v ki -J INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE letnik XIII. št. 5 maj 2007 Lojze Peterle, Hans-Gert Pottering in Janez Pavlin so v parlamentu Evropske unije nazdravili tretji obletnici Slovenije v EU Skupinska fotografija v parlamentu Evropske unije Dobrepoljci ter Sekstet Komplet zapeli v Evropskem parlamentu ob tretji obletnici vstopa Slovenije v EU spevke sprejemamo najkasneje do' 15_. ■ junija 2007. 2 Zupanova stran maj 2007 Piše: župan Janez Pavlin Dobrepoljci ter Sekstet Komplet zapeli v Evropskem parlamentu ob tretji obletnici vstopa Slovenije v EU Evropski poslanec Lojze Peterle je v začetku maja v Evropskem parlamentu v Bruslju gostil več skupin iz Slovenije. Med njimi smo bili tudi vokalna skupina Sekstet Komplet iz Dobrepolja in mešani pevski zbor Šentviški Slavčki iz Šentvida pri Stični, ki smo skupaj odpotovali v ponedeljek, 30. aprila 2007. Lojze Peterle je nam predstavil svoja prizadevanja v vlogi poslanca v Evropskem parlamentu ter nam dal priložnost, da smo na več koncertih in nastopih v Bruslju predstavili Slovenijo in slovensko kulturo. Večdnevni obisk je 3.maja zvečer dosegel vrhunec praznovanja s slavnostnim koncertom v Evropskem parlamentu v Bruslju. Na povabilo Lojzeta Peterleta so ob tretji obletnici vstopa Slovenije v EU nastopili trije pevski zbori iz Slovenije, ki so slovesno začeli z evropsko in slovensko himno, več kot 200 zbranih pa je nagovoril tudi predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pottering. Lojze Peterle je v svojem govoru pou- daril, da »v Evropi ne šteje kvantiteta, temveč kvaliteta države in njenih državljanov,« ter dodal: »Vesel sem, da slovenska glasba, jezik in umetnost spremljajo vstop Slovenije v EU že od samega začetka. Prav je, da tako tudi nadaljujemo.« Peterle je orisal tudi glavne mejnike slovenske novejše zgodovine in pozdravil Potteringa kot »očeta Evrope, čigar politična filozofija je bila vedno odprta in pozorna do manjših evropskih držav.« Pottering se je, kot je sam povedal, svojemu »kolegu in prijatelju Peterletu,« zahvalil za povabilo ter dejal: »Kot predsednik Evropskega parlamenta moram biti objektiven in lahko rečem, da je Lojze Peterle kot prvi predsednik demokratično izvoljene slovenske vlade soodgovoren za to, da je Slovenija postala svobodna država in je danes del EU, kar je zame čudež našega časa.« Pottering je pohvalil Slovenijo z besedami: »Sloveniji želim izraziti kompliment. Slovenija je lahko zgled drugim državam, saj ima stabilno demokracijo in trdno gospodarstvo... Sloveni- ja je majhna država, a z velikim duhom!« Po uradnem delu je sledil sproščen večer ob zvokih harmonike Klemena Babi-ča in Simona Noseta, dobrepoljski potici Pekarne Blatnik ter cvičku, ki smo ju posebej za to priložnost pripeljali s seboj. Ves naš promocijski material je tistega večera pošel, tako da smo naknadno v Bruselj poslali nekaj Jakličevih del. Poleg slavnostne prireditve v Evropskem parlamentu je bila zelo odmevna tudi slovenska zabava na glavnem mestnem trgu v Bruslju, kjer so mladi s harmonikami, kitarami in petjem več kot tri ure zabavali Bruseljčane in turiste, ki so si ogledovali mesto. Mladi so s 'slovenskimi narodnimi' povsem razživili množico in kmalu je na glavnem mestnem trgu v Bruslju plesalo več kot petsto ljudi iz vseh delov sveta. Ogledali smo si veliko znamenitosti Bruslja, med drugim tudi Slovensko hišo — slovensko restavracijo, kjer smo imeli slavnostno kosilo. Poleg Bruslja smo si ogledali mesti Brugge in Knokke, ki leži ob obali Severnega morja. Lepo doživetje, dobra promocija občine Dobrepolje in Slovenije. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali pri izvedbi tega projekta, posebej Šentviškim slavčkom za vso organizacijo, Pekarni Blatnik, Foto Marjan Travnik in Občini Dobrepolje. ♦ Sekstet Komplet je zapel v parlamentu Evropske unije Lojze Peterle z Dobrepoljci na kosilu v Slovenski hiši maj 2007 Zupanova stran 3 V sejni sobi odborov je res tako udobno — fotografija ne laže Sekstet Komplet in namestnik veleposlanika pri NATU g. Jurij Rigelj Potice Pekarne Blatnik v parlamentu EU Promocija občine Klemen Babič in Simon Novak Predstavniki EU na koncertu Kmetijsko gozdarska zbornica Siovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA Svetovalna služba Dobrepolje — Struge Pomembno obvestilo za kmetovalce Vlaganje zahtevkov za bike in vole Oddaja zahtevkov za posebno premijo za bike in vole, ki so bili zaklani od 1. 1. 2007 do 31. 5. 2007, poteka od 1. do 30. junija. Dodatno plačilo za poseben način reje — ekstenzivna reja ženskih govedi, ki nadomešča plačilo za krave dojilje. Upravičene živali Žensko govedo, za katero se podeli dodatno plačilo, mora: • biti iz črede, namenjene reji telet za prirejo mesa; • za zahtevke 2007 mora teliti med 11. decembrom 2006 in 31. majem 2007; • po telitvi s teletom ostati na kmetijskem gospodarstvu še najmanj 2 meseca; • kmetija mora imeti najmanj 50% površin GERK namenjenih za izračun obremenitve trajni travnik ali ekstenzivni sadovnjaki; • obremenitev krmnih površin največ 1,8 GVŽ/ha. V primeru, da eden izmed pogojev ni izpolnjen, se premije ne podeli, poleg tega pa se lahko uporabi tudi sankcije. Izjema je v primeru mrtvorojenega teleta in pogina teleta v obdobju 2 mesecev po teli-tvi. Zahtevke se oddaja od 1. do 30. junija 2007. Obe vrsti zahtevkov se vnaša v elektronski obliki. Zahtevki na obrazcih v listni obliki ne obstajajo več. Zato je elektronski vnos obvezen. Zahtevke bomo vnašali na kmetijsko svetovalni službi cel junij zato vas naprošam, da se za izpolnjevanje zahtevkov ravno tako najavite kot ste se za subvencijsko vlogo, da ne bo nepotrebnega čakanja. Telefonska številka je 7867 150. Vsi, ki nimate narejenih gnojilnih načrtov za leto 2007, se oglasite z analizami zemlje, da jih napravimo, kajti kontrola subvencij se že bliža. Želim vam veliko uspeha. Franci Omahen Obvestilo Vse občane (podjetnike in kmetovalce) obveščamo, da je Javni sklad RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja — Sektor za izvajanje spodbud, objavil poziv interesentom za ugodna posojila Javnega sklad RS za regionalni razvoj. Poziv in vprašalnik sta na voljo na spletni strani Občine Dobrepolje www.dobrepolje.si Dodatne informacije pa lahko dobite na tel.št. 01/836 19 53 ali na spletni strani: www.rdf-sklad.si Občinska uprava Turistično društvo Podgora in vaščani Podgore organizirajo in vas vabijo na 12. tradicionalno prireditev Srečanje družin, prijateljev in vaščanov, ki bo v nedeljo, 1. julija 2007, v Podgori — pri Koritu, s pričetkom ob 15. uri. Za ples in dobro razpoloženje bo skrbel ansambel »BOBRI«. Za okusno hrano, dobro kapljico in bogat srečelov pa bodo poskrbeli vaščani in člani društva. Za najmlajše obiskovalce bo pripravljen otroški program. Postavljen bo tudi skakalni grad. Vabljeni! Obvestila in razpisi KD Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti v sodelovanju s Klubom kočevskih študentov in KUD Godba Kočevje RAZPISUJE 8. državno tekmovanje rock skupin za »ZLATO ČINELO« Tekmovanje bo potekalo 20. oktobra 2007 v Kočevju. Potekalo bo v popoldanskih in večernih urah v klubu Sing sing. V okviru prireditve je v dopoldanskih urah organizirana tudi delavnica inštrumentiranja besedil. Delavnico bo vodil eden izmed članov žirije, Goran Gluvić. Predlagamo, da se iz vsake nastopajoče skupine vsaj en član udeleži omenjene delavnice in se poizkusi v umetniškem ustvarjanju. bej, če bo peta v slovenskem jeziku. Nastop skupine naj ne presega 15 minut čiste glasbe. 5. Nagrade............................................................................................................................................................................................................................. Na podlagi skupne številčne ocene žirije lahko skupina za tekmovalni nastop prejme: 1. nagrada: ZLATA ČINELA 2007. 2. nagrada: SREBRNA ČINELA 2007. 3. nagrada: BRONASTA ČINELA 2007. Organizator lahko za nagrado podeli tudi druge nagrade. Vse ostale sodelujoče skupine bodo prejele pisno priznanje za sodelovanje. 6....Biya^..in...prehrana.............................................................................................................................................................................. V kolikor bi v Kočevju prenočili, se za ugodne ponudbe bivanja in prehrane obrnite na območno izpostavo JSKD Kočevje: Andreja Repar , vodja OI JSKD Kočevje, ( +386 (0)1/ 895 - 08 - 10, ali oi.kocevje-@jskd.si Dodatne informaciie: Daniel Leskovic (+386 (0)1/ 241 05 32, daniel.leskovic@iskd.si. Prijavnica: ^http://www.jskd.si/dejavnosti/glasba/ instrumentalna/rock_maraton/kocevje_07/ rock_maraton_07.htm Za organizacijski odbor Zlate činele 2007: Daniel Leskovic, svetovalec JSKD za instrumentalno glasbo Goran Gluvić sodi med izvrstne avtorje z bogato bibliografijo poezije (štiri zbirke - od Uličnih revolucij, 1984, do Zadnjega poletnega plesa, 1993), proze (osemnajst knjig - med njimi romani Vsakemu poučno branje izpovedi jahalca dvajsetega stoletja, 1990, Navadna pripoved o jeznem Janeszu, 1991, Sprejmi valček z zaprtimi usti, 1996, Vrata skozi, 1997, mladinski Detektiv Zdravc, 2004, Dvojna podaja, 2005 ...), dramatike in radijskih iger (štiriindvajset izvedenih), več dramskih besedil so natisnile revije, pogosto pa ga uprizarjajo tudi v gledališčih. Nekajkrat je bil nominiran ali v ožjem izboru za različne literarne nagrade. Leta 1999 je pri založbi Mondena izdal tudi Verze z nosilcev zvoka, antologijo rokovske poezije. Vodi literarne delavnice za pesnike, pisatelje in dramatike. Leta 2005 mu je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti izdal knjigo Mala šo(a)la kreativnega pisanja. 2....PoMoi[...Rr!iay®..!n...Rr!iaya............................................................................................................................................................ Tekmovanja se lahko udeležijo skupine iz Slovenije in zamejstva, ki gojijo rock, jazz rock, funky, fuscion in ostalo sodobno glasbo mladih ter tudi same ustvarjajo, iščejo nove poti in ustvarjalne možnosti. Prijave izpolnijo in pošljejo Območne izpostave JSKD, ZKD, društva ali pa skupine same - pač tisti, ki bo skupinam zagotovil potne stroške, oz. prevoz na prireditev. Ob prejemu prijave bomo poslali račun za prijavnino, ki znaša 83 EUR (19.890,12 SIT). Vsaka Območna izpostava JSKD pošlje po eno (na predizboru najboljšo) skupino iz svojega območja. Izjemoma je lahko število večje, če tako odloči organizator na predlog zainteresirane izpostave. Skupine, ki se bodo prijavile neposredno, morajo izpolnjeni prijavnici predložiti na zgoščenki vsaj en najnovejši študijski posnetek svojih skladb vsaka prijava pa mora vsebovati tudi fotografijo skupine. Prijavo je potrebno poslati do ponedeljka, 13. avgusta 2007. O izboru bodo prijavljene skupine pisno obveščene v roku 7 dni po delu organizacijskega odbora, ki bo tudi določil vrstni red nastopov. Za potrebe delavnice mora vsaka prijavljena skupina poslati vsaj eno lastno besedilo, ki je že uglasbeno, ter eno, ki bi ga skupina rada uglas-bila. 3...strokoyno...yodenie...in...ocenieyanie.R ..................................................................... Nastope skupin bo ocenjevala dvočlanska strokovna žirija. Elementi ocenjevanja bodo: besedilo, zvok, ritem, dinamika, tehnika igre in izvirnost skupine. Rezultati bodo objavljeni 30 minut po zaključku tekmovalnih nastopov. 4. Prijavljene skladbe_ Skupina prijavi na tekmovanje vsaj tri skladbe. Zaželeno je, da je vsaj ena lastna skladba. Posebne pozornosti bo deležna tudi vsebina, pose- KD JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Štefanova 5, pp. 1699, 1000 Ljubljana • 01/2410-500 • 01/2410-510 & www.jskd.si • info@jskd.si R A Z P I S U J E natečaj za NAJBOLJŠE ROCKOVSKO BESEDILO 2007 1. Natečaja za najboljše rockovsko besedilo 2007 se lahko udeležijo vsi slovenski avtorji, ki bodo izpolnili pogoje, navedene v tem razpisu. 2. Vsak sodelujoči avtor mora na naslov organizatorja poslati svoja besedila označena s šifro. V posebni kuverti pa mora priložiti še svoje podatke (ime in priimek, kratek življenjepis, telefon, e-pošta, fotografija). 3. Vsak avtor lahko na natečaj pošlje več besedil. 4. Avtorji pošljejo svoja besedila na naslov organizatorja: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Štefanova 5, 1000 Ljubljana, s pripisom »Najbesedilo 2007«. Rok za oddajo besedil je 10. september 2007. 5. Tričlanska žirija bo prispela besedila pregledala in med njimi izbrala najboljša besedila. 6. Nagrade: • Najboljše besedilo bo uglasbeno v okviru delavnice na Tekmovanju za zlato činelo 2007. • Ostala nagrajena besedila bodo objavljena v posebni izdaji revije Mentor, ki bo izšla ob Tekmovanju za zlato činelo 2007, izbor pa bo s komentarjem objavljen tudi v redni številki literarne revije Mentor. • Najboljše besedilo bo izvedeno na Tekmovanju za zlato činelo 2008. 7. Odločitve strokovne žirije in orkestra so dokončne in nepreklicne. 