12. štev. V Ljubljani, sobota 22. marca 1924. Posamezna *tevilka 150D|n Leto VI. GLASILO NARODNO-SOCUALISTICNE STRANKE. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gradišče št. 7, levo. ———=r=r Telefon štev. 77. Izhaja vsako soboto. Mesečna naročnina: za tuzemstvo 4 Din za inozemstvo 6 Din. Inserati se računajo po velikosti: Cene so navt^ .~rr ; v oglasnem delu. ---------------------------------------- J Pozdravljeni I ^ 21. m.™. Četrtič po osvobojenju prihajajo med nas naši dragi bratje iz Čehoslovaške. Na nobenem našem strankinem občnem zboru niso manjkali; vselej, kadar smo jih povabili, so prihiteli k nam, da nas kot izkušenejši bojevniki utrde v boju za socijalizem. Zlasti močen je bil njihov odziv lansko leto, ker so smatrali, do nam je treba neposredno po neugodnem volilnem izidu vzpodbude, opore, pomoči. Letos so se zopet odzvali našemu vabilu, da vidijo uspehe našega dela in da se skupaj z nami posvetujejo glede nadaljnjega našega postopanja. Med člani delegacije so stari naši tnanci, ki so že pred vojno prihajali na naš takrat še neosvobojeni jug, da tudi tu vžgo plamtečo iskro in vzpostavijo bojno fronto proti avstrijskemu militarizmu. Med njimi so mučeniki, ki so radi svojih idej dolga leta presedeli v avstrijskih ječah. Bodite nam iz dna srca pozdravljeni, odlični odposlanci bratske Čehoslovaške narodno-socijalistične stranke I Poleg bratov Čehov pa dospejo v Ljubljano številni bojevniki narodnega socijalizma širom naše domovine. Na zbor pribite oni trdni in značajni naši tovariši, ki se niso dali omajati v veri in zvestobi do naše ideje in programa, ki so vstrajali tudi v najtežjih dneh na svojih postojankah. Tudi vi, tovariši, najprisrčnejše pozdravljeni! Nedvomno je težko delo mlade opozicijonalne socijalistične stranke, ki sestoji iz neposedujočih slojev in v boju ne razpolaga s tistimi sredstvi kot kapitalizem. To nas ne moti, da capočeto delo nadaljujemo v trdnem prepričanju, da nam, proletarcem nihče ne bo pomagal, nko si sami ne bomo pomagali. Kljub težavam ne obupujemo, nasprotno, še trdneje se oklepamo našega prapora in vstrajnejši postajamo, ker vemo, da moramo vkljub vsem -zaprekam končno vendarle zmagati. Ideja narodnega socijalizma je tako globoko zasidrana v naših srcih, da so zaman vsi računi naših nasprotnikov. Nas je sicer mogoče mimogrede podreti na tla, toda stretfi nikdar! To naj pokaže tudi letošnji naš zbor. • Pozdravljeni, bratje Čehi! Pozdravljeni, naši delegatiI Rudolf Juvan: Vaclav Jaroslav sCfofaL Pravi narodno-socijalistični voditelj mora biti silni poedinec.v idealnem smislu besede, biti mora neustrašen bojevnik za svojo idejo, biti mora orač in sejalec velike misli ter stati v prvih vrstah s praporom v roki, da s svojo sugestivno silo privede široke mase pod svoj čisti prapor. Biti mora dosle- den, prevdaren in značajen, kateremu lastna politična stranka ni vse, temveč se mora podvreči širokim masam naroda, ki jim v okvirju svojega programa s 'poštenim delom lahko neprecenljivo koristi. Ma- vsemi temi lastnostmi; ako ga pa katera ima ga ima gotova na-rodno-socijalistič-na stranka v svo iem Vaclavu Klofaču. Narodni socijalizem je v najožji zvezi z imenom Vaclava Klofača. Nad četrt stoletja narodnega socijalizma, nad četrt stoletja KlofaČe- lojepolitiČnih strank, \ \%~ ki bi imele voditelje z rentni tnmi lacThACtml! v ...'.'./ :: - vcga dela, deln voditelja in dela podrobnega strankinega delavca. On, ustanovitelj našega pokreta, je prvi dvignil poleg rdečega, v internacijonalno barvo zavitega prapora, na-' rodni prapor; prvi je spoznal ozko vez med fiarodnim in socijalistič-nim pokretom. Podal se je kot apostol med široke delavske vrste, govoril jim v lepi domači besedi brez vsakih fraz, nerazumljivih slovanskemu človeku. Kar je ustva-• ril Vaclav Klofač za Čehoslovaško, je ustvaril tudi za Jugoslavijo. V. J. Klofač se je jo. dil leta 1868. v Nemškem Bro- du in tam tudi študiral gimnazijo. Beda, katero je občutil v mladih letih, ga je silila že kot dijaka, da je vse svoje sile posvetil ljudstvu in narodu, osvoboditvi češkega naroda in osvoboditvi delovnega ljudstva. Bržkone ni v češkem narodu nobenega politika, ki bi od svojih dijaških let sem delal tako dosledno kakor Klofač. Kot 22. letni univerzitetni' slušatelj je stal na čelu dijaškega gibanja-in bil pozvan v redakcijo „Narodnih listov", kjer je vodil žurnalistični boj proti Avstriji. Nastopal je tudi kot politični govornik, največ med delavstvom, ker mu je bilo jasno, da mora mal narod polagati vso važnost v široke delavske vrste. Že takrat je povdarjal, da je narodni program obenem tudi socijalni program, da brez narodnosti ni socijalizma in brez socijalizma ni narodnosti. V Ko so leta 1897 češki socijalno-demokratski poslanci pod vplivom nemških socijalnih demokratov v dunajskem parlamentu nastopili proti češkemu državnemu pravu, se je češko delavstvo spontano uprlo temu činu in na Čelo protestnega gibanja proti škodljivi internacjionali je stopil Klofač. Organiziral je narodno-socijalistično stranko pod geslom: „Enakopravnost narodov — enakopravnost v narodu". Strankin znak je bil pero in kladivo. Nova stranka je rasla vidno. Leta 1901 so bile nove volitve v dunajski parlament, pri katerih so bili po Klofačevi zaslugi poraženi socijalni-demokrati, v parlament pa je pfišel Klofač, izvoljen v dveh volilnih okrajih. Tu je pravi začetek češke revolucije, kar se je pokazalo takoj v prvi seji. Doktor Kramar, vodja čeških kapitalistov, je delal nekako pozitivno avstrijsko politiko. Klofač pa je vodil protiavstrijsko politiko dosledno in povsod: v parlamentu, v armadi in izven meja. Zavedal se je, da se bo rešil problem srednje Evrope in malih zapostavljenih narodov samo z mečem, zato je tudi temu primerno vravnal svojo taktiko. Bil je obsojen, ker pri vojaških kontrolnih zborih ni hotel odgovarjati s „hier“. Iz te afere nastane afera v armadi. Klofač • prične neizprosni boj Proti avstrijskemu militarizmu in kdo se ne spominja njegovih velepoteznih govorov v avstrijski delegaciji. Njegove besede so vžgale tudi izven avstrijskih meja. „Mi moramo svojo opozicijo prenesti iz dunajskega parlamenta na Balkan, tani je za Avstrijo — Ahilova peta", veli Klofač. Udeležil se je makedonske revolucije v letu 1903. Leta 1908, ko Avstrija anektira Bosno in Hercegovino se mudi v Srbiji. Povsod vidimo Klofača, kjer se rešuje slovansko vorašanje. Vspodbuja Slovence in Hrvate, hiti med Črnogorce in Dalmatince, organizira akcijo proti „Drang nach Osten", a med rusko-japon-sko vojno ga zopet vidimo med Rusi na bojišču. V letu 1914 je bil Klofač prvi, ki je občutil avstrijske persekucije. Strankine organizacije so bile razpuščene in njena imovina konfiscirana časopisi ustavljeni in poslanci internirani. Klofača so zaprli in šele leto 1917 mu je prine lo osvoboditev. Tu se prične era njegovega revolucijonarnega apostolstva. Ko se je 2&. oktobra 1918 češki narod osvobodil, je bil on v Švic, od koder je veliko pripomogel k osvoboditvi. Klofačeve politične sanje so bile izpolnjene. Brez narodnih sociialištov, brez Masaryica in brez Klofača ne bi bilo češke, revolucije, ne bi bilo zmagovitih čeških legii. V prvi čehoslovaški vladi je bil tudi Klofač. Prononsirani avstrijski anti-militarist postane prvi minister narodne obrane. Iz destruktivnega narodnega socijalfsta, postane — ko je narod osvobojen — konstruktivni državni narodni socijalist. V armado je uvedel nov duh — duh demokracije in morale. Iz vojašnic so postale šole. Do leta 1920 je organiziral armado kot minister, nato pa Šel zopet kot navaden vojak v svojo stranko. Izvoljen je bil v senat, kjer je še danes pivi podpredsednik. Klofač je pravi narodni socijalist. Marxizem je za njegovo slovansko /dušo preveč materialističen. Videi je gmotne potrebe ljudstva, ali človek in ljudstvo imajo ravnotako svoje idealne zahteve in potrebe.