Leto XXII. TRGOVSKI LIST 90 din, za */* leta 45 din, ^ISP mesečno 15 din. Tedenska v Plača ln toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino. industrijo, obrt in denarništvo Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za Inozemstvo: 210 din), za l/i leta Številka 67. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953. Izhajavsak ponede^ek’ sredo in petek Ljubljana, sreda 14. junija 1939 Cena T50 Konjunktura pada 2e v prejšnji številki smo opozorili na odkritosrčne ter pogumne besede finančnega ministra, da se treba pri sestavljanju novega proračuna ozirati na to, da konjunktura nazaduje. Zaradi te konstatacije, ki je žal le preveč resnična, smo dejali, da se mora v državnem gospodarstvu, prav tako pa tudi v občinskem in banovinskem uvesti največje varčevanje. Da je mogoče pri nas zelo mnogo prihraniti, je nedvomno, saj gre v čisto reprezentativne in popolnoma neproduktivne namene zelo veliko denarja, mnogo več, kakor pa si ljudje navadno mislijo. A samo varčevanje ne more pomagati iz stiske, ki jo povzroča padajoča konjunktura. Treba je tudi povečati proizvodnjo, treba je več in bolje delati. A delali je treba tudi bolj preudarno, bolj složno in z boljšo delitvijo dela, kakor pa se dela danes. Zato je velika napaka, če se še nadalje odlašajo reforme, ki so nujno potrebne in ki bi mogle vsemu našemu življenju dati naenkrat mogočnega razmaha. Mislimo tu predvsem na spo razum. Kako bi bilo hipoma vse drugače, če bi bil sklenjen sporazum in bi se nehali naši medsebojni boji ter bi se oprostila vsa velika narodna energija, ki se da nes uporablja le za v resnici negativne namene. Na mah bi povsod oživela delavnost, na mah bi se spremenile razmere in od vseh strani bi prihajali novi in navdušeni delavci. Prav nič ne pretiravamo, če vidimo v sporazumu največjo možnost, da se naravnost skokoma dvigne vse naše gospodarsko življenje. Ce že ni mogoče, da bi bil sporazum sklenjen takoj in v polnem obsegu, pa vendar ne razumemo zakaj bi se odlašalo z vsemi drugimi takoj izvedljivimi reformami, dokler se sporazum ne sklene čem pa vendar more biti spora zum ovira, da reformiramo svojo javno upravo? Pred dnevi smo objavili pravila za pakiranje sad ja. V teh pravilih je celo predpi sano, koliko žebljev mora biti za bitih v vsak zaboj. Na drugi strani pa zaman čakamo odredb, ki bi odprle našemu sadnemu izvozu dostop tudi na trge, ki so nam danes še zaprti. Naša uprava se izgublja v malenkostih, pozablja pa na glavne naloge. Naša uprava zna čudovito marljivo sestavljati najrazličnejše obrazce za izvoz tega ali onega predmeta, izvoza samega pa ne zna pospeševati. Podobno je tudi v vseh drugih gospodarskih panogah. Kakšne težave mora premagati podjetnik, da ustanovi novo podjetje, ki bi dajalo nove eksistenčne možnosti ljudem. Takoj od vsega početka mora občutiti, kako se postavi javna uprava s svojimi predpisi proti njemu, kako kar preži, da ga vja-me v past njenih neizčrpnih predpisov. Kje najdete primere, da bi J"vna uprava dejansko in brez posebnih uredb s taksami — pospeševala zasebno podjetnost. Pred kratkim je objavil ljubljanski dnevnik zgovoren dokaz, kako se ubija dobrim davkoplačevalcem eksistenčna možnost. Ugleden ljubljanski trgovec, zaslužen tudi po svojem nacionalnem delu, je zaprosil za dovoljenje, da si nabavi deviz za 247.000 fr. frankov, ki jih potrebuje za nabavo koles iz Francije. Dolgo in dolgo se je trudil trgovec, da dobi to do-oljenje in na vse zadnje ga je dobil, toda ne za 247.000, temveč za celih 4000 frankov. Namesto deviz pa mu je dala Narodna banka dober svet, da nabavlja kolesa raje iz klirinških držav. Ne glede na to, da dobaviteljev ni mogoče kar tako na lepem menjati, je tudi nasvet Narodne banke vse prej ko dober ali umesten. Kajti če bi se vsi trgovci res ravnali po tem nasvetu in nabavljali vse predmete le iz ene države, bi bil ves naš trg kmalu preplavljen Pfri- šli bi v popolno odvisnost le od ene države in zapravljali bi svoj denar na debelo. Podobne težave preživljajo tudi naši industrialci, ki nikdar ne vedo, če bodo mogli nabaviti njim potrebnih surovin. Najlepše pri stvari pa je to, da se ta omejevanja za dodeljevanje deviz nikakor ne izvajajo za vse firme enako strogo, temveč delajo nekateri lepe kupčije celo s tem, da odstopa- jo svoja devizna dovoljenja drugim! V takšnih razmerah seveda ni mogoče misliti na zboljšanje konjunkture, temveč bo ta še bolj padla. Konjunktura se more zboljšati le v dobri upravi in zato je temeljita reforma uprave prvi pogoj, da premagamo padanje konjunkture in spravimo svoje gospodarstvo na pot napredka. Zato pa je tudi nepojmljivo in neopravičljivo, če se s to reformo še vedno odlaša. Ameriški les prodira v Evropo Evropsko Se$no gospodarstvo se ureia na novo no priliko ji nudi velesejem, da dvigne propagando za sebe. Samo iz tega razloga, da se v prihodnje ta lepa prilika ne zamudi, da se velesejem izkoristi, smo tudi napisali te vrstice in naša iskrena želja je, da bi se tudi samo tako sprejele — a potem tudi upoštevale. V zadnji številki »Internationa-ler Holzmarkt« je na uvodnem mestu objavljen zanimiv članek o novi preureditvi evropskega tesnega trga. Iz Članka posnemamo naslednje glavne misli: Nedvomno je, da preživlja evropsko gozdno in lesno gospodarstvo v zadnjih letih temeljno pre-orientacijo, ki se je začela z izbruhom gospodarske krize v Evropi. Ustanovitev Velike Nemčije je nato tempo tega razvoja tako pospešila, da dobiva evropsko lesno gospodarstvo popolnoma nov značaj. V tem novem razvoju je važna komponenta prodiranje ameriškega lesa na evropski trg. To je bilo tem bolj občutno, ker je evropski trg šele komaj doumel veliki prodor sovjetskega lesa na svetovne lesne trge. Poleg tega pa je Anglija opustila svobodno trgovino, uvedla lesne uvozne carine ter poleg tega s sklepi ottawske kon ference na široko odprla angleški trg kanadskemu lesu. Od takrat je večkrat povzročil kanadski les, kakor prej sovjetski, dumping na evropskem lesnem trgu. Tako so prišli evropski lesni proizvodi in njih cene v klešče med Rusijo in Kanado. Kako zelo je ameriški les že prodrl na evropski trg, kaže najbolj Anglija, največji evropski od jemalec za rezan iglasti les. Od skupno 951.926 m3 lesa v 1. četrt letju 1939 je uvozila Anglija iz Amerike nič manj ko 487.715 m lesa ali 51'3% vsega uvoza. Pa tudi v drugih važnih uvoznih državah zavzema ameriški les vedno večjo vlogo, kakor kažejo naslednje številke. Rezanega iglastega lesa so uvozile: Anglija Belgija Nizozemska Francija Italija Nemčija Anglija uvaža torej že več ko polovico svojega lesa iz Amerike (Kanade in Združenih držav Sev. Amerike), Belgija že eno četrtino in tudi druge države prav znatne količine. Nikakor pa ne smemo misliti, da je ta razvoj že zaključen, temveč se bo nasprotno uvoz iz Amerike še povečal. Pa tudi ustvaritev italijanskega kolonialnega imperija je vplivala na lesni trg. V Etiopiji je do bila Italija velike gozdove, ki jih sicer sedaj še ne izkorišča v večji meri, ki jih pa bo vsako leto bolj izkoriščala. Tudi s priključitvijo Albanije si je Italija pomagala. Poleg tega pa je uvedba stroge avtarkije znižala italijanski lesni uvoz. Pa tudi z nastankom Velike Nemčije je gozdno in lesno gospodarstvo srednje-evropskega ozemlja doživelo čisto novo lice. Na eni