8. Neizbrana besedila bo organizator vrnil avtorjem po pošti ali osebno. DODATNE INFORMACIJE: Dragica Breskvar, tel.: (01) 241 05 16, dragica.breskvar@iskd.si Daniel Leskovic, trl.: (01) 241 05 32, daniel.leskovic@iskd.si 11. POLETNA ŠOLA VIZUALNEGA Nova Gorica: 8. do 15. julij 2007 PROGRAM IN RAZPIS Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Nova Gorica in Av-diovizualni laboratorij Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU tudi letos prirejata Poletno šolo vizualnega. Novogoriška »Poletna šola vizualnega« je oblika izvenšolskega usposabljanja na področju sodobnih metod snemanja avdiovizualnega gradiva, analize in montaže. Namenjena je dijakom, študentom, muzealcem, mentorjem in raziskovalcem, ki bi pri svojem delu želeli uporabljati video kamero oz. vizualno gradivo, ki bi ga sami izdelovali. Zamisel šole sloni na predpostavkah sodobne vizualne etnografije in vizualne antropologije. Letos bo dejavnost šole usmerjena v produkcijo vizualne etnografije na temo medkulturnega dialoga in življenjskih zgodb. Predavatelji:_ 1. dr. Naško Križnar (SLO) je etnolog in vizualni antropolog v Avdiovizualnem laboratoriju ISN ZRC SAZU. Predaval bo o osnovah vizualne antropologije in etnografskega filma. Vodil bo delavnico za načrtovanje in realizacijo raziskovalnega filma. 2. Tone Rački (SLO), akad. slikar, cineast in filmski pedagog ter publicist je samostojni kulturni delavec, avtor priročnikov o video-snemanju in risanju. Vodil bo delavnico za kreativno uporabo male video kamere. 3. Miha Peče (SLO), univ. dipl. umetnostni zgodovinar in sociolog kulture, cineast, sodelavec AVL ISN ZRC bo predstavil delo z digitalno montažno enoto in vodil postprodukcijo izdelkov Poletne šole vizualnega. SPLOŠNE INFORMACIJE:_ Delavnice bodo potekale izmenično, tako da bodo vsi slušatelji poslušali vse predavatelje. Delovni dan bo razdeljen na tri seanse, dopoldansko, popoldansko in večerno. Večji del snemanj bo potekal v tehniki DV. Zato lahko slušatelji prinesejo s seboj svoje video kamere DV. Učenje montaže bo potekalo na digitalni montažni enoti. Slušatelji in predavatelji bodo prebivali v Dijaškem domu Nova Gorica, Streliška pot 7, 5000 Nova Gorica. Slušatelji bodo sami poravnali šolnino ter bivanje in hrano v domu. Šolnina znaša 120 evrov. Izbranih bo največ 12 slušateljev, ki bodo konec junija 2007 prejeli položnico za plačilo šolnine in podrobnejša obvestila o programu in delovanju šole. V Dijaškem domu lahko izbirate med naslednjimi nastanitvenimi možnostmi: - polni penzion v dvoposteljni (2/P) sobi znaša 29 evrov na osebo - polni penzion v troposteljni (3/P) sobi znaša 23 evrov na osebo - možne so še druge opcije. • Vsak udeleženec si bivanje ureja individualno. Prosimo pokličite recepcijo Dijaškega doma Nova Gorica: T 05 335 48 11 - gospa Elvira Velikonja ali E info-@ddng.si; na spletni strani Dijaškega doma (www.hostel-ng.si) so na voljo podrobnejše informacije. Natančno izpolnjeno prijavnico pošljite najkasneje do 15. junija 2007 na enega izmed spodaj navedenih naslovov: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Nova Gorica Bevkov trg 4, 5000 Nova Gorica T: 05/335-18-50 ■ F: 05/335-18-54 E-pošta: sabina.volk@iskd.si Avdiovizualni laboratorij, Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU Novi trg 2, 1000 Ljubljana T: 01 4706 343 ■ E: nasko@zrc-sazu.si Poletno šolo vizualnega omogočajo: Mestna občina Nova Gorica Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana ^ Za prijavnico se obrnite na organizatorje. ENO PESEM PETI - razpis za leto 2007/2008 — vojaške pesmi Sekcija za ohranjanje kulturne dediščine pri KUD Vladko Moho-rič Zreče in Radio Rogla ob sodelovanju OI JSKD Slovenske Konjice in soorganizatorjev vabita skupine ljudskih pevcev k sodelovanju v projektu ENO PESEM PETI, ki stopa letos že v peto leto. Izbrane skupine enkrat mesečno, zadnjo sredo v mesecu, predstavljamo v okviru posebne radijske oddaje na lokalnem Radiu ROGLA. Vsak mesec nastopi ena skupina. V oddaji spregovorimo o ljudskem petju, šegah in navadah, se pogovarjamo s pevci in predvajamo dve njihovi pesmi, zaključek serije pa je javna prireditev, koncert v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti na Gorenju nad Zrečami, na kateri nastopijo vsi sodelujoči pevci (naslednji koncert bo predvidoma februarja 2008, verjetno ponovno združen s seminarjem - delavnico za ljudske pevce). Pogoji za sodelovanje:........................................................................................................................................................... 1. Prijavijo se lahko skupine iz vse Slovenije in iz zamejstva, ki izvajajo večglasno slovensko ljudsko petje, brez instrumentov (izjemoma pri eni skladbi lahko sodeluje ljudski instrument). 2. V letu 2006 smo poslušali napitnice (vinske pesmi) za leto 2007 pa je izbrana tema VOJAŠKE PESMI. Skupina, ki želi sodelovati, mora tako nastopiti z vsaj eno pesmijo na to temo, druga pesem pa je lahko ljudska pesem, značilna za kraj, od koder skupina prihaja. 3. Izbrane skladbe morajo biti pred oddajo studijsko posnete (kaseta, CD ali DVD). Skupina lahko posnetek prinese, ali pa ji organizator organizira cenovno ugodno profesionalno snemanje v studiu v Zrečah (strošek za dve skladbi okrog 65 EUR). Posnetki postanejo last skupine in jih lahko uporabi za izdajo svoje kasete ali CD-ja. Organizator si pridržuje pravico izbora in lahko skupine, ki po njegovi oceni ne izpolnjujejo razpisnih pogojev, zavrne. Dodatne informacije in prijave:_ • na spletnem naslovu: www.kud-vm-zrece.si (tu dobite tudi prijavnico) • po pošti: KUD Vladko Mohorič, Cesta na Roglo 15, 3214 ZREČE • po elektronski pošti: kud@kud-vm-zrece.si ali martin@t-2.net • pri vodji OI JSKD Slovenske Konjice, Bredi Slapnik, Stari trg 21, 3214 Slov. Konjice, telefon (03) 491 40 30 ali 051 693 920, e. pošta: breda.slapnik@gmail.com maj 2007 Obvestila in razpisi 7 Podjetniške in druge informacije sneje do vključno 25.10.2007. Podrobnosti razpisa: http://www.podjetniski-portal.si/downloadfile.aspx7do- cid=3711 Pripravil Razvojni center Kočevje Ribnica d.o.o., na osnovi spletne dokumentacije Moj spletni priročnik, ki jo pripravlja: Informacijsko Raziskovalni Center Celje. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.japti.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 8950-610, 8369-753, 041/436-233 ali pišete na e-naslov pokolpje@siol.net . Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno. Poletni tabor slovenskega jezika — Beseda, slika in dotik Razpisnik: RC Kočevje Ribnica d.o.o. v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo. Predmet objave: Šolsko leto je hitro naokrog in spet so počitnice pred vrati. V kolikor si navdušen poslušalec, pripovedovalec ali ustvarjalec zgodb in bi rad kvalitetno preživel nekaj počitniških dni, se nam letos pridruži na Poletnem taboru slovenskega jezika - Beseda, slika in dotik v planinski koči pri Jelenovem studencu od 8. 7. -12. 7. 2007. Kaj nas čaka? Poslušanje in pripovedovanje zgodb, ustvarjanje lastnih pravljic, odkrivanje pravljičnih bitji v naravi, druženje ob tabornem ognju, družabne igre in vse tisto, kar bogati našo domišljijo, ohranja ljudsko izročilo v pripovedi in razvija čut za lep slovenski jezik. Kdo se lahko prijavi? Učenci 5. razreda osemletke in učenci od 6. do 9. razreda devetletke. Denarni prispevek: 60 EUR (DDV že vključen). Dodatne informacije: Primož Pahor, tel.: 01 895 06 10, e-pošta: pokolpje@siol.net Razpis dolgoročnih posojil in garancij Garancijske sheme za Dolenjsko (GSD) za leto 2007 Razpisnik: Razvojni center Novo mesto d.o.o. Predmet razpisa: • dolgoročna posojila v predvidenem skupnem znesku 2,247.200 EUR, • garancije za ta posojila v predvidenem skupnem znesku 1,123.800 EUR, za pospeševanje razvoja majhnih gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov s sedežem v občinah: Občina Razpis posojil Razpis garancij 2007 2007 Občina Kočevje 76.800 38.400 Občina Loški potok 4.700 27.400 Občina Kostel 7.800 18.900 Posojila in garancije se dodelijo iz sredstev občine, v kateri ima prosilec (enote malega gospodarstva) svoj sedež. Rok za oddajo vlog: popolne vloge, ki bodo oddane do 20.4.2007, bodo obravnavane prvič do 15.5.2007, nato pa bodo vloge, ki bodo oddane do 20. v mesecu, obravnavane vsak mesec sproti. Podrobnosti razpisa: http://www.podjetniski-por-tal.si/downloadfile.aspx?docid=3510 Razpis: B. posojil za samozaposlitev podjetnikov začetnikov, odpiranje novih delovnih mest v malem gospodarstvu in pri delodajalcih (do 50 zaposlenih) za zaposlitve, realizirane od 1. 1. 2007 naprej (»Razpis B«) in za posojilo (obratna sredstva) delodajalcem, ki so prejeli iz razpisanih sredstev Garancijske sheme za Dolenjsko za leto 2007 posojilo za nakup opreme Razpisnik: Razvojni center Novo mesto d.o.o. Predmet razpisa: »Razpis B«: posojila za samozaposlitev podjetni- kov začetnikov in odpiranje novih delovnih mest v gospodarstvu pri delodajalcih (do 50 zaposlenih) za zaposlitve, realizirane od 1. 1. 2007 dalje in za posojilo (obratna sredstva) delodajalcem (do 50 zaposlenih), ki so iz razpisanih sredstev Garancijske sheme za Dolenjsko za leto 2007 prejeli posojilo za nakup opreme. Razpisana sredstva zagotavljajo občine. Prosilec lahko zaprosi za finančno pomoč za samozaposlitev le enkrat. Rok za oddajo prijave: Razpis je odprt do porabe sredstev oziroma objave o zaprtju razpisa. Popolne vloge, ki bodo oddane do 20.4.2007, bodo obravnavane prvič do 15.5.2007, nato pa bodo vloge, ki bodo oddane do 20. v mesecu, obravnavane vsak mesec sproti. Podrobnosti razpisa: http://www.podjetniski-por-tal.si/downloadfile.aspx?docid=3509 Javni razpis za odobritev mikrokreditov za mala podjetja v letu 2007 Razpisnik: Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo. Predmet razpisa so mikrokrediti za mala podjetja, ki jih razpisuje Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju: Sklad) v letu 2007. Mikrokrediti se odobrijo za upravičene stroške, nastale od 1. 1. 2007 do 31. 3. 2008. Strošek nastane s sklenitvijo dolžniško upniškega razmerja. Upravičeni stroški: Kredit se odobri za upravičene stroške investicije: • stroški materialnih investicij; to so stroški nakupa strojev in opreme, nakupa zemljišč, stroške komunalnega in infrastrukturnega opremljanja zemljišč, stroški gradnje in/ali nakupa objekta • nematerialnih investicij, ki pomenijo prenos tehnologije v obliki nakupa patentiranih pravic, licenc, znanja in ne patentiranega tehničnega znanja, • stroški obratnih sredstev, ki zajemajo: - nakup blaga in storitev v skladu z dejavnostjo podjetja, - materiala, ki je v rabi za redno opravljanje dejavnosti podjetja, - stroške promocijskih aktivnosti. Med upravičene stroške ne spada nakup cestno prevoznih sredstev. Rok za prijavo je odprt od objave razpisa do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do vključno 25.10.2007. Podrobnosti razpisa: http://www.podjetniski-portal.si/downloadfile.aspx7do-cid=3712 Javni razpis za odobritev neposrednih dolgoročnih investicijskih kreditov za nova podjetja v letu 2007 Razpisnik: Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo. Predmet razpisa so neposredni dolgoročni investicijski krediti za nova podjetja, ki jih razpisuje Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju: Sklad) v letu 2007. Krediti se odobrijo za upravičene stroške investicije, nastale od 1. 1. 2007 do 31. 3. 