CELJE, 6. JULIJA 1967 — LETO XXI. STEV. 24 — CENA 50 PAR (50 S OIN) GASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Medrepubliško srečanje ob dnevu borca V nedeljo je bila v Brežicah velika slovesnost — med- jfpubliško srečanje ob dnevu borca, ki so ga priredili ZZB S()B občin Brežice, Krško, Laško, Sevnica, Šentjur, Šmar- pri Jelšah iz Slovenije ter občin Klanjec, Krapina, Za- j^k in Zaprešič iz Hrvatske. Ob tej priložnosti so slovenske 0bčine podelile domicil Kozjanskemu odredu. Slovesnosti „1, podelitvi domicila so se pričele že v soboto s srečanjem borcev ob tabornem ognju, vtem ko je bil v nedeljo do- poldne zbor preživelih borcev Kozjanskega odreda pri bre- žiškem gradu, povorka skozi mesto, miting na stadionu, kulturni program, partizansko kosilo idr. j Razovj narodnoosvobodilne Ljjne na Kozjanskem, kot i povzemamo iz posebne bro- šure Stanka škalerja Kozjan- ski odred, je dosegel največ- ji vzpon z ustanovitvijo Ko- zjanskega odreda spomladi 1944. Njegovi borci so vzne- mirjali okupatorjevo oblast prav do neposredne okolice Celja, Rogaške Slatine, Sev- nice, Brežic in Krškega. Več- ji del tega ozemlja je v nekaj mesecih po ustanovitvi osvo- bodil Kozjansiki odred. To je bil nedvomno največji uspeh te slovenske partizanske eno- te, toda pot do teh zmag je bila dolga in krvava. Pri- pravljala so jo od leta 1941 naprej mnogi prvoborci, ki sadov svojega boja žal niso dočakali Bili so to borci pr- vih slovenskih pa rti -anskih enot, ki so bili le^a 1941 zbra- ni v Celjski in Brežiški če- ti... Vse številne akcije enot Kozjanskega odreda so spremljale okupatorjeve sank- cije nad prebivalstvom. V zimskem času 1944/45 je sto- ril okupator največ zločinov nad civilnim prebivalstvom. Požigal je domačije in v njih tudi ljudi, streljal moške, od- ganjal žene v taborišča itd. Ko se je bližal konec vojne, je dobil -odred nalogo, da prestopi mejo na Sotli in se prebije za sovražnikovo fron- to v Podravino in nato v Prekmurje. Frontno črto je odred obšel po ovinkasti poti čez Hrvaško Zagorje mimo krajev Ivanič, Subotica, Kri- ževci, Sv Ivan, 2abno, Bjelo- var, Podravska Slatina, Virovi- tica in pri Barču preko Mad- žarske prišel v Prekmurje. Del odreda, ki je aprila 1945 še ostai na Kozjanskem, je ob osvoboditvi vkorakal v Ce- lje. Pomagal je razorožiti ostanke nemške vojske in ustaških skupin. V enotah NOV na Kozjan- skem je bilo 1266 borcev. Predlog zakona o štipendijah Republiški in prosvetno-kulturiii zbor Skup- ščine SRS sta sprejela predlog zakona o šti- pendijah in posojilih za izobraževanje. Zakon določa splošna načela za podeljeva- nje štipendij in posojil za izobraževanje, ki jih dajejo delovne in druge organizacije, državni organi, izobraževalne skupnosti in skladi za šolanje na fakultetah, umetniških akademijah, visokih in višjih šolah ter na šolah druge stop- nje študentom ali učencem, ki nimajo dovolj materialnih sredstev za izobraževanje. Zakon ureja predvsem medsebojne odnose med štipendisti oziroma posojilojemalci ter šti- penditorji oziroma posojilodajalci ter zagotav- lja enotnost politike na tem področju, ne za- gotavlja pa sredstev za štipendije in posojila, ker je to stvar konkretne politike samouprav- nih organov. Zakon med drugim določa, da se štipendije in posojila dajejo samo na podlagi javnega razpisa, prednost pri dodeljevanju pa imajo tisti študenti in učenci, ki dosegajo boljše uspe- he pri študiju. Zakon tudi določa, da je daja- lec štipendije oziroma posojila dolžan takoj po končanem šolanju skleniti s štipendistom oziroma posojilojemalcem delovno razmerje, si- cer izgubi svoje pogodbene pravice. S pogodbo med štipenditorjem in štipendistom se tudi do- loča, da mora štipendist vrniti štipendijo, če ne izpolni pogojev, pod katerimi mu .je bila štipendija dodeljena. Za posojila veljajo v glavnem enaka načela kot za štipendije. Posojila so praviloma brez- obrestna, lahko pa se zahteva poroštvo fizične ali pravne osebe. Zakon določa, da se posojilo lahko delno ali v celoti odpiše glede na štu- dijski uspeh posojilojemalca ali druge pogo- je, ki so določeni v razpisu ali pogodbi. Ce po- sojilojemalec po končanem šolanju nastopi de- lo na delovnem mestu, ki mu ga je določil posojilodajalec, in ostane tam toliko časa, ko- likor časa je prejemal posojilo, se le-to v ce- loti odpiše. PRAZNIK CELJSKE OBČINE Priprave na proslavo 20. julija V spomin na ustanovitev Prve celjske čete, 20. ju- lija 1941. leta, praznujejo prebivalci celjske občine ta dan kot svoj borbeni praznik Priprave na pro- slavo tega dne so že v pol- nem teku. Tako je bila imenovana posebna komi- sija, ki jo vodi podpred- sednik skupščine Jože Ma- rolt in ki je že izdelala skoraj dokončen spored prireditev, ki se bodo za- čele 14. julija in trajale rse do nedelje, 23. tega meseca. letos slavnostna seja sploš- nega političnega zbora celjske občine, torej skup- nega sestanka> odbornikov občinske skupščine ter predstavnikov vseh občin- skih družbeno političnih organizacij, borcev, pred- stavnikov JLA, predstavni- kov večjih kolektivov, častnih občanov itd. Slav- nostna seja bo na sam praznik celjske občine, to- rej v Četrtek, 20. julija v veliki dvorani Narodnega doma. Na njej bo o pome- nu praznika govorila pred- sednica celjske občinske skupščine, Olga Vrabičeva Pričakujemo, da bodo na tej seji rudi predstavniki pobratimskih mest čupri- je, Doboja in Siska Med ostalimi prireditva- mi kaže posebej omeniti atletsko tekmovanje za Skokov memorial, ki bo 16 julija v obliki troboja med Italijo, Avstrijo in Jugoslavijo. V vrsto kul- turnih prireditev pa zlasti sodi uprizoritev Csljskih grofov v mestnem mrku. Po prvih predstavah, !a so za nami, se bo anucnbel celjskega poklicnega gleda- lišča predstavil s tem de- lom tudi na sam oraznik. Ogorčenje nad vojno I Članstvo Socialistične zveze ? Celju je že ob prvih vesteh 0 vojni Izraela proti arab- skim deželam izrazilo svoje ogorčenje, kar se je zatem ftanifestiralo na izredni seji občinske konference SZDL. °bsodba izraelske agresije se j J® izrazila tudi na javnih tri- bunah, ki jdh je pripravila organizacija SZDL v Celju, Oaberju, na Otoku in v Skofji vasi. Ljudje so z ža- ganjem prisluhnili uvod- nirtl besedam o vzrokih in Slogih za nasprotja, živah- 00 spraševali in obsojali ne- smiselno vojno Z zanimanjem, ki so ga todje pokazali na javnih tri- °unah, se je izkazalo, v ko ^kšni meri so naši delovni ; doživeli načela aktiv- miroljubne koeksistenoe * zaradi izkušenj iz zadnje r^ne so nekateri nadvse pre- jptečena, kako da nekateri ^Si narodi iz strahot vojne povzeli boljših izkušenj. Mimo občinsike skupščne v Celju so o izraelsko- jr&bski vojni razpravljale tu- !. ftinopre združene organiza- j.,e ZKS, razgovore o tom v* so pripravili tudi v neka- kolektivih pod vod- sindikalnih podružnic. BRAT BRATU, BRAT, bi lahko zapisali pod ta posnetek, ki prikazuje Dušanovo skupino gorskih reševalcev na Logarjevi slanini, ki spremljajo vsak gib svojih tovarišev, ki se prebi- jajo Uo ponesrečencev. O zadnji akciji celjskih gorskih reše- valcev berite reportažo na 4. strani. (Foto: J. Sever) Župan iz Montignyja \ Hrastniku Občina Hrastnik je leta 1965 podpisala konvencijo o sodelovanju z občino Montigny v severni Fran- ciji in doslej so že nekaj- krat izmenjali obiske. Ob letošnjem občinskem praz- niku v Hrastniku se je mu- dila v Hrastniku delegaci- cija iz Montignyja, ki jo je vodil župan mesta. V Hrastniku so se z de- legacijo dogovorili o po- čitniški izmenjavi otrok. Iz Montignyja bi prišlo vsako leto nekoliko otrok na letovanje v hrastniške domove v Vrsarju in Stru- njanu, nekaj hrastniških otrok pa bi odšlo na leto- vanje v letoviške kraje v okolici Montignyja. Poleg tega so se dogo- varjali tudi o možnostih za izmenjavo zdravniških skupin, ki bi se ob izme- njavi seznanile s proble- matiko, organizacijo in drugimi zadevami zdrav- stva v obeh mestih. Hrastničani so delegaciji pokazali oba domova ob morju, spotoma pa še Bled in Vršič ter nekatere dru- ge kraje na Gorenjskem. OBISK IZ KARLOVCA V CELJU O delu krajevnih skupnosti Delegacija si je ogledala zanimivosti v bližnji okolici Celja V petek se je mudila v Celju delegacija občinske konference in občinske skupščine iz Karlovca, ki se je pogovorila s pred- stavniki obeh institucij v Celju o delu krajevnih skupnosti. Razgovor je vodila Magda Kočarjeva. udeležilo pa se ga je tudi šest predsednikov krajev- nih skupnosti. Tovariše iz Karlovca je zanimalo predvsem, kakš- ne odnose ima občinska skupščina do krajevnih skupnosti, kakšne obli- ke financiranja krajevnih skupnosti so uvedli v Ce- lju, odnos občinske konfe- rence SZDL do krajevnih skupnosti in kakšne odno- se imajo delovne organiza- cije do krajevnih skupno- sti. Po izčrpni izmenjavi mnenj in oblik dela so predstavniki občinske kon- ference v Olju popeljali delegacijo iz Karlovca na krajši ogled zanimivosti v bližnji okolici Celja. h. s. Izpolnite trenutke vašega oddiha s skodelico [na kratko] Trije veliki dnevi Občinska skupščina v Hrast- niku je 3. julija praznovala svoj občinski praznik, nanj pa so se navezale tudi sloves- nosti ob dnevu slovenskih ru- darjev in prazniku borcev. • že v soboto, 1. julija, je bila pred spomenikom padlih borcev komemioracija, kjer je govoril član ZZB Veli mir Krašovac. V nedeljo je bila slavnostna seja občinske skupščine, ki jo je vodil predsednik Milan Babič. Mi- mo domačih gostov so se sve- čane seje udeležili tudi gostje iz francoskega prijateljskega mesta Montigny. Istega dne zvečer je bil slavnostni kon- cert združenih pevskih zbo- rov Svobode I in II, Svobode iz Dola pri Hrastniku ter ru- darske godbe na pihala v do- mu TVD Partizan. V ponedeljek popoldne je bilo partizansko srečanje pri domu družbenih organizacij v čečah. Govoril je pred- sednik ZZB Maks Jakopič — sodelovali pa so pevski zbori, godba na pihala in odred predvojaške vzgoje. V nedeljo dopoldne je bilo tudi veliko gasilsko tekmo- vanje na stadionu, ki ga je Izvedlo domače gasilsko dru- štvo »Matica« ob svoji osem- desetletnici. Ob zaključku tekmovanja so pred gasil- skim domom podelili diplome najbolj zaslužnim članom in tekmovalcem. H. S. Nova organizacija občinske uprav^ Odborniki celjske občinske skupščine so na zadnji seji sprejeli odlok o sprememba in dopolnitvi odloka o orga- nizaciji in delovnem področ- ju občanskih upravnih orga- nov. Spremembe niso formal- nega znač? a, temveč pose- gajo v delovna področja in postavljajo upravo skupščine celjske občane na bistveno drugačne osnove. Po teh spre- membah je uprava skupščine organizirana v oddelkih, re- feratih, službah za nadzor, v službi sodnika za prekrške ter v zavodih. Odslej dela v upravi skup- ščine pet oddelkov: za sploš- ne zadeve, za gospodarstvo in družbene službe, za grad- bene in komunalne zadeve, za finance in narodno obram- bo. Oddelek za splošne zadeve opravlja posle, ki se tičejo predpisov o državljanstvu, društvih, zborovanjih in dru- gih javnih shodih, o matič- nih knjigah, osebnih imenih, osebni izkaznici, prijavljanju prebivališča, o posesti in no šenju orožja in streliva, o potnih listinah za prehod čez državno mejo, o prebivanju tujcev, varstvu pred požarom in zadeve s področja varnosti na javnih cestah ter zadeve invalidov in borcev NOV V oddelku je organizirana sprejemna pisarna itd. V tem oddelku pa je tudi požarno varnostna inšpekcija Prejšnji oddelek za družbe no ekonomske zadeve in nad- zor se je preimenoval v od- delek za gospodarstvo in dru- žbene službe. Sicer pa prou- čuje razvoj gospodarskih in negospodarskih dejavnosti v občini, pripravlja osnutke ob črnskih družbenih planov, spremlja in analizira izvrše- vanje družbenih planov itd Spremlja in analizira obvez- nosti občine glede zadovolje- vanja skupnih potreb obča- nov m predlaga zlasti tiste, ki se nanašajo na stanovanj- sko izgradnjo, komunalo, preskrbo in družbeno prehra- no, šolstvo in izobraževanje, kulturo in prosveto, zdravst- vo, socialno politiko, telesno kulturo, šport in rekreacijo, delo in zaposlovanje. V sesta- vu tega oddelka je tudi šest inšpekcij: tržna, inšpekcija dela, sanitarna, veterinarska, gozdarska in kmetijska. Oddelek za gradbene in ko munalne zadeve opravlja za- deve s področja urbanizma, gradenj, komunalnih in sta- novanjskih zadev ter vodne- ga gospodarstva. Tu opravlja jo tudi posle, ki se nanašajo na premoženjsko pravna raz- merja, na prispevek za upo- rabo mestnega zemljišča ter na vodenje evidence nepre- mičnin v družbeni lastnini V oddelku so tri inšpekcije: ur- banistična, gradbena in elek- troenergetska ter cestna in komunalna Ta oddelek je pravzaprav nastal iz prejšnje- ga oddelka za upravno prav- ne zadeve Toda ne glede na to so nekatere posle prevzel: še drugi oddelki, kot splošne službe oddelek za splošne za- deve upravno pravne zadeve s področja gospodarstva in družbenih služb pa oddelek za gospodarstvo in družbene službe Razen tega sta v upravi še odde ek za finance ter oddelek za narodno obrambo Njuni delovm področji sta razvidni iz naslova. Razen tega je v upravi sku- pščine pet referatov: za nor- mativne akte, za skupščinske zadeve, za kadre, za prošnje in pritožbe ter referat za or- ganizacijo, metode dela in tehniko v upravi. Sodnik za prekrške vodi upravno kazenski postopek in izdaja na prvi stopnji od- ločbe o prekrških, za katere je pristojen. Poleg tega evi- dentira pojave, ki so pomem- bni za izvrševanje njegove funkcije in daje predloge za preprečevanje družbeno ne- varnih in škodljivih pojavov Center za socialno delo op- ravlja upravne in strokovne zadeve, ki se nanašajo na var- stvo otrok, rejniško ^ varstvo odraslih oseb, ^ ko varstvo potrebujejo 5 ^ vo mladoletnih oseb, ^ letno prestopništvo sk^1 vo, socialno varstvo, ^ cfclpuščenim iz zaporo^ kreacijo predšolskih ^'h sikih otrok itd. ^ In končno je tu še & za izmero in kataster, ki J* žuje izmeritev zemlji^™ zemljiški kataster po ^ ' bah temeljnega zakona, jj ja občanom, organom ^ ganizacijam predpiise ^ 51 vlečke iz katastrskega ope«." ter kopije načrtov in kart ^ Skupščinski zapisi Čeprav smo v času, ko ljud- je odhajajo na dopuste in se zaradi odsotnosti enih in dru- gih manjša obseg dela, je v skupščini, njenih organih m upravi izredno delovno vzduš- je. Tu zaenkrat še ni čutiti tako imenovanih parlamen- tarnih počitnic. Izredno aktivni so sveti. Čeprav obstajajo v novi man- datni dobi šele poldrugi me- sec, so se nekateri sestali že po dvakrat. Razen tega so v teku priprave za tretjo skup no sejo članov obeh zborov celjske občinske skupščine. Seja je predvidena za 14. ju- lij. Po predlogu dnevnega re- da, ki pa seveda še ni do končen, naj bi tudi na tej se- ji preučili problematiko kad rov v gospodarstvu, zlasti strukturo zaposlenih ter se pogovorili o politiki štipendi ranja. Tako bo tudi skupščina načela probleme, ki so že bili na tapeti zasedanja občinske ga komiteja Zveze komuni- stov pa tudi na skupni seji članov sveta za primarno in terciarno gospodarstvo. Poleg tega naj bi odborniki odl^ o imenovanju sodnikov ^ činskega sodišča ter o pos;, vitvi občinskega javnega ^ žilca. V zadnjem obdobju pa t imela celjska občinska sir* ščina tudi več obiskov je predvsem za člane nek^ rih komisij in odborov rep bliške skupščine, ki za^.' čas, bolj kot kdaj koli p- prihajajo na občine ter se se znanjajo z delom, problem tiko ter skušajo v razgovor} iskati najbolj ustrezne rešit? in podobno. Očitno je. da p tudi pri republiški sKupšfc. in njenih organih za bistves drugačno delo, vsekakor p za tesnejše sodelovanje z oo činskimi skupščinami Tai; so zadnji čas obiskali Cel) člani republiške komisije j družbeni nadzor, razen so bili tu člani odbora za s govino, gostinstvo in turizej repub'iške skupščine pa predstavniki organizacijski političnega zbora. Turizem v revirjih Ljubljanska in zasavska tu- ristična zveza sta pred dnevi sklicali tiskovno konferenco na Kleku nad Trbovljami z namenom, da bi dobil turi- zem v revirjih širšo publika- cijo Udeleženci konference so si ogledali najbolj pomembne turistične postojanke in se zatem v Izlakah pomenili še o številnih problemih turizma v Zasavju. V ospredju je se- veda vprašanje urejenih cest. a nič manj tudi bolj sistema- tična propaganda turizma, ki je v svojem dosedanjem raz- voju, še bolj pa s perspektiv- nimi možnostmi, ostal neko- liko preveč v mejah domačih občin. Prav zaradi tega se je tudi naše uredništvo odločilo, da bo v prihodnje sistematično obravnavalo posamezne mož- nosti turizma v revirjih in ta- ko uresničilo del svojih ob- veznosti v raavoju panoge, ki ima Se veliko možnosti. CESTO IZ HRASTNIKA PROTI ŠMARJETI ŽE GRADIJO Hrastnik ponuja roko Pred nekaj meseci so se žu- pani občin Celje, Laško in Hrastnik doovarjali o boljšem sodelovanju in o povezavi, kar je med temi tremi obči- nami močno utemeljeno gle- de na vrsto sorodnih dejav- nosti in številnih gospodar- skih interesov. Ob tem razgovoru so ugo- tovili, da jih dejansko naj- bolj ovira v tesnejšem sode- lovanju prav pomanjkljivo urejena cestna zveza. Prvi predlog je bil, da bi s skup- nimi močmi asfaltirali cesto iz Hrastnika mimo Brezne- ga (kjer je meja med občina- ma Laško in Hrastnik) do šmarjete. V Hrastniku so besede spre- menili v dejanje in že nekaj dni izvajajo dela delavci cest nega podjetja iz Ljubljane. Po pogodbi bodo do 15. avgu- sta letos razširili, uiredili in asfaltirali cesto od Hrastnika skozi Dol in Brnico do Cer- denca. Utrjeno cestišče bo široko pet metrov, dela pa bodo veljala 180 milijonov Sdin. Cesta je tudi v hrast- niškem srednjeročnem načr- tu razvoja in denar zanjo so zbrali iz prispevkov zaposle- nih. Del ceste, ki ga urejajo zdaj, je zelo pomemben zara- di tega, ker prihaja iz smeri Cerdenca mnogo ljudi na de- lo v Hrastnik, mimo tega pa je v Dolu še pokopališče, ki ga uporabljajo prav tako Hrastničani. Nadaljnje opra- vičilo je še težnja, da se vsaj v eno smer povežejo z asfal- tom, a promet na tej cesti je že zdaj zabeležil tudi po 3000 ton dnevno. Prihodnje leto bi podaljša- li asfalt — če ne bo kaj na- robe z denarjem — čez kla- nec do občinske meje, priča- kujejo pa, da bosta tudi sose- dni občim Celje in predvsem Laško čimprej odločili poda jo rok z asfaltom iz šmar jete do Breznega. Takšna po- vezava bi bila vsestransko koristna in verjetno bodo de la podprle še nekatere delov ne organizacije. h s Za kopališča še dotacije Četudi je občinska skup- ščina v Trbovljah na zadnji seji sprejela nove cene za kopališča (zaprto, letno in re- kreacijsko), ne bodo mogli brez dotacije iz občinskega proračuna. Občinska skupščina bo mo- rala prispevati iz svojega pro- računa za kopališča 120.868,80 ND in sicer za zaprto kopa- lišče 34,178, za letno 15,158,80 in za rekreacijsko 71.532 ND. Del cestišča v Dolu pri Hrastniku, ki ga razširjajo. Cesti bo sicer speljana po dosedanji trasi, le v Dolu bodo zrav nali neprimeren ovinek okoli cerkve. Hmelj v Savinjski dolini le- po kaže. Če ne bo kakšnih nepredvidenih vremenskih motenj, bo pridelek zadovo- ljiv. Posnetek je iz hmeljišča obrata Vrb je. (Foto: VybihaJ) Gorski reševalci Srečujemo jih vsak dan, ko hite iz tovarn, ko na- kupujejo ali pa se preda- jajo razgovoru po nava- di za mizo na vrtu Mi- gnona. Vsakdanji obrazi, vsak- danji ljudje, kot jih sre- čaš na tisoče v enem dnevu. če malo bolje prisluh- neš, vidiš, da se le neko- liko razlikujejo od nas, navadnih Zemljanov, saj se njih pogovor venomer vrti in suče le o gorah, o planinah. Marsikateri izmed nas je srečal