-— sezona akcije! rt "O 0 Tj" = r^ m >n m = O t- NÄJMÄTÜRÄNTKÄ^^^ Padajoče skale pod Celjsko kočo str. 14 Marčevska zmagovalca On Anja Pertinač in Klemen Peganc str. 29 Št. 13 / Leto 70 / Celje, 2. april 2015 / Cena 2,50 EUR / V. d. odgovorne urednice NT Tatjana Cvirn RADIO CELJE 90,6 95,1 95,9 100,3 OVI TEDNI VOVrTEDNIR VSAK ČETRTEK Napolnite svoj hladilnik brezplačno! Poiščite kupon in sodelujte v akciji Do polnega vozička brez mošnjička! Dišeče lepotice iz krušne peči Da vaja dela mojstra, velja tudi pri peki tradicionalne praznične dobrote, pravijo tisti, ki to obvladajo skoraj z zaprtimi očmi. Manj vešči so lahko kak namig dobili na vsakoletnem Festivalu potic v Preboldu, kjer so bile dobrote žal le na ogled. NASA TEMA Mladi kmetje brez pravih spodbud str. 12-13 GOSPODARSTVO str. 27 Šentjurska Meja rešena »prisilke« str. 4 L m AKTUALNO Oskrba nepokretnih res kakovostna? str. 36-37 Neizkušenost težava mladih voznikov str. 2-3 VITANJE- Ksevt v finančnih težavah str. 8 LUČE - Obvoznica še vedno razdvaja str. ŠMARJE PRI JELŠAH- V vrtcu odkrili cel kup nepravilnosti str. 7 SPORT Vroča srca ohladilo šele morje str. 17 ŽIVALSKI SVET Branje s psi str. 43 AKCIJA HUJSANJA Foto: GrupA Izgubili več kot 200 kg str. 45 2 AKTUALNO TATJANA CVIRN UVODNIK Ob potici in šunki Ko bomo med bližnjimi prazniki sedeli za obloženo mizo, bodo na njej različne dobrote. Eni so se sami potrudili za pridelavo sestavin za okusno potico, morda so doma vzredili tudi prašiča in jim kokoši nesejo jajca. Drugi se odpravijo v trgovska središča in so zadovoljni, če dobijo kakšen izdelek po znižani ceni. O kakovosti se še vedno premalo razmišlja. Tudi o tem, kje zraste naša hrana, kdo in kako jo je pridelal. Samooskrba je še vedno le pobožna želja in zdi se, da v to idejo še najmanj verjamejo tisti, ki se ukvarjajo s kmetovanjem. Tako vsaj v Naši temi razmišlja mladi prevzemnik kmetije iz okolice Šmarja pri Jelšah, ki je precej pesimističen, ko gre za prihodnost te dejavnosti. »Vsi moramo jesti, kme-tujepa vedno manj ljudi,« pravi. Nič čudnega, če so ukrepi, ki naj bi spodbujali kmetijstvo, vsako leto bolj zapleteni in dostopni vse ožjemu krogu. Brez ustreznega znanja se niti ne moreš potegovati za denarno pomoč, saj nisi kos zahtevni dokumentaciji. Podobno velja za večino drugih opravil na današnji kmetiji, kjer je nekoč zadoščala končana osnovna šola, danes pa je že srednja premalo. Zato se vedno manj mladih odloča za prevzem kmetij, če jih k temu ne sili izguba kakšne boljše službe. Kaj bomo torej jedli čez nekaj let? Ali nam bo za praznike še zadišalo po domači potici iz domačih sestavin? Sicer pa dobra domača hrana tudi povezuje ljudi. Kaj je lepšega kot sesti za mizo z domačimi ali s prijatelji in okušati raznovrstnost in bogastvo okusov! Ob dobri hrani in pijači postane vse skupaj bolj prijetno in zabavno, ponesrečene in neokusne jedi zagotovo ne dvigajo razpoloženja. Morda je tudi zato zadnje čase vse, kar se navezuje na kuhanje, tako medijsko priljubljeno? Me ne moti, dokler ni treba pomivati posode... Bi pa več medijske luči potrebovale tudi teme, o katerih ne govorimo in pišemo pogosto. O tem na primer, kako je poskrbljeno za starejše, kaj se dogaja, ko postanejo povsem nemoči in prepuščeni drugim. Zgodbe, ki smo jih zapisali v tej številki časopisa, so različne, tako pozitivne kot negativne ali mešanica obojega - takšne, kot je življenje. Kar je zaskrbljujoče, je, da nekatere govorijo o tem, da se tudi na tem področju neusmiljeno varčuje in da so žrtve tako tisti, ki potrebujejo pomoč, kot oni, ki morajo to nalogo opravljati. Prvi zato, ker tako imenovani standardi določajo, kaj jim pripada za ceno, ki jo svojci plačujejo, in drugi zato, ker je njihovo težko delo slabo plačano in ga večinoma opravljajo po sili razmer in ne zato, ker bi jih to veselilo. Nezadovoljni in preutrujeni delavci pa niso temelj, na katerem bi lahko gradili razvoj katerekoli dejavnosti. Zato je v razmerah, ko postajamo kot družba vse starejši, ta tema pomembna za vsakega od nas. Približno pol milijona Slovencev je že starejših od 60 let in ta skupina bo do leta 2025 predstavljala že več kot 30 odstotkov ljudi. In to bodo naši sorodniki, prijatelji - morda bomo med njimi tudi mi. ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA Težava mladih ni to Nevarnejši od mladih so vozniki z dvajsetletnimi izkušnjami Slovenske ceste vsak teden terjajo življenja. Tudi rosno mlada. Vsaka smrt v prometu je odveč. Vsaka žrtev prometne nesreče ima svojce, prijatelje, znance. Zato se vsaka nesreča nekoga »dotakne«, prizadene več ljudi. Mladi so ranljiva skupina na cestah. Avto jim pomeni pot do svobode, neodvisnosti. Vse dokler jim neizkušenost grobo ne odvzame ali spremeni življenja. Prometna tragedija, ki se je pretekli teden zgodila med Slovenskimi Konjicami in Slovensko Bistrico in v kateri sta umrla mlada Celjana, medtem ko je eden hudo poškodovan, je opomnila ravno na to. 20-le-tni voznik je vozil proti Slovenskim Konjicam, nakar sta ga v Vrholah poskušala ustaviti policista PP Slovenska Bistrica, ki sta opravljala nadzor prometa. Voznik ni ustavil, ampak je celo pospešil hitrost vožnje. Kot so sporočili iz mariborske policijske uprave, policista nista začela slediti vozniku, saj sta uporabljala intervencijsko vozilo (marico), ki pa ni pri- Ena izmed najpogostejših napak mladih je nepravilno prehitevanje. (Foto: arhiv NT) namreč lahko nekdo, ki je star od 18 do 24 let, ali nekdo, ki pri 18 letih opravi vozniški izpit, ali nekdo, ki pridobi izpit pri 35 letih, a nikoli prej ni vozil. »To je namreč zelo po- nost za vse mlade, ki jo je uvedla prometna zakonodaja, so tečaji varne vožnje. Tega mora opraviti vsak voznik dve leti od datuma pridobitve vozniškega izpita. »Morda bi omenil samo, Za voznike med 15 in 30 letom je značilno, če so žrtve prometnih nesreč in če preživijo, da utrpijo največ poškodb glave. Zaradi tega jim ostanejo posledice za vse življenje tudi v obliki težke invalidnosti. Za voznike začetnike je po zakonu predvideno opravljanje programa vadbe varne vožnje in udeležbe na skupinski delavnici. Ravno ta del je namenjen spoznavanju kritičnih situacij v prometu. da je narobe, da vsi zatem čakajo do izteka tega dveletnega obdobja in tečaj opravijo v zadnjem trenutku. So pa tudi takšni, ki v času od pridobitve izpita do opravljanja tečaja varne vožnje že povzročijo kakšno prometno nesrečo ali celo dve,« dodaja Baumkirher. Če bi tečaj varne vožnje opravili na primer šest mesecev po opravljenem izpitu, bi v tem času dobili že nekaj osebnih izkušenj na cesti, zato bi bilo nesreč mladih še manj. Mladi so spremenili pogled na promet Oba poudarjata, da so mladi sčasoma spremenili svoj merno za zasledovanje pobeglih voznikov. Po slabih 500 metrih vožnje, tik preden je po klancu navzdol z vozilom pripeljal v desni, ostri in nepregledni ovinek, je 20-letnik zapeljal na desni rob vozišča. Nato pa sunkovito v levo, kjer je čelno trčil v tovorno vozilo, ki je pripeljalo nasproti. V trčenju je poleg voznika umrl tudi njegov 19-letni sopotnik, 20-letni fant, ki je bil prav tako v vozilu, pa je hudo poškodovan. O katerih mladih govorimo? Statistika kaže, da mladi največkrat precenjujejo svoje vozniške sposobnosti. In to je tudi pogost razlog za najhujše prometne nesreče. Čeprav statistika na nek način pri tem skoraj nima česa iskati. Ni realna. Četudi bi v prometu umrla samo ena oseba, je to preveč. In čeprav zadnja leta podatki kažejo, da je mrtvih v prometu manj, je treba vedeti, da je vedno več tistih, ki so invalidni ali se zaradi hudih poškodb ne zavedajo več svoje okolice. A kadar govorimo o mladih voznikih, se moramo jasno vprašati, na katere mlade voznike mislimo, pravi Elvis A. Herbaj, vodja oddelka za cestni promet v Sektorju uniformirane policije na Policijski upravi Celje. Mladi voznik je membno. Nekdo lahko vozi že od 18. leta in ima pri 27 letih že 9 let izpit, medtem ko ga nekdo takrat šele opravi in sede prvič za volan,« razmišlja Herbaj. Ali so potem napake, ki jih - kot radi v javnosti rečemo - naredijo mladi vozniki, pri vseh enake? Tu se pokaže način dojemanja prometa, pri čemer niso pomembne samo vozne, ampak tudi življenjske izkušnje, še dodaja. »To je zelo zapleteno vprašanje. Starejši zagotovo dojemajo promet drugače, ker imajo več življenjskih izkušenj. Mlajši pa še vedno iščejo svojo identiteto, se uveljavljajo, se morda oddaljujejo od družinskih navad, odcepljajo od družine, so tudi nekoliko uporniški. Vsa ta kriza na marsikoga vpliva tudi tako, da mora zaradi različnih okoliščin zgodaj odrasti,« razlaga Herbaj. In to se lahko posledično pokaže tudi pri ravnanju v prometu. Ni dovolj le izpit Pri tem je v ospredju tudi naslednje: koliko sploh izučijo neko osebo za voznika. »Torej ne gre samo za to, da nekdo opravi vozniški izpit, ampak za to, da postane usposobljen voznik,« dodaja Herbajev kolega in inšpektor v Sektorju uniformirane policije na PU Celje Edi Baumkirher. Izredna pred- Avto, pot do svobode? Vsaka smrt mladega človeka prizadene toliko bolj, saj pomeni, da mu ni več dana možnost uresničitve svojih sanj in uživanja v sadovih svojih uspehov. To se je lani zgodilo tudi Lari Safran, mladi dijakinji Šolskega centra Celje in glavni igralki mladinskega filma Vloga za Emo, ki je umrla skupaj z voznikom, sicer inštruktorjem varne vožnje Miho Balohom v avtomobilu, ki je s poškodovanega mostu zgrmel v deroči potok. Mateja Zorko, univ. diplomirana pedagoginja iz svetovalne službe, scenaristka in producentka filma Vloga za Emo, ki je hkrati vedno v stiku z dijaki, je takrat videla njihovo dojemanje prometne varnosti. Nesreča je namreč takrat prizadela tudi Larine sošolce in vrstnike. »Hudo je bilo zanje, mnogi se po takšnih tragedijah težko poberejo. Veliko pa jih pozabi prehitro. Občutek moči je pri njih močnejši kot občutek, da morajo biti previdni. Slednji drži le nekaj tednov, mesecev ... potem se življenje vrne v stare tirnice. Testi, učenje, matura ..., saj jim ži- vljenje niti ne pusti prav veliko žalovati ali razmišljati o tem,« odgovori na vprašanje, kako se je mladih dotaknila takratna tragedija. »Vendar sem prepričana, da jih vse to zaznamuje bolj, kot si mislijo, bolj kot pokažejo. Če ne prej, glas strahu in spomina na te dogodke spet kriči, ko postanejo starši in začutijo to neizmerno ljubezen, ki je hkrati lahko povezana z neizmernim strahom . včasih bolečino, ki je ne bi smel doživeti noben starš,« še doda. V hudi tragediji leta 2009 na avtocesti je hčer izgubila tudi njena sodelavka. Takrat jo je ravno Zorkova odpeljala na celjsko patologijo na pre-poznavo otroka. »Si lahko predstavljate, kako grozno je, ko vidiš, da se morajo starši posloviti od svojega otroka?« doda. Tako hude nesreče pustijo globok pečat pri ljudeh. Vozniški izpit pomeni za mlade pot do svobode. A vsi smo bili enkrat mladi. »Potem imaš občutek, da si nezlomljiv, nadnaraven, da se ti nič ne more zgoditi. A se zgodi življenje in ti pokaže, da si lahko že v naslednjem trenutku na vrsti ti. Ali tvoji najbližji,« razmišlja Zorkova. AKTUALNO 3 liko alkohol kot neizkušenost Preventiva obrodila sadove pogled na prometno varnost. Omenjata, da je skokovito naraslo število skupin mladih, ki se med koncem tedna zabavajo zunaj in zabavo vnaprej načrtujejo tako, da tisti, ki vozi, ne pije. »To se je spremenilo na bolje, to moramo povedati. Tudi taksisti povedo, da mladi veliko več kot ostali uporabljajo njihove prevoze, torej ne vozijo, kadar pijejo alkohol,« razloži Baumkirher. A žal se nikjer ni mogoče izogniti posameznim primerom, ko mlad voznik svojo neizkušenost za volanom združi z objestnostjo in alkoholom. Gre sicer za izjeme. Zakaj do njih prihaja in za kakšen profil mladih gre v teh ka največkrat nestrpnost in agresivnost na cesti. »Težava je hitrost. Toda javnost to pogosto napačno razume,« pravi Herbaj. S temi besedami odpre razlago o najpogostejših razlogih za nesreče mladih. Ko se neka nesreča zgodi zaradi neprilagojene hitrosti, to ne pomeni vedno, da je nekdo vozil več od omejitve. »Na primer da nekdo povzroči nesrečo pri hitrosti 25 km/h, kar ni več od dovoljene, saj se zgodi trčenje na cesti, kjer je omejitev 70 km/h. Ampak ta hitrost je neprilagojena glede na razmere. Če so na primer snežne razmere, je tudi ta dobro naučiti. Brez teh osnov nihče ne bi smel na cesto. Pri starejših je ravno obratno, vajeni so avtomatizma, vendar so manj okretnejši in imajo slabše zaznave. Toda nesreče so lahko podobne,« doda Herbaj. In še en vzrok, ki pogosto spremlja nesreče mladih: neustrezna varnostna razdalja. »Mlad voznik ne prepozna prometne situacije, hitrost vožnje je malenkost previsoka in pride do naleta vozil,« še razložita sogovornika. Pomembno tudi vozilo Kaj se v neki zapleteni prometni situaciji zgodi, To so podatki, ki kažejo, katera skupina voznikov bi se morala nad svojim znanjem v prometu bolj zamisliti. Podatki ponujajo tudi odgovor na vprašanje, ali so mladi res bolj nevarni kot starejši vozniki. Gre za podatke od 1. 1. 2010 do 1. 12. 2014 vozniki z izpitom do 1 leta od 1 do 2 let od 6 do 10 let od 10 do 20 let 30 let in več let št. povzročenih nesreč 597 886 1.355 2.566 2.424 primerih, tudi ni mogoče z gotovostjo opredeliti, menita sogovornika. »Ni nekega pravila, po katerem bi lahko odgovorili na to vprašanje. A je večja verjetnost, da bo mlad človek, ki že na splošno izstopa v svojem okolju zaradi kakšnih kršitev, izstopal tudi v prometu s prekrški. Svoj delež pri tem ima tudi odnos v družini,« dodaja Baumkirker. »Vsekakor. Ker starši pozabljajo na nekaj. Ne morejo reči otroku, da mora voziti pripet ali da med vožnjo ne sme telefonirati, če je ta otrok ravno svoje starše videl, kako počnejo ravno to, za kar pravijo, da otrok ne sme. Zgled,« dodaja Herbaj. Neprilagojena hitrost In če mladi že povzročijo prometno nesrečo, sta vzro- hitrost smrtno nevarna,« razloži Herbaj. Drugi najpogostejši vzrok za nesreče mladih predstavljata nepravilna stran ali smer vožnje. V tem se največkrat skriva »sekanje ovinkov«, ki je med mladimi na žalost zelo priljubljeno. A je lahko v nekem trenutku smrtno nevarno zanje in za tistega, ki nanje naleti iz druge smeri. Tudi nenadne premike z vozilom je pogosto mogoče zaslediti med razlogi za nesreče, v katerih so udeleženi mladi. Nekdo ne pogleda v ogledalo, ni pozoren na mrtvi kot, ne oceni, kako blizu ali daleč je drugo vozilo, premalo spremlja, kaj se dogaja okoli njega. Zdi se, kot da so to malenkosti pri vožnji, a so še kako pomembne. »Pravzaprav je to opazovanje avtomatizem, ki se ga je treba št. povzr. smrtnih nesreč 1 5 14 11 12 je odvisno tudi od vozila. Tudi pri tem se kažejo razlike. »Opažamo, da nekateri mladi vozijo starejša vozila, slabše kakovosti in nižjega cenovnega razreda, nekateri pa boljše avtomobile. Pri prvi skupini je vsaka nesreča lahko huda, pri drugih je nevarnost, da v boljšem avtomobilu mladi dobijo občutek precenjevanja svojih sposobnosti,« razloži Baumkirher. Številne preventivne akcije s predavanji so povezane predvsem z nevarnostjo alkohola in hitrosti, vendar se premalo pozornosti posveča vedno večji grožnji v prometu: prepovedanim drogam. To je še vedno skrita nevarnost, meni Herbaj: »Družba se zaveda, da je to težava, a še vedno premalo stori na tem področju.« Pričakuje- Vodja oddelka za cestni promet v Sektorju uniformirane policije na Policijski upravi Celje Elvis A. Herbaj in njegov kolega, prometni inšpektor na istem oddelku Edi Baumkirher. Na Celjskem sta znana kot izvrstna strokovnjaka na področju prometne preventive in kot človeka, ki sta v zadnjih letih za izboljšanje prometne varnosti storila ogromno. mo lahko, da bo to tema, ki bo v povezavi s prometnimi nesrečami, kmalu skoraj bolj aktualna, kot sta alkohol ali hitrost. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Podatki kažejo, da so v prometu bolj nevarni vozniki, ki imajo že desetletje ali več vozniški izpit, kot mladi vozniki. In tudi to, da pri mladih alkohol ni takšna težava, kot pa njihova neizkušenost. Generacija, ki je danes starejša od 40. leta, je še odraščala v družbi, kjer je bilo čisto normalno spiti kozarec ali dva alkohola in nato sesti za volan. Morda lahko s tem povežemo številke, ki kažejo, da ravno starejši povzročijo veliko več najhujših nesreč. Mladi so v zadnjih letih deležni številnih preventivnih akcij, ki sporočajo, da volan in alkohol nikakor ne gresta skupaj. So pa zato na videz pogumni, v notranjosti pa preplavljeni z negotovostjo. In zanimivo, mlade je strah pijanih voznikov na cesti in bojijo se, da bi vanje trčilo drugo vozilo. To kažejo najnovejše tuje raziskave. K temu so pripomogle tudi številne preventivne aktivnosti vseh, ki sodelujejo v javni vzgoji o prometni varnosti. Od policije, šolstva, zdravstva. Tudi pričevanja invalidov v sklopu Zavoda Vozim in njegovega projekta Še vedno vozim, vendar ne hodim, kjer so invalidi več tisoč mladim predavali o svojih izkušnjah v prometu in razlogih, ki so jim spremenili življenje zaradi napak v prometu. Tudi na splošno se o tem veliko govori. Mladi na socialnih omrežjih in v medijih takoj izvedo, kaj se je zgodilo in komu. Ravno to, ko izvedo, da se je nekdo, ki ga poznajo, ponesrečil, se jih na svoj način tudi dotakne, da vendarle razmišljajo in so pozornejši. To ugotavljajo tudi na policiji. Medtem ko včasih tega ni bilo, mladi danes vidijo na spletu fotografije svojih vrstnikov, ki jih v smrt potisne le trenutek nepazljivosti. Tako so postali bolj dojemljivi tudi za to, da na cesti ni dobro precenjevati svojega znanja v vožnji. 4 GOSPODARSTVO Zmagala aplikacija za popuste Več kot 60 udeležencev Podjetniškega vikenda Velenje Minuli konec tedna sta Saša inkubator in Mestna občina Velenje pripravila podjetniški vikend, na katerem so udeleženci aktivno razvijali svoje ideje in jih v treh dneh nadgradili do delujočih prototipov. Najboljši projekt je pripravila ekipa Shop App, ki je razvila aplikacijo za vse kupone za popuste na enem mestu. »Namen podjetniškega vikenda je bil opogumiti mlade in jim pomagati pri razvoju ideje, da bi nekoč šli na svojo podjetniško pot,« je o prvem projektu omenjenih organizatorjev povedala Karla Sitar, vodja službe za razvojne projekte in gospodarstvo pri Mestni občini Velenje. Podoben projekt so sicer že lani za dijake pripravili tudi v Podjetniškem centru Velenje. Na podjetniški vikend se je prijavilo 65 udeležencev, kar organizatorja ocenjujeta kot dober odziv. Zmagovalna ekipa Podjetniškega vikenda Velenje s predstavniki organizatorjev na čelu z županom Bojanom Kontičem Odprto prvenstvo v idejah Sicer pa je šlo za nekakšno odprto tekmovanje, na katero so se s svojimi podje- tniškimi idejami in projekti lahko prijavili tako dijaki, študenti kot zaposleni. Velik je bil tudi delež žensk med udeleženci, kar je še posebej veselilo organizatorje. Sicer pa je bil pristop udeležencev različen: nekateri so prišli z že razvito idejo, drugi pa so se želeli samo priključiti ka- teri od ekip. Organizatorji so oblikovali enajst ekip, ki so v treh dneh pilile svoje ideje do končne predstavitve v nedeljo zvečer. Ekipam so z nasveti pomagali tudi podjetniški mentorji, strokovnjaki z različnih področij. Udeležence je skozi celoten postopek priprave vodil direktor Ustvar-jalnika in poznavalec start-up projektov Matija Goljar. Saša inkubator je nagradil najboljše projekte, denar pa je namenjen za plačilo stroškov, ki so jih imeli ustvarjalci projektov. Zmagovalni projekt je prejel 3.500 evrov, drugouvr-ščeni 1.500 in tretjeuvršče-ni tisoč evrov. Najboljši Shop App Slavila je ekipa Shop App, v kateri so razvili aplikacijo, ki bo na enem mestu združe- Udeleženci Podjetniškega vikenda Velenje: ActiveVa-cation, Doživetje v kaščah na vrhu, Escape the nightmare, Lotus, Naj kamp, Obleči se, Reprodukcijski center, Shop App, Save-wal-kie, Quick shoppers, Skuli. vala vse kupone za popuste in je namenjena ljudem, ki ne marajo promocijskih letakov, a si vseeno želijo kupone za popuste. Drugo mesto je zasedla ekipa Doživetje v kaščah na vrhu, ki turistom ponuja oddih v restavrira-nih samooskrbnih kaščah in vrnitev v čas, ko so ljudje živeli v sožitju z naravo in so se na ta način tudi preživljali. Tretje mesto je pripadlo ekipi ActiveVacation, ki je razvila aplikacijo, ki turistu predlaga vse aktivnosti, ki jih ponuja določena destinacija. ROBERT GORJANC Foto: LAURA KOTNIK VELIKONOČNA AKCIJA V PRODAJALNAH KZ LAŠKO Od 26. 3. do 29. 3. 2015 Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju! Čaka vas bogata velikonočna ponudba domačega prekajenega mesa v prodajalnah: Laščanka živila, Diskont Sevce, Radečanka živila, Dol pri Hrastniku, SP Hrastnik, Jurklošter in Rimske Toplice. - »Vzemite si čas za dober domači okus.« 79I Meja rešena »prisilke« Slaba banka bo finančne težave šentjurskega podjetja reševala brez prisilne poravnave novi tednik Na predlog Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) je celjsko sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave v šentjurski Meji. Na vprašanje, zakaj so se odločili za ta korak, so v DUTB skopo odgovorili, da je »v postopku prestrukturiranja Meje prišlo do spremembe nekaterih postavk, na katerih je temeljil načrt finančnega prestrukturiranja«. Za kakšne spremembe in za katere postavke gre, niso pojasnili. Tudi direktor Meje Roman Gregorn o pravih razlogih za umik prisilne poravnave ne govori, pravi le, da je to ena od možnosti, kako finančno sanacijo podjetja končati v čim krajšem času s čim manj stroški in čim večjim izkupičkom. Prisilna poravnava v Meji se je začela oktobra lani. V dogovoru z DUTB jo je predlagala Abanka, ena večjih upnic podjetja. Razglasi- tev plačilne nesposobnosti šentjurskega podjetja, ki je eden največjih proizvajalcev jajc in jabolk v Sloveniji, je marsikoga presenetila. Meja namreč že vsa leta posluje solidno. Vendar sta jo na kolena spravili finančna prepletenost in odvisnost od zdaj že propadle celjske družbe PSZ. Poleg posojil, ki jih je morala najeti za svojo obvladujočo družbo, je Meja za PSZ izdala tudi za skoraj 11 milijonov evrov poroštev. Pod hipoteko ima zato skoraj vse svoje nepremičnine, od hladilnice in skladišča na Ponikvi do zemljišč in zgradb v Lenartu. Letos spet dobiček Direktor Roman Gregorn poudarja, da v ozadju umika prisilne poravnave nikakor ni stečaj ali kakšen drug scenarij. »Odločitev DUTB nas ni presenetila, saj smo bili in smo še vedno z vsemi njenimi ukrepi, povezanimi z Mejo, sproti seznanjeni. Umik prisilne poravnave so podprle tudi ostale banke upnice. DUTB je že na začetku postopka napovedala, da je njen namen podjetje rešiti in ohraniti vsa delovna mesta in vse kaže, da tako tudi bo.« Gregorn je prepričan, da bo brez prisilne poravnave finančna sanacija podjetja lažja. Tako kot v letu 2013, ko je zaradi slabitev finančnih naložb po dolgem času poslovala z izgubo, je Meja v rdečih številkah končala tudi preteklo leto. Razlog so spet slabitve. »Brez odpisov finančnih naložb bi poslovali pozitivno. Letos, ko imamo bilance že očiščene, smo poleg dobrega prometa v januarju ustvarili 124 tisoč evrov čistega dobička, približno toliko dobička smo imeli tudi februarja. Oba naša osnovna programa, to sta pridelava sadja in reja kokoši nesnic s prodajo jajc, prinašata dobiček. Razveseljivo je, da kljub prisilni poravnavi nismo izgubili nobenega kupca. Razmere v podjetju so torej stabilne, pomembno je tudi, da obveznosti do dobaviteljev redno poravnavamo,« pojasnjuje Gregorn. O kupcih še nič Brez postopka prisilne poravnave bo DUTB vsekakor lažje izvedla tudi lastniške spremembe v Meji. Že kmalu naj bi, tako je vsaj mogoče razbrati iz dokumentov, objavljenih na Ajpesu, v lastništvo pretvorila svoje terjatve, nato pa za podjetje poiskala kupca. »O kakšnem konkretnem kupcu še ne moremo govoriti, saj se morajo najprej končati vsi postopki, povezani s finančnim prestrukturiranjem. Drži pa, da je interesentov za nakup podjetja zelo veliko,« pravi Gregorn. JANJA INTIHAR Prve Zupančeve nepremičnine na dražbi kmalu Stečajni upravitelj celjske skupine PSZ Radovan Triplat je pripravil seznam prvih nepremičnin, ki jih bo dal na dražbo. Poleg nekaj lokalov v središču Celja namerava prodati še stanovanje v Rečici pri Laškem in zemljišče s hišo v Šmartnem v Rožni dolini. Lokali, ki so v Savinovi ulici, na Glavnem trgu in v Cankarjevi ulici, merijo od 37 do 136 kvadratnih metrov, njihova likvidacijska vrednost pa znaša od 33 tisoč do več kot pol milijona evrov za več lokalov v Cankarjevi ulici, ki jih upravitelj prodaja kot celoto. Kdaj bodo nepremičnine naprodaj, sodišče še ni določilo, saj morajo najprej soglasje k prodaji dati upniki. Vse nepremični- ne so namreč pod hipoteko. PSZ, ki je bil v večinski lasti Darka Zupanca, je v stečaju od oktobra lani. Propadla skupina ima sama ali preko svojih povezanih družb v središču Celja še celo vrsto drugih poslovnih prostorov in lokalov, ki so večinoma v najemu. Med njenima bolj znanima nepremičninama, ki sta že vrsto let prazni, sta gostilna Majolka in hotel Turška mačka. Upniki so do PSZ prijavili za kar 169 milijonov evrov terjatev, stečajni upravitelj jih je priznal za 20 milijonov manj. Skoraj 116 milijonov evrov terjatev je priznanih pogojno, večina se nanaša na terjatve hčerinskih družb, ki so nastale zaradi danih poroštev in hipotek na njihove nepremičnine. Največji upnik skupine PSZ je Družba za upravljanje terjatev bank. JI GOSPODARSTVO 5 Bitka za Thermano se nadaljuje Predsednik uprave laške Thermane Andrej Bošnjak pričakuje, da bo sodišče zavrglo ugovor proti vodenju prisilne poravnave, ki ga je vložil upnik Borut Dolar. Enaka so tudi pričakovanja njegovega pooblaščenca Boruta Sokliča, ki je na naroku prejšnji teden ponovno poskušal dokazati, da družba tistega, kar je zapisala v načrtu finančnega prestrukturiranja, ne bo mogla izvesti. Razlog je predvsem odpoklic posojila največje upnice Abanke v višini skoraj 23 milijonov evrov ter slabše poslovanje zdravilišča v letu 2014. Po Dolarjevem mnenju je šele odpoved pogodbe zares povzročila insolventnost zdravilišča, saj so se njegove kratkoročne obveznosti povečale na 35 milijonov evrov. Dolar oziroma njegov pooblaščenec Borut Soklič je tudi navajal, da je Aban-ka novembra lani kreditno pogodbo odpovedala po navodilih slabe banke. »Časovno sosledje dogodkov in dejstvo, kdo je s kom komuniciral, in še zlasti, da se je predsednik uprave Andrej Bošnjak ob odpoklicu posojila obrnil na Družbo za upravljanje terjatev bank, ki takrat ni imela še nobene formalne pristojnosti, vse to kaže, od kod je bilo vso dogajanje upravljano in usmerjano,« je dejal Soklič, ki sicer že ves čas poudarja, da namen ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave nikakor ni bil stečaj Thermane. Sokličevim navedbam je Andrej Bošnjak, ki ga je sodišče na zadnjem naroku zaslišalo, nasprotoval. Dejal, da razlogov za odpoklic posojila ne pozna in da upravo tudi nihče ni pozval k plačilo posojila. Poudaril je, da pri celotni zgodbi ni šlo za nikakršno zaroto. Bošnjak je zavrnil tudi očitke, da naj bi uprava pozitivno poslovanje podjetja dosegala z varčevanjem, zlasti pri vzdrževanju, pa tudi pri razvoju, raziskavah in trženju. »Gre za temeljne poslovne funkcije, brez katerih družba na dolgi rok ne more preživeti,« je opozoril Soklič in dodal: »Glede na to, da se v prisilni poravnavi, ki podjetju prinese zelo visoke dodatne stroške, siceršnji stroški Thermane niso zvišali, to lahko pomeni le, da uprava varčuje na drugih področjih.« O Thermani še vrhovno sodišče Kljub zahtevi Sokliča, da v nadaljevanju naroka izvedenec finančne stroke oceni, ali je načrt finančnega prestrukturiranja izvedljiv, ter predlogu, da sodišče zasliši tudi prisilno upraviteljico Mileno Sisinger, je sodnica Petra Giacomelli narok zaključila. Ne glede na to, kakšna bo njena odločitev, pa ugotavljanja o tem, ali je bila insolventnost Thermane pred uvedbo prisilne poravnave ustvarjena umetno ali ne, še ni konec. Borut Soklič se je namreč kot pooblaščenec dveh drugih upnikov že oktobra lani pritožil na sklep zoper uvedbo prisilne poravnave, vendar sta celjsko okrožno in tudi ljubljansko višje sodišče pritožbo zavrgla. Zaradi zahteve za varstvo zakonitosti je zdaj zadeva na vrhovnem sodišču. Če bo rešena ugodno, pravi Soklič, bo sodišče moralo še enkrat odločati o dopustnosti prisilne poravnave in v okviru tega ugotavljati, ali je bila Thermana ob uvedbi postopka res insolventna. JI S polno paro k združitvi Ker je Abanka pred kratkim za novega člana uprava imenovala Aleksandra Vozla, ki je bil do zdaj v upravi Banke Celje, je nadzorni svet celjske banke za novega člana uprave imenoval Stojana Hostnika. Vendar le za šest mesecev. V tem času naj bi bili namreč postopki združitve obeh bank končani. Združeno banko bo očitno vodil zdajšnji predsednik uprave Abanke Jože Lenič, saj mu je nadzorni svet že podelil nov petletni mandat, ki se bo začel januarja prihodnje leto. Po nekaterih informacijah naj bi zaradi združitve, ki naj bi bila formalnopravno končana do 1. julija, fizično pa do konca leta, brez dela ostalo 300 ljudi. Banki naj bi zaprli najmanj deset poslovalnic. Načrt prestrukturiranja Banke Celje in Abanke predvideva tudi prodajo združene banke, saj država ne za eno ne za drugo banko ni mogla najti primernih novih lastnikov. Banka Celje je lani zaradi oblikovanja slabitev in rezervacij v višini 64 milijonov evrov imela 21 milijonov evrov izgube. Brez slabitev in rezervacij bi poslovno leto končala s skoraj 39 milijoni evrov dobička. JI »Rusi cenijo naš posluh za njihovo krizo« Vasja Čretnik o predstavitvi termalnega turizma s Celjskega v Moskvi »Glede na to, da ta sejem obiskujem že kar nekaj let, lahko rečem, da je bilo letos precej manj obiska, kar lahko pripišemo političnim in gospodarskim razmeram v Ukrajini in Rusiji ter padcu rublja. Vendar je na tem trgu smiselno vztrajati, kar potrjujejo tudi naši ruski partnerji, ki bodo to znali ceniti, ko bo krize konec,« je ob predstavitvi slovenskega termalnega turizma na mednarodni turistični borzi Mitt v Moskvi povedal Vasja Čretnik, vodja prodaje in trženja v Termah Olimia. Pod okriljem sektorja za turizem javne agencije Spirit Slovenija se je med 22 turističnimi podjetji predstavilo tudi nekaj podjetij iz celjske regije. Največ iz Rogaške Slatine - Hotel Sava, Hoteli in Turizem, Terme SPA ter Zdravilišče Rogaška - zdravstvo - poleg njih pa še Rimske terme, Terme Olimia in Thermana Laško. »Namen predstavitve zdravilišč in turističnih podjetij na ruskem Mittu, najpomembnejšem turističnem sejmu v Rusiji, je pridobivanje čim več poslov s tega območja, sklepanje novih pogodb z ruskimi agencijami in Nočitve ruskih gostov v Termah Olimia 2013 - 4 tisoč 2014 - 5 tisoč 2015 (jan, feb) - 500 Vasja Čretnik, vodja prodaje in trženja v Termah Olimia, že več let obiskuje najpomembnejši ruski turistični sejem Mitt v Moskvi. touroperatorji«, je poudaril Vasja Čretnik, ki je bil tudi vodja odbora za promocijo pri predstavitvi ruski ciljni javnosti. Ruski turisti nas cenijo Po njegovih besedah ima slovenski termalni turizem v Rusiji še vidno mesto in ugled. »Tisti ruski turisti, ki nas že poznajo, ki vedo, da lahko zanje dobro poskrbimo s svojimi storitvami, se še vedno radi vrnejo,« je še povedal Čretnik. In to navkljub gospodarski krizi v Rusiji in intenzivnim kampanjam ruskih oblasti, ki svoje državljane na različne načine nagovarjajo, da bi letovali v domačih središčih, na primer v Sočiju in pripojenem Krimu. »To se resnično pozna. Kampanje, ki jih izvajajo ruski mediji za dvig lastnega turizma, celo odsvetovanje potovanj v Evropo, imajo pomemben vpliv na del ruskih gostov. Sploh na tiste, ki Slovenije še ne poznajo,« priznava Vasja Čretnik. En ruski gost za pet italijanskih Naš sogovornik na slikovit način opiše, kakšen pomen ima ruski gost za poslovanje Term Olimia: »Posebnost ruskega gosta je, da pri nas ostaja dlje, ker pride od daleč. Na italijanskem trgu moramo obdelati pet gostov, da dobimo isti učinek, kot če pride en ruski gost. Gost iz Italije ostaja dva, tri dni, ruski gost pa štirinajst dni.« Glede učinka predstavitve v Moskvi za Terme Olimia Vasja Čretnik pravi, da v podjetju pričakujejo, da bodo obdržali lanske številke, kar pomeni pet tisoč nočitev ruskih gostov, čeprav se zaveda, da bo to težko. »V teh dneh se je začelo prebujati povpraševanje, rubelj ni več tako nizko, kot je bil, zato gledamo naprej z optimizmom,« je še povedal. Če že pridejo, si privoščijo Naš sogovornik tudi zanika, da bi gospodarska kriza in oslabljeni rubelj vplivala na izvenpenzionsko potrošnjo ruskih gostov. »Tisti, ki se odločijo, da pridejo k nam in namenijo svoj denar za letalsko karto in hotel, ne pridejo k nam varčevat. Glede storitev na zdravstvenem področju so zelo zahtevni, a si tudi veliko privoščijo,« je še pojasnil Čretnik. Večina ruskih gostov prihaja iz Moskve, a tudi iz Ekate-rinburga, Samare, Nižnega Novgoroda, nekaj pa tudi iz Sankt Peterburga. »Ampak v tem mestu nismo nikoli bili kaj posebej uspešni, saj so gostje od tam bolj usmerjeni proti Finski, Skandinaviji in Baltiku,« je še zaključil Vasja Čretnik, vodja prodaje iz Term Olimia. ROBERT GORJANC Foto: osebni arhiv Ruski trg je za slovenski turizem velikega pomena, saj je po številu prenočitev s 5,3-odstotnim deležem na četrtem mestu, ko gre za goste iz tujine. Lani je bilo v Sloveniji zabeleženih približno 55 tisoč prihodov in več kot 310 tisoč nočitev ruskih gostov. Povprečna doba bivanja ruskih gostov v Sloveniji znaša več kot pet dni. Največji delež prenočitev ruskih gostov ustvarijo v zdraviliških občinah, in sicer skoraj polovico. Končno tudi kupec za samski dom Potem ko je po več letih in številnih dražbah stečajnemu upravitelju Gradisa Zlatku Hoh-njecu pred kratkim končno uspelo najti kupce za poslovni kompleks v Bukovžlaku, bo kmalu novega lastnika dobil še Gradisov samski dom na Hudinji. Kdo bo novi lastnik štirinadstropne stavbe s 56 garsonjerami in 48 sobami v Prijateljevi ulici na Hudinji, Zlatko Hohnjec po dražbi, ki je bila v začetku tedna, še ni želel razkriti. Najbolj resna kupca v preteklosti, ki sta bila pripravljena za dom tudi največ plačati, sta bila podjetje Edit nepremičnine iz Šešč pri Preboldu in avstrijska družba Telog Immobilien. Upravitelj je samski dom, ki ga sicer že ves čas stečaja oddaja v najem, v preteklih letih poskušal prodati kar šestkrat. Čeprav je bilo zanimanja za nakup stavbe veliko in se je cena zanjo z 2,4 milijona evrov spustila pod milijon evrov, so se vse dražbe končale neuspešno. Na tokratni dražbi je znašala izklicna cena 920 tisoč evrov in tolikšna je tudi vsota, ki jo bo novi lastnik samskega doma moral nakazati v stečajno maso Gradisa. JI Aero gre v stečaj Uprava Aera, ki jo začasno vodi predstavnik Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) Gregor Krajnc, bo še ta teden na sodišče vložila predlog za stečaj. Večina zaposlenih je od začetka tedna na čakanju, v podjetju je ostala le peščica, da bi končala proizvodnjo. Zaradi propada Aera bo na cesto šlo 155 ljudi, Celje pa bo izgubilo enega svojih najbolj znanih podjetij. V DUTB so očitno ocenili, da lahko iz stečaja »povlečejo« več kot pa če bi izpeljali finančno prestrukturiranje, donosne posle prenesli na novo podjetje ter za zagon novega Aera zagotovili 1,5 milijona evrov likvidnostnih sredstev. In ohranili vsaj sto delovnih mest. »Pokopale so nas banke, saj so one postavile direktorje in jih nadzirale, zdaj, ko se je vse ustavilo, pa nočejo dati denarja za našo rešitev,« je ogorčen predsednik sindikata v podjetju Dušan Vodovnik. Tako kot mnogi delavci tudi Vodovnik upa, da se bo kmalu našel kdo, ki bo ponovno zagnal vsaj proizvodnjo v šempetrskem obratu. Agonija Aera je trajala kar nekaj časa. Že prejšnji lastniki so več let poskušali najti strateškega partnerja, vendar niso bili uspešni, propadli so tudi vsi poskusi za prodajo poslovno nepotrebnega premoženja. Po lanski jeseni, ko so DUTB, Pro-banka in Poštna banka Slovenije v kapital podjetja pretvorile za skupno tri milijone evrov svojih terjatev in s tem postale večinske lastnice, je bil marsikdo prepričan, da se bodo razmere vendarle uredile. A so se še poslabšale. Podjetje zadnje mesece ni imelo denarja niti za nakup surovin, da bi izpolnilo naročila, zaposleni pa so prejemali le minimalne plače. JI 6 IZ NAŠIH KRAJEV Se je država končno zganila? Delovna skupina za sanacijo Celjske kotline CELJE - Na pobudo svetniške skupine SMC je mestna občina pripravila poročilo Seznanitev z informacijo o obremenjenosti okolja v Mestni občini Celje in vplivi Cinkarne Celje na okolje. Na pobudo o reševanju okoljskih težav v Celju, ki so pretežno vezane na delovanje cinkarne, se je odzvala tudi pristojna ministrica, ki je že ustanovila delovno skupino. Mestni svetniki se se v okviru marčevske seje na pobudo svetnikov SMC seznanili s trenutno veljavnim poročilom o obremenjenosti okolja v MOC in z vplivi Cinkarne Celje na okolje. Predlagali so, naj se javno predstavijo celovita problematika onesnaženosti Celjske kotline in vse dosedanje aktivnosti občine v smeri reševanja onesnaženosti okolja, nadalje jih je zanimalo kako napreduje reševanje okoljske sanacije. Kot je povedal svetnik SMC Dejan Žohar, so v svetniški skupini z dokumentom, ki so ga pripravili v oddelku za okolje in prostor ter komunalo, zadovoljni. »Ocenjujemo, da je poročilo zelo dobro pripravljeno, pregledno, kronološko in samokritično. Predstavljene so celovita problematika onesnaženosti Celjske kotline in aktivnosti MOC.