Dle PostgcbGhr bar bezahfL Poštnina plačana v gotovini
ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO
Pr«ls — cena 1.50 L
DRUŽINSKI TEDNIK
Redko ume gospodariti, kdor se ni učil služiti.
Slovenski rek
Leto XVI.
V Ljubi jani, 24. avgusta 1944. št. 34 (771) \
UREDNIŠTVO in UPRAVNlSTVO: Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 14/111. Poštni predal št. 253. Telefon št. 33-32. ROKOPISOV ne vračamo, nefrankira-nih dopisov ne sprejemamo. Za pismen odgovor je treba priložiti 2 L v znamkah.
5
NAROČNINA: V< leta 15 lir, >/2 leta 30 lir, vse leto 60 lir. Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. Naročnino je treba plačati vnaprej. — Posamezna številka stane 1.50 lire, stare številke 2.50 lire. — OGLASI po tarifi.
Se nikoli se ni zgodilo, da bi kateri koli zaveznik, kaj šele zaveznik, ki je bil prvotno sovražnik in so ga šele razmere zoper njegovo voljo pognale v zavezniški tabor, terjal med trajanjem skupne vojne od svojega zaveznika, da mu odstopi polovico svojega ozemlja.
Iz današnjega uvodnika
Še nadalje ogorčene borbe na zahodu in vzhodu
FUhrer jev glavni stan. 22. avg. DNB. vrnovno poveljništvo oboroženih sil objavlja:
V	Normandiji smo spravili za naše Jnae nadaljnje dele bojnih skupin, ki ®f> se prebile s področja severno od Argentana.
. Pri Lisieuxu in južno od Evreuxa 1® napadel sovražnik z močnimi pehotnimi in oklepuiškimi silami. Po hudih boiili mil je na področju zahodno od Lisieuxa uspel vdor v našo obrambno črto. proti kateremu so v ■6ku protinapadi. Zahodno in severno °d Dreuxa ie uspelo nasprotniku šele Po ogorčenih boiih. da ie napredoval nekai km proti severu, k Protinapadi smo ustavili sovraž-"'ka. ki je prišel pri Mantesu na se-e£ui breg Seine.
.Sovražnjk°ve sile. ki so tipale proti oosetcu južno od Pariza, so odbili naši »seitni oddelki v prednjih posto-
lankah.
y iužni Franciji sovražnik močno Pritiska za našimi odmikalnimi pokreti Proti zahodu med obalo in Duranco. Aa Toulon divjajo ogorčeni boii. Pri Aixu in v dolini Durance smo s proti-sunkoni vrgli nazai sovražnikove sile.
vNa francoskem področju smo pri več očiščevalnih akciiah uničili v boiu 229 teroristov.
Težak povračilni ogeni na London ®6 nadaljuje.
' Italiji ie sovražnik včerai opoldne jo močni topniš ;i pripravi spet pri-11 nrebiialne ) inade v iadranskem obalnem odseke Uspelo mu ie. da se le polastil nek iterili višinskih postojank.
_ Na iugti vzhodnega bonšča so nemške in romunske čete jugozahodno od Tiraspola ter med Prutom in Seretom v težkih boiih z močnimi nehotnimi in oklepniškimi sovjetskimi silami. V teh boiih smo doslej unič ii 200 sovražnikovih oklepnikov.
, Jugozahodno od Mie 'a se nadaljujem ogorčeni boii.
1-1 j Predmestjih ob Visli in severovzhodno od Varšave. na obeh straneli Vilkoviškov in pri Rosiieniiu smo odbili sovražnikove napade.
Ponovni boliševiški napadi pri Bau-sku in na vdornem področju zahodno od Modohna so se zrušili ob odločnem odporu naših divizij.
Zahodno od Pskovskega iezera so nadaljevali boljševiki svoie silovite napade. Za nekai redkih vdorov se še biteio boii.
Lovski letalci in protiletalsko topništvo v sestavu letalstva so sestrelili na vzhodnem bojišču 43 sovražnikovih letal.
Med napadi sovražnikovih bombnikov na madžarsko ozemiie so zbile nemške m madžarske protiletalske tš ! sov|,ažnikovih letal.
Podmornice so potonile iz ladi iških spremljav in na prostem lovu 7 sovražnikovih ladij s 40 000 tonami, 2 snažne ladie in 1 motorno topni-carko. Poleg tega so sestrelile eno sovražnikovo letalo.
*
Iz vojnih poročil nemškega vrhovnega poveljstva v preteklem tednu:
V	Normandiji potekaio severno od Argentana siloviti boii. Sovražnikove napade na našo obrambno črto v odseku rek Divesa in Vie smo razbili. Med Euro in Seino pritiska sovražnik Proti severu, na področju severovzhodno in vzhodno od Chartresa pa proti srednii Seini. A kljub močnemu pritisku sovražnik zaradi žilavega odpora naših čet ne more napredovati. V juzm I'rančiii skuša sovražnik po vsaki ceni razširiti svoja predmostia.
J osebno v gorskili dolinah severno od Joulona se biieio siloviti boii. Sile Protiletalske . obrambe so na franro-fkbm področju sestrelile 48 sovražnih letal, V boiu z lahkimi sovražnikovimi pomorskimi enotami so poškodovale naše zaščitne ladie voine mornarice severno od Le Havra 1 sovražni rušilec, zažgale na 2 brza čolna.
.Na francoskem področju smo v zad-Piem tednu uničili 332 terorista.
London še zmerom obstreljujemo z uasim novim orožjem.
Na jugu vzhodnega bojišča ie sovražnik po močni topniški pripravi Ponovno brezuspešno napadel med Uiijestrom in Seretom. Ob Vislinem Proamostiu zahodno od Baranova in ha predmostiu jugovzhodno od Varke “"jo v hudih boiih razbili vse sovražnikove napade. Severovzhodno od Varave so boljševiki le malenkostno napredovali, iužno od Vilkoviškov in pri r?*.iiu se pa nadaliuieio hudi obramb-»1 boii.
Na latvijskem bojišču so se izialo-'iii vsi sovietski poskusi, da bi pro-""I zahodno od Modohna. Na Eston-Pa sovražnik predvsem močno Jjpada zahodno od Pskovskega iezera mi.dar mu ni uspelo, da bi zasedel ' 10 ozemlje. i»nHpvraž,i.i bombniški oddelki so na-K-ijl..Podnevi nekai krajev v iužni ort ii 1'	na Madžarskem. Ponoči ie
he „ Pobai sovražnikovih letal bom-Prni^iit,>?1)ro6'e Gornje Donave. Naše strftii£. j5 ° topništvo ie pri tem šeni® Io sirahovalnih bouibuikov.
PozivS
MOŽJE LETNIKOV 1914—1926!
Borba za novo Evropo je stopila v svoj odločilen stadij. Nihče ne sme več stati ob strani. Zato sem danes odredil naslednje:
NAREDBA
Na podlagi zakona o obvezni civilni službi z dne 31. oktobra 1942 in svoje naredile o vojaški dolžnosti na operacijskem področju »Jadransko primorje« št. 3 z dne 29. novembra 1943, izdajam naslednji
RAZGLAS
Clen 1.
Možje rojeni v letih 1914—1919 in oni. ki še niso bili pri naborih letnikov 1920—1926, ki bivajo na operacijskem področju »Jadransko primorje«, a niso inozemci. pozivam k odsluženju svoje vojaške dolžnosti.
Vojnoobvezni so tudi možje brez državljanstva omenjenih letnikov, ki stalno bivajo na operacijskem področju »Jadransko primorie«.
Poziv velja tudi za može, rojene v letih 1914—1926. ki so pristojni v druge italijanske pokrajine, ki pa bivajo trenutno na operacijskem področju »Jadransko primorje«.
Clen 2.
Roke in okrožja naborov bodo določili naborni uradi posameznih pokrajin.
Člen 3.
Ta naredba stopi v veljavo dne 20. avgusta 1941.
Pričakujem, da se boste odzvali mojemu pozivu in da boste izpolnili svojo vojaško dolžnost tam, kamor vas bom določil.
Vaša plača in oskrba ter preskrba vaših družinskih članov bo urejena v smislu priznano pravičnih načel, ki veljajo za nemško vojsko in odgovarjajoče nemške odrede.
Možje operacijskega področja »Jadransko primorje«! Tudi vi morate prispevati k novi Evropi. Kdor ne gre z nami. bo velial za sovražnika dežele in mora pričakovati, da bodo zadele njega in vse one. ki ga podpirajo težke kazni, ki so zagrožene z naredbo o vojaški dolžnosti onim. ki se hočejo izogniti svoji dolžnosti napram narodu in domovini.
Vrhovni komisar na operacijskem področju »Jadransko primorje« Rainer
Voini obvezniki!
Vrhovni Komisar je poklical na odsluzenje vojne dolžnosti može rojene ■v letih 1914—1919 ter one od letnikov 1920—1926. ki še niso bili na naboru, ki stanujejo na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« in niso inozemci. Vojni obvezniki so vsi moški teh letnikov, ki živijo na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje«, tudi če so prišli iz ostalih italijanskih pokrajin ali nimajo državljanstva.
Posebna naborna in »poklicna povelja se ne bodo izdala. Morate se torej sami prijaviti v svrho nabora v nabornem lokalu, in sicer v naslednjem vrstnem redu:
VOJNI OBVEZNIKI MESTA LJUBLJANE
Oni iz rojstnih letnikov 1920. 1921. 1922. 1923. 1924. 1925 in 1926, ki še niso bili na naboru, dne 22. avgusta ob 8. uri.
Letnik 1919 z začetnimi črkami A do L dne 23. avgusta ob 8. uri. od M do Z dne 24. avgusta ob 8. uri.
Letnik 1918 z začetnimi črkami A do L dne 25. avgusta ob 8. uri. M do Ž dne 26. avgusta ob 8. uri.
Letnik 1917 z začetnimi črkami A do L dne 28. avgusta ob 8. uri, M do Ž dne 29. avgusta ob 8. uri.
Letnik 1916 z začetnimi črkami A do L dne 30. avgusta ob 8. uri, M do Ž dne 31. avgusta o It 8. uri.
Letnik 1915 z začetnimi črkami A do L dne 1. septembra ob 8. uri. M do Z dne 2. septembra ob 8. uri.
Letnik 1914 z začetnimi črkami A do L dne 4. septembra ob 8,- uri. M do Ž dne 5. septembra ob 8. uri.
VOJNI OBVEZNIKI IZ OKRAJA LJUBLJANA OKOLICA
Vsi vojni obvezniki letnikov 1914. 1915, 1916. 1917. 1918 in 1919 in oni iz letnikov 1920 do 1926. ki še niso bili na naboru, iz občin: Borovnica, Brezovica. Dobrova. Horjul. Jezica, Log. Polhov Gradec. Preserje. Rakitna, St. Jošt in Vrhnika dne 6. septembra ob 8. uri.
. Vsi vojni	obvezniki letnikov	1914. 1915. 1916. 1917,	1918 in 1919	in oni
iz letnikov	1920 do	1926, ki še niso bili na naboru,	iz občin: Dobrunje,
Grosuplje. Studenec. Devica Mariin v Polju. Račna. Slivnica. Žalna. Šmarje, St. Juri.!, Rudnik. Toinišelj in Želimiie dne 7. septembra ob 8. uri.
. Vojni obvezniki letnikov 1914. 1915. 1916. 1917. 1918 in 1919 in oni iz letnikov 19i0 do 1020, ki še niso bili »a naboru, iz občin okraja Logatec dne 8. septembra ob 8. uri.
Morebitni zamudniki ter oni. ki jih policijski organi s silo privedejo, dne u. septembru ob 8. uri.
Nabori se	vršijo v	Ljubljani	na »Stadion u«. Vodovodna cesta
K naboru	je treba	prinesti s	seboj: Mrzlo hrano za	24 ur drugo	garni-
turo penja. umivalne potrebščine, jedilni in čistilni pribor.
vsko ;rlie:
, ....	,	...... ---------- .•------------------------    mornarsko
knjižico ali druge ustrezue dokumente.
turo perila, umivalne potrebščine, jedilni in čistilni pribor.
V.rJ. naboru morate predložiti svoje osebne dokumente, svojo delavsk knjižico 111 potrdila o svojih rodbinskih članih, ki imajo pravico do oskrbi ako ste bili mornarji, ali ste služili pri mornarici, tudi svojo niornarsli
Nemški svetovalec za Ljubljansko pokrajino Naborni urad
Moskva noče bili kriva upora v Varšavi
Krakov. 18. avgusta. Kakor se ie izkazalo. ie dala poljska emigrantska vlada., v Londonu znak za upor. ki se le začel v začetku avgusta v Varšavi. Ta upor naj bi podprle sovjetske čete. ki so se približevale Varšavi. Potem ko se. ie nemški vojski posrečilo zaustaviti sovjetsko napredovanje orod Varšavo, se skuša zdaj Moskva rešiti vsake odgovornosti. Ta upor. ki ga ie oblast zatrla, so povzročili Sovjeti namerno, da bi se s tem iznebili njim neprijetnih elementov podzemeljskega gibanja v Varšavi.
Anglija Poljakom ne bo pomagala
Stockholm. 14. avgusta. Reuterjev diplomatski dopisnik poroča, da bo iroliski ministrski predsednik Mikolai-czyk, ki se ie pravkar vrnil v London, kamor ie prinesel zahteve Kremlja in poljskega sovjeta, zajtrkoval z Edenom. Mikolajezyk očividno upa. da bo dobil pri Edenu pomoč in nasvet. Kaže. da ie angleški zunanji minister pripravljen, da mu zastopniki begunskih Poljakov pri zajtrku podalo
poročilo o položaju. Reuter poroča, da bo Mikolaiczvk razpravljal z Edenom o svojem obisku v Moskvi ter o rezultatih. predvsem na o izgledih poljskega sovjeta. Verjetno ie. pravi Reuterjev dopisnik obv koncu, da bo Eden pripravljen, da čim boli pomaga Mi-kolaiczvku pri dosegi tega cilja, ki je v interesu Poljske.
Po dosedanji politiki Edena in njegovega mojstra Churchilla skorai ni verjeti, da bi se britanski ministrski predsednik še posebej zavzel za stvar poljskih emigrantov. Konferenca nri zajtrku bo imela.verjetno le te posledice. da bo Eden znova pritisnil na begunskega ministrskega predsednika, da bi prišlo po vsaki ceni do sporazuma s Kremljem in s sovjetskim poljskim odborom, ki ga podpira Moskva. Anglija v obrambo izdanih begunskih Poljakov pred Moskvo ne bo najbrže niti s prstom mignila.
Velika tiomobramka zmaga pri Šmarju
Dakijeva J8. divizija" popolnoma razbita
Na Dolenjskem. 15. avgusta. Za vse poraze, ki so tih zadnjič doživeli komunisti pri Žužemberku — padlo ie okrog 200 razbojnikov — se ie zdaj Daki. »narodni heroj« in »polkovnik«, po Brozovi milosti, hotel maščevati. Morala komunistov v XVIII. diviziji ie zelo padla in Daki ie prišel Pri vrhovnem poveljstvu v nemilost. Zato si ie po vsaki ceni spet moral pridobiti priznanje.
. Pred nekai dnevi ie imel štab XVIII. divizije v Suhi Krajini dolge konference. Poleg polkovnika Dakija so se teli konferenc udeležili še naslednji »strategi«: Jure (s pravim imenom Polde Gerlovič), komandant »8. brigade«, njegov namestnik Jože Ožbolt. (Jože Švigelj), načelnik štaba pri »8. brigadi« Tičko (Anton Bele), vršilec dolžnosti »komandanta« 9. brigade. Zorko (Franc Bombač), njegov namestnik. Marijan Jenko, politkomisar 9. brigade, in »kapetan« Konvalinka.
Na predlog Dakija so vsi ti naredili načrt za uničenje domobranske postojanke Mali vrh. Šmarje in Lisičje, potem so pa misliti razrušiti šmarska železniška predora.
Prvi cilj komunističnih maščevalcev ie bila domobranska postojanka na Malein vrhu. Približno okrog polnoči so začeli razbojniki napadati to Postojanko z vseh strani, a junaški domobranci so takoj odgovorili in dosegli. da se banditi niso mogli približat] njihovim bunkerjem. Napad na Mali vrh ie trajal približno poldrugo uro, potem so se morali komunisti zaradi dobljenih izgub umakniti. Bežali so proti Šmarju, kjer so ji h pa domobranci prav tako na kratko odbili In so se morali umakniti dalje proti Hudi Polici, kjer so doživeli novo presenečenje. Domobranci so zavzeli potem, ko so ra/Jnli nekai komunističnih zased. odlično .postojanko v višini pri Hudi Potici. Tu sc ie šele vnel pravi boi. ki ie traial vse do devetih dopoldne. Čeprav so razbojniki silovito napadali in izstrelili precej granat, so se naposled proti jutru morali v veliki naglici razbežati. Razkropili so se na vse strani, Okrog poldneva se ie boi končal.
V borbi pri Hudi Polici, kier ie bilo težišče vse akcije, so domobranci zaplenili komunistom dva topova, mnogo drugega orožja, zlasti težkega, več zabojev razstreliva in Še toliko drugega materiala, da ie »18. divizija« skorai razorožena. Kmetje iz bližnjih vasi. ki so pokopavali mrliče, so že prvi dan našteli 120 mrtvih razbojnikov, precej padlih in ranjenih so na komunisti odpeljali s seboi. Skupaj so razbojniki izgubili v teh bitkah okrog 300 mrtvih in hudo ranjenih. Domobranci so ujeli 50 razbojnikov, poleg tega se jim ie pa prijavilo tudi mnogo prisilnih mobiliziarncev. Med ujetimi ie tudi dr. Černič.
Poraz, ki so ga komunisti doživeli pri Šmarju, ie strahoten. »18. divizija« ie izgubila skorai vse orožje in ie jk>-polnouia razbita. V domobranskih vrstah ie en domobranec nadel, eden ie huje ranjen, štirje pa laže.
Pobeglega Gordelerja so prijeli
Berlin. 19. avgusta. Spričo irozorno-sti neke letalske štabne pomočnice in s sodelovanjem dveh pripadnikov letalstva je uspelo v zahodni Prusiji prijeti pobeglega bivšega uadžunaim dr. Karl« Gordoleria.
Meničaninovi fantje bijejo komuniste
Višnja gora. 18. avgusta. Razbiti ostanki Dakiieve vojske so se s pomočjo terencev skušali maščevati za svoje poraze nad nedolžnimi prebivalci podkrimskih vasi. Po' polnoči 16. avgusta so vprizorili roparski napad na postojanke v Lisičjem. Pijavi gorici, Zalogu in Igu. Toda napad se jim ie izjalovd. y zgodnjih iutrnih urah so namreč začutili, da ie prišla v bližino novomeška udarna skupina in so se zato razbežali proti Mokrcu.
Enote novomeške skupine so pod vodstvom tKivelinika Meničanina prodirale v smeri Žetimi je—Golo—Skrilje. Tam v bližini so domobranci naleteli na skupino razbojnikov in io uničili. Padlo ie skupaj 26 komunistov, med njimi 2 poročnika 1 podporočnik in komandant 3. bataljona »8. brigade«. »kapetan« Marinceli iz Hrastja pri Ljubljani. Domobrancem so se javili trije prisilni mobiliziranci. V domobranski! vrstah ni ranjencev, tudi padel ni nihče.
Patrulja pijavške posadke fe v Že-limliah ujela domačega terenca Jamnika z Vrha pri Želimliah in še enega komunista.