mladeniča v »pumparicah« s posebno značko na prsih, ne da bi vedel, da te bo morda ravno ta mladenič reše- val. Pa bodisi to v Kranj- ski gori, ko preceniš svo- je smučarske sposobnosti in malo preveč zavijugaš, ali na Zelenici, Voglu, v steni Triglava ali v Tur- škem žlebu. | To so fantje, ki večidel svojega prostega časa pre- žive v gorah. Tisti, ki je samo en dan ali večer preživel z njimi, jih ne bo več ni- koli pozabil. To so skrom- ni, kadar je treba, celo zabavni možje. Tisti, ki obiskujejo naš venec planin, so si ver- jetno že vtisnili v spo- min prenekateri obraz, ki ga venomer srečujejo. Marsikateri izmed teh je ravno obraz GORSKEGA REŠEVALCA. Prej, dokler je živel še okraj, so gorski reševalci dobivali nekaj sredstev. zdaj jim je tudi ta »do tacija« usahnila. Zazvoni telefon, priteče prestrašen občan, njihova organizacija se sproži, kot napet lok. Najsi bo to primer ob- nemoglega turista, ki je precenil svoje moči in opešal sredi poti ali pa planincev, ki so izgarali v steni planine. Drug za drugim zapu- ščajo stroje in pisarniške mize, se med potjo v av tomobilu preoblačijo ali malicajo, kosijo, večerja- jo. Takrat ni časa za raz- košje. Gre za minute. Ne gre za to, kateri pride prvi. Gre za to, da so vsi na mestu, ko je treba. Iz dneva v dan, iz leta v leto, v snegu, mra- zu ali noči. Jože, pa še en Jože, Cic, Dušan, Elč in še en Elč, Vili, Hubert, Stane, Dušan, Tone, Mar- jan, še je imen: Janez -pa še in še. Vseh še niti ne poznam, čeprav jih srečujem, po- znam jih po videzu, vem, kje jih bom srečal, kje lahko dobil v primeru po trebe. Najpogosteje jih zateče akcija nepripravljene, utru- jene, lačne. Nikoli ne raz- mišljajo "o tem. In takrat, ko pridejo iz stene, so podobni ponesrečencem, pogosto na koncu svojih moči, kajti stena brez mi- losti zahteva od vsakega, ki se daje z njo moč, več moči, drugače ga pre- maga. Za vselej Tu je samo pot naprej Vedno naprej. Korak na zaj pomeni duševni zlom. strah, katerega žrtev lah ko postaneš v naslednjem trenutku sam Ti ljudje ne želijo re- klame zase. Neradi vidijo med sabo kakšnega »voh- Ijača«, ki bi bobnal o njih. Za svoje delo dobe dnevnico, s katero si ku- pijo juho in pivo, če prt ložnost nanese. Za štiri obroke, kolikor bi jih rabili iz dnevnice ne mo rejo črpati. To jih preveč ne moti, vsaj pokažejo ne In ko opravijo svojo na- logo, se razidejo Znova se pojavijo za stroji ali pisalnimi mizami, kot da se ni zgodilo nič, kot da ne bi pred nekaj urami izzivali smrt, se posmeho- vati mrazu v steni ali pa preganjali spanec, ki bi se lahko v naslednjem hipu spremenil v opojen, večen sen. Tako iz dneva v dan. iz leta v leto, v snegu, mra zu ali noči. ONI: JOŽE. pa še en JOŽE. CIC, DV SAN, ELČ, in še en ELČ, VILI, JANEZ, PETER, JO- ŽE, TONE Nani OBRAZI PST! Zelo zaupno! moj najboljši in najljubši prijatelj je ZVITOREPEC Zato vsak četrtek kupim ZVITOREPCA 2 TEDNIK, 6. JULIJA, 1967 NAČRT AMD »SLAVKO ŠLANDER« CELJE tfovi celjski pridobitvi Nova specializirana servisna delavnica s testirnim centrom Posebno vežbališče za voznike — kandidate 60 milijonov delavnico ,e da se spomnimo P*Vte're stare ugotovitve i^čanju cestnega pro- "m pomanjkanju hitrih f5? -aiitetnih servisnih de- 1 Morda sta prav to fC' Ki sta Prisilila Avto- r 'društvo »Slavko šian- 1,10 v Celju k razmišljanju f< „ rtioderno urejeni ser- ? delavnici. Dosedanja P ,ca v Ipavčevi ulici ne f^jg potrebam, niti že- P^jjjub vrsti dobrih avto- £oikov. f vno delo nove servisne g^e v Medlogu pri Ce- P^ bi bila drobna in hi- [ ^pravila, ki jih voznik [ Vosteje potrebuje med rj^. Seveda bodo za takš- rr;niere kupili tudi poseb- [ stroje, kot stroj za mon- l „ demontažo gum, stro- Nfguliranje vžiga in gori- I 0 centriranje gum. S L specializiranimi stroji v lahko vsako uslugo 0- Oji hitro in kvalitetno, ! je zelo pomembno tudi za jg tur ste. Poleg teh speci- L hitrih popravil, ki bi ^primarna naloga delav- L bi obdržali tudi ostala pčna popravila motornih klavnica na tem območju v Medilogu ne bi bila osam- ljena, saj nameravajo posta- viti poleg nje še dve pralni- ci avtomobilov in skromen bife, Novost pa je vsekakor testi rni center, kakršne ima- jo dosedaj predvsem še v tu- jini. Vozniku bodo lahko ta- koj pregledali vozilo. Napa- ke, ki jih bodo ugotovili, bo lahko — seveda, če ne bo potrebno takojšnje popravi- lo — voznik odpravil kjerko- li. Nekakšen »rentgen« bi lahko imenovali testirni cen- ter. Ce bo zamisel o oentru uresničena, bodo gotovo ime- li veliko dela, saj mnogo la- stnikov vozil želi večkrat na leto specialne preglede. Ideje so lepe in privlačne, v AMD »Slavko šlander« pa so nam tudi zagotovili, da jih bodo uresničili. Za iz- gradnjo servisne delavnice in stroje bo potrebnih 60 mili- jonov starih dinarjev. Vsak tretjino bodo prispevali AMZ Slovenije. AMZ Jugoslavije in AMD »Slavko šlander«. To- rej je denar ž« povsem ža- go tov j ena, z deli pa bodo pričeli že letos. Vežbališče za šolske avtomobile Neredkokdaj je bila var- nost na cesti ogrožena zara- di motornih vozil z oznako »L«. Vozniki-kandidati so morali vežbati za izpit na mestnih in obrobnih ulicah oziroma cestah, ker zanje ni billo posebnega prostora. Z naraščanjem prometa v sa- mem mestu je bilo potreb- no izločiti negotove voznike — kandidate na stranske ce- ste. Tu pa so se zaradi pra- hu in škode, popravila ceste so financirale KS, pritoževa- li prebivalci. Kot je to že v praksi neka- terih tujih držav, so tudi v AMD »Slavko šlander« pred- lagali izgradnjo posebnega vežbaiišča za voznike-kandi- date, ki bi imelo urejeno pro- metno signalizacijo na krož- ni stezi, improvizirana križi- šča, mostove in podobno. Z odlokom občinske skupščine bi moral vsak kandidat, ne glede na to, kdo ga poučuje, dobiti osnove vozniškega zna- nja na vežbališču, šele nato bi se kot delno usposobljen voznik lahko napotil na mestne ulice- Za izgradnjo takšnega vež- baiišča pa bo potrebno nekaj deset milijonov dinarjev. AMD »Slavko šlander« na- merava pritegniti k sodelova- nju še društva Ljudske teh- nike in osnovne šole zaradi pouka prometne vzgoje. Ot- rok se mora zgodaj navaditi na promet, edino to je na- čin, da bomo nekoč zmanj- šali visok odstotek nesreč, pri katerih so soudeleženi otroci. Z izgradnjo vežbaii- šča ba lahko pričeli takoj, če bi imeli potrebna sredstva. Jasno je, da so prav sredstva v tem času povsod največji problem, vendar če pomisli- mo na koristnost takšnega prostora, lahko pričakujemo, da bodo vsi zainteresirani prispevali čimveč za uresni- čitev te zamisli. Celje bo s tema dvema ob- jektoma, ki bosta — če bo šlo vse po sreči — usposob- ljena prihodnje leto, prido- bilo dva pomembna objekta tako za turizem kot za lju- di — lastnike motornih vo- zil in njihove otroke. M. SENICAR [na kratko Obsodba agresije V večini osnovnih organi- zacij v občini Slovenske Ko- njice so imeli te dni sestan- ke, kjer so razpravljali o najnovejših mednarodnih po- litičnih dogodkih. Cllani po- sebne skupine, ki jo je pred dnevi ustanovil občinski ko- mite ZKS, so na teh sestan- kih članstvu razlagali okoli- ščine, iz katerih je izšel iz- raelsko-arabski napad. V prihodnjih dneh bodo imeli posebne sestanke in razprave tudi v posameznih krajevnih organizacijah SZDL. Te sestanke, kjer naj bi ob- čani javno obravnavali med- na rodilo politično situacijo, bodo izvedli skladno s kra- jevnimi možnostmi, ponekod tudi v obliki javnih tribun. Že po zdajšnji razpravi je očitno, da bodo vsi občani Slovenskih Konjic obsodili agresorja in z vsermi možni- mi sredstvi podprli naša skupna prizadevanja, da oh- ranimo mir v svetu. V delov- nih organizacijah razprav- ljajo te dni tudi o oblikah pomoči, ki bi jo mogli nudi- ti v vojni prizadetemu pri- jateljskemu ljudstvu. Uspehi ribičev Celjska ribiška družina je v zadnjem času zabeležila vrsto lepih uspehov. Najprej so se Celjani udeležili tek- movanja ribiških družir. v Dravogradu, kjer so kot eki- pa zasedli prvo mesto. Med posamezniki je zmagal JU- STIN VANOVŠEK iz Celja in kot zaporedni zmagovalec dobil pokal v trajno last. Na tekmovanju v Postojni, ki se ga je poleg več sloven- skih ribiških družin udeležila tudi italijanska, so zopet zmagaili Celjani v ekipnem plasmanu. Tudi Justin Vanov- šek je pononovil svoj uspeh iz Dravograda, za kar je po- leg praktičnega darila prejel še spominski srebrn pokal, ki so mu ga kot najboljšemu podarili italijanski ribiči. Konjičani v Banji Luki Nad štirideset predstavni- kov delovnih organizacij iz občine Slovenske Konjice se bo v prvih dneh julija udele- žilo proslave ob obletnici o- svoboditve Banja Luke, ka- mor so jih povabili predstav- niki družbeno-političnih fo- rumov tega bosanskega me- sta, ki imajo z njim Sloven- ske Konjice že dlje časa pri- jateljske stike. Favoriti zmagujejo Tekmovanje sindikalnih po- družnic v nogometu poteka v dveh skupinah. V prvem kolu so bili doseženi nasled- nji rezultati: prva liga -— EMO : Kovinotehna 5:1, Pro- sveta : Libela 2:0, Klima : LIK Savinja 3:0 p. f., Zlatar- na : IFA 2:1, železarna : Tka- nina 2:1; druga liga — Etol : Celjski tisk 1:0, Izletnik : Elektrosignal 3:1, Aero : Ključavničar 3:2, Cestno pod- jetje : Mene 2:2, Železničar prost. EG Dobro gospodarijo carski obrat v Mislinji, \Zekonomska enota lesno Atrijskega kombinata iz bvenj Gradca, se s svojo fovodnjo vse bolj vkiju- Ije v tržišče. Po uspelo zaključeni re- Estrukciji obrata, ki zapo- t 42 delavcev, so bistve- 1 spremenili tehnološki očes in s tem zmanjšali vilo za predelavo potreb- 1 ur skoraj za 40 odstot- 1. Ia uspeh se je že močno razil pri dohodku obrata s tem pri osebnih dohod- c zaposlenih. Mfeš obrat zaposluje ok- K polovico občanov v Mi- tji, ostalo pa gozdn0 go- jodarst.vo,« nam je povedal ENO KARNER, obratovod- L »V zadnjih mesecih nam lebni dohodki niso padli ud 85 tisoč starih dinarjev, ir je vsekakor lep zaslu- ti Na obratu pro.zvajajo ■edvsean žagan les, 20 od- ttov vse proizvodnje -skla- Bčujejo, suše in ga na to •delajo za ladijske pode. ieg tega se uspelo vklju- ijejo tudi v izvoz. Celotni ubinat bo letos po planu »"ožil 22.500 kubičnih me- lesa. »Naš obrat in pa obrat go- lega gospodarstva sta v ®ici edina kolektiva, ki Poslujeta ljudi v tem delu "ine. Zato je tudi delež teh ^ kolektivov pri razvoju % velik. Tako je samo naš kolektiv v zadnjih petih le- letih plačal gradnjo petnaj- stih stanovanj za naše delav- ce. Zdaj pa kreditiramo gradnjo hiš posameznikov s soudeležbo,« je ob koncu de- jal Beno Karner. Ta njihova politika se od- raža v samem obratu in kra- ju. Poleg tehnološkega pro- cesa so uredil: tudi sodobno skladišče za svoje proizvode, ki si utirajo vse bolj pot na svetovno tržišče. CELJSKI KOMUNALNI PROBLEMI Kanalizacija Tekoči meter kanala stane 150.000 SD zato je ureditev kanalizacije v Celju toliko bolj pereča - Kljub dejstvu, da je kana- lizacija star celjski problem, še nikdar ni bila povsem za- nemarjena, za kar gre goto- vo velika zahvala nekdanjim prebivalcem stare Celeie, ki so poskrbeli za kanale v o- srčju mesta, ki jih uporab- ljamo še danes. Težava je, poleg denarja, predvsem v »nesrečni« legi Celja, saj je pri izgradnji kljub veliki toč- nosti in pr zadevnosti težko zagotoviti potreben padec za odtok kanalščice. Prav zato dela napredujejo počasi in so kolikor toliko draga. Shema ureditve kanalizacij- skega omrežja v Celju pred- videva osem potrebnih zbi- ralnikov, vel kih kanalov, ki bi sprejemali tudi kanalščico iz manjših obrobnih kanalč- kov. Pričakovali bi lahko, da bodo pričeli dela na zbiral- niku štev lka ena, kar bi bilo edino tehnično idealno. Zara- di nujnih potreb pa so mo- rali pričeti z deli na drugih zbiralnikih, ker so bili za prebivalce v prvem času bolj potrebni. Narejen je zbiralnik 4 v Čopovi ulici, letos bodo še nadaljevali z izgradnjo odse- ka pod železnico do potoka Sušnice, predvidoma pa ga bodo še podaljšali proti se- veru do Dečkove ceste, 200 do 300 metrov naprej od že- leznice. Letos so gradili tu- di zbiralnik 5 v Ipavčevi uli- ci, ki bo tekel pod križiščem Ipavčeve s Cesto na Ostrož- no v Sušnico, od tu pa bo speljan v Savinjo. Načrt za zbiralnik 7 je že gotov in za prebivalce Hudinje prav ta- ko nujno potreben, začetek gradnje pa je odvisen od sredstev. Gradnjo kanalizacijske mreže financirajo iz sklada in prispevka za urejanje me- stnih zemljišč. Denar iz pri- spevka pa ne priteka tako kot bi pričakovali, saj de- lovne organizacije in občan, redno zamujajo s plačeva- njem. Od tega pa je odvisno delo, ki se lahko z zavlače- njem samo podraži. Pri do- sedanjih delih na zbiralniku 4 so izračunali, da stane te- koče meter kanala 150.000 starih dinarjev, zbiralnik je dolg približno 450 metrov, zbiralnik 5 pa 400 metrov, še težje bo pri gradnji zbiralni- ka 1, kjer bo zaradi večje ši- rine večja tudi cena tekočega metra, dolg je 2 kilometra. Zaradi pomanjkanja sred- stev dela na izgradnji zbiral- nikov ne potekajo z vso na- glico, predvidevamo pa lah- ko, da bodo s to gradnjo v celoti zaključili v prihodnjih petih do desetih letih. Prav je, da opozorimo še na kanalizacijo v industrij- skem predelu, ki ne more biti takšna kot v mestu. Tovarne nimajo čistilnih naprav, zato kisline razžirajo in uničuje- jo kanale- Ugotovili so, da je kanal v industrijskem prede- lu, ki vodi tudi mimo Cin- karne, že skoraj uničen, če- prav je star samo pet let. Obstajata dve možni rešitvi, tovarne si naj zagotovijo či- stilne naprave ali pa finan- cirajo izgradnjo kanala, ki bi ga obložili s posebno ope- ko. Občinska skupščina vse- kakor tudi v prihodnjih letih ne bo imela možnosti zago- toviti denarja za nov kanal vsakih pet let. M. SENICAR V Zagorju obravnavajo srednjeročni načrt Iz predlogov delovnih or- ganizacij s področja zagor- ske občine izhaja, da bo ce- lotno gospodarstvo doseglo leta 1970 nad dve sto mi- lijonov novih dinarjev dmž- benega brutoprodukta, kar bo za petdeset odstotkov več kakor v letu 1985. V enaki primerjavi naj bi se povečal družbeni produkt za 58 od- stotkov, narodni dohodek pa za 55,6 odstotka. V tem obdobju predvide vajo, da bi se osebni dohod ki povečali od 605 novih di narjev na 900 novih dinar jev. Vrednost izvoza računa jo v letu 1970 na 1,150.000 do larjev. D. S PRIJETEN IZLET z IZLET- NIKOM CELJE GROSSGLOCKNER IN V CORTINO D'AMPEZZO 19. 8. IN 20. 8. ZA 190,00 ND ODPRTA ŠPRANJA V ZAPOSLOVANJU MLADIH Poskusen preskus Zaradi vedno večjega pro- blema, kako zaposliti poki:eno izšolano mladino, je celjski zavod za zaposlovanje delav- oev uvedel zanmiv poskus preskusnega zaposlovanja mladih. Delovne organizacije naj bi sprejele poklicno izšolano mladino na preskusno delo za nekaj mesecev ali'leto dni in bi jim v tem času name- sto rednega osebnega dohod- ka plačevale nagrado, med- tem ko bi zavod prevzel pla- čilo socialnega varstva. Za takšno obliko preskus- nega zaposlovanja so se nav- dušili predstavniki poslovne- ga združenja za trgovino, kar bo verjetno zagotovilo zapo- slitev vsem absolventom šo- le za blagovni promet. To preskusno obliko je pozdra- vil tudi občinski komite ZKS Celje na svoji seji, če- tudi so opozorili na nevar- nost izkoriščanja delovne si- le. Mladini se bo tako ponu- dila vsaj priložnost, da v ča- su preskusne zaposlitve do- kaže svoje sposobnosti, kar ne izključuje verjetnosti, da bodo delovne organizacije najboljše zadržale tudi po preskusni dobi. Četudi to ni rešitev problema nezaposlene poklicno izšolane mladine, pa je vsaj spodbuden primer, ki se bodo po njem verjetno v zoro vala tudi drugi. 3 TEDNIK, 6. JULIJA, 1967 ^KRATK^l Letovanja hrastniške mladine Tudi letos je društvo pri- jateljev mladine ob sodelova- nju drugih družbenih organi- zacij pripravilo letovanja otrok v domovih hrastniške občine v Vrsarju in Strunja- nu. V eni izmeni odide v Strunjan okoli sto otrok za tri tedne in v vsej sezoni se jih zvrsti od 350 do 400. Star- ši prispevajo za letovanje le majhen del denar, druge stro- ške krijejo družbene organi- zacije in občina. Asfalt na Log Pred dnevi so v Hrastniku rešili staro prošnjo s števil- nih zborov volivcev in asfal- tirali del ceste v novo stano- vanjsko sosesko na Logu. Med hišami in bloki na Lo- gu je bil asfalt že poprej in tako je zdaj soseska rešena prahu. V prihodnjih dneh namera- vajo asfaltirati tudi del ce- ste v spodnjem Hrastniku od križišča pri Savi (kjer naj bi stala nova bencinska čr- palka) pod podvozom do mo- stu čez Savo. Istočasno bo gostinsko pod- jetje »Jelka« v Hrastniku s svojim denarjem uredilo par- kirni prostor pred gostiščem in ga tudi opremilo z asfal- tom. Nove cene za vodo Zaradi izjemno težavnega položaja v oskrbovanju Trbo- veJj z vodo, je občinska skup- ščina sprejela večje cene za uporabo vode. Tako bo od- slej plačevala industrija za kubični meter vode 270 starih dinarjev, zdravstvo, šolstvo, družbene organizacije in usta- nove, ki so financirane iz ob- činskega proračuna po 160 SD, gospodinjstva pa po 90 SD. Denar od uporabe vode bo- do namenili za nadaljnjo re- konstrukcijo vodovoda in za nova zajetja, kar bo vsaj de- loma odpravilo slabe točke oskrbovanja z vodo. Asfalt tudi Trbovlje—Hrastnik Predstavniki občinskih skup- ščin Hrastnik in Trbovlje so se pred dnevi že dogovarjali, da bi asfaltirali cesto ob Sa- vi od Hrastnika do Trbovelj. Dokončno se še niso dogovo- rili, ker je še vedno nejasno, kako bi zbrali potreben de- nar, vendar vse kaže, da bo- do začeli cesto asfaltirati še letos, če je že ne bi mogli dokončati. Podjetja se izmikajo , Občinska skupščina v Hrast- niku je na zadnji seji pre- dala iz sklada za šolstvo okoli 250 milijonov starih dinarjev temeljni izobraževalni skup- nosti v Hrastniku. Ta denar izhaja iz 3% prispevka od OD, 40% od dohodka v kme- tijstvu, intelektualnih storitev in drugih prispevkov ter 73 odstotkov prispevka od pro- meta na drobno. Izobraževalna skupnost, ka- tere skupščina šteje 25 čla- nov, njen predsednik pa je Martin Mlinar, si bo morala v prihodnje prizadevati tudi za realizacijo pogodb in pla- čil iz pogodbenih prispevkov delovnih organizacij za šol- stvo. Predvidene možnosti bi bile nadaljnjih 50 milijonov starih dinarjev, vendar se mnoga podjetja izmikajo, da bi podpisala pogodbe za pri- spevek oziroma da bi izpolni- la pogodbene obveznosti. TRT DNI IN DVE NOGI V STENAH PLANJAVE BREZ VODE IN HRANE Jezdeci z mehkimi nogami • Vse je šlo po načrtu, dokler ni nekaj navez pod vrhom zapelo. • Vedeli so, da bo pomoč prišla, vendar kdaj, ker niso imeli dovolj ne vode in ne hrane. • Najtežje je bilo zadnji dan, ko so utrujene roke popuščale in ko so veke same od sebe zlezle skupaj. »Vrag vedi, kaj te vleče, da se daješ s to mrtvo skalo,« je po prihodu iz stene dejal eden izmed po- nesrečencev. In v tem je bistvo. Ple- zalni šport sodi med naj- težje športe, ki terjajo maksimalno telesno moč in duševno koncentracijo. Celjsko planinsko društvo je znano po nekaj izvrst- nih planincih, ki so ponesli slavo tudi preko naših go- ra. Marsikatera smer v stenah, evropskih gora no- si ime naših planincev... Marsikatera smer še ni do- živela ponovitve... Za mladega, vendar pre- kaljenega planinca je naj- večje priznanje, če se nje- govo ime vtisne v steno in priročnik kot prvo, m s tem pove, da so planinci v tej in tej navezi tega in tega dne prvi preplezali to in to steno. Trije izmed članov celj- skega alpinističnega odse- ka so dolgo in željno pri- čakovali malo stanovitnej- še vreme. Kljub temu si jih lahko že prej ob nede- ljah in praznikih srečal sa- me, in le v gorah. Priprav- ljali so se> na