strani je bilo priključeno Nemčiji na lesu bogato ozemlje, na drugi strani pa odpira nastanek velikega enotnega gospodarskega ozemlja čisto nove perspektive, ki jih danes še ni mogoče v celoti pregledati. Ker je nemško lesno gospodarstvo enotno in strogo organizirano, morejo biti posledice za lesne izvozne države tem težje. Treba upoštevati, da se je gozdna površina v Nemčiji s priključitvijo Avstrije, Ceško-Moravske, Sudetskega ozemlja in Memelskega ozemlja povečala za 5,4 milijona ha. Skupna gozdna površina Nemčije je narastki na 18.4 milijona hektarjev, letni donos teh gozdov pa znaša 69,7 milijona metrskih stotov. Še vedno pa ta količina ne zadostuje za kritje vse nemške Izdajanje cesij izvoznikom jajc v Nemčijo Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu je v tej zadevi izdal naslednje pojasnilo: Zavod je prevzel ves postopek pri izplačilu protivrednosti iz izvoza jajc v Nemčijo. V sporazumu z izvozniki je dostavil vsem obrazec za cesije. Po tem obrazcu dispo-nirajo s svojimi terjatvami, ki izvirajo iz izvoza svežih jajc v Nemčijo na podlagi cesij, ki so izdali lesne potrebe in mora Nemčijal na kateri koli naš denarni zavod, uvoziti na leto še 18 do 20 mili-1 Izvozniki so se v polnem obsegu jonov kub. metrov lesa. I poslužili te prilike in naznačili Skoraj ves ta les pa uvaža Nem-1 banko, na katero nakazujejo iz ob-čija iz evropskih vzhodnih in juž-1 računa jim pripadajočo protivred-nih držav. Nemčija je postala na I nost. Ker pa dosedanji postopek ta način zelo važen gospodarski I ni bil docela zadosten, da zagotovi Činitelj za te države ter zato njen I kredite, katere so dali denarni gospodarski vpliv na te države I zavodi za izvoz jajc, daje zavod vedno bolj narašča. I izvoznikom na razpolago še drug Na kratko se more razvoj na ev-1 obrazec za disponiranje s pioti-ropskem lesnem trgu označiti s I vrednostjo, katerega dajo pristoj-temi ugotovitvami. Anglija bo še I nim oblastvom overiti. Zaradi te-nadalje pospeševala lesni uvoz iz I ga se morejo izvozniki jajc obrniti čezmorskih dežel, Italija bo sku-lha zavod, ki jim bo poslal obra-šala avtarkijo v lesnem gospodar-1 zec, da ga izpolnijo in dajo ove-stvu povečati, vpliv velikonemške I riti. gospodarske enote pa se bo vedno 1 močneje kazal v vzhodno-evrop- \ gtanje naših Miringav skem ozemlju. Poleg tega pa vpliva v vseh državah politika vedno Po izkazu Narodne banke so močneje na gospodarstvo, in sicer |nai,e terjatve proti Nemčiji zopet prav tako v demokratičnih ko tu-1 zn£itno narasle, prav tako tudi di v totalitarnih državah. Tudi s I Pr°ti Ceško-Moravski. Stalno nate strani se torej pripravlja teme-1 ra^a tudi naš dolg Poljski. Gi-ljita preureditev evropskega in I banje kliringov v zadnjem tednu tudi svetovnega lesnega gospodarstva. Zamujena Aktivni kliringi: Bolgarska din Nemčija RM Turčija din v tisočih kub. metrov v vsem iz S. Amerike v °/o 951-9 487-7 51-3 84-4 19-3 • 22-9 120-2 18-7 15-6 25-8 31 12-3 91-9 9-5 10-5 247-5 11-0 4-4 Po svoji legi, kot središče poki ajine, ki je za tujski promet kar ustvarjena, bi morala biti tudi Ljubljana nekako tako močno turistično mesto, kakor sta na primer Salzburg ali Innsbruck. Poleg zemljepisne lege pa ima Ljubljana še drugo prednost, da je kulturno središče naroda, da more tudi kot tako v prav znatni meri privabiti tujce. Kot središče kulture enega naroda more tudi Ljubljana v resnici tujcem mnogo nuditi. Saj ima Ljubljana velike knjižnice, velike zbirke, društva in organizacije, ki morejo mnogo nuditi tujcem. Zal pa je resnica, da so vse te prednosti Ljubljane v mnogem oziru le teoretične vrednosti, ker je univerzitetna knjižnica prenatrpana, prav tako pa tudi muzej, da sta prav za prav za tujce skoraj nedostopna. Toda ne glede na to, je vendarle res, da more Ljubljana nuditi nekaj in da bi mogla postati močno tuj-sko-prometno mesto. Izredna prilika, da to postane, se nudi za časa ljubljanskih velesejmov. Takrat so dovoljene najrazličnejše vozne ugodnosti, dovoljene so znižane pristojbine za vizume, dovoljene so druge ugodnosti, poleg tega pa tudi velesejem vedno mnogo nudi. Ni zato čudno, če pride ob velesejmih v Ljubljano zelo mnogo ljudi. Tako je tudi letos prišlo na velesejem zelo mnogo ljudi, in sicer ne le iz Slovenije, temveč tudi iz drugih Španija pezet krajev Jugoslavije in tudi iz tu-jine. Nikakor pa ni mogoče reči, da I Pasivni kliringi: bi se Ljubljana potrudila, da bil Belgija belg tem tujcem nudila res nekaj po-1 Bolgarska din sebnega ali nekaj res lepih prire-1 Italija din ditev. Nasprotno bi morali celo I Madžarska din konstatirati, da je bila Ljubljana I Poljska din za časa velesejma bolj mrtva ko I Romunija din po navadi. Tako n. pr. niso naša | Švica šv. fr, kino-gledališča pripravila za vele sojem posebno privlačnih programov. Enako bi moglo tudi naše gledališče bolj učinkovito opozoriti na sebe. Prav umestno bi tudi bi- številke valute): (vse v 8. VI. 31. V. 1,41 1,55 15,75 15,01 17,2 17,11 f 24,74 18,09 2,93 2,83 1,84 1,84 0,96 0,76 33,70 41,55 2,80 5,61 17,00 15,34 5,18 9,49 1,73 1,78 Nezadovoljiva bilanca »šipada« V »Službenih novinah« je bila lo, če bi bil v velesejmskih dneh I objavljena bilanca »Šipada«, ki iz-velik simfonični koncert. Tudi ra-1 kazuje znižanje čistega dobička od dijska postaja bi brez greha lahko 3 milijonov din v 1.1937. na 0.7 malo spremenila svoj že stereo-1 milijona din v 1. 1938. Pripomniti tipni program, da ne bi bil tako pa je treba, da je bil Šipad le-pretirano »domač«. Včasih so tudi ta 1936. popolnoma saniran in je narodne in kulturne organizacije I država v ta namen plačala 19.6 porabljale velesejmske dneve za milijona din. Glavnica družbe se prirejanje svojih kongresov. Škrat-1 ie zvišala po zadnji bilanci od 20 ka vse polno je bilo možnosti, da aa 65 milijonov din, bilančna vso-pokaže Ljubljana razgibano živ- ta pa od 161 na 232 milijonov din. ljenje, da opozori tujca, da je v Dolgovi družbe so narasli ze na resnici kulturno središče malega, 160 milijonov dm. še 1. 1933. so vsakem pogledu živahno de- haa«aJ ^mo 56 milijonov din. Za , . v h obresti je plačala družba lani 4.3 lujočega naroda. milijona din, za davke 2.1, za Ta lepa prilika pa se je letos ainortizacijo 1 in za zavarovanje zamudila ali vsaj ne izkoristila v I ^ milijona din. Kosmati dobiček tej meri, kakor bi se mogla. Zato ge je dvignil od 12.5 na 16.7 mi-tudi velesejem ni mogel Ljubljani | iijona din prinesti tega, kar bi ji dal, če bi tudi Ljubljana sama več storila za sebe. Upajmo, da se v bodoče napaka ne bo več ponovila in da se bo Ljubljana zavedala, kako izred- Inserate za prekmursko Številko sprejemamo do 15. junija opoldne! Stara povest, a še vedno veljavna Šibeniška »Tribuna« piše: »Ko je bila Bosna še pod Turki, je veljal pregovor: Kdo te toži? — Kadija! — Kdo te sodi? — Kadija! Neki kadija je nekoč slišal, kako se dva Bosanca prepirata zaradi neke livade. Kar prestati nista mogla s svojim prepirom. Kadija se je že naveličal tega prepira ter je poslal k njima svojega slugo s pozivom, da prideta k njemu. Oba Bosanca prideta pred kadijo in starejši začne kot prvi razlagati svojo zadevo. Govori ognjevito, kadija ga pa posluša. Ko je končal, mu reče kadija: »Tako je, prav imaš!