S! Poštnina plačana v gotovini Leto XIX., št« 112 Ljubljana, nedelja lj. maja 1938 Cena l Dir Upravnistvo. Ljubljana, iinafljeva 6 — Telefon St. 8122. 8123, 8124, 8125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul — TeL 8492 ta 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova oBca S. — Telefon St 190. Računi pri pošt ček. zavodih: LJubljana St 11.842, Praga Oslo 78 180 Wien St 105.241. Judenburg in Praga Te dni slavimo dve obletnici, ki imata vsaka za sebe poseben pomen v naši narodni zgodovini. V maju mesecu 1918 so se uprli slovenski vojaki v Judenbur-gu. Njihovi voditelji so bili obsojeni na smrt ter res tudi ustreljeni. Ravno tiste dni je bila v Pragi svečana proslava 50-letnice češkega narodnega gledališča K proslavi so prihiteli v Prago zastopniki vseh po habsburškem cesarstvu zatiranih narodov in tako je ta kulturna prireditev češkega naroda postala okvir političnega dogodka izrednega pomena V tistih majskih dneh je Praga spregovorila v imenu vseh, ki so stremeli za osvobojenjem in zedinjenjem. V Judenburgu je punt slovenskih vojakov bil manifestacija uporne sile zatiranih, v Pragi so velike slavnosti razodevale vsemu svetu, da so duševne verige suženjstva zlomljene in da se zatirani narodi zavedajo, da je njihovo osvobojenje samo še vprašanje časa. Na mrko smrtonosno povelje iz Judenbur-ga je na praških ulicah narod, obdajajoč v nepopisnem navdušenju svoje voditelje ter predstavnike Jugoslovenov in Poljakov, zastopnike Rumunov in Italijanov, odgovarjal: »Živel Masaryk! Živela srbska vojska! Živela antanta! Živele češke legije! Dol s tirani! Živela svoboda!« V teh manifestacijah je bilo toliko sile in toliko odločnosti, da so avstrijske oblasti v prvih dneh konsternirano ;in brezmočno gledale na dogodke. Pred Husovim spomenikom se je odposlanstvo Jugoslovenov poklonilo ideji velikega preroka češkega naroda in tam je naš Oton Zupančič klical Husovega duha, da razvname tudi naše duše z ljubeznijo do vsega svojega, da bo naše delo trdno, vztrajno in nesebično. Priklical je vizijo »ljubljene, tako zaželene Jugoslavije, da bi bila dobra, krepka in ponosna«. Stjepan Radič je z balkona pri »Zlati husi« napovedoval smrt avstrijskim tiranom in proslavljal bodočo zajednico svobodnih in neodvisnih slovanskih narodov. Slovanski politiki in javni delavci so na posebnem zborovanju sprejeli plamteči protest proti stoletnemu podjarmljenju in izrekli svojo trdno vero v zmago svetovne demokracije, narodne samoodločbe in bodočega bratskega sožitja osvobojenih narodov v enakopravnosti in svobodi. Jugoslovenski in poljski novinarji so skupaj s svojimi češkoslovaškimi tovariši položili svečano prisego zvestobe do ideje narodne samoodločbe in slovanske solidarnosti ter prisego svoje odločnosti, da »vse svoje zmožnosti žrtvujejo za dosego državne enotnosti češkoslovaškega naroda, državne enotnosti jugoslovenskega naroda in državne enotnosti poljskega naroda.« Slovanske žene so se zbrale na kongres, ki so ga zaključile z navdušeno resolucijo za požrtvovalno sodelovanje v borbi za svobodo in pravičnost, za bratstvo in za državno neodvisnost. Dočim je val navdušenja preplavljal zlato Prago in se odbijal od vseh pragov slovanskega sveta, dočim je manifestacija sledila manifestaciji, kongres kongresu, zborovanje zborovanju, so se na hradčanskem brdu v domu dr. Kra-mara zbrali k važnim strogo zaupnim posvetovanjem izbrani voditelji osvobodilnega pokreta med Čehoslovaki, Ju-gosloveni in Poljaki, da se dogovorijo o politiki in taktiki narodnega boja v prihajajočih usodepolnih odločitvah. Tam je nastala vseslovanska eksekuti-va. ki je razmišljala tudi o dolžnostih slovanskih narodov po doseženi svobodi. Kako drugače bi se bili morda dogodki v zadnjih 20 letih razvijali, ako bi bilo to, kar se je takrat v Pragi snovalo, res postalo program vseh slovanskih narodov! Pomembno praško delo je bilo opravljeno, preden je avstrijska vlada prišla k zavesti. Šele 18. maja so pričele re-presalije: prepoved narodnih znakov, izgon jugoslovenskih gostov iz Prage, pretnje z nasilji, zatrtje vsake narodne manifestacije. Toda vse je bilo prepozno. Tudi pri nas v Jugoslaviji. Že je v Zagrebu pri izvedbi »Prodane neveste« poleg češke in naše himne zaorila tudi buntovniška »Onam, onamo ...«. Že se je bližala prva obletnica deklara-cijskega gibanja. Nemški »Volksrat« je v soboto 25. maja še aranžiral na Dunaju avdienco avstrofilskih in renegat-skih elementov iz naših krajev, ki je šla do cesarja protestirat proti jugoslovenski ideji. Toda takoj je sledil odgovor. Vse tri slovenske stranke so odgovorile s skupno resolucijo, v kateri »slovesno izjavljajo zahtevo po zedinjenju Slovencev, Hrvatov in Srbov v lastni državi. Ta zahteva je prešla vsem slojem našega naroda v meso in kri. Tisoči in tisoče tistih, ki so doma, in onih, ki so z doma, so prisegli na njo. Uresničenje te zahteve je edina možnost, da rešimo vsaj golo narodno življenje, ko smo dali vse drugo. Samomora naš narod noče storiti. Oprti na naravno pravo, katerega ne more nihče kršiti brez kazni, vztrajamo pri svoji zahtevi m pozivamo Narodni svet, da organizira MUSSOUNI O POLOŽAJU HALI JE Prijateljstvo z Nemčijo in Veliko Britanijo v isti vrsti - Previdnost glede sporazuma s Francijo Genova, 14. maja. c. Min. predsednik Mussolini je davi prispel v Genovo, kjer je imel ob 11. na Trgu zmage z velikim zanimanjem pričakovani govor, ki so ga prenašale vse italijanske radijske postaje. Izjavil je med drugim: Dne 11. marca se je Italija znašla še enkrat na razpotju in se je morala ne-mudno odločiti. Od njeen odločitve bi bila lahko odvisna mir in vojna v Evropi, vendar pa dogodki niso nastopili nepričakovano Bili so posledica logičnega razvoja in Italija je nanje reagirala takoj s povsem jasnim: Ne! Italija ni mogla intervenirati in vsak diplomatski korak bi bil v tem konkretnem primeru morda mnogo bolj škodljiv kakor v kakršnemkoli drugem. Sovražniki Italije bi radi videli spopad med obema avtoritarnima državama in vse mogoče zapletljaje, ne izvzemši vojne, predvsem pa, da bi se na široko odprla vrata boljševizmu v Evropi. Onim onstran gora, ki se v svoji melanholičnosti spominjajo, kaj smo storili L 1934., moramo še enkrat reči: Od takrat pa do marca 1938 je steklo mnogo vode pod mostovi Tibere, Dunava, Spree. Temze in tudi Seine. Italija se je v tem času posvetila gigantskemu delu in prav zaradi tega so se sprožile proti njej sankcije, ki jih še nismo pozabili. Vse. kar se je na diplomatskem in političnem področju med tem zgodilo in čemur se lahko da skupno ime Stresa, je propadlo in zaradi nas tudi ni treba, da bi moralo znova oživeti. Italija si tudi ni mogla dovoliti razkošja, da bi po pičlih štirih letih znova mobilizirala svoje sile, zgolj za to, da bi preprečila fatalni epilog neke nacionalne revolucije So pa še večji razlogi, ki so nas pripravili do našega stališča glede na priključitev Avstrije k Nemčiji. Fašistična Italija ni mopda sprejeti osovražene in nekoristne naloge stare Avstrije, Habsburžanov in Metternicha, da bi nasprotovala stremljenju narodov po njihovem edinstvu. Naša zavest, čast in lojalno prijateljstvo nasproti Nemčiji, so bili povod za to, kar smo storili. Sedaj sta dva svetova, nemški in rimski, neposredna mejaša. Njuno prijateljstvo je trajno. Sodelovanje med obema revolucijama, ki jima je sojeno karakterizirati to stoletje, ne more biti drugačno kakor plodno. Italijanski narod je na to sodelovanje tudi zavestno pristal Besede, ki so bile izrečene v noči 7. maja v Beneški palači, sta oba naroda sprejela z resničnim navdušenjem. Te besede niso pomenile ni-kake diplomatske ali politične izjave, nego nekaj svečanega, nekaj zgodovinsko defi-nitivnega. Os, ki ji bomo ostali zvesti, pa nas ne ovira, da se ne bi sporazumeli tudi z onimi, ki si takega sporazuma iskreno žele. Tako smo v marcu preteklega leta dosegli sporazum z Jugoslavijo in odtlej vlada suvereno mir na obalah Jadrana. Tako smo pred kratkim ustanovili tudi Mehika prekinila odnošaje z Anglijo Spor med obema državama zaradi razlastitve petrolej- skih polj tujih družb Mexico, 14. maja. d. Ker je angleška vlada vztrajala na tem, da Mehika takoj izplača angleškim petrolejskim družbam odškodnino zaradi razlastitve petrolejskih polj angleških družb v Mehiki, je smatral predsednik mehiške republike Cardenas za potrebno, da odpokliče iz Londona mehiškega poslanika. Arhiv je bil Izročen generalnemu konzulu. Britanskemu poslaniku v Mehiki je bila izročena nota, v kateri mehiška vlada poudarja, da se je Anglija vmešavala v mehiške notranje razmere, do česar pa nima pravice, ker tudi od velikih držav ni mogoče zahtevati, da bi naenkrat izplačale vse svoje denarne obveznosti Sklep mehiške vlade o prekinitvi diplomatskih odnošajev z Veliko Britanijo so sprejeli v mehiškem poslaništvu v Londonu danes dopoldne. Pričakovati je, da bo tudi Velika Britaniji., Vpoklicala svojega poslanika iz Mehike. V Ameriki je zaradi nepričakovane prekinitve diplomatskih odnošajev med Mehiko in Veliko Britanijo zavladalo veliko razburjenje, ker se boje, da bo zato otež-kočena tudi ureditev odškodninskih zahtev ameriških državljanov zaradi razlastitve ameriških petrolejskih polj. Vrednost ameriškega imetja v mehiških petrolejskih družbah cenijo na 150 milijonov dolarjev. Novi japonski uspehi Umik kitajskih čet ob lunghajski železrici — Koncentracija japonskega brodovja ob južni Kitajski Šanghaj, 14. maja. o. Kakor poroča vojni dopisnik International News Servicea. beležijo Japonci ponovno več manjših uspehov na jugu lunghajske železniške proge ter so skoro na vsej južni strani prisilili kitajske čete k umiku Na levem krilu južne fronte so Japonci po osvojitvi Mančena vrgli v napad nove čete proti Kvajtehu ob lunghajski železnici ter so po hudem odporu zavzeli Jungčan v bližini Suksiena Po vesteh iz kitajskih virov se je Kitajcem posrečilo ponovno zavzeti Jungčan. Po zavzetju Amoja se Japonci sistematsko pripravljajo za izkrcanje čet na južni kitajski obali. Po kitajskih vesteh so Japonci izven pasu Svatova zbrali več svojih dreadnoughtov, križark, rušilcev in podmornic. Otok Nantung pred Svatovom so japonski pomorski strelci že zasedli ter je verjetno, da ga bodo kakor tudi Amoj uporabili za izkrcanje čet za napad proti Kantonu. Šanghaj, 14 maja. o. Japonsko vrhovno poveljstvo objavlja, da je pričakovati v kratkem padca Hsičova. Japonske divizije prodirajo naglo napram temu važnemu že- lezniškemu križišču. Kitajske čete se umikajo proti zapadu. Japonska letala so izvršila danes napad na Hsičov, da bi pregnala Kitajce iz kolodvora in mesta. Letala so odvrgla 100 ton bomb najtežjega kalibra. Ob tej priliki je bilo ubitih veliko število meščanov in vojakov. Z japonske strani se razširjajo vesti, da je nastal med maršalom Cangkajškom in generalom Linghenom, vrhovnim poveljnikom kitajskih čet na fronti pri Hsičovu, nesporazum in da je maršal Cangkajšek omenjenega generala odpoklical, ker je kriv, da so Japonci prebili kitajske čete. Kakor kaže, so na fronto poslali iz Han-kova drugega generala, da prevzame poveljstvo nad kitajskimi vojskami ter jih organizira za nov odpor proti Japoncem. Izkrcanje japonskih čet pri Fučovu Hongkong, 14. maja. AA. Pod varstvom hudega bombardiranja z morja in zraka so se japonske čete izkrcale v Leuhanšuju, 16 km južno od Fučova. odpor vseh poštenih elementov našega naroda proti -proglašenemu preganjanju Jugoslovenov.« V resnici, tiste majske dni je bila ju-goslovenska revolucija, kakor je dejal zastopnik slovenskih renegatov cesarju Karlu, že na zmagovitem pohodu. V tragičnem nerazumevanju pravega položaja in v prevari sebe samega in drugih, je tedaj cesar Karel govornikom južnih Nemcev in renegatov še obljubljal, da ne bo dal »ogrožati zgodovinskih posebnosti svojih dežel«, ne »omejevati pravic nemškega naroda« in da je »večji del težavnega pota k zmagovitemu koncu že storjen«. Te besede so bile govorjene baš v trenutku, ko je Evropa preživljala senzacijo največjega političnega škandala svetovne vojne, tako zvane Sikstove afere in Karlovih tajnih mirovnih pogajanj in ko se je na zapadu razbila zadnja nemška ofenziva ob strahovito naraščajoči sili an-tantnih vojsk ... Judenburški in praški majski dogodki pred 20 leti so bili kakor dva mogočna kresova za splošno pobuno potlačenih narodov v Avstriji. Povezali so še bolj Čehe in Jugoslovene in razbili so zadnje vezi, ki bi bile mogle še vezati zatirane narode z avstrijsko monarhijo. Od maja se dviga revolucionarni val v neprestanem vzponu. Judenburgu slede Admont, Murau, Radgona in Codroipo ter resni dogodki med slovanskim vojaštvom na frontah. Za Prago slovanski narodi vedno krepkejše in vse bolj brezobzirno ponavljajo: Dol s tirani! Živela svoboda! Ves češkoslovaški narod odkrito prisega zvestobo Masaryku, oči jugoslovenskega ljudstva se iskreče upirajo na zmagonosne zastave srbske vojske in naših junaških dobrovoljcev ter gledajo v daljavi lik mladega heroja, kraljeviča Aleksandra, ki prihaja vedno bliže in bliže kot simbol narodne svobode in narodnega edinstva. Na vseh poljih se spopolnjuje organizacija Narodnega sveta in Narodnega veča in ves narodni pokret postaja deroča reka, ki narašča od ure do ure, podira in ruši vse jezove in se mogočno in nevzdržno bliža svojemu cilju. V današnjih dneh je dobro vzbujati spomine na one dni pred 20 leti, ko je narod tako rekoč golih rok reševal svoje življenje. Takrat se je pokazalo, kakšna neodoljiva sila in moč je v veri v veliko nacionalno idejo, ki je edina zaščitnica v vseh težkočah narodnega življenja in proti vsem nevarnostim, ki narodu grozijo. sporazum z Veliko Britanija V nasprot-stvih, ki so že resno ogrožala odnošaje med obema državama, je bilo mnogo nesporazumi jen ja in recimo tudi nevednosti. Za premnoge države je bila Italija dežela po dnevni literaturi slabo in napačno naslikana. Cas, že skrajni čas je, spoznati italijanski narod, ki je v 20 letih podal silne dokaze svoje moči, ki so dosegli vrhunec tedaj, ko smo si ustvarili imperij. Zadnji govor angleškega ministrskega predsednika pomeni poskus priznati zares v vsej njegovi veličini in sili ono, kar predstavlja današnja fašistična Italija. Sporazum med Londonom in Rimom je sporazum dveh imperijev in se nanaša na ozemlje okrog Sredozemskega, Rdečega morja in ob Indijskem oceanu. Naš trden namen je, skrupulozno spoštovati ta sporazum. Ker mislimo, da bodo tudi oni, ki sedaj vladajo v Veliki Britaniji, postopali prav tako, se lahko reče, da je tudi ta sporazum trajen. Odobravanje, na katerega je naletel v vseh deželah sveta, pa predstavlja le nov dokaz, da je po svojem notranjem bistvu zgodovinskega pomena. Kar se tiče razgovorov s Francijo, ki so v teku, naj bom previden Ne vem, ali bomo dospeli do kakega zaključka, to pa tudi zaradi tega, ker leži po sredi izredno aktualen problem, namreč španska vojna, v kateri si stojimo nasproti Oni žele, da bi zmagala Barcelona, mi pa hočemo Fran-covo zmago. Iahaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 8123. 3124 3125 3126 Maribor Grajski trg št 7. telefon št 2455, Celje. Strossmayerjeva ulica štev. 1. telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo Današnja Številka ima 22 strani Peti Izrezek za sestavljenko in peto nagradno nalogo dobite danes na 7. strani. Izrezani del sestavljenke in rešitev naloge skrbno shranite! Na 4. strani današnje številke prinašamo prvo objavo o novem nagradnem tekmovanja sJatm. To pot razpisujemo sto nagrad za naše dijake. Opozarjamo že na današnjo objavo, podrobnosti pa bomo prinesli med tednom. Smernice naše politike so jasne. »Ji hočemo mir z vsemi. Lahko vam rečem, da si tudi nemški narodni socializem nič manj vneto ne želi evropskega miru. Toda mir si je lahko zagotoviti le z orožjem. Prav zaradi tega sem hotel, da se tu v Genovi zbere skoraj vse naše brodovje, da pokažemo vsem Italijanom, ki žive v skrajnih dveh zapadnih deželah Italije, v Piemontu m Lombardiji, kakšne so naše pomorske sile v resnici Mi hočemo mir, toda biti moramo pripravljeni z vsemi našimi silami braniti mir tudi tedaj, ko se z one strani Oceana čujejo govori (ameriški vojni minister Woodring), v katerih se na-glaša, da se vse tako zvane velike demokracije pripravljajo na vojno doktrin. Vsekakor je dobro, da to vemo. V takem primeru bodo totalitarne države takoj ustvarile svoj blok in bodo marširale do kraja. Mussolinijev govor je ljudstvo sprejelo z velikim odobravanjem. Zvečer je Mussolini v genovski ladjedelnici svečano otvo-ril gradnjo nove velike vojne ladje, 35.000-tonskega dreadnoughta »Impera«. Močna roka v Pesti Novi ministrski predsednik Imredy je včeraj v zbornici razvil program svoje vlade Budimpešta, 14. maja. h. Nova vlada pod predsedstvom dr. Imredyja je danes položila prisego pred regentom Horthyjem. Takoj po prisegi je odšel ministrski predsednik Imredy v poslaniško zbornico, kjer je podal deklaracijo svoje vlade. Njegova izvajanja so pričakovali v parlamentarnih krogih z največjo napetostjo ta zbornica že leta sem ni bila tako zasedena, kakor danes. V začetku se je Imredy bavil z zunanjo politiko ta je naglasil, da mora v sedanjih okoliščinah vsaka vestna vlada stremeti po ohranitvi ta okrepitvi miru. V tem pogledu pa obstojajo še mnoge diference med posameznimi vladami. Madžarska zunanja politika se zaradi najnovejših zunanjepolitičnih dogodkov ni v nobenem pogledu spremenila. Tudi v bodoče bo Madžarska vodila aktivno politiko miru, ki ima za cilj poglobitev obstoječih prijateljskih ta dobrih odnošajev ta izboljšanje odnošajev z vsemi onimi državami, s katero Madžarsko do sedaj ni vezalo posebno prijateljstvo. OdnoSaji Madžarske do evropskih držav Govoreč o odnošajih do posameznih držav, je najprvo omenil Italijo, o kateri je izjavil, da je kot prva priznala važnost madžarstva v mednarodni politiki. Iz trojnega rimskega pakta je s priključitvijo Avstrije k Nemčiji Avstrija sicer izpadla, toda med Italijo ta Madžarsko obstojajo še nadalje nespremenjeno tesni prijateljski odnošaji. Z Nemčijo veže Madžarsko politično gospodarsko ta kulturno sodelovanje, ki se bo tudi v spremenjenih razmerah nadaljevalo ta razvijalo. S Poljsko veže Madžarsko intimno prijateljstvo, ki sloni na stoletnih tradicijah. Tudi Anglija kaže v novejšem času večje razumevanje za vsa vprašanja, ki se nanašajo na ureditev bodoče usode Srednje Evrope. Enako Francija. Z Jugoslavijo, Češkoslovaško ta Ru-munijo so se že lansko leto pričela pogajanja. Glavni cilj teh pogajanj je izboljšanje položaja madžarskih narodnih manjšin na področju držav Male antante. Madžarska vlada upa, da se ji bo z vztrajnim delom posrečilo ustvariti v Podunavju take razmere, ki bodo olajšale sodelovanje vseh na tem področju živečih narodov. Govor predsednika vlade je bil večkrat prekinjen z viharnim pritarjevanjem, ob koncu pa mu je zbornica z izjemo skrajne levice priredila dolgotrajne ovacije. Proti komunistom in desničarskim ekstremistom Dr. Imredy je nato prešel na notranjo politiko in naglasil, da v pogledu notranje politike v celoti prevzema program prejšnje vlade. Jedro notranje politike njegove vlade bo organizacija sodobne armade. Tudi najnovejše zakonske predloge prejšnje vlade prevzema v celoti. S posebnim poudarkom je dr. Imredy naglasil, da je njegova vlada trdno odločena napraviti konec podzemskemu rovarjenju proti obstoječemu redu. Nastopila bo z najener-gičnejšimi sredstvi ne samo proti komunistom, temveč tudi proti vsem onim zmotnim idejam, ki prihajajo od desnice, ki pod legalnim ščitom propagira razne škodljive ideje. Razne skupine zahtevajo od svojih članov celo tajne prisege. Na Madžarskem je samo ena oseba, kateri se prisega, in ta je regent Horthy. Vlada bo predložila parlamentu poseben zakon, ki bo napravil konec podzemskemu protidržavnemu rovarjenju. V okviru notranjih reform je Imredy napovedal med drugim uvedbo obvezne delovne službe, postopno izgraditev korpo-racij in stanovskih organizacij. V svojih nadaljnjih izvajanjih se je kot strokovnjak i bavil z raznimi finančno-politični mi vpra- šanji in se na koncu dotaknil tudi vprašanja nemške narodne manjšine na Madžarskem. Ob koncu je naslovil apel na ves madžarski narod, naj podpre vlado v njenem delu za srečo, blagostanje in lepo bodočnost vseh Madžarov. Dva zakona za zaščito miru in reda v državi Taxoj nato je dr. Imredv predložil poslanski zbornici dva zakonska načrta za zaščito miru in reda v državi. Oba sta bila takoj izročena po-sebnemn odboru, da ya prouči in čim prej predloži svoje poročilo. Prvi predvideva ukrepe proti zlorabi društvene svobode, drugi pa je naperjen proti protidržavnemu rovarjenju in kršenju javnega reda ki miru. S tem zakonom so nabran jene vse tajne organizacije. Zakon predvideva zelo stroge kazni Pred posebno sodišče pridejo vsi, ki bi zagrešili ve-leizdajo sto zalili državnega poglavarja. Prav tafco pride pred posebno sodišče vsakdo, pri katerem bi našiti brez oblastvenega dovoljenja orožje ali eksploziva. Zakon predvideva tudi poostreno kontrolo nad vsemi organizacijami. Ostavka angleškega letalskega ministra London, 14. naa.ja_ o. j-Daily Mali« in »I>aily Herald« poročata, da je javna kritika letalskega oboroževanja dovedla do tega, cta Je letalski minister Swinson pred tožil Chamberiatau ostavko. Njegova prošnja dosflej ni bfla sprejeta ter pričakujejo^ da bo odločitev padla v nedeljo. Cham-berlata Je imel daljši razgovor z njim in mtaistoran Hoarejem, ki se je izjavil pripravljenega, da prevzame letalsko ministrstvo. Čeprav še ni ničesar pozitivnega znanega. menijo, da namerava Chamber-lata razen letalskega, ministrstva izročiti še nekatere druge resore novim ljudem, predvsem kotaniatao ministrstvo. »Daily Mail« meni, e mirno sporazume s češkoslovaško vlado. Londonski krogi sedaj z zanimanjem čakajo, kako bodo potekala pogajanja v Pragi. Pariz, 14 maja. h. »Pariš Soir« ugotavlja, da se vrača Henlein v Prago zelo razočaran. Sedaj je spoznal stališče angleške javnosti in angleške vlade, ki pa je dokaj drugačno od onega, ki ga je upal Henlein najti v Londonu. Informirani krogi ne prikrivajo, da se Henlein sedaj mnogo bolj nagiba k zmernosti, kakor pa borbenosti in da se bo skoraj gotovo sporazumel s češkoslovaško vlado, kakor sc mu v Londonu nujno nasvetovali. FS-oddelki v ČSR razpuščeni Praga, 14. maja. h. Notranje ministrstvo objavlja, da je organ nemških turnejev »Rundschau« objavi,! poziv članom FS, v katerem označuje neko osebo za štabnega šefa. Notranje ministrstvo ugotavlja, da so s tem kršena od oblasti odobrena pravila in da je ministrstvo izdalo vse potrebne korake. FS (FrehviHger deutscher Sicherungs-dienst) je neke vr^te SA-oddeiek Henleina, ki je tudi njegov predsednik. Iz objav te organizacije se vidi. da je organizirana popolnoma po tujem vzorcu. Kakor se do-znava, je notranje ministrstvo zaradi kršenja pravil odredilo razpust te organizacije. Katoliška cerkev in rasizem Svllabus proti rasizmu«, o katerem so te dni poročali listi, je bil razposlan vsem katoliškim univerzam na svetu. Sestavljen je v obliki pisma, ki ga papež kot vrhovni organ svetih kongregacij seminarjev in vseučilišč pošilja vsem rektorjem teh kongregacij Pismo poudarja med drugim: V sedanjih prilikah priporočajo svete kon^regacije vseučiliščem in katoliškim fakultetam, da zastavijo vse svoje sile za obrambo resnice in proti razširjevanju zmot. Naj profesorji uporabijo vsa sredstva. ki jim jih nudijo znanstvene discipline. biologija, zgodovina, filozofija, pravni m cerkveni nauki, da izpodbijajo zlasti naslednje zmotne nauke: 1. Da so človeške rase po svojih naravnih in nespremenljivih oznakah medsebojno tako različne, da je njih najnižja od najvišje človeške rase bolj oddaljena kakor od najvišje živalske vrste. 2. Da je potrebno z vsemi sredstvi ohraniti in pospeševati moč rase in čistost krvi. 3. Da izvirajo vse razumske in moralne lastnosti človeka iz krvi, središča rasnega značaja, kot iz glavnega izvora. 4. Da je glavni namen vzgoje, gojili rasni karakter in vzbujati močno ljubezen za lastno raso. 5. Da je tudi vera podrejena zakonu rase in da se mu mora prilagoditi. 6. Da je izvor in najvišja zapoved sleherne pravne ureditve rasni nagon. 7. Da sleherni človek obstoji samo po volji države Vse pravice, ki se mu priznavajo. izvirajo le iz državne milosti. Razen teh pa bi lahko navedli še celo vrsto drugih, enako nesmiselnih zmot. Sveti oče je kot predstavnik naših svetih kongregacij prepričan, da boste zapovedi, ki so vam položene na srce v tem pismu, izpolnili v vseh podrobnostih.« Sprememba v vladi Beograd, 14. maja. a. V imenu Nj. Vel. kralja je z ukazom kr. namestnikov sprejeta ostavka ministra brez portfelja dr. Sefkije Behmena. Dr. Behmen je postavljen na razpoloženje in odlikovan z redom jugoslovenske krone 1. stopnje. V imenu Nj. Vel. kralja je z ukazom kr. namestnikov imenovan za ministra brez portfelja dr. Džafer Kulenovič. Dr. Kulenovič je danes ob 5. popoldne prisegel pred predsednikom vlade dr. Milanom Stojadinovičem. Zaprisegel ga je beograjski imam Abdulah Had-žič. * Minister dr. Džafer Kulenovič je bil rojen 17. februarja 1891 leta v Rajnovcih v Bosni. Gimnazijo je študiral v Mostarju, pravo pa na zagrebški univerzi. Služboval je nato kot sodnik v Tuzli, Bihaču in Ca-zinu. V začetku 1919 je izstopil iz državne službe ter se prijel advokature. Zdaj je odvetnik v Brčkem. Vse do 6. januarja 1929 je bil poslanec takratne Jugoslov. muslimanske stranke. Zopet je kandidiral in bil izvoljen dne 5. maja 1935. Skupno z dr. Spahom se je potem pridružil JRZ. Kupuj domače blago S Rotarski kongres v Beogradu Beograd, 14. maja. p. V Beogradu se je danes pričel kongres 77. (jugoslovenskega) rotarskega distrikta. Zborovanja so v veliki dvorani beograjske borze. Na kongres je prišlo 200 delegatov iz vseh rotarskih klubov v Jugoslaviji, nadalje g. Popescu kot delegat rotarske internacionale, g. Hriz kot zastopnik češkoslovaških in Boškov kot zastopnik bolgarskih rotarcev. Danes dopoldne ob 11. je bila svečana otvoritvena seja, ki jo je vodil dosedanji guverner (predsednik) distrikta g. Pavio-vič. S konference sta bila poslani vdanost-ni brzojavki Nj. Vel. kralju in Nj. Vis. knezu Pavlu. Po otvoritvenih pozdravnih govorih se je razvil a debata, ki je trajala do poldneva. Opoldne so zborovalci imeli skupno kosilo. Popoldne se je delo konference nadaljevalo v odborih Jutri bo svečana zaključna seja. nevtralnosti na drugi strani. 2. Svet DN odvezuje Švico od vseh obveznosti ▼ pogledu sankcij, bodisi vojaških ali finančnih in gospodarskih. 3. Švica ponavlja zagotovila svoje zvestobe Društvu narodov In njegovim načelom ter prevzema obvezo glede svobodnega delovanja Društva narodov na švicarskih tleh. Resolucija je napram Švicarskemu predlogu samo v toliko kompromisna, ker Je iz prve točke črtan kot neprimeren izraz o »svojevrstnem« značaju švicarske nevtralnosti ter je namesto te besede rabljena beseda »poseben«. V zadnji točki pa je izločena obveza, da bi morala Švica za jamčiti svobodno poslovanje DN na švicarskih tleh »v vsakem primeru«, kar je bilo v prvotnem načrtu vnešeno zaradi posebnih okolnosti, ki bi mogle nastati za primer kake vojne. V načelu je bil na dopoldanski tajni seji sprejet tudi načrt resolucije, ki izraža simpatije Kitajski v njeni borbi za svobodo in neodvisnost ter obsoja postopanje Japoncev, zlasti pa uporabo strupenih plinov. Edini predlog, ki še povzroča težave, je predlog Čila, ki zahteva, naj Društvo narodov obnovi sodelovanje s totalitarnimi državami. Zastopnik Čila pa je pristal na to. da se podrobna razprava o tem predlogu odgodi pod pogojem, da ga svet Društva narodov v načelu odobri. Proti temu so nastopili nekateri delegati, med njimi zlasti Litvinov, tako da je možnost izstopa čila iz Društva narodov zelo verjetna. Dar Nj. Vis. kneginje Olge Rdečemu križu Beograd, 14. maja. Nj. Vis. kneginja Olga je Rdečemu križu prispevala 10.000 din. Postala je s tem podporna članica društva. univerzi Službeno glasilo JRZ »Samouprava« toži zaradi razmer na beograjski univerzi. DoCam so bili svoje dni Slušatelji beograjskega vseučilišča nositeljl In prvoboritelji nacionalne misli, so danes v velikem delu usmerjeni levičarsko »Samouprava« razmišlja, kako bi se dala spraviti mladina zopet na pravo pot. Ne navaja še nii kakih predlogov ali načrtov, z zadovoljstvom pa Ugotavlja, da se Je kljub vsemu našlo še dosti akademikov, ki so Člani akademske organizacije JRZ »Slovenski jug*. Mi smo že ponovno povedali, da vidimo najboljše sredstvo proti apasaoota. levičarskih zablod v vzgoji naše srednješolske mladine v pravem in iskrenem Jugoslo-venskem duhu. žal se je pri nas, kakor na tolikih drugih poljih, tudi na tem vse preveč grešilo in zamudilo. Ako bi šla n. pr. vsa naša srednješolska mladina skozi sokoiska telovadnice in prebila svoja mlada leta v sokolskem naraščaju, bi Ji ostalo prihranjenega mnogo beganja in hudih duševnih bojev, prihranjeno pa bi bilo tudi mnogo dela oblastvom pri pobijanju komunističnega, rovarjenja. Peter Živkovič v Tuzli V četrtek popoldne je dospel iz Beograda v Tuzlo predsednik JNS g. Peter 2ivko-vič. V Tuzli se je sestal s člani krajevnega in sreskega odbora JNS in imel z njimi daljšo konferenco, na kateri Je poročal o političnem položaju. Za njim so govorili še senator Dunjič in drugi. „Proboj" Poročali smo že, da bo začel izhajati v Ljubljani nov tednik z imenom »Proboj«. Medtem smo že prejeli v redakcijo prvo številko. Posvečena je spominu na žrtve, ki so pred dvajsetimi leti padle za naflo narodno misel v Judenburgu, Radgoni in Murauu. Med drugim objavlja govor, ki ga je imel Vladimir Levstik dne 2. junija 1923, ko so ostanke judenburških žrtev prepeljali na ljubljansko pokopališče. O svojem programu in o svoji nalogi pravi list, ki si je vzel ime v spomin na zgodovinski proboj solunske fronte 1. 1918., da hoče »preskrbeti številnim jugosloven-skim nacionalistom nepristranski, nad-strankarski ter v vsakem pogledu neodvisni list, ki naj nudi čitateljem jasno sliko našega gospodarskega, kulturnega, socialnega in nacionalnega stanja. češkoslovaški večer v Beogradu Na beograjski Kolarčevi ljudski univerzi je bila te dni spominska prireditev v proslavo 20 letnice velikih dogodkov v letu 1918., ko so si Jugosloveni in Cehoslovaki prisegli medsebojno zvestobo v boju ta narodno osvoboditev. Glavni govornik je bil predsednik zveze JČ-lig in predsednik narodne skupščine Stevan Cirič, ki je med drugim "ekel: »Današnja svečanost ni samo posvetitev prošlosti, ona je lucti potrditev vzajemnih čustev in za vso bodočnost potrditev moške besede: zvestoba za zvestobo.« Njegove besede so bile od poslušalcev sprejete z velikim aplavzom. »Teroristi na delu" Pod tem naslovom se pritožuje »Glasnik JRZ za savsko banovino«, da skušajo ra-dičevci s silo odvrniti ljudi od udeležbe, kadar je v kakem hrvatskem kraju kak sestanek JRZ. Tako je bilo tudi za nedavni shod JRZ v Ludbregu. »Glasnik« pravi o tem: »Dr. Pernar je v Poljancu in Martijancu pozival ljudstvo na nekako revolucijo, spremljajoč svoje napade z neslanimi vici. Napisal je škandalozen letak, v katerem je kar križem pretil vsem, ki bi Šli na shod v Ludbregu. Pozival je, naj se s straho-vanjem in silo onemogoča ljudem udeležba na shodu. Res se je zgodilo, da je bilo mnogim skupinam pristašev JRZ s silo onemogočeno, da bi prišli na shod. V svojem grdem letaku je dr. Pernar s psovkami obsipal prvake naše stranke v Zagrebu.« O spremembi imena Jugoslovenske akademije Poročali smo že, da je neko društvo »Hrvatski rodoljub« predlagalo odboru Jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, naj se preimenuje v Hrvatsko akademijo. Kakor poročajo sedaj nekateri zagrebški listi, je o tem predlogu razpravljal na zadnji seji odbor akademije. Baje je bila pobuda za preimenovanje simpatično sprejeta od vseh članov, ki so bili na seji. Zadeva bo predložena prvi prihodnji glavni skupščini, da o njej sklepa. Po mnenju mačkovskih listov je že sedaj gotovo, da bo predlog sprejet. Zahvala Društva narodov našim zdravnikom Na eni zadnjih sej sveta DN je poročal novozelandski predstavnik Jordan o delu higienske komisije Društva narodov. Na njegov predlog je bil imenovan odbor strokovnjakov, ki bo pripravil veliko mednarodno konferenco o higieni vasi. V odbor sta imenovana tudi znana jugosloven-ska zdravnika dr. Štampar in dr. Borčič. To priliko je porabil kitajski delegat, da se je prisrčno zahvalil dr. Borčiču, ki )e kot šef sanitetne misije DN več časa živel v Kini in storil kitajskemu narodu na zdravstvenem polju neprecenljive usluge. Vsi člani sveta so vzeli to izjavo z odobravanjem na znanje. Francoska vojna mornarica Pariški listi objavljajo izjavo francoskega mornariškega ministra o velikih naročilih za gradnjo novih vojnih ladij. Najprej je minister opozoril, da je vlada stavila v redni proračun le omejene svote za obnovo mornarice, že takrat pa si Je pridržala pravico, da zahteva izredne kredite, ako bi se pokazala potreba da se obnova pospeši. To se je res zgodilo. Francija ne more več odlašati z zamenjavo starih bojnih edini c, ker bi jo drugače že v par letih ostale države prekosile. Skupno s krediti iz rednega proračuna je določenih *edaj za obnovo in okrepitev francoske vojne mornarice 5.7 milijarde frankov (okrog 8 milijard dinarjev). Poleg manjših objektov se začneta letos graditi velika oklopnica s 35.000 tonami in moderna matična ladja za letala. Sedaj ima francoska mornarica pet starih oklopnic, poleg Delo in cilji Sokola Danes bo v Beogradu letošnja glavna skupščina saveza SKJ — Ugotovitve in sklepi zbora župnih prosvetarjev Beograd, 13. maja. d. Kot priprave za glavno skupščino Sokola kraljevine Jugoslavije, ki bo v nedeljo, se vršijo v Beogradu že par dni seje raznih sokolskih odsekov. Včeraj in danes je zasedalo starešinstvo pod predsedndštvom prvega podsta-reškie br. Gangla. Posebno zanimiva je bila konferenca župnih prfl&vetarjev, ki je razpravljala o raznih programskih sokolskih vprašanjih ter pripravila celo vrsto predlogov za nedeljsko skupščino. Na konferenci župnih prosvetarjev so bila ponovno precizirana glavna sokoiska načela in je bilo zavzeto stališče napram raznim napadom, ki se v zadnjem času pojavljajo proti Sokolstvu. Ob 20-letndci Jugoslavije Sokolstvo znova poudarja idejo edinstva ki svobode. Kult svobode je treba skrbno razvijati in negovati Sokolstvo se zaveda, da je enako težko ali še težje svobodo očuvati, kakor si jo priboriti. Jugoslovenske ideja je vodilna sokoiska miseL Narodno ©dinstvo je treba stalno krepiti in poglabljati. Sokolstvo je nepolitična organizacija in vmešavanje politike v sokolsko delo je strogo prepovedano. Seveda pa ima Sokolstvo svoje odrejen« poglede na naše važne nacionalne, verske in socialne probleme in pojave. Te poglede Sokolstvo iskreno manifestira. Pri tem je neizbežno, da prihaja v nasprotstvo z drugimi prepričanji in z dru- gimi ideologijami. Prepovedujoč strpnost prihaja Sokolstvo v spore x verskimi nestrpneži. O znanju jod jugoslaven-stvo prihaja v nasprotstvo ■ plemensko usmerjeni krogi in priznavajoč se k slovanski ideji prihaja v spor s psj^Tfnfti te misli. Vse to pa ne znači, da se Sokolstvo bavi s politiko, temveč samo vztraja pri svoji ideologiji in pri svojih idealih, Ono pozna samo eno politiko: službo narodnemu in državnem« edmstvn ter napredka J*»-gasilovenskega naroda in država Zelo zanimiva je bik tudi rnaprsf o prosvetnem delovanju sokolskih draštev. Tako se je v preteklem leto v 1057 sc&oi-skih društvih vršilo 11.145 predarvanj, ki so imela skoraj pol milijona poslušalcev. So-kolske knjižnice razpolagajo s 190.000 knjigarni ter so važne posebno v onih kraji, kjer drugih javnih knjižnic ni Največ ao-koliskih knjižnic ima župa Moartar z 31.000 knjigami. Njej sledita župi Novi Sad fci Maribor. Beograjska sokodska droštra imajo knjižnice s 15.566 knjigami. Važne m tuda sokolske Stalnice, ki se mzvijajo posebno v južnih in vzhodnft krajih. Do •»-daj jih je 223, največ v sokolsfci iopi Pe-trovgrad, ki jih ima 64. Mnogo poaoraosfi posveča Sokolstvo tudri vzgoji ženskega naraščaja za gospodinjstvo m higieno. Zlasti župe Kragujevac, Sarajevo in Skopi je ra»-vijajo v tem pogledu sdsteanatačno delovanje. Obširna je bila razprava o obmejnem delovanju našega Sokodstva. Prosvertarji ki obmejndh krajev so podali zanimive referate in odobrene so biie smernice v tem pogledu. Na dnevnem rodu so btla nadalje poročila o uspehih prosvetnega načrta v okvi.ru sokol ske Petrove petletke, o sokolskih šolah v pri rodi za naraščaj, o sofcai-ski taktiki in o pripravah za vsesokodrfoi zalet v Pragi. Storjeni so tadi prvi sklepi o vsesokolskem zletu, ki bo L 1941 v Beogradu. Občni zbor SKJ Beograd, 14. maja. p. Savez SKJ bo imel jutri svoj občni zbor. Danes sta prispela v Beograd zastopnik COS in tajnik vsealo-vanske sokolske zveze. Zbrali so se tudi te vsi delegati sokolskih žup iz vse države. Popoldne so imeli župni načelniki daljšo sejo, na kateri so dokončno proučili vaje, ki se pripravljajo za nastop v Pragi. »Koroški Slovenci v novi državi" Celovec. 12. maja V nedeljo je imelo slovensko prosvetno društvo »Dobrač« na Bmci svoj občni zbor, na katerem so bile v glavnih potezah nakazane smernice za bodoče prosvetno in kulturno delo med koroškimi Slovenci. Ko so bila »prejeta poročila predsednika rn drugih odbornikov ter je bil izvoljen novi odbor, je prosvetni tajnik spregovoril o predmetu »Koroški Slovenci v novi državi.« Najprej je naglasil. da so koroški Slovenci novo državo v polni meri priznali s strnjenim glasovanjem dne 10. aprila za Veliko Nemčijo in njenega vodjo Hitlerja ter s svojim strogo lojalnim zadržanjem v obče. Nato je v splošnih potezah orisal življenje v novi državi. Kakor poroča »Koroški Slovenec«, jc med drugim izvajal: »Vrhovno načelo vsega javnega življenja v narodno-<9ocialističmi državi sta čast in blaginja nemške narodne družine; to načelo je temelj državne politike, zakonodaje in sodstva, gospodarske, socialne in prosvetne politike. Poudarjeno nerodni pokret nove države spremljamo koroški Slovenci s simpatijami in ga bomo po svojih močeh podprli v prepričanju, da bosta tudi med našim slovenskim ljudstvom varovani slovenska narodna čast in gospodarska blaginja. Svoje zaupanje v novo državo in njeno pravičnost opiramo na precizne izjave odgovornih voditeljev glede bodoče narodnostne politike Velike Nemčije. V kulturni samopomoči pa bomo čuvali in množili naše slovenske vrline, ki so mam sveta dediščina naših prednikov.