2008. Strošek nastane s sklenitvijo dolžniško upniškega razmerja. Upravičeni stroški: Kredit se odobri za upravičene stroške investicije: • stroški materialnih investicij, ki pomenijo stroške nakupa strojev in opreme, nakupa zemljišč, stroške komunalnega in infrastrukturnega opremljanja zemljišč, stroški gradnje in/ali nakupa objekta, • nematerialnih investicij, ki pomenijo prenos tehnologije v obliki nakupa patentiranih pravic, licenc, znanja in ne patentiranega tehničnega znanja, • stroški obratnih sredstev v povezavi z materialno ali nematerialno investicijo (višina obratnih sredstev v povezavi z investicijo ne sme presegati 20% višine odobrenega kredita). Med upravičene stroške ne spada nakup cestno prevoznih sredstev. Rok za prijavo je odprt od objave razpisa do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najka- Javni razpis za subvencioniranje projektov v okviru Tehnološkega programa »Tehnologija za varnost in mir 2006-2012« (TP MIR) v letu 2007 Razpisnik: Javna agencija za tehnološki razvoj Republike Slovenije. Predmet razpisa: Ministrstvo za obrambo - naročnik razpisa (v nadaljevanju: MO), Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo želijo s subvencioniranjem razvojno tehnoloških projektov v okviru TP MIR doseči naslednje cilje: a) razvoj obrambnih zmogljivosti in zmogljivosti zaščite in reševanja b) spodbujanje raziskovalno-razvojne dejavnosti podjetij; c) razvoj inovativnih tehnologij za učinkovit nacionalni obrambno-varnostni sistem; d) dvig ugleda Republike Slovenije v Evropski uniji, Evropski obrambni agenciji in Natu ter e) krepitev vloge slovenskih podjetij v obrambni industriji. Subvencionirani bodo inovativno aplikativni razvojno-ra-ziskovalni projekti v okviru industrijskih raziskav in študij tehnične izvedljivosti za industrijske raziskave, za namen dviga tehnološke ravni podjetij in hkrati okrepitve tehnološkega zaledja obrambnega sistema in sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Rok za oddajo vlog je 11.6.2007 do 12. ure. Podrobnosti razpisa: http://www.podjetniski-portal.si/downloadfile.aspx7do-cid=3947 Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v letih 2007 in 2008 Razpisnik: Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije. Predmet javnega razpisa je dodelitev spodbud za začetne investicije, ki jih bodo prijavitelji - tuje osebe zasebnega prava - nerezidenti (v nadaljevanju: tuji investitor) izvajali na ozemlju Republike Slovenije. Za začetno investicijo se šteje investicija v osnovna opredmetena in neopredmetena sredstva pri vzpostavitvi novega podjetja, širitvi obstoječega podjetja, diverzifikaciji produktov podjetja z novimi dodatnimi produkti ali v bistvene spremembe proizvodnega procesa v obstoječem podjetju v Republiki Sloveniji v predelovalni, storitveni ali razvojno-raziskovalni dejavnosti. Pogoji za sodelovanje: Na razpis se lahko prijavijo tuji investitorji, pri čemer morajo imeti tuji investitorji ali njihove tuje povezane družbe izkušnje iz opravljanja dejavnosti prejemnika spodbud, ki morajo biti izkazane v vlogi na razpis za dodelitev spodbude. Rok za oddajo vlog je 9.9.2008 do 12. ure oziroma do porabe predvidenih proračunskih sredstev. Podrobnosti razpisa: http://www.podjetniski-por-tal.si/downloadfile.aspx?docid=3948 Javni razpis za postavitev ali nadgradnjo javnih e-točk z brezžičnim dostopom Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo. Predmet javnega razpisa je postavitev javnih e-točk z brezžičnim dostopom preko več javnih brezžičnih dostopovnih vozlišč na ruralnih ali manj razvitih območjih v Republiki Sloveniji ali nadgradnja obstoječih javnih e-točk s postavitvijo dodatnih javnih brezžičnih dostopovnih vozlišč. Gradnje ali nadgradnje javnih e-točk obsegajo postavitve javnih etočk s fiksnim in brezžičnim dostopom do svetovnega spleta preko več javnih brezžičnih dostopovnih vozlišč ali postavitve dodatnih javnih brezžičnih dostopovnih vozlišč k obstoječim javnim e-točkam. Cilj javnega razpisa je omogočiti dostop do svetovnega spleta vsem zainteresiranim domačim uporabnikom in tujim obiskovalcem na ruralnih ali manj razvitih območjih v Republiki Sloveniji. Rok za oddajo prijave je 11.6.2007 do 12. ure. Podrobnosti razpisa: http://www.podjetniski-portal.si/downloadfile.aspx7do-cid=4035 8 Iz življenja v občini maj 2007 Gasilski praznik v Ponikvah V nedeljo, 13. maja, smo gasilci gasilskega društva Ponikve že sedemnajstič po vrsti pripravili slovesnost v čast svojemu patronu in zaščitniku sv. Florijanu. V najlepšem mesecu maju goduje svetnik sv. Florijan, ki so ga gasilci zaradi njegovih vrlin po zgodovinskem izročilu vzeli za svojega zaščitnika in priprošnjika. V času rimskih preganjanj kristjanov so častnika Florijana mučili in ga 4. maja leta 304 utopili v reki Enns v kraju Lorchu blizu Linza. God sv. Florjana praznujejo gasilci v zahodni Evropi, prav tako pa tudi pri nas, saj v zadnjem času skoraj ni večjega kraja, kjer se ne bi na podoben način spomnili svojega zavetnika. Zbrali smo se v nedeljo, ob 9.30, v svečanih uniformah s prapori in gasilskimi vozili v centru vasi. V slovesni povorki smo korakali proti cerkvi gasilci s prapori vseh prisotnih društev. Sledila jim je desetina mladih ponikovskih gasilcev, ki so hkrati tudi navdušeni tekmovalci. Za njimi je korakal oddelek članov vseh prisotnih društev. Ob taktih godbe Dobrepolje smo prispeli do cerkve sv. Florijana. Gasilci so se posedli v prve vrste, za njimi pa vsi ostali verniki. Prisotni so bili tudi drugi občani, radi pa pridejo na to slovesnost tudi bivši krajani s svojimi potomci. Gospod kaplan je s svojima pomočnikoma, domačinom frančiškanom Toma- Jože Lenarčič Kot je že običajno v dobrepoljski občini, slovesno praznujemo ta gasilski praznik v Ponikvah, kjer imamo podružnično cerkev posvečeno sv. Florijanu, obenem pa je to tudi podružnično žegnjanje. Tudi letos smo povabili vsa gasilska društva iz GZ Dobrepolje, poleg domačih pa tudi prijateljsko gasilsko društvo Škocjan. Skup- no se je slovesnosti udeležilo preko 70 uniformiranih gasilcev iz 8 društev. Našo slovesnost sta s svojo prisotnostjo počastila tudi član predsedstva GZ Slovenije Božo Knez in poveljnik GZ Grosuplje Janez Brodnik. Letos smo se odločili, da bo slovesna sveta maša na dvorišču pred lepo obnovljeno podružnično cerkvijo sv. Florijana. Cerkev je obnovljena znotraj in zunaj, zlati baročni oltarji pa sijejo v vsej svoji lepoti in letos je bila lepa prilika, da si vse to ogledajo vsi obiskovalci. žem in njegovim ceremonialom daroval slovesno sveto mašo za vse pokojne gasilce in vaščane. V pridigi je izpostavil pomembnost ognja in tudi njegovo drugo plat, s katero se srečujejo tudi gasilci. Poudaril je lik in tudi pomen gasilstva v vsakdanjem življenju, posebej pa še v današnjem času. Lepa dopolnitev k svečanosti je bil domači cerkveni pevski zbor s svojim ubranim petjem pod vodstvom gospoda župnika. Po končani mašni daritvi smo gasilci v povorki s prapori in vozili krenili pod taktirko godbe Dobrepolje proti gasilskemu domu. Sledili so jim tudi ostali prisotni. Za zaključek slovesnosti je godba vsem prisotnim zaigrala še nekaj skladb. Večina udeležencev se je kot vsako leto odzvala povabilu in se ustavila pri gasilskem domu. Ob prijetnem klepetu in pogostitvi domačih gasilcev z žegnanj-skimi dobrotami, ki so jih spekle ponikov-ske gospodinje, smo ostali skupaj še nekaj časa. Za prijetno razpoloženje in dobro vzdušje so poskrbeli domači muzi-kantje ob pomoči godbenikov. Počutili smo se prav prijetno, razšli smo se polni lepih vtisov. Naslednje leto se ponovno snidemo. ♦ maj 2007 Kultura 9 Koncert ob 100-letnici Moškega Pevskega zbora Rafko Fabiani 28. aprila smo bili v Jakličevem domu priča bogatemu programu ob častitljivi obletnici obstoja Moškega pevskega zbora Rafko Fabiani. Moški pevski zbor Rafko Fabiani med koncertom Janez Gačnik Obletnici primerno so se pevci Moškega pevskega zbora Rafko Fabiani s pevovod-jo Antonom Šinkovcem še enkrat predstavili občinstvu. Videli smo, kaj lahko naredi sto let vaje. Zbor je suvereno zapel in nas vse navdušil, gotovo pa je k temu prispeval tudi nov izgled članov zbora. Prireditev se je začela z lepo izbranimi domovinskimi pesmimi. Navsezadnje, Slovence je od nekdaj družila domača pesem, tako je tudi moški zbor zbliževal Do-brepoljce. Prireditev sta povezovala Tina Gačnik in Matjaž Merljak, ki sta uglajeno povezovanje začinila s hudomušnimi stereotipi o glasovih in drugimi domislicami. Izkazali so se tudi solisti: Alojz Erčulj, Stane Klinc, Jože Jeršin, Milan Žnidaršič in Julij Brodnik. Prvi del koncerta so zaključili z večini poznano priredbo Marijine, ki je skoraj himna zbora, delujočega tako na sakralnem, kot tudi na posvetnem področju. Najzgovornejša priča tega sta zgoščenki Slovenec sem, poimenovana po istoimen- ski pesmi dr. Gustava Ipavca. Na njej so predstavljene posvetne pesmi. Druga nosi naslov Jeruzalem, po skladbi Giuseppa Verdija. Na njej lahko slišimo cerkvene pesmi. Obiskovalci so lahko dobili zgoščenki in brošuro, ki jo je zbor izdal ob svoji obletnici. Medtem ko so grla pevcev počivala, smo obiskovalci občudovali ubrane korake plesnega para Plesne šole Urška, nasto- pila pa je tudi violinistka Anja Bukovec in, čeprav obuta, opravičila sloves vrhunske violinistke, kljub temu, da je spremljevalki ponagajal kontrabas. V drugem delu je zbor nadaljeval z dobrimi izvedbami skladb, posebno pa je navdušil solist Milan Žnidaršič v pesmi Bom pa zlezel na češnjo v priredbi Radovana Gobca. Zbor je letos prejel Jurčičevo priznanje za stoletno nepretrgano delovanje, za dolgoletno sodelovanje v zboru pa so bili nagrajeni tudi pevci in sicer z bronastimi, srebrnimi in zlatimi Gallusovimi značkami, ki jih je podelila predstavnica Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS OI Ivančna Gorica. Zboru je Zveza kulturnih društev Dobrepolje podelila priznanje ob obletnici, čestital jim je še predstavnik Zveze kulturnih društev Grosuplje, nekaj lepih besed je povedal tudi župan, g. Pavlin, čestital sem jim tudi sam v imenu Kulturnega društva Dobrepolje. Pevci so svojo hvaležnost zborovodji g. Antonu Šinkovcu za njegovo dosedanje in prihodnje potrpljenje ter požrtvovalnost izkazali z umetniško sliko. Koncert so pevci, po mojem mnenju upravičeno, zaključili s pesmijo L'pu je blu, in ker se publika nikakor ni mogla sprijazniti s koncem, še z venčkom koroških narodnih, Mi smo mi. Nekakšna rdeča nit, čeprav nepredvideno, je bila zahvala ženam in dekletom, brez katerih ne bi bilo nobenega moškega zbora, kaj šele, da bi zbor zdržal sto let. Na koncu so to dokazale še s pogostitvijo, ki so jo pripravile za vse obiskovalce. Še enkrat izkrene čestitke Moškemu zboru Rafko Fabjani, da bi še dolgo ohranjali, utrjevali in nadgrajevali sloves mogočnega in kvalitetnega zbora. ♦ Popravek V aprilski številki Našega kraja je v članku Ostani, kjer pojo, hudobni pesmi nimajo, bila napaka. PŠ Ponikve je prvi dve leti sama organizirala prireditev, letos pa je pri organizaciji sodelovalo tudi Kulturno društvo Dobrepolje, Sekcija Ponikve. Vita Klein Govor župana g. Janeza Pavlina Večer žive poezije na Sv. Antonu v Zdenski vasi Dnevi nam polzijo skozi prste, besede prihajajo kot ptice selivke nazaj v naše kraje. Pomlad nas prebuja vsak dan bolj in z močnejšim soncem. Vrhunski dotik. Zunaj in znotraj. Kako v besedo dati stvar, ki so zelo daleč, pa vendarle blizu: ujetost, rast in kreativno potovanje - strast, so nam predstavili avtorji pesmi na Sv. Antonu. Saša Strnad, Foto: Slavc Palčar_ V zaledju več kot 100 let starega Lipovega gaja, v objemu cerkve Sv. Antona, ob prijetnem pogledu na dobrepoljsko dolino z vrta, se je 11. maja ob 20. uri v mraku pričel Večer žive poezije. Predstavili so se juniorji: Alenka Zabukovec, pesmi Andreja Debeljak (v interpretaciji Pavline Novak), Saše Strnad in Ane Porenta ter se-niorji: Marija Mohorič, Gabrijela Škantelj, pesmi pokojnega Štih Jožeta (v interpretaciji Štih Frenka), Stanke Kuplenk in pesmi Ane Letonja (v interpretaciji Silve Le-tonja). Sklop predstavljenih pesmi je imel poudarek na romantični tematiki, zavedanju in sprejemanju samega sebe, pomladnem vzdušju, prebujanju in doživetju narave, drhtenja in vznemirjenja sončnih tipalk na metuljevih krilih pesniških duš. Težko je zapisati, kar so čutili in zapisali avtorji pesmi, zato naj tokrat namesto mojih besed spregovori ena izmed predstavljenih pesmi vseh nastopajočih. Kulturna sekcija Turističnega društva Podgora nima zaman slogana »Vas o ljudeh, za ljudi«, saj svojo vez utrjuje med preteklim in sedanjim, med tradicijsko in sodobno kulturo, med naravo in civilizacijo, med svojo in tujo kulturo. Simbioza juniorjev s seniorji je bil čudovit dokaz, ki se je uspešno predstavil in približal javnosti. Vesela sem pridružitve seniorjev, saj lahko skupaj ponudimo več in naši zvesti publiki v prihodnje predstavimo še veliko barvitih pristopov pri dojemanju sveta in okolja, ki ga čutimo. Za glasbo in ozvočenje je poleg ptičjega petja, samospevov murnov in cerkvenih zvonov poskrbel Robert Glač, za sodelovanje pri tehnični izvedbi projekta pa pridne roke Gasilskega društva Zdenska vas z vaščani Sv. Antona in člani kulturne sekcije Turističnega društva Podgora. Večer žive poezije na vrtu cerkve Sv. Antona je bil res nekaj posebnega, idiličnega in nepozabnega. Hvala vsem avtorjem, nastopajočim in sodelujočim, ki ste mi pomagali zgraditi čudovito zgodbo večera! ♦ Alenka Zabukovec mimobežen pogled nasmeh beseda stisk roke poljub dotik obraza strast sreča združitev spanje v objemu vonja po ljubljenem ^^ Andrej Debeljak Morda Morda bi moral opustiti rime, to res ne gre da sredi zime poslušal bi gospoda Eminema in ob njem iskal srčiko boema. Morda bilo bi bolje, da bi pospravil mišjo luknjo, nadel ponošeno si suknjo in se odpravil v park na klop s priznanjem da sem pač snob. Morda bilo bi bolje, da bi počistil pod preprogo, opustil misel na igranje z žogo, na svetovnega prvaka, ki nerodnega koraka končal je slavno kariero in prejel veliko bonboniero. Morda bilo bi bolje, da bi v roke vzel omelo, predpasnik si nadel veselo in omel po kotih pajčevine, ki že leta mi zastirajo sinjine. Morda bilo bi bolje, da opral bi umazano perilo, oblekel kdaj moderno krilo, ves depiliran in lep sprejel dokončni sklep, da plesal bom kot žvižga svet in bil polaskan lepo sprejet. Kultura Morda bilo bi bolje, da pomil bi prisušene lonce, obesil si velike zvonce in zameketatal kot meketa pohlevna čredica sveta. Morda bilo bi bolje, da bi ne vtikal v tuje se probleme, na miru pustil te boeme in lotil koristnejš'ga se dela kot je ta, da bil rešitelj bi sveta. Morda bilo bi bolje, da živel bi bolj normalno, bolj konstantno in stalno, predvsem pa bolj kvalitetno, kulturno in koherentno. Morda bilo bi bolje, da bi ne bil poveljnik, napajalnik in pepelnik trinajste divizije, v kateri bujne domišljije, za vsak meter bojujejo z mlini se na veter. Morda bilo bi bolje, da bi ne bil zvodnik, svojim ženam vzornik in svetnik, bog ljubezni svojega har'ma, kater'ga teža jarma je sladkost popolnega užitka, brez