Poštnin« planin;* v gotovini.	IZHAJA	VSAK	TOREK,	ČETRTEK	IN	SOBOTO.	Cena	posamezni	Številki	Din	IB
    rtrW
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za 54 leta 90 Din, za yK leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo ir upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Časopis za trgovino, industrifo in obrt.
Leto XVIII.	V	Ljubljani,	v	torek,	dne	29.	januarja	1935.
Jleft&ma s&ciat-
postaja v današnjih časih neprestano trajajočega nazadovanja vseh poslov prav tako nujna potreba, kakor je treba olajšati davčno breme. Reforma socialnega zavarovanja pa je v resnici še bolj potrebna, ker ne zadovoljuje današnja organizacija socialnega zavarovanja kar v dveh ozirih: na eni strani so dajatve mnogo previsoke, na drugi strani pa se nudi zavarovancem mnogo premalo. Logična posledica tega je, da so s sedanjim socialnim zavarovanjem nezadovoljni tako delodajalci, ko delojemalci. Že to je zadostno velik vzrok, da se takoj začne s temeljito reformo socialnega zavarovanja.
Zahteve po tej reformi so že stare in se prat za prav ponavljajo od onega dne, ko so bile odpravljene stare bolniške blagajne in ko se je v Suzoru centraliziralo vse socialno zavarovanje: Takrat se je govorilo, kako se bo s centralizacijo vse poslovanje pocenilo, kako bo postavljeno na mnogo bolj realna tla in kako bo mogoče več nuditi zavarovancem. V resnici pa se ni izpolnila niti ena teh obljub, temveč so se razmere v vsakem oziru poslabšale. Prispevki za zavarovanje so naraščali, dajatve so se omejevale, režijski stroški so rasli, brez potrebe pa so se zidale drage in lieplodonosne reprezentativne palače. Mesto da bi bilo socialno zavarovanje edinole ' službi zavarovancev je postalo institucija, ki je služila le sebi. Zato so postajale vedtio glasnejše zahteve, da se socialno zavarovanje decentralizira in organizira po banovinah.
Ta zahteva je bila tem naravnejša, ker so dokazale obstoječe zasebne bolniške blagajne, da ne samo delajo ceneje, temveč da tudi mnogo več nudijo ko razni okrožni uradi in da bi nudili še znatno več, če bi bili neodvisni od Suzora. Le na njegovo povelje so morale omejevati zdravila in zniževati ugodnosti zavarovancev, pa čeprav so bile tako zelo aktivne, cla bi vse te višje dajatve z lahkoto zmogle. Naravno je, da so postale zaradi tega zasebne bolniške blagajne nekaterim trn v peti, ker je vendarle silno neprijetno, če je tu živ dokaz, kako je mogoče socialno zavarovanje boljše organizirati in voditi, kakor pa je organizirano in vodeno v Suzoru.
Pri takšnem stanju stvari pa je bil nakrat sprejet na seji ravnateljstva Suzora predlog, da se naj vse zasebne bolniške blagajne ukinejo, mesto njih pa ustanove pod okriljem Suzora nove, ki bi mogle nuditi proti višjim premijam zavarovancem tudi višje zavarovanje. Predlog se je utemeljeval s tem, ker zasebne bolniške blagajne nimajo javno-pravnega značaja in bi jih zato mogel odpraviti tudi že ev. odlok banske uprave. Kakor se sedaj ponovno zatrjuje, je imel na seji Suzora sprejeti predlog prav za prav le en edin namen, da se zasebnim bolniškim blagajnam čim bolj utrdi njih pravi položaj. Vsi, ki so se upirali temu predlogu, kratkomalo predloga niso razumeli ali pa se premalo spoznajo v določilih socialnega zavarovanja in zato spravljajo kar v nevarnost obstoj zasebnih bolniških blagajn.
Kljub vsem tem zatrdilom pa je javnost kar naprej odklanjala predlog Suzora, ker pač tudi najbolj učene argumentacije niso mogle nikogar prepričati. Stvar je pač v tem, da si Suzor ni znal pridobiti zaupanja javnosti in da zalo tudi ne more nikogar prepričati o svoji plemeniti skrbi za zasebne bolniške blagajne. Totem manj, ker tisti, ki hoče komu pomagati, ne začne z njegovim ukinjanjem, kakor se je glasil na seji Suzora sprejeti predlog. Če se res hoče pomagati zasebnim bolniškim blagajnam, potem se jim mora mnogo uspešneje pomagati, kakor pa predlaga Suzor. Naj se s posebnim zakonom da zasebnim bolniškim blagajnam javno-pravni znafij,
naj se jim obenem dajo vsa ona pooblastila, ki jih ima Suzor, pa bo stvar v redu. Toda zakaj ukinjenje?
In predvsem zakaj novo ustanavljanje pod okriljem Suzora! Saj ravno v tem je ves smisel zahtev po reformi socialnega zavarovanja, da se ne le zasebne bolniške blagajne, temveč tudi sedanji okrožni uradi osamosvoje od Suzora. Decentralizacija socialnega zavarovanja je osnovna zahteva in ne samo kakšna kaprica in zato se mora vsak predlog presojati predvsem s tega stališča. Če pa bi se sedaj sprejel predlog ravnateljstva Suzora, potem bi to pomenilo, da bi se zopet za dolgo zavlekla
Ministrski svet je izdal novo uredbo o maksimiranju obrestne mere, ki se glasi:
Čl. 1. Odstavek 1. pod a) prvega člena uredbe o maksimiranju obrestne mere se izpremeni in se glasi:
a) Za denarne zavode in banke v. največ 10%.
Čl. 2. — Člen drugi uredbe o maksimiranju obrestne mere se v prvem odstavku izpremeni in se glasi:
Obrestna mera za vloge na pokaz, na vložne knjižice po tekočih računih in na zapise pri denarnih zavodih in bančnih poslovalnicah, ne more znašati več ko 4%, na vezane vloge najmanj za tri mesece po vložnih knjižicah, tekočih računih in zapisih pa ne več ko 5 odstotkov.
Čl. 3. Ta uredba stopi v veljavo dne 1. februarja.
Izjava trgovinskega ministra dr. Vrbaniča
Trgovinski minister dr. Vrbanič je ob priliki objave nove uredbe izjavil novinarjem naslednje:
»Z znižanjem obrestne mere Narodne banke za poldrug odstotek začenši s 1. februarjem t. 1. se je pokazala potreba, da se izvedejo nekatere izpremembe tudi v uredbi o maksimiranju obrestne mere. Dosedaj se je po stari uredbi ravnal maksimum obrestne mere tako za dolgove, ko za vloge po eskontni meri Narodne banke ter se je avtomatično izpreminjal z ozirom na njeno znižanje ali zvišanje. Že davno pa je bila želja gospodarskih krogov, in to stališče je usvojil tudi posvetovalni odbor za proučavanje bank pri trgovinskem ministrstvu, da se odpravi to vezanje splošno dovoljene maksimalne obrestne mere na
Pxi&<&d
V	zadnjem času se vodi v beograjskih listih živahna polemika o potrebnosti ali nepotrebnosti Privilegirane izvozne družbe (Prizada). Debato je sprožila zahteva Glavnega zadružnega Saveza, da se Prizad ukine, ker ne deluje v skladu s potrebami zadružništva. Zaradi te resolucije, ki je bila izročena tudi predsedniku vlade, je objavila uprava Prizada dolge odgovore v »Politiki«, ki pa seveda tudi niso ostali brez odgovora. Sedaj je Glavni zadružni Savez objavil nov odgovor, ki ga zaključuje s temi besedami:
»Z delom Privilegirane izvozne družbe ni danes nihče zadovoljen. Proizvajalci pravijo po svoji vrhovni organizaciji, da to delo ne odgovarja onemu, kar so pričakovali ob Prizada kot od monopolizirane državne ustanove.
Dve organizaciji, izvoznikov in zadrugar-jev, sta bili, ki sta sodelovali pri ustanovitvi Prizada. Na poziv takratnega trgovinskega ministra smo dali svoje sodelovanje in kapital, kolikor se je od nas zahtevalo in kolikor smo mogli. Pri tej priliki smo določili nekatere pogodbe, ki so jamčile tako izvoznikom ko zadrugarjem možnost poštenega in zadostnega sodelovanja v Prizadu. Kmalu nato pa so bile te pogodbo prekršeno in pravice izvoznikov in zadru-garjtev so se stalno omejevale, dokler niso
reforma socialnega zavarovanja in vse bi ostalo zopet pri starem. Prav tisto politično in pravno delo je potrebno za izvedbo sklepa ravnateljstva Suzora, kakor pa za izdajo zakona, ki bi dal zasebnim bolniškim blagajnam javnopravni značaj.