« Govornik je nato izrazil željo in voljo, da bo slovensko narodno življenje na Koroškem tudi v bodoče slonelo na kulturnih organizacijah, ki bodo po zagotoviHi odgovornih činiteljev ohranile svoj dosedanji delokrog. Gospodarsko opoao bodo tudi v naprej mudile slovenske zadruge, duhovno vez pa bo predstavljal tednik »Ko«o-SkS Slovenec«. Govornik je zaiključil a pozivom, naj bo koroškim Slovencem naroefai socializem visoka šola zj? odločno narodno zavest jn dejavno narodno ljubezen. Sledili je referat mladega atovensbega pravnika »o dednih kmetijah«, ki bodo še to leto uvedene tudn v bivši Avstriji. Poudarili je. da so mnoge misli zakooa o dednih kmetijah med slovenskim ljudstvom v življenju že izvedene ki da bodo torej od njega sprejete % umevanjem in sam partijami. »Koroški Slovenec« dodaja k teram poročilu: »Občni »bor brnškega prosvetne^ društva je zaključila ubrana slovenska fantovska pesem Iz nje kakor iz vsega poteka je zvenela neupogljiva volja, da hočemo koroški Slovenci dajati zvestobo veliki novi državi, a v nič manjši meri ohraniti m čuvati zvestobo slovenskemu narodu. Tako je pomen občnega zbora krajevne kulturne organizacije zraste) preko običajnega okvara in mu zato tudi v listu odkazujemo p«*-merno mesto in pažnjo.« Seja gospodarskega odbora ministrov Beograd, 14. maja. A A. Danes dopoldne s*, je od 10. do 12.30 vršila v kabinetu finančnega ministra Dušana Letice seja gospodaric o-finančnega odbora ministrov. Na seji so razpravljali o tekočih zadevah. Odlikovanje gledaliSkib igralcev Beograd, 14. maja. p. Odlikovani so z redom sv. Save 4. stopnje: višji režiser Osip Sest, režiser Robert Primožič, z redom Jugoslovenske krone 5. stopnje pa Valo Bratina, Josip Plut in Angela Ra/-kar, člani Narodnega gledališča v Ljubljani. Byronova 150 letnica Beograd, 14. maja. p. Snoči je bila na univerzi svečana akademija v proslavo 150-Let-nice rojstva angleškega pesnika Bvrona. Vseučiliški profesor Vladimir Popovič je predaval o njegovih delih, novinar Aleksander Vidakovič o njegovih sodobnikih, novinar Djordje Kostič pa o Byronu v luči današnjosti. Znižana voznina Beograd, 14. maja. AA. Prometno ministrstvo je dovolilo polovično voznino na državnih železnicah udeležencem občnega zbora in kongresa zveze nabavi jalnih zadrug državnih nameščencev v Novem Sadu od 26. do 29. maja. Popust velja od 24. maja do 1. junija. njih pa dve najmodernejši oklopnici »Dun-querque« in »Strasbourg«, vsaka s 26.000 tonami. Obe bosta gotovi v septembru. Tri velike oklopnice s 35.000 tonami so v gradnji. Ko bo ta načrt izveden, bo francoska vojna mornarica za 50.000 ton večja od italijanske in' za 120.000 ton večja od nemške. Minister Je končno Se dodal, da so nove vojne ladje najmodernejšega sistema in da so se one, ki so že uvrščene v eskadre, doslej sijajno obnesle Mod drugim je francoska vojna mornarica 2 njimi dosegla rekord ▼ brzini vojnih ladij. Umor v splitski livarni Split. 14. maja. a Dopoldne )e v lirami železa delavec Airte Rokovič ix Rasteta Starega oddal tri revol verske strel« na lastnika livarne 47-tetnega Raipelda. fci je po rodu iz Puljo, ter ga hudo raniL Nato je oddai še dva strela na poslovodjo Kajetina Hočevarja, po rodu iz Celja in očeta dveh otrok. Hočevar je bid zadet v srce ter je že med prevozom v bolnišnico umrL Delavec Rokovič se je sam javil na policiji. Raipeld je izpovedal da mu je bil Rokovič dolžan 9M> din za stanovanje in 2.000 din. ki mu Jih je posodiL Rokovič mu je že prej ve3knat grozil. Pred poldrugim letom ga je povabil v Split, da bi bil stopil v njegovo slnfijo, ki tedaj je prodal Rokovič svojo mlekarno v ZagTelm. Pred 10 dnevi mu Je bila služba od [povedana, ker pa ie obenem prejel še advokatski opomin, naj plača 2.000 din posojila, ga je to tako razburilo, da je poeegel po revolverju. Cramm obsojen Berlin, 14. maja. AA. Znamenitega nemškega teniškega igralca Cramma so obsodili na 12 mesecev zapora. V kazen se mu vštejeta 2 meseca, ki Ju Je presedel ▼ preiskovalnem zaporu. ČSR : Jugoslavija 2 11 Praga, 14. maja. h. V teniŠkA tekmah za damski srednjeevropski pokal je bd danes odigran double, v katerem sta Oeho-slovakiinji Hein-Mullerjeva-Nehrikrm zmagali nad jugoslovensko dvojico Kovač-Flo-rijan v treh setih 6:4, 2:6, 6:4. Stanje je torej po drugem dnevu 2:1 za ČSR. Jutri bosta odigrana še zadnja dva singla med Hein-Mullerjevo in Kovačevo ter Nehvik>-vo in Florijanovo. Odločitev se nagiba na stran domačih. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo jasno in lepo vreme ▼ vsej državi. Toplota se bo še dvignila. Zagrebška: Bolj toplo in bolj veto*. Dunajska: Jasno, topleje; lahni vetrovi PmA Iz Plovdhm 90 po krasno sspdem koncertu mapustm Lfubtjamr kakor ostala javnost so vabljeni, da se udeležijo kongresa, posebno njegove slavnostne seje dne 5. junija t. 1. ob 10. dopoldne v dvorani Trgovskega doma, Gregorčičeva ul. 27, da bi ta prireditev izpadla kot enodušna manifestacija celokupnega našega javnega mišljenja v korist čim hitrejše in pravilnejše rešitve našega cestnega problema. Prosimo prijave za kongres poslati do 25. maja t. 1. kongresnemu odboru Društva za ceste v Ljubljani, Kongres* nt trg ///., pošt. predal 373. Udeleženci se morejo poslužiti 50° I o popusta na državnih železnicah, kakor velja za Ljubljanski pomladanski velesejem. Častni odbor: Predsednik: Dr. Milan Stojadinovič, predsednik Kr. vlade in minister zunanjih del. Člani: Dr. Anton Korošec, minister notranjih del gen. Ljubomtr Marit, minister vojske in mornarice Dušan Letica, minister za finance Dr. Marko Natlačen, ban Dravske banovine Dr. Mehmed Spaho, minister za promet Dobrivoje Stošovič, minister za gradbe Dr. Milan Vrbardč, minister za trgovino in industrijo Dr. Juro Adlešič, predsednik mestnega poglavarstva, Ljubljana. Sklicateljt Jugoslovensko društvo za potov*, Beograd, Društvo za ceste, Ljubljana Društvo za putove, Novi Sad s sekcijo v Petrovgradu Društvo za putove Savske banovine, Zagreb. Zgodovina znamenja na šentjakobskem trgu, ki ga zdaj prenavljajo Jugoslovenski javnosti! Kot najvažnejša posredovalka med kraji in narodi je cesta v vseh časih glavna nosilka gospodarskega blagostanja in kulturnega napredka. Začasno potisnjena od železnice v ozadje, preživlja cesta danes svoj preporod. Mednarodni promet, zlasti osebni, se vedno bolj usmerja na ceste. Napredne države tekmujejo med seboj, kako bi boljše in hitrejše uredile svoje cestne mreže. Kajti ni težjega davka za narod od slabe ceste, a ni plodonosnej-ših investicij od cestogradenj. Izgradba novih in sodobna obnova obstoječih cest mora postati splošna narodna zahteva, katero mora upoštevati državna gospodarska politika. Ziv-Ijenske potrebe naše države, njenega gospodarskega in kulturnega razvoja in njene obrambe nas postavljajo pred neodložljivo nalogo, da končno pristopimo k sistematskemu reševanju na> šega cestnega vprašanja v velikopotezni akciji, ki naj vsebuje tako gradbeni kakor tudi finančni plan ureditve cest za nekaj let. Da bi se vsa navedena vprašanja mogla razpraviti pred vso našo javnostjo v sodelovanju z najmerodajnejšimi faktorji državne uprave in predstavniki gospodarskih in prometnih organizacij, priredi Jugoslovensko društvo za ceste 4 in 5 junija 1938. v Ljubljani 1 jugoslovenski cestni kongres. Istočasno otvori Društvo za ceste v Ljubljani razstavo »Cesta«, ki naj prikaže gospodarski in kulturni pomen dobrih cest, stanje in potrebe cest in cestnega prometa v naši kraljevini. Nj. kr. Visočanstvo knez namestnik Pavle je blagovolil sprejeti pokroviteljstvo kongresa, da tudi na ta način da izraza svoji Visoki skrbi za moderno ureditev naše cestne mreže. Državna oblastva. kr. banska uprava. obline. P.g. senatorji in narodni poslanci, banski svetniki, predstavniki gospodarskih ustanov, prometno-turistič-nih organizacij in strokovnih združenj gen^afcobstd trg ▼ drogi polovici YL stoletja Strašna kuga in turška sQa ste « _ ti našim krajem t drugi podovici sedemnajstega stoletja. Zaito so kranjski deželni stanovi dne 14. januarja 1664. plenili, da bodo vsekdar proslavljali praznik brezmadežnega spočetja Device Marije, ki ji bodo postavili ▼ čast spomenik, h ka/terearra bodo sleherno leto dne 8. decembra prihajati v slovesni procesiji. Zaobljubili so se tudi, moliti vsako soboto litamije pri znamenju. Toda vse bi bilo ostalo kmalu samo pri sklepu, da ni grozna kuga leta 1679. pomorila na Dunaju mnogo ljudi ter se leto pozneje pojavila in razširila po sosednem bivšem Štajerskem. To je zganilo tudi deželne stanove, da so se spomnili zaobljube. Na pritisk zgodovinarja Valvazor-ja se je pričelo delo dne 11. marca 1680. On sam je napravil načrt ter plačal model, stojalo in steber za spomenik, ki je stal prvotno prav pred vhodom v šentjakobsko cerkev. Model za Marijin kip je napravili sobo-graŠki kipar Volk Weisskirch,ner, kip pa je ulil ljubljanski zvonar Krištof Soblag dne 16. decembra 1681 med 11. in 12. uro ponoči. Šestdeset stotov težki steber so postavili septembra 1681, kip Matere božje, ki je bil na njem, pa 27. marca 1682. Oktobra istega leta so postavili zdolaj kipa sv. Leopolda in sv. Jožefa, julija naslednjega leta pa kipa sv Ignacija in sv. Frančiška Ksaverija. a mesec dni pozneje so spomenik še ogradili. Mnoge procesije so prihajale k spomeniku in marsikake svečanosti so se vršile pred njim, dokler jih ni cesar Jožef II. zabranil. Vremenski vplivi 90 v teku časa spomenik zelo poškodovali in mu prizadejali zlasti mnogo razpok, tako da ga je bilo treba večkrat popravljati. Naposled so spomenik leta 1844. podrli, kip pa shranili v kapelici sv Krila v šentjakobski cerkvi, ijer je osrtaJ šest in dvajset let. Med tem časom sta šentjakopska župnika Janez Pohlin in Franc Hrovat nabrala precejšno vsoto za vnovično postavitev spomenika. Njun naslednik, župnik Gustav Kosti (od 24 aprila 1867 do 15. novembra 1880), je sestavil poseben odbor za zbiranje darov ter je napisati knjižico o znamenju ▼ slovenščini in nemščini. KaSit za mamenjto Je napasi Lsomoso-fid mojster Ignacij Toran, stavbenika Franc Faiearihini in Alojzij Jerančič sta vodila gradnjo; železno ograjo, ka je bita prej ofcoii mamenj«, pa je izigotoviJa delavnica kljočarvničamsikega mojstra Gašperja Ahtčšna. Kipe, ki so obkiožaii prejšnje znamenje, so nadomestili s kipi štirih ljubljanskih župnijskih zavetnikov in sicer s svetniki Nikolajem. Petrom, Jakobom in Janezom Krsta,ikona, ter so pridejaili znake štirih evangelistov z latinskimi napisi, ki jih je izdelaj livar Meier v Monakovem. Kamniti deli spomenika so iz nab režimskega marmorja. Izdelovati so jih pričeli dne 19. aprila 1870 pod nadzorstvom Hausner-ja in Ziegierja. Temeljni kamen spomenika Nerodna. sMica upliva na ves organizem* Dobro sredstvo za odvajati, ki zanesljivo deluje in ima prijeten olcus, je tgLn».t.ejat«aJB.M je z Oljske gore v Palestina; preskrbe! ga je župnik Horvat, ko je bival v Jeruzalemu, a blagoslovil ga je takratni stolni dekan dr. Janez Zlatoust Pogač ar (poznejši kmezoškof) v navzočnosti načelnikov in zastopnikov civilnih in vojaških oblastev. Spomeniik je bil slovesno odkrit na Malega Šmarna dan (8. septembra) 1870, na kar se je nanašaj napis na znamenju: Vlrglnl dne Labe Con Ceptae DeDI ta Vo Vere Cor Da. Zvečer pred dnem slavnosti je bil celotni Sv. Jakoba trg bajno razsvetljen. Novi spomenik je stal 14.316 gld 97 kr. — Dasi spomenika velikonočni potres v leto 1895. ni nič poškodoval, so se vendar na njem poznali sledovi časa in tudi zlobnih rok. Zato ga prav te dni podirajo, da ga prenove in ostane še nadalje okras mesta, predvsem pa svoje neposredne okolice. Alojzij Potočnik. Pot stoletja ie deluje CMD, darujmo Me za pol stoletja l Pred postavitvijo spomenika radgonskim žrtvam in Maistrovim borcem Gornja Radgona, v maju Ko so bili maja 1935 na pobudo takratne občinske uprave prepeljani v Gornjo Radgono zemski ostanki radgonskih žrtev in Maistrovih borcev iz bivše avstrijske Radgone in položeni v naročje matere zemlje v lastn' domovini, za katero so padli, je bil v okviru takratne občinske uprave osnovan sklad in sestavljen pripravljalni odbor z n-.Jogo čim prejšnje postavitve primernega spomenika. V ta odbor je pozvala občina tudi zastopnike vseh narodnih in kultunrh društev. Ko je zdaj ta sklad dosegel že okrog 30.000 din. je sedanja občinska uprava delovanje tega odbora spet oživila in je upati, da bodo radgonske žrtve ob 20-letnici dobile primeren spomenik, ki naj priča pozn:m rodovom, da so tu nekdaj daleč od svojih domov nred rojstvom naše lene domovinp Jugoslavije padle od svinčenk avstriske soldateske. žrtve, ki so šle v smrt, s klicem »2ivela Jugoslavija!« Na seji 10. t. m. je pripravljalni odbor razpravljal o nadaljnji!" ukrepih. Ker je izbira prostora, kje naj bi stal spomenik, zaradi neugodne lege dokaj težavna, si je na prošnjo odbora ogledal kraj strokovnjak g. arh. Kregar iz Ljubljane In podal svoje mnenje. Po njegovem mnenju, kakor je poročal predsednik, je tukajšnji ko-pališčni prostor zaradi oddaljenosti od glavne ulice in neurejenosti neprimeren za tak monumentalni spomenik, kakršnemu bodi prostor v prvi vrsti na javnih in lahko dostopn h mestih v trgu, kjer je vsak mimo'doči potnik opozorjen, da priča ta spomenik o zgodovinskem dogodku Po mnenju arh. Kregarja bi bil najprimernejša srimiščni prostor pred župno cerkvijo. Ta prostor, ki lež na vzvišenem gričku, bi b;l seveda pr merno urejen in olepšan: odstraniti bi bilo malo poslopje mežnarie in enorazrednice in iavno stra-1 n šče hkratu pa tudi dsednik Kooperativnega teatra. Administrativni vodja tn glavni dirigent Je znani komponist In glasbenik Uja Stoja nov. Tajnik in finančni vodja je odlični umetnik Nikola Popov. Poleg njih tn Miml Balkanske, ki Jo naše občinstvo že pozna kot odlično operetno primadono — so zadrugar-J1 s$e priznani umetniki: A. Rnskov, karate-temi komik, A. Armjanov — tenor, T. Georgijev, P. Nikov in T. Ribarov. Prva entareta Je tudi dolgoletna članica tega gledališča ga T. Krajeva, ki bo v predvidenih operetah igrala svoje odlične vloge. Ostali ansambel Je sestavljen iz prav dobrih ope-reimih moči: gge: Ruskove, Simeonov«, Ecnstantinove in Koljeve ter Banfievake- ga Kolarova, Verceliusa, Vasiljeva in dragih. Drugi dirigent Je D. Kostov, pomožni režiser A. LivskL Naše občinstvo opozarjamo na to veJe-zanimivo gostovanje glasovitega sofijskega gledališča, ki nam bo predstavilo umet-niffld nivo bolgarskega operetnega ansambla. Predprodaja vstopnic za vsa tri gostovanja je pri dnevni blagajni v operi. Pomlad je tn in Zvezda vabi radgonskega gradu. Proti temu pa so protestirali prav oni, ki so takrat zastopali stališče, da Je pokopališče, kjer so pokopani zemski ostanki, edino primerno za take spomenike. Prav ti so zavzeli danes drugo stališče, da lahko stoje taki spomeniki, ki so vendar zgodovinskega značaja, tudi drugod in ne baš ob grobovih na pokopališču, s čimer seveda soglašamo. Ta spomenik naj se postavi na lep, vsakomur dostopen prostor v trgu, katerega Je izbral g. arh. Kregar — seveda, ko bo pročelje cerkve urejeno po zasnovanem načrtu, za kar vse pa bo treba gotovo še najmanj dva ali trikrat toliko, kakor je doslej nabrano. Menimo, pa tudi, da se s takim zgodovinskim spomenikom nikakor ne morejo vezati drugi spomeniki, kakor to namerava izvesti sedanji pripravljalni odbor, ko hoče v ta spomenik poleg imen radgonskih žrtev in Maistrovih borcev vklesati tudi imena vseh v župniji med svetovno vojno padlih vojakov. Spominske plošče z imeni med vojno padlih faranov vzidavajo v raznih krajih običajno v zidove cerkva bodisi znotraj ali zunaj na pročeljih ali pa postavljajo posebne spomenike s takimi ploščami na pokopališčih, ker so pač taki spomeniki le lokalnega pomena in že zaradi tega na takih krajih, kjer so čestokrat obiskani od svojcev. Tako so tudi pri Sv. Juriju ob Ščavnici, kjer bo prihodnjo nedeljo odkritje spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I, nameravali vzidati vanj spominske plošče med svetovno vojno padlih faranov, kar ni bilo odobreno. Spomenik radgonskim žrtvam in Maistrovim borcem naj bi stal kot zgodovinski spomenik popolnoma zase na javnem sejmlščnem prostoru pred cerkvijo ali pa na drugem za to primernem prostoru, ki bi se morda še ugotovil, preden bi bila zbrana za to potrebna vsota. Morda bodo pred definitivnim sklepom tudi drugi poznavalci tukajšnjih krajevnih razmer kot izvedenci in strokovnjaki podali pripravljalnemu odboru svoje nasvete. Snažno urejeni kavarniški vrt pričakuje goste Ljubljana, 14. maja Letos jih je pa udarilo, vso tisto armado penzionisiov. prevžitkarjev m starih meščanov, ki so bili vajeni že z zgodnjo pomladjo zasesti številne klopi v Zvezdi Tokrat so morati počakati, da je minila skoro vsa prva poio\*ica maja, ko so prišli pogledat, bodo li mogli brez skrbi za prehlad posedati nekaj uric pod kostanji. Nič mu ni zaupati, temu muhastemu vremenu! Celo sedaj, ko obeta končno postati toplejše. so se prikradli trije zvit or epi svetniki. ki nosijo v malhah mraz, slano tn časih. celo sneg. same strupe za nežno cvetje. ki mu brst en ja ta čas ni mogoče ustavljati. Zvezda je zaprav nekak barometer in napovedovalka vremena, brez ozira na tisto hišico z instrumenti. Te dni «0 se pričeli pod kostanji zbirati vsi, ki so aboni-rani na s\*oje stalne sedeže na klopeh. Pomlad je tu, ne tista astronomska, pač pa tista, ki jo spoznavajo in priznavajo vsi penzionisti iz Zvezde, vsi, ki jim deževno in hladno vreme razganja protin in podobne nadloge po udih. Sedaj so dognali, da se je vreme ustalilo, za kar imajo dokaze tudi v kavarni, ki je svoj vrt že pripravila za poset gostov. Bel' stoli in mize čakajo Dva, ki sta potrebna odpočitka in sonca na velike goste pod senčnim hladom, ti pa so še nekoliko nezaupljivi, za početek se rajši stiskajo ob mizicah na pločniku. Kakorkoli: pomlad je tu in toplo vreme tudil To je naša vremenska napoved, neverni pa se naj pridejo sami prepričat v našn Zvezdo: v drevored in v kavarno. j Gospodarstvo Pšenica nam primanjkuje in ni izključeno, da jo bomo morali še uvažati Ponovno smo že na tem mesta poročali o naglem dviganju r&oe pšenici, ki se je v 6 tednih povzpela za 60 din pri meterakem stoto. V sačetkn aprila je potiska pšenica notirato ▼ liovem Sadu 183 din, sedaj pa noiira 245 — 250 din. Omenili smo tudi že. da je to oagk> dviganje cene posledica okoi-nosti, da je Prizad v začetku žitne kampanje izvozil r inozemstvo preveč pšenice in se zdi, da nam jo bo do nove letine skoro primanjkovalo. To znatno povečanje oene zlasti hudo občuti Slovenija, ki mora na leto uvežati iz Vojvodine 10.000 vagonov žita in moke. Vsaka podražitev m 10 dinarjev pri meterekem stotu pomeni za Slovenijo na leto za 10 milijonov din večji izdatek. Omenili smo trudi že, da je danes cena pšenici pri me ca več nego 100% nad svetovno pariteto, kajti v Liverpoohi se giblje ee-na na višini okrog 110 din ra metrski stot. Zadnje dni. ko ee cena približuje meji 250 din se je dviganje nekoliko ustavilo, to pa zaradi tega. ker se pri tej oenri navzlic izplača uvažati pšeoios is taoeemstva. Zato se cena na našem trgu t«dl M more nadalje dvigati. Čeprav je eana dosegla tmroo pariteto, je na trgu le malo blaga in imajo mlini težkoče pri nabavi za obratovanje potrebnih količin pšenice. To je najboljši znak, da eo naše rezerve v pšenica le še minimalne. Pomanjkanje pšenice pa ima poleg visoke cene tudi za posledico, da se je sadnje dna preko izvorne paritete dvignila cena koruzi, predvsem zaradi velikega povpraševanja pasivnih pokrajin, ki pri današnjih visokih cenah ne morejo kupovati pšenice in prehajajo na koruzo. Vprašanje je sedaj, ali bomo do nove tetine izhajali brez uvoza pšenice. Tu imamo še dva in pod meseca; v tej dobi pa potrošimo eno petino letne potrošnje. Iz krogov mlinske industrije prihaja predlog, naj bi naša država ukinila uvozno carino na pšenico, ki drži ceno na taki višini Ta predlog utemeljujejo s tem. da pomeni visoka cena pšenici in kruhu hud udarec za širok e sloje u n ua ▼ od Strani orožnikov. KBrteAka pa se bodo izplačeval* po vrstnem reda kakor so bOa Un>e- na vplačila v Varšavi odnosno v Carigrada in kolikor bodo obstojali na klirinškem računa pri Narodni banki razpoložljivi zneski. S temi klirinškimi nsHimtmmi m bo mogoče trgovati na bom hi jih tudi Narodna banka n« bo sprejemala aa plačilo blaga, uvoženega is Poljska tn Turčije. Izvoznik pa lahko klirinško nakaznico z žirom prenese na drugo osebo. Narodna banka bo izdala klirinške tudi v zameno za prej izdane klirinške avlsa. uvazmi carini in prevoznim stroškom že j delavstva, zlasti pa ie pasivne pokrajin«. Strokovni odbor za les o našem izvoza v Nemčijo in Italijo Poslabšanje položaja sa našem lesnem trgu Pretekli četrtek je šmei strokovni odbor n ks pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine sejo na kateri so razpravljali zlasti o vprašanjih, ki so v zvezi i našim izvozom lesa v Nemčijo, Itai^jo, Švica Spa-nijO in prekomorske države. Seji je najprej predsedoval načelnik trgovinskega ministrstva dr. Sava Obradovič, pozneje pa svetnik ministrstva za šume m rudnike inž. Milan JAanojlovič. Seje sta se med drugimi udeležila tudi gfcrvni tajnik Zvere mdustaijcev v Ljubljani dr. Goli« in predsednik Osrednjega Lesnega odseka Zveze trgovskih »druženj v Ljubljani g. Franjo Škrl»ee. Strokovni odbor aa les je najprej ugotovil. da so se razmere v našem lesnem gospodarstva od zadnje seje, ki je bila 14. rn 15. februarja, precej poslabšale. Izvozne možno6ti se niso povečal«, cene pa eo se v tem časa poslabšale. Rusija, ki je največji evropski izvoznik mehkega rezanega lesa, je že v tretjič znižala svoje prodajne cene. Angleški trg pa fcudi po tem znižanju še ne kaže večje živahnosti za nakupe. Pri trdem lesu je situacija še slabša, ker povpraševanja ftkoro ni. To velja tako za bukovino kakor tu*fi za hrastovino. Možnost izvoza obstaja le še za izvoz okroglega trdega lesa, vendar ni v našem interesu, da bi izvažah okrogli les že zaradi zaposlitve naših žag. Posledice tega stanja ee opažak> v obratovanju naše lesne industrije. Zianimanje lesne industrije za licitacije je zelo popustilo. kar je najzanesljivejši znak, da se posli ne razvijajo ugodno. Zaloge «e kopičijo in ponekod se že izvajajo omejitve v produkciji. kai- ima za posledico odpuščanje delavcev. V zvezi s tem stanjem v državi jp strokovni odbor razpravljal tudi o možnosti povečan ia izvoza lesa s specialnimi ugodnostmi v trgovinskih pogodliah. Str kovni odbor je zlasti razpravljal o možnosti iivos* j Nemčijo in Italijo, pa tudi v Francijo in v države Južne Amerike. Obširna Je bik diskusija o ir xxzu lesa v Nemči jo. Glavni tajnik Zve^e indr~trijcev dr. Golia je opozoril na pritožbe slovenskih lesnih izvoznikov zaradi izigravanja sporazuma v Eisenachn in na potrebo po spremembi tega sporazuma. Zlasti je treta povišati oene za les slovenske provinienoe in določiti poseben dodatek za prizmi rano blago. Pritožbe prihajajo tudi zaradi izdajanja devizn;vi dovoljenj nemškim uvoznikom. Odbor je postavil zahtevo, da se zaijautči polno in pravilno izvajanje sporazuma, ki je bil letos sklenjen v Eise-nachu. Formulirani so bili predlogi, ki so bidi takoj poslani v Berlin naši delegaciji za trgovinska pogajanja z Nemčijo. V zvezi z izvozom v Nemčijo je odbor razpravljal tudi o vprašanju cenika za zavarovanje valute pri izvozu. Glede izvoza v Italijo je odbor ugotovil, zboljšanje jasoslovensko-i-talijanskih trgovinskih odnošajev in plačilnega prometa z Italijo, ki utrjuje upanje, da bo mogoče povečati naš izvoz lesa v Italijo, zlasti ker je Avstrija po združitvi z Nemčijo skoro prenehala izvažati les v Italijo in efeiktuira le še stare zaključke. Poudarjena ie bila tudi potreba, da se s posebnimi ukrepi omogoči povečan izvoz v Italijo. Glede francoskega tržišča je bflo ugotovljeno da je poslednja devalvacija franka le še poslabšala situacijo glede izvoza v Francijo in niene kolonije. Nadalje se je strokovni odbor izjavil za to. da naša država čim prej prične trgovinska pogajanja z vla- do generala Franca g posebnim ozirom na možnost izvoza lcflu na španska tržišče. Poudarjena je bila tatdi potroba da se prične trgovinska pega Janja ■ driavsmi Jaine Amerike, slasti s Argentino, Urugvajem m Penijem, ds bi se na t« način olajšal izven našega lesa v te države. Pri razpravi o Uroša bukovega lesa >e bila iznešena potreba uvedbe izvoznih premij sa bukov les. Rumanija je že uvedla tako izvozno premijo v višina 6—15% vrednosti Strokovni odbor Je formuliral predlog, po katerem naj bi se omejila sečnja bukovega, lesa zaradi trenotne neugodne izvozne konjunkture. Postavil je t«di zahtevo po znižanju žeie&iušfce tarife za prevoz brusnega lesa in celuloznega lesa za domače tvomi-ee celuloze. Ob zaključka je razpravljal o bližnjem praškem zasedanja srednjeevropskega odbora za les in mednarodne konvencije za mehki rezani les in je izrazil mišljenje, da je treba na to zasedanje, ki se bo pričelo 21. t m. poslati tudi predstavnike našega lesnega gospodarstva. r= Zastoj v men ta. Kriza, ki je letos naova nastala v dalmatinski cementni Industriji zaradi zastoja pri izvozu, ima hude socialne posle dice za prizadeto delavstvo. Obrat je docela ustavljen v tvornid »Dalmacia« (Ka-štei šučurac), v tvornid »Split« na Majdami in v tvornid »Lavocat« pri Omišu. Ustavljeno je tudi kopanje cementnega lopo ra . Edina tvornica, ki obratuje še v skrajno omejenem obsegu je podjetje »Ad-ria Portland«, ld pa ima v pogonu eno samo rotacijsko peč. Vse ostale peči pa ao agasnjene. V skladiščih imajo tvornlce preko 100.000 ton cementa, pripravljenega za izvoz, ki pa je hudo nazadoval in maša sedaj mesečno le 13.000 do 15.000 ton, medtem ko Je prej take količine Izvažala povprečno vsaka tvornica sama. dele ko bodo skladišča več ali manj razbremenjena bodo tvornlce pričele znova obratovati, toda le v omejenem obsegu. [— Tečaji državnih toleujile ■ pcrrato-navanje tujih ralnt Od 11 trn. uporabljajo železniške postaje pil preračunavanju tujih valut naslednje tečaje: 1. nemška marka 17.66 din, 1 avstrijski šiling 8.20, 1 i tal. lira 2.35, 1 švicarski frank 10.10, 1 madž. pen ga 12.85, 1 Cran. frank 1.30, 1 češkosl. krona 1.5.1, 1 bolg. lev 0.51, 1 rum. lej 1.34, 1 grška, drahma 0.41, 1 zlati frank 14.50. — Konkurz je razglašen o imovini Emila Blagoviča, trgovca v Ormožu (upravnik mase dr. Milan Sijanec, odv. v Ormožu; prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Ormožu 27. maja ob 10, prijavni rok do 20. junija, ugotovitveni narok 30,- junija). — Is »družnega registra. Zadrugi za izvoz jajc v Sv. Juriju ob juž. železnici, r. z. z o. z. v likvidaciji, je kmetijsko ministrstvo v smislu uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug dovolilo izvenkon-kurzno likvidacijo; izvršitev te likvidadje pa je poverjena Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani. Sne 20. najfc to r tatendami «00» dravske divlzijske oblasti v Ljub ljam licitacija za dobavo svinjske masti, pAeničnega zdraha, kavtaih konzerv ta čaja aa potrebe vojaštva. Gradbeni oddelek direkcije v LJubljani sprejema do 17. t- m. ponadbt m dobavo 80.000 kg negaSe-aega apna, razne teleaitae ter 5.000 kg pocinkan« pločevine. Direkcija dri. rudnika v Kaknja sprejema do 18. t. m. ponudba aa dobavo 1.000 kg tebijev sa tračnice, fttab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 20. t. m. ponudbe m dobavo čolnov te gume tn do 27. t. m. za dobavo kokard sa podoficirje. Direkcija drft. rudnika V Vrdniku sprejema do 28. t. m. po-nudke aa dobavo 300 kg speci Jataega olja aa jeklene vrvi. Komanda pomorskega ar-aaašla v Tlvtu sprejema do 28. t. m. ponudbe aa dobavo električnih Ifieataikov, pleteno kokosove preproge, konjske žime, af. trave, škroba, terpentina, alkohola, platna, desk, žice, sukanca 1 dr. Dlrekdja drž. železnic v Ljubljani sprejema do 10. junija ponudbe za oddajo kolodvorskega bifeja na postaji Dravograd-Meža v zakup s 1- julijem. =s Udtadjs. Dne L Junija bo ▼ pteaml inženjerije dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za oddajo del na popravilu vojašnice v Mariboru. Dne 7. junija bo pri ekonom oddelka gen. direkcije drž. železnic v Beogradu licitadja sa dobavo rezervnih delov za avtomatično zavoro na stisnjeni zrak, 8. junija za dobavo pregrevalnih elementov, 9. junija za dobavo naprav parnega ogrevanja tn 1L Junija za dobavo električnih motornih vozil in prikolic. Dne 10. Junija bo prt upravi drž. monopolov v Beogradu licitadja aa dobavo belega papirja za potrebe tobačne tovarne v LJubljani Dne 14. junija bo v tatendant-turi IV. armljske oblasti v Zagiebu licitacija aa mletje pšentee za potrebe savske, dravske in osiješke divlzijske oblastL Dne 15. Junija bo prt direkciji drft. rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija aa nabavo transformatorja za državni rudnik v Velenju. Pred 300 leti ae je pripisovalo z Rogaško slatino dosežena zdravljenja neki tajinstveni SOL Danes je ta zdravilna moč znanstveno ugotovljena. — Je to blagodar narave trpečemu Ooveštvu. Pa tudi za zdrave jo Rogaška startn* neprecenljiva za ohranitev zdravja. TwH Vam bo Vaš organizem poplačal a večjo odpornostjo, če namesto druge, pije te lik« slatina Borze Na ljubljanski borzi Je znašal pretekli teden devizni promet 7.07 milijona din nasproti 5.89, 5.85, 7.34 in 7.12 milijona din v prejSnjih štirih tednih. V minulem tednu se je tečaj avstrijskega Šilinga v znatnejši meri učvrstil ta so se Šilingi ob koncu tedna trgovali po 8.90—8.92 (prejSnjl teden 8.80—8.65). Na svobodnem deviznem trgu stanejo angleški funti 238, ameriški Pred povečanjem uvoza Iz Italije Kakor je znano, je naš izvoz v Italijo lotos omejen, ker zaradi klirinškega salda ne moremo dvigniti vrednosti fcvoza v Italijo preko »—ednosti našega uvoza iz Italije bi s? saldo nadalje dv'jj-nJL čim se naš uvoz iz Italije poveča, pa borno kndi zopet n»ožnost večjega izvoza v Ita&io. V tej zveza so zanimiva poročila, ki priLajajo od srtrani tekstilnih uvozniko-Zaradi nizkega tečaja marke je lani Nemčija postala glavni dobavitelj tekstilnega blaga in je na trgu zlasti spodriml» Italijo. Letos pa je tečaj nemške marke znatno višji in v zadnjem času se opaža da pričenja italijanska tekstilna industrija ponovno osvajati nsše tržišča Italija je z^pet sposobna konkurirat!) in nudi daa.es ugodnejše pogoje kakor Nemčija Zaito so naše velike uvozne tvwBce v za-injem času pričele naročati blaigo zopet v Italiji, ki je bila že pred sankcijami glavna dobaviteljica tekstilnega blaga na našem trgu. Na drugi strani pa so naročila v Nemčiji znatno reducirana. Povečanje našega arvoza Iz Italije bo vsekakor prineslo koristi našim izvoznikom, ki danes ne morejo v poku meri izkoriščati italijanskih kontingentov in morajo vrhu tega po tri do štiri mesece čakati na vrstni red izpLaiči'La v kii-ringu. Povečan uvoz iz Italije vpliva tudi že na klirinški plačilna promet, kajti saldo naših terjatev v Italiji se je od srede marca zmanjša! za 25 milijonov din in znaša sedaj 173 milijonov. Pričakovati je, da se bo ta saldo v prihodnjih mesecih nadalje skrčil. Gospodarske vesti — Uvedba klirinških nakaznic v klirinškem prometa s Poljsko ta Turčijo. Da bi se olajšalo poslovanje v kliringu s Poljsko in Turčijo, je Narodna banka sklenila, da bo na osnovi klirinških vplačil v Varšavi in Carigradu izdajala jugoslo venskim ko-ristnikom klirinške nakaznice, glaseče se na oni znesek dinarjev, ki ustreza vplačilu poljskega odnosno turškega uvoznika. Te klirinške nakaznice bodo služile jugoslo-venskim izvoznikom kot potrdilo o Našim srednješolskim dijakom za počitnice nJutroveu nagrade srednješolski mladini za najlepSe spise ob dvajsetletnici naše Jugoslavije Našira dijakom sporočamo razveseljivo vest. »Jutro« razpisuje veliko nagradno tekmovanje, na katerem bo razdelilo 100 lepih nagrad. Letos je dvajsetletnica Jugoslavije. »Jutro« misli pri tem na srednješolko mladino in bi rado, da naš dijak malo razmisli, kaj pomeni za naš narod zedinjenje v svobodno in neodvi-no državo, kaj nam je Jugoslavija dala v teh 20 letih in kako naša mlado, generacija občuti t^agodat svobodne domovine. Fozivamo našo mladino na plemenito tekmo. Kapišite nam nekaj svojih dobro pretehtanih in lepo izraženih misli o dvajsetletnici Jugoslavije, kakor pišete svi.jo domačo nalogo za šolo. Časa imate dovolj. Svoje spise nam pošljite do 8. j -nija. Mi smo sestavili konvsijo, ki bo doposlane spise ocenjevala po vsebini, jerikovni obliki, po šoli in razredu pisca. V komisiji bodo odlični šolniki in člani našega uredništva. _ Tekmujejo lahko vsi srednješolci, ne le gimnazijci, temveč tudi dijaki trgovskih šol in akademij, tehnične srednje šole in tudi meščanskih šol, fantje in dekleta. ar h Naše nagrade naj nudijo zmago valcem nekaj resničnega počitniškega veselja. Prepričani smo, da smo dobro izbrali. Deset nagrajencev bo moglo brezplačno potovati iz Ljubljane na morje in vzdolž cele jadranske obale tja in nazaj. Nekateri med njimi bodo dobili celo še denarno pomoč za daljše bivanje na morju. Drugim zmagovalcem smo poskrbeli lepa potovanja s »Putnikovimi«, odnosno »Okornovimi« avtobusnimi izleti Tretji dobijo brezplačno stanovanje in oskrbo ua 14 dni ali celo za tri tedne v naših prvovrstnih gorskih hotelih in v obmorskih domovih. Vseh potovalnih nagrad je skupaj 25. S tem pa naš seznam še ni izčrpan. Pripravljene so tudi še druge lepe stvari: 5 novih koles, dve najnovejši jazz-harmoniki, 5 izvrstnih fotoaparatov, 6 lepih zapestnih ar, blago in podloga za obleke, nalivna peresa in cela skladovnica lepih knjig. Vse to čaka na one, ki bodo najbolje rešili zadano jim nalogo. Pazite na prihodnje številke »Jutra«, kjer bo izšel podroben razpis tekmovanja in bodo natančno navedeni vsi pogoji. Tam bomo tudi nasvetovali našim dijakom celo vrsto temat, med katerimi lahko izbirajo, ne da bi bili seveda na nje vezani. Glavni pogoj pa je, da je tekmovalec napisal svojo nalogo ▼ okviru splošne misli na 20letnico našega narodnega in državnega zedinjenja. S tem je za danes najvažnejše rečeno. Prepričani smo, da bo naša srednješolska mladina tekmo z veseljem pozdravila. Prepričani smo tudi, da bo že razmišljevanje o predmetu naše tekme in sestava naloge sama za vsakega tekmovalca prijetno in zanimivo delo, in gotovo bo odziv za našo mladino časten in razveseljiv. »JUTRO« zne- Poslovanje obrtnega sodišča v Ljubljani Zaposlenost obrtnega sodišča ni vedno enakomerna. Zelo živahna »sezona« je spomladi, ko prihajajo različni »sezonski« delavci z dežele v mesto posebno za gradbena. in stavbinska podjetja; še bolj živahna pa je v pozni jeseni, ko taki delavci zapuščajo Ljubljano. Delavci v obče iztožu-jejo svoje upravičene, če3to pa tudi neupravičene zahtevke še-le potem, ko izstopijo iz dela. Med trajanjem službenega razmerja v obče ne tožijo, ker se bojijo, da jih ne bi službeni gospodar odpustil ta bi bili zaradi tega brez posla in zaslužka. Sedaj pa poglejmo, kako se te zadeve razvijajo pred obrtnim sodiščem. Obrtno sodišče ima vsak teden po tri uradne dneve od 8.—13. ure. V tem času sme vsakdo priti, kdor hoče uveljavljati kake zahtevke iz službenega razmerja. Sodišče pokliče nasprotnika včasih po telefonu, v obče pa na takoimenovani »mali pečat« k poskusu poravnave. V mnogih primerih ae nasprotnik zglasi ta se doseže v resnici poravnava. Takih primerov je okrog 1000 na leto. Ce se poravnava ne posreči, pride tožba, nakar se razpiše razprava. Tožijo samo delojemalci, v letu 1937. je tožil samo eden delodajalec, češ da je pomočniku preveč zaslužka izplačal, pa je še ta tožbo zgubil ker je bil kontumaciran. Y letu 1937 je bilo vloženih 328 tožb nasproti 411 v letu 1936. Vsi tožniki skupaj so zahtevali od službodajalcev skupaj 383.331. din; najmanjši tožbeni zahtevek je znašal 20 din, najvišji pa 46.720 din. Tožbe ao bile takole rešene: 30 jih je bilo zavrnjenih zaradi nepristojnosti, v 125 primerih je prišlo med strankama do sporazuma na ta ali oni način, bodisi da sta sklenili izvršno poravnavo, bodisi da sta dogovorili počivanje postopanja, v manjšem številu primerov so tožniki tožbo umaknili. V ostalih 173 primerih pa je bila izrečena sodba, v 60 primerih so tožniki dobili vse to, kar so s tožbo zahtevali, v 43 primerih samo del utoževanega zahtevka, 71 sodb pa se je tako glasilo, da se tožnikom sploh nič ni priznalo, da so tedaj njihovi zahtevki bili neupravičeni. Proti navedenim sodbam so stranke vložile 40 prizivov, druga Instanca jih je 30 popolnoma zavrnila, sedmim je deloma, 3 pa pol-noma ugodila. Tožbeni zahtevki so imeli naslednjo vsebino: 156 za odškodnino za nepravilno odpoved oziroma za neupravičen odpust iz službe, 61 za odškodnino za bolezenski teden, 56 za plačilo zaostanka na zapadli mezdi, 40 za plačilo nadur, 18 za plačo za čas, ko službojemnik po krivdi služhodavca ni mogel delati, 5 na izročitev delavske knjižice, 4 na izstavitev učnega izpričevala 2 na izpolnitev učne pogodb«, 1 za odpravnino po § 338 obr. z., 1 za plačilo provizije, 1 za odškodnino v smislu §§ 112 ta 119 zak. o zašč. delavcev, ker je bil de- lavski zaupnik pred potekom njegove funkcijske dobe brez zakonitega razloga odpuščen. Presenetljivo je dejstvo, da je bfk> proti stavbenikom vloženih 185 tožb, proti vsem druigdm obrtnikom in trgovcem Skupaj pa le 143. Vzrok se kaj lahko pojasni Vsako leto je stavbena sezona zelo živahna. V gradbenih podjetjih so zaposleni v obče delavci, ki ne potrebujejo nikake izobrazbe, kakor n. pr. krojaški ah pekovski pomočnik. Pride z dežele, dela pridno, ni pa vajen reda. Ce je dama mlatil ali v gozdu drvaril, si je oddih med delovnim časoim lahko po svoji volji prikroji. Tukaj pa je zelo odvisen od volje preddelavca ali polirja. če sta ta dva. precej natančna aH celo »sitna«, se dostikrat pripeti, da delavec v jezi zapusti delo in misli, da se mu krivica godi Umljivo je tedaj, da pri takih razmerah kaj lahko pride do nestporaouma, ki se mora končno razčistiti pred sodiščem. Mnogo krivde pa je najti tudi pri stavbenikih saanih. Zaradi prezaposlenosti prepuste delavce delovodjem, polirjem ah preddelavcem ta ti delajo po »svoje«. Vsak delodajalec kakor tudi njegov pooblaščenec bd moraj vedeti najvažnejše predpise v delovnem pravu. Zadnja leta so se razmere dokaj zbolj-šals, ls nekateri so še dokaj »trmasti« ta so redni gostje pri obrtnem sodišču Odškodnino za 14 dnevno odpovedno dobo je iatoževalo 156 službo jemalcev, to je visoko število, če se pomisli, da vendar ni nič enostavnejšega, kakor za 14 dni odpovedati, pa je stvar v redu. Odpove se lahko vsak dan in Ob vsaki uri, ne samo ob plačilnih dneh. kakor nekateri mislijo. Pripomniti je treba, da službo jemalci kaj dobro poznajo vsa določila zakona, ki govore njim v prid, nočejo pa poznati onih, ki so jum. v kvar. Za to kar tožijo, četudi nimajo upanja, da bi zmagali. Ker imajo vsi pravico siromašnih, jih nič ne stane pravda. Pravijo; x5e dobim pravdo, je prav, če pa je ne dobim, je tudi prav, saj mene nič ne stane, mojstru bom pa le povzročaj sitnosti, jezo, pota ta stroške« Zelo veliko (61) je še tožb zaradi plačila bo»eznhie za prvf teden bolezni. Marsikateremu delodajalcu še sedaj ni znano, da mora vsak delavec, po najmanj 14 dnevnem službovanju dobiti popolno plačo za vse dni bolezni v prvem tednu od plače se ne sme odtegniti ono, kar prejme delavec od OUZD. če je delavec bolan več ko teden dni, ne defoi nikake plače za nadaljnje dni, če pa je zaradi bolezni odsoten več kafkor 4 tedne potem ga Slw2!boda-jalec lahko odpusti brez odpovedi Razveseljiv je pojav, da je malo tofib zaradi pllačOa zapadle ta zaostale mezde. Bna tožba je bila vložena na plačilo odpravnine v smishi S 333 otor. z. Za razpravljanje tafldh sporov nI pristojno obrtno sodišče, za to je tožbo zavrnilo. 