svojih pet minut. V naših gorah, mi- slim v savinjskem masivu, ni več mnogo sten, v kate- ri ne bi pelo plezalčevo kladivo. Preplezane so po dolgem in počez, poleti in pozimi — razen nekaterih, katere plezalci le ošvrkne- jo z očmi in se jih previd- no izogibajo. Med te vse- kakor sodi krušljiva in razdrta, približno 1200 m visoka stena 2399 metrov visoke Planjave. Ped za pedjo proti vrhu Komaj se je dodobra za- svitalo, so v soboto štiri postave obložene z vrvmi, klini, karabinarji in kladi- vi ter s hrano za en dan krenile proti Logarjevi pla- nini pod Planjavo, od ko- der so začeli trije vzpon. V stenah Planjave je po levi strani znana čadova smer in po desni Drofeni- kova. Tudi v centralni ste- ni so že plezali, toda JOŽE KODRE, ing. ELČ KU- ŠTRIN in TONE ARNOL, psi doma iz Celja, so se odločili za prvenstveno smer. Po njihovih računih in presoji moči so predvide- vali, da ti bilo mogoče že v soboto priplezati do vrha. Za vsak primer pa so računali tudi na bivaki- ranje v steni. Prvi raztegljaji so pote- kali normalno, tako da se je brat Jožeta Kodreta, Pe- ter Kodre, ki je z Logar- jeve planine spremljal vzpon — celo začel dolgo- časiti. Opoldne so bili že skoraj na polovici, pred gladko steno, ki se je bo- hotila pred njimi. Ta jih je tudi najdlje zadržala. Ped za pedjo so napredo- vali. Vodstvo naveze so menjavali, dobre volje je bilo na pretek. Malo pred mrakom so uvideli, da bodo morali prenočiti v steni. Sklenili so, da bodo po naslednjem raztegljaju poiskali pro- stor za bivakiranje. In po- tem se je zgodilo. Jožetu Kodretu se je nenadoma pod nogami odkrušila ste- na. Prvi klin je popustil, začel je padati. Bil je še toliko priseben, da se je z rokami odbil ter se s tem v zraku obrnil, da ni več padal na hrbtu. Pri tem si je poškodoval levo roko. Po 25 metrih leta se je obdržal. Oba, Arnola in Kuštrina je Kodretov pa- dec pritisnil ob steno. Po krajšem manevriranju sta ga uspela spustiti za ne- kaj metrov nižje, da je lahko sedel. Dvigniti ga ni- sta mogla, ker si sam ni mogel pomagati zaradi po- škodovane roke. Dali so alarm. Peter Kodre je pohitel na Okrešelj, kjer so bili reševalci in ostali planinci. V Frischaufovem domu je bilo tega sobotnega večera večje število reševalcev. Nemudoma so začeli z ak- cijo in do enajstih ponoči so že prenesli vso potreb no opremo na Logarjevo planino, do vstopa v steno. S prvim svitom so začeli z reševanjem. Bilo jih je sedem, v treh navezah. Iz- brali so nekoliko zamud- nejšo, vendar varnejšo pot po desni strani, zatem pa pod vrhom navzdol. Do ve- čera so priplezali nekaj navez nad ponesrečence. V steni so prenočili in s prvim svitom v ponedeljek nadaljevali. Nestrpnost v taboru pod steno Na planoti Logarjeve planine med dvema sneži- ščema je bilo živo. Vse glave so bile obrnjene v steno, z daljnogledi so spremljali vsak oprijem, vsak premik reševalcev. Vsi so nestrpno pričakova- li sporočil iz redkobesed- nega UKV sprejemnika. Janez Golob, vodja reše- valcev v steni, je le vsa- kih nekaj ur vključil spre- jemnik in v kratkih stav- kih sporočil položaj. In tu spodaj je bil vsak odet s svojimi mislimi, redkobeseden, oprt v ka- men, zroč v steno. Le »šal- ca« (šalamon), ta nepo- grešljivi šaljivec in »dok- tor« je paral vročino s svojimi burkami ter u- stvarjal znosno vzdušje. Malo po sedmih zvečer je prvi reševalec sestopil. To je bil Elč Prezl. Kdo ve kolikokrat je bil že v steni in kolikokrat je re- ševal. Tokrat je prilezel iz stene z razbitim nosom in ustnicami, ovenčan z ro- jem vsiljivih muh. »Vode...« To besedo so %atem po- navljali vsi, ki so prihajali iz stene. Vode. Ponesrečen- ci so bili v steni tri dni in dve noči. že prvi dan jim je zmanjkalo vode. Ker se niso mogli dovolj zavaro- vati, niso smeli zaspati, da ne bi kateri padel. Maja- vih nog, ko so ob koncu zbrali zadnje moči, so se opotekali in se sesedli. še- le čez nekaj časa, po o- krepčilu s kavo in kislo vodo so zadihali. »Slap bi mi skoraj popil živce. Dan za dnem, noč za nočjo je šumel, gledal sem ga kako pada, meni pa so ustnice pokale od žeje. Zdaj grem tja, VrQ bom v vodo in škropi i okrog,« je dejal Jo^\ dre. Ob osmih so tm g trije ponesrečenci • noti. V steni so ostali še štirje reševalci, ki pobirali kline in vrvi. Z: nji je prišel Dušan Kal 1 vet, ta prekaljeni, trdii med 31. 5. 1966 in 31. 1957 kaže, da je imela le- trgovina na drobno 184 ijcoov starih dinarjev in trgovina na debelo 149 mi- lijonov starih dinarjev kre- ditov več kakor lani. Tre- nutno je skupaj naloženo v trgovini 12,500 milijonov sta- rih dinarjev, od tega v trgo- vini na drobno 2,500 in v tr- govini na debelo 10.000 mi- lijonov starih dinarjev. Ti podatki pa ne dokazujejo, da bi ti krediti zadoščali usta- ljenemu poslovanju v trgo- vini. Položaj v drugem polletju verjetno ne bo dosti spre- menjen, ker so predvidena nadaljnja odplačila emisij- skega denarja. Predvidevajo, da bo celjska kreditna banka v prihodnjih štirih mesecih odplačala nadaljnjih devet milijard starih dinarjev. Ta odplačila sicer trgovine ze- lo verjetno ne bodo močneje prizadela, vendar je v spre- menjenem položaju nemogo- če zagotovo napovedovati prihodnjo kreditno politiko ceijske kreditne banke. Fra- njo Vučajnk je ob zaključ- ku svojega pojasnila pripo- ročil članom upravnega od- bora poslovnega združenja za trgovino, da bi z rednim pla- čevanjem olajšali likvidnost kreditne banke, kar bi omo- gočilo večje število krajših premostitvenih kreditov in hkrati zmanjšalo število man- datnih tožb, ki rapidno na- rašča. Upravni odbor poslovnega združenja je zatem razprav- ljati še o kadrovski proble- matiki, o sprejemu dveh no- vih članov, o urejanju hono- rarnega dela z uslužbenci za- voda za napredek gospodar- stva in o pristopu v članstvo celjske turistične zveze. H. SAVODNIK Vodovod v Dobju Lepa nedelja je bila za Dobje pomemben dan, saj so odprli nov vodovod. Va ščani so zgradili dva rezer- voarja, enega v dolini in dru- gega na hribu. Vod je dolg en kilometer in teče po težkem in kamenitem terenu. Zato je toliko več priznanja vredna izgradnja tega pomembnega objekta. Pri gradnji so poma- gali vaščanom pripadniki JLA in učenci osnovne šole. Mirko Vrečiko sekretar ob- činskega komiteja ZK Šent- jur je v nedeljo dopoldne slo- vesno vikjjučil črpalko, za tem pa so odkrili spominsko ploščo v spomin na sodelo- vanje med JLA in prebivalci. Kljub slabemu vremenu se je pred okrašeno tribuno zbrala množica ljudi. O gradnji in pomenu vodovoda sta govorila Jožica Salobir in Franc Trupe j, podpolkov nik Božič pa 0 pomenu sode iovanja armade in prebival cev. Slavnostnega zborovanja se je udeležil tudi podpred- sednik republiške skupščine dr. Jože Briilej, ki je prav ta- ko spregovoril zbranim lju- dem. Učenci osnovne šole in mladinci so izvedli bogat kulturni spored. K Lepšanje Slov. Konjic Turistično društvo v Sloven- skih Konjicah si letos še po- sebno prizadeva, da bi z ure- jenim videzom kraja prispe- valo k razvoju turizma v mednarodnem letu turizma. Hkrati z urejanjem zuna- njega videza je društvo po krbelo tudi za kvalitetnejšo vsebino turističnih uslug in je v ta namen pripravilo dva seminarja za gostinske in tu- ristične delavoe. Z enako vnemo so se ure janja lotila tudi nekatera pod jetja. Trgovsko podjetje »Dravinjski dom« je uredilo poleg bifeja, ki so ga zgradili že pozimi, manjši vrt, gostin- sko podjetje »Jelen« pa bo povečalo svoj prodajni kiosk pred domom kulture. Poleg tega je opazno, da so okna konjiških hiš vedno bolj ozaljšana s cvetjem in zelenjem. Lepa in redka trofeja jelena osmeraka krasi lovsko sobo kmetovalca Franca Kralja v Preserjali pri Braslovčah. Suša grozi četudi so v Slovenskih Ko njicah pred leti povečali in uredili vodovodne napeljave, menijo člani krajevne skupno- sti, da bo v primeru večje suše vode primanjkovalo. Število potrošnikov je nam reč naraščalo hitreje kakor nove kapacitete, saj so v zad- njih letih zgradili mnogo no- vih stanovanj. Zdaj kaže, da bo med Prevratom in Skalca- mi v prihodnjih letih zaraslo še nekaj nad 50 novih hiš, ki jih ne bodo mogli priključiti na nov vodovod. Nov vodovod naj bi speljali iz žič ob vzhodnem delu Ko- njiške gore, kjer so izvirki dovolj močni, kar so strokov- njaki že ugotovili. 65 bolničarjev Zrečah so pred dnevi irili tečaje delavci in de- te iz različnih podjetij za Bčraje sanitetnih enot ci- e zaščite. Z novimi moč- je naraslo skupno število Janih prostovoljnih bolni- ev v občini Slovenske Ko- njice na 65. V Vitanju so po- leg bolničarjev usposobili še 16 nosačev ki tako popolnili skupino. Nosače nameravajo usposobiti še v drugih kra- jih, kar bo s sodelovanjem rdečega križa izvedla delav- ska univerza. lica Novega kloštra pri Polzeli je prijetna za nedeljske I* tudi v pasjih dneh. Na sliki obnovljena zgradba. S SEJE OBČINSKE KONFERENCE SZDL SLOV. KONJICE Samoupravnost v prosveti Temeljna izobraževalna skupnost prevzela obveznosti Osrednja tema in središče razprave na zadnji občinski konferenci SZDL v Slovenskih Konjicah je bila posve- čena vlogi samoupravljanja v vzgojnih in izobraževal- nih ustanovah, ki je z zakonoma o financiranju izobra- ževanja in o ustanavljanju izobraževalnih skupnosti dobilo širše družbene oblike in še večjo vsebino. Iz uvodne besede in razpra- ve povzemamo misel, da iz- vajanje zakonskih določil ne sme in ne more pomeniti sa- mo tehniškega izvajanja, tem- več razbijanje samoupravne- ga sistema in družbenih od- nosov na področju vzgoje in izobraževanja ter njegovo po- vezovanje z drugimi področji v ožjih in širših družbenih skupnostih. Konferenca je razpravljala o teh problemih tik pred pre- vzemom vseh pristojnosti v območju financiranja vzgojno izobraževalne dejavnosti, vključno s šolstvom druge stopnje, kar je 1 julija tudi prevzela temeljna izobraže- valna skupnost v Slovenskih Konjicah Zato so uvodoma in V razpravi osvetild nekate- re spremembe, ki so nastale v zvezi s tem. Proračunska kvota se je ta- ko zmanjšala za 170 milijo- nov starih dinarjev, izobraže- valna skupnost pa bo preje- mala denar direktno na svoj žiro račun in sicer v višini 66,85 odstotkov iz osmih vi- rov dohodkov. Toda zdajšnji izračuni kažejo, da bo zaradi izredne težavnosti temeljna izobraževalna skupnost mora- la iskati še dotacijo od re- publiške izobraževalne Skup- nosti. ker kljub visokemu od- stotku ni zadosti denarja za programirano vzgojno izobra- ževalno dejavnost. Kritična finančna situacija narekuje, da bo izobraževalna skupnost v Slovenskih Konji- cah skrbno premislila, kako omogočiti najbolj racionalno koriščenje sredstev. Nikakor ne gre, da bi ukinjali vzgoj- no izobraževalne ustanove, temveč bo potrebno reorgani- zacijo šolstva še nadaljevati, pri tem pa se posebej posve- titi osnovnemu šolstvu, ki je z ustavo zajamčena pravi- ca. Ob vsem tem pa je ne- dvomno, da bodo tudi v pri- hodnje realni programi eden izmed temeljnih elementov za razdeljevanje denarja. V začetku bodo administra- cijo izobraževalne skupnosti prevzeli uslužbenci občinske uprave, a kasneje si bo mo- rala skupnost urediti tudi svojo administracijo. Oboji pa si bodo morali že zdaj prizadevati za uresničevanje pogodb in plačil pogodbenih prispevkov gospodarskih or- ganizacij za srednje šolstvo. h. s. minulim O življenjskem zavarovanju S* zavarovanja je ob (j Ufi tistega dne, ki je v J naveden kot začetek iJJ^ja, če je bila pred- vplačana provome- fei?a Premija ali podpisana ^ 0 odtegovanju premi- ^ služben h prejemkih- ni pflačana nobena ter tudi ne dana iz- java o odtegovanju na blagaj- ni podjetja, se začne obvez- nost zavarovalnice ob 24. uri dneva, ko je prva premija iz- plačana. Ako zdravstveno stanje in- teresenta ne ustreza zahte- vam pravilnika, zavarovalni- ca ni obvezana sprejeti nje- govo ponudbo, ampak jo lah- ko afli odloži za največ 1 le- to ali pa sploh odkloni. O tem mora pismeno obvetiti kandidata do konca nasled- njega meseca po sprejemu ponudbe. Obveznosti zavarovalnice pri zavarovanjih brez zdrav- niškega pregleda so v prvih šestih mesecih omejene na 50% izplačila zavarovalne vso- te za primer smrti. Vendar pa izplača tudi v prvih še- stih mesecih zavarovalnica celo zavarovalnico, če je smrt posledica nezgode, nosečno sti, poroda ter cele vrste raznih akutnih bolezni in vnetij (pljučnica, škriatinka, davica, tifus, mrzlica, mala- rija, tetanus, meningitis, lev- kemija, tromboza itd.). Po preteku šestih mesecev ni nobene omejitve iz tega na- slova več. Zazarovalnica ne izplača ce- lotne, oziroma zavarovalne vsote v primerih: 1. če je smrt zlonamerno povzročil upravičenec zava- rovanja. Izplača pa se zbra- na premijska rezerva, če je zavarovanje plačano že 3 leta; 2. če je zavarovanec umrl za- radi pripravljanja, poskusa ali izvršitve naklepnega kaznivega dejanja, za kate- rega je predvidena kazen strogega zapora ali ostrej- ša kazen. Izplača pa se premijska rezerva pri 3 le- ta starih zavarovanjih; 3. če zavarovanec v prvem le- tu zavarovanja napravi sa- momor ali na posledicah poskusa samomora umre. Izplača se v vsakem prime- ru premijske rezerve; 4. če je zavarovanec umrl ra- di vojnih dogodkov. Izpla- ča pa se vedno premijska rezerva; Obveznosti zavarovanca do zavarovalnice so v tem, da ob sklepanju zavarovanja odgo- vori na vsa vprašanja v po nudbi popolnoma resnično brez olepšavanja. Za pravil- nost je odgovoren tudi tedaj, če je odgovore na vprašanja samo podpisal. Ce se v prvih dveh letih ugotovi nepravil- nost odgovorov, ima *avar> valnica pravico razveljaviti zavarovanje ali odkloniti iz- plačilo ob smrti, če je ta na- stopila zaradi kake zamolča- ne, važne okoliščine. Po dveh letih trajanja zava- rovanja zavarovalnica ne mo- re več razveljaviti pogodbe, razen v primeru napačno na- povedane vstopne starosti. Nadaljnja obveznost zava- rovanca je v rednem meseč- nem vplačevanju premij bo- disi zastopniku bodisi z na- kazilom po pošti. Premije se vplačujejo vnaprej. Posledice neplačila premije za 3 mesece so v tem, da za- varovalnica smatra, da je za- varovanec odstopil od pogod- be. V tem primeru preneha zavarovanje in če niso bile plačane premije za 3 leta, se vplačane premije ne vrnejo. Ako pa so bile plačane premi- je za 3 leta, tedaj ostane za- varovanje v veljavi brez na- daljnjega plačila premij ter se po izteku zavarovalne dobe izplača kapitalizirana vred- nost zavarovanja. Lahko pa zavarovanec v tem primeru tudi zahteva izplačilo odkup ne vrednosti zavarovanja. Obnovitev zavarovanja, ki je prenehalo veljati ali bilo kapitalizirano, je možno izve- sti ob ugotovitvi zdravstvene- ga stanja in plačilu manjkajo- čih premij. Po novem pravilniku mora zavarovalnica še pred nasto- pom zavarovalnega primera izplačati predujem na zavaro- valno vsoto največ do višine odkupne vrednosti. Predujem se vrača naenkrat ali pa v dogovorjenih obrokih, ki niso manjši od 100 Ndin. Med tra- janjem zavarovalne dobe skle- nitelj nima vedno pravice do raznih sprememb, (koristnik, priimek), ki se morajo evi- dentirati na polici. Ob izplačilu je treba obvez- no poslati zavarovalnici poli- co ter druge potrebne podat- ke, a zavarovalnica ima dolž- nost v 30-tih dneh po prejemu potrebnih listin izplačati za- varovalno vsoto. Za morebitne spore je pri- stojno sodišče v kraju biva- nja zavarovanca. TEDNIK, 29. JUNIJA I9f7 S KUUB PONAVLJANJU šE VEDNO NI DOLGOČASNA RAZPRAVA O KADRIH Z razširjene seje ObK ZKS Celje V preteklem obdobju so v Celju številne družbeno politične in samoupravne organizacije razpravljale o strukturi kadrov in o premikih, ki bi bili potrebni, če bi hoteli uresničevati zahteve sodobnega gospodarjenja. Vendar je bila doslej edina rezultanta sama obilica sklepov na papirju. Občanski komite ZKS se je kljub temu odločil, da raz- pravo obnovi. Toda tokrat jo je pripravil na osnovi izčrpne in podrobne analize, ki jo je izdelala občinska kadrovska služba v 68 industrijskih, tr- govskih obrtnih in gostinskih podjetjih ter je s tem zajela 16.395 delavcev ali 74 odstot- kov vseh zaposlenih v druž- benem sektorju gospodarstva. Položaj je skrajno kočljiv tn sleherno nadaljnje odlaša- nje z dejanskim izboljšanjem Strukture zaposlenih, bi mog- lo pomeniti usodno škodo. Predstavniki delovnih kolek- tivov so sicer opozorili na zapletenost zadeve, saj so marsikje samoupravni akti prilagojeni dejanski zasedbi. Ob vrednotenju in primerjavi dela so zaradi nerazčiščenih stališč tehtnica vse preveč pogosto nagiba v prid tistih, ki so si z dolgoletno prakso pridobili veliko delovnih iz- kušenj, medtem ko ostajajo mladi šolani kadri brez prak- se ob strani, če ne celo brez dela. Razpravljavci »o opozorili na izgubo, saj puščamo tako na cesti milijarde, ki jih dajemo za šolanje kadra, a uspehi v proizvodnji marsi- kje ne napredujejo. Prav za- radi tega bi mogli z bolj do- slednim vrednotenjem doka- zovati kolektivom, kako nuj- na je izboljšava delovne strukture in da je marsikdaj v primerih njihovega odloča- nja izboljšava ob reelekciji in podobnih kadrovskih od- ločitvah odvisna tudi njihova nadaljnja usoda in eksistenca. Med razpravo so se dotak- nili tudi vprašanj zaposlova- nja oziroma prekvalifikacije žena, poklicnega usmerjanja in zaposlovanja mladih, zapi- sanih in dejanskih potrebah kadrov, o samoupravnih ak- tih in možnostih družbenega vplivanja na ustreznost dolo- čil, smislu in neuporabljanju ocen, starostni strukturi in pravnih sporih iz delovnih razmerij. Zelo odločno je bilo izreče- no tudi mnenje, da zakonski predpisi, ki določajo, kdo lahko opravlja razne poklice kot so zdravnik, sodnik, ad- vokat, profesor, strokovni učitelj (nedavno sprejet!), ne vplivajo na pravice samou- pravi j acev, kakor hitro pa kdo terja, da bi morali imeti podobna zakonska določila tudi za poklice v gospodar- stvu, je takoj v ospredju vprašanje kršitve pravic sa- moupravljavcev. Na seji so imenovali poseb- no skupino komunistov, ki bo iz obilice predlogov izde- lala dokončna stališča, kakor bi jih naj zavzemali komuni- sti celjske občine do reševa- nja kadrovskih problemov. S tem pa akcija ni zastala, tem- več bo njeno nadaljevanje že na eni izmed prihodnjih sej občinske skupščine , ki bo razpravljala omenjeno anali- zo. Za jesen pa so predvideni še številni drugi razgovori s predstavniki delovnih orga- nizacij- H. SAVODNIK V okviru celjskih letnih iger je prejšnji teden gostovalo na letnem prizorišču v mestnem parku Mestno gledališče i2, ljane. Ljubljančani so uprizorili satirični kabaret Miloša Mikelna »2x2 je 5« s »petjem, telovadbo in streljanjem, žiser uprizoritve, bogato opremljene z glasbo Urbana Kodra, množični prizori in celo ognjemetom, je bil France sceno je zasnoval Milan Butina, kostume Eva Paulinova, sodelovala pa je tudi pantomimična skupina Kubanca An< Valdesa. Na sliki: prizor iz uprizoritve. Posebno nadarjeni otroc Sklad Borbe za pomoč mla- dim talentom je vzbudil veli- ko zanimanje v kulturnem in javnem življenju. Vprašanje nadarjenih otrok je bilo do- slej vse preveč zanemarjeno in prepuščeno stihiji, četudi ga po drugi plati ne gre pre- več poudarjati. Družba lahko upravičeno pričakuje večjo splošno in posebej delovno sposobnost od mladih posa- meznikov le v primeru, če jim nudi možnosti za šolanje in razvoj njihovih prirojenih dispozicij. Testiranje in ustrezno šolanje duševno ne- zadostno razvitih otrok je že kolikor toliko rešeno, tega pa za nadpovprečno razvite otro- ke ne more trditi. Nekje sem bral, da imajo v SZ za mlade talente šole najrazličnejših vrednot. Vpra- šanje je, koliko so takšne šo- le tudi družbeno uspešne in upravičene, ker lahko v otro- kih zavest o lastni talentira- nosti, večja pozornost in po- moč družbe, po mojem vzbu- di številne negativne pojave. Predvidevanja o večji uspeš- nosti nadarjenih otrok se ka- sneje v življenju večkrat iz- kažejo kot nepravilna. Koli- ko bo kak človek družbeno uspešen, je odvisno od celot- ne njegove osebnosti, saj ve- mo, da je psihofizična in so- cialna enota, od katere ne moremo brez škode povsem oddvojiti kakšen njegov del. Pri vzgoji nadpovprečno na- darjenih otrok delajo starši pa tudi vzgojitelji številne napake. Ambiciozni in samo- ljubni starši zaradi različnih vzrokov do skrajnosti podpi- rajo razvoj otrokovega talen- ta, ga osvobodijo vseh dolž- nosti, pretirano skrbijo za njegovo zdravje, ga razvajajo in ločujejo od družbe drugih otrok. Nikoli ne pozabijo ob najmanjši priložnosti razgla- ševati njegovo nadarjenost. Takšna vzgoja seveda nega- tivno vpliva na otroki njo starši in vzgojite! dosežejo tistega, kar so in si postavili za svojo no pa tudi ne otroke- Ne samo, da otrok k ne doseže tega, kar se njega pričakovali, še t« zultati nadaljnjega šola; j zaposlitve dokazujejo j obratno. Učinek je em ni povprečno nadarjet mnogih primerih celon Krilatica, da se odličnih že znajdejo v življenj;, brez osnove. Večkrat j hitro ugotovimo zakaj j di večje nadarjenosti ii tivne vzgoje se otrok i vadi na daljše in trdo J nima privzgojenih del navad. Uspehe je do«a manjšem trudu, in igral delu, ki terja večji d ali telesni napor, pa j« vedal. Zaradi egocentričnor samoljublja prihaja t flikt tudi s skupnostjo, teri živi. Zaradi neuspel prizadet njegov ponos; čutek večvrednosti, vzro razočaranje pa ne išče' pač pa pri drugih. Ta na najboljši poti, da t nevrotično osebnost i zapade celo v delitve« Da bi se temu izogni smemo pozabiti, da lat lentiranemu otroku & srečno življenje le sit zdrav telesni, duševni i cialni razvoj. Ob svoj® ravnem talentu pa bo tega, da bo imel veliko no zadovoljstvo, lahko® prispeval tudi družbi. IVAN S polic študijske - knjižnice Urbanizem i gradevinar- stvo u zastati od katastrofa. Beograd 1966. S. 29166. Tavčar M.: Les in njegovi sopotniki. Ljubljana 1967. 