Takšno je dejansko stanje in takšna je resnica in zato bomo na svoji zahtevi popolne decentralizacije socialnega zavarovanja vztrajali, ker vemo, da samo tako res koristimo dobri stvari. Ni naša krivda, če poslovanje Suzora v naši javnosti ni doseglo onega zaupanja, da bi mogli odnehati od boja za decentralizacijo socialnega zavarovanja.
eskontno mero Narodne banke, ker so za določanje te mere dostikrat odločilni tudi drugi momenti. Razen tega se more ta po potrebi tudi večkrat menjati, dočim je za dovoljeni občni obrestni nivo v državi potrebna bolj stabilna mera. Na drugi strani pa je bilo potrebno v času, ko znižuje Narodna banka kot naša prva denarna ustanova eskontno mero za svoje dolžnike z a poldrug odstotek, da se zniža tudi občni obrestni maksimum. — Upoštevajoč vse to, je ministrs1" svet na predlog trgovin skega ministra sklenil novo uredbo.
Kakor se iz te uredbe vidi, je dovoljeri maksimum obrestne mere za dolgove ,)ri bankah znižan za cn odstotek. Banke bodo smele v bodoče računati svojim dolžnikom posojila mesto po 11, le -o 10 odstotkov. Ker velja to znižanje za vse denarne za vode v državi, pomeni ta odredba v zvezi z znižanjem obrestne mere Narodne banke veliko olajšavo za vse dolžniške vrste.
Na drugi strani pa je bilo treba upoštevati ne samo dolžnike, temveč tildi denarce zavode in njih vlagatelje ter jim dali možnost, da se morejo vloge tudi v bodoče obrestovati na način, ki bo še nadalje pospeševal varčevanje in zbiranje vlog. Zato razlikuje uredba vloge na pokaz, s katerimi vlagatelj razpolaga kadar hoče in vlo-ke, ki so vezane na tri mesece. Za prve je določena maksimalna obrestna mera 4 odstotkov, za druge pa 5 odstotkov, torej samo za pol odstotka manj, kakor je bilo dopustno po dosedanji uredbi. Vendar pa je omogočeno na ta ''"“in bankam, da krijejo režijske stroške ter da dosežejo zmeren zaslužek. Upravičeno je zato upanje, da bo ta odredba, ko tudi vse dosedaj izdane, ki upoštevajo vse panoge gospodarstva, olajšale gospodarske razmere v državi.«
odficai/i
bile reducirane na minimum. Dejansko je bila naša organizacija izključena od sodelovanja pri Prizadu. Ta se je pretvoril v avtonomno birokratsko ustanovo, brez kontrole <n z delom za zaprtimi vratini. Kar mi zahtevamo je, da se dane obljube spoštujejo in da bo delo Prizada javno ter da poklicane organizacije sodelujejo v tem delu in da se že enkrat preneha z ustvarjanjem birokratizma v naši državi, ki ne koristi ne gospodarstvu in ne temu, zaradi česar je bila Privilegirana izvozna družba ustanovljena.«
V	soboto pa so zborovali zaradi Prizada v Beogradu izvozniki. Na konferenco, katere se je udeležilo okoli 100 izvoznikov, so prišli delegati iz vseh krajev. Konferenco je vodil nar. poslanec Stanojevič, ki je naj-prej pozdravil akcijo vlade g. Jevtiča za sanacijo našega gospodarstva, nato pa refe-riral o Prizadu. Nade, ki so nastale ob ustanovitvi Prizada, se niso izpolnile. Zlasti zaradi tega, ker so vodili Prizad uradniki, ki ne poznajo poslovnega življenja. V-lika napaka je bilo nadalje ustanavljanje agentur v tujini, ki se niso obnesle. Tudi je bilo napačno, da se je Prizad mešal v vse posle.
Nastala je nato debata o potrebnosti ali nepotrebnosti Prizada. Mnenja niso bila čisto enaka. Nekateri so bili za to, da se Prizad reorganizira in da se omeji njegovo
štev. 12.
poslovanje samo na prodajo preferencialnega žita.'Večina pa je zahtevala, da se Prizad sploh odpravi. Ni pa bil storjen še noben sklep, čeprav je bilo iz debate razvidno, da za delovanje Prizada v sedanji obliki niso izvozniki. Če že ne popolna odprava, potem je vsaj potrebna popolna reorganizacija Prizada.
2aUteve JUoieiiciev
V soboto se je začel v Zagrebu kongres Zveze jugoslovanskih hotelirjev, ki je bil zelo dobro obiskan. Kongres je otvoril predsednik zveze Milinov, ki se je najprej spominjal smrti našega velikega kralja, nato pa je pozdravil vse številno došle zastopnike oblasti ter raznih gospodarskih in turističnih organizacij.
Posebno toplo je bil pozdravljen govor za-topnika Zveze prijateljev in propaga-torjev Jadran? na Češkoslovaškem inž. Bafote, ki je med drugim omenil, da do-naša hoturistika jugoslovanskemu narodu na leto okoli 800 milijonov, od katerih dobi država okoli 300 milijonov. Izjavil je, da so Čehoslovaki pripravljeni tudi denarno podpirati jugoslovansko hotelirstvo. Zastopnik Primorske oblasti je poročal, kaj se je v Primorju že vse storilo za napredek turizma. Posebej je omenil veliko skrb oblasti, da dobe vsi kraji zdravo pitno vodo. Moro konstatirati. da število tujcev v Primorju stalno raste.
V debati je konstatiral zastopnik gostilničarskih in hotelskih uslužbencev, da je danes 3000 nameščencev brezposelnih. Vsem podjetjem, ki delajo le v letni sezoni, bi se moralo prepovedati najemati vajence. Tajnik ženevske zveze strokovnih gostinskih nameščencev Novak, je napovedal, da bodo v kratkem z zakonom določene plače nameščencev. Brez ozira na napitnino bi te morale znašati za hrano najmanj 400 Din in za stanovanje 300 Din na mesec. Govorilo se je tudi o novem zakonu o turizmu. Zahtevalo se je nadalje, da se obrtni zakon popravi v tem smislu, da hoteli ne bodo uvrščeni med trgovinske obrate, temveč med obrtniško industrijske. Glavni tajnik zveze je poročal, da je v Jugoslaviji 741 hotelov, od katerih je v Dravski banovini 122. Vsi hoteli so zadolženi za 2H4 milijonov Din, oni na Bledu za 75, drugi v Sloveniji za 21 milijonov dinarjev. Koncem zborovanja so bile preči ta ne in soglasno odobrene resolucije, v katerih se zahteva:
1. da vlada v smislu svoje deklaracije upošteva tudi izjemno slabo stanje hotelirstva;
2. da se takoj ustavijo vse dražbe in eksekucije, dokler se ne reši vprašanje sanacije hotelirstva;
3. da država čim prej nu<rilizira potrebni kapital za prevzem hotelirskih dolgov, da bi mo5»li hoteli uživati ugodtosti državnih 'u;jotek«itnili kreditom;
4. da ‘oe zlasti upoštevajo pri izterjevanju starih hotelskih davčnih dolgov oni, ki so nastali na podlagi ocetke dohodkov v dobi visoke konjunkture;
5. da se eksekulivno izterjevanje zaostalih davkov ustavi, da se davčni dolgovi do I. 1933. črtajo in da se pri novi odmeri davčne osnove upošteva sedanje slabo materialno stanje hotelov;
G. da se z uredbo določijo najemnine v onih hotelih, v katerih je napravil hotelir zniitne investicije, da ne bi mogli lastniki z neupravičenimi najemninami ogražati obstoj hotelirjev;
7. da se »ve pristojne oblasti zanimajo za ustanovitev kreditnega zavoda za hotelirstvo;
8. da se ustanove oficialni turistični uradi v Berlinu, Miinchenu, Curihu, Parizu, Bukarešti, Sofiji, Kodanju ter propagandni urad v Benetkah;
0.	da se hotelirjem znižajo telefonske pristojbine in
10.	da se povišajo krediti trgovinskemu ministru za po-neševanje turizma, ker so sedanji prenizki.