« Premalo komunikacije »V poročilu je opisanih precej aktivnosti, pobud in pogovorov med občino in državo. V sklopu tega sta predstavljeni tudi slaba odzivnost države in pomanjkljiva zakonodaja,« pojasnjuje Žohar. Sam, kot pravi, pogreša več aktivnosti, ki bi jih reševali neposredno občina in cinkarna. Sicer si celjska občina prizadeva, da bi države vire financiranja za reševanje problematike iskala tudi iz evropskih skladov. Ob tem so v svetniški skupini SMC prepričani, da je treba sanaciji nerešenih okoljskih bremen nameniti posebno skrb, zato poleg prizadevanj na državni ravni predlagajo tudi ustanovitev okoljevarstvenega delovnega telesa na občinski ravni. »To delovno telo bi spremljalo aktivnosti, motiviralo osebje in usmerjalo aktivnosti glede na obseg, financiranje, tveganje in časovno dinamiko,« pojasnjujejo. Pri tem je v izdelavi tudi že novo poročilo o stanju okolja za leto 2015, na podlagi katerega bo občina še v letošnjem letu pripravil nov program varstva okolja za obdobje od leta 2015 do 2020. Tudi v cinkarni ukrepajo V začetku februarja je Cinkarna Celje javnost seznanila z ukrepi, ki jih je sprožila v zvezi z definiranjem in odpravljanjem domnevnih okoljskih vplivov. Takrat se se v Cinkarni zavezali, da bodo vsakih nekaj mesecev javnost obveščali o poteku aktivnosti. Podjetje je v tem času pripravilo seznam delavcev, ki v okviru svojih del in nalog prihajajo v stik z zemljo, in tudi seznam tistih, ki so uživali zelenjavo in sadje, pridelano na drevesih in vrtičku znotraj ograje podjetja. Po posvetu s pooblaščeno zdravnico medicine dela, prometa in športa so za te ljudi organizirali odvzem vzorcev krvi. Ker si prejetih rezultatov niso znali pravilno razložiti, so se obrnili na ljubljanski klinični center, kjer so ugotovili, da postopek ni bil izveden v skladu s standardi za tovrstno delo. Tako bo cinkarna v sklopu celovitega projekta Sanacije starih bremen naročila izvedbo analize izpostavljenosti delavcev vključno z biološkimi meritvami, na osnovi katerih bo lahko izbrana referenčna institucija ocenila dejansko tveganje za zdravje delavcev. Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen se je na pobudo celjskega odbora SMC že odzvala. Predstavnike civilne iniciative, strokovnjake, predstavnike državnega zbora in lokalnih oblasti je povezala v delovno skupino za sanacijo okolja v Celju. Ta naj bi bistveno prispevala k dosegu končnega cilja, to je sprejetju zakonskega akta za sanacijo Celjske kotline. Prav tako v podjetju pospešeno pripravljajo strokovne podlage za izvedbo meritev vzorcev podtalnice in vodotokov Vzhodne Ložnice in Hudinje, ki so jih naročili pri Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano. Rezultate pričakujejo konec avgusta. LEA KOMERIČKI NA KRATKO V pričakovanju gostov ŠENTJUR - Občina se je pred leti povezala z mestoma Neu Anspach v Nemčiji in Saint Florent sur Cher v Franciji. Tri mesteca se vsaka tri leta izmenjajo kot gostitelji letnega srečanja. Med 14. in 17. majem bodo tako v Šentjurju znova pozdravili stotnijo Nemcev in Francozov. Bivanje je praviloma urejeno pri družinah gostiteljicah. Občina Šentjur tako tudi letos poziva vse, ki bi se želeli vključiti v ta mednarodni projekt, da se prijavijo na spletni strani občine. Od gostiteljev pričakujejo, da bodo prišlekom zagotovili prenočišče in nekaj dnevnih obrokov. Večino časa pa bodo gostje preživeli na organiziranih aktivnostih. V nadaljevanju bodo gostoljubni Šentjurčani seveda lahko odpotovali na srečanji v Francijo in Nemčijo, a kot pravijo, to še zdaleč ni edina prednost takih mednarodnih povezovanj. StO Želijo jih prenoviti BRASLOVČE - Člani Kulturnega društva Letuš, ki letos praznuje 80 let delovanja, so v soboto zavihali rokave in očistili kulturni dom v Letušu. Za odvoz kosovnih odpadkov so poskrbeli delavci Občine Braslovče. S tamkajšnjim krajevnim odborom in društvom upokojencev so očistili podstrešje, kuhinjo in sobe, ki jih imajo v prihodnjih mesecih namen tudi prenoviti. Kulturno društvo namreč želi pridobiti primerne prostore za sestankovanja, saj zdaj člani gostujejo po različnih prostorih v Letušu. ŠO Najokusnejša je podžupanova POLZELA - Občina je v sodelovanju z zavodom za kulturo, turizem in šport v soboto zvečer v vinski kleti gradu Komenda organizirala drugo salamijado. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali Janez Šumak, Franci Uratnik, Simon Strojanšek in župan Jože Kužnik, je ocenila 15 salam. Osredotočena je bila predvsem na njihov videz, vonj, okus in prerez. Najbolj jih je prepričala domača kmečka salama podžupana Igorja Pungartnika. Na drugo mesto se je uvrstil Ignac Kužnik iz Andraža in na tretje Marjan Meklav iz Dobriča. ŠO Začeti po svoje in na svoje Mladi brezposelni iz Savinjske regije z najmanj šesto stopnjo izobrazbe, ki so s svojo idejo prepričali in postali del projekta Podjetno v svet podjetništva, imajo zdaj pred sabo le še en cilj: uspešno poslovanje, pri čemer bodo lahko uporabili vse znanje, ki so ga pridobili v Razvojni agenciji Savinjske regije v štirimesečnem podjetniškem usposabljanju. V tem obdobju so s pomočjo mentorjev, izobraževanj in delavnic dodelali svojo podjetniško idejo, poslovne produkte, poslovni načrt in dobili osnovno znanje za zagon lastnega podjetja. Izvajanje usposabljanja brezposelnih mladih omogočata evropski socialni sklad in ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vse za čisto vozilo Področje nege osebnih in počitniških vozil je tisto, kjer bo svojo podjetniško žilico izkoristila Tjaša Vogrin. Za vozila ponujajo v Hepi avtu napredno zunanje čiščenje vozil, notranje natančno čiščenje in globinsko čiščenje. Med redne storitve spada tudi poliranje vozil in žarometov s posebno polimerno zaščito, za katero nudijo od leta do treh let garancije. Z opravljenim tečajem nege in obnove usnja ponuja poleg profesionalnega čiščenja usnjenih sedežev tudi zaščito in obnovo. Ta storitev je mogoča tudi za nego usnjenih se- Z leve: Martina Bezovšek, Tjaša Vogrin in Urška Pristovšek. (Foto: NL) dežnih garnitur. Veliko primerov usnjenih sedežev in garnitur pred postopkom in po njem je mogoče videti na www.hepiavto. si. Posebna pozornost je v podjetju namenjena počitniškim vozilom, kjer sta zaradi drugačnih materialov redna nega in zaščita zelo pomembni. Vozilo lahko pripeljete na Zgornjo Hudinjo 8 v Celju, si ogledate Fa-cebookovo stran Hepi avto, za naročila sta na voljo telefonska številka 070 564 249 ali elektronski naslov info@hepiavto.si. Prijazno in strokovno varstvo Martina Bezovšek odpira vrata Pravljične hiške. V njej bo izvajala dnevno in popoldansko varstvo otrok od enajstega meseca do šestega leta. Kot glavno prednost izpostavlja manjšo skupino (do šest otrok), ki se ji bo lah- ko popolnoma posvetila. To pomeni bolj oseben pristop in individualno obravnavo vsakega malčka. Prednost za starše je fleksibilen delovni čas, prilagojen njihovemu delovnemu času. Možen bo dogovor samo za popoldansko varstvo, varstvo konec tedna ali morda zvečer. Osnova za delo bo učni načrt za javne vrtce, ki bo obogaten s kreativnimi delavnicami (likovne, glasbene, pravljične, tečaji tujih jezikov...). Prenovljena in otrokom prilagojena Pravljična hiška, ki ima ločene prostore za počitek, svetlo in prostorno igralnico, kuhinjo z jedilnico, kopalnico ter velike in ograjene zunanje površine z igrali, je v Arclinu pri Vojniku. V aprilu bodo dnevi odprtih vrat, namenjeni spoznavanju in zbiranju informativnih prijav. Za obisk ob teh dnevih je priporočljiva najava na 031 816 636. Lastna receptura in proizvodnja Družba prijateljev, radovednost in preizkušanje, dokler rezultati niso optimalni - tako se je začelo z Bru Kru, ki ga bo vodila Urška Pristovšek. Ime podjetja izhaja iz angleških besed »brewing«, kar pomeni varjenje, in »crew«, kar pomeni ekipo. Pred več kot letom so začeli variti pivo, recepturo so popravljali in izboljševali, tako da je zdaj pivo po njej že pripravljeno za trg. Ker je veliko različnih vrst piva, prav tako postopkov in receptur, so se v podjetju odločili, da bo njihovo prvo pivo tipa India Pale Ale z imenom Buff grenko in aromatično, z vonjem, ki spominja na bezeg ali citruse. V juniju bo predvidoma že na trgu, več informacij pa lahko najdete na njihovi spletni in Facebook strani. C -C IZ NAŠIH KRAJEV 7 Tri tisočake za izobraževanje, ki ga ni bilo To je pri pregledu poslovanja odkril nadzorni odbor - Nepravilnosti tudi pri ostalih pregledanih točkah ŠMARJE PRI JELŠAH -Nadzorni odbor občine je ugotovil, da je Otroški vrtec Šmarje pri Jelšah v več primerih nepravilno porabljal denar tega javnega zavoda. Šmarski vrtec je med drugim podjetju Forma 3D plačal račun za izobraževanje v vrednosti tri tisoč evrov, kljub temu da ravnateljica nadzornemu odboru ni predložila dokazil o izvedbi. Ker gre v tem primeru po mnenju odbora za utemeljen sum storitve prekrška, bo ta zoper ravnateljico Marto Drofenik in zoper omenjeno pravno osebo podal prijavo pristojnemu organu. Nadzorni odbor je ugotovil, da je ravnateljica šmar-skega vrtca Marta Drofenik sama, brez ustreznih izračunov, določala ceno prehrane. Neupravičeno je sprejela sklep za izplačilo regresa v gotovini vsem delavcem novembra 2012, kljub temu da so imeli prehrano. Prav tako je neupravičeno izplačevala razliko med ceno prehrane in višino regresa od septembra 2013 do oktobra 2014, ker je bila cena prehrane v višini treh evrov sprejeta brez ustreznega izračuna. Nadzorni odbor je ugotovil pomanjkljivost evidence delovnega časa ravnateljice, kjer nista zabeležena njen prihod in odhod z dela, evidence pa ni potrdila odgovorna oseba. Obračun ravnateljičine plače se z evidenco ne ujema pri več mesecih. Zato po prepričanju odbora obstaja sum, da je Drofenikova evidenco napisala naknadno in tako ponaredila uradne listine. O prehrani izobraževali hišnika? Pri preverjanju plačevanja povečanega obsega dela nekaterim zaposlenim je nadzorni odbor izrazil sum, da so bili dogovori o delu, ki naj bi bili podlaga za izplačila, sestavljeni naknadno. Datumi dogovorov in sklepov izplačil se v več primerih ne ujemajo. Odbor še opozarja, da vrtec nima izdelanih meril, na podlagi katerih so zaposleni upravičeni prejemati dodatek za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela. Nadzorni odbor je še ugotovil, da so bila izobraževanja v šmar-skem vrtcu predraga, zaradi česar gre za negospodarno NA KRATKO poslovanje. Zanimivo je na primer, da so se izobraževanja o uporabi zelišč, začimb in dodatkov v prehrani otrok poleg kuharic in pomočnic v kuhinji udeležili tudi hišnik in dve čistilki. Cena seminarja je znašala 150 evrov za enega zaposlenega. Za izobraževanje plačal vnaprej Med drugim je vrtec podjetju Forma 3D nakazal tri tisoč evrov za izobraževanje, za katerega ravnateljica nadzornemu odboru ni predložila dokazil o izvedbi, v obrazložitvi pa je zapisala, da je bil seminar izveden le delno. Nadzorni odbor zato opozarja, da je omenjeni račun izdan in plačan, ne da bi bila storitev izvedena, kar predstavlja hujšo kršitev tako naročnika kot izvajalca storitev. Pregled nadzornega odbora je pokazal še, da je bil pri poslovnem rezultatu za leto 2012 obračunan previsok strošek amortizacije, kar je vplivalo na prenizko izkazan presežek prihodkov nad odhodki v višini približno osem tisoč evrov. Na to nepravilnost je opozorila že držav- na notranja revizorka, ko je pregledovala namenskost in pravilnost porabe denarja za šmarski vrtec leta 2012. Svet zavoda šmarskega vrtca že vodi postopek imenovanja novega ravnatelja. Občinski svet je na seji minuli teden pozitivno mnenje podal za dosedanjo pomočnico ravnateljice Jelko Čujež, ki jo je podprl tudi vzgojiteljski zbor. Svet staršev pa je podporo namenil Kseniji Ulaga. Občina čaka še druge izsledke S poročilom nadzornega odbora se je že seznanilo tudi vodstvo šmarske občine. Ker nekatere domnevne nepravilnosti preverjajo še druge pristojne službe, bo občina po zagotovilu župana Stanka Šketa počakala še na izsledke teh pregledov. Na podlagi vseh ugotovitev bosta nadzorni odbor in občina odločala o nadaljnjih prijavah. Šmarski župan je potrdil, da v občini razmišljajo tudi o morebitnih pravnih postopkih. Vršilka dolžnosti tajnice občine Zlatka Pilko je dodala, da se občina zavzema za še temeljitejši pregled poslovanja vrtca. »Naročili smo že, kaj naj pregleda notranja državna revizorka pri pregledu poslovanja za leto 2014. Med drugim bo morala pregledati vse račune za izobraževanje pri podjetjih, kjer so bile ugotovljene nepravilnosti, stroške za pravne storitve in še kaj.« TINA VENGUST Priprave na praznik TABOR - Občina praznuje 24. aprila. Ob tej priložnosti vsako leto v sodelovanju z enim izmed treh prostovoljnih gasilskih društev - letos je to PGD Kapla-Pondor - organizira Šentjurski sejem. Letos je v proračunu zanj namenila 8.600 evrov, kar je zaradi strogih varčevalnih ukrepov skoraj polovico manj kot lani. Priprave na sejem, na katerem sodelujejo prav vsa domača društva, so se začele že februarja. Za živahno sejemsko dogajanje bodo tudi letos ob udeležencih tradicionalne povorke poskrbeli številni razstavljavci od blizu in daleč. Občina si prizadeva, da bi bilo med njimi karseda veliko domačih ponudnikov. ŠO Velikonočno v v ■ ■ voščilo Velikonočni prazniki nas želijo tudi letos obogatiti s svojo bogato vsebino in svojim sporočilom. V Cerkvi v Sloveniji in še posebej v mariborski metropoliji veliko noč obhajamo v znamenju vesele novice, da je papež Frančišek imenoval novega mariborskega nadškofa metropolita in se tako v življenju mariborske nadškofi-je odpira novo poglavje v njenem poslanstvu za duhovni blagor vernikov v tem delu naše domovine. Veseli smo, da Cerkev v Sloveniji pogumno nadaljuje pastoralno prenovo, ki v duhu drugega vatikanskega koncila, Slovenske sinode in pastoralnega dokumenta Pridite in poglejte že rojeva prve sadove. Na ravni vesoljne Cerkve se nadaljuje rimska sinoda škofov, ki je posvečena družini in njeni vlogi v sedanjem svetu. Če so v prvem delu tega zborovanja, ki je bilo lani oktobra v Rimu, zbrani delegati ugotavljali dejansko stanje družine, bodo v drugem delu tega zborovanja, ki bo letos oktobra v Rimu, poskušali dati ustrezna navodila in smernice, ki naj bi pomagale, da bo družina kot temeljna ustanova družbe in Cerkve tudi danes in jutri uresničevala svoje poslanstvo. V to svetlo in upanja polno dogajanje doma in po svetu žal vstopajo tudi mnogi negativni in zaskrbljujoči pojavi, ki ogrožajo našo varnost in rušijo temeljne vrednote našega življenja. Mislim predvsem na vojne spopade in na pojav svetovnega terorizma, krivic in nasilja, ki prinaša toliko gorja in trpljenja. A tudi v naši domovini se soočamo z mnogimi napetostmi in zaskrbljujočimi pojavi. Močno nas vznemirja sprejetje Zakona o družini in družinskih razmerjih z vsemi negativnimi posledicami za vlogo in poslanstvo naših družin. V duhu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih zagotavlja naša ustava, imamo vsi ljudje pravico, da izrazimo svoje mnenje in prepričanje o vseh vprašanjih, tudi o družini in pravicah zakoncev, staršev, otrok in starih staršev, ki so povezana z družino in imajo svoje božjepravne, naravne in človeške temelje in razsežnosti. Naj v te probleme in temine vsakdanjega življenja posije luč in prodre sporočilo velikonočnega praznika, ki nam zagotavlja, da nismo sami, ampak je Gospod z nami. To pomeni, da v svetu in pri nas niso na delu le sile teme, ki ogrožajo temelje našega bivanja in človeško dostojanstvo, ampak se na tem svetu vztrajno in nezadržno uresničuje božji načrt odrešenja, ki ga je začel in uresničil Jezus Kristus in ga danes v moči njegovega naročila uresničuje njegova Cerkev. Ko si v teh dneh voščimo srečne in blagoslovljene velikonočne praznike, želimo prav to, da bi se v teh prazničnih dneh na mnogotere načine srečali z vstalim Kristusom, vstopili v skrivnost in sporočilo velikonočnega praznika in bi v luči in moči Jezusa Kristusa, križanega od mrtvih vstalega Gospoda, zajeli novih duhovnih moči in spodbud za pot, ki je pred nami. Gospod je z nami, tudi mi bodimo z njim. Za srečne, vesele in blagoslovljene velikonočne praznike. STANISLAV LIPOVŠEK, celjski škof in apostolski administrator mariborske nadškofije O Potočki zijavki SOLČAVA - V Centru Rinka je bila javna predstavitev nove knjige o Potočki zijavki, ki je delo dr. Boštjana Odarja. Poomembno jamsko najdišče iz začetka mlajšega paleolitika je na 1.675 metrih nadmorske višine pod goro Olševo. Prva sistematska raziskovanja so se začela v letih po prvi svetovni vojni. V zadnjih letih je najdišče temeljito raziskoval dr. Boštjan Odar in o njem napisal knjigo. V njej med drugim opisuje najdišče, človeške rase v zadnji ledeni dobi, raziskave Potočke zijavke, najdbe in nova spoznanja. Knjigo je izdal Pokrajinski muzej Celje. Več o Potočki zijavki in knjigi lahko preberete v prihodnji številki Novega tednika. BJ Gledališču posvetili cel dan RADEČE - Dom kulture je v soboto gostil pet otroških gledaliških skupin. Te so pokazale, kako gledališki oder doživljajo najmlajši. Srečanja otroških gledaliških skupin sta se udeležili dve skupini Gledališkega društva Radeče. Prva je uprizorila predstavo Romeo in Julija, druga pa igro Tri mušketirke. Gledališki krožek Podružnične šole Svibno se je predstavil s predstavo Moj dežnik je lahko balon. Prosvetno društvo Vrhovo je na oder pripeljalo Princesko kamnitih besed. Podmladek Kulturnega društva Svoboda Zidani Most pa je nastopil z delom Meri li en. Delo mladih gledališčnikov in njihovih mentorjev je strokovno ocenil igralec Gorazd Žilavec. TV 8 IZ NAŠIH KRAJEV Ksevt v finančnih težavah Občina odgovorna za izpolnjevanje razpisnih pogojev Občina Vitanje je pokrivala vse stroške, ki jih je imela z bivšim kulturnim domom, ki je bil predhodnik Ksevta. Stroški, ki jih zdaj prevzema, so približno v enaki višini, pri čemer je Ksevt bistveno obogatil kulturno in družabno dogajanje v občini, prepoznavnost Vitanja pa se je v Sloveniji in tujini izjemno povečala, pravijo v občini. VITANJE - Javni zavod Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (Ksevt), katerega ustanoviteljica je občina Vitanje, se je znašel v hudih finančnih težavah. Posledično se lahko hitro v težavah znajde tudi občina, ki je za njegovo gradnjo prejela kar dva milijona evrov evropskega in državnega denarja. Če ne bo izpolnjevala pogojev sofinancerske pogodbe, se lahko zgodi, da bo morala denar v celoti vrniti. Občina Vitanje je leta 2010 s pomočjo evropskega denarja zgradila stavbo, v kateri je Ksevt. Pogoj za pridobitev evropskega denarja je bil med drugim, da občina ustvari štiri delovna mesta in zagotovi približno 10 tisoč obiskov letno. Občina je ti dve obveznosti prenesla na najemnika objekta, torej na javni zavod. Ta je prevzel tudi večino stroškov obratovanja. Javni zavod ima ves čas delovanja težave pri plačevanju teh stroškov, tre- nutno pa nima denarja niti za plače zaposlenih. »Očitno se javni zavod Ksevt v tem trenutku ne more sam financirati, zato mora te ob- veznosti začeti prevzemati tudi občina. Ker je večino stroškov do zdaj plačeval Ksevt, je občinski svet spoznal, da mora stopiti korak naprej in pomagati pri reševanju njegovih težav,« je povedal župan Mirko Po-lutnik. Občina bo zaenkrat prevzela del obveznosti, in sicer bo plačevala stroške obratovanja objekta, to so stroški ogrevanja, elektrike, vodarine, čiščenja, hišnika, dvigala in odvoza smeti. Ti naj bi na letni ravni znašali približno 16 tisoč evrov. Vračilo dveh milijonov evrov? Ker Ksevt nima denarja niti za plače zaposlenih, se lahko zgodi, da bo morala občina prevzeti tudi to breme. Vitanjski svetniki so na zadnji redni seji, ki je bila prejšnji teden, odobrili tudi pomoč v višini osem tisoč evrov, ki naj bi Ksevtu pomagala premostiti začasne težave. Župan Polutnik namreč pričakuje, da bo za program Ksevta svoj delež prispevala tudi država. Če občina ne bo zmogla plačevati vseh stroškov in zagotavljati štirih delovnih mest še približno tri leta, se lahko zgodi, da bo morala vrniti dva milijona evrov sofinan-cerskega denarja, pravi Po-lutnik. To bi bil za občino, katere proračun se giblje pri približno dveh milijonih evrov, hud finančni udarec. JERICA POTOČNIK Foto: arhiv NT NA KRATKO Ustanovili bodo režijski obrat PREBOLD - Občinski svetniki so v javno obravnavo posredovali kar nekaj odlokov, večina se jih nanaša na dejavnosti oziroma gospodarske javne službe, ki so lahko organizirane v režijskem obratu. V spremembo odloka so bili, kot je pojasnil župan Vinko Debelak, tako rekoč prisiljeni. Občina namreč že izvaja nekatere dejavnosti s področja športa in rekreacije (upravljanje kopališča) ter turizma, za katere uporabnikom storitev izstavi račun. Po opozorilu inšpektorja bi morali za tovrstno obračunavanje imeti registrirano podjetje. Za izvajanje gospodarske javne službe lahko občina ustanovi novo javno podjetje ali zavod, podeli koncesijo ali znotraj občinske uprave oblikuje režijski obrat. V Preboldu so se odločili za slednjega saj je to v tem trenutku najugodnejša rešitev. »Z bazenom želimo še naprej upravljati sami, nove zaposlitve v okviru občinske uprave pa nam v tem trenutku ne dišijo,« je odločitev pojasnil Debelak. LK www.posta.si Spoštovani uporabniki poštnih storitev! | Obveščamo vas, da bo pošta 3213 Frankolovo, 4. maja J 2015 pričela delovati kot pogodbena pošta na naslovu f Poslovni sistem MERCATOR, d.d., Frankolovo 12 a, | 3213 Frankolovo. f Delovni čas pogodbene pošte 3213 Frankolovo: ponedeljek-petek: 8.00-11.00 in 15.00- 18.00 sobota: 7.00- 11.00 Na pogodbeni pošti lahko opravite večino storitev povsem enako kot na običajni pošti: • oddate pisemsko pošiljko ali paket, • prevzamete pošiljko, ki vam je pismonoša ni uspel dostaviti, • vplačate obrazec UPN ali poštno nakaznico, položite ali dvignete gotovino na oz. z osebnega računa ali hranilne vloge Poštne banke Slovenije ter dvignete gotovino prek POS-terminala ob predložitvi kartic Maestro, MasterCard, American Express, Diners Club in Visa, • kupite znamke, vrednostne kartice, dopisnice, paketno embalažo, pisemske ovojnice, voščilnice in razglednice, • pravne osebe, ki imajo TRR pri Poštni banki Slovenije, lahko opravijo negotovinsko plačilo, polog in dvig gotovine v omejenih zneskih ter preverijo stanje na računu, • storitve Športne loterije (srečke, stave...) na določenih poštah, ki izpolnjujejo kriterije za te storitve. <7 POŠTA SLOVENIJE Laško na znamki LAŠKO - Pošta Slovenije, Filatelistična zveza Slovenije, Thermana Laško in tamkajšnji center za šport, turizem, informiranje in kulturo so zadnji marčevski petek predstavili priložnostno poštno znamko Laško - Sotočje dobrega. Laško si je mesto na poštni znamki prislužilo, ker je ta destinacija leta 2013 postala zmagovalka slovenskega izbora Evropske destinacije odličnosti na temo dostopnega turizma in tako postala peta destinacija v državi s tovrstnim prestižnim nazivom. Da bi opozorili na pomen znamk in njihovega zbiranja, so v Thermani na ogled postavili tudi priložnostno razstavo znamk. Ta po besedah Toneta Petka, enega od pobudnikov novoustanovljenega celjskega filatelističnega in numizmatičnega kluba, obsega kratek pregled zgodovine znamk, od najstarejše znamke na svetu do prve znamke v samostojni Sloveniji. Zajema tudi znamke, ki opozarjajo na bogastvo kulinarike in gastronomije. TV Prihodki pol milijona nižji BISTRICA OB SOTLI - Svetniki so na izredni seji sprejeli proračun za letos. Proračun naj bi sicer obravnavali že na redni seji, vendar so se takrat odločili, da ga umaknejo z dnevnega reda. V takratnem predlogu namreč ni bilo predvidenega vračila približno 350 tisočih evrov, ki jih zaradi nepravilnosti pri projektu Obnova cest Sv. Križ terja ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. V sprejetem proračunu je predvidenih malo manj kot 1,7 milijona evrov prihodkov in približno 2,1 milijona evrov odhodkov. Za proračunsko rezervo je namenjenih približno 365 tisoč evrov, od tega za vračilo denarja v državni proračun približno 346 tisoč evrov. Predvideni prihodki so letos v primerjavi z lani približno pol milijona evrov nižji. Zaradi varčevanja se tudi občinam drastično zmanjšujejo sredstva, pravi župan Franjo Debelak. Letos tako v občini ne načrtujejo večjih naložb. Evropska sredstva pa bo verjetno možno črpati šele v prihodnjem letu, še pravi Debelak. JP Podpis koncesijske pogodbe ŠMARTNO OB PAKI - Župan občine Janko Kopušar in direktor podjetja Voc Roman Moškotevc sta v torek podpisala koncesijsko pogodbo. Po tej pogodbi bo celjsko podjetje prihodnja štiri leta skrbelo za urejanje cest v občini Šmartno ob Paki. Vrednost pogodbe znaša 815 tisoč evrov, Voc pa bo skrbel za letno vzdrževanje cest in izvajanje zimske službe. RG Nižja cena zemeljskega plina ŠOŠTANJ - V občini od začetka aprila velja nižja cena plina za vse odjemalce. Občina je v skladu z gibanjem cen na tržišču s Komunalnim podjetjem Velenje, ki je dobavitelj tega energenta, uspela doseči ugodnejšo dobavno ceno zemeljskega plina. Neto cena zemeljskega plina se bo s sedanje 0,3539 evra/ Sm3 znižala na 0,3311 evra/Sm3. Nov cenik je veljaven za vse odjemalce prodajnih skupin in bo upoštevan že pri računih, izdanih za dobavo zemeljskega plina od 1. aprila letos. RG Rokodelski center vabi ROGATEC - V sredo je svoja vrata za obiskovalce odprl muzej na prostem, ki ponuja pestro paleto doživljajskih in učnih delavnic, ogledov in prireditev na temo domačih obrti. Rokodelski center v Dvorcu Strmol bo tokrat prvič postregel z obrtniškimi delavnicami. Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec je obstoječim programom dodal nove vsebine, povezane z zelišči, novost pa je tudi program za otroke, ki jim bo družbo delala maskota Rogatko. Na Dvorcu Strmol svoja vrata odpira rokodelski center, kjer bodo obiskovalci podrobneje spoznavali steklarstvo, lončarstvo in tkanje. Direktor zavoda Vili Bukšek je povedal, da je v lanski sezoni muzej na prostem in Dvorec Strmol obiskalo več kot 18 tisoč ljudi. Od tega so v muzeju našteli več kot 15 tisoč obiskovalcev, v različne delavnice pa se jih je vključilo približno pet tisoč. TV V tretje gre rado ROGAŠKA SLATINA - Občina bo najkasneje do konca avgusta uredila mladinski kulturni center. Poleg njega bo še parkirna ploščad s 44 parkirnimi mesti. Občina je bila konec leta 2013 s projektom mladinski kulturni center uspešna na razpisu za razvojne investicije v javno kulturno infrastrukturo. Ob ponovnem vrednotenju meril je sofinanciranje padlo v vodo. Zdaj je ministrstvo za kulturo za slatinski projekt vendarle izdalo pozitiven sklep. Občina je sicer s svojim denarjem lani že uredila mestno galerijo in kupila digitalni kinoprojektor. Zdaj bo prenovila še prostore mladinskega sveta, sejno dvorano, avlo in vhod kulturnega centra ter kupila nov klavir. Na delu obstoječega parkirišča bo zgradila parkirno ploščad. Celoten projekt je vreden približno 900 tisoč evrov, od tega je občina pridobila približno 600 tisoč evrov sofinanciranja. TV radiocelje 6o IZ NAŠIH KRAJEV 9 Kdaj obvoznica v Lucah? Drugi fazi protipoplavnih ukrepov mora slediti obvoznica - Zamišljena je kot njihov zadnji del Kdaj bodo Luče končno dobile obvoznico? Za manjšino je sporna. LUČE - Po končani drugi fazi protipoplavnih ukrepov se v kraju vse bolj pojavlja vprašanje gradnje obvoznice. Obe naložbi sta namreč tesno povezani, saj je obvoznica zasnovana kot zadnji del protipoplavne zaščite (zgornjega dela) Luč in je del istega državnega prostorskega načrta. Toda obvoznica in enako tudi protipoplavni ukrepi imajo ostre in glasne nasprotnike. Obvoznici in protipoplav-nim ukrepom ostro nasprotujejo posamezni lastniki nepremičnin v središču Luč, ki so se organizirali v civilno iniciativo, imenovano Združenje za trajnostni razvoj Luč. Njen predstavnik Alojz Selišnik med drugim govori, da bi morali biti protipoplavni ukrepi sorazmerni glede na nevarnost poplavljanja in da je bil leta 1993 narejen nasip primerna zaščita. »Na sotočju Luč-nice in Savinje bi morali biti avtohtoni materiali. Tako pa je tam kamen iz Pirešice, pri čemer je mogoče opaziti tudi ogromno betona. In nič lesa,« pripominja Selišnik. Strokovnjakom svetuje, da bi se morali protipoplavnih ukrepov najprej lotiti severno od Luč. »Cilj projektantov niso protipoplavni ukrepi, njihov cilj je obvoznica. Tako so protipoplavni ukrepi zlorabljeni,« nasprotuje Selišnik. Večina Lučanov mu očitno ne verjame. Očitajo mu celo, da sploh ni občan Luč. »Vsekakor sem davkoplačevalec in sem v Lučah živel petinštirideset let,« odgovarja nasprotnikom podjetnik, ki ima sedež svoje lesarske dejavnosti v Lučah. Večina zaupa stroki Pri protipoplavnih ukrepih oziroma načrtovani obvoz- nici gre za državno naložbo. »Stroki zaupam!