole Martin Kores Podlehnik Leto 2 (januar 2008), številka 3 ) BARVE DREVES Vijolična drevesa so za slive in cvetke, ki cvetijo v spomladanskih dneh. So tudi za ptičke siničke ali pa papige vijoličnih barv. Zelena drevesa so za travo ali pa kakšno kravo, ki se sladka s plodovi dreves. So tudi za zabavo ali pa otroški ples. Črna drevesa so za temo in strah ali pa kakšnega duhca za preplah. So tudi za luno in mah. Rdeča drevesa pa so za slike in pike, ali pa kakšno pikapolonico, ki jo je strah. So tudi za čokoladke in rdeče copatke. Vida Bigec 5.r/9 5RA IN MIL1 NEKEGA 5KA SE JE MIL1 ZAČELA BOLJŠE UČITI. NASLEDNJI DAN SO S 5RO IN SES3CO ODŠLE NA 3GLAV. KO SO PRIŠLE DOMOV, JE BILA MIL1 BOLJŠE VOLJE. NASLEDNJI DAN JE PRIŠLA V ŠOLO DOBRO RAZPOLOŽENA, SE USEDLA NA100L IN PRIČELA PISATI. NATO Sl JE PRI TELOVADBI POŠKODOVALA 50. KO JE ŠLA PROTI DOMU, JO JE USTAVILA 1/2ICIJA, KER NI UPOŠTEVALA 100P ZNAKA. MILI IMA TUDI S3CA, KI MU JE IME SER. TA S3C JE V 5EK S 6IL0M NARISAL 4K0LESNIK. Vanesa Brezinšek, 578. MIL1 SE JE S3NJALA S 5R0 IN V ROKE VZELA 6IL0. V 5EK JE DOBILA 5IC0 IN BILA ZELO VESELA. TUDI JU3 BO MORDA DOBILA 5IC0, SAJ JE DANES POSLUŠALA GLASBO SKUPINE MI2. MIL1, 5RA IN SES3CA SO BILE SREČNE TUDI V 5EK, KO SO ODŠLE NA 3GLAV IN ISKALE 100NOGO. Z NJIMI SE JE S 3CIKL0M PELJALA TUDI PA3CIJA. Urban Feguš, 578. OTROŠTVO MOJE BABICE Časi otroštva moje babice so bili revnejši,a tudi razigrani.Otroci so takrat rano vstajali. Ko še babica ni hodila v šolo,so jo starši že učili delati.Oče je hodil v službo,ona pa je z brati in sestrami pomagala mami pri delu. Pospravljala je po sobah,pometala,nosila drva in staršem čistila čevlje. Ko pa je začela hoditi v šolo, pa je delala tudi na polju in v hlevu. Ker se je takrat začel pouk ob deveti uri, je z bratom morala pred poukom napasti živino. Ko pa je prišla iz šole,se je delo spet nadaljevalo. Bili so tudi časi, ko je primanjkovalo hrane in denarja. Zato je hodila v prostem času večjim kmetom pomagat delat, da si je zaslužila denar za zvezke in knjige. Čeprav so bili tisti časi težki, se jih z veseljem spominja. Kristjan Pulko 5/8. ZIMSKI ČAS Zima je pri nas, z njo prihaja tudi zimski in ledeni čas. Zima je pri nas, z njo prihaja tudi dedek Mraz. Vsi se veselimo, saj si srečno novo leto zaželimo. 5.r/9 Sandi Breznik ZIMA OTROŠTVO MOJE BABICE Zima bela, res si ti vesela . Ko prihajaš in odhajaš radost nam razdajaš. Snežinke letijo z neba, se sončka ne bojijo. Kaj boš sonček meni ti, ko pa hladen zame si. Sonček pa ji govori: »Še vedno zimo sem pregnal, pa se tudi tebe ne bom bal.« Sonček se je z žarki poigral, zimo daleč na sever pognal. Aljaž Trafela 5/9 Zu/rnfvv Ts&O' vvrvcvvvv zXVIac>-6v . toru ikj/ Vtšrv&d, . kCU/ ^ ocfitr x-'efi Siirt(MyčA . Jž- jv- ^ y^v-u^efit>. ^UA>ijau ruSUf ruozdt K