6. 29174- Report of the Presridenfs Oomission on teh Assassina- tion of Presideot John P. Kennedy. Washington 1964. S. 28989. We]lek R.: Kritdčki pojmo- vi. Beograd 1966. S. 28953. Macmiilen W.: The Farmer. Washington 1966. S. 29043. Epton N.: Francuzi i Iju- bav. Zagreb 1966. S. 29012. Jovičld Z.: Turistička kre- fcanja. Be?grad 1966. S. 29003. Hitna stanja u kardiologiji. Beograd 1965. S. 28998. Natamer G. vonr Prethi fo- lijske kuture. Zagreb 1966. S. 29093. Jugoslovenski študenti i so- cijalizam. Beograd 1966. 5. 29087. Zbirfka zadat aka iz meha- nike fluida. Beograd 1965. 6. 29079- Berding A. H.: The Making of Foredgn Policy. Washing- ton 1960. S. 29045. Kaufflman J. F.: Eduoatiom. Washington 1966. S. 29044. Mabvejevid P.: Jean-Paui Sartre. Zagreb 1965. S. 29133. Jane Z.: Naslovna strana srpske štampane knjige. Be- ograd 1965. S. 29113. The American Negro Refe- rence Book- Englewood Cliffs oop. 1966. S. 29096. Butscher D.: Our National Parx in Color. New York oop. 1965. S. 29094. Nagrada učencem Delovni kolektiv polzelske Tovarne nogavic je nagradil 47 učencev osmega in sedme- ga razreda z andpaške, bras- lovške in polzelske osnovne šole za dosežene učne uspehe. Kolektiv je učencem pla- čal potne stroške in stroške bivanja ob morju v Piranu. —ea S SEJE SVETA ZA ZNANOST IN KULTURO OBČINSKE SKUPŠČINE CELJE POGLAVITNO: RAZVOJNI PROGRAM Svet začasno rešil položaj Zavoda za spomeniško varstvo Pod predsedstvom prof. Vlada Novaka je bila prejšnji teden prva seja sveta za zna nost in kulturo celjske ob- činske skupščine, na kateri so razpravljali o delovnem programu in finančnih prob- lemih sklada. Po besedah V- Novaka bo novi svet nadaljeval delo po dosedanjih smernicah, pri če- mer bo poskrbeti, da bomo na epskem območju čimprej prišli do dolgoročnega razvoj- nega programa kulturnih de- javnosti. Ta bi moral biti od- raz objektivnih možnosti in pa seveda splošnega sloven- skega nacionalnega načrta, ki bi ga morala izdelati repub- lika. Prizadevanje sveta je letos onemogočila nerazum- ljiva politika pri sprejemanju občinskega proračuna. Ta okoliščina še posebej terja, da bi po pretehtani analiizi prišli do objektivne ocene, katere kulturne dejavnosti bomo vzdrževali, pri tem pa bo treba izhajati iz dejstva, da je Celje pokrajinsko sre- dišče širše regije in ga je za- to tudi ohraniti na dostojni kulturni ravni. Največji prob- lemi so seveda v odnosih do ustanov, ki imajo medobčin- ski značaj, a jih matična ob- čina ni zmožna, niti dolžna v celoti vzdrževati. Zato, kot so menili, bi bili potrebni širši konkretni dogovori o so- financiranju, pri čemer pa seveda ne bi smelo ostati vse le pri dogovorih. Ustanove in zavodi poleg tega v bodoče ne bodo mogli računati samo s sredstvi iz proračuna, am- pak bodo morali najti tudi lastni dohodek. Morda bi ka- zalo razmisliti o kulturnem dinarju — predvsem kot dav- ku na prireditve, ki niso niti kdove kako kulturne in v tem smislu aa Celje še manj pomembne. V letošnjem letu so v naj- težjem položaju Zavod za spomeniško varstvo, Zgodo- vinski arhiv, Mestni muzej in Slovensko ljudsko gleda- lišče. Svet za znanost in kul- turo je v zvezi s finančno problematiko sklada in usta- novami, o katerih je razprav- ljal, rešil praktično samo po- ložaj Zavoda za spomeniško varstvo, ko mu je iz skrom- ne postavke za razširjeno de- javnost dodelil 2 milijona starih dinarjev. Dejavnost za- voda so skušali namreč pre- nesti v upravo občinske skup- ščine Celje in ga tako krat- komalo ukiniti, pri tem pa so občinske skupščine Laško, Slov. Konjice, Šentjur in Ža- lec odpovedale soustanovitelj- stvo. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo bi zavod lahko oprav- ljal svoje delo, če bi občine izpolnile svoje obveznosti, vtem ko je svet za kulturo in znanost menil, da je bila odločitev skupščin nezako- nita. Po njegovem naj bi z dodatnimi sredstvi zavod v letošnjem letu premostil naj- hujšo krizo, medtem ko bi mu za prihodnje leto morali glede na pomembnost njego- ve dejavnosti ustvariti po- trebne delovne pogoje. Fi- nančne probleme Zgodovin- skega arhiva pa bi bilo mo- goče rešiti v okviru obstoječe zakonodaje, saj ta zelo točno določa obveznosti in dolžno- sti občin. V tem, da je Mest- ni muzej iskal pomoč pri svetu za finance in mu jo je ta pripravljen nuditi, vidi svet za znanost in kulturo si- cer potrebno razumevanje, vendar pa meni, da pri tem ne bi mogli spregledati oko- liščine, da je v enako težkih razmerah tudi SLG in bi zato morali reševati obe ustanovi skupaj. Kolikor bi svet za fi- nance občinske skupščine na- šel kakšna sredstva, bi jih naj po mnenju sveta za zna- nost in kulturo dodelil skla- du za kulturo, ta pa bi jih pravično razdelil med oba kolektiva. V razpravi so govorili tudi o težavah, ki jih povzročajo povečane najemnine za pro- store. Pri tem sta najbolj prizadeta Zgodovinski arhiv in Mestna knjižnica, ki bo plačala letos 700 tisoč starih din več kot lani, a je dobila manj sredstev. dhr Pevci v domovih oskrbovancev V naši družbi ni dejavno- sti, ki bila izolirana od skup- nosti in omejena samo na ozek krog državljanov. Prav široka zainteresiranost za napredek najrazličnejših pod- ročij pomaga urejati tiste skupne probleme, ki bi jih brez sodelovanja državljanov le stežka zmagovali. Tako je tudi v zdravstvu in socialnem varstvu. Vsega tega se ^bro zavedajo tudi delovni člani Rdečega križa, ki se udejstvu- jejo v izpoljnjevanju progra- ma te človekoljubne organi- zacije. In če pri tem tako ali drugače praktično uvajajo v delo še naše nsjm^aiše. je naloga aktivistov Rdečega križa opravljena tako rekoč z dvojnim uspehom. Pred časom je komisija za socialno dejavnost in boj proti tuberkulozi občinskega odbora Rdečega križa v Ce- ju priredila lep obisk v do- mu oskrbovancev v Grmovju in na Polzeli, kjer iimajo v varstvu blizu 200 naš h sta- rejših občanov. Predsednica komisije Štefka Jerin se je resnično potrudila pri sesta- vi sporeda. Najlepši del obi- ska je bil pevski nastop pred- mutacijskega zbora (95 čla- nov) I. osnovne šole v Ce- lju. Pod skrbnim vodstvom Jožeta Koresa so miiadi ;->evci zapeli oskrbovancem v Gr- movju in na Polzeli sto pesmi ne samo v dvoranah, ampak so & lili tudi po posamež®' bah najbolj prizadete bovance, ki ne morejo ; stiti postelje. Vsi so se - no zahvaljevali miaff* njen nastop. Kar težk° lo slovo živahnih mlad«' cev, ki bi jih oskrbovf; kar naprej radi posluj sproščenih razgovorih ^ slovesu ugotavljali, dolgo niso doživeli tal, jetnega popoldneva- ^ je razdelila med naše ^ še občane v obeb tudi skromna darila K križa- 6 TEDNIK, 6. JULIJA, 1967 (t obiščete Madžarsko, si oglejte... Obisk Szoinbathelyja lahko lepo povežemo s kratkim iz- idom v Jak. Od Szombathelyja je oddaljen vsega 14 kilo- petrov proti jugozahodu in ga dosežemo po asfaltirata ce- sti št. 86. Vasico krasi še dandanes popolnoma ohranjena samostanska cerkev — umetnina srednjeveškega stavbar- stva. Postavili so jo benediktinci v prvi polovici 13. stolet- ju v čast svetega Jurija. Cerkev v Jaku je po ornamentiki, stavbarstvu in kiparstvu najbogatejši kulturni spomenik madžarskega srednjeveškega cerkvenega stavbarstva v ro- manskem stilu, zato se ta kraj tudi lahko ponaša z zelo močnim tujskim prometom. Zob časa je sicer večkrat načel to cerkev, vendar pa danes obiskovalci v celoti lahko uživajo njene lepote. Tujskoprometni urad železne županije (Szcmbathely, Martirok tere 1. Telefon 23-48) vodi v Jak skupine in tudi posamezne turiste, obenem pa jim presrkbi tudi stanova- i nje in hrano. Z vlakom pridemo v Jak po progi Szombathely — Szentgotthard in sicer moramo izstopiti na postaji Jak- Balogunyom, odkoder pridemo v vas po 4,5 km pešačenja. 11 Szombathelyja je dnevno večkratna direktna avtobusna iveza, skupine pa lahko naročijo posebno vožnjo, prav tako preko tujskoprometnega urada. M. I. 7 TEDNIK — VESTNIK »MENTAR ■■■MmliSi * • R Osvežiti vodstvene ekipe Zaposlovanje postaja če- dalje bolj žgoč družbeni problem. Najbolj nepo- sredno ga čuti mladina, ki prihaja iz šol in v mno- gih primerih ne najde za- poslitve. To se dogaja tudi tistim, ki so končali sred- njo ali visoko šolo, čeprav bi mladim strokovnim močem prav zdaj, ko mo- derniziramo gospodarstvo, še posebno morali odpreti vrata v prakso. Očitno je, da bo moč odpreti nove možnosti za zaposlovanje predvsem z nadaljnim razmahom go- spodarstva, na kvalitetno novih osnovah. Nujno je sestaviti programe, ki bo- do podpirali razvijanje ti- stih strok in podjetij, ki imajo prihodnost. Na teh osnovah kaže združevati sredstva ter pospešiti ko- operacijo in integracijo. V ta prizadevanja se mo- rajo čimbolj vključiti vse delovne organizacije. Toda vsega tega se lahko v podjetjih uspešno lote- vajo le tam, kjer imajo takšne ekipe vodstvenih ljudi, ki doumevajo potre- be časa in so jim lahko tudi kos. Vemo pa, da v prenekaterem podjetju za- sedajo ključna strokovna in vodstvena mesta ljudje, ki jih je čas že prerasel. Pogosto prav ti kadri ovi- rajo prizadevanja za mo- dernizacijo gospodarjenja in ljubosumno čuvajo svo- ja delovna mesta ter ne pustijo do veljave sposob- nejšim. V njihovih kleščah ali pa vsaj močno pod njiho- vim vplivom pa so tudi mnogi delavski sveti. V mnogih primerih je zato vsaka težnja, vsak poskus občinskih skupščin in dru- gih organov izven podjetij, da bi podprli naprednejše koncepte gospodarjenja in da bi osvežili vodstvene kadre v podjetjih, demago- ško obsojen kot »vmešava- nje v samoupravne pravi- ce«. Skrajni čas pa je že, da nehamo popuščati pred to demagogijo, ki v bistvu sebično brani nekatere stolčke. Nujno je bolj or- ganizirana, sistematična, ofenzivna družbena akcija, ki naj samoupravljanje os- vobodi takih »zakupov«, da bodo samoupravni or- gani lahko vodili takšno kadrovsko politiko, ki bo omogočala uveljavljanje ljudi, sposobnih moderne- ga gospodarjenja in s tem tudi odpiranja novih mož- nosti zaposlovanja, pred- vsem še strokovnih moči. MIRO ZAKRAJŠEK K sodobni tehniki Kmaču predpisi o sodelovanju domačih podjetij in uvozu tujega kapitala V odborih zvezne skupščine obravnavajo te dni pred- loge predpisov o skupnih vlaganjih domačih podjetij in uvozu tujega kapitala. Zvezna skupščina naj bi ustrezne zakonske predloge sprejela že na svojem prvem prihodnjem zasedanju v začetku julija. Kakor je znano, se razpra- va o omenjenih ukrepih raz- vija v raznih organ.h in orga- nizacijah že lep čas. Pri vsej stvari gre za izpopolnitev na- šega ekonomskega sistema v tem smislu, da se odprejo nove možnosti in perspekti- ve za povezovanje delovnih organizacij med seboj, da bo z vlaganji enih podjetij v druge prišlo do novih proce- sov združevanja proizvodnje na samoupravni podlagi in še uspešnejšega delovanja ekonomskih zakonitosti, kj so bistvene za cilje reforme. Skladno z ureditvijo siste- ma povezovanja delovnih or- ganizacij med seboj, pa naj bi uredili oziroma razširili omenjeni sistem tudi glede povezovanja naših delovnih organizacij s tujim gospodar- stvom. Tudi v povezovanju s tujim kapitalom bo namreč prišel v polni meri do izraza značaj našega sistema gospo- darjenja in družbeno-ekonom- skih odnosov, zasnovanih na samoupravljanju. Osnovni cilj omenjenih ob- fik povezovanja s tujim go- spodarstvom ni predvsem i- skanje dodatne akumulacije za hitrejši nadaljnji razvoj gospodarstva- Predvsem išče- mo tukaj možnosti za hitrej- še, stabilno in nepretrgano tehnično tehnološko vkjuče- vanje jugosflovanskega gospo- darstva v sodobne svetovne tokove, v svetovno produk- tivnost dela, kar nam edino lahko omogoči, da bomo čim- prej postali enakopravni part- nerji v mednarodni delitvi dela. Seveda je pri omenjenih novih oblikah povezovanja s tujim Kapitalom mišljeno sodelovanje z vsemi območji, tako s kapitalističnimi kot socialističnimi deželami in z deželami v razvoju. Dosedanja razprava o bist- venih načelih omenjenih no- vih predpisov je osvetlila in razčistila številne dileme in omogočila, da so našli tudi ustrezne rešitve posameznih odprtih problemov, v katerih so odsevali različni interesi delovnih organizacij, podro- čij in panog in seveda tudi splošna protislovja našega družbenega razvoja. Predla- gatelji omenjenih predpisov se tudi niso odločili za izda jo nekih posebnih zakonskih predpisov, ki bi specialno urejali to zakonsko materijo, temveč so prav spričo dejst- va, da gre za spopolnitve na- šega ekonomskega sistmia menili, da bi bilo najbolj smotrno ustrezno spremeniti in dopolniti sedanje že ve- ljavne zakonske predpise. A. Javomik NOTRANJA POLITIK^ Nove osnove za borčevski dodatek Čimprej bo treba urediti tudi druge še odprt probleme bivših borcev ■ Republiški in socialno zdravstveni zbor slovenske sj1,i ščine sta sprejela zakon o spremembi zakona o * datku zaposlenim udeležencem narodnoosvobodi]/ vojne. S tem zakonom se spreminja osnova za ^ znanje borčevskega dodatka tako, da so upoštevaj spremembe, ki se pod vplivom reformnih ukrepa odražajo v gibanju osebnih dohodkov. Namen spremembe je, da se tistim borcem NOV, ki izpolnjujejo določene pogoje, ne morejo pa si iz različnih razlogov z delom uredita svo- jega gmotnega položaja, z družbeno pomočjo zagotoviti primerne osebne dohodke, da si lahko urejajo svoje živ- ljenjske razmere. S spre- membami zakona se določa- nje osnove za dodatek ne omejuje zgolj na avtomatično izračunavanje te osnove gle- de na republiško povprečje osebnih dohodkov zaposlenih, temveč ima izvršni svet vse možnosti, da pri določanju te osnove izvaja tudi najbolj ustrezno politiko. Doslej so osebni dohodki hitreje naraščali kot osnova za priznanje borčevskega do- datka, s spremembami za- kona pa postavljamo dodatek zaposlenim borcem v realno razmerje s splošnimi družbe- no ekonomskimi gibanji. Za- kon namreč določa, da je os- nova za priznanje dodatka zaposlenim udeležencem NOV republiško povprečje osebne- ga dohodka iz preteklega ko- ledarskega leta, povečanega najmanj za toliko, za kok, se z ustreznim aktom skj ščine SR Slovenije predaj povečanje osebnih doho% v tekočem letu. V skupfe' skih organih in tudi 2vk združenj borcev NOV za* varjajo stališče, da bi se t publiški dodatek za zapo^ ne borce za leto 1967 v at^ lutnem znesku povečal ^ manj za toliko, za koliko^ je letos povečal zvezni do^ tek. Osnova bi se potenj kem povečala za 140 N in bd znašala 920 N din. 0* novo za priznavanje dodata bo določil s posebnim od), kom republiški izvršni svet. Z določitvijo nove osno^ za borčevski dodatek pa j urejeno le eno izmed štev. nih še odprtih vprašanj, zvezi z borci, ki pa niso pe- če ,ia vnemar. Nanje so op;, za.jali v raznih skupščinst organih, predvsem na profc leme nizkih priznavalnin, ; validnin ter na še vedno & urejene stanovanjske prob me, o čemer pristojni orgi pripravljajo analize MARIJA ROm SIMBOLIČNI POSNETEK — Na sliki sta sovjetski premier Kosigin in ameriški predsed- nik Johnson. Kamera ju je ujela v trenutku, ko sta se po poslovilnem stisku rok razšla. Posnetek je v nečem simboličen: kot oba šefa na sliki, si tudi politična stališča obeh držay v številnih vprašanjih kljub deseturnim pogovorom še vedno »kažejo hrbet«. Ameriško — sovjetski vrh v Glassborou Sovjetski premier Aleksej Kosigin in ameriški predsed- nik Lyndon Johnson sta se v mestecu Glassboro skoraj deset ur pogovarjala- Rezul- tati teh pogovorov, ki jih zdaj ocenjuje in s kirurško natančnostjo analizira ves svet, niso prinesli presene- čenj. Državnika sta obravna- vala širok seznam vprašanj, sporazum pa sta dosegla le v enem — da je treba hitro skleniti sporazum o neširje- nju jedrskega orožja. Pa še celo na tem področju je na- predek le delen. Johnson in Kosigin sta se namreč spora- zumela samo o tem, da bosta državi pospešili pogajanja, ki ju bosta namesto njiju na- daljevala zunanja ministra Gromiko in Rusk. Napredek na tem področju kaže na zanimivo značilnost. Prvič na to, da sta se dogo- vorila lahko edino o vpraša- nju, za katerega sta skupno zainteresirana in drugič, da sta se dogovorila edino o vprašanju, ki med vsemi ostalimi v največji meri za- visi res od njunega dogovora. Razprava o drugih stvareh — o Vietnamu in Srednjem vzhodu na primer — je nam- reč pokazala, da celo dve ta- ki super sili, kot sta ZDA in ZSSR, le ne moreta najti re- šitev sami, brez upoštevanja mnenj in interesov njunih za- veznikov. Pri teh vprašanjih se je jasno pokazalo, da niti ZSSR, niti ZDA nimata po- polnega in neomejenega nad- zorstva nad razvojem dogod- kov. Izjave obeh državnikov po sestanku enolično ponav- ljajo, da so stališča do Viet- nama in Srednjega vzhoda ostala popolnoma nasprotujo- ča si. Edino, kar sta pri tem dosegla, je obojestransko za- gotavljanje, da si bosta obe strani prizadevali storiti vse potrebno, da ob tem ali kakš- nem drugem podobnem do- godku ne bosta dopustili, da bi ju dogodki zavlekli v ne- posreden spopad. Na ta način je sestanek v Glassborou znova potrdil od- ločnost obeh velesil, da se držita soeksistence, kar se njunih medsebojnih odnosov tiče. Kar se tiče ostalega sveta pa je dokazal, da sta velesili sami dokaj nemočni jamčiti koeksistenco tudi drugim. Na ta način je super vrh resda znova zagotovil, da ni neposredne nevarnosti spo- pada med glavnima poloma današnjega sveta, ni pa pri- nesel nobenega zagotovila, da se bo v prihodnje lažje iz- ogniti nevarnim krizam in napetostim v raznih delih sveta. Tedenski pregled % V soboto je iz Jugoslavije odpotoval predsednik Ki meruna Ahmadou Ahidjo, ki se je kot gost predsednika T:; nekaj dni mudil na uradnem obisku pri nas Predsednik Tito in Ahidjo sta se med pogovori zavzela za tesnejše sodi lovanje med Jugoslavijo in Kamerunom na gospodarskem s drugih področjih Precej časa sta posvetila tudi obravnavan; mednarodnega položaja, zlasti stanju na Srednjem vzhodu? izraelski agresiji. Tega dne se je na povratku iz Kaira Moskvo ustavil na Brionih tudi predsednik prezidija vrhov« ga sovjeta ZSSR Nikolaj Podgorni, ki je prav tako večji de svojega razgovora s Titom posvetil položaju na Srednja vzhodu. % V Beograd se je v ponedeljek vrnil predsednik zve nega izvršnega sveta Mika špiljak, ki je vodil našo delegac jo na izrednem nujnem zasedanju generalne skupščine OZ5 Ko je ocenjeval prve dni dela zasedanja je rekel, da je gls! na značilnost sedanjega zasedanja to, da večina držav nasp«' tuje politiki reševanja sporov s silo in agresiji na Srednje: vzhodu. # Sovjetski premier Kosigin, ki je sodeloval pri otvori' venem delu zasedanja generalne skupščine OZN in se pote: dvakrat sestal z ameriškim predsednikom Johnsonom, jes New Yorka odpotoval na Kubo. V razgovorih s premierom Castrom je skušal rešiti nekatera nesoglasja med sovjetski® in kubanskimi stališči do perečih mednarodnih vprašanj. 