kesa in očitka. Morda bilo bi bolje, da bi ne bil gospodar vesolja, vladar kozmičnega polja, absolutni vseved, zaradi katerega vsak red disharmonično zveni, če v kaos se ne spremeni. Morda bilo bi bolje, če to pesem pisal kakšen drug bi dan, malo manj razjeden in bolan, kdaj ko bil ne bi preveč pijan in ne težil bi me krompir postan. Morda bilo bi bolje, če bi zastavil jo drugače in bi v tej zmešnjavi nosil hlače, takšne zlikane na rob, v katerih najdeš največ gob. Morda eno, morda drugo..., v vsakem primeru širiš kugo- vse skupaj ena sama je napaka, v napačen film režiser postavil, je napačnega junaka. Ana Porenta Ljubezen Roko razpri, angele skliči, za plamen se primi, razprši se v veter. Roki razprem, skoz veje šumim, v lipi zaspim, ^ čakam te tam, veter sem. Veter je en sam. Saša Strnad Luna Ponoči, ko ne moreš spati in vsi že zaspijo, se zazreš v nebo, zaslišiš dihanje zvezd, ko vzplamentijo; včasih kakšna zleti čez nebo in ponikne v črnino. Gledam v širjave, višje od oblakov: zagledam luno in se vprašam: tako močna in svilnata, trda in nežna, neizprosna in darežljiva, sveti, bedi nad nami, nas pomirja, usmerja in drami, prisluškuje in kuka na drugo stran; sliši tanke glasove, žonglira z listi dnevnikov, koraka z glasovi senc, z odejo sanj pokriva, in poskrbi, da na koncu najdemo vero v živo in v miru zaspimo. In jaz se še vedno sprašujem: Le iz kakšnega testa si nastala? Marija Mohorič Izpolnjena želja Plesna obleka v garderobi visi, že leta dolgo plesati si želi. Čisto vsi so nanjo pozabili, zakaj neki so jo sploh kupili. Večkrat se zaziblje v sanje, vse svoje želje zlije vanje. Sanjari in se prepusti toku, sanja o violine zvoku. Kar naenkrat okno se odpre, obleka v plesalca se zazre. Valček se zasliši v etru, plesalka poda roko vetru. Kako vrtita se plesalca zala, tako lepo še nista zaplesala. Zavrtita se nad strehe mesta, komaj, da se še vidi cesta. Valček prečudoviti se odvrti, kavalir plesalko z rok spusti. Obleka se srečna še enkrat zavrti, smuk skozi okno in že na obešalniku visi. Gabrijela Škantelj Želje Vedno nekaj si želimo, kar naprej hitimo, čeprav ne vemo ali dobro bo, samo, da to dosežemo. V mladosti se zaljubimo in vztrajamo; čeprav ne najbolj pametno, zdi se nam vse ravno, pa četudi je hudo — strmo. V vsakem klancu se trudimo, da nam uspe, čeprav težko, po strmini voz vlečemo, dokler ne omagamo. Večkrat nam močno drsi, smo utrujeni, upehani, ne damo se, še smo tu, vedoč, da gremo proti koncu mostu. Leta z brzino hitijo, lasje prekmalu osivijo, nam zdravje nagaja, se hrbtenica krivi, premazani z »žavbami« se znamo še zabavati. Kljub vsemu ostanimo dobre volje, saj to je za nas najbolje. Jože Štih Bela breza Ob vodovju raste breza, ki ne upogne jo vihar čudovite spomine skriva, ki jih daje pred oltar. Ko mi noga zavetje išče jo opazi bridko oko veje lahno mi ponuja za trudno mojo to glavo. Jaz ti bom zavetje dala, zdaj ko tožiš v bolečini sin zdravila tebi bi poiskala, ki ga črpam iz globin. Moje srce je razodelo, kaj v duši me skeli, čemu je noga trudna, zakaj zame življenja ni. Ljubil deklico sem zalo, sinje imela je oči, a življenje mi ni dalo, da ljubim jo do konca dni Stanka Kuplenk Kdo sem? Zakaj sem tukaj? Se sprašujem in ne najdem odgovora. Zakaj ravno jaz? Ni odgovora. Prevzemi odgovornost zase in zaživi, tako boš našla odgovor na vse. Bodi samozavestna in stopi po poti življenja. Dano ti je, da stopiš v prihodnost. Zavedaj se, živi za danes, za ta trenutek. Pij čašo dobrote in ljubezni in boš dobila povrnjeno. Ljubi se dekle, odpuščaj. Bodi odgovorna do sama sebe, prijazna, ljubeča, pozorna do drugih in svet bo lepši, ti bogatejša. Zaupaj sebi, le tako boš zaupala drugim. V tebi je moč! Ana Letonja Gube na obrazu moje mame Tisoče in tisoče gubic prekriva obraz moje mame, opazujem ga, gledam. Le katera najdaljša, najglobja, morda najlepša je? Katera zarisana od sreče, katera zaradi bridkosti narejena je, katera morda zaradi mene nastala je? Tiste na čelu so najdaljše, začrtane od misli, odločitev, skrbi morda? Nekatere ravne, narisane kot z ravnilom bi bile, druge razvejane kot klasje, ki prekriva polje. Tistih okrog oči je največ, z vsakim njenim gibom spremene se. Te odraz so njenega veselja, žalosti, neprespanih noči in skrbi, prepojene z njenimi solzami. Tiste okrog ust so najbolj gibljive, ob vsaki njeni besedi spremenjive. In najlepše so tiste v kotičkih njenih ustnic takrat, ko nasmeh preplavi v celoti njen obraz. Z leti čedalje več jih je in meni vedno ljubše so. Spoštujem njen obraz, lep je njen izraz , lepe so njenih gub sledi, da bi še dolgo gledali jih mi vsi. Big Band DOM obeležil pet let delovanja V petek, 27. 4. 2007, smo v okviru Kulturnega društva Godba Dobrepolje pripravili koncert ob 5-letnici delovanja Big banda DOM. Gostja koncerta je bila »domača« pevka Katja Žnidaršič. Jaka Ahačevčič Na krasen pomladni večer se je v dvorani Jakličevega doma na Vidmu zbralo lepo število ljudi. Ne sicer za polno dvorano - to je bil vendar večer za glasbene sladokusce - vendar dovolj, da je bilo razpoloženje pravo in da smo glasbeniki začutili nekaj adrenalina. Povezovalec programa Igor Ahačevčič je odprl koncert s poimensko predstavitvijo članov orkestra. Program koncerta je bil razdeljen v dva sklopa. V prvem smo izvajali skladbe znanih ameriških glasbenikov (Count Basie, Quincy Jones, Sammy Nestico, George Gershwin), v drugem skladbe slovenskih skladateljev (Jože Privšek, Jure Robežnik, Ati Soss). V obeh delih se nam je na odru pridružila sijajna dobrepoljska pevka Katja Žnidaršič, ki je zapela nekaj zimzelenih melodij. Še posebej nam je v veselje, kar je na koncertu poudaril tudi umetniški in idejni vodja orkestra Braco J. Doblekar, da se je v Dobrepolju končno oblikovala pevka, ki se zanima za jaz-zovski način petja. Katja se sedaj izpopolnjuje in uči jazzovskih pevskih tehnik pri prof. Ireni Vidic. Spomnili smo se tudi vseh naših bivših članov, še posebej pro-fesorjev/ic Suzane Paternost Žužek, Barbare Škrjanc in Romana Gačnika, ki so nam v času nastajanja orkestra poleg učenja priskočili na pomoč tudi ob kadrovskih težavah. Posebno mesto si pri tem zasluži prof. Karl Bradač, ki je prav tako vzgajal glasbenike tega orkestra. Med koncertom je povezovalec povedal nekaj iz zgodovine orkestra, zato si bom tudi jaz vzel nekaj vrstic za to. Že pet let je minilo od tedaj, ko smo ustanovili Big Band DOM, z drugim imenom Dobrepoljski orkester mladih. To se je zgodilo na pobudo Braca Doblekarja, predvsem kot nekakšna logična posledica njegovega pedagoškega delovanja v Glasbeni šoli Grosuplje, ko je tudi v Enoti Dobrepolje začel vzgajati mlade glasbenike. Zlasti klarinetiste in saksofoniste. Sam sem bil del procesa, ki bi mu lahko rekli »nastajanje big banda«, že dokaj zgodaj, še prej pa je pri tem sodelovala večina današnje saksofonske sekcije orkestra. S tem mislim predvsem na igranje v ansamblu Dixieland Dobrepolje ter v dobre-poljski in grosupeljski godbi. Glasbena vzgoja in s tem že priprava na orkester se je začela, ko nas je Braco sestavil v klasični kvartet saksofonov in smo nato redno vadili in tudi nekajkrat nastopili v okviru GŠ Grosuplje. Potem so se porajale nove ideje in predvsem želje igrati zabavno glasbo. Za te potrebe smo si nekajkrat »sposodili« ritem sekci- jo Big Banda Grosuplje, na pomoč pa so priskočili tudi odlični trobilci prof. Karla Bradača, ki je to večjo zasedbo nekajkrat vodil na nastopih. Igranje v tej zasedbi je kar vzbujalo željo po ustanovitvi pravega velikega jazz orkestra po vzoru kolegov iz Grosupljega, ki jih je takrat vodil Braco Doblekar. Braco že 16 let organizira tudi poletne glasbene seminarje, ki so v tistem času potekali v sodelovanju z grosupeljskim big bandom. Teh seminarjev smo se udeleževali tudi nekateri, ki sicer nismo sodelovali v njihovem orkestru, in se tam učili osnov igranja swin-ga, fraziranja, improvizacije itd. Videli smo tudi, da nas je res za še en takšen orkester. Tako smo poleti leta 2002 na seminar v Fieso odšli v skoraj polni zasedbi, predvsem pa z lastno ritem-sekcijo (s pozavnami je tako ali tako vedno problem). Jeseni tega leta smo torej ustanovili v okviru KD Godba Dobrepolje - Big Band DOM pod vodstvom Braca Doble-karja. Doslej smo vsako leto organizirali enotedenski poletni seminar, pripravili štiri samostojne koncerte in nastopili ob številnih drugih priložnostih. Naj omenim samo najbolj odmevne: Zbor za Republiko na Kongresnem trgu v Ljubljani, 35 let Glasbene mladine Slovenije, snemanje oddaje Pod klobukom na TVS, v Državnem Zboru RS, v Jazz klubu Gajo, Športnik leta 2006 v CD (prenos TVS), nastopi na občinskih in medobčinskih proslavah, ob državnih praznikih, obletnicah podjetij. Posebno mesto v nizu nastopov pa ima turneja v okviru projekta JANEZZ z Janezom Bončino Benčem (Portorož, Nova Gorica, Ljubljana, Novo mesto). Sedaj smo sicer res pet let starejši kot v začetku, a vseeno zaenkrat še ostajamo orkester mladih. Upam, da ustvarjalna energija in želja po igranju ne bosta kar tako popustili in nas bosta kljub različnim problemom gnali naprej. Koncert se je zaključil z dodatkom, ki so ga z aplavzom »zahtevali« poslušalci. Še prej pa so bile na vrsti zahvale. Še enkrat bi se rad v imenu celega orkestra zahvalil vsem, ki nas denarno podpirate. Velika zahvala gre tudi vodstvu KD Godba Dobrepolje, ki skrbi za administrativne zadeve, nam zagotavlja prostor za vaje, nam tako ali drugače pomaga, da ne omenim vseh naših staršev, brez katerih orkestra gotovo ne bi bilo. Nenazadnje hvala tudi občinstvu, ki nas spremlja na nastopih, saj nam to daje dodatno motivacijo. Kljub temu, da naš jubilej ni bil ne vem kako pomemben, pa smo nekaj več pozornosti vseeno pričakovali od občine oz. župana g. Pavlina, ki vedno rad poudarja skrb za mlade. Se vidimo na naslednjih nastopih.^ Koledar prireditev za mesec junij ❖ Dan državnosti Zdenska vas 24.6. 2007 ❖ Dan državnosti Osnovna šola Struge 24.6. 2007 Otroška folklorna skupina Podružnične šole Ponikve izbrana za letošnje regijsko srečanje v Črnomlju Letošnja pomlad je bila na področju ljubiteljskega kulturnega dogajanja zelo pestra, predvsem pa zelo zanimiva. V organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica smo pripravili štiri območne in eno regijsko srečanje, kjer se je predstavilo veliko mladih in malo starejših ljubiteljev plesa, folklore, gledališča in glasbe. Tudi iz občine Dobrepolje. Najboljše izbrane skupine nas bodo od meseca maja dalje zastopale na regijskih srečanjih osrednje Slovenije. Barbara Rigler PLES Prav na začetku aprila smo organizirali območno revijo otroških plesnih skupin, kjer se je predstavilo 12 pretežno »hip-hop« zasedb iz ivanjških šol. Žal ni bilo na reviji niti ene predstavnice iz dobre-poljske občine, tako da lahko le upamo, da se nam drugo leto pridružijo kakšne mlade plesalke ali plesalci, ki delujejo v okviru šol ali kulturnih društev. Najboljša plesna skupina Pike Nogavičke iz Šentvida nas je zastopala na medobmočni reviji 21. maja v Trbovljah. FOLKLORA Zelo veselo in poskočno je bilo tudi na območnem srečanju otroških folklornih skupin. Mladi plesalci iz Dobrepolja, Po-nikev, Račne, Šentvida, Ribnice in Šmart-nega pri Litiji so zaplesali ob strokovnem spremljanju gospe Metke Knific, ki je za regijsko srečanje sredi maja v Črnomlju kot najboljši skupini izbrala: Otroško folklorno skupino Podružnične šole Ponikve z mentoricama Matejo Hočevar in Martino Prhaj ter Otroško folklorno skupino Rege KD France Prešeren iz Račne, ki jo vodi Olga Gruden. Mladi folkloristi iz Ponikev so obakrat uspešno nastopili z odrsko postavitvijo Panikve - ena pa-sebna vas. Otroškim folkloristom je sledilo tudi območno srečanje odraslih folklornih skupin. Med petimi nastopajočimi je gospa Mojca Lepej, tudi sama vodja uspešne primorske folklorne skupine, za regijsko srečanje v Logatcu 25. maja izbrala fol-koriste iz Račne in Stične. Folklorna skupina KD France Prešeren pod vodstvom Olge Gruden je v Logatcu nastopila z odrsko postavitvijo Vinska trgatev na veseli- ci, Folklorna skupina KD Stična, ki jih vodita Boštjan Genorio in Tina Jerala, pa s svojo odlično izvedeno Portno nedeljo 1844. GLEDALIŠČE Grosupeljska gledališka skupina Hiška Osnovne Šole Louisa Adamiča je z mentorico Ireno Žerdin in igrico Hop, v pravljico odprla dvodnevni gledališki maraton — regijsko srečanje otroških gledaliških skupin osrednje Slovenije. Žal so njihovo izvrstno uprizorjeno predstavo spremljali samo otroci iz grosupeljskega vrtca. Nato pa se je dvorana Kulturnega doma v Grosupljem le napolnila do zadnjega kotička z radovednimi gledalci in nastopajočimi, ki so prišli iz Kočevja, Cerknice, Logatca, Litije, Trbovelj, Brezovice in Škofljice. Vse zbrane — 13 sodelujočih skupin, več kot tristo igralcev, strokovno spremljevalko Kim Komljanec, republiškega svetovalca za gledališko dejavnost na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti, Matjaža Šmalca, ter vodje območnih izpostav sodelujočih skupin — je lepo pozdravil ravnatelj OŠ Louis Adamič in grosupeljski podžupan, gospod Božidar Gabrijel. Med zelo pomembne dosežke uvršča- mo tudi izbor gledališke predstave Odličen dan za ribe