« Nato je začel drugi Bosanec. Govoril je prav tako ognjevito in ko je končal, reče tudi njemu kadija, da ima prav. Pisar, ki je čakal na povelje ka-dije, da napiše sodbo, reče tedaj kadiju: Ne vem, kaj naj zapišem, ker dejal si, da imata oba prav! Kadija odvrne: »Tudi ti imaš prav!« Vsi trije so nato odšli in vsi trije so bili zadovoljni, ker je dal kadija vsem trem prav. Sedaj so se prepirali še bolj ljuto. Cez nekaj časa sem vprašal svojega znanca, čigava je sedaj ta livada. Odgovoril mi je, da si jo je prilastil neki tujec »kuferaš«. K vsemu temu dostavlja list: Bosanci niso razumeli besed kadije, temveč so jih razumeli šele potem, ko so dunajski in budimpeštanski kuferaši preplavili Bosno. Tedaj pa je bilo že prekasno, ker je med tem tujec že pobasal livado. Stara je ta povest, a zdi se, da je še danes za nas nova, ker se tudi danes še prepiramo med seboj za livade in narodna bogastva, ki so med tem že postala last tujcev. zadnje šolsko spričevalo; 4. spričevalo o nravnosti pri onih prosil-jih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole; 5. obvezno izjavo staršev odnosno varuha, da bodo krili stroške šolanja; 3. obvezno izjavo staršev ali varuha, ki računajo na banovinsko ali sako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varo- vanec ostal pozneje na domačem posestvu, v nasprotnem primeru pa povrnejo zavodu iz javnih sredstev prejete zneske podpore. Izjavi pod 5. in 6. je kolkovati z banovinskim kolkom za 4 din. Pridni sinovi manj premožnih posestnikov, ki reflektirajo na znižanje mesečne vzdrževalnine in žele banovinsko štipendijo ali štipendijo sreskega kmetijskega odbora, morajo priložiti tudi premoženjski izkaz z uradno navedbo višine zemljiškega davka ter gospodarskega stanja staršev odnosno varuha. Taki prosilci naj zaprosijo istočasno za primerno štipendijo pri svojem sreskem kmetijskem odboru. Podrobnejša pojasnila daje na željo ravnateljstvo. Delo Jugoslov.-brita zbornice Iz referata dr. Andreta na v ši Kmetijski dohodki primorske banovine Plodne zemlje je v primorski banovini okoli 450.000 ha, kar pomeni, da pride na vsakega prebivalca okoli pol hektarja, na eno gospodarstvo pa okoli 2'80 ha. Vseh gospodarstev je v primorski banovini namreč 160.000 z 945.000 prebivalci. Ker je v teh krajih dostikrat suša, v nekaterih pa tudi povodenj, je plodne zemlje za prehrano prebivalstva premalo. Od vse plodne zemlje se obdeluje okoli 350.000 ha kot njive, vrt ali livada, vinogradov je okoli 36.000 ha, ostalo pa so oljčni gaji in sadni vrtovi. Oljčnih dreves je okoli 3 milijone. Povprečni letni dohodek (v letih 1931. do 1935.) je bil: od žitaric okoli 170 milijonov din, od tobaka okoli 50 milijonov, bol hača 4 milijone, povrtnine in cvetja 67 milijonov, vinogradov okoli 136 milijonov, oljčnega olja 28 in drugega sadja okoli 20 milijonov dinarjev. Živinoreja je dala nekaj nad 300 milijonov din. Vrednost vsega kmetijskega dohodka je znašala torej okoli 780 milijonov din. Ker je kmetskega prebivalstva okoli 775.000, pride dohodek 918 din ali dan. Za življenje je premalo. na vsakega 2'50 din na to vsekakor Na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se prične novo šolsko leto dne 15. septembra t. 1. Šola je dvoletna ter ima internat za 60 gojencev in 100 ha veliko posestvo z vsemi kmetijskimi panogami in potreb nimi gospodarskimi objekti. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter z dobrim uspe hom dovršena osnovna šola. Kmet ski sinovi, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma, imajo pri sprejemu prednost. Mesečna vzdr ževalnina se določi po premoženj skih razmerah prosilcev ter znaša od 25 do največ 300 din. Prošnje za sprejem (banovinski kolek 10 din) je poslati ravnatelj stvu najkasneje do 15. julija t. 1, ter priložiti: 1. krstni list; 2. domovnico; 3. odpustnico odnosno ze Naši gospodarski krogi so davno želeli, da bi se zboljšali na-trgovinski stiki z Vel. Britani- jo. Predvsem so to želeli, ker predstavlja Vel. Britanija s svojimi kolonijami in dominioni velikanski trg, dalje pa tudi zato, ker poravna vse svoje obveznosti s svobodnimi devizami. Zato je tudi razumljivo, da je poziv za ustanovitev Jugoslovansko-britanske trgovinske zbornice našel med našimi gospodarskimi krogi zelo dober odmev. Še bolj razveseljivo pa je, da novoustanovljena jugoslov.-britanska zbornica tudi dobro dela, kar je bilo posebno jasno razvidno iz referata, ki ga je podal dr. Branko Andres na plenarni seji zbornice v Ljubljani. V svojem referatu je navedel, da obstoji zbornica 9 mesecev in da je že v tem kratkem času dosegla znatne uspehe, kar se vidi povečanem zanimanju angleških gospodarstvenikov za naše proizvode. Zbornica ima sedaj okoli 300 članov, od katerih je okoli 80 iz Anglije. Urad zbornice je prejel letos okoli 300 dopisov, vsak dan prihajajo v zbornico stranke, bodisi da prosijo za razne informacije, bodisi da prihajajo zaradi poslov, ki jih opravlja zbornica. V zadnjem času pa prihajajo zbornico tudi vsi Angleži, ki potujejo skozi Zagreb. Dopisi, ki jih prejema zbornica, se tičejo predvsem uvoza in izvoza. Britanski uvozniki se posebno Živo zanimajo za uvoz konoplje, koruze, lanu, zdravilnih rastlin, kož, krzna, taninskih ekstraktov, jajc in perutnine, dočim se naši domači izvozniki zanimajo predvsem za izvoz kožnih izdelkov, papirja, mehkega lesa in lesenih polizdelkov, raznih kovin, krme, vina, konserv in suhomesnatega blaga. Od novih predmetov se v Angliji zanimajo za naše narodne vezenine, keramiko, steklo in emajlirano posodo. Zanimanje za uvoz blaga iz Anglije velja zlasti vsem vrstam strojev, orodja, kemikalij in surovin, tekstilnih in kolonialnih proizvodov. Z britanske strani se je ponudil uvoz kemikalij in ribjega olja. Posebno pozornost je posvečala zbornica razvoju turizma. V ta namen je poslala zbornica v Vel. Britanijo mnogo propagandnega materiala ter tudi na druge načine opozarjala angleško javnost na naše kraje. Da bi bilo delo zbornice čim bolj uspešno, se je izvolil poseben delovni odbor, ki naj čim bolj pospešuje trgovinske stike britanskim imperijem. Poslovni odbor je dosedaj razpravljal možnostih povečanja trgovinskih odnošajev z Južno Afriko in Indijo. V zvezi s tem se je govorilo tudi o potrebi vzpostavitve rednih pomorskih zvez s tema deželama. Naglasila se je nadalje potreba, da se uvede nov način pri izdajanju konzularnih potrdil o izvoru blaga. Nadalje se je razpravljalo tudi o položaju na našem deviznem trgu ter o devizni politiki Narodne banke ter se je v zvezi s tem proučevalo tudi vprašanje kompenzacijskih poslov. Glede za stopstva angleških firm na našem trgu se je sklenil poseben postopek z namenom, da se iz vrst naših zastopnikov izvolijo najboljši, ki bodo mogli v vsakem pogledu zadovoljiti angl. trgovske tvrdke. Ker se bodo v kratkem začela trgovinska pogajanja z Vel. Britanijo, je storila zbornica potrebne korake, da bo mogla pri teh pogajanjih kar najbolj uspešno pomagati. Zbornica je po časopisih pozvala vse gospodarske ljudi, ki so v poslovnih stikih z Vel. Britanijo, da jo obveste o svojih stikih in o svojih izkušnjah. V posebnih okrožnicah pa je pozvala bolj znane zastopnike angleških tvrdk, da ji pošljejo svoje podatke o trgovini z našo državo. Na te pozive je prejela zbornica mnogo odgovorov, ki predstavljajo zelo dragocen material. Zbornica je nadalje poslala na vse svoje člane okrožnico, da