1 dolarji 48.00, tvlcarski franki 11 ta francoski franki 1-35. DEVIZE Odrih. Beograd 10, Pariz 12-2S50. London 21-79, New York 437.875, Bruselj 73.7250, 23.05, Amsterdam 242.60, Bertta 176-10, Dunaj 46, Stockfcofrn 112-3250, Osto 109.50, KObenhavn 97.2750, PragH 16.25, VarSava 82.60, Budknpedta 86-2T) Aten« S-85, BukareSta 3-25. Blagovna tržišča ŽITO -f. Chlcago, 14. maja. Začetni tečaj!? pšenica: sa JuHJ 78.625, za sept. 78.75; konm: za julij 58-375, za sept. 60.50. + Winnipeg, 14. maja- Začetni tečaji: plenica: sa maj 116.375, za julij 105.25, za okt. 88-25. BOMBA* + LJverpooi, 13. maja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za maj 4.65 (prejSnjl dan 4.62), za julij 4.70 (4.67), za okt 4.80 (4.77). -f- Newyortt, 13. maja. Tendenca stahm. Zaključni tečaji: za julij 8.76 (8.65), aa okt. 8.80 (8.68). Izpred obrtnega sodišča Vajencem pristoja v drugem ta tretjem leta odškodnina BrcmlSlava je bila vajenka v krojaški obrti. Delala Je tudi ob nedeljah- V treh letih Je prejela samo 75 Din ter dva klobučka ta en slamirk. Po končani učni dobi Je vajenka zahtevala odškodnino za drugo ta tretje leto učenja. Trdila je, da ji Je mojster obljubil v drugem letu po 10 ritn ▼ tretjem pa 15 din na teden; razen tega pa Ima tudi po 5 267. obrt. zak. pravico do odškodnine v drugem in tretjem leta učenja. Skupno je zahtevala po odbitku že prejetih 75 din še 855 din. lfojster ni hotel ničesar plačati. Priznal je, da je Bronlslava delala tudi ob nedeljah dopoldne. Ker pa JI je dal 75 din v gotsvini In 3 klobučke v skupni vrednosti 360 din, je s tem zadostil zakonitim predpisom Sodišče se ni spuščalo v pretres, ali je mojster obljubil kakšno odškodnino ali ne — on je to zanikal — ampak Je po prostem preudarku, kakor v mnogih sličnih primerih, zaključilo, da Je odškodnina po 10 din ozimma po 15 din na teden v smislu S 267. obr. z primerna In je odškodnino v tej viSini po odbitku že prejetih 75 din priznalo Bronislavl Klobuke pa Je smatralo kot nagrado za nedeljsko delo, za katero jo je mojster neupravičeno uporabljal j Poslednji iz družbe Jakopinov prijet Dol pri Ljubljani, 14. maja. 8e večkrat smo poročali o krivih potih bratov Jakopinov z Dolenjskega Član njune družbe Je bil tudi Tone Valentinčič iz Kresnic, ki je bil znan med pajdaši pod imenom Presov Tone, odnosno Kresničan. Za vlomilsko in roparsko trojico so izdali tiralico. Oba brata Jakopina, znana pod imenom Pumprova iz št_ Vida na Dolenjskem, sta zdaj že več mesecev pod ključem. Valentinčič pa se je spretno umikal nastavljenim mrežam ter dalje vlamljal ta ropal. Za nekaj časa se je v bojazni pred oblastvi umaknil celo k sorodnikom v Srbijo. Pomlad ga Je spet privabila nazaj ta ta teden Je vznemirjal ljudi v Dolu, Dolskem ta drugih vaseh okrog Save. V teku zadnjih dni je bilo izvršenih v naše kmečke hiše več vlomov. Sumljiv neznanec se Je klatil tudi okrog tvornlce Kandkega ta Je eden Izmed uradnikov takoj zasumil v nepoštene namene klateža. O neznanca so bili obveščeni dolski orožniki, ki so pohiteli na kolesih za njim. Ujeli so ga poslednji trenotek, ko je možak že bežal pred orožniki s ceste v gozd. Možu 90 napovedali aretacijo in tedaj se je izkazalo, da so dobili v roke že dolgo iskanega Toneta Valentinčiča. Potepta, ki je bil oddan v ljubljanske sodne zapore, je priznal že več grehov. Tako je bil soudeležen pri roparskem napadu na samotno domačijo usnjarja Piška v Veliki Kostrevnici. Z Jakopinom sta vdrla sredi noči v Piškovo hišo, razbila sta mu vsa okna, z revolverji sta nato stra-hovala prebivalce in oplenOa vse, kar jima je prišlo pod roke. Nato sta s Tonetom Jakopinom strahovala dolino Sopote pri Radečah. Tam so orožniki 5. decembra lanskega leta zajeli Jakopina, med tem ko se je Valentinčiču posrečilo pobegniti v kumljanske gozdove. Valentinčič je priznal tudi vlom v hišo posestnika Dokarja v Subračah na Dolenjskem Tam je izmaknil prašiča, ki ga je zaklr' in odnesel svojim zavetnikom. Takisto je priznal vlom, ki ga Je izvršil na Veliko nedeljo v Unanjarjih pod Jančami nedaleč od nove ceste, ld drže od Ljubljane proti Radečam. Tone Valentinčič je bil zaradi stalnih pregonov že precej splašen. Ob aretaciji je sam zatrjeval, da ni imel več nikjer mirnega obstanka. Krivdo za padec iz poštene človeške družbe pripisuje Jakoptaovima, ld sta ga tudi oskrbela z orožjem. Trdi, da se je sam namerjal javiti obla-stvom. Verjetno pa Je, da je podal take izjave le zato, ker je spoznal, da se ne bo več Izmotal. Ljudje so zelo zadovoljni, da je prišel nevaren tiček v roke pravici. TEŽAVE Z NAŠIMI MAMUTI Tudi orjak med cvetočimi rastlinami se je v Ljubljani izmaličil En Hst manratne cvetice Je kakor drevo v«ik in obsežen Veliko je bilo naše pričakovanje spričo prvih vesti o srečni najdbi slovenskega oziroma prazgodovinskega kamniškega mamuta. Dejanski uspeh raziskovalcev pa je, vsaj dozdaj, skromen. Jasno je že zdaj, da celotnega predpotopnega orjaka ne bomo mogli zbrati. Morda je bil takoj ob svoji smrti raznesen na vse vetrove ali pa se je tudi zanj po domače teplo 7 prasio-venskih mest, kakor se je 7 grških za Homerje vo rojstno hišo, dokler niso predpo-topni kamniški lovci po receptu »volk sit, koza cela« sami tedanjo-sedanjo redko lovsko trofejo razcefrali na 7 kosov in nasitili z njimi 7 neznanih mestnih muzejev! Mamut brez dvoma tiste čase ni bil tako redek, kakor ta čas, in če so Kamničani prvega raznesli kdovekam, so gotovo sami, če ne njih potomci ali sosedje, drugega oklarja zakopali celega, da zdaj cel sniva v skritem grobu in čaka, da se pokloni dragi tujsko-prometni Sloveniji, zadovoljivi s tem želje sedanjega časa. Kamniški mamut je torej zaenkrat položen ad akta. Ali, še imamo mamutov! In prav tedaj, ko smo se solzili v žalostnem koncu kamniške mamut je slave, nas je budila k novemu upanju nova mamutja rezerva! Mamuta so namreč prav resno pričakovali v botaničnem vrtu v Ljubljani. Da, tudi cvetice imajo mamute! In tudi tam so — redki. Ponižna vijolica, a tudi cvet lilije sta pritlikavca nasproti njim. Cvetico,'ki ima pač najobsežnejši doslej poznani cvet, nazivajo »amorphophallus titanum«. A tak cvet so tedaj pričakovali v skritem kotičku ob bregu Ljubljanice, v botaničnem vrtu v Ljubljani. Tu so imeli že več let gomolj ček te rastline, poslan jim iz tujine, vendar je gnala rastlina doslej le liste, a letos je prvič nastavila tudi cvetni popek. Da so naši prirodo-slovci res smeli pričakovati svojega mamuta in ne kaj drugega, izhaja že iz tega, ker jim je bila rastlina vposlana z jasno označbo »amorphophallus titanum«. In botaniki so vendar točni in natančni! 2e zato ne bi moglo biti v tem gomoljčku nobene potegavščine, pa tudi list, ki ga je gomolj poganjal v Ljubljani že par let sem, je dopuščal sklep, da ima Ljubljana v svoji sredi pravega največjega orjaka cvetočih rastlin! Sredi aprila se je iz gomolja te čudežne rastline, sedečega na suhem vrh prsti, odprl svojevrsten, velik cvet Vsi občudovalci so skušali verjeti, da imajo pred seboj živega, zaresnega mamuta! Cvet je po ob- liki sličil cvetu naših »škrnicljev« (kala) ali sicer redkemu cvetu znanega sobnega filodendrona, le da je bil seveda mnogo večji in svojevrstne rjavordeče barve, iz njega pa je molel visok in debel bat-pe-stič, po svoji barvi, obliki in velikosti podoben prekajenemu vdovskemu jeziku. Iz cveta je udarjal močen duh po mrhovini, ki so ga kmalu začutile znane mesarske in razne mrhovinarske muhe. Ta čudoviti cvet se je držal par tednov, nakar so pričele veneti in mreti krasote redkega gosta. Po odcvetenju stari gomolj po kratkem odmoru znova odžene eno samo vitko listno steblo s široko, v manjše oddelke razdeljeno listno površino, star gomolj odmre, pripravi pa se nov. Ko so primerjali ta čudoviti cvet in opis mamuta v knjigah, so pa naši botaniki sprevideli, da tudi oni nimajo — mamuta, nego le njegovega bližnjega sorodnika, ki je sicer tudi svojevrsten in velik, vendar pa mu še mnogo manjka do mamuta! Imeli so v cvetju kačnik »amorphophallus Rivieri«! Te, recimo, neljube pomote pa niso krivi ljubljanski botaniki, še manj ljubljanski gomoljček, ki se vendar ne prevrača iz orjaka v palčka, a tudi ne narobe, nego jo je zakrivila le napačna označba, ki je bila dana gomoljčku v tujini na pot v Ljubljano. Vendar pa bi bilo od sile imenitno, če bi prav res tudi v Ljubljani zacvetel redek mamutni kačnik! I, kakšen pa vendar je ta cvetoči mamut in kako je res z njim? »Amorphophallus titanum« ima največji cvet od vseh rastlin, kar jih e vsega sveta doslej pozna cvetlična znanost Doma je v senčnih gozdovih zapadne Sumatre, kjer ga je septembra 1878 našel ravnatelj botaničnega vrta v Firenci, g. Bec-cari. V Sumatri je Beccari nabral nekaj gomoljev tega nepoznanega orjaka in jih poslal v Italijo. Pošiljko so v smislu takratnega zakona o zatiranju trtne uši pre- Odpirajoč se m (spodaj) odprt cvet Amorphophallus titanom Levi gomolj orjaškega kačmka ima premer 46 cm gledali in zadržali v Marseille-u. Ko so pa po opravljenem pregledu gomolji dospeli v Italijo, so bili že nagniti. Iz semena mamutske cvetice, poslanega v Firenco, pa se je le posrečilo vzgojiti zdrave sadike. Nekaj teh je bilo danih znamenitemu botaničnemu vrtu v Kewu pri Londonu, kjer je ta orjak L 1889 prvič cvetel v Evropi. V Firenci pa s sejanci niso bili toliko srečni. Rastline so jim pomrle, preden so zacvetele! V kulturi je mamutni kačnik prvič cvetel v botaničnem vrtu v Kalkuti marca 1882, v Evropi pa 7 let kasneje v angleškem Kewu. Na evropski celini pa je amorphophallus titanum prvič cvetel leta 1929 v nemškem Hamburgu. Razen oni-krat v Kewu, ni bilo več mogoče vzgojiti cvetočega orjaka iz semenja; vedno je bilo treba svežega gomolja iz Sumatre. Gomolji te rastline so seveda pristni orjaki. Ko je prejel botanični vrt v Bonnu jeseni 1. 1934. tak gomolj v dar, je imel ta orjak 46 cm premera, 16 cm višine in 25 kg teže! V tolikšnem gomolju je pač vskladiščene mnogo hrane! Orjaški cvet ki požene iz takega gomolja, dobi vso hrano za svoj razvoj in razcvet iz tega rezer-varja. Niti vode ne jemlje od drugod, povsem na suhem cvete. Po odcvetenju šele posadijo gomolj zopet v zemljo, kjer odžene še istega leta mogočen list, ki pa jeseni zopet odmre, — gomolj gre spat! V umetni vrtnarski kulturi poteka orjaku življenje nekoliko drugače, kakor doma na Sumatri. V Bonnu je pokukal odganjek iz gomolja v decembru 1934. Gomolj so hitro vsadili in ga odgajali v stekleniku pri 20° do 25° C. Naslednje leto v februarju je ta odganjek začel naraščati. Bil je to nastavek za list ne za cvet Rastlina nima stebla nego le pecelj za edini svoj list Znotraj se votli pecelj razdeli v 3 listna rebra, ki se še sama viličasto razdele. List mamutnega kačnika je visok 2.30 m, širok pa 4 m in traja 16 mesecev! Nato se povesijo posamezni listni deli navzdol in polagoma se zgrudi še listno steblo: orjak gre k počitku. Po 4 mesecih pa se je v začetku decembra 1936 začel javljati nov kal, verjetno cvet! Za vsak primer so gomolj sredi februarja 1937 presadili v svežo prst iz listja, ruše, peska in komposta. Rastlina napravi namreč za vsako novo rast nov gomolj, prejšnji pa odmre V poganjku pa je ždel nastavek za cvet skrbno ovit v ovoje. Po 4 mesecih počasnih priprav se je vendarle izmotal čašast cvet orjaške velikosti: imel je 1.40 m premera, pestič, pravcati belorumeni kij, pa je bil 1.60 visok! Cvet je zunaj temno škrlatno rdeč s svetlozelenimi progami, znotraj pa je temno vinsko rdeč z modrikasto zelenim sijem. Hkrati, ko se odpre cvet, prične liti iz njega močen duh po mrhovini. Ta smrad privablja k cvetu mrhovino uživajoče muhe, bržčas, da sodelujejo pri oprašitvi orjaške cvetice. Tako je zunaj v prirodi, v vrtnarijah pa se doslej še ni posrečilo umetno uspešno oprašiti mamutni kačnik. Le pet dni je držal cvet v Bonnu. Potem pa je omahnil pestič in se prepognil in konec je bilo vseh krasot! Cvet v Bonnu je bil za cvetom v Kewu in Hamburgu tretji cvet v Evropi, ljubljanski bi bil torej četrti! Bi bil.. Ponovnega cveta pri kultiviranih cveticah še niso opazili. Le nekaj let se še drže pri življenju, nakar odmro! Tako torej o mamutih, odkoderkoli že, sama slaba poročila. Tako je tudi pri nas. Koščeni mamut iz Kamnika, cvetlični mamut izpod Golovca, letalni mamut v Planici, povsod sami mamuti. Mamuti so moda, a moda je svojeglava, kakor mamuti. Vendar, naši mamuti še žive: Kamnik jim je za hojo preko potočka oskrbel »mamutni most« drobne oblike, Planica se je <7 ^^/e — zaradi njega -bi morali biti vedno lepi in negovani! DA A KRE ^^^nTvsebine hotno- založila s protesti, od katerih se jejo mamutne skakalnice, cvetice-nice pa tudi ne odnehajo: če ne goče ustvariti za čeber velikih bomo pa napravili centne buče težke zeljnate glave na Ižanskem, je mamutno in — naše! vzdržu-■mamut-bo mo- cvetov, in cent Tudi to Bled prihaja v sezono Na ceste In poti smo pozabili Bled, 14. maja Če bi ne srečavali po blejskih šetališčdh nekaj tujih obrazov, bi mislil, da smo še daleč nekje v marcu ali v začetku aprila. Pravijo, da se začenja sezona na Bledu z majem. In res je bdi druga leta Bled ob tem času že pripravljen za sprejem gostov. Ceste so bile nasute z drobnim gramozom ali celo povaljane, letos so pa take, kakor nam jih je pustila lanska jesen. Razdrapane so, polne kotanj in srečen si lahko, aJko te ne obrizga voz. Imamo na Bledu tudi nekaj hodnikov, ki pa bodo kmalu podobni poljski poti, ker jih nihče ne posipa. A ne misSte, da Se na Bledu nič n« gradi. Pa še koliko! Nekje proti Selu so zgradili visoko škarpo iz sklesanega kamna; sredi ograje se dviga piramida kamenja, v njej pa je vdolbina- Križ na pirajmicH izdaja zamisel, da je to kapelica. Pravijo, da bo ta škarpa stala 50 tisočakov. Občina je prevzela v svojo last cesto na Pod-hom za 15.000 dinarjev. Toda bog ne daj, da bi zaviil po tej cesti na Vintgar, v nevarnosti si, aa se potopiš v blatu. Prosili bi županstvo, naj odstrani kažipot ob tej cesti, da ne zapelje tujega gosta na njo, kar gotovo ne bo nam v čast Tik pod župno cerkvijo ob RiMiju imamo novo smetišče županstvo je sicer tam postavilo napds >Odlaganje smeti prepovedano«, toda samo odlaga tam plevel in razkopava zeleni travnik, na drugem koncu pa rije v tla cerkvena uprava, ki koplje pesek za novi prosvetni doni. Drugo javno smetišče imamo za staro pošto. Za smeti je torej dobro poskrbljeno, in to sredi Bleda! Med novimi zgradbami se najbolj opazi prosvetni dom, ki ga grade na cerkvenem svetu tik cerkve. Rajnki župnik je imel lepo zamisel: podreti staro šolo in urediti okoli cerkve park. Namesto parka se dviga zdaj ob cerkvi visok zid kakor okop. Izginil je spet del blejske romantike: pogled na gostsko cerkev in skalnato peči- no. To zakriva adarj mrtva stenska kulisa, ki jemlje cerkvi vso ono romantiko, ki si jo je zamislil graditelj gotske cerkve. Pred vojno na Bledu nismo poznali komisij strokovnjakov, toda kar se je zgradilo, se je Zgradilo okusno. Zdaj pa rase jo iz zemlje druga spaka za drugo, še nekaj let pa bo treba šteti milijone, da se te spake odstranijo. — Nekdanjo parcelo na vrhu Straže je kupila od Zadružne gospodarske banke zdraviliška komisija za 150.000 dinarjev. Slovenski legijonar v arabski puščavi V maju Imajo francoski legijonarji velike manevre Ani el Hadjar . Gospod urednik! Pišem vam iz arabske j vasice v južni Oraniji, ki leži nt tako zva- i ni nacionalni cesti, vodeči iz Alžira v Timbukt ■ šel sem po svetu s trebuhom za kruhom, ki sem ga v domovini več let zaman iskal. Našel sem ga v tujski legiji in sem zadovoljen. S francoščino sem že domač, saj sem jo že doma precej obvladal. V kratkih mesecih, ki sem jih tu preživel, sem pa postal že tolmač za Nemce in Čehe. No, vojaške stvari so mi pa že iz naše vojske dobro znane. Pozorno opazujem tukajšnje življenje, Id mi je res popolnoma novo. Arabci, španski židje, Francozi žive mirno. Ogromne farme so moderno obdelane. Pomarančni gaji, mandeljni, oljke, smokve, pšenica, krompir, to se širi v brezmejnost. Vinogradi so tako veliki, da jih morajo orati, ne okopa-vati kakor pri nas, žlahtno arabsko kapljico rodijo zlasti v okolici Mascara, 78 km od nas. Arabski šoferji vozijo svoje taksije, kamione in traktorje, kakor so prej mojstro-vali svoje čile bojne konjičke. Toda romantika tod ne bo umrla. Zanimivo je gledati Arabce v velikih burnusih na čistokrvnih bel cih: kako dostojanstveno sede v sedlu, ko pridirjajo iz puščave v mestece nakupovat in ko po storjenih opravkih spet izginejo po stezah v nepoznane kraje. Te dni smo praznovali obletnico bitke v Cameronu, kjer se je 30. aprila 1863. leta 65 legionarjev junaško borilo proti 3.000 vstašem in so vsi padli, kakor Leonida s svojimi špartanci pri Termopilah. Gledal sem zabave v Saidi, kjer ima naš bataljon svoje poveljstvo. Nisem pričakoval, da bom v Afriki videl toliko lepih stvari in zlasti toliko lepega sveta. Večer v Saidi, ki leži sredi pustinje, peska, borovih gozdl-čev in farm, večer sredi te čudovite pokrajine je krasen. Svet je eleganten kakor v Parizu, tu so na razpolago imenitni lokali, kino, teater. Seveda je mesto zvečer bajno osvetljeno, avtomobilov je kakor kjerkoli v Evropi, dame se kosajo po lepoti, da se jih komaj nagledaš. Arabci in Arabke v belih plaščih nenavadno poživljajo mestno sliko. To je del nove Evrope s prezanimivo afriško primesjo, svet ki zna živeti. Jutri odrinejo čete alžirske armade na manevre, saj je mesec maj zelo prikladen za manevriranje v pustinjah severnozapad-ne Sahare. Odrinemo proti francoskemu Maroku. Manevrov se udeležijo vse trupe, ki so tu kaj pestre: alžirski strelci, Sene-galci, spahijska konjenica. Marokanci, Sudanci. jezdeci na velblodih. meharisti, nomadi, ki vrše službo v Sahari, a nimajo nikjer stalnega bivališča. Povsod jih lahko najdete. Krasne, ogromne, kakor mleko bele kamele jezdijo ti vojaki, katerih služba v pesku Sahare, v strašni solnčni svetlobi, v žeji, dnevni vročini in ponočnem mrazu je vredna epskega peresa. Dnevno so po 120 km na velblodu. Ni dvoma, da se bodo pri manevrih posebno izkazali. Dalje sodelujejo na manevrih motorizirane trupe in letalstvo ter topništvo, pri katerem so vojaki sami Arabci in črnci. Po teh kratkih navedbah si lahko predstavljate, kakšni so naši manevri. Mene močno zanima življenje na puščavskem pesku. Res, telesno in duševno je težko prenašati napore, toda vse se prestane z voljo, vse mine z dnevi in meseci, vse se spreminja z večnim preoblikovanjem. Ko bom sedel ob večernem ognju v dalj-njem neznanem puščavskem kraju pred svojim šotorom in gledal na zvezdnato nebo, kjer se blesti južni Icrž, bom poiskal severnioo In smer proti domovini. Mislil bom na domovino, kajti čeprav sem daleč, v vojni službi francoske republike, sem v mislih vedno doma. Naša muzika po moji prošnji in želji zna igrati Triglavsko koračnico. In po taktu naše Triglavske koračnice stopajo sinovi vseh narodov Evrope. jaz pa si zraven pojem prelepo domačo pesem: Po jezeru bliz' Triglava! Gospod urednik! Pozdravite vso mojo domovino, kočevske gozdove in dolino gradov. Stojan Cirk, (doma iz Kočevja), C. L L Ani el Hadjar, Oran. Algčrie, Afrioue. »Lovčen" otvar ja balkansko progo Dubrovnik, 11, maja Balkanska proga Sušak-Con®tanza je nova prometna črta, ki jo je jugoslovanska podjetnost zarisala v pomorski zemljevid: TK7VO uvel javi jen je našega imena in slovesa. V času, ko razvoj političnih sil v Evropa sam pospešuje nastajanje in oblikovanje balkanske politične skupnosti in novega občutja balkanske narodne solidarnosti, je že kar ranljivo, da je prišla prav x jugoslovanske strani akcija ta tesnejšo pomorsko-prometno povezanost balkanskih dežel, akcija, ki vidi v novi »balkanski progi« svojo prvo razvojno etapo in prvi velika uspeh. Kaj-fci Jugoslaviji je prav zaradi njenega geografskega položaja na Balkanu in na Jadranu kot vratih osredn je Evrope dana prvenstvena vloga v medbal-kamskifi odnošajih, z njo pa organizacijske naloge. »Zetska ptovidba*, fcj je prevzela ne le zase, marveč prav zaradi važnosti med-baSkanskih odmošajev za vso Jugoslavijo pomembno nalogo, da uresniči balkansko progo Sušak-Ccmstanza, obnavlja s tem slavne tradicije bokeljske mornarice. Ko-tar in preko njega Cetinje vstopa z novim vzgonam v aktivno življenje jugoslovanske trgovske mornarice. Starodavno zgodovinsko ime Zeta, ki je dalo naziv eni naših banovin, prehaja na pomorska pota balkanskih držav an odpira nove vidike, nove možnosti. Zato je otvoritev balkanske proge Su-šak-Constanaa več kakor poslovna novost več kakor zgooj trgovinska zadeva. Če je morje »najrodovitaiejša njiva narodov«, kakor pravi o njem pesnik, tedaj nova proga reže v to njivo brazdo, ki ima ne le trgovinski, marveč tudi mednarodno-politični pomen. Njen »misel je prav v vedno večjem in vedno jasnejšem oblikovanju skupnostne zavesti balkanskih narodov. »Ligne BalcaniqueGara in gorska pokrajirnac, ki je odprt« vsak dan od 9. do 19- do 22. t m. t Jakopičevem paviljonu. n_ Občni ebor »Dobrote«, ofcerartnega podpornega dni^tva postnih nameščencev e Ljubljani bo 3. junija oh 19.30 v beli dvnrs-ni hotela Dniona po običajnem dnevnem redu. I KINO MA Revolucifska svatba MATICA 21-24.- Nepreklicno zadnjikrat! Paul Hartmann, Brigitte Horney. Ob 15, 17, 19. in 2L url 1 a— Nove stavbe, preureditve in olajšave. Na stavbišču. kjer grade palačo zavarovalne banke »Slavije« ob Gajevi ulici, se kažejo že prvi zidovi in betonski stebri ki bodo tvorili pritlične prostore. Podzemske kleti in obširna dvorana za centralno kurjavo so dograjeni in opaženi. Orjaški žerjav marljivo naklada in odklada raznovrstni material — Kmetska posojilnica za ljubljansko okolico. ki je pred nedavnim časom kupila bivšo Žiličevo hišo na Tyrševi cesti štev. 11. poleg Figovca, prenavlja zunanjost in notranjost te hiše, v katero se vseli potniška pipama »Putnik«. — Podjetje inž. Schell Je v Praža-kovi ulici poleg fotografa Rovška dogradilo sospej Hauševi Štirinadstropno hišo. ki bo še letos pripravljena za vselitev strank. — Za Bežigradom je postavil stavbenik Mavrič svojemu bratu, banskemu inšpektorju, večjo hišo. ki se bliža skorajšnji dograditvi. — Tudi trinadfltropna vogalna stavba tovarnarja Cihlara za Bežigradom je že pod streho. Zidal je stavbenik Gabrijelčič. — Hotel Štrukelj ob Kolodvorski in Dalmatinovi ulici prenavlja po stavbnem podjetju Ivana Slo-kana svojo fasado. — Vogalna hiša na Miklošičevi cesti štev. 18 bo dobila po gradbenem podjetju >Obnovk moderni lokal. — Resrtavrater Peter Košak v Prešernovi ulici štev. 52 je prav lično prebelil zunanjost svoje hiše. — Zavarovalna družba >Onoatia« v šel en bur so vi ulici štev. 4 je po stavbeniku Ivanu Slokanu na novo prebelila celotno pročelje svoje palače. Spo-Jaj 6i to pa uredila moderen lokal. — V Cerkveni ulici štev. 19 na novo prenavljajo hišni kanal. — Trgovec Andjeiovec iz Šofljice gradi po Zidarski zadrugi pri cesti na Rakovnik novo vilo, ki je v notranjosti že gotova. — Zidarski mojster Elikon gradi v isti bližini g. Po-kavcu hišo. ki jo dozidava in adaptira. — Železničar Škerjanc in učiteljica Troha sta po stavbeniku Ivanu Zigonu postavila lični hiši. prvi na levi. drugi na desni stran i Dolenjske ceste. u— Registrirne blagajne in knjigo vodstvene stroje, Vam strokovno popravi Boris V. Simandl, Ljubljana, Dvorakova ulica 3. telefon 24-07 Lepe ta dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. Kune, Ljubljana, Gosposka ul. 7. V JUNIJU SE PRESELI TVRDKA S. REBOLJ & DRUG, KOLESA - OTROŠKI VOZIČKI - IORACE NA MIKLOŠIČEVO CESTO Gasuska če«a Ljubl^ma-Barj© val* vse prijatelje, ki si žele prijetnega razvedrita da posetijo vrtno veselico, ki bo danes na vrtu tovariša Vrbmca poleg gasilskega doma na Ilovici. Za vse je poskrbljeno in vsak bo prišel na svoj račun? m SOKOL MEDVODE VELIKO TOMBOLO ima v nedeljo 15. maja, v slučaju alabegm vremena 22. maja Začetek ob 16. uri. o— Lep oddih boste imeli, ko se bosta udeležiti Sdnevnega potovanja v Dolomita, Miinchen, Konigsee, Berohte&gadetL, Gvoee-glockner od 24. do 31. julija. Prijave ■prejema Okonnova izletna pisarna, hotel Sion, tel. 26-4o. Vhod iz Prešernove ulice. BREZPLAČNA POSKUŠNJA Ka-abe v MENZL Kolodvorska št. 8, ▼ torek dne 17. t. m. TTVAR OBLEKE prispele, prekrasne nove stvari, cene znano nizke. Sedaj Tivar obleke v vsako hišo, Tivar obleke za vsakogar, Glavna zaloga Anton Brumec, Ljubljana, Prešernova 54, nasproti glavne pošte. ZDRAVNIK M. TJ. dr. Tomažič Danilo JE OTVORIL PRIVATNO PRAKSO v Žalcu Specialist za kožne in spolne boleaol UNTV. MED. dr. Vladimir Milavec vodja dermat. odd. splošne bolnice MARIBOR — GOSPOSKA UI* S6, (Palača banovinske hranilnice) ordinira ob 11. do 12. in od 13. do 15. Primari j dr* Božidar Lavric do 27. junija 1938. ne ordinira. Žarah Leander v filmu strastne ljubezni in mržnje Kino Union Tel. 22-21 Predstave ob 1&* 17, 19. in 21. uri LA HABANERA j Ob 10.30 isti fllm pri globoko znižanih cenah i j Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani priredi v ponedeljek 16. in sredo 18. maja ob 19. v glasbeni dvorani »železničarskega glasbenega društva Sloge« za vse člane zadruge iz Ljubljane članski sestanek, na katerem poroča upravni odbor o minulem poslovnem letu in tekočih zadevah zadruge Vabimo člane, da se udeleže sestankov. Kdor ne more na prvega, naj pride na drugega. u— Društvo absolventov trgovskih šol v Ljubljani priredi v četrtek 19. maja ob 20. v restavraciji »Zvezde« zanimivo predavanje »O valutnih spremembah in njihovem vplivu na gospodarstvo«. Predaval bo g. Franc Seunig. Ker sledi po predavanju nekaj zelo važnih poročil in zabava pričakujemo polnoštevilno udeležbo._ Cvetličarna [2 A Mrf* ie zdaj o F ranči-« ibanfthi n/ir.i f na- sproti Uniona — cvetličarna V škanski ulici (na ■ tlCkfr J fct Cene kon-M1 • kurenčne. Obrežno cepljenje zoper koze prične 16. t. m. Natančen razpored cepljenja je razviden iz lepakov na vseh občinskih deskah. cerkvah, šolah, gasilskih domovih itd. Cepljenje je obvezno za vse v letu 1937. rojene in doslej zoper koze še necepljene otroke. kakor tudi za vse one. ki so bili rojeni v letu 1938. in so steri najmanj tri mesece. Kdor ne prinese otroka k cepljenju in pregledu, oziroma 9e pravočasno ne opraviči, lx> kaznovan po določilih zakona o zatiranju nalezljivih bolezni Za nego nog samo Sanoped o— Matko Radoševič izročen sodišču. Pred dnevi smo poročali o aretaciji vlomilca Matka Radoševiča, ki je nedavno sredi noči skušal vdreti v znano Kosijevo gostilno v Kosezah, a ga je gostilničar opazil in ga ranil u streli iz revolverja. Pri zaslišanju na policiji je prišlo še nekaj Radoeevičevih grehov na dan. Tako je v začetku maja vlomil v Stepičevo gostilno v Šiški, kjer je ukradel <5 ke težko šunko in nekaj obleke ter popil precejšnjo količino vina. Nekaj dni poprej je Radoševič obiskal gostilno Antonije Ko-midarjeve v Zgornji Šiški, si naložil vina. jedače, in več skatel cigaret. V Florijanski nlici 9e je vtihotapil v hišo št. 13., in dijaku Vladimirju Roškarju uikradel lep siv površnik, ki ga je potem prodal nekemu šoferju in denar v prvem vinotoču pognal. Po poizkušenem novem vlomu v Kosezah — preden so poizkušali srečo v Kosijevi gostilni, so že na vratih dveh drugih hiš vrtali zaman — je Raidoževič z dvema pajdašemo pobegnil proti Podutiku, kjer si je v potoku rane izmil in obvezal. Od tam so skupaj krenili nekam v kamniško okolico, a ker je bil Radoševič zavoljo ran precej nadležen, sta ga pajdaša pustila na cedilu. Radoševič se je zavlekel pod bližnig kozolec, naslednje jutro pa jo je mahnil čez Črnivec proti Savinjski dolini, da poišče zavetja in zdravja v celjski bolnici, kjer ga je našla policija. Vlom v vilo Feliksa Tomana. Pred leti si je kamnoseški mojster Feliks Toman v Povšetovi ulici št. 100 na Kodeljevem sezidal majhno, lepo vilo, a ko se je pozneje preselil k svojemu sinu, je za nekaj mesecev ostala prazna. V četrtek so domači na lepem opazili, da je bil nekdo nedavno na nevabljenem obisku. Vlomilec je po vsej priliki odnesel dobršen tovor plena, a doslej še ni bilo mogoče ugotoviti, koliko in kaj. Daktiloskop je posnel prstne odtise in organi kriminalnega oddelka so marljivo na delu, da izslede storilce. n— Za binkošti tridnevni avtomobilski izlet v Gorico. Benetke in Trst. Podrobne informacije daje in prijave sprejema Okorno-va izletna pisarna, Ljubljana, hotel Slon. tel 26-45 Vhod iz Prešernove ulice! n— Blago za naše dečle iz »Naše skrinje«, mladinski vzorec. »Planica« 6e dobi pri tvrdki Urbane. Miklošičeva Iz Celja e— Poziv javnosti! Jugoslovensko-bolgar-6ka liga v Celju poziva kulturna društva in narodno meščanstvo, da se udeleži v torek 17. t. m. ob 16. sprejema bolgarskih pevcev pred Narodnim domom, večernega koncerta in po koncertu družabnega večera v čast Plovdivskemu pevskemu društvu v vseh gornjih prostorih Narodnega doma e— Stavbna zadruga drž. nameščencev v Celju je darovala krajevni zaščiti dece in mladine v Celju 200 din. Iskrena hvala! laebesite sestave! Vabimo hSne posestnike, da t torek 17. t m. ob priliki gostovanja Plovdivskega pevskega društva v Celju izobesijo ▼ pozdrav bratskim gostom naše državne in po možnosti tudi bolgarske zastave. e— Za koncert Plovdivskega pevskega društva, ki bo v torek 17. t m. i začetkom ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma v Celju, vlada živahno zanimanje. Zato priporočamo, da si preskrbite vstopnice v naprej v knjigarni Goričarjeve vdove. e— Proslavo Materinskega dne priredi dramski odsek Sokola matice v soboto 28. t m. ob 20. v gledališču z zelo pestrim in prisrčnim sporedom. Segajte pridno po vstopnicah, ki jih prodajajo vrle članice Sokola po hišah. e— Na Materinski dan 8. t. m. je Kolo ju- gcelovenskih sester v Celju priredilo prodajo cvetlic in zbralo 2336 din. Ta znesek bo porabilo izključno za podpore naj6iromaš-nejšim materam. Kolo se prisrčno zahvaljuje vsem darovalcem. e— Javni nastop Sokola matice to v nedeljo 22. t m. ob 16. na dvorišču mestne narodne šole. Nastopili bodo vsi društveni oddelki. Ženski in moški naraščaj ter članice in člani bodo nastopili z zelo lepimi prostimi vajami, ki so predpisane za letošnji praški vsesokolski zlet. Pred nastopom bo ob 15.30 sprevod po glavnih mestnih ulicah. Zbirališče vseh oddelkov bo ob 15. na dvorišču mestne narodne šole. Vso celjsko eokol-sko javnost opozarjamo na prvi letošnji javni eokolski nastop v Celju. e— Zlet celjske sokolske župe bo v nedeljo 12. junija v Celju. Priprave so v polnem teku. Po prihodu jutrnih vlakov bodo skušnje za popoldanski nastop. Ob 11. krene po mestnih ulicah slavnosten sprevod sokol-stva, ki se bo končal s stikom in kratikim pozdravom. Popoldne bo na Glaziji javna telovadba pri kateri bodo sodelovali vsi oddelki Sokolstvo v vseh edinicah je pridno na delu. da bo župni zlet dostojen dokaz sokolske volje in moči celjske sokolske župe. Naše nagradno tekmovanje Naša peta naloga Nikdar na zrak brez mene! Gospod Peter Skaza, ki je našim či-tateljem znan že iz naše tretje naloge, redi v svojem hlevu kokoši in kunce. Nekega dne se je spomnil, da mora ugotoviti, kolikor ima prav za prav živali. Preštel jih je in je naštel 35 glav. Pri štetju pa je napravil zanimivo ugotovitev, da imajo kunci in kokoši skupaj sto nog. Zdaj se glasi vprašanje, koliko ima gospod Skaza kokoši in koliko kuncev. ★ Rešite tudi to peto nagradno nalogo in rešitev spravite skupaj z rešitvami naših prvih štirih nalog. ■■■■■■■■■MB Izrežite in shranite Pomladanski zrak močno vpliva tudi na Vašo kožo. Zato jo dobro namažite s kremo NTVEA, preden greste na zrak. To krepča kožo, jo dela zdravo in ji daje mladostno svežost. Zakaj Eucerit vsebuje edino le NTVEA! Dijaki — letovišče Martinsčica vas vabi! Navodila za udobno, ceneno letovanje naše mladine na Jadrana V majhnem zalivu. 3 km dafeč od Su-Saka stoje prijazne zgradbe, prirejene za udobno letovanje naše mladine. Vsako leto se sprejemajo izključno učenca in njih nadzorniki. Tako se bodo tudi leto® odprla vrata le učeči se mladini, vsak, kdor se želi odpočiti v tej koloniji, pa mora biti popolnoma zdrav, pregledan po zdravniku. Skrbna pažnja se posveča MartinšSc fizični vzgoji dijakov. Razne športne panoge. igre, veslanje in kopanje v morju izpopolnjujejo še priložnostni izleti po Hrv. Primorju. V koloniji je preskrbljeno za kino, orkester, knjižnico in ples. Zdrava m obilna hrana, telesna in zdravstvena oskrba pospešuje zavest, da se vsak vrne iz Martin-ščice okrepljen na dom. Oskrbnina znaša letos za vsakega učenca 750 din. Dijaki, ki potujejo skupaj, plačajo še 40 din za potne stroške iz Zagreba do Sušaka in nazaj (četrt-karte v III. raz. pot. vlaka). Do Zagreba in odtod na dom plača vsak udeleženec potne stroške svojemu vodji. Prijave za letovanje se sprejemajo do 15 junija Na posebni prijavnici, naj učenci izreče prijave srvojim ravnateljem ali drugim predstojnikom do 10. junija. Kjer se javi manj kaikor 20 — 30 dijakov, naj se ti priključijo večji skupini za pot. Predstojniki šol, higijenskih ustanov in podmladkov Rdečega križa naj pošljejo vse prijave z imeni vodij do 15. junija upravi letovišča, ki bo poslala za vsakega posebno legitimacijo, brez katere ne more biti nih- če sprejet. Prej prijavljeni imajo prednost Din 750 je treba plačati ob prijavi predstojnikom ali pa poslati naravnost uprava letovišča Martimščice po ček. nakaznici Pošt. hranilnice št 30.059., s točno čitljivim imenom in svrho odpošiljatelja. V primeri zakasnitve prihoda na morje se denar nikomur ne vrne. Dijaki naj vzamejo s seboj kopalne hlačke, kratke modre hlačke za veslanje, belo majco, 2 rjuhi, 1 do 2 odeji, zglavnik najmanj dva para perila in nogavic, spalno srajco, zobno ščetko, kozarec, miilo in brisačo. Kdor more tudi pribor za tenis, kdor pi želi v planine, turistično opremo. Dobro je, da glasbeno nadarjena prineso seboj instrumente, vse pa v dijaškem oprtniku. Prva skupina bo odpotovala iz Zagreba 30. junija okrog 22. ure z glavnega kolodvora Vrnila se bo tja 28. julija ob 21. Druga skupina bo odpotovala iz Zagreba 29. julija in se vrnila tja 26. avgusta Pred prihodom v letovišče naj vsaka skupina javi upravi čas dohoda. Od Sušaka do Martin-ščice laihko potujejo dijaki 3 km peš ali z avtobusom, za prevoz prtljage bo poskrbela uprava. Vsa nadaljnja navodila daje uprava letovišča v Martinščici, ki ima do 25. junija naslov Zagreb, Mirogojska cesta 4, (Higijen-ski zavod), po tem roku pa v Martinščici sami. Vsaka skupina bo imela največ 500 dijakov. V prvo skupino se sprejemajo dijaki srednjih šol, brez abiturientov, v drugo dijakinje srednješolke, dijaki do 13. leta ter deca osnovnih šol, obojega spola Dolenjske Toplice 38° C s 1. majem odprte, pod vodstvom uprave kopališča. — Izborna oskrba krasna okolica za izlete in izprehode. — Izvanredna zdravilna moč vode. — Zmerne cene, morejo popolnoma zadovoljiti vse, ki so potrebni zdravljenja od posledic prehladov, revme, ženskih-kostnih in drugih bolezni. Voda je visoko radioaktivna Kopeli so direktno na vrelih. Penzion s kopeljo že od Din 45.