Hw/a tnaUsifnicanfe obcestne meče
7,vfy<wstv& izaideva sada&et* %ak&H a d&MwhiL tsauodiU
Poleg splošne svetovne gospodarske de presije imamo v naši državi še našo posebno gospodarsko krizo iu važen faktor v tej krizi je kriza naših denarnih zavodov. Kraljevska vlada je prejela nešteto predlogov za sanacijo te krize naših denarnih zavodov ter je bil v svrho uspešnejšega reševanja tega vprašanja ustanovljen pri ministrstvu za trgovino in industrijo tudi posebni odbor za proueava-uje našega denarništva.
Za rešitev krize denarnih zavodov je potrebno dvoje: primerni finančni ukrepi vlade in zaupanje vlagateljev v denarne zavode, kajti dviganje se bo ustavilo le, če bodo vlagatelji vsak čas dobili pri blagajni zahtevane vloge. Pa tudi v tem primeru so za normalno poslovanje denarnih zavodov še nad vse važni posebni psihološki vzroki in psihološko razpoloženje vlagateljev, da ti dobe resnično zaupanje v denarne zavode. Za sanacijo naših denarnih zavodov zato ni potreben le denar, nego tudi korenita izprememba psihološkega razpoloženja širokih krogov vlagateljev. Treba je zopet obuditi vero in zaupanje v naše denarne zavode in odlično
Poštna hranilnica je objavila svoje poslovno poročilo za 1. 1934, iz katerega posnemamo:
Kriza se je poznala tudi pri poslovanju Poštne hranilnice ter vsota skupnega prometa še ni presegla one v 1. 1931, čeprav je znatno večja ko v 1. 1932. in 1933. Ves promet Poštne hranilnice je dosegel po vseh računih vsoto 234,2 milijard Din.
Število čekovnih računov se je povečalo od 23394 v 1. 1933 na 24.471 v I. 1934. Vloge po čekovnem računu pa so v tem času padle od 1156,2 na 1139,8. Zmanjšal se je tudi promet po čekovnih računih, in to od 80,9 na 62,3 milijarde. To je posledica gospodarske krize in nazadovanja poslovnega življenja. To se vidi tudi pri čekovnih računih, katerih število se je povečalo pri drž. ustanovah in klubih, do-čini je pri denarnih zavodih padlo. Mnogo več čekovnih računov je bilo tudi v letu 1934. odpovedanih ko v 1. 1933. Zopet posledica krize.
Nazadovanje prometa s tujino, ki je nastalo vsled številnih izvoznih omejitev, je bilo deloma nadoknadeno s pomočjo uradi-nih kli ringov.
Novost je, da se je v smislu sklepov Male antante sklenil sporazum s poštnima hra-
in tehtno bi mogel v tem pravcu vplivati moderen, sodoben in strog zakon o denarnih zavodih, ki se nam zdi za rešitev krize naših denarnih ustanov ravno tako važen, kakor so potrebna denarna sredstva.
Primeren zakon bi gotovo izdatno izpre-menil psihološko nerazpoloženje vlagateljev in bi bilo gotovo potrebno manj finančnih sredstev, če bi se krepko rešila poleg materialne tudi psihološka stran tega problema.
Zato je bil na plenarni seji Zveze trgovskih združenj Dravske banovine soglasno napravljen sklep, da se ponovno opozori kraljevska vlada, da čim preje izda zakon za denarne zavode.
Predvsem je važno, da bodo s takim zakonom postavljeni denarni zavodi pod pravo nadzorstvo, ki bo jamčilo za zdravo gospodarstvo in dalo vlagateljem občutek varnosti in zaupanja. V to svrho je tudi potrebno, da moralno in materialno za zaupani denar odgovarjajo vodstva posa meznih zavodov in nujno je tudi. da se onemogoči, da bi še nadalje sedeli v upravah dolžniki tistih zavodov.
nilnicama v Pragi in Bukarešti glede uvedbe potniških hranilnih knjižic v medsebojnem turističnem prometu.
Zelo pa so napredovale vloge v Poštno hranilnico. Število vlagateljev se je dvignilo od 264.515 na 312.852, stanje vlog pa od 564,1 na 718,4 milijonov Din. Vloge so prihajale iz vseh krajev države in iz vseh stanov.
Še naprej pa padajo vloge izseljencev, deloma, ker jih morajo zaradi krize vračati, deloma pa, ker se izseljenci vračajo in prenehajo njih vloge biti vloge izseljencev.
Vloge v Poštni hranilnici pa bi bile še znatno večje, če ne bi Poštna hranilnica omejevala sprejemanja vlog. Tako n. pr. ni sprejemala vlog v višini nad 100.000 dinarjev. Tako je hranilnica postopala, ker je dianes silmo težko denar plodonosno in kratkoročno naložiti. Da je bila Poštna hranilnica vedno likvidna, je imela v svojih blagajnah vedno velike zneske gotovine ter je n. pr. dne 31. decembra 1934 znašala njena gotovina skoraj 430 milijonov Din. Pač silna vsota, ki pa je bila za naše gospodarstvo mrtva. Pač skrajni čas, da je finančni minister koncentriral vse državne denarne zavode.
Čisti dobiček, ki ga je dosegla Poštna hranilnica v 1. 1934. je znašal 53,1 milijonov Din, dočim je znašal v 1. 1933 le 51,4, v 1. 1932 celo samo 27 milijonov Din.
Zanimiva razsodba po tožbi o nelojalni konkurenci
Zagrebška tvrdka Hinko Franck in sinovi, d. d. je tožila novosadsko tvrdko tvornico cikorije Franck in drug zaradi nelojalne konkurence ter zlorabe in posnemanja tujega imena in žiga. Svojo tožbo je tvoruica utemeljevala s tem, da je pojem Franck že postal identičen s cikorijo in da je tvrdka Franck in drug v Novem Sadu uporabljala to ime le zato, da bi laže konkurirala z njo. Sodišče pa je po izvršeni preiskavi tožbo zavrnilo. Na podlagi izjav je sodišče ugotovilo, da tako potrošniki ko trgovci dobro razlikujejo med tvrdko Hinko Franck, katere zaščitni znak je mlin za kavo in tvrdko Franck in drug, ki ima zaščitni znak Slovenko v narodni noši. To je ugotovilo sodišče tudi na podlagi risb na ovojih izdelkov iz obeh tvor-nic. Kar se tiče imena je bilo sodišče mnenja, da zakon nikomur ne prepoveduje uporabe lastnega imena ali člana tvrdko, če je uporaba poštena in korektna. Tudi zakon o nelojalni konkurenci ne prepoveduje, da kdo uporablja svoje ime kot trgovec v svojem podjetju, pa čeprav je to i:iv> podobno drugemu imenu že delujoče tv rdke
Izpremembe v točarinskem pravilniku
Finančni minister je izpremenil točarin-ski pravilnik, da se v bodoče za izdajo točarinskega dovoljenja ne bo več zahtevalo potrdilo o plačanih neposrednih davkih. S tem hoče finančni minister omogočiti ljudem, da si ustvarijo novo eksistenco.
Ureditev državnih letečih dolgov
»Prager Presse« sporoča v članku o finančni politiki Jugoslavije, da namerava sedanja vlada s pomočjo državnih denarnih zavodov ter nekaterih zasebnih trgovskih bank (Francosko-srbska banka, An-glo-češkoslovaška banka) ustanoviti konzorcij za ureditev letečih državnih dolgov. Ce bi se v resnici posrečilo zadovoljivo urediti to vprašanje, bi to bilo za vse naše gospodarstvo največje važnosti. Kakor znano, nekatera zasebna podjetja že dolgo časa zaman zahtevajo likvidacijo svojih terjatev. Posebno gradbena podjetja imajo znatne terjatve do države. Če bi se posrečilo likvidirati te terjatve, potem bi nastalo znatno olajšanje ne samo na denarnem trgu, temveč tudi v gradbenih stro kah, ki bi bile usposobljene za nova dela. Upamo zato, da se bo namera vlade tudi posrečila.
n<nrs»2» erffCLniracij
Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico bo v torek, dne 5. februarja t. 1. od 8. do 12. ure dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ulica št. 8, pritličje levo.