0 Izraelski premier Levi Eškol je izjavil, da se Izrje ne misli pokoriti resoluciji generalne skupščine OZN o mi- ku izraelskih čet z zasedenih arabskih ozemelj, če bo taks55 resolucija sprejeta. Dan po tej izjavi je izraelski parlantf5 sprejel sklep o priključitvi Izraelu starega dela Jeruzalem4 ki je bil prej jordanski. 9 V sredo je skupina nevezanih držav soglasno predli žila generalni skupščini OZN svoj predlog resolucije o kr' na Srednjem vzhodu. Resolucija ima pet točk, ki med d'- gim zahtevajo, da se morajo izraelske čete umakniti za ^ premirja, ki je bila določena leta 1949. Ko bo umik izvršf" naj bi varnostni svet OZN začel razpravo o celotnem P^ blemu odnosov med Izraelom in arabskimi državami. je do resolucije nevezanih, ki jo je razen Jugoslavije pisalo še 14 držav, zavzel odklonilno stališče. 0 V četrtek so ameriška letala že drugič v zadnjem secu napadla sovjetsko ladjo v severno vietnamskem prisfi nišču Haiphong. Tokrat je bomba zadela ladjo »Mihail F1^ ze« in povzročila brodolom. Drugega junija letos so amer> letala obstreljevala sovjetsko ladjo »Turkestan« pri čemer. bil eden izmed mornarjev ubit, mnogo pa je bilo ranjen. Sovjetska zveza je proti temu »piratskemu dejanju«, k0< r je imenovala ostro protestirala. ZUNANJA POLITIKA Velika zabavno-glasbena prireditev — 15. JULIJA 1967 od 20. uri RADENSKA SRCA 67 Izbor treh radenskih src v Slatina Radencih na plavalnem bazenu Nagrade: 1000, 600 in 400 N din; igral bo orkester NIKICE KALOBERE 8 TEDNIK — VESTNIK pa morda si še preveč upanja delam. Odgovorila mi ,jj namreč še nič. Ni imela časa. Kakor usoda človeku od rojstva do groba nagaja, ^ tudi meni prizanesla, ni mi pustila, da bi bil slišal 0 včeraj tisto besedo, za katero dam kri in življenje, prišel je tretji človek, ki je vsemu konec storil. Ne smeš si pa misliti, da je bil ta nepotrebni tretji glovek kak razjarjen oče ali srdit tekmec, bil je hvala gogu bolj neškodljiv, dobrohoten človek, preprost be- rač ali moj »deseti brat«, ki ni drugega hudega napra- vi, kakor da mi je ona roko iz roke izpustila in za uljnjakom izginila. Vselej sem tega človek rad videl, jli včeraj bi ga bil kakor neljubo pričo najrajši vrgel jez deveto goro. Bojim se sicer ne, da bi me izdal, ali vendar me J je nekako pretresnilo, ko me je ta čudni mož domislil I tiste noči, ko sva bila v prvič vkup in ko mi je pre- ! rokoval, da bom grad in grajske ljudi pomnil vse I življenje. In kako bi mogel tega večera pozabiti, ko bi tudi že drugega nič ne doživel več! Razloži mi, j kako je ta človek vedel, kaj me čaka? Odkraja sem mislil, da je nor, večkrat sem pa že imel priliko prepričati se, da je popolnoma pri umu. Zdelo se mi je, da ga to nekaj posebno veseli, česar je en del videl, dasiravno si ne morem misliti, kaj bi tega mal- I harja vodilo, da se tolikanj zame peča. Zakaj že več- i krat sem ga zagledal na raznih krajih naenkrat za [ seboj ali pred seboj. Govoriti nisem potlej mogel več z njo na samem. Davi pri zajtrku se ji skoraj nisem upal v obraz po ; gledati, pa kmalu sem se prepričal, da se zna vse drugače zakrivati ko jaz. Kakor je ona. govor poprijela, ne bi bil živ človek na to misel prišel, da je bilo med nama v poslednjem času kaj posebnega. Kmalu smo govorili kakor vselej. Vprašal boš morda, kaj zdaj mislim. Naprej! Storil sem veliko stopinjo, nazaj mi pač ni več mogoče. Skušal bom sebe, svoje oči in srce toliko čuvati, da bo ostala skrivnost samo moja in njena. Ali učiti se hočem iz vseh moči. Morda mi bosta glava in pridnost, ki sta me že do te stopnje spravili, poma- gali, da bom čez nekaj let mogel stopiti pred njenega očeta. Ali Bog ve, če mi ni še popred kaj drugega name- njenega. Saj se usoda človeku naglo premeni, še tako dolgo človek tistih misli ne ostane, kar bi eno pismo spisal, kakor imaš živo pričo na meni in pričujočem listu. Naenkrat, v enem skoku sem se predrugačil. Zdrav, prijatelj! Kakor hitro se mi bo kaj imenitne- ga pripetilo, boš zvedel po drugem pismu, čeravno boš iz vsega tega presodil, da je zaenkrat sangvinizem mo jega temperamenta prevladal, vendar vem, da me ne boš grajal, zlasti ker bi nič ne pomagalo, kakor lehko pre vidiš. DEVETO POGLAVJE Bilo ni godu, svatovšnje, semnja, de tje ne bili bi zvabili ga. Prešeren. Marsikak ženin, ki je bil predpust zamudil, je klel in glavo podpiral na sredpostno sredo, da štiridesetdan- ski post tako dolgo trpi; marsikak mlad junak, ka je težko čakal tistega dne, ki mu bo izvoljeno nevesto na samotni dom pripeljal, si je želel v pregrešnem srcu, da bi sveta mati katoliška cerkev ne bila postavila pre- povedi: ne obhajaj ženitovanja ob prepovedanem času. Tako je tudi naš Obrščan Francelj Dražarjev vse postne dni težko čakal tistega pražnjega delavnika, velikega ponedeljka, ki mu bo vse dovoljenje prinesel, da bi storil, kar je Matinek Spak rad pel: En krajcar imam, ga fajmoštru dam, oznanim mu sam, da ljubco imam, poročil me bo, zvezal me z njo. Ali ravno ta Martinek, ki je te vsakdanje vrste po peval, je izgovoril baje nekdaj modro besedo: potrplje- nje je boljše ko medena hruška, boljše ko vsa mazila in zdravila, kar jih konjederka in zdravnik Vencelj premoreta. Da je pa ta beseda desetega brata res vred- na, da jo modro imenujemo, dokazuje menda gotovo resnica, da se je Franceljnovo potrpljenje končalo z ženitovanjem. In povedi nam kdo bolj vesel konec dolgih pričakovanj, bojaznosti in nepriležnosti. Komaj so bili v cerkvi v spomin, da je Odrešenik iz groba vstal, alelujo odpeli, se je pela v Obrhku druga aleluja v znamenje, da se mladi Dražar ženi in svatovščino obhaja. Po I. L Idnessu Hšripdi* ##f v it na KteiHitne m essttrfu Riše Miha A lic 23. Spotoma je kot v sanjah zagledal Johna, ki ga je Biskea treščil na tla in davil; videl je, kako je John zaril zobe v roko, ki je držala bodalo; videl je, kako je krmar Clare tekel proti kanuju; videl, kako so ga dohiteli in ubili. Jakec se je vrgel v morje, odplaval daleč ven, toda ko so ga jele zapuščati moči, se je moral obrniti k obali. Srce mu je divje bilo, v glavi mu je razbijalo; rane so ga skelele od slane vode — čutil je, da bo izkrvavel in umrl. Morje je pome- nilo smrt. Obala je pomenila ... Medtem ko se je Jakec opotekal po pesku, je Cut-cut poskočil, pustil drugo žrtev in napel lok. Jakec je čutil, kako se mu je nekaj zadrlo v hrbet. Zrušil se je in čakal na smrt, toda Cut-cut je iznenada pozabil na srd, zaskrbljeno je pristopil bliže in mu iztrgal puščico iz rane. Deček je izgubil zavest. Cut-cut je pohitel po vodo in mu jo vlil v usta. Ko se je zavedel in se mu je od bolečin še črno meglilo pred očmi, je v svoje največje presenečenje zagledal poleg sebe Johna Sextona, ki ga je bil Biskea prav tako zmrcvaril in mu je zdaj prav tako skrbno stregel. Medtem so zagoreli ognji, poglavar in Biskea sta dečka prepustila bolečinam in ranam ter se pridružila plešočim bojevnikom. KRIŽANKA J^doravno: 1. slovenski P°"tični delavec (Marijan), 7. red leti umrli slovenski pesnik, ^r!Povednik in prevajalec (Fran), • žitarica, 14. parola, 16. pra- vec, nakazana pot, 17. mavec, 19. žrtvovani darovi, 21. pritok Bal- kaškega jezera, 22. spremljevalec boga ljubezni Amorja, 24. pri- ljubljena izletniška točka Ljub- ljančanov, 27. moško ime, 28.-ži- valske okončine, 29. nespodobna beseda, 31. planet našega osonč- ja, 34. otrebljen svet, 35. udele- ženec sinjske viteške igre, 37. obdelana zemeljska površina, 39. šarenica v očesu, 41. prvi grški filozof prirode, ki je učil, da je voda začetek vsega, 43. mesec v židovskem koledarju, 44. modri judovski kralj, 45. blaženo živ- ljenje v verovanju Indijcev. Navpično: 1. pripadnik starega naroda v zahodnih Pire- nejih, 2. uničevalka železa, 3. zbirka skandinavskih narodnih pesmi iz 13. stoletja, 4. popular- na Bizetova opera, 5. začetnici voditelja ilirskega gibanja, 6. psevdonim popularnega sloven- skega komika Franeta Milčin- skega, 7. ženski pevski glas, 8. letovišče ob vzhodni istrski oba- li, 9. zaporedni črki v abecedi, 10. drugi priimek istrskega knji- ževnika Viktorja Carja, 11. žlaht- ni plin, 12 spretna ukana, 15. ribja koščica. 18. žila utripalni- ca, 20. geološka doba v terciaru, 23. znameniti most preko Veli- kega kanala v Benetkah, 25. ve- lik močvirski ptič, podoben štor- klji, 26. sodobni slovenski skla- datelj in dirigent (Danilo), 28. zemljišče, ozemlje, 29. kraj blizu Splita z razvalinami srednjeve- škega gradu, 30. politično zato- čišče, 31. pojav na vodi, 32. zna- na Verdijeva opera, 33. teža em- balaže, 36. mongolski poglavar, 38. največje jezero v Turčiji, 40. oblika pomožnega glagola, 42. kemični znak za silicij. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. viola, 6. plast, 11. pušpan, 12. ilegala, 14. oltar, 15. omet, 16. bor, 17. škar, 18. džem, 19. pora, 20. Tartini, 22. erotik, 24. an, 25. zolj, 27. Elis, 28. FAP, 30. ja, 31. bon, 32. bižu, 33. erar, 35. as, 37. naduha, 39. Inocenc, 42. Ober, 43. vena, 45. Msta, 46. til. 47. pita, 48. pe- kel. 49. acidnza. 51. širina, 52. aorta, 53. drama. — Hej, ljubi, tukaj sem! — Včasih se mi kar dobro zdi, da me na šoferskem izpitu vedno vržejo. 9 TEDNIK — VESTNIK Kopalci na Braslovškem jezeru Zaradi zelo tople vode je ob jezeru v Braslovčah vse več ko- palcev. Sedaj je obrežje jezera že lepo urejeno, gradijo pa tudi gostinski objekt z nekaj sobami. Vse kaže, da bo jezero kmalu turistično zaživelo, treba bo dograditi le gostinski ob- jekt, ki je v gradnji in pa cesto. (Foto: P. Božič) Na Okrešlju se smučajo Frischaufov dom na Okrešlju je privlačna izletniška točka, ki jo obiskuje iz leta v leto več ljudi. Lani je obiskalo to lepo planinsko postojanko 22.000 ljudi, letos pa jih bo najbrž še več. Posebna privlačnost Okrešlja je poletno smučanje, saj je v bližini doma snega še dovolj in bo ležal še vsaj mesec dni. Smučarji se na snežiščih pod Turškim žlebom sončijo in smučajo hkrati, kar je v tem letnem času dokaj nenavadno. (Foto: P. Božič) Nasveti za poletje • Čuvajte občutljivo polt okoli oči z dobrimi oča- li. Pri oteklih in rdečih vekah, obloge s kosmi- či vate iz kamilic ali temnega čaja. • Lažje poškodbe na son- cu zdravite sami, oblo- ge s sirom ali rahlo drgniti z limono. Vode, mila, mastne kre- me in raznih olj se od- povejte. • Sredstva za sončenje nanašajte na polt ved- no v senci in namažite tanko, po potrebi ma- žite večkrat. • Zelo občutljiva koža, naj da prednost raje senci ali širokemu slam- niku. Direktno sončenje ško- duje • če se tudi pri kopanju ne morete odpovedati ličenju, uporabljajte sa- mo sredstva, ki jih vo- da ne topi. • Ne čitajte na soncu, na- stale bodo drobne bele gube ob očeh. • K lepo porjaveli polti bolj pristajajo svetli rjavkasti toni ruža ka- kor vijoličasta ali moč- na barva. • Ne pozabite vzeti s se- boj vlažno kremo po sončenju in hranljivo kremo za zvečer. Seve- da mleko za čiščenje. Milo je sedaj prepove- dano! Ne precenjujte svojih moči Pravilna prehrana — varnejše kopanje Iz leta v leto naraščajo smrtne nesreče pri kopanju. Nikoli ni dovolj opozoriti, da se nikar ne kopajmo s pol- nim želodcem ali preveč raz- greti. Nesreče pa se kopičijo ne nazadnje ravno zato, ker premalo upoštevamo osnovna pravila pri kopanju. • Pri sončenju se telo močno razgreje m toplotno soraz- merje v telesu se spremeni. Telesna temperatura se lahko za 2—3°C poveča, puls pa na- raste na 100 stop. C (normal- no 60—80). Če gremo takšni v hladno vodo, brez počasne- ga navajanja, tvegamo lahko, da nas zadene srčna kap ali motnje v krvnem obtoku. • Popustite utrujenost po kosilu, naredite za eno ali dve urici premor pri kopa- nju. To pravilo velja tudi za mlade in zdrave ljudi, ki so mnenja, da jih lahko skok na glavo v mrzlo vodo osve- ži. Ne pomislijo, da je to lahko usodno. • Pri kopanju uživajte lahko prebavljivo hrano, brez mno- go maščob. Tako boste raz- bremenili obtok krvi in srce, zelo koristno pa bo vaši pre- bavi. • Dolgo ležanje na plaži, pa vam razen lepo zagorele pol- ti, prinese zvišano težo, kajti mirovanje vam hitro pripo- more k odvečnim kilogra- mom. Zato se gibajte, ukvar- jajte se s športom. Ste zmožni za planine? če ste namenjeni v nine, preglejte prej šče vzroke mnogih - 9kih nesreč. • Pomanjkanje vaje> zadostna aklimatizacij3 lahko traja tudi do loV- • Pomanjkljiva opre/ in obleka. \ • Precenjevanje W zmožnosti. ^ • Nepravilna prehr-. med vzpenjanjem (pre5 no podnevi, premnogo^ premastno, prehitro, ^ malo slano in premrzli jače). * • Dodatno preobilno ložena prtljaga. * • Prehitra spreme^ med dolino in hribi, 'i manjkanje kisika. ' * Skrijte navij al ce Nikar se ne sprehajajte doma, z navijalci v laseh. Bodite vdno urejeni in po- trudite se, da vas nihče ne bo presenetil v nepravem trenutku. Zelo praktično je pokrivalo, ki ga lahko v pol ure sešijete sami tu- di brez stroja. Izberite po- ljubno blago, ostanek od kopalnega plašča, ali ko- šček, ki je ostal od'roža- ste letne obleke, kanček dobre volje in na delo. Potrebujete 30x60 cs blaga in 5 cm širok tra fliselina. Ovalni del nagi bajte na ravni trak (širin glave), podložite, trak s pognite in zašijte. Tudi na plaži, ko bosta v. da in sonce vaše lase j pričesko uničila, boste takšnem pokrivalu še va no ljubke. Pri sončenju? ne bo jeze z lasmi, ki sil jo v obraz. ZVEZA SINDIKATOV JUGOSLAVIJE OBČINSKI SVET CELJE razpisuje prosto delovno mesto ANALITIKA pogoji: 1. visokošolska izobrazba ekonomske ali politološke smeri 2. večletna praksa na vodilnih in odgovornih delov- nih mestih v gospodarstvu ali družbenopolitičnih organizacijah 3. moralnopolitična neoporečnost Kandidati morajo prijavi priložiti dokazila o izob- razbi in izčrpen življenjepis. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Osebni dohodki po pogodbi. Nastop dela možen takoj. — Stanovanja ni. OBČINSKI SINDIKALNI SVET CELJE CELJE NAŠA SKLADIŠČA IN PRODAJALNE VAM NUDIJO REZERVNE DELE ZA VOZILA IMV NOVO MESTO, ZASTAVA, TAM, TOMOS, PRETIŠ 10 TEDNIK — VESTNIK atletika Uspeh, ki veliko pove Republiški pokalni finale ^jajših miladincev in mla- dink, ki je bil hkrati sloven- prvenstvo posameznikov ® najmlajše tekmovalce je uSpel. V ekipnem ocenjeva- jU med štirinajstimi mo- jimi in trinajstimi ženski- _ni vrstami je največji uspeh dosegel celjski Kladivar. Med člani so zavzeli drugo, tek- movalke pa celo prvo mesto. rp0 je uspeh, ki veliko pove. I^fladi in vsi, kd delajo v dru- jtuj so se ga razveselili predvsem zaradi tega, kar napoveduje nov vzpon atle- te, ker govori, da se je v društvu po dolgem času ven- darle formirala ekipa obeta- jočih tekmovalcev. In kdor pozna zakonitost tekmoval- nega športa, vidi v tem re- zultatu več kot samo pokal. Tu je začetek rasti in vzpo- na. Da, tudi vzpona, če bo delo resno, če se bodo veli- ke odgovornosti zavedali ta- ko tekmovalci kot njihovi trenerji in če bo vodstvo dru- štva tudi naprej vztrajalo na poti, ki jo je začrtalo. Ta pa je — vso podporo mladim! Uspeh mladih atletov na re- publiškem finalu so združili z društveno slovesnostjo, ki tudi nekaj pomeni. Posvetili so jo tako mladinkam in mladincem kot njihovim tre- nerjem. Tudi šopki rož niso manjkali. Vrstni red najboljših v e- kipnem ocenjevanju je bil naslednji: MLAJŠI MLADINCI: 1. O- limpija 260, 2. Kladivar 240, 3. Triglav 200 itd. MLAJŠE MLADINKE: 1. Kla- divar 167, 2. Slovan 115, 3. O- limpija 1145 itd. Vtem ko je za mladince več ali manj značilna precejšnja izenače- nost, so mllade tekmovalke Kladivarja osvojile prvo me- sto z veliko prednostjo. Kot posamezniki so se od domačinov najbolj izkazali Lesničar in Peterka pri mlaj- ših mladincih ter Maroltova, Zupančeva in Šiferjeva pri mlajših mladinkah. Zanimi- va je statistika, ki pove, da so se kot posamezniki mlajši mladinci Kladivarja le enkrat uvrstili na tretje mesto (Les- ničar v teku na 300 m čez ovire), medtem ko so dve drugi zasedli v štafetah. Brez finalistov pa so ostali v tekih na 100, 1000, zatem v skoku v višino ter v me- tih krogle, kopja in disika. Vse drugačna pa je slika pri mlajših mladinkah. Tu so v finalnih borbah manjkale le v metu krogle in kopja, si- cer osvojile 3 prva, 2 dru- gi mesti itd. Najboljša med vsemi je bila Maroltova, ki je zmagala v teiku na 60 m, bala druga v teku na 100 met- rov in zasedla četrto mesto pri skoku v daljino. Prvi me- sti sta osvojili še Zupančeva v teku na 400 m in šiferje- va v metu diska. M. B- Nogometaši iz Smartnega ob Paki - okrajni prvaki strelstvo Trije v reprezentanci Na izbirnem tekmovanju slovenskih strelcev za sesta- vo republiške reprezentance, ki bo nastopila na medna- rodnem tekmovanju v švioi, so uspeli tudi trije celjsiki strelci: Jager, Dobovičnik in Tržan. NOGOMET Šmartno podzvezni prvak V nedeljo se je končalo pr- venstvo celjske nogometne podzveze tudi v prvi skupi- ni, medtem ko so ostale že prej zaključile izreden boj. Najzanimivejše je bilo seve- da zadnje kolo v prvem raz- redu, saj je tekma med Šmartnim in Žalcem odloča- la o prvaku in novem članu vzhodne skupine conske no- gometne lige. Tekma se je pred približno 500 gledalci končala z zmago domačinov (bila je v šmartnem) s 3:2. S tem so naslov okrajnega prvaka v prvem razredu in pravico do sodelovanja v viš- jem razredu tekmovanja osvo- jili nogometaši iz šmartna ob Paki. Ostale tekme zadnjega ko- la so se končale takole: Ljub- no — Brežice 5:5, Senovo — Krško 3:2, Polzela — Konjice 3:0 brez igre. Omenimo naj še to, da protest na tekmo Žalec —Ljubno še ni rešen. Lestvica prve skupine po zadnjem kolu: štev. Ker je po jesenskem de- lu prvenstva moštvo Papirni- čarja odstopilo, je v spomla- danskem igrala ekipa šmart- nega. Šmartno 19 Brežice 19 Žalec (tekmo manj) 18 Ljubno 18 Senovo 19 Radeče 19 Polzela 19 Vojnik 18 Krško 18 Konjice Zreče Konjice 14 2 3 68:47 30 12 4 3 69:28 28 12 2 4 58:35 27 10 4 4 58:34 22 11 0 8 61:50 22 10 1 8 79:47 21 7 1 11 36:52 14 6 1 11 32:50 13 5 2 11 30:48 10 odstopile diskvalificirane odstopile V drugem razredu je prvo mesto osvojila ekipa Kovinar- ja iz štor, ki je zmagala v vseh štirinajstih srečanjih. Štore 14 14 Šentjur 14 9 Laško 14 7 Vransko 14 6 Rogatec 14 7 Rudar 