— dalje Zahtevajte prospekte od uprave kopališča. Za izlete na razpolago avto. e— Celjsko strelsko okrožje je imelo v nedeljo redno letno skupščino v Celjskem domu. Predsednik g. podpolkovnik Josip Krasnik je ob otvoritvi pozdravil predstavnike civilnih in vojaških oblastev ter številne delegate strelskih družin. Celjsko strelsko okrožje ima 60 strelskih družin. Delovanje strelskih družin je bilo zelo uspešno. Dosežen je bil tudi lep porast članstva. Odbor strelskega okrožja je prejel razrešnico, blagajnik s pohvalo. Pri okrožnem strelskem tekmovanju je dosegel največ točk g. Fric Blumer iz Celja in postal prvak celjskega strelskega okrožja za L 1937. G. Kotnik je v imenu strelske družine »Malgaj« v Guštanju podčrtal pomen obmejnih strelskih družin in prosil, da bi se druge strelske družine v čim večjem številu udeleževale prireditev guštanjske strelske družine ter jo tako podprle moralno in gmotno. Z malimi izjemami je bil izvoljen dosedanji odbor s polkovnikom g. Krasnikom na čelu. Za praporščaka je bil izvoljen g Avgust Keblič. Predsednik g. Krasnik je bil v priznanje zaslug za strelski pokret, zlasti pa za proč vit celjskega strelskega okrožja, soglasno izvoljen za častnega predsednika, predsednik celjske strelske družine g. Janko Wagner pa v priznanje zaslug ob proslavi 50-let-nice obstoja strelskega saveza za častnega člana celjskega strelskega okrožja. Okrožno tekmovanje za L 1938. bo v Celju. KINO UNION Danes prvi italijanski film »VTVERE«. — Matineja: »NEDOKONČANI ZAKON«. — POZOR! Oglejti si darila raznih tvrdk razstavljena v drogeriji »Sanitas«, ki jih bomo razdelili ob priliki filma »ZLORABA ZAUPANJA« vsem tistim, ki jih bo določil žreb. e— Občni zbor Muzejskega društva bo v petek 20. t m. ob 20. v klubovi sobi Celjskega doma. e— Sprememba posesti. Veletrgovec g. Rudolf Stermecki. ki gradi zda,i moderno trgovsko poslopje na oglu Kralja Petra ceste in Prešernove ulice, je kupil manufaktumo trgovino ge. Urchove na Glavnem trgu in otvoril tam podružnico. Hišo trgovca g. KQ-niga na Trgu kralja Aleksandra je kupil na javni dražbi Spar und Vorschussverein v Celju. Oswatitschevo hišo in posestvo na Bregu je kupil kapucinski samostan, ki namerava tam urediti dijaški internat, hišo na oglu Prešernove in Samostanske ulice pa trgovec g. Franc Dobovičnik. Kino Metropol. »Gozdni akordi« po najlepšem Ganghoferjevem romanu. Bogat dopolnilni spored! Matineja; »Labudova smrt« e— Dvoje novih koles je ukradel. Nedavno je ukradel neznanec Rudolfu Kolencu z Zg. Hudinje na Masarykovem nabrežju v Celju novo kolo. S tem kolesom se je pojavil 1. t. m. mladi moški na Sp. Sušici pri Bi-zeljskem in ukradel izpred neke gostilne novo kolo last Franca Plevnika. Tat se ie odpeljal z obema kolesoma. Orožniki, ki so bili takoj obveščeni o tatvini, so se odpeljali za storilcem. Ko je neznanec opazil, da ga zasleduješ orožniki, je pu?til obe kolesi in pobegnil. Kolesi so vrnili las»tn;koma. Storilca doslej še niso mogli izslediti. Ta peti del sestavljenke, ki velja kot kupon, izrežite in dobro shranite skupaj s prvimi štirimi deli, ki ste jih izrezali iz velikonočne številke, iz številke od 24. aprila, od 1. maja in od 8. maja. K našemu nagradnemu tekmovanju V današnji številki prinašamo peto nagradno nalogo v okviru nagradnega tekmovanja, ki smo ga razpisali v velikonočni številki »Jutra«. Doslej smo objavili štiri nagradne naloge, in sicer prvo v velikonočni številki »Jutra«, drugo v številki od 24. aprila, tretjo v številki od 1. maja in četrto v številki od 8. maja. Poleg današnje pete naloge bomo objavili še poslednjo nalogo v nedeljski številki od 22. maja. Kakor je našim čitateljem že znano, objavljamo v vsaki teh številk vrhu tega še izrezek v obliki sestavljenke, ki bo dala ob koncu, če bo pravilno sestavljena, zanimivo sliko. Rešitve naših nagradnih nalog s! skrbno zabeležite in tudi črne dele sestavljenke izrežite ter dobro shranite, da boste iz njih lahko na koncu sestavili sliko. V nedeljski številki 22. maja bomo poleg poslednje naloge in poslednjih delov sestavljenke priložili obrazec, na katerega boste vpisali rešitve posameznih ugank, posamezne dele sestavljenke pa boste nalepili na papir. Vse rešitve ta na papirju nalepljeno sestavljenko boste v dneh od 22. do 25. maja oddal! na pošti ali pa pri upravi »Jutra« v Ljubljani, oziroma pri njenih podružnicah. Rešitev nam torej sedaj še ne pošiljajte, ker nam jih boste ob zaključku tekmovanja vse skupaj poslali obenem s sestavljenko. V vsaki kuverti sme biti samo ena rešitev. Od naročnikov in čitate-ljev izven Slovenije bomo sprejemali rešitve do sobote 28. maja opoldne. loo lepih nagrad Med one, ki bodo pravilno zložili sestavljenko in pravilno rešili vseh šest nalog, bomo z javnim žrebanjem razdelili 100 lepih nagrad, ki so bile razpisane in podrobno opisane v velikonočni številki. Prva nagrada je popolnoma nov avtomobil škoda-Popular, tipa 420-OHV, ki stane 40.000 din. To je 4sedežna limuzina, ki predstavlja najnovejši izdelek slovitih ško-dovih tvornic. Avtomobil ima 4 cilinderskl motor (27 konjskih sil) z visečimi ventili, ki omogoča pri izredni štedljivosti z gorivom (8 litrov na 100 km) veliko brzino do 100 km na uro. Karoserija ima najmodernejšo aerodinamično obliko z udobnimi štirimi sedeži. Druga nagrada je motorno kolo z dvotaktnim motorjem dveh konjskih sil. To motorno kolo je prvovrstni izdelek nemške tvornice NSU ln se odlikuje po nirid potrošnji goriva (1.8 do 2 litra na 100 km). Doseže brzino do 60 km na uro. Kolo Je vredno 6.300 din. Tretja nagrada je nov pisalni stroj, četrta moderna jazz harmonika Hohner, nadaljnje štiri nagrade so moška ali ženska kolesa znamke Axo, potem pa še zapestna ura, fotoaparat, 2 poletni garnituri za vrt, 2 garnituri finega angleškega blaga za moško obleko, tnristovska oprema, 4 zlata nalivna peresa, nogometna žoga, krasni »Jutrovi« albumi ter po trije »Jutrovic romani, kakršne si jih bo dotičaik sam i»-braL Žrebanje bo javno tn ga bo vodila posebna komisija, sestavljena iz zastopnikov uredništva in uprave našega lista ter is zastopnikov naročnikov in inserentov »Jutra« pod predsedstvom ln vodstvom kr. javnega notarja dr. Andreja Kuharja v Ljubljani žrebanje bo v soboto dne 28. maja ob S popoldne v dvorani Kazine. Kaf pravijo naši ugankarji Malo težja naloga za domače razvedrilo Tudi ta teden smo prejeli od Citate!jer več predlogov za nove uganke. Po večini so vse poslane nam uganke pretežke in bi jih lahko rešil le, kdor je dobro podkovan v višjem računstvu. Zato moramo za naše nagradno tekmovanje ostati pri onih šestih nalogah, ki smo jih pripravili že ▼ naprej, ker je to tekmovanje namenjeno prav vsem našim čitateljem, ne samo šo-lanim. Za onega pa, ki si 4eH malo bolj beliti glavo, objavljamo izven našega tekmovanja eno izmed nalog, ki so nam bile poslane. Rešiti se da brez učenega računanja samo dobro jo je treba premisliti. Glasi se: Dušan, Branko in Boris so šli v nedeljo popoldne na izlet Užejali so se, a blizu nI bilo ne vode, ne gostilne. Dušan ni imel s seboj ničesar, Branko pa je izvlekel iz žepov pet in Boris še tri .jabolka. Teh osem jabolk so razrezali in jih razdelili tako, da je vsak dobil enako porcijo. Dušan, ki nI bil nič prispeval, ni hotel biti umazan. Dal je Branku in Borisu 8 dinarjev ta jima rekel, naj si razdelita denar tako, da bo vsak dobil toliko, kolikor je dal od svojih jabolk n jemu, Dušanu. Kako sta si morala Branko ta Boris denar razdeliti, da sta ustregla Dušanovi zahtevi? Kakor rečeno, ta naloga ne spada v naše tekmovanje, zato nam rešitve nI treba pošiljati. Pač pa bomo pravilno rešitev objavili v prihodnji nedeljski številki, da bodo oni. ki bodo nalogo reševali, lahko vedeli, ali so jo rešili prav ali ne. Na našo nalogo, ki smo jo objavili ▼ zadnji nedeljski številki »Jutra«, smo dobili. čeprav je bila naloga stavljena izven nagradnega tekmovanja, mnogo rešitev. Naloga je bitla naslednja: JUTROVŠKODA JUTROVŠKOD JUTROVŠKO JUTROVŠK J U T R 0 V Š J U T R 0 V JUTRO J U T R JUT J U J Vprašanje pa se je glasilo: Kolikokrat lahko v gornjem trikotu citate na različen naičin »Ju tonov Skoda«, če pričnete čitati z »J« ki končate v zgornjem desnem kotu pri »A«, črtati lahko pričnete v katerikoli vrsti in laihko poljubno preskočite poševno navzgor v naslednje vrste, dokler ne končate v desnem kotu pri A. Mnogi čitartelfi »o bili mnenja, da je mogoče citati besedi »Justrov Škoda« 20-krat ali 30-krat, nekateri so hoteli matematično ugotoviti rezuJtat in so dobili milijonska števila — nihče pa nam ni poslal pravilne rešitve. Besedilo »Jutrov škoda« se namreč v trikotu lahko črta na različen način 1024-krat. Gornja naloga je stara že najmanj tisoč let in so ji v prejšnjih časih pripisovali mistične lastnosti. V originalu pa se besedilo glasi »Abracadabra« in je znano pod imenom kabaiistični problem. e— Gimnazijska akademija. Podmladek Jadranske straže na drž. realni gimnaziji v Celju je priredil v sredo zvečer v celjskem gledališču akademijo, ki je bila prav dobro obiskana. Po državni himni, ki jo je zaigral dijaški orkester pod vodstvom g. ravn. K. Sancina, in lepem pozdravnem govoru predsednika podmladka, šestošolca Janka Lešničarja se je pričel pester spored. Prvošolka Ratejeva je deklamirala pesem Vide Jerajeve »Doma«. Proste vaje, ki so jih izvajali tretješolci, so bile učinkovite, izvajalcem pa se je poznala trema. Mešani zbor je pod vodstvom g. prof. Knapa zapel štiri pesmi. Zbor je številčno šibek in ne zveni dovolj polno, poje pa s pohvalno dinamiko in disciplino. Dijaki višjih razredov so izvedli simbolično sestavo skladno, učinkovita je bila tudi Grudnova »Pesem iredentistov« v zborni recitaciji sedmošolcev. Izredno ljubka in posrečena je bila »Telovadba na plaži«, ki so jo sestavile in eksaktno izvedle četrtošolke Eva in Iva Krautbergerjeva ter Košeninova. Uspel je bil tudi nastop harmonikarice tret-ješolke Sonje Rakuševe. Osmošolka Tana Mravljakova je zaplesala »Istranko« v lepi noši s fineso in eleganco. Z umetniško dovršenostjo in izredno toplino je bil podan kvartet za štiri violine iz Sancinove krasne »Slovenske serenade«. Dijaški orkester je pod vodstvom g. ravn. K. Sancina točno izvajal romanco »Jere« iz Sancinove spevoigre »Bajka o kresni noči« z lepim sopran- Povečajte blesk svojega smehljaja s Kolynosom! Lepota, Vaša osebna privlačnost, za visi ta od zdravih, svežih in lepih zob. Kolynos napravi tisoče ljudi lepše. — Poskusite Kolynos! Spoznali boste radost svežih ust in očarujočega nasmeha. Varfnjte — kupite veliko tabo! »JUTRO« St TIS J 8 Nedelja, 10. V. 19» jo. Brint Ssjboiv, VdUu» pozornost je vzbudila simbolična, raja viije- šolcev »Petoricac. Sedmošolci so pod vodstvom g. prof Knapa zapeli dve pesmi, i»-med katerih je zlasti ugajala Schvrabova «Dekle, kaj si tak žalostna*. Ob zaključku so petošolec Skitek, šestošolec šah in petošolka Jagrova v režiji ge. Sadarjeve s lepim uspehom podali učinkovito enode-janko Frana Roša »Mornar Tomo«. Akademija je bila dokaz marljivega in kulturnega udejstvovanja podmladka JS na celjski gimnaziji. Podmladek in vsi ostali, ki so sodelovali pri prireditvi, zaslužijo vse priznanje. — R. P. e— Maturanti celjske gimnazije iz L 1907. so obhajali lani v Celju tridesetletnico mature. Ob tej priliki so zbrali za Dijaško kuhinjo v Celju 505 din in sicer ar-biturienti iz Avstrije 405 din, načelnik ban-ske uprave g. Anton Kosi 50 din in inšpektor drž. železnic g. Jurij Vuga 50 din. V imenu Dijaške kuhinje izrekan plemenitim darovalcem iskreno zahvalo. — Prof. Josip Kožuh. e— Huda nesreča v Lagkcm. V petek zjutraj se je zgodila na neki stavbi v Laškem huda nesreča. Na ledenem ogrodju so 54-let-ni Ivan Masfnak, in -57-letni Franc Cepuš z Gabemesra pri Laškem ter 41-letni Jože Me-sarič iz T.ahom5ka. zaposljeni Dri mizarskem mojstru Petru Hrastlju dvigali težek hlod Zaradi velike teže se je nenadno zračilo ogrodje in vsi trije so padli kakih šest metrov globoko na tla, Mastna k si je pri padcu zlomil desno nogo v kolenu, Cepaž se je močno poškodoval po desni nogi in v križu. Meearig pa je dobil poškodbe v križu. Vse tri ponesrečence so oddali v celjsko bolnišnico. Iz Maribora a— Proslava 50 letnice ob-^toja moške podružnice Cmd bo 26. mala ob 10. v Narodnem domu z matinejo, slavnostnim govorom ter gocfbenimi in pevskimi točkami. Upati ie ,da ne bodo d.oiga narodna društva ta dan priredila nobenih izletov. Za dr. Lašičev obmejni sklad je darovala PoeojiliJca v Mariboru 500 din, tovarna g. J. TTutter pa 1000 din. a— Ljudska ur'verza, Prhodnjl petek se bosta predvajala dva velika kulturna filma »žvljenje ri otokih Fldži« in »Avstralija«. V soboto ob 16. bo predstava za mladino. Uvodno predavanje bo imal prof. Baš. a— Pevec največjega formata sl. vnd tenor Marion Vlahovič, stalni gost Scale v Milani, ter državnih oper v Rimu, Berlinu. Parizu in Dum Ju, pa t ;..di v Ameriki, nastopi drevi v gledališču. Gortuja kot Manrico v ^Trubadurju«, ki se nato za dol go let odloži z repertoarja. a— r~-!lovadnl nastop mladine že jav-IJend teiov Ini nastop skednjih in meščan-stkih šoJ je preprečilo hladno vreme letošnje muhaste pomladi. Radi tega so se šolska vodiva odločala, da prirede telovadni nastop mariborske šolske mladine jutri v ponedeljek 16. t. m, na. letnem teiovadišču matičnega Sokola. Dostop samo iz Go-sposvetske uliice. a— Novi občanu Na petkovi tajni seji mestnega sveta so bili sprejeti v članstvo mestne občine Jakob Erbus, Feliks Kušar in Metod Zemijič. a— šahovski brzOtornir med šahovsko sekcijo železničarja in UJNŽB, se je končaj z zmago SK železničarja, v razmerju 52 in pol : 28 in. pol. a— Vuzeniš^i m o« t izročen prometu. 18 tednov so popravljali vuzeniški most, ki ga je lani Drava odplavila. Stroški napornega ter nevarnega dela eo znašali okoli 150.000 din. Te dni je bil popravljeni most izročen prometu, vendar težki avtomobili ne smeje preko mostu. a— Na banoviriski vinarski in Sadjarski šoli y Mariboru se bo pričelo novo šolsko leto 15. septembra., šola je dvoletna ter ima internat za 60 gojencev in 103 ha veliko posestvo z vsemi kmetijskimi panogami in potrebnimi gospodarskimi objekti. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Kmečki sinovi, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma, imajo pri sprejemu prednost. Mesečna vzdrževalnima se določi po premoženjskih razmerah prosilcev ter znaša od 25 do največ 300 din. Prošnje za sprejem f banovin sk i kolek 10 din) je poslati ravnateljstvu najkasneje do 1-5. julija ter priložiti; 1. krstni list, 2. domovnico, 3. od-pustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo, 4. spričevalo o nravnosti pri prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz druge šole, 5. obvezno izjavo staršev, odnosno varuha, da bodo krili stroške šolanja; 6. obvezno izjavo staršev ali varuha, ki računajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da. bo njih sin aH varovanec ostal pozneje na domačem posestvu, v nasprotnem primeru pa povrrejo zavodu iz javnih sredstev prejete zneske podpore. Izjavi pod 5. in 6. je kolkovati z banovin.sk im kolkom za 4 din. Pridni sinovi manj premožnih posestnikov, ki reflektirajo na znižanje mesečne vzdrževalnine in žele banovinsko štipendijo ali štipendijo sreskega kmetijskega odbora, morajo priložiti tudi premoženjski izkaz z uradno navedbo višine zemljiškega davka ter gospodarskega stanja staršev, odnosno varuha. Taki prosilci naj zaprosijo istočasno za primerno štipendijo pri svojem sreskem kmetijskem odboru. Podrobnejša pojasnila daje ravnateljstvo. a— K včerajšnjemu poročilu o tatvinah železnih vagonskih delov na Teznem do- znavamo še sledeče: Komisija strokovnjakov iz delavnice državnih železnic na koroškem kolodvoru je našla v dotičr.em skladišču v Bohovi ogromne količine ukradenega materiala, ki ga je prevzemala neka M. C. Med raznimi deli ukradenega litega železa so nekateri komadi dolgi nad 2 m, težki pa 50 do 100 kg. Vse ukradeno blago so železniški delavci naložili na tovorni avto in ga odpremili v železniške delavnice, kj_r bodo škodo strokovno ocenili. M. Č. se je zagovarjala, da ni vedela, da so ukradeni komadi deli železniških vozov. a— Beg iz življenja. y Reki pod Pohorjem so našli v blevu obešenega. 61-letnaga preužitkarja Josipa Rajsa. Ra«g je že dalje časa bolehal za neko neozdravljivo boleznijo, zaradi česar &ti je končal življenje. a— Tragična nesreča 3e je pripetila V kamnolomu pri PodvelM. Pri rasstrelje-vamju kamna je bil zaposljen tučfi 34-let-m posestnikov sin Anton Stanič, ki ga je kamen zadel v glavo. Nesrečni Stanič Je dobil tako hude poškodba, da je lanaia zatem umrl. tajns seja mastnega sveta m> nagraderm» li: mestni veterinar Franc Lužar, to*. Ivam Lah, vodja komstalpcijBfkegB. urada Fran Jo Kramberger, tehnični otfioial France Butaj, mestni uradniki Franc Wokau, Ivan Andtovec, Ivan MavrSč, Ptaninšek-Pertot Vera ter mestni poduradnik Vilko Bosin. a— Preimenovanje ulic je sklenil na petkovi seji mariborski mestni svet. V ceste se preimenujejo Gosposvetska, Jadranska in Vrbanova, v ulico pa Kamniška cesta. Označko prehod dobijo Tkalska, Volk-merjeva, Mesarska, Splavarska, Zička, Mi-noritska. Danjkova in Poljska ulica dobita skupno ime Žolgerjeva ulica, »Nova ulica« se spremeni v Hlebovo, »Ob brodu« v Ore-ško nabrežje. Miloš Obiličeva v »Pri parku«, Motherjeva ulica odpade, Magdalen-ska ulica v Jerovškovo cesto, Prelogova v Ilirsko (ker poteka projektirana ulica točno čez hallsla itsko pokopališče). Tatten-bachova ulica v i Ulico kneza Koclja«, Vrbanova ulica od Vrtne naprej Vrbanova cesta, del med Vrtno ulico in Vodnikovim trgom pa dobi novo ime Pipuševa ulica. Ulica med Oreško ulico in Meljsko cesto postane Predilniška ulica, del Gajeve ulice med Vrbanovo in Rozinovo Bernekerjeva ulica, ulica med Tomanovo in Kosarjevo Glaserjeva ulica, ulica med Tržaško in Jadransko Čolnikova ulica a— Scotland Yard se unima n »konzula« Klausa. Menda prvolcrat r zgodovini mariborske policije se Je zgodilo da se Scotland Yard iz Londona zanima za mariborsko policijo. Prispelo je namreč pismo, f katerem prosi slovita londonska policija za razne podatke o Edgarjra Klausu. a— Aretacija ptujskega poverjenika »Prtvredne zadruge«.. Tukajšnja policija je izročila, včeraj v zapore sodišča poverjenika »Pri-redne zadruge« za ptujski srez, 32-letnega Jakoha Gregorca. Policija je izdala tudi zaporno povelje proti celjskemu poverjeniku omenjene zadruge, ki pa je neaiano kam izginil Iz Zagorja z— Sokolsko gledališče iz Trbovelj je v soboto zvečer gostovalo v zagorskem So. kolskem dorr i z znano Klabimdovo (Lamo »Krog s Kredo«. S sebe5 so pripeljali tudi potrebne dekoracije, da je bila sce-nerija za Zegorjane res presenetljiva. Izmed igralcev .e težko izbrati najboljšega. V skupni igri so pokazali zavidanja vredna igralske zmožnosti. Le škoda, da udeležba ni bila zadostna. z— Zagorsko gasilsko okrožje je v nedeljo skupno proslavilo svojega patrona na Lokah pri Zagorju Vsem sedera čet je imelo po m?*i razgovor o pripraval za blagoslovitev reševalnega avta, etove mam v Ljubljano. Mnogi pogrebci pa so pohiteli z opoldanskim vlakom v Ljubljano, da so prisostvovalo trenutku, ko ®o blago mamico položili v grob poleg njenega v>proga na pokopali&ču pri Sv. Križu. Pokojnici bomo ohranili blag spomin, žalujočim pa naše iskreno sožailjel Tragedija dalmatinskega krošnjarja Medvode. 14. maja V okolici Medvod se je že kakšne štiri mesece zadrževal 29-letni krošnja Joeo Matic, iz Ramenska pri Sin ju v Dalmaciji ter se preživljal s prodajanjem raznega blaga Zadnje dni pa je bil videti potrt V sredo je prišel v neko gostilno na Brodu v občini Medvodah, izpil tam malo žganja, nato pa šed k Savi. Pod mostom je odložil košaro, suknjič in svoje dokument« ter skočil v prcoei naraslo Savo. Neki delavec ga je vi-deL, kako ie zaplavel v bolj globoko vodo. ki ga je odnesla čez prvi jez, nato pa je izginil v valovih. Včeraj je začela iskati njegovo truplo skupina njegovih rojakov. Nesrečnež zapušča dva brata, ki sta tudi krošnjarja in sta nekje na Gorenjskem. Za usodo svojega brata najbrž 5e ne vesta. Pokojnikove reči so začasno na orožnitški postaji v Medvodah. Občni zbor »Mladih" v Trbovljah Trboveljsko izobraževalno društvo »Mladi« je na nedeljskem občnem zboru pregledalo uspehe svojega enoletnega delovanja na prosvetnem področju našega delavskega središča. Iz poročil je razbrati veliko vnemo, s katero so člani društva vršili prosvetno delo s proučevanjem vseh vprašanj, ki po svoji aktualnosti zanimajo ne le inteligentna, temveč tudi malega človeka, delavca. Predsednik društva g. Miklavž čič je ugotovil, da eo »Mladic v tem kratkem društvenem razdobju lepo napredovali, dasi je začetno delo naletelo na vsa-kojake težkoče. V štirih javnih predavanjih (Mrzel: Problem kulturnega dela med delavstvom, Dr. Gogala: O sodobni mladini, prof. Kocbek: O Španiji in prof. Zemljak: Problemi slovenstva) je društvo nudilo priliko za razpravo o najvažnejših problemih rodnega kraja in ožje domovine. Moralni uspeh predavanj je bil več ko zadovoljiv, saj se je kljub pičlemu obisku, osobito pri delavcih obudila želja, da se slična predavanja v Trbovljah čujejo čestejše in se tudi rudarju nudi prilika za večjo samoizobrazbo, ki je danes osnova prosvetnega napredka širokih množic. Poleg predavanj so »Mladi« priredili vrlo uspeli koncert APZ ter z veliko požrtvovalnostjo omogočili gostovanje ljubljanskega narodnega gledališča v Trbovljah. Društvo je zasledovalo širjenje umskega ob/ur j a v notranjem društvenem okviru s pomočjo rednih tedenskih članskih sestankov, na katerih so posamezni člani podajali zanimiva m poučna poročila iz raznih kulturnih področij, ki jih je društvo s časom zbralo in jelo izdajati v obliki pisanega časopisa z naslovom »Ustne novine«. V teku 1. leta so »Mladi« i»pedi razširiti število časopisov in revij na 17 izvodov, kar je za naš intelektualni podmladek vsekakor hvalevredni uspeh, če vemo, da pri vsem mnogoštevilnem trboveljskem izobnaženstvu ne more uspevati niti naj-skromnejši Stalni krožek. V bodočem programu »Mladih« je ustanovitev ljudske univerze, o kateri smo že svoj čas omeni?!, da je prepotrebna za naš veliki industrijski &raj, ki kaže široko stremljenje za izobrazbo v vseh ljudskih slojih. Za tako kulturno ustanovo velja pri nas zainteresirati vsa p osvetna društva, industrijo in obla-stva, med katerimi naj bi predvsem občina moralno in gmotno omogočila uresničenje načrta »Mladih«. Tudi na nas starih je, ia podpremo vse, kar je dobrega in zdravega ▼ intelektualnem zanosu mladine, ter s skupnim delovanjem dvignemo Trbovlje do vse večje kulturne tvornosti. Druftvo namerava ▼ tekočem letu feJati tudi poetični društveni kulturni koledar, ki naj bi bil zunanji izraz delovanja »Mladih«, hkrati pa tudi slika trboveljskega »ocialoo-go-5podarekega ter prosvetnega 2itja. IZREDNO NAPET FIJLM PO STARI PRASKI LEGENDI V glavni vlogi napol blaznega cesarja Rudolfa IL HABBT BAUR Orgije na cesarskem dvoru — upor v židovskem G h e 11 n, mračna miatičnost srednjega veka GOLEM Kino Sloga TeL 27-30 Predstave ob 15., 17, 19. in 21. uri 6b 10.30 po matinejskih cenah zadnjikrat Boris Karloff: DIH SMRTl Izvoljen je bil stari odbor t dosedanjim predsednikom Miklavčioem, podpredsednikom DoMnškom in blagajničarico gdč. Me-terčervo. Društvu želimo vse lepši proevk ki de večje število mladih kakor tudi sta- rejših članov, ki bodo družini mladih intelektualcev s poudarkom izkustva in družabnega vpliva pridobivali pravilno upoštevanje ter jo usmerili do zažeienih prosvetnih uspehov. X. vsesokolski zlet v Pragi Vsem društvom in četam, vsem udeležencem praškega zleta! Pozivamo člane in članice, naraščajnike in naraščajnice v župi včlanjenih društev hi čet, ki so decembra L L in januarja 1938 prijavili svojo udeležbo za zlet v Pragi, da se najkasneje do 1. Junija 1938 zglasijo v svojem društvu in vplačajo zneske za vožnjo, potni list, zletni znak L dr. ki znašajo za telovadeče članstvo Din 326, za netelovadeče članstvo Din 34L *" ra naraščaj Din 294. Istočasno mora vsakdo založiti zneseV za prehrano, kateri mu bo v Pragi zamenjan v češke krone. Prijave brez vplačila vseh gornjih zneskov se ne bodo vpoštevale. Ta prijavni rok je skrajni rok. Nove prijave se tudi ob tej priliki ne bodo sprejemale Opozarjamo prijavljeno članstvo in naraščaj, da mora imeti vsak udeleženec brezpogojno slavnostni kroj. Pregled slavnostnih krojev se bo izvršil na župnem zletu dne 12. junija, ki je za vse udeležence praškega zleta strogo obvezen. Iz naše župe udeležba članstva in naraščaja v narodnih nošah ne bo dovoljena. Zdravo! Sokolska župa Ljubljana, Prisrčen sprejem Bolgarov y Kranju Kranj, 14. maja Danes dopoldne se Je vse mesto odelo v državne trobojnice, ^a dostojno sprejme bolgarske brate. Pred Narodnim domom sr plapolale gostem v pozdrav zastave bratskih slovanskih držav: Jugoslavije, Bolgarske, Češkoslovaške ' Poljake Okrog spomenika kralja Petra I. Osvoboditelja se je zbrala velikanska množica meščanov in mladine, od gimnazije do spomenika pa je sestavljala špalir ljudskošolska in gimnazijska mladina z jug ©slovenskimi in bolgarskimi zastavicami. Pie,J spomenikom pa so se zbrali tudi zas<">pniid občine z županom g. Č^snjem ua čelu, srečki podnačelnik g. Lojk, gimnazijski ravnatelj dr. Simon Dolar, dalje zastopniki obl sitev, uradov društev in korpoiacij. Malo pred poldnem so prispeli bolgarski pevci pred gimnazijo, kjer sta jih pozdravili mladina in ostala množica l"'dstva z viharnimi ovacijamL V imenu občine in društev je bratska goste nagovoril župan g. Češenj. Pred leti jc dejal g. Češenj, je pokojni kralj Aleksander s+oril važen korak, ko je šel na obisk k vašemu vladarju Nj. VeL kralju Borisu, da zbliža „ratska si naroda. N«odoljiva želja vseh Jugoslovanov je tedaj bila, ds bi oba naroda sodelovala v diuhu bratstva .j zavezništva Od tedaj se je za nac* začela nova doba, doba, ki naj nas večno veže v prijateljskem sodelova- nju in skmonskem bratstvu. Naše mesto je danes, ko va« sprejemamo, praznično in na zi lj kaže to, kar čutimo do vas v svojšh srcih. Po nagovoru so osmošolke pripete brat-drtm pevcem na prsi gorenjske nageljne z rožmarinom itn mladina je zapeia »Sumi Marica«. Vsi gostje so bili grnjeni nad prisrčnim sprejemom ter so po kon&aim pesmi aiavdušeno pozdravljali mlade pevce. Za pozdrave se je zahvalil g. Pešev. Ne morem vam izraziti čustev, ki nas navdajajo ob sprejemu, je dejal gin jen. PokazajH ste prisrčnost, ki jo more nuditi le bratski narod Tudi bolgarski narod stremi za »tirni smotri, da bi en bratski narod živel v slovanski vzajemnosti oc Jadrana pa do Cmega morja Sm«4 pionir, pokojni kralj Aleksander in naš kralj Boris sta postavila temelj tej vzajemnosti in ni sile, ka bi razdvojila to večno bratstvo. Nato so gostje položili na spomenik kralju Petru L Osvoboditelju venec m njihov zbor je pri tem zapel našo državno himno. Kranjska godba pa je zaigrala himno »Hej Slovani«, katero je pelo vse občinstvo skupno z bolgarskimi brati. Za tem so se gostje odpravili ra Staro pošto in k Jelenu na kosilo. Popoldne pa so se v spremstvu akademikov poklonili na grobo. dr. Franceta Prešerna in Simona Jenka ter ai ogledali mesto. Nekaj misli k borbi zoper jetiko Odkar živi človeški rod v večjih kulturnih naselbinah, so kritični opazovalci, ki so se bavili z zdravilstvom, zaznamovali in opozarjali na obolenje, ki sliči že dosti, toda še vedno ne do dna razčiščeni bolezni tuberkuloze. Dovolj stoletij so poznali in opazovali nalezljivost tega obolenja, toda šele leta 1882. se je posrečilo, kakor znano, Robertu Kochu stvarno ugotoviti njegovega mikroskopskega (malega povzročitelja. Je to 1,3—3,5 tisočink milimetra veliko bitje — oblike šibice, bacil tuberkuloze. Prenesljivoet in nalezljivost tega obolenja po navedenem bacilu Je Ula kmalu klasično dokazana. Od tedaj ni manjkalo ▼ kulturnih državah stremljenj, najti učinkovita sredstva za zatiranje in Iztrebljanje tuberkuloze, čim bolj se je ves prizadeti svet trudil s tem problemom, tem večji je ta postajal. Zelo lahko je namreč teoretično razpravljanje o vseh ukrepih, ki so potrebni, da se zajezi razširjenje Jetike. Praktično življenje — in tuberkuloza je problem tega — pa uči, da smo še zelo oddaljeni od zaželenega cilja. Vemo. da je treba »le« preprečiti nova obolenja, da prihaja povzročitelj največkrat z izmečkom Jetičnega človeka na plan ter da se prenaša po direktnem kontaktu, prahu, kapljicah, po hrani na nova rodovitna tla — to Je večinoma zopet človek. Tudi nekatere živali, kakor pes, konj, prašič in papiga postanejo lahko žrtev človeškega tipa bacila tuberkuloze. Razlikujemo zelo mnogo vrst tega povzročitelja, ki pa niso, razen govejega in izjemoma tudi perutninskega tipa, za človeka usodne. V teku tisočletij — tako kaže — je prilagodil bi špecijalizira* ta bacil svojo strupenost za razne vrste živih bitij. Zdravstveni aparat vsega kulturnega sveta pridno išče. izolira, zdravi in skuša zapreti odprta tuberkulozna žarišča, toda praktično ostane le neizvedlijva istočasna zgrabitev in udušitev vseh odprtih ognjišč jetike. Treba je torej postopno voditi ta boj Omejiti je treba možno razširjenje po izmečkih. Ako je že praktično težko dopovedati širšim slojem, da se pri nezavarovanem kašljanju raztrosi fino razpršen, morda okužen izmeček na razdaljo 2 metrov, pri kihanju celo na 3 metre — potem M zelo blagodejno vplivala policijska prepoved vsaj brezobzirnega izpljuvanja po večjih naselbinah. Primerne tablice naj bi opozarjale že na kolodvorih m ob vhodnih poteh v naselbine na to prepoved. Na železnicah Je treba preiti od papirnatih napisov k praktičnemu izvajanju izoliranih kupejev za prevoz odprtih tuberkuloz, kar naj vsaj za vožnjo v in iz zdravilišč uredijo sporazumno z železnico pristojne oblasti. Vsakdo, ki boleha preko dveh tednov na izmečku, tudi navidezno nedolžnega izvora — naj bi dal izmeček mlkroskopično pregledati. Da se prepreči od vsega počet-ka pridelovanje z govejim tipom predmetnega bacila okuženega mleka, surovega masla, smetane L t. (L, bi bilo zaželeno strožje nadzorstvo govedine, ld služi temu namenu. Ne more se obravnavati problem zatiranja tuberkuloze le s teh vidikov. Praktično vsaj enako važno je, da se na drugi strani ne pojavljajo vedno novi ljudje, ki so po svoji dispoziciji posebno pripravni tvoriti ugodna rodovitna tla za rast in razmnoževanje bacilov tuberkuloas. Odpornost nasproti tama klicu ni le odvisna od prirojenih konstltuclonalnin obrambnih sfl, po»-neje po malih infe-.cih prirojene relativne imunitete, od starostne dobe. od trenutne dispozicije, ki se gotovo stalno spreminja iz raznih posebnih povodov, temveč se ne nazadnje stopnjuje zaradi nezadostne prehrane ob pretiranem delu in slabih življenjskih razmerah. Reševanje denarne krize z redukcijo prejemkov in stopnjevano obremenitvijo vseh slojev nI vplivala ravno ugodno na dispozicijo k raznim obolenjem, vštevši tuberkulozo. Od te strani je treba praktično zgrabiti zlo in zbirati sredstva, učinkovite odredbe in zakone za uspešno borbo proti tuberkulozi, potem nam ne bo ostalo kot edino preprečevalno sredstvo sicer zdravo priporočilo: držati pri kašljanju robec ali vsaj roko pred usta. Ker tlH Jedro protrtema uspešnega boja deloma v vprašanju zadostne prehrane vseh slojev, Je treba ravno temu delu naloge posvetiti čimveč pozornosti. Odločujoče oblasti naj bi strogo nadzorovale ne le delovni čas, temveč tudi pogoje namestitev tako ročnih, kakor tudi duševnih delavcev. Vsem, ki so zaradi pomanjkanja posebno izpostavljeni Infekciji tuberkuloze, bi bilo treba nuditi zadostno zdravo hrano v naravni obliki. Vprašanje je torej, kje dobiti za to zadostna sredstva. Ne mislim, da je treba uvesti nove davke za borbo proti tuberkulozi, saj predstavlja Slovenija odličnjaka med davkoplačevalci — in leži morda tukaj en tehten razlog za pomanjkanje v gotovih Slojih — mnenja pa sem, da bi lahko višje sile Iz navedenega naslova odličnosti odobrile neznaten del kot pohvalno priznanje pod naslovom »Zoper tuberkulozo v Sloveniji«. Privatna iniciativa pa naj bi tisto dejanje Se okrasila. Dr. M. Majcen Lepa dijaška akademija Maribor, 14. maja. V sredo je bila v nabito polnem Narodnem gledališču Slavnostna akademija, ki so Jo v proslavo 180-letnice rojstva pesnika Valentina Vodnfika priredili dijaki trgovske akademije. Akademijski spored, ki se Je pričel z odpet jem drž. himne jo Obsegal pevske točke, pa tudi govor, ld ga je govoril dijak Karel Luitar, nadalje balet »Polka«, ki ga je izvajalo 8 dijakinj Titgovske akademije pod vodstvom dijakinje Ljudmile Zimičeve, ter Nušiče. vo esnodefanko »Nahod«, pri kateri so se imenitno postavili Hermina Cvirnova, Ana žabertova, Marija Ostrovška, Aleksander živko ter Vladimir Valenčak. Zavodov mešani pevski zbor, ki je odpel pod mojstrskim vodstvom neutrudno delavnega prof. Vasilija Mirka štiri Vodnikove pestmi ter šest zelo učinkovitih narodnih pes-mi. Je izkazal lep glasovni material in te. melJJto šolo v oblikovanju pevske kulture. Pri klavirju sta smiselno sodelovala dijakinja Matilda BaOerle ter dijak Lja-ban Vodeb. Po akademiji je bila v spodnji ka/zinski dvorani slovesna razdelitev nagrad, ki so jih razpisali zavod ovi prija. telji za najboljše strokovne izdelke gojencev, in so ob tej priiLkd spregovorili to-pfte, prlznahie in spodbudne besede zavodov ravnatelj MocEc .Zbornični svetnik še. reo, podpredsednik Združenja trgovcev v Mariboru g. Karel Jančič, narodni poslanec dr. Janč9& v tmenu Zveze Nab. zadrug; podpolkovnik Cvirn v imenu staršev ter zavodov gojencev1 v imenu nagrajencev, Narod sebi! Spomini na dvajsetletnico velikih slovanskih svečanosti v Pragi 16 maj je v češkem narodu velepomem- ben dan. V starih časih so bile ta dan velike proslave v čast verskega reformatorja Jana Husa, ki je zgorel kot žrtev svojih idealov leta 1415. na grmadi. Proti-reformacija pa je to proslavo obrnila in je katoliški svet praznoval ta dan god Janeza Nepomuka, mučenika spovedne tajnosti. Ali lepšega 16. maja zlata Praga do teh časov ni doživela, kakor leta 1868., ko je češki narod polagal temelj svojemu narodnemu gledališču, Narodnemu divadlu. Znana je ljubezen češkega naroda do godbe, gledališča in umetnosti sploh Od nekdaj so gojili Čehi dramatsko umetnost in tudi v najtežjih časih niso nanjo pozabili. Ko se je začel okoli 1780. 1. češki narod prob' jati. so začeli igrati češke igre. Deset let pozneje je Ljubljana doživela prvi slovenski predstavi z »Zupanovo Micko« in »Veseli dan ali Matiček se ženi« Toda, to »o bili komaj začetki Čehi so sicer imeli gledališče, last plemstva, ki pa je bilo povečini nemško in češke igre tam niso imele prostora. Družbe čeških igralcev so potovale po deželi, prirejale igre in budile narodno zavest. Najstarejši njih vodja je bil Kajetan Tyl, katerega igre so znane vsem Slovanom. Čehi pa so hoteli imeti svoje narodno gledališče in so v to svrho prirejali zbirke pod geslom »Narod sebi!« Zbiral je ves narod, vsak je prispeval po svoji meči. Po dvajsetletnem zbiranju so položili tedaj 16. maja 1868 temeljni kamen svojemu novemu velikemu gledališču ob Vltavi. Vršile so se ob tej priliki velike slavnosti. ki jih opisuje dr Servac Heller v svoji knjigi. Edini Slovenec, ki je bil navzočen pri teh slavnostih in je tudi v imenu Slovencev govoril, je bil pisatelj in poslanec dr Josip Vošnjak. Leto? je tedaj 70 let. odkar je češki narod p^d geslom: Narod sebi! — položil temeljni kamen svojemu kulturnemu svetišču Je pa tudi letos 20 let od tega. ko je č^ški narod slavni 501etnico položitve temeljnega kamna Nirodnemu divadlu. in to še v vojnem metežu svetovnega klanja Grešili bi. če se ob 201etnici naše države in Češko-lovaške republike ne bi spomnili teh vel kih slavnostnih dni v Pragi pred dvajset mi leti. V Pragi se je sestal slavnostni odbor za jubilej Narodnega divadla, ki mu je preesedoval dr. Karel Kramar, podpredsednika sta bila prof. dr Jaroslav Hlava in dr. Karel Marek, tajnik pa vodja Narodnega divadla Jaroslav Kvapil. Čehi so p zvali na ta jubilej ves slovanska narod in tako smo bili deležni vabila tudi mi; jar za gledališko društvo na Jesenicah Značilno S2 je glasilo vabilo: »Slaveč 50-letnico ustanovitve Narodnega divadla, praznujemo ne samo obletnico tega nepozabnega dne. marveč tudi veliko razdobje svojega narodnega in političnega razvoja. A baš današnja doba nam. bolj kakor kdaj, dovoljuje zreti v svojo minulost s hvaležnostjo, v sedanjost z odločnostjo in v bodočnost z nezlomljivim zaupanjem.« Bi", je to čas, ko je germanska sila že šla v zaton in se je svetovna vojna nagibala svojemu koncu. Vabilo je tedaj pravilno c~načalo, kolikor je pač bilo v takratnih ča ih zaradi cenzure dovoljeno, da b ; a jubilej obenem pogled v bodočnost z nezlcmljenim zaupanjem. In res je bilo tako Iz vseh krajev takratne Avstrije se je zbrala »iredenta«. Vsi Slovenci. Srbi in Hrvati, ki smo živeli v okviru Avstrije, smo bili zastopani v Pragi. Zastopani pa so tudi bili južnotirolski Italijani s prof. Cone jem na čelu. Med ženskami se je pojavila sestra dr. Batistija, avstrijskega državljana in italijanskega prostovoljca, ki so ga avstrijski vojaki ujeli in v Trien-tu obesili Marsikoga te družbe danes ni več med nami. Tako dr. Tavčarja, Štefana Radiča, Mateja Hubada. Prišli smo iz vseh '.-etrov. Ali zdelo se nam je, kakor da nas je neka višja sila združila v same brate. Ko smo z vlakom prekoračili mejo Če.5ke dežele, smo takoj opazili, da nas cd vseh strani pozdravlja narod, na stavbah smo videli zastave in v Taboru so nas zasuli s cvetjem Med veseljem in solzami smo se objemali in zamenjavali naše de-klaracijske znake s češkimi sokolskimi znaki in češkim srcem Tako smo pozabili med vožnjo po češki zemlji, da se bije krvava bitka tam zunaj na frontah, pozabili smo. da je v notranjosti pomanjkanje, zatiranje. konfinacije. obsojanje in obešanje. Ne bom pozabil prizora v Veselih Me-zimostih kamor smo se pripeljali že v mraku, ko so železničarji s svetilkami napravili vlaku špalir. Dospeli smo zvečer v Prago, spet nas je čakala ogromna množica in naši študentje so prihiteli, nam odvzeli prtljago, drugi pa so nas odvedli v Zlato huso. Češki pozdrav je bil takrat »Živela češka samostatnost!« In ta pozdrav je prihajal iz ust najstarejših ravno tako, kakor iz ust šolske dece Kakor je kdo opazil koga s slavnostnim znakom, takoj ga je pozdravil s temi besedami. Občudovanja vredna je bila češka disciplina Se bolj občudovanja vredna pa češka gostoljubnost. Saj smo imeli vse dni stanovanje in hrano brezplačno. Jasno, da so nas ti dnevi povedli v narodno gledališče. saj je bilo ono jubilant. Srečo smo imeli, da smo videli na tleh njenega rojstva »Prodano nevesto«, z največjo prisrčnostjo in z največjim razkošjem Culi smo Libušine prerokbe, ki so se v tem viteškem narodu tako točno in tako grozno izpolnjevale. Libušo je pela Ema Destinnova, bivša dramatska pevka v New Yorku is, bivša Skupina Slovencev v Pragi 1918 med njimi: Dragotin Hribar, Karel Mahkota, Matej Kubad, Jaka Špicar, dr. Izidor Cankar in Fran S. Finžgar komorna pevka berlinske velike opere, takrat pa primadona Narodnega divadla v Pragi. Za to češko umetnico je značilno, da so ji Prusi vzeli naslov cesarske komorne pevke, ker je bila narodna Čehinja. Toliko v kratkem in bežno, kar se tiče jubileja Narodnega divadla. Mogoče važnejše za one čase pa je bilo nekaj drugega. Zbrali smo se v Obecnem domu, kjer je izjavil dr. Srdjan Budisavljevič: »Imate, bratje Čehi, svetovaclavsko krono, ali žal, da je ne nosi češki kralj.