ji sporoče vse težave in vse nedo-statke, ki jih morajo premagovati v trgovini z Anglijo. Podobno okrožnico je razposlala svojim članom tudi Angleško-jugoslovanska sekcija pri londonski trgovinski zbornici. Nobenega dvoma ni, da bo tudi ta material dal zelo dobre podatke za bližnja trgovinska pogajanja z Vel. Britanijo. Da se poveča izvoz v Anglijo, namerava zbornica sklicati v septembru v Londonu konferenco lesnih trgovcev. Na tej konferenci bi se razpravljalo o izvozu našega lesa ter o uvedbi direktnih paro-pl ovnih zvez med Anglijo in Jugoslavijo, kar je zopet v zvezi z našim uvozom angleškega premoga. Zbornica nadalje proučuje misel ustanovitve posebne angleško-ju-goslovanske izvozne in uvozne družbe. Zbornica bo nadalje pod-vzela akcijo za večje plasiranje naših narodnih vezenin na angleškem trgu. Sedaj se proučujejo vse možnosti za povečanje tega izvoza. Zbornica pa je naravno pripravljena izvesti vsak predlog svojih članov, pa tudi vseh drugih, ki se zanimajo za trgovino z Vel. Britanijo, če ji bo to le količkaj mogoče. Iz teh kratkih podatkov se jasno vidi, da je Jugoslov.-angleška trgovinska zbornica krepko zagrabila za delo in da smemo zato tudi upati, da bo dosegla svoj cilj in pripomogla k povečanju naših trgovinskih stikov z Anglijo. Nemški trg odnošaii Nemški tisk prinaša nekaj vesti, ki potrjujejo, da je Nemčija za vzdrževanje svoje zunanje trgovi-vedno bolj odvisna od prijateljskih narodov. Ena taka vest je, da je bila kvota trgovine med Nemčijo in Poljsko za tretje četrtletje 1939. leta znižana za 55°/o prvotne kvote. Z druge strani je bilo podpisanih nekaj novih trgovinskih pogodb od nemške in italijanske trgovinske misije, ki zasedata v Berlinu. Slab uspeh pogajanj s Poljsko spravlja Nemčijo v resne neprili-ke. Iz Poljske uvaža velik del svojega lesa, plutovino in nekatere rudnine. Kljub ogorčeni politični časopisni borbi proti Poljski so nemški oficialni krogi precej razočarani nad slabim uspehom pogajanj. Prav zato še tembolj iščejo poti, kako bi se pdškodovali z ugodnimi odnosi z drugimi deželami, posebno z Italijo; pričakovali so pa tudi veliko od obiska kneza namestnika Pavla. Pogajanja z Italijo bodo povečala izmenjavo blaga med obema državama, pa tudi Češka in Moravska bosta pritegnjeni v ožje stike z Italijo. Da nemška zunanja politika ne vpliva preveč ugodno na njeno zunanjo trgovino, je razvidno iz trgovinskih podatkov za april. Uvoz se je zmanjšal za približno 100 mil mark, kljub posebnim vladnim ukrepom za povečanje zunanje trgovine. Tudi zaseganje češkega zlata bo moglo le začasno olajšati valutne težave. Politična in gospo darska ekspanzija se za deželo, ki je tako zelo odvisna od svetovnega trga kakor Nemčija, spravita le težko v sklad. Politične vesti Gen konzul Stanoje Simič v Bratislavi je izjavil, da je z njegovim imenovanjem jugoslovanska vlada de faeto priznala neodvisno Slovaško, da pa jo bo v kratkem priznala tudi de iure. Bolgarski kralj Boris bo v avgustu obiskal London, kar smatrajo v Londonu za dokaz, da hoče Bolgarska živeti v dobrih odnošajih z zapadnima velesilama. Romunski zunanji minister Ga-fencu je po svojih razgovorih v Ankari izjavil, da zaupa v vlogo Balkanske zveze, ki skuša ohraniti mir v Evropi. Balkanska zveza ni naperjena proti nikomur in je odprta vsakomur. Na vprašanje, če so na vidiku kakšne spremembe v balkanski zvezi, je minister odgovoril, da je ta zveza danes močnejša kakor je bila kdaj koli in to je edina sprememba. Predsednik Roosevelt je dejal o obisku angleškega kralja, da ni bil ta obisk samo izraz vljudnosti, temveč tudi dobre volje in iskrenosti, ki vladata med obema narodoma. Prijateljstvo med dvema narodoma je možno le takrat, kadar ni bojazni. Potrebna je moč in ne le moč izvirajoča iz orožja, temveč tudi moč, izvirajoča iz razumevanja za sodelovanje. Ce se more to doseči na mednarodni in na narodni podlagi, bomo bližje uresničenju svojega ideala, to je ohranitvi miru. Pri zadnjem obisku šefa francoskega gen. štaba generala Gameljn a v Londonu je bil dosežen popoln sporazum o sodelovanju med britansko in francosko vojsko primeru vojne. Vrhovno poveljstvo pripade po tem sporazumu v vojni nad vsemi vojaškimi silami obeh držav na kopnem Franciji, na morju pa Angldji. Glede vrhovnega poveljstva nad letalstvom še ni zaključen sporazum. Angleški zun. minister lord Ha-lifax je podal v angleški gornji zbornici izjavo, ki je razpršila vse dvome glede bodoče angleške politike. Dejal je, da so iskreno mišlje ne izjave min. predsednika Cham berlaina, da je Anglija pripravljena na miroljubno rešitev vseh spornih vprašanj. Anglija tudi ni kogar ne ogroža, kdor ima_ miroljubne namene. Vsako nasilje pa bo naletelo na strnjen odpor vse ga britanskega naroda. Naj nihče da Anglija še nikdar ni presoja mednarodni položaj po delih in izjavah onih, ki vodijo posamezne države. Za obrambo reda in pravičnosti je Anglija pripravljena odgovoriti na vsako nasilje s silo vsega svojega imperija in s silo vseh zaveznikov. Glede Gdanska , e nedvomno izjavil lord Halifax, da pomeni vsak napad na Gdansk splošno vojno. Mirovna fronta, ki o dela Anglija, ni naperjena proti nikomur, bo pa takoj začela funkcionirati, kakor hitro bi se kje pojavil poskus nasilnej spremembe državnih mej in ogrožanja neodvisnosti in samostojnosti- drugih držav. Bivši zunanji minister Eden je imel govor, v katerem se je odločno izjavil za sprejem vseh ruskih pogojev. Sir William Strang se je z letalom odpel jam v Moskvo, med potjo pa se je ustavil v Varšavi, kjer je ostal čez noč. Strang ima s seboj široka pooblastila, da je računati s skorajšnjo sklenitvijo zveze med Anglijo, Rusijo in Francijo. Angleška vlada je pristala na te, da more Rusija enako kakor Poljska sama določiti, kdaj se čuti ogroženo in ji bo v tem primeru Anglija takoj priskočila na pomoč. " tem je odpravljen zadnji zadržek za sklenitev nove zveze. Francoski listi objavljajo besedilo nove francosko-angleško-ruske pogodbe, kakor jo bo predlagal Strang v Moskvi. Nova pogodba določa: 1. Sovjetska Rusija bo takoj priskočila na pomoč Franciji in Angliji, če bi bili ti napadeni. Skupno s Francijo in Anglijo pa bo -tudi pomagala Belgiji, Poljski, Grčiji, Turčiji in Romuniji. 2. Enako se zavežeta Francija in Anglija, da takoj priskočita v primeru napada na pomoč Sovjetski Rusiji. 