Opozorilo
Združenje trgovcev v Ljubljani opozarja vse gg- člane, da se je pojavila oseba, ki pobira na račun urada za kontrolo mer neke pristojbine, za katere nima od tega urada nikakega pooblastila. Vsi trgovci bodo pismeno vabljeni v urad za kontrolo mer, in samo ta poziv tudi velja-
Železnica bo zbirala podatke za pridobnino
Na predlog davčnega oddelka finančnega ministrstva je železniška uprava izdala na vse železniške postaje navodila, kako morajo zbirati podatke za pravilno odmero pridobnine in družbenega davka. Vsaka postaja dobi od železniške uprave v ta namen posebne obrazce. Te bodo izpolnjevale vse odpošiljalne postaje za vse civilno blago, ki se jim izroči v promet, naslovne postaje pa samo za one civilne pošiljke, ki pridejo iz tujine. Vsakega 1- in 15. dne v mesecu bodo pošiljale železniške postaje te izpolnjene obrazce davkarijam. Organi davčne uprave v bodoče ne bodo več zbirali po postajah podatkov, temveč le v primerih, če se izkaže upravičen sum, da so obrazci nepravilno izpolnjeni.
Čuvajmo Jugoslavijo!
?oli!i£ne
Turški zunanji minister Tevfik Ruždi Aras se je na povratku iz Ženeve ustavil v Beogradu, kjer je imel z zunanjim ministrom Jevtičem dve daljši konferenci.
•	S"-'-	« i,. ■
‘	•	'• < i -• ki ga je pridržal na ko-
silu. V razgovoru z novinarji je dejal turški zunanji minister, da presojajo vse države Balkanskega sporazuma popolnoma enak vsa važnejša evropska zunanje-po-litična vprašanja.
Vesti, da bi bil aretiran znani polkovnik Velčcv, so neresnične. Tudi ni res, da bi se dogodili na Bolgarskem v zvezi z izpremem-bo režima kakšni neredi.
Vse šipe so pobili neznani demonstranti na Italijanski hiši v Atenah. Italijanskemu poslaniku, ki je zaradi tega protestiral, je ministrski predsednik obljubil, da bodo krivci kaznovani. Italijanski poslanik je demantiral vesti, da bi bilo grško prebivalstvo na dodekaneškem otočju preganjano. Caldaris pa mu je odgovoril, da po vesteh, ki jih je dobila grška vlada, odgovarjajo vesti o preganjanju grške manjšine resnici.
V	mednarodni politiki vlada posebno zanimanje za bližnji londonski sestanek Flan-dina in Lavala z angleškimi državniki. V glavnem bo na teh sestankih govora o vzhodnem paktu, jamstvu avstrijske neodvisnosti, razširjenju locarnskega sporazuma ter o nemških pogojih za vrnitev v Društvo narodov.
Francija je pripravljena priznati nemško enakopravnost v oboroževanju le pod pogojem, da se s pakti zajamči mir v Evropi, da se prizna Franciji večje število vojske in da da Nemčija še nekatera druga jamstva.
Nemčija se v zadnjem času ne zadovoljuje več z enakopravnostjo v oboroževanju, temveč zahteva tudi ukinitev določb Versajske pogodbe o demilitarizaciji Porenja.
Goringovo potovanje na Poljsko se v vseh listih zelo obširno komentira. Splošno smatrajo to potovanje kot demonstracijo, ki naj z ozirom na londonska pogajanja dokaže, da Poljska in Nemčija nista osamljeni. Obisk pa naj tudi razprši vedno močnejši dvom v trajnost nemško-poljskega prijateljstva.
Pariški »Tempa« piše, da bo vzhodni pakt na vsak način sklenjen in če Nemčija noče pristati k temu paktu, potem bo sklenjen pač brez nje.
Italijanska vlada jc predložita francoski vladi, da se podvzame kazenska ekspedicija proti Abesiniji.
Litovski poslanik v Londonu je izjavil poročevalcu lista »Evening Standard«, da je Nemčija v zadnjem č".su konec ni v-la ob litovski meji 100.000 mož vojske. Pro paganda, da odloči o bodoči državni pripadnosti klajpedskega ozemlja plebiscit, se je silno povečala. Litva je zato bila prisiljena, da tudi ona poveča število vojske ob nemški meji.
Poljska noče »odpisati vzhodnega pakta, ker se je baje že dogovorila z Nemčijo o delitvi Litve.
Ker postaja ilegalna akcija narodnih socialistov v Avstriji vedno večja, bo avstrijska vlada zelo poostrila vse določbe tiskovnega zakona.
Za predsednika avstrijske republike nameravajo izvoliti nadvojvodo Evgena, ki naj pripravi potem obnovo habsburške monarhije. Sedanjemu predsedniku Miklasu poteče mandat letos v oktobru.
Švicarska socialno-demokratič.ia stranka je na svojem kongresu v Bernu sklenila, da bo odslej glasovala za vojaške kredite.
Gembeg jc v svojem govoru v Szolnoku izjavil, da zahteva Madjarska popolno enakopravnost pri oboroževanju. Seveda je tudi poi.Jaril, da se Madjarska nikdar ne bo odrekla revizionizmu. Njegova zahteva je napravila v ženevskih krogih zelo slab vtis.
Madjarska vlada namerava ustanoviti novo ministrstvo, in sicer ministrstvo za industrijo.
Sovjetski general Tajrov, glavni pomočnik vrhovnega komandanta sovjetske vojske na Daljnem vzhodu, je bil nenadoma upokojen in črtan iz vojske.
Komandant sovjetskega kora v Vladivostoku gen. Gončarov je izjavil, da je sovjetska vojska na Daljnem vzhodu popolnoma pripravljena in dovolj močna, da odbije vsak napad.
Ameriški parlament je odobril kredit v vir ni 4.880 milijonov dolarjev za razna javna dela v svrho pobijanja brezposelnosti. S temi deli bo mogoče zaposliti 3 in pol milijona brezposelnih delavcev.
7u HOpcavite ced!
Že v članku »Nemogoč predlog« smo glede nameravano prepovedi ambulantne prodaje kuriva poudarili zlasti vse socialne razloge, ki vsi govore proti temu neumestnemu predlogu policijske uprave. Reči moramo, da je policija sicer našla
r -	••	.	‘	•	v
mislih imamo namreč dvoje stvari, ki bi jih morala policija že z ozirom na cestno-jmlicijski in tržni red, še bolj pa radi ugleda mesta iz tujskoprometnih razlogov že davno odpravili. Je to predvsem žaganje drv po cestah in krošnjarjenje z drvmi po najbolj prometnih ulicah in trgih.
Skozi vse leto, zlasti pa od pomladi do pozne jeseni, pojo motorne žage po ljubljanskih ulicah od ranega jutra do poznega večera. Izvzete niso niti najbolj prometne, niti najbolj elegantne in velemestne ulice. Na trotoarjih stoje skladovnice drv, na cesti pa motorka, polena lete desno in levo in naenkrat je založene pol ulice z drvmi, kakor da je, tam skladišče lesne trgovine. Čudno, da v tem policija ne vidi oviranja uličnega prometa, ko je na eni strani zaprt hodnik, na drugi pa zavzetega še pol cestišča. Ne bomo opisovali hrušča in trušča, ki ga povzroča motorna žaga in kakršnega ne bi spravili skup vsi ljubljanski premogarji, če bi vsi naenkrat brlizgali z vsemi svojimi piščalkami.
."	.	čeravno	tvori
tako opravilo dejansko prometno oviro, moti v največji meri cestni ii. hišni mir in napravlja na tujca vtis, da je zašel daleč kam na deželo, ne pa v moderno in napredno mesto, kakršno hoče biti tudi Ljubljana. Vrhu tega pa se dela s tem tudi dejanska škoda, zlasti ker žaganje — nele, da se praši na vse strani — zamašuje kanale
Iin vodne odtoke. Razlogi, ki jih policija navaja proti premogarjem, so tu |>odani res v polnem obsegu in bi torej pričakovali, da bo policija napravila tu najprej red. '	‘	če bi
tudi ljubljanski trgovci žagali drva pred hišami svojih naročnikov. Drva naj se žagajo na lesnih skladiščih ali pa na tržnem proštom za drva.
Krošnjarjenje z drvmi im vsem mestu je druga točka, ki naj bi jo vzela policija v program za izvajanje cestro-policijskih predpisov. V Ljbbljani imamo s tržnim redom določen in predpisan prostor za prodajo drv, kakor je določen prostor za zelenjavo, krompir, seno in druge pridelke. Okoliški prodajalci drv — v pretežni večini ne producenti in ne legalni trgovci, ampak prekupci — upoštevajo to tržno določilo kvečjem dopoldne, popoldne pa jo mahnejo križem Ljubljane in postajajo po najbolj prometnih ulicah, trgih in križiščih po pol ure ali še več z nado na boljši uspeh, kakor so ga imeli na tržnem prostoru. Ti.polno naloženi, neokretni lojtrski vozovi, po večini še s plašljivo vprego, menda ne tvorijo nobene prometne ovire i.