« odgovarja župan Luč Ciril Rosc na vprašanje, kako ocenjuje to državno naložbo. »Tudi zaradi nesoglasij z mejaši so izvajalci nasip morali zožiti in poskrbeti za betonsko jedro. Glede ostalih ukrepov na sotočju sem prepričan, da lahko le s kamenjem in z betonom Luče dolgoročno rešimo pred uničujočimi poplavami,« se je prepričal župan. Dodaja, da so traj-nostni ukrepi mnogim všeč, vendar je vprašanje, koliko so učinkoviti. Nasprotovanje velikim luč-kim naložbam je bilo tako glasno, da je prišlo v občini lani aprila do posvetovalnega referenduma. Za gradnjo obvoznice in z njo povezane protipoplavne ukrepe je glasovalo 92 odstotkov volilnih upravičencev, volilna udeležba je bila 53-odstotna. Občani so torej protipoplav-nim ukrepom in obvoznici, ki bo povečala kakovost bivanja v središču Luč, večinoma naklonjeni. Govori se, da so pri nasprotovanju velikim lučkim naložbam bolj v ospredju zasebni interesi kot skrb za trajnostni razvoj. Strokovnjaki pripominjajo, da bo šele obvoznica, ki je zasnovana kot zadnji del protipoplavnih ukrepov, povsem rešila Luče pred nevarnostjo poplav. In kako kaže obvoznici? V državnem načrtu razvojnih programov je lučka obvoznica v naslednjih letih predvidena. »Upamo, da bo ta načrt razvojnih programov države zdržal. Tako bi imeli do leta 2018 ali 2019 zgrajeno obvoznico, ki bi v Lučah rešila več težav,« odgovarja župan. BRANE JERANKO NA KRATKO Les in kmetijstvo kot priložnost KOZJE - Sredi marca je bilo srečanje podjetnikov z območja občine. Ker smo v gospodarski in finančni krizi, se zdita županji Milenci Krajnc še posebej pomembna prenos znanja, dobrih poslovnih praks in povezovanje med podjetniki. Po razpravi sodeč, se precej neizkoriščenih priložnosti skriva tudi v kmetijstvu, in sicer v razvoju dopolnilnih dejavnosti. Na srečanju je svoje izkušnje in nasvete delil uspešen poslovnež kozjanskih korenin Hugo Bosio. Kot pravi, težka industrija za območje Kozjega ni primerna, saj tam nima tradicije, območje pa je tudi precej oddaljeno od avtocest. Neizkoriščen potencial vidi predvsem v lesni biomasi. Občina Kozje bo srečanja podjetnikov še organizirala. JP Na čelu TZS ostaja Misja PODČETRTEK - Župan Peter Misja je bil prejšnji teden ponovno izvoljen za predsednika Turistične zveze Slovenije. Na čelu turistične društvene organizacije bo tako tudi prihodnja štiri leta. TZS je nevladna, prostovoljna in neprofitna organizacija. Povezuje približno 630 turističnih društev, 30 občinskih in območnih zvez ter drugih društvenih organizacij, 200 turističnih podmladkov in 85 turističnoinformacijskih centrov. Gre za pomembno organizacijo na področju turizma, je prepričan Peter Misja. »Če želimo razvijati turizem, bo treba še več delati na povezovanju krajev in turističnih društev. V turizem pa je treba vključiti tudi mlade,« pravi Misja in dodaja, da bo povezovanje pozitivno vplivalo na prihod turistov, večji zaslužek in tudi večjo zaposlitev. JP Prazni sedeži stanejo REČICA OB SAVINJI - Občinski svetniki so začeli sprejemati pravilnik o organiziranju osnovnošolskih prevozov, ki prinaša več novosti. Med drugim želijo ustvariti več reda in privarčevati, saj ugotavljajo, da nekateri prijavljeni učenci prevoza ne uporabljajo. Občina bo morala letos za šolske prevoze plačati 55 tisoč evrov. Po zakonu morajo občine zagotavljati brezplačen prevoz v šolo učencem, ki so oddaljeni več kot štiri kilometre. V vsakem primeru imajo pravico do brezplačnega prevoza prvošolci in učenci, za katere organ za varnost v cestnem prometu posebej ugotovi, da je njihova varnost ogrožena. Tako naj bi bilo določeno tudi v novem pravilniku o šolskih prevozih, ki ga je pred nekaj dnevi v prvi obravnavi sprejel občinski svet. Za učence, ki do brezplačnega prevoza niso upravičeni, naj bi po novem domači plačevali 59 centov na dan. Za drugega in vse naslednje otroke iste družine naj bi veljal polovičen znesek. V občini računajo, da bi lahko privarčevali do 24 tisoč evrov na leto. BJ Kaj je Alliance? ALLIANCE Herbicid: sistemični, selektivni, za zatiranje enoletnega in večletnega širokolistnega plevela v žitih (ozimna pšenica, ječmen, rž, tritikali in jarem ječmenu in jari pšenici) Vsebuje dve aktivni snovi: Metsulfuron - methyl 60 g/kg Diflufenican(DFF) 600 g/kg Uporaba: max. 0,1 kg/ha Uporaba Kako uporabimo Alliance? količina ffs: 60 g/ha jeseni - spomladi max. 100 g/ha priporočena količina vode: 200 - 4001 v ^ SPEKTER PLEVELOV l\ Nufarm 10 IZ NAŠIH KRAJEV Naj prostovoljci za leto 2014 s predstavniki organizatorjev Razglasili naj prostovoljce VELENJE - Na prireditvi Dan za spremembe v Vili Bianca je mestna občina v sodelovanju z velenjskim mladinskim centrom in mladinskim svetom razglasila naj prostovoljce za minulo leto. V kategoriji do 30 let je komisija izbrala Mirjam Turner, ki je prostovoljka že vse od osnovnošolskih dni in je številne izkušnje pridobila v največjih velenjskih prostovoljskih organizacijah. Njeno delo je povezano zlasti z otroki in mladostniki iz socialno šibkih skupin, z otroki v stiski in odraščajočimi mladostniki. Naj prostovoljec v kategoriji nad 30 let je Koloman Lainšček, ki že več let širi mrežo za pridobivanje pomoči v obliki opreme, oblačil, prevozov in hrane. Neprecenljiva je bila tudi njegova angažiranost lani v času žledoloma. Za naj prostovoljsko organizacijo v letu 2014 je bilo proglašeno Društvo za boj proti raku Velenje. Z organizacijo strokovnih predavanj, delavnic, izletov, šol zdravja in individualnih pogovorov je širilo poslanstvo društva, predvsem pa je vse leto s svojim programom poudarjalo pomen zdravega življenjskega sloga. RG Foto: ANŽE KOVAČ Dražbe se ni udeležil nihče ŠMARJE PRI JELŠAH - Dražbe približno 21 hektarjev zemljišč okoli dvorca Jelšingrad, ki je bila v torek dopoldne v šmarski občini, se ni udeležil nihče. Kupec z Norveške, ki se je zanimal za nakup in si je grad in zemljišča že ogledal, občini prav tako še ni dal nobene povratne informacije. Občina prodaja le zemljišča, ki so v skladu z občinskim prostorskim načrtom namenjena izključno ureditvi golfišča. Predkupno pravico ima tudi za grad, vendar jo je pripravljena prepustiti kupcu, ki bi kupil tudi zemljišča. V občini pravijo, da je v igri za možnega novega lastnika več ljudi, med njimi naj bi bil tudi ruski državljan. Tokrat je izklicna cena zemljišč znašala približno dva milijona evrov. Šmarski župan Stanko Šket je povedal, da bo občina za naslednjo dražbo ceno najverjetneje znižala za 15 odstotkov. Pričakuje, da bodo ceno znižali tudi lastniki dvorca Jelšingrad. Ta je v 90-odstotni lasti potomcev družine Zečevic, desetodstotno lastništvo pa pripada potomcem družine Djokic. Kupnina za grad trenutno znaša skoraj štiristo tisoč eov. Poziv za ureditev stavbe Je bilo pa vodstvo občine pred dnevi ob obisku gradu z enim od morebitnih kupcev neprijetno presenečeno nad stanjem poslopja. Župan bo zato lastnike pozval, naj dvorec Jelše počistijo, sicer občina ne bo več spodbujala njegove prodaje. Dokler je bila stavba v postopku denacionalizacije, je zanjo skrbela občina, ki je v okviru javnih del vzdrževala tako notranjost kot okolico. Ključ in dostop do notranjosti gradu ima le podjetnik Damjan Gobec. Spomnimo, da je ta kot vodja Golf kluba Jelšingrad upravljal tudi z zemljišči okrog gradu, vendar je upravljanje nad njimi nato ponovno prevzela občina. TV Malčki dobili tudi novo sobo CELJE - Humanitarno društvo Enostavno pomagam je v petek predstavilo vse podrobnosti akcije zbiranja pomoči za tri otroke, stare dve leti, štiri leta in pet let, ki so februarja ostali brez staršev. Njihov 32-letni oče je brutalno umoril njihovo 31-letno mater in svojo ženo. Otroci so od umora matere in kasnejšega samomora očeta nastanjeni pri starih starših. Društvo Enostavno pomagam je takoj po tragičnem dogodku začelo organizirano zbirati denar in sredstva, nujna za vzgojo otrok. Zbralo je ogromno stvari, ves denar, ki so ga ljudje donirali, pa je namenilo za urejanje sobice za otroke. Projekt zbiranja pomoči je trajal mesec dni, je povedal predsednik društva Milan Ninič. Društvo je zbralo ogromno paketov obutve, oblek, higienskih pripomočkov, a tudi hrane. Vse zbrano so starim staršem, ki so trenutno skrbniki otrok, že dostavili. Nekaj obutve in oblačil, ki so bila otrokom prevelika, so v dogovoru z skrbniki podarili ostalim družinam, ki potrebujejo pomoč na Celjskem in v Osnovni šoli Griže, s katero društvo že vrsto let sodeluje. So pa pri projektu pomoči za tri otroke iz Celja zbrali še 2.790 evrov. S tem denarjem so popolnoma prenovili, izolirali in opremili otroško sobo. »Z odvetniškima pisarnama, ki obravnavata primer, smo dogovorjeni, da bomo v primeru morebitnega rejništva ali posvojitve otrok poskrbeli, da bodo vse stvari, ki smo jih v akciji zbrali in kupili, ostale z otroki. Če novi skrbniki teh stvari ne bi potrebovali ali želeli, jih bomo donirali družinam, ki so prav tako v stiski,« je dejal Ninič. Odziv ljudi je bil nad pričakovanji, je še dodal. SŠol NA KRATKO Milijon evrov za čistilno napravo SLOVENSKE KONJICE - Konjiški svetniki so sprejeli odlok o zaključnem računu proračuna za lansko leto. V zaključnem računu so prihodki realizirani v višini malo manj kot 12,5 milijona evrov oziroma 0,2 odstotka več od načrtovanih. Odhodki so bili realizirani v višini skoraj 11,9 milijona evrov, kar je približno 3 odstotke manj od načrtovanih. Odhodki in odplačila dolga so skupaj znašali dobrih 12,3 milijona evrov in so bili 117 tisoč evrov nižji od prihodkov, kar se v zaključnem računu izkazuje kot povečanje sredstev na računih. Največji lanski naložbi sta bili nadaljevanje gradnje čistilne naprave v višini približno milijona evrov in nadaljevanje delne rekonstrukcijedvorcaTrebnik. Ta je znašala skoraj 900 tisoč evrov. JP Največ za tekaški center ZREČE - Občinski svet je sprejel zaključni račun proračuna za prejšnje leto. Skupni prihodki v letu 2014 so bili realizirani nekaj nad 96-odstotno. Večja odstopanja realizacije glede na načrt pri prihodkih so bila pri pavšalni turistični taksi, prihodkih od poslovnih prostorov in občinskega premoženja ter komunalnih prispevkih. Skupni prihodki so bili tako realizirani v višini približno 7,75 milijona evrov, skupni odhodki pa v višini približno 7,7 milijona evrov. Občina se lani dodatno ni zadolžila. Največ denarja, 1,3 milijona evrov, je namenila za dokončanje smu-čarskotekaškega centra na Rogli. Energetska obnova vrtca in osnovne šole sta stali približno 420 tisoč evrov. V občini so končali obnovo knjižnice in cerkve sv. Neže ter začeli obnavljati spominski park na Stranicah. JP Cefeia ...... KOLONIJE V CELJSKEM DOMU BAŠKA Obveščamo vas, da je izšel JAVNI RAZPIS za izbor uporabnikov programa socialnih in zdravstvenih kolonij v Celjskem domu v Baški (otok Krk, Hrvaška) in pridobitev nepovratnih sredstev za subvencioniranje storitev programa socialnih in programa zdravstvenih kolonij za leto 2015. Besedilo javnega razpisa in prijavne obrazce najdete na straneh podjetja Celeia d.o.o. (www.celeia.si) in pri šolskem dispanzerju Zdravstvenega doma Celje. Rok za oddajo prijavnic je 5.5.2015. Pravilno izpolnjene in opremljene prijavnice prinesite osebno ali pošljite po pošti na naslov: Celeia, d. o. o., PE Celje Informacije: Kosovelova 14 tel.: 03 49 25 886 3000 Celje e-mail: info@celeia.si; www.celeia.si Veliko za naložbe LUČE - V proračunu, ki so ga sprejeli na zadnji seji občinskega sveta, je predvidenih 2,4 milijona evrov prihodkov in odhodkov. Letošnji proračun je od lanskega višji za pol milijona evrov, saj so nekatere za lani načrtovane naložbe v ceste prenesli v leto 2015. Za naložbe je letos v celoti namenjenih kar 45 odstotkov odhodkov. Med glavnimi letošnjimi je asfaltiranje ceste proti Planici, ki bo stalo 300 tisoč evrov, za gradnjo nove čistilne naprave namenjajo 250 tisoč evrov in za odmero občinskih cest 50 tisoč evrov. Dodatnih 40 tisoč evrov bodo vložili v odbojne ograje ob teh cestah. Proračun so sprejeli soglasno. Tudi med javno razpravo pred drugim branjem ni bilo nobenih pripomb, prav tako ni bilo bistvenih sprememb od faze osnutka. BJ Bo Lidl gradil na Vranskem? VRANSKO - Župan Franc Sušnik je občinske svetnike na marčevski seji med drugim seznanil z možnostjo gradnje logističnega centra, ki naj bi ga v občini postavil nemški trgovski velikan Lidl. Sušnik je glede prihoda nemškega trgovca v občino sicer še precej skrivnosten. Po njegovih besedah so že vzpostavili stik z lastniki zemljišč, s katerimi se dogovarjajo za odkup. Odločitev o tem ali bodo logistični center gradili na predvideni lokaciji v naselju Čeplje, naj bi bila znana v prihodnjih dneh. Vodstvo občine naložbo pozdravlja, saj bi ta prinesla kar 160 novih delovnih mest. V kolikor se bodo predstavniki podjetja uspeli dogovoriti glede odkupa zemljišč in bo do naložbe dejansko prišlo, bo podjetje plačalo tudi izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki za to območje še ni izdelan. LK KULTURA 11 Kipec Li Tieguaia je po več kot pol stoletja lani konec leta v Pokrajinskem muzeju Celje našla etnologinja in antropologinja Barbara Trnovec. V Pokrajinskem muzeju Celje bo na ogled mesec dni. Nato se bo selil v Slovenski etnografski muzej v Ljubljano. Almina zapuščina odslej še bogatejša Še do nedavnega pogrešan kip Li Tieguaia ponovno med Celjani V Pokrajinskem muzeju Celje je od petka po več kot pol stoletja na ogled dragocen kitajski kipec iz zbirke svetovne popotnice, pisateljice in ljubiteljske raziskovalke Alme M. Karlin. »Inkovski zaklad v podobi hudiča« ji je leta 1920 v Peruju poklonil eden njenih učencev, za katerega je bil kipec hudič, ki se ga je bala njegova žena. Po njegovih besedah naj bi ga pred več stoletji izkopali v bližini jezera Titikaka, njegovemu dedu pa naj bi ga podaril nek Indijanec. Alma je kipec poimenovala Malik in ga nato, kljub temu da ni bil najmanjši in najlažji, na svoji poti po svetu še šest let to-vorila s seboj. Na potovanju ga je s kovčkom enkrat celo izgubila, a ga je nato po treh mesecih dobila nazaj. Na svoji poti se je med drugim ustavila tudi na Kitajskem, kjer je izvedela, da kipec predstavlja daoističnega ne-smrtnika Li Tieguaia, ki je pozneje postal celo junak njenega mističnega romana Malik, v katerem ga je predstavila kot povezovalca civilizacij. Poslala ga je domov Almo so tako pomanjkanje denarja kot druge tegobe spremljali do konca potovanja. Najtežji sta bili leti 1925 in 1926, ko je potovala po otočjih Malezije, kjer možnosti, da bi si za preživetje in nadaljevanje poti zaslužila denar, ni bilo. Pokonci jo je držala le misel na priporočilna pisma in honorarje, ki naj bi jo čakali na otoku Java. Tja je prispela leta 1926 in doživela hud udarec. Ugotovila je, da je ostala povsem praznih rok. Ker je pomislila, da ji nesrečo prinaša prav kipec, ga je zapakirala in z ostalo prtljago poslala domov. Zaboj je čez štiri mesece prispel v Celje. Konec leta 1927 se je vrnila s sedemletnega potovanja in se s kipcem Li Tieguaia, enem od njenih treh najpomembnejših predmetov, tudi fotografirala. Čakal v Azijski zbirki Po Almini smrti je skrivnostno izginil. Kipec naj bi v letih 1957-1960 takratnemu Mestnemu muzeju Celje izročila Almina prijateljica in dedinja Thea Schreiber Gammelin. Danes je znano, da je Li Tieguai že pred popisom podarjenih predmetov v doslej še nepojasnjenih okoliščinah zašel v Azijsko zbirko, kjer ga je med pregledovanjem inventarne knjige lani konec leta našla Almina velika poznavalka, etnologi-nja in antropologinja Barbara Trnovec iz Pokrajinskega muzeja Celje. Takoj, ko ga je zagledala, je vedela, da gre za Almin kipec Li Tie-guaia, ki ni bil izgubljen, temveč več kot pol stoletja shranjen v lesenem zaboju v muzejskem depoju. S tem odkritjem je Trnovčeva v mozaik Alminega življenja vstavila še en kamenček in tako dopolnila zgodbo o znani Celjanki. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA mM ■ V Vi mm V Vi Ko slovenščino zamenja francošcina Frankofonski dan že tradicionalno v Celju - Sodelovali dijaki 13 slovenskih šol Dijaki 13 slovenskih šol so v okviru letošnjega Frankofonskega dneva v francoščini odigrali gledališko predstavo L'Européenne sodobnega avtorja Davida Lescota. Celjske barve so zastopali srednješolci s I. gimnazije v Celju (na fotografiji) in z Gimnazije Lava. Na odrskih deskah Slovenskega ljudskega gledališča Celje v petek za spremembo ni bilo mogoče slišati slovenščine, temveč zgolj francoščino. Zavod RS za šolstvo je v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport in s Francoskim inštitutom v Sloveniji že 17. leto zapored pripravil Frankofonski dan, na katerem so sodelovali tako študentje kot dijaki, ki se učijo francosko. Študentje Filozofske fakultete v Ljubljani so pod vodstvom belgijske mentorice Judith Pollet uprizorili del predstave z naslovom Le Cocu magnifique avtorja Fernanda Crommelincka. Osrednja pozornost je bila namenjena predstavi L'Européenne sodobnega avtorja Davida Lescota, ki jo je skupaj pripravilo 13 slovenskih srednjih šol. Po besedah vodje projekta Simone Cajhen gre za edinstven primer učenja tujih jezikov, ki poveže dijake iz vse Slovenije. Vsaka šola zase naštudira del skupne predstave, ki jo nato vsi srednješolci skupaj v času Frankofonskega tedna uprizorijo v Celju. Pri tem že tri leta zapored ostajajo zvesti gledališki umetnosti. Letošnja predstava je na komičen način govorila o aktualnih temah evropskega sveta, predvsem večjezičnosti. Razbijajo mit o zahtevnosti Med srednješolci iz vse Slovenije, ki so soustvarjali letošnji Fran-kofonski dan, osrednji dogodek Frankofonskega tedna, so bili tudi dijaki s I. gimnazije v Celju in z Gimnazije Lava. Profesorica Petra Kotnik na Gimnaziji Lava francoščino poučuje že skoraj deset let. »Francoščina postaja vedno bolj priljubljen jezik predvsem zato, ker razbijamo mit, da je njeno učenje težko. Dijaki jo imajo radi, včasih se celo zgodi, da kdo, ki najprej izbere nemščino, to nato zamenja za francoščino.« Raven znanja francoščine, ko dijaki zapustijo srednjo šolo, je različna. Zelo dobri govorci so predvsem tisti, ki francoščino izberejo kot maturitetni predmet, ostali osvojijo predvsem osnove, ki jim pridejo prav v vsakdanjem življenju. Jeziček na tehtnici francoski filmi V učenju francoščine torej vidi priložnost tudi precej celjskih gimnazijcev. Med njimi je dijakinja tretjega letnika evropskega oddelka na Gimnaziji Lava Vita Vlašič, ki je v petkovi predstavi nastopila v vlogi prevajalke. »Še posebej so mi všeč francoski filmi. Ob tem ne smemo pozabiti, da francoščino kot drugi uradni jezik uporabljajo organi Evropske unije,« je navedla glavna razloga za učenje tega tujega jezika gimnazijka, ki kot najtežje pri tem izpostavlja branje in pravilno izgovarjanje besed. Dijakinja I. gimnazije v Celju Jana Gulin je celo ena tistih, ki se je odločila, da se bo s francoščino preizkusila na maturi. »Že v osnovni šoli sem se je želela učiti, zato sem jo nato v srednji šoli brez pomislekov izbrala. Na prvi pogled se morda zdi manj uporabna kot nemščina, vendar je, če pogledamo širše, v svetu veliko bolj prisotna.« ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA Namišljen zdravnik skupaj z Gojcem Amatersko gledališče Vrba iz Vrbja, ki neprekinjeno deluje od leta 1977, vsaki dve leti pripravi novo predstavo. V soboto ob 20. uri bodo njegovi člani v domu krajanov v Vrbju premierno uprizorili predstavo Namišljeni zdravnik avstrijskega avtorja Hansa Weigla. Na odrskih deskah si jo je zamislil profesionalni gle- dališki igralec Gojmir Lešnjak -Gojc. Ljubiteljski gledališčniki iz Vr-bja s profesionalnim režiserjem tokrat ne sodelujejo prvič. V skoraj 40-letni zgodovini delovanja so se članom vrbenskega amaterskega gledališča, ki je sicer sekcija tamkajšnjega kulturnega društva, pogosto pridružili znani slovenski profesionalni gledališčniki, kot so Janez Starina, Ljerka Belak, Bogomir Veras, Rastko Krošl. Devet ljubiteljskih igralcev je tokrat z Gojmirjem Lešnjakom - Gojcem na odrske deske postavilo Namišljenega zdravnika, nekoliko manj znanega sodobnega »brata« Molierovega Namišljenega bolnika. Kljub temu da je bilo besedilo napisano v 50. letih prejšnjega stoletja, je aktualno še danes. Predstava namreč nastavlja ogledalo tudi današnjim sprenevedavim politikom. Razkriva »bleferstvo« v zdravstvu in mentalnem zdravju družbe. Gojc je s sodelovanjem z vrben-skimi gledališčniki zadovoljen. »Igralska ekipa se je ponovno iz- kazala kot zelo delavna in predana. Vsi igralci po vrsti dokazujejo, da je ljubiteljsko gledališče tudi v teh krajih na zavidljivi ravni. Verjamem, da bo komedija Namišljeni bolnik našla simpatije tudi pri občinstvu, in ji privoščim obilo ponovitev,« je zapisal v gledališkem listu. ŠO 12 NAŠA TEMA Mladi se vedno redkeje o za kmetovanje Poklic kmeta ni dovolj cenjen - Gospodarji na kri povprečju stari 57 let Nekoč cenjen poklic kmeta v današnjem času izgublja veljavo. Mladi se vedno redkeje odločajo za prevzem kmetij. Povprečna starost nosilca kmetijskega gospodarstva v Sloveniji je tako kar 57 let. Čeprav se v javnosti vedno bolj opozarja na pomen obdela-nosti podeželja in pridelave domače, lokalne hrane, se zdi, da tako država kot Evropska komisija ne najdeta pravih rešitev, da bi se več mladih odločilo za kmetovanje. Mlade, ki želijo prevzeti kmetijo, pestijo različne težave. Slovenske kmetije so v primerjavi z evropskim povprečjem precej manjše, hkrati tudi niso modernizirane. Pogosto težavo predstavlja tudi to, da starši ne morejo ali ne želijo prepisati kmetije na potencialnega mladega prevzemnika. Mladi se soočajo z negotovo prihodnostjo v kmetijstvu. Tudi pogoji za pridobitev denarja ob prevzemu kmetije so se v novem programu razvoja podeželja precej zaostrili. Nov program, zaostreni pogoji Evropska unija in države članice naj bi z različnimi ukrepi spodbujale mlade, da bi se odločili za prevzem kmetij. Letos je Evropska komisija potrdila nov program razvoja podeželja za obdobje od leta 2014 do 2020. Ta prinaša kar nekaj novosti tudi na področju finančnih spodbud za mlade prevzemnike. Dosedanji ukrep pomoč mladim prevzemnikom kmetij se je preimenoval v ukrep pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete. O novostih smo se pogovarjali s Polono Starc iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje. Koliko denarja bo namenjenega za podu-krep pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete, še ni znano. Ta podukrep je namreč del ukrepa za razvoj kmetij in podjetij, za katerega je namenjenih približno 125 milijonov evrov. Pod ukrep razvoj kmetij in podjetij je uvrščen tudi podukrep podpora za naložbe in vzpostavitev nekmetijskih dejavnosti. Denar bodo tako razdelili med dva podukrepa. Za kmetovanje porabi 70 odstotkov delovnega časa, preostalih 30 odstotkov pa posveča iskanju novih idej in vodenju papirologije. Če hočeš biti napreden in inovativen, moraš precej raziskovati, pravi Uroš Kolar. Ob tem dodaja, da ima srečo, da na kmetiji veliko dela opravita starša in stric. Namen ukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete je prestrukturiranje kmetijskega gospodarstva. Nepovratno finančno pomoč bo Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja izplačala v dveh obrokih (v prejšnjem razpisu v enem obroku), in sicer 70 odstotkov ob izdaji odločbe oziroma ko se bo kmet zaposlil, torej, ko se bo vključil v zavarovanje na osnovi opravljanja kmetijske dejavnosti. Ostalih 30 odstotkov bo mladi prevzemnik prejel po izvedbi aktivnosti iz poslovnega načrta, za kar bo moral podati zahtevek. Ena večjih novosti je, da bo javni razpis zaprtega tipa. To pomeni, da bodo pristojni vloge točkovali. Mladi prevzemnik bo dobil sredstva, če bo presegel določen prag. V novem ukrepu so spremenili spodnji prag površin s prejšnjih treh hektarjev primerljivih kmetijskih površin na šest. Spremenili so tudi prag za število glav velike živine (GVŽ) istovrstnih živali, in sicer s šest na petnajst. Spremenili so še pogoj glede števila čebeljih družin, in sicer s štirideset na šestdeset. Po novem bo mladi prevzemnik poslovni načrt pripravil za tri leta in ne več za pet, kot je bilo to določeno v prejšnjem programu razvoja podeželja. Ustrezna poklicna znanja in usposobljenosti bo moral imeti vlagatelj že ob oddaji vloge. Obvezno je tudi vodenje knjigovodstva za primarno kmetijsko dejavnost. Mladi prevzemnik mora v treh letih izpolniti vse cilje iz poslovnega načrta. Premajhne kmetije, preveč dedičev Mladi se ob prevzemu kmetij soočajo z različnimi težavami, pravi Polona Starc. »Te »Kriv je neurejen sist predaje kmetij« »Predvsem se mi zdi, da moramo spremeniti razmišljanje, mladim dati možnost in s svojim ravnanjem opozoriti na dogajanje v državi. Težiti moramo k temu, da se uredi socialna varnost kmečkega prebivalstva,« pravi Rok Damijan. Velikost kmetij v letu 2010: povprečje EU 14 ha s? CD >co CD .O E CD >č5 E >0 CO _1 CD I52 59 56 ha ha ha Zveza slovenske podeželske mladine povezuje mlade na podeželju. Trenutno šteje približno 2.500 članov in članic, ki se na lokalni ravni povezujejo v društva podeželske mladine. Da imajo mladi težave, ko se odločajo za prevzem kmetij, pravi tudi predsednik zveze Rok Damijan. Čeprav bi pričakovali, da se v društva podeželske mladine vključujejo večinoma mladi, ki izhajajo iz kmečkih družin, ni tako. Polovico članstva predstavljajo mladi s podeželja, ki niso iz kmečkih družin. Namena društev sta povezovanje in druženje. »Ob tem želimo spodbuditi mlade s podeželja, da bi bili aktivni državljani. Zato prirejamo različne izobraževalne dogodke, delavnice in posvete,« pravi Damijan. Mladi se v današnjih časih pogovarjajo s pomočjo različnih druža »S povezovanjem sklepajo prijate in poslovna par postavlja. Mladi se prit vsem zaradi sistema predaje vzemniki kmet pogosto starejši let. »Sin ozirom od 25 do 30 let. končala izobraž delati na kmetij stari približno 5 vzeli kmetijo p leti. S tem deloi zdaj opravili, še da bi se upokoj tem nimajo pril se s svojo energ in zagnanostjo i pomogli k razvo tije in kmetijstv, težave mladih n primeru pojasni Mladi vidijo težavo tudi v statusu nosilca gospodarstva. V Sloveniji namreč ni nujno, kmetijskega gospodarstva obenem tudi last Pogoj za pridobitev sredstev, namenjenih ml mnikom, v novem programu razvoja pode. da 18 mesecev pred oddajo vloge na razpis kmetijskega gospodarstva. Nekateri mladi k zaradi različnih razlogov, od bolezni do raz oziroma smrti staršev, »prisiljeni« prevzeti km objavo javnega razpisa. Skrbi jih, da do sred bodo upravičeni kmetje, ki dejansko živijo od 53 ha 6,4 ha povprečja Ključno je znanje Slovensko kmetijstvo se sooča z različnimi težavami in izzivi. Eden od teh je tudi, kako mlade spodbuditi za prevzem kmetij. Andreja Krt Stopar, ki je v Kmetijsko--gozdarski zbornici Slovenije med drugim zadolžena tudi za sodelovanje s podeželsko mladino, ob tem poudarja pomen prenosa znanja na kmetije. Kot pravi, le znanje in razvoj omogočata napredek. »Mladi, ki se odločajo za poklicno pot, so razpeti med različnimi željami, svobodo in sposobnostjo, zato je odločitev težka,« izpostavlja Krt Stoparjeva. Kmetijska zborni- ca spodbuja mlade pri ustvarjalnosti, jih vključuje v svoje organe, da imajo možnost izpostaviti stališča, v katero smer naj bi šle spremembe na področju normativnega urejanja kot tudi tehnoloških izboljšav, pravi Krt Stoparjeva. Mladim v zbornici pomagajo tudi pri pripravi raznih razvojnih projektov tako na področju prevzema kmetij kot tudi pri drugih naložbenih ukrepih, še dodaja. »Ponosni, da so kmetje« Dve od strokovno pospeševalnih nalog, ki jih izvaja kmetijska zbornica z Zvezo slovenske podeželske mladine, sta izbor za inovativnega mladega kmeta oziroma ino-vativno mlado kmetico in kviz Mladi in kmetijstvo. V sklopu teh dveh projektov potekajo tudi okrogle mize, kjer se mladi s strokovnjaki soočijo s težavami in pomanjkljivosti. »Izbor za inovativnega mladega kmeta organiziramo z namenom, da med mladimi spoznamo osrednje osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko, z gozdarsko ali ribiško dejavnostjo in so pri svojem delu z novim, inovativnim pristopom izboljšale strukturo kmetijskega gospodarstva ali doprinesle k ekonomski učinkovitosti, vplivu na lokalno skupnost in okoljskem vidiku,« pravi Andreja Krt Stopar. Kviz Mladi in kmetijstvo pa je že tra- dicionalna prireditev mladih med 15. in 20. letom, kjer se v znanju s področja kmetijstva preizkušajo na treh ravneh, in sicer lokalni, regionalni in državni. Kljub težavam imamo v Sloveniji tudi vzorčne kmetije, kjer mladi sledijo poti svojih staršev in jih z veseljem prevzemajo ter se s ponosom predstavljajo kot kmetje, je prepričana Krt Stoparjeva. Po drugi strani imajo kmetje na manjših kmetijah težave pri dvigu donosnosti oziroma povečanju pridelave. Ti so namreč podvrženi investicijskemu vlaganju. Zato se mladi pogosto odločijo za lažjo pot, za manjše breme in si poiščejo službo izven svoje kmetije, še dodaja. JP NAŠA TEMA 13 dločajo letiji so v em bnih medijev. n v živo pa se ljstva, osebna rtnerstva,« iz- ožujejo pred-neurej enega ; kmetij. Prelij so namreč i od štirideset a hči sta stara Ravnokar sta :evanje. Želita i. Starši, ki so 55 let, so pre-red desetimi n, ki so ga do nimajo dovolj, ili. Mladi pa s ožnosti, da bi gijo, znanjem izkazali in pri-ju lastne kme-a na splošno,« a konkretnem Damijan. JP kmetijskega da je nosilec tnik kmetije. adim prevze-želja je tudi, ; niso nosilci Lmetje so bili :nih poškodb netijo še pred stev tako ne l kmetovanja. Kmetijsko ministrstvo je v prejšnjem programskem obdobju, torej programu razvoja podeželja 2007-2013, objavilo sedem javnih razpisov za pomoč mladim prevzemnikom kmetij. Na razpise se je prijavilo skupno 3.015 vlagateljev. Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) je sredstva odobrila in izplačala 2.618 mladim prevzemnikom, od tega 567 iz Savinjske regije. Zaradi neizpolnjevanja predpisanih pogojev je moralo do zdaj izplačana sredstva vračati 17 mladih prevzemnikov, od tega dva iz Savinjske regije. Osem mladih prevzemnikov je odstopilo od prejetih sredstev, dva od njih iz Savinjske regije. ARSKTRP je skupno izplačala približno 55 milijonov evrov. kmetije, ki bi potrebovale zagonska sredstva, so premajhne, precej kmetov ima brez pisnih pogodb zakupljene kmetijske površine pri fizičnih osebah. Takšna razmerja so precej negotova, zato se kmetje ne odločajo za ukrep,« pojasnjuje Starčeva. Zmanjšanje obsega površin namreč prinaša sankcije v obliki vračila denarja. Oviro pogosto predstavlja tudi večje število dedičev na kmetiji. Denarni zneski za izplačila deležev so namreč zelo obremenjujoči za prevzemnika kmetije. Težavo predstavlja tudi pomanjkanje ustrezne izobrazbe. »Ne bo več zadostovala samo osnovna šola, vlagatelj mora imeti kmetijsko izobrazbo ustrezne smeri - ustrezne so tudi živilskopredelovalna, lesarska, veterinarska, gozdarska, naravovarstvena izobrazba. Poleg tega bodo pomembne tudi delovne izkušnje na kmetiji, in sicer bo moral imeti najmanj tri leta delovnih izkušenj,« razloži Starčeva. V primeru, da ima vlagatelj izobrazbo nekmetijske smeri, potrebuje nacionalno poklicno kvalifikacijo najmanj četrte ravni s področja kmetijstva oziroma s kmetijstvom povezane dejavnosti, na primer živinorejec, sadjar, vinogradnik in podobno. Cilj javnega razpisa je sicer spodbuditi mlade, da se odločijo za zagon kmetije in si na njej ustvarijo delovno mesto za poln delovni čas. Vprašanje pa je, ali bo to ob zaostrenih pogojih sploh mogoče. JERICA POTOČNIK, foto: GrupA mladih 1 - CD Ddarjev 1 t 'šE CD CO CD CT :ot 35 let) 1 ° m Q- > O i 2010: 1 OO O Q_ e EU 8 15 4 3 % % /0 % /0 % /0 »Paleta težav, zaradi katerih se mladi ne odločajo za prevzem kmetij, je zelo pestra in vključuje vsa področja. Vemo, da so vzorci, ki so pridobljeni v otroštvu, tisti, ki nas usmerjajo v nadaljnjem življenju. Tako je tudi pri poklicni usmeritvi. Če med odraščanjem otrok posluša jadikovanje v smislu, da se nič ne splača, da je kmet manjvreden poklic, potem ima takšen človek nizko mero samozaupanja. A tisti, ki so te stvari prerasli, so danes uspešni,« poudarja Andreja Krt Stopar. »Vsi moramo jesti, delež kmetov v Sloveniji pa še naprej pada. Tisti, ki se odločajo za kmetijstvo, se žal odločajo zato, ker nimajo druge službe,« pravi Kolar. Kolarjevi pridelujejo mešano belo, suho in polsuho vino, rumeni muškat, laški rizling, zeleni silvanec, delajo tudi mešanico vina iz jedilnega grozdja, ki se imenuje muškat hamburg. Znani so tudi po unikatnem vinu z imenom »vragolino rosso«. Letos bodo nasadili nov vinograd, v načrtu pa imajo še odprtje vinotoča. »Nihče ti ne ukazuje, si sam svoj gospodar« V tujini cenijo našo hrano, pri nas je zaenkrat še ne Uroš Kolar iz Spodnje Pon-kvice je mladi prevzemnik, ki kmetuje na srednje veliki kmetiji. Po smrti starega očeta sta kmetijo podedovala njegov oče in stric. Ker stric ni imel potomcev, je kmetijo prepisal na Uroša. Ob prepisu kmetije se je Uroš odločil, da bo kandidiral za sredstva, namenjena za mlade prevzemnike. Kmetija z gozdom obsega 18 hektarjev, obdelovalnih povr- naloga kmetijske svetovalne službe. Ko svetovalce vprašaš, zakaj ne pridejo pogledat kmetije, da bi lahko mladim svetovali, kaj bi bilo zanje najbolje, pravijo, da jih je premalo in da so preobremenjeni,« pravi Kolar. Denar, ki ga je prejel kot mladi prevzemnik, je bil dobrodošel, pravi. »S tem denarjem se že vnaprej zavežeš, kaj boš naredil. Koliko boš dal v obnovo objektov, koliko v mehanizacijo ali nakup novih »Sramotno je, da pri nas težko prodaš govedo. Italijani pa dobesedno hodijo v naše hleve in sprašujejo, kaj bi jim lahko prodali. Mleko iz Celjske kotline se v Italiji polni kot premium mleko, torej visoko kakovostno mleko, slovensko meso se v Trstu prodaja za med, pri čemer italijansko meso težko prodajo. V tujini cenijo našo hrano, mi doma pa je še vedno ne.« razpisov pritožuje Kolar. »Priprava dokumentacije za razpis stane od 700 do 1.200 evrov, potem pa ne dobiš ničesar, ker nimaš dovolj točk. Naša zakonodaja je narejena tako, da dobijo denar z razpisov tisti kmetje, ki imajo največ površin in živali,« je kritičen Kolar. Mladi se za prevzeme kmetij ne odločajo tudi zaradi obveznega knjigovodstva in ogromno administracije, še dodaja. Po dodaten zaslužek izven kmetijstva Uroš Kolar ima v žepu diplomo iz ekologije in naravovar-stva. Trenutno piše magistrsko nalogo iz biologije, ekologije in naravovarstva. »Moj magisterij finančno podpirajo Avstrijci. Ker se jim je zdela ideja zelo dobra, v Sloveniji pa sem naletel na gluha ušesa,« pravi. Njegov običajen dan je precej naporen. Zjutraj vstane ob 7. uri. Do 17. ure dela v hlevu ali vinogradu. Zvečer dela za magisterij in vodi račune ter ureja ostalo dokumentacijo. Ob večerih pogosto pripravlja gradivo za promocijo vin, ki jih prideluje. »Dva dni na teden delam še preko študentskega servisa, da lahko vsaj nekaj zaslužim. Dohodek iz kmetijske dejavnosti predstavlja premalo, da bi se kmetija razvijala. Torej delam izven kmetije, da vlagam v njen razvoj. Ob torkih se zbudim ob sedmih, spat grem šele v četrtek zvečer, vmes zaspim za kakšno uro ali dve. V 48 urah tako spim le približno štiri ure,« pojasnjuje Kolar. Ima pa delo na kmetiji tudi svoje prednosti. »Nihče ti ne ukazuje, ne delaš tako kot ob kakšnem tekočem traku, kjer še na stranišče ne smeš iti, si sam svoj gospodar, delaš z živalmi, ki jih imaš rad. Tudi delo na polju je prijetno,« izpostavlja Kolar. Glede prihodnosti slovenskega kmetijstva ni najbolj optimističen. »V Sloveniji ne bomo nikoli stoodstotno sa-mooskrbni s hrano, kmetijstvo bo še naprej propadalo, večji delež hrane bomo uvozili. To se bo spremenilo šele takrat, ko bo prišlo do kakšne naravne katastrofe ali vojnih razmer. Takrat bo pridelava hrane ogromno vredna,« pravi Uroš Kolar. JP Foto: GrupA šin je 12 hektarjev. Urošev stric se ukvarja z živinorejo, oče pa z vinogradništvom. »Kmetija je bila ob prevzemu strojno zelo zastarela, tudi hlevi niso bili modernizirani,« pravi Kolar. Kot mladi prevzemnik je prejel pomoč v enkratnem znesku, in sicer v višini 17.800 evrov. Kot pravi, bi lahko dobil še malo več denarja. »Izobrazba prinese še nekaj dodatnih točk. Dva meseca po oddaji vloge sem opravil nacionalno poklicno kvalifikacijo za vinogradnika. Če bi imel to izobrazbo prej, bi dobil še malo več denarja.« Ker ima izkušnjo s prevzemom kmetije, o tem svetuje tudi svojim prijateljem. »To je sicer zemljišč. To je spodbuda, s katero lahko kmetijo malo moderniziraš in si s tem vsaj malo olajšaš delo,« pojasnjuje Kolar. Težko do denarja z razpisov Mladi prevzemniki lahko kandidirajo tudi na drugih razpisih, kot so razpisi za nakup novih strojev, povečanje črede ali za nakup zemljišča, a morajo imeti za to dovolj točk. »Kmetje, ki se družimo, smo ugotovili, da nihče od nas ne more dobiti denarja z razpisov, ker imamo premajhne kmetije. In to kljub temu da so naše kmetije večje, kot so v povprečju slovenske,« se nad pogoji »Zanimivo je, da je poklic kmeta v Avstriji drugi najbolj zaželen poklic, takoj za zdravnikom, v Sloveniji pa je med zadnjimi tremi. Dolgo časa je beseda kmet veljala za žaljivko. V smislu >ti si kmet, ti si kmetavzar<. Treba se je zavedati, da se vsako jutro, ko si namažeš maslo na kruh, lahko za to zahvališ samo kmetu. Ta je namreč pridelal tako žito kot krmo za kravo, ki je nato dala mleko in posledično tudi maslo. V razvitih državah se pomena kmeta veliko bolj zavedajo kot pri nas,« je kritičen Uroš Kolar. 14 IZ NAŠIH KRAJEV Skala, ki se je ustavila nad pohodno potjo na Celjsko kočo. Po tej poti se zlasti konec tedna sprehodi množica starih in mladih. Pozor, skale! Pohodniki na Celjsko kočo večinoma ne vedo, da priljubljena pot ni povsem varna CELJE - Vsak konec tedna se Celjani množično odpravijo na Celjsko kočo. Čeprav je dostopov več, je najbolj priljubljena pot, ki vodi od gasilskega doma v Zagradu. Ob lepih dneh je oblegana kot kakšna romarska pot. Verjetno zato, ker je lepo urejena, nezahtevna in blizu mesta. Toda idila je le navidezna, saj se s pobočja Grmade občasno skotalijo kamni in skale, ki doslej na srečo še niso povzročili hujših posledic. Na problem, ki ni od včeraj, že nekaj časa opozarjajo stanovalci, ki živijo pod Grmado, in sicer nad potjo, ki vodi na Celjsko kočo. Vsako pomlad je zaradi temperaturnih sprememb in vlage del pobočja Grmade še posebej krušljiv. Zato ne preseneča, da so tamkajšnji stanovalci že imeli več bližnjih srečanj s skalami. Ena je pristala na avtomobilu, druga je padla na mesto, kjer so poleti v bazenčku čofotali otroci. Nekaj kamnov je poškodovalo nove strehe hiš. Eden od stanovalcev slikovito razlaga, da Okrušene skale v kotanji pod Grmado. Bližje nismo hodili, da ne bi katere sprožili proti dolini. Marko Šubic: »Pred leti smo urejali pobočje, kjer je padalo kamenje. Gospo, ki je sedela pred hišo in brala, je naenkrat pičila čebela, zato je odšla v hišo in v tistem trenutku je s hriba priletela skala, ki je prebila nadstrešek in zdrobila stol, na katerem je prej sedela. Čebela ji je rešila življenje.