bananarice, ki jo je pre-mierno konec marca izvedla že uveljavljena grosupeljska gledališka skupina GGNeNi. Z režiserko Simono Zorc Ramovš so se lotili težkega besedila, ki je igralce ponesel v Ameriko v čas po drugi svetovni vojni. Njihov trud vložen v učenje teksta, v razumevanje dramskih karakterjev in vživljanje v vloge ter seveda dobro uprizorjena zgodba so prepričali strokovno selektorico Kim Komljanec, mlado slovensko gledališko dramatićarko, režiserko in igralko, da jih je uvrstila na regijsko Linhartovo srečanje v Notranjih Goricah. Nastopili v izboru s štirimi skupinami, in sicer poleg Grosupeljčanov še: gledališka skupina KD Janez Jalen iz Notranjih Goric s predstavo Stevardesa režiserja Jake Andreja Vojevca, gledališka skupina KD Rak Rakek s predstavo Afera pouhn kufr v režiji Anuške Bom-bač in Aleša Štefančiča ter skupina KUD Primož Trubar Velike Lašče s predstavo Veselje do življenja v režiji Marka Bratu-ša. GLASBA Sredi maja smo organizirali še območno revijo odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin, ki je potekala v dveh delih. Prvi večer je v Osnovni šoli Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični ob strokovnem spremljanju Gregorja Klančiča nastopilo enajst pevskih zasedb. V drugem delu revije 12. maja, ki je bila v Jakličevem domu na Vidmu, so med devetimi zasedbami nastopile tudi štiri iz dobrepoljske doline. Pod vodstvom Vesne Fabjan sta se predstavila Vokalna skupina Mavrica in mešani pevski zbor Škrjanček, Moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani je dirigiral Tone Šinkovec. Iz Ponikev pa je prvič na reviji nastopil Mešani pevski zbor, ki jih vodi mladi zborovodja Janez Gačnik, sicer tudi predsednik KD Dobrepolje. Pevce je pozdravil in nagovoril župan Do-brepolja, Janez Pavlin. Revijo je vodil gospod Igor Ahačevčič, strokovno pa spremljala gospa Andreja Martinjak. Male vokalne skupine, ki jih bo predlagal en ali drug strokovni spremljevalec, se bodo lahko prijavile na regijsko srečanje, ki bo konec septembra na Novi Štifti pri Ribnici, izbrani zbori pa na regijski koncert novembra v Zagorju. Pridno vadite, veselo prepevajte, ple-šite, igrajte, oblikujte, ustvarjajte, pogumno in uspešno nastopajte — nove priložnosti za predstavitev domači publiki in drugim kulturnikom bodo kmalu spet tu! Podgorsko znanje v gibanju Znanje v gibanju - že v naslovu želim povedati, da se znanje vedno znova spreminja, če se ga vedno znova odkriva in oblikuje. Zato spodbujam pogum, da bi ostalo še naprej vse v gibanju, saj le to ohranja življenje. Za ilustracijo: igre so dinamične, vključujejo celotnega človeka, največkrat vsebujejo vsebine, ki vodijo k sožitju med ljudmi. V središču vsega so seveda otroci. Naše delavnice so lahko in bodo igrive, primerne tako za odrasle kot tudi za otroke. Poleg tega bi jih lahko po vsebinah enačili s pregovorom: »Tistega, ki se giblje, je težje spraviti iz ravnotežja kot tistega, ki stoji.« Saša Strnad In zakaj delavnice? V prvi vrsti zato, ker skupnost ne nastane sama od sebe, ampak je odvisna od velikosti in povezanosti -pozitivne krepitve. V drugem planu pa zato, ker smo društvo, ki se trudi izobraževati, izmenjevati informacije ter utrditi poznavanje umetnostne domače obrti, ki je sledi pustila tudi v okolju, kjer prebivamo. Ideja o izdelovanju cvetja iz papirja se je porodila po pospravljanju zadnjih mlajev v Pod-gori, saj naše umetne rožice niso bile ravno krasotice, ampak bolj skromnih oblik, veliko od njih je bilo tudi zaradi osnovnega materiala - papirja - uničenih. Zato smo se odločili, da prenesemo znanje na mlajše in pri postavitvi prihodnjih mlajčkov to polepšamo z naučenim znanjem. Izdelava umetnih rož ima na slovenskem tudi širši etnološki pomen, kajti umetne rože so izdelovali iz blaga, papirja ali voska, redkeje iz peres. Izdelovanje cvetja iz krep papirja je bilo za nekatere ženske tudi pomembna domača obrt. Povoščeno papirnato cvetje so ženske ponujale po kmetijah, v zameno za denar ali živež. Z njimi so ljudje krasili svoje bivalne prostore, znamenja, križe, cerkvene oltarje. Z venčki in šopki iz papirnatega cvetja pa so se okitili tudi sami ob svetem obhajilu, birmi ter poroki. Z živobarvnimi 'pušeljčki' so se ob vojaškem naboru ovenčali tudi fantje. Žalni venci iz umetnih cvetlic so ljudi spremljali tudi na njihovi zadnji poti. Naše delavnice se je udeležilo 11 podgorskih otrok: Barbara, Tina, Monika, Bojana, Michele, Monika, Lucija, Nejc in Špela, kasneje pa sta se nam pridružila še David in Žan. Najprej smo naredili cvet, nato še steblo iz žice, ki smo jo zavili s pa- pirnatim trakom. Vsaka skupina se je vneto lotila izdelovanja cvetlic. Otrokom so se najlepše zdele vrtnice, zato so jih tudi najraje delali, saj so se sončnice izkazale za trši oreh. Vsi otroci so pokazali zanimanje, nekateri med njimi pa so bili nad samo delavnico še posebej navdušeni, saj so kar naprej spraševali, kako določeno stvar narediti. Predvsem dekleta so bila precej navdušena nad izdelovanjem rož, nekaterim je celo zmanjkalo časa. Fanta sta zadevo opazovala bolj od daleč, vendar smo jih med izdelovanjem cvetja spodbudili da se nam bosta prihodnjič tudi pridružila. Delavnica je uspela: nastalo je polno različnih cvetlic s katerimi so tokrat razveselili svoje starše in okrasili domove. Med jutrom in večerom je nekje vsaj en praznik. In na dan naše delavnice sta se na svetu praznovala dva praznika Dan boja proti okupatorju (Slovenija) in Dan konja (Turkmenistan). Pri inspiraciji zaključka sem uporabila oba: »Dovolite svojim sanjam, da se povzpnejo tam, kjer si vi ne upate, dovolite se dotakniti novih obzorij znanja, sadite, rišite, pišite ali naredite si rože vašega življenja, uprite in osvobodite se spon, ki vas vežejo, saj ste navsezadnje vi tisti konj, ki vleče vaš voz, poln cvetja!« ♦ Otroški ex-tempore 2007 na Muljavi Dogodek je že tradicionalen, vendar vsako leto zaživi v novih pomladanskih sončnih in ustvarjalnih barvah. Otroci in dijaki iz šol občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica so se zbrali 14. maja na Jurčičevi domačiji na Muljavi. Ustvarjali so v dveh skupinah, in sicer v dveh različnih tehnikah. Vsi mladi ustvarjalci so raziskovali isto temo: Plečnika, njegovo arhitekturo, notranje oblikovanje, njegove vizualno podobo in življenje. Delavnici sta vodila stalna sodelavca Javnega sklada za kulturne dejav- nosti Območna izpostava Ivančna Gorica, ki je srečanje tudi organiziral, in člana muljavskega Kulturnega društva Kresnička: akademski kipar Boris Prokofjev in akademska slikarka Joanna Zaj^c iz Boris Prokofjev Joanna Zajac Ex-tempore mladih na Muljavi Poljske. Oba sta učence postopno vodila od prepoznavanja motiva in njegove izbire vse do končnega izdelka. Tako so nastale makete Plečnikove arhitekture in ak-varelni utrinki arhitekturnih detajlov. Na Muljavi so ustvarjale tudi učenke OŠ Dobrepolje, ki jih vodi mentorica, akademska slikarka Svetlana Jakimovska Rodić. Z nami so bile Monika Prijatelj, Daša Vo-dičar in Nastja Pugelj, ki so naslikale prekrasne motive iz večne Plečnikove arhitekture. Razstava vseh nastalih del je na ogled v Galeriji Kresnička na Jurčičevi domačiji na Muljavi vse do 30. avgusta. (S.Z. — Za JSKD Ivančna Gorica) »Panikve - ena pasebna vas« v Črnomlju V petek, 11. maja, se je otroška folklorna skupina iz Ponikev udeležila regijskega srečanja otroških folklornih skupin osrednje Slovenije z Dolenjsko in Belo krajino. Judita Oblak Na reviji so se poleg naših plesalcev predstavile še otroške folklorne skupine: Črnomelj, Rakek, Račna, Brežice, Draga-tuš, Artiče in skupina FD Kres. Čeprav je revija potekala v nam kar malo oddaljenem Črnomlju, se je na vabilo odzvalo tudi kar nekaj staršev iz Po-nikev. Otroška folklora v Ponikvah nima tako dolge tradicije, kot se lahko pohvalijo zgoraj vezovala vas v preteklosti in danes, in kot so nam otroci prikazali, brisala vse razprtije. Kar pa nas starše ob pogledu na naše mlade plesalce še posebej veseli, pa je odnos do slovenske pesmi. Da le-ta ni samo za nastop, ampak so jo naši mladi pevci vzeli za svojo, so nam več kot očitno dokazali, saj je ob spremljavi »frajtonar-ce« slovenska pesem iz mladih grl odmevala še vso pot do doma. Tokrat se je glas vasi ponesel v Belo krajino in verjamemo, da se bo v prihodnje še na kak konec Slovenije, morda pa znajo naši plesalci odplesa-ti celo kam dalj... ♦ naštete skupine, vendar so se naši plesalci z nastopom pod zvoki harmonike, ki jo je na odru raztegnil Mitja Prhaj, postavili ob bok skupinam, kjer je otroška folklora že dolgoletna tradicija. Skrbno pripravljena odrska postavitev pod vodstvom vodij Martine Prhaj in Mateje Hočevar je bil navzočim prisrčen prikaz življenja otrok na vasi nekdaj. Danes je utrip na vasi drugačen - nekaj pa je, kar nas povezuje z našo preteklostjo. To sta pesem in ples. Ta dva gradnika sta po- maj 2007 Iz vrtca, ekologija 17 Izlet na Muljavo Darja Erčulj in Anka Kralj_ Otroci iz skupine Bibe smo se v soboto, 19. 5. 2007, odpeljali na družinski izlet na Muljavo. Izleta se je udeležilo 11 družin. Kljub temu, da smo majhna skupina, je bil avtobus polno zaseden. Najmlajši otroci so bili nav- dušeni nad avtobusom in vožnjo v njem, saj je bil za večino otrok izlet hkrati tudi prva vožnja z avtobusom. Na Muljavi nam je vodič razkazal muzejsko zbirko v hiši, kjer se je rodil pisatelj Josip Jurčič. Prijetna okolica je otroke spodbudila, da so sproščeno tekali po travi in pesku, starši pa so imeli priložnost za klepet s prijatelji. Prijetno smo bili presenečeni nad gostoljubjem na Jurčičevi domačiji. Ker pa je naš obisk sovpadal s tednom družine, smo imeli vsi obiskovalci brezplačen ogled. Obisk smo zaključili v gostilni Pri Obrščaku, kjer smo se lahko okrepčali in posladkali z njihovimi dobrotami. Veseli in dobre volje smo se vrnili domov v želji, da naslednje leto ponovimo izlet in raziščemo bližnjo in daljno okolico Dobrepoljske doline. ♦ Lepo pozdravljeni, ljubitelji narave! Petra Bor Že takoj na začetku moram pohvaliti moje male prijatelje in njihove vzgojiteljice. Veste, da je na našem ekološkem natečaju sodelovalo kar 25 oddelkov vrtcev iz naših občin: Grosuplje, Ivančna Gorica, Ig, Škofljica, Velike Lašče in Dobrepolje. Kar zaploskal sem, ko sem videl, kaj vse se da ustvariti iz odpadne embalaže. Jaz sem iz plastenke izdelal lutko. Tako pravo, ki ima roke in noge. No, pravzaprav tace. Ja, moja lutka je kužek. Ko mu posodim še glas in ga vodim na povodcu, se spremeni v pravega čuvaja narave. Zalaja na vsakega, ki samo pomisli, da bi vrgel papirček na tla. Drugače ni hud, rad se boža za levim ušesom in je, ne boste verjeli, plastične pokrovčke. No, o čem sem že govoril? Saj res, o projektu z naslovom: Smeti, kje imate svoj dom? Na tisti lepi dan, ko smo se zbrali vsi ljubitelji čiste narave, sem v knjižnici Grosuplje, ki je bila moja gostiteljica, videl da vam, mojim prijateljem, za naravo ni vseeno. Trudite se, da bi odrasle naučili, ka- ko se smeti ločuje in se jih kasneje, kaj že, ... ? Samo trenutek, da pobrskam po knjigi, aha, RECIKLIRA. Težka beseda, ki je za naravo zelo pomembna. Pomeni, da nekaj ponovno uporabimo ali pa razdre-mo, zdrobimo. Kot nalašč imamo pri roki za recikliranje ogromno odpadkov. Vem pa tudi to, da so otroci iz vrtca Ke-kec, mislim da skupina muck, zelo pesniško nadarjeni. Sami so si s pomočjo staršev in vzgojiteljic izmislili rime o odpadkih, čistem okolju in jih predstavili na odru. Tudi dobre kostume so imeli in kar je zelo pomembno, radi so nastopili in pokazali, kaj vse so se naučili. Kar žal mi je bilo, da se nisem še sam naučil pesmice, da bi jo pred vsemi povedal. Sem pa plesal. Joj, je bilo zabavno. Plesal sem z Damjano. Tudi njo skrbi za naše čisto okolje. Ona pa pesmi poje in to zelo dobro. Vam povem, da je Damjana Golavšek v redu punca, ko bom velik se bom mogoče poročil z njo. Sem vam že povedal, da so bili v knjižnici razstavljeni vsi projekti, ki so jih pripravili v vrtcu? Ne? Se bom kar sam za uhelj potegnil. Auuaa! No, dragi moji, v knjižnici so bili razstavljeni vsi projekti in vsi so bili zelo dobri, zato je imela komisija zelo težko in naporno nalogo. Moji prijatelji Tanja, Damjana, Tjaša in Tomaž so si vse ogledali. Ogledali pa so si tudi kino predstavo. No, saj ni bila čisto prava kino predstava, je bila velika televizija, Petra pravi, da je bila projekcija na platnu. No in tam smo videli otroke, ki so veselo ustvarjali iz odpadkov, ti so bili iz vrtca Škofljica. Tudi tisti otroci, ki so bili v dvorani, so veselo plesali z menoj. Skupaj smo sklenili, da bomo našo zemljo varovali, saj na nas mladih stoji bodočnost našega sveta in če bomo ostali takšni kot smo, z vsem znanjem, ki ga že premoremo o čistem okolju, o pomenu ločevanja odpadkov in recikliranju, nas za bodočnost našega planeta ni treba biti strah in jaz se bom po naši ljubi Zemljici ponosno in z veseljem sprehajal. Lepo te pozdravljam, tvoj zmajček Ferdo! Kulturniki čistili traso ob cesti Zdenska vas - Ilova Gora 21. aprila, na dan organiziranega čiščenja Dobrepolja, smo se tudi kulturniki kot vestni občani, ki jim ni vseeno, kakšen je naš kraj, udeležili čistilne akcije. Za čiščenje smo si