-Socijalizem mora imeti pozitivni narodni program, mora imeti svoje pozitivno stališče do države, do parlamentarizma, demokracije. Marxizem ubija narodni čut pri malih narodih. Za novo dobo je vsa Marxova ideologija nemogoča. Življenje in lastne izkušnje nas v tem potrjujejo. Socijalizma se ne sme diktirati ali vsiljevati: za socijalizem treba žrtev in dela! Ni dovolj, da si socijalist na papirju in plačaš prispevke. Novi socijalizem zahteva boljšega človeka, ker le boljši ljudje zamorejo tvoriti zdravo podlago nove človeške družbe. Res je velika razlika med bogatim in revežem, a še večja je razlika med dobrim in slabim človekom. Prava internacijonala je mogoča samo v obliki federacije narodnega socijalizma. Marxizem vidi v gospodarskem življenju le dva činitelja, prvič kapital in drugič delo. V resnici pridejo trije činitelji v poštev; prvič gmotni (kredit), drugič telesni (delo) in tretjič duševni (izobrazba-kultura). Te tri činrtelje moramo poznati in jih razumevati, ako hočemo k so-cijalnem pokretu. Proti barbarskemu, ekstenzivrfemu nacijonalizmu stavlja Klofač intenzivni nacijonalizem, proti mrtvemu verstvu, živo verstvo dobrih del. Klofač je velik prijatelj* Rusov in Jugoslovanov. Rusija, pravi, ne bode uničena. Ves svet potrebuje njeno vspostavitev. Komur je na tem, da se restavrirajo svetovne gospodarske razmere mora, pomagati onim, ki bodo tvorili novo Rusijo. V Jugoslaviji vidi najzvestejšo zaveznico Čehoslovaške, obžaluje pa nezdrave razmere v Bolgariji. Klofača ljubi čehoslovaški narod. In ni čudo! Saj je poleg Masaryka in dr. Beneša najpopularnejša oseba v državi. Njegovi najožji somišljeniki pa ga naravnost obožujejo, ker je pravi vzor človeka — socijalista. Tudi mi jugoslovanski narodni socijalisti smo srečni, da irtiamo take zaveznike in učitelje kot je Vaclav Klofač. V teh dneh, ko zboruje naša stranka, se najbolj oddolžimo našemu voditelju in, učitelju s tem, da obljubimo delati po njegovih navodilih. Za narod, za državo, za novega boljšega človeka in za čisti, pravi slovanski socijalizem, to bodi tudi naše geslo! V. redni strankin zbor NSS se vrši v nedeljo, 23. marca 1924 v veliki dvorani Narodnega doma v Ljubljani. Pričetek točno ob 9. uri. 7. S. Rahmaninov: a) »Gospod je vstal«, b) »Modrost in-cilj«. B. Smetana: Arija Kccala iz »Prodane neveste« (poje g., Julij Betteto). 8. A. Aškerc: »Poslednje pismo«. A. Aškerc: »Na sedmini« (recitira ga. P. Juvanova). 9. Muhvič: »Od Triglava do Balkana«, jugoslov. pesmi (izvaja godba Drav. div. oblasti). Po sporedu ples. Vstopnina za osebo deset dinarjev. Vstopnice se dobe v predprodaji v tajništvu NSS v Narodnem domu in pri članih veseličnega odbora. Tovariši, posetite vsi v čim največ-jem številu akademijo »Bratstva«! SPORED prireditev o priliki strankinega zbora NSS: V soboto 22. marca ob 3. uri popoldne seja osrednjega izvrševal-nega odbora. Isti dan ob pol 8. uri zvečer zborovanje širšega izvrševalnega odbora (delegatsko zborovanje) v Narodnem domu. V nedeljo 23. marca ob 9. uri dopoldne glavni strankin zbor v veliki dvorani Narodnega d(jma. Ob 1. uri popoldne skupni obed. Ob 8. uri zvečer akademija „Bratstva“ v veliki dvorani Narodnega doma. • V pondeljek 24. marca zborovanje odsekov. Akademija ..Bratsžva". Izobraževalno društvo »Bratstvo« v Ljubljani prirednjia čast češkim in drugim gostom, ld dospejo na strankin zbor, v nedeljo 23. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma akademijo s sledečim sporedom: 1. Grieg: »Svečana koračnica« (izvaja godba Dravske div. oblasti pod vodstvom g. dr. Čerina). 2. Oton Župančič: »Žrebljarslca«. Ivo Peruzzi: »Prolog« recitira br. Ivo Peruzzi). 3. Tosti: »Ne ljubim te več«. Leon-cavallo: »Pesem ljubezni«. Smetana: Arija iz »Prodane neveste« (poje g, Marijo Šimenc, na klavirju spremlja g. A Neffat.). 4. O. Župančič: »Vesela pomladna epistola«. Eckstein-Šest: »Bajka o sreči« (recitira s. A. K.). 5. E. Adamič: »Kaj ti je Mojca?« A. Lajovic: »Kiša«. St. Premrl: »V Korotan« (poje mešani zbor »Ljubljanskega Zvona« pod vodstvom g. Prelovca). 6. A. Gradnik: Iz cikla »Tolminski punt«. I. Gruden: »Pesem irredenti- stov«. M. Kragelj: »Sen o sv. Martinu« (TDP.itlir. Mirlfn ^ < B.— Pozdravljeni, bratje I »Kaj pa je tebe treba bilo?« povprašujejo dan za dnem naši nasprotniki z leve in desne ter odrekajo nam, narodnim socijalistom, pravico do obstoja. »Narodni socijalizem je zmota, oziroma današnjemu času neprimeren ostanek ■ preteklosti.« Ta stavek si drzne ponatisniti kupljeno glasilo bankokratov, ne da bi navedlo le eno zmotno točko v našem programu ali poskusilo ovreči le eno misel, ki jo zastopamo. »Kar je uvidevnih in pametnih narodnih socija-listov, dobro vedo, da se z glavo ne pride skozi zid. Mnogo se jih je že odkrito zopet pridružilo svoji materi DS, kjer jim je dana popolna svoboda., da z uspehom lahko nadalje goje narodno-socijalne ideale, ki se od idealov jugoslovanske demokracije prav nič(?l) ne razlikujejo,« nas vabi vse vljudneje drugo tako glasilo v svoj tabor. Slično se begajo naši pristaši od drugih strani, češ: kupljeni so, za ničvredno lečnato jed so prodali prvenstvo in program. Da vpraša kdo mene, zakaj sem še narodni socijalist, hi mu odgovoril nekako takole: Poglej, prijatelj, čarobne velikane naših planin! Poglej gozde in polja, loge itn livade, potoke in reke, mesta in vasice z vsemi naravnimi krasotami, ki jih obdajajo, in povej mi, ali ni vredna ta zemlja, da jo ljubim? Človek pa, ki ljubi domačo grudo, ki živi v stiku z ljudstvom ter. spoštuje njegov jezik in njegove običaje, opazi, da rod, ki biva v teh krasnih krajih, ni zadovoljen, ni srečen, da je izginil nasmeh z njegovih ustnic. Ko pa opaziš nesklad med prirod-nimi lepotami in nagubanim obrazom Seljaka, upognjenega od težkega vsakdanjega dela, ko vidiš inteligenta, ki ga‘ tlačijo morne dnevne skrbi, tedaj se ti mora roditi vprašanje, kako pomagali bednim v stiski, kako osrečiti rod, da sc bo zavedel tisočerih krasot, ki ga obdajajo vsak trenutek in jih občutil v duši. Če pa pomisliš, prijatelj, da je bila že vsem strankam, razven narodno-socijalistični, dana prilika izlpljšati razmere, če upoštevaš, da je vsaka izmed njih porabila vpliv le zato, da se okoristi s položajem in to ravno v največji meri ona stranka, ki vprašuje danes najbolj glasno s Prešernom: »Kaj pa je tebe treba bilo?«, če se oziraš na dejstvo, da je ta stranka, ko je bila na vladi, podprla, svoje banke z delavskim denarjem,, da se veže s hudičem in biričem, ne iz razloga, da pomore bednemu narodu, temveč le, da ga še boli zasužnji in izkoristi, tedaj, prijatelj, se ti morajo odpreti oči. Od te strani ni pomoči in ni rešitve! Kaj pomaga še tako lep program, ako služi le za kulise, za katerimi se delajo -- briljantne kupčije. Ozri se, prijatelj, na skalnati Triglav v lesku in blesku zahajajočega solnca! Ali se ti ne zdi, da gleda danes vse boli ladsu v svet, kakor nekdaj? Ali nimaš rftsa, da se mu leskeče vse bolj divje «ko, ko tu« Sine jezna rdečica zahajajočega solnca v bledi obraz? Od pam-fiveka je bival na obeh straneh isti rod; dane* gospodari, tam preko tujec ter zatira brezobzirno njegove otroke. Poglej, prijatelj,*sivo glavo matere Pece! Tudi ona je učila od pamtiveka svojo otroke le v svoji govorici, v govorici Kralja Matjaža, ki spava dolgo spanje v njenem osrčju. Ali se ti ne zdi. da stresa jezno svojo sivo glavo in se ozira osorno proti severu na pritlikavca, Id zatira cinično njen rod? Mar vidijo ostale naše stranke v brezmejni sebičnosti te pojave? Mežiški svinec in internacijonalizem govorita pač preglasno o »sočutju« s trpini tam onstran mej. Zato, prijatelj, ne dvomim o name-11 u tistih, ki s« zbirajo danes v okrilju bele Ljubljane. Kdor ljubi domovino in narod nesebično, kdor hoče res pomagati bednim in nesrečnim, komur so pri srcu bratje tam onstran mej brez pri- kritih misli* ta me baranta in se ne prodaja. Talci pa so, kakor je pokazala preteklost, le pravi narodni socijalisti. Čudna je človeška narava in nepre-računljiva. Kruti udarci usode jc ne poboljšajo vedno. Beda in pomanjkanje rasteta, navzlic temu pa še verujejo ljudje puhlicam in praznim obetom tistih, ki so jih že neštetokrat prevarili. Ali bo treba še hujših udarcev, da se izpamo-tujejo? Ali ni že mera polna do vrha? Pozdravljeni, bratje! Ljubezen in vera rodita čudeže. Ako bi me vprašal kdo, ali verujem v obstoj in končni uspeli svoje stranke, bi mu odgovoril pripvosto: i PogJej, prijatelj, spomladii cvetje na zdravem drevesu! Veruješ li, da bo to zdravo cvetje rodilo kedaj sad? Z isto vero v bodočnost, v kateri pričakujemo iz cveta, plod, se smemo nadjati, da se izpolnijo naše ideje. Sicer ne na mali in ne vse istodobno, pač pa polagoma in zapored. —. Pozdravljeni, bratje! Nemd s pomočjo dr. Ernsta Kalana zmagali. V torek se je vršiit pri Ijublj. dež. sodl-tiskovna pravda proti našemu odgovor-r.enni uredniku, tov. Brandneriu, ker ie »Nova Pravda« o priliki neupravičenega odpusta slovenskih delavcev v tovarni Wlldl na 1'rti'iTi ostro nastopila proti reiimu v omeni ni tovarni. Nemci so se čutili razžaljene, ker Ji; bilo v dotični notici rečeno, da so slovenske delavce vrgli na cesto in da so naduti in objestni; zato so po svojem advokatu dr. F.rnstu Kalanu v Celju vložili tožbo uroti nam. Tov. Brandner ie pri obravnavi po dr. Marušiču ponudil doka*. resnice, sklicuje se zlasti na obširni zapisnik o preiskavi, ki se j« vršila od strani okr. splavarstva v CeUu na Polzeli 10. avgusta 1923. Zaslišanih je bilo nebroj delavcev, ki »o vsi zpovedali, da sta bila Artnfk in Pocajt odpuščena le radi organizacije In da se v tovarni z delavci nasilno postopa ter celo zahteva od njih, da morajo govoriti nemško. Dr. Marušič Je naglašal, da bi dokaz resnice o odpustu slovenskih delavcev potrdil obenem ostale trditve, da so Nemci naduti in objestni, vsled česar bi se moralo obtožence oprostiti. Predsednik senata pa Je na naše začudenje izjavil, da celjsko okr. glavarstvo na zahtevo sodišča ni poslalo imenovanega zapisnika, sploh pa Jc senat odbil ponujeni dokaz resnice in Jc tov. Brand-nerja obsodil na 200 Din kazni. Pred razglasitvijo