« VODOVOD - KANALIZACIJA _JAVNO PODJETJE, d.O.O._ Lava 2a, 3000 CEUE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/42 50 310 E-mail: info@vo-ka-celje.si www.vo-ka-celje.si Služba za prijavo okvar: 03/ 42 50 318 Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja. je mislil, da mačke ropočejo na podstrešju, a se je izkazalo, da pada kamenje. Kar nekaj skal in kamenja na srečo ustavi drevje na pobočju nad hišami. Največja skala prav strašljive velikosti pa se je ustavila šele tik nad priljubljeno pohodno potjo. Zgolj tabla? Ko so stanovalci že pred letom na nevarnost opozorili odgovorne v Mestni občini Celje, so si ti ogledali teren skupaj s strokovnjakom. Ukrenili niso nič drugega kot to, da so postavili opozorilno tablo, ki naj bi pohodni-ke preusmerjala na pot čez Grmado. Tabla je čez zimo izginila in v teh dneh naj bi jo spet postavili. Da množice na Grmadi lahko pomenijo še dodatno proženje kamenja, opozarjajo stanovalci, ki pričakujejo konkretnejše ukrepe. V Oddelku za okolje in prostor ter komunalo Mestne občine Celje namreč menijo, da je krušenje kamenja posledica naravne erozije in se ga ne da ustaviti. Če se pohodniki ob opozorilni tabli lahko obrnejo, pa stanovalci ne morejo prestaviti svojih hiš v dolino, zato nas je zanimalo, kakšna rešitev za zaščito območja je možna. Nasip bi zadržal skale O tem smo vprašali Marka Šubica, dipl. inž. gozdarstva, sicer pa direktorja podjetja Biotec Šubic, ki je specializirano tudi za sanacije plazov in podobne posege v okolje. Pred več kot letom si je s predstavnikom občine ogledal območje pod Grmado in po njegovem mnenju je rešitev možna, res pa je, da ni poceni. »Če postaviš varovalno ograjo, ni dovolj,« meni Šubic in predlaga gradnjo lovilnega armiranega nasipa nad hišami, ki bi ga lahko izdelali tako, da bi ga sčasoma preraslo zelenje in se ne bi ločil od okolja. Segal naj bi tudi levo in desno od hiš, saj je območje padanja kamenja precej široko. Vrednost takšnega posega ocenjuje na 50 do 60 tisoč evrov. Občina je glede na zadnja opozorila krajanov naročila še idejni projekt, ki naj bi pokazal, kako se lotiti težav. Medtem je sezona pohodov na Celjsko kočo že na višku ... TATJANA CVIRN NA KRATKO V ospredju rekreacija GORNJI GRAD - Društvo upokojencev Šmartno ob Dreti bo še naprej vodil dosedanji predsednik Štefan Turk. Tako so odločili na volilnem občnem zboru društva, ki je lani praznovalo 25-letnico dela. V jubilejnem letu so med drugim pripravili razstavi ročnih in likovnih del Ivana Semprimožnika. Precej pozornosti posvečajo zdravemu načinu življenja, zato se vsak mesec odpravljajo na pohod. Prav tako se udeležujejo drugih rekreativnih prireditev. BJ Kmalu do ravnatelja VOJNIK - Na Frankolovem, kjer so se v preteklih letih zaradi vodenja šole pojavljali različni zapleti, iščejo novega ravnatelja. Občinski svet je podal pozitivno mnenje kandidatki Marjani Šoš. Na razpis za novega ravnatelja so prejeli osem vlog, vsi kandidati izpolnjujejo pogoje. Med njimi je tudi bivši ravnatelj Peter Žurej, ki ga je svet zavoda razrešil. Občinska komisija za imenovanja je občinskemu svetu predlagala domačinko Šoševo. Kot njeno prednost so omenjali, da ni zaposlena v frankolovski šoli, vendar razmere pozna. Svet zavoda mora pred odločitvijo poleg mnenja lokalne skupnosti pridobiti še mnenje učiteljskega zbora in sveta staršev. Svoj predlog mora nato posredovati ministru, in če ta v 30 dneh svojega mnenja ne izrazi, lahko svet zavoda odloči brez njega. BJ Minilo je 70 let ŠTORE - Pred nekaj dnevi je minilo 70 let od smrti treh partizanov Bračičeve brigade, ki so padli v Javor-niku na Svetini. Ob tej priložnosti so domače veteranske organizacije pripravile spominsko slovesnost. Partizani, med njimi je tudi padli partizan iz Rusije, so pokopani v treh grobovih na območju Javornika. Med spominsko slovesnostjo je predsednik veteranskih organizacij Srečko Križanec spomnil na zasluge padlih za svobodo. Padle so počastili tudi z veteranskimi prapori, s polaganjem cvetja in prižiganjem sveč. Grob ruskega vojaka vsako leto obišče delegacija ruskega veleposlaništva iz Ljubljane. BJ Objeli so pomlad DOBRNA - V nedeljo je bila v kulturnem domu prireditev Objem pomladi, kjer so predstavili ljubiteljsko kulturno ustvarjanje v tej občini. Nastopili so folklorna skupina, godba, Ana Repas, uporabniki centra za usposabljanje, delo in varstvo ter učenci osnovne šole. Prav tako se je predstavila dramska skupina KUD Ravne, s katerim folklorna skupina prijateljsko sodeluje. Prireditev je pripravila folklorna skupina KUD Dobrna. Po njej je bila razstava salam domačih izdelovalcev in kruha ter peciva aktiva kmečkih žena. Prireditev je zaključila pokušnja domačih dobrot in vina domačih vinogradnikov. BJ Na voljo 70 tisoč evrov NAZARJE - V tej občini je za sofinanciranje malih čistilnih naprav letos na voljo 70 tisoč evrov. Občani morajo za nepovratna sredstva zaprositi do 20. aprila. V občinski upravi so lani namenili nepovratna sredstva 31 prosilcem. Za sofinanciranje malih čistilnih naprav je bilo lani v proračunu na voljo 41 tisoč evrov, letos namenjajo zaradi bližajočega se izteka roka za ureditev teh naprav več denarja. Nazarska občina nudi občanom to sofinanciranje od leta 2010, in sicer za individualne in skupinske čistilne naprave velikosti do 50 populacijskih enot. Sofinanciranje ne sme presegati 50 odstotkov vrednosti naprave oziroma ne več kot 1.500 evrov za posamezno hišo. BJ Na vrsti dva plazova MOZIRJE - Na razpis za sanacijo plazu na gozdni cesti Žekovec-Goličnik, ki povezuje več domačij, se je prijavilo 16 ponudnikov. Projektant je vrednost sanacije, ki vključuje postavitev kamnite zložbe, ocenil na 40 tisoč evrov, ponudbe izvajalcev pa so v razponu od 30 do 60 tisoč evrov. Plaz naj bi sanirali do poletja. Gradbena dela bo plačala država, davek na dodano vrednost, stroške dokumentacije in nadzora občina. Kot smo že poročali, bodo v Mozirju letos prav tako sanirali plaz, ki ogroža pokopališče. Izvajalec je izbran, dela naj bi se začela v tem mesecu. BJ KRONIKA 15 Ljubezen do gora naj ne bo tvegana Pomlad odprla vrata pohodnikom, a previdno Vsakoletne analize kažejo, da se povečuje število tistih gorskih nesreč, ki so povezane z boleznimi ali bolezenskimi stanji, torej da ne gre neposredno za nesrečo, ampak za poslabšanje zdravstvenega stanja posameznika. Pri tem izstopajo bolezni srca. Zaradi srčne kapi vsako leto v slovenskih gorah umre od pet do osem ljudi. Zato gorski reševalci in tudi zdravniki odsvetujejo odhod v gore starejšim in bolnikom s kroničnimi ter srčnimi boleznimi ter tudi tistim s povišanim krvnim tlakom. Ljubitelji gora in poho-dništva so komaj čakali pomlad in lepše vreme, saj jih je slednje že kar lepo število zvabilo na pohode. A kljub ljubezni do narave je ravno prehod v spomladanski čas v gorah nevaren. V tem času se namreč že začenjajo opozorila Gorske reševalne službe Slovenije in tudi Planinske zveze Slovenije o upoštevanju vseh pravil in nasvetov, ki pomenijo tudi čim bolj varne pohode v hribe. Na območju naše regije sta se letos zgodili dve nesreči, v katerih so morali posredovati celjski gorski reševalci. V enem primeru je pohodnik padel na označeni poti, v drugi nesreči je bil udeležen turni smučar. Oba so morali reševati s helikoptersko ekipo, eden od njiju se je v nesreči huje poškodoval. Celjsko območje sicer glede na statistiko ne izstopa v primerjavi z ostalimi regijami glede števila poškodovanih pohodnikov ali gornikov, a se dokaj pogosto zgodi, da morajo oditi reševalci na pomoč ljudem, ki se poškodujejo na nižjih hribih, kjer si mnogi pohodniki izbirajo zahtevne poti ali se lotevajo brezpotij. Posebej nevarno je, da so mnoge poti še poškodovane zaradi lanskega žleda, zato podrto drevje, ki je ponekod še neodstranjeno, prav tako predstavlja nevarnost in zahteva večjo previdnost. Naj bo kondicija dobra Na prvem mestu med vzroki nesreč - kar se ne razlikuje od statistike, ki se nanaša tudi na ostale regije Dober nasvet je tudi podpis v knjigo na vrhovih in v planinskih kočah. Ti podatki so zelo zaželeni tudi v primeru morebitne nesreče ali iskalnih akcij. Gorski reševalci namreč v situaciji, ko dobijo obvestilo o nezgodi ali pogrešanju kakšne osebe, tudi preverijo, v kateri koči se je morda oseba pred tem oglasila. To pomeni, da jo lahko hitreje najdejo. Kadar se pripravlja nevihta, je treba zavetje poiskati v najbližji planinski, pastirski ali lovski koči ter se umakniti z vrhov ali grebenov, iz vlažnih ali z vodo zalitih grap in žlebov, vodnih žil ali iz neposredne bližine kovinskih pomagal na zavarovanih poteh. - je precenjevanje svojega znanja in sposobnosti. Izbrana pot mora biti varna in premišljena, je večen nasvet izkušenih pohodnikov. Dokler oseba nima izkušenj in znanja, je priporočljivo, da se za pot v gore pridruži različnim skupinam, ki jih organizirajo različna planinska društva. Prvi in osnovni podatki, ki jih je dobro preučiti, preden se kdorkoli odpravi v hribe ali gore, so višinska razlika poti in cilja, trenutne vremenske razmere, zahtevnost in trajanje poti ter možne koče ob poti ali v njeni bližini. Poti je treba tudi vedno ustrezno načrtovati, svetujejo pri Planinski zvezi Slovenije. Izbirati jih je treba postopno po pravi- DOBRODELNI MARATON NA SOBNIH KOLESIH BREZPLAČNE MERITVE TELESNE MASE, MAŠČOB, MIŠIČNE MASE, VODE V TELESU, MASE KOSTI, METABOLIČNE STAROSTI, KRVNEGA TLAKA, KRVNEGA SLADKORJA, HOLESTEROLA, PREDSTAVITEV ANTICELULITNIH PROGRAMOV IN TEHNIK ZA OBLIKOVANJE TELESA DEGUSTACIJA DIETNIH POTIC IN NAMAZOV NAGRADNE IGRE IN ŠTEVILNA PRESENEČENJA ZA OBISKOVALCE 11.00,12.00,16.00 SHOUU PROGRAM AEROBIK TEAMA TOP-FIT 17.00 PRIKAZ VADBE ZA OTROKE IN NAJSTNIKE 18.00 PODELITEV NAGRAD lih od lažjega k težjemu, od krajših do dlje trajajočih in od nižjih do višjih. Še preden nekdo obuje pohodne čevlje, bi moral preveriti tudi svojo pripravljenost za pot v gore z nezahtevnimi teki v prostem času ali s krajšim izletom na bližnje vrhove. Vmes, med potjo na zahtevnejši cilj, bi moral poskrbeti tudi za počitke in malico. Standardna najpomembnejša navodila se že vrsto let nanašajo na ustrezno obutev, obleko - del te bi moral biti živo pisane barve - ter na osebno zaščitno in tehnično opremo. Vendar pravilna oprema skoraj ne pomeni veliko, če je posameznik ne zna pravilno uporabljati, zato jo je pravočasno, pred potjo, treba tudi testirati ali se poučiti o njeni pravilni uporabi v primeru, če bi se kaj zgodilo. Nepogrešljivi so tudi planinski zemljevid, svetilka in prva pomoč, na izpostavljenih poteh pa zaščitna čelada in komplet za samovarovanje. SŠol, foto: arhiv NT Hitrost hoje mora biti enakomerna in vedno prilagojena zmožnostim. Začetne pol ure hoje naj bo namenjene ogrevanju organizma. Pri hoji je treba paziti, da ne sproži kamenja ob poti. Pozornost mora biti usmerjena tudi na pobočje ob poti in na početje planincev, ki so morda tam. Prva pomoč Vsaka poškodba, poslabšanje zdravja ali krvavitev zahtevajo hitro in učinkovito prvo pomoč. Ker reševalci za posredovanje potrebujejo tudi nekaj časa, lahko vmes storijo veliko soplaninci. Zato je treba poskrbeti za zaščito poškodovanega pred vetrom, padajočim kamenjem, soncem, mrazom ali snežnim plazom. S klicem na številko 112 in z nudenjem vseh podatkov lahko vsakdo soplezalcu, ki mu nudi pomoč, reši življenje. Slovenski gorski svet ni v celoti pokrit s signalom mobilnih telefonov in radijskih postaj. Na to možnost klica na pomoč se ni pametno preveč zanašati, a kljub temu morajo biti baterije mobilnih telefonov polne. Na nekaterih visokogorskih planinskih kočah je na dostopnem mestu vgrajen samodejni odzivni radiosistem, tako imenovan Sapogo, ki je namenjen obveščanju o nesrečah v času, ko so koče zaprte. Navodila so vedno zapisana na aparatu. V akciji reševanja v gorah sodeluje več gorskih reševalcev. Njihovo število je vedno odvisno od tega, kaj se zgodi. V manjših nezgodah se jih na pomoč odpravi manj kot deset, v zahtevnejših primerih tudi več. Če se nesreča zgodi na težko dostopnem terenu, gre v akcijo reševanja tudi helikopterska ekipa z zdravnikom. Ukradena vozila tudi s Celjskega Mariborski kriminalisti so ovadili 34-letnega moškega z območja Slovenske Bistrice zaradi kaznivega dejanja prikrivanja. V hišni preiskavi na njegovem domu so namreč našli več delov osebnih vozil, ki so bila ukradena tudi na Celjskem. Zato so v preiskavi sodelovali tudi celjski kriminalisti. Gre za dele vozil znamk Audi, BMW, VW, Seat in Mercedes. Vozila naj bi bila ukradena v zadnjem desetletju. Preiskava še vedno traja, saj policisti iščejo oškodovance, preiskujejo pa tudi, kdo vse je še sodeloval v teh tatvinah. 34-letniku grozi zaporna kazen do treh let. Gorelo v steklarni V noči na torek je zagorelo v steklarni v Rogaški Slatini. Požar je izbruhnil na tekočem traku, po katerem transportirajo odpadlo steklo v silos. Ogenj je po prvih ocenah povzročil za približno deset tisoč evrov škode. Kriminalistična preiskava še ni končana, saj policisti še ugotavljajo vzrok požara. Prevrnil se je s traktorjem V Lembergu pri Šmarju pri Jelšah se je v začetku tedna zgodila delovna nesreča. 62-le-tni voznik traktorja se je poškodoval pri delu v vinogradu, kjer se je prevrnil s traktorjem. Vozilo ni imelo varnostnega loka. Traktorist se je na srečo le lažje poškodoval. Začele so se nesreče motoristov Lepše vreme in višje temperature so na ceste že zvabili večje število motoristov, zato se spomladi poveča tudi število prometnih nesreč, v katerih so udeleženi. Takšna nesreča se je zgodila pred dnevi v Nizki pri Mozirju. 43-letni motorist je vozil iz smeri Ljubnega proti Mozirju, nakar mu je prednost izsilila voznica osebnega vozila, ki je s stranske ceste zavijala na prednostno. V trčenju in pri padcu se je 43-letnik huje telesno poškodoval, zaradi česar se zdravi v celjski bolnišnici. 16 ŠPORT Krstnega nastopa se ne bo sramoval Benjamin Verbič je celo navdušil v Dohi Slovenska nogometna reprezentanca je na gostovanju izgubila prijateljsko tekmo proti Katarju z 1:0. Začela je podjetno, nizala priložnosti, a ni uspela zadeti ter bila kasneje kaznovana. Končno je le de-bitiral celjski nogometaš Benjamin Verbič. Zaigral je v začetni enajsterici. Bil je med najbolje ocenjenimi igralci naše izbrane vrste, ki bo junija v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo gostila Anglijo. Suvereno se je podajal v napadalne akcije, odlično sodeloval s soigralci (vsaj v prvem delu), po samostojnem prodoru si je priigral celo strel z 18 metrov, po katerem je žoga oplazila vratnico. Logični razlogi »Na ogrevanju nas je presenetilo ozračje, težje smo dihali. Kasneje smo se privadili. Prvi polčas smo vsi odigrali dobro, toda kaj, ko žoge nismo uspeli potisniti v mrežo. V nadaljevanju smo prejeli tisti nesrečni zadetek, zaradi katerega me bo spremljal grenak priokus ob spominu na mojo prvo tekmo,« je ob povratku povedal Verbič. O selektorjevih ocenah je dodal: »Srečko Katanec ni omenjal posamičnih učinkov. Bil je besen zaradi zapravljenih priložnosti in otroških napak, v isti sapi pa nas je potolažil, češ da smo mladi in da smo imeli nekaj obetavnih obdobij.« Mlada slovenska reprezentanca je odigrala prijateljsko tekmo v Areni Petrol z Makedonijo (1:1). V prvi postavi je igral napadalec Celja Gregor Bajde, v drugem delu je priložnost dobil Rudarjev branilec Aljaž Krefl, Tilen Kle-menčič (Celje) pa je obsedel na klopi. Beniju Verbiču (na fotografiji v boju z nogometašema Gorice) se je uspelo prebiti v državno reprezentanco. »Katarci so v Slovenijo poslali letalo, s katerim smo potovali. Impresioni-rala me je rokometna dvorana v Dohi. Tudi štadion je zelo lep, prikladen bi bil za našo deželo. Zbralo se je komaj sto ljudi, bilo je malce čudno igrati.« Spet »bunker«? Verbičev »cimer« je bil Petar Stojanovič, ki mu je (nenamerno) preprečil debi proti Kolumbiji. Tokrat se je Beniju le izšlo: »Na igrišču sem se odlično počutil. Z dobrimi nogometaši je lepo igrati, posebej s Kevi-nom Kamplom, ki ima lepe podaje. V nogometu štejejo le goli. Mnogi so dejali, da smo celo razočarali ...« Benjamin bo moral vse hitro pozabiti, kajti pojutrišnjem že sledi gostovanje v Novi Gorici. »Tam še nisem zmagal na prvenstveni tekmi, zato imam velik motiv. Gorica ima mlado, dokazovanja željno moštvo. Ne vemo še, kaj nas čaka. Najbrž se bodo gostitelji malce povlekli nazaj, mi bomo morali razbiti njihovo obrambo.« DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Še naprej najboljši v košarki na vozičkih V seštevku obeh tekem so točke za DP Celje dosegli: Mičo Ostojič 34, David Slaček in Rudi Centrih po 28, Enis Musič 21 in Simon Gračnar 4. Zaključni turnir državnega prvenstva v košarki na vozičkih je bil v dvorani Gimnazije Celje - Center, člani celjskega društva paraplegikov pa so po zmagi nad Kranjčani z 20 točkami razlike obranili lanski naslov. Po odigranem ligaškem delu tekmovanja, v katerem je sodelovalo pet ekip, so se štiri najboljše uvrstile na finalni turnir, tudi branilci naslova državnih prvakov iz Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske. V polfinalu so izločili tekmece iz Maribora s 55:45, v finalu pa so se popolnoma razigrali in z 61:41 ugnali DP Kranj. Prikazali so izvrstno igro, privlačno za gledalce. Ekipo DP Celje Thermana sestavljajo Mičo Ostojič, David Slaček, Enis Musič, Rudi Centrih, Simon Gračnar, Mitja Breg, Aleš Povše, Boris Hebar, Vinko Hren, Matej Lednik, Janez Hudej, Aljo-ša Škrablin in David Razboršek. Druženje in uspehi Celjsko ekipo vodi Aleš Povše: »Zelo smo zadovoljni, uspešno organizacijo smo kronali z drugim naslovom državnega prvaka. Naša ekipa je sestavljena iz članov Društva paraplegikov jugovzhodne Štajerske. Igralci so iz Celja ter z velenjskega in konjiškega konca. Zberemo se dvakrat na teden in treniramo. Bolj pomembno je druženje. Imamo se lepo, rezultati pa očitno ne izostanejo.« Povše je dodal, da se pravila razen malenkosti ne razlikujejo od košarke zdravih ljudi. »Dvojnega vodenja ni, imamo pa prekršek korakov. Dvakrat se lahko poženeš, potem moraš odbiti žogo. Če tega ne storiš, so dosojeni koraki. V naši ekipi imamo dva slovenska reprezentanta, Eni-sa Mušiča in Simona Gračnarja, dolga leta pa so za izbrano vrsto igrali Mičo Ostojič, David Slaček in Rudi Centrih.« Morda se bo v naslednji sezoni slovenska liga prelevila v Odprto prvenstvo Slovenije ob sodelovanju ekip Celovca in Zagreba. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Zaradi hitrih sprememb smeri pride tudi do neljubih dogodkov, toda vse se zaključi v športnem duhu. Izvrstna celjska ekipa je v rumenih dresih. Nekateri med njimi so proste mete izvajali natančneje od profesionalnih košarkarjev. NA KRATKO Dašin dosežek kariere Šanghaj: Na svetovnem prvenstvu v umetnostnem drsanju je Celjanka Daša Grm zasedla 18. mesto. To je njen največji uspeh. Po 22. mestu v kratkem programu, ko se je kot prva Slovenka po šestih letih spet prebila v finale svetovne konkurence, je v prostem programu nadgradila svoj nastop, dodala nekaj elementov in se po lestvici povzpela za štiri mesta. Njena nekdanja trenerka Anja Bratec je nizala pohvalne besede za Dašin dolgi program. Nov napredek Celje: Celjski hokejisti so zaključili sezono. Izgubili so tudi drugo tekmo polfinala državnega prvenstva. Olim-pija je bila boljša z 8:0 in se v finale uvrstila s skupnim izidom 20:1. Prva tretjina se je zaključila z 0:2, v drugi pa so gostitelji zaigrali zelo bojevito in agresivno ter večkrat ogrozili nasprotna vrata, toda vratar Tomaž Trelc je bil vselej pravočasen. Celje je pristalo na četrtem mestu, boja za tretji položaj ne bo. Tudi druga sezona pa je prinesla nov napredek celjskega hokeja. Odločen prvi korak Rogaška Slatina: V 1. slovenski futsal ligi so moštva odigrala prvi polfinalni tekmi. Dobovec je v svoji dvorani s 6:0 ugnal Maribor. Zadnji gol je dosegel še vratar Alen Mordej, ki je streljal preko celotnega igrišča v prazna vrata. Druga tekma bo jutri znova v Rogaški Slatini. Za preboj v finale je treba zmagati trikrat. Bodo zmogli? Šempeter: Odbojkarji Šempetra so novi prvoligaši. Drugo-uvrščeno moštvo 2. lige je v dveh tekmah dodatnih kvalifikacij premagalo devetouvrščeno ekipo 1. lige Go Volley. Po porazu v Novi Gorici s 3:2 so Šempetrani na povratni tekmi zmagali s 3:1. Ali bodo dejansko naslednjo sezono igrali v 1. ligi ali pa bodo mesto prepustili drugi ekipi, bo jasno konec tega meseca, ko bodo preučili kadrovske in finančne zmogljivosti. Čalasanovi srebro Torun: Deseto evropsko atletsko prvenstvo za veterane je bilo na Poljskem. Udeležila sta se ga dva atleta celjskega Kladivarja. Desa Čalasan je osvojila srebrno medaljo v mnogoboju, Marko Božiček pa je v teku na 60 metrov z ovirami pristal na petem mestu. Svetovno prvenstvo na odprtem bo v Franciji v avgustu. Pomlad je tu Celje: Športna zveza Celje bo tradicionalni Tek ob Savinji pripravila v torek, 14. aprila. Štart bo ob 18. uri na Špici, ob sotočju Savinje in Ložnice. Proga bo dolga 5.800 metrov. (DŠ) ŠPORT 17 Vroča srca ohladilo šele morje »Enostavno Cele« na majicah po osvojitvi pokala RZS - Vajdl moral oditi Tokrat ni bilo nič spornega, zmaga v finalu slovenskega pokala v Kopru je bila čista kot solza. Celjanom je pripadla še 32. zvezdica v slovenskem pokalu. Po osamosvojitvi so bili po 18-krat najboljši v državnem prvenstvu in pokalnem tekmovanju. V soboto niso imeli preglavic, saj so v polfinalu izločili Dol z razliko 18 golov. Gorenje pa je proti razigranim domačinom hodilo po robu prepada in le po zaslugi zbrane končnice strlo žilav odpor (28:30). Utrujenost in poškodbe so bile nato usodne. Rez pri Gorenju Rokometaši Celja Pivovarne Laško so po finalni zmagi nad Gorenjem s 34:29 četrtič zapored dvignili slovenski pokal. Strelski dvoboj organizatorjev igre Mihe Zarabca in Staša Skubeta se je zaključil neodločeno, oba sta dosegla po 9 golov. Že samo zaradi njiju se bo splačalo kupiti vstopnice v finalni seriji DP. Trebanjska mojstra sta nav- duševala, čeprav je za Miho obdobje mirovanja zaradi poškodbe roke, za Stašem pa izčrpanost zaradi bolezni. Oba sta imela posebna čuvaja, slavil pa je Zarabec, ki je bil proglašen za najkoristnejšega igralca turnirja, Skube pa je bil najboljši strelec. Predsednik RZS Franjo Bobinac je delil priznanja, v torek pa je sledila (njegova?) reakcija: Gorenjev trener ni več Ivan Vajdl, temveč Gregor Cvijič. Čeprav je Ljubljančan isti dan po odstavitvi zamenjal Vajdla, so pri Gorenju zapisali, da je priljubljeni »Džango« podal odstopno izjavo. »Cele je šampion« V prvem delu je celjsko moštvo štirikrat imelo prednost štirih golov, toda »ose« so odšle na predah z izenačenjem (17:17). Trener Branko Tamše je vztrajal pri hitrem izvajanju na sredini igrišča in že zgodnji »cepelin« Blaža Janca in strelca Ivana Sliško-vica je nakazal sproščenost in prepričanost v zmago. Svoj delež je dodal vratar Urban Lesjak (tako kot njegov kolega Matevž Skok je zbral štiri obrambe) in Florijani so zapeli: »Cele je šampion ...« Prvaki so poleg naštetih še Blaž Blagotinšek, Šime Ivic, Rok Žuran, David Razgor, Matic Suholežnik, Gal Marguč, Rok Cvetko, Vid Poteko, David Miklavčič, Tilen Kodrin in vsestranski Luka Žvižej, ki je vse zvlekel iz garderobe. V dresih so zapustili dvorano Bonifika in se v temi odpravili do najbližjega pomola. Vroča srca je ohladilo šele morje . DEAN ŠUSTER Foto: SLAVKO KOLAR Bivši dolgoletni predsednik celjskega kluba Tone Turnšek je sporočil: »Samo tako naprej. Želim klubu, da bi uspel zadržati trenerja. Odličen je. Mi je pa žal, da ekipa ne bo ostala skupaj. Na primer Ivan Sliško-vic bi ji lahko še veliko dal. Drugi časi so, tega se zavedam. Nekdaj je bil glavni pokrovitelj močan in smo si lahko precej privoščili.« 201 centimeter visok celjski orjak Blaž Blagotinšek ni strah in trepet le v napadu, temveč predvsem v obrambi. ■ ■ VB V ■ # g ■ i v »Doma imajo naši močni fantje težave« Vratar Celja Urban Lesjak o zmagi, mrzlem morju, načrtih ... Na zaključnem turnirju slovenskega pokala je bil za najboljšega vratarja izbran Matevž Skok, njegov kolega Urban Lesjak pa je v dveh dneh zbral le obrambo manj. Star je 24 let, bil je že na reprezentančnem seznamu, pogodbo s Celjem je podaljšal za tri leta. Letos je Lesi, kot ga kličejo vsi, na tekmi s Krko v Zlatorogu dosegel gol. Pa ne z metom preko celotnega igrišča. Bil je pozoren in je prestregel podajo tekmecev. Ni jih veliko ostalo v obrambi, zato je stekel proti vratom, se odrinil z devetih metrov in čeprav ga je oviral nasprotnik, je žoga končala v mreži. V Kopru ste bili razigrani, razpoloženi in tudi razposajeni po podelitvi priznanj. V znak zmagoslavja smo odkorakali do morja in se vrgli vanj. Malo nas je »pobralo«, temperatura vode je bila okoli 11 stopinj Celzija. Potrebnih je bilo nekaj zamahov, da smo prišli k sebi. Toda spodobilo se je takšno zmago proslaviti na poseben način. Je kopanje terjalo posledice? Morda kakšen prehlad, toda vsi se bomo pozdravili do prvega treninga. Trener Branko Tamše nam je namreč dal prosto do četrtka (danes, op. p.). Že pred finalom nam je obljubil bogato nagrado v primeru zmage. Urban Lesjak med vračanjem na kopno. Bržčas vas ni nagradil denarno. Vodstvo kluba je že pred časom priznalo finančne težave. Se zrcalijo tudi na vaših plačah? Ne, pohvalil bi vodilne može oziroma pristojne v klubu, kajti izplačila so letos tako rekoč na dogovorjen dan. S temi stvarmi se nam ni treba obremenjevati. V Bonifiki je po mnenju novinarjev največ prikazal Skok, toda vam je pripadel drugi polčas finalne tekme. O čem ste tedaj razmišljali? Čakal sem na klopi na svoje minute, ko pa se je trener med odmorom odločil za menjavo, sem vedel, kaj ekipa potrebuje. Uspelo nam je zaustaviti nekaj zaporednih velenjskih napadov in ko smo si ustvarili spodobno prednost, smo le mirno peljali tekmo v varen zaključek. Doslej je imel Skok prednost pred vami. Zapustil bo Zlatorog, v katerega se bo preselil še en bivši vratar Gorenja, Ivan Gajic. Boste znova v ozadju? Podpisal sem triletno pogodbo in na podlagi te si obetam večjo minutažo in odgovornost. S trenerjem in direktorjem je dogovorjeno, da bom nosil največje breme. Vse bo odvisno od mene. Če bom pravi, potem bom v ospredju. Gajic naj bi mi kril hrbet. Tekmovanje v ligi prvakov ste zaključili po skupinskem delu. Skupina je bila zelo zahtevna. Bi se dalo storiti več? Ostal je grenak priokus. Smo športniki in stremimo k najvišjim dosežkom. Ni veliko manjkalo, pa bi se iz »skupine smrti« uvrstili v osmino finala. Precej smo se naučili in na tem bomo gradili. Komu dajete največ možnosti v boju za naslov evropskega prvaka? Barcelona je velika dolžni-ca od lani in nanjo bi stavil vsaj nekaj evrov. Ne smemo odpisati Kiela. Zelo zanimiv bo četrtfinalni obračun med Vardarjem in Kielcami. Ne, nisem odpisal Veszprema, za katerega menim, da bo izločil PSG ... A najprej Bar^a in Kiel. Dajete tudi slovenskemu pokalnemu prvaku največ možnosti za osvojitev naslova državnega prvaka? Seveda, brez nadaljnjega. S soigralci verjamemo, da nam bo še enkrat uspelo. Iskreno se veselim majskih tekem, ko si bodo derbiji z obilico adrenalina sledili eden za drugim. Evropske izkušnje se bodo obrestovale tudi Ve-lenjčanom. V Kopru se je vnela prava bitka z roko-borskimi vložki. V ligi prvakov so podobni prijemi stalnica, kajne? Vsekakor. Naši močni fantje imajo težave, ko zaigrajo v domači konkurenci, kjer smo fizično boljši od večine. Ko gredo malce bolj odločno v dvoboj, ponavadi potegnejo kratko, kajti sodniki jih kaznujejo. Svetovni rokomet se nagiba k moči in hitrosti, zadnji slovenski derbi je to demonstriral. Je bil po njem povratek običajen? Žal ne. Po kopanju in okrepčilu pred dvorano smo se odpravili v avtobus in izvedeli, da je na avtocesti med Koprom in Razdrtim zastoj. Zato smo se proti Po- stojni peljali preko Italije. A je bilo veselo, ob pesmi in še čem. Pa še v Celju je sledilo nadaljevanje . DEAN ŠUSTER Foto: SLAVKO KOLAR Prebolele boleč poraz V 18. krogu 1. slovenske lige za rokometašice so Ce-ljanke v Golovcu premagale Krko s 24:20 (vodile so že za 9 golov), Žalčanke pa so bile kar za 16 golov boljše od ekipe Naklega in so ostale na tretjem mestu. Celjanke so s točko manj pete. Hitro so prebolele boleč pokalni poraz v Velenju. Proti No-vomeščankam se je znova izkazala vratarka Klara Hrovatič, ki je zaustavila je 15 strelov: »Glede na to, da smo 24. marca nepričakovano izpadle iz pokalnega tekmovanja, smo se dobro pobrale, stopile skupaj in dokazale kakovost. V Rdeči dvorani je zmanjkalo zbranosti in samozavesti. Upam, da bomo zmagale na vseh preostalih štirih tekmah in ponovile uvrstitev na tretje mesto.« Najboljša strelka »mesnink« je bila v soboto s šestimi goli Katarina Regner, 20-letno levo krilo: »Po velenjskem porazu smo se dogovorile, da si še bolj pomagamo v obrambi. Posledično nam je steklo tudi v napadu. Protinapadov sicer ni bilo na pretek, smo pa dobro igrale na postavljeno obrambo. V Rdeči dvorani navidez nismo imele težav z igro v obrambi, saj smo prejele malo golov, toda dosegale so jih igralke, ki jih ponavadi ne. V napadu se nam je povsem ustavilo, najbolj je za to kriva vratarka Edita Amon. Morda smo jih tudi podcenile, kajti v prvenstvu smo jih visoko premagale.« Trener Rajko Begovič je bil še bolj neposreden: »Zdi se, da smo iz pokala izpadli takoj po žrebu. Naše mlade igralke bi se lažje motivirale proti močnejši ekipi. Obenem sta manjkali Maxim Pelikan in Maja Klakočer. Najbolj pomembno je, da smo znova na stari poti. Z malce sreče lahko ob koncu skočimo tudi na tretje mesto. Morate pa upoštevati dejstvo, da smo po koncu prejšnje sezone ostali brez Alje Jankovič in poškodovane Kaje Krebs ter da imamo še naprej v ekipi zgolj domače igralke.« DEAN ŠUSTER 18 ŠPORT Najslajše: Nemke v Nemčiji Naše šampionke znova slavile na Bambergovem dvorišču Celjske kegljavke so se v nemškem Straubingu veselile že šestega naslova evropskih klubskih prvakinj. V finalu so bile boljše od stalnih tekmic iz ekipe Victorie Bamberg s 6:2 in na istih stezah ponovile lanski uspeh. Zagotovo jim je najslajše premagati Nemke v Nemčiji. Višek vrhunskega obračuna je bil dvoboj med domačinko Corrine Castner in Barbaro Fidel - naša izvrstna kegljavka ga je dobila s 646:637. Skupaj z njo so se nove lovorike veselile Anja Kozmus, Eva Sajko, Brigita Strelec ter sestri Rada in Nada Savič in seveda trener Lado Gobec. Naporen polfinale V soboto Celjanke v pol-finalu niso imele lahkega dela; reško Mlako so ugnale s 6:2. Posamične dvoboje so dobile Eva Sajko, Rada Savič, Barbara Fidel in Brigita Stre- lec. »Bilo je napeto skoraj do konca. Proti Hrvaticam smo slabo začeli. Lani so keglji padali kot za stavo in mi smo se ustrezno pripravljali. Toda kegljišče je bilo tokrat drugače naravnano. Hitro smo se prilagodili in povedli, toda razlika ni bila občutna. Mlaka ima zelo obetavno ekipo,« je priznal Lado Gobec. Celjski kompleks »Bamberg ima odlično ekipo, toda vse bolj očitno postaja, da so njihove tekmovalke obremenjene z našimi. Že več kot deset let se srečujemo in v zadnjem obdobju je večina zmag pripadla nam. Dvoboj je bil znova seveda izenačen in napet. Pet lučajev pred koncem je bila razlika le nekaj kegljev. Vse je bilo odprto. Odločilen je bil zadnji Barbarin set, ki ga je dobila s 175:167,« je izjemen dvoboj izpostavil Gobec. V finalu je Anja Kozmus podrla 600 kegljev, Rada Savič 576, Eva Sajko 567, Barbara Fidel 646, Brigita Strelec 577 in Nada Savič 557. Rekordi To je bilo šesto zmagoslavje v evropski ligi ob desetih zmagah v svetovnem pokalu. Celjanke so zbrale 30 naslovov državnih prvakinj, 7 v Jugoslaviji in 23 v Sloveniji (le en spodrsljaj). Pred in po osamosvojitvi so nanizale 87 prvenstvenih zmag, letos pa so rekord popravile. Zdaj so neporažene že na 92 zaporednih tekmah, od marca leta 2010. Celotna celjska šesterica bo nastopila na svetovnem ekipnem prvenstvu, ki bo od 15. do 24. maja v Nemčiji. Pred osmimi leti so bile Slovenke svetovne prvakinje, zagotovo bi jih tokrat zadovoljila tudi bronasta medalja. Čeprav pri Ladovih mladenkah nikoli ne veš ... DEAN ŠUSTER Zmagovalna zasedba KK Celje Pometli s konkurenco Nastja Govejšek, Roki Drakšič in žalske rokometašice. (Foto: TT) Na prestolu judoist in plavalka Občina Žalec je v sodelovanju s tamkajšnjo zvezo športnih društev in z zavodom za kulturo, šport in turizem v domu II. slovenskega tabora pripravila tradicionalno prireditev Šport 2014 v občini Žalec, na kateri so podelili nagrade in priznanja najuspešnejšim športnikom v preteklem letu. Naslov naj športnika je prejel Roki Drakšič, tretji na evropskem prvenstvu v Budimpešti. Najuspešnejša športnica je postala Nastja Govejšek, tretja na olimpijskih igrah mladih v Nanningu. Športna ekipa leta so postale igralke Rokometnega kluba Zelene doline Žalec. Posebna priznanja za življenjsko delo so prejeli dolgoletni predsednik Karate kluba Žalec Silvo Marič, predsednik Planinskega društva Žalec Janez Meglič in dolgoletni predsednik Šahovskega kluba Žalec Franc Brinovec. ŠO Panorama MALI NOGOMET 1. SL, 18., zadnji krog: Maribor - Dobovec Pivovarna Kozel 1:2 (1:1), Marot (12), Mordej (39). Vrstni red po rednem delu: Dobovec 46, Litija 42, Oplast 35, Maribor 34, Puntar 27, Sevnica 25, Extrem 18, Benedikt, Bronx 12, Velike Lašče 8. Prva tekma polfinala: Dobovec - Maribor 6:0 (4:0); R. Mordej (2, 7, 20), A. Mordej (40), Vojsk (3), Repinc (39). ROKOMET Pokal RZS, zaključni turnir, finale: Celje Pivovarna Laško - Gorenje 34:29 (17:17); Zarabec 9, Žvižej, Janc 5; Skube 9, Šoštarič 5, Szyba 3, polfinale: Celje Pivovarna Laško - Dol TKI Hrastnik 39:21 (23:8); Ivic 7, Janc 5, Zarabec 4; Ajdari 7, Koper2013 - Gorenje 28:30 (17:18); Rapotec 8; Skube 6, Kleč, Dujmovič 4. 1. SL (ž), 18. krog: Zelene doline Žalec - Naklo 37:21 (19:8), Celje Celjske mesnine - Krka 24:20 (17:8), Zagorje - Velenje 35:18 (16:10). Vrstni red: Krim Mercator 36, Zagorje 32, Piran, Žalec 23, Celje 22, Ajdovščina 21, Krka 19, Koper 13, Velenje 9, Ljubljana 6, Branik, Naklo 4. NOGOMET 2. SL, 18. krog: Ankaran - Dravinja 1:0 (0:0), Šenčur -Šmartno 2:0 (0:0). Vrstni red: Krško 37, Aluminij 33, Triglav 31, Dob 29, Ankaran 27, Tolmin 26, Veržej 25, Šenčur 21, Dravinja 14, Šmartno 8. KOŠARKA 1. SL, liga za prvaka, 2. krog: Rogaška - Tajfun 71:66; Čebular 21, Ferme 15, Bubnič 11; Lelic 19, Clark 12, Zimic 9, Grosbasket - Zlato-rog 81:63; Tomič 20; Maraso-vic, Tratnik 13, Zagorac 11. Vrstni red: Rogaška, Union Olimpija 4, Grosbasket, Krka 3, Tajfun, Zlatorog 2. 1. SL, liga za obstanek, 2. krog: Elektra - Hopsi 75:71; Čebašek 19, Moore 15, Kosi 10; Abramovič, Godler 16, Zolotic 9. Vrstni red: Portorož, Helios 20, Šenčur, Hopsi 19, Maribor 17, Elektra 13. 1. SL (ž), 20. krog: Athlete Celje - Grosbasket 91:51; Er-kič 27, Gajic 15, Prezelj 12; Osterman 14. Vrstni red: Athlete 40, Triglav 34, Grosbasket 33, Maribor 27, Konjice 25, Domžale 21. 2. SL, 19. krog: LTH Castings - ECE Celje 91:69; Mešiček 30; Hajdaraj 17, Babič 14, Krasniči 12, Terme Oli-mia - Parklji 80:70; Štruc 22, Kavgič 12, Švigelj 10; Rogelja 16. Vrstni red: LTH Castings 35, Terme Olimia 34, Lastovka 32, Kolpa, Parklji, Triglav, Slovan 30, Plama Pur 27, Celje 26, Hrastnik 24, Ajdovščina, Litija 22. (MiK) Športni koledar Četrtek, 2. 4. ROKOMET 1. SL, 22. krog, Velenje: Gorenje - Krka (18). Petek, 3. 4. MALI NOGOMET 1. SL, polfinale končnice, 2. tekma, Rogaška Slatina: Dobovec - Maribor (21). KOŠARKA 1. SL (ž), polfinale konč- V Celju je bila zadnja preizkušnja v hitrostnem drsanju na kratke proge iz mednarodne serije Alpe Jadran, ki so jo gostili še Zagreb, Beograd in Gradec. Slovenski tekmovalci so si konec tedna posamično prislužili po tri zlate in bronaste medalje in osvojili tretje mesto v štafetnih dirkah. V končni razvrstitvi serije je bila med mladinkami F prva Dina Špan. K uspehu slovenske ekipe so s tremi osvojenimi srebrnimi pokali pomembno prispevali tudi Klarisa Sluga v kategoriji mladinke C, Lovro Zgoznik med mladinci D in Tibor Ko-merički pri mladincih E. Mladi tekmovalec Patrik Taseski nice, druga tekma: Maribor - Athlete Celje (20). Sobota, 4. 4. NOGOMET 1. SL, 26. krog: Gorica -Celje (16), Velenje: Rudar -Koper (20.05). 2. SL, 19. krog, Kidričevo: Aluminij - Dravinja (16), Krško - Šmartno 1928 (19). Torek, 7. 4. ROKOMET 1. SL, 22. krog, Trebnje: Trimo - Celje Pivovarna Laško (19). MALI NOGOMET 1. SL, polfinale končnice, 3. tekma: Maribor - Dobovec (20). Sreda, 8. 4. KOŠARKA 1. SL, liga za prvaka, 4. krog, Ljubljana: Union Olimpija - Rogaška (17), Laško: Zlatorog - Tajfun (19). 1. SL, liga za obstanek, 4. krog, Domžale: Helios - Hopsi (19), Šenčur - Elektra (20). pa je v kategoriji mladinci F poskrbel za bronasti pokal. Poškodba odnesla zmago Vsi reprezentanti prihajajo iz celjskega kluba. 