3. Vse tri velesile se, zavežejo, da se bodo posvetovale zaradi skupnega nastopa, če bi bila katera druga država v Evropi napadena. Vse tri velesile se zavežejo, da ne bodo sklenile separatnega miru niti začela ločena pogajanja za mir za primer, da bi se zapletle v vojno. Sovjetska vlada je poslala vsem trem baltiškim državam noto, v katerih jih opozarja, da sovjetska vlada ne bo niti za hip dovolila, da bi dopustile baltiške države kateri koli drugi državi, da se jih posredno ali neposredno posluži v. svoje politične namene. Baltiške države ne smejo dati nobeni drugi državi nikakih političnih, gospodarskih ali vojaških ugodnosti. Madžarski zunanji minister grof Czaky je izjavil, da bo Madžarska močnejšimi sredstvi znova sprožila vprašanje madžarskih manjšin Romuniji, ker je romunska vlada ponovno odgovorila negativno na madžarsko noto. Sodijo, da je odločni nastop grofa Czakyja posledica prišepetavanja neke tuje velesile. Grof Ciano obišče še ta mesec Španijo. V zvezi s tem obiskom se govori, da bo sklenjena vojaška zveza med Italijo, Nemčijo in Španijo. Ta zveza da bo sklenjena še prej ko francosko-britansko-ruska zveza. Sile osi Rim-Berlin da bi tako zopet enkrat prehitele za-padni vetlesili. Na drugi strani pa se poroča, da Španija ne bo sklenila vojaške zveze z Italijo in Nemčijo. Novi madžarski parlament se je sestal ter je že prva njegova seja dokazala, da je Madžarska pred težkimi notranjimi boji. Na sejo parlamenta so se namreč novo izvoljeni poslanci radikalne desničarske skupine pripeljali skupno v avtomobilih in v uniformah. Velika množica ljudstva je demonstrativno pozdravljala teh 50 poslancev stranke »suličastih križev«. Vendar pa je mogla policija demonstrante razkropiti. Iz Nemčije se uradno demantirajo vse vesti, da namerava nemška vlada odpraviti češko-moravski protektorat ter ga popolnoma priključiti Nemčiji. Prav tako se demantirajo vesti, da hoče Nemčija priključiti Slovaško k Nemčiji. Končno pravi demanti, da tudi ni res, da bi Nemci v Gdansku izzivali incidente, da bi s tem prikrili svoje namere proti Ceško-Moravski in Slovaški. Poljska vlada je odgovorila na noto gdanskega senata zelo ostro in v svojem odgovoru naglasila da pada odgovornost za vse morebitne incidente edino na gdanski senat. Hkrati je odbila zahtevo senata, da bi se število poljskih carinskih uradnikov v Gdansku znižalo. Na Daljnem vzhodu se je napetost med Anglijo in Japonsko zelo povečala, ker je Japonska sklenila, da bo blokirala angleško koncesijo v Tiencinu. Kitajci poročajo, da je bila japonska ofenziva v provinco šensl po sedemdnevnih bojih odbita. Kongres baltiških držav je sklenil, da bodo baltiške države varovale najstrožjo nevtralnost. Proti vsakemu napadalcu se bodo bra-nille vse baltiške države z orožjem. Nemci so zasedli poljski dom v Ratiboru, ki ga bodo spremenili v ne pozabi, v«. —— -----------------------— — ----- -«~ snedla svoje dane besede. Anglija I dom Hitlerjeve mladine. Denarstvo Bilanca letošniega velese/mali IV gostilni in restavraciji Bodoča devizna politika Narodne banke V soboto dopoldne je bila na zagrebški borzi konferenca zastopnikov zagrebških denarnih zavodov s podguvernerjem Narodne banke dr. Belinom o devizni politiki Narodne banke. Dr. Belin je dal mnoga pojasnila o bodoči devizni politiki Narodne banke, zlasti glede pospeševanja izvoza v neklirinške države. Nadalje je dr. Belin izjavil, da bodo razveljavljene vse omejitve v prometu z nemškimi klirinškimi čeki, zlasti pri obračunavanju čekov pri Narodni banki. Poleg tega so se razpravljala še druga tehnična vprašanja glede deviznega pošlo vanja. Kakor poročajo »Novosti« so dobili zastopniki denarnih za vodov vtis, da bo Narodna banka v bodoče bolj upoštevala potrebe zagrebškega denarnega trga. Kupoprodaja nemških klirinških mark Narodna banka sporoča: Obveščajo se vsi pooblaščeni zavodi, da se razveljavlja okrožnica dev. št. 80 z dne 15. maja t. 1., ki je predvidevala poseben postopek pri nakupu in prodaji nemških klirinških mark v privatnem kli-ringu na domačih borzah. Potemtakem se morajo izvrševati vsa redna plačila za Nemčijo, prav tako pa tudi vse realizacije klirinških mark od izvoza blaga iz naše države, na način, ki je veljal pred izdajo navedene okrožnice, ki se s tem razveljavlja. Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 8. junija navaja naslednje spre membe (vse številke v milijonih din): Zlata podlaga se je skupno zvi-šala za 1'6 na 1.919-04. Devize izven podlage so narasle za 62'06 na 586*6. Vsota kovancev se je znižala za 4-8 na 292‘3. Posojila so se skupno zmanjšala za 5-66 na 1.829-5, in sicer so pad la menična posojila za 6'02 na 1.738-8, lombardna pa so se zvi šala za 0'36 na 9075. Razna aktiva so narasla za 10'8 na 2.116-5. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 88'8 na 7.208'8 Obveze na pokaz pa so se zvi šale za 146-6 na 1.770-3. Razna pasiva so se dvignila za 5-9 na 236-4. Skupno kritje se je znižalo od 27-62% na 27‘46%, samo zlato pa od 27-47 na 27‘30%. Obrestna mera banke je ostala še nadalje neizpremenjena. * Tečaj nemške klirinške marke bo od 20. Junija dalje znašal — kakor poroča »Jugosl. kurir« 14,30 din in da bo ostal na tej višini precej časa, ker se na trgu ne občuti pomanjkanja klirinških mark. Zlate {rezerve 'Združenih držav Sev. Amerike so narasle že na 16 milijard dolarjev in so se v zadnjih treh mesecih zvišale za celo milijardo dolarjev. 60% vsega zlata na svetu je v Združenih državah Sev. Amerike. Iz Evrope je v Ameriki za 7 milijard dolarjev zlata. Število varčevalcev je v Sovjetski Rusiji v prvih 4 mesecih 1938. naraslo za 400.000 na 16 milijonov. Vse hranilne vloge so narasle na 6,5 milijarde rubljev. Povprečna višina hranilne vloge se je dvignila od 40 rubljev v začetku druge Petletke na 388 rubljev letos. Steblo hranilnic se je dvignilo za 7000 na 26.362 h 611 *razstavlsalcev, 115.000 obiskovalcevw dobre kupčije Ljubljanski velesejem je glavna gospodarska prireditev Slovenije, ki podaja vsako leto jasen prerez stanju in razvoju slovenskega, pa tudi jugoslovanskega gospodarstva. Tako je tudi ta velesejem v polni meri zadostil tej nalogi. Ljubljanski velesejem se vedno bolj razvija v znamenju osamosvojitve našega gospodarstva od tujih izdelkov. Letos je cela vrsta domačih podjetij razstavila vse polno izdelkov, ki so se doslej morali uvažati iz tujine, ki pa se sedaj izdelujejo doma. Inozemstvo pa je razstavilo predvsem izdelke industrij, ki jih pri nas nimamo ali v nezadostni meri, da še ne krijejo našega konsuma. Tudi tu je velesejem pokazal celo vrsto novosti in tako opozoril številne interesente na marsikaj, kar bi jim sicer še dolgo ostalo neznano. Razstavilo je tokrat 611 tvrdk, med njimi 119 inozemskih: Amerika 16, Belgija 1, Bolgarija 2, Francija 4, Italija 18, Madžarska Nemčija 62, Ceško-moravski protektorat 14, Nizozemska 4 in Švedska 1. Obisk izkazuje 115.000 obiskovalcev. Od tega odpade na intere-sente-kupce 20®/o. Ti so prihajali iz vseh krajev naše države, posebno številni pa iz Beograda, Karlovca, Novega Sada, Pančeva, Sarajeva, Siska, Skoplja, Niša, Su-šaka, Valjeva, Užic, Zagreba, Zemuna in Zenice. Po tem se vidi, da opravlja Ljubljanski velesejem važno službo v izmenjavi dobrin med posameznimi banovinami ter med našo in drugimi državami. Inozemski posetniki so prišli v močnem številu iz Italije in Nemčije, dalje iz Bolgarije, Turčije, Švice, Švedske, Madžarske, Poljske, Francije, Ceško-moravskega protektorata. Na ta način seznanja Ljubljanski velesejem z našim gospodarstvom inozemstvo, kajti tujci, ki so obiskali velesejem, širijo glas o vsem, kar so videli, dalje in temu je pripisovati, da beleži Ljubljanski velesejem vsako leto večje število inozemskih posetnikov. Tudi v tem oziru je velesejem za našo banovino in državo važen činitelj. Razstavljeno blago je bilo porazdeljeno na naslednje skupine: Strojna in kovinska industrija, fina mehanika, fotografija. Radio elektrotehnika, razsvetljava, pohištvo moderne linije, praktično in udobno. Cene so bile srednjemu sloju zmogljive. Razstava avtomobilske industrije je bila letos izredno bogata in je zavzemala nad 1800 m2. Razstava je nudila tudi celotno sliko nemške industrije avtomobilov in vseh drugih motornih vozil. Razen nemških so