*
Berlin. V zadnjih dneh je imelo več komunističnih tolp na hercegovskem področju jugovzhodno od Fodže in v bližnjem črnogorskem pogorju zelo visoke izgube. Samo na odseku enega samega nemškega planinskega bataljona so izgubili razbojniki 300 mrtvih in 200 konj. Skupaj so izgubili raz-boiniki na severozahodnem Balkanu 16. avgusta 441 mrtvih. Nemške čete so jim zaplenile skladišče orožja z metalci granat, strojnicami, avtomatskimi puškami iu drugim orožjem.
Podla igra Sovjetov
Če je bil pri nas Slovencih še kdo, ki je verjel, da zasleduje boljševiški Kremelj demokratsko, slovansko in sploh častno politiko, potem ga je moral prjmer Poljske poučiti, da so vsa ta gesla tako brezmejno licemerska laž, da gotovo nimajo primere v vsej znani zgodovini. Komur pa tudi to ni odprlo oči, je ali sam prav tak pokvarjenec ali pa človek brez razuma.
Ko je šla leta 1939. nesrečna Poljska po kostanj v žerjavico za svoje »zaveznike«, so ji ti dali garancije, da se bodo vojskovali za njeno popolno suverenost. Zagotovili so ji kajpada tudi nedotakljivost njenih meja. In ko so se 1. 1941. pridružili ostalim zaveznikom še boljševiki, so tudi oni v vsej svoji agitaciji razglašali, da se ne vojskujejo samo zase, ampak tudi za Poljsko. Govorili so celo o »slovanskem« bratstvu, ki jih obvezuje stati na poljski strani. Toda že ko šc potem Poljaki predlagali Kremlju sklenitev enakega dogovora med svojo londonsko in moskovsko vlado, kakršnega so bili sklenili z ostalimi zavezniki, se je Stalin temu izmaknil. Kljub polnim ustom »sočustvovanja« s Poljaki ni hotel ničesar slišati o kakih poroštvih.
Namesto tega se je pričelo s strani »slovanskega« in »demokratskega* boljševizma podlo in zahrbtno preganjanje celo tistih Poljakov, ki so se bili po porazu v boju z Nemčijo zatekli v SSSR. »Zavezniška« Sovjetska zveza ni dovolila niti tega, da bi se poljska vojska bojevala skupaj s sovjetskimi četami za svojo Poljsko. Še več:	svoje	»slovanske« poljske »za-
veznike« so nagnali v koncentracijska taborišča, ko da so sovražniki, in jih tam na tisoče in tisoče pomorili. Prišel je strahotni zločin Katina, naj-večja tragedija, ki jo v takih okoliščinah pozna človeška zgodovina.
Toda nadaljni razvoj dogodkov j« pokazal, da je bil Katin šele začetek azijske kremeljske igre s Poljaki. Komaj ,so ti prijateljsko prosili, da bi smeli poslati v Katin svojo komisijo, ki naj tudi z njihove strani dožene resnico, je Kremelj surovo jiretrgal diplomatske stike s poljsko londonsko vlado. To je bil drugi korak. Tretji le sledil drugemu tik za petami: zahteva SSSR po vzhodni Poljski. Tudi ta korak je bil edinstven v zgodovini civiliziranih držav, zakaj nikoli se se ni bilo zgodilo, da bi kateri koli zaveznik, kaj šele zaveznik, ki je bil prvotno sovražnik in so ga šele razmere zoper njegovo voljo pognale v zavezniški tabor, terjal med trajanjem skupne vojne od svojega zaveznika, naj mu odstopi polovico svojega ozemlja.
Vendar vrsta boljševiških dokazov o kremeljski »demokraciji« in »slovanstvu« tudi s tem še davno ni dokončana. Za hrbtom zavezniške Poljske je boljševizem zbral v Moskvi komunistične lutke poljskega pokolenja, ki so po večini ze leta prej živele tam na račun kominterne, in sestavil iz njih »poljski osvobodilni odbor«. In ta_ famozni odbor plačanih marionet, že davno izkoreninjenih iz prave poljske narodne skujmosti, za katerim ne stoji niti en procent resničnih zavednih Poljakov, je nazadnje Moskva proglasila celo za edino »legitimno« poljsko vlado, londonska vlada je pa dobila poziv, naj se, če se sploh hoče, z njim pogaja o bodoči usodi. Londonska vlada je dolgo odklanjala vsak stik s temi »Poljaki« v Moskvi, in šele na »nasvet« tiste Anglije, ki je 1. 1939. prevzela vse garancije za Poljsko, se je nedavno ministrski predsednik Mikolajczvk odločil odpotovati v prestolnico ŠSSR.
Položaj, pred katerega so ga kremeljski mopotci postavili, je bil tak, da ni dopuščal nobenega dvoma več: londonska poljska vlada se lahko »sporazume« z moskovskimi poljskimi boljševiki samo na ta način, da obglavi sama sebe in ves poljski narod, poklekne pred Vando Vasiljevsko in izroči poljsko bodočnost azijsko-židov-skemu komunizmu. Tako je Stalin nazadnje prispel do zadnje svoje deklaracije, katero je pa zasledoval od vsega začetka. Ta deklaracija se glasi: »Poljska mora postati plen boljševiškega imperializma«. Zaveznik mora postati plen sozaveznikat Poljski narod nima nobene pravice odločati o svoji usodi. Ta pravica pripada le peščici od Kremlja najetih in plačanih poljskih komunistov.
Toda vse to je le politična tragedija. Vzporedno s to sc dogajajo »8 neštete druge, ki so v svojem bistvu še strašnejše. Kakor poročajo ne le nemški, ampak tudi nevtralni in celo zavezniški listi, so boljševiki pri svojem vdoru na ozemlje bivše Poljske zajeli in »likvidirali« na tisoče Poljakov, ki so se bojevali za zavezniško stvar, toda priznavali londonsko vlado. Torej Poljake, ki so omogočali boljševikom uspehe, Poljake, ki so boljševike pričakovali kot »osvoboditelje«, so takoj po »osvobojenju«
Nadaljevanje na 2. strani v 3. stulpeu
JASNA BESEDA SLOVENSKEGA ŽURNAL1STA
Ne glejmo v svet. glejmo nase in vase!
»Če bi &i!i pol manj poslušali tuji radio, pa psi več svoja zdravo pamet, bi nam bilo prihranjenega pol sedanjega gorja."
Na velikem ljudskem zborovanju na Dobrovi, o katerem smo podrobneje poročali že v prejšnji številki, je govoril tudi g. Mirko Javornik, glavni urednik Slovenskega, doma. Njegove besede spadajo med najtehtnejše, kar smo zadnje mesece slišali iz ust pionirjev protikomunističnega boja med Slovenci, zato se nam zdi vredno, ponatisniti ta govor v celoti, kakor ga posnemamo iz Slovenskega doma.
G. Javornik je izvajal:
Gospod prezident, dragi domobranci, d/aa' roiaki! V posebno čast in vesele mi le bil«, da so me dobrovski domobranci. eni izmed prvih slovenskih borcev, ki so Prijeli proti komunizmu Za orozie. povabili, nai na tem lepem zboru spregovorim kot urednik tiste-J - si ',e~ ^dnia tri leta pridobil dosti sovražnikov, pa še več prijateljev s tem. da ie o komunizmu, o niegovem delu in o niegovih najrazličnejših pomagačih, zagovornikih in botrin pisal neizprosno resnico. Zaradi tega si tudi on usoia prištevati se med prve slovenske domobrance. Zvest izročilu Ki si ga ie list z neomajnim oznanianiem te resnice ustvaril, sem se namenil tudi danes tukaj povedati nekaj stvarnih — morda trdih — resnic. ki je za nas Slovence v tej usodni uri nujno potrebno, da se jih zavemo in zavedamo.
To nam ie potrebno zaradi lastnega SFKiznanja. kakšna naj bo naša pot in pa da dobimo iz niih poguma za na-aalievanie dosedanjega dela.
Te resnice so bije:
1. Prva naša skrb mora danes biti. da se dosledno borimo proti komunizmu in njegovim zaveznikom in da osameino tako Žiri. Ce nas ob koncu vome ne bo, ie za nas pač vseeno, kdo zmaga in kakšen red bo v Evropi ve-Jiat. Mx ne bomo imeli od njega nič, še posebei ne. če bomo tako nespametni. 9,a s® bomo sami uničili — za druge. Ce hočemo ostati živi. moramo pač odstraniti vse tiste, ki nam strežejo po wA vi jen ju. Uničiti moramo komunizem m komuniste, zakai danes jasno vemo, da nam od komunizma najprej trrozj pogin. Vsi vemo. da ie komunizem tisti, ki fe življenju, obstanku in codocnosti nasecra naroda najnevarnejši. ker nas Slovence lahko uniči Bain. ali pa da povod, da nas zaradi Diega uniči kdo drugi, čim boli se voma bliza svojemu višku, tem hujša Je ta nevarnost: zaradi tega mora biti •eni trdnejša naša zavest in volia. Prva zapoved sedania ure ie neizprosen Ooj komunizmu, nai se skriva oboro-ien v gozdovih, ali pa da se ie potajil v Liubliant. Ta komunizem, ki se skriva v Liubliani: ki posoja banditu l>amet sposobnost in denar za uničevanje lastnega ljudstva, je danes morda nevarnejši kakor oboroženi komunizem v gozdu, ki ga vse bolj jemlje vrag. Prav tako brezobzirno kakor tolovaja v gozdu moramo preganjati danes komunista za ljubljanskim blo-Hom. ki »e gre zdaj nevarno sredino; »r niMsepetava. skuša delati zmedo1; ki ebira denar in širi propagando na vse pveveianp načine: ki izkorišča svoje službeno mesto in po premetenem načrtu sabotira da bj nahujskal široke •Joie lnidstva zope;r oblast, ki io vsi priznavamo za mojo in zakonito. Tudi Blede tega velia isto načelo kakor za krvaveča razbojnika v gozdu: bij ga. »it do konca!
2. Ne glejmo v svet. glejmo naae in ▼ase. Če bi bili mi pol mani poslušali luii radio, pa pol več svojo zdravo pa-
met. bi nam bilo prihranjenega pol sedanjega goriii.
3. Nam ne bo nihče ničesar podaril. Vse. kar bomo hoteli imeti, si bomo morali zaslužiti, pridelati in priboriti, zakaj zgodovina narodom ničesar ne da zastonj. Zaradi tega se moramo pri načrtih za svoio narodno bodočnost zanašati v prvi vrsti na lastne sile in ne na kako tujo uvidevnost in dobrohotnost.
4. Po tei vojni ne mislimo, da bomo Slovenci kaka velesila, na katero se bo kdor koli moral ozirati in io upoštevati. Slovenci bomo po tej vojni človeško, gospodarsko in splošno tako oslabljeni, da nas bo vseh skupaj komaj za eno stranko: stranko zdrave pameti in narodne ohranitve. Zaradi tega se ne dajmo begati tistim, ki bi nas zaradi lastnih, osebnih računov spet radi cepili po starem.
5. Zavedajmo se. da bo vsak kot posameznik. kot človek, lahko živel le. že bomo Slovenci lahko živeli kot narod. Zaradi tega mora biti delo vsakega posameznika izmed nas usmerjeno zdaj naiprei v ohranitev naroda kot celote. Kdor dela drugače in vidi naiprei sebe. ni nič boljši od izdajalca.
0. Vse kar smo Slovenci storili *a ohranitev svojega naroda, in s tem za zagotovitev njegove bodočnosti, smo prav storili. Zato naj si nihče ne domišlja. da bo narod moral zaradi tega dajati odgovor kakim posameznikom, kakor nam to doi>oveduiejo razni Petri in Pavli iz Londona in od drugod. Niso voditelji sodniki narodu, temveč on njim! Vse narodne revolucije v zadnjih sto petdesetih letih nam govore o tei resnici. Zato bo nared sodnik vsem. zlasti pa upravičenim in neupravičenim vodilnim posameznikom, naiboli tistim, ki so ga pred svetom razglasili za narod izdajalcev, in sicer zaradi tega, ker ie hotel ostati živ in hotel z resničnimi izdajalpi in škodljivci pomesti. Slehernik, ki nam danes prerokuje svojo modrost iz tujine in nas zaradi svojega korita hoče gnati v boi za druge koristi, se bo lepega dne moral vrniti sem. Če se bo imel kam vrniti, bo to zasluga nas. ki smo se za svoio zemljo in za svoio bodočnost borili dolga leta in v kar se da obupnih razmerah. Zato bomo mi sodili vse tiste, ki nam danes govore
o	sodbi in jih prej ali slej poklicali na odgovor, kako so za svoj narod de-l&li oni, ki nam hočejo danes, ko mi krvavimo zase in zanje, pamet soliti. Vsakdo bo dajal odgovor o svojem hi-Sevaniu v teh časih in daial ga bo.narodu. ki ie trpel. Nai se o tem nihče ne moti! Naš narod se ie te čase naučil govoriti s puško ter io bo znal obrniti ne le proti komunistu, temveč proti vsakomur, ki se ie ali se 5e bo izkazal za škodljivca ali zapeljivca. Ob sestavi zadnie kairske vlade smo videli, da so se tako imenovani politiki in voditelji vedno pripravljeni za dobro ceno sporazumeti in zvezati za hrbtom naroda z njegovimi naivečiimi rablji. Tudi pri nas doživljamo zadnje čase poskuse za opravičenje raznih »velikih« in »slavnih« ljudi. ki so zadnja leta narodu ogromno škodili, če drugače ne s tem. da so v uri niegove najstrašnejše stiske molčali. Svarimo vse tiste, ki so krivi.Jn vse tiste, ki se dajo za pranje rdečih zamorcev izkoriščati. nai se Dazijo. zakaj narod ie budno na straži in gleda na vse strani I
Nihče nai si ne dela utvar, da so ti časi le prehod iz nekdanjega starega političnega stanja v novo. staro, politično in splošno stanje; prehod iz ene gnilobe v novo gniloba Naše ljud-
stvo ie v krvi in žrtvah teh let dozorelo in postalo tisto, kar v mirnih, dobrih časih, ko je imelo voditeljev na pretek, ni znalo in ni smelo: postalo ie narod. To ie ogromna sprememba, ki misli, da ie ta veliki prerod nekaj enodnevnega, kar bo ostalo brez posledic.
7. Mi ne poznamo boljših in slabših, čistih in nečistih Slovencev. Mi poznamo samo take Slovence, ki hočejo Slovenci ostati in se zaradi tega prepričanja bijejo proti komunizmu. Zato imamo za najboljše Slovence domobrance. Vsi. ki govore in mislijo, da to niso naši narodni borci, nai se zavedajo, da lahko to govore in mislijo in prazne načrte maščevanja kuieio samo zaradi tega. ker domobranci s svoio krvjo in svoio hrabrostjo ustvarjajo okoli močno gnile Ljubljane živ zid. da tudi ona ne okusi »svobode«, katero pošilia nad slovenskega kmeta. Ljubljana in njeni politiki nai se zavedajo. da samo za tem »izdajalskim« zidom lahko žive mirnodobno življenje z vsemi njegovimi ugodnostmi in črno borzo.
8. Vsakdo nai ve. da si bo narod svoie bodoče voditelje izbiral ne po zakonu podedovania. temveč po tem, kdo ie v usodni uri z njim stal na braniku lastne usode: kdo mu ie v stiski vedel povedati vsai tolažilno, ce ne odrešilno besedo; kdo se ie z njim boril in umiral. Samo to bo merilo za izbiro, ne kake podedovane pravice. Ljudstvo se bo pri izbiri vprašalo, koga ti ljudje iščejo: aliv sebe ali narod, in se bo po tem odločalo.
9. Zavedajmo se. da Slovenci lahko živimo in ostanemo samo na tei zemlji, kamor nas ie pred stoletji vrgel Bog. Zavedajmo se. da ie samo ta zemlia bila v teh krvavih časih tista, ki nas ni izdala; vse drugo ie pobegnilo in se razblinilo. Zaradi tega moramo to zemljo, to našo nai večjo resnico in naizanesliiveiše poroštvo, ljubiti ne le z besedo, temveč z delom, z znojem in s krvjo, kakor k) ljubi naš kmet, kakor io liubi naš domobranec. In ko se bomo po tem prelepem zboru razšli ter s prijatelji sedli za mizo. da se pogovorimo o vsem lepem kar smo danes doživeli, in o vsem bričili eni. kar nas teži, se spomnimo tudi svoie zlate matere zemlje. Dvignimo čašo. pa porecimo:
»Zemlia naša. tale časa
ie nalita tebi v čast!
Bog te brani, da častita, ponosita
nam boš v last!«
Za to zemljo. za to resnico, pa edino zanio. živimo: za to zemlio. za to
resnico umirajmo; to se pravi, živimo in umirajmo zase!
Podla igra Sovjetov
Nadaljevanje s 1. strani
tisti, katerim so hoteli ponuditi roko, zahrbtno pomorili. To dejanje je višek vse podle igre sovjetov s Poljak;. Zakaj to je doslej edini primer v vseh vojnah, od naj starejših časov do dandanes. Niti najbolj divjaški azijski ^ poglavarji, ki so vdirali v tuje države in pomorili na sto in sto tisoče ljudi, niso nikoli dvignili svojega orožja proti tistim, nasproti katerim so hoteli veljati za zaveznike. .
Po vsem tem je jasno, da je edmi cilj Kremlja, pokončati ves poljski
Poslednja pot grčarlškSh žrtev
Trupla mučencev so ribniški domobranci izkopali in prenesli na pokopališča
Na gozdnatem področiu med Grčaricami in Jelendolom ie okrog 300 grobov, v katerih počivajo Slovenci in Slovenke, žrtve komunističnega zločina. Po večini spe v njih možje ki so iih komunisti lani no 8. septembru spravili v svoio oblast in iih potem zverinsko mučili in pomorili. Ko so morali komunisti lani v oktobru zbežati iz Kočevia. so ujetnike, kar iih ie bito še živih, odvlekli s seboj proti Grčaricam, potem iih pa pomorili nekai tam. nekai pa v Jelendolu in vmesnih kraiih.
Zdaj so si ribniški domobranci pod poveljstvom nadporočnika Boha zadali nalogo, da te komunistične žrtve postopno izkoplieio' iz začasnih grobov in iih preneso na pokopališča. Konec preteklega tedna so na Grčaricah izkopali prvih 31 trupel, med
niimi trupla stotnika Milana Kranjca, stiškepa redovnika d. Piacida Grebenca in župnika Viktoria Turka. Pri odkopu se ie izkazalo, da so nekateri izmed niih res umrli mučeniške smrti, njihova trupla so bila namreč grozovito razmesarjena.
Izkopana trupla teh žrtev so v nedeljo slovesno pokopali v novem delu ribniškega pokopališča. Te pretresljive slovesnosti se ie udeležila velika množica liudi iz vse ribniške okolice.
Truplo Viktoria Turka, umorjenega župnika iz Beguni pri Cerknici. s° prepeljali v Liubliano. Tu se je v petek. 18. avgusta vršil pogreb z Zal na pokopališče k sv. Križu .kjer so mu-čeniškega župnika pokopali na oddelku za umrle duhovnike. Pogrebne svečanosti ie osebno vodi! ljubljanski škol dr. Gregorij Rožman.
Uspelo protikomunistično zborovanje v Št. Petru na Krasu
V	torek, na praznik Velikega Šmarna so se začeli liudie že na vse zgo-dai zbirati od blizu in daleč v Št. Peter na protikomunistično zborovanje. Po glavni cesti proti trgu, kier se ie zborovanje vršilo, se ie razvila povorka pestrih narodnih noš v spremstvu primorskih narodnih straž. Ves tre ie bil okrašen z mlaii in venci, posebno so pa Št. Peterčani okrasili z zeleniem -kapelico, ki stoii na trgu.