*i . -•> i	povsem	na mini, kakor
da bi bila vsa Ljubljana tržni prostor za drva. Naj bi policija tu izvajala vsaj nadzorstvo, da se ne l>o kršil že predpisani tržni red, če že iz cestno-policijskili in prometnih razlogov ne najde iiovoda za intervencijo.
Ljubljanski davkoplačevalci menda res nismo več za kaj drugega tu, kakor da plačujemo davke, doklade in dajatve, posle napravijo pa drugi, ki so jim policijski, tržni in prometni predpisi deveta briga.
Hapzedek Poštne kutnilniu.
enarslvo
Novi izkaz Narodne banke
Zadnji izkaz Narodne banke z dne 22. januarja kaže zelo velike in H«tvene iz-premembe, ki so posledica vrnitve revol-ving-kreditov. Fikcija je torej iz poročil Narodne ’ nke izginila. Iz izkaza navaja 1,10 (vse številk^ v milijdinarjev):
V primeri s prejšnjim izkazom se je skupna zlata in devizna podloga znižala za 641'9 na 1.286'5, in sicer znaša zlata Podloga v blagajnah banke 1.099'6, v tujini, ki se bo sedaj vsa prevozila v domovino, 146*5, valute 0*1 in devize 40'2. Vsi t* zneski pa so navedeni brez prima Narodne banke v višini 28*5%, ker se smatra prim le za začasen ukrep.
Devize, ki ne spadajo v podlogo, so se dvignile za 0*2 na 108*1, vsota kovanega denarja pa za 32*5 na 277 2.
Posojila so se dvignila za 12 na 1.754'7, in sicer so se dvignila eskontna na 1.495*5, lombardna pa na 259'2. Prejšnji predjcmi državi so se povečali za 0'08 na 1.6869. račun nepremični je večji za 0*4 in znaša 154T>.
Razna aktiva so se povečala za 0-69 na 291*3.
Obtok bankovcev so je zmanjšal za 47 na 4.217*5. Dvignile p" so se obveze na Pokaz za 164 na 1.213*0.
Obveze x rokom so se zmanjšale za 723*6 na 196*7, v glavnem zaradi vrnitve rpvol-ving-kreditov.
Denarni ob*ok in obveze na pokaz znašajo skupno 5.430*6, skupna podloga z 28*5%
primom znaša 1.653‘1 in odgovarja njej kritje v višini 30*4%. Zlato v blagajnah pa znaša skupno s primom 1.413 in odgovarja tej številki zlato kritje v višini 26*01%.
Po uredbi bi smele znašati kratkoročne obveznosti Narodne banke 6.612, znašajo pa 5.430*6 milijonov Din in so torej znatno nižje. Narodna banka ima s tem možnost, da razvije svoje posle v mnogo večji meri ko doslej.
Obrestna mera je še stara, ker stopi nova v veljavo šele dne 1. februarja.
*
Pod ru”'iica Narodne banke na Sušaku začne 1. februarja poslovati. Nastanjena bo v novi palači Pajkurič v središču mesta Za ravnatelja podružnice je imenovan Istran Martin Krkina.
V Beogradu se mudi direktor Dresdncr banke, ki vodi pogajanja za ustanovitev nemške banke v Pogradu.
Kuinunija namerava namesto sedanjega kovanega denarja izdati nov denar iz manj dragih kovin ter bo na ta način zaslužila dve milijardi lejev, ki bi služili Narodni banki za ohranitev sedanjega tečaja leja.
Nemška državna barka je najela r»ri Zvezi nemških hranilnic in ko’ inalnih bank posojilo 500 milijonov mark, ki se bo obrestovalo po 4*5%. Posojilo je najela na račun države.
Po izkazu Italijansko banke z dne 10. t. m. se je njen zlati zaklad povečal la 6*7 na 5818,2 milijona lir, njena devizna podloga pa za 9,4 na 81*0 milijonov lir. Obtok bankovcev se je znižal za 226,4 na 12.918,6 milijona lir.
fjr	rt J	1 har»a. plcsira in ke-
V urail mi?no snaži obleko,
klobuke itd. Skrohl in svetlolikn srajce, ovratnike In manfiete. Pere, suši, monga in lika domnfe perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. Šelenburgova ul. 3.
Telefon St. 22 72.
Culcadavašlca denacMŠii/o. in tvfefa p&damHfč v kd&i
L
Mcnlkuvxi in __________
prisilne poravnave
Poravnalno postopanje v zadevi trgovca Antona Šinkovca na Lavi pri Celju se ustavlja.
Potrjuje se prisilna poravnava, ki jo je
sklenila s svojimi upniki trgovka z modnim in galanterijskim blagom Ivanka Urbančič v Ljubljani.
Iz predavanja dr. Murka*
Razvoj denarnih zavodov na Češkoslovaškem ni bil enoten, ker se deli Češkoslovaška na dva pravna in gospodarska sistema: na tako imenovane historične dežele, to je Češko, Moravsko in Šlezijo in na dežele ogrske krone: na Slovaško in Podkarpat-sko Rusijo. Na Ogrskem je bilo vse bančništvo koncentrirano v Budimpešti, dočim v Avstriji ni imel Dunaj tako popolnega monopola in se je moglo zato zasebno denarništvo tudi prav krepko razviti.
V resnici so tudi v historičnih deželah obstojale že dolgo močne delniške banke, katerih glavni namen je bil, da finansirajo trgovino in industrijo, ki je bila tu v vsej Avstriji najbolj krepko razvita. Zato je tudi Dunaj v veliki meri finansiral industrijo na Češkoslovaškem, vendar pa je ostalo češkoslovaškim bankam še bogato torišče dela. Polom v 1. 1873. je sicer zadel tudi češko bančništvo, vendar pa se je od tega udarca hitro opomoglo.
V kratkem je bila njegova pozicija že tako utrjena, da je moglo razširiti svoje poslovanje tudi na druge dežele in da so se ustanovile podružnice čeških denarnih zavodov v Trstu, na Dunaju, Krakovu, Lvovu, Černovicah in Ljubljani itd. Pa tudi marsikateri domači denarni zavodi v slovanskih deželah so bili ustanovljeni s pomočjo češkega kapitala, tako Ljubljanska kreditna banka s pomočjo Zivnostenske banke. Pa tudi v Boegradu, Zagrebu in v Sofiji se je uspešno že pred vojno uveljavil češki kapital.
Ob preobratu so torej imeli Čehi že močno razvito bančništvo, ki je s politično osvoboditvijo dobilo nov razmah. Denarni zavodi so razširili svoje poslovanje na vse ozemlje države in zlasti na Slovaškem ustanovili mrežo podružnic. Podružnice dunajskih in tujih bank so se nostrificirale in tako so nastale tako imenovane utrakvi-stične banke, katerih delničarji so bili Čehi in Nemci. Velik del kapitala teh bank je ob času krize prevzela češkoslovaška država. Vse to je imelo za posledico, da ni bil v nobeni drugi srednje evropski državi vpliv tujega kapitala tako slaboten, kakor na Češkoslovaškem. Geslo: od politične osamosvojitve k gospodarski osamosvojitvi! je torej na Češkoslovaškem obveljalo. In ker so se Čehoslovaki pomembnosti tega gesla tudi zavedali, zato ob času krize niso po nepotrebnem dvigali svojih vlog iz denarnih zavodov, ker so se zavedali, da mora priti gospodarstvo pod tuj vpliv, če se mu odvzame denar, ki je njegova kri.
Na Slovaškem je bil položaj isti ko pri nas v Vojvodini. Obstojale so le male hranilnice v obliki delniških družb, ki pa so sprejemale tudi vloge. V kolikor niso bile delnice teh bank pokupljene od večjih bank, so se ohranile. Posebno mnogo delnic teh bank si je pridobila Banka češkoslovaških legij. Denarni zavodi na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji, ki so imeli svoje centrale v Budapešti, so se osamosvojili. Nastala je koncentracija denarništva, ki je prinesla tudi to korisi, da so se zmanjšali režijski stroški. Druge banke historičnih dežel imajo na ozemlju bivše Madjarske manj podružnic, zato pa več afilacij.