obsodbe jc skušal advokat Nem-ccv zagovarjati svoje klijente s tem. da je dokazoval, da so v tovarni Wi!di zaposleni sami Slovenci in da. sta Artnik in Pocait bila odpuščena Iz upravičenih službenih razlogov, a re iz nacijonainib. Tov. Brandner ga je pdločno zavrnil, češ da so na boljših mestih povsod sami tujci; kar pa se tiče Art-nika In Pocajta, pa sta bila oba dobra delavca vse dotlej, dokler nista ustanovila narodno-socijalne organizacije, ki stoji na stališču, da imej na domačih tleh predvsem kruh domači delavec, potem šele tujec. — Na sodišču je ta pravda torej končana. Nemci so zmaga i s pomočjo slovenskega advokatjv-orjunaša in triumflrajo. Ni pa končana pravda izven sodnih zidov! Tu se bo boj nadaljeval za pravice našega delavca brez ozira na žrtve, ki nas bodo stale v tem boju. Pravica mora končno le zmagati. vlado, nastala pretežka preizkušnja enotnega ravnanja. Tako težka, dn bi se pri tem razbila in razšla. Opozicijonalni blok sc je zato odločil za blagohotno opozicijo do sprejetja proračuna in bo šele takrat nastopil, ko bo proračunska skrb odstranjena. Od vladne strani se razširjajo vesti, da akcije opozicijonalnega bloka niso resne iai da se še danes ne računa s tem, da bodo radičevci tudi v resnici prišli v skupščino. S tem pa še ni rečeno, da vlada ne upošteva slučaja, da se spremeni situacija v trenutku, če radičevci res pridejo v Beograd. Vsa znamenja kažejo, da ima sedanja vlada tudi za ta slučaj pripravljen izhod. Kakor hitro bi se dosedaj samo še grozeča ji radičevska nevarnost izpremenila v resničnost, bodo radikali takoj potrkali na vrata demokratske stranke. Kdor pa pozna razmere v demokratski stranki, dobro ve, da imajo demoknti še vedno na razpolago vratca, ki so obrnjena proti radikaJski strani. Pribičevič ni prav nič s srcem v opozicijonalnem bloku. Za Piibičevičem pa stoji precejšnje število demokratskih poslancev, ki so vsi takoj pripravljeni zapustiti opozicijonalce. ko se jim v ugodnem trenutku omogoči doseči so-odločujočo moč v vladi. Da ni opozicijonalni blok posebno trden, dokazuje tudi slovenski del demokratov, ki je ravnokar v najhujšl borbi s svojimi »zavezniki« klerikalci. Demokratski tisk v Sloveniji je ravno zadnje dni začel najljuteje napadati klerikalce, ki kažejo velik apetit po vladi v Sloveniji. Naši demokrati se že sedaj boje trenutka, ko bi bili ravno oni tisti, ki bi dali klerikalcem platno in škarje v roke ter jim omogočili neomejeno zagospodariti v Ljubljani in Mariboru. Kakor se na eni strani naši demokrati navidezno navdušeno štejejo med opozicijonaice, tako so po drugi strani največji (zaenkrat še skrivoma seveda) nasprotniki opocdcijonalcev, kjer odločujejo radičevci in klerikalci. Bo že nekako takole res: Demokratom služi opozicij, blok le v toliko, da prisilijo radikale, da jih sprejmejo v vlado. Ko se jim enkrat posreči prepričati radikale, da brez demokratov ni mogoče vladati, potem takoj zapuste opo-zicijonalni blok. Davidovič bo stopil v ozadje, kot je to že ponovno storil, Pribičevič pa bo prevze! zopet vodstvo demokratov v veliko veselje vseh onih, ki ne morejo pozabiti časov, ko so razpolagali z ministrskimi vplivi in, kar je posebno važno, z ministrskimi fondi. Zdaj s kilo mila polovico Oprali so mu tudi lice: — Zdaj bel zamor’c le cTo na glavi, To milo »Zlatorog« napravi! Uničevanje našega živila na Koroškem. Orjune In dr. Ernst Kalan. Naše stališče napram Orjuni je znano še izza lanskega našega strankinega zbora., Vedeli smo, da imajo demokrati prste vmes, zato Orjuni nikdar nismo prav zaupali. 7- odločnim korakom, s katerim se ju celjska Orjuna pod predsedstvom g. Tripala postavila na stran naših delavcev na Polzeli in z istočasno Izključitvijo zagovornika Nemcev dr- Ernsta Kalana, Je Or-■juna v naših vrstah pridobila precej simpatij. Toda kmalu Je zapihaj drug veter. G. Tripalo se Je moral umakniti, dr. Kalan pa e bil na prizadevanje centrale zopet spre-'et kot član Orjune. Taisti dr. Kalan pa Je po svojem zopetnem sprejemu vložil in izpeljal tožbo za Nemce Wi1diia, Posta in Laccota (ki niti naši državljani niso) proti slovenskemu ods. uredniku in koroškemu beguncu. Ko bomo Imeli več prostora, bomo priobčili celo obtožnico, da bo vsa javnost videia, da je bi! tov. Brandner obsojen radi Izrazov nadntl Nemci, objestni Nemci, pritepeni Nemci. Zakaj pa so nas v Avstriji nekaznovano zmeriaii z vWlndi-sche tfundo«?! Zakaj noben nemški advokat na Koroškem radi te psovke ne prevzame žagovorništva? (Slovenskih odvetnikov pa tara ni, ker so edinega slovenskega odvetnika dT. Schaubacha izgnali.) Dr. Kalanu pa se je tako mudilo! Žalostno je, da advokat - Orjunaš istočasno, ko »Orjuna« z debelimi črkami razglaša »proč s tujci!« zagovarja Nemce — tuje državljane proti Slovencem. — Sicer pa bomo še o tem govorili. Medtem ko pri nas v narodni, jugoslovanski dTžavi It Nemci delajo kar hočejo, ko so postali že toliko predrzni, da se upajo naskočiti slovenskega urednika, ker Je upravičeno branil slovenskega delavca pred nemško krutostjo, medtem ko se slovenski advokat (demokrat In orjunaš) spozabi tako daleč in gre zagovarjat pred sodišče to nemško nadutost In predrznost ter ščitit Nemca, — se dogaja na Koroški nekaj iz-vanrednega. V slovenskem Korotanu, kier naši bratje že Itak nimaio obstanka pred brezobzirnimi hajlovci, se uničujejo še zadnji ostanki, zadnji sledovi dokazov za potomce naših bratov, da je to njihova zemlja — slovenska zemlja. Vse mora izginiti, kar diši po Slovencih. Izvršuje se novo nasilje nad našimi brati. Okrajni glavarji so izdali začetkom leta našim slovenskim župnikom stroge ukaze, da matrik ne smejo več voditi v slovenskem jeziku, ampak v uradni nemščini. Pa to še tii nič! Matrike se morajo tudi po- praviti na ta način, da se slovenska imena prelepijo z nemškimi Naša slovenska lastna imena morajo izginiti. Pričenja se to z nemško pisavo slovenskih imen. Kovač n. pr. se mora pisati Kovvatsch. Kdo ve, kaka se bo pisal slovenski Kovač črez 20 let?! Saj je tudi za časa Avstrije postal iz Ko-čeja — Gottscliey! ---------------- Kdor nosi v srcu le malo kali slovenskega čuta in našega narodnega ponosa, mora proti temu odločno protestirati. Protestirati mora vsa naša slovenska javnost! Izvajati moramo represalije napram našim Nemcem, ne pa dajati jim potuho in jih ščititi, kakor to delata gotovi advokati, ki za iudeževe groše nastopajo proti Slovencem, ki žigosajo nemško barbarstvo, kateremu so izpostavljeni pri nas slovenski delavci. In zato je bil slovenski urednik kaznovan — hočejo ga zapreti! Tako ne bomo pomagali našim bratom v Korotanu! Sram nas je lahko! NotranJe-politlfttB položaj. dejo v Beograd. Opozicija se prav dobro zaveda, da sama ne bi bila zmožna sprejeti proračuna. Ne znabiti radi številčne slabosti, ampak radi nesoglasja z ozirom na državne potrebe in ustroj-stvo državne uprave. Opozicija se zato boji priti v položaj, da bi s svojim predčasnim nastopom proti radikalni vladi staJa pred nerešenim proračunskim vprašanjem. V tem slučaju bi za današnjo opozicijo, eventualno bodočo Politični položaj se od zadnjega tedna niti najmanje ni izpremenll. In to navzlic temu ne, čeprav so radičevci predložili predsedstvu nar. skupščine znova 32 poverilnic. Proračunska razprava se v skupščini vrši nemoteno naprej. Kakor se lahko danes presodi, lio proračun tudi z vladno večino sprejet. Opozicija se je odločila, da radičev-:i pred glasovanjem proračuna ne pri- Vprašanje sefcvestrov za avstrijske | podanike !e rešeno, ker ie podpisan ukaz, da se morajo sekvestri dvigniti in posestva vrniti lastnikom. Ko bo konvencija z Avstrijo ratificirana, kar Je pričakovati v kratkem, se bo ta ukaz takoj izvršil. — Sedaj pridejo na vrsto madžarski sekvestrl. Svet. Pribičevič, opozicijonalni blok in dr. Žerjav. Svet. Pribičevič je v opozicijonalnem bloku, a ie proti bloku, >kcr ie ta nevaren državnemu edinstvu«. Tako zatrjuje on sam. Rad bi že bil zopet izven bloka, toda dr. Žerjav ga ne pusti: »tekaj Svetozare, šta kaže Pašič! — Iz bloka se gre lahko še vedno, a nazaj ne! V Pašičevo stajo tudi še vedno lahko prideš, nazaj pa tefcko, raztrgajo te psi. Najbolje je tedaj čakati! In ko potegne ugoden veter, razpnemo iadra in odjadramo v varno zavetje. Zato pa imamo pripravljeni obe svoji barčici »Narod« in »Jutro«, da imamo za vsak slučaj vse v redu.« — Tako je! Seveda tega g. Žerjavu IJubljančanonj doslej še ni bilo treba povedati, ker vedo vse že sami. Par zaspanih demokratov pa vendar ne bo nihče vznemirjal! Še najmanj dr. Žerjav. — Mogoče nam bodo za to pojasnilo še prav hvaležni. Svetovni pregled. REKA. 16. marca je bila z velikimi svečanostmi proglašena aneksija Reke od strani Italije. Svečanostim je prisostvoval italijanski kralj in grmeli so topovi.--------------------- Mi pa smo zatisnili oči in ušesa, zato nismo nič videli in nič slišali. 