V	niei ie daroval sv. mašo kurat stotnik Kunsti iz Trsta. G. kurat ie imel lep nagovor, v katerem ie poda! globoko simbolično mise! za nas tako pomembnega Marijinega nraznika.
Protikomunistično zborovanje ie ob igranju godbe narodnih straž otvoril nadporočnik Svetličič, poveljnik šent-peterske posadke. Pozdravil ie najprej zastopnika nemške vojske, potem pa vse ostale predstavnike oblasti in civilnih ustanov in druge udeležence. Nato je govoril maior Ferenčak, zastopnik poveljnika slovenskih varnostnih straž na Primorskem g. Kokalja. potem pa še govornika Nikolaj Jeločnik in g. Cergol. Naimlaiši stražar je pa z občutkom deklamiral zelo občuteno pesem. Pevski zbor pa je zapel: »Slovenec sem«, »Eno devo le bom ljubil« in »Naprei zastava slave!« S tem se ie zborovanje končalo.
Ljubljanska poštna direkcija obvešča vse telofenske naročnike, da ni nikomur dala dovoljenje za izdajo telefonskega imenika in da ni nikogar pooblastila za nabiranie oglasov za uradni telefonski imenik. Poštna direkcija bo izdala telefonski imenik brez oglasov.
narod, samo da bi potem nad njegovimi grobovi zavihrala krvava boljse-viška zastava. In narod, kateremu je Kremelj namenil tako usodo, je — slovanski poljski narod. To je pac najstrahotnejši dokaz, koliko opravka ima boljševizem s slovanstvom. Dokaz jja tudi, kaj morejo pričakovati od njega vsi drugi slovanski in neslovanski narodi. Usodo, katero je Kremelj namenil Poljakom, je namenil tudi nam Slovencem, če bi nad nami zavladal. Da njegove kreature pri nas to sicer že tri leta z dejanji potrjujejo, za nekatere politične slepce med nami še ni zadostno dokazano. Ali jim bo vsaj poljska tragedija odprla oči?	S.	S.
ZAPLEMBA IMOVINE UPORNIKOV
Službeni list šefa pokrajinske uprave v Ljubljani od 19. avgusta 1944 objavlja odločbo o zaplembi imovine upornikov Emila Smaska. profesorja, in niegove žene Lee Smasek. stanujočih v Liubliani. Zitnikova ul. 16: Ivana Kernca ml., dijaka, stanujočega v Ljubljani. Ciril Metodova ul. št. 88. Franca Kavke, kovača in njegove žene Mariie Kavka, stanujočih v Liubliani. Pugljeva ul. št. 15.
Opozorilo ?
Uprava policije ie po svojih organih ugotovila, da ko-palci ob Ljubljanici. Malem grabnu. Grubarjevem prekopu in Glinščici, kljub že objavljenemu opozorilu še vedno samovoljno uporabljajo za sončenje in za razne športne igre tudi zemljišča zasebnikov in jim tako povzročaio občutno škodo na travnikih in niivab. Zato policija kopalce opozarja, da ni dovoljeno kopati se. sončiti se in prirejati Športne igre na kraiih. ki niso za to izrecno določeni in označeni.
Uprava policije bo po svoiih organih strogo nadzirala izvrševanje Gornjega opozorila in bo vsak. ki ea ne bo upošteval, klican na odgovor in kaznovan.
Uprava policije v Liubliani. dne 14. avgusta 1944.
Kakor ie iravil nemški državni opolnomočenec v a totalno voino ie treba uvesti nekatere nuine omejitve tudi v kinih. V bodoče filmska industrija ne bo izdelovala nobenih kulturnih filmov, ki niso v zvezi z oboroževalno industrijo. Last iki kin moSkili ne smejo uporabljat' za doaelleVaice sadežev ali za vrati ie. temveč smejo za to delo zaposliti izključno samo ženske stare več ko ~>0 let. Cene vstopnic moraio lastniki kin čim prej izenačiti, tako da nihče ne bo imel glede sedeža prednost in ugodnosti.
Osebne vesii
UMRLI SO;
V Ljubljani: Maks Zupančič, učitelj; Franic Robijeva, veleposestnica; Ana Lebnova; Marija Kukovičeva; Adolf Milavec: Valentin Železnik; Janez Štrekar; Ivanka Jančigajeva; Ana Jenkova; Julij Deu, uradnik.
Naše sožalje!
POROČILI SO SE:
V Ljubljani: G. inž. Marijan Ferjan in gdč. Marija Tillerjeva, akademičarka.
čestitamo!
DRAMA PONIŽANIH JN RAZŽALJENIH
50 DNI LUČI Z VZHODA
Odlomek iz kronike treh majhnih držav
Se nikoli v iyo)i politični tgodovinl ni bil ie tolikokrat osleparjeni »lovenBki narod tako ilcparjen kakor danes, v dobi radia In podtalnega tiska. Tem težja, pa tudi — vsaj »ub epecie »eternitatls — tem hvaležnejša je »ato naloga vestnega turnatlsta. Odpirati ljudem oči, navajati jih k rabi lastnega razuma, najdrago-eenej&ega, kar človek premore: to ima tilti poslanstvo pravega patriota v teb težki Ji dueli. Narod, ki hoče obstati, nc ,*me biti »averovan v »lepilne predsodke. 'Iluzija Je kakor sladko mamilo, resnica ja kakor grenko cdravilo: kdo, ki hoče biti uioder In tdrav, bo raJSi segel po prvi?
Snov drame: Politična, gospodarska In človeška katastrofa treh baltskih ttržav. Za prizadete nepopravljiva
tagedlja; za neprizadete, daljnje gle-itce: irtve, ki morajo biti. Dokumentacija: Podatki iz baltskih j|xža»nih arhivov, izpovedbe verodostojnih prič in neizbrisni sledovi režije.
Prizorliie dogajanja: Na pragu med Ivropo in Azijo.
Cas dogajanja: Od 15. junija do •. avgusta 1940.
Avlor drame: Boljševizem.
Režiser: Džugašvili-Stalin. Pomožni režiserji: Molotov, Dekanozov, Višin-■iri. Njihovi pomočniki: Domači komunisti, tzprva kamuflirani, pozneje »rez krinke.
Rekviziti režije: Spoččtka gesla o ■vobodi, blaginji in demokraciji, nato pa rdeče zastave s srpom in kladivom, kolektivizacija, deportacije.
Osebe: 5 in pol milijona Litovcev, Letoncev in Estoncev.
Zgodovinsko ozadje: 10. maja 1940. •e je bila x«čela nemška bliskovita ofenziva na ».»hodu z vkorakanjem v Belgijo, Nizo*ein*ko In Luksembur-iko. Isti dan j* Chamberlain odstopili
na njegovo mesto je prišel Churchill. Začel se je boj velikanov na življenje in smrt. 2e 15. maja kapitulira nizozemska vojska; Nemci prebijejo Maginotovo črto pri Sedanu. 17, maja pade Bruselj. 18. maja prevzame maršal Pčtain, dotlej poslanik v Madridu, podpredsedstvo francoske vlade. Dne 21, maja stoje Nemci v Abbevillu ob Rokavskem prelivu. Katastrofa Fran-rije se zdi od dne do dne neodvrnlji-vejša. 25. maja, ko so oči vsega sveta kakor fascinirane zagledane v gigantsko borbo na zahodu, zahteva Molotov zadoščenje od Litve, češ da je več sovjetskih vojakov »skrivnostno izginilo« na njenih tleh. Kdo bi se zmenil za tol
V	trenutku, ko se podira eden najstarejših in najmogočnejših imperijev sveta, naj bo komu mar tragedije 2‘/i milijonske državice, ležeče tam daleč nekje Bogu za hrbtom?
28. maja: Belgijski kralj Leopold kapitulira. 31. maja: Angleži, na begu Iz Francije, se začno vkrcavati v Dunkerquu. 4. junija: Dunkerque v nemških rokah. Ves svet pridrži dih: ali bo Franciji sledila še Anglija? Neopazno se odpelje 7. junija predsednik litovske vlade Merkys na sovjetsko »vabilo« v Moskvo.
9.	junija: Norveška vojska se vda, kralj Hakon zbeži v London. 12. junija padejo Rouen, Reims in Compiegne. Isti dan se Merkyg praznih rok vrne iz Moskve.
14. junija: Nemci vkorakajo v Pariz in v Le Havre. 15. junija: Prebitje Maginotove črte tudi pri Saarbriick-nuj Verdun kapitulira. Kapitulirati mora tudi litovska vlada —
dobro znajo Sovjeti izrabiti nemško zaposlenost na zahodu. V Kovno se pripelje posebni odposlanec moskovskega zunanjega komisariata Dekanozov, da bo »sodeloval« pri sestavi nove litovske vlade. Sovjetski tanki se vale v deželo...
Takšno je politično in koledarsko okolje, v katerem so se odigrali usodni dogodki v Baltiku. Pred štirimi leti se pri nas živ krst zanje ni zmenil; preveč je nas vse fascinirala tragičnost francoskega poloma. In vendar bi bilo prav in koristno, da bi bili baš mi mali pogledali takrat tudi nekoliko na vzhod. Morda bi se bili vendarle česa naučili, ko bi se bile naše naivno v rusko poslanstvo boljševizma zaverovane oči razširile od grozotnega spoznanja; morda bi se pozneje naša lastna katastrofa ne bila stopnjevala do tolikšnega gorja, da smo takrat mogli ali hoteli videti požar, ki ga je zanetila tolikanj opevana luč, prihajajoča z vzhoda.
Da se bodo tisti med nami, ki jih niti nesreča lastnega naroda še ni docela izmodrila, ob tuji vsaj zamislili, jih v naslednjem seznanjamo z razvojem takratnega dogajanja v baltskih državah, kakor nam ga predstavljajo nemški in skladno z njimi tudi nevtralni švicarski In drugi kronisti. Potek dogodkov je bil v vseh treh državah tako rekoč matematično enak in skoraj istočasen; zato so vse tri drame prav za prav ena sama, in tako jih tudi podajamo slovenski javnosti.
Pričujoči popis baltskih Sogodkov ni prvi v našem: tisku; nova bo slovenskim bralcem samo reliefnost njih predočitve. Zgrešeno bi bilo namreč, gledati takratno dogajanje na vzhodu kot samosvojo celoto, brez zveze z ostalimi svetovnimi dogodki. Zato smo razčlenili dogajanje v posamezne razvojne faze znotraj okvirja evropskega političnega koledarja. V tej pre-
dočitvi bo marsikaj jasno, kar bi se sicer zdelo manj razumljivo. Kdor bo gledal z odprtimi očmi, bo videl — tem laže, ker mu ne bo manjkalo primerjalne domače snoyi. K. B.
Piolog
V	noči na torek so sovjetske čete prekoračile mejo in že ob zori so dosegli motorizirani oddelki prestolnico. Z ropotajočimi verigami so se valili težki oklepniki po cestah. Zavozili so na prostor pred ministrstvi, se strnili pred policijskim ravnateljstvom in nato zavili v vojašnice.
Liudie so se stiskali za zaprtimi okni in škilili skozi zavese.
»Ne narede slabega vtisa,« je pripomnil brivec, ki ie bil predčasno odprl lokal. »Seveda, saj so menda elitni polki,« ie naglo pristavil, da se ne bi prenaglil.
»Težko je presoditi,« ie menil uradnik, brivčeva stalna stranka iz iste hiše, ki ea ie bila z nekaterimi drugimi vred radovednost prignala Pred vrata. »Kaj rečete?« ie vprašal svojega soseda, ki ie s stisnjenimi ustnicami strmel v mimo vozečo kolono.
»Je šele začetek,« ie zamrmral ta.
»No,« je pritegnil brivec, »počakati ie treba.«	.	,
Nihče ni vedel, kaj še sme veneti. Govorice so podile druga drugo. Bili so črnoeledi in optimisti, poleg širi-teljev panike so se oglašali drugi, da se jim ne more nič zgoditi. Dogodki »o pač vse presenetili. Uradno sporočilo, da ie vlada čez noč sklenita zvezno pogodbo s Sovjetsko zve/o, ki je omoeočila boliše»rikom visedbo vojaških oporišč, te btl orez t ^fterne diplomatske predzgodovine. Takisto ‘uradna izjava, da ie pakt >sad tradicionalnega prijateljstva in viatemneča spoštovanja osnovnih koristi obeh držav«, ie zvenela preveč konvencionalno. da bi bila koga prepričala. Razen tega se je šušljalo, da so bili boljševiki poslali vladi ultimat.
Neposredno po razglasitvi senzacionalnih vladnih sklepov je izjavil državni predsednik v radijskem govoru, da ostane suverenost države nedotak-
njena; Sovjeti so se bili slovesno obvezali. da se ne bodo vmešavali v notranje razmere republike. Tudi uradna sovjetska poročevalska agencija Tass je bila razširila enako izjavo.
Čedalje več ie bilo ljudi, ki so razlagali, da se dela boljševizmu krivica zaradi splošnega nepoznavanja niegove strukture. Sai se ie docela izpre-menil, saj vendar ne živimo več v letu 1917, Stalin ni Trocki, v Kremlju so že zdavnaj izprevideli, da se je treba boriti z duhovnim orožjem; svetovna revolucija ie zgolj propagandno geslo. V dokaz teh trditev so navajali disciplinirano zadržanje sovjetskih čet. Čez dan se je izvedelo, da ie za rdeče čete določeno strogo kasernira-nie. Razen manjših demonstracij ni prišlo nikjer do nikakršnega nereda.
Tako so zvečer liudie mirno presojali novi položaj. Celo skeptiki so se potolažili: »Sai ni tako hudo!«
1.	dejanje
Nastop vljudnega gospoda iz Moskve
V palači državnega predsednika pa je bilo boli nervozno. Proti poldnevu se ie prijavil sovjetski poslanik, da predstavi posebnega odposlanca Sovjetske zveze, vljudnega gospoda kakšnih 40 let, ki ie gladko govoril domači jezik.
16. junija: Reynaud odstopi. Novo francosko vlado sestavi marža) Pčtain.
17. junija: Maržal Pčtain prosi ra premirje. — Moskva lahteva ultimativno od Let on »k« In Estonsko, da pristaneta na zasedbo po ideči vojski In na odstop srojili vlad. 7,vrč»r .e obe vladi uklonita. — Sestava nove litovske vlade po moskovski volji.
11. junija: Sestanek med Hitlerjem In Wo»-KUlniJem v Mo&akovem. — Sovjetiki taakl okirplrajo Letonake m Ustomko. Sestava Tlli vlad v Rigl In Revalu po »nasvetih« moskovskega |>oi>rbnega odposlanca Vilinskega, »dodeljenega« c'jeina vladama. Moskva Uram >fel)o«, da •* naltski parlamenti ra»-puste In raspideje «ove volitve
V uvodu je vljudni gospod podčrtal namen Sovjetske zveze, da odkrito in koristno izgradi zdaj tako tesne odnose med obema državama. Zato. ie nadaljeval, pričakuje Kremelj tnkot* šen odstop »edanje vlade. Ugovor at’
Potrošnikom krniva!
Trgovci	g	kurivom	so	zdai dobili
drva. Razdelili tih bodo o« domaf.in-stva na nakaznice:
A	= 60	kg
H	= 100	kg
C = 150	kg
D = 30	kil
Ro	uradni	odredbi	dobiio	ta drva
°f>a domačinstva, ki ao se odzvala na obiavlieni uradni noziv v časopisju in Pravočasno (21.—25. iul.l Driiavila Dri ®voiih dobaviteljih — trgovcih s kuri-JDm. da nimajo zaloge drv preko 50 kg-Razdelitev se	vrši strogo	na	podlagi
seznamov teh	priiav.	ki	iih	ie	oblast
Dfekonjrolirala in vrnila trgovcem. Ta opravičena domačinstva dobiio drva v gornjih količinah zanesljivo še ta mesec in nai prihajajo ponje postopno. H* ne bo nepotrebnega navala pri raz-oehtvj ter da po možnosti same oskrbe Odvoz.
Druga domačinstva pri tei razdelitvi ne pridejo v poštev in je brez pomena, da bi se oglašala pri trgovcih, aoitler ne bodo izdani uradni ukrepi elede nadalinie razdelitve drv.
1	ri tei priliki vljudno opozarjamo P- n. lastnike obratov, poslovnih prostorov, ustanov. zavode ter urade, da navedejo v svoii prijavi za nakazilo kuriva. Iiodisi premoga, drv ali koksa, vsakokrat tudi ime trgovca, katerega želijo da Hm nakazano količino ku-r|va dobavi.
Sindikat trgovcev s kurivom.
1'okraiinska uprava ie na prošnjo sekcije kinematografov z dne 29. januarja t. 1. odobrila povišanje cen ^stopnic. Pri vstopnicah od 5 do 6.50 llre smejo ceno zvišati za 0.50 lire. vstopnice, ki so doslei stale 8 lir. bodo °dplei stale 9 lir. To povišanje ie stopite v veljavo 20. t. m
Od 2(1. avgusta dalje mora biti Ljub-jlaua zatemnjena od 21. do 5. ure. b.mdje nai se strogo ravnajo po zatemnitvenih predpisih, ker iih bo sicer oblast kaznovala.
. Sladkorno bolni, ki nuino potrebujejo insulin. nai si preskrbe od svojega zdravnika potrdilo o svoii bolezni in naj z njim odideio v ambulatorii splošne bolnišnice, kjer bodo dobili nakazilo za insulin S tem nakazilom bodo Potem insulin lahko kupili v lekarnah.
Od 21. do 31. avgusta dobe liubljan-8*i upravičenci, ki imaio dodatne zimske nakaznice za težke in najtežje delavce, na odrezek >TD7s po eno iai-Ce na osebo, na odrezek »NTD 13« pa bo dve iajci na osebo. Kupiio iih lahko v mlekarnah.
Sef pokrajinske uprave ie določil uajvišje cene povrtnini in sadju. Po njegovi odredbi sme stati ena kila zeljnatih glav 3 lire. ohrovta 4 lire. rdeče pese 5 lir. buč 2 lire, nizkega fižola v stročju 6 lir. visokega fižola v stročju 9 lir. novega krompirja 6 lir. vrtnih buč 5 lir. kumar 4 lire paprike 12 lir, glavnate solate 8 lir, endivije 6 lir. radiča 6 lir. špinače 6 lir. čebule o ]ir. česna 8 lir. Ena kila hrušk sme stati največ 12 lir, jabolk vudj 12 lir. Te naivišie cene veljajo Saino za blago, pridelano v liublianski Pokrajini, za blago, uvoženo iz drugih Dokraiin. veliaio namreč cene. ki iih za vsako pošiljko posebej odobri šef Pokrajinske uprave. Prodajalci morajo Do teh cenah prodajati osnaženo in Oprano, vendar ne modro blago.
Mestno županstvo razglaša, da ie nabiranje suhljadi in storžev po gozdovih dovoljeno samo onim. ki imaio za to dovoljenje privatnega posestnika alj pristanek zastopnika oblasti. V zadnjem času ie namreč oblast ugotovila. da liudie vse vprek sekajo, mlado drevie in tako v gozdu delajo veliko škodo. V bodoče oblast ljudem, ki nimajo zgorai omenienih dovolilnic in osebnih izkaznic dohod v gozdove sploh prepovedo ie.