bila razstavljena tudi ameriška, angleška, francoska in italijanska motorna vozila. Zanimanje in poslovni uspeh te razstave govori, da ima avtomobilizem v Jugoslaviji veliko bodočnost. Na pobudo Splošnega ženskega društva in Zveze gospodinj v Ljubljani je bila prirejena razstava »Pregled slovanskih narodnih ženskih izdelkov«. Razstava je odprla obiskovalcu čudovito lep razgled po bogastvu ženskega ročnega dela pri Slovencih in slovanskih narodih vobče. Razstava ni bila zanimiva le za žene in žensko mladino, temveč tudi za može, obrtnike, arhitekte in umetnike, ker jim je nudila mnogo pobud ter idej pri njihovem ustvarjanju. Tujskoprometni zvezi Ljubljana in Maribor sta s svojo odlično urejeno razstavo propagirali lepoto in urejenost Slovenije ter vabili tujca k obisku. Razstava Tujskoprometnega in olepševalnega društva je bila prirejena v pristni dolenjski kmečki hiši in je podala vso pokrajino od Straških do trškogorskih goric s središčem Novim mestom tja do Gorjancev z dolino gradov. zahtevajte vedno izrecno Rogaško mineralno vodo! Ona Vam na prav prijeten način pospešuje prebavo in Vaš organizem Vam bo za to hvaležen. Zunanja trgovina V septembru se začno trgovinska pogajanja s Francijo, da se seda-Kakor druga leta tako je blago-1 nja trgovinska pogodba razširi. volil tudi letos prevzeti pokrovi-1 teljstvo velesejma Nj. Vel. kralj Peter II. Med drugimi odličnimi posetniki tega velesejma sta bila tudi Naši izvozniki premalo izkoriščajo ugodnosti posebnih deviznih tečajev za izvoz naslednjih predmetov v USA: fižola, mesnih predelav, kozjih in jarčjih kož, krzna in vseh krznih predelav. Svetovna trgovina se je po nem- ministrski predsednik Dragiša ških podatkih znižala lani v pri-Cvetkovič in trgovinski minister I meri z 1. 1937. po obsegu za 8,2%, Jevrem Tomič, ki je kot častni predsednik velesejem tudi otvoril. Letošnji jesenski velesejem bo | od 2. do 11. septembra in bo posvečen predvsem našemu kmetijstvu. Svetovno brezposelnosti M barva, plesira in lirah kemično mali “I®** obleke, klobuke itd. Skrobi in avetlolika srajce, ovrat-uike in manšete. Pere, snSi, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova ni. 8 Telefon it 22-72. m kurjava. Avtomobili, motorna kolesa, bicikli, vozovi, šport. Poljedelski stroji in orodje. Lesna industrija: pohištvo, pletarstvo, ščetkarstvo, igrače. Tekstilna industrija in konfekcija, klobučar-stvo, vezivo, čipkarstvo, cerkvene potrebščine. Usnje in konfekcija, krznarstvo. Papir, pisarniške potrebščine. Kemična in živilska industrija. Stavbena industrija. Glasbila. Stelčlo, porcelan, keramika, bižuterija. Zaključki so bili v teh strokah: Pohištvo in stanovanjska oprema. Peči. Stroji za obdelovanje lesa. Poljedelski stroji. Stroj” za gradnjo cest. Sodi. Kozmetika. Glasbila. Elektrotehnika. Avtomobili. Motorna kolesa. Kolesa. Radio. Igrače. Kovinska industrija. Pletilni in šivalni stroji. Pralni stroji. Umetni kovaški izdelki. Posoda. Hladilniki. Stroji za izdelovanje sladoleda. Gumijasti izdelki. Pletenine. Čipke. Umetni kamen. Keramika. Živilska industrija. Množinski predmeti. Usnjena galanterija. Pekovski in mesarski stroji. Vozovi. Mlini. Brušeno steklo in ogledala. Tekstil. Papirna, kemična, usnjarska in deloma tekstilna ter kovinska industrija so razstavile samo reprezentativno. Pohištvo s preprogami, tapetniškimi izdelki in drugo stanovanjsko opremo je tvorilo posebno razstavo. Prevladovalo je gladko Podatki o brezposelnosti po svetu za lansko leto dokazujejo, da je ta problem že v precejšni meri premagan, oziroma da je vsaj manj pereč ko v 1. 1982. in 1933. Takrat se je računalo število vseh registriranih brezposelnih sveta na 26 milijonov. Izredno hitro pa se je po uradnih podatkih znižalo število brezposelnih v Nemčiji, ki ji delavcev že primanjkuje. V navedenih dveh letih uajvečje brezposelnosti je bilo registriranih samo v tej državi 5,57 in 4,8 milijona, kar je bilo prav tako čudno, kakor sedanja kriza delovnih moči zaradi izredno velike negospodarske produkcije. Nerazumljivo je s tega vidika, da v Italiji pod podobnim režimom še vedno ni konec brezposelnosti. Pa tudi v ostalih državah je razvoj zaposlitve zelo neenoten. Nizozemska ima še vedno visoko število brezposelnih, nekako */6 višine iz 1. 1936., Švica samo 7/io- Po številu prebivalcev pa je v Švici celo dva in polkrat manj brezposelnosti in položaj se še zboljšuje. (Gospodarska struktura obeh naštetih držav pa je zelo podobna.) Več ko polovico vseh brezposelnih na svetu imajo zdaj Združene države Sev. Amerike. National In-dustrial Conference Board jih ceni za marec 1939. na 10,4 milijona, natanko isto število ko lani ob istem času. Srednje število se jemlje po letu 1937. s 7 milijoni, višek pa iz 1. 1932. in 1933. s 13,7 milijona brezposelnih. Treba pa je vedeti, da ta statistika za USA ni zanesljiva, ker registracija brezposelnih ni obvezna in ker sploh nimajo vse države enotnega delavskega zavarovanja. Različne podatke imajo tudi organizacije delodajalcev. Zaposlitev delavstva je zelo nestalna. Še predlanskim so bili v Ameriki zelo optimistični o padanju nezaposlenosti in so mnogi že prerokovali, da se kmalu zaposli še ostalih 7 do 8 mili jonov oseb, če se gospodarska de lavnost poveča vsaj za 10 % in če se razmahne stavbeno gibanje Druga polovica 1. 1937. pa je te račune prekrižala z novo reakcijo in podobna reakcija grozi tudi letos. Od 1. 1937. je tako naraslo število brezposelnih v Ameriki od 6 znova na 11,4 milijona lani v maju in padlo jeseni na 9,1 do 9,2, letos pa spet preseglo 10 milijonov. Na drugem mestu je glede brezposelnosti Anglija (odkar se je po vrednosti pa. celo za 12,6%. V Italiji se zopet sme prodajati čista rž, ker so zaloge za 3,4 milijona stotot večje ko lani in ker se pričakuje zelo bogata žetev. Tudi iz Libije je začela dobivati Italija rž. Baje se more sedaj Italija glede rži popolnoma osamosvojiti od tujega uvoza. Italijanski izvoz pohištva je znašal lani 3,7 milijona lir proti 26,3 milijona v 1. 1937. Italija je izvozila živega srebra v prvih 4 mesecih t. 1. 3960 stotov vrednosti 14,586.000 lir proti ,T v.. ... , , . , 16.721 stotom v vrednosti 23,07 mi- Nemcija umaknila med zadnje). lijona lir y j 1938 ^ proti 7 248 V Angliji se pa vendarle giblje I stotom v vrednosti 26,8 milijona lir od 1. 1937. konjunkturna vijuga I v 1. 