Kako močne so bile češkoslovaške banke nam kaže nekaj številk. Koncem 1. 1934. so znašale vloge v vseh Čsl. bankah nad 8,3 milijard Kč, vsa njihova tuja sredstva z vlogami na tekoči račun pa skoraj 23 milijard Kč ali blizu 43 milijard Din. Vse vloge v jugoslovanskih denarnih zavodih so v tem času znašale komaj 12 milijard Din.
Poleg delniških bank pa so na Češkoslovaškem tudi zelo močne samoupravne hranilnice. Če dajejo delniške banke predvsem posojila industriji in trgovini, dajejo samoupravne hranilnice kredite predvsem malim ljudem. Tudi za državni kredit so te samoupravne hranilnice največje važnosti, ker imajo ogromne pakete državnih papir-
* Opozarjamo, da izide celotno predavanje v eni prihodnjih številk »Trgovskega tovariša«.
jev in kratkoročnih državnih bonov, ki nam jih je obljubil sedaj tudi finančni minister dr. Stojadinovič. Hranilnice v historičnih deželah so že stare, vendar pa je najstarejša od njih, Češka hranilnica za 4 leta mlajša od njih, Češka hranilnica za 4 leta mlaj-ustanovljena 1. 1821. Ko je prišla praška občina v češke roke, je bila iz istih vzrokov kakor v Ljubljani tudi v Pragi ustanovljena praška mestna hranilnica, ki je danes ena najmočnejših hranilnic, saj ima okoli tri milijarde Kč vlog. Poleg te deluje v Pragi tudi mestna hranilnica v Kr. Vinohralih, ki ima eno milijardo Kč vlog.
Na Slovaškem so se začele ustanavljati samoupravne hranilnice šele po izdaji čsl. hranilniškega zakona v 1. 1920. in je sedaj ustanovljenih 9 takih hranilnic. Njih organizacija je podobna organizaciji naših regu-lativnih hranilnic. Z organizacijo denarništva na Slovaškem je bilo ljudstvo rešeno oderuhov.
Hranilnico pa imajo tudi svoje centralno banke. Najmočnejša od teh je Osrednja banka čeških hranilnic, ki izdaja tudi dolgoročne zastavne liste in komunalne obveznice. Nemški denarni zavodi imajo svojo Osrednjo banko nemških hranilnic, ki pa je v zadnjem času prišla v razne težkoče.
Z ustanovitvijo Reeskontnega in lombard-nega instituta je omogočila Češkoslovaška denarnim zavodom reeskont in lombard vrednostnih papirjev.
Za dolgoročne kredite samoupravam in hišnim posestnikom skrbijo na Češkoslovaškem deželne banke, od katerih sta dve na Češkem, po ena pa na Moravskem in v šleziji. Od teh je največja ZcmskA banka, ki je imela koncem leta 1933. vlog in obveznic za 6 in pol milijarde Kč. Ta banka je važna tudi za naše izvoznike, ker se izplačila po Češkoslovensko-jugoslovanskem kli-ringu vrše po tej banki.
Tudi kreditno zadružništvo je na Češkoslovaškem krepko razvito. Tako so imele meščanske posojilnice koncem junija 1934 7 in eno četrtino milijarde Kč vlog. Podeželske kreditne zadruge, tako imenovane »kampelifke« pa so imele nad 5 milijard vlog.
Za financiranje kmetijstva služijo okrajne gospodarske posojilnice, ki so nastale iz bivših žitnih magacinov na Češkem. Te posojilnice imajo okoli 4 milijarde Kč vlog.
Poštna hranilnica sprejema šele nekaj let vloge. Po tekočih računih ima do 2 milijardi vlog. Njen čekovni promet je zelo velik in 82 % vsega prometa se izvrši brez gotovine.
Narodna banka je izšla iz Bančnega urada fin. ministrstva. Danes je delniška družba, 35 % delniškega kapitala je po statutih v rokah države. Njeno zakonito kritje je določeno na 25%, v resnici pa znaša nad 40 odstotkov.
Vloge v vseh denarnih zavodih češkoslovaške znašajo blizu 90 milijard Kč. Ko se je po Češkoslovaških listih tri mesece dolgo razpravljalo o devalvaciji Kč, vendarle niso začeli vlagatelji dvigati vlog in to je glavni vzrok, da je češkoslovaško denarništvo premagalo krizo. Nasprotno so vloge naraščale še v 1. 1932. Krepko pa je pomagala denarnim zavodom tudi vlada. Izšla je cela vrsta zakonov v obrambo interesov vlagateljev in v poostritev kontrole nad poslovanjem denarnih zavodov. Ustanovljena sta bila nadalje dva fonda za podpiranje denarnih zavodov, ki so zašli v stisko. 1600 milijonov Kč so dobili denarni zavodi iz teh fondov.
Vlada se je zavedala, da se dolžniki ne smejo uničiti, ker so to podjetniki, ki so zaposlovali na stotine tisočev delavcev. Zato je češkoslovaška vlada žrtvovala za sanacijo denarnih zavodov ogromne zneske ter v potrebi prevzela tudi del delniške glavnice zavodov. Celotni znesek te vladne podpore pa ni bil objavljen.
Češkoslovaški denarni zavodi so imeli mnogo večje izgube, ko jugoslovanski in zato bi se mogla sanacija naših denarnih zavodov izvesti mnogo ceneje. Priznati pa
treba ponovno, da češkoslovaški vlagatelji niso izgubili glave in niso z nepotrebnim dviganjem vlog poostrovali krize.
Končno bi bilo še omeniti, da pride na vsakega prebivalca Češkoslovaške okoli 8000 Din vlog, pri nas v Jugoslaviji pa le 800 Din, ali desetkrat manj.
Naše narodno gospodarstvo v decembru 1934.
(Po statistiki OUZD v Ljubljani)
Napredovanje tekstilne industrije je zopet nekoliko oslabelo. Letni diferencial zavarovanih tekstilnih delavcev je znašal letos;
v juniju	+	2.726
v juliju	+	2.546
v avgustu	+	2.248
v septembru	-j-	2.253
v oktobru	-j-	1.979
v novembru	-j-	1.755
v dccembru +1.433
Izgleda, da se hiperprodukcija tekstilnega blaga bliža svoji kulminaciji. Gozdno-ža-garska industrija je v decembru 1934 do-ecgla letni prirast -j- 788 delavcev, dočim je znašal njen letni prirast v novembru samo -f 395 zavarovancev. — Pomembnejše nazadovanje izkazujeta samo dve krtu* striji5 in sicer: predelovanjie kože in njenih'1 surogatov z letnim padcem —280 oseb ir gradnja železnic, cest in vodnih zgradb v letnim padcem —222 delavca.
V sezijskem pogledu, (o je napram novembru 1934 le najbolj nazadovala gradnja železnic, cest in vodnih zgradb z mesečnim padcem —1320 zavarovancev, nadalje gradnje nad zemljo z mesečnim padcem —1271 delavcev.
Podrobnejše stanje In razvoj posameznih industrij kaže spodnja tabela.
3
M
X*
£
8
■§
Industrijska skupina >
2* eo
S 05
CG
3
Ut
X*
S
a>
o
'S
»s
B.8
S**-
c c
2
I
<u
s
a
rt OT
« eo
Poljedelstvo	521	— 93	— 3
Javni promet	630 + 82		— 18
Zasebna prometna			
podjetja	707	— 104	— 30
Rudarstvo	19 + 16		+ 4
Industrija kamenja			
in zemlje	3129	-f 234	—262
Kovinska industrija	6205	— 8	— 43
Gradnja prevoznih			
sredstev	281	— 10	— 36
Kemična industrija	1849	4- 222	- 28
Centrale za proizv.			
sile in presk. z vodo	502	— 15	— 90
Tekstilna industrija 13.142		+1433	—289
Industrija papirja	1842	- 25	— 51
Industrija kože in			
gume	1725	+ 159	— 22
Predelovanje kože in			
njenih surogatov	3028	— 230	— 40
Gozdno žagarska in-			
dustrija	6410 -f 788		—273
Industr. za predel.			