15-letna Klarisa Sluga je v Celju svojo tekmico ugnala na vseh razdaljah, toda pristala na drugem mestu, ker je zaradi zdravstvenih težav sezono začela kasneje. Tibor Ko-merički je star 9 let in drsa že peto sezono. Najbolj znan med njimi je 15-letni Bor Luka Urlep, ki je letos nabiral izkušnje v Osaki na mladinskem svetovnem prvenstvu. Še štiri leta bo nastopal v tej kategoriji, obenem se bo naslednje leto že lahko preizkusil v članski konkurenci. V seriji Alpe Jadran je bil četrti, tako kot v svojih kategorijah še Ivana Lazarič, Žiga Koštomaj in Luka Gračnar, peti pa Melanie Midžic in Neja Halkic. »Prestopnikov« ni več Nad vsem skupaj je bdela Polona Peunik, predse- Klarisa Sluga na vodilnem položaju dnica Sekcije za hitrostno drsanje na kratke proge pri Zvezi drsalnih športov Slovenije in predsednica strokovnega sveta v celjskem klubu: »Kar 120 tekmovalcev iz sedmih držav smo gostili v naši dvanajsti sezoni. Prejeli smo ogromno pohval. Sekcija je stara 12 let. Na začetku smo bili >presto-pniki< iz umetnostnega drsanja, sedanja generacija pa je takoj začela s hitrostnim drsanjem. Naši drsalci so stari od štirih do petnajstih let. Dobro jih vzgajajo trenerji Urban Kalšek, Madžar David Loth Mano in Tjaša Kroflič.« Urban Kalšek je ocenil zadnje nastope: »Za nas je bila zaključna tekma najuspešnejša v sezoni. Naši otroci so dokazali, da znajo in zmorejo. Splošno mnenje je, da smo pometli s konkurenco. Tu mislim ne le v tekmovalnem, temveč tudi v organizacijskem smislu.« Leda kmalu ne bo več, nanj se bodo vrnili avgusta po pripravah v Budimpešti. DEAN ŠUSTER Foto: arhiv DK Celje VSI NAŠI MOJSTRI 19 RAZMIŠLJATE O PRENOVI, D0RRE9 ' NAKUPU ALI ODLIČNI STORITVI? Preberite aktualno -ponudbo iv^ s>i -privoščite najboljše! Izkoristite nepovratna sredstva in dodaten popust za lesena okna Podjetje Glin nadaljuje več kot 110-letno tradicijo industrijske predelave lesa v Nazarjah. Kakovosten ustrezno obdelan les je nenadomestljiv material za ustvarjanje topline vašega doma. Okna Glin ustrezajo zahtevnim kakovostnim normativom. Debelina okvirja in krila, večslojne zasteklitve in kakovostno tesnjenje zagotavljajo visoko stopnjo toplotne in zvočne izolativnosti ter masivno stabilnost izdelka. Glinova okna so primerna tako za prenove, energetske obnove kot tudi za novogradnje klasičnih hiš, brunaric in nizkoenergijskih ter pasivnih hiš. Če razmišljate o tem, kako bi privarčevali pri porabi energije za ogrevanje, je ena od možnosti tudi menjava lesenih oken. Lastniki hiš ali stanovanj, ki so bila zgrajena pred letom 2003, lahko kandidirajo za subvencijo Eko sklada. Razpis v pomladnih mesecih Letos bo razpis objavljen v pomladnih mesecih. Po informacijah pristojnega direktorja Eko sklada naj bi bili pogoji razpisa enaki kot v letu 2014. V tem primeru dobite povrnje- B STHOilGPIHHTIKfl PRASND BARVANJE VSEH VRST KOVIN: gsm: 041741094 wwuu.strojeplastLka.sL polkna in podstrešne stopnice. V podjetju Glin nudijo vso dodatno opremo, od okenskih polic, rolet, žaluzij, komarnikov ... Celovitost ponudbe zaokrožujejo s spremljajočimi storitvami, kot so vgradnja, svetovanje pri novogradnjah in zahtevnih energetskih obnovah, izvajanje zaključnih del po končani vgradnji stavbnega pohištva in servis ter vzdrževanje. Kljub nestabilni gospodarski situaciji predvsem v panogi gradbeništva, ostajajo v Glinu optimistični, saj sodelujejo s številnimi zasebnimi in javnimi naročniki in kot podizvajalci pri energetskih obnovah vrtcev, šol in ostalih javnih zgradb. V zadnjem času intenzivno širijo prodajno mrežo tudi izven Slovenije. Promocijsko besedilo Iz tradicije v prihodnost! ^mm okna (les, les/alu, p vhodna vrata montažne hiše panoramske stene polkna strešna okna podstrešne stopnice nih do 25 odstotkov priznanih stroškov investicije (največ 100 evrov za kvadratni meter okna) oziroma do 50 odstotkov priznanih stroškov investicije (največ 125 evrov za kvadratni meter okna) za stavbe na degradiranih območjih. Več modelov lesenih oken Glin, ki so trojno zastekljena, ima ustrezen distančnik in toplotno izolativnost pod 1,1 W/m2K, ustreza zahtevam Eko sklada. Okna lahko naročite že zdaj in tako med prvimi pridobite subvencijo, saj so sredstva omejena. Okna namreč lahko naročite in vam jih izdelajo pred oddajo vloge, vgradijo pa vam jih po objavi razpisa in oddaji vloge na Eko sklad. V podjetju Glin vam bodo prijazno svetovali v zvezi s pogoji Eko sklada in vam pomagali pri izpolnjevanju vloge za pridobitev subvencije. Za več informacij o omenjenem i Bremr* nT l Damjan Brečko s.p. Za grad 1Z j. 3000 Celje Tel.: 041 691 893 bremont@amiE.net ^ www.brBmont.si A strojnih inštalacij A toplotnih črpalk -A peči na pelete in polena A solarnih sistemov A plinskih kondenzacijskih peči razpisu pokličite številko 03/ 83-98-607. Pogled v tujino Poleg lesenega stavbnega pohištva, ki ga izdelujejo tudi v kombinaciji les-aluminij, so v paleti izdelkov Glin še montažne hiše, strešna okna, okenska Glin Tis d. o. o.. Lesarska cesta 10,3331 Nazarje, T: 03 83 98 600, E: info@glin.si CENJENE STRANKE V OPTIKI TERŽAN VAM NUDIMO: • STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA • KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA • STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE • KVALITETNE KONTAKTNE LEČE • ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE • SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV POSEBNOST - LASTEN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE - žleht<. Vesela bi bila, če bi imela v starosti možnost dobiti prostor v takšnem domu, seveda pa je vse odvisno od vodenja. To je zelo težko; stari ljudje, nehote, so težki in umetnik si, ko krmariš med njimi!« »Naša nona je imela kar hudo demenco, za nameček je po možganski kapi še oslepela. Večino časa je bila v svojem svetu in je podoživljala grozote taborišča, ena od reakcij sester pa je bila, da so jo preprosto privezale na posteljo in jo na silo hranile. Ko smo na neprimerno ravnanje opozorili, so nam rekli, da je izjemno težka bolnica in da morajo uporabiti skrajne ukrepe. Na srečo ni dolgo trpela. Svojih staršev zagotovo ne bi poslala v dom, kjer nimajo usposobljenega osebja za ravnanje z bolniki, ki imajo posebne potrebe.« »Moja teta je bila do zadnjega bistra in prisebna. Bila pa je tudi precej odločna ženska in če bi bilo kaj narobe, zagotovo ne bi molčala. Nikoli je nisem našel zanemarjene, a tudi drugih težav ni bilo. Ob koncu, ko je šlo z njenim zdravjem na slabše, kaj posebnega tudi niso mogli narediti. Opazil sem, da je osebje preobremenjeno, da jih je malo in da imajo dela čez glavo. Tudi v pogovoru je večkrat kdo potarnal na to temo. To se zagotovo nekje pozna.« REPORTAŽA 27 Pobudnica festivala Danica Uplaznik iz Matk je nad letošnjim odzivom zadovoljna. V prvih letih festivala so izdelovalci prispevali malo manj kot trideset potic in pred nekaj leti tudi do sto. Na festivalu ne sodelujejo le posamezniki iz Spodnje Savinjske doline, temveč tudi iz širše regije, na primer iz Motnika in Kamnika. Uplaznikovo veseli, da se s poticami na festivalu že tradicionalno predstavljajo tudi dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje in Šolskega centra Šentjur. Petčlanska komisija je pekovske izdelke ocenjevala v treh kategorijah - orehova potica, smetanova potica in potice z dodatki ter orehov kolač. Še posebej je bila zadovoljna s kolači. »Veliko potic je imelo lastnosti, ki smo jih pričakovale oziroma ocenjevale. Seveda se vsaki gospodinji priprava tudi kdaj ponesreči,« je pojasnila članica komisije Marija Vozlič. Festival potic ima vsako leto tudi dobrodelno noto. Organizatorji namreč potic ne prodajajo, temveč prav vse podelijo domovom ostarelih v Preboldu, na Polzeli, v Grmovju in na Vranskem, kjer so nad njimi navdušeni. Potem ko je v petek popoldne strokovna komisija ocenila vse prispele jedi, jih je zvečer postavila na ogled na razstavitvi, katere odprtje sta pospremila kulturni program in podelitev priznanj. Potice so bile nato na ogled še v soboto dopoldne. ■ g ■ ■ ■ V VB Lepotice iz krušne peci Festival potic letos ponovno privabil številne izdelovalce te slovenske jedi Na Festivalu potic so letos podelili tri znake kakovosti, ki jih posamezniki prejmejo, če trikrat v štirih letih osvojijo zlato priznanje. Mira Govedič iz Matk je znak kakovosti prejela za orehov kolač in Jožica Kuzman iz Vitanja za orehovo in smetanovo potico. Letos so ob tem podelili še 33 zlatih, 12 srebrnih in 9 bronastih priznanj ter 7 priznanj za udeležbo. Ni lepšega kot vonj po pravkar pečeni potici, ki se v dneh pred velikonočnimi prazniki vije iz številnih domov. Le predstavljate si lahko, kako lepo je dišalo pretekli konec tedna v okolici Aninega doma v Preboldu, kjer je domačinka Danica Uplaznik ob podpori Kulturnega društva Antona Schwaba in tamkajšnje občine že dvanajsto leto zapored pripravila Festival potic, dobrodelni kulinarični dogodek, na katerem se izdelovalci te tradicionalne slovenske dobrote potegujejo za priznanja in znake kakovosti. Na letošnji festival so prinesli šestdeset potic, ki jih je v petek popoldne v Aninem domu, eni lepših večnamenskih zgradb v Preboldu, ocenila petčlanska komisija. Na mizah ni manjkalo orehovih in smetanovih potic z različnimi dodatki, kot so rozine, lešniki in rožiči, ter orehovih kolačev. Prav vsi so bili videti brezhibni in prav zato še toliko slajši. A kot nas je hitro poučila predsednica komisije Romana Gričnik, so med poticami, kljub temu da jih vse gospodinje naredijo nedvomno z veliko mero ljubezni, tudi razlike, ki jih zaznajo le oči in brbončice izkušenih ocenjevalk. Še posebej so bile članice komisije osredotočene na videz, vonj in okus skorje ter sredice in seveda na potice kot celote. ponesreči, kar je nekaj povsem normalnega.« Med najpogostejšimi nevšečnostmi, s katerimi se soočajo izdelovalci, sta preveč ali premalo vzhajana potica ter preveč »pacav« ali mehak nadev. Nad letošnjo kakovostjo dobrot so bile članice komisije Danica Uplaznik iz Matk: »Pri peki potice, v katero je nedvomno treba vložiti veliko truda, je pomembno, da imajo gospodinje v mislih, da to počno za svoje domače. Če potica ne uspe, ne smejo obupati. Ključna pri tem je namreč vaja, vaja in še enkrat vaja.« Veliko ljubezni in truda Domačinka Romana Grič-nik spremlja festival že več let, letos pa je bila v dogajanje prvič vpeta kot predsednice komisije. »Udeleženci festivala se izjemno trudijo. Kakovost potic in kolačev je vsako leto boljša. Včasih se kakšni gospodinji pri vsej njeni ljubezni in trudu na žalost zgodi, da se potica navdušene, še posebej nad kolači. »Lahko bi se izrazile, kot rečejo zdravniki, da jih je bila večina »bp« oziroma brez problemov. Seveda se je med njimi pojavil tudi kakšen takšen, ki je imel zunanjo napako ali njegova notranjost ni bila tako rahla, kot bi morala biti.« In prav malenkosti so odločile o prejemnikih zlatega, srebrnega in bronastega priznanja. Tudi finančni zalogaj Tudi pobudnica festivala Danica Uplaznik iz Matk je bila z letošnjim odzivom izdelovalcev zelo zadovoljna. Na festivalu je bilo namreč več potic in kolačev, kot si je sprva zaradi trenutnih razmer sploh upala predstavljati. Izdelava potice namreč ni mačji kašelj. Poleg tega, da gospodinji vzame določen čas, je tudi finančni zalogaj. Če mora kupiti vse sestavine, mora za povprečno veliko potico odšteti približno trideset evrov. Kljub vsemu je ves trud na koncu, ko gospodinje vidijo zadovoljne obraze najbližjih, poplačan. Sploh v času festivala, ko med številnimi obiskovalci razstave slišijo besede občudovanja in opazijo sline, ki se jim cedijo ob pogledu na doma pečene dobrote, ki se roko na srce ne morejo niti najmanj primerjati z izdelki, narejenimi v pekarnah. In prav to je lahko razlog, da boste ob letošnjih praznikih tudi sami zavihali rokave in z lepo opotičeno potico narisali nasmeh na obraze svojih domačih. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA 28 REPORTAŽA Pred dnevi je bilo na bazenu Fakultete za šport v Ljubljani 2. državno prvenstvo v skladnostnem plavanju. Kljub močnejši konkurenci so tudi letos največ uspeha doživele plavalke iz velenjskega kluba Rusalka, saj so osvojile kar dve tretjini kolajn in ostalih visokih uvrstitev. Kolajne so med deklicami osvojile: bron - Neja Britovšek, srebro -Vika Golčer in zlato - Živa Matjaž. Med kadetinjami je drugo mesto osvojila Hana Britovšek. Pri mlajših mladinkah sta 2. in 3. mesto osvojili Neja Veternik in Maruša Tajnik. Pri starejših mladinkah je srebro osvojila Monika Tajnik in naslov državne prvakinje Janja Skarlovnik. Poleg stopničk so se Rusalke veselile treh nehvaležnih četrtih in štirih petih mest. Dobra uvrstitev na državnem prvenstvu pomeni možnost za nastop na mednarodnih tekmovanjih. Tako se bodo najboljše deklice in kadetinje letos pomerile še na Dunaju, mlajše in starejše mladinke pa v Budimpešti. Skladnost gibov in bogastvo koreografij pri sinhronem plavanju je tudi magnet za gledalce. Lepota in umetnost skladnosti gibov Sinhrono plavanje se uveljavlja tudi pri nas - Prvi klub v Velenju Klub sinhronega plavanja Rusalka iz Velenja je eden prvih klubov tega olimpijskega, a sicer pri nas še manj uveljavljenega športa. Klub Rusalka je bil ustanovljen leta 2009. Poleg njega v Sloveniji delujejo še trije klubi, v Krškem, Ljubljani in na Obali. Zaenkrat v Rusalki trenirajo samo dekleta, ki so zelo uspešna, saj so na zadnjem državnem prvenstvu v Ljubljani v različnih konkurencah osvojila številna odličja. »Skladnostno plavanje je s kanju. Vsem tem športom svojimi bistvenimi elementi zelo podobno baletu, špor-tnoritmični gimnastiki, umetnostnemu drsanju in kotal- je skupno gibalno ustvarjanje ob glasbeni spremljavi. Tekmovanje v sinhronem plavanju vsebinsko ustreza ALMA M. KARLIN POTI Četrtek, 2. april 2015, ob 17.00 NOgGODOVlNSKA^BIRKA Četrtek, 9. april 2015, ob 17.00 tekmovanju v umetnostnem drsanju, ples v vodi pa reviji na ledu, pravi Ana Matjaž, predsednica in trenerka Kluba sinhronega plavanja Rusalka iz Velenja. Kot še dodaja naša sogovornica, ima tudi eno bistveno prednost - vodo. Ta namreč omogoča v navidezno breztežnostnem stanju izvedbo nadzorovanega gibanja v tridimenzionalnem prostoru, kar izdatno prispeva k pestrosti gibanja. »Možni so raznovrstni potopi, vrtenja okoli vseh osi, plavanja bočno, na hrbtu, na pr- Ples na vodi Korenine skladnostnega oziroma sinhronega plavanja segajo vse do stare Grčije in Rima. Izvedbo raznovrstnih gibanj in umetniških likov v vodi so takrat pogosto uporabljali kot svečan uvod v mnoge športne prireditve in igre. Ob koncu 19. stoletja so se v Veliki Britaniji pojavile začetne oblike t. i. figurativnega plavanja. Zanimanje za umetniško plavanje je začelo naraščati v začetku 20. stoletja z Annette Kellerman in njenimi veličastnimi predstavitvami akrobatskih prvin v steklenem bazenu. Največji pomen za njegovo popularizacijo lahko pripišemo predvajanju velikih filmskih uspešnic z Esther Williams (zaslovela je s filmom Ples na vodi) v 40. letih prejšnjega stoletja. Kmalu je bilo namreč organizirano tudi prvo tekmovanje v ZDA. Leta 1956 je Fina (Mednarodna plavalna zveza) ustanovila mednarodno komisijo za sinhrono plavanje in ga sprejela v družino plavalnih športov. sih, v različnih globinah in z različnimi načini izplavanja. Te značilnosti vodnega sveta lahko posebej uporabimo pri oblikovanju plesnih sestavov na in v vodi,« pojasnjuje Ana Matjaž. Pomembno znanje plavanja Osnovni premiki in nekateri elementi sinhronega plavanja so po gibalni strukturi zelo podobni elementom športnega plavanja. Dobro naučene plavalne tehnike so nujno izhodišče za učenje tehnike sinhronega plavanja. Gre za šport, ki je zanimiv s tekmovalnega vidika in je lahko tudi alternativen šport za deklice, ki so se že ukvarjale z vrhunskim športom (plavanje, drsanje, športna ali ritmična gimnastika, ko-talkanje, plavanje, ples), a so ga morda tudi zaradi telesnih sprememb, nastalih v obdobju odraščanja, opustile. »Hkrati je primeren tudi za tiste, ki si želijo zanimivo in sproščujočo dva- do trikrat tedensko rekreacijo,« še poudarja Ana Matjaž, ki je znanje o tem športu pridobivala tudi na Fakulteti za telesno kulturo v Zagrebu pri prof. Dafni Volčanšek, znanje pa je utrjevala tudi v univerzitetnem klubu Pordenone v Italiji. S podporo Plavalne zveze Slovenije in Fakultete za šport v Ljubljani je tudi napisala učbenik za učenje sinhronega plavanja. Blagodejno za zdravje Sinhrono plavanje ima tudi koristne zdravstvene učinke. Tako kot ostali plavalni športi je odlično za razbremenitev hrbtenice in sočasno krepitev vseh mišičnih skupin. Ponuja usklajen razvoj gibljivosti, koordinacije, srčno-žilnega in dihalnega sistema ter elegance in zavedanja lastnega telesa. Je šport, ki ugodno vpliva na vse gibalne in funkcionalne sposobnosti, hkrati pa daje s svojo umetniško noto nove razsežnosti za ustvarjanje. Premajhna prepoznavnost Kot je še povedala Ana Matjaž, so imeli v klubu Rusalka sprva precej težav s prepoznavnostjo tega športa, na največji odmev pa so naleteli, ko so ga predstavili na Pikinem festivalu v Velenju. Od takrat tudi krepijo svoje vrste z novimi plavalkami. Sprva je bilo v klubu šest plavalk, v preteklem letu pa se jih je včlanilo že 45, kar pomeni, da zanimanje za ta šport narašča. V Rusalki zaenkrat trenirajo samo deklice, trend v svetu pa je, da se vključujejo tudi predstavniki moškega spola, kajti zanimivi so predvsem mešani dueti in ekipe, kjer fantje lahko izkoristijo svojo moč pri metih in dvigih. »V našem klubu tekmovalke trenirajo dva- do trikrat tedensko, kar je v vrhunskem merilu premalo, kar pomeni, da smo še čisto na začetku. V glavnem trenirajo v velenjskem bazenu, kadar sestavljajo koreografije in trenirajo sestave, je vadba tudi na suhem,« še dodaja Ana Matjaž. Kot smo že omenili, gre za olimpijski šport, zato je bila letos ustanovljena reprezentanca sinhronega plavanja. »Kar se tiče velikih tekmovanj, evropskega in svetovnega prvenstva, so ambicije seveda precejšnje. Kar zadeva olimpijske igre (OI), zaradi kvot, iz Evrope se lahko na OI uvrsti samo prvih šest, nimamo nekega upanja,« še sklene Ana Matjaž. ROBERT GORJANC Foto: Rusalka Plavalke Rusalke so dosegle odlične rezultate na nedavnem državnem prvenstvu v Ljubljani. PISMA BRALCEV / AKCIJA 29 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO Prejeli smo Preprečite prepire Vse pogostejši so vsakodnevni prepiri med nekaterimi poslanci. Prenehajte se ubadati z manj pomembnimi nesporazumi, lotite se raje našega gospodarstva, ki je iz dneva v dan bolj zastrašujoče. Prepirate se zaradi prodaje nekaterih podjetij, ki še vedno prinašajo dobiček. Nimate programa, kam vložiti denar od prodaje. Verjetno bi ga porabili za nepomembno dokapitalizacijo. Ali za poravnavo obresti. Denar je treba vlagati v razvojno gospodarstvo, dobro in uspešno delati le tisto, kar prinaša dodatno vrednost, ustvarja kapital za novo podjetje, da nadomestimo prodanega. Kmet, ki prodaja svojo zemljo, je ne bo nikoli več odkupil nazaj. Če pa uspešen kmet proda parcelo, ki ga obremenjuje z oddaljenostjo, si bo s tem denarjem popravil streho ali dogradil uporaben objekt za boljše gospodarjenje in ga ne bo porabil le za boljši kos kruha. Veliko milijard evrov smo dokapitalizirali v banke brez dna. Kje ste diplomirani ekonomisti, tudi z doktoratom, da s svojim znanjem ne pomagate državi? Ali vas pri tem kdo ovira? Sporočite to javnosti, da se ne bomo neprestano vrteli v začaranem krogu. Naši športniki dosegajo vrhunske dosežke. Prinašajo nam veselje. Našo majhno in slikovito deželo so pripeljali na sam vrh razpoznavnosti. Naša himna se je oglasila večkrat, ko so stopili na najvišjo stopničko zmage. Naša Zdravljica je vsebinsko bogata, saj opozarja, »da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan«. Ali poslancem vsebina ni pomembna, da se kar naprej prepirate za manj pomembne zadeve, ki ne prinašajo koristi, le škodijo? Lotili ste se ministra za obrambo Janka Vebra. Če je morda le storil prekršek, pa ni napravil nobene škode naši državi. Ne iščite manjših napak. Ukvarjajte se s tistimi, ki so si pridobili ogromno premoženja na nepošten način in so denar pošiljali v tuje banke. S svojo nepoštenostjo so napravili ogromno škodo naši državi. Zakaj niso svoj odvečni kapital investirali v svoji domovini? Jim pohlep po denarju več pomeni kot domoljubje?! Veliko je prepirov zaradi is-tospolnosti. Ali se cerkev zaveda, da je - če je njena neomajna trditev, da je bog ustvaril človeka - ustvaril tudi nekoliko drugačnega glede spolnosti. Zato ga spoštujte, dajte mu svobodo želja, saj vam s svojim drugačnim življenjem ne dela nobene škode ali seje sovraštva med ljudmi. Gospod Izidor Pečovnik, slovenski duhovnik v Berlinu, ima ministranta Filipa. Njegova varuha sta istospolna partnerja, ki spoštujeta vero. Med njimi so dobri in sposobni ljudje, zato jih pustite živeti po svoje in vzgajati tudi otroke iz problematičnih družin ali sirote brez staršev. Kam pripeljejo neprestani prepiri v družini? Škodujejo otrokom, utrujajo oba partnerja, gojijo sovraštvo, ki se je pojavilo iz nekdanje ljubezni. Naučite se tudi odpuščati, saj bo veliko manj gorja. Država je velika družina, v kateri nepomembni prepiri in nestrpnost trosijo med narod nejevoljo, slabijo produktivnost pri delu, rušijo vlado. Zmanjšujejo kapital za najnujnejše. Obstoj države izgublja moč nad razvojem. Če se bodo vse anomalije nadaljevale, se bodo vsa prizadevanja in žr- tve pri osamosvajanju izničila. Preprečite vse, kar je slabega, dokler je še čas, da ne bo naša Slovenija, ena najlepših dežel oziroma držav na svetu, izginila z zemljevida sveta. BOŽENA SOTLAR, Šentjur Veliki noči na pot Bliža se največji krščanski praznik: velika noč. Krščanstvo je z našim kulturnim prostorom neločljivo povezano in se nas dotakne ne glede na naša duhovna stališča in prepričanja. Tako tudi sami postanemo del tega praznika in praznovanja. Na veliko noč se kristjani spominjajo Kristusove žrtve na križu, ki je bila potrebna kot plačilo za grehe človeštva. Ob tem prazniku prevzemamo navade, o smislu katerih se praviloma ne sprašujemo več. Pa bi morda bilo dobro, ker nas oddaljujejo od pravega pomena tega praznika, ki tako izgubi svojo duhovno razsežnost in s tem svoj smisel. Dobro je ozavestiti, da se je krščanstvo marsikdaj poslu-žilo pragmatičnega prisvajanja poganskih obredov z njihovim prevajanjem v krščanski jezik. Praznik pomladi s simboli plodnosti (jajca, zajci) je dobil krščansko preobleko. Šunka naj bi ponazarjala Jezusovo telo - a Jezus v času svojega življenja zanesljivo svinjine niti poskusil ni, enako tudi drugi Židje ne v tistem času. Svinjina je veljala za nečisto. Blagoslavljati in uživati svinjino kot simbol Kristusa na praznik velike noči posameznika od Boga povsem zanesljivo oddaljuje. Najpomembnejša duhovna razsežnost tega praznika je ljubezen, ki je v ozadju Jezusove žrtve in nasploh njegove življenjske poti. Njegovo sporočilo je, da karkoli počnemo, o čemerkoli odločamo v svojem življenju, je pri tem pomembno, da to počnemo v luči ljubezni. Do sočloveka, sebe, do vseh živih bitij na tem svetu in do Zemlje, našega planeta. Če sledimo krščanskemu izročilu: Bog je ustvaril človeka in takrat tudi Edenski vrt, da bi človek v njem prebival. Takrat je dal Bog jasno sporočilo, kako naj se človek prehranjuje. S sadjem in z zelenjavo (1 Mz 1: 26). Šele po padcu v greh, katerega posledica je telesna smrti, naj bi Bog dopustil tudi drugačno hrano. Tu naj bi šlo bolj za to, da je obupal nad voljo in močjo človeka, da bi se z obžalovanjem poskusil vrniti v Edenski vrt, in za program zmanjševanja škode - prepoved hrane, ki človekovemu zdravju najbolj škodi. Tako se je na tem seznamu znašla svinjina. Je pa daleč od tega, kar je Bog namenil za prehrano popolnemu človeku, ki ga greh ni zaznamoval. Če se želimo približati ljubezni kot najpomembnejši duhovni dimenziji in izkušnji, je dobro, da se čimbolj približamo sliki, ki jo je imel v sebi Bog, ko je ustvaril človeka. Ve-ganska hrana in veganski način življenja ponujata odgovor na morebitno zadrego ob teh vprašanjih. Pomenita ozaveščanje, da neveganski način življenja predstavlja trpinčenje in pobijanje nedolžnih in šibkih v imenu težnje po užitku človeka. Pomenita odločitev, da delamo to, kar je prav. Da nam je mar za druga živa bitja, s katerimi sobivamo na našem planetu, da nam je mar za naš planet, ker je prehrambena industrija, sloneča na vzreji, lovu in zlorabi živali, največji onesnaževalec in povzročitelj toplogrednih plinov. Da nam je mar za soljudi, ker bi z veganskim načinom življenja na svetu pregnali lakoto in da nam je mar za nas osebno, ker je veganski način prehranjevanja najboljši način, da preprečimo ali zdravimo večino bolezni, vezanih na način življenja naše zahodne civilizacije - od debelosti, sladkorne bolezni, avtoimunih obolenj in raka do srčnožilnih zapletov in alzhei-merjeve bolezni. Tako je velika noč priložnost za vse nas, da se vprašamo, kakšni ljudje smo in kakšni bi želeli biti - takšni, ki podpiramo zlorabe in mučenja živali v prehrambeni, tekstilni, zabaviščni in znanstveni industriji, ali takšni, ki želimo, da se trpljenje nedolžnih bitij enkrat za vselej konča. In da si odkrito odgovorimo na vprašanje, kateri odgovor nas bolj približa ljubezni, kajti ljubezen je temelj vsake duhovnosti, ne le krščanske. In odgovor na to samoizpra-ševanje nam ponuja naslednji logični korak naprej. Mag. MILOŠ ŽIDANIK, za Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice NAJ MATURANTKA Začetek ^ t n, aprilskega kroga glasovanja! Zmagovalca 2. kroga glasovanja sta Anja Pertinač in Klemen Peganc Marčevski rezultati Za naj maturanta in naj maturantko meseca marca smo v uredništvo prejeli kar 2.007. V primerjavi s prejšnjim mesecem je to skoraj 600 glasov več, a res je tudi, da se je za podporo naših bralcev potegovalo 40 kandidatov, v februarju pa deset manj. Razlika je tudi v porazdelitvi prejetih glasov. Če so prejšnji mesec fantje v povprečju dobivali več glasov, so jih tokrat dekleta prejela več. Sicer pa sta se v finale prepričljivo uvrstila maturantka Gimnazije Lava Anja Pertinač (401 glas) in maturant I. gimnazije v Celju Klemen Peganc (514 glasov). 1. Anja Pertinač (401) 2. Špela Videč (195) 3. Sara Siter (148) 1. Klemen Peganc (514) 2. Vid Karner (100) 3. Nino Kuzma (99) 30 AKCIJA 20I5 ak^NAJ MAT akclie! ■ ■ ■ ■ akcije! Foto: Nataša Müller, GrupA, Oblikovanje: Andreja Balja : V akciji Naj maturantka, naj maturant bralci letos že četrtič izbirate, kdo bosta dekle in fant, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Kar tri mesec bo trajal izbor med kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega za uvrstitev v majski finale. Bralci lahko glasujete za »svojega« kandidata. Maturant in maturantka, ki bosta do konca meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni majski krog tekmovanja. Februarja in marca smo objavljali prva kroga kandidatov, aprila sledi še tretji. Vseh šest finalistov se bo v končnem obračunu pomerilo maja. V akciji Naj maturantka, naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol: ŠOLSKEGA CENTRA CELJE: Srednje šole za storitvene dejavno 1 Denis Gorenc 4. P1, SŠSDL Lucija Novak 4. B, SZŠ ii V ; Üb - S- v 5äM 6j'/ Ía 8 i' > Špela Aškerc 4. P1, SŠSDL Luka Babič 4. P2, SŠSDL Lea Gračnar 4. P2, SŠSDL Denis Lazarikic 3. C1, SŠSDL Alenka Legvart 3. C1, SŠSDL David Očko 3. C2, SŠSDL Monika Lukič 3. C2, SŠSDL 17 Aljaž Vasle 4. C, SZŠ Katja Strnišnik 4. C, SZŠ 19^ David Ivanovski 4. D, SZŠ 20 Andraž Marinko 4. E, SZŠ L ■ ■-A Ana Jakop 4. E, SZŠ Anita Košar 4. KT, SZŠ , f« v -f .'M 22 23 Uroš Pušnik 2. PTI, SZŠ Karin Buček 3. C3, SŠSDL Zmagovalca aprilskega kroga glasovanja bomo objavili 7. /maja Tjaša Pungartnik 4. A, GCC y k Gregor Podpečan 4. B, GCC Iza Hrastnik Fink 4. B, GCC Dean Pungaršek 4. C, GCC Maruša Leskovšek 4. C, GCC ^35 Jernej Kralj 4. Č, GCC Sara Šarenac 4. Č, GCC Matic Šeligo 4. D, GCC Tjaša Žerjav 4. D, GCC AKCIJA 31 Učitelji lahko pomagajo Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu) iz posameznega maturantskega razreda dodeli dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Zavedamo se namreč, da sošolci in sošolke pri izbiri svojega predstavnika in predstavnice ne upoštevajo predvsem in zgolj učnega uspeha ter njegovega oziroma njenega odnosa v razredu. Prav zato dajemo to dodatno možnost razredniku ali učiteljskemu zboru, svojo odločitev pa nam morajo razredniki sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. sti in logistiko - SŠSDL ■ Srednje zdravstvene šole Celje - SZŠ ■ Gimnazije Celje - Center - GCC Jakob Turnšek 3. B1, SŠSDL JL-r> Blaž Vodopivc 3. B2, SŠSDL n _ CVoj Tilen Pečnik 2. B4, SŠSDL 12 / i ZMk 13 Gašper Letonje 4. A, SZŠ 14 Nika Mulej 4. A, SZŠ 15 Žan Andrejc 4. B, SZŠ Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Seznam vseh »civilnih« fotografij kandidatov bomo objavljali v vsaki številki Novega tednika, postopno pa bomo ves mesec v posameznih številkah objavljali kandidate v maturantskih oblačilih. Vsi kandidati bodo imeli enake izhodiščne pogoje, kar pomeni, da bo glasovanje za finale trajalo mesec dni. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. Kuponi za glasovanje v marcu so ZELENE barve. Pri štetju ne bomo več upoštevali rdečkastih februarskih kuponov. Tajda Krajnc 2. PTI, SZŠ šlb25] Žiga Smodiš 3. FB, SZŠ Patricija Plahuta 3. FB, SZŠ i« al Matic Fideršek 3. GB, SZŠ 28^ Jl12ft Saša Malovšek 3. GB, SZŠ Nejc Gerečnik 4. A, GCC Glasujem ZA naj maturanta /naj maturantko pod zaporedno številko: . ime in priimek:...................................................... Žan Šumiga 4. E, GCC Kristina Skerbiš 4. E, GCC Nejc Tevž 4. H, GCC Marina Krajnc 4. H, GCC Aleksander Masnec 4. I, GCC Sara Polanc 4. I, GCC Podatki o osebi, ki je glasovala: ime in priimek ..................................................... naslov............................................................................. kontaktni telefon/e-pošta.............................................................................. Ali ste naročnik Novega tednika? DDA DNE X Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Glasovalec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. 32 AKCIJA / BUKVARNA DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOSNJICKA Imamo rekord! Za dober nakup se je treba pripraviti, kar je Natalija Berložnik iz Straže na Gori vzela resno. Z nakupovalnim seznamom v roki je v sredo ob 12.15 napeto poslušala Radio Celje, in ko smo rekli, da smo jo izžrebali, ji je srce začelo biti hitreje. Oo polnega vozička brez mošnjička IS-GT Je vas hladilnik prazen? Napolnite ga brezplačno! V akciji Do polnega vozička brez mošnjička vsako sredo ob 12.15 na Radiu Celje ^p KUPON tednik radio Ime in priimek:. Naslov: _ Telefon: _ E-mail: _ Naročniška številka Noveg Številka TUŠ KLUBA: Lastnoročni podpis: Kupon pošljite na naslov: Novi Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovan veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Telefon ji je zazvonil in razlage, kdo smo, od kod kličemo in zakaj, sploh ni bilo treba. Res je, da je bilo presenečenje tolikšno, da je na začetku odgovarjala kar malo sramežljivo, a je pri nakupovanju šlo zares. Med policami se je dogajala prava akcija. Simono Brglez je v Planetu Tuš usmerjala tako dobro, da je bilo že na začetku jasno, da bo prihranek velik. Natalija Berložnik je narekovala z mislijo na praznike in na vse dobrote, ki morajo biti na mizi. Malo manj na njeni strani je bila vsebina izžrebane kuverte. Marija je izžrebala tisto, kjer je bil joker in je pisalo kumarice. Teh žal ni bilo v vozičku, kar je pomenilo, da je čas za blagajno in preračun prihranka. Letošnji materinski dan si bo Natalija Berložnik lahko zapomnila po vsaj dveh stvareh. Njen osemletni sin Žan ji je že voščil z voščilnico, narejeno v šoli, in jo ganil, sama pa je v akciji Do polnega vozička brez mošnjička prevzela vodstvo. Za kar 174,48 evra dobrot se je znašlo v vozičku. Mislite, da znate sami še bolje nakupovati? Kaj vse lahko nakupimo za vas v treh mi- Natalija Berložnik in sin Žan, ki je bil tako kot mamica vesel vsega, kar se je znašlo v vozičku. (Foto: SHERPA) nutah? Sprejmite to kot izziv in poskrbite za svojo možnost pri žrebu s kuponom, ki ga najdete v Novem tedniku. Najbrž je vsem jasno: več kuponov pomeni več možnosti. Akcije še ni konec in nikoli se ne ve, če naslednjo sredo ob 12.15 ne bomo izžrebali prav vas. Bodite pripravljeni, imejte nakupovalni listič, polno baterijo v telefonu in še prej naredite nakupovalni izlet v Planet Tuš, da boste vedeli, kje je kaj. Veliko sreče! NL tednik in Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje delovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z Da je čim hitreje vse pristalo v vozičku, je Simoni v Planetu Tuš tokrat pomagala Lucija. (Foto: BO) Jean-Paul Bled: Franc Jožef Cesar naših prednikov O avtorju: Jean-Paul Bled je doktoriral s temo o avstrijskem kon-zervativizmu v drugi polovici 19. stoletja. Knjiga o vladarju Francu Jožefu je bila prevedena tudi v nemščino in angleščino, poleg nje je napisal med drugim biografiji o njegovih prestolonaslednikih, Rudolfu in Francu Ferdinandu. Dela kot profesor zgodovine na pariški Sorboni. Slovencem (in še marsikateremu narodu) je vladal dolgih 68 let. Življenje avstrijskega cesarja Franca Jožefa, ki je bil obenem ogrski kralj, je bilo burno kot v kakšnem izmišljenem romanu. Njegova lepa soproga Elizabeta, imenovana tudi Sissy, je bila ubita v atentatu, njegov sin je v Mayerlingu s svojo ljubico storil samomor. Nato je bil v Sarajevu ubit še prestolonaslednik Franc Ferdinand. Dve leti po smrti Franca Jožefa je bilo velike avstro--ogrske države konec. Iz svojih otroških let se dobro spomnim kozjanskih podstrešij, kjer so med drugim samevale razglednice vojakov z bojišč prve svetovne vojne. Na njih je seveda upodobljen cesar Franc Jo- žef. Prav tako se spomnim pripovedi še zadnjih takrat živečih avstro-ogrskih voj-ščakov, kozjanskih kmetovalcev, ki so se ga radi spominjali. Dolgo obdobje vladavine Franca Jožefa je seveda povezano z marsičim, kar podrobno opisuje francoski zgodovinar Jean-Paul Bled. Na več kot šest-sto straneh knjige so opisani mladost bodočega cesarja, njegov prihod na prestol, njegovi porazi, njegov dvor, politične razmere, takratna politika in delovanje »njegove« države. Dvorec Schönbrunn, kjer je moral kot deček vstajati ob šestih zjutraj in delati do poznega večera, ni bil tako udoben, kot se zdi na prvi (turistični) pogled. Pozimi so bile njegove sobane kot ledenica, zato se je tam utrdil za vse življenje. V domači šoli se je med drugim moral naučiti več jezikov države, ki ji je nato dolgo vladal. Od madžarščine do italijanščine. Takšni državi seveda ni bilo lahko vladati. In vladati ji je začel, ko je bil star komaj 18 let. »Jokajoč se mi je vrgel na prsi in dolgo me je stiskal v objemu. Tako ganljiv je bil,« je po ustoličenju zapisala mati Franca Jožefa. Spori z Madžari so bili hudi in že po nekaj letih je madžarski krojač skušal izvesti atentat in je Franca Jožefa zabodel z nožem. Mlad cesar je zaradi tega postal bolj priljubljen in na Dunaju so - v zahvalo za preživetje - postavili znamenito votiv-no cerkev. Tudi v zakonski zvezi ni imel ravno sreče, saj je bila sreča z lepo in samosvojo Elizabeto - Sissy kratkotrajna. Kriz v zakonu ni manjkalo, teh je bilo veliko tako znotraj države številnih narodov kot izven nje. Prišlo je do nastanka Avstro-Ogr-ske, v slednji je bil Franc Jožef le še kralj. Tragedij je bilo v izobilju, med drugim so v Mehiki ubili njegovega brata Maksimilijana, ki je tam postal cesar. To, da je cesar Franc Jožef živel razmeroma skromno, je res. V svojih prostorih za razliko od svoje soproge ni poskrbel niti za to, da bi mu uredili kopalnico. »Bistveni del njegovega življenja so prevzele dolžnosti, vendar je tudi čutil potrebo, da si mora zadržati nekaj samostojnosti, čeprav zelo majhne,« je o njem zapisal avtor knjige Bled. Najbolj je užival v lovu, za glasbo ni imel daru, več ga je imel za risanje. Med gledališkimi in opernimi predstavami se je tako dolgočasil. Gledališče ga je kljub temu začelo zanimati, ko je v Burgteatru igrala igralka Katharina Schratt. Z njo ga je načrtno povezala Elizabeta, ki je začutila, kako zelo osamljen je njen mož med njenimi dolgimi potovanji. Schrattova je postala cesarjeva velika prijateljica, ki ga je tolažila tudi po tragediji v Mayerlingu, po samomoru njegovega sina, prestolonaslednika Rudolfa. V takratnih razmerah samomorilec ni mogel biti cerkveno pokopan, kar bi bilo za katoliško državo hudo ponižanje. To so vendarle uspeli vsaj delno rešiti. In nov udarec je bil blizu. »Nič na tem svetu mi ne bo prihranjeno,« je uspel povedati znamenito misel, ko so mu sporočili, da je žena ob Ženevskem jezeru umrla kot žrtev atentata. Bližal se je konec Franca Jožefa. »Grozno!