TELEFONSKI KI.IC
NAPISAL S. KOLLER
Prišedši iz kluba, sem srečal gospoda Marrouxa, zelo pri jaznega, vendar zmerom melanholičnega moža. Ker sva imela isto pot, sva šla skupaj. Ko sva dospela do pošte, sem ga prosil, naj me trenutek počaka:
»Takoj se bom vrnil,« sem dejal. »Telefonirati moram.«
Pri teh besedah sem opazil, kako se je mož zdrznil in se z roko krčevito oprijel ročaja palice. Ko šeni se potem čez nekaj minut vrnil, se mi je še zmerom zdel ves razburjen. Da bi pretrgal mučni molk, sem tjavdan rekel:
»Telefon je res imenitna iznajdba, kajne? Tehnika res z vsakim dnem napreduje.«
»Ali se vam zdi?« je bridko spregovoril gospod Marroux. »Meni se pa zdi ravno narobe — mislim, da tehnika le še bolj podčrta človeško nemoč in nam prav nič ne pomaga, temveč naše trpljenje le še poveča. Če vam povem svojo zgodbo, me boste gotovo razumeli. Se zdaj po tolikih letih me sama misel na telefon pretrese v dno duše.
S svojo ženo Louiso in sinčkom Marcelom sem tisto jesen odšel na počitnice v Morando. To posestvo, ki sem ga bil šele pred kratkim kupil, leži med samimi gozdovi in polji, dvanajst kilometrov stran od Marseilla. Nanetta je urejevala gospodinjstvo in skrbela za kuhinjo, Blaise, moj zvesti sluga, ki je bil vesel, da smo se sem preselili, v bližini je namreč stanovala njegova stara mati, je pa oskrboval vrt. Z ženo, sinčkom, slugo in psom sem dan za dnem delal izlete v prekrasno okolico.
Da bi samoto nekoliko omilil, sem dal napeljati v hišo telefon, s katerim smo imeli neposredno zvezo s centralo v Marseillu. Tako sem se vsak večer iz spalnice po telefonu lahko prepri-
brže uganila moje misli, je odločno
rekla:
,Ne smeš prepustiti važnih poslovnih zadev drugim. Ko bo Marcel dorasel, morajo biti tvoje tovarne na višku. Kar mirno odpotuj. Sicer se pa vsak časa lahko po telefonu pogovoriva. če »ta pri meni Blais in Nanetta me res ni strah.1
Nekoliko me je bilo sram svoje bojazni. Poljubil sem ženo in sinčka in odpotoval.
Celo noč sem se vozil z vlakom in nisem zatisnil očesa. Brž ko sem prispel v Pariz, sem telefoniral domov.
,Halo, srček, ali si srečno prespala noč? Ali si se zelo bala?‘ sem jo vse hkrati vprašal.
,Da — nekoliko sem se že bala,* je priznala. ,Najlx>lj je bilo strah Na-netto. Dolgo nisva mogli zaspati, Nanetta je namreč trdila, da sliši na vrtu korake. A ne vznemiri se zato. Psa sta lajala, na nesrečo smo ju pa zvečer pozabili odvezati. Naposled sva poklicali Blaisa. Vzel je puško in psa ter odšel na vrt. Vendar ni mogel ničesar sumljivega ugotoviti. Mali Marcel sploh ni ničesar opazil. Pravkar s« je prebudil in me kliče. Na svidenje! Če boš imel kaj časa, me še pred večerom pokliči/
Ženino poročilo me je le napol pomirilo. Moje kupčijske zadeve so me pa tako zadržale, da sem utegnil šele ob osmih zvečer spet telefonirati. Precej dolgo sem moral klicati. Naposled se je le oglasila žena in sem jo v strahu vprašal:
»Halo, Louisa, zakaj te tako dolgo ni k telefonu. Kaj je novega?* .Zgodilo se je nekaj nepričakovanega/ mi je dejala. ,V mraku smo odvezali psa in postavili v vežo posteljo za Blaisa, da ne bi bili več tako v strahu kakor preteklo noč. Tedaj je
Oskrbite si knjigo
»KRI MUČEN
ki je zgodovinski dokument komunističnih krvoprelitij v vrstah zavedne slovenske duhovščine.
Čal, če je v mojih tovarnah v Parizu vse v redu.
Nekega dne me je pa iz te idilične samote iztrgalo poročilo mojega opolnomočenca, ki mi je sporočil, naj zaradi nekega važnega naročila pridem v Marseille.
Ker je bilo vreme zelo lepo, se je moja žena odločila, da ne bo odšla z menoj, temveč me bo s sinčkom kar v Morandi počakala. Večer pred mojim odhodom, se je pa vreme poslabšalo in je pričelo deževati. Ob pogledu na temačne gozdove okrog mojega posestva, se mi je stisnilo srce. A Louise me je pomirila:
,Saj boš samo dve noči zdoma. Nanetta spi poleg moje sobe, Blaise ima tvojo puško in bi nas branil, če bi nam pretila nevarnost. Psa nas čuvata. Saj se nam ne more ničesar zlega pripetiti. Kar mirno odpotuj.*
Kljub tem odločnim besedam, sem jasno čutil v ženinih besedah pritajen strah. Že sem se na tihem odločil, da ne bom odpotoval, a žena, ki je naj-
pa prišel iz mesta neki deček in prinesel za Blaisa pismo, v katerem mu nekdo sporoča, da je njegova mati nenadno hudo zbolela in želi, da bi prišel k njej. Neznani deček je urno spet odšjfl, tako da ga nismo mogli ničesar vprašati.
Blaise se je tega sporočila zelo prestrašil, saj veš, da obožuje svojo mater. Vendar je dejal, da nas ne bo pred jutrom zapustil. A njegov pogled je izdajal, kako trpi zaradi materine obolelosti. Vso zadevo sem premislila in se zavedela, da si nalagam veliko odgovornost, če dopustim, da morda Blaisova mati to noč umre in je sin pred smrtjo ne bo mogel poslednjič objeti. Zato sem Blaisu dejala, naj kar mirno odide k svoji materi. Mož mi je obljubil, da se bo še ponoči vrnil. Pravkar sem Za njim zaklenila vrata. Zato si /me tudi moral tako dolgo čakati. Ali sem storila prav?*
,Nisi storila prav/ sem ji odgovoril, ,ker nisi prav nič mislila nase. Blaise celo z avtomobilom ne bi mogel priti
pred enajsto uro nazaj. Da ste zdai z Nanetto same, me zelo razburja. Alj je Blaise vsaj puško in psa pustil doma ?*
,P»a spite na stopnicah in puška stoji v predaobju. Ko bom odložila slušalko, bom še enkrat pogledala, če res stoji tam. Alj slišiš Marcela, ki ti vošči lahko noč? Poslušaj ga.‘
,I*ahko noč, očka/ sem zaslišal v telefonu glasek svojega sinčka.
,Lahko noč, dragi moji/ sem ganjen dejal. ,Zdaj grem večerjat, potem bom takoj spet telefoniral.*
»Ženino poročilo me je zelo razburilo. Že od jutra sem nisem imel mirne minute, zdaj me. je vest, da je nekdo še edinega varuha moje družine izvabil proč, do skrajnosti prestrašila.
»V svoji domišljij; sem vso zadevo tako črno videl, da prišedši v hotelsko jedilnico niti grižljaja nisem mogel narediti. Hotel sem takoj od mize spet pohiteti k telefonu, a moj tajnik me je z nekimi kupčijskimi zadevami zadr-
Vzemita
za ledvične bolezni
URIDON čaj
Dobite ga v lekarnah
žal, tako da je bilo že precej pozno, ko sem stopil v telefonsko celico. Od razburjenja in negotovosti so se mi tresle roke, da sem komaj držal slušalko. Preteklo je nekaj sekund, preden sem dobil zvezo. Na|>osled sem vendar zaslišal glas svoje žene.
,11 alo/ sem zaklical. ,Ali si ti? Odgovori vendar, zelo sem razburjen.* Ženin glas je zvenel prestrašeno:
,Že eno uro sva z Nanetto čisto zmedeni. Puške nisem niogla najtL Naj-brže jo je deček, potem ko je odšel, ukradel. Blaisa je gotovo kdo nalašč izvabil s hiše v past. Moj Bog, čisto sem že izgubila glavo. Mislim, da ču-jem korake v vrtu. Počakaj, natančneje bom prisluhnila.*
Naslonil sem se na aparat in niti dihati nisem upal.
.Louisa, ne pusti me v negotovosti/ sem skoraj kriknil. ,Kaj slišiš?*
,Psa renčita, drvita proti gaju. Zdaj lajata ko obsedena... zdaj sta utihnila... smrtna tišina je zavladala. Zdaj se mi zdi, da čujem sjiodaj korake. Nekdo se bliža hiši.*
.Govori vendar, Louisa. Znorel bom/ sem zavpil v telefon. ,Kaj slišiš?*
.Ničesar več... skoraj ničesar in vendar... nekdo skuša odpreti oknice. Zdaj so popustile, šipa je zažvenke-tala, gotovo jo je kdo razbil. Moj Bog, kako se bojim/
Zakričal sem v aparat: .Telefoniraj v Marseille po pomoči*
.Zakaj neki/ mi je odgovorila žena. ,Saj veš, da smo dvanajst kilometrov daleč od Marseilla. Prepozno bi prišla policija. Sicer pa tako ne morem več jasno misliti. Znorela bom.*
.Skrijta sel* sem spet zaklical. ,Da, vzemi Marcela in zbežiI*
,Ne morem. Nimam več, moči. Zdaj stopajo po stopnicah navzgor. Stopnice hrešče. Že jih slišim zunaj na hod-
Lišaji in suha knža so nadloge marsikatere žene in dekleta. Odpravite jih s kremo »KVA«.
niku... nekaj iščejo... Marcel... Za božjo voljo, priiii 1 Pridi k menil... Na pomoči Na po...*
Potem sem zaslišal krik groze, nato nejasen šum, potem hrušč, nejasne glasove, in ničesar več.
Čutil sem, da se mi je zameglilo, potem sem padel vznak v praznino.
Grgraje -so prihajale te poslednjo besede iz Marrouxovih ust. Kakor da bi te strašne trenutke še enkrat preživljal, je končal:
»Podrobnosti o zgodbi, ki sem vam jo pravkar povedal, lahko najdete v sodnem listu, in sicer pod naslovom: ,Uboj v Morandi*. Izgubil sem ženo, sinčka in dva služabnika.«
»Kar pa v tem poročilu ni povedano in se tudi z besedami povedati ne da, to je omogočil telefon. Zaradi njega sem prestal peklenske muko in se do skrajnosti zavedel človeške nemoči, ko sem moral sto kilometrov daleč poslušati, kako mi zločinci ubijajo ženo in otroka, pa nisem mogel storiti drugega ko rjoveti v črno slušalko.«
Zmagovita pot evkaliptov
Najvišje drevo na svetu je mamu-tovec, ki raste na skrajnem zahodu Severne Amerike, od Kalifornije gori da Kanade. Takoj za njim prihaja evkalipt, ki doseže višino nad 100 metrov. Njegova pradomovina je Avstralija, a doma je tudi na Madagaskarju, kjer tvori zlasti na severu velike pragozdove. Evkalipt pa se ne odlikuje samo po tem, da zraste do take višine, ampak tudi po nagli rasti, Evkalipt raste namreč še neprimerno bolj naglo kakor naši najhitreje rastoči topoli. Zato so Ra pričeli saditi že davno po mnogih deželah toplega pasu, kjer hitro potrebujejo les za gradnje in kurjavo. Tako so nasadili v Afriki velikanske evkaliptove gozdove, dalje na raznih planjavah Južne Amerike, a razširil se je tudi na Severno Ameriko, Azijo in celo južno Evropo. V južni in delno srednji Italiji ga že zasledimo, v Dalmaciji pa v Boki Kotorski. Tam najdemo posebno v Konav-lju in okoli Hercegnovega evkalipte, ki so visoki že do 30 metrov. Evkaliptovi listi so od daleč podobni vrbovim, a čez zimo ne odpadejo, cvet pa je docela različen. Dalmatinci so mu skrajšali ime v kaliptus ali samo kalipt. Nahajamo ga tam v dveh vrstah, a drugo le v parkih.
Molčečnež
Berlinskega komika Maxa Adalberta je nekoč v garderobi obiskal neki njegov prijatelj, za katerega je Max vedel, da je zmerom brez denarja. Tudj to pot ga je znanec nagovoril z besedami:
»Dragi prijatelj, nekaj bi ti rad zaupal, a obljubi ini, da ne boš nikomur povedal. Niti - počenega groša nimam v žepu.«
»Kar potolaži se,« ga je zavrnil Mas, »nikomur ne bom povedal.«
Usnjene izdelke barvajte le s specialno barvo ki usnju ne škoduje. Efnks — Napoleonov tra
zavnega predsednika, da ie to proti-Pogodbeno vmešavanje v notranje razmere. ie odpravil gospod iz Moskve z zamahom roke. Nikakor ne. ie rekel, toda obotavljanje ministrov da pristanejo na predlagano zvezno pogodbo. ie kajpak njegovo vlado ozlovoljilo. Sovjetska zveza pričakuje, da se odkrito in prisrčno prijateljstvo, ki ga Ponuja deželi, spreime brez predsodkov. a dosedanji kabinet ni zmožen takšnih čustev. Ne more se o tem spuščati v diskusijo, če bi pa gospod Drezident. ki ga Kremeli z veseliem vidi na čelu države, ne bil teh misli, tedai bi moral z obžalovanjem odpotovati in poročati o tem svetu ljudskih komisarjev, t, i. sovjetski vladi.
Državni predsednik ie pomislil na deset sovjetskih divizii, ki so ob tisti uri preplavljale deželo. Priklical si ie v spomin moskovske izjave lojalnosti, njena poroštva in obljube. Ali ie to le taktika, s katero bo igro laže dobiti? Na glas ie pa odgovoril, da se mora posvetovati.
Vljudni gospod iz Moskve je vstal. Pogledal na zapestno uro in odvrnil, da bo v dveh urah prišel po odgovor.
Po viharni seii ie kabinet odstopil. Državni predsednik ie ministre naravnost prosil za demisiio, češ da ie zaradi blaelnte države treba s popustljivostjo obraniti Sovjete pri dobri volji. Odločen, da ne pokaže niti Sence opozicije, ni poskušal prav nič ugovarjati, ko mu ie pooblaščenec moskovske vlade točno dve url pozneje predložil imenski seznam oseb. ki nai sestavijo novo vlado, kakršno si Moskva želi.
Dotlei ie bila vlada demokratska. Na krmilu so se vrstile najrazličnejša koalicije. Toda zdaj bo treba naglo delati. Na telefonsko povabilo so prišli predlagani možje v palačo, kjer so jnalo pred polnočio prisegli na ustavo. Poznavalci razmer niso bili neprijetno Presenečeni od sovjetskih kandida-"JV; zakai seznam gospoda iz Moskve P‘ka kor ni vseboval ekstremnih komunistov.
Mesto ministrskega predsednika fe teko®* nekf Podeželski zdravnik, ki bil mani znan po svojih medicin-
skih uspehih kakor pa po svojem literarnem delovanju. Pisal je ekstravagantne pesmi s socialno primesjo, verze, ki so pomenili v liriki isto, kar kubistične stavbe v arhitekturi. Ni veljal za organiziranega komunista, vendar je skoraj redno podpisoval razne javne resolucije levičarske smeri.
Notranji minister je postal član majhne marksistične skupine, ki je v parlamentu sodelovala s socialnimi demokrati. Gospodarsko ministrstvo ie dobil demokrat, po poklicu docent za narodno gospodarstvo. Prosvetno ministrstvo ie prevzel učitelj jezikov, ki je bil disciplinsko kaznovan zaradi nezakonite agitacije med socialistično mladino. Pravosodno ministrstvo je dobil odvetnik, ki ie z večjim ali manjšim uspehom branil komuniste, kadar so prišli navzkriž z zakoni. Iz odstopivšega kabineta sta ostala zunanji in vojni minister. Kazalo je. da obstoii tendenca, naj se ne omajajo odnosi s tujino, ravno tako očitna ie bila želia. nai se vojaštvo ne razdraži ali celo zapelje k uporu.
V	toliko ie bila po splošni sodbi nova vlada »sprejemljiva«. Kočljivo vprašanje ie predstavljal-« edino socialni minister. Za ta resor ie bil določen najbolj znani komunisični voditelj v državi, mož. ki so se ga boli bali kakor ga spoštovali in ki se ie označeval za pristaniškega delavca. Vsega skupai je bil dobil za veleizdajo in druge delikte že 14 let ieče, toda razne amnestije so mu dobršen del kazni prihranile. Le glede tega moža ie poskusil prezident posredovati. toda vljudni gospod iz Moskve ie odvrnil, da ima »proletariat pravico na to«.
Časopisi so drugi dan objavili iz-premerabo vlade. Hkrati so priobčili dva odloka državnega predsednika, prvega o razpustu parlamenta, drugega o razpisu novih volitev. To zahtevo ie bil predložil vliudni gospod iz Moskve po zaprisegi novega kabineta.
20. junija: Nemci vkorakajo v Lyon in Brcat.
21. junija: Začetek pogajanj ta sklenitev premirja med Nemci in Franco*!.
tl. Junija; 1‘oduia premirja v Oompičguu.
27. junija: Moskva taliteva ultimativno od Romunije^ odatopitev Besarabije in severne Bukovine'
28. Junija: Romunski kronski svet pristane s 16 glasovi proti U na sovjetske zahteve. Rdeča vojska vkoraka v Besarabijo in Bukovino.
V	kratkem presledku so si sledili razglasi državnega predsednika in raznih ministrov, ki se ie v njih vedno iznova poudarjalo, da se bo volivno glasovanje izvršilo v zakonitem okviru, točno po predpisih ustave. Nobenega pritiska ne sme	biti na	volivce,
vse	organizacije	se	morajo	ukloniti
demokratskemu načelu. Pobudo za vse te izjave je dal posebni odposlanec	Kremlja, češ	da	ie Moskvi največ	do tega. da	se	doseže	rezultat
svobodnih, nevplivanih volitev. Hkrati ie predlagaj, da nai pravniki pregledajo volivni zakon v smeri poenostavljenja formalnosti, češ da ie pripravljalna doba štirih tednov spričo izrednih razmer predolga. Predlog je prodrl, Z zasilno uredbo ie prezident ukinil 24 členov volivnega reda in so se tako mogle določiti volitve že na 14. dan Po njih razpisu.
Od takrat se je gospod iz Moskve držal v ozadiu. V prezidentovi palači se začasno sploh ni več prikazal.
V	tem zadržanju so mnogi videli prizadevanje. da ne bi vplival na razvoj dogodkov. Seveda je pa ponovno sprejel v poslaniških prostorih ministrskega predsednika in druge ministre. Od časa do časa so člani kabineta. v skrbi za dobre odnose do Stalinovega zaupnika tudi s svoje strani prosili za njegovo mnenje. Predvsem ie tako ravnal notranji minister, oni nekdanji parlamentarni zastopnik leve skupinice, ki se je vsak dan mudil po nekaj ur v sovjetskem poslaništvu in ki ie hitro postal neuradna zveza med vlado in sovjetskim odposlancem. Kadar ie izpregovoril v ministrskem svetu, se je dalo iz njegovih besed jasno spoznati, da so in-spirirane. in ta okoliščina ie podeljevala notranjemu ministru tudi nasproti ministrskemu predsedniku posebno avtoriteto.
S. julija: Francoski vlada v Viehrju prekine diplomatske stike a Anglijo.
Na zunanjem videzu javnega življenja se ni nič izpremenilo. Uradni-štvo ie poslovalo v svojih običajnih tirih. V osebnem stanju uradov je ostalo vse pri starem: le trije državni tajniki so morali iti. ker so se, kakor je bilo znano, zavzemali za protisovjetsko smer. Gospodarstvo, mala obrt. dobro plačani nameščenci, torej množica onih, ki so imeli kaj izgubiti, so se po dnevih negotovosti oddahnili, saj se ni nič zgodilo, kar bi bilo omajalo dotedanji red ... Nasprotno, časopisje je dan za dnem prinašalo načelne izjave iz vladnih kroeov. da odprava pošteno pridobljene lastnine tudi v bodoče ni na dnevnem redu. Dejstvo, da so doktrine, ki jih ie svoj čas zastopal v svojih predavanjih na univerzi sedanji gospodarski minister, stalno poudarjale potrebo zasebnega kapitala, ie bilo nekakšen porok za to.