lesa in rezbarstvo	3270	— 46	—101
Industrija hrane in			
pijače	3705 + 123		+ 55
Tobačna industrija	906	— 54+1	
Gostilne, kavarne in			
krčme	3028	+ 192 + 40	
Oblačilna industrija			
in čiščenje	4407	+ 61	— 27
Gradnja cest, želez-			
nic, vodnih zgradb	1959	— 222-	-1320
Gradnje nad zemljo			
(visoke gradnje)	2057	+ 303-	-1271
Grafična industrija	1126	-12+9	
Higiena	1613 + 4		— 6
Občinski obrati	1582	+ 168	«
Trgovina	3817	+ 431	— 52
Denar, in zavar. za-			
vodi in samost, pis	536	— 26+7	
Gledališča, svob. po-			
klici in razno	1169	+ 31	+ 13
Hišna služinčad	8509	+ 127 + 49	
Skupaj	77.734	+ 3529	-3792
žil?. PirČeVO sladna kttvu
je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravile zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke. Dr- Pirieva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.	.v.-.	•	,	■■	^
<Jz tvgcvin&Uega
Vpisala so jo nastopna tvrdka:
Žaga in elektrarna na Mirni, družba z
0. z. Obratni predmet: Prevzeti v last in nadalje obratovati žago in elektrarno na Mirni, kupovati in prodajati les in lesne proizvode ter gozdove in gozdna zemljišča, napeljavati in prodajati električno silo, nakupovati in prodajati nepremičnine in premičnine v zvezi z izvrševanjem gorenjih poslov. Osnovna glavnica 240.000 dinarjev. Poslovodje: Niko Jakil, industrialec v Sevnici in Mihaela Carnelutti, soproga inženjerja v Zagrebu. Prokura je podeljena uradniku Danilu Pavletiču v Boštanju ob Savi. Tvrdko zastopata po 2 poslovodji ali 1 poslovodja z enim pooblaščencem.
Izbrisale so sc nastopne tvrdke:
Josip Zurl, trgovina z lesom ia ogljem, Borovec — zaradi opustitve obratovanja.
Št. Janžki premogovnik And. Jakil, Krinelj-Št. Janž, prodaja premoga na debelo — zaradi smrti imetnika.
Josip Zidar, trgovina z govejo živino, Praprotno št. 2. — zaradi opustitve obrta.
Ig. Sitar, trgovina z mešanim blagom, Toplice — zaradi opustitve obratovanja.
Iz zadružnega registra Vpisala se je nova nabavljalna zadruga
Kmetijsko društvo v Dankovcih. Nadalje se je vpisala zadruga Mali kredit v Ljubljani. Zadruga ima namen pospeševati go-s[)odai'sko in nravno povzdigo svojih članov. Kako se to doseže, ni v vpisu v »S.
1.« povedano.
j Ž)o^fflve^žcižgci/e
l)nc 5. februarja bo pri Komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo 12.000 kg olja, 1700 kg kave, 1800 kg praženega ječmena, 1000 kg paprike, 800 kg čaja, 13.000 kg kisa, 1000 kg cikorije in 1500 kg kavinih konzerv. (Pogoji so na vpogled pri isti komandi.)
Komanda pomorskega zrakoplovstva v Divuljah sprejema do 4. februarja ponudbe o dobavi 1000 kg kau stične sode; do 't. februarja pa o dobavi 5000 kg ricinovega olja.
Dne 7. februarja bo pri Upravi državnih monopolov v Beogradu ofertna licitacija za dobavo ca. 90.000 kg polkartona. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Komanda pomorskega zrakoplovstva Di-vulje sprejema do 9. februarja ponudbe o dobavi 500 do 1000 bomb za vežbo. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dne 9. februarja bo pri strojnem oddelku Direkcije drž. železnic v Subotici ofertna licitacija o dobavi električnega materiala.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dne 4. februarja bo pri ekonomskem oddelku Komande mornarice v Zemunu pismena licitacija za dobavo 40.000 kg svinjske masti.
Pri ekonomskem oddelku Generalne direkcije drž. železnic v Beogradu bodo naslednje ofertne licitacije:
dne 4. februarja za dobavo 214.800 kg okroglega, 500 kg ploščatega in 15.500 kg Uadratnega železa ter za dobavo 34.000 kilogramov cina v blokih, 5600 vodogrev-nih in "00 dimniških cevi za lokomotive;
dno 5. februarja pa za dobavo 20 bakrenih cevnih sten za lokomolivne peči.
(Pogoji pri strojnem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani.)
Gradba mostov. Dne 4. februarja t. 1. bo iri inženjerslcem oddelku Komande sav--ke divizijske oblasti v Zagrebu ofertna licitacija o oddaji gradbe mostov. (Pogoji ■:o na vpogled pri oddelku.)
Državna hipotekarna banka podružnica v Novem Sadu razpisuje javno prodajo parne opekarne v Velikem Bečkereku za lan 6. februarja t. 1. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Direkcija drž. rudnika Ugljovik sprejema do 7. februarja ponudbe o dobavi razlega prometnega materiala.
Direkcija drž. rudnika Kukanj sprejema !o 7. februarja ponudbe o dobavi 50 cevi za kotle, azbestnega materiala, 50 plošč
bele angleške pločevine in 30 kg izolirnih vrvic; do 17. februarja pa o dobavi 600 žarnic.
Dne 1*, februarja bo pri Direkciji drž. železnic v Sarajevu licitacija za dobavo 30 ur; dne 5. februarja pa za dobavo raznega materiala. (Pogoji so na vpogled pri direkciji.)
Gradbeni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 1. februarja ponudbe o dobavi 9000 zareznih strešnih opek. (Pogoji so na vpogled pri oddelku.)
Driekcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 31. januarja ponudbe o dobavi 60 vodo-grevnih cevi; do 7. februarja o dobavi 500 kilogramov karbida, 50 križnih odvojk za »Kuhlo«-žico, 65 m2 stekla za okna, 300 kg kita, 50 lesenih meril, 2500 m jeklenih vrvi, 3000 kg bencina in 100 kg kolofonije;
do 14. februarja o dobavi 200 lopat za premog, 100 kg bele kovine, 25 kg cinka in 5000 kg tračnikov.
Direkcija drž. rudnika Ugljevik sprejema do 7. februarja ponudbe o dobavi raznega električnega materiala in 200 električnih žarnic.
Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 7. februarja ponudbe o dobavi 20 žag za gater in 3 krožnih žag.
Direkcija drž. rudnika Ljubija sprejema do 11. februarja ponudbe o dobavi 550 vo-dogrevnih cevi.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 8. februarja ponudbe o dobavi 10.000 kg kalcijevega karbida.
Pxa/pcaševa*iie> {ta Mtšem Uapt V tujini
Seznam spodaj navedenih povpraševanj po našem blagu je sestavljen od Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine (Zavod za unapredjivanje spoljne trgovine, Beograd, Ratnički dom) na podlagi vprašanj, ki jih je prejel iz tujine.
Na ta način je zbral Zavod velik naslovni material. Kdor se zanima za eno od ponudb ali povpraševanj, navedenih v seznamu, naj piše zavodu in pri tem navede: številko, pod katero je povpraševanje navedeno, točno označbo vrste blaga, način embalaže z ozirom na tržne uzance, razpoložljivo količino blaga, ceno, kalkuli-rano po možnosti cif pristanišče države, kamor naj gre blago ali pa franko naša meja, plačilne pogoje in rok dobave. Istočasno naj se pošljejo tudi vzorci blaga.
Zavod pripominja, da za boniteto tujih tvrdk ne jamči.
Ce zahteva naša tvrdka nove možnosti za plačevanje svojih prispevkov v tujini, se objavi njena ponudba v posebnem biltenu, ki se brezplačno razpošilja tujim interesentom.
Les in lesni izdelki:
59 — Dunaj — les za celulozo, brzojavni
in telefonski drogi, hrastova in bukova debla za izvoz v Francijo;
60 — Bruselj — ponuja se zastopnik za
lesne proizvode;
61 — Forli — parketi.
Deželni pridelki:
62 — Moulin de la Ruthoire — pokvarje-
no in poškodovano žilo;
63	— Gibraltar — ponuja se zastopnik za vse vrste živil;
Praga-Smichov — češenj;
Mauerbach — suhi rezanci repe; Chicago — gobe;
Magallanes — zmleta paprika, oljčno olje.
Sadje in vino:
Magallanes — vino, močno žganje in likerji, vse vrste sadnih konzerv; Anvers — razno suho in sveže sadje. Živina — perutnina — ribe: Marseille — suha in nasoljena riba; Gibraltar — ponuja se zastopnik za vse vrste mesnih in ribjih konzerv; Magallanes — ribne konzerve, sir kačkavalj.
Rude:
Bruselj — zastopnik za rudarske proizvode.
68
69
70 71.