« je zamr-mral cesar, ko je leta 1914 izvedel za atentat na svojega novega prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu. Z njim se ni ravno najbolj razumel. In začela se je prva svetovna vojna, med katero se je od sveta poslovil še dolgoletni vladar Avstro-Ogrske. Kmalu se je poslovila še tisočletna velika Avstrija. BRANE JERANKO novi tednik Št. 13,2. april 2015 SLEDI ČASA 33 Ko nas ob besedi Korzika zmrazi Ob novicah o letalski tragediji v Franciji so oživeli spomini na nesrečo na Korziki - Kaj je o njej pisal Novi tednik? Novi tednik iz leta 1981, ko je bila Slovenija ovita v žalost. Na Korziki je umrlo 24 ljudi z našega območja. In letalske nesreče v Sloveniji? Nekoliko starejši ljudje še pomnijo strahotno letalsko nesrečo, ki se je zgodila 1. septembra 1966 v bližini brniškega letališča. Od 117 ljudi na letalu jih je umrlo kar 98. Do tragedije je prišlo, ko je britansko potniško letalo zadelo v drevesne krošnje. V zgodovini letenja sta zabeleženi tudi dve ugrabitvi letal jugoslovanske družbe JAT, obakrat na povezavi med Ljubljano in Beogradom. Ugrabitelji so obakrat želeli na zahod. Ob nedavnih poročilih o strahotni letalski nesreči v Franciji so oživeli spomini Slovencev na eno naših največjih mirnodobnih tragedij. Zgodilo se je v isti državi, vendar na počitniškem otoku Korzika. Bilo je ob državnem prazniku leta 1981, ko so številni ljudje odpotovali na kratek izlet na lep sredozemski otok. Umrlo je vseh 180 ljudi na letalu, med njimi jih je bilo 24 z našega območja. »Menda ni Slovenca, ki vsaj bežno ne bi poznal katere od 180 žrtev,« je takoj po tragediji V Novem tedniku razmišljal novinar Jure Krašovec. »Izbrisane so cele družine, razpolovljenih je veliko,« je ugotavljal z grozo. Med potniki jih je bilo deset z območja Celja, pet z območja Žalca, štirje so bili z območja Velenja, trije z območja Mozirja, medtem ko sta bila dva z območja Laškega. Najmlajša žrtev iz naših krajev je bila stara komaj osemnajst let, najstarejša 61 let. Bolečina je bila izjemna, saj so nekateri otroci izgubili starše, nekateri starši otroke, ljudje so izgubili sestre in brate, celo po več iz iste družine ... Z našega območja so preminili trije zakonski pari, mati in hči ter po dva otroka iz iste družine. Mnogi so izgubili prijatelje, znance in sodelavce. »Sedaj si ne moremo misliti, da je ne bo več med nami,« je za svojo učiteljico žaloval v Novem tedniku eden od njenih učencev. Vsa Slovenija je utonila v žalost, ki pri mnogih še kar traja. Med njenimi takratnimi zunanjimi znaki so bile med drugim zastave na pol droga, ki so visele tudi pred celjskim Narodnim domom. Pojavile so se vse mogoče stiske, tudi materialne. »Vsi otroci, ki so izgubili enega od staršev, bodo prav tako kot popolne sirote deležni družbene pomoči. Predvsem se zavezujejo kolektivi, kjer so žrtve zdru- ževale delo, da bodo otrokom v pomoč do samostojnosti,« so takrat novinarji poročali iz občin. Je bilo res tako? Kaj se je zgodilo? Kaj se je pravzaprav takrat dogajalo na Korziki? Bilo je 1. decembra 1981, ko je letalo z Brnika odletelo proti gorati Korziki. Potniki so se ob takratnem jugoslovanskem dnevu republike odpravili na razmeroma poceni enodnevni izlet. Marsikdo si je pred izletom želel, da bi bil med njimi, vendar to iz različnih razlogov ni bilo mogoče. Ti ljudje so si po tragediji močno oddahnili. Ko je letalo slovenske letalske družbe Inex-Adria Avio-promet priletelo nad Korziko, v bližino letališča Campo dell Oro, se je začelo čakanje na pristanek. Letališče je zaradi komaj dva tisoč metrov dolge pristajalne steze za pristajanje zelo zahtevno. V jesenski megli se je zelo slabo videlo in zgodilo se je, da je letalski varnostni sistem z zvočnim signalom opozoril na bližino tal. Bilo je prepozno, saj je eno od letalskih kril treščilo v goro San Pietro in se odlomilo. Jeklena ptica je nato začela padati in padati. Ura je bila 8.53. Ugasnila so številna življenja, kmalu je ugasnilo tudi upanje. Začelo se je kazanje s prstom. Na zahtevnem letališču takrat sploh še niso imeli radarja. Marsikaj ni bilo tako, kot bi moralo biti. V kontrolnem stolpu so menili, da je le- talo bilo nad morjem, vendar je bilo med gorami. Posadka letališča ni poznala, saj je bil to prvi Adrijin let na Korziko. Reševalci so najprej menili, da se je letalo zrušilo v morje. Do mesta nesreče so se prebili šele ob 16. uri. Na gori San Pietro Po strahotni tragediji sta letali domov pripeljali krste nesrečnih potnikov. Na prizorišču nesreče, na gori San Pietro, je nato dolga leta ostajalo na tone ostankov. Šele leta 2008 je slovenska vlada poskrbela za čiščenje. V akciji je sodelovalo šestdeset gorskih reševalcev, pripadnikov civilne zaščite in vojske ter gasilcev. Med 27 tonami ostankov so bili deli nesrečnega letala. Na Korziki spominja danes na pretresljiv dogodek spominsko obeležje. S svojci, ki so se leta 2008 skupaj odpravili na prizorišče nesreče, je bila tudi novinarka Novega tednika Saška T. Ocvirk. Z avtobusom so jih odpeljali v hribovsko vasico, od tam so pešačili na goro San Pietro, kjer se je zbralo približno dvesto ljudi. »Mnogi so se želeli dotakniti železnega koščka, ki se je ob trku krila privaril v kamen. Vsak po svoje se je poslavljal od ljudi, ki jim je bilo tako kruto vzeto življenje. Med minuto tišine so se marsikomu udrle solze,« je poročala naša novinarka. Svojcem niso bili vzeti samo najdražji, so leta 2008 pripovedovali za Novi tednik. Med vsem, kar jih je prizadelo, so bile tudi govorice o astronomskih odškodninah, ki naj bi jih dobili za svoje najdražje. »V vseh teh letih me ni nihče vprašal, kako je z mano, če mi lahko kako pomagajo. Nič mi ni manjkalo, da ne bo pomote, vendar tudi če bi mi, ni nikogar brigalo, ali imam od česa živeti,« se je spominjala ženska z našega območja, ki je kot deklica na Korziki izgubila oba starša. »Pa bi vse skupaj niti ne imelo tako grenkega priokusa, če po nesreči ne bi tako velikodušno delili obljub o preživninah, štipendijah in službah,« je še povedala naši novinarki. In ko se je prijavila na Adrijin razpis, kjer so iskali delavko z njeno izobrazbo, je pripisala, da je hči staršev, ki so umrli na Korziki. Niti negativnega odgovora ni prejela! Spet druga otroka z našega območja, ki sta izgubila očeta, sta prejela štirideset tisoč dinarjev. Eden od njiju si je lahko za svoj delež kupil zgolj star motor. »Nekatera vprašanja še danes brez odgovora visijo nad nami,« je upravičeno očital sin tega očeta. In še vedno je za marsikoga tako. BRANE JERANKO Foto: arhiv NT krila. Pritrdili so ga na skalo. Na skali so na prizorišču nesreče odkrili spominsko ploščo. 34 SLEDI CASA St. 13, 2. april 2015 Teden domačega filma je predstavljal eno najbolj množičnih akcij Novega tednika, ki je v kinodvorane po vsej regiji med leti 1973 in 1989 privabila na tisoče obiskovalcev. Za TDF ni bila »usodna« trinajstica, ki jo je praznoval leta 1985, temveč polnoletnost. Zadnji »pravi« TDF, ki je takoj po festivalu v Pulju v Celje pripeljal vse najboljše jugoslovanske filme in njihove ustvarjalce, je bil namreč leta 1989. Leto kasneje ga je »odplaknila« huda poplava, po razpadu bivše skupne države pa se poskusi oživljanja filmske tradicije v mestu ob Savinji niso obnesli. Naša novinarska ekipa je 2. januarja lani v celjski porodnišnici že 50. obiskala mamice in njihove novorojence, ki so se rodili ob prelomu leta. »Silvestrskemu« fantiču v letu 2013 sta se v letu 2014 prvi pridružili dve deklici. Zadnja leta so našo ekipo okrepili tudi predstavniki Mestne občine Celje, ki seveda posebno pozornost namenijo prav prvemu novorojenemu Celjanu ali Celjanki. Naše akcije za bralce Od zbiranja novih naročnikov do pomoči ljudem, od obiskov krajev po vsej regiji do izpolnjevanja želja Časopisa brez bralcev ni bilo, ga ni in ga ne bo - je resnica, ki se je ob 70-letni-ci zavedamo ustvarjalci Novega tednika in so se je tudi ustvarjalci vseh njegovih predhodnikov ter se je bodo tudi, upam, vsi naši nasledniki. Da se stkejo čim bolj pristne vezi med ustvarjalci časopisa na eni strani in med bralci, ki posegajo po njem, na drugi strani, pa je ob verodostojnosti, ki jo morajo prinašati časopisni prispevki, potrebne le še malo dobre volje. Te, verjamem, je tudi še ob sedmih desetletjih druženja dovolj tako pri naših bralcih kot seveda tudi pri nas. Najbrž bi z lučjo pri belem dnevu iskali novinarja, ki bi na vprašanje, kaj ima najraje pri svojem delu, odgovoril drugače, kot da najbolj uživa na terenu, v neposrednem stiku z ljudmi in ob poslušanju zgodb, ki mu jih pripovedujejo. In prav na to struno je bilo in je še vedno ubranih tudi največ naših hišnih akcij. V naše kraje ... Obiske krajev po vsej regiji so poznali že naši kolegi v prvih desetletjih izhajanja časopisa, najbolj močno so bili usidrani v 70. in 80. letih preteklega stoletja, ko smo jih nadgradili v tako imenovana leteča uredništva in je celodnevno druženje ekipe novinarjev v posameznem kraju zaokrožila večerna kulturno-zabavna prireditev, na kateri smo krajanom razdelili tudi posebno izdajo časopisa, ki smo jo ustvarili tisti dan med obiskom pri njih. Da krajev, ki jih velja obiskati, še ne bo tako kmalu zmanjkalo, smo pokazali spet sredi prejšnjega desetletja, ko je kar nekaj let skoraj vsaka številka časopisa prinesla reportažo Novi tednik v vašem kraju. ... in med naše ljudi Če ta mesec izbiramo tretji par finalistov četrte akcije Naj maturantka in naj maturant, smo se tudi že pretekla leta družili z vrsto predstavnikov različnih poklicev in Januarja 1977 je ekipa novinarjev Novega tednika obiskala Rečico ob Savinji. Že takrat se je celodnevno druženje s krajani oziroma naše »leteče uredništvo« zvečer končalo na kulturno-zabavni prireditvi. Tudi kasnejša leta smo novinarji ob koncu letečih uredništev poročali krajanom o svojem delu, mednje razdelili priložnostno dnevno izdajo časopisa ter srečanje najpogosteje končali na plesnem parketu. No, ne ravno na parketu, saj so bile po tleh dvoran ali šol, kjer smo najpogosteje uredili začasno uredništvo, večinoma položene keramične ploščice. Ne glede na obdobje, v katerih so, akcije zbiranja naročnikov Novega tednika spremlja nagradni sklad, iz katerega obdarujemo tako nove kot zveste naročnike. Naj spomnim na pralne stroje in televizorje, ki smo jih razvozili po regiji, nenazadnje je tudi avtomobil Hyundai Getz svojo lastnico leta 2007 dobil prav iz vrst naročnikov Novega tednika. z ljudmi, ki so pomembno zaznamovali svoje okolje. Tako so jih naši bralci desetletja prav vsak teden našli v časopisni rubriki Obrazi, že sredi 60. let pa so na primer bralci lahko izbirali naj Slovenko. Na tisoče kuponov smo v uredništvu prejeli po prelomu tisočletja, ko smo pokukali Za zaveso SLG Celje in predstavljali gledališke igralke in igralce, izbirali naj duhovnika na Celjskem, zatem naj gasilsko desetino z naj gasilcem na čelu ter kasneje še naj pismonošo in se družili z »ljudmi z veliko začetnico«, med katere zagotovo sodijo medicinske sestre, socialne oskrbovalke ter številni prostovoljci in prostovoljke, ki jim ni žal ne časa ne truda, da priskočijo na pomoč sočloveku. novi tednik 7Q ✓ LET Z novorojenci ... Najstarejša hišna akcija, ki so jo »na svet spravili« si- cer kolegi takrat še ločenega uredništva Radia Celje leta 1965, je obisk mamic in novorojencev, ki se rodijo prvi ¡SRRKIBtu. 2. januarja letos smo že 51. obiskali celjsko porodnišnico, in čeprav so bila leta, ko je prvi Celjan zavekal že sekundo po polnoči, in spet leta, ko se novo življenje ni rodilo vse do zgodnjega večera v 1. januarju, je prav vsako leto obisk pri mamicah in novorojenčkih nekaj posebnega, nekaj edinstvenega. Preprosto se jih ne da primerjati, a jih z večino drugih hišnih akcij vendarle veže rdeča nit, pravi novinarski kolega Tone Vrabl, ki se je v našo ekipo Za lepe slike se je potrebno malo potruditi - »poznanje« na ladji »Pa je res slano!« Po prvem soočenju z morsko vodo je sledi! neposreden stik n njo - trinajst udeleženk namreč morja -v živo« še ni videlo. »Saj vem, da je žalostno, vendar sem ga do sedaj videla zgolj na sliki ali televiziji.« je s solzami očeh pripovedova-1j Angela Skorja iz Laškega. »Pred leti je bilo na kmetiji preveč dela in rn možem nisva hodila nikamor, sedaj, ko sem sama. pa tudimkamor ne grem.« Se dobro, da je prijavnica Novega tednika izpolnila njena hči. sicer bi se ji morje tudi tokrat izmuznilo Prvič je bila na morju tudi nasanajstarejša udeleže nka M a rija Ferlež. »Bila sem že na Blejrkem otoku, če tii kaj šteje, vendar imam z njim bolj slabe izkušnje,« prijkovedure. Čoln. tr kalenm so se peljali rjti nerkuice, sr^e skoraj prevrni seito te na Ltdjir sprva ktopila z nezaupanjem. Ko 91.4 je sama poper tela za krmilo, jr stpkhizgijiili Uri napbolj posrečen komentar pa je poskrbela Laščanka Matija Krajne: bbPa je ves alano, tako kot pravijo.Pa tudi od lulanja ni slrkno, kot še prakijOj saj se še rnhčr ne kopa.* Dan dopusta Kmečkp ženske, ki ne poznajo niti ennga prostega dreva. kat šeledopustov, so si trenj v petekmato privoščile. Za iramk-njave v lileviš rti v večini morate poprositi sorede m znance, jujljianjai kat dobrego lahko sjorijot pa le niso moglr izklopi-btj Ob brerstkrbnrm poionatijir na morje jim |rt namreč prriilji tiri misvtr da bi lahko s prostovoljnim1 prikpevki pomagali celjski porodirišnici pn nakupu ultrazvočnega apareta. »iele, ttr nitma plačale! zakaj tote| ne tnl vrtaj nekaj namernje rr dobro stvaren ,e dejala pobudnike Viktorij¡aŠlalrdeisOa goe denar za dobro stvar, pa ženske prav dobro vedo - 100 udeleženk je namreč na ta svet spravilo 250 otrok. ROZMAR1 PETEK Foto: GREGOR KATIČ Organizacija in izvedba izleta 100 kmečkih žensk na morje sta bili vsa tri desetletja skoraj povsem v rokah moškega dela našega uredništva. Prav na zadnjem izletu leta 2004 je stotnijo žensk, med katerimi jih je bilo 13 takšnih, ki so resnično prvič preizkusile slanost morja, spremljala novinarka Rozmari Petek. St. 13,2. april 2015 SLEDI CASA 35 Maja 1980 je priznan celjski šahist in naš sodelavec v športnem uredništvu Franci Pešec odigral v spomin na ravno takrat preminulega maršala Tita prvo šahovsko simultanko z mladimi šahisti s Kozjanskega, iz Obsotelja in sosednjega Kumrovca. V Bistrici ob Sotli so se v osnovni šoli, ki je bila poimenovana po Titovi materi Mariji Broz, simultanke vrstile vse do leta 2002, vsako leto pa je Pešec šahiral z enim otrokom več. Število šahistov je namreč v Bistrici raslo tako, kot bi se se staral tudi Tito, če bi še živel. vračal še leta po upokojitvi in se je od porodnišnice uradno »poslovil« ob lanskem jubilejnem 50. obisku. »To je preprosto ta občutek, da so najpomembnejši stiki z ljudmi,« pravi in dodaja, da v svoj najljubši trojček hišnih akcij uvršča še izlet 100 kmečkih žensk na morje in izbor naj voščilnic. ... s kmečkimi ženskami in z voščilnicami Ti akciji sta sicer zadnja leta usahnili, a sta svoje poslanstvo več kot izpolnili. Med leti 1973 in 2004 smo na morje popeljali 3.200 kmečkih žensk in mnoge med njimi so resnično prvič v življenju okusile, da je morje res slano. Le dve desetletji krajša je bila akcija izbora naj voščilnice, v kateri smo med leti 1997 in 2008 odkrivali, da kljub prodoru sodobnih tehnologij človeka še vedno najbolj razveseli »klasična« voščilnica, da ljudje še znamo pisati in da so na papir zapisane dobre želje ob prihodu novega leta lahko prave umetnine. Izpolnjevanje glasnih ... Če sta bili pred tremi leti eni mlajših hišnih akcij izpolnjevanja želja Tednikova dovolilnica in Veter v omari, je Novi tednik skrite želje svojih bralcev izpolnjeval tudi sredi prejšnjega desetletja. Za to obdobje so bili zelo značilni tudi brezplačni izleti za naše naročnike. Eno poletje smo skupaj odkrivali skrite lepote regije, zelo odmevni so bili tudi izleti, ki smo jih pripravljali skupaj z dvema največjima trgovcema - s Tušem in z Mercatorjem smo z avtobusi ali vlaki v različne kraje po Sloveniji popeljali več sto bralcev. ... in tihih želja Kakšno skrito željo smo bralcem nepričakovano uresničili tudi takrat, ko smo se bolj intenzivno lotili akcij zbiranja novih naročnikov. Ogromne, a res skrite želje smo izpolnjevali tudi številnim ljudem, zlasti pa najmlajšim iz najbolj ranljive skupine naših sokrajanov in soobčanov. Tako smo na primer z likovnimi umetniki po prelomu tisočletja Naslikali počitnice ob morju več sto Ideja za akcijo Do polnega vozička brez mošnjička, ki jo pripravljamo s trgovskim podjetjem Tuš in v kateri se lahko naši bralci že desetletje potegujejo za resnično brezskrben nakup, se je porodila ob 60-letnici Novega tednika. V tem času so se sreče pri žrebu razveselili že številni posamezniki in družine, ki so za nakup, namesto da bi segli v mošnjiček, zgolj izpolnili kupon in ga poslali v uredništvo. Za piko na i akcije vsako leto zadnji »nakup« namenimo v dobrodelne namene in »naše nakupovalke« prehrambene izdelke v voziček nabirajo za izbrano socialno šibko družino. V uredništvu Novega tednika letos že 12. leto hujšamo z bralci in bralkami. Če je letno povprečje malo več kot 200 izgubljenih kilogramov, potem se uspeh akcije že nekaj časa ne meri več v kilogramih, temveč v tonah. In to - vključno z zdravim načinom življenja, ki ga »hujšarji« spoznajo in osvojijo v tednih akcije - je dosežek, ki ga v veliki meri omogoča prav skupinsko delo. Letošnji dvajseterici hujšarjev, ki svoje »delo« uradno zaključujejo prav nocoj, v četrtek, so rdeče majice z začetka akcije zdaj zelo ohlapne. otrokom iz socialno šibkih družin, že dobro desetletje prej pa pomagali urejati društvene prostore gluhim in naglušnim v Celju. Iz spomina lahko izbrskamo še sodelovanje s celjsko bolnišnico, ki smo ji prav s pomočjo bralcev lahko omogočili nakup več nujno potrebnih medicinskih aparatov. Nepozabne ostajajo še iskrice v očeh približno stotih otrok, katerih starši Časopis za petino stroškov Zgodovina Novega tednika (13. del) Če danes bolj kritično pogledamo v čase, ki jih verjetno tudi številni družbenopolitični ali javni delavci niso povsem jasno razumeli, se ne bomo čudili, da je prodajna cena Novega tednika znašala komaj petino realnih stroškov (2 dinarja). Kljub temu da v sistemu »svobodne menjave dela«, v katerem se je gibalo tudi življenje Novega tednika, tržna ekonomija ni imela kaj veliko iskati, so v uredništvu še vedno računali na dohodek od reklam in oglasov. Prevladovalo je celo prepričanje, »da je v času, ko se gospodarstvo bori s prodajo svojih proizvodov, prav informacija tista, ki zmore objektivno, prepričljivo in zanesljivo pospešiti in oživiti prodajo in uravnavati ponudbo in povpraševanje«. Ob vsem tem ne smemo pozabiti ljudi, ki so takrat Novi tednik ustvarjali. Sredi leta 1975 je mesto glavnega in odgovornega urednika prevzel »družbenopolitični delavec« Bojan Volk (pred tem sekretar občinske konference SZDL Celje), redakcijski skupini pa sta se pridružila Mateja Podjed in Janez Vedenik. Leto kasneje je Novi tednik zapustil dolgoletni sodelavec Berni Strmčnik. www.kamra.si Novi tednik, 3. 4. 1975 Nekaj naslovov iz številke pred 40 leti Pot Titove štafete Rast bo! Dobra prodaja vikendov Skupaj bolni in zdravi Hitre in točne Vsebino številke si lahko ......... «IIII« n! bralci preberete na WWW.QIID.SI —LrSEÜZLsr; S)- SO ŽE NOVOSTI so bili zaposleni v Tekstilni tovarni Prebold, ko jih je po stečaju podjetja po občinah Spodnje Savinjske doline v letu 2004 obiskal in obdaril »naš« dedek Mraz. IVANA STAMEJČIČ Naslovnica številke Novega tednika 3.4.1975 36 AKTUALNO Za nepokretne si želi drugačno oskrbo Zaskrbljena zaradi kakovosti oskrbe svoje stare mame - V domu poudarjajo, da delajo strokovno in v skladu s predpisi Skupnost socialnih zavodov Slovenije uporabnikom ali svojcem, ki niso zadovoljni z delom oziroma s storitvijo v domovih starejših, priporoča, da se najprej obrnejo na strokovnega delavca pri izvajalcu. Če nesporazuma tako ni mogoče odpraviti, naj se obrnejo na direktorja, ki je zadolžen tudi za organizacijo dela in obravnavo določenih disciplinskih kršitev. Nato se lahko odločijo za formalne pritožbene poti pri socialni inšpekciji ali na ministrstvu za zdravje. Svojcem ali oskrbovancem je dolžan pomagati tudi zastopnik pacientovih pravic iz njihove regije. (Foto: arhiv NT, GrupA) Ukrepanje zdravstvenega osebja šele po večkratnih prošnjah svojcev, dehidra-cija oskrbovancev, prepih, kjer ležijo manj pokretni ali nepokretni oskrbovanci, smrad po blatu in urinu ... Tako se oskrbe zdaj že pokojne stare mame v Domu starejših Laško spominja La-ščanka dr. Barbara Lah Jarc, ki sicer zadnja leta živi na Gorenjskem. Vodja programa oskrbe starejših Janja Podkoritnik Kamenšek je nad takim dojemanjem oskrbe presenečena. Pravi, da se v domu posvetijo vsakemu posamezniku in da svoje naloge opravljajo strokovno ter v skladu s predpisanim pravilnikom o socialnovarstve-nih storitvah. »O storitvah, ki jih zagotavljamo svojim stanovalcem, vodimo evidence, zato imamo dokazila, da jih redno zagotavljamo,« dodaja. Stara mama Barbare Lah Jarc je v laškem domu živela leto dni. Med tednom je gospo obiskoval sin, ob koncih tedna je k oskrbovanki prihajala tudi vnukinja. Slednja je ob pregledu evidenc izvajanja storitev opazila, da jih v domu naj ne bi izvajali v skladu z dogovorom. Kot pravi, je po- Janja Podkoritnik Kamenšek je zavrnila, da bi na delo v domu starejših kakorkoli vplivale težave, ki jih ima podjetje Thermana. Poudarila je, da imajo v domu vse, kar potrebujejo za kakovostno delo. Dejala je, da med zaposlenimi vlada prijetno vzdušje, zato se ne morejo pridružiti opažanjem predsednika sindikata, ki opozarja, da so zaposleni v družbi utrujeni, jezni in prestrašeni. »Zavedamo se, zakaj prihajamo v službo. Vemo, da smo tu za svoje stanovalce. Če smo mi nasmejani, se tudi oni dobro in bolje počutijo,« je povedala. godba o nastanitvi v domu na primer vključevala kopanje dvakrat na mesec. Kadar so gospo okopali svojci, ki so tako želeli pomagati, da bi bila gospa okopana enkrat na teden, naj bi zaposleni kopanje izpustili. Vodja programa oskrbe starejših Janja Podkoritnik Kamenšek pravi, da evidence kažejo drugače. Gospa je bila po njenih besedah oko-pana v skladu z dogovorom, včasih tudi večkrat. Zapise so v domu tudi pokazali vnukinji na skupnem sestanku, zato so začudeni, da še vedno dvomi v redno izvajanje kopeli. Pomisleki glede pomirjeval Barbaro Lah Jarc je zmotilo, da naj bi njeni stari mami brez soglasja skrbnika predpisovali zdravila, zaradi katerih je več tednov spala tudi podnevi. Na stolu naj bi zaspala tudi takrat, ko bi morala imeti fi-zioterapijo. Uspavalne tablete naj bi prejemala tudi zvečer. Ob poizvedovanju, zakaj oskrbovanka potrebuje takšna V Domu starejših Laško je novalcev. Normativ za nepokr več kot 40 minut pomoči dnev takšnega stanovalca, ki ima ot 25 minut. Natančna ocena, ko žni na dan, je tako po besedah skoraj nemogoča, saj je zdravs različno. Vodja programa oskr Kamenšek poudarja, da so p] stanovalcem zagotavljali več, zaposlenih. Kljub temu opozar vse domove po Sloveniji določ mo, ker imamo receptorje, ki s da imamo nekaj prostovoljcev slene sodelavce, ki imajo zar lažje delo, poleg tega pa stan sprehod, pogovor ali v domu s zdravila, je domska psihiatrinja odgovorila, da z njimi pri starejših blažijo stres ob prihodu v dom in jim omogočijo boljše počutje. »Stanovalcem vse povprek ne predpisujemo takšne terapije, če zdravnik ne oceni, da jo potrebujejo. Na očitek težko odgovorim, saj bi morala natančno vedeti, za kateri primer predpisanega zdravila je šlo,« je dejala vodja programa oskrbe starejših. Povedala je, da je za predpisovanje pomirjeval sicer pristojna domska psihiatrinja. Zdravnica Mateja Marija Belej, dr. med, specialistka splošne medicine, je dodala, da so informacije o »Vsi si želimo stanov, največ. Vemo, da bi k več časa. S tem, kar i nam država da, mor je potrebno,« je povei oskrbe starejših v Dom Janja Podkoritnik K Od leve: vodja zdravstvene nege Damjana Damiš, domska zdravnica Mat osebe starejših Janja Pokoritnik Kamenšek. V domu jim nič ne manjka Vprašanje o izkušnjah z oskrbo v Domu starejših Laško smo zastavili tudi dvema stanovalcema, ki sta že več let priklenjena na posteljo, žal pa imata oba le še peščico svojcev. Tako Fanika Ratajc kot Jožko Rezec sta povedala, da sta v domu zadovoljna. Svoje mnenje je z nami anonimno delila tudi bralka Novega tednika. Fanika Ratajc je v dom pri- tve prihaja bolj redko. Kljub šla leta 2008. Od lani ji noge temu se stanovalka ne čuti ne služijo več. Obiskuje jo le zapostavljeno ali osamljeno, nečakinja, vendar ta zaradi pohvalila je živahen utrip v svojih obveznosti in zaposli- domu in oskrbo nasploh. »Zaposleni so super, poglejte samo, kako lepo sobo imam, takšne še doma nisem imela. Zame si vzamejo dovolj časa, ustrežejo mi glede vsega, kar potrebujem. Nihče ni grob ali kaj podobnega. Včasih je treba malo potarnati, a ko pokličem pomoč, se odzovejo.« Hvaležna je za pomoč, ki jo dobiva, in dodaja, da takšnega poklica sama ne bi bila zmožna opravljati. 39-letni Jožko Rezec je v domu nastanjen že dvanajst let in pol. Poudaril je, da osebje lepo skrbi zanj. »Imam veliko zdravstvenih težav, vendar mi zaposleni vedno ustrežejo, ko jih pokličem. Če me karkoli moti, povem in vse uredimo.« Dejal je, da se mu ne zdi, da bi se mu premalo posvečali, kar se socialne ali zdravstvene nege tiče. Ker je tetraplegik in ne more več premikati rok, so v domu zanj prilagodili zvonec. Ponoči mu ga namestijo v bližino ust, tako da lahko vanj pihne in prikliče pomoč. Dobro sodelovanje z osebjem Svojo izkušnjo nam je zaupala tudi bralka, ki ima v laškem domu mamo, ki je prebolela možgansko kap in sprva ni želela v dom. Že takoj po selitvi v dom so bili svojci presenečeni nad ustrežljivim in prijaznim osebjem. Všeč jim je tudi, da je soba oskrbovanja narejena v obliki črke L, tako da ima gospa svoj mir. »Sklepam, da je stanovalcem več pozornosti namenjene tudi zato, ker ima to podjetje v zdravilišču negovalni oddelek, ter da več pozornosti posvečajo tudi terapijam, razgibavanju, skratka temu, da se starostniku stanje izboljša, ne poslabša.« Zadovoljni so z ureditvijo doma, opažajo, da starostnike redno nadzirajo in se z njimi pogovarjajo tudi ob opravilih. Bralka, ki je po izobrazbi živilska tehnologinja, je zadovoljna, da je stanovalcem AKTUALNO 37 trenutno 71 nepokretnih sta-retnega stanovalca predpisuje no. Vendar lahko že hranjenje eženo požiranje, traja od 20 do liko oskrbe so stanovalci dele-h sogovornic iz laškega doma tveno stanje stanovalcev zelo be starejših Janja Podkoritnik ravilniki skopi in da bi lahko če bi imeli na razpolago več rja, da kadrovske normative za :a enak pravilnik. »Srečo ima-se vključujejo v družabništvo, i, da imamo za štiri ure zapo-adi svojih zdravstvenih težav iovalcem zagotavljajo kakšen krbijo za različne aktivnosti.« predpisanih zdravilih svojcem vedno na voljo, le v dom morajo priti in si z zdravnikom ogledati podatke v kartoteki. V oči jo je zbodla nemoč bližnjega Nad nemočnostjo starejših je bila Barbara Lah Jarc še posebej presunjena, ko je svojo staro mamo obiskala nekega decembrskega dne. »Zjutraj je dobila svečke za odvajanje in ko sem bila pri njej okoli tretje ure, je bila do hrbta v lastnem blatu. Tega ne morem pozabiti. Ko sem zaposlene vprašala, kaj so počeli od jutra do treh, so odgovorili, da sta le dva zaposlena za veliko oskrbovan- alcem zagotoviti cdaj potrebovali še 'mamo, s tem, kar amo zagotoviti, kar ala vodja programa mu starejših Laško iamenšek. teja Marija Belej in vodja programa na voljo ustrezna hrana. »Tudi glede tablet, ki so v današnjih časih v domovih večkrat kamen spotike, se je dalo z zdravnico dogovoriti in celo ukiniti močne antip-sihotike, ki jih gospa ne potrebuje in so ji jih predpisali v bolnišnici. Na telefon se zdravnica vedno takoj odzove, na obiskih je sestra pripravljena pokazati kartoteko in se skupaj dogovoriti, kaj bi bilo za človeka najbolje,« je povedala. Delo nadzira več inšpekcij Domove starejših redno nadzirajo inšpekcije, ki se odzovejo na pobude svojcev ali oskrbovancev. Socialna inšpekcija pri svojem delu zadnja leta ni ugotovila večjih kršitev na Celjskem, inšpekcija ministrstva za zdravstvo, ki nadzor nad zdravstveno nego izvaja šele leto, pa v tem času strokovnega nadzora v domovih v naši regiji še ni opravila. Socialna inšpekcija, ki delu- vih za starejše, tako pri javnih je v okviru ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je v zadnjih štirih letih opravila redni inšpekcijski nadzor v vseh domo- cev in da ne utegneta opraviti vsega dela.« Zaradi tega je prepričana, da so normativi o številu zaposlenih in predpisi, ki urejajo na primer število pleničk, do katerih je na dan upravičen oskrbovanec, že davno preživeli in bi jih bilo treba spremeniti. Sploh ob koncih tedna naj bi v sobi večkrat zaznala vonj po blatu in urinu, po njenih besedah naj bi bili stanovalci takrat bolj prepuščeni sami sebi kot ostale dni. Zavarovalnica krije tri pleničke Vodja programa oskrbe starejših pravi, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije stanovalcu krije tri pripomočke za inkontinenco na dan, enaka določila veljajo za vse domove v državi. Kadar gre za diarejo ali kakšne druge težave, zaradi katerih stanovalec pogosteje odvaja, v Domu starejših Laško nego izvajajo večkrat dnevno. Dodatnih pleničk svojcem ne zaračunajo. Janja Podkoritnik Kamen-šek še poudarja, da osebje v zavodih kot pri koncesionarjih. V letih 2013 in 2014 je prejela tudi tri pobude za izredni inšpekcijski nadzor domov za starejše na Celjskem, vendar zaveje veter. Brez odpiranja oken ne moremo prezračiti prostora,« je povedala. Dodala je, da drugačnega vstopa v sobe v domu ne morejo zagotoviti, a so zaposleni na odpiranje in zapiranje oken pozorni in tega ne delajo brez potrebe. Zanikajo, da bi umaknili zvonec Gospa se je sprva še lahko obračala v postelji. Takrat je večkrat zvonila in klicala osebje, ki naj bi ji po prepričanju Barbare Lah Jarc nato umaknilo zvonec v takšen položaj, da ga njena stara mama naj ne bi več dosegla. Sogovornica se strinja, da osebje ob vsaki muhi in klicu starejših ne more pustiti svojega dela in odhiteti k oskrbovancem, a se hkrati sprašuje, kaj se zgodi takrat, ko res potrebujejo pomoč. »Pri nas je 165 stanovalcev in 165 zvoncev. Ti so ključen stik nepokretnega stanovalca z našim osebjem. Zvoncev ne umikamo,« odgovarja vodja programa oskrbe starejših. Vodja zdravstvene nege dodaja, da zvonec sicer med Socialna inšpekcija je pred nekaj dnevi prejela pobudo za nadzor v Domu starejših Laško, vendar nadzora še ni opravila. Glede delovanja navedenega doma je pobudo za nadzor omenjena inšpekcija prejela tudi leta 2013, vendar takrat ni ugotovila, da bi izvajalec kršil predpise. Ministrstvo za zdravje RS je za strokovni nadzor, torej izključno za izvajanje zdravstvene nege, pristojno šele leto dni. V tem času za laški dom ni prejelo nobene pritožbe. sobo vstopi večkrat na dan -ob negi, ko prinaša in odnaša zdravila, obroke, tekočino, ko stanovalce obiščejo delovni terapevti ali fizioterapevti in podobno. Če ob tem zaznajo vonj po blatu, se nanj tudi odzovejo, je zatrdila. »Zdravstvena nega je bila pri gospe izvedena malo po 13. uri, a takrat gospa še ni odvajala. V vmesnem času do prihoda svojcev se je to spremenilo. Mi bi to najkasneje opazili, ko bi strežnica v sobo prinesla malico in bi poklicala osebje.« Je prepih nujen? Ko je osebje v sobe nepo-mičnih oskrbovancev prinašalo obroke, je Barbaro Lah Jarc od odpiranju vrat zmotil prepih. Povedala je, da so bila okna na široko odprta, zavese so plapolale, ona pa je hitela zapirati vrata. Vodja zdravstvene nege Damjana Damiš, dipl. medicinska sestra, odgovarja, da sobe v domu zračijo prav zaradi neprijetnega vonja, ki nastane, ko stanovalci odvajajo blato. »Da se tega znebimo, moramo odpreti okno. Če v tem času nekdo vstopi v sobo, seveda v nobenem primeru ni ugotovila kršitev predpisov oziroma strokovnih smernic za delo na področju pomoči starejšim. Inšpektor preuči vsako pobudo za izredni nadzor, ne glede na, to ali so jo dali uporabnik inštitucionalnega varstva, njegov sorodnik ali druga oseba, ki je utemeljila pobudo. Očitke iz pobude inšpektor preveri na različne načine, z ogledom na terenu, s pregledom dokumentacije, na podlagi pisnih poročil ... Inšpektor z vsemi svojimi postopki ugotavlja skladnost izvajanja dejavnosti z veljavnimi predpisi in strokovnimi koncepti za delo na področju pomoči starejšim. Ministrstvo za zdravje RS je pristojno le za strokovni nadzor, torej izključno za izvajanje zdravstvene nege, nadzore pa izvaja eno leto (pred tem je bilo pooblastilo za nadzor podeljeno strokovnemu združenju). Doslej strokovnega nadzora v domovih za starejše na Celjskem še ni izvedlo. »V domu delajo v skladu z normativi, ki določajo število zaposlenih in čas, ki ga ti dnevno posvečajo oskrbovancem. Kakovost opravljenih zdravstvenih storitev na podlagi teh pravil ocenjujem kot zelo slabo. Ne vem, kako se godi tistim starejšim, ki nimajo nikogar, da bi preveril, kako v domu skrbijo zanje,« je zaskrbljena Barbara Lah Jarc. nego ali hranjenjem kdaj tudi umaknejo višje nad posteljo. Možno pa je, da se kdaj zgodi, da ga pozabijo namestiti nazaj. Pogrešala je več samoiniciativnosti Barbara Lah Jarc osebju očita, da se ni odzvalo vedno, kadar bi se moralo. Zdravnica naj bi na primer staro mamo enkrat pregledala šele potem, ko so svojci opozorili, da med dihanjem že teden dni hro-pe. Imela je občutek, da večina ostalih zaposlenih dela rutinsko, s srcem so delali le nekateri, je povedala. »Žal je to delo premalo cenjeno. Jaz ga cenim, vem, da je težko in da jih je premalo.« Janja Podkoritnik Kamen-šek odgovarja, da je bila oskrbovanka v letu in devetih dneh v splošni ambulanti obravnavana 51-krat. Obiske, ki jih je zdravnica večkrat na dan opravila v sobi, so v domu šteli kot le en obisk. Glede na visoko številko pregledov meni, da tu ne gre le za pobudo svojcev, ampak za skrbno ravnanje zaposlenih v domu. Barbara Lah Jarc ob pripovedovanju svojih izkušenj poudari, da se ji zaposleni v domovih zdijo preobremenjeni in jim nikakor ne želi škodovati. Prepričana pa je, da bi morali ljudje o slabih izkušnjah z oskrbo svojcev v domovih odkrito spregovoriti in skušati kaj spremeniti na področju socialne oskrbe, normativov o številu zaposlenih in zdravstvene nege. »Nenazadnje smo vsi na tej poti, tudi mi bomo nekoč potrebovali pomoč in oskrbo.