izbrali cestno traso Zdenska vas — Ilova Gora, ki je na nek način za vse, domačine in obiskovalce, »vhod v Dobrepolje«. Martina šuštar Vedeli smo, da nas čaka ogromno dela, zato smo zavihali rokave ter z velikimi plastičnimi vrečami napotili ob cesti, ki pelje proti Ilovi Gori. Da bi bili bolje vidni, smo oblekli barvno-opozorilne brezrokavnike, kar pa mnoge voznike niti malo ni odvrnilo od tega, da bi upočasnili vožnjo. Vreče, v katere smo pobirali odpadke (steklenice, piksne, papir, embalaža, vre- če polne razpadajočih živalskih odpadkov!!) so postajale vedno težje in kmalu smo jih do vrha napolnili. Med odpadki so se našli tudi večji kosi: avtomobilske gume, akumulatorji, odsluženi gospodinjski predmeti, gradbeni material (les, opeka) pisarniški odpadki (izrabljeni toner-ji, računalniški material, papir, plastika) odpadki elektro delavnice. Presenečena sem bila nad količino in vrsto odpadkov, ki so jih neznanci odvrgli v obcestno grmovje. Nekateri očitno niso storili niti tega, odpadke so preprosto stresli ob rob ceste (pisarniški odpadki, odpadki avtoličarske delavnice). Zdi se mi kot da nekateri ne poznajo kontejnerjev. Lahko tudi da jih je premalo ali pa ni prave volje, da bi jih odpeljali do tja. Kaj se ve? Po skoraj štirih urah dela smo, ob odvozu zadnjega kupa smeti, zaključili z akcijo in upali, da ostane čisto za lep čas. Pa smo se zmotili. Niti dva dneva nista minila in že so se pojavile sveže odvržene steklenice, cigaretne škatlice, razna embalaža. Vem, da je večina naklonjena čistemu okolju in niti slučajno ne bi odvrgli smeti v naravo; očitno pa peščica brezvestnih odlagalcev to vztrajno počne. Bi pomagala kakšna obcestna tabla, pa kakšen koš in kontejner za smeti? Verjamem, da bi. Kaj lahko storimo že danes? Opozarjajmo vse, ki jih slučajno vidimo odvreči smeti, bodimo kulturni in ohranimo privlačnost naše doline tudi naprej. ♦ Izlet OO Socialnih demokratov Območna organizacija Socialnih demokratov Grosuplje je v soboto, 19. 5. 2007, organizirala prijeten izlet za vse članice in člane ter simpatizerke in simpatizerje naše stranke. Povabljeni so bili prav vsi, iz vseh treh občin — Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Matej šuštar Pot nas je peljala do Kobarida, muzeja I. svetovne vojne, kjer smo si v spremstvu vodiča ogledali film in zbirko iz takratne Soške fronte. Ogled muzeja je v vsakem izmed nas pustil vtis o nesmiselnosti voj- ne, ki je divjala po naši deželi. Nato smo se odpravili v Goriška Brda, kjer so nas v prelepem gradu Dobrovo pogostili s kosilom. Nadvse prijetno je bilo srečanje z našimi strankarskimi kolegi z Goriškega konca. Sledil je kratek ogled gradu in okolice. Domačini so nas lepo presenetili z okusnimi češnjami, saj vemo, da je maj mesec češenj. Polni novih spoznanj in sklenjenih prijateljstev, smo se s polno košaro češenj odpravili proti domu. Jeseni pripravljamo nov izlet. Obiskali bomo zgodovinski spomenik v eni izmed pokrajin naše prelepe dežele. Izlet je bil zelo uspešen, izmenjali smo si marsikatero misel in idejo, ki nam v prihodnje lahko tudi koristi. ♦ Golažijada v Podgori uspela tudi v svoji četrti ponovitvi Turistično društvo Podgora je tudi letos pripravilo tekmovanje v kuhanju golaža, tokrat že četrto po vrsti. Prireditev se je odvijala v našem centru »Pri koritu« v nedeljo, 13. maja. Kljub številki trinajst v datumu je bil to zelo uspešen dan, tako za tekmovalce, kot tudi za organizatorje - člane Turističnega društva Podgora. Jože Klun Kmalu po osmi uri so začeli prihajati prvi tekmovalci in do začetka tekmovanja jih je prišlo dober ducat. Res so prevladovali tekmovalci iz naše občine, smo pa med njimi opazili tudi ekipo iz grosupeljske občine ter gospoda iz Vojnika, ki nas je obiskal že drugo leto zapored. Da kuhanje ni le domena enega spola, smo videli po dokaj enakomerni razdelitvi žensk in moških za kotlički. Zares pa se je začelo ob deveti uri dopoldne, ko je potekal sestanek ocenjeval- Zmagovalec Pinki v družbi župana in predsednice TD ne komisije in tekmovalcev. Vsi tekmovalci so dobili natančna navodila oz. podatke, na kaj bo komisija pri svojem delu pozorna. Pravila se ne spreminjajo in tekmovalci jih iz leta v leto bolj upoštevajo. Za tiste, ki se boste mogoče udeležili naslednjega tekmovanja v kuhanju golaža, pa povemo že sedaj: kuha se v lito-železnih kotličkih, za kurjavo se uporabljajo izključno drva, organizator zagotovi vsem tekmovalcem enako količino mesa in čebule, to pa zato, da so pogoji za vse tekmovalce enaki. In kaj je naloga komisije? Komisija si pozorno ogleduje postopek od začetka kuhanja do konca in Ančka v družbi prijateljice praznuje drugo mesto si beleži: kako je pripravljeno kurišče, čistočo in red tekmovalcev ter vonj, barvo in okus posameznih golažev. In potem se je do dveh popoldne, to je bil čas, ko so morali tekmovalci zaključiti s kuhanjem, rezalo, mešalo, poskušalo, dolivalo, gostilo, redčilo... Časa je bilo dovolj tudi za obisk sosednjega kurišča, klepet z drugimi tekmovalci, za pogled v sosedov kotliček in izmenjavo mnenj, seveda le do določene mere, kajti »male skrivnosti velikih mojstrov« tudi niso za vsaka ušesa. Komisija je ob dveh opravila še svojo zadnjo nalogo, poskusila in ocenila je vse vzorce in dobili smo zmagovalce četrte go-lažijade. Komisija je vse vzorce ocenila z zelo dobrimi ocenami, opaziti je dvig kvalitete, prva tri mesta pa so osvojili: Slavko Pajntar — Pinki, Ančka Strnad in Dušan Adamič. Pokale je zmagovalcem podelil župan gospod Janez Pavlin, in v kratkem nagovoru med drugim pohvalil tako organizatorje, kot tudi tekmovalce. Golaža je bilo veliko, bil je okusen in kmalu ga je zmanjkalo. Kaj pa obiskovalci? Bilo vas je ogromno in to je tisto, kar organizatorjem daje voljo za nadaljnje delo, kajti vse prireditve delamo za obiskovalce in dober obisk je za nas največja nagrada. In kaj so rekli obiskovalci in tekmovalci za konec? Da bodo še prišli — saj ni najbolj pomembno tekmovanje, še pomembnejše je druženje, prijateljstvo in tega je bilo letos v Podgori kar nekaj. ♦ Tako so kuhali vsak svoj golaž Kuharja iz Vojnika v družbi župana Predsednica društva podeželskih žena si ogleduje pokal zmagovalcev Društvo gobarjev ŠTOROVKE - Šentrumar hočevje Videm 34, 1312 Videm-Dgbrepgue Pohod planinsko pohodniške sekcije DG Štorovke Tekst in foto Pinki_ Društvo gobarjev Štorovke planinsko pohodniške sekcije je 2. 5. 2007 oganizira-lo pohod iz Kamen vrha preko Vidma in Male vasi na Šentrumar. Vodja sekci- je Franci Adamič je člane popeljal tudi v Podpeško jamo in cerkev. Pohod je trajal približno tri ure in po-hodnikom ni delav težav, saj so bili med njimi tudi otroci in starejši. Po prihodu na Šentrumar je vse po- hodnike čakal golaž, ki ga je skuhal predsednik društva, in pa odojek, za katerega sta poskrbela Pavle Perhaj in Mitja Buščaj. Ob prijetnem vzdušju smo zaključili prvomajske praznike. ♦ Kako do spoznanja užitnih gob Slavko Pajntar (Pinki) Vsak gobar si želi, da bi spoznal čim več različnih užitnih gob. To je želja in radovednost vsakega gobarja, saj nabrane gobe popestrijo jedilnik in raznolikost v hrani. Vendar pa za kulinarične namene potrebujemo tudi nekaj znanja o gobah. Zato moramo vsako gobo prej dobro spoznati, preden jo uporabimo v kuhinji ali ko jih podarimo prijatelju. Velika možnost je, da bi nabrali strupeno gobo, ki je na las podobna užitnim gobam. Pridobljeno osnovno znanje nabiranja gob sega že v otroška leta in se stopnuje, zato tudi dan danes otroci skromno poznavanje gob pridobijo od staršev. Zato otroci tudi kasneje ne pobirajo nobenih drugih gob, razen tistih, ki so jih spoznali od staršev. To je tradicija, ki prihaja iz roda v rod. Danes, v sodobnem času, imamo veliko go- barskih knjig in priročnikov ter gobarskih društev, zato ni več potrebno nobeno tveganje. Ko nepoznano gobo najdemo na rastišču, si jo dobro ogledamo in si zapomnimo njene značilnosti, da jo ločimo od drugih vrst gob. Danes obstoja veliko žepnih gobarskih priročnikov, tako lahko na samem rastišču gobo določimo in spoznamo njeno pravo ime. Ni pa dovolj samo slika v knjižici, ampak moramo dobro prebrati rastišče, natančen opis, barvo klobuka, trosovnice, bet, meso in pa uporabnost. Ugotovili pa bomo tudi, da opis in slika ne zadostujeta za pravilno določitev vrste. Zato je nujno, da nam določitev potrdi še kak dober poznavalec gob. Največ užitnih gob pa bomo spoznali v gobarskih društvih, ki delujejo po Sloveniji, kajti člani društev ob nabiranju različnih vrst gob takoj dobijo informacijo o gobi in o tem, s katerimi strupenimi gobami jo je možno zamenjati; saj pri sku- pinskem nabiranju vedno sodeluje strokovnjak 'determinator' oziroma poznavalec gob, ki po končanem nabiranju vsako gobo določi. STRUPENE GOBE Zastrupitve z gobami se pojavljajo največ med ljudmi, ki sami nabirajo gobe, a jih ne poznajo dobro. V večini primerov se zastrupijo sami ali pa zastrupijo več članov družine. Vsekakor je zastrupitve več ob dobri gobji letini, ko vsi, tudi tisti, ki poredkoma ali nikoli prej niso nabirali, drvijo v gozd, ker je sosed ali prijatelj nabral toliko in toliko gob. Niso samo neužitne strupene gobe, pač pa tudi užitne tiste, ki pri nepravilnem shranjevanju ali pripravi povzročijo slabost in druge nevšečnosti v našem telesu. Gobe pripravimo vedno sveže ali pa jih takoj konzerviramo; nikoli ne nabiramo starih gob. V gobah se začnejo kmalu kopičiti različni razkrojni produkti, ki jih imenujemo krip-tomaini. Motnje, ki nastanejo, niso značilne za posamezne vrste gob, tako kot pri pravih zastrupitvah s strupenimi gobami. Zastrupitve z gobami se razlikujejo po kliničnih znamenjih in po dobi inkubacije, to je po času, ki poteče od zaužitja gob do prvih znakov zastrupitve. Zastrupitev z določeno vrsto ali skupino gob imenu- Zelena mušnica jemo sindrom. Zastrupitve, pri katerih traja inkubacija več kot 6 ur, so glede posledic med najhujšimi. Najbolj nevarne strupene gobe vsebujejo več strupenih sestavin z različnimi učinki. Podobna znamenja zastrupitve povzročajo naslednje vrste gob, ki rastejo v naših gozdovih: ZELENA MUŠNICA, KONIČASTA MUŠNICA, POMLADANSKA MUŠNICA, OBROBLJENA MUŠNICA (Faloidni sindrom). Zastrupitve z zeleno mušnico terjajo v naših krajih največ smrtnih žrtev zaradi uživanja strupenih gob. Čas inkubacije traja od 6 do 24 ur. Najprej se po- Rdeča mušnica javijo bolečine in krči v trebuhu, nato pa slabost in bruhanje ter hude diareje. Pridruži se močno znojenje in huda žeja, udje postanejo hladni, v mečih pa se pojavljajo krči. Po teh prvih znakih v prebavilih se kmalu pridružijo posledice na notranjih organih. Toliko za danes, pa naslednjič še kaj o zastrupitvah, saj imamo toliko različnih strupenih gob, pri katerih je več sindromov in različnih časov inkubacije. ♦ Iz življenja skavtov Skavtstvo = lutanje po hosti (kdo bi razumel :) Navihana golobica Erika Erčulj_ Dogajalo se je na sobotno popoldne, večer in zgodnje nedeljsko jutro. Bolj natančno, v noči iz 19. na 20. maja. Skavti iz Dobrepolja in Komende smo se v soboto okoli 17.00 zbrali pri Ga-tini pri Grosuplju. Podrobnosti vas niti ne zanimajo, zato začnimo z bistvom. No... Razdelili smo se v tri skupine po približno 4 stezosledce. Okoli 21.30 smo pričeli z igro, ki je trajala 4 ure, se pravi do približno druge ure ponoči. Bistvo igre je bilo, da je posamezen tabor v eni uri prišel čim bližje nasprotnemu taboru, kjer je kot dokaz privezal trakec. Bližje ko je vohun ta trakec privezal, več točk je prinesel svojemu tabo- ru. Okoli tretje ure ponoči oz. zjutraj smo se odpravili na zaslužen počitek. Bili smo ga zelo potrebni. Motil nas je le strašanski polarni mraz (malo heca :). Bolj neprespani kot ne smo se prebudili v pozno jutro. Bilo je okoli sedme ure zjutraj. Voditelji so kmalu razglasili zmagovalno ekipo (Dejan, Luka, Erika in Katarina). Seveda so si prislužili nagrado, kar pa je bila MILKA s celimi lešniki :D. Vsi smo se posladkali in se prešerne volje poslovili ter se odpravili proti domu. Zelo smo se razveselili ob misli na topel tuš, obilen zajtrk ter udobno in toplo posteljo. Skratka bilo je zabavno, opraskano, polomljeno (pa ne čisto zares), malo strašno pa tudi grozljivo, predvsem pa zelo hitro :)! Društvo podeželskih žena Dobrepolje Struge 22. marca 2007 smo se članice Društva podeželskih žena Dobrepolje - Struge zbrale na občnem zboru. Prisotne so bile tudi predstavnice sosednjih društev podeželskih žena in g. Franci Omahen iz Kmetijske svetovalne službe. Lunder Nada Ga. Marija Zrnec je podala poročilo o delovanju društva v preteklem letu. Bile smo zelo aktivne, saj smo organizirale že tradicionalni sejem na Zdenski rebri, bile smo gostiteljice srečanja treh društev, sodelovale smo pri pogostitvah ob raznih prireditvah... Poskrbele smo tudi za razvedrilo in se odpravile na izlet v Logarsko dolino ter si ogledale gledališko predstavo Ženske. Na občnem zboru smo izvolile novo predsednico go. Pavlo Hočevar iz Strug, ge. Mariji Zrnec pa se ob tej priložnosti zahvaljujemo za njeno osemletno delo pri vodenju društva. Nova predsednica je na prvem sestanku podala obširen program dela, za katerega se bomo morale zelo potruditi, da ga bomo izpeljale. Še naprej pa si želimo ohraniti naša vsakomesečna druženja, Častna članica Marija Žnidaršič na katerih rade poklepetamo in se dogovorimo za načrte, ki so pred nami. 29. aprila smo članice na vrtu naše predsednice Pavle Hočevar pogostile konjarje. Za nami je tudi zanimivo predavanje gospe Mete Vrhunc Živeti zdravo — živeti brez gensko spremenjenih organizmov. 