72 —
73
inr
Graick hmomikai
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo to okrožnico o otvorje-nih in končanih konkurzili in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 11. januarja do 20. januarja 1935:
A.	Otvorjeni konkurzi:
Savska banovina:	»Hermes d. d., Za-
greb; Rukavina Ante, modna trgovina, Zagreb, Jurišičeva ulica 2/a.
Dunavska banovina: Tajs Filip, trgovec, Novi Vrbas.
B.	Razglašene prisilne poravnave izven konkurza:
Savska banovina: Kokoš Zdravka, trg. kratkega in galant, blaga. Zagreb; gpigl Franjo, krojaški obrtnik, Ogulin; »Thalia« teater, Zagreb, Tuškanec.
Donavska banovina:	Buchsbaum Josip,
Subotica; llorvath Geza, Bačka Topola.
Vardarska banovina: Dimitrijevič Vasilij, Skoplje.
Industrijski izdelki:
74 — Sieglitz — torbice in pasovi iz usnja
V	večjih količinah in enaki izdelavi;
75 — Srinagar — kuhinjska posoda, bel,
gladek pismen papir v raznili težah;
76 — Tel-Aviv — okviri in zapornice za
ženske ročne torbice;
77 — Pariz — ponuja se zastopnik za pre-
delavo telečje in svinjske kože:
78 — Cairo —- papir za tiskanje časopi-
sov.
Razno:
79 — Tunis — copate.
C. Končanu konkurzna postopanja:
Savska banovina: Fuchs Marija Flora, modna trgovina, Zagreb; Somek Gustav, trg., Karlovac.
Drinska banovina: Miloševič S. Nikola, trg., Obrenovac; Radosavljevič Jovan, Ložnica.
Zetskn banovina: Veljaševič Novak, kava rnar, Peč.
Donavska banovina: Singer Josip, trg.,
B.	Topola.
Vardarska banovina: Demaj Rahamin, Bitolj.
Beograd, Zemun, Pančevo:	Gavrilovič
Milan, Beograd.
C.	Potrjene prisilne poravnave izven konkurza:
Savska banovina: Štajn Bartol in Ana,
Našice.
Donavska banovina:	Cvejič	Dragomir,
Vršac; Drobnjak Stanko, Opova.
* Podatke za Dravsko banovino smo izpusti-
li,	ker jih objavljamo sproti. Vse druge podatke, ko o rokih, kvotah itd. daje tajništvo društva.
0C222SZ ,---------
im p©
§£9_________________
Spomenik kralja Aleksandra v Cctinjah bo izdelal Ivan Meštrovič.
Finančni minister je naročil vsem finančnim direkcijam, da pri pregledu občinskih in samoupravnih proračunov pazijo zlasti na to, da bodo občinske takse in doklade v skladu s sedanjo težko gospo darsko krizo.
Umrl je senator Arnautovič iz Mostarja, ki se je pod Avstrijo posebno boril za avtonomijo bosanskih muslimanov ter bil tudi zato večkrat preganjan in zaprt.
Za predsednika tarifnega odbrva je imenovan direktor :olezr iškega ravnateljstva v Ljubljani J. Cugnr-~ Upamo, da bo
novi predsednik delal na lo, da se znižajo previsoke železniške tarife in da po njegovem imenovanju ne bodo imeb sklepi tr fnep~ odbor le platoničen pomen.
Banovinski zdravili1 ' so na nem zboru v Celju ugotovili, da ne daje zdravniška zasebna praksa na deželi nobenega zaslužka več, ker je ljudstvo čisto obubožano.
Na zborovanju zasebnih nameščencev v Celju je ugotovil podpredsednik g. Zemljič, da so vplačali zas*1'"’ nar- ‘ -fond za nezgodno zavarovanje pri SUZOR-u 2,600.900 Din, iz fonda pa prejeli le 140.000 dinarjev.
Značilno za naše razmere je, da je bil v rudniku »Srbski Balkan«, kjer se je pred kratkim ponesrečilo 12 rudarjev, nastavljen le en rudarski strokovnjak in še ta je bil Nemec Mayer.
Zastopnik grafičnega delavstva je na
anketi o brezposelnosti izjavil, da je v naši državi danes okoli 40% grafičnega delavstva nezaposlenega.
Jugoslovanski listi poročajo vedno bolj pogosto, da se je zaradi odprave javnih hiš silno razpasla tajna prostitucija po vseh mestih. Po teh vesteh se zakon o pobijanju spolnih bolezni ni obnesel.
Sarajevska mestna občina je za svoje nameščence uvedla prisilno varčevanje.
Francosko-srbska industrija cementa in premoga, d. d. v Beogradu je sklenila nn izrednem občnem zboru, da zniža osnovno glavnico od 30 na 10 milijonov dinarjev ter se bodo tri stare delnice zamenjale za eno novo.
Sarajevo je lani obiskalo nekaj nad
21.000	tujcev, ki so pustili v Sarajevu okoli 12 milijonov dinarjev denarja.
Nikola Zaharijev, novi gradbeni minister Bolgarske, je podpisal naredbo, da se začne s pripravljalnimi deli za zakonski načrt o elektrifikaciji Bolgarske.
Podpredsednik sovjetske vlade Kujbišcv je nenadoma umrl.
Velika stavka delavcev se j.e začela na petrolejskih poljih v Mehiki, ker delavci že več mesecev niso dobili plač. Prišlo je tudi do izgredov in je bilo več vrelcev zažganih.
V	tvornici za vpognjcn les v Duplici pri
Kamniku je nastal požar, ki je napravil veliko škodo.
»Stara tekstiljana« v Kočevju je pogo rel... Ogenj je nastal v pre< .ici ter se nato razširil na tkalnico in barvalnico. Gasilcem pa se je po silnem naporu posrečilo, da so požar lokalizirali in rešili skladišče. Škoda znaša okoli 10 milijonov Din. Najtežja posledica požara pa je, da bo okoli 490 delavcev, kolikor jih je bilo zaposlenih v tekstilni tvornici, brez dola. Tvorni-ca je bila zavarovana pri zavarovalnici »Sava« v Ljubljani.
Cene kruha v Novem Sadu so so zopet dvignile in velja odslej črni kruh po Din 2’—, polbeli po Din 2'50 in beli po Din 3'— kg.
2	in pol milijarde frankov bo veljala Francijo nova 35.000 tonska križarka, ki jo je začela graditi.
Kruppovi zavodi so j -.ao zaposleni,
ker so prejeli velika naročila iz Japonske, Turčije in Bolgarske.
Neki invalid, ki so mu na uradu v Chicagu odklonili prošnjo za nadaljnje plačevanje Invalidnine, se je nato strahovito maščeval. Skupaj s svojo materjo je začel divje streljati v uradu na vse ter ubil celo vrsto ljudi. Nastala je silovita panika. Na-konec sta izvršila invalid in njegova mati samomor.
Iz letala je izginilo zlato, ki ga je poslala Angleška banka Francoski banki v Pariz. Gre za 10.000 funtov v zlatu.
Velikanske povodnji so bile v porečju reke Misisipi. Po vesteh časopisov je utonilo okoli 500 ljudi.
Zunanja trgovina Francije
V	decembru je Francija uvozila blaga za 1.819, izvozila pa za 1.678 milijonov frankov, da je bila njena trgovinska bilanca močno pasivna. V vsem letu 1934 je uvozila Francija blaga za 23,06 milijard frankov (za 5,3 milijard manj ko v 1. 1933.), izvozila pa je za 17.821, za 652 milijonov manj ko v letu 1933. Lani je bila torej francoska zunanja trgovina za več ko 5 milijard defi-citna.
&
Zastopnik egipiske tvrdke »Pori Said Association« je nakupil v Hercegovini
100.000	kg našega hercegovinskega tobaka.
Dunajsk drirU-' T dius Menil izplača za lansko leto 8 odstotno un-idendo, kakor lani.
Bolgarska zunanja trgovina je bila v 1. 1934. aktivna z. več ko 300 milijonov levov.
Italijansko-turška trgovinska pogodba je bila podaljšana za devet mesecev.
Fgiptska vlada je odredila, da mora biti vsakemu uvoznemu blagu priloženo potrdilo domače trgovinske zbornice o poreklu.
Da bi prišle do plačila svojih zamrzlih terjatev v tujini v višini skoraj 250 milijonov franc, frankov, zahtevajo lyonske tvrdke, da zviša francoska vlada uvozne kontingente vsem dolžniškim državam.
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot Izdajatelja in tiskarja: O. MIHALEK, Ljubljana.