« Za tiste čase zelo tvegane besede Pater Zahradnik pa je čisto odkrito, ob velikem navdušenju vseh navzočih, proklamiral prelom z Dunajem in Habsburgom Vsi takratni češki politiki, ki niso bih onstran meja. so nastopili pogumno in odkrito za zedinjenje Čehov in Slovakov in za samostojno, neodvisno in svobodno državo V imenu Slovakov je govoril pesnik Hvčzdoslav. V spomin teh proklamacij je mladina vsadila na Vaclavskem namestji pred Zlato huso spominsko lipo Ali kakor hitro Je bila lipa podnevi vsajena, tako hitro jo je policija ponoči odstranila. Lipa pa je vedno zopet nanovo vstala na istem mestu. To se je vršilo vse dni od 14. do 18 maja. Ko je bilo po večini že vse opravljeno, ko je bila utrjena zveza nas vseh, takrat je policija ustavila Narodne Liste in za-branila nošenje slavnostnih znakov. Pri večerji so nam to javili in bili smo žalostni, obenem pa vendarle veseli, ker smo opravili toliko važnega dela. utrdili vezi slovanskega bratstva in se napili svežega duha in novega poguma za težke naloge, o katerih smo vedeli, da nas čakajo v bodočnosti. Kmalu nato pa je prišel drugi policijski ukaz, namreč ta, da moramo vsi zapustiti Prago. Med nami Slovenci je bil, mislim, samo pesnik Oton Zupančič deležen milosti, da je smel še nekoliko časa ostati v Pragi Iz vsega pa smo spoznali, da je avstrijska policija v Pragi vendarle češka. Saj so pustili, da smo opravili vse in šele ; potem, ko smo itak že mislili na odhod, so , nas izgnali. Naslednjega dne po teh poli-] cijskih odredbah smo se napotili domov j Praška železniška uprava nam je dala same Pullmanove vozove I. in II. razreda; tako smo se odpeljali iz Zlate Prage in vso pot nas je narod pozdravljal. Mi smo stali pri oknih in odzdravljali in se poslavljali. Matej Hubad, ki se je vozil z menoj in je bil že zelo zmučen, je držal ves čas v roki robec, sedeč na blazinah sredi kupeja in je mahal, ne da bi šel k oknu, vzklikajoč: »Na zdar! Na zdar!« Prispeli smo na Dunaj. Zdelo se nam je kakor da smo prileteli iz bajne, pravljične dežele v puščavo, kakor da smo padli z neba na trda tla. Ni nam dalo, da bi se zadrževali na Dunaju. Hitro v prvi brzo-vlak, prenapolnjen, kakor je bila pač takrat navada, in hajdi domov. V Badnu so prišli detektivi in nas točno spraševali, od kod prihajamo in kam gremo, posebno pa, če smo bili v Pragi. Nekateri so se zlagali, drugi pa so odkrito povedali, da prihajajo od praških slavnosti. Bili so binkoštni prazniki, ko se pripeljemo zjutraj v Ljubljano Hitro stopim, da dobim kak dnevnik in da vidim kaj so pisali v Ljubljani, posebno pa še, kaj so pisale nemške novine o praških slavnostih. Ne spominjam se več. kateri časnik sem kupil. Samo to vem. da je nosil na uvodnem mestu velik naslov: »Der Hoch-verrat von Prag«. Ni nas bilo mnogo, menda Slovencev okrog 70, Srbov in Hrvatov okrog 100. Poljakov malo. Govorilo se je. da nas je gostov nekaj nad 200. Ali. Praga nam je priredila tak sprejem, kakor da nas je stokrat toliko Kdor je doživel oni strašni čas in kdor je bil z nami v Pragi, vč, da so bili ti dnevi za nas sonce in moč in da smo v spoznanju, da je Češka že osvobojena, lažje pristopili, ko je prišel čas, k temu, da smo pogumno izrekli tudi svoje. Ako danes po dvajsetih letih premišljujemo o usodi Češkoslovaške republike in naše kraljevine, nas boli srce, da je še toliko zapeljivcev, ki ne znajo ceniti svobode in ki grejo hladne mimo velikih žrtev, doprinešenih za najlepše ideale, ki jih more imeti človeški rod: Za bratstvo, ena-kot in svobodo. Jaka Spicar Praško Narodno gledališče praznuje letos 70 letnico Grobovi judenburškth žrtev pri Sv. Križu V avstro-ogrski monarhiji, ki je bila strašen polip v duhovnem, socialnem in nacionalnem pogledu, kakršnega si današnji, v svobodni državi živeči rod težko predstavlja, je bil naš človek z vsemi silami vzgajan za podložnika tujega gospostva. Vse sile so bile v tem pogledu na delu, a vendar je tudi naš rod nekajkrat dokazal, da njegova kri ni voda. Prepričevalen tak dokaz je bil pred 20 leti v Judenburgu, ki je s svojo garnizijo zalagal Doberdob — slovenskih fantov grob, vedno z novimi žrtvami. Po govorici nekdanjega avstrijskega militarizma rečeno, je bil Judenburg magazin za doberdobski grob. Kader 17. pešpolka je bil leta 1915. iz Ljubljane premeščen najprej v Ptuj, pote mpa v Judenburg. Staro nemško štajersko mesto je kmalu preuredilo svoje življenje v znamenju značaja in trpljenja naših Janezov. Kader polka je bil s 3. in 4. stotnijo nastanjen v barakah nasproti pokopališča, druga stotnija je bila nastanjena v vojašnici, prva v Schaeferhube, v šoli v Gosposki ulici pa je bila nadomestna stotnija. Poleg 4. stotnije so bili nastanjeni tudi enoletniki, med katerimi je bilo tudi mnogo slovenskih intelektualcev. V barakah kranjskih Janezov so se odigravale najhujše orgije avstrijskega militarizma. Naše ljudi so pestili divjaki-sadisti in najhujši zarotniki proti človeškemu dostojanstvu. Zaradi tega je žrtve po vojaških barakah in naposled tudi prebivalstvo samo prevzela nekakšna mržnja do življenja Trpinčenje vojakov Slovencev je meščanom najzgovomeje predočilo grozote in podlosti vojnega nasilja. Vse na svetu ima svoj konec, vsaka sila ima svoj vrhunec in proti vsakemu nasilju so upori, in — bolj ko so tvegani, bolj so v svoji tragičnosti učinkoviti. Svetovna vojna se je nagibala k svojemu koncu. Na pomlad leta 1918. so avstrijski Nemci prav živo občutili pretečo veliko nevarnost. 2e davno tleča nezadovoljnost Slovencev pod absolutističnim režimom je prihajala v raznih oblikah do energičnega izraza. Pojavljal pa se je tudi zaradi sadizma, ki se je vse bolj uveljavljal v krogu onih vojaških oblastnikov, ki so množice metali v žrelo fronte, sebe pa z brezprimerno vnemo pri tem divjaškem delu delali za nenadomestljive in pred fronto varne, naj-očitnejši znak skorajšnjega konca — razkroj armade. Daleč za strelskimi jarki so se pri pogledu na divjanje sadistov uveljavljala nova gesla: njim na čelu samoodločba narodov, narodna in socialna pravičnost, čut človečanstva. Upor kranjskih Janezov v Judenburgu je bil izraz vseh teh stremljenj. Bil je to upor proti krivicam in trpljenju, protest proti vojni ter odločna zahteva miru in svobode. 17. pehotni peš-polk se je ponašal z nazivom »železnega regimenta«. Ta vzdevek je dobil zaradi tega, ker so slovenski fantje vse tegobe in grozote vojne hrabro prenašali v največji slogi, ker so krvaveli in umirali kakor Spartanci samo zaradi tega, ker je njihov polk predstavljal slovensko občestvo. Pod-ložniška vzgoja je seveda tudi učinkovala, a naposled je le prišla naša kri iz dobe »stare pravde« do svojega učinka. 2e vso pomlad leta 1918, je dolgo tlelo in se pripravljalo. Pojavljali so se sem in tja majhni, a značilni znaki nezadovoljstva in upornosti. Nihče ni vedel, kje in od kod. V ozadju pa je bil načrt narejen, vse je bilo dogovorjeno. Ko so odpravljali 41. maršbataljon na italijansko fronto, je v nedeljo ponoči 12. maja leta 1918. izbruhnila Ob 10. zvečer eo padli prvi streli. streli. Trobentač je zatrobil »alarm«. Začelo se je tekanje moštva in oficirjev z nabitimi puškami in samokresi. Z viharnimi klici »2ivio! Z nami na svobodo!« so uporniki zasedli vojašnico. Sestradani vojaki so razbijali barake, skladišča in kantina Nobena sila jih ni mogla več zadržati. Glavni vodja upornikov je bil korporal Anton Hafner, ki je ukazal zasesti mesto na raznih točkah. Namen upornikov je bil, da bi korakali na Koroško in Spodnje Štajersko, kjer bi se združili z ostalimi slovenskimi polki in napravili konec strašnemu klanju. Vojaška oblast pa je s takimi upori seveda računala in proti njim je imela pripravljene zanesljive polke. Ze naslednji dan je prišlo madžarsko vojaštvo Iz Brucka, nemško pa iz Celovca in Leobna. Premoč je bila trikratna. Takoj po zasedbi je bil proglašen preki sod. V torek 14. maja je prispelo izredno vojaško sodišče iz Gradca ter uvedlo mučno zasliševanje. Vojake so gonili kakor divjo zverjad. Izrečena je bila krvava sodba: kot vodje upora so bili obsojeni na smrt Tone Hafner. Karol Možina, Joso Dautovič in Alojzij Stefanič. Dne 16 maja ob 14. je bila sodba izvršena Vsi obsojenci so bili zgledno pogumni. Na poti na morišče so klicali domovini in svobodi. Streljali so jih Madžari, a tako slabo, da je Hafner, kateremu so morali s silo zavezati oči, umrl šele po šestem strelu. Umorjence so ponoči na tihem pokopali, a že naslednji dan so bili njihovi grobovi okrašeni s cvetjem in ves Judenburg. razen oblastnikov, je častil njih spomin. Dva dni pozneje, na binkoštno soboto sta bila ustreljena še čelovodja Rogelj in Grahovina, več upornikov pa Je bi- Spomeuik kranjskim Janezom pri Sv. Križa lo obsojeno na ječo, iz katere jih Je rešilo osvobojenje. Dne 2. junija 1923. so prepeljali trupla judenburških žrtev v Ljubljano, kjer so jih prihodnji dan položili pri Sv. Križu k večnemu počitku. Pogreb se je razvil v triumfalno pot in vzneseno narodno manifestacijo. Na pokopališču pri Sv Križu imajo judenburške žrtve svoj spomenik in vsi, ki greste mimo, sklonite glavo ter počastite spomin slovenskih mučenikov za svobodo in mir! V Judenburgu pa počiva še lepo število naših žrtev avstrijske soldr.teske. Leta 1935. po Vseh svetih jim je bila posvečena lepa spominska kapelica. Posvetitvi spominske kapelice so prisostvovali mnogi rojaki, ki so prinesli na skupni grob mrtvih bratov prgišča domače zemlje iz raznih krajev domovine, zbrane v kameni-ti žari, v katero je vrezano posvetilo naše ljubezni. Spesnil ga je Oton Zupančič takole: Nepozabljenim bratom ljubljenim, ki v tujini spe — v večno svet spomin njih tovariši. Zdaj ob 20-letnici junaškega upora in žrtvovanja naših rojakov v Judenburgu ne smemo biti pozabljivL Znameniti francoski pisatelj Barbusse je sicer položil v usta svojega junaka v pretresljivem opisu vojnih grozot »Ogenj« besede, da se bodo vojne ponavljale zaradi nesrečne človeške pozabljivosti. Mi pa ne smemo biti pozablji-vi, judenburške žrtve trkajo na naš spomin in na našo vest. Tudi one so prispevale dragocen delež k naši nacionalni svobodi in državni samostojnosti in za vse čase nas morejo dramiti in krepiti v nacionalni zavednosti, svobodoumnosti in širo-kogrudnosti. Vse to so judenburške žrtve dokazale s svojim trpljenjem in zapečatile s svojo mučeniško smrtjo. —tg— Vid Ambrožič, četovodja bivšega 17. p. p. Preki sod Solnce zemljo pomlajino greje raz nebeški svod, a nad našimi glavšmi plava preki sod. Tam pod bregom, pod zelenim trava pordečila je, tam za zidom božje njive zrasla pa gomila je. Iz omreženih zre celic mnog prepaden, bled obraz; zunaj pa se v vsej krasoti smeje maj — najlepši čas. Judenburg, 16. 5. 1918. Spominska plošča, kakršne krase grobove judenborškfh žrtev: ustreljen po prefcem sodu... Pogled na Judenburg, ki se je po vojni nekoliko moderniziral, vendar pa videz in we mnfllnoett ntnrfiMkrga mesta „JUTR0VA« POSVETOVALNICA Davčna J. T. v B. Od dveh davčnih odbornikov imate že zagotovilo, da Vam bosta Sla pri znižanju davčne osnove na roko. Ali znižali ie lahko s popolno sigurnostjo pričakujete? _ Preveč nas vprašate. Davčni odbor je sklepčen, kadar je prisotna poleg predsedujočega člana vsaj še polovica članov. fc'ci malih živali (g. Inkret Alfonz) — 17.30: Koncert lahke glasbe. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Meeečni kulturni pregled. — 19.50: Prenos šmaraic. — 20.30: Slovenske narodne ob epremljevanju radijskega orkestra. — Sodelujejo: ga. Dragica Sokova, zdč. Vida Rudolfova in akademski pevski kvintet — 22: Napovedi, poročila — 22.15: Za dobro voljo igra radijski orkester. Beograd 17: Narodni napevi. — 17.30: Havajske kitare. — 20: Pesmi. — 21: Orkester. — 22.20: Lahka glasba. — Zagreb 16.45: Kmečki zbor. — 17.15: Kitare. — 20: Tam-buraši. — 20.30: Lahka glasba in recitacije. — 22.20: Ples. — Praga 19.20: Godba na pihala. — 20: Zvočne slike. — 21: Orkester. — 22.30: Vedra glasba _ 24: Nočni koncert. — Berlin 19.35: Priljubljene melodije. — 20: Spevoigre. — 22.90: Lahka glasba. — 24: Kakor Stuttgart — Munchen 19.10: Plošče. — 20: Muzi k a — balzam za srce. — 22.30: Kakor Berlin. — 24: Kakor Dunaj. — Stutt-gart 19.80: Glasbeni kaieidoskop. _ 20: Mali orkester. — 21: Simf. koncert. — 21.30: Kan ta ta za materinski dan. 22.30: Lahka in plesna muzika. — 24: Nočni koncert Ponedeljek 16. maja LJubljana 12: Vsakemu nekaj (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.15: Iz opernega sveta (plošče). — 14: Napovedi. — 18: Zdravstvena ura: Kako se zaščitimo pred napadi iz zraka (dr. Ladislav Kline). — 18.20: Fibich: »Sarka«, fantazija (ploSče). — 18.40: Kulturna kronika: Zofka Kvedrova — v spomin na 60 letnico rojstva (ga. prof Marja Borštnikova). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Ali paša Rizvanbegovič in vstaja Hercegoveev 1851. — 19.50: Zanimivosti. — 20: Koncert klasikov in romanti-kov (Radijski orkester). — 21.10: Koncert klavirskega kvarteta (gg. SI. Korošec, Ivan Trost, Gustav Miiller, Herbert Svetel. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: V oddih igra Radijski orkester. Beograd 17.05: Orkestralni in pevski koncert. — 18.45: Plošče. — 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. — Zagreb 17.15: Operni dueti. — 17.45: Skladbe za čelo. — 20: Prenos iz Beograda. — Praga 19.30: Prenos Smetanove opere »Dalibor«. — 22.40: Lahka glasba s plošč. — Varšava 20: Pe- 22.25: Lahka glasba. — VarSava 19.35: Plo- 1 smi in klavirski dueti. — 22: ura franco-šče. — 21.15: Zabaven spored. — 22: Wag- i ske glasbe. — Sofija 18: Lahka godba. c-m, ,0. t „1.1__• _1________.n nn. -fcT___» . _ . „ - ... ___i_ nerjeva glasba. — Sofija 18: Lahka in plesna muzika. — 19: Narodna in komorna glasba. — 20: Brač. — 20.45: Lahka ln plesna muzika. — Dunaj 12: Orkester. — 15.25: Schu-tert-Haydn. — 17: Lahka godba. — 19.10: Kocoorno koncert — SO: Rudarski veder, — 18.30: Narodni napevi. — 19.45: Orkestralni koncert. — 22.10: Lahka godba ln ples. — Dnnaj 10.30: Jodlarji. — 12: Koncert orkestra. — 15.30: Pfitznerjeve pesmi. — 16: Orkestralni koncert. — 18.15: Plošče. — 18.15: PloSče. 19.10: Lahka godba or- kestra. — 20: Kmečka godba, pevski kvintet in citre. — 22.30: Nočni koncert in ples. — 24: Kakor Munchen. — Berlin 19.15: Griegove skladbe (plošče). — 20: Iz operet in zvočnih filmov. — 21: Kakor Stuttgart. — 22.30: Prenos z Dunaja. 24: Nočni koncert. — Munchen 19.10: Ura lahke in plesne muzike. — 21: čitanje. — 21.20: Komorna glasba. — 22.40: Kakor Dunaj. — Stuttgart 19.30: Plesni komadi s plošč. — 20: Koncert velikega orkestra in solistov. — 21: Pester glasbeni spored. — 22.30: Kakor Dunaj. — 24: Nočni koncert. Torek 17. maja Ljubljana 11: šolska ura: Pokrajinska oddaja iz 6t. Jurja pod Kumom; izvaja ljudska šola, vodi gdč. Boža Kmecl. — 12-Priljubljeni napevi (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra- — 14: Napovedi. — 18: Iz devete dežele (plošče). — 18.40: Judovstvo v novi dobi (g. Fr. Ter-seglav). — 19: Napovedi poročila. — 19.30: Nac. ura: Valtazar Bogišič — ob 30 letnici njegove smrti — 19.50: Zabavni zvočni tednik. 20: Pevski koncert g. Vladislava Rakovca in gdč. Valerije Hoybal, pri klavirju prof. M. Lipovšek — 21: Koncert češke glasbe. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Ura lahke glasbe — Swing kvintet. Beograd 16.45: Narodne pesmi. — 17.25: Orkestralni koncert. — 18.50: Plošče. — 20: Griegova suita Peer Gynt, — 21.45: Lahka glasba s plošč. — 22.15: Plesna muzika- — Zagreb 17.15: Orkestralni koncert. — 20.30: Violinski in klavirski koncert. — 22.20: Godba za ples. — Praga 19.25: Lahka glasba. — 20.25: Orkestralni pevski in violinski koncert. — 21.20: Beethoven VIL simfonija. — 22.15: Lahka glasba s plošč. — Sofija 18: Vojaška godba. — 19.15: Narodne. — 19.45: Zborovsko petje. — 20.45: Koncertni večer. — 22.10: Lahka glasba. — Dnnaj 12: Koncert orkestra. — 15.30: Klavirski koncert. — 16: Orkester. 19.10: Pester spored. — 21.15: Koncert malega orkestra. — 22.30: Lahka godba in ples. — 24: Komorni orkester. — Beri« n 19.10: Nemška operna romantika. — 20: Veliki orkester. — 21: Zvočna igra. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — 24: Kakor Stuttgart. — Miinohen 19.10: Plošče. — 20.40: Večer sodobne španske glasbe. — 22.20: Pester glasbeni spored. — 24: Prenos z Dunaja. — Stuttgart 19.15: Plošče. — 20: Zvočne slike. — 21: Arije in pesmi. — 21.15: Koncert velikega orkestra. — 22.30: Orkester in petje. — 24: Nemška lahka in narodna glasba. ZA JUTRI »Zakaj pa pretepaš sina? Saj rti nič zagrešil/« »To je le res. Toda jutri bo prinesel izpričevalo, jaz pa že nocoj odpotujem od dorna.Pomislite.« je dejal sin splošno oso\t*-ženega zakupnika davkov generalu Lafa-yettu. »moj oče je tako bolan, da ne more ne stari, ne ležati, ne sedeti Lafayettu se je nagubalo čelo. »Ne stati, ne ležati, ne sedeti?* je ponovil. »Seveda. potem ostane le še eno: da bi visel.c OSTANEK V GOTOVINI Pod Napoleonom se je neki vojak tako hrabro boril, da mu je po boju Napoleon dejal: »Zdaj mi pa povej, kaj bi rafši imel: tisoč frankov ali križ legije časti?« Vojak je malo pomislil, potem pa je vprašal: »Veličanstvo, koliko pa vas stane takšen križ?* »Hm, kakšnih, devetdeset frankov,« je rekel Napoleon. »Prav,.lutra<. Na doroisnici naj bo priipis »Uganka kluba Metle«. Med reševalce bo stric Matic spet razdelil nekaj lepih nagrad. Kako je bilo s poroke Večina reševalcev je prav uganila, v čem je bila nez.miselr.ost zgodte o poroki gospoda Kozamurnika. Župnik ni mogel za deset dni v naprej vedeti, da bo imel pogreb. Med reševalce je stric Matic razdelil po žrebu deset knjižnih nagrad, in sicer naslednjim: Marija Pirjevec, Čakovec, dobi roman »Pater Kajetan«, Dr. Fr. Cešarek, Prevalje, dobi roman »Blagajna velikega vojvode<, Marija Dekleva. Rim. Viale Regina Mar-gerita 157. dobi »Roman treh src«, Ivan Zemlji?, peš. narednik. Ob brodu 3/II. Marifcor, dobi roman »V krempljih inkvizicije«. Vida Buda. Komen 25, dobi roman »Ti-grovi zobje«. Anton Sok, Dolnja Lendava, Jogko Hudrijf Jesenice. Jožef Mohorfif. Trnovo pri Ilirski Bistrici, Via Dante 302. Marija Pastor, Grbin 42 pri Litiji in Aleksjj Pertot. Barkovlje, Bovedo 403, pa dobe po ono knjigo revije »življenje in »vet«. MraliestTo mode Na vrsti so htiprimeji Kakor hitro nam majnik Obeta toplo vreme, se moča z vso vnemo posveti novemu poglavju obširne modne knjige: po. glavju o imprimčjih. že nekaj let sem skrbno piše moda to poglavje — in tu ne. kaj doda, tam zopet črta. Marsikdo se čudi, da se nestanovitna moda imprimejev Moda za Mrmanke Se nI naveličala, da se vsako leto tako ra. da zopet vrača k vzorča.«tim svilam. Toda medtem je misel na te lahke svile, ki na njih cvetejo pisani vzorci, postala skoraj nerazdružno s pojmom razcvele narave, ob Proti zaprtju Gotovo spada birma med najpomembnejše praznike v otroškem življenju. Zato si skrbno mamice že tedne prej belijo glavo, kako naj oblečejo otroka, da bo obleka čim bolj v skladu z imenitnostjo dneva. Pri dečkih je stvar hitro opravljena: temna obleka z dolgimi hlačami (morda so to prve dolge hlače v življenju), bo najbolj ustregla namenu. Pri dekliških oblekah pa ima svoje prste vmes že zopet ta nesrečna moda. Kaj je moderno ? Dolga ali kratka obleka? Prav za prav je to bolj stvar okusa, kakor pa mode. Moderno je oboje, le da pri dolgih birmanskih oblekah moda še bolj poudarja otroški značaj ob. leke, da se ne bi otrok v dolgi obleki naenkrat zdel preoblečen v gospodično. Dolga obleka je lahko iz belega tafta, iz organ -ija ali iz voileja, neke gostejše tkane vrste etamina. Pri kratkih birmanskih oblekah. Ici so seveda bele, skuša moda z raznim okrasjem poživiti nekoliko dolgočasno enotno belino obleke. V poštev pridejo plisčji, lepe vezenine ali pa vdelane bele čipke, kakor to vidite na naši skici, ki predoouje obleko iz belega žoržeta z vdelanimi čipkastimi vložki. Dolga bix. manska obleka pa je že vsled svoje dolžine dovolj efektna, da ne potrebuje posebnega okrasja. Otflat rti S. br. 3/36 dna i«. II. >936. času, ko pomlad preihaja v poletje. Vsako leto se nam zdi. da se z iprimčjev lepše in popolnejše odraža odsev cvetočih travnikov in vrtov, kakor v naravi, se tudi tukaj prelestno prelivajo barve druga v dru. go. Resnično, z imprimčji je ustvarila moda nekaj lepega, a lepega se nihče kmalu ne naveliča. Letošnja moda, ki širokopotezno dopušča vse možnosti, se tudi pri imprimeiih ni omejila na eno samo vrsto motivov. Moderni so različno veliki vzorci, od ogromnih cvetov do najmanjših pičic, prav kakor so moderni vzorci, ki naravno posnemajo cvetlice in drugi, ki so strogo stilmrani v priljubljenem perzijskem slo- UMETNE CVETLICE ZA TOALETE IN KLOBUKE, VENČKE ZA BIRMANKE Izdeluje Milena Zor Ježek, Ljubljana, Frančiškanska ul. 8. dvorišče. NAJVEČJA IZBIRA NA ZALOGI. gu. Pri vseh novih vzorcih pa opažamo, da so precej bolj strnjeni kakor lani, tako da pride manj do izraza, temeljna barva svile. Jako modemi so tudi cvetlični vzorci v progah, ki jih je mola uveljavila že lani, a so šele letos prodrli. V priljubljenosti tekmujejo s cvetlicami razni neenakomerni geometrični vzorci, ki tvorijo na svili v živih tonih prelivajoče se barvne madeže. Imprimč obleko izpopolnimo z bolerom ali s kratko jopico iz enakega tvoriva. Moda dopušča tudi komplete z dolgim, spredaj odprtim in ohlapno krojenim plaščem iz Imiprimšja. Vendar pa odgovarjajo letošnjemu modnemu okusu bolj kompleti, ki sestoje iz vzor*,aste obleke in dolgega, enobarvnega plašča v lahno zvoci-časti obliki. Drapirane in naJbrane dele je moda prevzela od zimskih oblek. Kakor pri gk«r. Križanka št. 28 Nova odprava na Južni tečaj Ameriški raziskovalec Južnega teča ja Ellsworth Lincoln je sporočil predstavnikom časopisja, da bo v kratkem odrinil na svoje četrto odpravo v antarktične dežele. Kartografiral bo doslej še nerazi. skano ozemlje v teh predelih. Njegove ekspedicije se bo udeležilo tudi 15 Norvežanov. Besede pomenijo Vodoravno: 1. ujeda; 4. dodatek piva; 7. mesto v Španiji; 8. domača žival; 10. oseba iz sv. pisma; 12. ploskovna mera; 13. žensko ime; 14. barva; 15. oseba iz sv. pisma; 16. del telesa; 19. pesnik; 22. graja; 23. star izraz za naglico, 24. moško ime; 25. država v Aziji; 26. žensko ime; 27. Ibsenova drama; 28. Aškerčeva pesem (žensko ime). Navpično: 1. ujeda; 2. podložnik; 3. hrib pri Beogradu; 4. portret: 5. oseba iz sv. pisma; 6. naslov z vseučilišča; 9. reka v Ameriki; 11. stara grška pokrajina; 16. hrvatski mesec; 17. usnjar; 18. del cirkusa; 19. številčna enota; 20. domača ptica: 21. ujeda. Rešitev križanke št. 27 Vodoravno: milijonar, Orinoko, nakovalo, Gorali, korala, salama, motenje, napor, Artiče, kupa, štrigova, umira, Jago, A tacama, livada, Maja, izdaja, mati nebo. Navpično: lina, Jokohama, Narva, rigo-lanie, Nora, Kolivan, lokomotiva, asanad-ja, Rateče, lapor, Argolida, kumica, Para-maribo, utaja, golida, Amati, vaja. Dve ženski Sveži vonj z vrta je po dežju strujil skozi okna mailega salona. Gabrijela je odložila knjigo, ki jo je čitala ter se z vidnim zadovoljstvom nadihala svežega zraka. Vsa njena zadovoljstva 90 bila tako mirna in srečna... šest let odkar je obvdovela, je stalno živela v svoji mali vili v pariški okolici. Stari domači zdravnik ji je dejal, da je ta kraj najpripravnejši zanjo že zaradi malih hčerkic in Gabrijela ni niti trenutek oklevala. Poslušala in izpolnila je njegov nasvet. Ljudi je bolj mrzila nego upoštevala. Ljubezen pa ni v njenem življenju nikoli igrala velike uloge. Njen mož je bil z njo tako nežen, da sii ni mogla misliti nadomestila zanj. Po njegovi smrti je dolgo plakala in tugov-ala. Ostala mu j« tudi zvesta v obljubi, da se ljubezen izčrpava v materinskem poklicu. Zdaj je bilo Gabrijeli tri in trideset let. Imela je črne lase in fine poteze, v lica je bila nekoliko bleda. Sijaj njenih črnih oči je motil nekoliko samo njen resen, a blag pogled. Pod nadzorstvom guvernante sta prišli desetletna Lucija in osemletna Šarlota k nji, da jo poljubita pred odhodom na »prehod. Gabrijela je ponovno segla po knjigi, ko se je čez ncloaj časa oglasil zvoijpc pri »Gospod Marange želi govoriti z milosti-vo!« je javila sobarica. Gabrijela je biLa iznenadena. Parni" Marange je že pred tremi leti vzel v najem vilo, ki je stala tik njene. Bival pa je v nji samo po dva meseca v letu. Navzlic kratkemu času, ko je Marange živel v bližini Gabrijeline vile, se je razvilo med mlado vdovo in zakoncema iskreno prijateljstvo. Gospa Marange i sva je bila mlada, vesela in živahna ženska, ki je kmalu potisnila rezerviranost vdove ob stran. »Prosite gospoda, naj vstopi!« je velela Gabrijela sobarici. Marange je vstopil in Gabrijela je takoj opazila, da je moški vznemirjen Vprašal je brez nadaljnjega: »Ali ste kaj videli mojo ženo?« Njegov glas je bi' tako teman, da je Gabrijela takoj odvrnila: »Nisem je videla, zares ne. Zakaj tako sprašujete po nji?« »Zato, ker je odšla...« je dahnil Marange in se spustil v naslanjač. »Nadejal sem se, da jo najdem tukaj...« »Kako odšla?« je vprašala Gabrijela. »Kako je mogla oditi. In kam?« »Kako?« je ponovil Marange in glas mu je zvenel bridko ubito. »Odšla je z nekim drugim... S svojim ljubčiloam seveda! V pisarno mi je telefonirala, d« me zapušča, «ct ljubi dsugegA m ne gaote yo6 živeti t menoj pod isto streho... Recite, kaj ni to blazno? Z dirjal sem domov kakor iz uma in sem našel prazne stanovanje... Veste, v možgane mi je šinilo, da »e je znabiti zatekla k vam. Kadir je čtovek obupan, poskusi vse, in tako :e bilo z menoj. Toda zdaj vidim, da sem nespametno ravnal, kajti če me je zapustila, kaj bi iskala tukaj pri vas?« »Hm, nezaslišana stvar!« je dejala Gabrijela, ki jo je zakonska drama nenadoma zainteresirala. »Oprostite, če vam rečem, da ni to nič nezaslišanega! Jaz sem namreč kriv, da »e je to zgodilo. Preveč sem jo ljubil, preveč sem ji kazal svojo ljubezen. Ona pa je ostala takšna, kakor je bila pred poroko. Pameti ni imela prej m je tudi ni primo-žila, ko je dobila mene. Tepec! Vedel sem. da je koketna, da rada fliata, kljub temu pa sem se zvezal z njo. Videla se mi je tako ljubka, zanosna. kadar je bila na volji. In kako sem jo imel rad! Do ljubosumnosti sem jo ljubil! Čeprav ji nisem tega nikdar pokazal, sva doživljala strašne prizore in sva je. Oh, ženska, ženska!... Ko sem jo gledal, kako pleše, samo s teočico ograjena, kako drhti v rokah moških znancev, nisem videl, kaj leži na dnu njene duše. Tepec! En sam poljub je zadostoval, da me je zopet premamila. Zdaj sem doživel sad njene ljubezni: ostavila me je in je zbežala z drugim!« Gabrijela je poslušala. Bik je izneoade-a*. Ljubezen ... Nezvestoba ... Sirovositi.. Krivice ljubezni — vse to je poznala samo iz romanov, zdaj pa je stal pred njo živ in resničen človek... Paul Mairgare se je naposled pomiril. Vstal je in rekel: »Oprostite, da sem se zatekel k vam... Mogoče sem vas vznemiril s svojo izpovedjo. A kaj sem mogel storiti drugega? Če bi jo kje zasačil, sam ne vem, kaj bi storil z njo v prvem trenutku...« Odšel je in se naslednji dan zopet vrniL Gabrijeli se je zdel tako po.ažen. da je resnično sočustvovala z njim. Zaupal ji je, da bo poskbmal ostal tukja, v njenem sosedstvu. Gabrijela ga je odtlej cesto videvala. Obiskoval jo je pogostoma in ona ga ni moglLa odbiti, ker se ji je videl tako nesrečen. Govoril ji je o ženini nezvestobi, zdaj jezno, zdaj zopet obupano. Zbujal je v Gabrijeli vedno večji občutek usmiljenja in vdova ga je tešila z besedami. Pomalem je dosegla uspeh ... Marange se je navidez pomiril z usodo. Nazadnje se je zdelo, da je sploh pozabil na pobeglo ženo. Svojo uteho je našel v mladi vdovi, ki je tudi sama zapadla nekakšni srimpa-taji do Maiangea, čeprav ae ni tega niti sama zavedala. Ostavljeni mož je prihajal vsak dan v njeno vilo. Govorila sta o tisoč stvareh in naposled je prišla na jezik tudi beseda o ljubezni. Z nemalim strahom je Gabrijela spoznala, da ljubi svojega aose- Marange je popolnoma pozabil na njo, ki ga je zapustila. Zdelo s« je naravnost da ne misli nikdar več na svoj zakon, posebno ne, odkar je našel nadomestilo v Gabrijeli. Nekega večera, ko se je vrnil iz Parim, mu je dejala Gabrijela: »Danes sem pa imela obisk...« »Obisk?« se je začudil. »Kdo je bS tekaj?« »Nu, kaj misliš, kdo je bil?« je dejala. Gabrijela in pogledala kvišku. »Veš kdo? Tvoja prejšnja žena ...« Prebkdel je in zadrhtel po vsem života. »Ona je bila tu? Kam pa je šla? Ali je še kje blizu?« Govoril je tako hlasteo in zanosno, da ga je Gabrijela sunila m- lc v stran. »Vidim, prijatelj, da jo še ljubiš!« je dejala čez nekaj časa. »Pnp-avijen M celo, vrniti se k nji. siromak! Torej jaz nisem za nobeno tvojo rabo? Bila sem ti pač dobra za uteho, bo si dožive1 svoj strašni poraz v zakonu, zdaj pa pomeim zete toliko, kolikor vsaka druga. In bita sem ie tako nespametna, da sem hotela postati tvoja. Ven! Za vedno izpred mojih oči!« Marange je bil ves poražen. »Grem,« je izdavil, »ampak povej mi, zakaj si mi morala odkriti, da je bfla tukaj? Bil sem prepričan, da je ne ljubim več, zdaj pa vidim, da je nasprotao... Ona se ne bo nikdar več vrnila k meori ... fc ■mdw U fafcfao *as*» ria^..* Cesar* Ne brat cesarja Franca Jožeia, temveč sin Rekhstadtskega vojvode Skrivnostna aSera s skrinjico, ki je najprej izginila, potem pa zopet prišla na dan Nesrečni mehiški cesar Maksimilijan Do danes smo mislili, da je bil v Mehiki tako tragično premimu.li habsburški nad vojvoda in cesar Maksimilijan sin avstrijskega nadvojvode Franca Karla in brat cesarja Franca Jožefa. To prepričanje utegne omajati senzacionalno pismo, iz katerega izhaia. da je bil nesrečni mehiški cesar v resnici sin vojvode Reich-stadt.sk e ga in s tem Napoleonov vnuk Odkritje tega pisma je sporočil javnosti znani bruseljski umetnostni strokovnjak Heniry Duveen. Njegova rodbina je imela z jaspisom okrašeno skrinjico za pisma, ki je bila nekoč last Napoleona II. znanega bolj pod imenom Reichsit adt-skega vojvode, ki je b'i sin Napoleona 1 Ta skrinjica se je po nesreči razbila in pn tej priliki je Duveen odkril pismo na bledo zelenem papirju. Vsebina tega pisma je bila kaj nepričakovana. Začelo se je z »M o j ljubljeni s i na in se je končalo s podpisom »Napoleon n.« »Jaz, Tvoj umirajoči oče. zapuščam ta svet, medtem ko sd Ti komaj stopil nanj.« veli prvi stavek. Vojvoda Reichstadtski pravi nato da je Metternich stremel za tem, da bi ga ne pustil predolgo živeti. »Bojim se. da ve za skrivnost Tvojega rojstva, kajti on vč vse. Da bi Te posvaril pred njim. Ti pišem to pismo in upam, da Te bo doseglo ko se naučiš samostojno misliti in delovati Tvoja mati Ti ne bo ničesar povedala: misli, da je sramota, če je spravila na svet otroka, ki je vnuk in dedič velikega Napoleona « Napoleon II. pravi nato svojemu sinu, naj s« nekega dne spomni svojega cesarskega rodu, če ga bo Francija potrebovala V naslednjem odstavku pojasnjuie vojvoda nato. kako bo prišlo do tega. da bo njegov sin. ko mu bo 20 let. dobil to pismo v svoje roke. Vojvoda bo pos'al materi skrinjico s prošnjo, nai jo shrani za svojega sina in mu jo izroči v njegovem 20. letu. Boji se pa, da ne bo povedala, da gre za dar Napoleona 11. Zato je dva ivoja najboljša pri)ateMa poučil, da je ta •ikrinjica njegova in da more Maksimilja-nu pripomoči do velike moči. Več ni imel noguma povedati svojima prijateljema, in samo upa. da bo Maksi mi' jan že po tem njunem sporočilu postal radoveden in si skrinjico natančneje ogledal. Duveen je svoje odkritje najprvo hranil zase, ker je hotel ugotoviti, na koga je bilo pismo naslovljeno Končno je našel da more biti naslovijenec le Maksimilijan, poznejši mehiški cesar Maksimiran se je rodil 6. julija 1832. To bi se skladaio s podpisom »Tvoj umirajoči oče Napoleon 11.«, ki je umrl šestnajst dni po tem 6 juliju. Sofija. Maksimiiijanova mati. je bula žena nadvojvode Franca Karla in ni izključeno, da je med njo ter vojvodo Reich-stad takim bilo kakšno skrvno ljubezensko razmerje Medtem kc je Duveen raziskoval te stvari, so razbito m vpet popravljeno skrinjico katere skrivnost ni nikomur izdal, brez njegove vednosti prodali belgijskemu trgovcu i umetninami Josephu Volantu Ta je de-I jal. da jo je kupil po naročilu neke važne osebnosti, ki so jo poslali k njemu iz avstrijskega poslaništva v Bruslju. Na žalost je biil Duveen zeleno pismo vtaknil spet v skrinjico, tako da je izginilo z njo. To je bilo pred 'tti. Leta pozneje jo je Duveen po naključju odknl v prodajalni nekega drugega bruseljskega trgovca z umetninami Kupil jo je za visoko vsoto, ko pa jo je preiskal. je moral ugotoviti, da je bilo tisto pismo izginilo iz nje Samo na nekem mestu je bilo videti še sled papirja ki je bi1 tam prilepljen. Duveen je prepričan, da je tisti neznanec iz avstrijskega poslaništva vedel za skrivnost skrinjice in pisma. Odtlej je mirilo deset let in ker ni imel Duveen nobenih dokazov za svoje odkritje razen prepisa, je čakal do danes, ko je to stvar objavil v knjigi svojih spominov »Skrivnosti trgovca z umetniPami« Zgodovinarji imajo sedaj priliko, da se razgo-vonjo o stvari. Poskusni zakon brez poljubov Namesto ločitve zakona — sprava Newyorški igralec Guy Standing se ie pred čaeoin poročil z igralko Glorio Havdo-okovo. Zakon je bil tako malo srečen, da bi moralo priti do ločitve. Gloria je v ta namen ie obiskala svojega pravnega zastopni ka in tu je bilo vse pripravljeno za vložitev ločitvene tožbe. Gloria bi morala samo še podp:sati. V tem trenutku je pritekel v sobo nje mož in jo prosil za nujen pogovor med štirimi očmi. Ljubezen je posebna stvar in marsikaj nam kaže. da se vendar nismo zmouli s poroko. Tako je bilo tudi v tem primeru. Pet mnut pozneie ie Gloria vsekako vprašala svojega odvetnika koliko mu ie dolžna za obisk, kajti za 6edaj ea ne bo dalje nadlegovala. Z možem sta se zmenila, da poskusita še za šest mesecev »zakon brez privilegijev«. Ko je odvetnik s smehom vprašal, kaj pomeni prav za prav »zakon brez privilegijev«, je lepa Gloria zardela in odgovorila: N'u. lahko bi se imenoval zakon brez poljubov«. Ker se v Ameriki zakonska zadeva m?d igTalci po vsej priliki ne more izvršiti brez reporterjev, so se bili mož;e časnikov zbrali tudi v tem primeru v sprednji ^obi. da bi novo vest potrdili 6 fotografskimi posnetki. Svoie naloge pa niso opravili tako. kakor so 6i bili mislili, kajti pred njihovimi očmi sta si dala za poskušnjo poročena zakonca vendarle poljub, čeprav sta dejala, da je to le spreten odrski poljub. miti Neznane vrste plazilcev — Predhodnica dinozavra Mamut na Vranglovem ctofcu Odprava, ki jo ie opremilo Harwardovo vseučilišče, je na brazilski visoki planoti odkrila nahajališče ostankov predpotop-nih živali Nahajališče spada v triadno dobo in je po številu najdb najbogatejše, kar so jih doslej odkrili v Južni Ameriki. Našli so pred vsem ostanke plazilcev, pri katerih so že doslej ugotovili 15 do danes neznani vrst. Posebno pozorst je zbudila ogromna kuščarica z dolžino 2.50 metra, ki so ji učenjaki dali ime edafoza-ver. Ta žival je imela na hrbtu 60 cm visoko plavut in je morala živeti pred kakšnimi 225 milijoni leti. Bila je po vsej priliki predhodnica dinozavra Skoraj istočasno por .čajo o novih najdbah ostankov mamuta na Vranglovem otoku. Tudi najnovejši mamut se Je v tamkajšnjem večnem ledu in mrazu izvrstno ohranil. Bojijo se pa, da ga bo doletela, preden ga spravijo na varno, ista usoda kakor mamuta, ki so ga našli isto tam nekaj prej. Zavoljo nezadostne pazljivosti so psi, ki so vlekli sani, ponoči vdrli do živali, ki so jo bili z največjo težavo izkopali iz leda. Naslednje jutro so raziskovalci našli samo še okostje, ki pa ni imelo tolikšne vrednosti kakor celotno ohranjeno truplo, kajti mamutov a okostja so v polarnih krajih zelo pogosta. Jedilni list in narodnost Američanke izbirajo in naročajo — Navade pcmagajs spoznavati ljudi Natakar nekega velikega pariškega resto-rana ie pred kratkim nekemu časnikarju izjavi], da more že od daleč, po načinu, kako si dvojice naročajo obede, spoznati, katere narodnesti pripadajo. Če ponudi gospod jedilni list dami in če naroči 6voj obed šele potem, ko je ona že izbrala, če med obedom malo sovorita in se skeraj niti ne pogledata, potem sta trotovo šveda. Francoza sta če moški najprvo sam prebere jedilnik. če n redi a ara svoji i ono in če naroči tiho. pri čemer je obrnjen od svoje -premicevalke. Med oh-vftun 6e potem tiho razgovarja a. Koral za prehitro J«, Reichstadtski vojvoda SLOVENKE PEREJO svoje perilo z domačim milom. To je milo, ki lepše opere in dalj traja! j Odkod pa prihajaš, za božjo voljo?« »Od nogometne tekme.« »Seveda si igral zraven ?« »Nisem. Eil sem samo za sodnika ... « (>1 Travaso«) Ga. Chamberlalsuova se boji groma Kakšne trajne vtise zapuščajo dogodki v mladosti, nam kaže primer žene angleškega ministrskega predsednika Chamber-laina Ga. Chamberlainova priznava prostodušno ,da Se nevihte boji. Ko ji j; bilo mesec dm, je dobila škotsko strežnico, k^ se je imenovala Scottova in ki je trdila, da izvira od slavnega romanopisca Walterja Scotta Ta strežnica je bila zeio prazno-verna. Kadar se j? bliskalo Ln grmelo, je zavijala svoja negovančka. sedanjo go. Chamberlainovo in njenega malega bratca, v odeje in ju ie postavila v omaro, kjer sta ostajala dokler ni bila nevihta mimo Odtlej se žena ministrsk- ga predsednika, kakor sama pripoveduje, ne more iznebiti strahu pred bliskom in gromom. Fstsvanfe italijanskega kraUja v Libijo Po po i/uradnih vesteh bo italijanski kralj potoval v kratkem času v Libi^. Kralj ni bil že pet let v tej koloniji. V nekem romanu je neki ameriški pisatelj opisoval avto. na čigar pretikalni plošči je ob zmerni vožnji gorela zelena luč. Če je brzina prekoračila 80 km na uro. se je zelena luč spremenila v rumeno, pri več nego 100 km je postala rdeča, a pri brzini 120 km se je oglasil koral To pisateljevo idejo so v Bostonu sedaj uresničili. Tam lahko občuduješ avtomobile, ki kažejo različne brzinske stopnje isto tako z raznobarvnimi lučmi Pri brzini 120 km pa sc oglasi koral, in sicer z be-1 sedilom: »Moj Bog, bližje k Tebi!