14 6 Sevnica 14 5 Ponikva 14 0 Tako bodo nogometaši iz Štor tekmovali v prihodnji sezoni v prvem razredu pod zvezne lige. In lestvica: 0 0 71:10 28 1 4 50:16 20 2 5 30:23 17 2 6 33:36 14 0 7 39:51 14 0 8 25:53 12 0 8 38:38 10 1 13 13:79 1 Moštvo Sevnice je v drugi polovici spomladanskega dela tekmovanja odstopilo. Prvak v mladinski podzvez- ni ligi je postal Kladivar. V tej ligi je nastopilo 8 mo- Lestvica: 1 2 50:15 19 Kladivar 12 10 4 2 53:29 18 Celje 13 7 1 4 41:29 17 Olimp 13 8 1 5 32:24 15 Štore 13 7 0 7 26:38 10 Steklar 12 5 1 8 23:44 9 Velenje 13 4 1 10 15:48 5 Šoštanj 13 2 izven konkurence ŠmaTtno 7 4 0 3 13:16 8 Papirničar 7 1 1 5 9:22 3 Tudi v pionirski ligi, kjer divarja. Lepo so se držali no- je nastopilo 6 ekip, so zma- gometaši iz štor. Lestvica pa galj mladi nogometaši Kla- je naslednja. Kladivar 10 8 2 0 38: 4 18 Store 10 8 0 2 24: 6 16 Celje 10 3 4 3 19:15 10 Olimp 10 3 14 19:18 7 Laško 10 1 1 8 8:32 3 Žalec 10 1 0 9 5:38 2 Celjski pionirski prvak Slovenije Zaključni turnir pionirskih podzvezni h reprezentanc za naslov republiškega prvaka v nogometu je prinesel popol- no zmagoslavje celjskim ig- ralcem. Potem ko so v pred- tekmovanju osvojili prvo me- sto s tremi točkami, so v od- ločilni tekmi odpravili mo- štvo Murske Sobote 2:1. Gola sta dosegla Zidan in Sivka. To je vsekakor lep uspeh celjskih pionirjev, za kar jim moramo izreči priznanje. — m STRELSTVO Milek in Abraham najboljša Občinski strelski odbor Murska Sobota je v nedeljo organiziral občinsko strelsko tekmovanje za pionirje in mladince. Nastopilo je 6 ekip, od katerih je vsaka šte- la po 4 strelce. Med pionirji je zmagala SD Gederovci, najboljši posameznik pa je bil Milek. V tekmovanju mla- dincev pa je zmagala SD Gra- ničar Hodoš, najboljši posa- meznik pa je bil Abraham. Rezultati — pionirji: 1. SD Gederovci 494 (Milek 135), 2 SD Graničar Hodoš 457 in 3. SD Dane šumenjak, Mo- ščanci 416 krogov; mladinci: 1. SD Graničar Hodoš 629 (Abraham 194), 2. SD Gim- nazija, M. Sobota in 3. SD Dane šumenjak, Moščanci 404. Prihodnjo nedeljo se bo pričel drugi del liga tekmo vanja z MK puško. Živahna seja Ob ZTK Celje Čeprav niso bili sklepčni, je bila zadnja seja članov upravnega odbora občinske zveze za teilesno kulturo v Celju izredno živahna, hkrati pa tudi pomembna. Ob nav- zočnosti predsednice sveta za telesno kulturo pri skupšči- ni občine Celje, Sonje Ocvir- kove, so obraynavali ne le program razvoja telesne kul- ture v občini, marveč se sez- nanili tudi s predlogom sve- ta o razdelitvi sredstev za tekoče delo društev ter za manjše investicije. Sklad za telesno kulturo bo letos razpolagal s 44 mili- joni starih dinarjev- To je ve- liko, zlasti še, če primerjamo ta sredstva s tistim*, k4 so namenjena za druge namene. Seveda, drugo pa je vpraša- nje razdelitve tega lenarja. Potrošnikov ie veH'-.o. mor- da celo preveč. Zato se bo morala slej ko prej tudi v finančni politiki odražati ce- lotna politika telesne kulture v občine, njenega razvoja in podobno. To pa je naloga, ki je svet ni mogel rešiti v pol- drugem mesecu, marveč lah- ko jasnejšo orientacijo pri- čakujemo šele v prihodnjem obdobju. -mb Zasebniki boljši Tudi v Slovenskih Konjicah beležita trgovina in gostinstvo porast prometa. Trgovina na drobno je v letošnjem prvem trimesečju prodala za 18,7 od- stotka več blaga kakor v ena- kem razdobju lani, v gostin- stvu pa so povečali promet za 10,3 odstotka. Ob gostinski poslovnosti je zanimivo dej- stvo, da so zasebniki dosegli kar za 13,3 odstotka večji pro- met, družbene gostilne pa le za 9,3 odstotka. V prvem trimesečju so si- cer v konjiški občini dosegli 797 dinarjev povprečnega osebnega dohodka, kar je v gospodarstvu za 8.5% in v negospodarstvu za 8,9% več kakor v tem razdobju lani. Od lanskega zadnjega de- cembra do letošnjega zadnje- ga marca se je v občini Slo- venske Konjice zmanjšalo šte- VI o zaposlenih za 1,1 odstot- ka. Poleg z modelarstvom, jadralnim in motornim letenjem se celjski letalci ukvarjajo tudi z akrobatskim letenjem. Posne- tek prikazuje upravnika celjskega letališča in znanega pilota MAKSA ARBAJTERJA med razgovorom in preverjanjem var- nostnih pasov s sovjetskim akrobatskim pilotom, ki je bil v gosteh pri Celjanih. (Foto: J. Sever) TEDNIK, 6. JULIJA, 1967 11 „HIapec Jernej — dekla Nežka" Ko stopiš v Radečah z vlaka in zagledaš majhno postaji- co, ti pride na misel, da v tej zasavski dolinici, v tem za- senčenem kraju ni mnogo lju- di. Pa ni tako. Cesta te nato popelje na glavni trg, kjer zagledaš sim- bol Radeč, lep granitni spo- menik padlim borcem NOV, kakršnega ni v Zasavju. Člani ZB so ta spomenik sami po- stavili z udarniškim delom le- ta 1952, kar je vredno pohva- le. Preden prideš na trg, vidiš nad cerkvijo razvaline stare- ga gradu. Prav pod tem gra- dom stoji Koželjev« hiša. Za- puščena in opuščena je, kjer nima pravega gospodarja. Ne- kaj pred več kot pol stoletja je bila ena najbogatejših hiš v Radečah. Tu je gospodaril stari Ko- želj, sposoben in tudi zelo go- spodaren. Pred smrtjo je iz- ročil del premoženja sinu To- netu, večji, boljši del pa nje- govi sestri. Tudi pohištvo so razdelili na polovico. Pa tu- di vsa imovina, ki je pripada- la Tonetovi sestri, je prišla v tuje roke. Sin Tone pa ni ničesar prodal, čeprav ni do- sti vedel o gospodarjenju- Bil je nekakšne čudaške narave, boOj je tičal v trgovini in pri knjigah. Posebno rad je pre- biral časopise, pisal dnevnike in razne druge zapiske. Leta 1910 je prišlo k njemu služit mlado rdečelično dekle iz Dolenjskega, s Studenca nad Sevnico, Neža Mlakar po imenu. Tone jo je vzel, ker mu je bila potrebna delovna moč. Dekle vsa srečna si je zavihala rokave in prijela za koso, plug, metlo in drugo. Pozneje ji je obljubil tudi po- roko. Ko je začela Tonetova trgovina pešati, je Neža žrtvo- vala del svoje dote, samo da bi ga rešila. Leta 1934 je Tone opustil trgovino, ker se je preveč za- dolžil. Nežka je imela tudi svoj vinograd, ki ga je vloži- la v trgovino, nazadnje pa je prodala še vinograd. Tako je živela sama z obljubami in v upanju, da jo bo Tone, ki ga je ljubila, poročil. Nežko so snubili tudi drugi, toda Tone jo je pregovoril in ostala je. Minevala so leta pa tudi de- setletja. Nežka se je ujezila in odšla na Dolenjsko, Tone pa je odšel ponjo in spet sta skupaj prišla nazaj. Tudi listi- ne za poroko sta že imela, vendar do poroke ni prišlo. Prišla je druga svetovna vojna. Toneta in Nežko je okupator izgnal v Nemčijo, kamor so morali tudi drugi Radenčani. Odšla sta z malo pritljage, vse drugo pa sta pustila. V taborišču sta bila skupaj in si tako delila slabo in dobro. Po štiriletnem izgnanstvu sta se skupaj vrnila domov na razdejano posestvo- Oku- pator je vse oropal. Morala sta začeti znova, vendar s Čim. Delala sta Nežka ni imela več tiste moči in uspe- ha, kakor v mladih letih, kaj- ti okupator ji je pobral pre- cej moči. Tone pa tudi ni bil sposoben za nobeno naporno delo, kajti on tudi v mladih letih ni delal, živela sta zelo skromno in bila tudi včasih lačna. Dohodkov ni bilo, dav- ki pa so bili vsako leto večji. Držal se je obljube, da ne bo ničesar prodal, kar tudi v res- nici ni. Tolažil je Nežko re- koč: »Saj veš, kar je moje, je tudi tvoje.« Nežka pa je za dano obljubo delala na polju in doma. Leta 1963 je prišla v Kože- Ijevo hišo bela ženska s koso in 29. januarja je moral Tone z njo, ne da bi prej pismeno napravil oporoko. Ni ji za- pustil njenega deleža, ker mu je smrt tako hitro prekrižala nit življenja. Nekaj dni pred smrtjo je v neki večji druž- bi dejal, da kar je njegovo, je tudi njeno. Pričela se je zapuščinska razprava v Trbovljah. Tja je še nekajkrat romala Nežka. Ker ni bilo nobenega od so rodnikov, je sodišče razpisa- lo rok za prijavo dedičev. In kaj se je zgodilo? Zglasil se je nečak, sin Tonetove sestre, ki je bil zadnjikrat pri svo- jem stricu leta 1926. Takrat je prišel k stricu Tonetu za- radi stiske, čeprav je njegova mati podedovala polovico imetja. Tone je svojega neča- ka iz sočutja vzel pod streho in mu dal vse potrebno, do- kler se ni naveličal in spet od- šel neznano kam. Vrnil se je šele takrat, ko je zvedel za smrt svojega strica. Potrkal je na vrata trboveljskega so- dišča in zahteval vse, kar je zapustil Koželj, pobral je vse, Nežka pa ni dobila ničesar- Mnogokrat je hodil v Radeče ogledovat vse, kar je podedo- val po stricu in ob tej priliki zmerjal nesrečno Nežko, ki je ostala sama in brez vsega, z raznimi imeni. Z njim je pri- hajala tudi njegova žena in sin iz Nemčije. Rekel ji je, naj gre kamor hoče in da ji on ne bo dal popolnoma nič. Občinska skupščina Laško ji je dala podporo tri tisoč dinarjev na mesec, pozneje so ji podporo povečali na 6500 dinarjev, a sedaj dobiva na mesec 15.000 Sdin. Kako naj se preživlja s tem denarjem sedaj v tem času? Zgodba Nežke je podobna zgodbi Hlapca Jerneja. Tudi on je garal in delal 40 let in iskal pravico. Iskal jo je, ven- dar je ni našel, zato jo danes namesto njega išče mnogo ljudi, ki se sprašujejo in ču- dijo, da se je nekoč zgodilo kaj takega. Nežka pa Je dela- la 53 let in prav tako išče pravico, ki je ne more najti. Se bo tudi o njej kdaj napi- sal roman? Ne, ona hoče pra- vico najti sedaj, ko še živi. Mora jo najti in iskala jo bo, dokler je ne najde in dokler ji tega smrt ne prepreči. Danes ji je 81 let. Star pregovor pravi: oblju- ba dela dolg. Nežka je polo- vico svojega življenja prežive- la samo pri obljubah, dolg pa ji še do danes ni bil porav- nan. Kdo je dolžan to storiti? Gospodar, ki je že pod rušo, in tudi njegove obljube z njim? Sosedje, ljudje, druž- ba ... Morda! ALOJZ METELKO žrtve prometa Nova žrtev Iz Šentjurja proti Celju Je vozil z osebnim avtomobile*^ ŠTEFAN MIKOLIC in zasp^j za krmilom. Zato je v p^ žinski vasi zapeljal na levo štiri metre pod cesto in ^ prevrnil Poškodovan je bil voznik in vsi sopotniki, mj. količ je dobil poškodbe ^ glavi in kolenih, ZLATKO MEŠIČEK si je zlomil desno roko v zapestju, DOMINIK ARLAVI se je poškodoval po glavi, najhujše poškodbe pj je dobil IVAN DEČMAN roj. 1911. leta iz Celja, ki je y celjski bolnišnici podlegel §e isti dan. Trije poškodovani Proti Celju se je po Tehar- ski cesti peljal mopedist JO. ŽE BERCKO z ženo STANI. SLAVO, ko mu je pripeljal nasproti z neregistriranim motorjem VINKO JESEN- ŠEK. Motorista je pred sre- čanjem zaradi prehitre vož- nje zaneslo na skrajno desno, nato pa na sredino ceste, kjer je trčil v mopedista. Pri tr- čenju je bil motorist laže po- škodovan. voznik mopeda pa je dobil pretres možganov, žena pa kompliciran zlom pr- stov na roki. Zaprl mu je pot MIHA KOPRIVC se je s hčerko POLONCO peljal na mopedu po cesti IV. reda Bežigrad—Teharje. V Bukov- žlaku je z desne strani po poljski poti pripeljal na cesto pred prvega voznika mope- dist ZDRAVKO KAMENŠEK. Pri trčenju so vsi trije padli, voznika sta ostala nepoško- dovana, otrok pa je dobdl pre- tres možganov Pritekla pred vozilo Voznik osebnega avtomobi- | la VINKO REHAR se je pe- ljal po Ljubljanski cesti iz Žalca proti Celju. Pri samo- postrežni trgovini »Market« je izven prehoda za pešce pritekla pred avtomobil FRANČIŠKA ROJC. Voznik ni mogel preprečiti nesreče in je Rojčevo zbil po cesta- Dobila je pretres možganov in si zlomila tri rebra na le- vi in eno na desni strani. Neprevidno prečkanje FILIP ZALOŽNIK je peljal z osebnim avtomobilom iz Šoštanja proti Velenju. Na nepregledni cesti v Družmir- ju je nenadoma prečkal ce- sto pešec JOŽE KONFČNIK, ki se mu voznik ni mogel iz- ognit. Pri padcu je pešec do- bil pretres možganov in rano nad očesom. Po levi strani Nesreča se je zgodila v Na- zarju, ko je po cesti III. reda vozil motorist MILAN ŠPEN- DE. S stranske ceste mu je pripeljal nasproti po levi strani mopedist ALOJZ KO KOVNIK. Pri padcu je do- bil motorist pretres možga- nov, mopedist pa manjše po- škodbe. Zadremal med vožnjo Iz Rimskih Toplic je proti Udmatu vozil z avtobusom FRANC DOLINŠEK in na blagem desnem ovinku zadre- mal med vožnjo. Zapeljal je na levo stran oeste v obcestni jarek in obstal. V avtobusu je bilo '22 potnikov, od kate- rih je bil težje telesno poško- dovan IVAN JERAM. Voznik je bil trezen. Obležal v nezavesti ANTON TITOVŠEK se j« peljal z motornim kolesom & Jagnjenice proti Radečam. Pri tovarni papirja ga je za- radi prevelike hitrosti in ne- izkušenosti zaneslo šest me- trov pod cesto, kjer je oble- žal v nezavesti. Sopotnik IVAN PERDIH ni bil poško- dovan Voznika so odpeljal* v celjsko bolnišnico. RK v prihodnjem obdobju Ravnokar izšla peta števil- ka Biltena Rdečega križa Slo- venije objavlja vsebinsko ori- entacijo za dejavnost organi- zacije Rdečega križa Sloveni- je v prihodnjem obdobju. Da- nes omenjamo v tem zapisu dvoje takih dejavnosti. Pred- vsem je treba o delu Rdečega križa v prihodnje še bolje ob- veščati javnosti ter jo sezna- niti z osnovnimi značilnostmi Rdečega križa in z družbeno pomembno vsebino njegovega dela. čimbolj bo naša javnost obveščena o delu Rdečega križa, o vsebini njegovih de- lovnih programov, tembolj se bodo širile vrste članstva in aktivistov Rdečega križa in tem večje bo razumevanje družbene skupnosti za proble- me in delo Rdečega križa. Ob tem naj se za oblikovanje zdravstvene in socialne zave- sti prebivalstva še v večji me- ri uporabijo sodobna občila, posebno pa tisk, radio in te- levizija^ Nadaljnja tehtna naloga Rdečega križa je sodelovanje pri skrbi za stare in onemog- le ljudi. Ta skrb je postala v Sloveniji družbena zadeva. Starostna doba moških, zlasti pa žensk se je izredno zviša- la in Slovenci postajamo gle- de na to stari. Izkušnje, ki jih je Rdeči križ v preteklosti dosegel na področju skrbi za stare, so vzpodbudne in so pokazale, da Rdeči križ lahko mnogo prispeva k ublažitvi tega problema, če organizira in se načrtno loti organizaci- je sosedske pomoči. To je si- cer drobno delo, vendar pa zahteva od aktivistov Rdeče- ga križa veliko pripravljenost, da žrtvujejo nekaj časa in skrbi za stare ljudi, saj je vse to v celoti delo, ki bo potreb- no tudi takrat, ko bo naša družba imela vse možnosti, da reši gmotne potrebe sta- rih ljudi. Pri tem bo potreb- no še bolj sodelovati s stro- kovnimi socialnimi službami in po društvu socialnih delav- cev doseči, da se bodo social- ni delavci aktivno vključevali v organiziranje te dejavnosti prek Rdečega križa. S tem se bodo odprle velike možnosti za vključevanje širokega kro- ga ljudi v prostovoljno delo, zlasti pa podmladka in mla- dine Rdečega križa. Tričetrt konvertabilnega izvoza Na zadnji seji občinske kon- ference SZDL v Slovenskih Konjicah so ocenili tudi go- spodarjenje v občini v letu 1966. Kljub temu, da se je družbeni proizvod povečal za 8.5 odstotka, kar je v skladu s srednjeročnim programom do leta 1970, je vendarle očit- no, da je gospodarstvo zara- di večjih poslovnih stroškov in povečanih skladov za oseb- ne dohodke, zmanjšalo skla- de podjetij, saj so dosegli v povprečju za 2,7 odstotka manj kot v letu 1965. Lani se je razen tega moč- no povečala bilanca med kup- ci in dobavitelji, kar je moč- no prizadelo obratna sred- stva delovnih organizacij in povečalo se je število tožb Lani je bilo skupaj 662 tožb (14,7 odstotka več kot leta 1965), s katerimi so iztožili 9,679.616 dinarjev, sodni stro- ški z obrestmi pa so dosegli 632.000 dinarjev. Tudi letos se položaj ni popravil. Samo v prvem tri- mesečju je sodišče izreklo 173 sklepov (63 odstotkov več kot v lanskem trimesečju!). Letoš- nji gospodarski uspehi v prvi tretjini leta pa kažejo nada- ljevanje lanskega gibanja, saj so obseg in vrednost proiz- vodnje ter produktivnost ko- maj nekaj višji od lani, oseb- ni dohodki pa so se v prvem trimesečju povečali že za 8,9 odstotka. Nekoliko bolj občutno se je sicer povečal tudi izvoz (za 4,7 odstotka), ki je dosegel vrednost 1,284.147 ameriških dolarjev. Skoraj tri četrtine vsega izvoza so usmerili na konvertibilno področje, a ves izvoz je 16,5 odstotka celotne proizvodnje. H. S NAD 100 MLADIH PLAVALCEV V PREBOLDU Po zaslugi skupnega dela Partizana in osnovne šole v Preboldu so izvedli občinsko prvenstvo učencev osnovnih šol v plavanju, katerega se je udeležiilo nad 100 mladih plavalcev. Zaradi tega uspe- lega tekmovanja v Preboldu bi želeli, da bi tudi v prihod- nje prišlo do takšnega sode- lovanja in da bi ta primer našel več posnemalcev še v drugih krajih. Na prvenstvu so se najbolj- ši zvrstili takole: 50 m crawl. MU. pionirji: Vidmar, Rogl, Novak; st. pi- onirji: Hlade, Završnik, Div- jak. 50 m prosto. Ml. pionir- ji: Vidmar, Novak, Napot- nik; st. pionirji: Herman, Skok, Terpin; ml. pionirke: Terpin, Marine, Vedenk. 