2. junija se bomo na ljubljanski tržnici udeležile prireditve Podeželje v mestu, kjer se bomo predstavile s tradicionalnimi jedmi od Božiča do Velike noči. Letos so se nam pridružile še tri nove članice, ki smo jih zelo vesele. Našo dolgoletno članico gospo Marijo Žnidaršič iz Zagorice pa smo imenovale za častno članico Ob tej priložnosti pa vabimo vse žene in dekleta, ki imate željo po druženju, da si vzamete čas in se nam pridružite. ♦ Predsednica Pavla Hočevar Iz društev in zvez IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam Piše: Fani Kralj, predsednica Društva upokojencev Dobrepolje Spomini, spomini. To so vsekakor spomini majskega izleta na Dunaj. Zame in iz pripovedovanja ostalih udeležencev je bil ogled Dunaja resnično lepo doživetje. Če bi opisovala, kaj vse smo videli, bi bila stran premajhna. Končno pa vsak gleda s svojimi očmi in posluša s svojimi ušesi saj si s sabo odnesel tisto, kar ti je bilo najbolj všeč. Vrnili smo se približno ob polnoči in nehote se mi je prikradel pregovor: »Povsod je lepo, a doma je najlepše!« Pa še res je! 9. junija je naslednji izlet v LOGARSKO DOLINO. Tudi naša dežela je prečudovi- ta. Imeli bomo kaj videti, zato kar pohitite s prijavami. »Škr-jančki«, smo tudi aktivni. V mesecu aprilu smo zabavali varovance v domu starejših v Medvodah, meseca marca na Vrhniki, februarja pa v zavodu Sv. Terezije na Vidmu. Za dokaz prilagam fotografijo na kateri je tudi g. Stane Demšar, urednik njihovega glasila »VRTNICA«. Tudi mi smo dobili nekaj izvodov. Prebrala sem jo v celoti. Malo dlje sem se ustavila pri spominih Tončke Hočevarjeve iz Zagorice (sovaščanke) in to zato, ker sem zraven še zapela. Dekleta poslušajte, ljubezni se ne vdajte, ne veste kaj je to, od fantov jemat slovo. Jaz nisem poslušala, ljubezni sem se vdala, zdaj vidim, kaj je to, od fantov jemat slovo. In ostali so spomini, spomini... MEPZ »Škrjanček« in g. Stane Demšar, urednik glasila »Vrtnica« v Zavodu sv. Terezije na Vidmu To Omogoča. Avtodom Vam SPECIFIKACIJA OPREME: - GPS GARMtN (SLO) + KARTA EVROPE - NOSILEC ZA TRI KOLESA -MOTORNA KLIMA -TRUMA GRETJE, VEBASTOGRETJE • HLADILNIK, ŠTEDILNIK, BOJLER - DODATEN KUHINJSKI PULT - POSODA, KROŽNIKI, KOZARCI, • JEDILNI PRIBOR (VSE ZA 6 OS.) - STRESNI VENTILATOR - 12 TV, DVD+OZVOČENJE, AVTORADIO - varnostne klučavnice j - ZUNANJA ALUMINIJ MIZA - ZUNANJI ALUMINIJ STOLI - GASILNI APARAT • 2 PLINSKI JEKLENKI - BOX ZA ODLAGANJE... 0L7881 999 0Í 7881 998 031 331 919 041 331 920 031 331 920 A vtetriša^a la r Rezervcclje in (nformocije la sezono 2007 sprejemamo no tel. 031 331 919 maj 2007 Iz dobrepoljske ambulante 23 Piše: Zdravko Marič, dr.med. Čutila naj ne bodo slepila Če bi me na hitro vprašali, koliko čutil ima človek, bi obmolknil, priprl veke, namrščil čelo, se popraskal po laseh (oziroma po glavi) in ko bi me postalo sram, bi zinil: šest ali sedem. Če bi izpraševalec prasnil v smeh, bi neodločno zamom-ljal: a ni tako? Pa poglejmo: vid, sluh, voh, okus, tip, toplota, vibracije, bolečina, ravnotežje, mogoče še kaj. Ni važno, koliko jih je, v knjigah morda piše drugače, a moja glava, moj svet, pravijo, zato bom o ču-tilih povedal kar malo po svoje. Kaj hitro bi se našli kakšni moji kolegi in rekli, da se za zdravnika ne spodobi razlagati medicine po svoje. A v tem primeru sem prepričan, da se ne bi ne praskal, ne mrš-čil in ne obmolknil. Kratko malo bi mu odvrnil, da je vsako živo bitje, v največji meri pa človek, bitje, ki je samo zase edinstveno in čisto samosvoje. Zato nikakor ne moremo naših organov, še posebej pa ne čutil opisovati zgolj na principu opisovanja anatomije in funkcije posameznega čutila. Nekje v nadzornem ali interpretacij-skem centru naših čutil se namreč odvijajo občutki, ki so tako različni, da sploh ne bi verjeli, da prihajajo iz vsem nam dokaj enake periferije. Kaj hočem reči: če pogledamo recimo površino jezika, lahko ugotovimo, da so čutnice za okus razporejene pri vseh ljudeh po dokaj identičnem vzorcu oziroma razporeditvi. Pa vendar smo priča dejstvu, da nekomu občutek slanosti izzove prijetne, drugemu neprijetne občutke. Če pogledamo bolj sestavljeni okušalni dražljaj, recimo okus hrane, denimo pravega avstrijskega bureka; nekomu okus paše, drugemu pa ne. Ali pa recimo vampi v golažu: nekdo se jih ne more nasititi, drug pa pravi, da bo bruhal že pri prvem grižljaju. A to je šele začetek vsega, kar v širšem pomenu predstavlja pojem »čutilo«. Čeprav govorimo o specifičnih pojmih, pa vendar imajo vsa čutila neko skupno točko. To je pot v našo duševnost. Ne glede na to, ali vstopa dražljaj toplote, vida ali sluha, vedno nekje v končni postaji prodre do tistih delov naših možganov, ki v nas vzbujajo občutenja. Le-ta pa opisujemo z abstraktnejšimi pojmi; kot denimo občutek prijetnosti, žalosti, ekstaze, pomirje-nosti, gneva, osuplosti in še in še. Končne postaje čutil so torej lahko tudi iste, čeprav so vstopna vrata popolnoma različna. In to je zadeva, ki izzove zelo nepredvidljive in različne odgovore, odvisno Spoštovanje, leseni gospod. Že leta sedite tukaj In nudite oporo vsem, ki se prisedemo k vam. A vaše oči zrejo na ulico, ves čas na isto ulico. Koliko lepega, hudega in obupa vrednega dogajanja bi vzpodbudila vaša čutila, če bi bili živo bitje. Jaz sedim pri vas tri četrt ure, pa sem videl trideset starih, bolnih ljudi, dvajset srednje starih, delovno zagnanih in neustavljivo hitečih ljudi in žal tudi deset mladih, obupanih fantov in deklet, od katerih jih je bilo pet pijanih, pet drogiranih, vsi pa so kadili cigarete. Kakšne občutke bi sprožile v vaših možganih takšne čutilne zaznave? Verjetno bi rekli: umetnost in napor je neponoreti v ponorelem svetu. A Bog daj, da bi prav to uspelo našim mladim generacijam! pač od našega »stanja duha«. Spet poglejmo primer: tri pacientke stojijo v vrsti pred okencem za naročanje na operacijo sive mrene. Vse tri so enako stare, vse tri približno enako visoke in enako težke (po telesni teži, namreč). Prva je iz Studenca na Suhem dolu, druga iz Ajdovega Podsredka, tretja pa iz Dobrepoljske Zagorice. Vse tri stojijo in čakajo že eno uro. Vse tri imajo že težke noge in podoben občutek bolečine. Vstopni dražljaj bolečinskega tipa privre vsem trem po eni uri že globoko v možgane in odgovor na mešanico občutkov je naslednji: prva začne glasno negodovati. Ko pride admini-stratorka in pove, da bo četrt ure pavza za malico, pa dobesedno ponori: »Ti smrklja, eno uro že čakam, samo da me vpišeš za datum. Pritožila se bom primari-ju«. Druga vzame telefon, pokliče moža in mu reče: »Jože, solit se pojdi. Sem ti rekla, da greva v Ljubljano rajši drug teden. Trmast si kot tvoja mati, nikoli več te ne bom poslušala. Daj, spij tisto pivo in pridi pome, dovolj imam čakanja, greva domov.« Tretja, gospa iz Dobrepolja pa je kar tiho in čez nekaj minut pride k njej njen sin. »Pridi, Tonček, čuvaj mi vrsto, bom šla kupit pomaranče, da bova še midva malo pojedla«. In urno stopi do sadjarja ter kupi pomaranče. Hoja ji razbremeni noge, nato si sede, pomalica in pride nazaj k sinu, da se okrepča še on. Bravo, mi dobrepoljci. To je pravo stanje duha. Iskanje rešitve, ki ne prizadene sočloveka, kar kljub neprijetnim bolečinskim občutkom privede do cilja, za katerega se je splačalo potrpeti. Administra-torka namreč ni bila navajena na tako strpnost in iznajdljivost, to ji je prodrlo tako globoko do srca, da je bolnici rezervirala najboljši termin za operacijo. Analizirajmo situacijo še enkrat iz individualnega zornega kota: 1. prva pacientka: ena ura stanja na trdi podlagi - stopnjujoči se bolečinski dražljaji v nogah - vse večja usmeritev pozornosti na bolečine - duševni impulzi napetosti, nestrpnosti, agresivnosti do neznane osebe - ko situacija sodu izbije dno, sledi reakcija »udri po smrklji«. 2. druga pacientka: ena ura stanja na trdi podlagi - stopnjujoči se bolečinski dražljaji v nogah—vse večja usmeritev pozornosti na bolečine - duševni impulzi napetosti, nestrpnosti, agresivnosti do znane osebe - ko situacija sodu izbije 24 Iz dobrepoljske ambulante, šport maj 2007 dno, sledi reakcija »udri po tistem, po katerem si upaš«. 3. tretja pacientka: ena ura stanja na trdi podlagi — stopnjujoči se bolečinski dražljaji v nogah — vse večja usmeritev pozornosti na bolečine — duševni impulzi napetosti, analiza situacije, samokontrola, iskanja rešitve pri sebi, iskanje rešitve skupaj z znano osebo, ki prinaša korist obema — ko situacija sodu izbije dno, sledi reakcija »pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal«. Sklepamo lahko torej, da ljudje zelo različno sprejmemo in obdelamo podatke, ki nam jih pošiljajo naši čuti. V širšem pomenu besede je potem lahko čutilo tudi senzorski sistem, ki nas opozarja na lakoto, lahko je to morda tudi sistem zaznav, ki v nas vzbuja občutke simpatije ali antipatije do določene osebe, ki jo srečamo. No, in to dejstvo nam daje slutiti, da nas ravno zaradi tega naša čutila lahko zaslepijo. Vsi vemo, kako reagiramo na razne reklame, ki nas vabijo v praznjenje žepov, kako nasedamo pranju možganov s strani medijev, kjer si marsikateri novinar z nekajdnevno analizo problema upa debatirati kot največji strokovnjak in celo kritik s sicer puhlimi argumenti. Ne nasedaj- mo torej impulzom, ki nas želijo premamiti zgolj z lepo fasado, znotraj pa so gnili in prepojeni le z eno veliko željo: izkoristiti našo naklonjenost in nam škodovati sebi v prid. Pa pustimo medije, če sem pošten, tudi jaz nimam pravice, da jih »strokovno« ocenjujem. Glavni del tega mojega prispevka sledi sedaj, v njegovem končnem delu. Če ponovimo princip delovanj naših čutil; gre za receptorje oziroma čutne celice, ki po živcih prevajajo dražljaje v naše možgane, kjer se jih zavedamo z določenim prijetnim ali neprijetnim občutkom. Opazili ste, da moje razmišljanje o čutilih govori tudi o bolj zapletenih čutenjih, pri čemer pa moram na koncu omeniti neke posebne dražljaje, ki se prenašajo v možgane po krvi, ne po živcih in napadajo tiste dele možganov, ki nam dajejo prijetne občutke. To so alkohol, cigareti, določena zdravila in mamila. Vse te snovi nam dajejo občutek ugodja in žal tudi lagodja. Zaradi ugodja dobimo željo, da posežemo po njih, čim nam jih naše telo razgradi, zaradi lagodja pa izgubimo željo po aktivnosti, delu, učenju, skratka vseh tistih človeških lastnosti, ki so gibalo našega osebnega in družbenega razvoja. Vsi poznamo lepo misel »MAMA JE ENA SAMA«, a pozabljamo, da ta naša mam želi, da smo z njo na tem svetu na isti valovni dolžini, pa četudi fizično nismo skupaj. Če pijemo, ali se drogiramo, bo naša mama zavzdihnila in žalostno pripomnila »OMAMA JE ENA VELIKA OSAMA«. Zato naj bo razprava o ču-tilih eno veliko opozorilo za vas, mladi sopotniki. Prepuščajte se čutom, predvsem lepim in koristnim, ki vam jih prinaša življenje; a prepuščajte se jim z določeno distanco oziroma že vnaprej postavljenim nadzorom, ki bo ohranil nivo prijetno in koristno, morda preprečil nivo prijetno in škodljivo, nujno pa preprečil nivo neprijetno in škodljivo, ki je končni stadij droge, alkohola in cigaret. Izogibajte se torej teh užitkov, kjer se dražilne snovi prenašajo v možgane po krvnem obtoku. Ne mislite, da vas lahko te snovi odpeljejo vstran od nas starejših v nek drug, lepši svet; žal je to le iluzija, saj je svet za vse nas en sam in si ga moramo deliti, deliti z ljubeznijo drug do drugega. Vsi, ki pa hodite preko alkohola ali drugih omam v navidezno lepši svet, dobro veste, da kaj hitro padete nazaj v realno okolje, ki mu pobegnemo edino ob smrti. Padci pa so pri tem čedalje hujši in kmalu nas zlomijo in takrat je vprašanje preživetja teh zlomov edino še v božjih rokah. ♦ Iskrena zahvala Ob našem velikem dogodku, poroki Mateja in Angeline Strah, se vsem gospodinjam Dobrepoljske in Struške doline zahvaljujemo za vse pečene dobrote, ki ste jih spekle z veliko ljubeznijo, kar je bilo čutiti v slastnem okusu vseh dobrot. Iskrena hvala vsaki posebej. Hvala tudi vsem ostalim, predvsem sosedom za darila, pomoč ter strpnost. Družina STRAH Videm K Rezultati in lestvica lige v malem nogometu 2. KROG Sobota, 21. aprila 2007, Struge PAR IZID PREKRŠKI ŠD PREDSTRUGE - ŠD STRUGE 0 3 3 4 ŠD PONIKVE - ŠPORTNO DRUŠTVO CESTA 5 0 1 5 CESTA - ZDENSKA VAS 3 2 3 3 ŠD KOMPOLJE - A' JE TO - ŠD ZAGORICA 2 2 3 3 ŠD DOBREPOLJE - VELIKI SNEŽAK 1 2 5 3 KLAPA - ŠD KOMPOLJE - ZVEZDE 2 0 3 6 MINA CAFE - prosta ekipa PAR IZID 3. KROG Sobota, 5. maj 2007, Videm PREKRŠKI ZDENSKA VAS - ŠD ZAGORICA 1 4 4 5 ŠD CESTA - VELIKI SNEŽAK 1 5 2 4 ŠD PREDSTRUGE - KLAPA 1 5 4 4 ŠD PONIKVE - CESTA 11 0 2 5 MINA CAFE - ŠD KOMPOLJE - A' JE TO 0 4 2 2 ŠD KOMPOLJE - ZVEZDE - prosta ekipa maj 2007 Šport 25 4. KROG Sobota, 12. maj 2007, Kompolje PAR IZID PREKRŠKI CESTA - ŠD STRUGE 0 5 5 3 KLAPA - ŠPORTNO DRUŠTVO CESTA 2 0 4 4 ŠD KOMPOLJE - A' JE