« Amerika: Ženska izbira, ženska naro«a — po navadi zelo mnoao — sama -'o in prepušča ostalo moškemu. Ang. An- gleške dvojice polaaajo veliko vazuc-st pred vsem na udoben pro.sfor. Izbiro do jedilnem listu ima moški. Moški jedi tudi deli, oba botrato obedujeta in sta pri tem skoraj dosledno vitka. Nemce spoznaš, 5e ženska izbira in naroča in tudi moški izbira in naroča. Italija: Moški naroči d'\a jedilnika, ne on ne ona ne izbirata dolgo, obedujeta hitre in polagata važnost na dobi o orno kavo ter na izvrstno pijačo. Poljska: Moški naroči pri vodji hotela izvrsten obed že v naprej in preseneti z njim žensko. Kar se pa tiče Rusov, se vede nvoški kakor otrok in prepušča izbero jedi »matjuški ženi«. ste že mislili.... na pomladno obleko ali plašč ? Tvrdka DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA Vam je pripravila krasne pomladne vzorce. Radevolje Vam posiužimo samo z blagom, na željo pa izgotovimo oblačilo po meri. Precizna izdelava — moderen kroj! Smrtna nesreča ^letečega patra" Izven meia svoje ožje domovine v svetu znani pater John Fagan se je na nekem svojem poletu ponesrečil in treščil iz višine na zemlio. kjer je obležal mrtev pod razbitim letalom. Fagan je obiskoval svoje vernike z aeroplanom in si je pridobil s tem v Ameriki veliko popularnost. Pogojna kazen za petelina Nenavadna sodna razprava na Angleškem Nenavadno sodno razpravo so imeli pred kratkim v angleškem mestu Brightonu. Zavoljo neprestanega kaljenja miru se je moral »zagovarjati« Napoleon, krasen petelin, last" sprevodnika cestne železnice Chi-cka. Sosedje g. Chicka so prišli k razpravi v velikem številu in so zahtevali, naj se petelin takoj usmrti, češ da kikirika na vso moč že pred 7. zjutraj in zbuja ljudi. Chick je svojega ljubljenca branil z besedami. ki so segale do srca in tako je so- dišče prvič v zgodovini angleške justice petelinu prisodilo samo pogojno kazen, če bo Napoleon tudi v naslednjih štirih tednih zapel pred 7. zjutraj, bo to pomenilo njegovo smrt. Sprevodnik je obljubil, da bo dal petelina v poseben, temen zaboj, iz katerega ga bo spuščal šele ob tej jutranji uri. Petelin po izjavi izvedencev namreč ne bo pel, dokler mu ne bo mogoče iztegniti vratu. Praznoverje uničuje nosoroge rJčevanje redke živali v zaščitenem ozemlju Zaščitno ozemlje Oedjoeng Koelon ob za-padni obali Jave je znano po svojem živalskem bogastvu. Tu dobiš še kakšnih 25 ja-vanskih nosorogov, ki spadajo med zadnje svoje vrste na svetu. V nezaščitenih ozemljih so takšni nosorogi predani najhujšemu zasledovanju, in sicer zavoljo svojih rogov. Bogati Kitajci plačujejo te rogove namreč dobesedno z zlatom, ker pripisuje stara kitajska prazna vera zdravilu iz njih čudovite pomlajevalne sposobnosti. Pred kratkim so holandske kolonialne oblasti ugotovile, da je neki okrajni glavar domačin svoj čin zlorabljal za to, da je na čelu tolpe domačih divjih lovcev po vseh pravilih organiziral lov na nosoroge v zaščitenem ozemlju. Sedaj se širijo spet govorice, da je nadaljnjih deset nosorogov postalo žrtev tega nezakonitega lova. Uradni krogi te govorice sicer zavračajo, vendar pa so poostrili nadzorstvo v tem ozemlju in pomnožili število čuvajev. Ti dobe na razpolago tudi deset motornih čolnov, da bodo mogli divje lovce zasledovati tudi na morju. Oblasti mislijo nadalje kitajskim lekarnam v svojem področju prepovedati prodajo zdravil iz nosorogovih rogov. Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! Igralka iz majhnega mes avajo s stali — Vsak emu pose&ej fe vsem skupaj pobegnila w v; J m M is i J k/' ^,■5 i^-- ST*^ Skoraj vedno se slabo konča, če sta dva moška zaljubljena v isto žensko. Bratje Radnerji iz Buenos A i resa pa so v področju ljubezenskih konfliktov po vsej pri. liki prekosili vse dosedanje rekorde. Ob koncu lanskega poletja se je vrnil VVilham Radner, najmlajši izmed bratov, z nekega poslovnega potovanja po Zedi-njenih državah. S seboj je razen velikih naročil za ugledno izvozno tvrdko Radner-jev privedel tudi majhno, ljubko igralko, ki je nastopala prej v nekem gledališču v Flladelfiji in ki je bila hči bogatih star. šev. Ostali bratje, spretni trgovci in vsi samci, spočetka niso bili navdušeni, ko jim je VVilliam sporočil, da se hoče osamosvojiti in poročiti z Mary Ang^itovo, kakor se je imenovala mična umetnica. Ko so pa v naslednjih tednih pobliže spoznali zaro. čenko svojega brata, so se njih naziranja spremenila. Pričeli so m e d s e bo j n a ra v n os t tekmovati kdo bo modrookl lepotici izkazal več uslug in to se je godilo v obliki, da je začel Willi&m postrani gledati. Nekaj časa je trpe:, potem je nekega lepega dne na javni cesti tako oklofutal svojega starejšega brata, da so ga morali z rezilnim avtom prepeljati y bolnico. Policija je vzela stvar na protokol ta jo izročila sodišču Nekoliko tednov je zadeva neStete prijatelje, znance in konkurente Radnerje-vih v Buenos Airesu zabavala, do sodne razprave pa ni prišlo, ker je lepa Mary zagrozila, da se vrne v Filadelfljo, 6e njeni častilci ne postanejo pametni. Sledila je torej pomiritev, pri kateri so natančno določili, kako se bodo Štirje starejši brat. je vedli odslej napram igralki in njenemu zaročencu. Ta mirovna pogodba pa pa s« ni obnesli. Kdo je bil krav, lepa igralka, ali WUham, ali njegovi štirje bratje, tega javnost ni zvedela, vsekako se je zgodilo, da je imel VVilliam kmalu razloge, da ie nastopil dejansko proti svojim bratom. Ob začetku tega leta se je v posvetovalnici Radnerje-vih odigral prizor, ki je spominjal na kakšuo revolucijo. Bratje so se obmetavali s stoli, in so pri tem ranili tudi tri nameščence, šele poli. cija, ki si je s težavo utrla pot skozi velikansko množico zabavajočega se občinstva je napravila red. Listi so sedaj malo obširneje razpravljali o groteskni ljubezenski vojni petih trgovcev in objavljali njihove karikature. Bratje — in v tem so si bili spet edini — pa tega zanimanja javnosti za svoje zadeve niso sprejeli milostno in so vložili več tožb. Tako se je stvar nadaljevala brez prave odločitve, dokler si ni James Radner, najstarejši brat, po vsem videzu dokončno osvojil srca mične igralke in sklenil, da z njo pobegne v Zedin jene države in se ta.m poroči. Na postaji pa so ga pričakali Wil-liam in ostali bratje, prišlo je do prepira hi do nove tožbe, kakršn^ v zgodovini ljubezenskih sporov menda Se ni bilo. Bratje so navajali vsak poeebe, da jim je igralka Obljubila zakon in Obtoževali so VVilliama, »prvega« zaročenca, da izvaja naravnost usoden in zločinski vpliv na ubogo ženrikico ter jo zavaja k laži. Tudi bd pač ne bilo treba Se posebej pripomniti. da ae je Izvozna tvrdka Radner. jev zavoljo teh stvari približala polomu. Bratje niso imeli za poslovne zadeve nobenega smisla več in razen tega so tudi tožbe požirale ogromne vsote. Ob koncu preteklega meseca je stalo vseh pet petelinov spet pred sodnikom. Ta jih je skušal pregovoriti k pameti Ni pomagalo nič Naslednji dan so stati spet pred sodnikom, a tokrat zavoljo kaznive kride. Manjkala je samo glavna priča: lepa Mary. Na skrivaj je bila odpotovala in oe ta vila sar 6 S 0 mo pisemce, iz katerega je bilo razvidno, da ji je bilo ponoreLh bratov Radnerjev že dovolj ... E A Slavni pianist in skladatelj Liszt je obiskal svojega prijatelja, dirigenta Biilowa v Meiningenu. V sobo je stopil nad vse spretni koncertni agent Wolff. »Vidiš«, je dejal Liszt Btilowu, »to je veliki lastnik menažerije, ki ima vas leve vse v svoji kletki.« — »Zelo pravilno,« je pritrdil Wolff, »samo z razliko, da morajo levi hraniti mene.« VSAK DAN ENA FilmBka zvezdnika na razpotju— »Ce ostanem demonična, obdi \Sm svojo gažo. Ce pa postanem naravna, Se mi morda posreči uloviti moža.,.« (Wittig) fJURtOc K. XB is xvn Štiri odločilne ligaške bitke — Ljubljana igra v Zagrebu proti Gradjanskenm Pogled na ligaško prvenstveno tablico nas pouči, da so se moštva porazdelila v tri skupine: v prvi se borijo za prvo in drugo mesto Bsk, Hašk ter Gradjanski; v srednji vrsti tudi še niso vsa mesta dokončno oddana ne Hajduku niti Slaviji ali Jugoslaviji, kajti med njimi je samo jx) ena točka razlike; na koncu tablice pa so tri zelene desetice, Id jih loči samo količnik. Meja med temi tremi skupinami je točno začrtana, tako da nobeno moštvo ne more več iz svoje skupine niti navzgor niti navzdol. V samih skupinah pa so možne še vsakojake razvrstitve. Vrh in konec tablice se borita skoro vseskozi samo še vzporedno. Samo še današnje srečanje med Jedinstvom in Concor-dijo nudi direktno borbo, sicer so vsi konkurenti medsebojne borbe že odpravili. Zvečine ima baš srednja skupina, ona, ki "e ji ne mudi več niti v vrh niti se ji ni bati dna, v preostalih dveh kolih še važno soodločujočo besedo v dokončnem oblikovanju najvažnejših delov tablice Odtod bosta ti dve koli še nndvse zanimivi v vseh svojih bitkah. Pred štirinajstimi dnevi so igrali, za-ihido, vsi trije tekmeci za prva tri mesta na tuiih Igriščih. Vsi trije so bili poraženi tako da je ostala dip+anca med njimi ohranjena. Danes igrajo vsi trije doma. Ali bodo danes vsi trije boljše sreče? Gradjanski—Ljubljana Belo-zeleni se odpravljajo na težavno pot. Nade na uspeh so jim znatno manjše od onih na neuspeh Pa ne pozabimo, da je Gradjanski Ljubljani že odstopil sredi Zagreba eno točko. Takrat je bilo 0:0 in dolgo niso pozabili tiste partije. Med vsemi tremi aspiranti za prvo in drugo mesto Ibo imel Gradjanski najtrši posel, kajti boriti se mora z moštvom, ki mu gre za vse, dočim imata i Bsk i Hašk za nasprotnika dve moštvi iz sredine. ^Purgerji« so res iizraziti favoriti v tej borbi, toda belo-ze-;ieni — pozor! Vaš uspeh bi nas prav tako presenetil kakor razveselil Jesenskega rezultata še nismo pozabili: 1:0 za nas! Hašk—Jugoslavija Igrali bodo predtekmo h gornji tekmi. V beograjskem srečanju so Haškovci s tesnim 1:0 odnesli obe točki. Po logiki na papirju bi jim sodili tudi današnji. Tem bolj ker Jugoslavija enkrat zaigra, drugič ne: v Ljubljani je gladko pustila kožo, da je eno nedeljo pozneje v sijajnem stilu odpravila same »purgerje«. Hašku gre za udeležbo v srednjeevropskem »cupu«, Jugoslaviji za nič. Rekli bi, da bo Hašk zmagal tudi tokrat. BSK—Slavija Poleg Haška ima tudi Bsk nasprotnika iz sredine tablice Bsk trenotno ni veliko moštvo, dočim je Slavija pravkar pokazala s 5:2 proti Jedinstvu (polčas je bil 2:0 za Jedinstvo), da se z njo ni šaliti. V Sarajevu je bilo neodločeno 4:4 Najbrže bode kljub vsemu zmagali beograjski »plavi«, toda prisegli na to ne bi! Hajduk—Bask Edino manj pomembno srečanje dneva. Med njima bo šlo za četrto in peto mesto. Trenotno je Hajduk za eno točko na boljšem pred svojim tekmecem. Na boljšem je tudi z domačim terenom V Beogradu je bilo 3:3, tokrat bi utegnil Hajduk izbiti zase boljši rezultat. Jedinstvo—Concordia Tu bo šlo res za vse. Zmagovalec bo že nekako rešen, kajti v poslednjem kolu igra Jedinstvo proti Hašku v Zagrebu, Concordija pa proti Slaviji v Sarajevu; v tem kolu težko da bi se dalo kaj dobiti. S tem bi bila pa tudi Ljubljana že skoro na varnem, ker ima od vseh treh kandidatov za konec tablice najugodnejši količnik. Toda... če se v Beogradu izcimi iz bitke fatalen remis? Potem bosta imela oba po eno piko več od naših. V takem izidu je največja nevarnost za belo-zelene! Navijajmo torej za zmago katerihkoli. • Ce! bo Slo vse po pričakovanju, t J. če bodo vsepovsod zmagali favoriti, ne bo na tablici nobenih sprememb. Le konec bi se deloma spremenil, kolikor bi se beograjski zmagovalec plasiral pred Ljubljano; ali pa bi, če se v Beogradu naredi remis, padla Ljubljana na poslednje mesto. Potem bi ostalo prav v poslednjem ko1 ti nekoliko važnih odločitev. Lahko se pa primeri, da bo že nocoj precej dokončne jasnosti v vrhu in na dnu tablice. Podsavezni I. razred Prvomajsko kolo, od katerega se je igrala samo ena tretjina, kvari jasen razgled v situacijo podsaveznega prvega razreda. Tam je bilo na sporedu srečanje med Železničarjem in ČSK, ki je kolikor toliko odločilno la prvo mesto. Seveda, sedaj ex post, ko je Maribor tako nepričakovano Cakovčane podrl na njihovem igrišču. Moti še nekoliko tudi neizravnan račun med Mariborom in 2elezničarjem. Tako bomo morali v podsaveznem prvenstvu počakati na dokončno razbistritev prav do konca meseca, ko bo tudi tega tekmovanja konec Današnji spored obsega naslednja srečanja: Kranj—Železničar Danes se obeta zanimiva in ogorčena borba za točke. V Kranj pridejo na revanš mariborski Železničarji, ki so nam že znani iz lanske prijateljske tekme. Takrat so bili Železničarji poleg Ljubljane, najmočnejši klub v banovini in so Kranj lepo odpravili s 4:2. Zdi se, da so letos v formi precej padli in so Kranj v Mariboru v prvi finalni tekmi jedva odpravili z 2:1. Sodeč po zadnjih rezultatih s Celjem in drugimi, so se Železničarji spet nekoliko opomogli. Toda tudi Kranj je, kakor smo videli v zadnji tekmi s Hermesom, slednjič vendarle uredil svoje vrste Največja rak rana moštva, to je napad, se je zdaj le ustalil in je s pritegnitvijo Senlce v centru in Un-terreiterja v desni zvezi ter Deliča na levem krilu, zadobil končno formacijo. Moštvo bo zaigralo v enaki postavi, kakor v nedeljo proti Hermesu z edino izjemo desnega krila, katerega bo zamenjal Jakše. S te tekme hoče Kranj na vsak način izbiti obe točki, da uide tako Celjanom. Tekma se bo pričela že ob pol 15. Maribor - Hermes. Mariborčanom, ki so tako nenadoma prišli v položaj, da reflek-tirajo na samo prvo mesto, sta potrebni obe točki. V Ljubljani so s 3 :3 prepustili eno Hermesu in prav te jim sedaj tako zelo manjka. Verjetno je, da bodo doma odnesli obe točki. Celje - CSK. Celjani se v zadnji bitki niso posebno proslavili. Zato je malo verjetno, da bi, čeprav doma, mogli zabrisati poraz 1 :3 v Cakovcu. Seveda bodo hoteli gostje čisto zmago, da si ohranijo malo prednost, ki jo trenotno še imajo na prvem mestu. Morebiten, dasi malo verjeten njihov poraz, bi skoro že odločil vprašanje prvega mesta. Od drugorazrednih tekem sta na sporedu samo še srečanji Žalec-Jugoslavija in La-čko - Hrastnik, pa še nekaj tekem mladine: Svoboda-Hermes jun., Reka-Korotan jun., in Maribor-Rapid jun. Sabljaški turnir v Pragi (Pismo za »Jutro« s tekmovanja za prvenstvo Male antante) Praga, 11, maja. Na sabljaškem turnirju Male antante, ki se je pričel danes ob 16. v floretu v Tyrše-vem domu, smo v državni reprezentanci tudi trije Ljubljančani — Ilirijani. Razen dejstva, da bi bili zaradi ginljivega slovesa na kolodvoru in zadnjih navodil g. polkovnika Cvetka kmalu zamudili vlak, se nam med vožnjo ni pripetilo nič hudega in srečno smo prispeli v Prago. Pri deviznem pregledu na češko-nemški meji se je službujočemu organu zdelo zelo čudno in skoraj neverjetno, da potujemo brez vsakega denarja. Malo je manjkalo, da nas niso pri pregledu popolnoma slekli, v strahu pač, da bi le kdo od nas ne odnesel iz raj ha 10 pfenigov. Kako pa naj bi vedeli, da Ilirijani zmerom potujejo po svetu brez prebite pare v žepu. Na kolodvoru v Pragi so nas sprejeli delegati češkega sabljaškega saveza in takoj odpeljali v »Stefanikov dom«, krasnega poslopja čeških aktivnih in rezervnih oficirjev. Raz strehe plapolajo zastave vseh treh držav Male antante. Zvečer smo gostovali v največjem in najlepšem sabljaškem klubu »Riegel«, ki ima tudi največ deleža pri organizaciji tega turnirja in tudi turnirja za svetovno prvenstvo v Pie-štanich. Včeraj so nas peljali na ogled mesta s posebnimi avtokari. Mesta ne bom popisoval, ker so ga že pred menoj drugi opisali lepše in spretneje. Davi smo položili venec na grob Neznanega junaka, na kar nas je sprejelo v praški mestni hiši mestno načelstvo, ki je vsakemu udeležencu podarilo krasno knjigo o Pragi. Popoldne smo torej pričeli v floretu. Častno mesto med gledalci so zavzeli odlič-niki, zastopniki vlade in delegacije. Jugo-slovensko poslaništvo je zastopal ataše g. dr Frido Pogačnik, ki je Ljubljančan po rodu. Kot prvi smo nastopili Jugoslovani proti domačinom v postavi Tretinjak, Mažura-nič. Pengov in Marion. Čehi pa v postavi: Fras, Kakos. Vochryzek in kap. Kirchman. Mi ono začeli z majhno perigurnostjo ln tremo, kar se je poznalo tudi na rezultatu, kajti ČSR je vodila že z 5:0. Pozneje smo nekoliko oživeli, vendar je bil naskok Cehov prevelik, da bi mogli v preostalih 11 borbah dobiti še 8 ali celo 9 zmag. Izgubili smo deloma tudi po »zaslugi« pristranskih čeških sodnikov, ki so bili ta dan očitno že precej pod vtisom neprijetnih dogodkov v Zagrebu. Dvoboj se je končal z rezultatom 10:6 za Čehe. Drugi par moštev sta postavili Rumuni-ja in ČSR Boj je bil zelo napet in težak; do konca se ni vedelo, kdo bo zmagovalec. Slednjič je bila le sreča na strani Rumu-nov, ki so zmagali nad Čehoslovaki z 9:7. Proti Rumunom smo nato mi postavili v moštvo dve naši rezervi za Pengova in ing. Mariona, in sicer ing. Arnšteina ter Fer-lana. Ta zamena se ni obnesla, ker smo proti Rumunom izgubili z precej visokim rezultatom 13:3. Naš najmlajši reprezen-tant Ilirijan Ferlan je od teh treh zmag prinesel eno s krasnim rezultatom 5:1- Rezultat tekmovanja je bil torej: I. Ru-munija, 2 .Češkoslovaška, 3. Jugoslavija. Za predsednika žirije je bil pri dvoboju Jugoslavija in ČSR Rumun Marinescu, pri Rumuniji in ČSR ing. Marion, pri Rumu-niji in Jugoslaviji Čeh dr. Fišer. Iz Prage se bom oglasil Se enkrat, potem pa tudi še s svetovnega prvenstva, čeprav ne toliko o naših. Ing. M. Motociklistom! Pod pokroviteljstvom bana g. dr. M. Natlačena priredi v nedeljo dne 22. t. m. mo-tosekcija Hermesa motorno hitrostno krožno dirko za jugoslovensko cestno prvenstvo na krožni progi Podutik. Proga bo za dirko v vsakem pogledu pripravljena. Razpis bomo objavili v teku prihodnjih dni. Zaradi sporeda naj se vozači prijavijo najkasneje do petka dne 20. t. m. dopoldne na naslov ar. Lojze čampa, Ljubljana, Aleksandrova c. št. i. Spored na igrišču ... ob Tjrrfevi cesti SK IJnFJ^ in ASK PilanjcJe priredita danes ob 15. nogometno tekmo SK SLAVIJA—SK LJUBLJANA kmnb. ▼ odmora nogometne tekme bodo nastopili svetovi* prvaki v težki atletiki Aleksander Schulz, človek jeklenih rok, Teodor Beck, ki bo nastopil v borbi proti biku ln Vitez' Saša, kralj fakirjev. O. Vitez ae bo dal £tv zakopati dva metra globoko kjer bo oetal pol ure. Ves dobiček je namenjen fondu m ureditev športnih prostorov obeh klubov ob TyrSevi cesti. Športniki obiščite to prireditev t čtan večjem številni • • • ob Tržaški cesti Na igrišču Reke ob Tržaški cesti bo ob pol 16. prijateljska tekma med enajstorico Reke In zagrebškim moštvom ZET-a. Ker sta obe moštvi v dobri formi, bo to srečanje gotovo prav zanimivo. V predtekmi bodo igrali JnnlorJL V nekaj vrstah V petek so bile v Pragi zaključene sab-ljaške tekme za prvenstvo Male antante z nastopi v sablja1. V tej tretji disciplini je Rumunija porazila Jugoslavijo z 9:7. Ju-goslovenom so zmage priborili Tretinjak 3, Radovič in Marion pa po 2. Nato je češkoslovaška zmagala nad Jugoslavijo z 12:4. Za Jugoslavijo so zmagali Marion dvakrat ter Tretinjak in Weiss po enkrat. Slednjič je Se Češkoslovaška odpravila Rumanljo. Končni vrstni red tega tekmovanja Je: Rnmnnija 5, Češkoslovaška 4, Jugoslavij? brez točke. V prihodnjih dnevih bodo sabljači Male antante nastopili še na sabljaškem prvenstvu v Pieštanih. Naš reprezentativni nagometni igralec Sipoš, zaradi katerega je bilo zadnje dni toliko pisanja po listih, s*5 je zdaj sam postavil na noge ter stavil svojemu klubu Gradjan-skemu ultimatum. Rekel je. da zahteva v roku 10 dni ureditev svoje pozicije v Gradjanskem, sicer pa bo zapustil Zagreb in Jugoslavijo in spet odšel v tujino. Gradjanski bo sdaj poskusil vse, da pri-bavi Šipošu pri JNS čimprej dovoljenje za igranje v njegovih vrstah, zdi pa se. da bo imel pri tem baš zaradi kampanje, ki jo je v zvezi s Sipošem dvignil proti save7U, p-ecei težko delo Razen tega pa mora pre<< tem plačati francoskemu klubu Cetteu, od katerega le Sipoša spravi! v Zagreb, precej visoko odškodnino. Denar pa ra take namene trdi v Zagrebu ne leži po tleh! Razburjenje po prvem kolu tekem za Davisov pokal se polagoma polega in zdaj že vsi mirno razpravljajo o nasprotnikih v drugem kolu tega tekmovanja. Zdaj bodo ▼ Monako Monako - Francija, v Varšavi Poljska - Italija, v Stockholmu Švedska -Švica ln v Zagreba Jugoslavija - Anglija. Za tretje kolo se Je ie kvalificirala Madžarska (brez nastopa proti Norveški), Belgija s zmago nftd Grčijo In Indija brez igre x Avstrijo, kj Je po priključitvi k Nemčiji izstopila kot samostojna država iz tega tekmovanja. Letošnji olimpijski dan bo 19. junija Za dne 19. junija je določen po vsej državi olimpijski dan, ki naj osredotoči propagando olimpijske ideje po časopisju in radija, s pomočjo filma in predavanj, dalje športne prireditve manifestacijskega značaja ln športne tekme v korist olimpijskemu fondu. Za olimpijski fond se bo pobiral olimpijski dinar ln se bodo prodajale značke. Razen v Ljubljani bodo olimpijski dnevi tudi v podeželskih krajih, kjer delujejo športni klubi, pred vsem na Jesenicah, v Kranju, Tržiču, Kamniku, Trbovljah in Novem mestu. Spored olimpijskega dneva bomo objavili, čim bo dokončno sestavljen. Dva plavalna tečaja V ponedeljek 16. t. m. se bosta v plavalni šoli SK Ilirije pričela dva tečaja, namenjena prvi ra učiteljiščnike, drugi za učitelje in učiteljice. Tečaja bosta ločena in imata namen, izvežbati udeležence za dobre plavalne učitelje, ki bodo mogli učiti plavanja mladino na svojih službenih mestih. Tečaja bosta trajala 10 dni ter je prijavljenih za tečaj učiteljiščnikov 35 dijakov, za tečaj učiteljev 38 udeležencev. Vodja tečajev je g. Božo KramarSič, nadzorstvo v dijaškem tečaju pa vodi prof. Zaletel. Oba tečaja sta v zimskem kopališču HMJe. I*«hkoatletsid irttag v Celja. Na Glaz3-Jl v Celju se bo pričel danes ob pol 9. lah-koatietsid miting SK Celja. Nastopili bodo tekmovalci vseh celjskih klubov in dani ljubljanskega Primorja. SK Svoboda (Ljubljana). Danes obvezen članski sestanek ob 11 v Delavski zbornici. Udeležiti se ga morajo vsi, zaradi današnjega gostovanja. Oprema naj se dvigne med 10. in 11. v garderobi. SK milja, lahkoatletska sekcija. V ponedeljek, dne 16 t m bo ob 18.30 v klubskih prostorih SK Ilirije nad kavarno Evropo članski sestanek. UdelcZba je za vse obvezna. DKSK »Edinstvo* obvešča člane (dirkače), da bo danes obvezri trening; zbirališče pri pivo varni Union. Odhod ob 13 uri. Motoklnb Ilirija. Redni letni občni zbor bo 31. maja t. 1. ob 19.30 pri Slamiču. Dnevni red običajen. Članstvo se nujno poziva, da poravna članarino ter dvigne klubske izkaznice v tajništvu. na Vrhniki Vrhnika, 14. Po gostovanju gdbljaneike drame, ki je bf)o res dogodek za nas Vrtmičane, se nam Je t« dni nopet nndfl lep pevski večer, hi ga ne bomo zl epa pazab£H Vodstvo pevskega, tbon iLjuUjanrtl Zvon« se ni ustrašilo truda in stroškov —. saj je nastopilo okoli 60 pevk in pevcev —■ in priredilo v torek 10. maja v sokodsSd dvorani koncert slovenskih, hrvatskih, srbskih narodnih ki umetnih pesmi. Zanimanje za koncert je btk> veMko. Kljub neugodnemu vremena se Je Zbralo v domu mnogo hvaležnega občinstva, ki je zboru in njega pevovodjl po vsaki točki navdušeno aplavdirakk. Spored koncepta je bil pester in skrbno izbran — morda nekoliko pretežek za nas — toda izvajanje je bCo presenetljivo vzomo ln vsaka pesem res umetnina zase. Zbor Je tepo ubran in upet, vse glasovn© skupine, soprani kot alti, aH tenorji in basi se epa-jajo druga z drugo. Posavskemu zbora ln nJega stmpatffine-rreu pevovodji, ki Je gotovo ostavll mnogo truda za tako delo, pa žebimo še mnogo takih uspehov. Naši javnosti! V naš, naredni zgodovini je mnogo dogodkov, ki pričajo o stalnem stremljenju in nepremagljivi volji našega naroda, da stre okove tujega gospostva In si ustvari lastno državo. Mučeništvo skozi dolge veke, težko trpljenje ter neštete znane in neznane žrtve so prinesle jugoslovansko svobodo. Iz potokov krvi naših narodnih Junakov in borcev, iz tega najdragocenejšega temelja je zraslo močno drevo, zra-stla je naša Jugoslavija. Tisoči in tisoči so pretrpeli neizmerne muke, iz ljubezni do narodnega osvobojenja in v odločnosti, da ga tudi izvojujejo, so šli do skrajnosti, ko so dajali svoja življenja za dobrobit naše današnje in bodoče generacije, ko so z lastnimi kostmi gradili stavbo Jugoslavije in s svojo krvjo pisali novo dobo v zgodovini našega naroda ter s svojo smrtjo ustvarjali njegovo svobodo. To nam dokazujejo slavne bitke na Cer planini in Rudniku, krvavi boji 1915. leta in albanska Golgota, junaška dejanja v Dobrudži, znamenite borbe na solunskem bojišču in junaško zavzetje Kajmakčalana, prehod čez Črno reko ter osvobojenje Bitolja in končno s slavo ovenčani preboj solunske fronte, ki je na viden način manifestiral po-žrtvovanje srbske vojske in vojnih dobro-voljcev za idejo našega narodnega osvobojenja ter predstavljal fronto naše nacionalne revolucije. Stopili smo že v leto. ko se bliža dvajsetletnica obstoja naše Jugoslavije in preboja solunske fronte, ko je 15. septembra 1918. leta srbska vojska skupno z vojnimi dobrovoljci naskočila glavne postojanke in jih kljub silnemu odporu Nemcev in Bolgarov zavzela ter odprla pot v notra- njost Balkanskega polotoka. Koburžanska Bolgarija je bila premagana, generalisim nemške vojske maršal Hindenburg Je v posebni brzojavki predlagal nemškemu kancelarju premirje in sledila je kapitulacija Turčije. V štiridesetih dneh je naša vojska prodrla do Save in Donave, vkorakala v Beograd in hitela naprej, da osvobodi vse jugoslovenske pokrajine in Jih združi -v lastno država Preboj solunske fronte ima za nastanek Jugoslavije odločilen pomen in predstavlja v vojaškem in političnem oziru Izredno važno dejanje, pred katerim so za strmeli ne samo zavezniški, marveč tudi nasprotni vodilni vojaški krogi. Zmaga na solunskem bojišču Je vtisnila našemu celokupnemu narodu neizbrisen pečat samozavestnega, ponosnega in junaškega naroda, ki je pripravljen braniti svoje nacionalne vrednote s preziranjem trpljenja in smrti. V spomin na solunski preboj ln težke borbe, ki so bile s tem v zvezi, ter na vse one neizmerne žrtve, ki so jih doprinesli na oltar svobode naroda m države v vrstah srbske vojske in med vojnimi dobrovoljci bojujoči se heroji, bo priredila sreska organizacija vojnih dobrovoljcev v LJubljani kot uvod v jubilejne svečanosti dne 2. junija akademijo, na katero vabi že sedaj našo javnost, da pokaže vernost, zvestobo in hvaležnost svojega srca do padlih junakov. Program ln čas akademije bo objavljen pravočasno v dnevnem časopisju. Sreska organizacija vojnih dobrovoljcev, Ljubljana. Bratinov jubilejni večer v drami Ljubljana, 14. maja Počastitev Vala Bratine v petek zvečer je bila brez dvoma ena najlepših, najbolj prisrčnih manifestacij, kar jih je kdaj naša kulturna javnost priredila slovenskemu igralcu za njegov jubilej. Čeprav je mnogo občinstva odvedel koncert pevskega zbora iz Plovdiva v veliko filharmonično dvorano, so številni slavljenčevi spoštovatelji, prijatelji in znanci dodobra napolnili hišo, a še posebno topel ton je dala večeru častna udeležba njegovih ožjih rojakov, ki je izpričala, da predstavlja Idrija v našem življenju krepak, zavestno organiziran, uvaževanja vreden kolektiv: po vzgledu Idrijčanov naj bi se ravnali Slovenci vseh drugih naših pokrajin in naselij, pa bi bil lahko rešen dobršen del našega nacionalnega vprašanja. Ko se je dvignil zastor, Je gledalce presenetil prisrčen prizor. Na odru Je bila zbrana družina Narodnega gledališča z intendantom Otonom Zupančičem in direktorjem drame Pavlom Golio na čelu pa predstavniki Idrijčanov. Na steni je visela velika oljnata podoba Bratinovega rojstnega doma s cerkvijo sv. Barbare v ozadju, a od stropa je visela še tradicionalna »šina«, davni simbol idrijskega rudarskega revirja. Prvi je slavljencu čestital intendant ter mu na koncu izročil visoko kraljevo odlikovanje, red Jugoslovenske krone V stopnje, nato predsednik Združenja gledaliških igralcev Lujo Dre-novec. Malo je slovenskih igralcev, Je rekel med drugim, ki imajo tako mnogovrstno gledališko udejstvovanje za sabo kakor Valo Bratina. Bil je igralec, režiser, vodja mladih idealnih diletantov, direktor. Več ko 30 let dela je pojav, ki že sam po sebi zasluži spoštovanje, a več ko tri desetletja živeti tuje življenje — in to je vsebina delovanja na odru — in s tako ljubeznijo, da fanatično vdanostjo gojiti slovenska dramska cula, kakor Je stezi! to Bratina kot direktor in vodja to je vredno pač večjega, posebnega priznanja. Tajnik združenja Jerman je preči tal dolgo vrsto brzojavnih pozdravov od vseh strani, a ko se je iz improvizirane jame dvignil idrijski rudar v uniformi in udaril na »šino« in je zapel sv. Barbare zvon, je bančni uradnik Tone Kos v imenu rojakov poklonil slavljencu krasen venec domačega cvetja in dejal: Prvi Idrijčan si, ki je prehodil za Talijo dolgo pot 25 let in še čez, vselej njen zvesti in pošteni sluga v veselju in trpljenju. V Idriji zdaj ne ra-sejo orhideje in rože duhteče, pač pa rase ta spomladi na Jeleniku petelinček In orlica, šmarni ca in lobodika v Strugu, mastnica in primula nad Divjim jezerom muškat, roženkravt in rožmarin pa na oknu kamrice tihega idrijskega dekleta. Sprejmi v imenu vseh Idrijčanov ta šopek pomladnega cvetja, nabranega v Idriji in po vrhovih okoli nje. Prav posebne pozdrave pa sprejmi od idrijskih trpinov-rudarjev, ki te pozdravljajo iz globin svojih src in ti poklanjajo iz globine svojih rovov kos živosrebrne in cinobrove rude, da boš bolj čutil dih njihovega pozdrava. Vsem se je slavljenec s preprosto, skromno besedo zahvalil za čestitke in poklone, a vso radost trenutka je poklonil slovenskemu gledališču z željo, da bi mogli slovenski igralci še kdaj prikazovati življenje na odru starinskega teatra v njegovem domačem mestu in povsod, kjer je slovenska beseda doma. Občinstvo mu je priredilo viharne, dolgotrajne ovacije. Sledila je uprizoritev Snudelovih »Lopovščin«, treh skečev Iz sodobnega življenja z epilogom, v insce-naciji jubilan+a, ki je tudi kreiral četvero vlog, ln v režiji Bratka Krefta. Delo Je v celoti doseglo zelo lep uspeh. Avtor, ki Je prisostvoval večeru, in Bratina sta bila ponovno deležna viharnega aplavza. Naše gledališče DRAMA Nedelja 15.' Pokojnik. Izven. Znffiane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 16.: Zapita ^ Torek, 17.: Hareiuske Skrivnosti. Gostovanje bolgarskega operetnega Kooperativnega teatra. Izven. Sreda 18j Aleksaodia. Gostovanje bolgarskega orperertnega Koooerativnega teatra. Izven. Premiera Gogefleve »fceuftvec, ki Jo Je nazvai pisatelj »Popolnoma neverjeten dogodek«, v dveh dejanjih, treh slikah, bo v petek za premiorski abonma Delo spada m«d nafbolj znane odrske komade iz ruske literature ter razkriva vse vrline Gogolje-vega hudomušnega duha, ki ustvarja umetnine na podlagi svojega poznavanja človečkih slabosti in komičnih značajev. Glavno vlogo bo igrai Eaneš. Režija Ciril Detevoa. OPERA Nedelja. 15.: Helteja. Izven. Gldboho ne cene od 24 din nsvzdoL Ponedeljek, 16.: Zaprta Tarok, 17.: Manom. LeseaaL IVemiera. Pws- mierefkl abonma. Sreda 18.: Lucia cM Lammennoor. Red Sreda. Gostujeta gdč. Zupevčov« in g. Go-stič. Izredno saslmlve pmtiiiaiije renomtrane-ga sofijskega operetnega »Kooperativnega teatra« pod vodstvom Ivana Staneva, dirigenta llje Stojanova. ■ primadomo Mirni Balkanska Operetni ansamM Šteje 56 oseb. V torek bodo uprizorili opereto Valentinova »Haremeke tfcrivnosfcf«, v sredo Mortoš-Si*-matjevo opereto »Aleksandra«, v četrtek pa Kalmanovo opereto »Princesa Juta«. Prodaja vstopnic je pri dnevni blagajni v operi. Helteja, opereto domafega avtorja i ni. Gotovina ln Leskoviea. V glavnih partijah Nollijeva, Smerkodova. in Japljeva ter Gor-Bdri, Janka Peček. Zupan in Simoučič. Dejanje se eodi v Mehiki, ter vsebuje učinkovite plesne in pevske točka mehikanekega in kozaškega značaja. Ga. Vidaiijev* bo pela uaakivno partijo v Puceini jevi mnzikalno sila prikupni in učinkoviti operi »Manon Lescaurt«. Des Grietrsa bo pel Franci, Leseauta Janka Geronta Zupan, Bdmonda GostSa. Čustvene arije, ki gfc vsebujejo vsa Puoctaljeva deta, so v to] operi posebno lepe in pevne, zbori zelo učinkoviti Nov prevod Je oskrbel dirigent Niko Stritotf, ki bo opero dirigiral Režijo ima prod. Sest MARIB0SSBO atTOALMCi Nedelja, 15. Ob 15.1 Čigav Je gret*. Gostovanje Cirkovčanov. Izven. Ob 20. rro-badnr. Gostovanje Mariona Vfehoviča. Red B. Zadnjič._ Iz Julijske krajine Ljudsko gibanje. Poročali smo že, kako se tržaški listi pritožujejo nad nazadovanjem rojstev v Trstu. T edni je bilten centralnega statističnega urada v Rimu objavil podatke, po katerih se je število prebivalstva v vsej Julijski Krajini v prvih 3 mesecih t L povečalo za 2895, tako da Je v celoti že prekoračilo 1 milijon. Naravni prirastek pa Je znašal le 589 ljudi Posebno zanimivo je, da Je znašal v štirih glavnih mestih dežele (Trst, Pulj, Reka in Gorica) naravni prirastek prebivalstva v teh 3 mesecih 4 ljudi, čeprav znaša skupno število njihovega prebivalstva dobri dve petini prebivalstva vse dežele. Stečaji v marca. Po uradnih podatkih Jt» bilo v Julijski Krajini v mesecu marcu razglašenih 6 velikih in 7 malih stečajev, pri katerih Je znašalo skupno kritje primanjkljaja 30®/«. Meničnih protestov Je bilo v tem mesceu prijavljenih 1372 na skupni znesek 749.000 lir. Aretacija na meJL V tolminskih gorah ■o obmejni miličniki, kakor poroča »Gaz-zettino«, pred dnevi v dramatičnih okol-ščinah aretirali 33 let starega Ivana Grov-ca, doma nekje na Hrvatskem. Prišel je čez mejo po skrivnih potih. Ko Je opazil miličnike, Jim Je poskušal ubežati. Vendar so ga dohiteli, aretirali in odpravili v tolminske zapore. Nova občinska sveta. S posebnima pre-fekturnima dekretoma sta bila v sredo imenovana nova občinska sveta v Pazinu in Vodnjanu. V pazinski občinski svet so bili imenovani poleg drugih Gino Ma-racehi (Mrak), Josip Gortan, Nikolaj Jel-čič in Anton Lenardon; v vodnjanski pa med drugimi Ivan Smoljanič in Jurij Man-dušič. Na Loga v Trenti se maje stari leseni most Ljudje so že pričeli misliti na to, da bi most na svoje stroške sami popravili, ker pri bovški občini doslej ni bilo mogoče doseči kredita za to nujno dela Kakor sedaj poročajo italijanski listi, je vlada izjemno prispevala za popravilo mostu 8000 lir. Skocijanska Jama, v kateri se Izgublja Reka, bo, kakor vse kaže še letos vsa preurejena in olepšana. V jami bodo zgradiH nov most čez Reko in izravnali velik prostor, na katerem bodo pripravili plesišče. Pred dnevi so na tem prostoru z minami pognali v zrak nekaj skal. Ljudje se precej zanimajo za ta dela, ki bodo bržkone v nekaj tednih že dovršena. Morda se bo potem obisk fihodjamka Jam« vendarle p BO V LJUBLJANI V SREDO IS. MAJA, ČETRTEK 19. MAJA IN PETEK 20. MAJA NA KONGRESNEM TRGU NRPOLEONOUR " TR1HR LJUBEZEN Zgodovinski roman Tako sta minila april in maj. Cesar je bil samo nekajkrat odsoten, kadar je moral k prednjim stražam. Več srečnih bojev mu je bilo vrnilo zaupanje. Gdansk se je bil vdal Lefebvru. Novi pri-četek vojevanja je bil pred durmi. Dne 6. junija se je Napoleon pridružil armadi. In spet je udaril po bliskovo. Dne 14., na obletnico bitke pri Marengu, je uničil Ruse pri Friedlandu. Car Aleksander je s svojo razbito gardo brez topništva in brez zastav pobegnil čez Njem en. Zvečer po bitki je Napoleon pdsal Mariji Wa-lewski kratko pisemce: »Potokli smo sovražnika. Mir se kaže na obzorju. Mislim nate. Ljubim te. N.« Mir je bil v resnici neogiben. Aleksander je bil od Napoleonovega veleumja kakor oslepljen in ga je prosil za snidenje... Tilža... V nekaj dneh sta zgradila pogodbo in razdelila Evropo. Aleksander naj bi vladal od Vzhodnega morja do grškega otočja, Napoleon pa gospodoval zahodu. Saški kralj je postal veliki vojvoda varšavski. Poljsko so iz ozira na Rusijo le deloma obnovili. Polovica njenih nekdanjih pokrajin je ostala avstrijska ali ruska. Ta novica je Marijo Walewsko silno potrla. Zmaga pri Friedlandu jo je bila navdala z nezmernimi upi. V duhu se je že videla pred popolnim uresni- j čenjem svojih sanj. Tilža jo je okrutno zdramila v I resničnost. Njen strastni slovanski značaj je vzpla-! menel Preklinjala je Napoleona, ki jo je bil pre-1 varil, in samo da bi mu zabrusila ta očitek v obraz in za zmerom končala z njim, je odpotovala za njim v Kraljevec. V treh dneh, ki sta jih tam prebila drug z drugim, je Napoleon podvojil svojo nežnost in vnemo. Storil je celo, česar ni bil še nikoli storil ženski na ljubo: dajal ji je pojasnila, ji razlagal svoje politične razloge, ji razvijal svoje načrte. Da bi jo ohranil in prepričal, ji je odkrival tajne nagibe svoje dozdevne zmernosti. Zmagovalec je sicer bil, a Rusija je bila prej ko slej nevarna, in Napoleon je potreboval miru. Potreboval ga je, da stare angleški odpor. Aleksander ne bi bil nikoli privolil v obnovitev Poljske pod njenim starim imenom in v njenih starih mejah Velika vojvodina varšavska je bila jedro, okrog katerega naj bi se v bodoče zbirale pokrajine, ki zdaj niso bile dosegle svobode. To obnovljenje se je moralo vršiti korakoma, da bi bilo trajno. In vobče! Mar ni imel še dovolj časa pred seboj? Najprej j!e bilo treba sprijazniti Evropo s tem, da stopa Poljska spet v družbo narodov. Sčasoma bo že dobila svoje mesto in svoj pravi obraz. V tem ozira naj se Marija Walewska zanese nanj. Tako varnost cesarstva, kakor želja, ustreči Mariji, mu neogibno narekujeta, da ji prej ali slej podari domovino v njeni stari podobi. S temi zatrdili in obljubami je potolažil razočaranje Marije Walewske. Spet je jela verovati in upati. Treba je bilo potrpeti; torej bo potrpela. Treba je bilo čakati; torej bo čakala. Kje? Na Poljskem, med tem ko se bo Napoleon skozi Nemčijo vračal v Francijo? V to ni privolil. Hotel je, naj gre z njim ali vsaj prej ko mogoče pride za njim. Uprla se je ter izjavila, da pojde v Walewice m bo tam živela sama zase. Tedaj se je Napoleon vdal napadu svoje ihtljive, divje jeze. Zgrabil jo je z« roke in surovo kriknil nanjo: »Prideš. Moraš priti. Jaz tako hočemlc Nato je s solzami v očeh dodal: »Kaj ne veš, da ne morem več živeti brez tebe?