1937. vztrajno navzgor, očividno zaradi I. Zaradi. slabega uspeha sladkorne v J , v , . , . I kampanje v Italiji je nastala po- mocne oboroževalne delavnosti, ki I treba, da Italija uvozi sladkor iz s svojimi orjaškimi tipalkami sega iz težke industrije daleč v vse veje gospodarstva. Ob koncu aprila je bilo na Angleškem prijavlje nih 1,343,000 stalno brezposelnih, na približno 300.000 pa cenijo množico praznujočih in delno zaposlenih, kar daje 1,64 milijona ljudi ali 11,4 °/o vseh zavarovancev proti brezposelnosti. Približ- no 10 °/o pa je v Angliji že na-1 jone ton. Ta načrt pa se ni po- vadno brezposelnih in se je treba I ^mUrion^ton proizva-'a ItaU^a le temu prilagoditi tudi za bodoče,1 kolikor ne bodo vojne priprave sploh znatno povečale število zaposlenih v vseh državah, kar mo ra končno tudi nekoliko zvišati življenjsko raven ljudi. Do1 konca maja je padlo letos število brez poselnih v Angliji za 540.000 oseb. tujine. Da se ne bi sladkor podražil, je- Italijanska vlada, znižala carino na sladkor. Proizvodnja bencina v italijanskih tvornicah je znašala v prvih štirih letošnjih mesecih 157.299 ton, j. za 34% več kakor v isti periodi lani. Angleški premog izpodriva v Italiji nemški premog. Pred 4 leti je imela Italija načrt, da zviša svojo premogovno proizvodnjo na 4 mili- Izdajanje potrdil za izvoz živine Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča: Ker se zelo pogosto dogaja, da izvozniki ne na-lože živine pravočasno ter zato ne pride v pravem času na tuje trge, bo Zavod od 12. junija dalje izdajal potrdila z rokom, ki bo za en dan krajši kakor pa je rok, do katerega bi morala priti živina na trg. Potrdila za izvoz v Ceško-Mo-ravsko se bodo izdajala z rokom veljavnosti do četrtka onega tedna, ko bi morala priti živina na dotični trg. Gospodarski napredek Turčije Proizvodnja nafte v Romuniji pada še nadalje. Letos v aprilu je dosegla le 520.000 ton proti 560.000 tonam v aprilu 1938. Novi nemški finančni program so začeli nemški listi javno kritizirati. Gospodarski minister dr. Funk je odklonil odgovornost za ta načrt, ker ni njegov avtor. Proizvodnja sladkorja je znašala v novem rajhu v aprilu 68.992 stotov, dočim je znašal v starem rajhu, torej v mnogo manjšem prostoru v aprilu 1938. 93.625 stotov. Poljska je zmanjšala za tretje tromesečje izvoz lesa v Nemčijo za 55 %v primeri s količino v 2. tromesečju. Ker pa je bil v 2. tromesečju kontingent prekoračen za 50%, se v 3. tromesečju poljski les sploh ne bo izvažal v Nemčijo. Do tega zmanjšanja je prišlo, ker ima Poljska na bivši češkoslovaški za-mrzlihj terjatev, za 30 milijonov zlotov, terjatve proti Nemčiji za neplačani tranzit skozi Pomorje Pa so še večje. Francoski uvoz iz Nemčije se je v prvih 4 mesecih 1939. v primeri z lani zmanjšal po vrednosti od 1.233 na 1.006 milijonov frankov, francoski izvoz v Nemčijo pa je1 v istem času padel od 668 na 558 milijonov frankov. Izvoz železne rude iz Alžira v Nemčijo je prepovedan ter so bile razveljavljene vse izvozne licence za izvoz železa v Nemčijo. Francoska vlada je prepovedala izvoz vojnih surovin iz države. Sueška prekopna družba je imela Po podatkih turškega lista »An kara« je znašala v Turčiji proiz vodnja bombaža lani 66.500 ton. Domače predilnice so predelale I svoj~obriif zbor* ter Je Izvolila "novo že 22.300 ton, za 200°/<> več ko I upravo. Pri tem se ni na italijan- pred tremi leti. Velik del turške ga bombaža se izvaža v zlasti v Nemčijo. ske zahteve glede italijanskega za-, | stopstva v upravnem svetu družbe J ’ | niti najmanj ozirala, »Ford Motor Company« je imel Povečala pa se je tudi proizvod- 1 1. 1938. izgubo 19,2 milijona dolar- nja deželnih pridelkov; ker se je tudi dvignila njih cena, pričaku-| jejo nadaljnje zboljšanje turškega gospodarstva. V začetku avgusta pride v Tur-1 čijo večje število angleških trgovcev ter bo nato trgovina Turčije z|2‘4% v 1. 1935. na 5'4%* glede to-Anelijo znatno napredovala. Tur- vomih avtomobilov in traktorjev čiia ie že naročila v Aneliii 58 Pa ^ 7'2 m 20'7%- Po ^J1 P®6-J? f , ° . . • , letki se mora proizvodnja avtomo- velikih lokomotiv v vrednosti 1' -- - ------ milijona funtov. jev proti 3,1 milijona v 1. 1937. in proti dobičku 26,23 milijona dolarjev v 1. 1936. Sovjetska Rusija je proizvela v 1. 1938. okoli 200.000 avtomobilov in okoli 50.000 traktorjev. Njen delež v svetovni avtomobilski industriji se je s tem povečal od bilov v 1. 1942. zvišati na 400.000 avtomobilov letno. Trgovinski register Vpisali sta se naslednji firmi: Izvozna in uvozna družba, Ljubljana. Obratni predmet: lesna industrija, lesna trgovina ter trgovina s katerimi koli industrijskimi in poljedelskimi proizvodi v importu in eksportu na lasten račun. Osnovna glavnica v višini 240.000 din je bila vplačana v gotovini v celoti. Poslovodja Fran Šumi, lesni industrialec v Kranju. Željczoproinetno d. d., podružnica v Bistrici pri Limbušu, sedež glavnega zavoda: Zagreb. Besedilo firme vpisano v srbohrvaščini, nemščini, francoščini in angleščini, ne pa tudi v slovenščini. Predmet podjetja: Trgovina z železom in drugim kovinskim blagom, s stroji in opremo vsake vrste. Ustanavljanje in obratovanje tovarn in delavnic za proizvodnjo kovinskih izdelkov. Prevzemanje zastopstva drugih tvrdk iste ali podobne stroke ter komisijski posli. — Delniška glavnica v višini 4,000.000 din je vplačana v celoti. Člani upravnega odbora so: Milivoj Crbadak, predsednik, Zagreb, Bogdan Pogačnik, bančni ravnatelj, Maribor, inž. Karl Har-tung, Gradec. Člani ravnateljstva so: Artur Gvozdanovič, Zagreb, Valdemar Lunaček in dr. Stjepan Mlinarič, oba v Zagrebu. Leeb Rudolf, Gradec, dr. inž. Malzacher Hanz, dr. Hochapfel, oba na Dunaju, dr. Voegeli Rudolf, Beograd. Prokurista: Rudolf Palm, Zagreb in Meixner Viktor, Bistrica pri Limbušu. Vpisale so se naslednje izpre-inembe in dodatki: Dravograjska rafinerija mineralnega olja G. Goli sen., družba z o. z. Spremenila se je družbena pogodba. Vpiše se poslovodja Nikola Nikolič, uradnik tvrdke Ju-goslavensko Shell v Zagrebu. Valentin Hladin, Celje. Trgovina z manufakturo. Izbriše se do sedanji imetnik firme Valentin Hladin, vpiše pa kot imetnik Marija Hladin, trgovka v Celju. Pro-kura se podeli Franu Fischerju, dosedanjemu poslovodji te tvrdke. Za firmo podpisuje imetnica sama ali pa prokurist s pristavkom p. p. Weisz žiga, trgovina z manufakturo in konfekcijo na drobno v Dolnji Lendavi. Vpiše se podružnica firme v Varaždinu. Karl Puppo, Kranj, trgovina z mešanim blagom. Izbriše se dosedanji zakupnik Josip Likozar, vpiše pa novi zakupnik Janko Rant, trgovec v Kranju. »Semperit« jugoslovenske tvor-nice gumijevih izdelkov, družba z o. z., Kranj. Spremenila se je družbena pogodba. Firma se glasi odslej: Jugoslovanske tvornicc gume, družba z o. z. Kranj. Besedilo firme tudi v srbo-hrvatskem in nemškem jeziku. Izbriše se poslovodja Jasa Ružička, prokurist družbe »Semperit« v Zagrebu. Iz briše se podružnica v Magrebu. Ljubljanska kreditna j banka, Ljubljana. Kolektivna prokura se je podelila uradniku podružnice v Kranju Antonu Piskerniku za to podružnico. »Ilirija«, industrija in trgovina z alkoholnimi pijačami in narav nimi soki, družba z o. z. Rakek. Izbriše se poslovodja Vito Cascio. »Miz«, mizarsko industrijska ko-manditna družba C. Pengov v Št Vidu nad Ljubljano. Izbriše se zaradi izstopa javna družbenica Cil- ka Pengov, vpiše pa se javni družbenik Egon Zakrajšek, tapetnik v Ljubljani. Besedilo firme odslej: »Itoza« mizarsko industrijska ko-manditna družba Egon Zakrajšek v Št. Vidu nad Ljubljano. Zastopstvo in podpis firme ostaneta nespremenjena. Izbrisale so sc naslednje tvrdke: Bolaffio & sinova v likvidaciji, Ljubljana-Sp. šiška — zaradi opu- stitve obrata in končane likvidacije. A. Oblak & Co., lesna trgovska I družba, Graben — po končani likvidaciji. Prva jugoslovanska prekajeval-1 nica, tvornica salam in klobas -zaradi končane likvidacije. J. Lovšin & sinovi, Sušje pri I Ribnici — zaradi opustitve ob-1 rata. letina in u/me Bati se le slabe sadne letine Ne vem, kako bi prav označili vreme letošnje pomladi in zgodnjega poletja. Dočim smo se ga še pred par tedni veselili in mu pri vsaki priliki peli slavospeve, se je sedaj izkazalo, da je bilo veselje prezgodnje in da se je obrnilo mnogo bolj na