« Obračajo se tudi na zastopnika Zastopnica pacientovih pravic za celjsko regijo Cvetka Ju-rak je pojasnila, da sama doslej še ni obravnavala vprašanj, ki bi se dotikale zdravstvene oskrbe stanovalcev v domovih za starejše. Zastopnica Olga Petrak pa je imela nekaj takih primerov, med drugim tudi uradne pritožbe. Nanjo so se obračali tako svojci kot oskrbovanci, pa tudi osebje v domovih. Področje, ki ljudi najbolj zanima, so zdravstvene storitve, tako svojci kot osebje v domovih se nanjo med drugim obračajo tudi glede izjave volje oz. zavrnitve zdravstvene oskrbe. Petrakova se še posebej spominja primera, ko so se svojci obrnili nanjo, v obravnavi primera pa se je nato pokazalo, da varovanec v enem izmed domov ni imel primerne zdravstvene oskrbe. »Ko se je to ugotovilo, je bilo za vse, tudi za dom, zelo težko. Vedno smo ljudje tisti, ki ravnamo narobe, tukaj ne gre za tehnologijo, ampak za človeški faktor,« je dejala. To, da so na zdravstvene težave stanovalke večkrat opozorili tudi svojci, se zdi domski zdravnici Mateji Mariji Belej dobrodošlo. »Prav je, da tako sestre kot negovalke in tudi svojci povedo o problemih. Sama ne morem opaziti vsega, naš cilj pa je skupen - gre za dobro bolnika. Tega svojci poznajo bolje kot mi, zato smo hvaležni, kadar nam kdo kaj pove.« Različen pogled svojcev in osebja Ker je omenjena oskrbo-vanka težko dosegla kozarec, je, da ne bi bila dehidrirana, večkrat dobila infuzijo. Njena vnukinja meni, da bi bilo lahko drugače, če bi gospe osebje večkrat ponudilo za piti in bi ji pri tem pomagalo. Ko je bila ob svoji stari mami, naj bi ta spila več kot deciliter tekočine. To je po njenem mnenju še dodaten primer, ki opozarja na to, da je osebja v domovih bistveno premalo in da nima dovolj časa, da bi oskrbovancem počasi in v miru pomagalo, da bi se lahko odžejali. Janja Podkoritnik Kamen-šek pravi, da so gospejinim NE PREZRITE Strežnice so tiste, ki so med najbolj obremenjenimi v domovih starejših. Kakšne so njihove zgodbe? So standardi res le izgovor za varčevanje na plečih ljudi? stran 26 skrbnikom v domu ničkoli-kokrat pojasnili, da je gospa ob večji količini zaužite tekočine, včasih tudi po nekaj požirkih, bruhala. Da bi preprečila dehidracijo, je zdravnica stanovalki predpisala infuzijo. Barbaro Lah Jarc je presenetilo tudi, da je zdravnica njeni stari mami, ko ta ni več mogla požirati tekočine, infuzijo predpisala le do petka zvečer. V soboto gospa od jutra do popoldneva ni prejela tekočine. Mateja Marija Belej je pojasnila, da je šlo v tem primeru že za paliativno oskrbo. »Človeku lahko v terminalnem stadiju infuzija koristi ali škoduje. Če vidiš, da se njegovo stanje slabša, je bolje, da mu infuzije ne daš. Če ga siliš s hrano in pijačo, je to nasilje nad njim, ki le še podaljša in oteži umiranje.« Vedno več težje bolnih Janja Podkoritnik Kamen-šek je povedala, da se svojci stanovalcev na njih ne obračajo s pritožbami in da je primer, o katerem pišemo, ena redkih izjem. Dejala je, da je večina svojcev razumevajoča in da dobro sodelujejo. »Nekateri so tudi doma skrbeli za svoje ljudi in vedo, kakšne so bile njihove želje in potrebe ter kakšno oskrbo so jim lahko zagotavljali sami.« Zadovoljstvo svojcev so nedavno preverili tudi z anketo, večina vprašanih je izrazila zadovoljstvo z domskimi storitvami. Dejala je še, da se zaradi državnih varčevalnih ukrepov razmere v domovih, kar se nege stanovalcev ali števila zaposlenih tiče, niso zaostrile. Po drugi strani ni mogoče čutiti napredka, ki bi si ga domovi za starejše želeli, pravi. »Neprestano težimo k izboljšanju, skupaj z ostalimi domovi v regiji in skupaj s skupnostjo socialnih zavodov pozivamo k spremembah na različnih področjih. Zavzemamo se, da se zadeve ne bi slabšale. Skrbimo, da se zaposleni izobražujejo, da kupujemo pripomočke, s katerimi olajšamo njihovo delo in pristop. Sledimo trendom dobrega počutja.« Zdravnica Mateja Marija Be-lej je opozorila, da na delo v domovih zagotovo vpliva občutna sprememba strukture stanovalcev. Med stanovalci je namreč vedno več tistih, ki so zelo bolni in potrebujejo stalno nego. TINA VENGUST Foto: TV 38 PODLISTEK ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE # amra www.kamra.si Kemična zaščitna sredstva in regulatorji rasti (Foto: Rok Poles) Zeleno za vse čase Vrtnarska zapuščina Alojza Kojca (1898-1945) Vrtnarska zapuščina Alojza Kojca, ki je predstavljena v okviru stalne razstave v Vili Mayer v Šoštanju, je edinstvena tako v slovenskem kot tudi evropskem prostoru. Obsežnost zbirke strokovne literature, vrtnarskih in za vrtnarstvo pomembnih orodij in pripomočkov, ki je bila last le enega človeka, je velika in pomembna ne le za posameznika, temveč za celotno vrtnarsko stroko in dediščino naroda. Alojz Kojc se je rodil 3. fe- obiskoval štiriletno ljudsko bruarja 1898 v Predelu nad šolo. O nadaljnjem šolanju Šmarjem pri Jelšah, kjer je ni podatkov, prav tako ne vemo, kje se je izučil za vrtnarja. Zaposlitev je iskal v mnogih krajih Kraljevine SHS. V njegovi delovni knjižici je navedenih devet različnih delodajalcev. Zbirka orodja Raznolika zbirka orodja tistega časa je bila v pomoč vrtnarju pri vseh njegovih opravilih. Danes marsikaterega razstavljenega orodja vrtnarji niti ne poznajo. Nemalo kosov se ponaša z blagovno znamko Wolf, znamko orodja, ki je še danes na prodajnih policah vrtnih centrov in ki ga je Alojz Kojc naročal s pomočja kataloga. Katalo- gi so imeli v tistem času pomembno vlogo, saj so ljudje že takrat z njihovo pomočjo naročali seme, sadike, orodja in pripomočke. Na nekaj kosih orodja so pred leti opravili restavratorska dela (peskanje in barvanje), zato so videti kot novi. Z natančnim opazovanjem lahko na nekaterih ročajih orodij opazite inicialki AK (Alojz Kojc) ali W (Wosch-nagg - šoštanjska družina, pri kateri je bil Alojz Kojc vrtnar). Zaščitna sredstva in regulatorji rasti Kemična zaščitna sredstva in razkužila so bila v preteklosti uspešnim vrtnarjem -mojstrom - dobro znana, saj se pri profesionalnem delu ničesar ne sme prepustiti naključju. Izpad pridelka zaradi napada rastlinskih bolezni ali prerazmnožitve škodljivih organizmov bi se lahko krepko poznal pri dohodku. Kemična zaščitna sredstva in regulatorje rasti so uporabljali pri zaščiti rastlin pred škodljivimi organizmi, razmnoževanju (s potaknjenci ali grobanjem) in razkuževanju (vode ali rastlin). V pomoč pri ravnanju s kemikalijami so bili priročniki in navodila za uporabo kemičnih sredstev. Nekatera so se ohranila in so sestavni del zbirke. Že nekdaj so se vrtnarji zavedali prisotnosti rastnih regulatorjev v rastlinah in poznali njihov vpliv na rast in razvoj. Hormoni za pospe- Vrtnar Alojz Kojc (1898-1945) (iz zasebne zbirke Vlada Kojca) ševanje koreninjenja, ki so jih takrat uporabljali, so skupaj z navodili prav tako na ogled. V naslednjih petih nadaljevanjih bo sledilo več podatkov o vrtnarju Alojzu Kojcu in njegovi zbirki. Obširnejši zapisi so objavljeni na spletnem portalu Kamra, zbirka je na ogled v Vili Mayer v Šoštanju. Zapuščina vrtnarja Alojza Kojca je podrobneje predstavljena tudi v publikaciji Vodnik po stalnih zbirkah Vile Mayer. NATAŠA DOLEJŠI BARBARA PAJK Svetovna vojna 1914-1918 Franc Završnik z Vranskega med kranjskimi Janezi ALBUM S CELJSKEGA Franc Završnik je bil rojen 24. 1. 1894 v kmečko-hribovski družini na Čreti pri Vranskem. Njegov oče je rudaril v Ameriki. Na prelomu 19. stoletja se je vrnil domov in s prihranki kupil kmetijo na Osredku nad Mo-tnikom, ki je takrat spadal pod deželo Kranjsko. Ko se je leta 1914 začela prva svetovna vojna, so Franca vpoklicali v 27. ljubljanski domobranski pehotni polk. Tam so ga dodelili v drugi strelski bataljon - imenovan kranjski Janezi. Pod poveljstvom generala Svetozara Borojevica je prehodil fronte od Galicije, Karpatov, Tirolske, Soče do Pijave. Tam je bil v zadnji avstrijski ofenzivi ranjen in je bil vse nadaljnje življenje invalid. Vojaško življenje je zapustil s činom narednika. Po zdravljenju v vojaški bolnici Novo Celje se je vrnil domov, vendar po takratni miselnosti kot invalid - imel je prestreljeno levo roko - ni bil primeren za naslednika na kmetiji. Zato si je poiskal za življenjsko sopotnico sestro prijatelja in soborca na soški fronti, Jožefa Salaba iz Mavte pri Vranskem. Jožef je padel na Doberdobski planoti leta 1916. Frančiška Salaba je bila tudi sestra nadporoč-nika avstrijske vojske Rudolfa Salaba, pozneje Maistrovega oficirja, komandanta oddelka slovenske vojske v Velikovcu in Grebinju. V kraljevini SHS je imel čin majorja in je bil poveljnik kasarne v Cetinju. V zakonu Franca in Frančiške so se rodili štirje otroci, dva sinova in dve hčeri. Imela sta šest vnukov, ki zdaj z družinami živimo na Vranskem, v Ljubljani in Celju. Življenje sta začela graditi tako rekoč iz nič. Franc je bil zelo iznajdljiv in domiseln človek. Bil je velik praktik in česarkoli se je lotil, mu je uspelo vrhunsko narediti, pa naj bo iz kovine ali lesa. Videl je, da je bilo po vojni veliko pomanjkanje kovin. V kovačnici pri hiši si je izdelal orodje in začel izdelovati lesene vitle - »geplje« za pogon strojev - in jih prodajati okoliškim kmetom. Izdeloval je tudi lesene stiskalnice za sadje in lesene sode. Kasneje se je preusmeril v izdelavo lesenih vil, grabelj in raznih ročajev za orodja. To je prodajal okoliškim kmetom, večino pa veletrgovcu Ra-kuschu v Celje, Tiršku na Polzelo, Adamiču v Šenčur in potujočim Ribničanom. Njegova orodja so uporabljali kmetje tako rekoč po vsej takratni Sloveniji. S tem zaslužkom sta z ženo kupila srednje veliko kmetijo in kasneje še od ljubljanskega knjigotržca Lavoslava Schwentnerja hišo na Vranskem. Tam živijo njegovi nasledniki še danes in se po domače reče pri Salabovih. Stari oče Franc je v njej živel vse do svoje smrti 20. 4. 1958. Z ženo sta pokopana na pokopališču na Vranskem. Na Vranskem je pokopan tudi Rudolf Salaba. Prispevek: Slavko Padežnik - vnuk Franca Završnika (Vransko) v okviru akcije zbiranja spominov na 1. svetovno vojno v organizaciji Medobčinske splošne knjižnice Žalec Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03-426-17-36 (Srečko Maček). Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. Franc Završnik (za mizo z brki) v Novem Celju ob koncu vojne leta 1918 Franc Završnik pri frizerju, 5. 7. 1915 Spomin Franca Završnika na soško fronto MLADI ZA MLADE 39 Pozor! Zverjasec na delu! Zverjaščeva ekipa Na začetku marca je bil v OŠ Petrovče celostni kulturni dan pod geslom »Pozor! Zverjasec na delu!« Vse se je namreč vrtelo okoli grozne pošasti z imenom Zverjasec. Slikanica s tem naslovom, v izvirniku Gruffalo, še vedno buri domišljijo otrok po vsem svetu, v marcu pa jo je tudi nam. Glede na to, da je zgodba napisana v rimah, je odlična za uprizarjanje na odru. Mladi dramatiki z mentorico Sonjo Rebernik, glasbeniki z mentorico Ani-to Žolnir, učenci nemščine z mentorico Gordano Kobale, učenci hrvaščine z mentorico Marjano Lešnik in anglisti z mentorico Veroniko Tavčar so se odločili, da uprizorijo zgodbo vsak na svoj način v svojem jeziku. Po večmesečnih vajah so nastali Zverjasec v slovenščini z avtorskimi skladbami deve-tošolke Janje Teržan, ki so nastale v okviru ansambel-ske igre pod taktirko Anite Žolnir, lutkovna igra Der Gruffalo v nemščini, dramsko igro Grubzon v hrvaščini in Gruffalo v angleščini. Za uvodno predstavitev avtorice slikanice Julie Donaldson in ilustratorja Alexa Scheffler-ja sta poskrbela Rok Hrustel in Tjaša Lešnik pod mentorstvom Suzane Filipčič, za sceno likovniki pod taktirko Zale Valenčak. Preskok iz enega jezika v drugega sta domiselno povezala Marjana Lešnik in Peter Kavčič. Uro trajajočo predstavo so si najprej ogledali učenci predmetne stopnje, najmlajši so v tem času ustvarjali v delavnicah na temo Zverja-sca in nastali so mali glineni kipci, lutke, strip ... Nato so učenci zamenjali vlogi in so svojo kreativnost pokazali starejši, ki so v literarnih delavnicah in tudi v likovni izdelali družabno igro zver-jasec, ne jezi se, s pomočjo učenk Srednje zdravstvene šole Celje (smer kozmetični tehnik) so drug drugemu porisali obraz in se prelevili v živali iz Zverjaščeve dežele. Plesalke so se v telovadnici učile plesov, v kuharski delavnici so kuharski mojstri pekli Zverjaščeve piškote, izpod rok učencev v tehničnih delavnicah pa so nastali knjigožeri. Ves utrip so spremljali šolski novinarji, ki so o vsaki delavnici napisali članek, fotografije pa predali v obdelavo računalnikarjem, ki so jih združili v power point predstavitev. Opoldne smo se zbrali v telovadnici, kjer so učenci predstavili svoje izdelke in potek dela, za piko na i pa smo se posladkali s piškoti. Glede na pozitivne odzive in nepozabno predstavo so učenci Zverjasca odigrali tudi za druge osnovne šole iz okolice, zvečer pa še za starše, ki so s kupljeno vstopnico pomagali šolskemu skladu. PINA DRŽAN, 9. b OŠ Petrovče Iz Španije prinesli zlato Pevci Mešanega mladinskega pevskega zbora Šolskega centra Celje so se udeležili drugega Mednarodnega tekmovanja zborov Canta en Primavera v španskem mestecu Malaga. Na tekmovanju je nastopilo Španije. Naši pevci pod stro- 16 zborov iz 9 držav - Združenih držav Amerike, Estonije, Italije, Namibije, Poljske, Rusije, Švedske, Turčije in kovnim vodstvom zboro-vodkinje Andreje Ocvirk in Boštjana Korošca so na tekmovanju navdušili mednaro- dno žirijo, ki so jo sestavljali Antonio del Pino (Španija), Tove Ramlo-Ystad (Norveška) in Romans Vanags (La-tvija), in prejeli zlato diplomo ter postali zmagovalci v kategoriji mladinski zborov. Na tekmovanju so se predstavili Mladi raziskovalci iz občine Žalec z naslednjim programom: En ego campana Jacobusa Gallusa, Ne ouri, ne sejaj Radovana Gobca, Non nobis, Domine Rosephayjne Powell. Zbor je nastopil tudi na otvoritveni prireditvi, na kateri je sodeloval z umetniškim vodjem festivala Fredom Sjobergom in zapel Fey Oh in Raise your voices. LAURA KOLŠEK Mladi nadobudni raziskovalci smo se v sredo, 25. marca, zbrali v I. OŠ Žalec, kjer smo sodelovali na zaključni prireditvi javnega natečaja Mladi raziskovalec, ki ga vsako leto razpiše Občina Žalec. Po prijetnem uvodnem pozdravu smo odšli v delavnice, kjer smo z drugimi raziskovalci predstavili raziskovanje teme, ki smo si jo izbrali, ter izmenjali mnenja in raziskovalne izkušnje. Po končanem delu v delavnicah smo v avli šole predstavili še sklepe in zaključke, prejeli pa smo tudi pohvale za izdelane raziskovalne naloge. Bilo je zelo zanimivo, najbolj pa me je navduševala množica mladih raziskovalcev, ki se je letos podala na raziskovalno pot. Sodelovalo je več kot 500 učencev iz petih osnovnih šol občine (I. OŠ Žalec, II. OŠ Žalec, OŠ Griže, OŠ Petrovče in OŠ Šempeter), ki smo s 53 mentoricami ali mentorji raziskovali sedem razpisanih tem. Tako smo raziskovali prevozna sredstva v preteklosti, izobraževanje in poklicno orientacijo, naravna zdravila in naravno kozmetiko, prehranjevalne navade, naravne nesreče, gozd kot naše bogastvo in sožitje generacij. Čeprav smo še mladi raziskovalci in smo se z raziskovanjem nekateri srečali prvič, smo se potrudili in napisali prave raziskovalne naloge, ki so jih recenzirale strokovne službe. Njihovo mnenje nas je spodbudilo, da se bomo z veseljem raziskovanja lotili tudi v naslednjih letih. Naša radovednost ne pozna meja, svet okrog nas pa je tako zelo zanimiv in čaka, da ga preučujemo in raziskujemo. Kdo ve, kaj bomo še odkrili? KAJA SEMPRIMOŽNIK DOROTEJA PEŠIC, 6.c-razred, I. OŠ Žalec Ob prazniku obisk Prostovoljci III. osnovne šole Celje smo v ponedeljek, 9. marca, v Domu ob Savinji obiskali starejše občane. Ti so se našega obiska razveselili, nam pa je bilo z njimi lepo. Najprej sta jim zapela Ana in Martin, potem smo jim podarili ptičke, ki smo jih izdelali posebej zanje, in oskrbovankam prijazno voščili za praznik. Medgeneracijsko povezovanje, h kateremu nas spodbuja mentorica Darja Bastl, je v šoli že tradicionalno. Oskrbovancem doma s svojim obiskom in z ustvarjalnostjo popestrimo vsakdan in mislim, da nam je tudi tokrat to uspelo. Lepo je bilo videti zadovoljne in nasmejane obraze starejših, ko so se v pogovoru z nami spominjali svojega otroštva in pripovedovali o svojem življenju. Marsikdo nima svojcev, ki bi ga lahko obiskali, zato so zanj takšna druženja še toliko prijetnejša. Medgeneracijsko druženje ni pomembno le za starejše, ampak tudi za nas mlade, saj se od starejših lahko veliko naučimo; starejši imajo številne in bogate življenjske izkušnje, ki jih radi delijo z nami. Mi pa smo občutili veliko zadovoljstvo, da smo jim polepšali dan in morda pregnali osamljenost. Zato se veselimo naslednjega srečanja. EMA OVCIRK, 9. razred Stanovalci v Domu ob Savinji so vedno veseli obiska mladih prostovoljcev. 40 BRALCI POROCEVALCI Uspehi z mednarodnih tekmovanj Učenci Glasbene šole Celje in dijaki umetniške gimnazije I. gimnazije v Celju ter Glasbene šole Celje so v tem šolskem letu nanizali številne uspehe na mednarodnih tekmovanjih v številnih mestih. V Velenju, Gorici, Trstu, Begunjah in Beogradu so dosegli že 13 prvih nagrad, od teh dva laureata, devet drugih nagrad, tri tretje nagrade, eno četrto nagrado, po eno bronasto in srebrno priznanje ter eno priznanje za udeležbo in dve pohvali. Ravno v tem času se udeležujejo že novih tekmovanj, številnih pa se bodo udeležili tudi v prihajajočih mesecih in zagotovo lahko pričakujemo še nove dosežke. Vse čestitke gredo predvsem mladim tekmovalcem in njihovim mentorjem ter korepetitorjem, zahvala pa tudi staršem in Glasbeni šoli Celje za vso podporo. METKA LIPOVŠEK radiocelje Mladi tekmovalci s svojimi mentorji in korepetitorji Preteklost v plesnih korakih V sredo, 18. marca 2015, je bilo v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu območno srečanje otroških folklornih skupin, ki delujejo v občini Žalec. Na začetku prireditve je organizator in vodja izpostave JSKD Žalec Marko Repnik dejal, da je vesel, da se v občini širi tudi otroška folklorna dejavnost, ki prebuja plesne igre, pesmi, izštevanke, plese, ki se jih odrasli z veseljem spominjamo. Le tako bo slovenski narod vedel, od kod izvirajo njegove korenine. Prijavilo se je šest skupin: Griški veseljaki - OŠ Griže, OFS Ponikva pri Žalcu, OFS Srajčke - KD Gomilsko, Navi-hančki - OŠ Griže, OFS OŠ Petrovče in OFS iz Podružnične šole Trje. Mladi folklorniki in folklornice iz OŠ Petrovče so s Podružnično šolo Trje prikazali splet Oj, lepo je res na deželi in splet Pletenje kit. Na odru je odplesalo 40 otrok. Pred svojimi starši, dedki, babicami in nenazadnje tudi strokovno komisijo so prikazali igro in štajerske plese. Občinstvo so prepričali s svojo plesno izvedbo, z odrsko postavitvijo, s kostumsko podobo in z urejenostjo. Mladi plesalci se zavedajo svojega poslanstva, z lahkoto osvojijo oder in na njem tudi uživajo, kar vedno znova tudi potrjujejo. Hvala vodstvu šole za spodbudo pri ohranjanju folklorne dejavnosti, hvala tudi vsem staršem za vse korake, prevoze in usklajevanje terminov in nenazadnje čas, ki nam ga namenite. Hvala frizerki Renati Resnik za urejenost pričesk in nenazadnje našemu fotografu Tomažu Reharju, ki nas vedno spremlja in poskrbi, da bodo naši spomini živi še čez nekaj let. Hvala vsem, ki hodite po svetu z nami z ramo ob rami ... da ste zvezde med nami. HT Skupina JUB ob svoji 140-letnici z veliko humanitarno akcijo JUB letos proslavlja častitljivih 140 let obstoja. Okrogla obletnica, s katero se lahko pohvalijo redka slovenska podjetja, ima za JUB velik pomen. Visoka številka kaže na spoštovanje tradicije, zaposlenih, kupcev in okolja. JUB je kljub negotovi gospodarski situaciji v zadnjih desetletjih beležil stalno rast, večal število zaposlenih in se širil na tuje trge. Predvsem pa je ves ta čas ohranjal tesno vez s kupci, ki so vedno znali prepoznati kakovost njegovih izdelkov in so podjetju ostali zvesti. Podjetje je ostalo slovensko in ima domače lastnike, s svojimi izkušenimi strokovnjaki pa ves čas skrbi za lasten razvoj. Sedež podjetja je že od leta 1875 na istem mestu, tovarno pa so z novimi proizvodnimi obrati z leti širili, posodabljali in razvijali tudi v sodelovanju z lokalno skupnostjo. Trdna zaveza podjetja ostajata celovit razvoj inovativnih in kakovostnih izdelkov ter storitev, ki jih že tradicionalno cenijo tako domači kot evropski kupci, ter želja po ohranitvi zaupanja tudi v prihodnosti. JUB je danes podjetje z močnimi lastnimi blagovnimi znamkami, od katerih jih več kot 70 odstotkov proda v tujini. Prisotno je na več kot kot tridesetih trgih in sodi med deseterico najbolj internacio-naliziranih slovenskih podjetij. Z več kot 570 zaposlenimi JUB posluje preko svojih trinajstih odvisnih družb, ki jih ima v desetih državah. Okrogli jubilej bodo v podjetju JUB obeležili s humanitarno noto v krogu tistih, ki so že vrsto let njihovi zvesti kupci. V sodelovanju z zavodom Anina zvezdica bo velika humanitarna akcija, v kateri bo JUB s svojimi izdelki pomagal družinam, vrtcem, šolam, društvom ali tistim ustanovam, ki javnih objektov zaradi finančne stiske ne zmorejo obnoviti sami. Sledili bodo številki 140 - ena družina ali en javni objekt za vsako leto obstoja podjetja JUB. V humanitarno akcijo s sloganom Skupina JUB ob svoji 140-letnici za 140 pomoči potrebnih se bodo vključile še vse odvisne družbe. Vrhunec dogajanja bo pred iztekom leta, o celotnem poteku akcije pa bo javnost ves čas podrobno obveščena. Promocijsko besedilo Uspehi Maše in Klare Februarja in marca se uspešne učenke in učenci glasbene šole udeležujejo različnih tekmovanj v Sloveniji in izven nje. Februarja je bilo regijsko tekmovanje mladih glasbenikov celjsko-koroškega območja. Iz GŠ skladateljev Ipavcev Šentjur se ga je udeležila mlada violinistka Maša Leskovar. V starostni kategoriji I. A si je med 18 violinisti priigrala 1. mesto in s tem zlato plaketo. Ker je bila v svoji starostni kategoriji najuspešnejša, se je predstavila in zaigrala na koncertu prvonagrajencev, ki je bil 11. februarja 2015 v Orgelski dvorani GŠ Frana Koruna Koželjskega v Velenju. Marca je bilo državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije v primorski regiji. Maša je na državni ravni v hudi konkurenci 50 violinistov osvojila srebrno plaketo. Ob velikih uspehih mlade vir-tuozinje ne smemo pozabiti na njeno predano učiteljico Betko Rauter, ki je s svojim strokovnim delom odločilno pripomogla k vidnim rezultatom. Za klavirsko spremljavo violinistke Maše je poskrbela korepetitorka Larysa Kocherova. V začetku marca je bilo v Beogradu mednarodno tekmovanje pihalcev, ki se ga je iz GŠ skladateljev Ipavcev Šentjur udeležila mlada flavtistka Klara Tiselj. Za Klarino odlično igranje in doseženo II. nagrado je zaslužna njena učiteljica flavte Marta Kuzmanovski Koberski. Odlično flavtistko je pri klavirju spremljala korepetitorka Valentina Černe. Obe mladi glasbenici in njuni profesorici so visokih odličij vesele in se polne novega zagona pripravljajo na mednarodno tek- Maša s korepetitorko Laryso Kocherovo (levo) in svojo učiteljico Betko Rauter Klara z učiteljico Marto Kuzmanovski Koberski movanje Upolova svirel, ki bo aprila v Štanjelu na Krasu. Tako jim ob tem, ko jim čestitamo za izjemne uspehe, želimo veliko poguma in dober rezultat tudi takrat. SIMONA ZDOLŠEK BRALCI POROČEVALCI 41 Setveni koledar Čas za presajanje je do 9. aprila. 2. ČE 3. PE 4. SO 5. NE 6. PO 7. TO 8. SR list -------; polna luna ob 14. uri korenina list do 18. ure cvet list Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2015, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. Tri kajuhovke na matematično olimpijado Na letošnjo Evropsko dekliško matematično olimpijado, ki bo v Minsku v Belorusiji, so se uvrstile kar tri dijakinje I. gimnazije v Celju (od štirih, kolikor šteje celotna nacionalna ekipa): četrtošolka Klara Nosan, tretješolka Timeja Strašek in drugošolka Klara Drofenik. Naše dijakinje že tretje leto zapored sestavljajo kar 75 odstotkov celotne ekipe in malo je manjkalo, da bi letošnjo ekipo prvič sestavljale le kajuhovke, saj je drugošolka Maša Smajila, ki je bila peta na kvalifikacijah, za las zgrešila uvrstitev. Mentor dijakinj je profesor Kristijan Kocbek. NP, foto: JPZ »Kjer je volja, tam je pot,« pravijo ljudje v Krajevni skupnosti Galicija. Za ohranjanje tradicije Življenje v idiličnih zaselkih je lahko tudi čisto blizu avtocest. Povezava z dinamičnim razvojem in hitenjem na eni strani in idiličnim vzdušjem je včasih le korak proč. Ko z glavne magistralne ceste proti Velenju, kjer nas že od daleč spremlja kamnolom v Veliki Pirešici, postanemo le trenutek, smo takoj v drugačnem svetu. Krajevna skupnost Galicija v svojih nedrjih skriva čudovite zaklade in ljudi, ki še sodelujejo med seboj in ustvarjajo. V društvih deluje skoraj četrtina prebivalcev, ki skupaj pripravijo letno kar okrog sto prireditev, v okviru Galiških dnevov in izven. Obnovili so hišo po požaru in farovški kozolec, uredili čudovito galerijo slik, prostovoljno obnavljajo gasilske domove ... Skratka sami poskrbijo za javne dobrine in dobili so tudi državno priznanje za najbolje urejeno vaško jedro. Prav poseben in živahen utrip in vsebino pa daje gostoljubnost Turističnega društva Galicija, ki skrbi za ohranjanje kulturne in naravne dediščine ter za oživljanje starih običajev in tradicije, vse skupaj pa popestrijo s prijetnim druženjem. Prav v teh dneh so naredili butaro velikanko. Da si jo lahko ogledajo še ostali, so jo po blagoslovu v cerkvici sv. Ožbalta na Pernovem postavili kar pred trgovino Košarico. S prav posebnim žarom se že pripravljajo na sobotno tradicionalno nošnjo jedi na glavi k blagoslovu v cerkvici na Pernovem. Včasih so namreč nosili jedi v jerbasih na glavah in praženje oblečeni ljudje, ta tradicija pa prehaja iz roda v rod. Pripravljajo se tudi že na tradicionalno cvetlično tržnico, ki bo v nedeljo, 12. aprila, ob 14. uri ob parku Urške Žolnir na parkirišču Podružnične osnovne šole Trje v Veliki Pirešici. Ob cvetlični tržnici bo tudi vseslovenska izmenjevalnica oziroma Štafeta semen in cepičev starih sadnih vrst. Dogajanje bodo popestrili še z razstavo sta-rodobnih vozil in prijetnim druženjem. IRENA ROTAR Z leve: Klara Drofenik, Klara Nosan, Maša Smajila in Timeja Strašek Dan za spremembe V Domu starejših Šentjur so se že četrto leto zapored priključili vseslovenski akciji Slovenske filantropije Dan za spremembe. Letošnji datum je sovpadal z delavnico izdelovanja butar in tako so povabili prostovoljce, ki prihajajo v dom, da skupaj s stanovalci izdelajo butare za cvetno nedeljo. Odrasli prostovoljci tedensko vodijo skupine za samopomoč in pogovorne skupine, literarno skupino in skupino za ohranjanje ljudskih pesmi ali prihajajo podobno kot dijaki prostovoljci k posameznim stanovalcem za druženje. Ob dnevu za spremembe pa so družno pomagali izdelati butare stanovalcem, ki so jih potem odnesli v svoje prostore. Največjo butaro je v nedeljo eden od stanovalcev doma odnesel k blagoslovu v cerkev. Dogodka so se udeležili tudi otroci iz Vrtca Šentjur, ki so si ob pomoči vzgojiteljic in prostovoljcev izdelali vsak svojo butaro, vsem skupaj pa so popestrili dogajanje s svojim glasbenim nastopom. Akcija in tradicionalni običaj izdelovanja butar sta povezala okrog 70 udeležencev štirih generacij. BARBARA JAZBEC www.cinkarna.si Druženje ob izdelovanju butar 42 NA KOLESIH Invalidski voziček na avtocesti Zakonodajalec invalidske vozičke uvršča med posebna prevozna sredstva - Pravila so jasna »Pri avtocestnem priključku Ljubljana Sneberje bodite posebej pozorni,« smo lahko slišali po radiu v ponedeljek zjutraj. Po avtocesti se je namreč iz celjske smeri nekdo vozil kar z invalidskim vozičkom. Ne gre za prvi takšen primer. Jasno je, prometna pravila veljajo tudi za invalide. Ko so neprevidni, ogrožajo tako sebe kot druge udeležence v prometu. V preteklih letih je iz Nemčije odmevala novica z avtoceste, kjer se je z električnim invalidskim vozičkom vozila 81-letna vdova. Za opravek na pokopališču je izbrala kar bližnjico po avtocesti. Še več, na avtocesti se je celo izgubila in vozila v nasprotno smer. Gibalno ovirani invalidi imajo v cestnem prometu seveda tako pravice kot dolžnosti. Tudi v naših krajih je mogoče srečati kar nekaj invalidskih vozičkov na pločnikih kot tudi na cesti. Celo po več skupaj. Posebna sredstva V Zakonu o pravilih cestnega prometa so električni in drugi invalidski vozički uvrščeni med tako imenovana posebna prevozna sredstva. Med posebnimi sredstvi so tudi otroška prevozna sredstva in športni pripomočki ter naprave, ki omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca. To so skiro, kotalke, rolke, ro-lerji, smuči, sani, otroško kolo, monokolo, motorne sani, miniaturna motorna vozila in po namenu uporabe podobna prevozna sredstva, ki niso vozila po zakonu, ki ureja motorna vozila. In ljudje s posebnimi potrebami? Zakon je jasen, opozarja Milena Trbulin, predstavni- ca za odnose z javnostmi na Policijski upravi Celje. Osebe s posebnimi potrebami, katerih udeležba v cestnem prometu lahko predstavlja povečano nevarnost zanje ali za druge, se smejo vključiti v cestni promet, ko same ali tisti, ki so zanje odgovorni, storijo vse, da s svojo udeležbo ne ogrožajo sebe ali drugih udeležencev cestnega prometa. Tako morajo na primer slepi pešci uporabljati belo palico. Kje in kako? In kje ter kako smejo v cestnem prometu uporabljati invalidske vozičke ter druga posebna prometna sredstva? Trbulinova spet opozarja na zakon, po katerem smejo voziti le na pločnikih, poteh za pešce in kolesarskih poteh ter na območjih za pešce in območjih umirjenega prometa, odvisno od njihove velikosti. Uporabniki posebnih prevoznih sredstev pešcev in kolesarjev ne smejo ovirati ali ogrožati. Način in hitrost gibanja morajo prilagoditi razmeram v prometu, njihova hitrost pa ne sme preseči največje hitrosti, s kakršno se lahko gibljejo pešci. Po Zakonu o pravilih cestnega prometa invalidskih vozičkov in drugih posebnih prevoznih sredstev na vozišču, ki je namenjeno prometu motornih vozil, ni dovoljeno uporabljati. Izjema seveda obstaja. Tako je dovoljena uporaba invalidskih vozičkov na vozišču ceste, ki služi za promet motornih vozil in če na njej ni druge primerne prometne površine, ločene od vozišča. In kazen za takšne prekrške? Globa znaša 40 evrov. BRANE JERANKO, foto: arhiv NT (GrupA) novi tednik Povabilo bralcem Nekateri bralci ste se že odzvali na naše povabilo in prinesli izrezke iz časopisov, ki ste jih shranili iz različnih razlogov. Ostale še čakamo, da se opogumite in prinesete karkoli, kar vas povezuje z našim časopisom. Pred rojstnim dnevom Novega tednika, 2. junija, bomo tri bralce, ki so že sodelovali ali še bodo, povabili v uredništvo, kjer bodo lahko pobliže spoznali delo novinarjev. Za vse, ki ste že ali še boste nastopili s svojo zgodbo, povezano z našim časopisom, smo pripravili hišna darila. Vabljeni! G\)ehkct Otroški premam ®®® KdO bo Oinesefljajce? O ¡L s potfco velikanko jrmohiikarsK n iiiii,u driKester mi M EQf^Razstava malih živali ŽIVALSKI SVET 43 Potrpežljiv poslušalec, ki ne kritizira KUZA ZA ZGLED Priprave na Branje s psi pomaga otrokom pri premagovanju težav - Pri Mišku Knjižku se prihod pasjega družijo vsakih štirinajst dni (mladička Da živali pozitivno delujejo na ljudi, je že znano. Da lahko prisotnost psov pomaga otrokom, ki imajo težave z branjem ali nastopanjem, pa vedo nekateri obiskovalci Osrednje knjižnice Celje. Jeseni so jim namreč v Knjižnici pri Mišku Knjižku ponudili branje s terapevtskimi psi in tisti, ki se ga udeležujejo, imajo veliko pozitivnih izkušenj. Po zgledu iz tujine so projekt zastavili v okviru Športnega kinološkega društva Celeia, kjer že nekaj časa deluje sekcija za aktivnosti in terapije s pomočjo psov. V knjižnico tako vsakih štirinajst dni prideta prostovoljki Vanja Artnak z malo italijansko hrtico Ino in Klavdija Jug z Ajko, ki je pasme irski seter. Z vsakim otrokom se srečata posebej, bralno druženje običajno traja do 15 minut in v tem času otrok na glas bere izbrano knjigo, medtem ko kuža pridno posluša. Vmes ga lahko boža in se na koncu malo poigra ter mu da kakšen priboljšek. Neobičajni poslušalci Melani Skornšek, ki ima bogate izkušnje pri delu s terapevtskimi psi v različnih okoljih, je povedala, da so bili v društvu veseli dogovora s knjižnico in z njenim oddelkom za otroke, ki ima za maskoto prav kužka. »Cilj druženj je namreč izboljšati bralno pismenost otrok. Da je takšno branje za otroka manj stresno, so pokazale raziskave. Otrok je bolj sproščen in osredotočen na aktivnost. Poslušalec je v tem primeru malo drugačen kot običajno,« pravi Skornškova. »Je prijatelj pri branju, nima nobenih zahtev, ničesar ne pričakuje, ne kritizira. Pred psom otrok nima zadržkov, v spodbudo mu je, da ga lahko boža, mu da priboljšek, se z njim igra.« Psi, ki se družijo z otroki, so terapevtski psi, kar pomeni, da so prijazni do ljudi in da to počnejo z veseljem. Dvig samozavesti Takšni sta tudi Ina in Ajka, terapevtski psički, ki jima štirje otroci zadnje mesece prebirajo knjige. Vanja Artnak ima Ino tri leta, leto in pol pa je terapevtski pes. »Ko otrok začne brati, je to enakomeren zvok, ki jo uspava kot dojenčke vožnja v avtu,« opiše Vanja bralne minute. »Ina se uleže, sprosti in včasih tudi zaspi. Otrokom razložim, da je zaspala zato, ker se je ob njihovem lepem branju povsem sprostila, podobno kot se zvečer oni sami, ko jim starši preberejo Prostovoljke s terapevtskimi psi. Z leve: Melani Skornšek z Mici, Klavdija Jug z Ajko in Vanja Artnak z Ino. V družbi z Ino je branje bolj zabavno, pravita Jan Lesjak in Kris Adam Radič. V pasji družbi je lažje Jan Lesjak je povedal, da ima rad kužke, a ker živi s starši v bloku, ne more imeti svojega psa. Najboljši del je ob koncu druženja, ko da Ini priboljške, da pokaže še kakšne trike. Njegova mama Marinka je ob obisku knjižnice slučajno izvedela za branje s psi. Menila je, da bi Jana to spodbujalo k branju. »Napredek se vidi,« je zadovoljna Lesjakova. Filip Jelen je priznal, da ne bere rad. Malo lažje je, če mu pomaga Ajka. Zdi se mu, da je čisto dovolj, če bere tisto, kar je pri igricah na računalniku. Mama Andreja je za druženja izvedela na spletu in ugotavlja, da je vsakič bolje in lažje, saj je prebral tudi knjige za bralno značko. Babica pa je »kriva«, da s psi bere tudi Kris Adam Radič. »Zaradi kužka mi je všeč,« je povedal in tudi knjiga, ki jo je imel pripravljeno za branje, je imela na naslovnici risbo psa. Še najbolj vesel je, ko Ina pokaže svoje spretnosti in jo za to nagradi s priboljški. pravljico.« In kako uspešna je ta metoda? Po besedah Vanje Artnak ne gre le za napredek pri branju, ki ga opažajo starši, temveč za splošen dvig samozavesti pri otroku. »Punčka, ki je sicer mirna in zaprta vase, se je po nekaj branjih odločila, da bo nastopila v glasbeni šoli. Njeni straši so prepričani, da je pomagalo branje s psi.