« In spet je odnehala. Hotela je ostati nekaj tednov pri materi, med tem ko bi cesar obiskal gornjo Italijo, kjer so ga pričakovali, nato pa priti na Francosko. Priseči mu je morala, da izpolni to obljubo. Sicer pa ne bi bilo treba prisege... Prišla bo, kajti zdaj ga ljubi. Ona, ki se ga je izprva tolikanj bala in se mu nato podvrgla samo iz upanja, da bo s svojim obsodbe vrednim padcem junaško kupila domovini odrešenje, se zdaj ne obotavlja več, niti več ne obžaluje. Ob ognju cesarjevih besed in njegovih trpkih milovanj se je vnela kri te hčere severa, ki ji je bila ljubezen še nova. Zdaj ljubi Napoleona; ljubi ga strastno, sama od sebe, za zmerom. In njemu je v najlepše zmagoslavje zavest, da je ta mlada, nežna, ponosna in zvesta žena, ki se njene roke toli milo ovijajo njegovega vratu, v bodoče njegova, iz svoje volje, brez računanja, brez častihlepja; da ga hoče samo gledati in biti odvisna od njegovih želja. Kolikanj jo ljubi zaradi tega tudi on! Kolikanj jo bo zmerom ljubil! On, ki je vse imel, samo tega še ne, in ki je morda že obupoval, da bi to kdaj dosegel — on čuti pijanost, ki mu stopa v trezno, močno glavo, kadar koli pogleda Marijo. FOUCHE Bilo je nekaj dni po sprejemu Marije Walewske pri cesarici v Tuilerijah. Čeprav je bila ura šele enajst, je bila grofica že povsem oblečena. Pravkar je bila napisala pisemce cesarju, ki ji je bil sporočil, da ne utegne priti prej kakor jutri. Nedaleč od nje je ležala v pol k rožnem oknjaku na zofi, pogrnjeni s krasnimi kožami belih medvedov, kneginja Pavlina, njena gostiteljica in prijateljica. Bila je oblečena v pisano tenčico in je imela še čipkasti nočni čepeč na glavi. Danes je bil spet eden njenih muhastih dni. Zatrjevala je, da ne zmore niti koraka, a vendar je hotela imeti ljudi okrog sebe. Zato se je bila dala v naslanjaču zanesti k Mariji WalewskL Ze celo uro je zdaj veselo kramljala ter pripovedovala grofici Walewski, ki jo je raztreseno poslušala, sto in sto zabavnih zgodbic z dvora in iz pariške škan-dalne kronike. Pavlina je bila v svoji obleki in svojih muhah izbirčnejša od princese starega rodu in zanikar-nejša od kreolke. Tako se je čudno razlikovala od Marije Walewske, ki je bila — po Napoleonovih besedah — preprosta in vrla kakor kateri koli njegovih grenadirjev. A dobri tovarišici sta bili vkljub temu: visokost je znala ne glede na svoje nore nagode čislati resnična čuvstva, in Marija Walewska je čutila, da ume biti Bonapartova raz-vajenka tudi plemenita in pogumna. Primerno In trajno darilo za birmo je „ OSMI A" polnilno pero C Iridij konica 9 Velik rezervoar # Črnilo je vidno 0 Elegantna oblika O Večletna garancija M. TIČAR, d. z o. z., Ljubljana, ŠELENBURGOVA UL. 1. SV. PETRA CESTA št. 26. MOŠKI! ZA ZDRAVLJENJE SPOLNIH SLABOSTI, SEKSUALNE IMFOTENCE, ter za ojačanje spolne funkcije, poskusite originalne hormonske VI-HA-GE pilnle Dobite jih v vseh lekarnah: 30 pilul Din 84, 100 pilul Din 217, 300 pilul Din 550. Diskretno po povzetju pošilja: Mr. Gavrančič lekarnar, a glavni depo: Farm. Kera. Laboratorium VIS-VIT, Zagreb, Langov trg 3. POZOR! Grafiki In propagandisti! Nagradno tekmovanje za izdelavo načrtov in tekstov oglasov I. nagrada din 1000.— II. nagrada din 500.— trije odkupi po din 200.— Nagrade p o d e 1 u j e neodvisen žiri. Pogoje za natečaj pošlje: »Z E P H I R« D. D. — SUBOTICA Naročniki ,Jutra' so zavarovani za 10.000 Din. Brza parobrodna služba iz Benetk in Sušaka v Dalmacijo. Odhod iz Sušaka v nedeljo ponedeljek, torek, četrtek in petek ob 17. uri. — Turistovske proge iz Sušaka (in Benetk) v Dalmacijo ter iz Sušaka (in Trsta) v Grčijo po zmernih pavšalnih cenah. — Dnevno večkratna zveza z vsemi kopališči in letovišči jugosl. obale — Prospekte in navodila daje direkcija na Sušaku ter vsi uradi »Putrnka« in družbe »Wagons-Lits« (Cook). ZAHTEVAJTE' BRE5PUČNI CENIK □ NAjrtlPDLHEJSE GENERALNO ZASTOPSTVO ~ P 5CHNEIDER ZAGREB NlKOLlCEVA 10 Ištemo glavne zastopnike za Savsko, Dravsko, Moravsko, Dunavsko in Vardarsko banovino za prodajo najnovejšega preparata za varjenje vseh kovin. — Uporabljajo ga vse tovarne, avtogaraže, strojne, mehanične in ključavničarske delavnice, ladjedelnice itd. Pisati na poštanski pretinac 322, Beograd. VRTNE SOLNČNIKE Izdelujem počenši od Din 80.— BELA FETTMANN Zagreb. Masarykova 9 S ■u- rt j, OČ > r; a s ■c .5 LEPE GRUDI... so želja vsake žene! JOLIFEMME — ZA NERAZVITE GRUDI ! Naraven, zunanji in popolnoma uspešen postopek za dosego normalne velikosti in polnosti grudi pri nerazvitih grudih ali kadar grudi oplahnejo zaradi bolezni ali otroške postelje. Pri tem pa se ne ojačijo telo in boki. — Garnitura din 160.—. J UNO — MLAHAVE IN MEHKE GRUDI ! vrača gradim elastičnost in čvrstost. Garnitura.......din 70.— Nega lepote. •.? Da! ... toda samo z znamenitimi in naravnimi preparati biološke kulture lepote Schrbder-Schenke. PASTA REGIS — specijalna krema za prehrano kože in proti gubam. Dovršeno negovane dame jo dobro poznajo, no mi izdamo tudi Vam to njihovo »tajnost lepote«. Din 18.—, 36.—, 40.— in 60.—. ASIAMI mandeljevo mleko zoper razširjenje por, zoper ogrce in kožno ma- ščobnost. Din 50.— in 30.—. VODA IZ KUMARIC za suh obraz. Poživlja kožo, pomlaja črte obraza. Odlično odpravi šminko. Din 30.— in 50.—. GUBE IZPOD OCI (VREČICE) izginejo z uporabo dragocenega olja »Muskelol«, najmodernejše in najuspešnejše. Din 45. Razpošiljamo proti plačilu poštnine po pošti. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO NAVODILA IN NASE VELIKE ILUSTRIRANE KATALOGE. Parf. in kozmetika j-OMNIA«, odd. J/3, Zagreb — Gunduličeva ulica 8, visoko pritličje. ______ TELEFON 97-67.__ Dobrota Klefiševih salam je priznana. Vsaka Klefiševa salama je opremljena z zgornjo etiketo. Salama, ki te etikete nima, ni Klefiševa salama. Izredno dobre kakovosti je tudi Klefiševa praška šunka kakor tudi vsi drugi mesni izdelki. tAM£KIRAjl 14 I „JIJTKIJ": Parne stroje, kotle, turbine, vodne curbine, pogonske motorje montira, preureja, popravlja, inducira ter izdeluje kurišča, čistilce za vodo, zrak in olje Mesarska zadruga, Zagreb Vlaška ulica 72 o ima naprodaj vagonske zaloge topljenega loja, krvnega albismina govejih in telečjih kož ter vseh vrst črev INSERIRAJTE V „JUTRU"! DOAIZALE ■Hi T EL.I 2 951 Hotel Vila Lucija Aleksandrovo otok KRK Pension z vsemi taksami od Din 45.— naprej. Prospekti se dobijo brezplačno pri Putniku in pri upravi hotela. Pošteno blago je najboljša reklama, še iz oddaljenejših mest se Vam izplača priti v Trbovlje po čevlje. Dobite jih v največji izbiri za vsakega v priznano dobri specijalni trgovini čevljev MARKIČ Mm TRBOVLJE Domač izdelek in nizke cene. Samo enkrat kupite k in prepričani boste. — Pošiljam tudi po pošti. STARO POHIŠTVO 1 x PLESKANO ZOPET NOVO!! EDINO SYNTEX EMAIL BARVA TO ZMORE. VSAK LAHKO SAM PLESKA! Za 1 kuhinj, kredenco Din 32.— Za 1 kuhinj, opremo c 58.— Za 1 spalno sobo . . . « 145.— Zastopstva Syntexa LJUBLJANA, Prešernova ul. 3 ZAGORJE o./S. (tvrdka Suša) INSERIRAJTE V „ JUTRU* %? %J ZBHTEVHDTE BRE5PLACN! P0DUCN! CENIK NAJPOPOLNEJŠIH GLASBILA IAJVE0E DOMAČE "STRCtNE "VRTKf 5CHNEIDER KR. DVCR5*. DOBAVITELJ ZAGREB NIKOLIČEVA 10 V naših krajih so že od davna znana dvokolesa Ta dvokolesa se še danes izdelujejo v oni znani STYR1A prinaša za sezono 1938 MOVE MODELE V KR0MIRAN1 OBLIKI §TYMIIA STARI KVALITETI ki so jo naše kolesarske generacije spoznale kot najboljšo in nedosegljivo Dobivajo se v vseh trgovinah te stroke GENERALNO ZASTOPSTVO : „RE-KO" JULIO ROSENRERG, Zagreb, Račkoga 10 denarnih NAGDAD H kateri točki navodila o uporabi Radiona spada posamezna slika? Navodilo za pranje z Racfionom, IcS Je tiskano na hrbtni strani vsakega zavitka, ima 6 točk. Potrebno je, da točno doženete, katere točko Radion navodila predstavljajo te slike. Vzemite v roko zavitek Radiona in prečitajte pazljivo vsako točko navodila, pa ga primerjajte s temi slikami. Nato vnesite v prazne kroge na teh slikah Številko tiste točke« ki po Vašem mnenju spada k posameznim slikam. Napišete v spodnjem desnem kotu tega oglasa čitljivo Vaše Strte In natančen naslov. Izrežite cel oglas in ga pošljite kot tiskovino v odprti kuverti frankirano 9 25 para brez vsakega drugega obvestila na: jugoslavensko d. d. Schicht« Lever, oddelek reklama, Osijek. POZOR: Poslednji rok za vpošiljafev je 31. maj. 1. nagrada 2. nagrada 3. nagrada 4. nagrada Di in. ft »t 91 to.ooo.- 5.000.-3. ooo.- 2.ooo.-1oo-- 2oo nagrad po „ Skupaj Din. 40.000.- za pravilno reSfev! Ugotovitev pravilnosti rešitev, žrebanje in delitev dobitkov izvrši posebna ocenjevalna komisija, katere Člani so8 Dr. Mato Peric, kr. javni notar Ka milo Krvarič, direktor ^Hrvatskega Lista*4 Inž. Ante Safner, direktor Jugosl. d. d. Schicht-Lever Dragan Gregurovič, šef reklame Jugosl. d. d. Schicht-Lever Glavni dobitniki bodo objavljeni 19. junija. Navodilo o uporabi obeta pri nagradnem tekmovanju dobitek, točna izpolnitev istega pa prinaša uspeh pri pranju perila! pere sam-pere prizanesljivo »JUTRO« 5£. 112 Crepe če Thine, uzorčasti .(imprimč) brez napak 18 EDID5TUEr)0! Din Nedelja, 19. V. T9sa in rrgncn- pp R H U F O K T U R O KOmRNDITNR DRUŽBO mESTHI TRS 17 CENE MALIM 06LA80M P» M par m btutJa, Dtn S.— davka sa veaic ogla* ta enkratno pristojbino Din S__za Šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo atnžb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din —. Dopisi ta tenitve se zaračunajo po Din Z.— za vsako besedo, Din S.— davka za vsak oglas ta enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—„ Vsi ostafi oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas ta enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Dtn 17.—* Moli c ulus i Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« P|f| odgovor, priložite ▼ znamkah Vse pristojbine za male oglase Je plačati pri predaji naročDa, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, aH pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se "»fltffl oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana, Dr« Fr. KOLTERER kopališč ni zdravnik in specijalist za kopališčno lečenje, ordinira — kakor vsako leto V ROGAŠKI SLATINI 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje Siaslova 5 Din. Najmanj Si znesek 17 Din. Medijske toplice pr; Zagorju. Plavalni ba »eni 28" C na prostem, feT&sna okolica In sprehodi, lZborna hrana in postrežba, solidne cene Pojasnila prt upravi kopališča. Medijske toplice, Medija—Ialaike. 223-38 Kam pa,kam T Danes vsi k »Napoleonu« JriEažka cesta 4. Vsako nedeljo koncert. Dobra, jedila., prirtoa pijača. 12105-18 Tudi danes gremo na Dolenjsko cesto 35 v gostilno pod Gozdom k)ex dobite ocvrtega, koz lička, topla, mrala Jedi ta, tn dobro kapljico. 12198 18 DANES umetniško Igranje sa citre t gostilni pri Lov CU. Rimska 24. Mnogovi Btna Izbira dobrih jedil Prvovrstna, garantirano pristna vina. Na svidenje. 12194-18 Ne poaablte danes priti T gostilno k »Panju« Vegova nI. 10, kjec boste najbolje ln najceneje postreženi z izbor n:m. dolenjskim cvičkom fai a finimi štajerskimi sortiran trni vini, ob vsa kem času razna gorka tri mrzla Jedila, danes trt vsak večer Igranje kiavtrja petje, gostom na razpolago biljard, balinišče Itd. Zato pridite ln zahajajte vedno te. ob vsaki priliki le v Vegovo ulico 10. Se pri poroda ln vas vabi Tone Hud. 21181-18 Vsi k Lasanu v Šiško na zabavo s plesom. Do bra dalmatinska Tina ln dalmatinska kuhinja — Janje na režnju. Se priporoča Lasan. 12296-18 Gostilna Martine Zg. šiška. Danes velika plesna prireditev. Igra Pavličev Jazz in domač šrameL Dobra vina. — Ocvrte plške. 12034-18 Prodajalko izurjeno v prodaji galanterije, železnine, porcelana — sprejmem. Ponudbe na ogl, odd. Jutra pod »Spretna«. 11942 Krojaškega pomočnika sprejmem takoj za stalno Josip Klun, Kočevje. 11907-: Tudi pod Gradom je danes veselica m sicer pri Kramarju, na Dolenjski cesti. 12218-18 fSBEESSBi Seseda 1 Dtn. davek 3 Din za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanj d) znesek IT Din. Gozdarja za večje posestvo, oženje-nega, do 35 let starega, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gorski kotar«. 11870-1 Natakarje jdoooie potrebuje Hotel Ko-op, Gozd Martuljek pri Kranjski gori. Pismene ponudbe na upravo hotela. 11859-1 Natakarico mlado, biti mora dobra servirka ter dobra kuharica iščem takoj. Ponudbe sliko na Marica Borštner, restavracija »Park«, Delnice Gorski Kotar. 11850-1 Restavracijska kuharica perfektna ter zmožna samostojno voditi obrat kuhinje, stara do 45 let, dobi takoj mesto. Ponudbe s sliko na hotel »Nori svet«. Maribor 11842-1 Šteparico .zurfeoo v lorbarskih poslih sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalna zaposlitev«. 11837-1 Mlado čedno dekle ki ima veselje do hišnih in vrtnih del ter gostilne, takoj sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11815-1 Prekajevalskega pomočnika prvovrstnega, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Ljubljana«. 11783-1 JANKO TIČEK IN NJEGOV 0ČF 86 In ko je hotel drugo jutro hlapec nakrmiti svinje, je ves osupel obstal, kajti naši trije prijatelji so ležali pri svinjah na slami in veselo smrčali. Dva krojaška pomočnika sprejmem takoj. — Franjo Škrbec T Ložu. 12215- Iščem rudarje dobrega znanja 2a notalno igranje (Blechmusik) eden kot kapelnik, rudar ali ključavničar. Ponudbe na naslov: Alojzij Flies, ober-štajger, rudnik Klenovnik, Požarevac. 12216-1 Tehnika stavbenega in strojnega tudi z nedovršeno šolo, če mogoče vojaščine prostega sprejmem v stalno službo. Ponudbe z zahtevki na ogl. odd. Jutra pod »Agilen«. 12196-1 Vzgojiteljico mlado, skromno, inteligentno b perfektnim znanjem francoskega in nemškega jezika iščem k 9 letnemu fantku. V prvi vrsti za poučevanje francoščine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dežela« 11857-1 Pošteno služkinjo ki zna kuhati ln prati iščem za malo družino Oglasiti se: Svetje 37, Medvode. 11814-1 Dva mizarska pomočnika za fino pohištvo z vso oskrbo sprejme Trebar Anton, mizarstvo, Zadra ga, p. Križe. 11778-1 Natakarico pešteno, čedne zunanjo s ti, z znanjem nemškega Jezika sprejmem. Na stop takoj. Iv. Zaič, gostilna Planine Bled 11836-1 Tolkače kamenja (gramoza) najraje zakonski par iščem za trajno zaposlitev. Na razpolago stanovanjska baraka. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Gra moz« 11853-1 Upokojenca orožnika, biclklista ta ko j sprejmemo za kontrolnega organa. Združe nje trgovcev, Radovljica. 11919-1 Poslovodkinjo sprejme proti takojšnje mu nastopu večje podjetje za svojo podružni co v Mariboru. Potrebna je večletna trgovska praksa kakšne večje trgovine, dovoljna šolska Izobrazba, vešča slovenskega ln nemškega jezika in urna prodajalka Ponudbe s sliko poslati na ogl. odd. Jutra pod »Stalna eksistenca« 11909-1 Prodajalko za dellkateso zmožno nemščine sprejmem. Po nudbe na podr. Jutra v Celju pod »Izurjena« 11984-1 Stalno službo poslovodje pri večjem trgovskem podjetju z lepo plačo in soudeležbo na dobičku dobi kdor vloži podjetje din 30.000 proti jamstvu. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Samostojen poslovodja«. 12081-1 Pekovski pomočnik zmožen vsega dela ln parne peči, mešanja s strojem, dobi stalno službo. Starost 40 let. Ponudbe pod »Stalna služba« na ogL odd. Ju tra 12023-1 Mizarskega pomočnika potrebujem takoj. Jožef Vengar, Št. Javor -nik. 12010-1 Dve pomočnici sprejme krojačica Jerman, Sv. Petra c. 53-a. 12061-1 Pisarniško moč veščo trgovine in knjigovodstva sprejmem. Na tančne ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Resno delo* 12058-1 Krojaškega pomočnika zmožnega izdelave velikih finih komadov za stalno sprejme Kaltne-kar Joško, Jesenice. 12009-1 Uradnika s primemo trgovsko Izobrazbo s perfektnim znanjem srbohrvaškega in nemškega jezika, ve ščega korespondence in drugih pisarniških po slov Išče toviarnlško podjetje. V ponudbi Je navesti zahtevke ter pri ložiti prepise spričeval. Samo prednjim zahtevam odgovarjajoče po nudbe je nasloviti na ogL odd. Jutra pod šifro »Sposoben uradnik« 12024-1 Tri pletilje I Blagajničarka za pletenje rokavic — z večletno prakso, zmož sprejmem ln nastop ta- na knjigovodstva, stroje koj, mesto stalno. Sam- pisja, stenografije, slo boleč Pranj o, Zadarska venske, hrvaške ln nem 42, Zagreb. ške korespondence, želi 12031-1 j mesto v trgovini v me stu ali na deželi. Ponud Trgovski 1156 P*5*1 »Zmožna ln agil 6 » ogl- odd. Jutra pomočnik | 11860-2 mamufaktrurne in meša ne stroke, agilen proda I Uradnica JoalCC „K°W me8t°, ^J" urna strojepiska in ste- ^^ lla 2 ,e" Išče službo Inkasanta , v pekarnl bi se rada skladiščnika, piarnlško 112116114 alj službo stalnega hiš nika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »St. 222« Mlad mož spreten in okreten, zna nem-Sko in slovensko, želi primerne službe pomožnega delavca, sluge, raznašalca ali kaj podobnega. Je popolnoma neoporečne prete klosti, pošten, vesten in zanesljiv človek priletne zunanjosti. Ponudbe pod šifro »Hvaležen za zaslužek« na ogl. odd. Jutra. 11820-2 v trgovini najra Je na deželi s hrano ln stanovanjem v hiši. Ponudbe na podr. Jutra v i Celju pod »Pošteno de-iizaa-2 | klei 11987 2 Trgovski potnik solonialne stroke s več letno prakso, dobro vpe lJan želi stalno službo. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Soliden« _196-2 Tkalski nadmojster s dolgoletno prakso za volno in strajgarn blago, išče mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11957-2 Natakarica s kavcijo, z din 1000, išče službo v boljši gostilni. _ Vprašati: Mlekarna Pokopališka 1, Moste od 9. do 11. ure. 11938-2 Šofer s tovorno koncesijo že 11 stalno službo. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Družabnik« 11929-2 Mlad trgovski pomočnik vojaščine prost išče 6luž be v trg. mešanega bla ga ali v kakršnemkoli skladišču. Lahko položi kavcijo. Naslov v vseh posL Jutra. 12039-2 Postrežnica mlada poštena, ki zna kuhati. Išče zaposlitev za dopoldanske ali popoldanske ure. Hrenova ul. 19. vhod Mlrosodna ulica. 12057-2 Knjigovodja — korespondent slav., srbohrv., nemški, išče poldnevno zaposlitev. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Mahro-vec«. 12076-2 Plačilna natakarica srednjih let, dobra servirka s spričevali Išče mesto takoj v restavraciji ali dobri gostilni. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Dobra moč 14«. 12130-2 Pek z obrtjo želi mesta za poslovodjo ali za pred-pečnika. Ponudbe pod »Dober pek« na ogl. oddelek Jutra- 11960-2 Mitmm >uiiBiiiiinw!HBiWiuiHna»muHimtiwBWB«' Vajenci (ke) 'ICHHHlHIiiMtainmtUKItinHIllllHIti^HlIlPtffmttlHlM Beseda 1 Din, davek 3 □ln za šifro ali dajanje naslova 5 Din Na 1 manj d« znesek 17 Din Sprejmem učenko meščansko šolo v trgovino mešanim blagom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Bohinj«. 11772-44 Frizersko vajenko sprejme frizerski salon Rakar, Prešernova 7. 11557-44 Vajenko sprejme salon Fettlch— Frankheim, Kongresni trg 1, Zvezda. 12029-44 Brivski vajenec se sprejme. Kranic Franc, Ljubljana VII Cernetova ul 23. 12065-44 Učenca sprejme pekarna Vodu-šek, Rogaška Slatina. 11988-44 Zaslužek Beseda 1 Dtn. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj znesek 17 Din Tisoč dinarjev in več zaslužite z delom doma Pošiljam ma -riai. prevzamem goto ^'a^o. Mal kapital potreben. Zahtevajte pro spekte. priložite znamko za odgovor. Hemipa, Pančevo. Trg kralja — Aleksandra 3. 11325-3 Sijajna stalna eksistenca dnevno dober zaslužek za osebe, ki prevzamejo vodstvo prodajnih skladišč našega množlnske-ga predmeta, zahtevane ga v milijonih komadov Predmet je edinstven brezkonkurenčen in epo alen po svojem učinku Absolutna potreba za vsakogar: industrijo, tr govino, obrt ali gospodinjstvo; nadalje javne državne ustanove in vsa slična podjetja. Prodajna skladišča samo za večje rajone. Dnevni aa služek od 400 do 1500 din. Znanje stroke ni potrebno; posel za vsakega marljivega ln spo sobnega človeka. Potreben kapital v gotovini 1000—10.000 din. Interesenti iz vseh krajev na še države naj pošljejo nujne in obširne ponud be pod 49794 na Publici tas, Zagreb. 11913-3 Stalno delo na domu Gospodje ln dame z lepo pisavo, tudi na deželi. kl hočejo pisati na slove na kuverte za pro dajalce srečk, morejo za služIti tedensko 250 do 300 din. Adresar prodajalcev srečk z vzorcem ln navodili pošilja le proti plačilu zneska 23 din v gotovini (ne v znamkah) zaupnik Kle mens Berenyi. upokojeni bančni prokurator v Suboticl m. Daničičeva 3. Po povzetju ne poši Ijsimo. Jamčiti morem le za takojšnja vprašanja ln Jih zadovoljiti. 11912-3 Potniki Beseda 1 Din. davek . Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Zastopnike ozir. zastopnice za razpečevanje fotografskih povečav, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Dober zaslužek«. 11825-5 Zastopnike Iščem za vse kraje v dr žavi za prodajo patentnega predmeta potrebnega vsakemu krojaču in zasebniku. Mesečni zaslužek 5000 din ln več. Ponudbe s priložit vijo 10 din v znamkah za navodila in odgovor poslati na »Mazur«. Osi jek V, Dunavska 43. 11914-5 Aparat za čiščenje (biksanje) parketov znamke »Elektro-Lux« malo rabljen prodam. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. 12111-6 Otroški voziček najmodernejši, krem poceni prodam. Malnarič, Jeseo-kova 8. 12115-6 Parketni odpadki in odpadki od žage, 1» polnoma suhi. so najce nejše kurivo. Ivan Šiška, tovarna parketor,— Metelkova 4, telefon št, 22-44. 12021-6 Potnika ki Se potuje sprejmem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Mala kolek cija. d n:sfcl pasovL nahrbtniki, aktovke« 11997-5 Potnika za Dalmacijo po možnosti autovozača, uvedenega išče tovarna. Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja in zahtevki na ogl. oddel. Jutra pod »Dalmacija«. 12117-5 Zastopnike za Ljubljano išče prvovrstna zavarovalnica (domač kapital) Ponudbe pod »Stalno 16« na ogL odd. Jutra 12004 5 Reprezentativne zastopnike inteligentne gospode —■ trgovce — za vsak srez držarvi po enega za prodajo »Premier« patent tehnično dovršenih šotorov sprejmemo. Interpromet, Florjanska 26. 12237-5 Potnik mnmifakturist, provlzio ner, vešč šoHranja za Slovenijo, Hrvatsko in Primorje dobi avto in sezijsko kolekcijo za ši vane konjske in Vigoni ja odeje, pletenine in mianufakturo. ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Potnik« 12277-5 Potnika špecerista, avtovozača takoj sprejmem. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Vpeljan. 12276-5 Voz skoraj nov, nosOnoBt 5000 kg ugodno naprodaj. Po izve se Tržaška cesta 105. 12035-6 Sod 2400 1, dobro ohrasijen prodam. Polzve se Trža ška cesta 105. 12036-« Stavbni les stih, prodam. Polzve se Tržaška cesta 105. 12037-6 Otroški voziček svetloslv, izvrstno ohranjen naprodaj. Golob, Breg 20-HL 12077 6 Blagajno Wertheim št. 3 prodam Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11234-6 Otroški voziček športni naprodaj pri Roje, Tržaška cesta 24. 12121-6 Starinsko omaro s predali prodam Naslov: Tabor 6., levo. 12068-6 Otroški voziček belomoder. malo rabljen. nemške znamke naprodaj za 300 din. Coppenrath, Blelweisova cesta 50. 11969-6 Otroški voziček globok, skoraj nov ln košek ugodno prodani. Beethovnova 4, priti., le vo. 11965-6 Pult steklen-hrastov s predali v dolžini 2.70. zelo ugodno prodam. Naslov v vsen p'>«' Jutra 12185-6 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj ši znesek 17 Din. Sv. obhajilo - sv. birma spominjata na tvrds.o Dolenc. Ljubljana. Wol fova 10. 11697-6 Prevoz gramoza na cesto z avtomobili oddamo na Gorenjskem Ponudbe na »Slograd« Ljubljana. 12170-3 Brivskega vajenca ; stavbeniki treovci mrplTnem talent Perh*) ^""»UtaiSl, irgUVCI sprejmem takoj Perhaj Ivan, brlvnlca. Cerkvena 19, (Trnovo). 12040-44 Vajenca kl ima veselje do trgovine z dvema razredoma meščanske šole. pri dnega ln poštenega — sprejmem v trgovino z meš. blagom. Leopold Sega, trgovec. Velike Lašče. 12018-44 Odličnjakinja 8 ljudskih razredov. — zdrava ln močna, želi mesto učenke v kakšni boljši trgovini v mestu ali na deželi. M. Hočevar. Velike Lašče 5. 11956-44 Mehaniški mojstri! Zdrav 15 leten fant z dežele se želi Izučiti mehanlške ali ključavničarske obrti, najraje v mestu. Nastop takoj. Oblak Leopold, 21rl. Se lo. 11955-44 ln privatniki pozor. Vsa korrstne vožnje prevzame ln vam poceni prevaža Tone Huč, Vegova ulica 10. 12180 3 Pouk Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje & znesek 17 Din Strojepisni pouk Večerni tečaji, oddelki od 6. do pol 8. in od pol 8. do 9. ure zvečer. Vpisova nje dnevno od 6.—8. zvečer. Šolnina zelo nizka. Na razpolago 25 najrazličnejših pisalnih stroiev Posebni tečat za itareiše dame m gospode. Christofov očm zavod. Domobranska cesta št. I5-. 11875-4 Med mestom In deželo nosredajr »Jatrov* f«a>i oglasnih Dobavljam vsako množino vezanih mecesnovih plohov in desk po naročenih dimenzijah. Ponudbe na ogl. odd_ Jutra pod šifro »Mecesen« 11741-6 Voziček lep. globok, prav poceni prodam radi selitve. Naslov v vseh posl. Jutra. 11304-6 Vreče vsakovrstne ln t vsaikl množini ima stalno na zalogi Križnič, Maribor, Dan j kova 10. 11904-6 Pozor peki! Ugodno naprodaj stiskalnica. Nasl. t vseh posl. Jutra. 11897-6 Otroški voziček globok prodam za 300 din. Puc. Detelova 5. 11839-6 Vr^ta železna uvozna. dobro ohranjena in osebna vrata naprodaj. Streliš- ka ul. 32. 12175-6 Vrata, okna !n drugo prodam. Naslov t vseh posl. Jutra 12302-6 Kisle kumarice prvovrstne, privatno vlo žene, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 12303-6 Apno z drvml žgano, belo mastno za kemične svr he. detall ln gradnjo 20 ton dnevno ln stalno žge in poceni prodaja: Apnenica Dobrepolje. 12280-6 300 parov čevljev prodam radi selitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Polovična cena« 12158-6 Palme in juke velike in stare, na proda). Poljanska cesta 12-1. 12310-S Frizerska oprema razna, ugodno naprodaj. Naslov v vseh posl Jutra. 12028-6 Otroško posteljo železno, belo lakirano in 2 omari vse v dobrem stanju prodam. Pintar, Gosposvet-ska cesta l-II. nad. 11951-6 40 ms smrekovih plohov ugodno prodam Kočar Ludvik, Rova Radomlje. 12107-6 Dve postelji t moderno nočno omarico, omara za obleko novi biljard en gostilniški gramofon radi selitve po nizki ceni ugodno takoj prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12092-6 Globok voziček poceni naprodaj. Strossma-yerjeva 5. pridičje. 12096-6 Ugodno prodam radi renoviranja in napeljave gorke in mrzle vode: umivalnike z ogledalom in marmorjem, radio 6-cevni, z dvema zvočnikoma, lestence za elektriko, nekoliko pribora itd. P. Šterk, hotel »Bellevue«. 12233-6 Vrtne stole zložljive, — poceni proda Tribuč, Tržaška 42, telefon 26-05. 12250-6 Biedermeier salon izredno lep, ugodno prodam Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12251-6 Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj-Si znesek 17 Din. Transmisijo cca 9.50 m, premer 60 do 75 mm e ležajl kupi parna žaga Rog d z o. z. Podstenlca Topli ce Dri Novem mestu. 11648 7 Parni vitel (spil) kupimo nujno za dviganje vagonetov 1500 kg po pobočju s 30% padca Javiti K. J. Jankovič, Beograd, Haiduk Velikov venac 2, telefon 20—304. 12087-7 Čebele iti panjev ksanjičev topim. Ponudb« pod »Plačam tak04 7« m ogl. odd. Jutra. 11787-7 Železen Štedilnik j^ečji. dobro ohranjen kupim. 8trafflščar. Po 4:opaJlška 35. 11880-7 Decimalno tehtnico nosilnost 300 kg kupi » rbo-rejska zadruga. Notranje Gorice, Brezovica. 12099-7 Vogalno parcelo krasno v Tivoliju v neposredni bližini mesta takoj ugodno prodam za gotovino Poizve se v pisarni Dr. Grablovica. odvetnika, Dalmatinova 2. 12097-7 Vrtne stolce fcupi tvrdka Jenčič, Mengeš 12136-7 Pisalno mizo amerlkanskc ln manjšo blagajno kupim, Ponud be na pisarno Kovačič. Ljubljana, Rimska c. 7. 11966-7 Za gotov denar kupim vsato količino čitljivo pisanih In toč n t'n naslovov odkoder-koli. Plačam 25 para za laoreao. Za ta posel pla čam posebne tiskovine, pol«, blankete. na-odi :a in dogovor, zahtevam da se ml vnaprej plača na konto stroškov din 27 (poštnih mami ne sprejemam). S takim ;popisovanjem so ljudje Lahko zaposleni cele me ijece. Samo na odgovore. fcl takoj dospo. lahko dam zajamčeno nagel odgovor Berenyl Kle mena, Subo-tlca UL, Da cičlčeva ulica 3. 12015-7 Zbirke starih znamk kakor tncH dublete ku plm. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Dobro pijačam«- 12152-7 Stare moške ob'ekc čevlje, perilo, pohištvo kupujem. Pišite: Drame Alojzija, Ljubljana. Gal hidKv. uaciežje 29. 12133 7 Potrebujemo nujno b& naše interesente fo-topotrebščine (aparate, stojala rumenlce) tudi takojšnje plačilo. Pathe projektor, kolesa, šivalne, pisalne stroje itd.— Vse. kar ne rabite vam proda komisijska trgorl na Puharjeva 1 (blizu Figov ca.). 12264-7 Spalnico boljšo. dobro ohranjeno, č*to. kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »101« 12305-7 Beserla 1 Dtn davek 3 Din za šifro ali dajanje nasipa 5 Din Najmanj >t znesek 17 Din Vsakovrstno zlato kupuje po naJviSjifc cenap CERNE — juvelir J lubliarta Wolfovs ui tieseab 1 Din aaveg Din za šifro al; dajanje naslova 5 Din Najmanj ii znesek 17 Din Valvazor »Dle Ehre des Heraogs-tum Kraln«, 4 knjige, naprodaj Vprašati: Vič D lica B št. 6 11925-8 Obče državljanski zakonik kupim. .B Perko. Res. IJeva cesta 24-1. 12139-8 Valvazorja Ulsteins Weltgeschicbte in Fuchs Sittengesdbichte, kupim. Ponudbe s ceno na ogi. odd. Jutra pod »Kakor novo«. 12252-8 Beseda 1 Din. davek 3 Din za štfro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj š< znesek 17 Din Philips Radio nov. ugodno prodam ali zamenjam za motorno kolo. Borne P_ Apače 87 11832-9 Oblačila Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj znesek 17 Din Dve lepi moški obleki črno ta sivo prodam. Baslov v vsrh posloval-C ah Jutra 11530-13 Beseda 1 Din, davek 3 Din za Slfro ali dajanje nas.ovg 1 o in Na \Qj & znesek 17 Din. Borova drva mešana a bukovimi ln hrastovimi okrogiicami več vagonov naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Drva« 11854-15 Hrastov les L ln n. raz. od 60 cm debeline naprej prodam več vagonov za takojšnjo dobavo po dogovor jeni ceni «11 zamenjam za osebni arvto. LJude vit Vernik. Moškanjci. 12051 15 Kupuj domače blago! Pohištvo Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj A, meeek 17 Din. Pohištvo aovo m te rabljena b ogi pohištva »SAVA« Mljsarstvo, Rožna dolina i. 4. št 18 Trgovina po hlštva. Nebotičnik, Ga Jeva. 12209-12 Spalnice kuhinje ln drugo pohi štvo po solidnih cenah priporoča Andlovic, ml zarstvo, zaloga pohištva in posteljnih žičnih vlož kov. Komenskega ul. 54. 11619-12 Moderno spalnico Ln kuhinjsko opremo poceni proda mizarstvo Ignacij Oblak, Gospo svetska c. 13. KolizeJ. 12257-12 Vsakovrstno pohištvo najcenejše. najmodernejše v priznano solidni Izdelavi se dobi samo ▼ velik zalogi tvrdke »OPRAVA« LJubljana. Celovška 50 Sprejemajo se naročila. 73-12 Reseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj S, znesek 17 Din Motorno kolo kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjeno 7« na ogl. odd. Jutra. 11786-10 Ford 2-tonslri, T dobrem stanju, ugodno na prodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11941-10 Motorno kolo s prikolico znamke AJS 500 ccm ▼ brezhibnem stanju prodam. Na6lov 7 vseh posl. Jutra. 11748-10 Motor Indian 350 ccm ugodno naprodaj Naslov Kalan Jo žet Bogateč. 11852-10 Avto Opel P4 dobro ohranjen za din 12.500 takoj prodam. In formacije pri Marušlč, Stari tog prt Rakeku. 11982 10 Motor Motosacoche OHV luksuzno opremljen s prikolico Felber »11 brez ugodno prodam Vrenko Aleksandrova 7-n. 12000-10 Ford štirisedežno limuzino ▼ ze-lo dobrem stanju prodam za din 12.000.— Stai&o Peč nik, Stožice—Jezice. 12088-10 B.S.A. 500 ccm motorno kolo z prikolico ali brez se ugodno proda. Gr-movšek, Stari trg 6-11. 12094-10 Motorno kolo Diamant skoraj novo prodam. Blažir, trgovl na, Zelena Jama. 12060 10 not mot« krj 500 oent, 500 ka voAan takoj prodam. Ogleda se OacaSa Loja«, Ljubljana. 11945-10 Avto Opel Olimpa Cabnoiet lun ožino zaradi nakupa večjega voza takoj naprodaj za 18.000 din. Ponudbe aa Ferdinand Stravs, Ptuj. 11900-10 Indian Prince 350 ccm v dobrem stanja, poceni naprodaj. »Obnova« d. d. Vošnjakova 22-11., Ljubljana. 12211-10 Motor kornpt. 220-330 v 2 ks. skoraj nov, in manjši pult s steklom, ugodno naprodaj. Juvan, Prešernova ul. itev. 18. 12212-10 Ford ugodno naprodaj. Nun ska 3. Zamenjam tudi za motor novejše tipe. 12200-10 Motorno kolo s prikolico stare j Sega modela neverjetno poce nI prodam. Upravnik in tendantskega slagallšča Kodeljevo. 1219910 Motorno ko.o malo rabljeno v brezhibnem stanju 200 do 300 ccm kupim. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Takoj plačilo 99« 12188-10 Harley Davidson s prikolico t odličnem stanju ugodno naprodaj kačlč Milan. Ljubljana Vit, Celovška 67. 12290-10 dobra dom S. w Ksdvo- 13283-11 Več koles mMJtulh In novih pr-ruvrslnih matrik poceni proda Llpar Cerklje. 11310-11 Kolesa, Šivalne stroje prvovrstnih mam k a ga ramdjo nov« ln rabljene r veliki tasblrl najceneje proda trgovina Trt glav, Resljeva 16. 12142-11 Moško kolo ugodno prodam. Fran f tikanj ka 10, dvorišče. 12242-11 Glasbila Beseda 1 Din. davek 3 Din ea Slfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj 6« Enesek 17 Din. Klavirsko harmoniko kitaro, violino in kolo prodani ali zamenjam za motor 00 do 200 ccm. Din ter, Sv. Petra cesta 85 ali Jegllčeva 10 11890-26 Klavir harmoniko od g do • na 60 basov prodam. Plačnik Janko kol. restavracija., Jesenice. 12008-26 Več DKW avtomobilov rabljenih, limuzine in kabrtoleti. model 1936 ln 1937 ter druge znam ke ugodno proda po 11 kvidacljsklh cenah dkw zastopstvo J. Lovše — Ljubljana, Tyrseva c. 35 12241-10 Koncertne citre dobro ohranjene, ugodno prodam. Ljubljana - Moste Baudkova 22, visoko pritličje. 12201-26 Klavir svetovne znamke, uglašen, lep, zelo ugodno naprodaj. Ogled vsako dopoldne na Tržaški cesti, Glince 44a, I. nadstropje. 12231-26 Nov avto znamke Opel 01ympla je radi bolezni naprodaj Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod Si fro »Najnovejša tipa« 12267 10 Plymouth limuzina eleganten 5 sedežni av to kakor nov naprodaj. Ogleda se prt Marini. Maribor, Tržaška cesta 16. 12269-10 DKW 1938 Melster, kabrlo, ramo strokovno moeen naprodaj Izpod cene 2» 6000 din. Ponudbe pod »Nujno, gotovina« n» ogl. odd. Jutra. 12297 10 Avtomobile tovorne, osebne ln avto buse dobro ohranjene vseh Jakostt kupite naj ene je prt O 2užek Krupp zastopstvo. Ljub [Jana, Tavčarjev« 11 12229-10 Diamant motor v brezhibnem stanju, proda Vrenjak. Rožna dolina Cesta VII., 22. 12232-10 Prodam motor BSA 500 ccm, tipe 25, dobro ohranjen za 3.500 Din (Pot v Zeleni log št .19) Cesta dveh cesarjev. 12221-10 Avto Chevrolet kolesa od avto za vozove, peresa. kroglične ležaje, vrtne stole, plinska peč, razno železo, uporabno in zidarske spoike — Kristan Franc. meh. del. Ljubljana. Tyrševa c. 54. 12283-10 BSA 500 OHV s prikolico, malo vožen, vse brezhibno in kompletno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12244-10 Avto »Lancia« teedežni, dobro ohra njen. ugodno naprodaj Ogled garaža Kopač, — Frankopanska ulica 21. Ljubljana VH. 12123-10 Avto zamenjam za motorno kolo 4-5 sedežni odprti športn voz dam t* motor 250—*0C> ccm, novejše tipe. Ponudbe aa ogl. oddel. Jutra pod »V dobrem stanju«. 11872-10 Motorno kolo znamke AJS, 500 ccm, OHW. športni modefl z električnim osvetljen-njem. malo rabljen takoj prodam. Ponudbe na ogi- odd. Jutra pod »Motor«. 12017-10 Motorno kolo »Zenith« (Jap) 1000 ccm OHV s Porges schwingachse prt kollco ln Bosch svetilko v brezhibnem stanju ugodno naprodaj. V. Salzer. Zagreb, Guudu-llčeva 10. 11946 10 Chevrolet 1 in pol tonski takoj zelo poceni prodam — Vzamem tudi hranilno knjižico v račun. Ogled na dvorišču Jugokerao-tehna. 21fcerte*» 7. '»I" Kolesa Seseda 1 Din davek a Din za šifre ali dajanje naslova 5 Din na]man) st znesek 17 Din Prvovrstna kolesa lainoveiši leioinji modeli. t aajvečn izCir že od Din 55c naprei. Nova trgovina, i-iubliana. FyrSeva cesta it 1 Dunajska c.) nasproti Go 'Podarske zveze. 11390-11 Damsko kolo skoraj novo prodam. Oblak. Rožna dolina c. vti-7 12026 11 Moško kolo dobre znamke, popolnoma novo, nerabljeno, prodam pod ceno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12213-U KOLESA ženska in moška otroški vozički najnovejši modeli ter sivalnj stroji Singer, Pfaff in drugi po-grezljivi, po zares nizki ceni naprodaj pri »promet« nasproti ir ižanske cerkve. 12162-11 a vsaka beseda i Din davek 3 din za dajanje naslova 5 Din najmanj 61 znesek 20 Din Novost za dame!!! izvršujem trajno cmdu aelje na najnovejšem in najlažjem aparatu se danjosti posebno pri poročljlv za občutljive dame. Frizerski salon— »Rakar«, Prešernova ul 7, nasproti slaščičarne SoSak. vežnl vhod 140-30 Milostiva! Val krzneni plašč Vam čez roletje shranimo, obenem iz vršimo potreona popravila za polovično ceno. Plačljivo 4ele jeseni ob prevzemu. l rot, Liubluna, Mestni tre 5, Telet on 20-0). 172 50 seseda 1 Din. davek Din za šifro ali dajanje oaaiova s Din Najmanj &t meeek 17 Din. Lokomobilo 12 do 150 k&, rabljeno ali samo ie v prav dobrem sta* ntu, 2 ognjiščem za kurjavo z drobnim premogom, kupimo. Ponudbe na ugi. odd Jutra pod šifro »La-komobiia 150«. 11809-19 Konjskega sena *«£ tisoč k* proda. Pr. Note. Gorice. Kakovec Brezo* 12098 3J Večjo količino sladkega sena — >ečar Viktor. Kodeljevo, Zadružna 17. 12214-55 proda lievo. Kapital Beseda 1 Dtn, davek Din a Slfro ali dajanje naslova S Dtn. Najmanj «1 enesek 17 Din Ureditev dolga potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v kookurznih za devah in vseb drugih trgov sko obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revi-zij«. Sestava in apiutMii** bilanc. Preskrbe kreditov. Nasveti glede hranilnih vlog m plasiranje istih. Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesioninna komercialna pisarna. LOJZE ZAJC Ljubljana, Gledališka 7. TELEFON 38-18. Hranilne knjižice 3% OBVEZNICE VREDNOSTNE PAPIRJE VOJNO ŠKODO v n o v t o j e po najvišji ceni m takojšnjemu izplačilu Koncesijonirana trg. agen-tura za bančne posle AL. PLANDMSEK, Ljubljana, Beethovnova 14. Telefon 35-10. 220-16 Bančno kom. zavod MARIBOR Aleksandrova cesta 40 kupi takoj ln plača najbolje hranilne knjižice bank ln hranilnic vredostne papirje: 3•/• obveznice, bone. srečke, delnice Itd. valute vseh držav. Prodaja srečk državne razredne loterije 174-16 Samostojna dama ki bi hotela skupno go spodarstvo s starejšim moškim, ali kot kompa njonka pristopiti k go stilni, vinotoču ali trgo vini z živili, a prostim stanovanjem v Ljublja ni. naj javi svoj naslov na ogl. odd. Jutra pod »Poštenje, tajnost zajamčena« 11920-16 Ključavničarske stroke službo Iščem Pristopim kot družabnik z din 150.000. Ponudbe na po družn. Jutra Maribor pod >150.000« 11902-16 Kupim turbino na vodni pogon cca 20 KS za 15 m padca, sistem Franois ali spiral. Eventualno spojeno z električnim generatorjem 20 KVA trofaznlm 380 V, 50 per. Pismene ponudbe pod »Turbina« na Publicitas, Zagreb. 11855-2» Francis turbino za vodno moč 460 cm padca prt 350 lt. na sek iščem. J. Karara. Marl bor, Ribniško selo 23. 11899 29 Stružnico rabljeno kupim. Ponudbe Marinko Valentin, Sneberje št. 73 p. Ljubljana. 