Nekateri zanesljivi komunistični voditelji so na diskreten način vzdrževali zvezo z gospodom iz Moskve. Sestajali se niso v poslaništvu, temveč v prostorih sovjetskega trgovinskega zastopstva. Kaj so govorili na teh sejah, se ni izvedelo.
2.	dejanje
»Svobodne« volitve
Kakor ie že navada, so stranke postavile kandidate. Presenetilo je, da so se komunisti odpovedali samostojni listi in stvorili skupai s skupinico notranjega ministra tako imenovan »enotni blok delovnega ljudstva«. Komunistični tisk je razlagal to kot nujnost časa, češ da gre za to. da se ustvari interesno zastopstvo vseh de-lovnih slojev v mestu in na deželi in da te sloje predstavlja »enotni blok«.
1». Julija: Laval postane podpreilaerinik fran. coska vlade in namcatnik marSala Petaina.
Druge stranke so prišle s to šahovsko potezo v težaven položaj. Gesla in zahteve enotnega bloka so obljubljale izvedbo socialnega programa, ki se mu ni dalo ugovarjati: borbo proti nezaposlenosti, podpiranje malega kmeta, dvig blagostanja in ohranitev
svobode besede in tiska Meščanske stranke so vodile zadržano propagando. Vodilnim možem se ie bodočnost zdela negotova, zato so se bali zavzeti izrazito stališče do političnih vprašani. Nekoliko začudeni, da je nasprotnik tako popustljiv in da iih sploh pusti obstajati, ga niso hoteli dražiti z napadi. Zato so dajali svojim volivcem enako splošne obljube kakor enotni blok. K tei njihovi rezerviranosti je prispevala tudi okoliščina, da so nekateri dolgoletni poslanci z dežele pismeno prosili, -nai jih odvežejo kandidature.
Pet dni pred volitvami je izšla alarmantna uredba notranjega ministra, sopodpisana od prezidenta, da so vsa osebe, ki hočejo biti izvoljene v parlament. dolžne izdelati v 24 urah tako imenovano »platformo«, t. t. podati izjavo o idejah, za katere nameravajo delovati v ljudskem zastopstvu. Uradni komentar ie pojasnjeval, da ie namen te odredbe preprečiti »vtihotap-lienie ljudstvu sovražnih elementov«. Enotni blok je dobil privileg, da odda skupno izjavo za svoje kandidate.
V	prihodnjih dneh so izginile vse meščanske liste, njihovi kandidati so biti črtani brez izjem. Toda utemeljitev teh razveljavljeni — nejasnost zahtevane izjave, posnemanje gesel enotnega bloka, zapoznela objava političnega cilja — vse to ni toliko razburilo kakor veliko število parlamentarcev, ki so »prostovoljno odstopili«. Šušljalo se je, da so iih obiskali neznani možje in jim »priporočili v imenu delovnega ljudstva«, da izginejo s političnega prizorišča. Dvoumno grozeče vedenje teh »svetovalcev«, a tudi njihove obljube, da se v primeru odstopa »nikomur od niih ne bo nič zgodilo«, so imele uspeh.
Uspeh so imele tudi govorice, ki so se širile zadnjih 24 ur pred volitvami. Te govorice so se plazile od hiše do hiše in končno ie zlezel strah slehernemu posamezniku v kosti. Bila ie to nova. dotlei še neznana vrsta strahu, podobna občutku, da te duši.
18. Julija (na obletnico aaCctka trancosko rovotucijc): »Volitve« v tri baltske parlamente. Dovoljena je aaioo ena v uliva« Usta
ft
/5RU2INSK1 TEDNIK
24. VIII. I9#Ž'
Sleparijo « diamantno ogrlico
Princ Louis Rohan in Marija Antoinetta
Zločesta spletka na francoskem dvoru. - Obubožana grofica igra vlogo kraljice
Najmkijša hči avstrijske cesarice Mikije Terezije, Marija Antoinetia, je potovala z Dunaja k svoji porok; g francoskim presiolonaslednikom čez Alzacijo, kjer je bila v Strasburgu pr-vit slovesno sprejeta. Pred mestno »talnico jo je sprejel v imenu duhovščine poznejSi kardinal princ Louis Rohan i besedami: »Vi ste nam živa podoba oboževane cesarice, katero Evropa že davno prav tako spoštuje, kakor jo bodo slavili zanamci. Duša Marije Terezije se zdaj združuje z dušo Bourbonov«. Toda prav ta princ Mohan je postal pozneje del tragične usode francoske kraljice Marije Antoinette.
Naslednjega leta je odšel princ liOuls Rohan kot francoski poslanik na Dtioaj, na dvor cesarice Marije Terezije. Toda njegove spletke in dogodiv-NSine so ga onemogočile, in po dveh letih je moral biti odpoklican. Toda s pomcijjo svojih bogatih in vplivnih sorodnikov je dosegel mesto nadškof in kardinala z letnimi dohodki 1,200.000 frankov. Vendar so hotela njegova stremljenja še više. Sanjal je
o	položaju, kakršnega je imel na francoskem dvoru kardinal Richelifiu. Do takega pC'ložnja bi se pa mogel povzpeti samo, če bi si pridobil naklonjenost Marije Antoinette, a ta ga ni marala. Biia je v vsem njegova na-sprolnica.
Da bi si Rohan pridobil njeno naklonjenost, je iskal poti do nje preko dvornih dam, in tu se mu je ponudila v službo Jennne deSaint-Remy de Valois, comtesse de la Motte. Grofica je bila obubožan otrok kraljevske krvi in poročena tedaj z orožniškim častnikom grofom de la Motte. Premetena ženska je pridobila za pomočnika svojega tajnika in prijatelja Retonxa, a v igro je bil vmešan tudi pustolovski »čarodej* grof Caglioslro, ki se je prav za prav imenoval le Joseph Bal-samo. In Retoux je s spretno pisavo ponarejal tajna pisma Marije Antoinette princu Rohanu, katera mu je potem grofica Valois »zaupno« izročala. Ta pisma so postajala vedno bolj zaupna, in Rohan je bil vedno bolj prepričan, da je ljubimec kraljice.
Toda počasi je le postajal nestrpen, kajti bij bi rad tudi iz samih u6t Marije Antoinette slišal potrdilo o njeni naklonjenosti do- njega, a ta ga nikoli ni hotela sprejeti. Tedaj so grofica, njen mož in njen tajnik insce-»i i rali kaj predrzno komedi jo. Pridobili so za svoj načrt neko dvomljivo dvorno spogledljivko, gospodiču«* Nico-le d’01iva, katero so oblekli v belo oblačilo in počesali tako, kakor je bila počesana Marija Antoinetta, in jo postavili zvečer na neko klop v versail-leskem parku. Tja so ob 22. uri pripeljali princa Rohana in mu dejali, da je dama, ki ga pričakuje, sama kraljica. Marijo Antoinetto predstavljajoča spogledljivka je seveda'milostno« sprejela lahkovernega Rohana in mu zagotovila svojo naklonjenost. Trenutek nato je pa že pristopila grofica in razburjeno sporočila, da nekdo prihaja in je treba izginiti. Prijela je »kraljico« za roko in jo odpeljala izpred princa proti dvoru, v katerem je
prava kraljica tisti večer slučajno že spala.
Princ Rohan ni zdaj nič več dvomil v resničnost naklonjenosti Marije Antoinette, čeprav je opazil, da se kraljica vede javno nasproti njemu prav tako neprijazno ko prej. Mislil si je, da se le potvarja zaradi okolice. Sleparska grofica pa tega ni počenjala morda le zaradi zabave. Prejemala je od princa visoke nagrade, ki ji pa kmalu niso več zadostovale. Zato je ukazala napisati svojemu tajniku »kraljičino pismo« Rohanu, v katerem ga prosi, da bi daroval za neko obubožano plemiško družino 50.000 liver. In princ jih je res plačal. Dobila pa jih je in zase pridržala seveda grofica de ia Motte in si kupila na deželi graščino. Vendar je potratnost Mottovih in njegovih pomočnikov kmalu izpraznila mošnjo prinčevih darov in zašla v nove neprilike.
Prav v tistem času sta draguljarja Bohmer in Bassenge ponudila za lišp navdušeni Mariji Antoinettj v nakup diamantno ogrlico, določeno najprej za madame Dubarry, vredno 1,600.000 liver. Kraljica bi bila dragotino rada kupila, vendar se je bala. da bi taka potratnost vzbudila v Parizu še večji od[)or do nje in je zato nakup odklonila. To je pa izkoristila grofica de la Motte in ukazala napisati Rohanu novo »kraljičino pismo«, v katerem ga je prosila, naj ogrlico on prevzame od draguljarjev in garantira za plačilo, ona Pa mu jo bo potem odplačala v štirih obrokih po 400.000 liver. Rohan je »kraljici« seveda takoj ugodil, prevzel ogrlico in jo spet izročil grofici. Ker pa ogrlice ni bilo mogoče nikjer prodati v celoti, so jo grofica in njeni pomočniki razdrli in potem prodajali posamezne damante in dele. ki so bili še vedno ogromne vrednosti. Živeli so »kakor bog v Franciji«.
Princ se .je pa vendar čudil, zakaj kraljica ne nosi ogrlice, a grofica mu je natvezla, da jo bo nosila šele tedaj, ko bo plačan še zadnji obrok. Tako je napočil 1. avgust, ko bi juvelirja morala prejeti prvih 400.000 liver. Bohmer je odšel k grofici kot posrednici in jo opomnil na zapadlost plačila, ta mu je pa hladnokrvno povedala, da se je vse razkrilo kot sleparija, da kraljica v stvar sploh ni vmešana in naj se zato obrne za plačilo na garanta princa Rohana. Toda ta ni še] h kardinalu, ampak h kraljičini komornici. /daj je Marija Antoinetia izvedela za vso umazano igro, in 15. avgusta je bil princ klican na odgovor pred kralja, kraljico in dvorne ministre. Tam je odkritosrčno razodel vse in pokazal tudi pismo, s katerim ga je »kraljica« sama prosila, naj kupi ogrlico. Ugotovili so seveda brez težkoč, da je pismo ponarejeno. Vendar je bil Rohan prijet in vržen v ječo, dočim je grofica de la Motte izginila v Anglijo.
Kralj je stavil princu na razpolago, da si izprosi njegovo milost, ali pa stopi pred parlamentarni senat, ki mu bo sodil zaradi žalitve veličanstva kraljice. Rohan je kraljevo milost odklonil in stopil pred senat, o katerem je vedel, da dvoru ni naklonjen. In res, parlamentarni senat je princa oprostil. Ta oprostitev je pomenila obtožbo kra-
ljice. Pariška »lica je pozdravila Rohana kot svojega .junaka. Grofica de la Motte je pa iz Anglije pisala svoje spomine ta razkritja z dvora in dobro služila. Tudi francoski dvor ji je dal podkupnino, da bi utihnila. Denar je sprejela, utihnila pa oi.
Medtem je prišel izbruh znane francoske revolucije. Ludvik XVI. in Marija Antoinetta sta bila ujetnika revolucije, in med drugimi grehi so kraljici naprtili ludj afero * ogrlico ter zaprosli grofico de la Motte, naj nastopi pri razpravi proti Capetovi vdovi (bivši vladarici) kot priča. Grofica je pa zbolela med tem za preganjavico in se je v hipni zmedenosti pognala skozi okno na tlak, kjer je obležala mrtva. Marija Antoinetta je kmalu nato končala svoje življenje na morišču.
Če Kolumb ne bi bil odkril Amerike
Če še do dandanes ne bi bili odkrili Amerike, ne bi imeli sedaj krompirja. Ali pa si moremo sedanjiki sploh še zamisliti življenje brez tega hranila? Ne. Imeli tudi ne bi fižola. In koliko je v Evropi, in še zlasti zdaj ljudi, ki ga ljubijo v vseh mogočih oblikah kuhinjske umetnosti. Imeli ne bi koruze in koruzne moke, ki nam daje žgance, kruh, v vojnem času tudi močnate jedi, in krmo za živino, slamo in lubje za ležišča ter v najnovejših dneh celo za obuvalo. Imeli ne bi paradižnikov, ki jih jemo suiove, v solati, v omaki, kot prikuho itd. Paradižniki so dalje rodili industrijo konzerv paradižnikove mezge in pomnožili trgovino z živili. Ne bi imeli tobaka, te »božje travce«, ki povzroča mnogim izmed nas zdaj toliko preglavic, v mirnih časih pa pclni blagajne več ali manj vseh držav z znatnimi dohodki. Razen tega imajo od njega zaslužek milijoni pridelovalcev, delavcev in trafikantov. Imeli ne bi puranov, ki so tako dobra pc-ftenka, da se nam zdaj o njih včasih kar sanja. Imeli ne bi... Pa kaj bi še naštevali.
Topovska krogla
Španski kralj Karel V. (ir>19.—1556.) je nekoč pri obleganju nekega mesta prišel v sprednje linije, tako da bi ga prav lahko zadele sovražnikove lopovske krogle. Njegovi častniki, ki so stali poleg, so ga rotili, naj se vrne, češ, da ga lahko krogle zadenejo, a kralj jih je zavrnil, rekoč:
»Ali se je v vsej zgodovini že kdaj zgodilo, da bi topovska krogla ubila kralja?«
Michelangelo vo maščevanje
Ko je slavni italijanski slikar Michelangelo (1475.—1564.) slikal v Sikstin-ski kapeli »Poslednjo sodboc, ga je nekega dne obiskal šef ceremoniala pri papežu Biagio Martinelli. Nagota na sliki mu ni prav nič ugajala in se je zato zaradi nje priložil pri papežu. Papež, ki je slavnega slikarja zelo čislal, pa njegove pritožbe ni upošteval in je Michelangelu pustil, da je slikal po svoji volji. Vendar slavnemu slikarju ni dalo miru, da bi se nad Martinelli jem ne maščeval. Za las podobnega ga je upodobi] na dnu pekla. Ko je Martinelli to izvede], se je Se
bolj razjezil In spet odšel k' papežu po zadoščenje. A papež ee je zasmejal, rekoč:
»Zelo žal mi je, dragi prijatelj, a ne morem vam pomagati. Če bi vas postavil Michelangelo v vice, bj imeli lahko še upanje, da boste kdaj videli nebesa, iz pekla vas pa lahko reši samo Bog.«
Prevelika zahteva
Lepa francoska markiza Jeanette de Pris, ki je živela v 17. stoletju, je bila nekaj inaa prijateljica francoskega regenta vojvode Bourbonskega. Vojvoda je lepotico oboževal in jo obsipal z darili. A Jeanette mu vseeno ni bila zvesta. Ker je njen prijatelj upravičeno podvomil v njeno zvestobo, ji je večkrat slediL Neke noči jo je res našel v objemu drugega. Jeanette se je prestrašila, misleč, da bo postal regent nasilen, a zmotila se je. Vojvoda jo je samo pogledal, se obrnil in odšel. Čez nekaj časa ga je nezvesta Jeanette obiskala v njegovi palači in mu na njegove upravičene očitke dejala:
»Vidim, da me ne ljubite! Bolj verjamete svojim očem ko meni.«
Lakota mu je rešila življenje
V	vojaški šoli.v Briennu na Francoskem se je pozimi leta 1780. domenilo pet učencev, da se bodo šli drsat na bližnje jezero. Veselo razpoloženi so se zabavali vse dotlej, da je v bližnji cerkvi zazvonilo poldne. Tedaj je eden izmed njih izjavil, da je lačen in gre h kosilu. Ostali so mu prigovarjali, naj ostane še na ledu, a on je vztrajal pri svojem in odšel. Komaj pol ure po njegovem odhodu, se je pa led nenadno vdrl in vsi preostali štirje dečki so utonili.
Lačni drsalec, ki je odšel h kosilu, ni bil nihče drugi ko poznejši francoski cesar Na|>oleon. Lakota mu je torej rešila življenje.
Oprezni vojskovodja
Atenski vojskovodja ffikrat (415. do 353. pred Kr.) je bil zelo dober strateg in odličen poznavalec svojih vojakov. Ko so nekoč v neki bitki njegovi vojaki začeli omahovali in se umikati pred napredujočim sovražnikom, jim je z grmečim glasom zaklical:
»Strahopetci, ali hočete, da postane sovražnik junak!«
To je zaleglo, lfikratovi vojaki so tudi to |>ot zmagali.
Poprovci v Evropi
Poprovec je drevo, ki nam daje poper. Doma je	v južni	Aziji	in	poznamo ga več vrst. Po	listju	je	ne-
koliko podoben akacijam, njegovi večinoma rumeni cvetovi, ki so majhni in neznatni, pa vise z vej v grozdih.
V	grozde so potem nanizane tudi jagode, ki dajejo posušene in zmlete poper. Evropci. ki so skušali nasaditi v Evropi vse tuje rastline, kar so jih kje našli, so zasadili tudi poprovce. Ti pa uspevajo samo v toplih krajih na jugu in nikjer jih ne goje zaradi pridelka,	marveč	samo	zaradi
zanimivosti. V	Evropi	poprovci	le
malokdaj rode in še to slabo. Nam najbližji poprovci rastejo na jugu Dalmacije, a jih je le nekaj po parkih. V Hercegnovem sta dve dre-
Križonkn štev. 25
. f > « t t t $ * i» u.
n	m	D	m	-	H	il i
POMEN BESED
Vodoravno: I. Ne rodi zadovoljil®" sti. — II. Iznajditeljem. — III. Vr-sta. Romanski spolnik. Prislov. —Iy Azijska dežela. Začrtana pot. — »• Oziralni zaimek. Prešernova rima n* zlate čase. — VI. Redkost voj neg* časa. Dve črki iz besede »malikovalec«. — VII. Značilnost nekaterih neviht. — VIII. Nočna ptica. — j Vseučiliški dostojanstvenik. — Svetopisemska gora. Dve črki iz be-sede »pekel«. — XI. Zemljiška mer®’ Vodna žival. Veznik.
Navpično: 1. Najznamenitejša Je monakovska. — 2. Načelnost gre pre-ko njih. Egiptovski bog. — 3. Modrica. Zazvoni dan. — 4. Dve črki iz *je-sebe »pramen«. Kvarta. — 5. Zemlie" pisni pojem (dve besedi). — 6. Dve črki iz besede »mojster«. Slovenski spolnik, v rabi samo v živi govorici-Kazalni zaimek. — 7. Čekan. — 8. Medmet. Nepismen ga ne more narediti. — 9. Mehčan nosnik. Kazalni zaimek. Zavora. — 10. Srbska Elizabeta. — 11. Moško ime. Pač.
Rešitev križanke štev. 24
Vodoravno: 1. rips; stog. — 2. al’; kar; dr. — 3. Gandi. — 4. borza; vez. — 5. obod; pard. — 6. jazj pengi. — 7. dleta. — 8. in; ose; oj-
— 9. kost; rane.