50 m prsno. Ml. pionirke: Cilan- šek; st. pionirke: Matko, Mat- jža, špegjlič; st. pionirji: Rajh, Brinar, Vedenik. šta- feta 4 krat 50 in prosto: st. pionirji-PreboJd ; st. pionir- toe-Prebold I. EMO in železničar Prvenstvo sindikalnih ekip v nogometu se bliža koncu. Pretekli teden so bili doseže- ni naslednji rezultati: Pro- sveta: Tkanina 2:1, Železar- na : IFA 3:0, Kovinotehna : Libela 3:9, Zlatarna : Klima 0:1. Lestvica I. skupine: 1. EMO 5 5 0 0 17:2 10 2.Klima 53 2 015:9 8 3.Prosveta 54 01 8:4 8 4. Libela 5 2 2116:10 6 5. Železarna 5 212 9:5 5 6.Zlatarna 52 03 5:8 4 7. Kovinotehna 4 112 9:17 3 8. Tkanina 610 5 7:13 2 9. IFA 6 0 0 6 4:20 0 II. skupina: železničar: Elektrosignal 3:0, Žična:Merx 3:0, Celjski tisk:Aero 3:1, Etol:Izletnik 3:2, Cestno pod- jetje:Ključavničar 3:0 p. f. Lestvica II. skupine: 1. Železničar 7 4 2 0 17:3 10 2.Etol 541015:7 9 3. Aero 641112:9 9 4. Celjski tisk 6 312 13:7 7 5. Ključavničar 6 3 0 3 11:14 6 6. Izletnik 5 212 10:8 5 7. Žična 6 213 12:11 5 8. Elektrosignal 6114 7:12 3 9. Mer* 6 015 6:17 1 10. Cestno podj. 5 014 2:17 1 12 TEDNIK, 39. JUNIJA 1W7 ,7LJ£T1 V JULIJU: a din PO JiTLlNI LOIRE V NORMAN- OV) IN PARIŠ - 8 dnevna DOPUST NA AŽURNI OBALI dnevno potovanje v PA- ois — 3 dnevno potovanje v verono, venezio, pado. Iq in benetke - 12 dnev- „„ potovanje z vlakom v soskvo. leningrad in BUDIMPEŠTO — 7 dnevno notovanje v zorich, jung- f^aujoch in innsbruck. vdelane programe za posamez- na ootovanja prejmete v po- slovalnici KOMPAS Celje ozi- roma vam jih po pošti pošlje- mo na vaš naslov Vsl KOMPASOV1 prevozi bo- jo izvršeni z najsodobneje opremljenimi avtobusi znamke »MERCEDES« pred vsakim potovanjem ALI izletom obišite tu- ristično avtobusno pod- jetje kompas celje, tom- šičev trg 1. telefon 23-50. dE, NA LUNO NE MORETE! to pa ne pomeni, da bi ne mogli niti v poltretji uri v Beogradu ali jez dvanajst minut na Brniku! Čas postaja vse bolj dragocen in od njega zavisijo pogosto veliki po- sli Si hočete ogledati izpod ne- i» Celje in okolico? IEROKLUB CELJE uvaja novost! jERO TAX1, ki je mimo turistič- ne atraktivnosti čista poslovna tuja SLG CELJE Petek, 7. julija 1967 ob 20. uri: Plautus: DVOJČKA. Go- stovanje v Dobrni. Sobota, 8. julija 1967 ob 20.30: Bratko Kreft: CELJSKI GROFJE. Gostovanje v Gri- žah — Letno Gledališče. Nedelja, 9. julija 1967 ob 15.30: Žarko Petan: BESE- DA NI KONJ. Gostovanje v Braslovčah. Ponedeljek, 10. julija 1967 ob 20.30: Bratko Kreft: CELJ- SKI GROFJE. Gostovanje v Ljubljani v Križankah na Ljubljanskem Festivalu. Mali afflnsi RAZNO IŠČEM OSEBO z dobrim zna- njem angleščine. Ponudbe pod šifro »Resno«. INŠTRUKTORJA matematike za III. letnik Tš, po mož- nosti iz Celja ali Žalca iščem. Ponudbe pod »čim- prej«. PRODAM RABLJENO strešno opeko prodani. žalec-Soseska, Lož- nica 49. STROJ za izdelovanje streš- ne cementne opeke prodam. Sp. Trnovlje 182. PARCELO na lepo sončni legi proda: Radivoj Ivec, avtoprevoznik — vojnik 158. DNEVNO sobo in spalnico, vse lepo ohranjeno prodam zaradi selitve. Ponudbe pod šifro »Ugoden nakup«. DNEVNO sobo in spalnico, vse lepo ohranjeno prodam zaradi selitve. Ponudbe pod šifro »Ugoden nakup«. TAKOJ VSELJIVO hišo v bli- žini Celja (cena 100.000 N din) in stroj z modeli (kom 300) za izdelovanje strešne zarezne opeke prodam. Na- slov v upravi lista. HIŠO, 42 arov zemlje, 20 mi- nut od železniške postaje prodam. Cena 4,400.000 S din. Jera Mažgon, šibenik 32 — Šentjur. VEČJO stanovanjsko hišo z vseljivim stanovanjem, sad- nim vrtom, 20 minut od Ce- lja prodam. Cena 80.000 N din. Naslov v upravi lista. HIŠO z vrtom, 25 minut od železniške, 3 minute od avtobusne postaje prodam. Leopold Kosober, Nova vas 45 — Šentjur pri Celju (od 15. ure dalje). STROJ za vskladiščenje kr- me (puher) prodam. Na- slov v upravi lista. GOSTINSKI lokal s stanova- njem — dobro vpeljana obrt, prodam ugodno. Ogled možen kadarkoli. Naslov v upravi lista. DOBRO ohranjen kavč pro- dam ugodno, čonč. Obla- kova 6. PRVOVRSTEN JABOLČNIK, večjo količino prodam po 150 S din. Ferdo Herman. Galicija 35 — pri Celju. STROJ za izdelovanje streš- ne menetne opeke posodim ali prodam. Soseska-Ložni- ca 31 — Žalec. NOVO HIMO centrifugo m žensko kolo ugodno pro dam. Ivanka Pluščec, šara- novičeva 6 — Celje STANOVANJE V STROGEM centru mesta dam v zamenjavo veliko, prazno, takoj vseljivo sobo, z nizko najemnino za 2 sob- no stanovanje v mestu ali najbližji okolici Celja. Pi- smene ponudbe na upravo lista pod »Takoj«. KOMFORTNO trosobno sta- novanje (96 kv. m) v Ljub- ljani, v bližini hale Tivoli, zamenjam za komfortno dvosobno ali večjo garso- njero v Celju. Ponudbe pod »Ljubljana—Celje«. ZAPOSLITEV MIZARSKEGA vajenca sprej- mem. Možna tudi oskrba. Čepin Anton, Dobrova 8 — Celje. POŠTENO kmečko dekle z nekaj znanja kuhe se želi zaposliti kot gospodinjska pomočnica, v Celju. Naslov v upravi lista. GOSPODINJO za 8 ur dnevno v centru Celja iščem. Na- slov v upravi lista. POŠTENO GOSPODINJSKO pomočnico, lahko tudi za- četnico, iščem. Naslov v upravi lista. SAMOSTOJNO gospodinjsko pomočnico iščem. Znanje kuhe obvezno. Zaželen opis dosedanjih služb. Ponud- be pod »Poštenost — lepa plača«. GOSPODINJO — upokojenko za dopoldanske ure iščem. Ing. Zidar, Celje, Ljubljan- ska c. 28 a. CELJSKA TURISTIČNA ZVEZA PROSTE KAPACITETE Na celjskem turističnem področju je dovolj prostih ležišč v zdraviliščih Dobrna, Rogaška Slatina, Laško, v ho- telih Evropa in Celeia v Ce- lju, Savinja v Laškem, Paka v Velenju, Turist v Gornjem gradu in Pošta v Rimskih Toplicah. Na voljo So tudi počitniške hišice v Gornjem gradu, Mozirju, Preboldu. Re- zervacije so potrebne za sku- pine ob sobotah in praznikih. Vse informacije so na voljo pri turističnih društvih po sameznih krajev. ENODNEVNE PIŠČANCE lah- ke in težke pasme po 2 N din in jarčke pasme leg- horn do starosti 3 mes*>ce od 10 do 20 N din, prodaja vsak torek in sredo valil- nica v Naklem pri Kranju. Enodnevne piščance poši- ljamo tudi po železnici. PREVOZNOST CEST Odprte so vse ceste razen ceste Gorenje—Šoštanj, ki je zaprta zaradi modernizacije do konca julija. PRIREDITVE V Celju vsako soboto ples na kopališču, na Starem gra- du ob nedeljah popoldne na rodno zabavna glasba, v ho- telu Celeia in v hotelu Paka v Velenju vsak dan barski program. 9. 7. Mozirje: Dan Savinjskih ribičev in v La- škem dan piva in cvetja (osrednja prireditev). RIBOLOV Na Braslovškem jezeru lov na postrvi. Enodnevno ribo- lovno dovoljenje stane 10 N din, čoln 2 N din na uro. V jezeru na Blagovni lov na krape, dovolilnice pri čuvaju, isto velja tudi za jezero na Prešniku. Ostale informacije pri Zvezi ribiških družin Ce- lje, Gledališka 2. KOPALIŠČA Odprti so kopalni bazeni v Rimskih Toplicah, v Celju, Šentjurju, Šoštanju in Pod- četrtku (zdravilna voda) in kopališče na Vranskem. Po- krita bazena v zdraviliščih Dobrna in Laško sta odprta vsak dan od 7. do 17. ure in ob nedeljah od 8. do 18. ure. „CE V OMONT AŽ A" ŽALEC objavlja naslednja prosta učna mesta 1. ZA TRI KLJUČAVNIČARJE V OBRATU VRANSKO 2. ZA ENEGA KLEPARJA V OBRATU VRANSKO 3. ZA DVA VODOVODNA INSTALATERJA V OBRATU ŽALEC 4. ZA ENEGA INSTALATERJA CENTRALNE KURJAVE V OBRATU ŽALEC Pogoj: i Uspešno končana osnovna šola in ustrezna zdravstvena sposobnost. Prijave naj kandidati pošljejo do 15. julija 1967 na upravo podjetja. Gjp „INGRAD" CEL j E proda na JAVNI DRAŽBI naslednje osnovno sredstvo 1. Traktor Ferguson 35 s prikolico 31, plužno desko in nakladalno napravo Leto izdelave 1959 v voznem stanju. Začetna cena ND 15.000 — 2. Kombi IMV Leto izdelave 1963, karamboliran. Začetna cena ND 5.000,— Vozili sta na ogled vsak delavnik v času od 8. do 12. ure in sicer: Vozilo iz točke 1. v skladišču »Ingrada« Dečkova cesta 10 a. Vozilo iz točke 2. v garažah »Ingrada« na Lavi. Javna dražba bo v ponedeljek, dne 11. julija ob 9. uri v prostorih »Ingrada« Ljubljanska cesta 16. Komisija za razpis delovnih mest pri časopisnem podjetju Delo — ekonomska enota informacije-pro paganda Celje razpisuje prosto delovno mesto ODGOVORNEGA UREDNIKA Poleg splošnih pogojev sta potrebna za to delovno mesto še sledeča pogoja: 1. Visoka šola za politične vede (novinarska smer) ali ustrezna visokošolska izobrazba; 2. 5 let dela v novinarstvu ali na vodilnih delovnih mestih v družbenih organizacijah. Rok razpisa velja 20 dni po objavi. Stanovanje ni na razpolago. Kandidati naj dostavijo prošnje razpisni komisiji pri časopisnem podjetju Delo — ekonomska enota Informacije-propaganda, Celje, Gregorčičeva ul. 5. RAZPISNA KOMISIJA UO KOVAŠKE INDUSTRIJE ZREČE razpisuje naslednja prosta delovna mesta 1. ŠEFA PRODAJNEGA ODDELKA 2. VODJO NABAVNE SLUŽBE 3. PRAVNEGA REFERENTA POGOJI: pod 1. visoka šola ekonomsko-(komercialne) smeri in 5 let odgovarjajoče prakse, aktivno znanje enega tujih jezikov, ali višja šola ekonomsko (komercialne) smeri z večletno odgovarjajočo prakso in aktivnim znanjem enega tujih jezikov pod 2. višja šola ekonomsko(komercialne) smeri in 5 let odgovarjajoče prakse ali srednja šola eiko- nomsko-komercialne smeri z večletno odgovarjajočo prakso pod 3. visoka ali višja šola pravne smeri s prakso v gospodarstvu Podjetje povrne stroške za prevoz na delo in z de- la (tudi na daljši relaciji). V 1 letu na razpolago samsko oziroma družinsko stanovanje. Pismene prijave s potrebnimi dokazih o izpolnjeva- nju razpisnih pogojev poslati razpisni komisiji UO Kovaške industrije Zreče do 1. avgusta 1967. ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 7. — 14. Julija 1967: MARJAN TI- SELJ, veteri- nar, Celje, Savinjska 3/II (Savinjsko nabrežje) tel. 28-71 ' izletnik 1. POSLOVALNICE CELJE, VELENJE MOZIRJE, KRŠKO, KRAPINA, HRASTNIK IN ŠOŠTANJ 2. IZLETI PO DOMOVINI Organiziramo izlete, ek- skurzije in prevoze po ožji in širši domovini ter na ogled turističnih in športnih prireditev 3. IZLETI V TUJINO Enodnevni: - CELOVEC 60 Ndin; - TRST preko Sežane 55 Ndin; - TRST preko Gorice 60 Ndin; - GRADEC 50 Ndin; - ŽABNICA 75 Ndin; Dvodnevni: - BENETKE 150 Ndin - CELOVEC — ŽAB- NICA — TRST 170 no- vih din; - DUNAJ 200 Ndin; - BUDIMPEŠTA 205 Ndin IZLETI SO IZ CELJA, IZ OSTALIH KRAJEV DO- PLAČILO RAZEN V SMERI VOŽNJE Za organizirane skupine POSEBEN POPUST! Za organizirane skupine PRO- GRAMI PO ŽELJI! ZA OR- GANIZATORJE POPUST! VSI PROGRAMI V PO- SLOVALNICAH IZLET- NIKA. \ fzLelliik TEDNIK, 29. JUNIJA 1967 1* Govorim v imenu mlade generacije Tak je namreč naslov pis- mene zaključne naloge iz slovenskega jezika, ki jo je napisala Milena Kovšak iz Gostinske šole v Celju Ob konou te naloge je profesor pripisal: »Učenka izredno u- godno analizira sedanjo si- tuacijo mladine, ima zelo poostren kritičen odnos do dogajanja v njeni okolici, vsebinsko, jezikovno in stil- no je naloga neoporečna.« V prvem delu svoje naloge govori Milena o zgodovini delovanja naše mladine pred vojno in med njo, v drugem delu pa ... ... Po vojni pa se je delo mladine nadaljevalo. Ceste, železnice, gradbišča. Z vese- limi srci in s pesmijo na u- stih so gradili svojo bodoč- nost, svojo domovino, zase za nas in za Tita za svoj ide- al- Življenje iljudi pa se je tu- di pri nas spremenilo. Nič več garanja, nič več deset urnega delavnika, nič lakote in strahu, človek dela — ustvarja, človek upravlja — odloča. Razvoj gospodarstva, znanosti in tehnike nam o- mogoča, da z optimizmom gledamo v bodočnost da se borimo za mir, sodelovanje in zbliževanje med nar di. Kaj pa mi, mladi? Pravijo da nas je lagodno življenje pokvarilo, da ne znamo de- lati, da smo brez načrtov, Ciljev, da smo leni. Včasih je res tako, to sami prizna- vamo in si prizadevamo to popraviti, vendar pa vse le ni tako črno, kot se zdi. Starejši obsojajo mladino, ker fantje nosijo dolge lase, nemogoče obleke, ker dekle- ta nosijo hlače, se neprimer- no obnašajo in imajo svojo glasbo, ki je po sodbi sta- rejših brez vrednosti, le goio kričanje, razbijanje in zvi- janje. Ob tem pa se nikdar ne spomnijo, kaj vse bi, in so počeli, ko so bili mladi. Vojna jim je res marsikaj preprečila, vendar morajo ra- zumeti, da je čas drugačen, da se način življenja razliku- je in da bo tudi to enkrat minilo- Pa se le ni toliko spreme- nilo! Mladi srno še vedno pripravljeni delati, še vedno se vključujemo v razne orga- nizacije, smo člani ZM in ZK. Edina slaba stran nas vseh pa je, da srno nesamostojni, da le redko povemo, kaj mi- slimo, in kakšno je naše mnenje o sitvari, o kateri razpravljajo na sejah delav- skih svetov, zborih volilcev in podobno. Strah nas je, kot je strah starejše, da bd o neki stvari ali osebi izra- ri »roje mnenje, ker se boji- mo, da bomo izključeni iz delovne organizacije, da si bomo nakopali sovraštvo svojih nadrejenih in ker smo zadovoljni z življenjem, ki ga živimo. Kritiziramo le v krogu svojih prijateljev, ko pa nas postavijo pred dej- stva, molčimo. Obsojamo vojno in izko- riščanje. Mi tudi ne delamo razlike med ljudmi z različ- no poltjo in narodnostjo, kot to delate vi, starejši »po ti- ho«. Med seboj si pomagamo, smo tovariški, se učimo in srno pripravljena delati. Verjemite, da bi tudi mi branili domovino s srcem in ljubeznijo, kot ste se bo- rili vi, naši vzorniki. Ne obsojajte nas, glejte nas tudi z dobre strani, sku- šajte nas razumeti in nam pomagati. Pustite pa, da bo- mo mladi! FRANJO NOVAK ,Usoda idealista' Izšel je drugi del zgodbe, ki jo pisatelj pripoveduje v treh delih o mladem Janezu Teranu. Je dovolj vsakdanja in resnična, in je prav zaradi tega prepričljiv prerez današ- njega življenja, predvsem pa odsev odnosov med mladimi ljudmi samimi. Tudi ta zgodba sodi v okvir tiste, doslej že uveljavljene turistične publicistike Fran j a Novaka, ki izpolnjuje dvoje temeljnih pogojev: je zanimi- va in tudi človeško topla in prepričljiva. Močno je speta in vgrajena v okvir celote- Potovanje, domači kraji, planine, morje — vse prihaja v tej knjigi, ki nosi v sebi fabulo o ljubezni in hrepene- nju, do izraza šele, če zaživi- mo s svetom, ki ga doživlja mladi profesor Teran. In obratno: turistični, publici- stični del še toliko bolj nevsi- ljivo izstopa in nas postavlja pred mnoge odločitve, če se nam ob branju zgodbe utrne en sam lep spomin na mla- dost, iskanje, razočaranje in srečne trenutke ... Zgodba o ljubezni Janeza Terana ni kliširana, osladna, črnobela pripovedka o že zna- nih ljubezenskih doživljajih in zapletih. Močno je originalna in predvsem sodobna. Govori nam o mladem človeku, ki ga življenjska naključja vrsto let pehajo v samoto, razočara- nje in tesnobo. V njej si išče svoj prostor pod soncem, do- življa poraze, dokler ne naj- de tisto, kar mu je potrebno, a žal spet — izgubi... čeprav je zgodba prostorsko vezana na turistične kraje in potova- nja, ne izgublja na tistih ob- čečloveških dimenzijah, ki ji dajejo poseben čar in mik. Potovanje — to je iskanje, je misel zgodbe. Vsakdo išče po svoje, vsakdo doživlja svo- je težave. Lepota pokrajine bi ostala neopažena, če bi ne bilo ljudi, ki hrepenijo po ljubezni, po dobrem in lepem. Prav izraziti poudarek etične- mu dviga zgodbo iz povpreč- ja- Junak naše zgodbe, ki ga vsakdanjost zapleta v brezup- ne poskuse, vseskozi ohranja v sebi smisel in hrepenenje za dobrim in lepim. Erotični konflikti, ki ga vlečejo za se- boj, ga ne iztirijo in ubijejo v njem vere, da bo nekoč pre- magal te težave in zaživel sproščeno- Zgodba se ne spo- gleduje z naivnimi, sentimen- talnimi in osladnimi ljubezen- skimi vložki, z lažno roman- tiko in moralo. Resnična je, pogojena in zakoreninjena v življenju. Prvi in drugi del se dobita v knjigarnah ali po pošti: Uprava zbornika, Maribor 1, poštni predal 20. Cena 3 Ndin. dm. V Hrastniku nadaljujejo regulacijo hudourniškega poto^ Boben. Na sliki vidimo delavce ljubljanske vodne skupnosti, ki nadaljujejo dela pod stavbo občinske skupščine. Kaskade v zgornjem delu so uredili že poprej, zdaj pa nameravajo urediti potok do mostu na križišču, pri čemer bodo tok potoka zravnali in bodo morali zaradi tega podreti tudi hišo, ki je bila že itak ves čas v nevarnosti. IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST V TRBOVLJAH IMA 3,866.580 ND Za 8 odstotkov nad določili Na zadnji seji občinske skupščine v Trbovljah so sprejeli skflep o prenosu sred- stev za izobraževanje iz ob- činskega proračuna v pristoj- nost temeljne izobraževalne Skupnosti. V letošnjem skladu za šol- stvo je občinska skupščina aagotovifla 4,155.852 ND, kar je za 13»/0 več od lanske rea- lizacije in za 7,28% več, ka- faor predvidevajo določila v zakonu o financiranju izob- raževanja. Ob prenosu denarja je ob- činska skupščina odštela 306.216 ND za anuitete, ki o- stanejo v občinskem prora- čunu, prištela pa je 56.000 ND za 23 štipendistov pro- svetne stroke, ki jih je izflo- čila iz sredstev za štipendije. Tako bi letos razpolagala temeljna izobraževalna skup- nost v Trbovljah s 3,905 636 Ndin, a od tega je potrebno vročiti en odstotek v rezervni sklad proračuna in tako o- stane za namene izobraževa- nja in vzgoje 3,866.580 ND. Ta sredstva je občinska skupščina zagotovila temeljni izobraževalni skupnosti z do- ločili 2,2«/0 prispevka osebne- ga dohodika iz delovnega raz- merja, 41,27% prispevka o- sebnega dohodka od kmetij- ske dejavnosti, samostojne- ga opravljanja intelektualnih storitev, avtorskih pravic, pa- tentov in tehničnih izboljšav in 39,93o/o občinskega davka od prometa blaga na drob- no. Otroci iz Francije v Trbovljah Pobratiimstvo med Trbov- ljami in Saliauminesom /ru- darskim središčem v sever- ni Franciji/ rojeva iz leto v jeto lepše odnose. Letos bodo temen j ali nekaj skupin otrok, ki bodo letovale v letoviških krajih obeh mest in prav Včeraj je odšla v Francijo prva skupina otrok iz Trbo- velj- Francoski otroci pride- jo v naše kraje v začetku av- gusta. Letovali bodo v šilje- vioi, nekaj dni pa bodo pre- živeli tudi v Trbovljah. Mimo izanenjave otrok se obe mesti obiskujeta tudi z raznimi delegacijami in s kulturnimi skupinami. Letos bodo gostovali v Franciji tu- di »Veseli rudarji«, ki bodo sodelovali ob svečanostih 29. novembra pri naših roja- kih v Sailauminesu. Naši rojaki iz Francije pa se bodo udeležili 10. avgusta izseljeniške prireditve v Tr- bovljah, ki bo združena s pe- strim kulturno-zabavnim pro- gramom. — sš Temelji novega hotela v Trbovljah na Trgu revolucije že stojijo. Dela, ki so jih začeli letos 1. junija, napredujejo naglo, saj je izvajalec, SGP Zasavje zagotovil, da bodo hotel dokončali do občinskega praznika prihodnje leto. Le mesec mi je prijatelj Le mesec mi je prijatelj v samotnih nočeh, le svetli mesec, ki se igra na vijugali vaških streh. * * * Na razpotjih vaških cest molče samevajo spomini in se kakor trhli klini zajedajo v me. * * # Le mesec mi je prijatelj, ki se vsako noč tiho priplazi skozi okvire šip in pomudi se pri meni * * * morda le za hip. Z roko lovim srebrno nit mesečine in drobim granit srca. * * * Le mesec md je prijatelj, on, ki vedno roma po poteh neba. - . Franc Andrenšek iz Vinskega vrha pri Šmarju. Končal je SIKC v štorah, star pa je osemnajst let. »Kakšen je bil tvoj učni uspeh?« »šlo je. Zaključne izpite sem menda tudi opravil, v šoli pa sem bil prav- dober. »Prav gotovo st sodelo- val tudi pri mladinski or- ganizaciji?« — V naši šoli ni aktiva ZM, v delo mladinske or- ganizacije pa se namera- vam vključiti, ko se bom zaposlil v štorski žele zarni. »S čim se najraje ukvar- jaš v izvenšolskem delu? — Pišem pesmi, ki jih imam že okrog štirideset, in prozo, vendar se raje posvečam poeziji. »In kaj te je privedlo do tega. da si pričel pisati pesmi?« — V osnovni šoli sem nekoč pisal dober spis in učitelj je dejal, da bi bilo škoda, če bi to pustil. Pre- bral sem tudi več knjig, pisanje pa me nekako no- tranje privlači. »Iz zgodovine vemo, da so imeli vsi veliki pesni- ki velike ljubezni, ki so jih navduševale za pisanje in jim dajale inspiracijo. Kako pa je pri tebi? — Takih inspiracij ni- sem imel. Sama ljubezen mi ne more dati navdiha za pisanje, vendar mi ma- lo le pomaga. — »O čem pojejo tvoje pesmi?« — Zanima me narava. V poezijo vnašam opa- žanja iz svojega poklica. Napisal sem tudi nekaj ljubezenskih pesmi, ven- dar so te na nižji stop- nji. »Ali misliš nadaljevati s pisanjem pesmi?« — Pisal bom še naprej, potrebujem pa še nekaj izobrazbe. Menim, da kdor vztraja, tisti zmaga. Pri vsaki stvari je treba biti optimist. Izobraziti se mislim s čitanjem sloven- skih in tujih klasikov, iz popolnih pa se moram tudi v metriki, čeprav je sedaj moderen svobodni verz. »Imaš morda kakega vzornika?« — Moji vzorniki so lite rati Moderne, Murn. Kette in ostali. Njihova poezija je tako blagoglasna. Zgle- dujem se predvsem po lirikih. »Kaj meniš o topograf- ski poeziji?« — Topografske poezije niti ne odklanjam niti ne sprejemam, kajti razum- ljiva je le za tiste, ki jo ustvarjajo. Vsako poezija je odsev svoje dobe in ta ko je tudi z moderno. Mladi iščemo, vendar še nismo našli. »S čim se poleg pisanja pesmi še ukvarjaš v pro- stem času?« — Igram nogomet in grem večkrat v kino. Naj- bolj pa se sprostim, če grem v naravo. »Kaki so tvoji načrti za prihodnost?« — Poskušal bom dobiti zaposlitev in ... uspeti. Sem optimist. V. VIDMAR 14 TEDNIK, 6. JULIJA, 1967 fr**11 Jaklič Imovinska povesi 144 ^ Sedaj pa dobro! Brez rablja in rihtarja! „ Smejal se je, ko jo je zaklal, je pripovedovala dek- „ Na ves glas se je smejal. 3 gila je priča groznega prizora, ne da bi vedela, zakaj , uako, ne da bi mogla preprečiti dejanje. Neznanski j-^h j° Je °t>šel, da je pobegnila v največji naglici iz da se reši in prikliče ljudi, ''pa tudi Gregor je bežal iz hiše z okrvavljenim nožem (f0ki. Ko je videl, da so otekle njene oči m so roke brez- no zdrknile ob životu in da je ugasnilo v njej sleherno t?ljenje, ga je obšel občutek zadovoljstva. __ Haha! Ti imaš dovolj! grohotaje pa tudi grozeč je bežal s Pristave. Ko so jnvreli ljudje skupaj, so našli lepo Kočevarico v luži krvi. -jražali so se in vzklikali od groze in začudenja, spogle- dali so se in vpraševali, kdo je to naredil in zakaj, a sedeli niso drugega kakor — Krznič jo je, Krznič! Tako je pripovedovala dekla, več pa ni vedela. Nihče ni znal razvozlati strašne uganke, zakaj. 17. POLONCA — MOČNA ŽENA Grmada na morišču je dogorela. Hlapec je brskal s joiom po žerjavici in poravnaval goreče ogorke na kupček, $ pogore popolnoma, da ne ostane najmanjši košček co- ^niške kosti, zakaj coprnico je bilo treba spremeniti v :rah in pepel, s katerim se bodo igrali vetrovi. 