12095-29 Pletilni stroj 10-80 ln 12-100 prodam tudi na obroke. Naslov v vseh posl. Jutra 12062 29 Šivalni stroj Singer, krojaški e okrog '.m čolnlckom poceni prodam. Kolodvorska ul li n, 2. stopnišče, levo 12256 29 -1 Enofazni motor pol KS 220 volt. dobro ohranjen, kupim. — Ignac Rotar, pekarna, Vrhnika. 12154-29 Pridelki eteseda 1 Din. davek d Oln za Slfro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj St meeek 17 Oln Kraški teran najboljši, dobite v restavraciji Slamič. 11802-53 Cvetlični med domač, nudi najceneje J. Menart. Domžale 804-33 Družabnika ali posojilo 7000 dtn tfčem Ponud be na podr. Jutra v Ce I1u pod »Odličen zaslužek* 11985-16 Iščem kompanjona ea mehanično delavnico. Finančna pomoč ne potrebna. Ponudbe na I. O. Lesko vee 66. prt Krškem. 12052-16 32-letna blondinka prosi do 60 let starega dobro situiraaega gospoda za pcsojilo 3—5 tisoč din vsled povečanja trgovine. Vrnitev po dogovoru. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Iskrena prijateljica«. 12109-16 Posojilo do 100.000 (Vknjižba)— proti mesečnem odpla čilu Iščem. Dopise na ogl. odd Jutra pod 61 fro »Sigurno 100«. 12019-16 DENARNE POSLE Posredovanje kreditov Vnovčevanje vlog prt de narnlh zavodih Naložbe kapitala Poravnava — Oprava nepremičnin. — Davčne napovedi Informacije Ureditve revlzl Je bilance ln stalno lontrolo knjigovodstva in vse druge trgovske to gospodarske posle izvede »Svetovalec«« konceslonlrana trgovsko gospodarska POSLOVALNICA M Kovačič ljubljana Cesta 29. oktobra 7 (preje Rimska cesta) 11964-16 Hranilne knjižice zaščitenih zavodov vred aostne papirje, delnice kupone, dobroplse 3 '/• obveznice kupujemo po najvišjih cenah Različna posojila Obi. dovoljena pisarna Rudolf Zore LJUBLJANA CHedaL ul. 12. Tel. 38-10 12207-16 OGLEJTE si krasne modele. Prodaja tz tovarniške zaloge. Kotnikova 12, Telefon 30-13, JERŠE LEO, javno skladišče Turk Dri. samoupravni nameščenci privatniki dobijo dolgoročna posojila. Brezplačno informacijo dobite, Ljubljana. Slomškova ulica 1, pritličje. 12155-16 7 knjižic Kmetske od 6 do 50 tisoč skupno 200.000 prodam najboljšemu ponudniku. — Ponudbe pod »Tekom maja« na ogL odd. Jutra. 12254-16 Z visokim kapitalom pristopim k velepodjet-Jn kot sposobna višja uradniška mod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Denar 9« »299-16 VELIČASTNA SLIKA BEDA IN DISdPLJ-KB. MAJPOMJKMB-NEJSI KULTURNI DOGODEK 1» 18S& T CE&KOSLOVASKI BO VSESOKOLSKI ZLET V PRAGI VZOREN PREGLED IN ORGANIZACIJA TELESNE VZGOJE S SODELOVANJEM SKUPNO 100.000 TELOVADCEV. ZELO UGODNA DRUŽABNA POTOVANJA IZ VSEH DELOV SVETA. PODROBNE INFORMACIJE DAJEJO RADEVOLJE VSE POTOVALNE PISARNE. Posojila daje ia hranilne vloge — sprejema Splošno kreditno društvo Ljubljana, Aleksandrova 5. 12204-16 Rafija industrijo z zalogo blaga, radi bolezni takoj prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »40.000«. 12235-16 Beseda 1 Din. davek 3 Din za Slfro ali dajanje naslova S Din Najmanj Si znesek 17 Din. Dva paviljona iinirvngk0 pivovarne aa pomladanski ln jesenski velesejem oddamo. Informacije t uradu vele sejma. 11930-17 Gostilno dobroidočo, na najpro-metnejšl cesti Maribora z lepimi lokali, vrtom, takoj ugodno oddam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 11898-17 Pekarno oddam radi starosti last alka v najem. Naslov v vseh posL Jutra. 11981-17 Mesarijo s hladilnico na deželi ▼ prometnem kraju dam v najem. Naslov t vseh poei. Jutra. 11991-17 Gostilno ali vinotoč na prometni točki vzame na račun zakooski par brez otrok s koncesijo. Ponudbe na Podružnico Jutra, Trbovlje pod šifro »Takoj«. 12014-17 Natakarica Lšče gostilno n* račun ali v najem. Kavcija 10 tisoč. Naslov t vseh po-slov. Jutra. 12007 17 Trgovino mešanim blagom na deželi ali v kakšnem ln dustrijskem kraju blizu železn ln pošte vzamem v najem. Vzamem tudi lokal, kjer Se ni bdla tr govina ln je sposoben za Isto. Imam sam vso opremo za trgovino. Po nudbe poslati na Miro slav Verdnik, trgovec. Mlsllnja. 11911-17 Pekovskega pomoč «'ka mladega b lastnim kole som sprejmem. Miha £a£. pekarna. Podob. 12177-17 Lokali Seseda 1 Dtn. davek 3 Din za Slfro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj Si znesek 17 Din Trgovino staro vpeiiano. t mešanim blagom, na zelo prometni točki, oddam takoj v na-na. Ponudbe os podružnico Jutra t Ceiu pod načko »Na deželi«. 11757-19 »Hubertus« nahajajoč se v sredini Celja, tak01 prodamo ali oddamo ev v najem. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Hubertu*«. 11542-19 Bufet t kuhinjo v Zagrebu, vei>k promet, naprodaj nujno radi smrtnega slučaja. Prevzeti in ventar za 17.000 din brez odstopnine. Vprašati: Zagreb, Draškovičeva 44, buf-fet. 11856-19 Lokal a ipccerijAo te govino, primeren tudi za drugo stroko, oddamo takoj v najem. Vprašati: Maribor, Aleksandrova c. 81, I. nadstropje. 11800-19 Specer. trgovino ali trafiko dobroidočo l&čem. Po nudbe pod »Takoj« na podr. Jutra Maribor. 11903-19 Buffet ali slaščičarno oddun s prvim majem, na Bleda potrebna. Lokal na razpolago v cen tru letovišča na najbolj prometnem kraju. Nasl v vseh poslov. Jutra. ' 11917-19 Lep velik lokal v lepi hiši, na prometni cesti, dve kleti, pripravno za mešano trgpvino ali vsako obrt, oddam takoj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12157-19 Rudniško restavracijo oddam proti odstopnim Pogoji ugodni. Rudnik 1600 nameščencev. Ponudbe: Feliks Kalin, — Breg&na, S&mobor. 11979-19 Novi lokal oddam aa mesnico. Alek sandrova c. 31, Pobrežje pri Mariboru. 11991-19 Frizerji, frizerke pozor Damskl aalon, popolnoma opremljen v letoviškem kraju takoj oddam. Naslov ▼ vseh poslov. Jutra Sprejmem tudi frlzerja-ko. Ivan Prešem, Radovljica. 12042-19 Mlekarno dobro idočo takoj oddam. Poizve se Igriška 14. 12104-19 Veliko manu- faktumo trgovino v najprometneJSem ms stu v Sloveniji, % modnim, kratkim ln pletenim blagom, proizvodnjo perila, prodajamo ra dl smrtnega primera skupno s stanovanjsko hišo v središču mesta. Poelovnloa Pavletov ič, Zagreb. Dlca 144. 12045-19 Specerijsko-koL trgovino v najstrožjem zagreb škem centru, obstoječo 40 let e Istim lastnikom dobroidočo, renomlrano prodamo radi starosti lastnika s kompletnim inventarjem ln skupno opremo ter blagom za 75.000 din. Poslovnica Pa2227-19. Galanterijsko modno trgovino zaradi prezaposlenJa t drugem obratu takoj od dam, na najprometnej-« cesti v Ljubljani. — Cenjene ponudbe pod > Eksistenca« na oglas, odd. Jutra. 12128-19 Krojaško delavnico veliko, svetlo, radi smrti oddam tik postaje, event. tudi st drugo obrt. Zupančič. Vižmarje 95. 12203-19 Trgovine, trafike, bufete, industrije, hotele, kavarne, gostilne, restavracije, krčme, vlnanis, mlekarne, penzione — menze, hiše, posestva ln stavblšča prodajamo ln posredujemo kupova nje uspeSno ln hitro — Poslovnica Pavlekovlč, Zagreb, Ilica 144. 12043-19 Lepa lokal _ trgovino ali obrt oddam, T/Utoia 37-1. Hišo — vilo trgovske os. gostilniške hiše, stavbne parcele ln posestva kupite ali prodaš te Se vedno naj ugodneje najhitreje ln najsolidneje le potom moje pisarne. F. Prtsta vee, real. pisarna. Ljub ljana, Erjavčeva & 4a. Telefon 23-81. 141-20 Hišo e dobro vpeljano pekar no prodam, radi opustitve obrti Ponudbe poslati na Jjodr. Jutra v Celju pod značko »Ren ttbilnoet« 11843 20 Dve hiši v Begunjah v letoviškem kraju Begunje na Gor. prodam z moderno grajenim aa dovnJakom. Prodam tu dl gozdne parcele ln njive. Prodam tudi pro ti hranilnim Imjlžlcam Informacije Josip Ambro žič, Begunje na Gor. 5. Slovenija. 1180820 Parceli na Vodnikovi cesti po 700 m2 ugodno naprodaj. Poizve ats pri Bre oelnlk Alojzij, Ljublja na VH, Celovčka c. 93 11931 20 Solnčno parcelo krasno, pripravno za vsako stavbiSče prodam v Mo6tah zraven nove cerkve m zavetišča. Po nudbe na ogl. odd- Jutra pod »Redka prilika« 11937 20 Parcele v St. Vidu prtpravoA Ml vočjl objekt, sončne, gramos ln vodovod na mestu ugod no naprodaj. Parcelacija možna. Naslov v vseh posL Jutra. 12059-20 Vila modema ononvlslrupna naprodaj aa 195,000 din Ponudbe pod »Gotovina« na ogL odd. Jutra 12063-20 I- Parcela južno ležeča, bliža Tivolija. 1000 kvad m, — ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12133-20 Mlin močna voda celjska okolica 120-000 Posestva, hiše, gostilne U^uvliM prodaja Posre-dovsOnlca, Maribor, — AleHcsandrom cesta 33. 12041-20 Dvostanovanjska vila komfortna, bften Leani-Sča naprodaj Naslov v vseh poslovaL Jutra. 12073-20 Parcelo vaSjo na Mlrju proefam Vprašati v trgovini liti glav, Resljeva 16. 12143-30 2-stanovanjsko vilo noroeadano. vrt, cena 165.000 din v aačetku Rožne doline, pcleg ras n« stanovanjske hiša, posestva ln parcele pro da ugodno realltesna pl sama Adamič, Ljubljana, Gospo6vetska 7. Informacije brezplačne. Upcarra hJL 12147-38 Prodam hišo 1 vrtom, njivo, primer no m vsako obrt. Zaloška a 110. Anžlč. 12192-20 Kupim hišo novejšo, a večjo hipoteko Hranilnice kmečkih občin v Ljubljani. Ponudbe pod »Hipoteka 333« na ogL odd. Jutra 12172-20 Stanovanjsko viio v Dev. Mar. v Polju ugodno prodam- Ponud be na ogL odd. Jutra pod »Zaslgurana bodoč nost« 1217320 Enodružinska vila solidno zidana v Kole-zij8ki ulici 34 ugodno naprodaj. Pojasnila daje Ušlakar Ivan. Javni notar v Ljubljani, Kra lja Petra 8. 12174 20 Parcelo poteg Strojnih tovarn proda iirovnik, Gajeva 6. 1226020 Lepo parcelo Večna pot, Vič aelo ugodno prodam Naslov v vseh pasi. Jutra. 12259-20 Hišo v Šiški ob ghrvnl cesti poleg centra E lepim vrtam takoj prodam. Celovška 84. I 12294-20 Prodam hišo v Klanju. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod šifro »Lepa hiša* _ 12238 20 Tovarno za bučno olje stanongijsko I60. dober donos, kapaciteta 450 kg olja v 12 urah realna vrednost 625 tisoč din prodam radi starosti ln bolehnosti za 470.000 din Strokovnega znanja m treba. Ponudbe; Tovarna oIJbl Maribor, Taborska. 12268-20 Manufakturna trgovina Gozd v Podutiku ugodno naprodaj. Na&l v veeb posL Jutra. uaa-ao Trgovska hiša lepa e vso ssOogo tn e ln-ventarjem, ležeča na naJprometnejSl točki v lepem trgu na Spodnje Štajerskem — naprodaj pod ugodnimi pogoji. V hiši obstoja trgovina nad 70 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Slfro »Rss ugodna prilika« 11910-20 Nova hiša enonadstr. 3 stanovanja komfortna, balkon, vrt naprodaj pod ugodnimi pogoji. Naslov ▼ vseb po*, v centru Ljubljane as radi druge za-poslttv« proda Potrebna gotovina 250.000 din le resne ponudbe do 30. t. m. pod »Prometna točka« na ogL odd. Jutra. 11976-19 Rodovitno njivo 2374 m po 6 din prazen gozd 1212 po 3 din, ravnina, pri banortnakl ln občinski cesti, m Šmarno goro, pol m od kolodvora Medno. — najbolj primerno aa le tovlško stavbo prodam. Pongračič, Zsrviti 7, p. Medvode. 12119-20 Zagrebško tvorni co perila ■ elektro motornim pogonom- dobro idočo. renomlrano tn iukrativno prodajamo z najpopolnejšimi stroji, ln kompletno opremo v polnem obratu, z večletnim ba-Jamčenim najemnim ugovorom, nizko najem nlno. Potrebno okrog 150.000 din. Poslovnica Pavlekovlč, Zagreb 111-oa 144. 12044 20 Hiša e gosp. poslop. t bres-hibners stanju elek ras lepim vrtom z ali brez polja ob državni cesti za vsako obrt ali zdrav nlka sposobno naprodaj NasL v vseh posl. Jutra 12275-20 Prodam gozd nad Zagorjem »Spodnji Vrtača« od posestva Zupančič in sicer: okrog 1000 kub. m tramov, okrog 400 smrek za krdje, nekaj me> česna, hrastovine, zelo lepo gladko bukovino ta vsako porabo in cca 25.000 kub-m drv. čas sekanja štiri leta. — Pojasnila: Franc Drršlcr, Borovnica - Jela. ^---- mvhK »JUTRO« 5t 112 «0 Nedelja, 15. V. 1838 ZANESLJIV VODIC I Mirna gospodična j Inteligentna dama I b, ' Išče t mestu sončno ln samostojna, srednjih let V Celju i Trisob. stanovanje prodam dvostanovanj- i komfortno oddam za 1. eko, enonadstropno novo ' julij. Strle. Koblarjeva vilo za 120 tisoč din z 11, za Prisilno delavni-»esečnlm donosom 800 co. 12C72 21 #n. Pismene ponudbe na podružn. Jutra v Celju pod »BaiKon«. Enosob. stanovanje 12279-20 podstrešno oddam. Sto-žice 91. 11968 21 Hišna polovica ali tudi ceia hiša s trgovino ali brez radi selitve v sre066-216, in kabinet za služkinjo visokopritlično aH I. — nadstr. v krogu med Rimsko. Bleiweisovo in Miklošičevo cesto za Julij ali aivgust za 2 osebi iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Plačujem redno« 11923 21a 2 sobi s kopalnico iščem. Ponudbe pod šifro »Julij, avgust« na ogl. odd. Jutra. 11977-21a Lepo sobo opremlieno s souporabo kopalnice oddam v najožtem centru Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12102-23 Prazno sobo s posebnim vhodom oddam na Sv. Petra c. 6. 12093-23 Opremljeno sobo za dva gospoda oddam poleg univerze. Naslov v vseh posl. Jutra. 12025-23 Opremljeno sobo lepo s posebnim vhodom oddam Svetosav-ska 12. za pamo žago Ra-.nihar. 12005 23 Gospodično sprejmem na stanovanje. Hrenova ul. 19. — vhod Mlrosodna ul. št. ni. 12056 23 Sredi mesta oddam lepo opremljeno sobo s souporabo kopal niče stalnemu, solidne mu gospodu. Naslov 7 vseh posl. Jutra. 12004 23 Elegantno sobo prazno, strogo poseben vhod takoj oddam Brez 2-n. 12141-23 Lepo sobo veliko separirano takoj oddam. Sv. Petra cesta 621. 1224T7-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom od dam v centru. Koncar, Borštnikov trg 1-H. 12282-23 Prazno sobo s posebnim vhodom od dam. Poizve se pri G. čuden. Mestni trg 13. 12301-23 Opremljeno sobo zračno, solnčno, s posebnim vhodom, oddam 1. ju-junija. — Kolodvorska 23, I. nadstropje. 12159-23 Opremljeno sobo lepo, oddam boljši osebi za 1. junij. Zglasiti se pri N»vak, Reslieva 30 podpritličje. 12160-23 Kabinet poceni oddam v pritličju. Bežigrad, Staničeva ul. 20, desno. 12222-23 Opremljeno sobo oddam stalnemu boljšemu gospodu z uporabo kopalnice v centru. — Naslov: Dvorni trg l-II., levo. 12243-23 in gospodom naznanjam, da sem otvoril modni saion v Florjanski ulici 19 nasproti trgovine Janežič CenJ. botrom ln botri -cam se priporočam Postrežba točna, cene solidne. Se priporoča FU1-plč Alojz. Sprejmem va Jenko. 12022-31 Informacije trgovske ln zasebne, po izveden-an j a Itd. strogo diskretno vrši: Informa cljstd zavod. Ljubljana. Kolodvorska 41. 1211831 Naznanjam cenj. občinstvu, da sem se preselil s Sv. Petra 30 na Sv. Petra 51 ter Vam izdelujem obleke že od 160 do 220 din po modi, garantirano dobra izdelava. — Se priporoča Brus Drago, — splošno krojaštvo, Sv. Petra cesta 51. 12284-31 Malo sobico takoj oddam zelo poceni. Božič, Beethovnova ul. 15, i. nad., levo. 12309-23 B vi Vii' n i /0 f. - w J M* Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam stalnemu gospodu. Streliška ul. 22, pritličje, levo. 12308-23 Veliko sobo lepo, z vso oskrbo, oddam s souporabo kopalnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12253-23 Opremljeno sobo snažno z dvema posteljama. s posebnim vho lom poceni oddam 2 osebama. Po možnosti z vso oskrbo. Mivka 27 Trnovo 12069-23 eseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj š< znesek 17 Din Snažno s popolno oskrbo išče Izgubljeno Seseda i L)in da ves o Din za šifro al) dajanje naslova 5 Din Najmanj Si znesek 17 Din Damska rokavica rujava, usnjena se je izgubila od Gosposke ul., Vegova, Kongresni trg, Nunska, Bleiweisova ul. Oddati v ogl. odd. Jutra. 12306-28 Posestnica vdova brez otrok želi spoznati boljšega drž. uradnika ali upokojenca odkrito srčnega nad 50 let. ki bi imel še veselje do trgovine Ponudbe s ali ko pod »Osami Jenka« na ogl. odd. Jutra. ■ 11978-25 Poročim starejšo damo. ki bi pomagala s 40 do 60 tisoč din spraviti v promet moje patentirane izume svetovnega pomena. Do pise na ogl odd Jutra pod »Veliki dohodki« 11952-25 Trgovec 28 le f.1 A.U T .. i - „ a . _ . _ _ »Amor« na ogl. odd Tutra. 12206-24 Gospodični želita poznanstva z 2 Ustnikoma Dopise pod »V maju« na ogl. odd. lutra 12197-24 '=saka beseda 2 Dtn lavek 5 D'n za da lan »f 'i^slfva 5 nd^inuTi 41 zn»»Pl* 20 Oln Poročim gospoda Kmečkega stanu, sred nje starosti s 50 do 70 tisoč din gotovine. Po sedujem krasno pose stvo v prijetni okolici Ponudbe na podr. Ju tra v Mariboru pod šl fro »Posestnica.« 11990-25 slatl ogl. odd Jutra pod »Zvesta žena« 11251-25 Mlad fant simpatičen, 25 let star, želi poznanstva v svrho dopiso-vanja in ženitve, z gmotno situirano gospodično radi osamosvojitve. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Simpatija 1.000«. 12234-25 KLISEJE ENO IN VEČBARVNE Potrti žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je danes zvečer ob 20. zapustila naša dobra mamica, sestra, teta in svakinja, gospa Amalija Mesesnel rojena Lenassi soproga posestnika in mlinarja na Viču 55, po kratki in mučni bolezni v 57. letu svoje starosti, previdena s sv. zakramenti. Blago pokojnico položimo k večnemu počitku v ponedeljek 16. maja ob 17. popoldne. Pogreb bo iz hiše žalosti na viško pokopališče. Najnovejši blagovi za DAMSKE in MOŠKE obleke Velika izbira. — Ugodne cene' Pri JROFr LJUBLJANA MIGAM OLIM P8EB ttOFLK Je odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno Kemično č i s 1111 ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Svetlolikaioia Od Vas j deklic izvajalo predipisame župne v»ie, ki Brezplačno dobite rzor-ček priznano najboljšega buhača z znamko »Hamad« če ga še nima Vaš trgovec. »Hamad« sigtirno nniči ves mrčes. — Zahtevajte ga povsod! Zastopstva »TOSTA«, Ljubljana, Stari trg 6. Kregar * Ce Vifanarjt S7 «L Vid Sijajen zaslužek ! Iščemo sposobne in poštene sodelavce v vseh večjih in manjših krajih. — Pisati o doseda-ijem poklicu in navesti reference. — Poslati znamko za odgovor. Agencija Balkan - Beograd, Kralja Petra 14/1. Skladišče veije, cct 80 fcv. m, vrata cca 2 m široka, iščem za takoj tn sicer izven mitnice v Štepanji vasi, Ježici. št. Vidu, Rakovniku, Dev. M. t Polju eveot. v Domžalah. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skladišče«. 11983-19 Med mestom In deželo nosrednje »Jntrov« mali oglasnik na Murskem polju V nedeljo, dne 8. t m. so bile znane konjske dirke ljutomerskega Kola jahačev in vozačev na cvenskem dirkališču. Kljubovalo je vreme, med prireditvijo se je vlil dež, ki je razmočil progo in povzročil, da so doseženi časi za 5 do 7 sekund slabši, kakor bi bili ob lepem vremenu. Obisk je bil zadovoljiv in bi bil drugače odličen, če sodimo po številu avtomobilov in gostov z raznih krajev. Navzočni so bili tudi razni funkcionarji dirkalnih in konjerejskih organizacij, g. bana pa je zastopal sreski načelnik g. dr. Farčnik. Veliko zanimanje so vzbudile galopske dirke oficirjev. Izidi dirk so naslednji: 1 Enovorežna dirka za 4—12 letne konje na 1600 m, 1. heat: 1. Nervus vitae Sla-viča Alojza 2,43 (1,40), 2. Krka Bežana Antona 2,50 Xl,45), 3. Perun Slaviča Jo-ška 2,51 (1,46), 4. Princesa Slaviča Ludvika 2.58 (1,52). Prvi je zmagal sigurno. 2. Ravna galopska dirka za oficirske konje na 1600 m: 1. šumadinac pp. Pa-niča Radoslava. Cakovec, 2,05 (1.11), 2. Bobi pp. Papsta Teodora Cakovec, 2,13 (1,23), 3. Astra pp. Gregorinčiča Antona 2,20 (1,27). Dirka je bila napeta in efektna. 3. Enovprežna dirka za 4—12 letne konje; 2. heat 1. Perun 2,51 (1,45,5), 2. Krka 2,52 (1,46), 3. Nervus vitae 2,53 (1,48), 4. Jasna Kerenčiča Antona, 3,01 (1,50). Zmaga Peruna je bila dosežena po boju in za totalizator nepričakovano. 4. Enovprežna dirka za 3 letne konje na 1920 m: 1. Salta šumaka Mirka 3,45 (1,49), 2. Nelson Viktor Slaviča Alojza 3,55 (2,03), 3. Firlica Zitka Franca 4,63 (2,10), 4. Sida Vrega Riharda 4.10 (2.10) Salta z največjo distanco je zmagala brez napora. 5. Enovprežna dirka za 4—12 letne ko nje; 3. heat: 1. Nervus vitae 2,53 (1,47) 2. Perun 2.54 (1.47,5), 3. Krka 2.56 (1.48) 4. Jasna 2.59 (1,49). Vožnja je bila zelo zanimiva in napeta. Sklepni rezultat heatov: 1. Nervus vitae 2. Perun, 3. Krka, 4. Jasna. Vsi heati so bili lepo izenačeni, Nervus vitae je zmagal zasluženo. 6. Enovprežna vožnja za 3—10 letne ko nje, handicap s temeljem 1,55 in najkrajšo progo 2100 m: 1. Salta šumaka Mirka 4,07 (1,48,5), 2. Jasna Kerenčiča Antona 4,14 (1,54). 3. Perun Slaviča Joška 4,15 (1,50) 4. Nikita Galundra Franca 4,16 (1,58) Salta je v kratkem času prevozila 7 kon; ter obdržala vodstvo do konca brez boja 7. Preponska galopska dirka za oficirske konje na 1600 m: 1 .šumadinac pp Paniča Radoslava. Cakovec 2.18 (1.26). 2. Dečko op. šnindleria Boedana. Slov. Bistrica 2,19 (1.27) 3. Bobi Gaiiča Radoslava, Cakovec *>21 (1.28). Zmaga po boju. 8. Dvovorežna dirka za 3—12 letne ko-nie na 2400 m: 1. Nervus vitae — Nelson Viktor 5.14 (216) 2. Perun-Palestra 5.20 (2.17), 2. Olga-Jasna 5.35 (2.21). Prva dvojica je zmagala po boju zasluženo. jih je občinstvo nagradilo z burnim apLai zom. Deci so sledile tri vrste moškega naraščaja. ki so izvajaile preskoke in raznoterosti. Posebno vratolomni preskoki čez ma-zo so izzivali pohvalo in občudovanje. Med. oLani na drogu se je posebno odlikovali br. Hinko Ule s svojimi vThuTisidmi izvedbami, članice na gredi so pokazale nekaj prav posrečenih izvedb, vrsta naraščaja na bradlji je poka zada, kako izvrstne moči rastejo društvu za bodoče nastope in tekme. Nato je prikorakalo na telovadišče 28 ženskega in 32 moškega naraščaja, se razvrstilo v efektno postavo m izvedlo krasne vaje tako, da je gledalcem zaotal dih in da bi še tako kritično oko ne moglo najti napake. Posebno užgalo je kolo, s katerim se vaje zaključijo in je občinstvo naravnost elektri-zrralo. Pestro sliko je nudilo telovadišče pri igrah in raznoterostih dece. Obširno telovadišče je biLo polno živahnega gibanja in kipečega veselja. Ženski naraščaj, ki se zadnja leta vedno tako odlikuje, nam je tudi na tem nastopu priredil prijetno iznenadonje. Nastopili je (po številu 18) na treh bradljah, kjer je izvajaj krasne simultane vaje, ki so jih dekleta saime rožice — izvedle tako kakor smo od njih že navajeni Sledila je od vseh naj-! težje pričakovana točka ki pomeni pač višek vseh letošnjih nastopov in verjetno tudi praških: proste vaje članstva. 60 članov in 24 članic je izvedlo te vaje, ki zadavijo gledailca s svojimi premenami in prehoda in svojim ritmom. Če bodo te vaje tako vajane tudi v Praigi. jim krona pač ne uide. Se enkrat so se zbrali vsi sodelujoči s svojimi prapori na telovadnšču k snemanju državne zastave. S pesmijo sokolskih legij in sokoLsko himno »Hej Slovana« se je to prekrasno aiav>e zakljuoito. Dva gospoda sprejmem na stanova nje z vso oskrbo. Sv Petra nasip 41. 13146-23 VIČ, 14. maja 1938. ŽALUJOČI OSTALI Krasno uspel nastop Sokolstva v Kranja Kranj. - maja. V nedeljo 8. t. m. je priredilo Sokolsko društvo Kranj svoj običajni letni javni na stop. prvi v župi in menda sploh v vsem savezu in na katerem so se v celoti izvajale letošnje vaje z« vsesokolski zlet v Pragi Kljub grozečim oblakom se je vreme držalo in ob 16. uri se je na letnem telo-vadišču zbrala ogromna množica občinstva, z mestnim županom g. Česnjem na čelu in je z velikim zanimam iem m navdušenjem sledila izbranemu sporedu. Točno ob 16. so prikorakali vsi nastopajoči s tremi prapori: članskim, nairaščajskim in dečjiim na čelu na telovadišče Na oder je stopil stairešima br. Završnik in v kratkem govoru opozorili, da je ta nastop začetna prireditev za proslavo 20-letnice Jugoslavije in je v nadaljnjem poudaril, da sokol-ska mrisel povsod napreduje ter si utira vedno širša pota po vsej Gorenjski. Ob zvokih državne himne se je dvignila državna zastava in vsi oddelki 90 pričeli zapuščati telovadišče razen oboje dece, ki je ostala na svojih mestih že pripravljena za proste vaje. Neverjetno strumno je 97 dečkov in 59 Izlet Slovenske ženske zveze Iz Amerike v domovino Oeveiand, meseca maja Med članicami in prijateljicami Slovenske ženske zveze, ki ima svoje središče v našem mestu, svoje krajevne organizacije pa po vseh večjih naselbinah Slovencev ▼ USA, vlada veliko zanimanje za prvi veliki izlet, ki ga prireja ta organizacija v staro domovino. Izlet bo prihodnji mesec in že zdaj se sodi po došlih prijavah, da se ga bo udeležilo nad 300 ameriških Slovenk. V »Zarji«, glasilu Slovenske ženske zveze, so številni dopisi članic, ki se pri glasa jo za izlet in vzpodbujajo k udeležbi tudi druge. V teh dopisih so iskrene zahvale vodstvu organizacije, ki prireja izlet. Vodja izleta bo g. Leo Zakrajšek iz New Torka, Slovenska ženska zveza bo iz svojih sredstev za izlet mnogo žrtvovala, da bodo lahko obiskale staro domovino tudi revnejše članice. V nekem dopisu v »Zarji« je ganljiv poziv, naj članice ne zamudijo te izredne priložnosti za obisk staršev, bratov, sester, sorodnikov in prijateljev. Dopis naglaša: Pišite jim takoj, da pridete! Nikar jim ne delajte žalosti, ker človek je tako kratek čas na tem svetu in zakaj ne bj teh trenutkov porabil svojim v veselje in sebi v zadoščenje. Stari Beograd izginja Beograd, 14. maja- p. Beograjska mestna uprava bo za olepšania mesenega središča podrla blok hiš od Vla.fkovireve ulice do Narodne skupsčime. Vlajkovičeva ulica bo nato precej razširjena. Iz prometne službe Beograd, 14. maja. p V železniški službi so premeščeni; inšpektor Konrad Mere z glavnega na koroški kolodvor v Mariboru, višji kontrolor Gabrijel Pirkmajer koroškega kolodvora v Mariboru na glavni kolodvor v Ljubljani, kontrolor Jožef Cundrič iz Celja h prometno-komer-clalnemu oddelku direkcije v Ljubljani, višja prometnika Karel Podbrezar iz pro-metno-komercialnega oddelka direkcije na ljubljanski glavni kolodvor ter Fr. Sovre z mariborskega gl. kolodvora v ljubljansko kurilnico, oficial Ivan škofic iz strojnega k občemu oddelku direkcije, dakti-lografka Marija Zupančič iz prometnega v obči oddelek, prometniki Fran Gerlovič iz Ivanjkovcev v Zagorje, Bogomir Lapaj-ne iz Rakeka v Zagorje, Ignac Bohar iz Ormoža v Rožni dol — Pribišje, Rudolf Golubič iz Novega mesta k prometno-ko-mercialnemu oddelku direkcije v Ljubljani, Fran Hrvaški iz Zagorja za post. načelnika v Ivanjkovcih. Anton Lovrič iz Trebnjega v Meftliko, Stanislav Hladnik iz Vršca v škof jo Loko; oficiali Anton Peršic z glavnega kolodvora v Ljubljani k občemu oddelku direkcije, Ivan Jezov-šek iz ljubljanske kurilnice k strojnemu oddelku direkcije, prometniki Jožef Ostro-vrhnik iz Središča v Birčno vas, Franc Pene iz Velike Loke v Uršna sela-Toplice, Radivoj Ivanovič iz Kamnika v Ormož, blagajničarka Franja štepula iz proimet-no-komercialnega oddelka direkcije na glavni kolodvor v Mariboru in Štefanija Jurjevčič z glavnega kolodvora v Ljubljani k občemu oddelku železniške direkcije v Ljubljani. Žrtve stare granate Beograd. 14. maja. p V okolici Bitolja je eksplodirala stara granata iz svetovne vojne. ki so jo našli trije kmeSki ljudje. Dva kmeta sta bila ubita, tretji hudo ranjen. Kratke zanimivosti Hudi pešoeni viharji ▼ Ameriki silijo prebivalce ogroženih krajev pogostoma da stopajo z maskami na obrazih po cestah. Avto. mobili se ob taksnih viharjih izgubljajo na najbolj znanih cestah in cestne svetilke morajo goreti tudi podnevi. Tema je zavoljo prahu tolikšna, da ljudje pogostoma ne razlikujejo dneva od noči. Najbolj komplicirana in tudi najdražja ura na svetu je v Beeanronu na Francoskem. Cenijo jo na več nego 15 milijonov dinarjev. Ura ima 27 kazalcev in kaže resnični čas šestnajstih raznih delov zemlje, dolžino vsakega dne in noči. dneve tedna letne čase. anamenja živalskega k noga. ure solnčnega vzhoda in zahoda, pot sonca, gibanje mesecev in planetov itd. Razen tega navaja tudi plime in oseke. L. 1984 so v Tampicu v Mehiki zgradili električno centralo, ki jo žene sončna sila. a centrala sama krije stroške za svojo gradnjo in obratovanje, razen tega daje že danes do 7 odstotkov čistega dobička. Nekako polovica zemljanov, posebno Azijcev in Afričanov, sedi oepe s prekrižanimi nogami na tleh in ne na stolih, kakor smo mi navajeni. Ofsiicite nase (printerje •Malinsica (<**£ oc*Q) priljubljeno morsko kopališče. Peščena plaža. Večkratna zveza s Sušakom. Popolen pension z vsemi taksami dnevno: od 50.— do 70.— din. Informacije: Turistički odbor. ^Briievenica morsko kopališče in letovišče v Hrvatskem primorju. Informacije: kopališče in uradi Putnika. Z? h er ap i a — M. ir a m a r e vodeča hotela v Primorju. Ista uprava: Palače Hotei, Zagreb. van. t— miterjski Iter »m ? 4svfAcm. DB-teljstro na^erra sr«a tr > wS»jei» v JUT. bo zborovalo v aobotr 2".. i, -Doieniskem. Zt>m* bo ljr,< ir-poročil fonk.^ocsarj^v bo ne • < tocK učna rf-kak ki jo ba ^a« L- jl telftoa in maaa pesoim e«et«ies»d dopust Zastop. sn oor* " " Vrbiž. h— Hal 5oi&: pr^sravi letog tSfle^oi©«*. -a s?cor na binkoefno nedeljo 5. ^ ■''* "O^- nim zietom. i- "p tnareejske pj Me t Sol i r- r -' si je nadel načoe»c si« le1* Un>i Soio.-skemu doma " ^vj. ir« zunaj. h— Ga«i1 m?rt .-protnim. Oeta se P' ^^ 3*" * gasilski prazrr k . • T- se So razvil nov ea^ik :! tsrrp.r h— Prenagljen je' hiš. a tvonaLf.i obnavlja orne pri fM je.. da bi se rr ako s^arnh novih h:§. ki so •-. v :e č^ iei, a niso nee ometane. Kemična tvorn;ca bo baje tadi obnovila hSe v Možinovi koloniji. Tam bo podrla dve mali stari hišici in zsTadila eno novo stanovanjsko hSo. kar je prav umesti*?. Pa torH steklarna, orenovlia neke objekte. Zanima nas oa §e to. kdaj ?e bo prestav7!® pri steklarni banovinska cesta, ki ee prestavlja na papirju ie 14 let To bi bik> pre-potrebno. h— Zvočni kino J^okol bo predvajal danes velefilm »Osami»eno srec-★ ST JAN'2 NA DOLENJSKEM. Ganljivo je bik) Slovo od bratov rudarjev, ki so šli v tujino za kruhom. Kako priljubljeni so brSi odhajajoči bratje Jerman. Romih ta Sila, je pokazal poslovilni večer. V lepo okrašeni dvorani se Je zbralo do 50 bratov in sester. Od odhajajočih bratov se .je poslovil br. starosta. Poudaril je moč sokoLskega bratstva, ki sega preko vseh mej in druži vse prave Sokole v nepremagljivo celota Delavnost in požrtvovalnost odhajajočih bratov naj bosta za zgled vsem. ki še ostanejo. Krepko je zadooela >Pesem sokolskih legij«. Z odhajajočimi je društvo izgubilo tri svoje najbolje člane. Bratje Pepi. Poidl in Janez, v nadi, da vam bo toct domovina enkrat nudila zaslužek. vam Itfičem©: >~S& svidenje«. V tujim pa oplemenitite nade rojake s vsvi-Seuo sokulsko idejo. Poklonitvene svečanosti na Rakeku se je udeležilo 10 naših bratov v krojili. Vsem. ki so siromašnim in bre^joselnfen bratom omogoča udeležbo, se uprava društva najtopleje zafcva-UOJBL čitajte in širite »J U T R 0« r Krasita vOa S stanovanjska z vsem k< ir i fur tnm. centralno luxr Ja.vu, veiOcfcm vrtom tn obširnimi p-' ry_r s v '■"!' prostori, 15 nrtrmt od centra Maribora radi selitve zelo ugodao na prodaj. — Ponudbe na Desnica, Maribor-KošakJ TL Ta- STROJNO PODJETJE IN TEHNIČNA PISARNA ING. OGNJESLAV BORSTNAR LJUBLJANA — SlSKA- SV. JERNEJA CESTA ST. IS fadehrje razne rfroje, strojne dele. transmisf^e železne konstrukcije, žagine in mlinske opreme VODNE TURBINE zatvoraiee itd. Montira in popravlja parne kotle, izvršuje načrte, proračune tn ekspertize Krasen lov na gamse in srnjake Pri sreskem načelstvu v Radovljici v sob* Stev. T, ae bo vršila dne 77. maja 1938 ob pol 12. ari dopoldne dražba občinskega krriSča občine Kranjska gora. Lovišče meri 7-551 ha. Izklicna r^ra. Din 5.000.—, Tadij isto toliko. Vse podrobno »e poiJSTe pri občini Kranjska gora. Zakrrona doba traja od 1. Julija 1938 do 30. junija 1S50. CHAMPION DAJE MOČ Glavno zastopstvo ln skladišče Robert Weinberger, Zagreb, Gundullčeva oL 16. INSERIRAJTE V „JUTRU"! fioCdnetjetri mes&rs&l i Osnovano 1906 ZAHTEVAJTE PROSPEKTE BRATJE GOLDNER $ d B 0 T I e A ! : i 1111111 111 u m 1! < 1; 11! 1111 Trgovska in stanovanjska hiša v Ptuju v bližini dravskega mosta te eno-nadstropna ms* v spodnjem delu mesta se prodajo iz zapuščinskega sklada. Natančne;.ša pojasnila pri advokate dr. Flchtenau v Ptuju. iiiiii:ii;;iiiii]iniii nrm TA ZAŠČITNI ZNAK NA STEKLENICI DA STE KUPILI ZA ČIŠČENJE KOVIN, ZRCAL IN OKEN, PRIZNANO NAJBOLJŠE SREDSTVO ČEBELARJI! vse potrebščine najceneje pri JOŠ. ZAT.TA & CO, železni na, Ljubljana — Tvrševa 9, poleg Fig ovca. tOvČN\ VIN0T0Č v graščinski kleti na Vnrbergn otvorjen. Točijo se samo prvovrstna lastna vina. — Lep razgled — Avtobusna zveza Sv. Martin. UPRAVA GRAŠČINE ZGORNJI PTUJ. mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmammmm ■ 1 ■■■——— fiALVAT-ia) aope: ioiis. r a.— e 31 Sc^eo! tejisee* jaebnri« iobiu pri Slavnem astopsicu: it&ni pr*. ST rVA>C, Zagr«t) Kip-soi IT ProeTjef-e o edriTM«. aju požUeso BSTJCCj. Ckl rsg. s. t». rrrc VseTT.. ki so ga pozna?, tužno vest. ca je dne 14. maja 1S3S po daljši bolezni preminul gospod FRANC JONKE TAJNIK v starosti «1 let. Pogreb bo v ponedeljek 16. t. m. ob 2. pop. iz hiše žalosti, Gradišče štev. 3. na pokopališče k Sv. Križa. V Ljubljani, dne 15. maja 1938. Baron WTRZBACH INSERIRAJTE V „JUTRU"! ■'ma/r te raao jrer r.-r -g'Js'.. f bi po svojem kemičnem sestavu predmete SIJAJNO OČISTI, SVETLO POLIRA, TRAJNO VARUJE, DESINFICIRA PAZITE NA ZAŠČITNI ZNAK Iščemo finansijerje dobro idoeo veletrgovino pod n godnimi pogoji. Sigurnost zajamčena. V poštev pridejo zneski od 00.000.— Din dalje. Ponudbe na oriasni oddelek > Jutra« pod šifro > Dobro obrestovanje<. RUDARSKO PODJETJE SPREJME ZA SVOJE EUDOKOPE sposobnega in energičnega, mlajšega dipl. inženjerja jngosfo venskega državljana t večletno prakso r rndokopu m i popolnim znanjem nemškega jezika. — Ponudbe na M0NTAN1A > a. (L, Beograd, pošt. pretin. 186. KOLESA v prvovrstni izdelavi, solidni okvirji, zunanje lotani, z obojkami, poniklani ali; kronani znamke A X O kupite ugodno pri Ha SUTTNER, LJUBLJANA. ALEKSANDROVA 6. j Zahtevajte brezplačen cenik! Ugodni plačilni pogoji: Diabetiki in debeluhi: Kruh. zdravniško priporočen te izdelan p« metodi dr, Senftnerja (Berlin-London) z dodatkom halinskega insulina. lahko uživate dvakrat toliko kakor navadnega kruha in Je naprodaj samo v parni pekarni KIRBIŠ - CELJE. /gVn? 'V brezptsč?•* rrr-i HE1MEP.0U ~ 7.r. ? iOJ. rvornice MARIBOR * 101 Tužnim Ercem naznanjamo, da je naša draga mamica, stara narr ioa. sestra, svakinja, gospa MARIJA DEKLEVA vdova fin. nadpreglednika v pok. dne 13. maja 1938 ob 2 ari po dclsl mučni botezte preminula. Pogreb bo v nedeljo, dne 15. maja ob 16. url ts mestne kapele na magdalensko pokopališče na Pobrežju. Maribor, Pragersko. Brežice, Trst, Gorica, dne 13. maja 1938. Rodbine: DEKLEVA, ULE. ZLOBEC in MERHAR 1- ti fi l-Stm^ ................ il Potrti od globoke žalosti no vsem T>n"a:e."em te znancem, da je naš predobri oče in KARL PFAFF ŽLT.F.ZVLSKI URADNIK V POKOJU danes po mukapotnem trpljenju v bolnici UanUJenth bratov odšel k Onemu ki nam ga je iaL Posreb našega neDczarnesa družinskega ima bo v ponedeljek 16. maja 193S iz bolnice Usmiljenih bratov v Karli ji na novomeško pokopališče. A" Novem mestu, dne 1-L maja 1938. ALOJZIJA. soproga: RAP,L\. hčerka; ALOJZ, JOSIP. VIKTOR, sinovi. emr. in vciixi\mxc JtlOOGRAFIKA-sv PETRA NASIP23 I Nič več plešavosti. Javne zahvale« Mora se priznati, da tekočina >MORANA« pomaga in Je izvrstno sredstvo za lase. Jaz sem ž njo popolnoma zadovoljen, kajti koža me več ne srbi in sploh več rirr 3-rp nrhljaia, a lasje so zopet v dobri moči To je moja javna zahvala. Andro Svedrovie, Bjelovar, Supilova 7. Z veseljem vam Javljam, da so mi z uporabo >MORANE« začeli spet rasti mladi te zdravi lasje, in sem vam za to izredno "hvaležen. Siniša VučkoTič, Podujevo. Ker sem se prepričal o odlični vaši »MORANI«, ki sem jo na sebi preskusil in videl odličen rezultat, prosim vas, da mi pošljete še eno steklenico te nenadkriljive vode. Kari o Siročič, Zagreb, črnomerska 4L >MORAXA< je voda, ki dela čuda. MoJi lasje so bili že popolnoma krhki te polni prhljaja. Zahvaljujoč »MORANI« rimam zdaj prhljaja te lasje so se mi okrepili. Hvaležin Cvijetko" Mužinič, Kosinj. 2e po uporabi prve steklenice sem trvidel njeno koristno delovanje in vas zato prosim da mi pošljete še eno steklenico. Vinko Bukvič, Kalje. »MORANA« je zares odEčna za iase. pomagala Je meni in mojim otrokom, ki so jim lasje strašno izpadali. »MORANA< je vse to rešila te se vam tem potom najlepše zahvaljujem. Olga* Brnetič, Petine. Z zahvalami nadaljujemo v nedeljo 22. t. nu. >MORANA« se dobiva v vseh trgovinah te stroke. Najlepše Zavese samo v trgovini SEVER — MARIJIN TRG 2 0Cdcr e£lašu}e ta napreduje f V sredini mesta Ljubljane so naprodaj: pmovrstne stavbne parcele odobrene od Mestnega poglavarstva. Leže ob Poljanski cesti Zarnikovi in CLrH-Metodovi ulici, ulici i Stare Pravde, ob samostanu oo. jezuitov te cerkvi Sv. Jožefa: njih okolica Je že vsa fia^n, Stavbišča merijo: a— 6 parcel od 500 do 700 m2, predpis: strnjena zazidava ra trinadstropne visoke stavbe. b— 3 parcele, 500, 500 te 900 mJ, predpis: odprti sistem za vile. I Krasna sončna lega, čist zrak. V bližini ni večjih prometnih cest, ne tovarn te ne železnic; tedaj ni prahu, saj in okuženega zraka. Prvovrsten, suh, peščen svet. ne močvirnat in ne ilovnat Na i Hcu mesta Je dovolj peska za zidanje in gramoza za betoniranje. V3led tega velik prihranek pri stavbnih stroških. Deloma izpeljan vodovod, električna in plinska napeljava ter kanalizacija. Naprodaj Je tudi več parcel v Rožni dolini. Pojasnila daje tvrdka F. P. Vkfie 4 Komp„ Ljubljana, Prešernova uL j Potrti pod krutim udarcem usode, javljamo tužno vest. da je po težki bolezni zapustila naša nepozabna hči, sestra GENOVEFA ARČON prč, žigon Tem potom izrekamo prisrčno zahvalo g. Nleovillrvieiu za vso požrtvovalnost, kakcr tudi vsem ostalim, ki sc jL stali ob strani te 11 pomagal: v težkih dneh. Posebno zahvalo na* sprejme g. dr. nrof. Li-oneHo Lenaz. g. dr. Juchtan. kakor tudi cenj. gost. ilatUče in Gicvanni Pavella. Reka. Renče. Ljubljana. S. maja 193S. Žalujoče rodbine: ARČON — TUREL v-' •-'V-.. Neizmerne žalosti naznanjamo, da nas je za vedno zapustila naša nadvse aobra mam i.-a, sestra, tašča in nomca, gospa Kastanatos Eleni roj. Koja vdova po šefu fin. npr. škaderjn Pogreb nepozabne bo danes 15. maja 1933 ob pol 6. uri pop. iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče pr. Sv. Križu. Zoica por. Hsvllček Fran. Kleoniči. hčerki. Havfiček Fran. zet: Janko, Atanasije, vnuka. — Rodbine: Kastanatos—Skadar. Koja—Drač. Danisca—Tirane, Filipo\ič—Podgorica — ter ostalo sorodstvo. Iščemo mlajšega gos] lil « z dobrim tehničnim znanjem in trgovsko izobrazbo za mesto sodelavca-sveto-valca v obratu Gospodje, ki so po možnosti že delovali v industriji lahkih kovin, in ki razpolagajo z dobrimi zvezami v krogih te stroke, imajo prednost. Pismene ponudbe pod >45556« na Pubhcitas d.