Navpično: 1. razbojnik. — 2. il! oba; no. — 3. grozd. — 4. skaza; Lot. —	5.	Ana;	pes. — 6. srd;	P*r
ter. —	7.	Ivana.	— 8.	od; erg;	on-
— 9. grozdičje (pravilno: grozdjiče)-»♦♦»»♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»»»♦♦J vesi. Eno si ogleda lahko vsak, kdor pride tja, ob zidu samostanskega vrta na poti proti Topli in Igalu. Vet-poprovcev je po parkih francoske-Reviere, zlasti v Monte Carlu. Dalje jih najdemo po	južni	Italiji, južni
Španiji	in	na Grškem.	Zanimivo	Je«
da ima tudi listje enak vonj in oku*-; kakor plodovi. ,
Gothejeva modrost
Nekega večera se je Gothe z nekimi znancem z dvora sprehajal po Weir marskem parku. Na neki stranski poti: sta srečala nekega znanega a že sta» rejšega gospoda, ki se je pod roka sprehajal z neko zelo mlado gospo> dično. Ko sta zaljubljenca izginila **i vogalom, je Giithejev znanec dejal:
»Ali ste ju videli?«
»Videl sem ju,« mu je odgovorili Gothe, u; ni maral opravljanja. »verr jamem pa ne.«
pod mdalžniril imenom »enotnega bloka delovnega ljudstva«. Dotlej 6e nemasklrani komu nist> dobe tako vse mandate.
Od oddanih glasov ie dobil »enotni blok« 91 °/e; 9%p volivcev ie oddalo prečrtane ali zamazane glasovnice. Komunisti, zastopani dotlej z 38 mandati. so s 446 poslanci dobili vse tri parlamente v svoje roke.
3.	dejanje	4
Cirkus v parlamentu
Se na večer votivne nedelie. po objavi prvih delnih izidov, so nastale po vseh mestih divie demonstracije. Opazilo se ie. da so se jih udeležili tudi liudje. ki se poprej nikoli niso marksistično udejstvovali. Na večjih treih so nastopali Govorniki, ki so vpili v noč, da ie »ljudstvo šele v zaščiti sovjetskega orožja moglo prvič pokazati svoje pravo mišljenje«.
Naivečia demonstracija te vrste ie bila prihodnji dan dopoldne v prestolnici. Iz predmestij so se valili tisoči z rdečimi zastavami v vladni oktai. Sele ko ie čelo demonstrantov dospelo na trg pred ministrstvi, ie prezident izvedel, da je notranji minister kliub splošni prepovedi sprevodov na svoio roko dovolil te demonstracije. Nadalie ie notranji minister priporočil prezidentu, nai se prikaže na balkonu. Ko ie bil trg poln Hudi. med katerimi je bilo vse polno ogromnih transparentov z napisi »Hočemo sovjetsko republikol« in ko so to začele vpiti med petiem internacionale tudi množice v zboru, ie stopi) stari mož na balkon. Tu in tam so se oglasili žvižgi, posamezniki so vzklikali socialnemu ministru, dru-ei so hrumeli: »Odstopitel«
Odločen, da doseže jasnost, je prezident povabil k sebi posebnega odposlanca SSSR, skrivnostnega vljudnega gospoda iz Moskve.
»Ali ie namera Sovjetske zveze anektirati državo v nasprotju z danimi obljubami?« je vprašal prezident.
»Sovjetska zveza na to niti ne mislil« ie odgovoril viiudr.i gospod iz Moskve. »Njej so vse imperialistične tendenco tuje.«
»In ta demonstracija?« ie želel vedeti prezident.
»Ah.« ie odgovoril gospod iz Moskve, »to ie vendar samo izraz ljudske volie. Ce ie liudstvo sito meščanskega režima, tega vendar ni kriva Sovjetska zvezal«
Prezident ni rekel ničesar več.
»V ostalem,« ie dodal gospod iz Moskve, »dokazuje vendar jasno vo-livni izid. kako liudstvo misli. Volitve so se vendar izvršile ob spoštovanju vseh demokratskih načel in zakonov
—	sai ie to gospod prezident sam večkrat iziavil.«
Vliudni gospod iz Moskve se je priklonil in odšel.
1*. Juli)*: Hitler ponudi poslednjič Angliji roko.
21.	Julija: Novi, komunistični parlamenti Litve, Letonske In Estonske izglasujejo na svoji otvoritveni seji sovjetsko ustavo, pristop k SSSR In formalno podržavijcnje bank, tovarn In drugilr podjetij, dejansko pa odpravo sleherne zasebne gospodarske iniciative, t. J ukinitev privatne lastnine.
21. iuliia so se sestali vsi trije parlamenti na otvoritveno seio. Dvorane so bili okrasili z rdečimi zastavami in z amblemi s srpom in kladivom.
V	ložah so sedeli tuii diplomati. V začetku zasedanja ie predlagal socialni minister, nai vlada zaprosi za snre-iem v državno zvezo SSSR. Predlog ie bil soglasno sprejet.
4.	dejanje
Luč z vzhoda
Gospod A. ie imel čevljarsko delavnico in trgovino s čevlji z dvema izložbenima oknoma. Začel ie bil s skromno popravlialnico. žena ie pa nosila strankam čevlie na dom. Ker ie delal spretno in čedno, ie s časom začel dobivati naročila za čevlie po meri in si pridobil v svoiem okraju dober sloves. Zadovoljeval se ie z majhnim dobičkom in tako ie šlo počasi, a stalno navzgor. Najel ie pomočnika. s časom še dva. S prihranki si ie nabavil boliše orodje in tako ie bil na konju. Po 251etnem trudu je šivalo in zbijalo v njegovi delav-
nici osem pomočnikov in vajencev,
v	lokalu sta pa stregli dve prodajalki.
Tri dni po sprejetju zakona, ki ie proglasil vso zemljiško posest in veliko industrijo za *Iast ljudstva«, sta stopila v trgovino dva moža. Prvi je nosil aktovko pod pazduho, drugi je bil pa v zamaščeni obleki z mornarsko čepico na glavi. Tuiec z aktovko je potegnil iz nie natipkano polo: »Po odredbi ljudskega komisariata za gospodarstvo ie vaše podjetje nacionalizirano in preide z vsem živim in mrtvim inventarjem v posest delovnega ljudstva. Ali bodo vaši plačilni zaostanki priznani aii pa smatrani za vaš privatni dolg. boste izvedeli po pregledu knjig. Zdai lahko greste. To ie tovariš Z.. novi vodja obrata.«
In pokazal ie na spremljevalca z mornarsko čepico. Gospodu A. ie bilo, kakor da ie treščilo vani. Končno je izdavil: »To vendar ne more biti res, ia* nisem kapitalist ne veleindustri-iec. to sem s svojim delom sam ustvaril, sem čevljar po poklicu — sam ljudski komisar ie iziavil, da ostane pošteno pridobljena lastnina nedotaknjena — prepričajte se, do zadnie pare je vse pošteno zasluženo.«
»Ne govorite toliko,« ie rekel tuiec z aktovko. »Tukai ie dokument. Vi imate 10 nameščencev in delavcev, torei sle izkoriščevalec.«
Uro nato ie stal gospod A. na cesti in strmel v svojo trgovino. Skoraj 601etni starec je izgledal. kakor da ga bo vsak čas zadela kap.
Tako se ie zgodilo v teh dneh tisočem v vseh mestih. Upanje optimistov. da bodo sovjeti pojem »posedujočega razreda« raztegnili le na velekapitaliste. se ni uresničilo. Razen bank, tovarn, ladiedelnic in trgovskih družb so razlastili tudi imetnike trgovin z živili, tekstilnih trgovin, drogerij. gostiln, kinov, prevozništev itd. Krop razlaščenih se ie širil od dne do dne.
24.	julija: fiumner WelleB, državni podtajnik Združenih držav, ki takrat le niso bile v vojni, izjavi, da Washington ne fizna priključitve treh -haitskih držav k Sovjetski zvezi, »ker »e Je priključitev izvriila nasilno«. Britanska vlada, po katastrofi Frau-
i eije bolj kakor kdaj navezana na dobre od-I noše z Moskvo, ne izjavi uradno, da priključitve ne prizna. Diplomatski zastopniki Litve, Letonske in Estonske ostanejo na svojih | mestih v Londonu in IVashingtonu. Nemčija, j takrat £e zaveznica SSSR, lojalno molči, če-! prav je očitno, da Je sovjetski sunek v Baltik j naperjen proti njej. Njeno stališče Je lem ’ težje, ker Je večina njene vojske zaposlena na zahodu.
A tudi pripadniki delovnega razreda. delavci in nameščenci so prišli ob svoje prihranke. 2e takoi po volitvah ie vlada proglasila zaporo vseh bančnih in hranilniških vlog. Zdai je svet ljudskih komisarjev nepričakovano izdal odredbo o razveljavljenju vseh dotedanjih državnih bankovcev in o uvedbi sovjetskega rublja kot edinega plačilnega sredstva. Zamenjava ni bila dopustna.
Omenjeni gospod A. ie imel s svoio rodbino, ženo in dvema sinovoma, štirisobno stanovanje. Ko ie slišal v radiu, da bo zasega hišne posesti prinesla konec najemnega oderuštva in uvedla »socialno ureditev stanovanjskega vprašanja«, je videl, da je tudi zadnie, kar ie imel, izgubljeno. Ni se motil. Nova ureditev ie obstajala v uvedbi sovjetskega najemninskega zakona, ki načelno dovoljuje vsaki osebi samo 9 m2 stanovanja in 2m' stranskih prostorov. Za »politične funkcionarje, specialiste in osebe javnega življenja« so mogli krajevni komunistični odbori dovoliti izjemo. Ker je gospod A. pripadal k »nekdanjim« in ga tudi niso šteli med »ročne delavce proletarskega izvora«, čeprav ie bil čevljar kakor še njegov oče, se je moral izseliti. Ostal ie na cesti.
Nobeden »nekdanjih« ni mogel dobiti drugačne zaposlitve kakor ročno delo neizučenega delavca. Nešteta gospodinjstva so takrat čez noč prenehala. Pohištvo, preproge, srebrnina, slike in porcelan so romali za smešne cene v »nacionalizirane« starinarne.
V	prosta stanovanja meščanov je pa drla še zmerom človeška reka z vzhoda: inštruktorji, komisarji in sovjetski oficirii.
J, avgusta: Vrhovni sovjet proglasi priključitev Hesarabije k Sovjetski »vezi.
S.	avgusta: Vrhovni sovjet ugodi »prolnji« Litve In J« sprejme T HSSK.
5. avgusta: Vrhovni sovjet ugodi iprofnji«, Letonske m jo sprejme v SSSR.
6. avgusta: Vrhovni sovjet ugodi »proSnjif« Estonske In jo sprejme v SSSR.
Medtem sta bila socialni in zunanij minister odpotovala v Moskvo, da »prineseta krmarju usode svetovnega proletariata, tovarišu Stalinu gorečo želio delovnega ljudstva«, da bi se smelo priključiti Sovjetski zvezi.
Drugi dan se ie sestal vrhovni svet Sovjetske zveze, kateremu je zunanji komisar predložil prošnjo za sprejem. Sovjetski zastopniki so bili sevedr soglasno za sprejem. Nato ie delegat Baškirske uniie izpregovoril pozdravne besede, s katerimi je čestital prebivalstvu države, da bo moglo biti zdai »v enakopravnosti deležno blagoslova in napredka socialistične iz-
Sradnie«. Doma so pa izjavili social-
i	ministri v parlamentu, da je sovjetska ustava stopila v veljavo.
Od vkorakanja sovjetskih cet je bilo minilo točno 50 dni. *
Kmetie v Baltiku niso marali komunizma. Sovjeti so to vedeli, sai so imeli dovoli izkušenj doma. Zato so hiteli zatrjevati, da uvedba kolektivizma in kolhozovstva ne pride v poštev. »razen če to kmetie sami žele«.
Kmetie seveda niso želeli. Kljub temu so morali oddati državi velik del svoie zemlje. Vzeli so iim tam-kjer ie bila izguba zanie najobčut-neiša. Tako so n. pr. živinoreict izgubili naiboliše pašnike, hkrati so iim pa naložili, da ne smejo zmanjšati števila živine.
Da se razumemo: tako se ie zgodilo z malim in srednjim kmetom-Veleposestniki so seveda pri priči izgubili vse.
5.	dejanje
In zavladal je raj na zemlji...
Se so obstajale frizerske delavnice, pekarne, trafike, mesarije in nekaj rokodelskih malih obratov z enim aj> dvema nameščencema. Po »likvidaciji« večjih podjetij so tvorili zdai obrati gornjo mejo zasebne lastnin«-
»Žal ne bo mogoče, ker papa ne bo hotel sodelovali. Čisto zanorjen je vanjo. Sicer bi bilo prav lahko, zelo lahko, le če bi ti hotela. Prav za prav nisem jaz sama zosnovala tega načrta Razodela mi ga je Anctte. Tako Preprosto bi bilo. Sonja ne bi smela nikoli več od tu. Odpustiti bi morali Prej vso služinčad: Antonea, Jeanneo m kuharico. To so edini ljudje, ki Sonjo dobro poznajo. Od onih ljudi, *j so nas kdaj videli zunaj na sprehodili, ne ve nihče, katera je moja hči ■n kalera nečakinja. Celo zdravnik, ki včasih obišče papana, ne ve, ali si n Vera ali Sonja. Za vse to sem skrbela že več let. Ves la čas se že ukvarjava z Anetio s tem načrtom, gospodična berndiova je v Kaliforniji jn se ne bo nikoli več vrnila sem. Vse le v redu, vse bi bilo mogoče izvesti. Služinčadi bi našla sama nove službe
v	primernem oddaljenem mestu. Le Anctte bi ostala sama v gradu s Sonjo, katero bi potem izdajali za Vero. Ta Vera bi bilo duševno zmedena in bi jo bilo zaradi tega stalno držati zaprto. Anetie bi bila njena čuvajka in strežnica. Ona bi poskrbela za to, da ne bi prišla nikoli več z nobenim človekom v stik. Tako bi postala ti za vselej Sonja Bregantova in bogata dedinja. Nihče ne bi spoznal zamenjave. Obe sta plavolasi, obe imata modre oči, enako postavo in vse so-rodniške skupnosti. Mimo tega sta iudi skoraj enako stari. Ti bi postala na ta način celo še leto mlajša, kar bi ti bilo le v korist.«
»Toda Sonja sama?« je vsa vznemirjena od nepričakovanega načrta vzkliknila Vera.
“Sonja bi se morala vdati .v misel, da ,jR Vera, če ne bi hotela priti v blaznico. Da, sama bi morala trditi, da je Vera,« je dejala mati in njen obraz je bil spačen od zlobe, v kateri se je odkrivala vsa brezsrčnost njenih davnih prednikov, ki se za svoje koristi niso nikoli bali nobenih zločinskih dejanj.
»Tega ne bi nikoli storila,« je prepričevalno rekla Vera.
»In četudi ne!« je vzkliknila mati. »Čez zidove, ki obdajajo graščino, ne bi nikdar več prišla. Glavno bi bilo, da bi svet verjel, da si res ti Sonja. Soijja je že skoraj štirinajst let pri nas m ves ta čas je niso videli niti njen oče niti ostali znanci iz domovine. Kako naj bi potem spoznali zamenjavo? Vse bi pa bilo treba seveda Še čisto natanko določiti z Anetio, ki mi je tako zvesta, da bi postala v najino korist tudi morilka, če bi bilo treba.«
Mati in hči sla se nekaj trenutkov zrli s plamtečimi očmi. Sele čez čas )e rekla Vera:
»In če bi se stric nekega dne le izmislil in prišel sem?«
»To se ne bo zgodilo,« je odgovorila mati. »Če bi jo želel kdaj videti, bi jo bil že davno poklical domov. Sklenil je, da ne sme v domovino vse tako dolgo, dokler on ne umre. Sele potem ji bo tudi pripadla dediščina. Vidiš torej, da je stvar zelo preprosta-— samo če ne bi bilo papana.«
»Da, papa ne bi tega nikoli dovolil,« je rekla Vera.
»In ti?« je vprašala mati.
»Ne bi se branila; kljub vsemu ne. Mimo tega bi bilo vse to čisto v redu. Sonja itak nima nobene pravice do dediščine Bregantovih. Svojo vlo-
go bi nedvomno dobro igrala. Bilo bi prav zanimivo. Čez noč bi spet obogateli. jaz bi seveda zahtevala, da me ti povsod spremljaš in se nikoli ne bi hotela ločiti od svoje drage »tete Lydije«. Kakšna škoda, da papa ni za ta načrt!«
Mati in hči sta še dolgo razpravljali o tem načrtu, določujoč vse podrobnosti, ki bi jih bilo treba upoštevati Vse to njuno razpravljanje se je sicer zdelo le kot sanjarjenje, toda v nju nih podzavestnih globinah je dobi valo vedno bolj podobo resnega načrta, ki ga je treba tako ali drugače, toda na vsak način uresničiti.
Ob vsakem dogodku, ki se je po slej dogodil na gradu, sta se gospa Bregantova in Vera vpraševali, ali bo
v	korist ali v škodo njunim namenom. Pri vsem tem se pa niti zavedali nista, da je njun načrt zločinski. Nasprotno, bili sta celo prepričani, da imala do tega vso pravico, kajti krivično bi bilo le, če bi »basiardinja« dobila zapuščino Frana Breganta. Pa tudi tega se nista zavedali, da sta gradili ves svoj zasnutek pred vsem na rodbinsko podobnost med Sonjo in Vero in sta tako torej priznavali, da Sonja le ne more biti hči nekoga drugega in je torej nfen oče vendar Fran Bregant.
Lojze Bregant ni vedel o teh načrtih svoje žene in hčere ničesar. Pa tudi njegova bolehnost mu ni dopuščala, brigati se kdo ve koliko za stvari, ki so se dogajale okoli njega. Zdravnik ga je moral vedno češče obiskovati, a pomagati mu ni mogel veliko. Tako se je pričel počasi spri-jaznjevati z mislijo, da se bo njegovo življenje izteklo preden bi bilo treba. Sam se smrti ni bal, bal pa se je za nadaljnjo osodo svojih, najbolj pa za Sonjo. Dobro se je zavedal, kakšno bi postalo njeno življenje ob teti in sestrični, če bi on nanagloma umrl. Toko mu je prizadevala Sonja več skrbi kakor Vera. Zena in hči bi se mogli skromno še dalje preživljati od dohodkov graščine, 'razen tega je pa sklenil kljub vsemu napisati svojemu bratrancu Franu pismo, ki naj bi mu bilo dostavljeno po njegovi smrti, v katerem bi ga poprosil, naj še nadalje ne pozabi na svoji francoski sorodnici. Vendar se je moral vedno znova vpraševati, kaj bo s Sonjo, če umre.
Ze večkrat je sklenil upreti se Franovi volji in napisati mu o Sonji več kakor mu je bilo dovoljeno. Zlasti se mu je zdelo, da je njegova dolžnost sporočiti mu, da postaja dekle ©d dne do dne bolj njemu 'podobna. Prav za prav, si je dejal, bi bil moral že davno storiti tako, a njegova volja je bila za tako dejanje prešibka. Morda se je pa malo bal tudi tega, da bi bratranec potem poklical Sonjo domov, njegova družina je pa bila navezana na od Sonje izvirajoče dohodke in on som si ni več mogel zamišljati življenja v bretonski samoti brez nje, kajti čimbolj sla se mu žena in hči odtujevali, tembolj je občutil potrebo po vezeh, ki so ga vezale
s Sonjo. Te sebičnosti se je dobro zavedal in bilo ga je sram, a njegova neodločnost mu je branila, da bi storil končni korak. Sele tedaj, ko je začutil, da se njegova bolezen naglo razrašča, se je odločil, da bo pisal bratrancu v Ljubljano.
XXIV.
Nekega dne je ležal Lojze Bregant na ležalnem stolu v parku. Sonja je sedela zraven njega in mu čitaia ;z neke knjige. Sam je bil že preveč slaboten, da bi se bil mogel česar koli lotiti. Le s težavo je še hodil na kratke sprehode po parku. Svojega konja je bil že davno prodal. Izkupiček je šel za nujna popravila na strehi najemnikovega poslopja in za I.y-dijine in Verine obleke. Zdravnika je bil odslovil, ko mu je povedal, da za njegovo bolezen ni uspešnega zdravila. S tem si je hotel prihraniti še te izdatke.