145 Pač je bil obred dolgotrajen, vendar so vztrajali ljudje »od rihte« in radovedneži. Le malo jih je odšlo takoj, med njimi kaplan, ko je z obsojenko odmolil molitve za umi- rajoče. Polonca je s svojim pobožnim krdelom molila, dokler je bilo na grmadi kaj videti. »Za izveličanje njene duše«, je ponavljala pogostokrat. Molila je prav iskreno, vendar so njene misli uhajale drugam. Mislila je na gospoda be- neficijata. »Da so le ubogali.« Takoj ji je šlo na smeh, ko se je dobrodušni šamut prikazal njenim očem in potem se je ozrla za njim, ki je bil med biriči. »Pomagal mi je, dobra duša, četudi biriška!« Največ pa je mislila na Gregorja, na moža nesrečnice in očeta njenih otrok. O, kako se ji je smilil! O, nesrečni človek! Kaj bo počel? Kam bo šel? Domislila se je tistega blaženega pričakovanja, da jo popelje pred oltar, a potem so prišli trenutki, polni grenkobe, ko se ji je izneveril in obrnil srce k drugi. O, kako bridko ji je bilo takrat! Za- puščena! Osamljena! On se je veselil ob drugi, a ona se je borila, da je potlačila sovraštvo in zaničevanje, ki je vstajalo v njenem srcu do njega. Tolažnica žalostnih ji je pomagala, da mu je odpustila in tudi nje ni sovražila, ki ji ga je odjedla. Ustrašila se je misli, ki se je v tistem hipu zablisnila v njeni glavi, češ odjedla ti ga je, sedaj pa ima. Na grmado je prišla! Z vso silo je potlačila škodoželjnost, ki jo je 146 hotela prevzeti. »Usmili se je! Dovolj je pokore. Dovolj sta trpela oba. Usmili se jih!« V duhu je gledala Gregorja od trenutka, ko ji je zbudil nagnjenje, do danes, ko je zbežal od grmade, prevzet od groze in žalosti. Kolikokrat so se njene misli zbirale okoli njega tudi še potem, ko bi bilo bolje, da se ne bi. Koliko- krat je spoznala, da vidi Gregorja rajši kakor kogarkoli in da ji je bila njegova usoda vselej zelo pri srcu. »Kaj bo počel? Kaj bo počel sedaj?« Iz premišljevanja jo je zdramil rezki sodnikov glas, ki se je razlegal vsiljivo, da so vsi drugi utihnili in napeli ušela v nemem pričakovanju. Varuh postave, ki se je za- vedal, da je utrl preko težkih ovir pot pravici in izročil zločinko zasluženi kazni, ni hotel zamuditi priložnosti, da ne bi opominjal m svaril. Svoj zmagovalni govor je končal z besedami: — Takole kakor ta zločinka, z ognjem in mečem naj bodo pokončani vsi, ki se bratijo s hudičem in se mu vda- jajo; ki s hudičevo pomočjo delajo svojim bližnjim škodo, ki imajo hudiča za boga. V pepel sem jo spremenil, kakor terja postava. Ne duha ne sluha ne sme biti za njo, ki se je ukvarjala s coprnijami. Veter naj raznese njen pepel na vse strani in naj ga voda izpere v zemljo. Nato je z rokami namignil rablju, ki je čakal z lopa- tico v rokah. Rabelj je stopil k pepelu in ga zajel z lopatico. Za- 147 ritel je lopatico nad glavo, da se je pepel razpršil na vse srani. - Tako! Tako! Prav tako! Po postavi! je odobraval ce- arski krvavi sodnik rabljeve kretnje, ko je razmetaval apel, dokler ga je mogel kaj dobiti na lopatico. Ko je bilo vse zamaknjeno v cesarskega sodnika in so radovedneži opazovali rabljevo početje, je sopihal po Brez- u Gregor Krznič in se naglo približeval groznemu kraju. Srozil je in preklinjal. Gologlav je bil in prsi je imel raz- [aljene. V rokah je stiskal nož in mahal z njim po zraku, takor bi hotel dati grožnjam in kretvam večjo silo. Zdaj pa zdaj se je zakrohotal. Hudič! Sedaj pa imate! Sežgite o! Sežgite še njo! Hahaha! Množica se je iznenada ozrla in takoj jo je obšel strah pred razbesnelim človekom, ki si je z nožem delal pot. Nastalo je prerivanje in vpitje. - Primite ga! Držite ga! Ob pamet je! - Kje je tisti hudič, ki je dal mojo ženo zaklati? Kje j« tisti rihtar? Kje je šintar? Ko se je Gregor zagnal proti gospodi »od rihte«, je knez Jurij Gotscheer pobledel od strahu, zakaj uzrl je krvavi nož, usmerjen nase. - Držite ga! Rešite me! je zaklical cesarski sodjiik v strahu za svoje življenje in odskočil, da bi se skril med isesorje. 148 — Primite ga! Primite ga! so vpili m se ozirali za mož- mi, ki so imeli cesarski meč, in onimi s helebardami, a so pozabili na orožje in mislili le na svojo rešitev. Za sodnikovo usodo se ni nihče brigal. Od žensk je ostala na mestu samo Polonca, druge so se vrešče razpršile Tudi ona se je prestrašila Gregorja, ko ga je videla tako grozečega. »Ob pamet je!« je vzdihnila in premišljala, kaj bi na- redila. Videla je, kako je meril na sodnika in se mu skokoma bližal. Spoznala je, v kakšni nevarnosti je sodnik, ki se je nespretno motal pod hrastom še potem, ko so se vsi raz- bežali. — Gregor! je vzkliknila, ko je videla, da se je zagnal na oder, da se vrže z nožem na sodnika. — Gregor! Kaj delaš? In tedaj je skočila za njim. — Gregor! Gregor! Ne kolji! je vzklikala še bolj pre- sunljivo se zagnala in pogumno zgrabila oboroženo roko. — Gregor! Gregor! V prvem hipu je hotel izviti roko, a potem jo je spo- znal in se vdal. — Polonca, ali si tukaj? Glej me! Kaj so naredili! — Lepo te prosim, vrzi nož proč! je rekla in mu polo- žila roko okrog vratu. 149 Tedaj je izpustil nož, da se je zapičil v tla. — Gregor, pojdiva domov! K otrokom pojdi! ga je pro- sila in držala za roko, da bi ga odpeljala. — Domov? — Pojdiva, otroci te čakajo! — Nimajo je! O, nimajo je več! je dejal z nepopisno žalostnim glasom in se ozrl za cesarskim sodnikom, ki se je bil medtem rešil. — Ti si sodil, je dejal, — in jaz sem tudi prav napravil. Tedaj ga je Polonca, ki se je bala, da ne bi zopet vzki- pel, potegnila za seboj. — Pojdiva! Pojdiva! Tu je tako vse končano. šel je za njo, ki ga je peljala, držeč ga nekaj časa za roko. Ljudje so pa gledali za njima, se spogledovali in se čudili nagli spremembi, čudili so se ženski, ki ga je ukro- tila tedaj, ko je vse bežalo pred njim. — čigava je? Kovač, ki je bil že izgubil strah z jezika in se je otresel groze, je pokazal za njima in rekel: — Ali ste videli, kakšno moč ima ženska? Bolj prizadet je bil Šamut. Stal je med svojimi tova- riši, ko se je ustavil vrtinec, in gledal, kaj bo, in mislil, kako je Polonca pogumna. Tedaj pa, ko ga je odpeljala in je čutil, da tam ni samo pogum, ga je obšla silna nejevo- lja, ki je ni mogel prikriti in ji je dal duška z besedami: 150 - O, presneta coprnica! Mar bi bili to sežgali, ko smo tDo- O, kako me je varala! Meni je pomežikovala, z dru- ta se je domenkovala. Tovariši so se škodoželjno smejali in se norčevali, da * bil šamut še slabše volje in je vzkliknil: — Vse so krnice! Vse bi zažgal! Cesarski sodnik si je sredi gospode brisal smrtni znoj. ^ čelo je bilo rosno, na koncih las so stale kapljice, so bile potne in srajca je bila vlažna, še se je tresel, ^ ie prejemal čestitke in so vzklikali: — Čast bogu, da "bilo kaj hujšega! Bodi hvaljen, da so se gnadljivi go- ^ rešili! Sam angel varuh jim je pomagal. je cesarski sodnik prišel zopet do moči in je beseda ^ zdrsnila z jezika, je zbranim dejal ogorčen: i '" Sedaj ste videli, kaj mi je naredil ta hudič! Ta copr- ^ farški! Ta od Nove Štifte! Ta mi je poslal norca z , da bi me zdelal! Pa me ni! Jaz sem zmagal! Ni več tiuha ne sluha za njo. je še s povzdignjenim glasom grozil: ^ Pa tudi za njim ne bo sledu, ko pride v roke meni ^Pravici Vsi svetniki in sveta nebesa naj mi pomagajo, ^osežem. da ga zdrobim. O, takih marter še ni videl ^ kakršne bom naredil coprniku v talarju in poglavarju dekane te doline. Gorje mu! V« i " so videli resno voljo cesarskega sodnika, občudovali v° vnemo in mu pritrjevali vsevprek. 151 — Naj se zgodi, kaj pravite! Prapravnuki lončarja Gregorja in Petrove Polonce še dandanes gnetejo glino in »zidajo« lonce, šamut je še enkrat ulovil Polonco in ji očital, kaj mu je bila obljubila, a zavrnila mu je, da je rešila gospoda beneficijata sama, on pa še Krzničevke ni mogel in da mu ni nič dolžna. Na to ji ni mogel reči nobene in niti poskušal ni razdreti po- roke, ko sta bila Gregor Krznič in Petrova Polonca okli- cana. Rajhovko so bili pokopali, in ko je bila vsa skrivnost razvozlana, ni nihče obsojal Gregorja. Celo graščinska sod- nija je molčala in ga ni preganjala. Mnogi pa, ki so nekdaj verjeli, so začeli dvomiti, da je bila Krzničevka coprnica. Cesarski sodnik Jurij Gotscheer, čigar pečat se še drži čarovniških aktov, pa ni dočakal veselja, da bi »mučil coprnika v talarju«. Beneficijat Lamut ni prav zaupal za- trjevanju Ribničanov, ki bi ga bili radi dobili nazaj in so mu pravili, da v ribniški dolini ni več tako, kakor je bilo. Ostal je rajši doma v Beli krajini, m ko je še izvedel za grožnje cesarskega sodnika, ga je še manj mikalo čez Gor- jance. Vselej, kadar se je spomnil cesarskega sodnika, mu je prišla misel: »Norec s postavo v roki!« • Moji preljubi tržani iz Ribnice, ki so sedaj ogradili svoje mesto s trami in deskami ter si napolnili svoje glave s colami in kubiki, ne utegnejo premišljevati o rečeh, ki 152 so minile. Časi, ki so bili, jim ne nesejo nič. Ti merijo trame in štejejo kubike, bero borzna poročila in kalkuli- rajo. Ti se ne zavedajo, kako lepa in zanimiva je ribniška zemlja. Ne utegnejo. Tembolj vabim one, ki so ohranili srce in dušo pred potopom sedanje dobe, da gredo ob le- pih nedljah večkrat iz trga mimo Miklovca, čez grajsko dvorišče, mimo ječ, po lepem drevoredu na strelišče in še dalje do onega mogočnega hrasta na Starih njivah. Tam naj postoje, si odpočijejo in se ozro okrog po ribniški zemlji. Lepa je zemlja ribniška. Ko bodo gledali od strmih sten Velike gore na jugu do robov Male gore na severu, ko bodo gledali Slemena pred seboj in vasi po ravnini in bele cerkve povsod, tam Novo Štifto in sredi trga sv. Šte- fana, ki ga zaslanja na to stran široki grad, jih bo obšlo občutje, da stoje na lepem kraju, na katerem pa je bila pripravljena — na srečo — grmada za zadnjo čarovnico. Konec TEDNIK, 6. JULIJA, 1967 15 Trgovsko podjetje s tehničnim blagom na veliko in malo H rrU ■■ ■ «■ I xkB O&bmP Sr^.aL Sa^-t* SLj im vliflr Jp- .-S Ki K Celje, se priporoča za nakup in vas tedensko obvešča »Tudi v največji gradbeni sezoni vam nudimo izredno obseg^ asortiment vseh vrst domačega in uvoženega cementa, beto„| skega železa za individualno gradnjo 6, 8 in 10 mm, salom^ plošče iz uvoza, hidrirano apno itd., itd. — skratka ogleja naš pester asortiman gradbenega materiala v skladišču ^ veliko in malo Vodnikova ul. 6 in našli boste kar potrebuje^ , l MOR V GROBNICI KRIMINALNI ROMAN 19 Tedaj ga je poklical komisar v svojo pisarno. Schmitty se je vrnil ves razjarjen, kajti dobil je opo- min, da ni ravnal najlepše z Amando Slade. Robantil je, zakaj so potlej izbrali njega, če zdaj z njegovimi metodami niso zadovoljni. Odvihrala sva iz komisari- ata in se spotoma zglasila v bolnišnici Bellevue, da bi ugotovila kako je z Amando Povedali so nama, da je dobila pomirjevalno sredstvo in zdaj mirno spi. Sestra se je še pošalila na račun slavne pacientke in o novici, ki jo je zapisal Tom Long v Trilistu. Inšpek- tor je ravnal, kakor da vse to ni niti najmanj pomem- bno, a v resnici je tekel do prve stojnice s časniki, ko sva prišla iz bolnišnice in kupil Trilist. Ko sva vozila proti uredništvu, mi je naročil, naj mu poiščem, kaj piše o Amandi Slade. Kmalu sem odkril »Finančni urednik Jordan Sid- dons (NOVICE) še večino piše pesmi, a kmalu bo pri- šel do lastnih financ, ki mu bodo omogočile tiskanje pesmi, kajti skorajšnja poroka z Amando Slade, ki je po pokojnem možu Jeffersonu dobila milijon dolar- jev zavarovalnine, ga bo rešila vseh finančnih nevšeč- nosti.« Inšpektor je štel novico med zanimivosti, meni se je zdela ogabna. Vso pot do uredništva sva se prepi- rala V pisarnah sva našla samo Cabota Sweeneya in Delio Tolworth. Ko sva vstopila, je telefonirala svo- ji . zgovorni črnki in ji narekovala, kako naj ravna z Amando. Očitno še ni vedela ničesar. Schmitty je takoj planil z vprašanjem, kako dolgo pozna Amando Slade. Delia je odgovorila preprosto, a medtem je spretno prijela list papirja, ki je bilo na njem napisanih nekaj besed z rdečim svinčnikom in ga neopazno potisnila pod kup drugega papirja. Po- vedala je, da se poznata dobro, ker sta se spoznali, ko je zbirala gradivo za Sladovo grobnico in da sta se odtlej pogosto srečevali. »Pomagala sem ji pač,« je pripovedovala Delia, ka- kor zna ženska tolažiti mlado vdovo.« »Ste se potem ukvarjali tudi malce z zvodništvom?« je vprašal posmehljivo inšpektor. Delia se je nasmehnila. »Torej ste že prebrali TRI- LIST? Mand in Jordy. Ta smrdljivi Tom Long!« »Morda je res, toda pomaga mi do novic, ki mi jih sicer nihče drugi ne zaupa. In je resnica?« »Je in ni. Mandy in Jordy se ljubita. Toda prav tisto o zavarovalnini je nesramno. Jordy bi se lahko poročil, toda prej hoče prislužiti toliko svojega denarja, da mu kasneje ne bi mogel nihče ničesar očitati.« »In kljub temu sta se sestajala tu v hiši?« je silil inšpektor z vprašanji. Delia ga je pogledala presenečeno. »No,« je nadalje- val inšpektor, da bi ji pomagal na pravo pot, »snoči je bila Amanda Slade v hiši.« »Ah, da!« si je očitno opomogla Delia. »Prišla je, ker smo bili zgovorjeni. toda strašno jo je bolela glava in se je opravičila.« »Kam ste odhajali v takih primerih?« Delii je bilo vsega odveč. »Veste kaj, inšpektor, vzeli ste mi že pol prostega časa za kosilo s praznimi in ne- pomembnimi vprašanji. Kaj se ne bi mogli pogovarjati o tem kasneje, ko se vrnem?« Inšpektor je bil dovolj bister, da se je vljudno opra- vičil. Ko je Delia odšla, sva srečala Cabota Sweeneya. Inšpektor mu je pokazal listič z rdečim napisom »Ubij Slada« m ga vprašal: »Čigav je ta rokopis?« »Tega do smrti ne bom pozabil,« se je grenko za- režal. »To je pisala Bridget Hooker!« Z inšpektorjem sva ugotovila, da bi bilo tudi za na- ju primerno, če bi kaj pojedla. Toda še preden sva odšla, naju je Sweeney opozoril, naj se čuvava Alli- straira Griggsa, ker je besen zaradi Amande Slade. Po kosilu sva zaman iskala Hookerjevo, zato pa sva zares takoj naletela na Griggsa, ki je zgrabil inšpektor- ja za ovratnik in hotel takoj vedeti, kaj sva storila z Amando. Inšpektor je uspel pomiriti besnega moža in zatem se njenega ljubimca Jordana, medtem ko je De- lia znova pokazala največjo mero treznosti, ko je tele- fonirala svoji črnki in ji naročila, kaj naj ukrene za Amando. Spet sva iskala Hookerjevo. Celo Sweeney je oblju- bil svojo pomoč. Vmes sva izkoristila čas še za raz- govor z Jedido Hanks. Očitno je bilo, da ocenjuje ves svet samo po tem, kako se oblači. Zato ni marala Quimbyja, naju je merila z očitki v očeh, a Tomu Lon- gu, ki se je pokazal med vrati, jih je zaloputnila pred nosom. »Preveč stika naokoli in niti najmanj si ne že- lim, da bi se znašla v njegovem TRILISTU. Tisto zju- traj z Islingtonom,« je po premoru odgovorila na in- špektorjevo vprašanje, »ni bil noben spor, temveč sem staremu kozlu samo povedala svoje mnenje o zadevi s Quimbyjem.« Morda bi bila pri njej zvedela kaj več o lističih, ki so ležali povsod naokrog in je bilo na njih zapisano z rdečim svinčnikom »Ubij Slada«, toda tedaj je nekdo zatulil. Cabot Sweeney je klical inšpektorja. Ko sva prišla do Sladove grobnice, se je tam nabralo že kar precej ljudi, a na tleh je ležala Bridget Hooker, ki jo je Cabot Sweeney oživljal z umetnim dihanjem. Nekdo jo je skušal zadaviti, ker so se na njenem vratu poznali čedni odtisi prstov. Inšpektor ni mogel ugotoviti, kdo je bil prvi pri Sladovi grobnici. Izjave so bile zmedene, vsi so pove- dali samo to, da so našli Cabota, kako oživlja Hooker- jevo. Inšpektor ga je vzel v precep, a njegov odgovor je bil sprejemljiv. Iskal je namreč Hookerjevo za naju in ker je ni našel nikjer, jo je iskal tudi tam, kjer niti ni bilo verjetnosti, da bi jo našel. Ko je prišel v Sla- dovo grobnico, jo je našel na tleh v nezavesti. Zavpil je na pomoč in ji dal umetno dihanje. Inšpektor mu je priznal, da jo je gnetel zares z velikim zadovolj- stvom, a še vedno ni vedel, kdo je bil prvi za njim v grobnici. Tedaj se je oglasil Tom Long, ki je domneval, da je bil on prvi in da je takoj pogeldal po sobi, če bi se kje v njej skrival storilec. Zdravnik je tedaj prekinil razgovor z vestjo, da bi Bridget Hookerjeva lahko odgovorila na vprašanja in- špektorja. Toda povedala ni nič pomembnega. V grob- nici je bila zato, ker je hotela ugotoviti, kako je Cabot Sweeney skrbel za Quimbyja, ker mu od prvega dne po statistiki ni več nesel niti novega papirja niti novo ošiljenih svinčnikov. No, sem pomislil na tihem, nič čudnega, če skuša kdo takšno žensko zadaviti! Sieer pa ni Bridget vedela ničesar več. Nekdo se ji je približal od zadaj in vprav ko se je hotela obrniti, jo je stisnilo okoli vratu. V teh vročih dneh je vsak izkazal priložnost, da bi se ost. žil in zato so bili vsi bazeni od Celja do dosegljive okoli, vedno polni kopalcev. Kljub temu nam je uspel posne^ skoraj praznega bazena v Rimskih Toplicah (v četrtek i, poldne), kajti sicer je bilo zadnje dni na kopanju povprek okoli 600 ljudi dnevno. Nedelja je dosegla celo svojevrs^ rekord z obiskom nekaj nad 1100 kopalcev. Razpisna komisija pri Časopisnem podjetju Delo — ekonomska enota Informacije-propaganda Celje razpisuje prosto delovno mesto OBLIKOVALCA Pogoji: končana srednja šoia za oblikovanje in triletna praksa v propagandni stroki. Delovno mesto je razpisano za določen čas. Stanovanje ni na razpolago. Rok razpisa velja 20 dni po objavi. Interesenti naj naslovijo vlogo za sprejem Razpisni komisiji Časopisnega podjetja Delo — ekonomska enota Informacije-propaganda, Celje, Gregorčičeva 5. NAJLEPŠE DARILO ZA VAŠE SVOJCE V INOZEMSTVU JE C TEDNIK Tudi kolektiv celjske Zlatarne bo dobil nove delovne pro- store. Pred dnevi so namreč gradbeni delavci začeli z beto- niranjem temeljev in nosilnih stebrov za novo proizvodno dvorano, ki bo stala v Kersnikovi ulici. Tako bo kolektiv Zlatarne, tega največjega doma in v svetu priznanega zla- tarskega podjetja dobil znosnejše delovne pogoje. (Foto: J. Sever) Delovni kolektiv Avto Celje bo kmalu praznoval veliko de- lovno zmago. V prihodnjih dneh bo namreč dovršen nov objekt, v katerem bodo uredili nove servisne delavnice za popravilo več vrst osebnih tovornih avtomobilov. To bo na našem pdročju najmodernejša servisna delavnica. Največji del za to veliko Investicijo je zbral kolektiv sam. (Foto: J. Sever) Gradisovi delavci v Ipavčevi ulici polagajo velike cevi, bodo sestavljale kolektor za odpadne vode. Z deli b' f končali do jeseni. Kolektor bo zbiral odpadne vode tf* Dečkove ceste in Kersnikove ulice ter z velikega dela V0' ga polja. S tem bo ureditev kanalizacije v tem predelu n'" urejena. (Foto: J. Sever) rEDNIK Uredništvo in uprava; Celje Gregorčičeva 6. postni predal 101 Orejuje ureant&u odbor davni urednik ruNB. SKOK odgovorni urednik DRAUO HRIBAR - je ustanovil trajni odbor SZDL Celje Izhajai |e kot »Nova pot«. »Na delo« »NaSe dela« UW5> kot »Celjski tednik« <1948— 1950» nato koi »Savinjski vestnik 196«—1 ^ od 1955 ponovno Kot »Celjski tednik« S : lanuarjem 19*6 so ga ustanovile občine Celje Laško. Mozirje. Slovenske Konjice Šentjur pn Celju Šmarje pn JelSaD >£> jif TEDNTK lzhaid ob četrtkih Izdaja Zavod ea informativno službo Celje Tisk in kliSnu CP DELO Rokopisov ne vračamo Cena posamezna Številka 50 pat (50 5tBlr ^ letna naročnina 20 norih <2 000 starih* din oolletna 10 novih fl.000 starlhi din. tujina 40 < 4000) Tekoči račun: 507-3-223 TELEFONI Uredništvo- 23 fi9 mali orla!" 10 nlne 3! -05 ekonomska propaganda 3TV85 Radio Celje 20-00 lednih