16. januar je minil za nas kot vsak drugi dan. — Kaj si je zapisal vesten zgodovinar pri tej priliki o Slovencih? ČEŠKA. Pred nekaj dnevi se je sešla h konferenci minlsterijalna enketa, ki naj bi proučila vprašanje o odpravi zakona o zaščiti stanovanjskih najemnikov. Komisija, v kateri so bili tudi zastopniki hišnih posestnikov in stanovanjskih najemnikov (demokratično) sicer ni prišla do definitivnega zaključka, vendar je prevladalo mnenje, da tega zakona nikakor še ni mogoče odpravi ti, pač pa da se za gotove slučaje ta gotov« kraje lahko omili in okrne. Najbrie pa bo zakon še ostaJ, kakršen Je. — Dr. Beneš. češki zunanji minister, . j« mnenja, da bi se naj v interesu splošnega miru Nemčija kmalu sprejela v Društvo narodov. Seveda je zaenkrat temu nasprotf reparacijsko vprašanje. AVSTRIJA POD NADZORSTVOM. Zveza narodov je na svoji seji ta teden sklenila, da naj ostane Avstrija še nadalje pod kontrolo Zveze narodov, ker je njeno finančno stanje še vedno opasno, dasl so so državni Izdatki v zadnjih mesecih znatno zmanjšali. — Kakor se pa sliši z druge strani je Zvezo narodov napotila k temu sklepu nedoslednost in deinagoška politika avstrijskih socijalnih demokratov — Deloma tudi prav! NEMČIJA. Prvi parlament nemške republike, ki je bil otvorjen leta 1920, je predsednik 13. marca razpustil, ker vlada od parlamenta ni dobila, kar je zahtevala na podlagi pooblastilnega zakona. Da ta nemška vlada ni imela z rožami posute poti, to Je znano; vendar se sedaj ni pričakovalo, da nastopi tako hitro kriza in da pade takoj vlada. Vsekakor je bil položaj v Nemčiji jako zapleten in mestoma skrajno napet. Ali je nezaupnica vladi zares naravna, ali je to vse preračunjeno z ozirom na zunanji polo-žal in da mora tako biti, nam bo pokazala bližnja bodočnost. 4. maja t. L bodo nove volitve. Kakšen bo rezultat, le o tem težko govoriti, ker razočaranja niso Izključena. Sicer vemo, kaki so ti ljudje, poznamo nemSki narod, vendar ne smemo prezreti nezadovoljstva, ki se kaže v zadnjem času. Iz levičarskih kakor tudi Iz desničarskih strank se porajajo vsak moment nove stranke. Razcepljenost na vseh koncih in krajih, kakor pri nas. Razlika je le v teiu, da gledajo Nemci najprej ua koristi Nemčije, potem šele na strankine, pri nas pa so najprej stranke, potem šele Jugoslavija. Pri občinskih volitvah v Berlinu so zmagale meščanske stranke. FRANCIJA. Francoski frank se je začel zopet popravljati, vendar se boje ponovnega padca, ker smatrajo, da je to nemška ofenziva proti franku, ki naj Francoze prisili, da Izpraznijo Poruhrje, vlada je odredila vse mogoče, da bi se kaj sličnega ne ponovilo več. Poincarč zahteva nadaijnlh posebnih odredb v podporo franku ter je svoji zahtevi že dal povdarka v senatu 13. marca. Pri tej priliki je omenil, da so Franclji za-.sigurani od Anglije In Amerike visoki krediti. — Opozicija misli seveda o vsem tem drugače in trdi, da ]e kriva vsemu brez-glavost vlade, zlasti ker je bila že lan- Proletarilat In intelegenca. Ves proletarijat je treba vsestransko izobraziti in razviti v njem vse njegove duševne moči, ako hoče izvršiti naloge, ki rhu jih je namenil razvoj človeške družbe; zato morata duševni in ročni proletarec pri vseh naših strankinih gospodarskih, prosvetnih iu strokovnih organizacijah ne samo sodelovati v odborih, ampak jih tudi podpirati in z nje vselej in povsod agitirati. Kadar pokaže ročni proletarijat vse te sposobnosti in vrline, potem dokaže s tem, da je kos vsem nalogam, ki bodo nastale, ko ?e bo izvršil kak večji socijalni preobrat. V vseh vprašanjih političnega, gospodarskega in socijalnega življenja, v notranji in zu-. nanji politiki mora v prvi vrsti odločati proletarec, ker se drugače lahko vsak korak zoper principe demokracije, maščuje najbolj nad delovnim ljudstvom. Proletarijat mora zahtevati kontrolo nad proizvajanjem; država mora organizirati produkcijo in nad njo postaviti široko kontrolo, ki jo vrše široke plasti naroda. Naše narodnosocijalistične po-/ litične in strokovue organizacije morajo v tem oziru obdelovati še neobdelano polje s pravo nesebično požrtvovalnostjo, upoštevaje vsestransko izobraženo proletarsko maso in njen končni cilj: socllallzacljo proizvajalnih sredstev. Da se pripravi proletarijat na vse naloge, ki mu jih nalaga bodoči razvoj družbe, se morata sporazumeti ročni in duševni proletarijat. Med njima mo- ra nastati tako odkritosrčno in idealno razmerje, da mu ne pretrga niti življenja nobeno podkupovanje buržu-azije, ki prerada goni inteligenco v tabor meščanskih strank, da jo potem izrablja kot »avantgardo« proti ročnim tovarišem. Inteligenca spada po svojem socijalnem in gospodarskem zvanju v krog proletarcev. Združita naj se dva plamena v en sam mogočni ogenj. Žar, ki prodira iz vrst ročnega delavstva, hrepenečega po izobrazbi, in svit iz vrst duševnega proletarijata, ki naj razširja morje svetlobe medsebojnega spoznavanja, etike in morale; kajti današnja poznokapitalistična doba potrebuje celega človeka. Ta, ki samo politizira pa nič ne dela, je le v napoto! V človeku je treba vzgojiti smisel za medsebojne vezi v družbi, čut odgovornosti napram sočloveku in celi družbi. V njem je treba odpraviti egoizem in materijalizem, da ne bo kopičil premoženja na račun ostale družbe; služiti mora skupnosti, t. j. družbi, človeštvu in s tem posredno samemu sebi. Tako popoln človek, politično, strokovno in kulturno izobražen ter opremljen z vsemi pripomočki, ki so izraz njegove duševne in telesne energije, lahko z mirno vestjo prevzame vodstvo socialističnega družabnega reda. Ročni delavec, pri modernem načinu industrijskega dela pogosto — strel, mora postati zunaj tovarne ali delavnice zopet človek. Pri poklicu, Če že tako mora biti — stroj, v prostem času etično in moralno visoko stoječi človek na braniku za pravico, poštenost in druge čednosti, ki so potrebne, da se prerodi današnja korupt-na in besedolomna človeška družba. Vse naštete naloge so program narodnega socijalizma; iz narodnega socija-lizma mora vstati narod sooijalno zapostavljenih in gospodarsko izkoriščanih na delo v vsem javnem življenju! A. Branimir Kozinc; Sociializem *n narodnost. i. V avgustu leta 1922 sem se na povabilo vodstva bratske češkoslovaške socijalistiSne mladine udeležil kongresa mednarodne socialistične mladine v Salzburgu. Udeležil sem se kongresa predvsem informativno, da pobližje spoznam program in smernice tega mladega pokreta, ki igra veliko ulogo v internacionali in ki je dosegel že lepe uspehe v smislu svojega programa, zlasti glede zaščite delavske mladine. — Pa o tem prihodnjič. — Danes nas zanima z ozirom* na namen tega članka le vprašanje, kakšno stališče zavzema Internacionalna socialistična mladina napram narodnosti. Kongresa so se udeležili delegati 13 evropskih držav, ki so predstavljali 15 različnih narodov. Na manifestaciji so govorili zastopniki mladine vsak v svojem jeziku, govori pa so se prevajali sproti v nemški, francoski ln nekateri tudi v angleški jezik. Od Slovanov so bili zastopani Cehi, Poljaki, Rusi in Bolgari, iz Jugoslavije sva bila navzoča edino brat Zupančič in jaz. Kot zastopnika jugoslovanske narodne socijalistične mladine, ki ni včlanjena v internacljonalf, sva imela na ožji konferenci le posvetovalno pravico. Rav-notako delegati češkoslovaške socijalistične mladine iz Prage in Dunaja. Vsi ostali »organizirani« delegati so zastopali drugo in poltretjo internacl-jonalo. Tretja internacionala (komunisti) je bila od udeležbe izključena. Skoro vsi delegati so imeli rdeče znake v gumbnicah. Ie češki narodni socijalisti ter brat Zupančič in jaz smo kazali poleg socijalistične tudi svojo narodno barvo. Čehi z belordečimi nageljni. midva pa z malima trobojkama. In nikdo se ni nad tem izpodtikal. Nasprotno pa smo mi doživeli presenečenje, ki je nemško internacionalo pokazalo v pravi luči. Drugi dan kongresa se je vršil ma-nifestacijski sprevod izpred delavskega doma pa rezidenčni trg. Nad 6000 je bilo udeležencev, sama delavska mladina, v pretežni večini iz Avstrije in Nemčije. Nad glavami mladih proletarcev so ponosno plapolali rdeči prapori posameznih organizacij. Sami rdeči, ki so kot kri žareli v jutranjem solncu. Mnogo jih ie. ta večji drugi manjši, sicer pa enaki, preprosti, slični drug drugemu kot proletarec proletarcu. Toda ne! Tamle ima prapor v sredini vSit grb. Poleg rdeče barve še črno in rumeno. Frankfurterica! Ravno tako tretji, dalje sedmi! Deseti ima na vrhu privezane trakove v nemških nacionalnih barvali, zopet drugi ima čr- no-rdeče-rumene barve razvrščene v malem kvadratu na robu zastave. Ogledam si še enkrat največji prapor na Čelu sprevoda. Zares, ta je popolnoma rdeč, le. drog je črn in pa sulica na vrhu se bllskeče kot zlato. Začuden vprašam mladega »sodru-ga« iz Nemčije, kako se vse to strinja z njihovo Internacijonalo. »Warum wundem sie slch,« mi odgovori, »wir sind .la doch deutsche Sozialdemo-kraten!