Tako je bil Lojze Bregant popolnoma sprijaznjen z mislijo, da so njego-
vi	dnevi šteti. Vendar še ni vedel, koliko mu jih je še usojenih, ko je spet pričel premišljevati o svojih dolžnostih do Sonje. Ko mu je zdaj brala iz knjige, jo je neprenehoma opazoval s svojimi trudnimi in medlimi očmi. Da, iz nekdanjega lepega dekletca je nastala zrela krasotica, in Lojzeta Breganta je skoraj zapekla vest, da ni še ničesar storil, da bi jo vrnil očetu. Če on umre, mora Sonja tako z gradu. Če je oče nikakor noče do-
OK VIR II
za
SLIKE, FOTOGRAFIJE. GOBELINE
KLEIN
LJUBLJANA. VVolfova 4
mov, potem ji mora preskrbeti bivanje kje drugje v svetu, na vsak način pa daleč proč od Lydiie in Vere. To mu je postalo tedaj popolnoma jasno. Zato je sklenil takoj pisati svojemu bratrancu. Z vso prepričevalnostjo mu bo dokazoval, da je Sonja njegova resnična hči.
Sonja ni ničesar slutila o stričevem premišljevanju in o njegovem končnem sklepu. Pa saj tudi ne bi bila verjela, da bi se moglo še kdaj spremeniti. V zadnjem času se je vedno bolj vdajala v prepričanje, da je za vedno izgnana iz rodnega doma. Bolj ko vse drugo jo je zato mučil slrah, da bi stric res umrl Kaj bo potem. Kako naj živi brez njega med teto in sestrično? Ne, tega ne bi zmogla. Prevzemal jo je vedno večji strah in nazadnje se ni.-mogla več premagovati.
Premišljevala je o skrivnostih ozadje svojega življenja. Kaj je zagrešila,
da je oče ne mara, da ji nikoli v vseli tistih letih ni niti enkrat samkrat pisal in da tudi ona ne sme pisati njemu? Kaj se skriva za tem. Zdaj ni bila več otrok, da bi se mogla zadovoljevali s praznimi tolažbami in lažnimi odgovori. O, nič več ni verjela, da je mati odšla v kraje, od koder ni poii vrnitve. Njen odhod je moral prikrivati nekaj čisto drugega. In da je sama v resnici le izgnanka od doma, je tudi doumela. Toda zakaj?
Ze večkrat se je je polotila silna želja, pisali očelu, čeprav ji je bilo to prepovedano. Toda kako naj spra-
vi	pismo z, gradu na pošto, ne da bi kdo za to izvfdel? Z gradu je, šla le poredkoma in še takrat vedno v spremstvu tete in Vere, V zadnjem času pa celo na sprehode v kočiji ni več hotela z njima in onidve sta bili še zadovoljni, da sta ostali sami. Nekaj časa je premišljevala, da bi zaprosila katerega izmed služinčadi, da ji pismo odda, toda še pravočasno je uganila, da tega nihče ne bi storil brez tetine odobritve.
V	svoji stiski se je nazadnje odločila zaprositi za dovoljenje strica Lojzeta, vendar ni imela poguma, izreči mu te prošnje. Kljub temu je prav tisti dan v parku neprenehoma mislila na to, in ko je brala iz knjige, so blodile njene misli vse drugod kakor tam, kjer bi bile morale. Ko je pa nehala brati, je zbrala vso svojo moč in dejala:
»Ali te smem nekaj prositi, striček; nekaj, kar že dolgo, dolgo nameravam?«
»To je velika posebnost, da me nečesa prosiš, Sonja,« je rekel stric. »Povej mi le; upam da ne bo nič takega, česar ne bi mogel storiti.«
»Prosila bi te rada za dovoljenje, da pišem svojemu očetu,« je spregovorila naglo z vso voljo odločnosti.
»Kako si se tega domislila?« je vzkliknil stric v vidni zadregi. »Saj vendar veš, da tvoj oče tega ne želi, ker je... ker je... pač preveč zaposlen.«
»Toliko časa bo vendar imel, da bo prebral eno edino moje pismo,« je rekla Sonja in se vzravnala. »Ti si me vedno odpravljal s tolažili in izgovori. Morda sem ti kdaj verjela, toda sem že preveč odrasla, da ne bi sama slutila, kako se za vsem tem skriva nekaj čisto drugega. Zato hočem brez ovinkov izvedeti, kaj je vzrok, da mc je moj oče izgnal iz svojega doma, zakaj plačuje tu zame vzdrževalnino, se pa zame pri vsem tem sploh nikoli ne zmeni. Ze davno nisem več naiven otrok, ki bi ga bilo mogoče slepiti s pravljicami. Če mi ti ne moreš ali ne smeš povedati, potem bom zaprosila očeta samega, da mi jo razodene, tločem vedeti, kaj sem zagrešila, da ne smem domov? Najprej ste mi dejali, _ da se bom vrnila, ko bo končana moja vzgoja. Gospodična Berndtova je odpotovala od tu že skoraj pred štirimi leti, sama se bližam dvajsetemu letu in sem dovolj
zrela in razumna, da ne bi povzroča* Ja svojemu očetu napotje v domači hiši. Nekje mora biti tudi v Ljubljani kak kotiček, kjer bi našla svoj prostor. Ne morem si pomagati, stric Lojze, toda vedno sem bolj in bolj prepričana, da mora .obstajati med mojim očetom in med mt-noj neka skrivnost. Prav tako mislim, i da ti dobro veš, kakšna je , ijsta skrivnost, samo da mi je ne moreš ali ne smeš razodeti. Prav zato te. prosim, dovoli mi, da sama pišem ocetu!^
Sonja je govorila bolj razburjeno, kakor je bila njena navada- in v njenih lepih očeh je gorel čuden ;plamen vzviharjenih notranjih-čustvovanj. Lojze Bregant je tedaj prvič opazil, kako se v tem ognju njena lepota ®e stopnjuje in kako nemogoče ie,- da bi še dalje govoril z njo ,ka.kot z .ottrokom. Zato se je vzravnal iv naslanjaču, prijel Sonjo za roko in ji ideja!:
»Razumem te popolnoma, draga Sonja, toda zavezati sem s'd hioral s častno besedo, da o tem S tfeboj ne bom govoril. Vendar sem prav prejle, ko si tj čitaia, premišljeval -o' tem, da napišem tvojemu očetu ; pismo, v katerem ga bom zaprosil • fea tvoj odpoklic domov.« M’
»Kako žalostno,« je vzkliknila Sonja, »da je treba za tako dovoljenje sploh Šele prositi!«
»Seveda je žalostno,ft. je, pritrdil stric, »in prav nič več ti nočem tajiti, do tiči za vsem res neka .skrivnost, katere ti ne smem razkriti. Sem uvi-devam, da ti tega ni več mogoče tajiti. Vendar te prosim, počakaj še malo! Obljubljam ti, da bom takoj pisal tvojemu očetu in terjal od njega, da se vsa zadeva razjasni, četudi ti ne bi dovolil, vrniti se domov. Počakala bova na odgovor, če moje pismo ne bi doseglo svojega namena; potem ti bom mirno dovolil, da. ,s$ š,e sama obrneš na očeta.«
Sonja je zavzdihnila in ga' pogledala s široko razprtimi očmi. Potem je dejala z zadrževanim glasom:
»Počakala bom, stric Lojze. Toda veš, kaj se mi često dozdeva,! da sem tu ujetnica«
»Kako si moreš to misliti,?« se je začudil Bregant.	,.-	,'
»Ali ti je res tako nerazumljivo?« ga je vprašala. »Nikoli ne pridem onstran teh zidov in nihče rie ; pride k meni. Če pride najemnik, me' nažene teta v mojo sobo, če se prikaže zdravnik — saj se 1 le poredkoma — mu spet ne smem pred oči - Celo s služinčadjo ne smem govoriti: Nikomur ne smem in ne morem pisati. Ali ni to ujetništvo?«
»Nesmiselnost!« je vzkliknil stric. »Če se ti zdi, da si ti ujetnica, potem smo vsi tu ujetniki. Da je tu dolgočasno vem, kolikokrat sta mi to povedali že Lvdija in Vera. toda jet-nišnica ta graščina vendarle .ni. In ti se je boš prej rešila, kakor Yera «
»Saj nisem mislila tako,« je odgovorila Sonja. »Meni ni prav nič do družbe in veseljačenja, samo resnico bi nazadnje rada izvedela «
»Nu, dobro,« je dejal stric. »To se bo zgodilo. Napisal bom tvojemu očetu pismo in ga še danes Odposlal. Si zadovoljna?«
»Sem,« je pritrdila.
(Dalje prihodnja.)
Ker ie bilo pa njihovo število še preveliko, jih niso proglašali za kapitaliste ali buržuje. Pač pa so začeli časopisi — izhajati so smeli seveda samo komunistični — razlagati, da ie »meščanska razredna država« te male lastnike, ne da bi bili sami opazili, docela pokvarila, ker posnemalo kapitalistične šege in metode. Njihova dolžnost je, da odvržejo te verige in skupai s svojimi tovariši, t. i. z nameščenci. stvoriio socialistično obratno obliko »artel«. Ni dolgo trajalo, ko ie naraščaioči pritisk Izsilil to artelizaciio,
To se ie videlo zelo preprosto: Dotedanji lastnik ie ppdal iziavo. da svoi obrat z vsem inventarjem vred izpremeni v artel. a čimer so postali niesovi prejšnji nameščenci solastniki. V primeru njegove smrti zapade obrat državi. On in njegovi pomočniki nai bi v bodoče imeli enake do hodke.
Ta predlog so nameščenci skraia ugodno sprejeli, ker so si obetali viš-le prejemke. Toda kaj kmalu se je Dokazalo, da ti mali obrati nazadujejo. zakaj odpadel ie odločilni moment njihove eksistence, iniciativa lastnika, ki ie delal prei iz osebne vneme, da bi preskrbel svoje otroke, sebi in ženi Da zapotovil preskrbo za starost. Tako to tudi arteli hitro postajali godni za Dopolno razlastitev.
Obrazi ljudi so postajali kakor odlitki mask. Hlinili so ravnodušje, da »krijejo slrah, ki jih je grabil za vrat. Ostalo je le še življenje kot posled-ttia lastnina. Ali je vsai ta varna? Mar niso že zaprli celo štirinajstletne šolarje, ker so neli nekdanjo na-todno himno? Nihče, niti starši niso v<’deli kam so jih odpravili tajinstve-“o nastopajoči komisarji. Mar ni brez »ledu izginil celo nekdanji državni oredsednik, potem ko ie baje nastopil »znanstveno potovanje« po SSSR?
Časopisi so pri sleherni priložnosti “9<idarjali »demokratski značaj so-netskega sistema« in se najrajši hilic-1vnli na lo’ da se režim ni do-aknil verske svobode.
Res je, cerkve so ostale. Toda flvene stopnje za verske občine so
bile naivišie. pri splošni revščini torej nezmogliive. Ze čez nekaj mesecev so prešle nekatere cerkve zaradi davčnih zaostankov v last države. Razen tega je bilo »versko vplivanje na mladino« pod strogo kaznijo prepovedano.
Drugo merilo je veljalo za sinagoge. Te so bile kot »ustanove narodne manjšine Zidov« oproščene vseh davkov in go svobodno delovale naprej.
Epilog
Šlo ie nevzdržno svoio pot. Zastraženi, nasproti prejšnjim najboljšim prijateljem 'nezaupljivi ljudje so obupavali nad svojo usodo. Iz njih so se dvigale one lastnosti, ki jih ie bila tisočletna vzgoja zatrla ali vsai omilila. Vsi primitivni instinkti so udar-iali na dan, hinavstvo, pohlepnost, hudobija. Čemu neki nai bi bila morala še potrebna?
Zdaj šele so ljudje videli, v kakšni strahotni zmoti so bili, ko so se še nekaj tednov poprej tolažili, češ. »sai ne bo tako hudo«.
Sledile so deportacije. Tisoče In desettisoče inteligence in meščanstva, a s časom tudi čedalje več kmetskega prebivalstva so odpeljali v Sibirijo ali- bogve kami nihče ni več vedel zanje, nihče se ni več oglasil. Teror ie postajal od dne do dne hujši, od dne do dne neznosneiši.
Dokler ni nekega dne prišla odrešitev in so se liudie zavedeli, da so spet liudie:
22.	junija 1941: Hitler tula proglai. da Je
napovedal Sovjetski uvezi vojno,
25.	junija: Nenigke čete raviamejo Kovno in Vilno v Litvi.
1. Jull|a: Nemški- Četo laviamejo Rigo v Letonskl.
18.	avgusta: NemPkc čete zaviaim-Jo Narvo
v Kston&ki.
Ali ie po vsem tem čudno, da ie visoko kulturno in civilizirano ljudstvo, ki ie 22 let živelo v svobodi, sprejelo nemškega- okupatoria kot odrešitelja?
Zavaroval se je
»Zakaj je pa tvoj stric, tedaj ko se je izselil v Ameriko, pustil svojo ženo doma?«
»Zato, da se mu ne bi po domu stožilo.«
'Zloba
»Kaj »o pa vaši prijatelji naredili, ko so videli, da ste v vodo padli?«
»Veste kaj? Kos mila so vrgli za menoj.«
Slaba stran
»Zdaj »te že dve leti v pokoju,« pra-
vi	Gobov Mirko nekemu upokojenemu gospodu. »Alj se kaj dobro počutite?«
»Vse bi bilo v redu,« pravi upokojenec, »samo dopustov mi manjka«.
Pijančeva logika
Star prijatelj dobre kapljice sedi pri poliču vina in modruje sam pri sebi:
»Ali bi ga popil še četrt litra ali ne? Glava pravi ne, želodec pa da. Glava je pametnejša ko želodec. A pametnejši odneha. Gospodična natakarica, Se četrt litra.«
Lep sprejem
»Kako le je pa žena snoči sprejela, ko si pijan prišel domov?«
»Rože mi je metala v glavo.«
»Zakaj si pa potem ves črn?«
»Zato, ker jih ni vzela iz lončkov.«
Hibe
Žena: »No, kako je bilo pri pojedini?«
Mož: »če bi bilo vino tako staro. Kakor kokoš in kokoš tako debela ko gospodinja, bi bilo vse dobro.«
Pameten mož
Mož in žena stojita pred zlatarjevo prodajalno in žena pokaže na neko zapestnico, rekoč:
»Ko bi imela tole zapestnico, s; ne bi ničesar na svetu več želela.«
»Mož: »Potem kar hitro odhitiva dalje. Samo pomisli, kako mora biti človeku pusto živeti, če nima nobenih želja več.«
Prijaznost
»Dejal sem ji, da je skoraj v vsaki družini kakšen tepec.«
»In kaj je ona na to odgovorila?«
»Vprašala me je, če sem edinec.«
Dobra vzgoja
Jakec stoji pred kipom Venere, jo kritično opazuje in naposled vpraša:
»Mamica, zakaj pa ta ženska nima rok?«
»Ker si je zmerom nohte grizla,« ga pouči matj.
Več jezikov
»Kajne, tvoj« žena- govori več jezikov?«
»Ne samo, da jih govori. Včasih ge mi celo zdi, da jih ima več.«
Podjetni snubec
»Glejte, gospa. Vi žalujete za svojim pokojnim možem, jaz pa za svojo ženo. Ali ne bi bilo bolje, da bi odslej skupaj žalovala.«
Dvojna nesreča
Tašča: »Pomisli, dvojnico Imam.«
Zet: »Za božjo voljo, S« to povrhu.«
Iidajalski oglas
Čopova zaročenka je zelo ljubosumna. Lepega dne vsa razburjena prihiti k svojemu zaročencu in mu v eni sapi očita:
»Zdaj šele vem, kako sebičen si. V časopis si dal oiiUis: .Iščem nekadilko za ženo*.«
Doka*
Sodnik: »Ali lahko dokažete, da v-is jfijtale mož okradel. Ali je morda kateri izmed pri njem najdenih predmetov vaš?«	>
Tožnik: »Da, tale robec.c
Sodnik:	»To	ni nikakšeri dokaz.
Takšen robec imam tudi jaž.t
Tožnik: »Ze mogoče, saj sta mi bila dva ukradena «
Ne more vetjefi •
Zdravnik: »Gospa, ali so bolečine prejšnjo noč spet nastopile?«
Pacientka: »Ne vem, sem vso noč trdno spala.«
Sopotnik
»To pijačo mi je dala moja zaročenka s seboj,« pripoveduje, gospod Dreta svojemu sopotniku in krepko potegne iz steklenice. »Dejala je, naj se pri vsakem požirku nanjo spomnim.«
»Ali je pijača dobra?« vpriša Dre-tov sopotnik. »Dovolite, da se Se ja* malo spomnim vaše zaročenke.«
Nadobudni visokošoleo
Profesor med razlago zapazi, kako eden izmed slušateljev spi in ga opomni, rekoč:
»Med razlago pa vendar ne boste spali.«
»Pač,« odvrne slušatelj, »prav lahko bi spal, samo če bi nekoliko tiše govorili.«
Logika
»Kaj bi rekli, če bi vas zdaj poljubil?«
»Prav nič, saj vendar ne bi mogla govorili.«
Težak je
»Moj sin je po operaciji slepiča shujšal za šest kil.«
»Vraga, kdo bi si mislil, da j« la spak tako težak.«
Okrepite se za jesen in zimo
Ko sem zadnjič neki svoji znanki priporočila jutrnjo gimnastiko, me je presečeno pogledala, potem pa zamahnila z roko, rekoč:
»Zato vendar nimam časa! Da bi si pa zaradi telovadbe pritrgala spanje, mi še na misel ne pride. Vse prerada spim in mi je zmerom prekratka noč.«
Tako je pač zmerom v življenju. Za stvari, ki so sicer koristne, a se moramo zaradi njih nekoliko prikrajšali v užitkih, nimamo nikdar časa. Tako zmerom znova odlašamo s krpanjem nogavic, pisanjem pisem in predvsem z gimnastiko. Za zunanji videz, to se pravi za nego obraza že še najdemo tistih nekaj prepotrebnih minut. Dobro se zavedamo, da se kljub vsemu moramo napudrati, na-rdečiti ustnice in pološčiti nohte, a globlje potrebe tjavdan prezremo. Da je naš zunanji videz odvisen od notranjega ustroja in notranjega zdravja vsega našega telesa, zaradi lenobe in malomarnosti kaj radi pozabimo.
Zdaj ko stopamo jeseni nasproti, kar nas nemilo spomni na zimo, bi morale še posebno postati pozorne na zdravje svojega telesa in njegovo utrjenost za zimo. To pa najlaže in najceneje dosežemo z vsakodnevno jutrnjo gimnastiko, ki ne stane nič denarja, zahteva pa samo nekoliko dobre volje. Ne bodite takšne, kakor moja znanka, ki si nikakor ne more utrgati tistih bore nekaj minut iri spanju! S tem škodujete svojemu zdravju in malo skrbite za svojo mladostno svežost. Tistih pet minut ipanja vam ne bo prav nič manj-ralo, zalo se boste pa ves dan počutile čvrste in sveže.
Takoj ko se prebudite, se dodobra pretegnite ,potem odgrnile odejo in še nekaj trenutkov poležite. Nato vstanite, stopite k oknu, in nekajkrat globoko vdihnite sveži jutrnji zrak. Če imate balkon, stopite takoj ko vstanete nanj, saj je tam zrak še bolj osvežujoč, ko pri oknu.