« Sicer pa Vanja to delo opravlja z velikim veseljem, le pretiravati ne sme, ker je tudi takšno druženje za psa delo. »Dokler bo moji psički to všeč, bova to počeli. Sicer pa smo se na tečajih vodniki naučili prepoznati znake, kdaj ima pes dovolj. Poleg tega imamo testiranja, kjer se preveri, ali je pes še primeren za terapevta. Nekateri lahko to opravljajo do pozne staro- sti, drugi samo kakšno leto ali dve,« pojasnjuje Artnakova. TATJANA CVIRN, foto: GrupA Prihod pasjega mladička v naš dom je velik dogodek, na katerega se moramo ustrezno pripraviti. V nadaljevanju boste lahko prebrali nekaj osnovnih nasvetov, ki ponavadi pridejo prav no-vopečenim lastnikom. Kakšno opremo potrebuje mladiček? Že preden se odpravimo po novega družinskega člana, je dobro, da kupimo stvari, ki jih bo naš mladiček potreboval. Najbolje je, da obiščemo specializirano trgovino za male živali, kjer nam bodo prodajalci znali svetovati. Za vas sva pripravili spisek stvari, ki naj bi jih imel pasji skrbnik. Za sprehod bomo potrebovali ovratnico ali oprsnico, povodec (lahko je flexi) in vrečke za pobiranje iztrebkov. Če ne želimo imeti uničenega stanovanja, razmislimo o nakupu hišnega boksa. Sicer je začetni strošek takšnega nakupa malo višji, ampak bomo prihranili pri stanovanjski opremi, mladiček pa bo pridobil varno mesto, kjer nas bo počakal v času naše odsotnosti. Ne pozabimo na ležišče, kjer bo imel pes svoje mesto za počitek, na posodici za hrano in vodo, na različne igračke, priboljške, kosti za žvečenje, šampon, krtačo, pinceto za odstranjevanje klopov ter ščetko in pasto za čiščenje zob. Mladička čim prej navadimo na krtačenje in umivanje zob, saj tako ne bomo imeli težav, ko bo odrasel. Dobro je tudi, da imamo pripravljeno prvo pomoč za psa, sploh če gremo kam na daljši izlet ali dopust. Razmislimo tudi o tem, kako bomo psa peljali k veteri- narju oziroma s sabo na različne izlete in dopust. Priporočava tudi nakup transportnega boksa, ki je za psa varen in hkrati obvaruje avto pred umazanijo in morebitnimi poškodbami, ki bi jih lahko povzročil odraščajoči pes. Katero hrano izberemo? Na tržišču je veliko vrst kakovostne pasje hrane, zato se velikokrat poraja vprašanje, katero hrano sploh izbrati. Pri odločitvi nam lahko pomagajo prodajalci v specializiranih trgovinah za male živali, veterinarji ali vzre-ditelj našega psa. Primerna hrana je tista, po kateri ima pes lepo in sijočo dlako, je živahen in ima normalen iztrebek. Seveda mora takšna hrana ustrezati tudi našemu žepu. Poleg briketirane lahko psa hranimo tudi s kuhano ali surovo hrano, ampak moramo pri takšnem načinu hranjenja paziti na pravilno razmerje vseh sestavin. Če želimo psa hraniti na takšen način, je najbolje, da se o tem posvetujemo z veterinarjem, ki bo znal najbolje svetovati. Veliko nasvetov lahko dobimo tudi v različnih knjigah o pasji prehrani. Pri tem je treba omeniti, da ostanki od kosila niso primerna hrana za našega pasjega prijatelja, saj je naša hrana za pse preveč začinjena. Če mu ponudimo kuhano hrano, ne sme biti začinjena. Se nadaljuje Eva Gologranc in Tamara Jager, v rubriki Kuža za zgled, dolgoletni članici Kinološkega društva reševalnih psov Celje in vodnici reševalnih psov, odgovarjata tudi na vaša vprašanja, povezana z vzgojo psa. Pišete nam lahko na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na tednik@ nt-rc.si. www.vb-sentjur.si V ambulanti se vsakodnevno izvajajo: - zdravstveni in laboratorijski pregledi živali - preventivna cepljenja psov in mačk ' rtg slikanja skeleta in kolkov ' kirurški posegi na mehkih in trdih tkivih živali ' diagnostika notranjih organov in ostale storitve. Cesta Leona Dobrotinška 12 3230 Šentjur, Slovenija GSM: 041 618 772 Tel.: 03 749 32 10 Fax.: 03 749 32 11 E-mail: veterinarstvo.sentjur@siol.net DELO NA TERENU! NOVO! VETERINARSKA BOLNICA ŠENTJUR NUDI 24 URNO NUJNO VETERINARSKO POMOČ TUDI V ENOTI LJUBLJANA (Glonarjeva 2, Ljubljana)! OVI TEDNIK IN RADIO CELJE tusklub Rgn novitednik radiocelje Napolnite svoj hladilnik brezplačno! Poiščite kupon v \ Novem tedniku in sodelujte v akciji J Do polnega vozička 1 brez mosnjička! } i M » 4 1 1 i i 1 l 1 j. i i i i i 701 let Med vsemi naročniki bomo na rojstni dan Novega tednika, 2. junija, izžrebali: ■ naročnika, ki bo prejel vikend paket s polpenzionom v Celjskem domu v Baski ■ tri naročnike, ki bodo prejeli vikend najem apartmaja Celeia na Golteh I I Naro I—I in pri I I Naro I—I in prt Naročam Novi tednik za 6 mesecev in prejmem brisačo Novega tednika. Naročam Novi tednik za 12 mesecev in prejmem veliko kopalno brisačo Novega tednika. Ime in priimek: Naslov: Kraj: E-poitni naslov: Datum rojstva: Telefonska Številka: Podpis: Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje, i' Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Jt Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo io hranjenje posredovaoih podatkov skladno z veljevnlm Zakonom o varstvu osebnih podetkov. novitednik www.novitednik.com 44 ZA ZDRAVJE Kot da bi imel pesek v očeh! Suhe oči so tudi sindrom sodobnega časa Pretekli teden smo pisali o težavah s sivo mreno, ki največkrat prizadene starejše ljudi. Pogost razlog za obisk oftamologa je pri starejših tudi občutek suhih oči. Pomlad je tudi obdobje, ko zaradi suhih oči toži vedno več mlajših ljudi. Gre za težave, do katerih pride zaradi staranja, a tudi zaradi dela pred računalnikom in pri umetni svetlobi. Suhe oči so lahko tudi simptom kakšne druge bolezni v telesu, zato velja pravilo, da v teh primerih ni dobro predolgo odlašati z obiskom zdravnika. Raziskave kažejo, da naj bi po 40. letu imelo več kot 25 odstotkov ljudi vsaj občasno suhe oči. Najpogostejši znak, da tako imenovani solzni film (plast) na očesu ne deluje dobro, je skeleč, pekoč ali praskajoč občutek v očeh, kar mnogi opisujejo, kot bi imeli pesek ali tujek v očeh. Oči so hitreje vzdraže-ne, kadar pride oseba v stik z dimom ali vetrom, pri branju so hitreje utrujene. Da ima nekdo sindrom suhih oči, kaže tudi to, da je občutljiv na svetlobo, težko prenaša kontaktne leče in ima moten vid, ki se poslabša ob koncu dneva ali pri gledanju televizije. Suho oko zdravniki prepoznajo po rdečini, razširjenih žilicah in odsotnosti leska. Refleksno solzenje suhih oči »Suhe oči so največkrat posledica starosti. Zaradi hormonskega stanja se pojavijo spremembe v sluznici, kjer se zmanjšata in spremenita količina in struktura solznega filma. Oko postane bolj suho in se začne refleksno solziti. Osnovni solzni film torej ne opravlja svoje naloge,« razlaga predstojnik očesnega oddelka v Splošni bolnišnici Celje Marko Vr-hovec, dr. med., specialist oftalmologije. Ko bolnik pride k zdravniku, ponavadi začudeno pogleda, ko mu zdravnik pove, da gre za težave s suhimi očmi. »Kako, če se solzim?« je najpogostejše bolnikovo vprašanje. Treba je vedeti, da se oko takrat solzi refleksno in ne na osnovni način, ker je v očesu slabši solzni mehanizem in zaradi ohlapnih oče- Da se izogne suhim očem, si lahko vsak pomaga tudi sam. Dobro je, da je v prostoru, kjer se oseba zadržuje, zračna vlaga vsaj 50-odstotna in da oseba ne uporablja kozmetike, ki draži oči. Suhost oči preprečijo tudi večkratno mežikanje, usmeritev zraka iz ventilacije stran od oči, izogibanje cigaretnemu dimu in pitje zadostne količine tekočine. Ali ste vedeli: Pri ženskah se nekoliko zmanjša produkcija solz v menopavzi, na kar vplivajo hormonske spremembe v telesu. Dobrodošla preventiva je tudi uživanje večjih odmerkov C-vitamina in omega maščobnih kislin. Najenostavnejši način za sproščanje oči je zrenje v daljavo. Pomaga tudi eden najstarejših nasvetov: na oči položimo hladne obkladke ali ohlajene rezine kumar ali krompirja. Med delom za računalnikom si je priporočljivo vzeti odmor in opraviti vajo, kot je ta, da se veke zaprejo, s konicami prstov pa se nežno kroži po njih. Vaja prežene bolečino in suhost oči. Predstojnik očesnega oddelka v Splošni bolnišnici Celje Marko Vrhovec, dr. med., specialist oftalmologije (Foto: GrupA) snih mišic, ki so povezane s solznimi kanali. V normalnem stanju solzna tekočina nenehno vlaži oko, ga ščiti pred izsušitvijo in omogoči jasen vid. Po očesni površini se razporedi z odpiranjem in zapiranjem veke (8- do 12-krat v minuti). Solzni film tvori mejno površino proti okolju, prepreči izsušitev, olajša drsenje vek, dovaja hranilne snovi v roženico in omogoča odstranjevanje manjših tujkov iz očesa. Simptom druge bolezni Na nastanek suhih oči ne vpliva izključno starost. Do tega pojava pride tudi, če veke ne delujejo dobro, suhe oči pa lahko povzročajo nekatera zdravila, kot so antihistaminiki, diuretiki, uspavala ali kontracepcijske tablete. Pri nekaterih ljudeh se takšne težave pojavijo, če so predolgo na soncu, vetru, na višji nadmorski višini, v suhem podnebju ali celo na letalu. Pozorno je treba spremljati, kaj se v telesu osebe s suhimi očmi dogaja. Lahko so namreč posledica sladkorne bolezni ali bolezni ščitnice. Ti bolniki namreč manj mežikajo, zaradi česar so njihove oči bolj izpostavljene. Suho oko je kronično SVETOVNI DAN ZDRAVJA 2015 OD NJIVE DO KROŽNIKA Celje Zdravo mesto Svetovn i da n zd ravja 2015 Strokovni posvet, Celjski dom Osrednja prireditev, mestno jedro Medgeneracijski pohod, Krekov trg Humanitarni tek Migaj z mano, šmartinskoj NIJZ t? flff Solze niso le voda, temveč so sestavljene iz vode, maščob, elektrolitov, encimov, pomembnih za uničevanje bakterij in rastnih faktorjev, ki regulirajo celične procese na površini očesa. Tako sestavljen solzni film ohranja površino očesa gladko in prozorno. stanje, ki ga ni mogoče v celoti ozdraviti. Cilj terapije je, da zdravniki ohranjajo oko navlaženo in s tem lajšajo težave bolniku, da ga ne boli, da nima neprijetnega občutka v očeh, da vidi jasno in lahko v življenju nemoteno deluje. Namen zdravljenja je vzpostaviti čim bolj normalno stanje solznega filma, to je zmanjšati suhost očesne površine in omogočiti njeno normalno obnavljanje. Tudi večkrat na uro Na trgu obstaja več kot 30 vrst umetnih solz, ki jih lahko bolniki uporabljajo za lajšanje težav. Umetne solze so sterilne raztopine, ki so podobne naravni solzni tekočini. Na površini vzdraže-nega očesa vzdržujejo solzni film in vlaženje roženice se poveča. Simptome odpravijo ali jih vsaj omilijo. Poleg kapljic lahko za dolgotrajnejši vlažilni učinek uporabljamo tudi pripravke v obliki gela. Kapljice uporabljamo pogosto, tudi večkrat na uro. Zdravniki svetujejo kapljice brez konzervansa, da se izognemo toksičnim in alergijskim učinkom, ki jih lahko povzroči v očesu. Na voljo so tudi geli, ki imajo večjo viskoznost in zato dlje obstanejo na očesni površini. Lahko pa začasno motijo vid, zato jih je priporočljivo uporabljati predvsem pred spanjem. Večina umetnih solz deluje kot lubrikant. Nekaterim dodajo snovi, ki jih primanjkuje v solzah, ki se deloma vsrkajo v celice in tako urejajo osmotsko ravnotežje ali vitamine in snovi za pospeševanje celjenja. Možno vnetje Težava je tudi, da morajo bolniki umetne solze kupovati sami, dodaja Vrhovec. »Škatlica stane približno deset evrov, in če nekdo kapljice uporablja petkrat ali šestkrat na dan, jih porabi dokaj hitro. Zato se zgodi, da ljudje kapljice uporabljajo prema- Uporaba vlažilnih kapljic je priporočljiva tudi za nosilce kontaktnih leč. Pomembna je pravilna izbira pripravka. Ljudje z mehkimi kontaktnimi lečami ne smejo uporabljati kapljic z benzalkonijevim kloridom kot konzervansom, ker se lahko naloži v leče in spremeni njihovo barvo. Rubriko Za zdravje ureja Simona Šolinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com Pri delu z računalnikom je očesna leča bolj napeta, saj se oči hitreje premikajo, kar pomeni, da očesne mišice ves čas delajo. Ker so izredno drobne, se ob takšnem delu hitro utrudijo. Svoje dodajo še premočna ali umetna svetloba, premajhne črke, bleščanje svetlobe in odsevi na zaslonu. Človek, ki dela za računalnikom, pomeži-kne vsaj petkrat manj, kot če ne bi bil za računalnikom, kar neposredno vodi v pojav suhih oči. Problem je tudi toplota zraka, ki je pred zaslonom nekoliko višja, zrak pa je bolj suh in poln pozitivnih ionov. Tako je v zraku še več prašnih delcev, ki oko še bolj razdražijo, ga izsušijo in v skrajnem primeru povzročijo vnetje očesne veznice. Očala. Proti soncu ali kot zaščita pri delu z računalnikom so vedno pozitivna za zdravje oči. (Foto: arhiv NT, SHERPA) lokrat, pri čemer menijo, da umetne solze niso učinkovite.« Ob pojavu suhih oči je zato treba strogo upoštevati zdravnikova navodila. Preveč kapljic ne more nikoli škoditi, medtem ko jih premalo težav ne bo rešilo. Pri hudih oblikah suhih oči, ki največkrat prizadenejo rev-matike ali tudi sladkorne bolnike, se zdravniki odločijo za druge načine zdravljenja. Na voljo so tudi posebne kontaktne leče in očala za zaščito oči pred izsušitvijo ter kirurški posegi. Kadar se suhost očesa spremeni v napredujoče obolenje, pride tudi do hudega vnetja. Tako morajo zdravniki poleg lajšanja težav s suhim očesom pri bolniku zdraviti še vnetje, ki dodatno poškoduje roženico in poslabša vid. Preventiva je tudi v tem primeru enaka kot pri preprečevanju vseh ostalih bolezni, pravi Vrhovec: »Zdrav način življenja je na prvem mestu, svetujemo tudi redne preglede pri okulistu, sončna očala na soncu in zaščitna očala pred računalnikom.« Vsak takšen nasvet je več kot dobrodošel. »Upada namreč število poškodb oči, verjetno zato, ker je na našem območju manj industrije. Strmo pa se povečuje ravno število težav s suhimi očmi in z glavoboli, saj je vedno več sedečega načina dela pred računalnikom,« še dodaja oftamolog. SIMONA ŠOLINIČ r '("HERMANA OSTEOPATSKA-K1ROPRAKT1CNA AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM dr. Vershinin Andrey DR. OSTEOPAT1JE, ORTOPED, REVMATOLOG TEL: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262 WWW.CENTERZDRAVJA.NET; E-POŠTA: VERSlNlNANDREJ@GMAlLCOM v_/ AKCIJA 45 Shujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje Z Zdravstveni dom Celje Nacionalni inštitut za javno zdravje TOP FIT center za zdravje in rekreacijo Bravo in še enkrat bravo! Rezultati udeležencev akcije tik pred zaključno prireditvijo: shujšali so za 216 kilogramov Četrtek ni samo dan za naš časopis, ampak tudi za piko na i akciji (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje. Fotografije današnjega dogajanja v Citycentru bomo objavili v reportaži prihodnji teden. Tokrat pa razveseljujemo z novico, da so udeleženci do torkove delavnice, ki je bila tudi zadnja, shujšali za 216,7 kilograma! V času, ko to berete, je ta številka verjetno še nekoliko višja, saj so se tehtali v torek, ko je en udeleženec manjkal. Zadnje tehtanje pa bo ravno danes, v četrtek, preden bodo vsi stopili na oder, da jim s ponosom čestitamo za dosežek. »Skupina je na začetku akcije, 6. januarja, tehtala 1.871,8 kilograma, danes pa 1.655,1 kilograma. Obseg pasu so z začetnih 2.290 centimetrov do torka skupno zmanjšali na 1.966 centimetrov,« pravi Tatjana Škornik Tovornik iz celjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Vsak teden jih je budno spremljala, tehtala, merila, se z njimi pogovarjala, jih bodrila, včasih jim jih tudi malo »napela«. Škor-nik Tovornikova se je s člani skupine dogovorila, da se bo z njimi srečala tudi jeseni, naredila analizo, kako so po zaključeni akciji vzdrževali težo ali dodatno hujšali. Možno pa bo takrat opraviti spet kontrolne meritve dejavnikov tveganja in preizkus hoje na 2 kilometra. Hvala! In ravno njej ter zdravnici Jani Govc Eržen so vsi v skupini najbolj hvaležni za vsak nasvet, nadzor in vsako spodbudno besedo. Govc Erženova jim je v torek dala še nekaj napotkov, kako še naprej vzdrževati telesno težo. Vsem, ki morda niso prišli v izbor za akcijo, pa se s preveliko težo vseeno soočajo, pa sporoča: »V Sloveniji so že od 2001 uveljavljeni preventivni pregledi za odrasle, na katerih dobijo nasvet osebnega zdravnika o procesu hujšanja, ob tem preverijo dejavnike tveganja, kot so krvni sladkor, krvni tlak in holesterol. Če so te vrednosti previsoke, dobijo prehranske nasvete in v kolikor je to potrebno, tudi zdravila. Vsak, ki ima težave s težo, pri tem izpolni vprašalnik o prehra- njevalnih navadah in stopnji telesne aktivnosti. V vsakem zdravstvenem domu pa lahko zdravnik ali diplomirana medicinska sestra v referenčni ambulanti osebo napotita v delavnice hujšanja ali delavnice zdravega gibanja. Zadovoljni smo, da imamo te programe zastavljene na tako zelo visoki ravni, od ljudi pa je odvisno, ali jih uporabijo in izkoristijo,« pravi Govc Erženova. Delavnice so brezplačne za uporabnike, če jih tja napoti zdravnik. Tako. Naša skupina je naredila vse, kar je lahko, da je dosegla svoj cilj. Četudi so vsi sodelujoči hvaležni vsem, ki so jih strokovno vodili in jim predavali, pa je marsikdo lahko hvaležen tudi njim, saj je njihov dosežek spodbuda vsem tistim, ki so morda še vedno v podobni situaciji, kot so bili naši udeleženci še pred tremi meseci. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Zdravnica Jana Govc Eržen ima velik smisel za humor, toda, ko gre za pregled in zdravstveni nadzor naših udeležencev akcije, prostora za šalo ni. Še predzadnje merjenje obsega pasu ... Zgoraj nasmeh udeleženke, ki pove vse. Spodaj Tatjana Škornik Tovornik. »Nove majčke smo dobili? Kako lepoooo! Veste, stare so nam zdaj že malo prevelike ...« DOBRODELNI MARATON NA SOBNIH KOLESIH BREZPLAČNE MERITVE TELESNE MASE, MAŠČOB, MIŠIČNE MASE, VODE V TELESU, MASE KOSTI, METABOLIČNE STAROSTI, KRVNEGA TLAKA, KRVNEGA SLADKORJA, HOLESTEROLA, PREDSTAVITEV ANTICELULITNIH PROGRAMOV IN TEHNIK ZA OBLIKOVANJE TELESA DEGUSTACIJA DIETNIH POTIC IN NAMAZOV NAGRADNE IGRE IN ŠTEVILNA PRESENEČENJA ZA OBISKOVALCE 11.00,12.00,16.00 SHOUU PROGRAM AEROBIK TEAMA TOP-FIT 17.00 PRIKAZ VADBE ZA OTROKE IN NAJSTNIKE 18.00 PODELITEV NAGRAD 46 RAZVEDRILO Nekoč in danes Tea Podpečan: »Včasih sem znala slepo pisati ...« Bojana Avguštinčič: »Zdaj si pa samo še slepa ...« Bolje ne bo nikoli Simona Šolinič je že nastopala v tej rubriki zaradi svojih neobičajnih telefonskih zvonjenj, ki večinoma »kravžljajo« živce. Nazadnje smo poslušali pravi balzam za ušesa, pesem iz filma Sreča na vrvici. Še slutili nismo, da bo kmalu spet po starem . Simona: »Ali niste opazili, da imam novo zvonjenje?« Saška T. Ocvirk: »Kakšno?« Bojana Avguštinčič: »Prosim, ne izzivaj usode!« Ampak je bilo že prepozno ... Tokrat se zvonjenja še opisati ne da. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. ANEKDOTE Rahlo vinjenega zdravnika Alojza Valento (1830-1918) je prestregla služkinja neke grofice. »Joj, gospod doktor, naša grofica je tako bolna, čisto preč je in samo vas želi. Hitro pridite, drugače bo umrla.« »No, no, bom pa že prišel,« je zabrundal zdravnik, izpil ostanek pijače in se nato odpravil s težkim korakom za služkinjo. Grofica je ležala v postelji, vsa zaripla v lice. Zdravnik je izvlekel žepno uro, jo položil na nočno omarico, se zibal sem ter tja, tipal žilo na svoji roki in se mrmraje opravičeval: »Vidite, takale je zadeva, če se ga človek preveč naleze!« Nato je odredil, naj dajejo grofici obkladke in čaj in se poslovil. Naslednjega dne je dobil od bolnice tristo avstrijskih kron in pismo: »Spoštovani gospod doktor, uganili ste! Prosim vas, obdržite to zase in ne govorite o tem drugim! Priloženo sprejmite od vaše hvaležne pacientke.« Anekdoto nam je poslala naročnica Martina Žužek z Dobrne. 791 novitednik Spraševali smo vas, kako se imenuje občinska nagrada, ki jo bo Novi tednik dobil ob prazniku Mestne občine Celje za 70 let delovanja. Pravilen odgovor se glasi: zlati grb. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnika Andreja Cizeja iz Slovenskih Konjic, ki mu bomo poslali majico Novega tednika in Radia Celje. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE Katero našo akcijo danes zaključujemo v Citycentru Celje? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 7. aprila, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. Iznajdljiv Jakec je na podeželju od kmeta kupil osla. Kmet mu je obljubil, da mu bo žival naslednji dan pripeljal na dom. Drugi dan je kmet pozvonil pri Jakcu in rekel: »Zelo mi je žal, toda osel je ponoči poginil.« Jakec: »No, kaj moremo. Ampak denar mi morate vrniti.« Kmet: »Hja, denar sem pa že zapravil.« Pa se je Jakec odločil: »Dobro, potem mi pripeljite osla, kakršen pač je.« Kmet mu je pripeljal mrtvega osla. Čez mesec dni sta se srečala in kmet je vprašal Jakca: »Povej mi, kaj si napravil z mrtvim oslom.« Jakec je odgovoril: »Hehe, uporabil sem ga na loteriji.« Kmet: »Ampak to ni mogoče - mrtvega osla ponujati za nagrado.« Jakec: »Saj nisem povedal, da je mrtev. Prodal sem 500 srečk po 10 evrov, to je skupaj 5 tisoč evrov, in zdaj izračunajte dobiček, če odštejete še, kar sem vam dal za osla.« Kmet je zmigoval z glavo in vprašal: »Pa se nihče ni pritožil, ker je bil osel mrtev?« Jakec: »Seveda se je, vendar samo eden, tisti, ki ga je zadel. Njemu sem seveda vrnil kupnino za srečko in možakar je bil zadovoljen. Ostalih 499 pa tako ni imelo pojma, da je bil osel mrtev.« Jakec je odrasel in zdaj je verjetno direktor kakšne banke ali zavarovalnice ali investicijske družbe, kakšnega pokojninskega sklada, sindikata ali pa je politik. Marketing Na zabavi zagledaš privlačno žensko na drugi strani sobe. Pristopiš k njej in rečeš: »Živijo! Sem zelo dober v postelji. Bi radi preizkusili?« Temu rečemo direktni marketing. Na zabavi zagledaš privlačno žensko na drugi strani sobe. Daš prijatelju za pijačo, da stopi k njej in ji reče: »Živijo! Moj prijatelj tam čez je zelo dober v postelji. Bi radi preizkusili?« To je oglaševanje! Na zabavi zagledaš privlačno žensko na drugi strani sobe. Izvrtaš številko njenega mobilnega telefona in jo pokličeš. Najprej malo poklepetata, potem pa rečeš: »Sem zelo dober v postelji. Bi radi preizkusili?« Temu rečemo telemarketing. Na zabavi zagledaš privlačno žensko na drugi strani sobe. Pristopiš, izraziš spoštovanje, jo spomniš na zadnje srečanje, jo spraviš v smeh in dobro voljo, potem pa rečeš: »Sem zelo dober v postelji. Bi radi preizkusili?« Temu rečemo upravljanje odnosov s strankami. Na zabavi zagledaš privlačno žensko na drugi strani sobe. Ona pristopi in reče: »Živijo! Slišala sem, da ste zelo dobri v postelji. Rada bi preizkusila!« Temu rečemo moč blagovne znamke. Pomota Zakaj si da blondinka trenirko na glavo? Zato, ker na njej piše Kappa. Električna Ko sem bila majhna, sem se bala teme. Danes, ko pogledam račun za elektriko, se bojim svetlobe. 1 4 2 6 1 7 4 5 3 7 2 6 1 4 2 9 5 7 6 2 9 7 9 4 3 9 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV (, Ko z lahkoto zaideš Star pregovor pravi, da tudi slepa kura zrno najde. Verjetno ji pri tem pomagata kakšen smerokaz ali njena bolj usposobljena kolegica. Če se skupaj znajdeta dve slepi kuri, je problem še večji, še posebej če ni v bližini nobenega smerokaza. Nekako tako sva se počutili s sestro, ko sva se pred kratkim podali v hribe. Ker kondicija še ni tista prava, sva se odločili za manj zahtevno pot na Šmo-hor. A ne iz laškega konca, želeli sva kakšen nov izziv. Na spletu sem našla pot, ki vodi iz Tremerja. Na zaslonu je bilo vse videti enostavno. Približno dve uri hoje po nezahtevni poti naj bi naju pripeljalo na vrh. Za vsak primer sem s seboj vzela še navodila na papirju, ki pa niso dosti pomagala. Verjetno jih je pisal moški. Ženske se v prostoru pač bolj slabo znajdemo, in če ni pravih in natančnih navodil, sploh ni problem zaiti. Priznam, deloma sem bila tokrat sama kriva, ker sem si premalo natančno prebrala opis poti in ogledala fotografije na spletu, večinoma pa je bilo krivo to, da pot pač ni primerno označena. Mogoče domačini ne želijo množičnega obiska in so zato poskrili vse table? Ko sva parkirali, sva zavili tja, kamor ne bi smeli. To se je seveda pokazalo šele potem, ko sva nekaj časa hodili in ni bilo nikjer niti najmanjše oznake za Šmohor niti nobene markacije. Nekaj v tem stilu, da je pot na začetku neoznačena, je sicer pisalo tudi v navodilih, zato sva upali, da ni čisto napačna. Roko na srce - široko gozdno pot, ki so jo spremljale zaplate cvetočega resja, se nama je zdelo kar škoda zapustiti in priznati, da sva zašli. Po skoraj uri hoje - resda nama ni bilo hudega, saj je šlo le rahlo navzgor in tudi dan je bil prekrasen - sva ugotovili, da Šmohorja res ni na vidiku. Razočarani sva »prikrevsali« nazaj do ceste, kjer sva parkirali avto. No, ja, vsaj malo sprehoda je pa le bilo, sva se tolažili in načrtovali odhod do najbližje gostilne, da omiliva razočaranje. Ampak radovednost mi ni dala miru, zraven pa me je jezilo, da sva kljub navodilom zašli. Seveda sva krivili slaba navodila, kaj pa drugega. Mogoče bi mi v takšnem trenutku koristil pametni telefon, kjer bi lahko preverila podatke, a pri moji sreči tam zagotovo ne bi bilo signala. »Malo se razglejva naprej po cesti,« sem predlagala in glej ga, zlomka, kmalu sva prišli do novega odcepa, kjer je - ne boste verjeli - tabla kazala proti Šmohorju. Za vsak primer sem smer preverila še pri skupinici postavnih mladih kolesarjev, ki so se imeli namen zagnati v hrib. Da bi naju naložili na »štango«, se žal ni nihče spomnil... Predlagali so sosednji odcep, kjer gre pot po gozdu, ne po cesti. Za trenutek sva razmišljali, ali bo najina pomladna kondicija zadoščala še za dve uri hoje, in tudi vode nisva imeli ravno v izobilju. Ampak človek ne more kar tako odnehati, sploh kadar slepi kuri vendarle najdeta pravo pot! Zavili sva tja, kamor so naju usmerili kolesarji. Vse lepo in prav, toda le do prvega razcepa, kjer seveda spet ni bilo nobenega smerokaza. Izbrali sva pot, ki je na videz vodila vzporedno s cesto in ki je bila seveda napačna. Čez čas se je končala v gozdu in potem ni bilo druge, kot da sva zlezli po hribu navzgor na cesto, kjer sva bili prepričani, da se ne moreva več izgubiti. In res, od takrat so se pojavili celo smerokazi, ki so naju končno pripeljali na vrh do planinskega doma. Kolesarji so ga že zapuščali in naju pozdravili: »A vama je uspelo?« »Komaj,« sem iztisnila med zobmi. Sta se pa pivo in juhica prilegla kot že dolgo ne. PLANINSKA KURA radiocelje REŠITEV SUDOKU 145 3 1 6 8 7 4 2 5 9 4 5 8 2 6 9 7 1 3 2 7 9 5 3 1 8 6 4 6 2 4 9 5 7 3 8 1 1 9 3 4 8 6 5 7 2 7 8 5 3 1 2 9 4 6 8 3 2 6 4 5 1 9 7 5 6 1 7 9 3 4 2 8 9 4 7 1 2 8 6 3 5 V Novem tedniku novice iz 33 občin RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka OKRASJE, NAMENJENO OLEPŠAVI BALKON (POG.) IME ZA RAV-NOKRILCE PREDNJA STRAN GLAVE Nisem še videl tako hudega primera... MANJŠA KUHINJSKA POSODA UMETNI JEZIK PROSTORI V STANOVANJU POGANSKI PRAZNIK NEKDANJI HOKEJIST ZUPANČIČ KAVBOJSKA VRV Z ZANKO PREMAZNO SREDSTVO ZA LES JUŽNI SADEŽ SOČUTJE (ZASTAR.) OČE (STAR.) VZPETINA (KOROŠKO) KAČA, KI PIKA TRG DAJATEV (FR.) DRŽAVI ARABSKI PLEMIČ VLADE DIVAC MOŽEV OČE NOBILE UMBERTO INDIJSKI HRAST STARO GERMANSKO PLEME NEKD. V. NEMČIJA ANG.GLASB STEVENS VOJAŠKI OBRAMB. MANEVER Mama, tukaj si! Ali mi lahko ... STARODAVNO MESTO V PALESTINI APNENČASTA SNOV IT. PISEC (UMBERTO) MOČAN STREL ORG. SNOV V SADJU KONJ ARABSKE PASME ZAPOREDNI ČRKI NEKD. HRV. PREMIERKA (JADRANKA) FRANCOSKA REKA RUS. PREDSEDNIK (VLADIMIR) HRV. PEVEC (IVICA) NIKOLA TESLA KRAJ V ZASAVJU NALEZLJIVA BOLEZEN ZMES (EKSPR.) SPANSKA PRINCESA PLETENA POSODA KDOR KOPLJE JURČIČEVA POVEST 15 NASELJE POD MENINO PLANINO ZUNANJA PODOBA OBRAZA UTELEŠENJE MEDN. OZN. ZA KNJIGE POLOŽAJ TELESA ANGLEŠKI IGRALEC (ERIC) IGRALKA BOH BIT, KI IZHAJA IZ SAME SEBE AM. IGRALKA HAYWORTH AMERISKI IGRALEC (JAMES) IN TAKO DALJE ZDA (ORIG.) PEVKA VODOPIVEC VPLIV NA ODLOČITEV NIZEK Ž. GLAS NOVINAR BABAČIC ODDELČNI ZDRAVNIK V BOLNICI OZNAKA UGANDE PREBIVALEC ČRNIČ ŽELJKO JOKSIMOVIC ZAC EFRON GLAVNO MESTO BELGIJE LJUBLJANSKA VELEBLAGOVNICA 1 EMIL ADAMIČ 13 KAR TOLAŽI, POTOLAŽI POT V SNEGU REŽISER CVITKOVIČ Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon za mesečno funkcionalno vadbo v Fit clubu Roko v Celju 2. nagrada: darilni bon, unovčljiv v Trgovini Medved v Laškem 3. nagrada: bon za nedeljsko kosilo v Gostišču Hochkraut v Tremerjah Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 7. aprila 2015. Rešitev nagradne križanke iz št. 12 Vodoravno: LAPONSKA, ETIMOLOG, PONEV, SA, OM, NONET, PIK, TEMA, MICHAEL, BES, MAKSIM, OSTRIGAR, PERSONA, HOLIDAY, MORO, NDR, IC, ŽIR, SIVINA, IJ, ŠIPA, DARKO, TOGA, JAR, EVBEJA, ETON, ELEMENT, NIMANI, 1 2 s 4 5 B 7 B 9 10 11 12 13 14 15 Ona: Prihajate v obdobje popolne harmonije z novim partnerjem in prav nič vam ne bo moglo pokvariti občutka sreče. To se bo poznalo tudi pri vašem videzu in razpoloženju in kaj hitro bodo rezultati tudi drugje. On: Zmanjkalo vam bo tako moči kot tudi časa za uresničitev ideje, ki ste ji posvetili ogromno energije. Preložite jo na drugič. Medtem se boste posvetili nečemu povsem drugačnemu, vendar veliko prijetnejšemu. Ona: Nekdo vam bo poskušal nagajati, vendar se bo na koncu sam zapletel v svoje mreže. Boste videli - prav zanimivo bo opazovati njegove poskuse, da bi vam škodoval. Na koncu vam bo s tem naredil celo uslugo. On: Preden se boste lotili neke precej zapletene zadeve, bi bilo zelo dobro, da bi poizve-deli, kakšno mnenje imajo do tega ljudje, od katerih ste v tem trenutku precej odvisni. Previdnost vam ne bo škodovala. Ona: Čustva vam bodo pokvarila načrte za ta teden, vendar bo gledano dolgoročno to prav izjemna naložba. Ne dopustite, da se vam vse skupaj izmuzne iz rok. Prijeten teden se bo prelevil v še prijetnejši konec tedna. On: Vsaka izkušnja je dobrodošla. V to se boste kmalu prepričali, zato se ne jezite ob morebitnem začasnem neuspehu. To bo le prehoden korak, ki bo služil kot opozorilo, da tudi vam ni vse dovoljeno. mmm Ona: Obeta se vam cela kopica novih poznanstev, saj vas bo prijateljica odpeljala v družbo, ki ste jo zdaj le od daleč opazovali, približati pa se ji niste upali. Tokrat bodo ovire padle in prav prijetno vam bo. On: Poskusili boste obuditi staro ljubezen, vendar sta za kaj takšnega nujna dva. Bolje bo, da ostanete pri sedanji partnerki, na katero se lahko zanesete. Saj poznate pregovor bolje vrabec v roki kot golob na strehi. DVOJČKA ■ STRELEC Ona: Dvakrat premislite, preden se spustite v negotovo pustolovščino. Prav lahko se zgodi, da vam partner tega ne bo hotel odpustiti in boste tako prišli v težave, iz katerih ne bo lahke rešitve. On: Ne verjemite tistemu, kar se govori med ljudmi, temveč poslušajte samo partnerko in svoje srce. Partnerka vam je popolnoma zvesta, zato ni prav nobenega razloga za vaše pretirano ljubosumje. Ona: To, kar se vam mogoče zdi trezno in pametno, se bo hitro izkazalo kot izredno nepremišljena poteza. Pazite se, kajti takrat bo prepozno. In nikar si ne delajte nepotrebnih skrbi, saj jih imate že tako ali tako dovolj. On: Naj vam ne bo nerodno priznati napake, saj je to veliko bolje kot trmasto vztrajanje do še slabšega konca. Oseba, ki ste jo nekoč že ljubili, se vam bo ponovno vmešala v ljubezenske dogodivščine. Ona: Čeprav vam ne bo šlo povsem tako, kot ste si zamislili, se bo na koncu le izkazalo, da ste imeli popolnoma prav. Partner vam bo priredil prijetno presenečenje, vi pa mu boste vrnili na najlepši možni način. On: Kljub neizpodbitnim dejstvom boste še vedno trmasto vztrajali pri svojem prepričanju. Pazite, da vas to ne bo pokopalo, saj se boste težko izkopali. Proti koncu tedna se vam obeta karseda prijetno presenečenje. KOZOROG ¡¡k Ona: Končno se vam bo uspelo sporazumeti glede nekega posla, ki vam že dlje ne pusti spati. Še vedno bo pred vami precej dela, ki ga boste s prijateljevo pomočjo igraje opravili. On: Delo pri določenem projektu se bliža koncu, zato se boste s prijatelji odločili za manjše praznovanje, ki se bo zavleklo do jutranjih ur. Obeta se vam novo poznanstvo. ISAR, OČE, PREPIS, BZ, ZIBKA, PEI, ST, RIVIERA, KORE-NIKA, ORAL, IMPOL, LAZAR, KALO, SPAČEK, JATA, ONE, DA, SETINA, EN, LJUBEČNA, ČEVELJ, AERONAVT, SADJE. Geslo: Slavni režiser Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon za mesečno funkcionalno vadbo v Fit clubu Roko v Celju, prejme: Kaja Turk, Kranjčeva 1, 3000 Celje. 2. nagrado, darilni bon, unovčljiv v Trgovini Medved v Laškem, prejme: Nika Palir, Vrhe 31, 3221 Teharje. 3. nagrado, bon za nedeljsko kosilo v Gostišču Hochkraut v Tremerjah, prejme: Majda Špeh, Dobrava 65, 3214 Zreče. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti. Ona: Presenečeni boste nad partnerjevim dejanjem, ki si bo tokrat privoščil precej nepričakovano zadevo, ki bo za vas nadvse prijetna. Vsekakor bosta pošteno začinila spolno življenje. On: Oglasil se vam bo nekdanji prijatelj in vam predlagal zanimivo kupčijo. Nikar preveč ne odlašajte, saj se vam lahko v nasprotnem primeru zgodi, da se boste kasneje še pošteno kesali - in to upravičeno. ■ A & Ona: Ne boste se ravno branili prijateljeve pozornosti, ko vam bo več kot očitno pihal na dušo, saj boste tudi vi imeli podobne načrte. Sprejeli boste povabilo na zmenek v prihodnjih dneh, zato se na to kar najbolje pripravite. On: Kljub pritiskom iz okolice boste ravnali trezno in premišljeno, predvsem glede ljubezenske zadeve. S partnerko bosta sklenila kompromis o zadevi iz preteklih dni, ki je kar precej zaostrila vajin odnos. VODNAR Ona: Pogovor s prijateljico vam bo precej olajšal uresničitev srčnih načrtov. Obeta se vam prijeten konec tedna, ki ga boste vsekakor do konca izkoristili. Toda nikar se ne prenaglite... On: Deležni boste prijetne pohvale, ki vam bo pomenila veliko več, kot ste mislili. Toda nikar se preveč ne poveličujte, saj se vam lahko to še maščuje. Srečanje s starim znancem vam bo obudilo spomine na preteklost. Ona: Poskusite malo bolj tvegati, izplačalo se vam bo. Toda nikar preveč lahko ne zapravite pridobljenega, ampak držite v rokah tisto, do česar ste se prikopali. Bolje vrabec v roki kot golob na strehi. On: Opravili boste še zadnje poslovne obveznosti, že v naslednjem trenutku pa se boste do popolnosti posvetili prihajajočemu praznovanju. Poklical vas bo prijatelj in vas prosil za nasvet glede neke osebe. 4 MAKARSKA 2 5 3 12 7 BERILIJ 8 g 14 UČENEC OŠ 11 6 48 RUMENA STRAN V modrem puloverju je Janez Hudej, predsednik Društva paraplegikov JZ Štajerske, s sinom v naročju pa Anja Zagomilšek, vodja gibanja Še vedno vozim - vendar ne hodim. Kjer je volja, je pot - četudi z vozičkom Na zaključnem turnirju državnega prvenstva v košarki na vozičkih so se Celjani na domačih tleh dokopali do drugega naslova državnih prvakov, dogajanje pa je popestril zanimiv spremljevalni program. Morda so želeli glavni akterji ponazoriti, kako zahtevno je krmiliti vozičke, se izogibati drugim, vmes obvladati žogo in jo še vreči skozi obroč. Zato so povabili goste, vrhunske celjske športnice in športnike. Odzvali so se košarkarice celjskega Athleta Milina Mišeljič, Marica Gajič in Lorena Mol-nar, nogometaši Celja Sebastjan Gobec, Tadej Vidmajer, Sunny Omoregie in Valon Ahmedi ter košarkarji ECE Celja Aleksander Andjušič, Lovro Fižuleto in Robi Gobec. Ugotovili so, da bi potrebovali dolgotrajno vadbo, če bi se želeli kosati s paraplegiki. Vse je minilo v prijetnem športnem duhu, dobra volja je bila vseskozi prisotna, le nekaj je bilo nezaželeno - sočustvovanje s poškodovanimi. Oni tega ne potrebujejo; njihovi volja in moč sta neizmerni. MSH Foto: GrupA Strelske naprave je skušal naravnati celjski košarkar Lovro Fižuleto. Ob celjskih košarkaricah sta bila tudi nogometaša Sunny Omoregie in (v ozadju) Valon Ahmedi. Sobotno živahno mesto Sobotni dopoldnevi so v Celju tako razgibani, da privabijo številne obiskovalce. Na ulicah se vedno dogaja kaj zanimivega, zadnje čase so odprli celo nekaj novih trgovin in lokalov. Tradicionalni bolšji sejem privabi številne radovedneže, pa še prijatelji in znanci se srečajo, poklepetajo in gredo na kavo. NC, foto: SHERPA Dani Bedrač zadnje čase ponovno nastopa s svojo skupino Kladivo, konj in voda. Kot kaže, pri tem odlično zasluži ... Svojo stojnico so v središču Celja postavile članice Lions kluba Celje Mozaik. Ponujale so izdelke in dobrote iz domače delavnice in izkupiček namenile bolnemu dečku Aleksu. Med drugimi sta se kot prodajalki preizkusili dve direktorici, in sicer Bojana Mazil Šolinc (levo) iz Doma ob Savinji in Katja Esih iz Regijskega študijskega središča. Kako nestrpno eni pričakujejo poletje, se je pokazalo minuli konec tedna ob Šmartinskem jezeru. Sonce je resda malo ogrelo ozračje, toda za večino bo treba do skoka v jezero počakati še nekaj mesecev. Verjetno je tudi kopalec na sliki presodil, da mu bo malenkost manj hladno, če bo obdržal nogavice. NC, foto: SHERPA