« Taka je torej ta! internacionala! Zares, čemu sem se čudil? In čisto naravno! Tako pojmujemo tudi mi narodnost in socializem. Oba pojma na.i drug drugega izpopolnjujeta. Narod ni abstrakten pojem, marveč skupina ljudi z istimi običaji, isto tra- , dlcijo, istim jezikom in istimi težnjami In dokler bodo obstojali narodi, moramo računati tudi z nacijonalizmom. Nikdo ne more eksistirati jzven naroda ali nad njim. In kakor smem biti ponosen na svojo mater, ki mi je bližja od matere mojega tovariša; tako smem in moram ljubiti tudi narod, kateremu pripadam. Pri tem pa ne sme moja narodna zavest prehajati v šovinizem, v principijelno sovraštvo do drugih narodnosti, — »Tud.ie poštuj, a svojim se diči!« pi o vi Preraaovlb. v R AfiO-čevlji MARIBOR, KoroSka c.19. * / Bfe*. 18 »NDVA"PRA'VDA.i Stran f. s*» leto opozorjena na to, kar je letos pri-jto. _ Tudi Polncarž bo težko vozli in ni izključeno, da bo kmalu sledil nemSkemu U Marsu. ANGLIJA. Anglija ril doslej sklenila nikakc tajne pogodbe s kako drugo državo, ki bi jo •ventuelno lahko zapletla v kako vojno. Tako je vsaj zatrdil Macdonald v parlamentu. Anglija sklepa samo pogodbe v smislu mirovnih pogodb. — To se lepo sliši. Toda vprašanje je, ako svet temu veruje spričo dejstva, da Anglija gradi velikansko zračno vojno brodovje, velikanske topove in tako naprej. — Anglija se po izjavi ministrskega predsednika ne more vmešavati v vprašanje turškega kalifa. Macdonald v krizi? Inozemski Ust) poročajo, da angleška delavska vlada nima posebno trdih ta] in da je njen obstoj kritičen. Macdonald, da hoče staviti zbornici vprašanje glede zaupnice vladi. — Prihodnji dnevi bodo pokazali. kaj Je ua tern. BOLGARIJA. Bolgarski socijalisti sanjarijo o z::sedbi Bolgarije po Jugoslaviji. — Najbrž ' imajo slabo vest. GRČIJA. Grčija se imenuje odslej »Grška država« in nc kraljevina. Tako je sklenila nova republikanska vlada, ki je s tem v principu že odstavila kralja. Sodbe bodo izrekala sodišča v imenu domovine. Kralja Jurija so pozvali, da se odpove prestolu. Če tega r.c bi storil, se mu zapleni premoženje. Kakor pa kaže vse, to ne bo šlo tako gladko. Zaželjenega miru v Grčiji se ne bo tako kmalu. Kratj Jurij se najbr/.c sploh ne bo odpovedal prestolu- Poročila z dežele. Kako znajo Nemci! Na Muti ob Dravi pašuje neki Nemec, dobro znan izza časov deklaracijske dobe, ko so aprila 1918 pod njegovo komando primarširali iz Mute nemški šplspurgarji s koli v St. Janž pri Dravogradu ter napadli mirne Slovence, ki so imeli *tam svoj sliod. Isti junak ji bil posebno naklonjen roparskemu »Volkswehru«, ki je v majui 1919 ropal in plenil ter prodrl iz Koroške na Muto. Naj izvedo oblastva in naš narod kako umazano izrablja ta vse-nemški patrijot tukajšnje delovne sloje. Muta je namreč industrijski kraj in je jako ežko dobiti delavcem njivico v najem. Tu- kajšnji hajlovec daje del tvojih njiv delavcem v najem ter dobi od njih približno 20 tisoč kron letno. Prilično toliko zemljišče, kakor ca daje v najem delavcem, pa dobi sam v najem od župnika in sicer za ceno 1000 Kron na leto. Ta človek vleče iz te špekulacije, ki se ponavlja £e preko 20 let ogromne dobičke. Delavstvo se nad tem početjem zgraža In ugiblje, kako je mogoče, da ima ravno ta zagrizeni r.einški patrijot pravico iamozgavati reveže. Mariborski veliki župan naj poseže tu vmes, tako bo nai-lepše pričel vršiti svojo službo. Mladinski vestnik. h stranke. Ljubljanski zaupnISki zbor NSS S3 je vršil v petek, dne 14. marca v Narodnem domu. Zboru je" prisostvovalo veilko število ljubljanskih zaupnikov. Zuupniško zborovanje je vodil predsednik okrajnega odbora tov. Ambrožič. Referiral je kot prvi rodna-čelnik tov. Juvan o predpripravah za strankin zbor, ki obeta biti letos posebna manifestacija za narodni socijalizcm. Referent se je podrobno bavil z vprašanjem, kaj še vse imajo ljubljanski zaupniki storiti, da bo zbor čim veličastnejšl. Kot drugi referent je .nastopil obč. svetnik tov. Tavčar, ki se je obširno bavil s proračunom mestne občine In se dotaknil tudi drugih mest.no-gospodarskih vprašanj. Po referatih se je vršila obširna in izčrpna debata. Zaupniki so stavili referentu več vprašanj ter s tem pokazali, da se aktivno udeležujejo pri Reševanju važnih vprašanj mestnega gospodarstva- H koncu je tov. podnačelnik še enkrat pozval na vstrajno delo vse llub-ljanske zaupnike ob priliki zbora, nakar Je predsednik zaključil zaupnlški zbor. Krajevna organizacija NSS v Sp. Šiški ima v sredo, 26. marca ob pol 8. uri zvečer v gostilni pri Križu članski sestanek. Pridite vsi in točnol Odbor. Strokovni vestnik. ČEMU TOLIKA BREZPOSELNOST. Država In zasebn? podjetja danes trumoma odpuščajo vse vprek, delavce in uradnike. Eden s pretvezo varčevanja, drugi z izgovorom, da ni denarja in dela. Brezposelnost in ogorčenje naraščata in bati se Je socljalne Katastrofe. Ljudje morajo priti do dela in zaslužka, če nočejo odgovorni činitelji, da bodo sodišča polagoma prezaposljena z nedolžnimi krivci. Kajti predno bodo hoteli ljudje živi v grob, bodo prišli raje v konflikt s kazenskim zakonom. In kje se bo našel sodnik ali porota, ki bi z lahkim srcem obsodil bedneža? Beraška podpora za brezpuselne bo zalegla kvečjem toliko, da bo še bolj razdražila sestradane želodce. Ljudje pa ne iščejo nemoralne podpore, marveč dela. Ce država, občine in javna dobrodelnost ne morejo razširiti svoje pomoči preko malenkostnih podpor, so na krivem pdtu. Pomoči ta dela niso potrebni le nameščenci, marveč tudi podjetja kot službodajalci. Država ln občine naj vendar uvidijo, da bi z investicijami za javne zgradbe mahoma dobili zaslužka podjetniki ln nameščenci. Dolgovi na dolgotrajno amortizacijo, ki naj jih odplačujejo tudi naši zanamci, so še vedno boljši, nego nesmiselne in popolnoma zavržene podpore. Zgradbe ostanejo in se polagoma rentirajo, dočlm polovične podpore brez dvoma daleko presegajo morebitno izgubo pri zgradbah. Izgovor, da ni krediiov in denarja, za institucije, kot sta država in občina, ne velja. Samo pogled na Avstrijo zadostuje. Sicer bosta pa z zaposlitvijo Industrije prišla tudi kredit in denar sama od sebe. Ker pa začasno še ni upanja, da se bodo tl javni činitelji zavedali svoje dolžnosti, iTeba usmeriti delovanje na drugo točko. Dočim se število naših domačih brezposelnih dnevno množi, opažamo, da narašča v strahotnem razmerju število priseljenih tujih nameščencev, zlasti Nemcev. Nemška podjetja so začela po dogovorjenem načrtu odpuščati slovenske delavce in uradnike ter kar na debelo uvažati nemške nastavljence i* Avstrije in Nemčije. Dnevni izkazi pri so-cilalnozavarovalnih zavodih govore knjige! Temu sistematičnemu importu je treba priti v okom in nemudoma zastaviti delo. Akcijski odbor brezposelnih naj energično zahteva od vlade in stanovskih korporacij indusirijcev in trgovine, da se takoj ustavi ne le pritok nemških nameščencev, marveč tudi zahteva, da sc že nameščene zajedalce takoj odslovi To bo tem lažje, ker nemško podjetništvo delit j e na naših tleh in živi od naSega zaslužka. Poseči pa morajo vmes tudi razne strokcu uc organizacije delavstva in urailniiUva. Te so v Prv> vrsti poklicane da v sodelovanju 'i Aci.skim odborom izsilijo od vlc.de svojo zah.tvo. Nemške podjetnike se 1 o 0a:o ukl i.lti " sistema;!-, čno akci . da se t; -i; a k nsuiusnte ter narodno-zavediie pjci.e.i.i e Li tr^vca, v kar bedo slednji u-m r»:Jc prihuli, da s4- iznebijo nadležne nemške konkurence na domačih tleh. Tu je točka, kjer si nameščenec in rlužbodajalec, konsument in producent lahko podado složno roko v skupno obrambo proti vsiljivim zajedalcem. Parola naj bo: Z Nemci brezpogojno proč! — M. Z. BREZPOSELNIMI Pomnite: 1. Neme! v rajhu Izganjajo naše ljudi; na tisoče jih je na cesti brez kruha, doma pa ni zaslužka. 2. Nemci v naši državi odpuščajo in preganjajo naše delavstvo in nradništvo, ki brez uspeha išče zaslužka na lastnih tleh. . 3. Neme! uvažajo nemške uradnike in valpte iz nemške tujine in množijo število nemških kolonistov in špijonov y naši državi. 4. Naši nemški podjetniki in njihovi Im-portlrani nemški nameščenci vara odjodajo kruh na vaši lastni zemlji. 5. Naši nemški podjetniki preganjajo vašo slovensko govorico v svojih podjetjih in vam ukazujejo nemško občevanje s prlte-penlmi nemškimi valpti. Zahtevajte: 1. Od vlade ln občinskih korporacij, da takoj prično z itak nuino potrebnimi javnimi zgradbami (z gradbo stanovanjskih hiš Itd.). 2. Od vlade, da takoj ustavi pritok nemških nastavljencev in odredi takojšnjo odslovitev že uslužbenih tujih nemških priseljencev, 3. Od zastopnikov Industrije in trgovine, da te dve vaši kardinalni zahtevi od .vlade in občin energično Izsilijo. Organizirajte: 1. Povsod akcijske odbore v zaščito brezposelnih. 2. Konsumente, trgovce in podjetnike v obrambo njihovih !n vaših koristi. 3. Vaše strokovne organizacije za sporazumno sodelovanje z akcijskimi odbori, občinami ter zastopniki industrije, trgovine in obrti. 4. Brezobzirno akcijo prot! priseljenim nemškim zajedalcem In proti škodljivemu nemškemu podjetništvu. 