slabo, kakor smo si mislili. Tokrat sicer ni leto sončnih peg, vendar je letos vreme popolnoma postavljeno na glavo. Zima je bila izredno mila, padavin skoraj nič, vsaj kar se naših krajev tiče, pomlad naravnost rajska. Toplo je bilo vsak dan bolj. Izgledalo je, kakor da bi se koledar pomaknil najmanj za mesec dni naprej. V aprilu smo imeli lep maj, v maju pa april s tradicionalnim deževjem. Posevki so se lepo razvijali, v kolikor ni malo škodovala suša v aprilu, drevje je naravnost izvrstno odcvetelo, trta je kazala odlično in obetala boljši pridelek kot lani. Skratka, imeli smo najboljše nade za letošnjo letino. Kmet se je veselil božjega blagoslova in računal, koliko mu bo tokrat ostalo, ako poravna glavne obveznosti, davke, dolgove itd. Delali smo račun brez krčmarja. Prve dni maja so dvakrat prihrumeli črni oblaki in začelo je liti brez prestanka, več dni skupaj. Struge so se napolnile in voda se je razlila po poljih. Zadela r.as je ogromna povodenj, ki je napravila v severni Sloveniji okrog Maribora nepopisno škodo. Cesar ni tokrat poškodovala voda, je temeljito opravil za binkošti drug naliv. Zopet so se napravila v nižinah nova jezera kalne vode, njive so bile še bolj razrvane, ponekod zadnji pridelki uničeni. Hudourniki so temeljito opravili svoje delo. Odnesli so na stotine brvi, na ducate mostov, razkopali mnogo cest in potov in nevarno izpodkopali celo glavno železniško progo ob meji, tako da je bil pol dneva ustavljen ves promet. Bilanca neurja je uničujoča. Škodo, ki jo je neurje in deževje napravilo na poljih, vinogradih, sadovnjakih, travnikih in pašnikih, cenijo na kakih 40 milijonov dinarjev samo v severni Sloveniji. Še večja je škoda na komunikaci jah. Ceste bo treba popraviti, zgraditi nove mostove in brvi in temeljito popraviti pokvarjene. Tu cenijo škodo skoraj na 60 milijonov, tako da je v maju napravilo vreme škode v bližnji in daljši okolici Maribora okrog 100 milijonov dinarjev. Kje naj ljudje vzamejo denar! Vlada in banovina morata priskočiti na pomoč, ker si kmet sam ne more pomagati. Občine so prerevne, da bi same mogle popraviti ceste in mostove. Komaj je kmet nekoliko prišel k sebi in se zavedel od strašnega udarca, ki mu ga je prizadelo vreme, že začenjajo prihajati poročila o novih ujmah. Pretekli teden je v Savinjski dolini divjal si- LICITACIJE: Dne 19. junija bo v pisarni inže-njerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za generalno popravilo konjušnice dravskega vozarskega eskadrona v Ljubljani. Dne 19. junija bo pri štabu za utrjevanje v Ljubljani licitacija za dobavo aoetilenk; 20. junija pnevmatičnih nabijačev ter stop za nabijače. Dne 19. junija bo pri zavodu »Obiličevo«, Kruševac-Obiličevo, licitacija za dobavo telefonskega podzemnega kabla, orodnega jekla; 20. junija ventilov, meril za paro, struj omerov, razvodnikov idr.; dne 23. junija azbesta in klingerita. Tehnično odelenje uprave »Ca-čak« v čačku sprejema ponudbe za razpisana mesta za inženirje in tehnike za mehaniko in elektrotehniko. Dne 20. junija bo v inženjer-skem oddelku štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija len vihar, ki je med nalivom lomil drevje, ruval trte in hmelj, odkrival strehe in prevračal kozolce, staje in kolibe. Vsula se je strašna toča, ki je nad pol ure bi-1 za oddajo del za popravilo kopali-čala nasade in skoraj vse uničila. Sadno drevje je okleščeno, trte polomljene in potolčene, žito poteptano, fižol je na tleh, enako drugi poljski sadeži. V Slovenskih goricah je toča uničila kmetu zadnji up: sadje in vino. Škodo cenijo na kulturah na nmogo milijonov. V nekaterih predelih severne Slovenije skoraj ne bo kaj pobrati na polju, v sadovnjaku in vinogradu. I Dr. Korošec je v svoji zahvali na Veliko škodo je napravilo ueur- slovenske župane med drugim de- ie nad-ilie tudi na samem Bohor- Ual: >>Mi živimo v dobi borbe za je nadalje uidi na samem onoi | samouprave> za široke samouprave. Naše življenje v Jugoslaviji je prav za prav neprestana borba za samo uprave. A te samouprave naj bodo po naši zamisli takšne, da ne bodo Jugoslavije razrahljale, ampak da jo bodo okrepile in utrdile. Mislim in upam, da smo vsak dan bližji tem našim idealom, katerih nosi tel ji in predstavniki so vprav župani naših kmečkih občin. Dobro upravljane občine, složna in zaved- šča v Mariboru. Dne 30. junija bo pri direkciji drž. železnic v Zagrebu licitacija za dobavo 40.000 m:| čistega rečnega peska. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Doma in po svetu ju, kjer je bilo v višjih legah okleščenih zelo mnogo sadnih dreves. V sadovnjakih in vinogradih cenijo, da je pridelek uničen do 40%, posevki pa do 30%. Niže ležeči kraji so manj trpeli. Zaradi ujm se nam obeta letos v severni Sloveniji zel« slaba letina v nekaterih sadežih, ki so zaradi poplav in toče največ trpeli. I na slovenska domovina ter močna Računati je s tem, da se bodo tem pridelkom, kolikor jih sploh bo, cene zvišale. Od ujm je najbolj prizadet seveda kmet, posredno pa tudi drugi sloji, ker se bodo cene zvišale. Tako se je prezgodnje veselje nad krasnim vreine- in nepremagljiva Jugoslavija, to je cilj in smisel vsega našega delovanja, to je končno naš najvišji in glavni program!« Senator Kotur in poslanec Jankovič sta vložila napovedano interpelacijo, ki so jo podpisali nekateri poslanci, ki so še ostali pristaši dr. Stoj adino vica. Interpe liom v par dneh spremenilo v ve- I lacija je naperjena proti politiki liko žalost. A. B. Dibave - licitacije Uprava vojno-tehničnega zavoda sporazuma, ki jo uveljavlja vlada Dragiše Cvetkoviča. Ni treba pose bej naglasiti, da je doživela ta interpelacija v vsej Jugoslaviji kaj slab sprejem, ker je jugoslovansko prebivalstvo absolutno za sporazum. Italijansko - jugoslovanski sporazum, s katerim se definitivno reforme Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?! 1—2°/011 Vsi drugi pa se mučijo In delajo brez ozira na zdravjel Zato vsaj doma pijte RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC tistega z rdečimi srci, našo najboljšo prlrodno mineralno vodo. Zdravje In užltekl ,' ' ■v 1R ureja vprašanje agrarne relorme v Kragujevcu spre je _r o .J za italijanske optante v Dalmaciji, mja ponudbe za. dobavo‘ < je p p predložen fašistično-korpo- motorjev in raznih kablov, . j rativni zp0rnici v ratifikacijo, mja bakrenih prevodnikov, laz Zakonski načrt o elektrifikaciji nega mineralnega olja m dinamo . - i „ntov in hil poslan Kožice; 49. junijaraznega tehničnega J^rskim SganizacSam v izjavo, orodja, orehovih . ™Po tem načrtu bi imela prednostno ze|f™e - J pravico za postavitev električnih mh kemikalij. ... central država, banovine in občine, Štab mornarice kr. Jugoslavije če pa v treh letih ne bi zgradile v Zemunu sprejema do 23. junija predlagane centrale, more dobiti ponudbe za dobavo raznih glodal. icorLcesijo za to centralo tudi za-Komanda pomorskega arzenala kapital, v Tivtu spre jema do 16. junija koksa Slovenska prosvetna zveza v Ce za topilnice, raznih vrst desk, gred jovcu je prejela od komisarja za in letev, lesnega oglja; 19. junija drugtva sporočilo, da more še; na-gasolina, lanene jadrenine, kavču-1 ,-jaHe obstojati oz. ustanavljati no-kastih škornjev, telečjega usnja; va društva, če vnese v svoja pra-21. junija olja za vrtanje, čebel- vjja>