Vaša druga jutrnja pot naj bo v kopalnico. Tam si najprej temeljito oščetkajte lase, potem se pa umijte do pasu To vas bo temeljito osvežilo in na mah ne boste prav nič več zaspani. Če mogoče se umijte najprej v topli, potem pa še v mrzli vodi, ker bo to dobro delo vašemu krvnemu obtoku.
Iz kopalnice pojdite nazaj v sobo, razdenite posteljo in zložite odejo na odprto okno ali na balkon. Pri tem se boste morali nekajkrat temeljito priklonili, se spet vzravnati in globoko dihati.
Po tem svojem tretjem opravilu se oblecite in dokončno počesajte. Lase česajte tako, da imate glavo sklonjeno in češete lase v nasprotni smeri, kakor navadno leže. Sele potem si končno uredile pričesko. Pri oblačenju mislite na to, da vsako kretnjo izvedete čim bolj graciozno in lahkotno. Če se boste pozorneje opazovale, boste ugotovile, da pri tem naredite nešteto gibov, ki bi jih tudi lahko uvrstili v gimnastične vaje.
Na poti v službo ne hitite in ne bodite živčni. Ne izberite najkrajšo, temveč najlepšo pot in globoko dihajte. Pot v službo vas mora okrepiti in osvežiti za delo čez dan.
NAS NAGRADNI NATEČAI
(otiček za praktične gospodinje
Za vsak prispevek, objavljen v tej rubriki, plačamo 10 lir
Piškoti za dojenčke
Dobro mešaj, da se speni 10 dkg ladkorja, 1 rumenjak in ščepec soli. J to počasi vsipaj zavitek kakšnega mdihga (najboljši je malinov puding) n pol pecilnega praška. Ko je dobro iremešano prilivaj počas; toliko to-vle vode, da poslane zmes tekoča. Na-o dodajaj izmenično žlico stolčenega >eljaka in žlico moke; moke dodaj po »trebi nekoliko več. da lahko ugne-eš testo, ki ga potem pustiš počivati 0 minut. Testo potem razvaljaj, Izreži iblike in speci. Piškoti so zelo krhki n imajo okus, kot bi bili jz smetane.
Z. B.
Omaka iz kumar in buč
Naribaj 1 kg buč, 1 kg kumar in 1 'etiko čebulo in čez nekaj časa dobro tžmi. Napravi na maščobi svetlo pre-iganje. stresi vanj ožele kumare in niče, jih še malo prepraži, dodaj pol rozarca kisa, malo paradižnika in ku-nine. Posebej skuhaj približno 1 kg irompirja, ga pretlači kot za pire. do-iaj k omaki in zalivaj po potrebi s irompirjevo vodo. v kateri se je kti-lal krompir. Tako si prihraniš sol. )maka je zelo okusna in izdatna. Po-eg serviraj makarone, žgance, najbolj-ii pa je riž.	I.	Š.
*
Honorar za obiavlieni recept dvig; lete lahko takoi Do objavi v naši ipravi. Po oošti pošiljamo šeie takrat, co se nabere več takšnih nakazil.*-3rispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika«. Kotiček za »raktične gospodinje. Ljubljana. Poštni sredal 253.
Kakšno poli imate?
Koža živi. kakor živijo tudi vsi drugi organi v naše,,, telesu. V njej t o venomer tvorijo nove slanice in izpodrivajo stare, da odpadeio. Ta proces aovega porajanja stanie odloča o trajanju mladosti in o nastanku starosti. Približno okrog pet in tridesetega leta se proces presnavljanja kože začne nekoliko počasneje vršiti, koža nj več tako elastična in znojnice se razširijo. Pri nekaterih ženskah nastopi to počasnejše presnavljanje kože prej, pri nekaterih pa nekoliko kasneje. Z njim vred nastopi v začetku komaj opazno, potem pa čedalje bolj vidno staranje. Pri štiridesetih letih postane proces novega porajanja stanic še nekoliko počasnejši.
Kako dolgo se presnavljanje kože v redu vrši, je medvsem odvisno od našega zdravja. Seveda k temu mnogo pripomore tudi nega polti, ki mora biti vsaki koži primerna. Zato moramo najprej ugotoviti, kakšno kožo prav za prav imamo.
Ali imate suho ali mastno polt? Morda si tega vprašanig še nikdar niste tali. In vendar je nujno potrebno, da to veste. Poglejte se v povečevalno srcalo. Ce vidite, da ima vaša koža velike razširjene znojnice z zajedalci in se vam koža po vsem obrazu, pred vsem pa po nosu, močno sveti, potem ste lahko prepričani, da imate mastno
polt. Ce imate pa zmerom suho kožo in se vam večkrat lušči, potem imate zanesljivo suho polt.
Suho polt je mnogo težavneje negovati, ko mastno. Takšno kožo ne smemo umijtati v prevroči vodi. ker postane sicer še bolj suha, prav tako jo ne smemo drgniti z ledom, ne smemo delati parnih kopeli in io ne smemo iimi-ati s pretrdo vodo. Ženske s suho poltjo bi se morale zmerom umivati z deževnico, ali pa bi morale trdi vodi dodajati boraks, da bi se omehčala.
Suha polt se posebno rada zgodaj guba in ji moramo zato stalno, dovaja1, dovolj maščobe. Posebno mesta okrog oči so zelo občutljiva in se okrog njih najprej narede mnogoštevilne majhne gubice. Ta mesta moramo še posebno dobro namastiti vsak večer s kremo.
Ženske z mastno poltjo imajo sicer glede gub manj skrbi, pritožujejo se pa navadno zaradi nečistoče, zajedavcev in mozoljev, ki v premastni i-olti zaradi razširjenih znojnic stalno nastajajo. Zato morajo svoji mastni polti stalno odvzemati naravno mast in jo nadoineš"- ti z umetno. Umivati morajo svoj obraz v topli vodi, večkrat delati parne kopeli in se veliko sončiti, pozimi pa obsevati z višinskim soncem.
Premastna ali presuha polt ima vselej svoi vzrok v celotnem telesnem zdravju. Presuho polt imajo navadno ženske, katerih telo vsebuje premalo maščobe. Mastne polt pa navadno one, ki se živčno preveč naprezajo, so slabo-krv ali pa njihove notranje žleze napak delujejo. V vsakem takšnem primeru je najboljše vprašati za svet zdravnika, ki bo natanko la’ povedal, kako se morate v poedinih primerih negovati. Vsaka polt li-mreč potrebuje svojo nego. Tud; tu namreč velja staro pravilo: ni vse za vsako.
Vsestranska uporaba Škarij
Rezanje blaga ie velike važnosti, tako velike, da si morebiti niti ne mislite. Blago namreč ne sme biti nikjer zarezano, odrezati ea moramo prav. ne premalo ne preveč.
Dandanes si že marsikatera praktična gospodinja sama ukroii obleko s pomočjo kroiev. ki jih za malo denarja kupi. Posebno, kroii se.prav prideio onim gospodinjam, ki imalo otroke. Te bi morale vedeti vsai nekal osnovnih pravil za krojenje, oziroma za pravilno rezanje blaga. Pifcden začnemo blago rezati, ga moramo dobro premeriti in nanj s kredo zaznamovati šive. Ce ie blago enkrat zarezano, ea ni moči več popraviti, zato morate prej dobro premisliti, ga premeriti ter zaznamovati s kredo, potem sole rezati. Maina površnost, ki io pri kroie; nju zagrešite, vas utegne drago stati in vam skaziti vso obleko.
škarje ie pa moči tudi drueie s pridom uporabiti. Morda si niti ne mislite, kako vse splošno uporabne so. Škarje so na primer uporabne, za deljenje ribe. striženje zelenjave in cvetnih stebelc, za čiščenje solate in celo za čiščenje eob.
V vsakj hiši mora biti nekai vrst Škarij. Ene velike za striženje debelega sukna, srednje za striženje tankih tvarin in za perilo, ter majhne za vezenje. Za striženje nohtov moramo uporabljati posebne škarje, prav tako tudi za striženje papirja. Ce za to dvoje uporabljamo navadne škarie. recimo one za striženje blaga, se nam utegne zgoditi, da se nam bodo pokvarile in jih potem za nobeno delo ne bomo mogli več uporabljati.
1
Cri tr>Je modeli to risati! izrečoo ea sDružloaki tednik« In olto bili le objavljeni)
Za prve jesenske dni ali poletna julra si lahko ukrojite eno izmed gornjih treh praktičnih oblek, ki se vsaki postavi lepo podajo. Prva je iz iemno-rjavega blaga, krilo je nagubano. Pas, ovratnik in rob na rokavih so pa iz belega blaga. Druga obleka je iz peščenorumenega platna, ovratnik ima obliko šala, krilo ima pa spredaj in zadaj gubo. Tretja obleka je posebno primerna za mlada dekleta. Sešita je iz temnomodrega blaga. Krilo ima dve gubi. Obleko poživlja bel pas. ovratnik in robovi na rokavih.
Priborimo si zdravje
Kako se Izognemo vsakdanjim nevšečnostim
Le malo je ljudi, ki bi bili venomer zdravi in ne bi nikdar tožili, da jih kaj boli. Vse te bolezni, skoraj da niso bolezni, a vendar zmanjšujejo delovno moč, slabe voljo in krepe nejevoljo. Glavoboli, razne kožne bolezni, težave v želodcu in še mnogo drugih malenkosti, ki nekatere ljudi skoraj venomer mučijo, imajo navadno svoj vzrok v slabi prebavi in nepravilni hrani. Iz prvotno neznanih obolenj pa se lahko pozneje ,azvijejo hujša, tako na primer žolčni kamni, migrena, protin. Zato moramo paziti, da se tem neznatnim obolenjem izognemo, da tako preprečimo hujše.
Glavobol muči navadno one, ki trpe za zaprtostjo in za preobilico sečne kisline. Ti ljudje morajo predvsem jesti veliko zelenjave in sadja, ne smejo piti nobenega alkohola, kisa in ostrih začimb, pa tudi kaditi nikakor ne smejo, Ce se bodo ravnali po teh nasvetih bo glavobol skoraj zanesljivo ponehal.
Nespečnost nima vselej vzroka v dnevnih skrbeh in duševnih težavah, pogosto človek trpi zaradi te nevšečnosti zaradi preobteženega želodca, ali zato, ker ima preveč želodčne kisline. V tem primeru mu seveda nobeno
DARMOL
najboljša odvajalno sredstvo
uspavalo ali gimnastika ne pomagata. Bolezen mora zdraviti v jedru. Takoj mora opustiti vsa dražila, ne sme piti, kaditi pa tudi močno začinjenih jedi ne sme jesti. Najboljše v tem primeru je, da se posvetuje z zdravnikom, ki mu 1» o zdravljenju želodca dal natančnejša navodila.
Lišaji in mozolji dokazujejo, da ima oni, ki se mu venomer delajo, nečisto kri. Tudi ti morajo predvsem skrbeti za redno prebavo, zato, da se veliko gibajo na svežem zraku in se veliko kopljejo. Posebno izpreliodi po gozdu pomagajo. Tako se pljuča naužijejo svežega gozdnega zraka in kri se počasi izčisti.
Vsakdo, ki trpi za takšno malenkostno nevšečnostjo naj se pa zaveda, da ta nevšečnost morda le ni tako majhna, kakor misli in utegne imeti
zaradi njih še velike težave. V primeru, da takšna malenkostna bolezen dolgo traja, je najboljše, da vpraša za nasvet zdravnika, ki bo ugotovil, ali ni bolezen globljega značaja in jo je treba zdraviti drugače.
Pripravite rokavice
Morda ste tudi ve zdai v lepih sončnih dneh pregledale garderobo svojih rokavic in ugotovile, da bi jih bilo dobro očistiti in tako pripraviti za bliža iočo se iesen. ko boste tako že imele dovoli dela s pripravo drugih stvari. Seveda morate pa za vsako vrsto roka-
in tudi zdravje zahtevata X*J. U U U zdravo, športno zagorelo polt. Dosežete jo le s kremo
EVA CR£ME DU VISAGE JOUR
Dobi se v vseh boljših strokovnih trgovinah
vic vedeti, kako io ie treba negovati, da bo ostala dolgo lepa in bo dolgo videti ko nova.
Svetle rokavice iz ielenie ali svinjske kože lahko perete v mrzli milnici. Po pranju iih zaviite v bel robec in položite v senco, da se tam posuše. Rokavice iz ielenie kože morate potem, ko ste iih že izplaknile. še enkrat namiliti od vseh strani in tako namiljene pustiti, da se posuše. Tako dobi usnje maščobo in se lepše ohrani. Rokavice iz svinjske kože morate na potem, ko ste iih izplaknile. odrgniti s suho krpo. da se nekoliko osuše. sicer ostanejo madeži na niih.
Preden se rokavice popolnoma posuše. iili oblečite. da se nekoliko raztegnejo. Najboljše ie pač. če imate aparat za raztegovanje. Seveda morale biti pri tem pazljive. Mokre rokavice se namreč kaj rade strgajo.
Temne rokavice raiši ne oerite v vedi. ker prav rade oblede in izgube svoio prvotno barvo. Očistite iih raiši s kakšnim pripomočkom za čiščenje madežev. Posebno lepo iih pa lahko očistite z bencinonr
Svetle »glace« rokavice po čiščenju z bencinom ali kakšnim drugim čistilnim pripomočkom posujte s smukcem. ker se bodo le tako lepo svetile in ostale mehke.
Temne »glace« rokavice očistite prav tako kakor svetle, samo da iih po čiščenju ne posujte s smukcem tem-
več iih na mestih, kier so obledele, namažite s kremo za čevlje. Kremo morate posebno dobro vtreti, potem pa rokavice z mehko krpo zdrgniti, tako da z nio ne boste pomazali predmetov. ki iih boste prijemali.
btieg
a nosu
Malo liudi ie. ki bi imeli vsai gloda notranjega ustroia. pravilen nos. Ker ie pa nos v našem živlieniu važen, celo zelo važen organ, sai s pomocio, niega dihamo, moramo uani posebno paziti.
Že majhne otroke moramo vaditi k temu. da nikakor ne vrtaio s prsti po nosu. ker ie to zelo nevarno in lahko povzroči infekcije, poleg tega Pa tudi posebno lopo ni. Otrok si s stalnim vrtanjem po nosu lahko skazi obliko nosu in tako tudi ves obraz. Matere bi morale otroka učiti tudi pravilnega vsekovania. Vsekuieio nai si zmerom vsako nosnico posebej in to z rahlim pritiskom, ker iim sicer prav lahko poči ena izmed nežnih krvnih žilic v nosil in otrok bo začel krvaveti.
Ljudie, ki imajo rdeč nos. nikdar ne smeio Citati tako. da v postelji leže na trebuhu. Tako namreč postane nos še boli zabuhel.
Takoi ko čutite, da težko dihate a temu ni vzrok prehoden nahod, poj" dite k zdravniku, ki vas bo pregledal, če nimate morda v nosu polipov ah pa kakšnih drugih izrastkov. Takšne nevšečnosti ie moči v začetku takoi odpraviti, pozneie. ko ie obolenie že zastarelo, pa utegne biti operacija nevarna in mučna. Zato moraio matere posebno pri otrocih paziti na to. ah težko dihajo, zaradi zamašenega nosu ne moreio spati, ali na celo ponoči smrce.
Posebno nevarno ie puliti iz nosa dlačice. Če vas že motiio. poidite k zdravniku, ki vam iih bo odstranil tako. da se ne boste okužili. Tudi mozoljev in zaiedalcev na nosu nikaf ne iztiskaite. ker si tako nrav lahko na-kopjiete za vse živlienie neprijetno rdečico, ki io boste potem le z veliko težavo odpravili. Koža na nosu je namreč boli občutljiva ko na ostalih delih obraza.
Smrčanje ie za vsakogar neprijetno, posebno pa ie neokusno za mlado dekle. Temu ie največkrat vzrok kroničen prehlad, ali kakšna druga malenkostna okvara v nosu. včasih pa tudi preslabo prezračena soba. prepoln želodec. ali pa ležanje na levi strani telesa. Kdor bi se rad odvadil smrčanja. naj po možnost) leži zmerom na desni strani telesa, tako bo imel najmanj možnosti za smrčanje.
ŽENSKI RAZGOVORI
Gdč. J. K. Tožite, da se poleti kar venomer potite po obrazu in vam zato noben puder ne drži. Vprašujete, kako bi to_ nadležno potenje odpravili.
Vašemu prehudemu potenju je vzrok nepravilna nega obraza. Poskusite z izmeničnimi toplimi in mrzlimi kopelmi. Pomakajte vsak dan vsaj enkrat obraz najprej v vročo, potem pa v mrzlo vodo, pa boste že po nekaj dneh opazili, da se ne potite več tako močno. Pudrajte se tako. da na kroino najprej uporabljate bel puder, šele potem barvastega. Tako boste dalj časa imeli medlo polt.
Ga. K. A. Vprašujete, ali je kuma-rična voda res zdravilna in jo smete uporabljati pri nečisti in pegasti polti.
Kumarična voda je izredno dober domač lepotilni pripomoček. Kozmetiki jo posebno priporočajo za zdravljenje pegaste polti. Pa tudi sicer vatn prav gotovo ne bo škodovala, temveč kvečjemu koristila. Kumarična voda pa ne sme biti slana in morate kumarice brez pomoči soli toliko časa ožemati, da odteče iz nje voda. Slana voda namreč kožo preveč suši. To vodo lahko konzervirate tudi za zimo. Dobro jo morate precediti, da ne ostanejo v njej peške, potem ji pa dodati malo alkohola, pa se bo držala vse do pomladi. Z njo si potpm pozimi obraz dvakrat na teden natrite, pa ne boste dobili mozoljev, ki se pozimi tako radi narede.
Ga. B. G. Tožite, da imate po naravi iksaste noge in ste zato zelo nesrečni. Ker predpisuje moda zdaj kratka krila, pride ta vaša hiba še posebno do veljave. Kako bi jo kar najbolj zakrili?
Ilisastih nog ni mogoče popraviti z nikakšno telovadbo, niti z masažo.
KRZNENE PLASCE
lisičje boe, dobro ohranjene, kupuje
Krznarstvo Rot, Mestni trg 5
Sprejem samo dopoldne. Vhod skozi vežo
Prikrijete jih pa lahko tako, da ne nosite pretirano kratkih kril in imato zmerom pokrita kolena. Tako iksasta oblika ne bo tako prišla do veljave.
Gdč. T. P. Pravite, da ste stari komaj sedemnajst let, a imate že uvelo in nečisto polt.
Pri teh letih skoraj ne morem verjeti, da bi imeli uvelo polt. Najbržo je vaša polt videti uvela samo zaradi zajedalcev in mozoljev, sicer bi bila pa prav gotovo mladostno napeta. V teh letih mozolji niso redkost. Kako jih zdravimo, smo v našem listu 8o večkrat pisali. Predvsem pazite n* redno prebavo in na čistočo. Za umivanje ne uporabljajte mila, temveč zmerom samo mehko izmenično vročo in mrzlo vodo. ki bo znojnice zaprla. Pudra nikar ne uporabljajte, ker tako mozolje le še pospešujete. Vsekako ho pa vaša nevšečnost z leti minila. Pri dvajsetih letih če ne prej, se bosto prav gotovo lahko pohvalili, da imato lepo kožo.
Hcrausseber: K. BratuSa, Journaliat; veran»wortlicher Redakteur; H. Kern, Jouraalist; Druckerei; Merkur. A. G. in Ljubljana; fOr die Druckerej	0	'
t.j»hilan« _ udot. ir r«ti ^ novinar; ndsrovaria H. Kern. no vinai; tiska tiskarna Merkur d d v Liubliam: za tiskamo odgovarja O Mihalek — vaj v Ljubljani.
Mihalek — alle i*