5. Proti vsem onim, ki nemško ekspanzijo na naših tleh Izdajalsko podpirajo. Če boste brezobzirni, energični ln dosledni, bo zmaga vaša! Učite se od fašistov In Heimatdiensta! Majske proslave NSSZ. Kakor vsako leto, tako bodo tudi letos vse podružnice NSSZ skupno z ostalimi narodno-socljali-stičnimi organizacijami proslavile delavski praznik 1. maj. Da bo mogoče ustreči vsem »odružnicam glede govornikov, jih prosimo, naj cimprsje sporoče, če želijo za 1. maj govornika in naj nam pošljejo program proslave. Naj ne bo podružnice, ki ne bi praznovala našega edinega delavskega praznika. Tajništvo NSSZ. Sestanek »Bratstva* v Ljubljani. Pretekli pondeljek je priredilo ljubljansko »Bratstvo« v svojih društvenih prostorih članski sestanek, na katerem je podpredsednik brat Hafner poročal o društvenem delovanju in opozarjal na nekatere nedo-statke, k! jih bo treba odpraviti, ako hočemo, da bo društvo bolje napredovalo. Zlasti je podvrgel kritiki tamburaški odsek in malomarnost nekaterih članov, ki zanemarjajo redna predavanja. Razvila se Je obširna debata, v katero je poseglo več članov in so se dale odborom nove smernice. Članski sestanki se bodo vršili pogosteje. Pulpanov klub. V Ljubljani se Je pod okriljem JNSM osnoval pripravljalni odbor z nalogo, da vse potrebno pripravi za ustanovitev Pulpanovega kluba, ki bo imel predvsem nalogo, da našo mladino intenzivneje idejno vzgaja. Več o tem prihodnjič. OSREDNJI IZVRŠEVALNI ODBOR JNSM ima ob priliki strankinega zbora v nedeljo 23. marca ob 4. url popoldne v prostorih »Bratstva« v Narodnem domu svojo sejo, na katero so vabljeni delegati zunanjih društev, ki pridejo na zbor. Tedenske novice. Delavstvo, državni uslužbenci in nacijonallzacija nemških podjetij. Za nas je danes aktuelno vprašanje, kdo Je kriv vedno naraščajoče nemške invazije v Jugoslavijo. Kdo Je kriv, da našim Nemcem raste greben, da postajajo naduti in predrzni? Kdo Je kriv, da se zapostavlja naše delavstvo in uradništvo? Kdo je sokriv draginje? Demokrati! Evo dokaza! Kmalu po prevratu so demokrati pričeli 7. nacionalizacijo nemških podjetij. Poglejmo si za enkrat Trboveljsko premogokopno družbo, ki so jo vzeli demokrati na piko potom Slavenske banke. To družbo so znacljonaizlrall trto, da jo danes v rokah inozemskega kapitala, predvsem nemškega. Maš jugoslovanski kapital je udeležen le s ca 15 odstotki. Od 20 upravnih svetnikov sta prav za prav samo 2 naša. Eden Je pa pravni zastopnik družbe, drugi kot strokovnjak. Ta dva morata pač delati po migljajih večine. Vsakomur Je Jasno, da družba ni nikdar gledala na koristi našega naroda, na koristi našega delavca. Delavca je izmozgava-la in mu ni dala niti zdaleka tega, kar je zaslužil. Zato so bili štrajkl na dnevnem redu. Štrajke pa je družba Izkoriščala v to, da Je zvišava’a cene premogu za neprimerno visoke zneske, delavcu pa vrgla par grošev ali celo niti tfga. če je zahteval pošteno plačo. Je lahko šel, na njegovo mesto pa Je prišel — Nemec. Družba ni še nikdar upoštevala bednega stanja naših ljudskih mas, predvsem delavstva in uradništva, ki je zmrzovalo — ali pa stradalo, da ie moglo plačevati horendne cene za premog. Seveda se je tako družbi kopičil dobiček, delničarji so sl polnili žepe, upravni svetniki so prejemali mastne plače in našim demokratom In njihovemu časopisju so vrgli par miljonov, da Je — molčalo. Sedaj je tudi vsakomur jasno, zakaj naše demokratsko časopisje nikdar ni žigosalo oderuških cen za premog in zakaj je tako dvomljivo nastopalo ob raznih rudarskih štrajkih. To bi bili oni grehi, ki so Jih naši demokrati zakrivili nad našim ljudstvom v socl-jalnem oziru. Pribiti In povdariti pa hočemo nacijo-nalni greh. ki so ga demokrati zakrivili. Nemci ro se dobro zavedali, da Je demokratsko časopisje od njih odvisno, da so od njih odvisni demokrati sami. Zato so pričeli nastopati agresivno. Priče'! so Im-portlrati n-Mnško uradništvo in nemško delavstvo za vsa boljša mesta. Pričeli so tud! politično delovati potom svojih zaupnikov ln svojega časopisja. Priznala se jim Je pod demokratsko-ra-dikalno koalicijo vsa politična svoboda In celo podpora. Tako srno dobili v parlament nemško delegacijo, ki podpira tudi sedanji vladni režim. In ona ve, zakaj! Danes se že zopet dogaja, da z našimi žulji nasitenl Nemec tira pred sodišče Slovenca, ker je branil pravice sovenskega ljudstva, da ukaže slovenskemu advokatu, naj ga brani in Slovenca spravi v zapor. To so sadovi demokratske nacionalizacije. In to si je treba dobro zapomniti. Nečuveno socljaliio postopanje! — V Ljubljani Izhajajoči »Poštni Glasnik«, ki je strokovno glasilo poštnih uslužbencev, prinaša v 6. številki od 15. marca t. 1. članek: »Nevzdržna služba na ljubljanski kolodvorski pošti.« — Članka ne bomo ponatisko-vall, ker nočemo do podrobnosti razširjati škandaloznega postopanja poštne uprave do svojih uslužbencev. Zadostuje nai Javnosti naša suha konstatacija iz tega članka, da tako niso z uslužbenci postopali niti naši tlačitelji Nemci, in da se tako z ljudmi sploh ne postopa. Kdor se za to zanima, bo omenjeni list pač lahko dobil na vpogled pri kakem poštnem uslužbencu. Iz tabele bo razvidel, da so ljudje po 20 dni nepretrgoma (brez celodnevnega odpočltka) v službi. In to službo vrše ljudje v ambulan-čnih vozovih zdaj po dnevi, zdaj po noči, vedno na železnici, brez prave hrane, brez pravega spanja, brez vsakega reda, dan na dan, kot železni stroji. In v teh 20 dneh napravijo 251 ur službe, ako vlaki nimajo zamud, drugače pa še več, tako da pride na dan po 12 in pol ur ali še več službe na človeka. Vsakdo smatra to za živinsko. — To bije vsakemu sociialnemu čutu v obraz! Zato zahtevamo Javno takoj remedure! — In končno še postopanje merodajnih tednikov napram podrejenemu osobju, ki toži, da take službe vršit! ne more! To presega vse meje! — Zato zahtevamo v Interesi! ugleda naše državne uprave, da takoj odstavi krvosese in jih nadomesti z ljudmi, ki vedo, da šo njihovi podložni tudi Hudle! Demokratska farbarlja. Demokrati far-bajo in slepe državne nameščence v svojem »Jutru« že tako neumno-demagoško, da se Jim smeje ves svet. Zatrjujejo, da je njihova iskrena želja, da bi se vse zahteve drž. nameščencev takoj uresničile, že s 1. aprilom. Ker pa vladi manjka po proračunu še circa 300 milijonov dinarjev, naj dobi vlada še ta kredit. Tako klobasarijo v »Jiftru« in love kaline za razlrano demokratsko stranko, v parlamentu pa glasujejo proti proračunu in ako bi njihova obveljala, bi uradništvo 1. aprila splob nič ne dobilo. —- So tjči ti demokrati! Zopet nove tožbe. Dr, Kalan hoče naš list z neprestanimi šikanaml prisiliti, da preneha pisati o njem tako neprijetni pol-zelski aferi. Komaj je končala druga tr/>ba, je že vložil dr. Kalan proti našemu odgovornemu urednlkit dve novi tožbi. Toda mož se moti, ako misli, da bomo opustili započeti boi za pravice našega domačega delavstva proti Nemcem ln njihovim zaveznikom demokratom, ali z drugimi besedami: prot! buržoazni internacionali, ki Ji lebdijo pfed očmi le materialistični Interesi. Odločno izjavljamo, da se bomo brez ozira na dr. Kalanove papirnate grožnje borili za vsakega našega delavca do skrajnosti ln se pri tem ne bomo strašili persekucij. Za pravično stvar smo vedno pripravljeni doprinesti vsako žrtev. To povemo, da pred dr. Kalanom ne bomo zlezli pod klop, pa naj bo še tako mogočen! Socljaldemokratsklm »Volksstimmov-cem« v Mariboru svetujemo brez vsakih ovinkov, da puste narodne socialiste popolnoma pri miru. Ta bi bila lepa, da bi nas smel vsak hajlovskl privandranec obmetavati s svojimi zlobnimi nemškokultur-nimi podtikavanjl. Gospodje socljalni demokrati naj bodo veseli, da se sploh lahko tako svobodno gibljejo na naši slovenski zemlji ln da tmo Jih doslej pustil! v miru. Vzrokov bi imeli dovolj, jim malo prikrajšati jezike. Saj so tudi oni tisti, ki so bili deležni dobrot koroškega svinca, namesto našega življa na Koroškem o plebiscitu, kateremu je bil dobiček tega prodanega svinca pravzaprav namenjen. Volilni imeniki so razgrnjeni! Vsakdo se lahko prepriča, če je vpisan on sam in njegovi znanci. Prepričajte se člmpreje o tem! Ako kaj. ni v redu, reklamirajte takoj ustmeno ali pismeno. Kdor ni v imeniku, ga je treba vpisati, kdor ne si>ada notri, ga je treba črtati. Kot dokument za vpis .luži potrdilo župnijskega urada, da ie dotlčni 21 let star, in pa občine ali policije, da biva že 6 mesecev odnosno 1 leto v občini. (Za volitve v parlament Je treba, da je vo-lilec v dotičnem kraju 6 mesecev, za občinske volitve pa 1 leto.) Ko bodo razpisane volitve je za reklamacije že malo časa, ker je zato določen rok samo 15 dni od dneva razpisa. — Ker so naše krajevne organizacije že v redu, lahko zahtevamo, da gredo takoj na delo in store v polni meri svojo dolžnost. Kjer krajevnih organizacij še ni, morajo to storiti naši zaupniki! Sprejemanje v otroško bolnico v Ljubljani se vrši od 15. marca t. 1. samo v splošni bolnic! (deželna bolnica). Italijani so vdrli v Hotedrščico. Tik ob Italijanski meji v Hotedrščicl se nahaja hiša nekega tatnošnjega posestnika. Italijani bi še to hišo radi spravili pod Italijo. Zato je 14. marca vdrlo 7 Italijanov z kapetanom preko meje in obkolili