TO - ZDENSKA VAS 6 1 1 1 VELIKI SNEŽAK - ŠD ZAGORICA 8 0 3 5 ŠD DOBREPOLJE - ŠD KOMPOLJE - ZVEZDE 3 0 1 3 ŠD PONIKVE - MINA CAFE 2 1 2 4 ŠD PREDSTRUGE prosta ekipa 5. KROG Petek, 18. maj 2007, Predstruge PAR IZID PREKRŠKI MINA CAFE - CESTA 10 3 0 2 ŠD PREDSTRUGE - ŠD PONIKVE 0 9 8 3 ŠD STRUGE - ŠD DOBREPOLJE 9 3 2 4 ŠD CESTA - ŠD KOMPOLJE - A' JE TO 1 2 3 4 ŠD STRUGE - KLAPA 4 0 5 2 ZDENSKA VAS - ŠD DOBREPOLJE 2 4 5 2 ŠD ZAGORICA prosta ekipa 6. KROG Sobota, 19. maj 2007, Struge PAR IZID PREKRŠKI CESTA - ŠD PREDSTRUGE 0 5 3 3 ŠD KOMPOLJE - A' JE TO - ŠD STRUGE 2 4 8 8 ŠD DOBREPOLJE - ŠPORTNO DRUŠTVO CESTA 2 0 3 3 VELIKI SNEŽAK - ZDENSKA VAS 6 0 1 3 ŠD ZAGORICA - ŠD KOMPOLJE - ZVEZDE 4 1 5 2 KLAPA - MINA CAFE 3 8 6 0 ŠD PONIKVE - prosta ekipa LESTVICA št. zmage remiji porazi TOČKE dani goli gol tekem prejeti goli razlika 1 ŠD STRUGE 6 6 0 0 18 28 7 21 2 ŠD PONIKVE 5 5 0 0 15 37 1 36 3 VELIKI SNEZAK 5 5 0 0 15 27 3 24 4 ŠD KOMPOLJE — A' JE TO 6 3 1 2 10 17 14 3 5 ŠD ZAGORICA 5 3 1 1 10 13 13 0 6 ŠD DOBREPOLJE 5 3 0 2 9 13 13 0 7 KLAPA 6 3 0 3 9 13 16 -3 8 MINA CAFE 5 2 0 3 6 21 15 6 9 ŠD KOMPOLJE — ZVEZDE 4 1 0 3 3 5 11 -6 10 ŠPORTNO DRUŠTVO CESTA 6 1 0 5 3 7 17 -10 11 ŠD PREDSTRUGE 5 1 0 4 3 7 22 -15 12 CESTA 6 1 0 5 3 8 37 -29 13 ZDENSKA VAS 6 0 0 6 0 6 33 -27 Razpored ostalih kol Sobota, 26. maj 2007, Videm • Sobota, 2. junij 2007, Kompolje • Petek, 8. junij 2007, Kompolje • Sobota, 9. junij 2007, Struge • Sobota, 16. junij 2007, Videm • Sobota, 23. junij 2007, Kompolje • Sobota, 30. junij 2007, Predstruge KINOPROGRAM ZA JUNIJ 2007 KINO »DOBREPOLJE« VIDEM 34 DOLBY - DIGITAL ZVOK PETEK, 1. JUNIJ OB 20.30 ameriška romantična drama SANJSKE PUNCE KRATKA OZNAKA: V filmski predelavi slavnega mjuzikla, ki prikazuje burno glasbeno dogajanje iz konca 60-ih in začetka 70-ih let, spoznamo trio zabavnih pevk Ef-fie, Deene in Lorrell. Ambiciozni menedžer Curtis jim ponudi, da bi bile spremljevalne pevke slavnega Jamesa Earlyja, to pa je šele začetek velikih sprememb, s katerimi Curtis vodi in spreminja pevke po lastnem okusu. Trio sicer kmalu žanje velike uspehe, toda cena slave je zelo visoka, prava življenjska sreča pa vse bolj oddaljena. DOLŽINA: 131 MINUT NEDELJA, 3. JUNIJ OB 15. in 20.30 ameriška uspešnica - vojni film ZASTAVE NAŠIH KRATKA OZNAKA: V enem najbolj krvavih pacifiških spopadov v drugi svetovni vojni fotograf Joe posname podobo dviganja ameriške zastave, ki v domovini postane nov simbol upanja. Trije preživeli vojaki, ki so dvignili zastavo, morajo takoj odpotovati domov, da bi z govori in nastopi zbirali sredstva za nadaljevanje vojne. Toda vojaki vedo, da so resnični junaki umrli na otoku, zato so soočeni s težko dilemo časti, ponosa, žalovanja, utehe, ki jo lahko nudijo svojcem umrlih, ter izsiljevanjem nadrejenih. DOLŽINA: 132 minut. čane njene odrasle hčerke Maggie, Mae in Milly, saj se zvedava mama, seveda vedno le z najboljšimi nameni, nenehno vtika v njihova življenja. Pod drobnogled vzame predvsem ljubezensko življenje najmlajše Milly in zanjo prične iskati primernega snubca, kar pa je šele uvod v serijo zabavnih nesporazumov, kjer lahko Kupido-ve puščice ljubezni zadenejo več tarč hkrati. DOLŽINA 100 minut. NEDELJA, 10. JUNIJ OB 15. in 20.30. ameriška uspešnica — akcijska krimi drama DOBRI PASTIR KRATKA OZNAKA: V zgodbi o začetkih ustanavljanja največje in najbolj razvpite obveščevalne agencije CIA spoznamo idealističnega mladeniča Edwarda, ki pozna pravi pomen domoljubja in kot agent nima težav s prikrivanjem skrivnosti. Toda paranoja hladne vojne v njem veča neprijeten občutek, da ne more več nikomur zaupati, kar na težko preizkušnjo postavi njegova prepričanja, vse bolj pa je odtujen tudi od družine in žene, ki ne more več prenašati dvojnega življenja in laži, s katerimi se Edward ves čas obdaja. DOLŽINA 162 MINUT PETEK, 15. JUNIJ OB 20.30 ameriška uspešnica — akcijska kriminalka. PETEK, 8. JUNIJ OB 20.30 ameriška uspešnica — romantična komedija ©HCET i© PA PIKA KRATKA OZNAKA: Skrbna Daphne je živ dokaz, da je lahko materinska ljubezen včasih tudi zelo neprijetna. V to so namreč prepri- NEDELJA, 17. JUNIJ OB 15. in 20.30 angleška uspešnica — komedija iEAN©VE POČITNICE KRATKA OZNAKA: Nerodni in vedno simpatični gospod Bean se tokrat odloči počitnikovati v Franciji, a po njegovi stari navadi se pot spremeni v pravo katastrofo. Sumljiva francoska hrana, nenavaden denar in jezikovne razlike so še najmanjše težave, kajti Beana, spričo njegovih nevsakdanjih nesreč, policija osumi ugrabitve, med tem ko ga filmski ustvarjalci, zbrani na festivalu v Cannesu, zamenjajo za slavnega režiserja. Na begu pred zaporom in v lovu za zlato palmo se Bean loti reševanja zapletov na svoj čudaški na-čin.DOLŽINA: 90 MINUT. PETEK, 22. JUNIJ OB 18. uri ameriška uspešnica — animirana otroška komedija SRC KRATKA VSEBINA: V resnični zgodbi iz začetka 40-ih let prejšnjega stoletja spremljamo detektiva, ki sledita morilskemu paru Marthi Beck in Raymondu Marti-nezu Fernandezu, bolj znanima pod vzdevkom 'morilca osamljenih src'. Zlovešča dvojica se je spoznala prek časopisnih oglasov, sedaj pa isto metodo uporabljata za privabljanje novih žrtev, ki jih pokonča v krvavih seksualnih orgijah. Žal sta pri svojem početju dovolj domiselna in spretna, da se vedno znova izogneta roki pravice. DOLŽINA: 108 minut. vdovi pokojnega prijatelja. Čeprav je najbolj iskana oseba v državi, se odloči razkriti prevaro in na lastno pest obračunati s kriminalci, njegovo ostrostrelsko znanje pa je zagotovilo, da sovražnike čaka zelo neprijeten konec. DOLŽINA: 124 MINUT. PETEK, 29. JUNIJ OB 20.30 ameriška uspešnica — akcijski film KRATKA OZNAKA: 12-letni Lewis je premeten izumitelj, ki ustvari či-talnik spominov, da bi odkril, kdo so bili njegovi starši, toda fantastično napravo ukrade zlobni znanstvenik. Lewisu pomoč nepričakovano ponudi Wilbur, ki ga s pomočjo časovnega stroja odpelje v prihodnost, polno neverjetnih naprav in čudaških bitij, prav tako nevsakdanja pa je tudi Wilburjeva družina - Robinsonovi. A kot se izkaže, ključ do vseh Lewisovih vprašanj tiči prav pri njih, pa tudi zlobni profesor še ni rekel zadnje besede. Film je sinhroniziran v slovenščino. DOLŽINA: 94 MINUTE NEDELJA, 24. JUNIJ OB 15. in 20.30 ameriška uspešnica — akcijski film STRELEC KRATKA VSEBINA: Nekdanji ostrostrelec Bob se po tragičnih dogodkih med vojaško operacijo opravi živet v osamo divjine, a ga kmalu poišče polkovnik Isaac in mu razloži, da nekdo grozi z atentatom na predsednika ZDA. Bob se odloči pomagati, a ko se na enem od predsednikovih zborovanj zares zgodi umor, vsi osumijo prav njega. Na begu pred policijo in negativci se Bob zateče k mladi KRATKA VSEBINA: Štirje zelo umirjeni in uglajeni prijatelji, ki jih druži ljubezen do motorjev, se odločijo podati na daljše potovanje s svojimi jeklenimi konjički. Zobozdravnik Doug bi rad ušel monotonosti vsakdana, Woddy skuša prikriti ločitev in bankrot, Bobby ne more več prenašati ukazovalne žene, Dudley pa nikakor ne najde prave ljubezni. Toda mestni fantje na nepredvidljivi cesti kmalu zaidejo v težave, saj si na vrat nakop-ljejo srd divjaške motoristične bande, zato morajo združiti moči in v seriji komičnih katastrof premagati največje strahove. DOLŽINA: 99 MINUT. NEDELJA, 1. JULIJ OB 15. in 20.30 ameriška uspešnica — akcijski film SPIDERMAN 3 KRATKA VSEBINA: Peter Parker (Tobey Maguire) je čisto običajen fant, ki živi s teto in stricem in potiho upa, da bo osvojil srce svoje lepe sosede Mary Jane (Kirsten Dunst). Na šolski ekskurziji pa Petra ugrizne gensko spremenjeni "super pajek", nakar dobi precej nenavadne sposobnosti - uporabo pajkove mreže, enkratne akrobatske sposobnosti, nadnaravna čutila. Šele po družinski tragediji se odloči, da bo svojo novo moč uporabil v boju proti zločinu pod skrivno identiteto Spidermana - Človeka pajka! Poda se v novo avanturo pmagati ljudem ter osvojiti srce ljubljene ženske. DOLŽINA: 124 MINUT. maj 2007 Zahvale 27 ZAHVALA Ko stokrat umrt, sedem na stari prag zvečer, v mislih odpotujem, v stoteri nikjer, stokrat se zavem, da zame ne umreš nikdar, na vekov veke, boš imel v meni svoj oltar. Ob tragični in nedoumljivi izgubi našega sina, brata in strica Marka Pogorele iz Strug (1977-2007) se najiskrenejše zahvaljujemo vsem, ki ste v najtežjih dnevih bili z nami. Hvala vsem, ki ste ga kropili, zanj molili, darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala za vsako izrečeno sožalje, za vsak stisk roke in vsako misel nanj. Hvala mladini in vsem društvom, še posebno gasilcem za tako lepo slovo. Hvala gospodu prelatu Bogomirju Hren za ganljiv obred, hvala Stiškemu kvartetu za zapeti pesmi, hvala Ani in Tini za uvodno Ave Marijo, organistu in pevcem za petje pri sveti maši, Godbi Dobrepolje za žalostinko na pokopališču in Mateju Samec za zaigrano Tišino. Posebna zahvala Tini, Jerneji, Damjani, Faniki in Marinki, ki ste bile z nami v najtežjih trenutkih. Hvala vsem neimenovanim, ki ste nam kakorkoli stali ob strani in karkoli postorili, da smo se od našega Marka tako lepo poslovili. Hvala vsem, ki ste mu kakorkoli obogatili življenje, kakor je tudi on s svojo vedrino in dobroto plemenitil vaša. Bog poplačaj vsem in vsakemu posebej. Z iskreno hvaležnostjo družina Pogorelc aškraj Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje V.d. odgovorne urednice: Vita Klein e-mail: branko.miklic@siol.net, informacije po telefonu 041 603 733 Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1270 izvodov. Pesem umrlemu prijatelju avtor: Jože Stih Ni več tvojega srca, ki je hrepenelo in želelo. Ugasli ogenj še vedno tli. Umrle so sanje nekega romarja. Tvoj skalnati svet se je podrl. Gradiš novega. Prinesel ti bom cvet na grob in potočil solzo. Kapljala bo na tvojo ranjeno dušo. Zdaj ko te ni več, ko medliš grob naj ti bo s cvetjem zasut. Naj te ne pozabim. Mnogo bi še lahko storil, veliko bi lahko govorila. našel bi ljubezen. Zdaj si srečen na drugi strani, našla se bova nekoč. Mir si našel. Moj cvet naj ti bo v tolažbo. Kratki so bili dnevi med nami in še krajše so bile besede, ki nam jih je spregovoril. Tudi, če bi moral njegov glas umolkniti v naših ušesih; in bi morala njegova ljubezen zbledeti v spominu, bi prišel znova in nam spregovoril z bogatejšim srcem in zgovorne-jšimi usti. Da, vrnil se bo. Tudi takrat, ko bo zemlja počivala in nas bo obdajala še večja tišina, saj se bo vračal vedno znova in znova ter iskal naše razumevanje. Odšel je z vetrom, a ne v praznino. Jutranja megla, ki izgine ob zori in pusti samo roso na poljih, se bo dvignila in zbrala v oblak ter spet padla z dežjem na zemljo. In on ne bo drugačen od zemlje. Njegova moč nas veže z zemljo, njegov vonj nas dvigne v vesolje in v njegovi vztrajnosti smo nesmrtni. Dovolimo mu, da postane naš spremljevalec, naš Angel varuh, ki nas bo s svojo voljo, ljubeznijo varoval, spremljal in poljubljal vsako noč, ko se bomo odpravili spat, stisnil k sebi in potolažil žalostna srca; verjemite Marko nas ima rad! Za svojce in njegove najbližje Marka Pogorelc, v imenu prijateljev in znancev, Saša Strnad P06R£BN£ STOItrrVË Per par Janez S.F. Zaborět i6, 1296 èfntvir) pri Stički . krste in žare po izbiri vse vrste prevozov organizacija pogrebov in pogrebcev v ureditev povračila pogrebnih stroškov • ureditev in postavitev poslovilnega odra v izkop jame TEL.,FAKS: 01/ 788 51 13 Gsm.: 041/ 785 113 ZDRAVLJENJE Z BIOENERGIJO Izvajam program petdnevne bioterapije po metodi znanega zdravilca g.Zdenka Domančiča, ki je velikodušno in uspešno prenesel svoje več kot 25-letne izkušnje in znanja s področja zdravljenja z bioterapijo na nas, njegove učence. Naša dela se ponašajo s številnimi uspehi in vidnimi rezultati. Z bioterapijo pa uspešno pomagamo pri najrazličnejših obolenjih oziroma boleznih in poškodbah. En sklop bioterapije traja pet zaporednih dni, vsakič povprečno 20 minut. Prijave zbiram po telefonu: 031/ 679 088, Saša Lekan http://www.in-mediasres.com Obliko zahvale terapevtu po zaključku petdnevne terpije izberete tiïmmmm© mk M Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: • Brušenje stekla 9 Fazetiranje stekla in ogledal • Peskanje stekla • Izdelava izolacijskega termopan stekla • Kaljeno steklo • Tuš kabine (po meri, s tesnili) • Ogledala • Kopelit steklo za delavnice • Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) • Montaža vsega navedenega • Ostale steklarske storitve • Intervencija 24 ur na dan Renatka Strnad s.p. Zavod Sv. Terezije Videm 33a, 1312 Videm ■ Dobpepolje Tel.! 01/781-23-13, GSM: 041/900-635 Če si Želite v poletje vstopiti z lepo urejenimi nogami, če želite svojim nogam nuditi nekaj več, Vas vljudno vabim v salon pedikúře. Pedikúra - urejene noge in stopala naj bodo vaša vsakdanjost. • namakanje nog v masažni kopeli •odstranjevanje trde kože •odstranjevanje otiščancev in kurjili očes • nega nohtov (oblikovanje, odstranjevanje obnohtne kožice, zdravljenje vraščenih nohtov) •strokovna nega nog za SLADKORNE BOLNIKE •sprostitvena masaža •uporabljam vrhunske materiale in negovalne kreme za vse vrste težav nog in stopal •lakiranje nohtov (tudi francoska manikúra) NaroČilo za termin po predhodnem telefonskem dogovoru é sami.