hišo. Kapetan je pozval gospodarja, naj pošlje takoj sina z njim v Postojno, da tam podpiše neko Izjavo pred razmejitveno komisijo. Ko je gospodinja to videla, Je smuknila iz hiše v vas in obvestila o tem orožnike in financo. Ti so takoj prihiteli in aretira!! tri italijanske vojake in kapetana, ostali pa so zbežali. — Na ta način skušajo Italijani dobiti od naših ljudi izjave, v katerih bi prišlo do izraza želja, da hočejo pod Italijo. — Kaj poreče k temu nasilstvu naša vlada? Kovani denar po 20 Din, 1 Din in 50 p, namerava izdati naša vlada. Invalidski zakon, ki ga namerava sedaj predložiti minister skupščini, le pravi udarec v obraz onim, ki so največ žrtvovali za našo svobodo, za stvarjenje Jugoslovanske države, ki so žrtvovali svoje zdravje, svoje ude. Zato pa popolnoma upravičeno protestirajo invalidi proti temu zakonskemu predlogu. Ml se jim pridružimo. — Razveseljivo je, da kaže za to vprašanje osebno zanimanje tudi — krona. Bodoča vojna bo med Francijo In Anglijo. Tako napoveduje znani dunajski Ust, ki utegne imeti prav! Saj Je znana napetost in ljubosumje med tema državama, kar bo pa še vedno rastlo. Novi turški zakon predvideva za novo-poročence sledečo minimalno starost: za moškega 18. za žensko 17 let. Toda tudi pri tem so izjeme,' ki jih predvideva novi zakon z ozirom na hitrejše telesno razvijanje Turkov In Turkinj. V posebnih slučajih smejo stariši že 131etnemu dečku in llletnl deklici dati dovoljenje za ženitev. V izrednih slučajih smejo stariši predlagati, da izda bblast celo 12 letnemu dečku in 9 letni deklici, dovoljenj^ za ženitev. Turški princ Abdul Kadlr, ki je bil z ostalo Sultanovo rodbino izgnan iz Turčije, išče kruha v Budimpešti. — Možakar ja srečen, ker se je uiti mehanike In npa dobiti službo v neki tvornici za avtomobile. V Budimpešti je zmanjkalo zaporov. —* Velikanska afera tihotapstva ogrskih kron preko meje v Avstrijo so bila tako organizirana in razpredena, da so doslej aretirali toliko osumljencev, da Je policiji zmanjkalo zaporov. V to afero Je zapletenih 210 d<*tek-‘ tivov, ki so imeli nebroi pomagačev. Država je oškodovana za ogromne svoto. To se sliši tudi redkokdaj! — 19. maroa so na dražbi razprodali luksurijozni mobilar bivšega nemškega »kronprinca« Viljemi. Polet krog sveta. — Iz New-Yorka poročajo, da bi 15. marca morala od tam odpluti neka vojaška zračna eskadrila, k! bi napravila polet okoli -vrta v 6 etapph. Ljubljanski jesenski velesejem. V nekaj mesecih, med 15. In 25. avgustom, bo prestolica Slovenije, naši bela Ljubljana, zopet stala v središču kupčijske-ga in družabnega zanimanja. Skoro 40.000 kvadratnih metrov obsegajoče sejmišče, na katerem stoji 7 velikih razstavnih paviljonov in preko 60 manjših privatnih razstavnih zgradb, bo četrtič odprlo svoja vr'ta, da celemu svetu pokaže proizvode jugoslovanske industrije in Jugoslovanske obrti. V posebnih ekspozicijah pa bodo na vp-"Ied tudi produkti obrtne pridnosti cele vrste drugih držav, ki stoje r. Jugoslavijo v ozkih trgovskih stikih. — Ne samo naša domovina, ampak, kakor dokazujejo poročita ve-lesejmsklh častnih zastopnikov v Inozemstvu, tud! to z naraščajočim zanimanjem Ul priznanjem zasleduje uspešno delovar'5" in razvoj ljubljanskih vzorčnih veles^ov, ob katerih otvoritvi pred tremi leti ie marsikdo skeptično zmajeval z glavo. Danes je vsakdo uverjen, da so velesejmi potičH ne samo za odjemalca, ampak tudi za prido-bitveno-gospodarske kroge, ker ravn« velesejmi dajejo v največji meri Izpodbudo za uspešno pridobivanje. Na vzorčnih velesejmih lahko vsakdo, ki je pazljivo zasledoval razvoj ljudskih potreb, ugotovi, katerih artiklov ne izdelujemo doma, bodisi da se takih predmetov ne vidi na sejmu, bodisi da so tfe izdelke ravno radi tega razstavili samo tujci. Kdor začne proizvajati tak artikel, po katerem ljudstvo živahno povprašuje In ki ga doslej naša Indrrtrlja in obrt še ni vrgla na trg, bo imel dovoli odjemalcev in lep zaslužek. Velesejmi so kažipot k narodnemu blagostanju. — Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina et Ko., z znamk-' Peko, ker so Isti priznano najboljši In n*|ce-nejšl. Glavna zaloga na drobno in debelo t I.lubllanl. Breg 20 in Aleksandrova certa 1, Gospodarstvo Koliko }e vreden dinar? Prejšnji T* teden teden dinarjev 100 švic. frankov stane 141S*- 1400— 10«) franc, frankov M 4l5-- 807-8 100 laških Ur M 842-5 837-5 100 Seških kron »» 237-5 233-7 1 milijarda nem. mark • » —— — 100 poljskih mark M 0-0028 0-0028 100 avstrijskih kron it 0*1 i6fi 0-114 100 ogrskih kron <9 0105 0-1* 100 bolg. levov N 62-5 62* — 10C dolarjev M 8180*— 80 0-— 100 angl, funtov n 34780* — 34225’— Curiika borza. 19. mnroa 12. marci. švicarskih frankoi 100 dinarjev je stalo 7-15 7-20 100 franc, frankov •* 29 45 22-90 100 laških lir • • 24 25 24-30 100 ieiklh kron •• 16-76 16-74 1 milijarda nem. mark „ . 10rt pol jakih „ M 0-0002 00002 100 avstrijskih kron H 0-00815 0*00816 100 ogrskih „ •1 0 0085 0-0087 100 bolR. levov N 415 4-15 100 dolarjev P 580-75 580-—, 100 angl. funtov M 2493 — 2480 - LISTNICA UPRAVE, Tov. Anton Ostanek nam je podaril za westfalske Slovence Din 10.—. Znesek smo Izročili namenu. — Prisrčna hvala! Naročniki, posnemajte! Kino Ideal I mi m sobota liiil 1 20. 21. 22. 23. | Velik Hagenbeckov,, film Tibelski volk Senzacijska drama v 6 dejanjih v glavni vlogi ERNST WINAR. Krasni posnetki iz ledenih Ti-betskih poljan. Lov na bizone. Zanimivi prizori kako volkovi napadejo potnike. Od pond 24. do srede 26. t m. KR9SDT1C9 TORIH krasna japonska drama v 5. dej. v glavni vlogi Hayakama. Združene opekarne d. d. Ljubljana TELEFON 733 naznanjajo, da so otvorile v sredini mesta na Miklošičevi cesti 13 tovarniško zalogo vseh Trboveljski premog in drva dobavlja Družba ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra trs 8. Telefon 220. Plačilo tudi na obroke. Telefon 220. AVTO-VOZI! urar državnih železnic Oglašajte KUPIM tudi posamezne števike: Novice 1. |843-1866, Slovenska Bčela 1850- 1853, Sl. dlasnlk, Zora, Kranjska Cbelica 1.—5. zv., Zvon 1870—1880, Ljubi). Zvon 1881 — 1805. Kres, Slovan 1884—1887, Vesna, Brencelj, Rogač, Škrat in Palček Ponudbe : antikvariat — knjigarni Hinko Sevar, Lfublfana, Stari trg 34. priporoča svojo urarsko in zlatarsko obrt. — Cene solidne. JUGO-HAG LJUBLJANA BOHORIČEVA 24 TELEFON 5 6 0 vrst o reke lastnega izdelka. Opeka je na razpolago v poljubnih množinah po najnižji dnevni ceni. zlatnino na kupite pri Vse pisalne, risalne In šolske potrebščine dobite najceneje v papirni trgovini izprašan optik m urar Ljubljana,. Stari trg St. 9. Stekla natančno po zdravniških predpisih. Priporoča se tvrciKa Sv. Petra cesto štev. Z9. • Lastna knjigoveznica* Velika zaloga šolskih zvezkov, map in blokov. JOSIP PETELINC Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trs št. 8., reg. zadr. z o. z. sprejema vloge na knjižice in plača čistih 7°|o obresti brez odbitka rentnega iri invalidskega davka. Za večje in stalne vloge kakor tudi za vloge v tekočem rač. obresto-vanje po dogovoru. Podeljuje kratkočasne trgovske ln personalne kredite naiknlantoeje. LJUBLJANA, Sv. Petra nasip 7. Blizu Prešernovega spomenika. (t« — — ——— ——— —1—————— —— ; Najboljši Šivalni stroji GrKiner v vseh • j opremah ?sa rodbinsko rabo in Adler za g I obrtniško rabo. Istotam potrebščine za Uro- { | jače, šivilje, čevljarje, sedlarje, toaletne veze- | | nine, kravate, čipke, nogavice, razne bom- I t bnže sukance, svile V niti Jedilno orodje, i I alpaka, aluminij. žlice. vilice, noži, škarje, ; | britve, razne palice, nahrbtniki, Igle za vse • | sisteme Šivalnih Strojev ter njihovi posa- S | mezni deli. Popravila šivalnih strojev se J t sprejmejo. POUk V vezenju, krpanju perila ; I in nogavic na Stroje brezplačno. Večletna i ; garancija za šivalne stroje. • Cene najnižje. Postrežba točna. ; Edini tihi Tone Malgaj Pleskar za stavbe in pohištvo, lakiranje voznih koles v ognju. Sobni slikar. Spe-cijelni oddelek za črkosli-karstvo na steklo, pločevino, zid, les ita Delavnice: Kolodvorska ul. 6, Celovška cesta T21. Naročila se sprejemajo v Kolodvorski ulici štev. 6. brez najmanjšega ropota. Zastopstvo: LUD. BARAGA, Ljubljana =1 Šelenburgova ulica 6/1. r Pamapekan^^ nasl. Jakob Kavčič, Ljubljana —| ,in 11 m m miTfjsrnnimmmaaaaammm s * naznanja, da ima »vsak dan sveže in pristne preste. Telefon št. 158. 21 \. Telefon št. 158. Vse kar prinaša današnja moda, se izdeluje po meri v krojačnici za dame in gospode tvrdke Ljubljana, Zidovska 5. Istotam vsakovrstni lastni konfekcijski izdelki, modni predmeti, srajce, kravate itd. Po najbolj konkurenčnih cenah! Rezerve: Din. 32,515.000 Ljubljana, Maribor Metkovič Prevalje Sarajevo Split Šibenik Zagreb TRGOVSKA BANKA D. D., UUBUANA Podružnice: Dunajska cesta štev. 4 | | Ekspoziture: | (v lastni stavbi). Kapital in rezerve Din 17,500.000. Izvršuje vse bančne posle najtofrieje in najkularstieje. Brzojavi: Trgovska. Tel.: 139, 145, 458. Maribor Novo mesto Rakek Slovenjsradec Slovenska Bistrica Konjice Meža-Dravograd S e j) |U|S8H ‘eue;iqnn &trait i' _ .... _ »N0FVA' PRAVDA« „ i«*i»—a ■■ ■»■■7T7 i. ■ ■ im ii il I .H. . — ■— ■■■■ ; I ■ •■.n, tf.Traffa;,. -JlCV L. Tajlnstveni morilec deklet. (Pravica ponaiisa pridržana.) (Nadaljevanje.) • »Pusti me v miru,« se surovo zddere nad njim. »O tem, kar si mi ravnokar rekel, bom še razmišljala — potem šele dobiš od mene odgovor.« »Kakor hočeš. Moj sklep ostane neomajen!« »Ali je to tvoja zadnja beseda?« vpraša Eliza že med vrati stoje. »Moja zadnja, Eliza, zadeva mi že preseda in-----------« Zadnjih besed Eliza že več ne sliši, ker naglo odide in zaloputne železna vrata za seboj. Na hodniku ni žive duše. Eliza postoji in prisluškuje. Nobenega glasu od nikoder. Utrujena posadka se je vsekakor že podala k počitku. Vražji izraz se nabere okrog njenih malih ust, ko na-iahko odpre vrata, ki vodijo v glavno kabino. Videti je, da so ji razmere v kabini dobro znane, ker brez pomišljanja stopi k mizi in odpre predal, v katerem se nahaja razno orodje kot kladiva, klešče, dleta, vijači in še nebroj drugega orodja. Eliza vzame iz predala močen vijač, ga vtakne v žep, nato pa odide iz kabine. Na hodniku odpre majhna železna vrata, skozi katera se pride, po ozkih železnih stopnicah v spodnje prostore čudovite ladije. Tu se nahajajo predeli za zrak, ki omogočujejo, da se ,čoln potopi v morske globine ter zopet dvigne na vodno gladino. Eliza tiplje v temi po stenah. »Ah, tu je že ena tistih plošč. Sedaj pa hitro na delol« Z vsemi močmi prične \ odvijanjem vijakov. Od napora marsikdaj zastoka, za hip preneha z delom, potem pa znova nadaljuje. Včasih tudi vleče na uho, £e kdo ne prihaja; in ko se uveri, da ni nikogar, ki bi jo motil pri njenem zločinskem poslu, z naporom vseh svojih moči odvija vijake, s katerimi je plošča pritrjena na steno. Končno preneha. »Tako, sedaj bodo vijaki, ki »etn jih dovolj zrahljala, držali tako dolgo, dokler se nahaja Terror na vodni gladini. Ko pa postane v večji globini pritisk vode močnejši ter. prično delovati zračne sesalke, bo plošča, ki jo ne bodo držali vijaki, odstopila od stene. — Celice za zrak sc bodo napolnile z vodo, vsaka rešitev bo izključena, Terror se bo z vsem, kar bo na njem, potopil v brezmejne morske globine.« Pri tej misli se nekoliko zdrzne. »In tudi Jim! Prav, saj ni hotel dru- . gače, sicer mi pa tudi srce« ne bije več zanj. Naj umrje kot vsi drugi, to je moje maščevanje, in potem si naberem zakladov v hiši; en sam čuvaj tam gori me pri tem ne bo mogel ovirati.« Oči ji pohlepno žare. »Potem seoi bogata, neizmerno bogata, moje življenje, polno razkošja in sijaja se prične znova in za Jima si stokrat lahko najdem nadomestilo!« Počasi se splazi po stopnicah na krov ponornice, odondod pa v obokano klet. Na videz ponižna in udana gre mimo Edvarda, ki 'gre ravnokar zopet na ladijo. Iz nobene poteze njenega obraza ni niti najmanj sklepati, da je pred par minutami dokončala delo, ki mora pogubiti Terror, z njim pa tudi vso posadko! Zle slutAje. »Ne morem ti z besedami povedati, Molly, kako čudno mi je pri srcu. Dasi sem bila sicer vedno vesela in srečna v zavesti, da sem vedno v bližini Edvarda, me sedaj navdaja bojazen, ki se ne da popisati. Vedno mi uhajajo misli na vožnjo s Terror jem, ki jo nastopimo danes zvečer. Da se nam le ne pripeti kaka nezgoda!« Molly le napol posluša prijateljico. S svojimi velikimi rujaVimi očmi sanja o srečni bodočnosti; zadovoljno smehljanje ji kroži od časa do časa na ljubkem obrazu, čemur se pa ni čuditi. Saj Molly ljubi, vroče ljubi in ve, da je goreče ljubljena. Osrečujoča ljubezen Je prvikrat prevzela njeno hrepeneče srce. Spomini na neveselo preteklost so pozabljeni, njene misli se sučejo edino okoli rožnate bodočnosti. »Becsy,< reč* končno MolIy, ko opast razočaran pogled prijateljice, »zdi se ml, da sva svoji vlogi zamenjali. Preje je Tebi žarela sreča z obraza, — jaz pa sem tugovala, no — sedaj--------------« »O, srečna sem tudi jaz, saj tako vroče in iskrenp ljubim Edvarda. Toda od včeraj me obhajajo čudne tesne bridkosti, ki me povsod zasledujejo kot neka temna senca, ki me navdaja s strahom.« »Toda za lcaj takega vendar ni nobenega povoda,« jo prekine Molly. »Imaš prav, in vendar imam občutek, da mi preti nekaj strašnega. Danes ponoči sem imela grozne sanje. Oh, Molly, še vedno ‘ me obhaja groza, če se zmislim nanje.« »Bessy — draga Bessy!« »Le poslušaj, Molly, — bilo je strašno-Sanjalo se mi je, da smo vsi na Terrorju. Sedaj pa si misli: Terror je stal nepremično, skozi steklene plošče so bulili vanj morski prebivalci, velikanske ribe in druge pošasti z velikimi kot pest debelimi očmi. In jaz sem ležala v kabini na tleh, pa ne sama, tudi ti si bila poleg mene. Niti ganiti se nisem mogla, obedve sva ležali nepremično kot da naju drži neka tajinstvena moč priklenjeni na tla. Hotela sem poklicati Edvarda na pomoč, pa nisem imela toliko moči, Nato sem zaslišala strašen glas; bil je ženski glas, glas — Elize. Toda zvenel je kot razodetje, napoveduje strašno nesrečo, in še sedaj mi šume po glavi njegovi grozni zvoki: »To je pogin — smrt!« Tudi MolIy se rdrzne čuvši pripovedovanje svoje prijateljice. »Sanje so vendarle samo pene, draga Bess^.« »Oh, Moliy, veruj mi, da nam preti nekaj strašnega. Take slutnje nikoli ne varajo!« Molly na vse mogoče načine poskuša pomiriti vznemirjeno Bessy. »No dobro,« reče Bessy po daljšem molku, »nič več nočem govoriti o svoji bojazni. Prav imaš, draga Molly, v usodo se moramo udati, kakor nam je pač odločena. Sedaj pa se razgovarjajva o čem drugem I« Mollr m veselo nasmehne »Ali si srečna?« vpraša Bessy svojo prijateljico. »Oh, zelo srečna!« odvrne Mo!ly -sramežljivo. »Že ob krmilu sem bila srečna, kjer mi je Tom komaj utegnil z očmi povedati to, kar mu je velevalo srce. Ko smo prišli domov, tedaj šele sva si mogla odkriti najini srci. Ah, Bcssy to so bile blažene ure!« Tudi Bessy žare oči od veselja. Saj tudi ona ljubi svojega zaročenca brezmejno. Z veseljem bi dala zanj tudi svoje življenje.« »Jim je izrazil željo, da bi rad govoril s teboj; ti je to že znano?« »Da. Tvoj zaročenec mi je povedal. Toda mož s krinko mu je odbil prošnjo. Še precej časa bo moral Jim trdo delati na Terrorju, da dobi odpuščanje za svoje dejanje.« »Mož s krinko je zelo strog in natančen, Molly. To je pa tudi potrebno, kako naj sicer brzda svoje ljudi!« »Ne zavidam mu njegovega položaja,« dž Mo!ly, »ker ima kljub svojim zmožnostim, svoji skoro brezmejni moči ter kljub svojemu neizmernemu bogastvu pač malo trenutkov, da bi se mogel brez skrbi odpočiti. Kajti vedno se mora bati, da ga kdo ne izda. Vsaj zadnji dogodki so nam jasen dokaz, da se nekaj plete za njegovim hrbtom. Da mu preti nevarnost, o tem ni nobenega dvoma. Kako nenavaden in občudovanja vreden mož je naš zaščitnik! In vendar nihče ne ve, kdo Je pravzaprav, morda nima niti sorodnikov, niti prijateljev.« »Edvard je čisto drugih misli,« io prekine Bessy. »Tako — no kaj pa pravi tvoj zaročenec?« »To so pač le njegove domneve. Edvard mi prav ničesar ne prikrije in tako mi je pred kratkim rekel, da je uverjen, da ima mož s krinko v meščanskem, morda celo v družabnem življenju odlično mesto, sicer ne bi mogel imeti tako številnih zvez.« »Ampak vse pod izmišljenim imenom,« dč Molly prevdarno. »Seveda, pod svojim pravim imenom ne sme nastopati v družbi. Veš kaj, Molly, prav pogosto mi pride na misel, da se po njegovih žilah pretaka plemenitaška kri. Kdo ve, kako strašna usoda ga je dovedla do tega, da je ostal neizprosen maščevalec.« Nekaj časa molčita deklici, potem pa obrne I3essy razgovor na drug predmet. »Ali si zadnje dni videla Elizo?« »Samo včeraj, draga Bessy, pa se mi je zdela popolnoma izpremenjena. Dočiiu je preje vedno ne meneč se za svojo okolico zrla predse, je šla sedaj ošabno mimo mene ter sem celo opazila, kako me je na skrivaj merila z zbadljivimi pogledi.« »Gotovo ji gre zopet po glavi kak zlohoten naklep.« »Pa menda vendar ne, Bessy! Prepričana sem, da Eliza vendarle ni v srcu hudobna, ampak da io le jezi. ker se čuti zapostavljeno.« Bessy skomizne z ramami, ker ima o Elizi čisto drugo mišljenje in ker je uver-jena, da je zmožna tudi najhujšega zločina. »I o pot se pa odpeljemo na Škotsko,« dč Bessy crez nekaj časa. »Priv radovedna sem, če bova zopet videli lepo blondinko — ljubimko tajinstvenega moža?« Molly, ki je v mislih zopet pri svojem Tomu, ničesar ne odgovori. »Prav rada bi vedela,« nadaljuje Bessy, »če ta lepa, mlada dama ve, da je njen ljubimec oni strašni maščevalec, o katerera govori ves London! Ako ne, potem ubožico zelo pomilujem!« »Jaz sem uverjena, da tega ne ve,« odvrne zamišljeno Molly. »Ko smo se tedaj srečale, sem videla njene bajno modre oči, iz katerih je sijala otročja naivnost in nedolžnost, kar pa bi bilo docela izključeno, če bi vedela, da ljubi moža, čegar maščevalnost zahteva vedno novih žrtev.« ______________ t_______________________ Odgovorni urednik Anton Brandner, Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani, Izdaja konzorcij »Nove Pravde«.